^justice
M "2L SiLOVf:nilJE
' PRVA ADAMIČEVA. — kor smo napovedali bo Adamičevo potovanje pod Jugoslaviji, povod za novo propagando za' komuniste in sedanji komunistični režim. Sedaj je Adamič objavil v rimskem časopisu Daily American izjavo, v kateri pravi, da je bival x Jugoslaviji dva meseca, da se je tam svobodno gibal, da ga nihče ni nadlegoval, da ni nikjer slišal in srečal kakih band, ki bi iz gozdov napadale titovske uradnike in da se je prepričal, da je vsaj 90% štorij o Jugoslaviji in njenih notranjih razmerah netočnih — po njegovem opazovanju. Adamiča ni nihče vprašal kaj on misli o razmerah v Jugo-slavij in nihče mu ni dal nika-kega povoda1 za to izjavo. Vsakdo je vnaprej vedel da bo Adamič kaj takega povedal. Torej kot pravijo Hrvatje: Marko v Zagreb Marko iz Zagreba pa niko-me nikaj.
KOROŠKA. — Tukajšni časopisi seveda prdestavljajo. celo zadevo Koroške po svoje. Amerika in Anglija in cela zapadna reakcija so krive, da Slovenci ne moremo dobiti slovenskega dela Koroške. Ljudstvo se kljub velikim notranjim težavam iskre-
Ka- sklicevati roditeljske sestanke in tam razlagati staršem dolžnosti do komunistične državne šole. Sedaj je med te dolžnosti zašel tudi Darvinov nauk o razvoju človeka iz opice. Starši naj podpirajo šolo, da bodo otroci čim bolje poznali ta nauk in samo ta nauk o človeku.
RAZGLEDNICE, — ki spominjajo na praznike in razne dele cerkvenega leta so izginile iz prometa. Božičnih razglednic že letos ni bilo več, velikonočnih ni, prazničnih ni. V prodaji so samo razglednice, ki slikajo partizansko borbo, slike komunističnih velikanov in komunistična propaganda v slikah.
Iz življenja Slovencev v
Alojzij Vidmar. V goriški bolnišnici je izhiral na posledicah jetništva v Dahau-u Alojzij Vidmar iz Rihemoerka. Umili je 7. februarja. V Jugoslaviji ža pušča ženo, več bratov in sester ter drugih sorodnikov, v Argemitni pa eno sestro, enega brata ter več nečakov.
Poroki. V cerkvi San Isidro sta se 29. januarja t. i. poročila slovenska para. Rajmund
AL J. Filipič
Slika predstavlja mladega slovenskega inženirja Al J. Filipiča, ki je graduiral v mehaničnem inženirstvu iz Case univerze.
Al je sin poznanih Albin in Milka Filipič, ki sta dolgo let vodila gostilno v Collimvoodu na 12. ce3ti in Hale Ave., zdaj jo pa že več let vodita na vogali Coit Rd. in Woodworth Ave.
Ko je mladi Al dovršil šole je stopil v mornarico in služil 3 leta in pol tekom zadnje vojn' Zdaj je v službi pri Gardella Bros. Refrigerator Co Ta firma obstoji je 27 let in se peča izključno z mehaničnimi ledenicami in njih opremo. Vse, kar spada v to stroko, vam preskrbi in inštalira ta firma in sicer zares najboljše vrste, ki se jih dobi danes na trgu.
Kadar gostilničarji, groceri-3ti in mesarji potrebujejo kaj v mehaničnih ledenicah, naj pokli. čejo na pos"et slovenskega inže-
Kanonik Matevž Škrbec umrl
Gospa Terezija Turk, 1046 E. 69th Street, je dobila iz Slovenije žalostno vest, da je na praznik sv. Jožefa umri njen strte velečastiti kanonik Matevž Škrbec. Bil jip ob smrti star že 83 let Že več let je bil bolan in je živel' pri avojem nečaku Msgr. Matiji Škrbcu v Tržiču in v Kranju. Tukaj zapušča že omenjeno svojto nečakinjo Mrs. Terelzijo Turk in druge sorodnike, v Evropa pa tudi nečaka Very Rev. Msgr. Matija Škrbca, ki je bi'l do leta 1946 dekan in mestni župnik v Kranju, od tedaj pa živi v begunstvu. Poleg njega žajuje za pokojnim kanonikom v starem kraju še mnogo drugih sorodnikov.
Rev. Joseph Media
Umrl je v St. Thomas bolnišnici, Akron, O., Rev. Joseph M edin, ki je bil več )et župnik na slovenski fari v Bartoertonu, Ohio. Pogreb bo iz slovenske cerkve Presv. Srca Jezusovega v Barberton, 0.
Mrs. Helen Dujan ~
V torek je umrla Mrs. Helen Dujan iz 988 E. 74 St. Rojena je bila v Jugoslaviji in je prišla v Ameriko pred 52 leti. Zapušča žalujočga soproga Peter,
OGENJ UPEPELIL BOLNICO
Polovico bolnikov zgorelo - Ena največjih požarnih nesreč - Bolniški kurat, usmiljeni sestri, matere in dojenčki med mrtvimi.
bffingham, Illinois. — Strašen požar je upepelil edino tukajšnjo bolnišnico St. Anthony’s Hospital in zahteval 57 smrtnih žrtev.
Devet novorojenih otročičkov je umrlo v plamenih, dva sta bila hitro po požaru mrtva rojena, ker so se matere poškodovale, ko so skakale iz gorečega poslopja bolnišnice skozi okna, da bi se rešile.
Začelo je goreti nekaj pred polnočjo v pritličju poslopja, ki ima tri nadstropja. Kaj je povzročilo ogenj niso mogli ugotoviti. Ogenj se je strašno hitro razširil in plameni, so brž objemali vse dele poslopja od tal do strehe.
Več desetin bolnikov je umr-
lo, ker ao se stiskali v hodnikih, da bi prišli iz poslopja, pa je dim zaprl prehode in plameni so hitro uničili vsako možnost rešitve. Zopet drugi so umirali brez vsake pomoči na svojih posteljah. Kakih 12 bolnikov je poskakalo skozi okna na tla pred poslopjem in od teh se je eden ubil, več pa je obležalo ranjenih. Ranjencev se je pa najmanj 15 vendarle rešilo.
Večina notranjih delov poslopja se je sesulo. 19 trupel so že izkopali izpod ruševin. Med mrtvimi je tudi bolniški kaplan Rev. Fr. Sandon in dve usmiljenki, SS. Bertina in Evstahia.
Rev. Frank John Goff, župnik St. Anthony’s Church, kamor spada tudi bolnišnica je rekel, da je po njegovi vednosti bilo v hčerko Rose Brod- poslopju skupno 108 oseb. 56
slišale tudi liekatere lažje eksplozije.
Rusija protestira
Smatra atlantsko pogodbo za sovražen akt — Opomin vsem državam — Očita, da je to priprava na vojno.
London, Anglija. — Rusija je poslala nove proteste proti severnemu atlantskemu paktu. Opozorila je Italijo, Norveško, Dansko in Islandijo, da smatra podpis pakta za sovražno dejanje naperjeno proti Sovjetski Uniji. Besedilo protesta je isto kot ga je Rusija že poprej posla-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Oltarno društvo Marije Vnebovzete—
Dnevni red duhovne obnove, ki jo bomo imele na Veliko sredo dne 13. t. m. bo naslednji: Ob 9:30 se bo začelo spovedovanje, ob 10 .Bo prevzvišeni škof dr. Gregor Rožmfsm daroval sv. mašo za vse pokojne članice Oltarnega društva M imel začetni govor. Po govoru bodo vse u-deleženke imele kkuipen zajutrk v cerkveni dvorani. Ob 11:30 bo zopet pridiga, ob 12:30 križev pst, %b 1 uti pridiga, od 2 do 3 ura molitve, ob 3 pa zaključek s' petjem preprostih ljudskih cerkvenih pesmi. Vsaka naj prinese s seboj knjigo Večna molitev. Udeleže naj se kolikor mogoče vse članice Oltarnega društva, pa ne samo članice, ampak vse slovenske žene lz fare Marije Vnebovzete in drugod rpo Cleveland^, sploh vse, ki žele, da ibi se pod duhovnim vodstvom našega! škofa kar naj lepše in najipopolneje pripravile lz'a praznike Kristusovega trpljenja in njegovega vstajenja.
Vrnitev iz bolnišnice—
Rev. Anton Meikun j c odšel domov v Barberton včeraj iz
k^Incij™	R Bdgij!Ichal% bolnišnice, kjer se je
in Luxenburga.	[nahajalzadnge 4 mesece. Zdra-
-	---- -------- avtoriteto
braniti našo stvar. Hudo je poslušati poročila avstrijskega radija, ki se napihuje v ljubezni d' Amerikancev in Angležev, ko vemo, da so malone vsi Avstrijci živahno podpirali Hitlerja in bili najhujši njegovi valpti po Sloveniji med vojsko. Nobena bolečina pa res ne more v tej dobi'biti prihranjena Slovencem.
ANGLEŽI PROTI SLOVENCEM. — čudno dosledno so Angleži v vsakem spornem vprašanju proti interesom slovenskega naroda. Koncem vojske so nas izdali, po vojski so naše fante v klavnico titove soldateske prodali, potem so mnoge naše ljudi
Brdp .
Občin zbor Slovenske krajine. V nedeljo, 20. februarja, je bil na Avellanedi redni občin zbor društva naših Prekmurcev, iki niso klonili pred .titovio- komunistično .propagando in so svoje društvo Slovensko krajino ohranili še nadalje samostojno. Ker na /občnem zbora ni bilo posebnih točk, bo društvo Slovenska krajina še nadalje vodil dosedanji odbor z nalogo, naj se približa uresničenju načrta, da si postavi činvprej lastni društveni dom. Občnega zbora ste je udfetežil tudi g. Hladnik.
Smrtna nesreča. Pri pro-
mučili na leta s preiskavami in metn* nesreči, se je smrtno ponesrečil Slovenec Miro Humer doma z Vipavskega. Pokojnik zapušča v Argenitmi ženo in dve hčeri, od katerih se je ena pred kratkim poročila.
