Žt. 144 _____________¦ V Izhaja trikrat na teden, in sire?? v torek, Četrtek |o soboto ob 4. wri popoldne ter stane po poŠti prej«-jiana ali v Gorici na dom poSiljana: vsp leto.........1") K »/, v..........10 „ V. ..........."» » Posamični4 številke stanejo 10 vin, ^SpCA" jma naslednje izredno prilogo : Ob novem i?!u ;,K{iHpot*po'€(hiikeni Ja.fi»^taBV)M&'^ir*fff ifcj*f> f i,-tu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Štev. 7 I. nadstr. v ,,6oiški Tiskarni'1 A. Gabi-Sček. * Si naroČila brez doroslane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah Če t-ikano --bat .0 v, 2-krat 14 "v, L!Trat"l2 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 80 v vrsta. Za obiiko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Gorici, v četrtek dne 9, decembra 1909. TeftaJ XXXIX. ^V86 za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govorili vsak dan od S. do 12. dopoludne ter od 2. do 5; popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino ia oglase je plačati loco Gorica. Dopisi raj se puSUJaJo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katore ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravnHtvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Soča" in „Priraorei" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 9; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregaut, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova ski. na Goriščeku: , Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Lebaii, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Presei, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Miranska. cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sohvrarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trsta v tobakarni Lavrenčič na trgu dolia Caserma. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J, FabSič) tiska in zal. i vmo. (Z V i p a v s k e g a.) Povod temu dopisu mi je da! uvodni članek cenjene »Soče« z dne 2. t. in. št. 141. zato sem napisal par vrstic o nameravanem novem davku na vino. Med drugim se čita. da finančnemu ministru ne ugaja dosedanje obdačenje na vino na podlagi užitninskega zakona z dne 2*. maja 1829. I. ter da se ohdača vino le v malih množinah do 56 1. prodanega vina. - — C) tem sem prisiljen navesti nekaj v pojasnilo. Centu se uporablja ta številka 5» I. za merilo? Zakaj se ni upeljala nova mera in vse uteže po francoskem merilu, kateri zakon je stopil v splošno veljavo i, dnem l. januarja 1876.? Vprašan''.: kje se nahaja celotno merilo za 56 i.? Odgovor: nikjer, ker ga ni; čemu bi se ne merilo vino posebno in žganje po 51» I. to je 1 ... hI, ne pa da se moramo še vedno pokoriti staremu dunajskemu vedru; ali je to upravičeno. Ne in ne; radi brezpotrebnih 6 l dokaže pisec teh vrstic, da so imeli mnogi neprijetne sitnosti popolnoma nedolžni ter so bili obsojeni na denarno kazen in celo zapor, torej 6 I proč ter naj velja ' >-, hI oz. 511 I. Halje, ker sem v začetku že spregovoril o novem vinskem davku, bi vprašal, se je li sam g. minister oziroma kdo Kg. poslancev domislil, koliko popusta se namerava dati vinogradniku oziroma kmetu, ki je ob enem krčmar, od njega lastnega pridelka mošta oziroma vina: na posamezne osebe družine, posle in slednjič za najete delavce za obdelovanje zemljišč vinogradov; to je koliko litrov se za dan oziroma mesec ali za leto brez oh-dačenja dovoli? Res je, da se nekateri poslanci v deveta nebesa povzdigujejo ter kriče, koliko da donaša užitnimi zadnjih 3 let. katero fin. organi pobirajo; stavil bi vprašanje, posebno za enega, iz čegavih žuljev se znesek tižitnine nabira? Odgovor prav Dečko, še en vrček!... 6uy de lanpassant. — Prevel Pasttškin. (Konec.) »Mater sem oboževal, očeta sem se bal in oba sem spoštoval, navajen videti pred njima ves svet na kolenih. V tistem kraju sta veljala za gospoda grofa in gospo tudi naši sosedje, Tannemarovi, Raveleto-vi, Brennevilljevi so kazali do mojih sta-rišev posebno spoštovanje. »Tedaj mi je bilo trinajst let. Bil sem razposajen in z vsem zadovoljen, kakor je Pač človek v tistih letih, poln sreče in življenja. »Pa sem opazil nekega dne pod konec septembra malo pred mojim povratkom v gimnazijo, ko sem se igral volka v grmovju po parku, tekal med listjem in vejevjem semintja in ravno prekoračil mogočen drevored, očeta in mater, ki sta se sprehajala. »Spominjam se dobro, kakor da je bilo včeraj. Bilo je precej vetreno. Cela vrsta dreves se je pripognila vsled sunkov, stokala, ječala z onim težkim, globokim glasni, ki gre ob času burje skozi lesove. »Odtrgano, že požoltelo listje je letalo jasen: -;:i užitnine od ubogega kmeta, ki je ob enem krčmar na deželi, oz. enako so zadete osmiee, ki morajo od vsega popitega vina bodisi za družino, posle oz. za najete porabljeno, plačati obdačenje; torej tak vinogradnik ima 3 davščine: zemljiški, pridobniuski, in vžitninski davek z vsemi občinskimi, deželnimi in državnimi dokladami. Ali je to opravičeno. Vzdignite roko navzgor vi, ki se štulite za kmečke prijatelje! Sedaj, ko so dopolnilne volitve pred durmi, vpijete: kmet z n a m i! T o g r e za ve r o, t o g r e z a sveto stvar; da, da, gre za vero, a le za pasjo in nič drugega. Toliko v pojasnilo vsem trezno mislečim volilcem, da se bodo vedeli, kako ravnati ob sedanji dopolnilni volitvi 19. t. m. Kmet in povišane cene voznini po železnicah. (Iz okolice.) Ni je dežele v Avstriji, ki bi tako občutila zvišanje cen prevažanja po železnicah, kakor ravno naša. In sicer