PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni t Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 128 (12.160)
Trst, nedelja, 16. junija 1
O' H i-O o
O' 7j > C<i X D c -
O M ŠT]
5 L g
- 2 ? ? .a C 2> C-
2 2 p i? r c_ q c > k
33 n z
«	c_
C_	i~
-p.
Za boljšo slovensko šolo
Včeraj zjutraj ob prisotnosti visokih predstavnikov obeh «	' p
Globoko prijateljstvo med Italijo in Jug—..f-poudarjeno na slavnosti otvoritve sabotinske ceste
MARU ČUK
Zaprla so se šolska vrata, smo pisali za šolskimi klopmi pred zaključkom šolskega leta in na začetku — odprla so se šolska vrata. Kak učitelj ali profesor je celo dodal podnaslov: 0-pišite in izpovejte svoja občutja. V tem odpiranju in zapiranju vrat se skratka dogajata vse in nič, razpreda se silovita dinamika, ki je skoraj težko obvladljiva, živijo se travme in veseli trenutki, pojavljajo vprašanja, zastavljajo odgovori, vprašaji, klicaji, pomišljaji, narekovaji...
Tokrat je čas zaprtja • »šolskih duri«. Z enim zamahom skušamo zabrisati spomin, ki se bo spet prerinil v ospredje čez tri mesece z vsemi starimi navlakami, ropotijo, a tudi dišečimi rožicami, ki jih je žal bolj malo. V tem zapiranju skušamo pozabljati in pozabimo na vse, kar je slovenska šola in kar šola nasploh, o tem ne bo pripovedoval niti poletni večerni ništrc, šele jesen bo spet nakazala nekaj orumenelih listov, popisanih s staro nerešeno problematiko.
A vendar — spet še je končalo šolsko leto, dolgo večmesečno obdobje življenja, ki bo prepustilo svetu generacijo mladih ljudi z malo perspektivami (maturantje višjih srednjih šol) in ostale pa še vedno pestuje v utvarah za boljšo bodočnost. Ali ni prav zaradi tega šola še toliko bolj pomembna, čeprav se to sliši protislovno? Ali ni njena funkcija, prav zaradi skromnih možnosti zaposlovanja v tem času, toliko bolj izpostavljena? Od prvega razreda osnovne šole pa tja do zadnjega višje...
Šola kot žarišče in sredica kulture, kot neusahljiv vir intelektualnega zagona, kot servis za vsrkavanje vsakršnega znanja in védenja, zgled moralne drže in dostojnega, človeka vrednega obnašanja. Šola slovenstva in življenja.
Najbrž je tako idealiziranje v konkretni brutalnosti časa povšem odveč. Stvarnost govori čisto drugače in tudi šola sama je nemočna, če k temu ne stremijo vsi družbeni mehanizmi, ki gredo od zakonskih labirintov do najmanjših družinskih celic. To pa je že skoraj nemogoče, tako sozvočje utopija, ki nudi zavetje edinole jokavo-sti, neustvarjalnemu zatekanju v resignacijo. Kajti dobro vemo, da se zakoni ne pišejo mam na kožo, pišejo se celo proti nam, da je avtonomija naše šole še daleč in da je privid te samostojnosti tudi alibi za nedejaven pristop k celotnemu vprašanju in celo izgovor, da bolje ni mogoče v takihle okoliščinah delati. Zato pa čedalje bolj tarnamo nad demografsko krivuljo, ki kaže vedno bolj navzdol, pritožujemo se nad učnimi načrti, ki so zastareli, pričakujemo najrazličnejše reforme, ki bodo stvari obrnile na sončno stran.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
širšega sveta, zapel najprej Zdravljico, potem pa še italijansko pesem La montanara. S češnjami so dekleta potem pozdravile goste tudi na Humu, v Kojskem in v Štmamem, kjer so v starih stavbah odprli kar štiri razstave: Fabianijev načrt za prekop med Jadranom in Donavo, urbanistični načrt Gorice in Nove Gorice, načrte nove ceste in novega mosta čez Sočo pri Solkanu.
MARKO WALTRITSCH
NOVA GORICA — S košarico polno okusnih češenj in s kozarcem vina so briška dekleta v Podsabotinu pričakale jugoslovanske in italijanske goste, ki so iz solkanske smeri včeraj zjutraj otvorili novo sabotinsko cesto. Briški oktet je v tej vasici, ki je bila skoro štirideset let zelo odrezana od
Brda sedaj po kratki poti povezana z Novo Gorico
Dolgoletni sen Bricev s? je včeraj uresničil. Včeraj ob 11.45 je dolga kolona avtomobilov z gosti prišla iz solkanske smeri čez most. Prvi postanek je bil vrh klanca, kjer se pričenja odsek na italijanskem ozemlju, na kar te opozarjajo obmejni prometni znaki. Za promet je bjla cesta odprta dve uri kasneje. Že dolgo prej je dolga kolona vozil, tako s solkanskega, kot z anhovske strani, čakala v vrsti kdaj bo lahko zapeljala po novi cesti.
O pomenu povezave med Brdi in Novo Gorico je bilo veliko povedanega na slavnostni seji, ki je bila uro prej v veliki dvorani občinske skupščine v Novi Gorici. Še prej so republiški in občinski zastopniki podelili dvajset priznanj načrtovalcem ter izvajalcem del in tudi osebam, ki so pomagale, da je prišlo do gradnje te ceste.
Na slavnostnem srečanju pa so spregovorili novogoriški župan Danilo Bašin in goriški župan Antonio Sca-rano, ter jugoslovanski in italijanski predsednik mešane komisije za gradnjo v osimskem sporazumu predvidenih infrastruktur Tone Poljšak in
Massimo Casilli d’Aragona. Vsi so poudarili velik pomen, ki so ga imeli osimski sporazumi v utrjevanju prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo. Poudarili so pomembnost italijanske finančne soudeležbe pri gradnji sabotinske ceste in tudi" dejstvo, da je Italija dovolila Jugoslovanom, da se brez vsakih dmejitev kretajo po cesti, ki ima značaj ekstraterito-rialnosti. Govorniki so še dejali, da je treba uresničiti sporazume v celoti in s tem v zvezi omenili tudi avtocestno povezavo med Novo Gorico in Razdrtim.
Italijansko zunanje ministrstvo je zastopal ambasador Stefano D’Andrea, jugoslovansko pa ambasador Aleksander Manetovič. Prisotna sta bila tudi podpredsednik deželne vlade Piero Zanfagnini ter slovenskega izvršnega sveta Janez Bohorič. Z naše strani so bili prisotni tudi predsednik pokrajine Cumpeta, števerjanski župan Humar, sovodenjski župan Primožič, kr-minski župan Nunin in še vrsta drugih uglednih gostov z obeh strani meje.
Nova cesta bo brez dvoma pripomogla k gospodarskemu in turističnemu razvoju Brd.