Prihod novih Slovencev. V torek, 15. februarja je prispela Buenos iA‘res ameriška pre-voizna ladja “LanufUt” in je pripeljala sem zopet več sto beguncev. Med njimi je prišlo v Argentino tudi 210 naših ljudi iz Avstrije. Ljudje iz prejšnjega največjega transporta
zapori, potem so nas poniževali in s SS hitlerjevskimi vojaki primerjali in zmerjali, sedaj pa na mirovni konfertnci ne le nastopajo proti slovenski' Koroški, ampak je njihov delegat celo trdil, da slovenski Korošci ne žele nikake avtonomije. Ta debela laž more priti pač le iz ust ciničnega Angleža, ki ima nalogo delati vedno in povsod proti Slovencem. Take laži so pa večja opora komunizma kot angleške kupčije s Titom.
DARVINOV NAUK.-da je človek samo najbolj razvita žival, morajo sedaj poslušati starši na roditeljskih sestankih. Vsak mesec mora učiteljstvo
Tri Mihi
Winston Churchll je prišel \ Ameriko. Kaj pravite, ali mu bodo našli “tovariši” napravili kak slavnostni banket?
Spodobilo bi se, saj je bil Churchill tisti, ki je postavil Tita na Balkan. Churchill je bil, ki je prvi izjavil: “V Jugosla vi ji podpiramo Tit*.”
• *
Torej, Titovi slug« pokorni, skupin*. Nekaj jih bo šlo tudi
slov. beguncev v Argenitno, se sedaj počasi razmešščajo iz imi-grantškga hotela. Med našimi ljudmi je tudi precejšnje zanimanje za Mendozo ter bo tja odšla močna skupina. Nekaj jih bo šlo tudi v Tucuman, Cordobo in oetalle province.
V torek, 15. februarja je prispela v Buenos Aires ameriška prevozna ladja “Langfitt” in je pripeljala sem zopet več sto beguncev. Med njimi je prišlo v Argentino tudi 210 naših ljudi iz Avstrije. Ljudje iz prejšnjega največjega transporta slov. beguncev v Argentno, se sedaj počasi razmeščajo iz imigarntskega hotela. Med našimi ljudmi je tudi precejšnje zanimanje za Mendozo ter bo tja odšla močni'
stopite naprej in poklonite se Churchillu Velikemu.
Sponzo/ji za begunce
r . .
Tisti, ki so prevzeli sponzorstvo za kško begunsko osebo ali družino, dobivajo sedaj od International Refugee Organiza-ton v Celovcu (Austria Klagen-furt) pisma, naj svoje begunce prijavijo pri Displaced Persons Comission v Washingtonu. Tudi begunci dobe prav taka pisma. Vse tiste, ki so se prijavili potom Lige Katoliških Slovenskih Amerikancev prosimo, da naj na podlagi teh pisem nič ne store, niti oni niti begunci sami. Vsi so namreč prijavljeni pri omenjeni Displaced Persons Commission že od takrat, ko so bili prijavljeni k vsem drugim oblastem. Bile so odposlane vse prijave istočasno. Prosimo pa vse, da nam dotična pisma pošljete na pisarno: League of Ca-tholc Slovenian American 10316 Barrett Ave. Cleveland 8, Ohio, ker vidimo, da je veliko imen pokvarjenih in bomo na podlagi teh pisem lahko posredovali, da se spravi stvar v red. Vsekako pa so ta pism« vsaj znamenje, da se je.tudi za slovenske begunce začelo odpirati in pripravljati, da bodo prišli sem. — Liga Katoliških Slovenskih Amerikancev.	1
v Tucuman, Cordobo in ostale province.
Madžarska protestira radi kardinala pri Zvezi Narodov
New York. — Madžarska vla-d aje poslala predsedniku glavne skupščne Zeze narodov, avstralskemu zunanjemu mnistru Dr. Evatt protestno noto v kateri pravi, da zadeva kardinala Mihdzentija ne spada na dnevni red skupščine iij da bi bila kršena suvereniteta madžarske države, če bi skupčina hotela razpravljati o tej stvari, ki je izključno le v pristojnosti madžarskega sodišča in madžarskih oblasti.
kjer bo pogrebna sv. maša ob 9:30 ip nato na pokopališče Kalvarija kjer bodo truplo položili v družinsko grobnico.. -------------o-----
Spor v Bolgariji
Podpredsednik vlade* je aretiran in zaprt — Aretacije Njegovih pristašev po celi državi.	'
Sofija, Bolgarija. — Sedaj tudi uradno potrjuje polit-biro komunistične partije v Bolgariji, da je tam nastal hud spor v komunistični stranki. Objava pravi, da je odpuščen podpredsednik vlade Trajko Rostov. On je izgubil tudi svoje mesto v vodstvu komunistične stranke Poročilo .naravnost pove, da je bil Trajkoy odstavljen zato, ker je bil sovražno razpoložen proti Sovjetski Uniji, ker je skuša! odstraniti predsednka vlade Di mitrova in vpeljati diktatorske manire v vlado, že ta objava kaže, da je res kar poroča Tanjug iz Belgrada, da je namreč Traj-kov poleg tega tudi aretiran. Z njim je aretiranih doslej kakih 300 njegovih somišljenikov med komunisti.
— o* ■ —
Gromiko bo napadel podpisnike varnostne pogodbe
New York. — Ob začetku seje glavne skupščine Zveze narodov nihče ne razpravlja o dnevnem redu te seje, ampak vsi samo ugibajo kako bo sovjetska delegacija napadla podpisnike Severno Atlantskega pakta. Gromiko, šef sovjetske delegacije je gotovo dobil tozadevna naročila in *bo verjetno ponovil to, kar je zapisala sovjetska vlada v svojih protestnih notah, ki jih je razposlala vsem vladam, ki so podpisale pakt.
------—-------- ——-V r .T- —
se bila lahko rešila, pa ni hotela zapustiti sobe, v kateri so ležali otročički, ki jih je imela v svoji oskrbi, šef-zdravnik bolnišnice, dr. Glen Marshall pa je sodil, da je bilo v poslopju 112 oseb. Katoliških sester usmiljenk pa je bilo v bolnišnici 22. Ker so zgoreli vsi papirji, bo težko ugotoviti točno stanje, razen v kolikor se bodo našla vsa trupla tistih, ki so v požaru umrli.
Nekateri so imeli izredno srečo, da so se rešili. Tako je na primer Mrs. Arnold Aderman bila neposredno pred tem, da dobi otroka, ko je ogenj izbruhnil. Splezala je skozi okno, dosegla lestvo, ki so jo postavili gasilci, prišla srečno na tla skozi dmi in plamene, došla s svojim možem na dom in po eni uri rodila zdravega sina.
Mesto ima okrog 6,000 prebivalcev in leži kakih 180 milj južno od Chicaga in 75 milj južno-vzhodno od Springfielda. Bolnike so razvozile ambulance v bližnje okoliške bolnišnice. Požar je trajal nad tri ure. Dogajali sp se mnogi težki prizori, ker so so-progi, očetje in drugi sorodniki prihiteli iz bližnjih hiš in hoteli prodreti plamene, da bi rešili svojce, o katerih so vedeli, da so v poslopju. Med požarom so se
vam vzhodnega bloka pigj g. go”st. I»avi, da se s to pgodbo ,kršijo „ w ‘ ! i pravila Zveze Narodov in poeeb-ne pogodbe, ki jih je Sovjetska ” VmI Zveza sklenila s Francijo in Veliko Britanijo.. Rusija smatra, da je ta pogodba nova priprava na vojno, ker bo Amerika dala po tej pogodbi orožje zapadno-evropskim državam.
Miss Violet Trattar iz 1331 Russell Rd., pošilja pozdrave vsem prijateljem iz Phoenix, Arizona.
IZ RUKIH NASELBIN
MILWAUKEE, Wis. — Umrl je Frank Jamnik, rodom iz škofje Loke na Gorenjskem. Najprej je v Ameriki živel v Wyoming, potem se je preselil v Milwaukee. Zapušča soprogo. Umrl je tudi gostilničar Peter Sru-bi, rodom iz Lubnega na štajerskem. ' Bil je star 63 let. Za -njim žalujeta soproga in sin.
Red LODGE, Mont. — Rd. Manci je umrl kar nanagloma, še mlad, star komaj 31 let, Služil je tri leta pri mornarici. Za njim žaluje pet sester in brat. Dne 17. marca pa je umrl rojak Fabijan Lončarič, star 63 let, doma iz vaai Fužine pri Raki na Dolenjskem. Zapušča ženo Mary, hčer Veronico por. Sogling in brata Antona v San Franciscu. V starem ».raju ima še več živih sorodnikov.
Razne najnovejše svetovne vesti
TEHERAN, IRAN. — Iranske oblasti javljajo, da je dva dni trajala bitka med rusko in iransko vojsko. Napad so izvršili Rusi brez vsakega povoda. Iranska vlada je izročila Rusiji oster protest.
•	.	m
WASHINGTON, D. C.;— Je gotovo, da bo Severno Atlantski pakt v kongresu odobren, verjetno pa je, da bodo tako v senatu kot v poslanski zbornici padli predlogi in zahteve, da naj vlada pojasni in razloži, kako se bo izvnšila oborožitev zapadne Evrope, in koliko bodo v ta namen morale žrtvovati Združene države. • • •
WASHINGTON, D. C. — Diplomatski zastopniki Rusije, Poljske, Čehoslovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Albanije, Jugolavije in Finske so popolnoma bojkotirali vse slovesne * v zvezi S'Podpisovanjem Severno Atlantskega pakta.
Na duhovne vaje—
Vse tiste dekleta in žene od fare sv. Vida, ki se nameravate udeležiti duhovnih vaj, ki bodo angleščini in ki jih bo vodil Rev. MiciFadden iz Nebraske v škofijskem domu duhovnih vaj od 8. do 10. aprila se priglasite vsaij do četrtka. In vse, ki se boste udeležile, bodite v “Retreat House” v petek ob 6:30.
Zanimiva slika—
Norwood Branch Library sporoča, da bo v četrtek ob 7:30 zvečer kazana zanimiva premikajoča klika “These Are the People1' in sicer v čitalničnem avditoriju. Otrokom vstsp dovoljen v spremstvu staršev.
