Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
Leto XVI - N. 12 (327)
Udine, 30. junija 1965
Izhaja vsakih 15 dni
VAŽEN SHOD V LJUBLJANI
Seminar o človeških pravicah v večnacionalnih skupnostih
Organizacija Združenih Narodov pobudnik za seminar - Prisostvovalo je 110 delegatov iz 21 držav Razpravljali so o pravicah na splošno in onih glede rabe materinega jezika in kulturnega razvoja
LJUBLJANA, junij 1965 — Dne 21 t.m. se je po štirinajstih dneh napetega in resnega razpravljanja zaključil drugi seminar OZN, kateremu je prisostvovalo 80 delegatov, ki so predstavljali 21 držav.
Na tem važnem mednarodnem seminarju se je razpravljalo o človečanskih pravicah in sicer o rabi materinega jezika pred sodišči in na drugih področjih javnega življenja ter o razvoju manjšinskih tradicij in karakteristik, ne glede na pleme, izvor ali religiozno pripadnost.
Najbolj aktivno so posegali v diskusijo predstavniki Indije, Ghane, Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Sovjetske zveze, Jugoslavije, Venezuele, Malija, Izraela in Madagaskarja. Razni govorniki so predvsem obsojali, posebno oni iz afriško-azijskih držav, diskriminacijsko politiko, ki jo izvajajo v nekaterih državah, zlasti v republiki Sudan, v Južni Rho-deziji, Angoli, Mozambiku in v Portugalski Gvineji.
Dne 13 t.m. so se udeleženci seminarja, ki so po večini sodniki, odvetniki in profesorji mednarodnega in ustavnega prava, obiskali nekatere italijanske ustanove na Koprskem. Po srečanju s profesorji in dijaki italijanske gimnazije so gostje obiskali « Radio-Koper » in italijanski kulturni krožek v Izoli « Giordano Bruno ». Ko so se pozanimali o življenju italijanske jezikovne skupine na Koprskem in ko so si ogledali Piran in Portorož, so obiskali še Postojnske jame. V skupini so bili tudi trije italijanski delegati, med temi prof. Sperduti, profesor mednarodnega prava na univerzi v Pi-zi in več jugoslovanskih predstavnikov:	ambasador Zvonko Perišič iz
Beograda, član organizacije juristov in svetovalec tajništva za zunanje zadeve dr. Milan Bulajič, zastopnik zve-ve OZN dr. Slavko Zore, ekspert jugoslovanske delegacije dr. Stanko Pete-rin iz Ljubljane in Viktor Polak, član organizativnega odbora seminarja.
Po obiskih so dela seminarja, ki so s( izvajala pod predsedstvom jugoslovanskega delegata dr. Antona Vratuše, nadaljevali s še večjo obširnostjo.
Prišlo ie do različnih mnenj. Medtem ko za Evropce pomeni « asimilacija » diskriminacijo, pomeni za druge, ki ne žive v Evropi, nekaj naprednega, zaželjena metoda za reševanje nacionalnih problemov (Indija, Malaysia, Ghana). Amerikanci razlikujejo večnarodnostne skupnosti od večna-rodnih in so navedli za primer Jugoslavijo, Sovjetsko zvezo in Kanado; med druge pa spadajo Združene države. Izraelci pravijo, da ne morejo zagotoviti enakih pravic manjšinam brez garancije lojalnosti manjšin, Rusi pa so mnenja, da mora biti lojalnost obojestranska. V vseh delegatih se je torej vidno kazala želja, da bi prispevali, da bi se problemi razjasnili in rešili.
Naj na tem mestu povemo tudi, da so se jugoslovanski delegati zavzema-
fudno obnašanje švicarskih sindikatov
Komisiji za zunanje zadeve v Senatu je bil dan v pregled predlog, da bi se poslalo v Švico delegacijo poslancev in senatorjev, da bi se osebno prepričali o življenjskih pogojih emigrantov.
Ko se je to razvedelo, je švicarski sindikalni tisk zavzel takoj nasprotno stališče, češ da so ta predlog podali komunisti in da naj ta komisija raje ugotavlja kakšni so življenjski pogoji v Italiji, v lastni hiši, pred-no bodo vtikali nos v hišo drugih, kjer se živi bolje itd. itd.
Po našem mnenju gre za res smešno argumentacijo, pravzaprav, da povemo po pravici, ne gre niti za argument, ampak samo za izgovor.
Da se živi bolje v Švici nego v Italiji pravijo mnogi, a to, da slišimo takšne izjave iz ust švicarskih sindikalnih voditeljev, prav gotovo ne ustvarja drugega kot slabo počutje, tak občutek, kot kadar se človek spusti v pogovor z domišljavci.
Očitno problem ne stoji v podobnih izjavah. Italijanski parlamentarci nikakor nočejo iti «učiti» Švicarje (ki, v kolikor se tiče politične in administrativne zmožnosti, znajo svojo stran). Šli bi tja, največ, da bi se tam česa « naučili », da bi prišli do izkušenj, da bi vedeli prav na podlagi življenjskih pogojev italijanskih emigrantov v švici, kako morajo voditi « politiko emigracije » italijanske države.
V drugih besedah: z napakami se učimo. Prav zato, ker je italijanska vlada delala teh zadnjih petnajst let napake v poli-'iki emigracije, bi lahko italijanski parlamentarci videli v švici kaj je treba ukreniti.
Švicarski sindikati pa ne bi smeli nekaj pozabiti in sicer da se je Švica obogatila predvsem, ker so italijanski delavci vložili vanjo za malo denarja vse svoje moči in zato bi morali biti z njimi bolj solidarni, švicarski delavci se niso imeli nikdar tako dobro kot sedaj, ker najtežja dela opravljajo povsod tuji delavci. V tovarnah jih Pri težkih delih skoraj ne zasledimo.
li glede na probleme narodnosti za popolno enakost pravic med večino in « manjšinami ». Jugoslovanska teza je seveda vzbudila ■ veliko zanimanje za njeno konkretnost. Pisana poročila pa so podali še Drago Druškovič, Koča Jončič, Ernest Petrič, Dane Zo-grafski, Milica Sentič, Dušan Breznik in Janko Jeri.
Drago Druškovič je trdil, da « Jugoslavija ni osnovana na enem samem narodu, okoli katerega krožijo druge narodnosti, ampak je posebna večna-rodnostna država, svobodna skupnost enakih narodov. Utrditev narodne zavesti pripomore dopolniti človeško osebnost ». Koča Jončič pa je zatrjeval, da « samoupravljanje nudi garancijo za uveljavljanje človečanskih pravic ».
O rabi materinega jezika v javnem življenju je razpravljal Ernest Petrič, ki je navedel primere dvojezičnih sodišč, o jezikovno mešanih obmejnih področjih; o odnosih jezikovnih skupin z materino državo pa je govoril Janko Jeri.
Delegati so se večkrat sklicevali na uvodno razpravo dr. Antona Vratuše, ki je bila pripravljena nalašč za seminar na prošnjo generalnega tajnika OZN. Jugoslovanski zastopnik je v štirih poglavjih opisa, večnarodnostno skupnost kot rezultat dosedanjega zgo-(Nadaljevanje na 4. strani)
C
fnlf*
Festivalna dvorana na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, kjer se je vršil štirinastdnevni seminar o človeških pravicah v večnacionalnih skupnostih. Na sliki vidimo delegate ?.*	med
zasedanjem. Ob straneh so predstavniki tiska in opazovalci raznih
jezikovnih manjšin
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII,(l,!,!,!!!!,!!!!!!,II!,1111111111,1111,,11111,1,(l,!,,,,,!,!,,,!!!,,!,,,!,,,,,,!,,!,,,,,,,,,,,H,nininmiinmnnimmimnilll,!,,
SKIPM POSVET 0 MANJŠINSKEM ŠOLSTVU
Na Reki srečanje med tržaško
in Italijansko unijo
Prisotna sta bila tudi jugoslovanski konzul v Trstu in italijanski v Kopru - O šolskih razmerah slovenske jezikovne manjšine v Italiji je poročal dr. Peter Sancin in Gorice
Dne 20. t.m. je bila na Reki skupna seja izvršnih odborov Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Italijanske unije za Istro in Reko, na kateri so obravnavali šolska vprašanja slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji. Poleg izvršnega odbora unije in njene komisije za šolstvo ter izvršnega odbora SKGZ in njene šolske komisije, so temu srečanju prisostvovali: generalni konzul ital. republike v Kopru Amedeo Cerchione, jug. konzul v Trstu Jože Gač-fiik, Irena Bijelič, predsednica komi-
sije za narodnostna vprašanja pri glavnem odboru SZDL Hrvatske, Bojan Štular kot predstavnik komisije za narodnostna vprašanja pri izvršnem svetu SR Slovenije, Črt Kolenc, član jugoslovanske komisije pri mešani komisiji za izvajanje videmskega sporazuma, dr. Svetozar Polič, predsednik koprske medobčinske komisije za narodnostna vprašanja, Ta-gica Lončarič, načelnica sveta za družbene službe za okraj Reka, prof. Stane Mihelič, pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem.