Po uspelem dvodnevnem zasedanju v Trstu
Inštitut Gramsci je napovedal nove pobude v korist manjšin
SANDOR TENUE
TRST — V hotelu Savoia se je včeraj zaključilo dvodnevno zasedanje o manjšinah na tukajšnjem obmejnem prostoru, ki ga je priredil Inštitut Gramsci pod pokroviteljstvom tržaške in videmske univerze. Srečanje je dobro uspelo, zlasti zato, ker so nekateri' posegi (v mislih imamo predvsem poročili Darka Bratine in sen. Gianfranca Pasquina) odprli določena vprašanja, o katerih se pri nas premalo odkrito in strokovno razmišlja. Konferenca, ki ji je vseskozi sledilo veliko ljudi z obeh strani meje, pa je važna tudi po tem, ker je odprla nova obzorja v odnosih med obema manjšinama, čeprav problematika Italijanov v Jugoslaviji ni prišla do izraza tako kot so si verjetno zamišljali prireditelji.
Inštitut Gramsci se je obvezal, da bo že jeseni skušal prirediti večjo ma-
nifestacijo, ki naj bi širši italijanski javnosti prikazala ustvarjalnost obeh manjšin, istočasno pa bo skušal spodbuditi raziskave, zlasti na področju manjšinskega šolstva. Vse to v prepričanju ,da imata obe manjšini še mnogo povedati, čeprav živita v različnih družbenih in političnih stvarno-
stih. Tudi to lahko pomeni bogastvo, ki ga jef treba znati sedaj pravilno ovrednotiti. Inštitut Gramsci se je lotil dela, pomoč in sodelovanje sta že napovedala tako SLORI kot raziskovalni inštitut italijanske manjšine iz Rovinja. Njihovi napori pa ne smejo ostati osamljeni.
Jutri začetek zrelostnih izpitov
TRST, GORICA — Za večino i-talijanskih šolarjev so se včeraj začele poletne počitnice, nad 400 tisoč pa se jih bo v prihodnjih dneh šele lotilo najtežje preizkušnje — zrelostnih izpitov ob zaključku študija na višjih srednjih šolah. Med temi je tudi 167 slovenskih maturantov, ki bodo polagali zrelostne izpite na Tržaškem in na Goriškem.
Mature se bodo začele že jutri s prvo pismeno nalogo. Slovenski kandidati bodo pisali prvo nalogo v slovenščini. V Trstu bo polagalo izpite skupno 126 dijakov, katerim moramo dodati še tri privatiste. Na znanstvenem liceju bo opravljalo izpite 29 dijakov, na klasičnem 6, na trgovskem tehničnem zavodu 38 (plus dva privatista), na oddelku za geometre 11, na učiteljišču 27 (en privatisi), na poklicnem zavodu pa 15. Na Goriškem je skupno 41 maturantov, in sicer 10 na klasičnem liceju, 5 na učiteljišču, 13 na strokovnem zavodu za trgovino in prav toliko na trgovskem zavodu za zunanjo trgovino.
Nevreden vzor študentom
________________ Ob tem pa Mario del Col Tana izjavi
ACE MERMOLJA
Tržaški tednik 11 Meridiano je pred kakim dnem objavil vrsto izjav predsednikov maturitetnih komisij na višjih italijanskih srednjih šolah v Trstu. Med temi se je o-glasil tudi profesor strojepisja iz Belluna Mario de Col Tana, ki bo predsedoval komisiji na italijanskem tehničnem zavodu za geometre.
Profesorju se je zdelo v svoji izjavi najbolj potrebno to, da širši tržaški javnosti razgrne svoj pogled na svet. Njegov pogled ■pa je takšen: Najprej profesor izjavi, da ne prenaša komunizma. Zelo mu sicer ugaja Slovenija, kamor večkrat hodi na počitnice, vendar gre v Slovenijo rad predvsem zato, ker »je to jugoslovanska republika, kjer najtežje srečaš človeka, ki verjame v Maria«.
najhujše: »Dodajam da se mi gnusijo (mi fanno schifo) Slovenci na Krasu, ki živijo v Italiji in se naslanjajo na ljubljansko vlado«.
Gre torej za lik profesorja, ki nima kaj zavidati požigalcu Narodnega doma Giunti. Ko nekdo pač izjavi, da se mu določeni ljudje gnusijo, ne more računati niti na »olajševalno okoliščino« popolne nevednosti. Hudo je seveda, da takšen možakar pride v Trst za to, da bo ocenjeval zrelost mladih maturantov. V imenu koga jih bo ocenjeval? S kakšnim osebnim spričevalom jih bo ocenjeval? Verjetno bi bilo najbolje, da bi profesor ostal kar doma in med štirimi stenami kuhal svoje sovraštvo do Slovencev; skrit pred ljudmi in bogom.
Seveda ne bo tako; prišel bo nasmejan v Trst, ponosen nad svojo izjavo v Meridianu in v tihem upanju, da ga bo pričakal kak slavnostni komite.
V Pliberku in Sentprimožu sklenjeno srečanje pisateljev narodnih manjšin
MARIJ ČUK
CELOVEC — Prav vsaka manjšinska narodnostna skupnost ima v drugojezični stvarnosti svoje težave in probleme, ki izhajajo iz mnogoterih družbenih, političnih, kulturnih in drugih mehanizmov. To seveda ni nič novega, včerajšnja razprava v okviru 6. srečanja pisateljev narodnih manjšin pa je to samo še potrdila. Pogovori so se oslonili (kot prvega dne) na izrazito družbeno-politične teme, ki pobliže zadevajo življenje Slovencev v Avstriji. Dobili pa smo tudi podrobnejšo informacijo o Južni Tirolski in o položaju na Gradiščanskem.
Skratka, to ni bilo pravzaprav srečanje pisateljev, na katerem bi v ospredje silila izrazito literarna vprašanja, ampak bolj izmenjava misli o določenih situacijah, razglabljanje o zgodovinskih vzrokih, ki so privedli do nezaželenega stanja, izrekanje solidarnosti in kritika
nedemokratičnega nastopanja osrednjih vlad. Jasno, da so vse te tematike izredno razburljive in zanimive, a vendarle bi lahko bile samo izhodišče razglabljanju o mestu in funkciji pisatelja v takih legah. Za to pa t» bilo najbrž potrebno več časa: za pisateljeve osebne travme. njegovo moralno držo v atipičnih položajih, vsakodnevno razslojenost med dva ali več jezikov, njegovo usmerjenost, bolj ali manj angažirano gesto. Diskusija je sicer vse to postransko nekako nakazala, kot rečeno pa ni bilo to njeno poglavitno zanimanje.