zato, ker smo na meji, se mora prevažati do nas skozi celo državo. Koliko tisoč vagonov se uvozi k nam samo življenskih potrebščin: moke, koruze, otrobov itd. Vse to blago je že zdaj zelo drago. Kaj pa oo s povišano voznino? Druga škoda je za nas ravno tako huda pa za odvažanje n. pr. vino, krompir, sadje itd. Ravno se je pričelo vino izvažati v bolj oddaljene, kraje, na Dunaj in Češko, je pa ta zapreka padla na nas, katero bomo le kmetje morali trpeti. S sadjem in zelenjavo se razume samo ob sebi da bo še huje. ker se mora prevažati radi nevarnosti pokvare hitreje in toliko dražje. Najhuje pa bodo prizadeti pridelovalci krompirja. Za to blago so bile do-sedaj takozvane izjemne cene (Spezial-tarife). Plačalo se je komaj tretjino popolne vozne cene, okoli 300 K do Berlina ali kakor ptiči, se vrtelo po celem drevoredu, natanko kakor urne živalice. »Zvečerilo se je. V goščavo je padla tema. To šumenje vetra in vej me je vspodbujalo, da sem dirjal kakor nor in tulil, da bi s tem posnemal volkove. »Ko sem opazil svoje stariše, sem se jim bližal skrivaj in potihoma med vejevjem, da bi jih prestrašil kakor pravi pravcati tolovaj. »Toda ves prestrašen sem obstal nekaj korakov od njih. Moj oče je kričal v strahoviti jezi. — Tvoja mati je nemnnica; in potem — tu ne gre za tvojo mater, ampak zate. Pravim ti, da potrebujem ta denar, in zato čakam, da podpišeš. Mati je odvrnila s trdnim glasom: — »Jaz ne podpišem. Ta denar je Jeanov. Zanj ga hranim in nočem, da bi ga ti zapravil z dekleti in služabnicami, kakor si zapravil svojo dedščino.« Tedaj je oče vskipel v divjem gnjevu, se obrnil, pograbil svojo ženo za vrat in ji bil z drugo roko na vso moč v obraz. »Materi je padel klobuk, lasje so se.ji razvezah in se ,fi vsuli navzdol; skušala je, da bi prestregla vdarce, a zaman. In oče je mahal, mahal kakor nor. Ona je omahnila na tla in skrivala obličje v dlani. Hamburg. Zdaj odpadeta dobrota in k polni oeni pride poviškasvbznine do 30%, da bo stala vožnja v Nemčijo za vagon j do 1000 K ( do sedaj pa le do 300). In še carina zraven 100 mark. Potemtakem bi j bilo skoraj izključeno, da poide še naš krompir na Nemško. | Navedeni pridelki odha.K.n; iz Italije, včasih lepše blago, ceneja in hitrejša vo- ' znina, pa še brez carine. Razvidno je iz ' tega, kako skrbi za nas obmejne Slovence naša mačeha vlada. Atemuvodpo-ni o č se n i k d o n - g a n e. V kupčijski zbornici menda straši. Oni bi se morali v prvi vrsti za to zavzeti. Toda ta reč ne ' zadeva Italijanov, zategadel lepo molčijo, ' da se nikomur ne zamerijo. | Vsled tega bi bilo bolje za kmete, če j se temu ne odpomore, da sadimo pšenico, rž, koruzo mesto krompirja. S tem se prihrani dvojna voznina. Naš novopečeni agrarni predsednik se ne zmeni za to, odkar je padel z visokih krogov. Velekmct, zajahajte metlo in sfrčite na Dunaj v visoke kroge nam to i/poslovat. Ako ne, hodite k vragu Vi in vaša šušmarija. K m e t. Zanimiva šolska debata v tržaškem mestnem svetu. V tržaškem mestnem svetu se je bila razvila jako zanimiva šolska debata, v kateri se je zrcalijo; srce laških liberalcev in socialnih demokratov nasproti Slovencem v Trstu ^y šolskem vprašanju. Posebno interesajitno je bilo, kar so govorili socialnj demoi.kr a tj e, izzvani od dr. Vilfana. Podajcmo nekaj odlomkov iz te debate: Puecher: Ne razumem, zakaj se je o-brnil dr. Wilfan s svojim pozivom na so-cijaliste. Dosedaj nismo socijalisti storili nič slabega proti Slovencem. Nobena slov. predloga nismo pobijali. Mogoče jim ni prav, ker smo predlagali, da se.zahteva od vlade osnutje dveh novih italijanskih Tedaj jo je obrnil na hrbet in da bi jč mogel biti še naprej, ji je trgal roke z obraza. »Meni, prijatelj, se je zdelo, da se podira svet, da se rušijo večne postave. Občutil sem ono grozo, ki nas obide spričo nadnaravnih prikaznij, strašnih katastrof, neizogibnih polomov. Po moji otroški glavi je vrelo in kipelo. In začel sem vpiti na vse grlo, ne da bi vedel zakaj, pred pritiskom strahu, bolečine in grozovite zmedenosti. Oče me je zaslišal, se okrenil, me opazil, vstal in se napravil proti meni. Mislil sem, da me hoče ubiti in sem zbežal kakor preganjana zver; tekel sem naravnost proti gozdu. »Dirjal sem morebiti eno uro, morebiti dve, jaz ne vem. Prišla je noč. Omahnil sem v travo in sem obležal ves izmučen, srce mi je bilo polno groznega strahu in razjedala me je bolest, ki more uničiti za vedno revno otroško srce. Bilo mi je mraz, morebiti sem bil tudi lačen. Napočil je dan. Nisem se upal več ne vstati, ne hoditi, ne se vrniti, ne bežati v strahu, da srečam očeta, ki ga nisem hotel več videti, »Bržčas bi bil umrl od nesreče in glad / pod onim drevesom, da me ni našel stražnik in me povedel šiloma nazaj. »Našel sem svoje stariše z navadnimi, obrazi. Mati mi je rekla samo;. »Kolike srednjih šol, a nismo zahtevali tudi slovenskih. Mi ne znamo točno, ka^ k e s o z a h t e v e s I o v e n s k eg a pto-letarijata. Ako se pokaže potreba slovenskih šol v mestu, glasovali bomo za iste.