HHHHHHHHHHHHHHHHHMHHHHIHHHHHHnHHIHHHHHHHHHHHHHHHHHHIIIimiHlinilllllllimillllinillliniHimillllllHIIIHIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIinilHIIIIIIIIIIimilllimilllinilllllllinilinilHHH
V ILIRSKI BISTRICI IN NA IHtlllOItSKEM
Na Primorskem se te dni pripravljajo, da bodo 4. julija čim bolj slovesno proslavili 20-letni-co ustanovitve prekomorskih brigad in zaključnih bojev proti okupatorju. Osrednje proslave ter svečane seje se bodo vršile v Ilirski Bistrici. Na sporedu bo tudi večje število športnih, kulturnih in drugih prireditev. Pričakujejo, da bo slavnostni govor imel sekretar centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko. Na proslavo so povabili tudi zastopstva bivših borcev iz Trsta, Gorice in Furlanije ter predstavništvo nacionalnega združenja italijanskih partizanov iz Barija, to je iz mesta, kjer so pred dvajsetimi leti ustanovili prekomorske brigade. Za to priliko so izdali tudi knjigo « Prekomorci », v kateri so razen zgodovine posameznih enot navedeni tudi seznami padlih borcev,
ki sicer še niso popolni, vendar pa le dajejo vsaj približno sliko o znatnih žrtvah teh enot v bojih za osvoboditev.
Iz Beneške Slovenije se bo proslav udeležila večja skupina bivših pripadnikov narodne osvobodilne vojske. Kdor bi se želel
udeležiti, ‘ima še čas, da se prijavi do 2. julija, seveda če ima v redu potni list ali obmejno prepustnico. Vpisovanje sprejema ANPI (Associazione Nazionale Partigiani Italiani) v Vidmu, Via Cortazzis št. 8 - telefon 56-813.
um taiiHi inni, ninniliim,umili in„,ii„,„„,ulili,,,,,,iiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiii,Hlini,,,,,,Hlinim,,,,,,luninimi,.
Olajšan mali obmejni promet
V Vidmu je bil v četrtek, 17. junija, sestanek jugoslovanskih in italijanskih krajevnih organov, ki so razpravljali o uresničitvi sklepov stalne mešane komisije za izvajanje Videmskega sporazuma med obema državama.
Med drugim so se dogovorili, da bodo začeli letos s prvim julijem izvajati sklep stalne mešane komisije o 72-urnem bivanju na sosednjem ozemlju, ne bo pa vštet dan vstopa. S tem bo znatno podaljša-
no bivanje imetnikov prepustnic na sosednjem ozemlju. Zelo olajšan bo mali obmejni promet tudi s tem, da bodo od prvega julija dalje žigosali prepustnice samo ob vstopu na sosednje ozemlje.
Na sestanku v Vidmu so se razen tega tudi dogovorili, da bodo nove triletne in enoletne prepustnice, ki bodo nadomestile vse dosedanje vrste prepustnic, uvedli v začetku prihodnjega leta.
Ko sta predsednik SKGZ Boris Race in predsednik Italijanske unije Antonio Borme na kratko prikazala namen sestanka in pozdravila navzoče, sta referenta prof. Arminio Schacherl in dr. Peter Sancin prebrala poročila o italijanskem šolstvu v Jugoslaviji, odnosno o stanju šolstva in šolskih problemih slovenske etnične skupine v Italiji. Kot prvi se je javil k besedi prof. Jože Umek, ki je najprej spregovoril o položaju učnega osebja na slov. šolah v Italiji.
Nato je Apollinio Abram spregovoril o problemu avtonomije italijanske šole in sicer je v zvezi s tem izrazil mnenje, da je treba problem italijanske šole v nekaterih zadevah ponovno proučiti in vsestransko pripomoči, da bi se sčasoma eliminiral koncept manjšine in večine.
Prof. Leo Fusilli pa je govoril o poklicni usposobljenosti italijanskega prosvetnega kadra in v zvezi s tem omenil težave z nekaterimi starejšimi učnimi močmi, ki že dolgo let poučujejo, ki pa nimajo vseh ustreznih kvalifikacij, ker so pač zasedli mesta tistih učnih moči, ki so se v prvih letih po vojni izselile. Sicer pa je navajal še razne druge probleme s področja kadrov, nato pa omenil tudi problem učnih knjig, ki da jih je dovolj, vendar po kakovosti ne ustrezajo vsem zahtevam, ker niso dovolj privlačne, primerno ilustrirane itd. Z zvezi s tem je omenil možnost, da bi se ta problem morda mogel rešiti v kakem dogovoru med vladama obeh sosednih dežel za izmenjavo knjig ali morda le za tiskarske storitve.
V opoldanskih urah je sledila pavza in konferenca se je nato nadaljevala od 4 do 6. Ponovno se je javil k besedi prof. Umek, ki je spregovoril o težavnem problemu učil in učbenikov, o šolskih knjižnicah in o učnem načrtu. Govoril je tudi o reviji za učence osnovnih šol « Galebu » ter o « Literarnih vajah », v kateri se preskuša srednješolska mladina.
Za prof. Umekom je spregovoril prof. Illiasich, ki je tudi obravnaval težave ital. šole glede učnih knjig pa
(Nadaljevanje na 4. strani)
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: c o!-or	1500 lir
j L	/■ /	u.
II /DOm w I Ur
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI
Ji« «n Frane**,0
1 H l 2 s X-
1 W I \ i \i »j «.
Sped. in abb. post. Il gruppo
SE VEDNO	NEREŠENI
V Tipani in okolici je življenje izredno težko
Urediti cestno mrežo - Srednja in strokovna šola - Poštni urad v Viskorši in Prosnidu - Popraviti most čez Nadižo med Platišči in Breginjem - Poskrbeti za kanalizacijo v vseh vaseh - Mostiček za poljedelce preko Krnahte v Debeležih — Zadružni hlevi, kooperativne ustanove in še marsikaj
TIPANA, junij 1965 — Danes bomo spregovorili o tipanski občini, ki je smatrana za eno najbolj zanemarjenih in pozabljenih in zato plava ekonomsko in socialno v morju neprestanih težkoč.
Naj kar takoj povemo, da človeka najbolj prizadene velik padec prebivalstva. To je tudi prvi znak težke situacije, v kateri se nahaja ta občina. Tukaj so, bolj kot kjerkoli drugje, delazmožni ljudje primorani povezati culico, zapustiti dom in svoje drage in oditi v širni svet iskat vsakdanjega kruha.
Prav gotovo je prišlo do takšnega stanja, ki je vzrok, da se vasi praznijo (v nekaterih zaselkih manjka kar 80% ljudi in mnoge hiše se začenjajo rušiti, ker ni nikogar, da bi jih popravljal), ne toliko zaradi naravnih ali okoliščinskih faktorjev, katerih seveda tudi ne smemo ignorirati ,ampak, kot pravijo ljudje sami, ker se gotovi državni in pokrajinski organi niso ali pa so se premalo zanimali, čeravno so dobro vedeli, da tudi tukaj v hribih plačujeje davke, in morda še višje kot drugje, za tisto malo kvadratnih metrov zemlje, od katere dohodki so ničevi prav zaradi bega delazmožnih ljudi v tujino.