1 ----—o—*-----
Čistka med študenti na univerzah v Bolgariji
Sofija, Bolgarija. — Komunistična stranka Bolgarije se ne čuti sigurno medvseučiliščno mla dino. Zato je odredila, da se morajo Vsi nezanesljivi študentje odstraniti iz študentovske organizacije Sklicali so na univerzi v Sofiji nenadno zborovanje in prebrali seznam izključenih. Nihče ni smel ugovarjati. En sam dijak si je upal vprašati zakaj so prebrani izključeni, pa je po nalogu organizatorjev zbora večina dvorane zatulila naj še njega izključijo. Poleg tega je vlada odredila, da morajo dijaki predložiti seznam vseh knjig, ki jih uporabljajo pri svojih študijah. Vse knjge, ki jih minister za vzgojo ne odobri, bodo črtane in študenti jih nikjer ne bodo smeli uporabiti. Tisti, ki ne bodo takoj ubogali bodo postali sumljivi, bodo izključeni iz organizacije študentov in potem bodo dobili odlok da ne smejo študirati.
«
TminfiKA POHOVPM. APRIL 6
1949
Ameriška Domovina
(Ul SL Clair
-lair Ate.
Published
(JAMES DEBEVEC. Editor)
HEntom Mtt
Cleveland A Okie
dally except Saturdays, Sundays and Holidays
rai tar
I 2
56789 12 13 14 15 16 17 l8 19 20 21 22 23 2425 26272829 30
NAROČNINA
Za Zed. države 18.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 tot 8 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 68 Wed., April 6, 1949
Ob podpisu severho-atlantske obrambne pogodbe
Podpisani je največji obrambni akt, kar jih pozna človeška zgodovina. Obsega polovico evropskega, polovico ameriškega in severni konec afriškega kontinenta. Ko bodo kdaj zanamci brali o njem, se bodo spraševali kako velika je bila tedaj nevarnost napada, kako hudo je moralo v našem času-biti sovraštvo, da so'narodi morali združiti tako velike sile v obrambo?
In prav bodo imeli. Živimo v nevarnem času, v času ko milijoni in stotine milijonov živi v kulturi, ki poveličuje sovraštvo in proklinja ljubezen, mlikuje napad in zatiranje in zametuje dobro sosedstvo in načela dobrote in pravico-ljubnosti med ljudmi in narodi. Ta ogromni del sveta, ki se prisilno goji in raste v kuhinji, ki pripravlja napad z novim ognjem in mečem, je boljševiško-komunistični blok sveta.
Amerika je cela štiri leta in več poskušala, da bi živela s tem novim pojavom v dobrem. Roosevelt in Churchill, pa tudi Truman v prvih letih svoje vlade, so bili vsi polni dobre volje da prilagode svoje države in narode kolikor je le mogoče novim razmeram, ki jih je prinesla “nova” demokracija, nova “vlada ljudstva,” nova komunistična družba. Hoteli so računati s tem dejstvom, kot pojavom razvoja v človeštvu, ki mu naj nihče ne bo sovražen, nihče naj ga tj zatira, vsak naj ga mirno sprejme ali odkloni kakršna bo pač njegova volja a vsak imej svobodo, da živi mirno, svobodno in častno življenje v svetu, ki ima pač oba načina, kp munističnega in starega, demokratičnega s svobodno inicija-tivo in svobodno tekmo. Kakor naj velja za posameznike;' tako naj bi veljalo za narode. Narodi, ki bi želeli in hoteli, naj bi sprejeli in imeli nov režim “ljudskih demokracij,” ali komunisfičnih diktatur, kakor jih pač kdo hoče imenoval, tisti pa ki tega nočejo, naj bi imeli svoje vlade urejene po sistemu zapadne demokracije s svojim socijalnim redom, ki spoštuje svobodnega človeka in se varje poseganja v njegove zasebne pravice.
Tako nekako so mislili ti možje, od katerih sta prva dva največ kriva, da se je v času, ko sta ona dva zagovarjala tak mir med komunizmom in demokracijo, komunistična moč razširila v Evropi in Aziji, tako, da se je več kot podvojila. Ce ju bodo kdaj primerjali v zgodovini, se nam zdi, da bosta dve veliki figuri nasproti manjšima Briandu in Mac-Donaldu, ki sta po prvi svetovni vojni, ko je Amerika šla v izolacionizem, skušala Evropo rešiti s pesmijo in hvalnico miru in dobre volje, razoroževala svoji državi, vabila in hvalila Nemce istočasno, ko je v Nemčiji vstajal Hitler in bil močnejši z dneva v dan.
Ko pa je Amerika uvidela, da je vsa dobra volja zaman, da je Molotov v imenu svetovnega komunizma jemal deže: lo za deželo, državo za državo in ko se je prepričala, da je narod izgubljen za svetovni mir in red popolnoma, v vsakem oziru, čim pride pod sovjetsko sfero, ko se je to dokazalo pri vseh narodih od severnega do južnega evropskega morja, ko so zapadni narodi videli, da dežele vzhqflnega blo-k nastopajo v vseh vprašanjih kot ena sila v vseh vprašanjih ki sploh pridejo med narodi na dnevni red, proti zapadnim in svobodnim narodom, ko se izkazalo, da je vse to ena sama sovražna sila, ki se vzgaja in organizira za napad na za-pad, ko se je izkazalo, da Moskva ta napad izsiljuje potom italijanske in francoske, angleške in ameriške komunistične stranke in ko so ugotovili, da nove napadalne čete nastaja jo in že delajo tudi po vseh drugih delih sveta, so se prepričali, da se bo treba braniti in zavarovati.
Da, severno-atlantski pakt, ki so ga tedni podpisali v Washingtonu, se je rodil iz strašne potrebe. Te potrebe za-
ni. Morali smo doživeti berlinsko sramoto, nagajanje v prišli, ni bilo še kar nič Nemčiji, na Dunaju, v Trstu, vojskovanje v Grčiji in strahovit poraz na Kitajskem, — kjer so ogrožene vse naše postojanke v Koreji, na Japonskem in na Pacifiških otdkih;-tudi ne bo. V SpttUlu in dru-— dale p rimajmo si, vse je ogroženo od Palestine preko ’	*	*
Perzijskega zaliva tja do skrajnega daJjnega vzhoda, morali smo odkriti sovjetske napadalne namehe preko severnega morja proti Ameriki, — da je nastal severno-atlantski pakt.
Pogodba, je znamenje, da so sedaj zapadne demokracije prenehale upati, da morejo komunističnemu režimu zaupati. Zatekle so se k obrambi s silo. Organizirajo silo, ki je tako velika, da se jo bo morda svetovni komunizem ustrašil in vojske ne bo začenjal. Zato bo prvi uspeh tega pakta verjetno odložitev vojne. Očetje novega pakta računajo, da so morda s paktom vojno sploh preprečili.
Morda so jo res. To pa samo v tem slučaju, če bodo znali neprestano kazati, da so pripravljeni vedno dosledno hoditi po tej (loti, ki jo pakt naznačuje. To je pot trde protikomunistične politike, pot, ki komunizmu ne dovoljuje nobene zmage več nikjer, pot, ki zapira vsakemu komunističnemu poskusu vsak napredek takoj v začetku na občuten, trd, nepopustljiv način. Skratka, treha je, da se čuti v mednarodnem življenju, da se smatra komunizem za najhujše zlo, za največjo nevarnost,za sovražnika, ki ga je treba zatirati povsod in neprestano. Če bodo sile zapada začele sedaj to delo, bodo morda rešile sebe in svet pred tretjo svetovno katalizmo. Drugače pa bo igra izgubljena in vse človeštvo bo moralo skozi ogenj in kri očiščevanja v revoluciji in tiraniji, ki božjega in človeškega dostojansava ne prizna.
Odpri srce, odpri roke...
P. Bernard Ambrožič
Peter Kopriva je ipioslal dar za LIGO v prid 'beguncem in zapisal nekaj 'besed, ki smo jih, čitali ,v Domovini. Rečeno je bilo, da daruje svoj dar kot človek in 'kot Slovenec. To je bilo dobro povedano in je Peter Kopriva vreden pohvale.
S tem pa ne mislim reči, da naj bi vsi darovali za Ligo le kot ljudje in le kot Slovenci. Naši nagibi za podpiranje be-bungcev naj bi se dvignili še na višjo stopnjo. Kot ljudje, kot Slovenci — dolbro! Še bolje pa, če gremo še dalje: Kot katoličani! Tako bomo deležni obljube Kristusove: Kar ste sterili enemu teh mojih, bratov, '* ste meni stopili.
Morda je Midi Petru Koprivi “dano”, da nekoliko premisli te besede.
• * *
Begunsko pismo, ki ga je bilo čitati nadavno v velikem dnevniku The NEW YORK TIMES, se glasi:
“V Evropi je bila samostojna narodna država. Ljubila je demokrati j o, kakoršr.o ste učili pri vas ( v Ameriki). Ker ni nikoli izdala demokracije, jo je Hitler stiskal vsa leta med vojno. Vaša (ameriška) zmaga je rešila življenje te majhne narodne države. Povsod, kjer je bilo dovoljeno, je ta narodna država pozdravljala prihod Amerikancev s 'prisrčnimi čustvi. Bili smo srečni, ker smo bili spet svobodni. Bili smo tako srečni, da smo vse zavezniške sile, pozdravljali kot naš prijatelje.
“Rdeča armada je prišla k nam široko 'nasmejana. Delala se je kot bi bila naša najboljša 'prijateljica in mi nismo videli kaj novih znamenj na njej. Šele pozneje smo zapazili, da nas je oropala naše svobode in skušala uničiti našo demokracijo. Vtihotapili so v našo domovine komunizem :n sovraštvo. Bili smo demokratje in smo se jim postavili po robu na demokratičen način. Toda, mi
Vsi ljudje, ki so dobre volje, morajo postati zaveznik, in skupino nastopiti v obrambo svobodnega sveta. Amerikanci, bodite na straži in pomagajte nam! — Jaromir Netik.’’
• * *
Mimogrede: Vsaj kaka tri leta po koncu druge svetovne vojne bi bilo nemogoče najti tako pismo v tem velikem ameriškem listu. Nemogoče prvič zato, ker bi ga noben CEH ne bil pisal, drugič zato ne, ker 'bi ga New York Times ne objavil. Leto za »letom po konca voj ne je minevalo, od raBnih strani so prihajala krefpka svarila o' nevarnosti komunizma,
god po Avstriji in Nemčiji — zdaj 'že tudi v Italiji — jfh je na stotine, ki so že odbrani, oziroma jih "rešetajo” za na pot v Ameriko.