« P u e e h e r t o r e j n e p c *", u z a h« t e v s l o v e n s k e g a p r o l c • a r i j a-ta! Čemu pa so še Slovenci v socialni demokraciji v Trstu? »Ako se pokaže potreba slovenskih šol« — tako pravi Puecher — potem bodo glasovali za slovenske šole v Trstu tudi socialni demokratje. Ako se pokaže.....Vraga, kai ne vedo, da se je taka potreba že zdavnaj pokazala? Drugi soc. demokratični govornik Cerniutz je govoril med drugim tako-le: Rekel je, da socialne demokrate se obdol-žuje narodnega izdajstva, da pa vendar vsak ljubi svoj narod. Povdarjal je, da je Lah ter da čuti kot Lah. (Črnivec!) Potem je govoril o šolah med drugim: Pri Sv. Jakobu je slovenska zasebna šola, ki ima podružnico na Aquedottu, To šolo vzdržava neko slovensko društvo, a podpira jo vlada. V slovensko šolo pri Sv. Jakobu in podružnico na Auuedottu je vpisanih preko 1000 slovenskih otrok. T e o t ro k e poučujejo samo v slo-v e n s k e m j e z i k u u č i t e 1 j i, k i s ov-r a ž i j o i t a 1 i j a n s t v o. Otrokom se vceplja,v šoli sovraštvo do vsega italijanskega. Vprašam vas, ali ne bi bilo bolje, ko bi se pouk vršil slovenski pa tudi italijanski po Učiteljih, ki bi bili odvisni od občine, ki bi bili pod nadzorstvom občine in ki ne bi sovražili italijanstva? Vi nt e'r e s u i t a 1 i j a n s t v a, v interesu a s i m i I a c i j e je, da se da Slovanom slovanske šole, to tembolj, ker si jih lahko napravijo tudi sami in ker jih vlada podpira. A v teh šolah bi se moralo poučevati tudi italijanski, ker brez poznanja italijanščine ni mogoče živeti v Trstu, v italijanskem mestu, kjer je poznanje italijanskega tako potrebno za življenje, kakor zrak. A če je njegova stranka za slovenske šole v Trstu, ne strahu si mi napravil, malopridni dečko, vso noč nisem zatisnila očesa;« Odgovoril nisem ničesar in sem se spustil v jok. Oče ni zinil niti besedice. »Osem dni j potem sem se vrnil v gimnazijo. »Kaj bi, prijatelj, z menoj je bilo pri kraju. Gledal sem bil tudi drugo, slabo stran stvarij; dobre strani nisem videl več od onega dne. Kaj se je bilo zgodilo v mojem duhu? Kakšen čuden pojav mi je zaobrnil misli? Jaz ne vem. A odtedaj me nič več ni ne mikalo ne veselilo, nikogar nisem več ljubil, po nikomur nisem hrepenel, ne častihlepja nisem poznal več ne upanja. In še vedno vidim svojo ubogo mater v aleji na tleh, dočim jo oče davi in duši. — Po nekaj letih je mati umrla. Oče še živi. Nisem ga videl več. —Dečko, še en vrček!...« Natakar mu je prinesel vrček, ki ga je izpraznil na dušek. Tedaj je vzel zopet svojo pipo in kakor se je tresel, jo je zdrobil. Tedaj je napravil obupan obraz in je rekel: »Na! To je prava smola, smola, da nikoli take. Zdaj bo trajalo cel mesec, da se privadim drugi.« In po Širni dvorani, zdaj že polni dima in-pivcev, se je razlegel njegov večni: »Dečko, še en vrček — in novo pipo!« dela radi slovenske stranke, ki tega ne zasluži, ampak.radi slovenskega ' proletarijata. Slovenci- so vedno pobijali vse italijanske zahteve na polju šolstva, zahtevali so slovensko učiteljišče v po večini italijanski Gorici, a bili proti italijanski univerzi v Trstu. Pridružuje se predlogu dr. Wilfana in ponovi ob enem predlog Pittonija, naj se izvoli mešan odbor, ki bo imel nalogo, rešiti vsa preporna narodna vprašanja. ? - Temu so sledili odgovori, govorili so pred vsem dr. Slavik, ki je pobil razne laške trditve. Cerniutz je povedal torej dosti jasno, da so socijalni demokratje v Trstu istega mnenja, kakor laški gospodujoči liberalci, da se morajo namreč Slovenci v Trstu potom asimilacije p o l a š Č i t i! To , je vendar odkrita beseda! Privošči Slovencem v Trstu slovenske šole, ali le v ta namen, da se asimilirajo, da se poitaliifnčljo. Te slovenske šole morejo biti popolnoma pod laškim vplivom, slovenski otroci naj se učijo v glavnem poveličevanja laštva ter naj postanejo Lahi. Čez čas. bi morda potem sploh ne biio več treba slovenskih šol.,.-* - --i '/H; -r>: Laški socialni demokrat je Lah, ravno tak šovinist, kakor laški liberalci, slovenski socialni demokrat mora biti, t kot posledica Črnivčevih izvajanj, le zato tu, da se asinilira ter postane Lah, kakor je po- I stal Črnivec! Slovence v Trstu treba iz- j trebiti — to je geslo scc. demokracije v Trstu kakor tudi Lahov sploh! Ali ste jih slišali? Ali jih vidite? Pri nas na Goriškem se delajo v današnjih časih — kakor kaže — velike narodnjake in prijatelje narodne ideje, v resnici pa so nam prelevili n. pr. v Gorici že marsikakega Slovenca v Laha. Poznamo novejšega akade-rnično-izobraženega soc. demo k r a t a, k i r a d za t r ju j e, d a j i m je narodnost deveta briga. No, Črnivec je govoril odkrito ter povedal, k a j h o č e j o s o c i a 1 n i demo k,r a t-jesSlovenci, pa bodisi tu, bodisi tam, za povsodi veljajo njegove besede! Mi smo pa tega mnenja, da moramo spoštovati svojo narodnost ter delati za njo, kakor delajo laški soc, d e-m o k r a t i e z a s v o j o, ter da ni jialoga SJovencev," da bi se soc. demokraciji na ljubo potujčevali!..... To v premišljevanje tudi za sedaj pred dopolnilno volitvijo! Domače vesti. Za avskultanta je imenovan g. Gustav Puš, pravni praktikant pri tukajšnji okrožni sodniji. . Narodno-napredna stranka na Štajerskem je imela včeraj v Narodnem domu v Celju svoje letno zborovanje ob obilni udeležbi zaupnikov iz vseh okrajev. Govorila sta za napredno stranko na Goriškem g. A. G a b r š č e k, za napredno stranko na kranjskem pa g. dr.O razen. — Državni poslanec R o b 1 e k je poročal o političnem položaju v državnem zboru, deželni poslanec dr. .K u k o v e c pa o položaju v deželnem zboru. Poslancem napredne stranke je bila izrečena zaupnica. — Sprejetih je bilo več resolucij, katere so utemeljevali razni govorniki. — Več bomo še poročali tudi mi. . Dopolnilna volitev. — Bliža se dan dopolnilne volitve, dan 19. decembra. Tudi klerikalci so se že oglasili s svojim kandidatom. Kandidirajo Zlobca s Ponikev, ki je kandidiral že v kmečkih