Če pomislimo, da vlaga italijanska vlada za takoimenovane nerazvite države velikanske vsote (kar je popolnoma prav in ni kaj operakati), se moramo seveda vprašati, zakaj vlada ne pomaga najprvo tistim predelom svojega ozemlja, ki so, kot Furlanska Slovenija, smatrani za nerazvita področja.
Takšno pojmovanje bi moralo privesti odgovorne — v tem trenutku posebno deželo, ki je res že večkrat pokazala dobre namene — do zavesti, da je treba v Furlanski Sloveniji ustvariti glavne baze za učinkovito ekonomsko obnovo, ki naj ne bi samo zaustavila emigracije, ampak naj bi tudi zagotovila možnost obstoja ljudem, ki so lojalni državljani in katerim so narodnostne, jezikovne in kulturne pravice zajamčene tako v italijanski ustavi kot v posebnem statutu (člen 3) dežele Furlanije-Julijske Benečije, za ustanovitev katere so mnogo pripomogli tudi slovensko govoreči ljudje videmske pokrajine.
Pa poglejmo, kaj nujno potrebujejo ljudje tipanske občine, da se bo mogla ta povzpeti do iste višine enakosti, vsaj na nekaterih področjih, kot so druge občine.
Za občino Tipano predstavljajo komunikacije temeljni problem, saj vemo, da so brez cest in brez mostov ekonomski odnosi težki in včasih celo nemogoči; od cest pa zavisi seveda tudi razvoj turizma. Zato bi bilo nujno potrebno zgraditi 2 km ceste, ki bi vezala Pro-snid z Mostom na Nadiži. Ta cesta bi lahko postala dobra prometna žila, ki je sedaj sploh ni med Pro-snidom, ki je težko dostopna vas, in Platišči in med Kobariško, posebno z Breginjem, Sedlom in Bor-jano, ki gravitirajo v isto dolino. To delo ne bi zahtevalo dosti stroškov, a bilo bi velike koristi.
Potrebno bi bilo razširiti tudi cesto, ki vodi iz središča Tipane v gornji zaselek in razpotje Špik. Po tej cesti bi mogel potem voziti tudi avtobus, katerega sedaj tako pogrešajo v gorenjem zaselku Ti pane.
Potem naj bi se poskrbelo, da bi se raztegnila avtobusna proga Pla-tišče-Videm tudi do Brezij, da ne bi bila ta vas tako osamljena in zapuščena in bi ji bilo s tem tudi ekonomsko pomagano. Če do tega ne bo prišlo, bo škoda, ki jo imajo Brezje zaradi stoletne izolacije, še večja in ljudje jo bodo vedno težje prenašali.
Isto bi lahko rekli tudi za vas Krnahto. Tudi semkaj bi lahko vozil avtobus, tja in nazaj, in bi se tako rešila osamljenosti.
Zelo koristen bi bil tudi mostiček preko hudournika Krnahte in
sicer v bližini Debeležev, ker bi bila tako prihranjena domačinom dolga pot do njiv in travnikov, ki jih imajo na drugem bregu vode, ki dostikrat prestopi strugo in je cesta zato dostikrat nevarna tudi za ljudi, ki imajo prakso in pogum.
In popravilo starega mostu na Nadiži? Kaj bo ostal za večno tak? Ta most, kjer je tudi obmejni prehod druge kategorije, bi mogel, seveda če bi bil nov, pomagati, da bi se razvil turizem in povečale trgovske izmenjave, posebno če bi se vzpostavila tukaj tudi avtobusna proga, ki bi vezala Kobariško z Krnahtsko dolino, ki v resnici potrebuje trgovskega izhodišča in turističnega prometa, da bi se izboljšali njeni slabi ekonomski pogoji. Naj še dodamo, da bi bilo potrebno, da bi se lokalne, pokrajinske in deželne oblasti interesirale
pri vladi, da bi obmejni prehod Most na Nadiži spremenili v prehod prve kategorije, da bi mogli skozi tudi avtomobili in avtobusi, kar je sedaj nemogoče, ker je ta prehod druge kategorije.
Prav tako bi bilo koristno in potrebno odpreti poštni urad v Viskorši in Prosnidu. Za dosego tega so svoj čas že napravili prošnjo, a se ne ve kje je obtičala in ali če so jo sploh vložili. O tem naj spregovori sedaj občinska uprava Tipane, ki naj bi problem tudi rešila.
Svetovali bi tudi, naj občina napravi potrebne korake, da bi se ustanovila v Tipani srednja šola, da bi bilo na ta način omogočeno šolanje vsem občanom brez velikih stroškov, ker ne bi bilo potrebno obiskovati oddaljene šole. Tudi strokovne šole ni v Tipani, ki je edina, ki more dati mladincem kak
poklic, da pridejo doma ali v tujini do boljšega delovnega mesta.
Ne vemo kaj misli in kaj bo napravila občinska uprava, v kolikor se je tiče. Mislimo, da je tudi ona mnenja, da je treba napraviti konec starim malomarnostim.
Ne moremo ostajati ravnodušni nasproti pomanjkanju, ki tare prebivalstvo tipanske občine, posebno onega, ki živi skoro skrito na pobočjih gora in ki se upravičeno čuti prikrajšano za vse perspektive ekonomskega izboljšanja zaradi nemarnosti in brezbrižnosti oblasti.
To zares veliko pomanjkanje je treba na vsak način odpraviti, da bodo dobili ti naši delovni in lojalni ljudje potrebno zaupanje v boljšo bodočnost, ki naj bi bila pravična, mirna in ekonomsko zago-
tovljena.
    .................................................................................................
Sv. Peter S
Iz komunskega konsila
Na svojem zadnjem konsilu so na komunu tratirali kar 26 argumentov, med temi tud dosti javnih djel, za izvedbo katjerih bo korlo prosit za statalni kontribut. Med drugim so aproval prožet za drugi lot zidave nove srednje šuole u špetru, za katjero se predvideva okuol 140 milijonu lir stroškov. Konsil je tud dau inka-rik sindiku, de predloži prošnjo za statalni kontribut, s katjerim bi se izpopounila kanalizacija u špetru an drugih vaseh komuna an dale asfaltirat komunske cje-ste, u parvi vrsti tista, ki vodi u Gorenji Brnas an tista druga, ki veže Dolenji Brnas z Naukulami. Guarii so tud o potrjebi nove električne razsvetljave u usem komunu, zaki sedanja je slaba an zastarela. Konsil je tud sklenu, da bojo dali zidat nov sedež komuna. Poleg drugih problemu administrativnega karakterja so imenoval tud revizorje računov
za ljeto 1963-64 an sicer so bli zbrani teli: Venturini Giancarlo, Miano Luciano an černoja Alvise.
Sv. Len
Javna dela
Tele dni je paršlo na komun sporočilo, de je ministrstvo za šuolstvo dodelilo 1.300.000 lir kontributa za sistemacijo šuole u Kosci. S strojenjem bojo začel u kratkem.
Ministrstvo za javna djela pa bo odprlo za 15 dni tud kantir djela, de bojo sistemirali britof. Za tisto djelo je nakazanih 600.000 lir, okupanih pa bo 20 djelucu.
Muost, ki se je poderu zavoj teže an dolgotrajnega daža, o čemer smo pisali že zadnjikrat, je spet postrojen. Komunska administracija je za tisto djelo zapravila en milijon lir.
Umru je Vigi Durjavič-Regin
U nedeljo 27. tega mjesca smo kompanjal k zadnjemu počitku na šentljenarški britof 76 ljetne-ga Vigija Durjaviča - Regin po domače, ki je umrii po dougi an
Tako izgledajo skoraj vse vaške poti v hribih Beneške Slovenije. Na sliki vidimo vas Prosnid v zgornji Nadiški dolini.
hudi boljezni u čedadskem špita-lu. Pogreb je biu zlo veličasten, saj je biu rajnki dobro poznan ne samo po šenlenarški fari, am-pa tud daleč naokuol, zaki je imeu butjeho an oštarijo u Pod-utani.
ženi, hčjeri, sinovam an usej žlahti izrekamo naše globoko sožalje.