Zakaj, tako počasi?
O, saj sem že pred novun letom popisoval vso zapletenost tega postopanja, begunci sami vam pa tudi pišejo, kako čudno gre. Ampak to ne velja samo za naše ljudi, torej ne samo za Slovence, ampak za —
VSE.
POTRPEŽLJIVOST! Več se za enkrat ne da reči. Vsaj ne, dokler ne pridejo od kongresa nove odločbe, ki se pripravljajo.
, * • •
Toda nobenega dvoma ni, da spomladi in čez poletje pride lepo Šlevilo naših beguncev med nas. Razume se —• če bi nastali kakšni mednarodni za-pletljaji, potem bi ne bilo več “brez dvoma.” Toda splošna misel je, da do tega ne pride, vsaj ne prav kmalu.
Sovjeti/a se še zmerom drži zahteve, da morajo begunci nazaj, od koder so prišli, ne
pa čez morje. Pa v zapadnem Slovene! v Indianapolisu srce svetu je že davno prodrlo sta- za sjoverLske begunce. Je že lišče, da se to ne sme dovoliti. več sp0Znanja in upam, da se Po eni strani je še dobro, da i jjk bo $e ve(s priglasilo, da pri-Sovjetija spet in spet prihaja J skoejj0 beguncem v pomoč, na dan s svojo zahtevo. S tem Zato naj tudi drugod SIoven. vsaj opozarja zapadne države na važnost begunskega problema. In videti je, da kolikor
Javna zahvala
New York, N. Y. — Ponovno sem se že ustavil v Clevelandu in vedno sem se počutil kot doma. Vedno najdem toliko gostoljubnosti, prijaznosti in uslužnosti, da to zasluži javno priznanje in zahvalo.
Najprej Bog plačaj Rt. Rev. kanoniku J. J. Omanu in Rt.
Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju ter vsem preč. duhovnikom.
Nato moja zahvala velja Mr.
Antonu Grdina, Mr. in Mrs.
Joseph Grdina, pa družinam Tomažič Frank, Zupanc in Dermastia.
Prav tako sem bil presenečen tudi v Indianapolisu, kjer sem bil pri svoji sestrični Mrs.
Fon. Slovenci so me vabili vsak v svojo hišo, tako da nisem mogel -w>em ustreči. Bog plačaj Rev. Fr. Boekfoo'dn in Rev. Graunanu vso gostoljubnost. Prav tako hvala Mr. in Mrs. Gerbek, Mr. in Mrs. Gačnik, nato gg. Frank Lušček,
Anton Medvešček, Filip Bajt,
Jerančič, John Radež, Fr. Kro-novšek, John Kaufman, Harry V abesinskih šolah so imeli Kaufman, Mr. in Mre. Frank učitelji .navado sladiti lekcije z Fon — ter vsem in vsakemu zanimivimi in poučnimi legendami ; poučnimi tuldi za nas, ki
Lahko že kar naprej povem, da so vsi posnetki jako dobri. Tako slike iz naših skupnih večernic v kapeli, skupinske slike, rajanje, igre na trati, “modna revija” itd. Zlasti pa je fest Johan. Prosim naj mi katera izmed vas pošlje svoj naslov in potem pošljem vse slike skupaj, da jih potem ona razdeli posameznim dekletom.
Upam, da vam gre vsem dobro in vam vsem to tudi iz srca želim. Gotovo vam v tem času ni tako vroče kot je nam. Je vroče kot o Božiču, čeprav smo že 21. marca stopili v jesen. Končno pa pozdravljam vse Slovence in Slovenke po vseh kontinentih, kjer jih ta pozdrav po Ameriški Domovini doseže. Z Bogom!
M. V.
Sao Pavlo capital Rua De Mooca 3878 Brazil.
Abesinska filozofija
posebej. Videl sem — in to j zasluži pohvalo — kako imajo-
bolj Sovjetija kriči, da morajo begunci nazaj domov, toliko bolj zapadne države bite, da jim pripravijo novo domovino na tej strani morja.
* * •
Torej čas je bi začeli sprejemati
ft
ko bomo 'oje lastne
ljudi na svobodniJf meriški ze-
padne demokracije dolgo niso hotele videti. Moral je sveto-js!/° sve "l108!* “'P®*110 _ uWrati vni komunizem pokazati, da ima zastopnik Moskve za svo-i rofem™ baIu a™' kl jim hrbtom sedem milijonov francoskih komunistov kadar je bilo treba, da je v Londonu na mednarodni konferenci zunnjih ministrov zagovarjal, da mora Sovjetska Rusija dobiti del severne Afrike in svoj upliv na industrijo v Po-
demokracija v
bratskem objemu z Moskvo. In: Čehi so se hvalili : Mi smo znali drugače. In še znamo . .
Pa je moralo ipriti tudi na češkem do tega, da so uvideli, | kako slabo 410 “z/iali”, ko so se komunizmu podali . .
* • •
Drugače ni v gornjem pismu nič prav posebnega za nas — razen besed, ki sera jih podčrtal. V tistih besedah je izraženo vse, kar danes preveva srca in želje VSEH BEGUNCEV. Hvaležni so še zmerom za vsako pomoč, saj so je zelo potrebni. To je eno.
Drugo pa je: NAVELIČALI so se že tega beračenja in klicev po pomoči v denarju, blagu, hrani, obleki.
In tu se srečujejo misli beguncev z našimi mislimi, zakaj tudi mi smo že trt prošenj in apelov — NAVELIČANI. . .
Ne smemo se vdati temu občutju naveličanja, to je vsekako res. Toda čas je, da usmerimo svoj trud za begunee v tisto smer, ki nam jo nakazuje pismo Ceha Jaromira. Prihaja ta apel kot iz enega grla vseh beguncev, prav nič manj SLOVENSKIH kot drugih: .
Dajte nam novo domovino, dajte nam dela! ,	«
Vsi veste, da je že veliko
so zahtevale n^šo posest in našo kri.
Imeli smo še svojega Masaryka	s'ov®nskih beguncev do-
Jana in Edvarda Beneša. Bi-j"“° novo domovino in tudi — la sta edina naša mostova v del°;	Bogu! Vendar šajte ze ZDAJ! O, ko bi vsa-
je zmerom
ber kot navzdol ali vsaj na-" ravnost po planoti, je treba priznati, da ima LIGA KAT. SLOV. AMERIKANCEV kar lep uspeh pri zbiranju SPONZORJEV.
Od vseh strani prihajajo ponudbe in pisarna dr. Mihe Kreka v Clevelandu ima dosti posla, da vse vloge v redu pripravi. V katoliškem uradu na 149 Madison Ave v New Yor-ku venomer narašča kup slovenskih vlog. Od tam pa gredo dalje po predpisanih kanalih in prej ali slej pridejo v bližino tistih krajev, kjer bivajo sedaj naši begunci. In ko jih pokličejo k “rešetanju” — o, to je veselje tam!!
• • •
Res je tudi to, da se tisto prvo veselje kaj kmalu spremeni v nevoljo—celo jezo!— ko begunci vidijo, kako jih še “fiksirajo”’ razne oblasti, ko so že mislili, da jim je pred nosom — ladja. . .
Da, da, velike sitnosti so, pa to bo kmalu pozabljeno, ko botfo ljudje enkrat TUKAJ. In le zanesite se da — BODO! * • •
In ko bodo začeli prihajati, tudi ni dvoma, da se bo zanimanje še dvignilo in da se bodo našli novi in novi SPONZORJI.
Toda moja naloga je, da prosim in rotim: Ne čakajte tistega časa, ampak se prigla-
ci ta lep zgled posnemajo!
Še enkrat vsem Bog plačaj! Rev. L. Jenko,
344 E. 104 St.
New York, N. Y. -----o------
Slovenskim dekletom v
Kanadi
nam bolje pokažejo življenjsko modrost tega naroda kakor karkoli drugega. Poslušajte tole zgodbo; morda bo zanimiva tudi v luči zadnjih dpgodkov. Naslov ji je: “človek in kača” in se takole glasi:
Človek in kača sta šla skupaj na lov. Vrnila sta se otovorjena s plenom. Tedaj se je kača obrnila k človeku in mu dejala: “Po nobeni ceni ne bom plena delila s teboj 1”
“Ta je krivično,” je odvrnil človek.. “Pojdiva k sodniku,’” In res sta šla k šakalu — njegova naloga je bila, da je razsojal takele spore — jn mu povedala, kaj se je zgodilo.
Šakal je čl in mu šepnil “Saj imaš kača leži brez • mi nogami. Ali maj 1 vem? Ko je pa smrt tako nepomembna zadeva!”
Človek je razumel, zamahnil je z gorjačo m z enim udarcem kačo ubil.
-------o------
Kakor mana iz jasnega
Ameriški romanopisec John dos Passos si je moral preje služiti kruh kot navaden delavec. Tudi stanoval je v stanovanjski kasarni sredi samih delavcev. Vsak večer je, preden je šel spat, na glas deklamiral dela ljubih mu pesnikov. Neki večer pa mu je skozi okno nenadoma priletel škorenj in nekdo je zarenčal: “Ali boš že
Sao Paulo, Brazilija. — Slovenskim dekletom, ki so 14. septembra 1948 preko Bre-
merhavena odšla v Kanado
sporočam, da sem po dolgim času dobil vaše fotografije. V resnici mi je kar težko, da ste morale tako dolgo čakati. In vam tudi ne zamerim, če je katera že podvomila o obljubljenih fotografijah.
Vseeno pa morate pomisliti, da smo silno daleč narazen.
Najhujše pa je bilo, da smo tudi tukaj zelo narazen. Na enem koncu Brazilije je fotograf, na drugem pa oni, ki je imel fotoaparat in filme s posnetki v Grohnu.
Ni kazalo drugače, kakor da sem se v nedeljo 27. marca vsedel na vlak in se odpeljal k prijatelju in sva potem do treh zjutraj kopirala slike.