Kljub povedanemu pa je prišla literatura včeraj vendarle v ospredje. Na večeru v Pliberku, kjer je med drugim nastopil Marko Kravos in v Sentprimožu (podpisani) so se predstavili posamezni ustvarjalci in s svojo umetnostjo najbolje izrazili svoja hotenja in misli. Številno občinstvo, ki je na primer napolnilo dvorano novega Kulturnega doma v Šentprimo-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Za boljšo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Seveda, vse to je res. Veliko ljudi in institucij ni naklonjenih slovenski narodnostni skupnosti in njeni šoli. A kljub temu ne bi škodilo, ko bi se iz tega zunanjega oklepa, ki utesnjuje in zastruplja življenjski zrak, obrnili kdaj pa kdaj vase. Da ne bi samo idealizirali te naše osrednje kulturne u-stanove, temeljnega kamna narodovega obstoja, ampak skušali pogledati resnici v oči, stopiti v areno življenja, kot bi rekel Cankar, in se soočati ž vsemi anomalijami, nevarnostmi in stranpotmi, ki nevarno vplivajo na mlade, slejkoprej prvenstveno šolske generacije. Saj naša šola konec koncev ne gre in ne more iz celotne družbene stvarnosti države, v kateri živimo. Te tirnice pa danes med drugim vodijo tudi do postaj mamil, huliganstva, neznanja, ravnodušnosti do vsega, kar se plemenitega dogaja v svetu. Tudi o tem bi morala spregovoriti naša šola, glasno in odprto, brez temnih očal na očeh, da postane dejanski usmerjevalec in kulturni magnet. Ali je za to danes zmožna?
Na to vprašanje bi morali konec koncev odgovoriti in s tem preveriti moč njenih notranjih struktur, pripravljenost pedagoških kadrov in stopnjo civilne zrelosti mladih. Odgovor pa nam najbrž preprečuje kak zakonski paragraf, ki postavlja zid marsikateri konstruktivni misli, izbiri, nameščanju učnih moči, selekciji dijakov.., Kljub vsemu pa bo odgovore treba najti, če bo treba v nas samih, da bo slovenska šola vredna čedalje večjega zaupanja. Da bo res tisto kulturno središče, ki gradi zravnane in ponosne ljudi, poznejše tenkočutne spremljevalce in poznavalce naše stvarnosti, ustvarjalne osebke, ki živijo s kulturo človečanstva in prispevajo k življenju naše skupnosti.
□ LJUBLJANA — Od včeraj je cestnina na slovenski avtocestni mreži višja na odseku Razdrto - Postojna -Ljubljana znaša za osebne avtomobde 320 dinarjev, na odseku Celje - Maribor 220 dinarjev in na odseku Ljubljana - Naklo (ki ga bodo sicer izročili prometu 21. junija) 160 dinarjev. Vozniki avtomobilov z jugoslovansko registracijo uživajo po novem 50 odstotni popust.
Na preusmerjenem boeingu 727 družbe TWA še okrog 40 oseb
Muslimanski ugrabitelji letala hladnokrvno umorili ameriškega potnika in dali ultimat
Na izpustitev šiitskih zapornikov bodo čakali do danes zjutraj drugače bodo odleteli s talci, ki jim grozijo s smrtjo
ALŽIR — Zračni gusarji, ki so v petek preusmerili boeing ameriške družbe TVVA s 145 potniki in 8 člani posadke med letom iz Aten proti Rimu, so sinoči dali ultimat. Če Izrael do 11. ure danes (po našem času) ne izpusti iz ječ šiitskih jetnikov in če tega ne storijo tudi druge države, ki imajo v zaporih muslimanske fundamentaliste, bodo ugrabitelji z letalom odleteli neznanokam in preostalih 41 talcev ne bodo izpustili.
Ultimat ni jasen, ob čemer se da sklepati, da utegnejo preusmeritelji polagoma popustiti ali pa talce pobiti, kot so storili z ameriškim mornariškim strelcem na bejrutskem letališču in truplo treščili na stezo. Popustili bi lahko zato, ker jim Iran ne dovoljuje pristanka na lastnem ozemlju, ker so na Sredozemlje priletele posebne ameriške protiteroristične bojne enote (v boeingu so predvsem ameriški državljani) in ker je celo vodja šiitske varnostne službe na letališču v Bejrutu izjavil, da gibanje Amai ne bo več podpiralo gusarjev (potem ko so ti prejeli vso mogočo pomoč prav od Amala). Za množični uboj pa bi se lahko odločili zato, ker so že včeraj zatrdili, da se »poraženi« nočejo vrniti domov in da gredo v primeru neuspeha rajši v smrt.
Doslej so preusmerjevalci, o katerih se ne ve, če sta dva ali štiri ali celo 12, kot menijo v krogih TWA, izpustili tri skupine potnikov, predvsem žensk in otrok. Med njimi je tudi nad 20 Grkov, ki so jim s pištolami in ročnimi bombami oboroženi teroristi dovolili odhod v zameno za
izpustitev južnolibanonskega 21-letne-ga pajdaša Alija Atwaja, ki so ga bile grške oblasti aretirale na atenskem letališču, (na sliki v sredi) Ameriški predsednik Reagan je za pomoč v prizadevanjih za izpustitev zaprosil sirskega predsednika Asada in še vrsto drugih bližnjevzhodnih o-sebnosti, češ, če bo nujno, bomo neposredno nastopili, vendar bi rajši mirno rešitev. Medtem ko je Islamski Džihad uradno zanikal vpletenost v ugrabitev letala, se je za rešitev talcev zavzel tudi glavni tajnik OZN De Cuellar. Pripadnost zračnih gusarjev še vedno ni preverjena: najprej so govorili v slogu šiitske frakcije, ki z izraelsko pomočjo kolje Palestince, potem pa so se postavili na stran Palestincev, češ da mora Izrael zapustiti zasedene teritorije.
V prvih štirih mesecih je dosegel kar 11.554 milijard lir
Hud primanjkljaj
RIM — Italijanski zunanjetrgovinski primanjkljaj še naprej zaskrbljivo raste: v prvih štirih mesecih letos je dosegel 11.554 milijard lir, kar pomeni, da se je v primerjavi z obdobjem januar - april 1984 podvojil (takrat je znašal 5.936 milijard lir) in da je celo prekosil ves lanskoletni deficit. Italija je od začetka letošnjega januarja pa do konca aprila izvozila samo za 45.520 milijard lir blaga, vrednost uvoženega blaga pa se je vzpela kar do 57.074 milijard lir.
Samo v letošnjem aprilu je negativni saldo trgovinske bilance znašal kar 3.345 milijard lir proti 1.759 milijardam v aprilu 1984. Izvedenci osrednjega statistič-
v trgovinski bilanci
nega urada ISTAT pripisujejo to sicer izključno velikemu uvozu nafte in drugih energetskih proizvodov s pripombo, da je bila bilanca na drugih področjih trgovinske izmenjave bistveno uravnovešena. Vsekakor se je uvoz v aprilu povečal nič manj kot za 21,4 od sto, medtem ko je izvoz narastel komaj za 9,4 od sto.
Italija je med drugim kupila na tujem za 1.038 milijard lir motornih vozil z nadomestnimi in ločenimi deli vred, pa tudi za 1.731 milijard lir živil, prodala pa je največ tekstila in oblačil (za 1.859 milijard lir), proizvodov mehanske industrije (2.840 milijard lir) in živeža, zlasti sadja in povrtnin (313 milijard lir).