Srednje
Predsednik pokrajinske uprave obiskal Dolenji Trbil
Prejšnji tjedan, an tuo na dan sv. Ivana Krstnika, ko je bla u večih vaseh Nadiške doline (u Landarju, Tarčmunu, Sovodnjah, Prapotnem an Ceneboli) sagra ali vaški cerkveni praznik, sta paršla u Dolenji Trbil predsednik pokrajinske administracije prof. Luigi Burtulo an regionalni ase-sor za kmetijstvo adv. Antonio Comelli. Po slavnostni maši, ki je bla na odprtem, zaki je cjer-ku zlo poškodovana, ker je pred-nedaunim vanjo trieščilo, sta se na duogo zadaržala z lokalnimi oblastmi an domačini. Guarili so o novi cjerkvi, ki jo bo korlo zagradit an o drugih urgentnih problemih, med temi tud o asfaltiranju panoramične cjeste, ki vodi na Staro goro an za katjero so načrti (progetti) že u študiju.
Nov komunski sekretar
Sedanji komunski sekretar Primo Marcuzzo je biu te dni premeščen u komun Zuglio v Kar-niji. Na njegovo mjesto bo par-šu Renzo Maršeu, ki je sada sekretar u Tavorjani.
MAŠERA — U špitau so muor-li pejat 4 ljetnega Adriana Veni-co, zaki je padu na njekšan ka-man an si pretouku čelo. Ozdra-vu bo u dveh tjednih.
ČEDAD — Tud 1 j etos vozi avtobus u Gradež (Grado), de se ljudje lahko hodijo kopat na morje. Avtobus vozi usako nedjejo an praznik an odpeje iz Čedada ob 7,30 uri.
SV. LENART — U špitau so muorli pejat tud 16 ljetnega Gina Terlikarja, zaki si je zlomu desno nogo. Puobič je zvoniu cerkvene zvonove an kar naenkrat se je utargala vrv an je padu nesrečno na tla.
NESREČA - Frančesko Fabris iz Tavorjane je takuò nesrečno padu iz biciklete, de si je zlomu desno roko u ramenu. Pejat so ga muorli u čedadski špitau an bo ozdravu u adnim mescu.
Iz Terske doline
Umar je Renato Cher iz Brda
K zadnjemu počitku smo kompa-njali našega dragega vaščana Renata Chera iz Brda, ki je umar u videmskem špitalu po dougi an hudi boli, star koj 40 ljet. Rajnki je bi zlo poznan anu štiman po usej Terski dolini, saj je biu konsilir od komuna anu še zlo djeloven an onešt človek, itako de so ga imjeli pousod dičiar. Na njegou funeral je paršlo pouno j udi še iz okuoliških vasi anu ra-prežentanti lokalnih autoritadi.
Familiji anu parantadi nepozabnega Renata izrekamo naše sožalje.
Emigrant iz Cente žrtev prometne nesreče
Prejšnji tjedan je paršala iz Švice žalostna noticija, da je tam zgubu živenje par prometni nesreči Giovanni Fadini iz Cente, ki je biu okupan že 18 ljet kot hi-draulik u kantonu Berna. Star je biu komaj 49 ljet. Posmrtne o-stanke tega dobregà moža so par-pejali na domači semitjerih u Centi.
Iz Idrijske
Sklepi komunskega sveta
Pretekli tjedan se je zbrau ko-muski svet, de je diskutiral o potrjebi izvedbe javnih djel u Idrijski dolini. Komunski možje so se ložli dakordo, de bojo šobit prosil za statalni kontribut, s katjerim bojo dal ojačit komunski vodovod, zaki ne daje zadost vode, posebno u poljetnih mjescih. Korlo bo tud razširit an sistemi-rat sedež komuna an poskarbjet za buojšo javno razsvetljavo an za sistemacijo komunske cjeste, ki vodi iz Pojane u Kravoret an Novakovce.
Nazadnje so še sklenil, de bojo dali komunskim dipendentom integracijo za trinajsto plačo za ljeto 1964 an konglobament začasnega nakazila.
Za postrojitev šuol
Šuolski skarbnik iz Vidma je dau vjedat našemu sindiku, deje minister za šuolstvo dodelil našemu komunu 2 milijona an 100.000 lir za postrojilo elementarnih šuol u čelu (Cialla), Bodigoju, Oborči an Prapotnem. Tuo je za-rjes mala usota, če pomislimo u kajšnem slabem stanju so neka-tjere šuole an zatuò bo preča korlo prosit še za kajšen večji kontribut.
tavorjana
Ministrstvo za javna djela j nakazalo našemu komunu 400.00 lil', de se bo s tjem denarjer kupil pjesak za posut narbuj sl; be komunske cjeste. Nekaj dena: ja pa je blo nakazanega tud z urediteu šuolskih lokalov u K; nalutu an Preštintu.
NEME
POROKE - Tale mjesac sta se poročila dua naša vaščana an tuo: Luigia Grassi s Felice Cacca-valli iz Nola an Gino Mattiuzza z Luciano Pecoraro iz Telve v provinci Trento.
Že nekaj časa sem vidimo, de se naši ljudje ne poročajo več z domačini, kot se je to dogajalo še do nedaunega an zatuò preti tud furlanskemu jeziku nevarnost, de mu bojo oslabele korenine, zaki izginjajo furlanska ognjišča.
FLIPAN — V telih gorkih dnevih je par nas še posebno hudo, zaki ve njemamo pitne vode. Anjele na komunu študirajo, de bi napejali nou akvedot, za kar so žej nardili prožete. To djelo bo koštalo nih 32 milijonu lir.
REZIJA — Poročil se je Madot-to Antonio iz naše doline, a stanuje že dosti let v Milanu, z domačinko Chinese Marijo. Vaščani in prijatelji jima želijo dosti sreče v skupnem zakonskem življenju.
BELA PEC — Pred nedavnim je obiskal Belopeška jezera podpredsednik deželnega odbora prof. Dulci, spremljal pa ga je podžupan trbiške občine Rosen-wirth.
Kada an kakuó je nastala uàs Kal
Globoko u Nediški dolini, skor par konfine, začnč rob, ki se dvigne 950 metru vesokò, Uršič. Dvič-stuo metru pod čimo je uàs Kal. Uaščani na vedo, kaj pride reč ime njih uasi; višno de je biu kak velik pačau, tuk sìda dièmo « Dol na dolin » an « Tan na Solarje », zak dankrat sviet pri nas nie biu tak ku donàs. Je muorlo bit use pokrito s sanožčt. Počas so pršič plauočina an so se na-redli plazuovi. Tuk je sida « Lou-renòva bula », se vid šelč, da je bla parnesenà od plazil.
Kadà an kakuò je nastau Kal, se na vie. U adnih dokumentih, ki so ohranjeni u niešnem farù-žu, je pisano, de je nastau okuò-le 1300 po Kristusan. Morebit, približno kot je donàs, pa je muorla nastàt dost priet, kr so pršli prvi Slovenji u naše kraje okuòle 700 liet po Kristusu. Ta-kràt niesò mogli usi iti dol u Furlanijo, zatuò so pršli u gore, kier so bli buj višni (varni) an mirnuò pasli njih ucè.
Use uasi niesò nastale glih. Črni Vrh, pod Uòglan, je takuòle nastal: Pastirji so hodil okuòle z žvino, doklièr niesò ušafal lepè paske. Usak pastir se je narédu kazon uz vej an listja, tazdol je pa zamazu z lužo al pa z màhan al z ìluoco. Takuò je nastalo dost kazonov okuòle. Usak pastir je prekopu majhano njiuco, kjer je usadìu kompièr an grah, kar je nàrbuj imeu potribo, de bo jedu z mliekàn an s sièran. Počas njive so se šerile an so jih preko-puàl nimar vič, takuò ki so rastle potričbe usake družine, ki je i-miela nimar vič judi.
Počasi so ušafal dobrč njive an so se čje preselil, de bojo miei blizò gnuoj. Takuò je nastala uas, kier je sidà.
Za Kal pa nie bluo takuò. Tle se niesò selil od kraja u kraj. Takuo k pari, tle je bla dna družina, uz katere je paršluo dost drugih. Poviedal bomo, kar so nam pràuli ti stari judič.