Kakšne ovire so tu in kako smo se- vozili v Brazilijo, bo- daj mir?” ste brale obširneje v potopisu, Don Passos si je brž pomeril ki ga je obljubil napisati g. škorenj m odgovoril: “Mi ne Bogoslav Svatne, ki je tudi piihaja na misel, škorenj mi je takrat potoval z nami.	čisto prav.”
tam zasedala medameriška konferenca, morale so priti na dan vohunske stvari v Zedinjenih Državah, ki so pokaza-
eemu despotizmu.	| vdorna zaprla svoja vrata na-
“Samo nekaj tisočev naših dal->nemu vseljevanju begun-
| begu:
ka naselbina napravila toliko za begunec kot naredi CLEVELAND in sploh država O-! IIIO — nič skrbi bi ne bilo ne
.	.	|UU6uncev je bilo tako srečnih, cev> i**1 Je mnogo med našimi, za podpiranje beguncev, do-
le, da so Sovjeti kradli naše državne m vojaške tajne isto- ] d,a smo prodrlj gkozi žele,ni M. ki se ne vedo kam dejati. Ho-jkler so še tam, pa tudi ne za
riščih in jemo kruh, ki pride od vas (Amerikancev). Prosimo vas, odpustite nam, toda mi hočem: nekaj več. Pomagajte | lazije begunce teden za nam, dajte nam kje novo domo- jnom. vino, dajte nam dela! Mi vas
časno, ko smo jih mi z našim denarjem in našim orožjem ,stor ki zakriva 2toiine Krem- češ noče« so obrnili svoje oči nJiaovo preselitev v Ameriko! reševali, da jih ni Hitler podavil kot piščeta. Moralo se je, ija ’ £ivimo v begunskih tabo- >» »voje želje proti — Ameri- CLEVELANDU vsa čast in ugotoviti, da je sovjetska taktika vedno računila na spora- in im™kruti ki	ki. . .	velika zahvala!
zum z nacizmom in fašizmom proti Ameriki, celo takrat, ko so naši sinovi umirali na vodah, po suhem in po zraku, da se je odvalila nacistična sila od sovjetskih dežel. Morali smo doživeti, da so nam isti sovjeti, ki bi bili zastonj žrtvovali vse svoje milijone življenj, če ne bi bilo naših strojev, naših tankov, naših bombnikov, naših ladij, našega orožja sploh, da so nam tisti, ki smo jih rešili, metali pod nos, da Amerika skoro nima deleža na svetovni zmagi v drugi voj-
S tem ni rečeno, da drugod ni zanimanja, K nam v Ameriko dovažajo' toda drznem si kar jasno zapi-ted-' sati, da hi ga moralo biti več.
haja.
In zmerom več jih Za nadaljne
Pri-! Na korajžo, rojaki in rojaki-mesece oj* —■ POVSOD 1
želimo svariti pred nevarnostjo z*h> glasno obetajo, da jih bo komunizma. Želimo vas prepri-^e več in več. Nič ljubo nam
čati, da je svet v
___ ________________ — Obrežje Alaske meri.
nevarnosti, |nb da med temi, ki so doslej jokrog 4,750 milj iv dolžini.
General George C. Marshall (lemi}, bivši vrhovni poveljnik ameriške armade in državni tajnik, je prejel zlat Rogal pisalni stroj ad W. W. Chaplin, ki je NBC komentator in predsednik “Overseas Press Chib of America," katerega so izročili generalu na klubovem letnem banketu, kjer je bil Gen. Marshall častni gost.
xmcBTfiKA DOHOViKt APRIL 6, 1949
V Libijski puščavi
F,pi
■m: V
SOMIH
■i' '••H’ '■Bfl
“Pa je tako!” je zardei pod- pila uboga iSa-diie in skrila vroče •t.	j«—io im, 1W n« materinskih prsih go*»
kovnik. “Toda dovolite”, je nadaljeval nervozno, “pametneje in praktične j e bo, ako za dame tule poskrbite jesti in piti, mesto da razpravljate o moji osebni zunanjosti — 1”
"To je pa tudi resi—Vas prijatelj Stuart ve, da ste tu, prinesel vam bo kaj za pod zob. Ubogo revno je", se je obrnil k ženskam, “pa najboljše, kar imamo seboj 1 Star vojak ste, Cochrane, izleriite gor na greben, pa bodete videli lepe redi! In nič se ne mudite predolgo, v par minutah se bo predstava začela. — Ali še moremo kaj storiti za vas, preden se poslovim?”
“Cujte”, je pravil Cochrane poželjivo, “ali imate pri sebi kako tako snov, kakor je na primer tobak —V’
Archer je izvlekel usnjato torbico, potegnil iz nje. zadovoljivo smotke in jo dal polkovniku, tudi z užigalicaimi mu je postregel. In nato je oajezdil za tovariši.
Stari vojščak pa se je naslonil na skalo, pozabil na der-vKe na prestane bridkosti po sebej in ne vse okoli sebe vobče, si prižgal smotko in pohotno potegnil vase duhteči dim. Sele po tolikem pomanjkanju, ipo tolikem duševnem in telesnem trpljenju človek ve prav ceniti polno vrednost tobaka, njegovo dobrotne, mamečo in dražečo moč; ki pomirja živce in vzbuja
lice na materinskih prsih go-•pe Betavontove. —
IX.
Kasnelarji so odhiteli za bežečimi derviši in za par minut so bili osvobojeni ujetniki sami v zapuščeni soteski.
In tedaj zadoni radosten glas
Ob tridesetletnici potovanja iz Rusije v Jugoslavijo
(Joie Grdina)
Aličjfeij Svete, po ^domače Pr- bila le bolj sama, potem pozne-il.icv 1: Prevalja, je bil res moj J je so naju pa fantje sprejeli ”
t .rcv .’revalja, jenn res moj je so noju	•
ipravi, zvesti prijatelj in enake- ]druščino n® da bi bila morala
.	.	• i i_____; ____1LI1 ' dnli n n fontrmrOAitin
ga jaz nisem imel, dasi sem bil dati za fantovščino, tudi z drugimi prij atol j, takoj Pa sva jo ubrala zdaj v so-dobrega pa tako zaupnega kot sednioi Goričico, drugič v Kam-je bil Lojze, tega pa ne. Saj nik, celo v Podpeč naju je za-■	-	'	’	— včasih vogla-
In tedaj zadoni radosten glas ^ bUa yedno gkupaj. Ko smo neslo. Tako sva včasih vog po tišini, rdeč, ogromen turban iivitao tja p0 gmajni, to i rila in prišla domov precej zažari nekje med skalami m ši- ^	.,a utero> da na-'dna, potem pa hajdi nad h
otopele moči telesa in duše k mi 1
roko pa sedaj bledo lice Stuar-tovo se prismeji izza tfgia. Debelo, dolgo sulico je nosil roki in se nanjo naslanjal, da je laže stopal na ranjeno nogo. Grozeče morilno orodje se je smešno čudno1 podalo miroljubnemu možu, Dva črnca sta nosila za njim košaro in meh z vodo.
‘Le nikar ne pripovedujte, le nič ne pripovedujte!” je kričal, ko je prišepal do njih. “Vse vem 1 Trda se je vam godila! Tudi meni! — Daj vode. Ali! — Le pol čase za sedaj, gospodična Adams! Preveč naenkrat bi vam škodovalo! Kmalu dobite več,! Sedaj pa vi, go-sipa Belmont! In tule je nekaj kruha in mesa v košari, pa le zmerno-, zmerno —1”
Lice se mu je režalo cd veselja in roke si je mel, ko je gledal tovariše.
“Ampak — kje pa so drugi —?” se je nenadoma zresnil.
Polkovnik je žalostno zmajal z glavo.
“Pustili smo jih v oazi—. Bojim se, da je pri kraju z nji-
šva že uganila katero, da na-'čna, potem pa hajdi nad hruma je včasih narobe hodilo. Ali, ške, pa bile to naše ali katere sva stikala z drugimi pastir->e, glavno je bilo, da so nama ji vred za ptiči v grmovju ali pa bile povšeči, tam sva še opona-preganjala ribe in žabe v poto- šala polhe potem pa hajdi spat, ku, med tem je šla pa živina v jče je bilja še kaj prida časa za škodo. Tudi n»d lisjaka smo spanec; saj glavno je bilo, da
se spravili, da ga ugonobimo,1 sva bila na ležišču, ko so prišli Vstajenje Gospodovo, ki je Mio ■ker je po vasi kokoši kradel. To oče klicat: Halo vstat. Ob ta- tako vzvišeno veličastno kot noje bilo isto -divno brezskrbno jki priliki sva zaspana delala beno drugo jutro, pastirsko življenje v Lojzetovi]sklepe, da ne greva nič vqč na	” ’
druščini.	jvas-
Ko sva dorasla v krepka fan- Pa tudi drugače sva nastopata, sva gledala kako bi takole la skupaj.^ Ko se je približala v soboto večer šla na vas med j Velika noč je nastalo vpraša-druge fante. Pa sta bili dve nje kateri fantje bodo na veli-zapreki. Doma niso smeli ve-jkonočno nedeljo nesli v proce-efeti, če -ne gorje, če tudi sva'siji veliko bandero Zalos+ne go-jih bila preko 16. leta, da že v|re? To je bilo tako imenitno 18. letu, druga zapreka je bila,, za fante, da kako odlikovanje če satrejši fantje dovolijo priti |od kakega generala ali pa ma-v njih druščino. Pa sva premo- gari od cesarja ne bi bilo tako.
odločno za mene pa je čakali za odhod. Tam je bila sta vojašnica, ali kako drugo
rekel: Ti ga boš nesel, pa jaz in Matija. Ker ata bila njegova starejša brata vplivna med fanti je obveljalla Lojeetova, na veliko jezo Francetovo. Amp$k Lojze je hotel mene, pa uspel je. Meni je bilo pa silno všeč.