občinah. Klerikalci upajo, da ppjde cel Kras v ogenj za Zlobca, češ, pri ožji volitvi so glasovali zanj tudi naprednjaki in agrarci. Če je glasoval zanj res kdo, ki ni klerikalec, je storil to iz po s e b n e g a vzroka pri ožji volitvi, ne bo pa volil Zlobca sedaj pri dopolnilni volitvi kakor tudi ga ni volil pri prvi volitvi. — Klerikalci imajo obrnjeno oko v glavnem na Kras pa računajo, da morejo zmagati le, če bodo glasovali Kra-ševci za nje vsaj v tolikem številu kakor pri prvotnih volitvah. Klerikalci: štejejo denar, pripravljen za Kras; naj stane, kar hoče, pravijo, tisočake in tisočake, samo da bi zmagali. Že delajo po starem receptu: na jeziku imajo vero, ki je v nevarnosti, v roki tiščijo pa krone. Vera in krone naj pomagajo, da bi bil izvoljen še en »katoliški« poslanec. Kaj storijo Kraševci? Ali se izpolnijo nade klerikalne stranke, katere stavi na Kras? Sramotno bi bilo za Kras, če bi pomagal zopet do zmage klerikalnemu kandidatu, ki ne bo mogel nikdar nič -koristiti ne Krasu ne sploh goriškim Slovencem. Gregorčič je zvezan s Pajerjem in kdor je z Gregorčičem, je proti koristim slovenskega ljudstva. Doba suhih let nam to podpričuje dovolj jasno. Zato bi bil čas, da se ne dajo Kraševci več mamiti po klerikalcih, ker s tem škodujejo največ samim sebi. Vsi poslanci okrog Gregorčiča bodo morali plesati tako, kakor bo godel stari Pajer. Ali so za to izvoljeni od slovenskega ljudstva? Torej, volilci na Krasu, pozor! Proč od klerikalcev! Ponavljamo, dafarovži i m a j o d o s 1 e j že d o s t i p o s 1 a n c e v, d a j rn o 1 j u ds&vu še enega poslanca! Napredna stranka- postavi svojega kandidata v najkrajšem času.. Sedaj, ko je zopet živo volilno gibanje, je umestno raz-motrivati, katera stranka je najpriklad-nejša za goriške Slovence. Socialnodemo-kratična že radi tega ne, ker je povsem tuja ter se ne prilega razmeram med, nami, klerikalna je farovška stranka, agrarna je vsa zmešana in zbegana ter napoveduje razredni boj — ostane torej le napredna stranka, ki je demokratična, ljudska stranka, kateri edino je mar za tako delovanje, katero more biti res plodonosno za goriške Slovence. — Čemu cepiti moči na to in ono stran; osredotočiti jih treba-ter porabiti za delovanje v smislu programa naše ljudske stranke, potem se more res delovati koristno za napredek goriških Slovencev, v prvi vrsti seveda za napredek našega kmetovalca, ki je steber ljudstva. Vse druge stranke samo. cepijo in mešajo, naša pa hoče združevati Vrnitev. moči ter jih. osredotočiti za resnično po- «• zitivno delo v dobrobit našega ljudstva. | Zato pa naj se je oklenejo vsi, ki mislijo * resno in dobro z bodočnostjo Slovencev na Goriškem! Kličemo vsem tem: pojdite volit vsi kot en mož na dan dopolnilne volitve našega kandidata! Kako komentirajo Lahi izgon slovan-ščine iz cerkve v Istri? — O znanem u-kazu škofa Nagla, izdanem sporazumno z Rimom, pravijo Lahi, da tak ukaz je bil edino umesten: slovanščina mora iz cerkve v Istri popolnoma izginiti ter napraviti prostor edini latinščini. Če je sedaj za Kastavščino še neka izjema, mora nehati o prvi priliki tudi ta izjema, kajti cerkve v Primorju so latinske in le latinščina sme gospodovati v njih. Hvalijo škofa.Nagla in papeža, ki je bil kot beneški patriarh prijatelj ranjkega Campitellija,- s čemur je dosti povedano, zahtevajo pa zraven še, da mora narediti škof Nagi še korak naprej po vzorcu poreškega škofa Flappa ter po izgonu slovanščine pregnati iz cerkva med istrskimi Slovani počasi tudi slovanske duhovnike, nadomestiti jih z laškimi, ki bodo pridigali laško, tako da bo cerkev v Primorju popolnoma latinska in laška ter da bo cvetelo v njej polaščevanje kakor cvete pod krivo škofovsko palico v Poreču. Lahi vriskajo radi Naglovega' ukaza ter kričijo na Slovane, da so le tujci v katoliški cerkvi, da so gostje, ki imajo moičati in lepo pokorni biti, če ne se jih pritisne še bolj! Lep je ta laški komentar, visoko povzdiguje latinsko cerkev, pada pa ugled te latinske in laške cerkve pri slovanskem prebivalstvu, tudi pri navadnem istrskem seljaku ter pade kmalu na nič___Če bi kdo zanetil ogenj sedaj, to bi gorelo!! Kaj pa pravi k izgonu n a d p a s t i r* goriški nadškof in knez?!? Laški realni gimnazij v Gorici. — Nekaj goriških Lahov je imelo včeraj shod na katerem je bilo govora o ustanovitvi laškega realnega gimnazija v Gorici. Izvolili so odbor, ki bo skrbel za to, da ne pride do takega gimnazija; saj se pečajo že dolgo časa s to re.čjo pa ni Še nič in tudi ne bo nič! Duhovnik o duhovnikih. — V Šiški pri Ljubljani se je vršil shod. K besedi seje oglasil gospod župnik Bercč. Govoril je nekako tako-le: Častiti rojaki! Oglasil sem se, da izpregovorim par besedi v zadevi naših gospodov kaplanov in župnikov. Predgovornik morda misli, da duhovščina dela to, kar dela — priznam, da je popolnoma pravilno, kar je rekel, da je ravnanje duhovščine v resnici tako — morda po svojem prepričanju. Temu bi ugovarjal. Gospodje duhovniki pač delujejo na oni poti, ki jim je odkazana. Zato pa tudi trdim; med duhovniki je rodo-Ijubje, in vse to, kar dela, ne dela duhovščina po svojem prepričanju, to ji je le vsiljeno delo, vsiljena naloga, ki jo mora izvrševati. Dajte le duhovščini svobodne roke, in prepričali se bodete o vem. — Povsod tam, kjer imate družbo sv. Mohorja, bo- 6uy de Haupassant. — Prevel Fastaškin. Morje biča obalo s svojimi, kratkimi v\ in enoličnimi valovi. Kakor ptiči letijo mali5 beli oblački, gnani od jadrnega vetra, urno