Taktične poteze pred glasovanjem za Kvirinal
PSI za skupnega kandidata večine KD in PRI pa sta za širšo rešitev
GOSTILNA
Tradicionalna kuhinja Parkirišče — vrt
Pettirosso
BORŠT 6Q - Tel. 228-151
kakovostna vina
PONEDELJEK - TOREK ZAPRTO
RIM — Kvirinal razgreva politično ozračje, predvsem pa sili stranke k vsakodnevnim taktičnim potezam. Z uvodnikom v današnjem glasilu PSI Craxi predlaga »skupno kandidaturo« petstrankarske koalicije, ki naj »objektivno utrjuje večino«. Vladne stranke naj bi torej skupaj predlagale kandidata za državnega poglavarja in naj bi se na tej osnovi pogajale s KPI. De Mita pa nasprotno vodi samostojno taktiko, ki naj bi pripeljala do izvolitve demokristjana: prav včeraj se je sestal dolgo s Spadolinijem, pri čemer se sliši, da je tajnik PRI zagotovil podporo demokrščanskemu kandidatu, ki naj bi bil predsednik senata Cossiga.
Hkrati načelnik komunističnih poslancev Napolitano v intervjuju za neki tednik predlaga pravcato zavezništvo med KPI in PSI glede novega predsednika republike: tudi tu skoraj vsi soglašajo v domnevi, da bi skupen kandidat socialistov in komunistov lahko bil sam predsednik vlade Bettino Craxi, ki ni šele od danes kandidat za Kvirinal.
Opozoriti je pa treba, da gre bržkone predvsem za »študijske poteze«, ki jih ni jemati preresno, a pri spevajo k ustvarjanju klime. Pravi problem je namreč, do kod je moč volitve za novega državnega poglavarja izkoristiti za poskus ustvarjanja novih ravnotežij med strankami, tako znotraj večine, kot v odnosih med večino in opozicijo. V tem smislu je treba razumeti tudi uvodnik »Avantija«: »Večina mora pokazati sposobnost izbire skupnega kandidata, ki naj jo utrdi«. Očitna je polemika z De Mito: prav je, da izberejo novega pred-
sednika republike vsi (ob dogovoru s KPI), toda je treba opredeliti političen smisel tega dogovora. Za Craxi-ja se mora torej koalicija predstaviti enotno in potrditi svojo »logiko«, strogo ločeno od zbližanja s KPI.
V tem okviru ni naključno, da se je včeraj tajnik KD dolgo pogovarjal s Spadolinijem, kar je dovedlo do očitnega »pakta v dvoje«, ki bi moral biti v protislovju z »logiko peterice«, ki jo terja predsednik vlade.
Kar zadeva imena kandidatov se najvztrajneje govori o Francescu Cossigi, za katerega bi lahko glasovali tudi komunisti. In prav o njem naj bi se bila dogovorila De Mita in voditelj republikancev. V uradnih izjavah pa seveda sploh ni govora o sporazumu. »Začeli smo proučevati, je dejal Spadolini, ker pa PRI je od nekdaj mnenja, da je treba glede predsednika republike zbrati najširše soglasje, tudi podpira metodo, ki jo predlaga De Mita«. Ta pa vztraja na hipotezi o kratkih rokih za izvolitev državnega poglavarja. Tajnik KD je celo mnenja, da bi ga lahko izvolili že v prvih treh glasovanjih, ko je potrebna kvalificirana večina. S tem se upa izogniti zelo verjetnemu koncentričnemu streljanju (tudi iz demokrščanskih vrst) na kandidata KD pri naslednjih glasovanjih.
Srečanju med De Mito in Spadolinijem je pris» stvoval tudi podpredsednik vlade Arnaldo Forlani, ki je sicer prispel na sedež KD malo pred zaključkom pogovora. Forlani je bil do sedaj »krepak« kandidat, ni pa rečeno, da bo tak ostal tudi v naslednjih dneh.
R. G.
Južnolibanonska milica osvobodila finske vojake
• V Pliberku
NADALJEVANJE S 1. STRANI
žu, je z vehkim zanimanjem poslušalo posredovanje raznih žanrov, stilov, misli in sploh čustvovanja posameznih predstavnikov najrazličnejših narodnostnih manjšinskih skupnosti.
Če hočemo popolnoma zaokrožiti včerajšnjo kroniko, moramo poudariti, da so se pisatelji udeležih še izleta na Peršmanovo domačijo, kjer je Koroški muzej NOB. S tem pa je bilo tudi letošnjega srečanja pisateljev narodnih manjšin v bistvu konec, izrečena je bila pa želja, da bi se srečali še prihodnje leto, tudi če ne v Celovcu, vsaj kje drugje, in diskutirah naprej o tematikah, ki živo zadevajo življenje najrazličnejših narodnostnih skupnosti.
MARIJ ČUK
U BUENOS AIRES — V brezupnem boju proti drveči inflaciji je argentinski predsednik posegel po korenitih ukrepih. Najzgovornejši je »preimenovanje državnega denarja, ki odslej ni več »peso«, pač pa »austral«.
BEJRUT — Včeraj je južnolibanonska armada filoizraelskega generala Lahada osvobodila 21 finskih vojakov mirovnih sil OZN, ki jih je bila zajela pred tednom dni. Iz Marža juna na jugu Libanona sta jih včeraj nekaj pred poldnem odpeljala dva helikopterja italijanskega kontingenta UNIFIL v Eblo, od koder so se vrnili v sektor, ki ga nadzorujejo Finci. Do njihove osvoboditve je prišlo, kot vse kaže, ne da bi bilo zadoščeno pogojem, ki jih je za to postavljal general Lahad, namreč da bi mu šiitska mihca Amai vrnila II dezerterjev.
Medtem se v Bejrutu nadaljujejo boji okrog palestinskih taborišč, ki jih že mesec dni oblegajo šiitski vojaki gibanja Amai in šeste brigade redne libanonske vojske. Palestinci so v noči med petkom in soboto na-
padli šiitske postojanke, vendar brez uspeha. S svojim topništvom, ki je razvrščeno na gričih vzhodno od Bejruta, se pravi na področju, ki ga nadzorujejo druzi, pa so ves včerajšnji dan obstreljevah šiitske postojanke okrog taborišč.
Šesta brigada libanonske redne vojske, ki jo v glavnem sestavljajo šiiti, je bila predsinočnjim tudi tarča hudega atentata, v katerem je umrlo 23 ljudi, ranjenih pa je bilo 42. Mercedes poln razstreliva se je pognal proti skupini šiitskih vojakov pri hotelu Summerland in strahotno eksplodiral. Odgovornost za atentat je prevzelo gibanje »Morabitun«, ki pripada naserjansko usmerjenim sunitom. Ti delujejo v Bejrutu v ilegali, odkar so šiiti in druzi dah zapreti njihova središča v libanonskem glavnem mestu.