Vsa vesela sva hitela ono blaženo jutro velikonočne nedelje na Žalostno goro, 'pridružil se nam je Matija in drugi fantje, da bodo streljati z možnarji, drugi pa pritrk avali v zvoniku, a glavni za tisto jutro smo bili pa: Lojze Matija in, jaz. Za Krimom je Zažarela jutranja zarja; krasno blaženo jutro; pri cerkvi so grmeli možnarji, v zvoniku so se pa oglasili štirje zvonovi ter z slovesnim pritrkavanjem naznanili, da je napočilo naj lepše jutno v letu: Vstajenje Gospodovo, ki je bilo
tudi kasarna, ki se pa z kakimi javno poslopje, da gremo
avstrijskimi kasarnami ni dala meriti. V tem oziru je bila pa Avstrija precej daleč pred Ru
Avsmja precej aaiec pieu	---- --------- ■
sijo; prav tako tudi v vojaški dali kod naj gremo, da pridemo
beno drugo jutro.
Oče Makovec, mežnar na Žalostno gori so že pripravili dele velikega bandera; pograbili smo vsak svoj del, pa hajdi v Preserje k cerkvi sv. Vida, kjer so bili že fantje od drugih vasi z banderi podružnic, ki so spadale k župniji Preserje. Tam smo pa pred cerkvico dali bandero Skupaj in nestrpno čakali, da se prične slavnostna procesija, da vsa župnija slove-
v njih druščino. Pa sva premo- gam ou cesarja ne m mm um«, procesija, aa vsa župnija siove-stila oboje. Spat sva šla v vsak Kdo bo tista leto križar, to je, sna-proslavi: Vstajenje Gospo-svojo štalo poleti na svisii kot]da bo nesel veliko bandero na dovo.
je bila tam navada, da so fan- treh velikih drogovih. Lojze Tako mi je bil Lojze res pra ....	. , i-’i^	vi drug in resnični prijatelj vse
od rane mladosti, preko velikonočne nedelje, pa vse do — Ki-
tje spali v Stali; oče so skrbno zapahnili vrata. Malo potem ko se odšli sva jo pa pibrala skozi okno ven na vas, ali pa sva vasovala enkrat v naši drugič v Pršinovi stali; sprva sva
je bil gotov, da ga bo, Maharjev Matija iz Goričice tudi. Šlo se je za tretjega med menoj in
gorko pod streho, drugače tu zmrznemo. Tako smo prosili in pojasnjevali. Pa so nam pove-
Varškovim Francetom. Ali jaz jeva, ko mi je dal moj plašč,
ali on? Bo, starosti je šlo pravzaprav Francetu, ampak Lojze
novemu življenju. Srečen in zadovoljen je gledal za modrimi dimastimi krogi, ki so izginjali v zraku, s slastjo okušal' prijetno ščegetanje dragocenega zelišča v ustih in v nošu
razlezla
“Bežite, bežite!” je vzkliknil Stuart z berzskrbnim glasom, ki pa ni mogel zakriti njegove žalosti in brezupnosti. “Tudi _ menoj Ste mislili da je vse pri kraju, pa tule me poglejte
sladka udobnost in vkljub vsemu -1 Le nikar
katerega sem tako nujno potreboval, pa kruha ker sem bil že pošteno lačen. Kakor je bil Lojize odločen na Prevalj u, tako je bil tudi v Kijdvu. Kdo drugi bi kolebal in pustil, Lojze ne. Bil je resničen, zvest prijatelj in še danes se ga spominjam z hvaležnostjo, dasi ga žp
erpremi ki je bila boljša od ruške.
V Kijevu so nam Rusi pobrali vojaške skledice, torbe, odeje ali deke, pa prav pripravne alumlmaste “feld flaše” ali ta-kozvane "feldke”, nekateri so imeli tudi dele tornister, ali pa tudi celo. Vse to so nam Rusi onldi vneli ter nametali velik kup tiste ropotije, ki Rusom, rsjzen odej ni doBti koristila, nam pa je zelo narobe hodilo ker smo bili še ob tisto, kar smo nujno rabili. Ta čim v Kijevu je bil naravnost ravbarski. Tople odeje bi posebno v Rusiji taka krvavo potrebovali, pa je ni bilo. Ostal mam je plašč, pa kaj boš z njim? Ce sem ga pogrnil po goilih lesenih tleh, se nisem imel 1 čim odeti, če sem se pa odel, je bilo pa treba ležati na golem. Meni moje o' je sicer niso vzeli, ker sem jo prej prodal nekemu Rusu, ki mi je sveto zatrjeval, da mi jo bedo v Kijevu itak vzeli. Šele, ko me prepričal, da bo res tako, sem jo prodal. V Kijevu sem pa videl, da je govoril resnico.
Tako je bilo v Kijevu pred štirimi leti, ko so nas peljali globoko v Rusijo kjer so potem v tistem gozdu delali z nami kakor z pravimi sužnji in malo je mamjkailo da nas vseh ni tjilo konec.
To so prav ob kratkem moji spomini na Kijev, preko katerega se zdaj nisem peljal, kakor bi se rad. Vlak pa je brzel naprej in okrog poldne smo dospeli v Jelisavetgrad, kjer smo izstopili. Na kolodvoru pa spet ljudi: beguncev, Rusov, ki so se vračali iz ujetništva, ter dru-
do vojašnice.
(Dalje prihodnjič.)
HALI OGLASI
Piano naprodaj
Naprodaj je krasna “baby” grand piano v zelo dobrem stanju. Za pojasnila pokličite KE 2082.	, (69)
Išče stanovanjc
Mlad slovenski zakonski par brez otrok želi dobiti 3 ali 4 sobe. Ima dobra priporočila. Tudi nima psa ali kake druge živali. Kdor ima kaj, naj pokliče KE 6995.
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini
—- ,------- na 854 E. 236. St., Euclid, O.
Meni moje ode- Več izveste pri lastniku v sobo-“ to in nedeljo popoldne, ali če pokličete RE 4495.
-(70)
Soba v najem
Velika neopremljena soba se odda v najem. Pripravna za no-voporočenca; uporabljata lahko tudi kuhinjo. Pokličite HE 2618, po 5 uri popoldne.	g
-(68)
Iščejo stanovanje
Mirna družina, 4 odrasle osebe nujno rabijo 4 ali več sob. Kdor ima kaj, naj pokliče KE 4717.	—(71)
Vas muli glavobol!
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni.
,po izgubite poguma,
g d.	vracan iz ujcinioivni ver uiu“|
nad 30 let krije hladna rusWlgega ljudstva, zraven pa kakor!
. Preval ja j povsod vojaštvo. Ker smo bitij
Handel Drug
15702 Waterloo Road
Cleveland 1«, oblo
gruda. Ni več
je vzkliknila gospodična Adamis, ko s$ je prvič spet imela čas mirno ozreti 'po nečakinji. Spet je bila vsa (prejšnja, poštama, živahna, vse poboljšujoča devica iz Bostona. “Kaj bi dejala tvoja mati, če bi te — pa takole videla! Kaki so tvoji lasje, vsi kuštravi in polhi smetja, in tvoja obleka — uh!’\
“Zdi se mi, da vsi- portebuje-mo krtače 'in mila!” je odgovorila Sadie. z glasom, ki je 'bdi zelo, zelo krotek v primeri s prešnjo njeno 'prešerno nagajivostjo. “Gosipa Belmont, potovanje vam ni mnogo škodova-
rešil —!”
‘Ko sem vas zagledal gori na skali”, je pravil polkovnik, “sem mislil, da se mi je zmešalo. In da niso videle dame isito prikazen, — nikdar bi ne bil verjel, da ste vi—.”
“Bojim se, da sem storil veliko neumnost tistikrat! Stotnik Archer pravi, da sem zaslužil vojni sod in kroglo, ker bi bil, malo je manjkalo, skoraj pokvaril ves njihov prelep načrt. Pa dejstvo je da se nisem mogel več držati. Ko sem čul, da prihajajo derviši po soteski, sem moral pogledati, ali ste med njimi —.”
“Čudim se, da niste dobili
Pa sem sla-
ov.	i
| Usoda vseh treh, ki »mo se -takrat postavi jalli z žalostnogor-skim banderom je bila:. Lojze je služil pri 27 domobranskem pešpolku v Ljubljani in je v Rusiji potem umrl, Matija Jerina, podomače Maharjev, ki je
služil pri dragoncih v Goriči je dokler se do skrajnosti ne iz-
da 'bi šli kar naprej bo naletel.
Nekdo mi je dejal; Mi ne gremo danes nikamor naprej, ker smo utrujeni. Tu se naspi-mo in odpočijmo, jutri gremo
olitaki okolici. Pokličite BL 5898.	(68)
želijo 3 ali 1 gobe
Zakonski par z enim 5 mesecev starim otrokom želi dobiti 3 ali 4 neopremljene sobe. Ima
vi dalje^Če"'bomo'vedno tebe	f®'
poslušali, bomo vedno na potu,
poslitev. Kdlor ima kaj, naj pokliče PR 2498.	(69)
lo'.pa če dovolite vam, bom po-	y ^ M ^ vojne.
pravila obleko —!”
Pa gosipa Belmont je otožno odkimala, njene cči so zamišljene in žalostne gdelale ne-1 znano kam.
Nežno je prijela dekle za ponujeno roko.
‘“Ne briga fne mongo, kako iizigledam. Ni mi, da bi mislila na to. — Ali bi vi mogli, če ste izgubili človeka, moža, ki ga ljubite, — kakor sem ga ljubila jaz —?”
“Zdi se mi, da — da sem ga— tudi jaz — izgubila !” je zaso-
MTT BGOUOH
TAMINS?
M tie* rob* m *
M M* peto nek* *» HCMšA
ti **. 0~A-
I (M n
ti*
Is mn
*• fakti
Okeed) Ntitlpb
htid*
ga soda! — Ampak povejte nam, kako za Božjo voljo pridete semkaj in med te ljudi iz Sarrasa?”
“Naj vam 'povem! četa iz Halfe je bila tesno za nami tistikrat, ko so me derviši pustili ležati v puščavi. Našli so me. Zdi se mi, da sem imel vročnico, kajti mešalo se mi je, tako so mi pravili, lin prepeva! sem in glasno kričal, da se je culo daleč nacko®. In to me je rešilo. Prišli so gledat, kdo tako kriči v samotni puščavi; m kakor rečeno, našli so me in so me vzeli seboj. Dingi dan sem bil že ves dober — izvzemši nogo, ki je bila ranjena. V puščavi smo se srečali z ljudimi iz Sarrasa, ki se tudi bili na bojnem pohodu za dreviši. Z njimi je potoval zdravnik, temu so me izročili. Naredili so načrt za zasedo, se ločili — in tule sem, zdrav -in dobre volje! Moja rana ne pomeni n!M pri primernem negovanju, nasprotno, je hudobno dejal zdravnik, še dobre je za človeka moje vrste, če pri tej vročini izgubi »e. koliko krvi —. Sedaj pa mislim,, da —”
‘Pse* —1” je naredil polkovnik. “‘Poslušajte—!”