preko prostranega ..modrega neba in selo v soteski, padajoči doli v ocean, se greje na solncu. Čisto ob vhodu stoji kraj ceste na samoti Martin-Levesque-jeva hiša. To je mala ribarska koča z zidovi od gline, pokrita š slamo in okrašena na vrhu z modrimi lilijami. Vrt v širokosti žepne rute, ki poganja na njem čebula, nekaj zeljnatih glav, peteršilj in podobno zelišče, se razprostira pred yratu*Vzdolž ceste je ograjen z živo mejo. Mož ribari, žena pa popravlja pred hišo luknje v veliki rjavi mreži, ki je raztegnjena po zidu kakor velik kos pajče-vine. Štirinajstletno dekletce sedi ob vhodu na vrt na slamnati stolici, nagiba se nazaj in se oslanja s hrbtom na ogrado; v rokah ima nekaj revnega, že večkrat popravljenega in pokrpanega perila. Druga, za leto mlajša deklica ziblje na rokah čisto malega dečka, ki še ne hodi in ne govori; dva paglavca dveh in treh let, dete imeli tudi družbo sv. Cirila in Meto- ! da. (Odobravanje!) Govorim to iz lastne skušnje in lahko vam navedem slučaj, ko mi je odgovoril neki duhovnik na vprašanje, zakaj je ustanovil Marijino družbo, da je storil to le zato, da nasuje škofu nekoliko peska v oči, da potem dobi boljšo službo. In v izkazih, ki jih izdaja družba sv. Cirila in Metoda o prispevkih v odgovor na Ros-eggerjev sklad, lahko citate »narodni duhovnik I., II., III. itd. — 200 K«. To so narodni duhovniki, ki hočejo žrtvovati na oltar naroda svojih 200 kron, pa se riiso upali storiti tega pod imenom, ker se boje, da bi jih potem preganjali. Zato pa tudi rečem, da duhovščina nastopa tako, kakor nastopa dandanes, edino le vsled terorizma, ne pa po svojem prepričanju. Saj smo vsi duhovniki izšli iz vas, iz ljudstva, in smo za vas, za ljudstvo, če pa ni tako, če duhovščina ne dela tako; je pa temu kriv ed'no le terorizem! i Juristi okoli »Gorice« so začeli skrbeti za kratek čas bravcern sicer zelo dolgočasne »Gorice«. Zahtevajo, da naj državno pravdništvo začne kazensko postopati proti »Soči«, češ, da je vplivala na javno mnenje in na izid glavne obravnave proti »Gorici« vsled tožbe g. Gabrščeka! Pred vsem seveda je imela namen vplivati na porotnike. Tako pač pravijo juristi okoli »Gorice« in dajejo nauk drž. prav-dnik *, kaj mora storiti, ker so oni tako ukazali. Kdo pa je nad katoliške juriste pri »Gorici«? Nihče na svetu. Oni so najvišja instanca, ki ukazuje sedaj preganjanje »Soče«. Sicer dobro vedo, da je »Soča* poročala le o javni razpravi pred okrajno sodnijo, katero je vzročil Gregorčič, vedo tudi, da o taki javni razpravi se sme poročati vse: pričetek, tok, in izid. vedo najbrže tudi, da Če je »Soča« po svoje imenovala znano reč, ni zagrešila nikakega vplivanja, ali možje so domišljavi pa hočejo imeti po sodnijah vse po svoje: to je preganjanje političnih nasprotnikov, kadar in kakor se njim zdi. Državno pravdništvo ni zaplenilo »Soče« radi poročila o razpravi pred okr. sodnijo proti Gregorčiču in naznanila o obravnavi, ker pač ni imelo za to nikakega razloga; drugače bi bila brez dvoma zaplemba gotova. Ali juristi hočejo imeti še posebno preganjanje. Prav inkvizicijsko so navdahnjeni katoliški hinavci! Ali ko so se razjezili ter napisali poziv na državno pravdništvo, so mislili, da so storili nekaj posebnega pa so se revčki le osmešili. Marsikdo se je smejal na njihov račun, ko je bral klobaso v »Gorici«. Jezico razumemo, ali po taki poti si je ne ohlade, marveč si nakopljejo še večjo. Da bi jim le ne škodovalo! Klerikalna skrb za mejo. — Klerikalci se večkrat pridušujejo, kako'' da hočejo skrbeti za mejo. Sklenili so bili klerikalci na občnem zboru slov. kršč. soc. zveze v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem, da vsako društvo te zveze priredi takozvani »šcn-tiljski dan« ter pojde čisti dobiček v pomoč ogroženemu Št. Ilju na Štajerskem. Čujmo, kaj poroča o izvršitvi tega sklepa mariborsko klerikalno trobilo, ča- zadnji napol v zemlji, si stojita nasproti, vrtnarita z okornimi ročicami in si mečeta pesti prahu v obraz. Nikdo ne govori. Samo nagajivček, ki I ga skušajo uspavati, joče neprestano s tenkim, vreščečim in piskajočim glasom, Na oknu dremlje mačka in pod zidom tv.O-.. rijo razpibnjerie levkoje lepo krdelo -belih cvetov, nad katerimi brenči nebroj mušic. Dekle, ki šiva ob vhodu, zakliče mahoma: — Mama! Mati odgovori: — Kaj ti je? — Glejte ga že zopet. Že od jutra so vsi vznemirjeni, ker se potepa neznan človek okrog hiše: starec, ki je podoben beraču. Opaziti ga je bilo že, ko so spremljale očeta doli k čolnu, da bi mu pomagale vanj. Sedel je nad jarkom obrnjen proti vratom. Ko so se pozneje vrnile z brega, so ga našle prav tam; opazoval je njihovo hišo. Zdel se je bolan in silno reven. Ni se zganil več kakor celo uro; a ko je videl, da ga gledajo kakor zločinca, je vstal m se odpravil s šepajočo nogp. Toda kmalu nato so ga videle, da se vrača s počasnult ih trudnim korakom; in zopet je sedel to pot v nekoliko večji daljavi, kakor da hoče vohuniti. Mati in hčerke so se bale. Zlasti se je vznemirjala mati, ker je bila itak * bolj plašne nravi in ker se je imel vrniti njen mož Levesque z morja še-Ie z nočjo; Njen soprog se je imenoval Leves-,qu.e; njo so imenovali Martin, oba skupaj ;sta nosila ime Martin-Lčvesque. Evo zakaj: vprvič je bila omožena z nekim Martinom, mornarjem, ki je odpotoval vsako poletje v Neufundlandijo na polenovke. : Po dveh letih zakona mu je rodila hčerko in ko je izginila ladja »Dve sestri«, ki je nosila njenega moža, trojambornik iz Dieppa, je bila zopet že šesti mesec v blagoslovljenem stanu. Nikoli ni dobila nobene novice; nikdo izmed mornarjev, ki so bili na Iadiji, se ni povrnil; zato se ga je smatralo za izgubljenega, njega in njegov imetek. Deset let je čakala Martinova svojega moža in je vzgajala z veliko težavo oba otroka; ker je bila marljiva in dobra ženska, jo je poprosil nato Lčvesque, ribič tistega kraja in vdovec* ki je imel enega dečka, za roko. Poročila se je in je imela nato v treh letih Še z njim dva otroka. Živeli so revno, a delavno. Kruh je bil drag in meso je bilo pod njihovo streho skoro neznano. Pozimi za burje in mraza so se včasih zadolžili pri peku. No, otroci so se pri tem dobro počutili. Ljudje so govorili: .