GOSTILNA
IN TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN
ŠEMPOLAJ 49 - Tel. 200-151
GOSTILNA
BAZOVICA - Ul. I. Gruden 53 - Tel. 226-129
HOTEL RESTAURANT
SONIA
' *	DOMJO 47 - Tel. 820-229
Veleblagovnica Tolentino
TRST
Ul. XXX Ottobre 5 Tel. 61600 Ul. Valdirivo 10 vog. UL Trento
KOPALKE — ZAVESE
VSA POLETNA OBLAČILA
Z glasom Občinske liste
Firmino Marinig potrjen za župana špetrske občine
ŠPETER — Profesor Firmino Marinig je bil že drugič zapored izvoljen za župana špetrske občine; izvoljen •te bil z glasovi Občinske liste, ki je 2niagala na majskih upravnih volitvah. V občinski odbor so bili še iz-
voljeni Claudio Adami, Luigino Chic-chio, Bruna Dorbolò in Lucio Vogrig. V novi odbor nista torej vstopili dr. Renato Qualizza in Giuseppe Blase-tig, ki je bil izvoljen v videmski pokrajinski svet.
'Razen enega samega precedensa, ki sega v času daleč nazaj, je Bruna Dondolò, predsednica Zveze beneških žena in članica vodstva Študijskega centra Nediža, prva ženska, ki bo opravljala odborniško funkcijo v Na-diških dolinah.
Ob izvolitvi je profesor Firmino Marinig imel krajši govor, v katerem je potrdil voljo večine, ki bo upravljala špetrsko občino, da bo izpolnila obveze, ki jih je v svojem volilnem programu sprejela pred volivci, na osnovi opravljenega dela, ki ga je izpeljala prejšnja občinska uprava. Za opozicijo Krščanske demokracije pa je Giuseppe Chiabudini napovedal kritično in konstruktivno zadržanje, pri čemer bo stranka upoštevala interese vsega prebivalstva.
V	Kopru večer z Radom Bordonom
KOPER — Partizanska knjiga Ljubljana in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja sta sinoči organizirali v Kopru srečanje s pesnikom Radom Bordonom ob njegovi sedemdesetletnici.
V	uvodnem delu je urednik založbe Partizanska knjiga Branko Grabelj-šek predstavil najnovejšo Bordonovo knjigo Sipine, v kateri je izbor najboljših pesnikovih ustvaritev v zadnjih tridesetih letih, približno polovica pesmi pa je še neobjavljemh. Gre za deset ciklusov, v katerih je zajeta intimna poezija, srečujemo pa se tudi s satiro in z razmišljanji o sodobnem življenju in svetu. Bordonovo poezijo sta v daljšem recitalu predstavila udeležencem večera člana Mestnega gledališča ljubljanskega Saša Miklavec in Franček Drofenik. Ob koncu pa se je avtor toplo zahvalil udeležencem za pozornost in poudaril svoje zadovoljstvo, da so knjigo predstavili v deželi, od koder izvira njegov rod, saj je bil oče rojen v Pridvoru, mati pa v Marezigah.
Škoda, da je izžla knjiga dr. Rada Bordona le v tisoč izvodih, saj je bila takoj ob izzidu razprodana.
L. O.
Pritisk na dvojezično šolo na Koroškem
CELAVEC — Dva sklepa tri tedne pred koncem šolskega leta značilno osvetljujeta težaven položaj dvojezičnega šolstva na južnem Koroškem: — koroška deželna vlada, v kateri so zastopane poleg najmočnejše Socialistične stranke tudi še Konservativna ljudska stranka in Nacionalistična svobodnjaška stranka, je na torkovi klavzurni seji sklenila nov model dvojezične šole, ki se za en korak oddaljuje od nekdanje obvezne dvojezične šole, — občinski odbor v Žitari vasi (v jugovzhodnem delu Koroške) je sprejel sklep o odstranitvi dvojezičnih označb v notranjosti žitrajske ljudske šole, v kateri je več kot 50 odst. šolarjev prijavljenih k dvojezičnemu pouku, in ta sklep medtem proti volji učiteljev in manjšine tudi že izvedel.
Kot znano je koroški heimatdienst lani poleti izvedel ljudsko glasovanje za strogo jezikovno in nacionalno ločevanje šolarjev na jezikovno mešanem področju Koroške. Svobodnjaška stranka in druge nacionalistične sile pa so zahtevale nacionalni proporc — podobno proporcu na Južnem Tirolskem, ki naj bi slabil življenjske Poglede slovenske narodne skupnosti. Ker pa so avstrijska demokratična javnost in mednarodni opazovalci odločno nasprotovati nacionalistični šolski politiki, je koroški deželni glavar Leopold Wagner ponujal nek čarobni »kompromis«, ki naj bi po njegovih besedah »zadovoljil vse prizadete«. Uporabljal je formulo: »Vsak otrok naj dobi šolo, ki si jo želi«. S tem pravi Wagner, da hoče zadovoljiti na eni strani nemške nacionaliste, hkrati pa tudi slovensko narodno skupnost. Da to ne more biti brez negativnih posledic za slovensko narodno skupnost, je vsem prizadetim jasno.
Minuli torek je socialist Wagner na klavzuri deželne vlade prvič konkretiziral svoje predstave, ki sta jih na klavzuri z zadovoljstvom sprejeli tudi Ljudska stranka ((OEVP) in Svobodnjaška stranka (FPOE). V glavnih Predmetih bi šolarje, ki so prijavljeni k dvojezičnemu Pouku, poučevali ločeno od tistih, ki bi radi čuli le nemški pouk. Risanje, telovadba, glasba in ročno delo naj bi obiskali šolarji v skupnih prostorih. V bistvu gre torej za predlog, ki upošteva željo nacionalistov po ločitvi šolarjev, vendar jih ločuje »le« pod skupno streho. Za takšen ločeni pouk pod skupno streho mislijo nastaviti okoli 100 novih asistenčnih učiteljev.
Deželni šolski svet je dobil nalogo izdelati za ta načrt podrobne smernice, ki jih stranke hočejo potrditi v naslednjem šolskem letu, tako da bi nova ureditev veljala že jeseni 1986.
Dan po klavzuri je deželni glavar Wagner o načrtih deželne vlade informiral tudi zastopnike koroških Slo-
vencev, ki so v prvih reakcijah izjavili, da taka rešitev ni sprejemljiva, pač pa si lahko predstavljajo, da je takšen način pouka mogoče preizkusiti poleg drugih modelov v šolskih poizkusih, ki jih Avstrija navadno par let izvaja, preden spremeni šolsko prakso. Sploh pa je manjšina predlagala, da pri morebitnih poizkusih sodelujejo pedagoški strokovnjaki, tega sodelovanja pa se politiki najbolj otepajo, ker pač vidni avstrijski strokovnjakov zagovarjajo skupno šolo. Manjšino vsekakor skrbi hitrica, s katero hočejo oblasti brez sodelovanja strokovnjakov izvesti spremembe. Kajti te spremembe, ki zvenijo za avstrijsko javnost super-demokratično (»vsak naj dobi šolo, ki si jo želi«), se uvajajo v trenutku zaostrenega nemškonacionalnega pritiska na slovensko mrodno skupnost.