(Dalje
Ta dva ugledata bolj kot kake kreature iz pozabljenega sveta, v resnici pa sta dva mornariška letalca, ki sta oblečena v nove “Mae West" letalske gumijaste obleke, kakršne uporabljajo letalci v severnih krajih. Ko si letalec nadene te vrste obleko, jo'potem napolni s svojo lastno sapo, ki ga potem varuje pred hudim arktičnim mrazom.
srečno prišel domov, šel v Ameriki« in se v Chicagi smrtno ponesrečil; jaz sem služil pri 17 pešpolku, se tudi srečno vrnil domov.
Ker se spet bliža Velika noč, naj bodo te vrstice, ki so vpletene k' opisu mojega povratka, v hvaležni spomin Lojzetu in prav tako Matijetu, ker oba sta bila dobra in poštena fanta. Upam, da sta že oba dosegla cilj, za katerega je človek ustvarjen, da sta pri Bogu.
V Kijevu smo potem v nekem z plotom ograjenjim prostorom
mučimo. Tovariši so temu pritrdili, ter dejali, da sem vse preveč siten: kar naprej, kar naprej. Priznal sem, da sem v tem Cudru res ipreveč siten, ampak bil sem mnenja, da je tako najbolje in končno sem tudi jaz ostal, a sem se še tisto noč pokesal, da nisem šel.
Na kolodvor je prišlo še več vojaštva in vse obnašanje tam ni kazalo nič dobrega. Utrujeni smo legli po mokrih kolodvorskih tleh, kjer smo ležali vse vzkrižem tako, da je zdaj pa zdaj kdo koga sunil z čevljem v glavo; tudi jaz sem dobil take “pozdrave” z čevljem. Ko sem se potem preselil, je bilo pa še slabše, ker me je zeblo. No, in pa počivaj v takem?' v Kar naenkrat so pa začeli vo.
Christiana Lodge and
Ediodrdsburg, Mich.
The Lodge has 30 rooms, with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with Amer-ican-European cooking.
All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres *of private playground on US 112.
Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIC KRAŠOVEC, Prop.
Phone 9126F5 P.O. Edwardsburg, Mich
BENEŠKI ZASTORI
Naplavimo po vaši meri jeklene beneške zastore. Izbera 3 jaki izganjati iz kolodvora vse barv v jeklu in razne barve tra-od kraja:-nas civiliste, begunce,-kov. Frank Adamič da zaues-krakosaalo vse je moralo iz ko- Ijjvo delo in po zmerni ceni.
V Lancaster House v Londonu
Predstavniki trozveze ’ ________,,r
so zborovali zastopniki Belgije, Nizozemske in LuScemburske, ki tvorijo to trozvezo. Zborovanja se je udeležil tudi belgijski ministerski predsednik, ki je obenem iddi zunanji minister Paul-Heitn Spaak (levi m sliki) Zastopniki poslušajo razpravo o važnih mednarodni zadevah med zastopniki Anglije, Francije in Belgije. Nizozemska in Luumbur-ška pa bosta vključili v to tudi razpravo o Severno-Atlantskem varnostnem paktu.
ledvordkih prostorov. A kam v nvnzli noči? Pa se niso nič brigali, amlpak nas enostavno izgnali ven; pravili so, da naj gremo v vojašnico. Res smo šli po mestu, ampak nikjer nas, niso marali pod streho; po u-( lic ah so pataulirali' vojaki, ki zo nas ustavi! j ali na cesti. | Stojte, niti koraka več ma- j prej! «e je glasilo povelje. Po- ^ tem pa izpraševanje; Kdo smo, in kam gremo? Pa smo odgo- j varjali in 'pojasnjevali, da smo j popotniki in da so nas vojaki pregnali iz kolodvora v mesto, da gremo v kako vojašnico prenočevati. Ali imate kaj orožja pri sebi?' nas izprašujejo oboroženi vojaki. Ne, nikakršnega orožja nimamo. Zakaj naj ga pa rabimo? Prosimo vas, da nam poveste, kje je v bljižini ti-
TRV-SHADE VENETIAN BLIND CO.
22812 Nicholas Ave. zadej RE 7075 RE 6969
SEDMAK
Moving & Stonge
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. rust.
KE wa*
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
/
4
~ žHIBISKA DOMOVINA, APRIL 6, 1949
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^

IVAN JONTEZ:
PRISELJENCI
Povest/iz kanadskega življenja
Odtlej sta Janez in Jovo delala skupaj in skupno prenašala vse sladkosti življenja kanadskih “mlatičev”, ki je v marsičem' zelo slično življenju vagabundov. Danes tukaj, ju.
da mu je pojasnil. Delavcev preveč 'kakor na vzhodu, industrij pa še manj. Seveda, v rudnikih ibi se morda dobilo de-! lo, pa tudi težko prav kmalu. iNu, Janezu delo pod 'zemljo ni
premislil.
6.
Zima je zatekla Janeza in njegovega tovariša na farmi. Zjutraj, ko je Janez odpri vrata šupe,,v kateri sta spala na slami in odeta s konjskim, koci,

tri tam, včeraj si spal v niši na nikdar dišalo, zato se je rajše pošteni postelji, nocoj spiš na slami v vsem božjim vetrovom odprti šupi, jutri iboš spal v kakem razmajanem “fcaibusu” (lesena kočica na kolesih, slična cirkuškim vozovom-hišam); danes nakladaš snope na vozove in jih vožiš k mlatilnici, prihodnji teden bo morda deževalo in če je tvoj začasni gospodar slučajno bolj skope nature, boš mora) zopet v mesto, kjer boš stanoval v velikem, lesenem golobnjaku imenovanem “hotel,”’ kjer te 25 centov preskrbi s streho in posteljo za eno noč in če nd drugače, tudi s kopico uši; in ko se izjasni, greš zopet delat kakemu farmarju.
Ko je mlačev končana in če nisi imel sreče, da bi si našel dobrega gospodarja, ki bi ti dal za ves čas mlačve, si srečen, če imaš toliko denarja v žepu, da se lahko vrneš tja, odkoder si prišel. Tako je življenje “mla-tičev" na kanadskem zapadu; nekateri se vrnejo z nekaj stotaki prihrankov, mnogi pa obo-gate zgolj na izkušnjah, ki pa na žalost nič ne štejejo v gro-eerijah in raznih drugih prodajalnah človeških potrebščin.
Janez je kmalu spoznal, da bo med slednjimi. Prvemu go-sporadju je služil komaj šest dni, k» je zopet začelo deževati in ker je bil gospodar skopuške sorte ter zahteval; da se mu plača dolar dnevno za hrano, dokler bo mlačev vsled izpod-nebne mokrote v zastoju, »ta Janez in Jovo rajši odšla v mesto. Mesto pa ju je stale najmanj dva dolarja dnevno vsakega, kajti v mestu ima denar jako kratek rep. Z drugim farmarjem .pa je ibila ta smola, da je bila mlačev pri njem končana po poldrugem tedlnu in preden sta Janez in Jovo našla novega gospodarja, je zopet začela naletavati izpod nebes mokrota.
Janez je med drugim spoznal tudi, da romantični dnevi “žev-cev” odhajajo v preteklost.
Videl je stroje, ki hkratu žanjejo in omlatijo žito in zaslutili', da ni več daleč čas, ko brezposelni delavci, 'študentje in drugi me bodo imeli več česa iskaiti na zapadu ob času žetve.
Ta doba je že nastopila.
Tretjemu farmarju sta morala delati izla štiri dolarja dnevno. Prve tedne 'po pričetku mla-čve je namreč prišlo na kanadski zaipad šest tisoč brezposelnih delavcev iz Anglije, ki so plrišli tja na vladine stroške; in čeprav je večina teh proletarcev po nekaj tednih razočarana nastopila pot proti domovini, so farmarji vseeno začeli slabše plačevati svoje delavce, kajti ponudba je postajala vsak dam večja od povpraševanja.
Spričo teh razmer je Janez malone ipopolnoma pozabil Zofijo in ženitev. Pozabil ji je tudi pisati. Sitnežu v sebi, ki mu je večkrat šepetaje očital, da ni lepo, pustiti dekleta na cedilu in v skrbeh, je odgovarjal, češ, da se mu nič prida godi, ji noče pisariti, ker bi jo potem še 'bolj skrbelo in navsezadnje pa tudi ne utegne.
Sicer pa ga bo še 'bolj vesela, ko se bo nepričakovano vrnil ter jo iprijetno iznenadil. Par mesecev 'bo že kako potrpela.
Svojo iprejšnjo namero, da po končani mlačvi odide v Brit-sko Kolumbijo, je Janez zavrgel, kajti Jovo mu je to odsvetoval. Tudi tam ni kaj pri-
stalni kosmi, ki so naletavali ustavili mlačev, kolikor, ni še bi- ge potne stroške. Seveda bi izpod sivega neba v mirijadah. lo končane?”	rad šel nazaj, pustega zapada
Janez je brž zaprl vrata. | “Well, John, s tem si ti pa je že sit, ampak kaj bo počel “Jovo, mlačev je pri kraju,”(res ni treba beliti glave!” se je v velemestu vso božjo zimo s je nagovoril tovariša, ki se je zasmejal Jovo. “Svoje cunje štiridesetimi dolarji? Dela brž-pretegoval na slamnatem leži- bova zbasala v kovčege in po- kone ne bo mogel dobiti čez zi-šču ter se zadovoljno smehljal, tem — hajd nazaj, odkoder svajmo in denarja mu bo ostalo je-“Sneži kakor da v nebe.dh tr-1 prišla. Enostavno in prepra- dva za stanovanje p od zraka pa
se ne da živeti. Im, Zofija ga pričakuje! Toda poroka, ki se je Obema videla tako blizu,, se skokoma oddaljuje .... Kaj more Janez za to? Ni on kriv, j
gajo beraške cape.”	sto, kajne?”