— To so pridni ljudje, ti Martin-Lu-vesque-ovi. Martinova se ne straši napornega dela in z Levesque-om se v ri-t-arstvu ne more nikdo kosati. Hčerka, sedeča ob ogradi, je povzela: — Človek bi rekel skoro, da nas pozna. To je pač kak revež z Epreville ali z Ausebosc. Toda mati se ni dala pregovoriti. Ne. ne, to zagotovo ni krajan, domačin! Ko je stal že precej časa nepremično kakor kol in upiral z očitno trdovratuo-stjo svoje oči v Martin-Levesque-ovo domovanje, je Martinova kar vzrojila, strah jo je tako osrčil, da ie pograbila kramp in stopila pred duri: — Kaj delate tam? — je zavpila proti potepuhu. Odgovoril je s hripavim glasom: — Srkam svež zrak! Ali sem vam kaj napoti? Ona je povzela: Zakaj stojite kakor kak vohun pred mojo hišo? Mož je odvrnil: 07 stita »Straža« v svoji št. 129.: »Koliko nad se je postavilo na občnem zboru pri Sv. Jakobu v Rožu, ko se je dejalo, da bodo vsa društva prirejala letos šentiljski dan v pomoč zatiranim šentiljskim domačinom. Koliko upanja je bilo takrat! Z jasnim in veselim pogledom smo takrat zrli v svet, češ, saj nam ne bode treba podleči narodnemu sovražniku, ker nam bodo buitiei^CLele domovine priskočilUia jgo-lribč. VtVecfa? —-Ito^e-leto^ldižarTTcdrnču' smo imeli priliko opaziti, da so samo štiri društva žrtvovala veselice za svoje zatirane obmejne brate. Kje so pa ostala tedaj druga? Jako žalostno je to, da se za* nas ob meji naši Bratje VsTedini tako malo brigajo«. No, vidite, taka je klerikalna skrb za mejo; taka, kakoršno smo je že opetova-no naslikali. ¦; Miklavžev večer. — Kakor že zadnjič omenjeno, je letpšnji Miklavžev večer privabil vse polno ljudi k »Jelenu«. Otrok je bilo vse živo in v pondeljekpa^odra-slih, tako, da jih je mnogo moralo'oditi, ker niso našli prostora. — F3il je pač lep, zabaven večer, kojih v Gorici res pogrešamo. Videli srno mnogo novih obrazov, ki niso bili še nikdar med nami, a so Slovenci in še gotovo prav dobri Slovenci. Miklavž nas je privede! do tega spoznanja. Agilnemu »Sokolu« priporočamo, da nam priredi v kratkem zopet kaj zabavnega, —n— Zgubil je nekdo 280 K dne 1. t. m., in sicer na poti iz $t JVlavra do Travnika v Gorici. Kdor je našel denar, naj se oglasi v našem upravništvu, kjer izve naslov onega, ki je izgubil denar. Bazne vesti. j§ol{oIsl{i $*5h)il(. Podpisani odbor izreka vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da sta oba Miklavževa večera tako lepo vspela, iskreno zahvalo; posebno pa onim gospodom, ki so prispevali za nakup daril za siromašne otroke in trgovcem ki so darovali oblekce, blago in stično. Darovali so: dr. Treo in dr. Turna po 10 K, dr. Sket 5 K,J)ereani, A. P., Koren, Pregrad & Čer-iietič Jn Ivančfč & Kurinčič po 3 K, dr. Fa-gaheij in Gilčvert po 2 K. J. Medved je podaril čepice. Ravnikar in Bisail po 1 ob« iekco, Hedžet & Koritnik triko in Kom-janc 50 kg jabolk, K. Drašček je izdatno popustil pri sladčicah. Vsem darovalcem iskrena hvala. Odbor »Sokola«. I Trioviko-ibrtie ii gospodarske vesti. ™ Ustanovitev »Zveze jugoslovanskih hranilnic« je le še vprašanje najbližje bodočnosti. Dne 13. nov. so v Ljubljani zastopniki skoro vseh hrv. in slov. hranilnic sklenili tako zvezo osnovati. To bo og-lomnega gospodarskega pomena. Boj proti nemškemu kapitalu se mora pričeti sistematično na vseh črtah. Obeta se nam tudi državna zveza slovanskih hranilnic. — Jaz ne storim nikomur nič zalega. Je-li prepovedano, sedeti ob cesti? Ker ni vedela, kaj mu naj odvrne, je odšla zopet v hišo. Dan je potekal počasi. Proti poldnevu je oni človek izginil. Toda krog petih je bil že spet nazaj. Zvečer ga ni bilo več videti. Lčvesque se je povrnil z nočjo. Povedali so mu vse. Zaključil je: — To je kak lopov ali tat. In je legel, ne da bi se še kaj vznemirjal, .dočim je njegova družica sanjala o tem potepuhu, ki jo je gledal s tako smešnimi očmi. Ko se je zdanilo, je pihal močen veter, in mornar, videč, da danes ne bo nu* sel na morje, je pomagal ženi popravljat, mreže. Krog devetih je pritekla starejša hčerka, tudi Martinova, ki je šla po kruh, in vpila s prestrašenim obrazom: — Mama, glejte ga že zopet! Mati se je vznemirila in je rekla vsa Meda svojemu možu: — Pojdi, Levesque, in reci mu, naj Nikar tako ne vohuni, sicer me spravi s tem še ob pamet. In Levesque, velik mornar s poltjo kakor opeka, s trdo rdečo brado, z modrim očesom, v katerega sredini je počivala črna pika, z močnim vratom, ki je Podporno društvo /a slovenske viso-košolce v Pragi je imelo 13'. listopada t. I. svoj občni zbor. V VIII. društvenem letu 1908/09 je bilo 6.432 K 70 h prejemkov in 5.195 K 25 h izdatkov, prometa torej 11.627 K 95 h, razdelilo se je 37 prosilcem v 261- primernih 4.619 K 36 h, na prosilca prišle torejJ24 K 84 h, in na prošnjo (primer) 17 K 69 h. Društvo je od svoje ustanovitve 1. 