Pastier, ki je pasu krave, kozč an ucè, kr je ušafu dober pask, je naredu kazon an je noter stau z ženo an z otruòc. Kr je mou,
je zazidu majhno hišo: tale pa ni bla ku donàs, ki so, ma je miela samuò dno štanco kier so kuhàl, ki so jo klical fogolàr, čisto laško ime. Na Kale je bla to prve samuò Pužinoua družina, uz katere so pršič druge. Pužinoua hiša ima še star fogolàr, ki je biu to prvi, okuòle njegà so pa zazidàl druge. Te starčš sin se je
oženil gor na hišo, drugi snuòvi so si muorli pa zazidàt drug fogolàr, takàn te prvemu, takuò da so zazidàl še tri zidi, kr so miei dan kupe. Sida se še vid, kje so bli fogolarji družin, ki so pršle uz Pužinove. Za kar se vie, so tle stale tele družine: Pužinoua, Lenarticòua, Strìnina, Lourenòua, Felpočoua, Tonòua.
HIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllIlIllIlllliillllliiiiiiitiiiiMllllllllllllllllIllIlIlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiinii,,,,
Kresovi - prastari običaj
Kresove so prižigali že v prastarih časih v deželah, kjer se je najprej začela razvijati kultura — v Indiji, Sredozemlju, Perziji, Siriji in pozneje v Grčiji ter na prostranih evropskih področjih, kjer so živela germanska in slovanska plemena. Zato ni mogoče ugotoviti, od koga so Slovani prevzeli ta običaj, ki se je ohranil do dandanes. V novejši dobi se sicer ljudje več ne zavedajo prvotnega pomena kresov in da je to pravzaprav o-stanek čaščenja ognja in oboževanje sonca.
Slovani in med njimi zlasti Slovenci, so še nadalje, ko so bili že pokristjanjeni, prižigali kresove. Cerkev je sicer prižiganje kresov preganjala, ker ga pa ni mogla pregnati, se je sama prilagodila. Kresovi naj bi postali krščanski običaji Tako je veljalo, da so ob kresu prižigali kresove v počastitev Janeza Krstnika, ne pa več poganskega božanstva, ki se je imenovalo Kresnik. Toda pri kresovanju so se ohranile nekatere prastare obredne šege, da so na primer spuščali po strmini goreče kolo, ki je bilo znamenje boga sonca, da so rajali okrog kresa, skakali čezenj, prepevali itd. Na Slovenskem sc se do novejše dobe ohranili ponekod kresovi ob vehki noči (zdaj jih marsikje namesto ob veliki noci pržigajo ob prvem maju) Te kresove imenujejo v severovzhodni Sloveniji vuzimice, ker imenujejo veliko noč vuzem. V osrednji Sloveniji pa prižigajo kresove ob kresu (24. junija) ali ponekod 4. julija, zvečer pred dnevom Cirila in Metoda.
Voi*
ihC’
Slovenk
WzZSrSi	**"X!
sami
Pogled na Kal, ki leži 750 metru visoko u hribih na desnem brjegu Nediže u podbonješkem kamunu. Mimo peje ejesta, ki gre u Črni vrh. Tle živi nih 150 ljudi, ki guarè slovjensko.
Program praznovanj v okviru 20 letnice osvoboditve v Begunjah
(zvečer) slavnostni začetek praznovanj občinske gasilske vaje, ter medobčinsko tekmovanje ZROP.
« Švejk »	- Dramsko
delo na prostem.
« Cvetje v jeseni » -Dramsko delo na prostem.
Koncert kvinteta bratov « Avsenik ». Nastop folklorne skupine.
Zbor internirancev, nastop folklorne skupine, razni koncerti in popoldan velika zabava, igra kvintet « Avsenik ».
10.	julija
11.	julija
13.	julija
14.	julija
15.	julija
17.	julija
18.	julija
Trbiž
Nekateri pojasnjujejo, da ime kres izvira iz besede « kresati », to se pravi prižigati ogenj s kresilnim kamnom. Če to drži ali ne, ni tako pomembno; zanimivo pa je, da je v starih časih spadalo k obredu kresanje ognja in da so drgnili izbran « sveti » les, dokler se ni vnel. Kresov torej niso prižigali s plamenicami, prižganimi ob drugem ognju, marveč so skušali v kres privabiti božanstvo - boga sonca. Sicer pa je bil ogenj v zvezi z mnogimi obredi čaranja, izmed katerih se je do novejše dobe ohranilo zaklinjanje proti •< urokom » nad žerjavico.
iiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmmiiiiiiiiiiiiiiiiiH,,,
V vsako hišo !
Tekmovanje za prevzem javnih del
V teku so privatne licitacije za prevzem gradnje laboratorijev strokovne šole, ki jih bodo zgradili na zemljišču v neposredni bližini novih šol. Predvideva se, da bodo ti stroški znašali okoli 40 milijonov lir. V kratkem bodo dali v apalt tudi dela za ureditev pokopališča v Žabnicah, kar bo stalo približno 6 milijonov lir. Pred nedavnim se je vršila tudi privatna dražba za prevzem prvega lota dela (za 35 milijonov lir) za gradnjo novega vodovoda, ki pa ni izpadla. Morali bodo spremeniti cene in dati še enkrat na dražbo.
Žab ni c e
Srebrna maša
Pretekli teden je župnik Mario černet, ki je doma iz črnega vrha v Nadiški dolini, in ki opravlja pastirsko službo v Žabnicah, obhajal svoj srebrnomašni jubilej. Vaščani so mu ob tej priliki izkazali svojo hvaležnost in mu poklonili lep dar. Pred cerkvijo so mu postavili tudi slavolok s slovenskim napisom « Srebrno-mašnik bod’ pozdravljen ».
Tudi mi mu želimo še dolgo in plodovito delo med Slovenci Kanalske doline.
Iz Rezjansk doline
Pazite na bombe!
Vojaške oblasti opozarjajo, da je ostalo v nekaterih krajih Rezijanske doline več neeksplodiranih bomb in granat in zato naj bo prebivalstvo oprezno, zlasti naj pazijo na otroke in jih tudi pouče o posledicah, ki bi mogle nastati, če bi najdeno bombo premikali ali morda razbijali. Na mestih, kjer so se vršile vojaške vaje, je ostalo štirinajst neeksplodiranih bomb in dve granati.
Na nevarnih mestih so vojaške oblasti postavile posebne lesene table, ki opozarjajo mimoidoče, naj bodo previdni.
Občina bo tudi letos poslala bolehne otroke Rezijanske doline, ki potrebujejo morskega zraka, na letovanje v Lignano. Zainteresirane družine naj se obrnejo na občino z zdravniškim spričevalom, kjer jim bodo dali potem vsa nadaljnja navodila, za vpis otrok v kolonijo. Letovanje bo
brezplačno.
u .
V Tolminu je Dante jedel grenki kruh izgnanca
Dante Alighieri, veliki poet, je živel na pragu dveh svetov: srednjega in novega. Rodil se je v Firencah ob Arni med 21. majem in 21. junijem 1265. Na svoji razmeroma kratki življenjski poti ni imel sreče. Otrok je bil, ko je izgubil starše, mladostna oboževan-ka Beatrice pa mu umre kmalu potem, ki jo vzljubi. V letih svoje politične dejavnosti doživlja ves vnet za dobro svojega rodnega mesta razočaranje za razočaranjem, poraz za porazom, dokler ga nazadnje celo ne obsodijo in mu zagrozijo, da bo živ sežgan, če ga dobijo v roke. Skoraj dvajset let mora jesti kruh izgnanca in tudi svoj poslednji mir najde daleč od rodnih Firenc.
Legenda trdi, da je veliki pesnik iskal zavetja pred nasilnimi sovražniki v letu 1319 pri patriarhu Paganu della Toreju, ki je imel v posesti tolminski grad in Tolminsko. Legenda tudi še pravi, da je Dante Alighieri napisal nekaj spevov svoje Božanske komedije v Tolminu. Pripoveduje se, da je veliki poet preživljal noči med dvorsko gospodo, podnevi pa je sedel v veliki jami, kjer je pisal in opazoval. Pogosto so ga ljudje videvali sedeti v rdeči obleki pred to jamo, ki je kasneje dobila ime «Dantejeva jama ».