“Res?” se je dalje smehljal “V Regino?” je .poizvedoval Jovo, ki mu bela novica ni šla1 Janez, ki se je zvesto ravnal' prav nič k srcu.	|po nasvetih izkušenejšega tova-
Janez je prikimal z glavo: riša.
“Innajmanj štiri dolarje nama! “Seveda. Mislim tudi, da bo če nevidna roka prekriža vse je požrl ta sneg, kajti za danes najbolje, če ostaneva v Regini Jnjegove iračume in načrte, jih bi še bito dela. Mar bi počakal'VSo zjmo. Najbolje bi bi!or če1 raztrga na 'koščke in vrže vese en dan, ta sneg.”	bi se nas nekaj zbralo, da bi la-Worn v naročje! Saj bi se
“Ej, kaj bi tožil,” ga je to- hko vzeli v najem kašno baj-jrad vrnil, takoj a kaj, ko pa lažil Jovo, kakor navadno ve- to ter si sami kuhali. Tako bi [mu razum svetuje, naj se opri-
“Ni slaba ideja, Jovo,’’ se je končno odločil. “Jaz sem za to. Saj mi ne kaže drugače.” Popoldne sta že bila v mestu ter se nastanila v gdloimjaku imenovanem "hotel”, kjer sta dobila sobo, dovolj veliko, da je v nji stala železna postelja in ki ju je stala 50 centov dnevno. To sicer ni mnogo, toda obema, Janezu in Jovu, se je zdelo pre-
več ; ker ju je stala hrana v *re-stavrantih najmanj dolar dnevno, sta začela hiteti, da bi čimiprej oragniairala “komuno” imigratov.
(Dalje prihodnjič).
— Otok Java v Nizozemski Indiji je malo večji kot država New York. Otok ima 45 vulkanov.
se prav poceni prerinili skozi me prijateljevega nasveta. Le zimo, mnogo cenejše, kakor počakaj, Zofka, tja do pomladi | kjerkoli na vzhodu. Meso ni • • • Boš pa tedaj toliko bolj vreme in bo ostalo vreme, pa | drago, moka in krompir poee- srečna in vesela . . če ga še bolj pregodrnjaš.” ni — ni slaba> ideja, a? Spo-I “To je že res,” je potrdil Ja-Lladi
dno dobre volje. “Štiri dolarje več ali manj — obesila, se ne bova zaradi tega. Vreme je
/
STREPTOMYCIN
PošUJamo s zračno pošto v vse dele Jugoslavije in sicer po sledečih cenah:
10 gramov........$16.00
20 gramov........$31.00
BO gramov........$43.50
40 gramov.......$56.50
50 gramov.......$68.00
100 gramov......$130.00
V gori navedenih cenah je všteta tudi zavarovalnina PENICILLIN in druga zdravila tudi pošUjamo z zračno pošto in priporočeno. Lahko pošljete kolikor hočete.
DOBROVOUNI
245 West 18th St.
ODBOR
New York 11, N. Y.
bova pa “trempala” na nez (ter se spustil na svoje le-Vzhod ter tako prihranila de
žišce. Vprašanje pa je, kaj
so' mu bušili v obraz mehki kri- je nama storiti zdaj, ko je sneg
giSSjaS
[šcrr.r*—■
eameues
Creamettea so bolj mehki, bolj okusni MAKARONI!
nar, ki bi ga' drugače morala odšteti :za vozne listke. Kaj misliš, John? Ti ugaja?”
Janez se je zamislil,. Ko je odhajal na zapad, je bil trdno u ver j en, da se čez nekaj mesecev vrne — seveda z nekaj stotaki v žepu. Toda namseto stotakov ima sedaj, ko je rciačev končana, borih sedemdeset dolarjev. In če se vrne v Toronta, bo prišel tja jedva s štirimi deseitaki v žepu. Potovanje bo požrlo najmanj trideset dolarjev, čeprav ima kot sezonski farmski delavec pravico do znižane vožnje; če ,bi moral plačati polno vožnjo, ,bi njegov denar jedva laadbstcval za vlak in dru-
Hilro in gotovo OLAJŠANJE za vse, ki trpe na otrdelih žilah in revmatizmu!
Dobite si novi in gotovo učinkoviti S UMA N
SUMAN, odkrito ln zdravniško prelskušeno zdravilo'po dveh znanih kemlstlh, Vam prinese takojšno olajšanje in udobnost — ali pa dobite povrnjen denar. SUMAN zdravilo je skrbno pripravljeno in varno, ki Vam olajša bolečine, napravi zopet življenje udobno Zakaj bi trpeli kostne bolečine, imeli otekle prste in pekočo neugodnost.
SUMAN kroglice stanejo »3.00 škatljtca. Prebivalci Ohio naj dodajo 9 centov za državni' davek. Ako je naročilo plačano vnaprej, bomo poštnino plačal mi. Na C.OD naročila so stroški poštnine priračunani.
TISOČE ZADOVOLJNIH ODJEMALCEV
Mr. L. P.. 1555 Belmar Avenue, Cleveland, Ohio, pravi: “Počutim se kot prenovljen odkar vporabljam SUMAN ln to v kratkih treh tednih. Trpel sem bolečine v vratu m glavobol več let. Sedaj sem zopet normalno razpoložen, za kar gre hvala zdravilu SUMAN.”
DENAR DOBITE TAKOJ POVRNJEN, CE BI NE BILI ZADOVOLJNI
OTRESITE SE BOLEČIN! Naročite
TAKOJ!
M. C. D. Corp.
1243 West 3rd St Dept. B Cleveland 13, Ohio
POŠILJATEV DARIL V JUGOSLAVIJO
STANDARD PAKETI
Patom Odbora zamorete od'sedaj v čevata npv '	‘	' ‘
OBLAK MOYER
Naša specialnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
114« E. II. St	HE 273«
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & MINI (0.
trn ST. CLAIR A VENUE
FRANK CVELBAR, lastnik.________
-AND m WORST IS m TO emu —ln najbnjše Jele prid*

one op those
NEVI SILK MATS SOP. WOMEN.
J
ilje, naro-olnjeni z h* drugi prevoza, ali
STANDARD PAKETI
-*■
strani. V cenah teh paketov so vpošteti
kakor tudi zavarovalnina do najbtiijega luke prejemnica v Jugoslaviji. — Paketi so zavarovani le za popqlno izgubo (Total Loss).
1 zamorete odposlati na največ petero je vsak paket naslovljen na DRUGO
Paketov št. oseb, tako, da OSEBO.
MOfA
Pošiljamo le prvovrstno BELO MOKO v vrečah po 100 funtov in sicer po $9.00 vreča, a PLAČANO VOŽNJO DO REJCE, in — po $12.00 za vsako vrečo z PLAČANIM PREVOZOM DO NAJBLIŽJE POSTAJE ali LUKE NASLOVLJENCA v Jugoslaviji.
RAZNO
Pošiljamo tudi streptomycin in druga zdravila in sicer na podlagi zdravniških receptov iz Jugoslavije. — Pakete z jestvinami priredimo natančno po Vaši želji.
Pošiljamo tudi BARVE, POSTELJE, BICIKLE, HIŠNE PEČI za drva in premog, kakor tudi ELEKTRIČNE STROJE ZA PRANJE, itd. —
— Ako želite kaj takega odposlati, obrnite se na nas.
Pakete in moko odpošiljamo na Reko vsak druugi teden
' f NUtK.U M
OPAZKA — tem potom naznanjamo pošiljateljem, da smo mi za vsa naročila le posredovalci pošiljateljev in tukajšnjih oblasti, in da radi tega vsako naročilo postane takoj lastnina pošiljatelja.
VAŽNO
Čeki in Mooney Ordri morajo biti naslovljeni na DO-BROVOUNI ODBOR.
Ako bi nastal slučaj izven naše kontrole, in bi treba nadomestiti kakšne predmete, bodemo nadomestili z predmeti iste ali višje vrednosti.
DOBROVOUNI ODBOR.
Zavoj št. 1—Cena $35
10 lbs. Spaghetti
20 lbs. Sugar 10 lbs. Green Coffee 15 lbs. Red Kidney Beans 5 lbs. Barley . ,	. ,
5 lbs. Split I*^as ■
3|4 lbs. Farina 2 lbs. Lentils
1	lb. Noodles
2	lbs. Cofcoa Vi lb. Hard Candy
5 lbs. Lard 1! 6 cans Tomato Paste,
6 oz. per can 2 cans Powdered Milk,
1 lb. per can 4 cans Sardines 3(4 oz. per can 1 can Peaches
(1 lb. 13 oz. can-1 lb. Sweet Chocolate 1 doz. Black and White Thread
; ] 1 pkg. Assorted Needles * ! 18 pkg. Lipton Noodle Soup Vi lb. Tea 4 oz. Black Pepper
Zavoj št. 2—Cena $15.50
10 lbs. Rife :
114 lbs. Luncheon Meat 12 lbs. Macaroni 5 lbs. Sugar
4	oz. Black Pepper
5	lbs. Coffee 12 pkg.. Lipton Soup
2 lbs. Lard
47 cakes Laundry _
12 cakes Face Soap 4 lbs. Lard	,
214 lbs. Luncheon Meat
Zavojšt.4-Cena$16
20 lbs. Spaghetti 7 lbs. Rice
5	lbs. Sugar
4 lbs. Green Coffeč 1 lb. Powdered Milk 3 cans Tomato Paste
6	pkgs. Lipton Noodle Soup
4 ozs. Black Pepper
Zavojšt.5-Cena$14
8 lbs. Spaghetti 20 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 5 lbs. Sugar
Zavoj št. 6-Cena $16
7 lbs. Spaghetti
3	lbs. Green Coffee 5 lbs. Supar
5	lbs. Rice
1	lb. Barley
2	lbs. Lard
1*4 lbs. Corned Beef
6	pkg. Lipton Noodle Soup
2 cans Tomato Paste
4	ozs. Black Pepper *4 lb. Tea
*4 lb. Cocoa 1. lb. Powdered Milk 1 lb. Sweet Chocolate
DOBROVOUNI 0DB0R
245 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016
•
URADNE URE: Od 9te ure dopoldne do 6te ure popoldne OB NEDELJAH URAD NI ODPRT
<a—Atrwfell *3