Odstranitev, bolje rečeno rop dvojezičnih označb v ljudski šoli žitara vas najbolj zrcali trenutno politično vzdušje proti manjšini. Manjšina pa ve, da je to samo vrh ledenika, zato tudi pozorno spremlja pogajanje v tej občini, ki šteje okoli 2200 prebivalcev.
Slovenska narodna skupnost ima sedaj težavno nalogo, da iz manjšinske pozicije zbere takšne sile, ki bi bile v stanju zaustaviti ta nacionalistični pritisk. 16 ob-bomikov večinskih strank je v žitari vasi sprejelo sklep proti trem odbornikom slovenske Enotne liste. Skrajno nacionalistične sile pri socialistični, Ljudski in Svobodnjaški stranki so vrhu tega prisilile tudi zmerne sile v svojih strankah, da sprejmejo ta sklep. Deželna vodstva strank pa ali odobravajo ta sklep, ali pa molčijo o tej zadevi.
V takšnem razmerju moči je v četrtek 30 aktivistov nadstrankarskega komiteja za obrambo dvojezične šole na Koroškem izvedlo v občinski hiši v Žitari vasi protestno akcijo, katere so se udeležili tudi domačini. V triurni akciji so od župana Michaela Posoda zahtevali, naj občinski odbor ponovno obravnava zadevo, svoj sklep prekliče in napise spet pritrdi, vrhu tega pa naj na naslednjo sejo občinskega odbora povabi v zagovor napisov tudi člane komiteja.
Aktivisti komiteja — pripadniki obeh narodov — od župana niso dobili nobenega zagotovila, da bo občinski svet res ponovno obravnaval zadevo, vendar so videli, da se tudi učitelji šole ne strinjajo s sklepom občinskega odbora in da v šoli visijo spet ročno izdelani dvojezični napisi. Z akcijo pa je del demokratičnega tabora ponovno izpričal zavest, da žitrajski konflikt ni lokalnega pomena, temveč, da je njegov izid pomemben tako za celotno narodno skupnost, kot tudi za nadaljnji družbenopolitični razvoj na Koroškem nasploh.
V Piranu stopil v veljavo odlok o omejitvi prometa
PIRAN — Odlok o omejitvi prometa v mestu Piran je začel veljati včeraj, in trajal do konca avgusta letos, vendar je bil Tartinijev trg ze ves teden zaprt. Najprej zaradi postavljanja stebrov za zastave, zdaj pa naj bi trg še nekoliko zakrpah z asfaltom. V soboto pa se bo začel poletni prometni režim. Vhod v mesto bodo čuvali dan in noč, prav tako tudi parkirišče pred Hranom. Vendar na njem ne bo treba plačati parkirnine. Intervencijska vozila in vozila za dostavo blaga bodo lahko vozila na mesto, prav tako tisti, ki imajo v mestu garažo.
Tudi ljudje s prtljago in težjimi predmeti bodo smeh za eno uro zastonj v mesto. Kdor bo ostal več kot eno uro bo moral za drugo in tretjo uro za vsako odšteti po 100 dinarjev parkirnine in še sodniku za prekrške 200 do 2.000 dinarjev kazni. Kdor bo ostal več kot 3 ure bo poleg kazni tvegal še, da bo vozilo odpeljal pajek za kar bo potrebno odšteti še stroške odvoza in spravila vozila. Za preizkušnjo pa med Ber-nardinom in Piranom tudi že vozi vlakec, za vožnjo je treba odšteti kar 100 dinarjev.
(B.Š.)
»Jugoslavija poleti 1983«
Za boljšo obveščenost tujih gostov
KOPER — ADIT iz Ljubljane je v sodelovanju s Turistično zvezo Jugoslavije izdal v 100.000 izvodih turistične informacije »Jugoslavija poleti 1985« v italijanščini in nemščini, ki jih bodo prejemali tujci ob vstopu v Jugoslavijo.
Navedene turistične informacije so izšle zares pravi čas in tako odpravile vrzel o primernem in celovitem najnujnejšem obveščanju tujih gostov, ki prek Itahje in Avstrije prihajajo v Jugoslavijo.
»Jugoslavija poleti 1985« na 32 straneh (format 31 krat 23 cm) seznanja tujega turista o najnujnejših carinskih, prometnih ini PTT predpisih in tarifah, o mednarodnih mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo. Sledi zanimiv opis zgodovinskih, kulturnih in turističnih zanimivosti Slovenije in ostale Jugoslavije. Motoriziranim obiskovalcev sta namenjene dve krožni potovanji po Sloveniji s podrobnimi opisi vseh znamenitosti. Koledar številnih prireditev v Sloveniji zajema čas od junija do vključno septembra, objavljeni zemljevid Ljubljane pa opozarja na 24 znamenitosti slovenske prestolnice, medtem ko sta dve strani namenjeni slovenskim zdraviliščem, (jo)
Velika morija čebel
SPILIMBERGO — Osemsto čebelnjakov s tisoči čebeil je te dni podvrženo v okolici Spilimberga popolnemu iztrebljanju. Četudi so čebele zdravili zaradi razširjene čebelje bolezni, čebelarjem le ni uspelo obdržati čebel pri življenju, saj so te podlegle po vsej verjetnosti zaradi zastrupitve s snovjo, ki jo imenujemo mancozeb. Gre za antiparazitame snovi v obliki prahu, ki so jih spustih iz helikopterja na področju Seiqualsa, služile pa naj bi iztrebljanju smrtno strupene gobe. Veter je prah odnesel daleč od predvidenih predelov in prišlo je do vzporednih nepredvidenih posledic; morije čebel. Predhodno so čebelarji o-pozorih na rabo katerihkoli antipara zitamih sredstev na območju čebelarske vzgoje, saj so prav čebele izred-
no občutljive na vsakršno nasilje nad biosistemom.
Nekaj primerov mrtvih čebel so tako poslali na entomološki inštitut v Bologno, da preveri vzroke smrti, o-staja pa ogromna ekonomska -škoda, ki znaša samo zaradi izgube medu petinosemdeset milijonov lir.
KD F. VENTURINI SE ZAHVALJUJE VSEM KI SO PRIPOMOGLI K USPEHU ŠAGRE NA KRMENKI
Galleria Fenice 8/10 — TRST Tel. 040/766-231
Ekskluzivni zastopnik CcIHOH proizvodni program »OFFICE AUTOMATIC«:
fotokopirni stroji — pisalni stroji — računalniki — lazer tiskalniki in pisarniški material.
PREDSTAVITEV IN DEMONSTRACIJA ZADNJIH NOVOSTI od 19. do 22. junija.
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
26.