Legenda se je ohranila in še danes živi med Tolminci. Slovstveni zgodovinarji so jo mnogokrat omenjali. Pozneje so dokazali, da so vsi pisatelji jemali vest o Dantejevem bivanju v Tolminu iz trditev Giovanna Candida in da niso utemeljene.
Leta 1929 je princ Umberto obiskal Tolmin. Mesto Firence je ob tej priliki poklonilo Tolminu bronast Dantejev-kip, ki ga danes hrani tolminski muzej.
M. B.
■ llllll lllllllll I lllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Z avtomobilom skozi predor Podbrdo - Bohinjska Bistrica
Lastniki avtomobilov bodo odslej dalje mogli uporabljati tudi predor v Podbrdu, da bodo po najkrajši poti prišli z goriškega na gorenjsko področje. S tem v zvezi je bil pred dnevi dosežen med turističnimi predstavniki goriškega in gorenjskega področja dogovor, ki ga je osvojila Skupnost železniških podjetij Slovenije, na podlagi katerega bodo nalagali vozila (avtomobile in avtobuse) na železniških postajah Podbrdo in Bohinj, nakar jih bodo z claki prepeljali na drugo stran. Zadostovalo bo, da bo voznik najavil prevoz vozila vsaj dve uri pred prihodom vlaka, da bi se moglo izvršiti nalaganje ter urediti vse ostale formalnosti s plačevanjem.
S temi olaj: a vami bodo mogli vozniki iz Vidma priti po najkrajši poti na Gorenjsko. Pripomnimo naj, da je iz Vidma v Bohinjsko Bistrico (čez Petrovo brdo) samo okoli 100 km poti, medtem jih je čez Ljubljano okoli 200.
Za prevoz vozil skozi predor se bo železni ,ka uprava posluževala tovornih in osebnih vlakov.
,ll|llllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllilllllllllllttllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllilllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||lllllllltll|||||||||||,||||||||||,||,,|,,|||||,||||||it|||||||||||||||||||||||||l||||l||||||,|||||||H||,t|||||||,|||||,|l,,||,,l|H||,,,ll|,|||,|||,|||||,|t)|n||||||||||||||||||||1||||1|||||||||1(||||||||||
VODOPIVAC
in njegove zgodbe
2
Ddažnik umirajocéga
Al’ ste poznali rancega Kaluta, ki je biu kaplan Gornjega Tarbià? če ga niste poznali, pa ste čuli pravit ob anj. Unet je biu za božje reči, pa tud’ presneto fur-oac, recimo kanjuh.
Eno nuoč ga pridejo klicat za previdat nekega starca tarmastega an malo pobožnega. Gospuod je imeu tožkuo za ga spravit z Buogam; končno mu se je posre-filo, da ga je spovjedu an deu u svetem olju. Zadovo-den dobrega uspeha, se je posloviu od bolnika s nar-°Uj ljubeznivami besjedami:
« Bodite veseu », mu je dejau, « ker ste use lepuo ftardiu, boste nacò večerju kupe s sveto družino u ne-oeseh ».
Ostarmeu je umirajoč an s tankim glasam je upra-Su gospuoda:
« Al’ pridejo pa an oni za manò? »
« O ne, ne », je dodau hitro on ves prestrašen, « hvala ljepa, jest sam že večerju ». An hitro jo pokadi dol po štengah.
Previdna mati
Trije fajni puobi so snubili no čečo. Ona jih je imela vse tri rada, zato ni vjedla koga izbrati.
« Kaj naj storim, mama? » je uprašala.
« Vješ kaj, čica, jo ta poduči, « popraši usakega po-sebe, de kakuo počuhajo kuhinjo tam doma ».
« Tole je smješno, mama; komu se spoduob’? ».
« Ti muč’ an buogi, jest že vjem, de ti bo h nucu ».
Čeča je nardila natanko po maternem učilu.
« Kuo čuhate vi druz’ kuhinjo? » upraša tega par-vega.
« Jo pustimo hladit », je odgovoriu on.
« Ni za te », je j ala mat.
« Kuo čuhate kuhinjo ta’ par vas? » upraša tega druzega. — « Popihamo gor po nji ».
« An te-le ni za te », reče mat.
Kadar čeča je postavila temu trečjemu isto upra-šanje, puob ji je jau — « Mi zdrobimo notar kruh ».
« Te-le je bogat, ker ima kuhinjo an kruh. Uzami-ga, boš stala dobro », je obsodila previdna mati. — An rjes je bluo.
Izredna slovesnost
Tuole se je zgodilo kadar so otvorili novi vodovod u Hlasti pri Sv. Lenartu. Ljudje so čakali ta dogodek z velikim zanimanjem, na posebno vižo Hlaščanji an med njimi narbuj Flonk, ki je biu njih občinski svetovalec, župan Kučmer, njega parjateu, je biu dau njemu čast an oblast, de naj otvori u imenu občine tisto tako napredno delo. An ga je biu učiu, kaj ma nardit an reč.
« Porečeš: viva il re e la regina, evviva Umberto, an potle odpreš pipo, de bo tekla voda, vješ? » mu je biu jau.
Na določen dan je bilo puno folka zbrano z oblastniki ured okuole vodnjaka. Vse tuole je srbjelo Flonka, ki ni videu ure za reč tiste štiri besjede an se pokazat ljudjem.
Lejtega, je paršu; z visoko glavo, z velikim pono-sam, počasi gre proti vodnjaku. Sada se ustavi, se obar-ne an naglas zaueče:
« Viva il re! Viva la la Reza! Viva la Berta! ».
Izbruhne an grohot, vse se smeje, a Flonk na čuje; vas zmotjen od časti, prime rubinet an ga odpre. — Al’ kaj se zgodi? Dan močni ščurak an potem se čuje notre u vodnjaku gargrat, kašjat, kihat an nič vič... Tekrat Flonka je zarjes parieu špot.
« Naj gre vse hudiču u r... », je zamramnu an zbje-žu je proč.
—---------------- Štev	12
BjLjf lij,» ÌJ0JLJLÌ,IJJ
Stran 4 -- —---------------------------------- «	MATAJUR	»	-----------------------
UN’ ASS8SE Pl ECCEZIONE A LUBIANA
I diritti dell'uomo nelle comunità plurinazionali
L’iniziativa c* doli’ OKU - Presenti ottanta dolorati di 21 Paesi - Esamlnatifi diritti in generalo e quelli relativi all’ oso della madre lingua e allo «viluppo culturale - Visite a Capodistria
l*irano9 Portorose e Postuniia (Postojna) - Mozioni conclusive
LUBIANA giugno 1965 - Lunedì 21 corrente, dopo undici giornate di intenso, serio, convinto ed appassionato dibattito, alleggerito da qualche riposante visita alle bellezze naturali e artistiche della regione, si è felicemente concluso il secondo seminario delle Nazioni Unite cui hanno preso parte ottanta delegati in rappresentanza di ventun Paesi.
Tema dell’ importante assise internazionale i diritti dell’uomo in generale e più precisamente quelli relativi all’uso della madre lingua davanti ai tribunali e in altri settori della vita pubblica e allo sviluppo delle tradizioni culturali di tutte le nazionalità nelle comunità plurinazionali, a prescindere dalla razza, dall’origine o dall’appartenenza religiosa.
Più attivi nella discussione sono stati i rappresentanti delTIndia, del Ghana, degli Stati Uniti, Gran Bretagna, Unione Sovietica, Jugoslavia, Venezuela, Mali, Israele e Madagascar. In particolare i vari oratori, specie quelli afro-asiatici, hanno aspramente condannato la politica di discriminazione attuata in taluni Paesi ed in ispecie nella Repubblica Sudafricana, nella Rhodesia del Sud, nell’Angola, nel Mozambico e nella Guinea Portoghese.