1901 razdelilo 20.720 K 6 h, v 1.162 primerih. Slovenke in Slovenci, podpirajte svojo akademično mladino v daljni tujini ter ji na takšen način omogočite doseči njene ideale, ki so obenem ideali slovenskega ljudstva, namreč svobodo in napredek. — Društveni odbor se je za leto 1909/10 sestavil tako-le: Predsednik; Ivan Ar h, c. kr. vladni svetnik, c. in kr. ravnatelj najvišjih zasebnih in rodbinskih posestev Nj. Veličanstva itd. Podpi edsednik: Dr. Bohuslav F r a n t a, svetnik pri deželnem odboru kraljevstva Češkega. Blagajnik: Dr. Karel Še bes t a deželni odvetnik in hišni posestnik. Tajnik korespondent: Fran Heric, c. kr. ama-nuensis vseučiliščne knjižnice. Tajnik re-ferntt Dr. Mihajlo Roztohar, pisatelj. Odbornik: Dr. Ivan Zrn a ve, c. kr. ama-nuensis vseučiliščne knjižnice in pisatelj. Namestnika odbornikov: Dr. Karel Clo-d o u n s k v c. kr. profesor na češkem vseučilišču itd., in Jan Vladimir H r a s k y c. kr. profesor na češki visoki šoli tehnični, državni poslanec itd. Preglednika: Dr. Peter C. N e s y deželni odvetnik, in Jože V a I e n t a nadinženir pri deželnem odboru kraljevstva Češkega. Namestnika preglednikov: Anton H r u b y, arhitekt, in Alfonz H r o vati n, inžener. Prispevki se naj izvolijo pošiljati na adreso: Dr. Karel Šebesta, advokat. Praga Ur Spalena ul. 9. »Vžgi, Gospod v njih srca ogenj prave ljubezni do Naroda«. Slovenski rodoljub, kateri noče biti imenovan, je naklonil »Podpornemu društvu za slovenske viso-košolce v Pragi« dve državni 4'/< renti po 200 K, za kar se društveni odbor najpri-srčneje zahvaljuje. K5ub siov. tehnikov v Pragi naznanja predavanje tov: Mačkovška: »Novodobni inženir«, ki se vrši dne 10. t. in. ob 8 zveč. v restavraciji pri Kettnerju na Kralj. Vinogradih. — Gostje dobrodošli! Epilog »velelzdajniškega« procesa v Zagrebu pred dunajsko poroto. — Danes je pričela pred dunajsko poroto razprava proti nemškemu profesorju d.ru H. Fried-jungu. ki ga tožijo poslanci hrv.-srbske koalicije zaradi članka: »Avstro-Ogrska in Srbija«, ki ga je Friedjuug priobčil ,v »N. Fr. Presse« 24. marca t."I. V tem članku je namreč dr. Friedjuug rekel, da so lir-vatsko-Srbski poslanci delali za srbsko viado za združitev Hrvatske in Herceg-Bosne s Srbijo in da so za to delo bili plačani iz Belgrada. Ta težka obtožba prišla je ravno v času, ko so v Zagrebu sedeli pred sodniki srbski »veleizdajalci«. Dr. bil iz strahu pred vetrom in dežjem zunaj na morju vedno zavit v volneno ruto, je stopil mirno iz hiše in se približal postopaču. Začela sta govoriti. Mati in otroci so ju opazovali strahotna in trepetoma oddaleč. Nakrat se je neznanec dvignil in se napotil z Lčvesque-om proti hiši. Martinova se je prestrašena umaknila. Njen mož ji je rekel. — Daj mu 'košček kruha in kozarec sadjevca. Že od predvčerajšnirn ni nič jedel. In stopila sta oba V kočo, žena in otroci so jima sledili. Postopač je sedel in začel jesti, pod radovednimi pogledi okoli stoječih in sklonil glavo. Mati ga j& od strani kar požirala z očmi. Obe Martinovi hčerki sta sloneli ob vratih (ena je pestovala najmlajšega otroka) in prebadali tujca z radovednimi očmi. Tudi paglavca, ki sta sedela v pepelu pred kaminom, sta nehala igrati s Črnim loncem, kakor da bi hotela motriti čudnega moža. Levesqtie je vzel stolico in vprašal: -— Torej prihajate oddaleč? — Iz Cette. — Peš? Menda ne...? — Da, peš! Če ni cvenka, je človek pač prisiljen. Friedjung je torej s svojo denunciacijo ho- -tel kompromitirati celi hrvatsko-srbski narod, posebno pa njegove voditelje. Gasometer počil. — V Homburgu je počil gasometer, ki je hranil y sebi 10.009 in"' plina. Piri tem se je imel tudi stari gasometer s 40.000 m3 plina. Nastal je velikanski plamen. Vsled velikanske vročine niso mogli mnogo pomagati ognjegasci. Mnogo je-.ojmtvih, jnnogo tudi opečenih. Nesreča je nastala radi rieke razpoke v gasometru. V Amalfi v Italiji je ustrelil na ulici notar župana. Maščevati,-se je hotel. Zastrupljene z arzenikom.'— V Cler-mond-Ferand na Francoskem je uporabljal neki tovarnar arsenik za podgane. Po nepremišljenosti je shranil zavitek z arse-nikom v jedilno shrambo. Soproga je delala torto in v mnenju, da je stoičen sladkor, je dela arsenik vanjo. Posledice niso izostale. Ona, njena hči in odvetnikova gospa SO umrle koj, dva otroka odvetnika in mlajša hči tovarnarja: se pa bore-s smrtjo.' • . Direktor gledališča v New-Jorku, Gutringer, se je zmotil po noči, šel mesto v svojo spalnico v sosedovo sobo, ta je zavpil, ker je menil, da ga je obiskal tat, toda ravnatelj tega klica ni slišal, ker je bil precej gluh, prižgal je vžigalico in v tem trenutku ga je zadela kroglja. Bil je takoj mrtev. Zopet žrtev zrakoplovstva. — V Niči je padel s svojim vodljivim zrakoplovom Fernandez 25 m visoko in se pri tem ubil. Ta je tretja žrtev v najkrajšem času. Prvi se je ponesrečil amerikanski poročnik Selfridge, drugi je bil pa Francoz Ferber. V okolici Schweicha na Nemškem je vgriznil stekel pes vse polno ljudij. Enajst med njimi se je šlo zdravit v Berolin na Pasterjev zavod. Zeppelin se že pripravlja, da poleti na severni tečaj. Še to pomlad ponese parnik »Poseidon« vse priprave za ek-spedicijo na Špicberge. Vsako leto se dogajajo na francosko-belgijski meji na praznik sv. Barbare med rudarji pretepi. Tudi letos so rudarji z noži obhajali praznik zaščitnice rudar-J stvti. Francozi in Belgijci so se pretepli v Lenšu iti Pas de Calaisu, kjer je mnogo mrtvih ostalo na pretepišču. Carica ruska je hudo bolna, kakor poročajo listi, ki dostavljajo, da ni upanja za ozdravljenje. Španski kralj bo moral biti operiran. Ima hudo ušesno bolezen, v nosu polipa, kar mu otežkočuje dihanje. Truplo v reki. — Dva ribiča sta potegnila iz reke Sprove v Berolinti žensko truplo brez glave, brez rok, brez prsi in brez spodnjega dela telesa. Truplo mora ležati že kakih 14 dnij v vodi. O storilcu ni ne duha ne sluha. 