»Kaj? Zdravnik ti je rekel? Kateri zdravnik pa? Kaj pa je zdravnik? Ali ni zdravnik navaden človek, ki sicer zna puščati kri in nameščati kosti, a kaj več noben zdravnik ne zmore. Komur je sojeno, da Umre, ga noben zdravnik ne more rešiti in še nikdar ga ni rešil, bog pa lahko reši človeka. Ako bog reče-. Ne boš umrl, pa ne umreš, če te vsi zdravniki obsodijo na smrt. In ako ti bo torej bog rekel: Spreglej, boš spregledala, pa najsi se vsi zdravniki ha glavo postavijo.«
Katica pa je odkimala: »Nikdar ne bom videla.«
Taka odločnost je bila v njenih besedah, da je uiamico presunilo in žalostno je pridejala otožne besede:
»Bojim se, da bo res tako. Premajhna je tvoja vera. Vera pa mora biti taka, kot pravi sveto pismo, ria prestavlja gore.« Na vse je legla žalost, dokler hi rekel Koštrca:
»Ako bi ti kaj pomogel, bi dal svoje življenje zate. Moje ne more biti nikomur več v korist, ti bi pa razveseljevala tisoče in tisoče ljudi s svojim Klasom.«
Katica se ga je spet hvaležno dotaknila.
Ker se je večerilo, je Jožef moral v kuhinjo, ria skuha in opravi delo, ki ga čaka.
»Skuhaj nam čaj,« je rekla Ana, ko se je spo-Umila, da sta ga Jožef in Katica pila pri organisto-
vih. »In povabila bova Ivana in Marto, da ga z nama popij eta vsak eno skodelico; ker rada bi, da bi se zvečer natančneje o vsem pomenili. Saj je tako lepo, kadar se človek meni o lepih stvareh.«
»Skuhal vam bom prav imeniten čaj, saj nekaj žganja še imava v steklenici. In mislim, da se ne bosta odrekla, Ivan, da ne bi prišla ti in žena?«
»Ako Marta ne bo odrekla, česar pa ne verjamem, se tudi sam ne bom branil, da bi posedel nekoliko pri vas. Saj tako redko prihajamo k vam, ne?«
Moška sta odšla iz sobe, samo mamica in Katica sta ostali. Vmes je enkrat prišla še Marta in hotela podrobno slišati, kako je bilo pri organistu, naposled pa je tudi ona odšla, ne da bi bila določno obljubila, da pride zvečer na čaj.
Katica je sedela pri mamici in mamica se ni mogla ubraniti skušnjavi, da ne bi bila vprašala:
»Ali se je pri vas kaj zgodilo? Zdi se mi, da vaša ne govorita drug z drugim?«
Katica je dolgo molčala, šele čez čas, ko jo je mamica ponovno vprašala, ker je mislila, da je prej preslišala, je rekla-.
»Sprla sta se.«
Njene besede so bile tihe, kakor bi prihajale od nekod zdaleč, kakor jih ne bi bila ona izrekla.
»Ali je že dolgo, kar sta se sprla?«
»Takrat, ko smo se vrnili... ko sem prišla k vam in sem rekla, da ni nič.«
Ne glede na to, da je imel Koštrca vsak drugi dan ali vsaj dvakrat na teden opravek v šoli in pri organistu, bi bil našel dovolj časa, da bi bil pospremil Katico k vaji. Bilo je tudi res, da bi bila Katica sama našla pot, tako dobro je poznala svet od Koštr-čeve hiše do vasi, pa se je vsem zdelo samo po sebi
umevno, da Katica ne sme hoditi sama. Stari Koštrca je hotel na vsak način biti navzoč pri teh vajah, videti uspeh in se že vnaprej veseliti velike zmage. Konec koncev pa ni mogel vzdržati, da bi sedel doma in čakal Katico, ki bi potem pripovedovala, kako je bilo.
Mamica sama je postala prav tako nemima. Leta, ki so šla mimo v takem miru, ob neki človeški brezskrbnosti, so jo napravila preveč željno vsaj majhnega razburjenja. Z Jožefom sta si morala priznati, kolik je bil razloček med takim življenjem in med onim, ko sta bila sama. Koliko skrbi jima je povzročala samo Katica! Prepričana sta bila, da od vsega tega nastopa v cerkvi zavisi ne samo njena prihodnost, temveč po svoje tudi njuna usoda. Na kak način naj bi bilo vse to povezano, se nista spraševala in si tudi ne bi bila znala odgovoriti. Toda le kaj jima je potreben pri tem kak odgovor?
Mamica je Marti celo zamerila, ker je bila pri vsej stvari tako brezskrbna. Komaj da je povprašala hčer, kako gre pri vajah, kaj pravi organist. Pri tem ni pokazala nikakega veselja; zanjo je bilo to nekaj docela nepomembnega.
»Kako more biti mati tako brezskrbna za usodo svojega otroka?« je rekla Jožefu. Pri tem je pozabila, da je bilo pri njej prav tako, ko so še živeli njeni 'otroci in bili mladi. Živeli so sredi teh močvirnih krajev in vendar ji ni nikdar prišlo na misel, da bi se bil kateri mogel zgubiti v močvirje, od koder se ne bi bil več vrnil. Če so bili bolni in imeli vroča čela — in po tem so navadno določevali bolezen in njeno jaltost — jih je nagnala v kot na toplo, jim skuhala čaja, če je že mož sitnari], naposled pa rekla: »Bo že minilo.« Ko pa je bila nekoč Katica bolna, Koštrčka skoraj ni mogla spati.
Drugi dan zasedanja Inštituta Gramsci o manjšinah
»Trsta ne gre obravnavati kot Bočen, vendar.
Prof. Silvo Devetak
Tudi zadnji dan zasedanja Inštituta Gramsci o vzajemni vlogi italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske v Italiji za pospeševanje družbenih in kulturnih stikov ob meji je v marsičem izpolnil pričakovanja, čeprav je pričakovati in upati, da problemi, ki so bili tam izneseni ne bodo ostah »glas vpijočega v puščavi« in da se bo okrog njih razvila še dodatna debata. To velja v prvi vrsti za obe manjšinski skupnosti, a tudi za oba večinska naroda, ki, kot je bilo večkrat podčrtano, sta v enaki meri
kot manjšini in morda še več, odgovorna za sožitje in za sodelovanje na narodnostno mešanih področjih.