Il 13 corrente i partecipanti al seminario, che sono in maggioranza giudici, avvocati e professori di diritto internazionale e costituzionale, hanno visitato le istituzioni italiane del Capodistriano. Dopo un incontro con gli insegnanti e gli studenti del Ginnasio italiano gli ospiti hanno visitato Radio Capodistria, dove il direttore Mario Abram ha illustrato il funzionamento della stazione, e successivamente il Circolo italiano di cultura « Giordano Bruno » di Isola. Dopo essersi interessati della vita del gruppo nazionale italiano e fatto un giro per Pirano e Portorose, si sono recati in visita alle grotte di Postumia (Postonja). Della comitiva facevano parte anche tre delegati italiani tra cui il professor Sperduti docente di diritto internazionale all’Università di Pisa e vari rappresentanti jugoslavi: l’ambasciatore Zvonko Perišič di Belgrado, dottor Milan Bulajič, membro dell’organizza-zione dei giuristi e consigliere del Segretario degli Affari esteri, dott. Slavko Zore, dell’Associazione dell’Organizzazione delle Nazioni Unite, dottor Stanko Peterin di Lubiana, esperto della delegazione jugoslava, e Viktor Polak del Comitato organizzativo del seminario.
Dopo le visite i lavori del seminario, svoltosi sotto la presidenza del delegato jugoslavo dott. Anton Vratuša, sono stati ripresi con maggior impegno, ampiezza e concretezza.
Pertanto diverse sono apparse le opinioni. Infatti mentre per gli europei la parola « assimilazione » richiama alla mente il termine di discriminazione, per gli extraeuropei essa significa qualcosa di progressivo, un metodo auspicato per la soluzione dei problemi nazionali (India, Malaysia, Ghana). Gli americani distinguono le comunità plurinazionali e quelle plurietniche, indicando fra le prime la Jugoslavia, l’Unione Sovietica e il Ca-nadà; e fra le seconde gli Stati Uniti d’America. A loro volta gli Israeliani dicono di non poter garantire eguali diritti alle minoranze senza la garanzia della lealtà delle minoranze mentre i sovietici dicono che la lealtà deve essere reciproca. Comunque in tutti i delegati è apparso evidente il desiderio di contribuire alla chiarificazione e soluzione dei problemi.
A questo punto sia concesso di segnalare che sui problemi delle nazionalità i delegati jugoslavi si sono battuti per la piena parità di diritti fra maggioranza e « minoranze ». Le tesi jugoslave infatti hanno destato un vasto interesse per la loro concretezza. Tra le relazioni scritte figurano quelle di Drago Druškovič, Koča Jončič, Ernest Petrič, Danče Zografski, Milica Sentič, Dušan Breznik e Janko Jeri.
Drago Druškovič ha sostenuto che « la Jugoslavia non è fondata su una nazione di stato intorno a cui ruotano altre nazionalità; essa è invece uno stato plurinazionale per eccellenza, una libera comunità di popoli u-guali. Il rafforzamento della coscienza nazionale contribuisce a completare la personalità umana ». A sua volta Koča Jončič ha affermato che « l’autogoverno offre la garanzia per l’affermazione dei diritti umani ».
L’uso della lingua materna nella vita pubblica è stato il tema trattato da Ernest Petrič che ha indicato esempi di tribunali bilingui. Della situazione nelle regioni confinarie mistilingui e dei rapporti dei gruppi minoritari con la nazione d’origine ha parlato Janko Jeri.	)
Più volte i delegati si sono richiamati allo studio introduttivo del dott. Anton Vratuša, appositamente scritto per il seminario su richiesta del segretario generale dell’ONU. In quattro capitoli il parlamentare jugoslavo ha descritto la comunità plurinazionale come risultato dello sviluppo storico e la sua organizzazione. « La comunità plurinazionale, vi si legge, non è di
BASEL, junij 1965 — Tukaj, v helvetski konfederaciji, kjer je pred parimi dnevi predlagal nek poslanec, naj bi se zaostrili ukrepi, ki zadevajo število tujih delavcev, ki jih je treba odpustiti — predlog je na srečo večina helvet-skega parlamenta zavrnila (samo 147 poslancev na 390 je glasovalo za) — smo prisostvovali shodu furlanskih emigrantov, ki ga je organiziral baselski «Fogolar Furlan» (Furlansko ognjišče), v katerem je včlanjenih tudi veliko število naših ljudi.
Na tem shodu pa niso obujali, kot običajno, samo spominov na domače kraje, ki so jih morali zapustiti proti svoji volji, ampak so razpravljali o problemu emigracije kot take, ki tare furlansko ljudstvo že nad sto let.
Vsekakor lahko rečemo, da je za emigranta odhod oziroma ločitev od rojstnega kraja, katerega je moral zapustiti zaradi lokalnega uboštva, vedno ganljiva drama in povrh tega se mu tudi vedno ne posreči dobiti dela, kakršnega se čuti opravljati in se prilagoditi novemu okolju, včasih neznosnemu, posebno če se mu to okolje pokaže nasprotno, kot se je to dogodilo tudi letos v raznih državah, na primer v Zapadni Nemčiji in Švici sami.
Vemo, da je v naših emigrantih zelo malo volje in psihološkega na-gnenja, da bi se definitivno ločili od doma in prav zaradi tega se naši delavci ne naseljujejo za stalno v tujih deželah, kjer se življenjski pogoji razlikujejo v vsaki državi. Zlasti v Nemčiji se emigranti težko privadijo novemu okolju, ker je še vedno del ljudi, ki smatra tujce
per se stessa un fatto negativo per il mondo contemporaneo, così come la comunità uninazionale non può rappresentare l’ideale assoluto ». Lo studioso ha quindi analizzato ampiamente gii aspetti politici, economici, sociali e culturali dei rapporti nelle comunità plurinazionali ed in particolare il problema delle minoranze; e dall’analisi è giunto a queste conclusioni: la maggioranza non deve in alcun modo discriminare la minoranza; la minoranza deve avere il diritto e la effettiva possibilità di svolgere un ruolo attivo nella vita sociale dello stato in cui vive; gli stati confinanti devono rinunciare a immischiarsi negli affari interni dell’altro stato; gli stati confinanti entro i cui confini vivono minoranze dell'altro stato devono rifuggire da qualsiasi azione diretta al mutamento dei confini ed alla restituzione della minoranza alla madrepatria.	i
Il problema minoritario, dunque, non è in primo luogo, come afferma Vratuša, problema della minoranza; esso è soprattutto problema della maggioranza. Se quest’ultima accetta e rispetta i rapporti di effettiva pari-
za manjvredne in jim ne nudijo niti primernega stanovanja. Tukaj so delavci še danes primorani spati v nezdravih in prenapolnjenih barakah. Zaradi tega, kot smo že svoj čas poročali, so emigranti protestirali in protestirala je tudi italijanska vlada.
Naj nam bo dovoljeno, da povemo na tem mestu odstotke emigrantov, ki jih je dala v tem zadnjem desetletju Furlanija po okrajih: okraja Videm in Cervignano od 0 do 10 odstotkov; okraji Pordenone, Sacile, Maniago, Latisana, Palmanova, San Daniele del Friuli, Pontabel, Čedad, Codroipo in San Vito al Tagliamento od 10 do 20 odstotkov; okraja Ampezzo in Spi-limbergo od 20 do 30 odstotkov; okraja Tolmezzo in Čenta od 30 do 40 odstotkov in okraj Humin od 40 do 50 odstotkov. V zadnjih časih pa se je odstotek emigrantov znatno dvignil v vsej Furlanski Sloveniji, tako da so nekateri zaselki skoraj prazni.
Da se povrnemo na shod naših emigrantov v Baslu, moramo predvsem podčrtati navdušenost prisotnih, ki so ob koncu sprejeli resolucijo, v kateri je rečeno, da je treba v Furlaniji rešiti problem e-migracije in sicer tako, da se ustvarijo nova delovna mesta da domačih tleh. To resolucijo so poslali vladi dežele FuHpnije-Juliisko Benečije in pokrajinskemu svetu v Vidmu in Gorici ter ustanovi « Ente Friuli nel mondo ».