100 milijonov rubljev sta podedovala dva kmeta v Odesi, Kari in Ivan Muenis, ki sta dokazala z listinami sorodstvo s pred davnim časom umrlim feldmaršalom — Kam pa ste namenjeni? — Semkaj. — Ali imate tukaj kakega znanca? — Mogoče. Obmolknili so. Mož je jedel počasi, dasi je bil hudo lačen, in za vsakim gri-žljeiem je popil požirek sadjevca. Imel je starikav, naguban, izsušen obraz, ki je kit .zal; da je moral tujec že-mnogo prestati. s . | Levesque ga je vprašal naenkrat ' -— Kako vam je ime? Oni je odgovoril, ne da bi dvignil obraz. — Imenujem se Martin. Mater je pri teh besedah čudno spre-letelo. Stopila je korak naprej, kakor da bi hotela videti postopača bolj od blizu, ?n je obstala z visečimi rokami in odprtimi usti tik pred njim. Nikdo ni zinil več besedice. Nazadnje je povzel Lčvesque: — Ste-li odtod? "' Oni je odvrnil: — Odtod. In ko je konečno dvignil glavo, so se srečale njegove oči z ženinimi in so obstale nepremično, kakor da so se pogledi objeli in strnili. In ona je spregovorila mahoma s •spremenjenim, tihim, trepetajočim glasom : (Konec pride).. >: Muenis, ki je zapustil 10 milijonov, katera svota je pa sedaj narastla-na 100 milijonov. • j; V Kremziru na Moravskem je ponc-veril mestni blagajnik. Viktorin 700.000 K. Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C in. m.! Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obaelneJSi se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici katenH na debeli (in celo /mestu) nji ca „e poLa? ker nikjer ne hiserirajo. Škoda ni majhna. ' GOSODlIifinfl ?cs.!ra ^»venskega in nemškega ™3> ,-]ei!I.ka' ze,i vst°Plu tftk°J v kako prodajalno aH pisarijo. - Naalov pove uprav-nišlvo naSoga lisla. 3 čevljarske pomočnike iMMlfe! za fincjša, ktikov tudi za na-vadna dela sprejme takoj Peter Cotič. Čeuljarskl molsler Gorica, Raštelj 32. Dr. Ruggero Kiirner, kirurgični zdravnik, biuši asistent na c. kr. kliniki cjeneologije in oslelrike u Gradcu. Specialist za ženske bolezai. Ordinira od 10.. 11 predpoldne in od 3.--4. popoldne, Tekalilče Frana Josipa štev. 6. Restavracija, stara, dobro idača v Ljubljani. se odda v najem iz\>cžbaiKH)u gostilničarja- Prijazue ponudbe se prosi na „poštnI predal 3" -Ljubljana. Povedal Ti je včeraj vsak, kje čevelj žuli Te hudo; a danes vsak molči, ker ve, da nosiš čevlje Ti J. Medved, Gorica ¦ TttalUrt. Joipl »ef* tU!. ¦•* «8 Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici ,• shkjm- registcovan* zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadrugo v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 81. decembra 190">. v zadružni register vpisana pravila, pri Skupni seji dne 30. decembra i905. sklenilo za leto 1006. ta-le način poslovanja: ' Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po \°2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. ¦Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. VsalŽ "^posojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/„% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejemu navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4%% večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. 3» -9» 8» •»' Denar prihrani kdor kupi izgolovljeno pohištvo pil Ant.Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima t zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsa* stan, prlprostega ta naj- tinejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gens brez konkurence. I TEJ tsa ¦'i •s s i 3 « r ¦-'¦ J53 I** ' SSL Satv> Ste*, u:. '.. Ne občnem zboru dne 30. .maja h»00. »e jfc doWno • Hranilna vloga se obrestujejo po 4% & ..'w.,.-' -oči«-' enoletno odpovedjo po dogovoru. H-autni dava*. .^usjjJ-i mca sama. Hranilne vloge se spreje *: x*« ie v^k. «*#*¦.?. PosojU« se dajejo zadružnikom n^ \'-:».jižb« i -*V* Ci, gčino ali zastave in na menjice po 6 %. tliavni deleži se obrestujejo koncem letu OP. 5 ¦ ' Stanja 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 a i 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727/304-70. vioK« 1,693 201-111 755 23. dsku ojila: Reservni zaklad: 90.2S0-05, — VrcUnp.s't h i S.: Iz bjubljane u neu)-3ork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspreenimi parobi^di, j takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprinczssiii Cecilie, Kaiser Wilhelm II. - Kronpjrinz W*IheJiL , Kaiser Wilhelm . TRCOVINA NA DROBNO IN DEBELO , Ntjoenaje kuptvalšče alrcberikegt Ia dr«bsi>g» blaga ter tkkili, prej« ia altlj. POTRE3S0INB za pisarnice, feadilcc in popotnike NajboljSe Sivanke za šivalne stroje POTREBŠČINE za ArojuŠe in fov/fmfff. Svetinji«©. — Eožnl venci. — laSnf knjfšfee. lišna obuvala za fse letne Jase. Senena za zelenjave, trave k detelje. kfosSiierii>8krWJe?^^,08i za kramarje, Rrosnjarje, prodajalce po Bejmih in trgih ter n« deželi. Ivan Kravos na Komu it II. GiJKCft na Komu Sl in ssaloga ra/ ličnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje iraa v zalo;.-! različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejina v Q^^|3^ popravo različne koleseljua in ^^^^^ -¦== očijek. ===== Popraoila se izuršujejo točno. W Cene zmerne. "*WŠ