V bistvu izraža ta resolucija željo, naj se žalostni pojav emigracije uvrsti med najnujnejše probleme, ki čakajo na rešitev na dežel-
tà di diritti, di democrazia e umanità, il problema minoritario, quale problema politico, finisce di esistere. Inoltre Vratuša constata che il problema nazionale non può essere risolto esclusivamente mediante l’autonomia culturale; ed a tale proposito ha analizzato i vari aspetti della parità di diritti politica ed economica, concludendo con un’analisi delle condizioni specifiche e dei problemi dei nuovi stati e dei processi attraversati per costituirsi in nazioni moderne.
Il seminario si è concluso con l’approvazione di una serie di documenti che sono stati inviati a tutti i Paesi membri delle Nazioni Unite; e non è da escludere che taluni di essi vengano sottoposti per la discussione alla sessione dell’ONU.
Al termine del seminario tutti i delegati si sono dichiarati soddisfatti dell’andamento e dell’esito dei lavori; e parimenti soddisfatti, come hanno tenuto a farlo sapere, lo sono stati per le accoglienze cui sono stati oggetto e per il trattamento loro usato durante l’intera permanenza nella bella città di Lubljiana.
ni ravni. Med drugim je v resoluciji poudarjeno tudi: « Eknomsko-socialn) razlogi in predvsem človečanski, ki so nam jih narekovale grenke izkušnje, so nas primorali, da pošljemo ta apel ljudem, ki vodijo deželo Furlanije-Julijske Benečije ».
Potem je v resoluciji rečeno še bolj specifično: « Naj se ovržejo in opustijo površne trditve, ki smatrajo furlansko emigracijo za nek prirojen in dedni pojav Furlanije in da so njeni ljudje navajeni križariti po svetu. Naj se raje vidi v emigrantu človeško dramo, duševno rano, ko se poslavlja od svojih dragih. Naj se tudi upošteva težka ekonomska izguba, ki je nastala zaradi odselitve delovne sile, to je kvalificirane delovne sile, ki je stala mnogo žrtvovanja in ki je sedaj dana na razpolago v korist drugih dežel ».
Resolucija, ki je bila sestavljena po dolgi diskusiji in v katero so posegli številni prisotni, se je zaključila z energičnim in obenem ganljivim opominom na realnost situacije emigrantskega sektorja, z opominom in nasveti, ki morejo pokazati pot, kako naj se zaustavi žalostni pojav emigracije.
Zaključek pa je bil tale: « Naj se bolj povečajo napori, da se bodo ustvarila nova delovna mesta, ki bodo dala našim ljudem upanje, da bodo mogli ostati tam, kjer ima srce svoje korenine in da bodo mogli uresničiti vsaj za del sinov, ki so po svetu, pogoje za vrnitev ».
a. t.
Na Reki srečanje med tržaško SKGZ in Italijansko fefc unijo
tudi glede nakupa italijanskih knjig in čtiva na splošno za manjšino.
Dr. Peter Sancin iz Gorice je v svojem posegu v diskusijo obravnaval pravni položaj slovenske šole v Italiji, kjer Slovenci doživljamo to, da v primerjavi z ostalimi večjimi narodnostnimi manjšinami (francosko v Dolini Aoste in nemško v Južni Tirolski) pripadamo nekako tretji kategoriji. Kljub temu, da obstajajo določena ustavna načela, člen 3 deželnega statuta in podobne pravne norme, je vse to deklarativnega značaja. Še najhuje pa je to, da je slovenska manjšina razdeljena v tri kategorije in sicer na ono, ki živi na Tržaškem, na ono, ki živi na Goriškem, in na tretjo, ki živi v Beneški Sloveniji in ki je italijanske oblasti nočejo priznati. V zvezi z Beneško Slovenijo je omenil dve teoriji razlage nacionalnih potreb in zahtev že v samem okviru tovrstnih tolmačenj pri OZN. Glede tega je poudaril, kako je izraelski predstavnik na zadnjem ljubljanskem seminarju OZN o manjšinskih pravicah poudaril, da je treba manjšino zaščititi tudi v primeru, če ta ne zahteva zaščite. Svoje izvajanje glede tega je zaključil z zahtevo, da se beneškim Slovencem prizna status manjšine.
Tončka Čok je spregovorila o nujni pomoči iz javnih skladov dvema slovenskima _ dijaškima domovoma, Zdenka Sušanj pa o dejavnosti učiteljev in profesorjev italijanskih šol tudi izven šole, ter o nujnosti poglabljanja znanja italijanščine njihovih učnih moči ter o pomanjkljivosti učil. Anita Forlani je govorila o šolskem listu italijanskih šolarjev ter o njihovih literarnih krožkih na šolah, prof. Elio Musizza pa o učnem programu na italijanskih šolah, ki da je preoksežen ter o dejavnosti učnih moči tudi izven šole.
Ob koncu se je ponovno javil k besedi prof. Jože Umek, ki je med drugim poudaril zahtevo, naj bi se uredilo vprašanje tistih slovenskih študentov, ki z lastnimi sredstvi in napori dokončajo šolanje na ljubljanskem vseučilišču in ki jim je zaprta pot za namestitev doma v Trstu ali Italiji.
Ko se je s še nekaterimi kratkimi posegi v diskusijo dolgo obravnavanje te tako pereče problematike končalo, so bili sprejeti še zaključki, nato pa so bili člani obe It delegacij in gostje povabljeni na sprejem, ki jim ga je priredil italijanski generalni konzul v Kopru Amedeo Cerchione.
Seminar o človeških pravicah v večnacionalnih skupnostih
dovinskega razvoja iin njihove organizacije. « Večnarodnostna skupnost ni sama po sebi zlo za sodobni svet, in ni niti enonacionalna skupnost izključni ideal ». Potem je obširno analiziral politične, ekonomske in kulturne aspekte odnosov v večnarodnostnib in še prav posebej problem manjšine. Zaključil pa je takole: « Večina ne sme na noben način diskriminirati manjšine; manjšina mora imeti pravico in resnično možnost, da se more udeleževati socialnega življenja, v katerem živi; sosedne države se ne smejo umešavati v notranje zadeve druge države; obmejne države, v katerih mejah živijo manjšine druge države, se morajo izogibati kakršnihkoli direktnih dejanj, ki hi spremenila mejo ali vrnila matični državi manjšino»-Manjšinski problem ni torej v prvi vrsti problem manjšine, kakor ugotavlja Vratuša, ampak je predvsem problem večine. Če ta sprejme in spoštuje odnose resnične enakosti pravde, demokracije in humanosti, manjšinski problem kot politični problem obstoja. Poleg tega Vratuša ugotavlja, da ne more biti nacionalni problem rešen izključno potom kulturne avtonomije-Glede tega je analiziral razne aspekte enakosti političnih in ekonomskih pravic in zaključil z analizo specifičnih pogojev in problemov tistih dežel, kjer narodi šele nastajajo in se oblikujejo v modernem smislu te besede-Seminar se je končal z odobritvijo zaključnih dokumentov, katere so poslali vsem državam, ki so članice OZN in ni izključeno, da bodo nekateri dani v diskusijo na prihodnjem zasedanju Organizacije Združenih Narodov-Ob koncu seminarja so se delegati izkazali zelo zadovoljni, ker je delo izpadlo izredno dobro in ker so bili, kot so sami povedali, prisrčno sprejeti in se dobro počutili ves čas njihovega bivanja v Sloveniji.
Istega dne so delegati odšli v Novi 1 Sad, glavno mesto avtonomne pokrajine Vojvodine, kjer so se seznanili 1 življenjem madžarske manjšine v Jugoslaviji.
Uno scorcio del salone dei festival della Fiera di Lubiana dove si sono svolti i lavori del seminario
lllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllliii
ŠVICARSKI PARLAMENT PROTI ZAOSTRITVAM
FURLANSKA EMIGRACIJA V ŠVICI
Pomembna resolucija - Problem je stoleten in ga je treba hitro rešiti - Furlanska Slovenija je eno tistih področij, ki daje največje število emigrantov
Pogied na množico furlanskih emigrantov, med njimi tudi precej beneških Slovencev, ki so se udeležili v Baslu shoda « Furlanskega ognjišča », ko so javno zahtevali od italijanskih oblasti, da hočejo dela na domačih tleh.