Za Slovence v Italiji je bil zelo zanimiv in si upamo trditi tudi poučen poseg senatorja neodvisne levice in profesorja politologije na univerzi v Bologni Gianfranca Pasquina, ki je med podpisniki zakonskega osnutka neodvisne levice za našo globalno zaščito in je obenem tudi član ožje senatne komisije, ki se ukvarja s tem problemom. Pasquinov poseg je izzvenel nekoliko provokativno, saj je razkril mnenje človeka, ki je naklonjen in odprt do naših vprašanj, hkrati pa ime resne dileme, ker ocenjuje te probleme bolj v vsedržavni kot v krajevni optiki. Pasquino je dejal, da bo bocenski primer (MSI je prva stranka, kar je vzbudilo med drugimi strankami veliko zaskrbljenost) hočeš nočeš vplival na razvoj postopka za našo zaščito, čeprav gre za dve čisto različni problematiki, ki pa ju javno mnenje težko ločeno percepirà in ju ocenjuje, kot da bi šlo za dva podobna primera. Dogodki na Južnem Tirolskem niso torej spodbudni za nas in bodo povzročili dodatne zastoje, tudi zato ker je KD že dala vedeti, da bo v kratkem zahtevala še nove avdicije, tokrat baje s katoliškimi organizacijami iz vse dežele. Vse to v pričakovanju vladnega predloga, ki
bo po mnenju senatorja prišel (če bo šlo vse po najboljšem redu) jeseni. Kar je narejeno na sili, ni vedno najboljše, je podčrtal Pasquino nanašajoč se na globalno zaščito, «tudi zato ker imam svoje dvome, da so danes pogoji v Furlani ji-Julijski krajini in zlasti v Trstu najboljši za odobritev in za izvajanje takega normativa«. To še zdaleč ne pomeni, je dodal gost iz Bologne, da bi morali Slovenci v Italiji popustiti v boju za globalni za koti in za enakopravnost, morali pa bi se vprašati, če ne bi v takih po-
Prof. Altan, ki je vodil zasedanje
gojili zaščita bolj škodila kot koristila manjšini sami. Govornik ni odgovoril na vprašanje, dodal pa je, da igra pri vsem tem bistveno vlogo objektivna informacija, ki jo je manjšina zmožna nuditi večinskemu narodu. V Trstu je danes zaradi politične opredelitve Piccola to zelo težko, če ne nemogoče, to pa ne pomeni, da se mora manjšina predati usodi. V teh pogojih bo treba zato nujno iskati druge poti.
Pred Pasquinom sta govorila ravnatelj ljubljanskega inštituta za narodna vprašanja prof. Silvo Devetak in ravnatelj tržaške pravne fakultete prof. Giorgio Conetti. Devetak je strokovno obravnaval etnično dimenzijo v italijansko-jugoslovanskih odnosih tudi v luči bilateralnih sporazumov. Colletti pa je govoril o pravnih aspektih manjšinskega vprašanja, zlasti kar zadeva mednarodno pravo. Ljubljanski gosi je posvetil veliko pozornost helsinškemu sporazumu o varnosti v Evropi, osimskemu sporazumu in položaju Slovencev v Italiji, pri čemer, kot so mu nekateri očitali med razpravo, je nekoliko spregledal položaj in probleme Italijanov v Jugoslaviji.
Udeležene] dvodnevnega zasedanja o manjšinah so bili v petek zvečer gostje SKGZ in zadruge »Naš Kras«, k; sta jim pripravila sprejem v re-penski Kraški hiši.
SREČANJE LOKAR : BEVILACQUA
Z gluhimi ni pravega dialoga
Slovenci v Italiji smo res srečno ljudstvo. Živimo v izredno demokW' tieni državi, ki je praktično vse st^ rila, da nas zaščiti in nam omogoči nemoten razvoj. Smo najbolj za' ščiteva manjšina v Evropi in »demokratična« italijanska javnost res ^ more razumeti, zakaj si prizadevo mo za globalno zaščito. Zase zaHe' varno izredne pravice, ki celo ogrožajo obstoj italijanske večine.
To so glavne misli avtorja znann knjige »Slovenska manjšina v stu« Giorgia Bevilacque na petkovem srečanju z občinskim odbornikom Slovenske skupnosti Alešem Lokarjem.
Lokar, ki je sodeloval v svojem lastnem imenu in ne kot predstavnik stranke, je skušal s svojimi argumenti nasprotovati izvajanjem Bem-lacque, vendar nismo prepričani, đn je v tem popolnoma uspel. Njegov nasprotnik ni bil le Bevilacqua, temveč tudi predsednik znanega odbore za zaščito italijanstva Trsta Senes, pa tudi prisotna publika je dokazala, da resničnih problemov Slovencev v Italiji ne pozna in je tako raje nasedla »prepričljivemu« izvajanju Be-vilacque.
Nedvomno je prav, da smo Slovenci pripravljeni za dialog, toda Za pravi dialog je treba izbrati pravega sogovornika. Z nekom, ki je gluh na obe ušesi. Z nekom, ki je gluh goče pogovarjati.
pismo uredništvu
Na višjih srednjih šolah letošnji učni uspeh boljši od lanskega
Pouka je konec - vsi (ali skoraj vsi) na počitnice
Za veliko večino naših učencev in dijakov so se včeraj, po zaključnih šolskih mašah in objavi šolskih uspehov, začele toliko pričakovane šolske počitnice. Učenci in dijaki so se v letošnjem šolskem letu še zadnjič zbrali na šolah, potem ko so izvedeli za uspeh (oz. neuspeh) svojega celoletnega študija pa so se pred njimi (seveda tistimi, ki so izdelali) na ste-žaj odprla vrata počitnic.
Danes bomo podrobneje spregovorili o učnih uspehih na naših višjih srednjih šolah. V poletnem roku je na teh šolah (z izjemo maturantov, ki bodo začeli jutri z maturami) izdelalo 435 dijakov (to je 64 odstotkov), jeseni bo opravljalo popravne izpite 197 dijakov (29 odstotkov), »padlo« pa jih je 51 (7 odstotkov). Letošnji učni uspeh je v povprečju precej boljši od lanskega. Lani je namreč
Pogled v spričevalo, nasmeh in počitnice so se že začele . . .
Pred jutrišnjo sejo dolinskega občinskega sveta
Zastoj pogajanj za vstop SSk v večino
Zahvala za sodelovanje ob 40-letnici
Spoštovano uredništvo, v petek, 31. maja, in v nedeljo, 2. junija 1985, se je na slovesni proslavi 40-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji zvrstilo na odru Kulturnega doma v Trstu približno 500 učenk in učencev ter dijakinj in dijakov naših tržaških šol. Občinstvo, ki je tako v petek kakor v nedeljo napolnilo gledališče do zadnjega kotička, je navdušeno prisostvovalo izvirnemu kulturnemu sporedu, ter nastopajočim izkazalo svoje objektivno priznanje ir. svojo hvaležnost.
Mislim, da ne pretiravam če trdim, da je bila ta skupna šolska predstava izjemen vzgojni poseg. Kot koordinator kulturnega sporeda in mislim tudi v imenu staršev naših učencev in dijakov se najlepše zahvaljujem vsem vzgojiteljem-šolnikom, gospodu Adrijanu Rustji in ravnatelju Glasbene matice, ki so nesebično in požrtvovalno pripravili nastop.
Pohvale vredni so vsi nastopajoči mladi šolarji, ki so s svojim trudom ir. resnim delom med pripravami ter s svojim vzornim vedenjem in nastopom dokazali pravilnost naše skupne zamisli.
S spoštovanjem
ravnatelj Humbert Mamolo
Po zgoniškem občinskem svetu, ki se je sestal v četrtek, bosta jutri na sporedu prvi zasedanji repenta-brskega in dolinskega občinskega sveta. V repentabrski občini bodlo za župana potrdili Pavla Coljo (PSI), v Dolini pa Edvina Švaba (KPI). Prvo občino bo vodila še dalje Napredna lista, v dolinski pa se spet obeta koalicija komunistov in socialistov, ker je prišlo v pogajanjih s SSk do nepričakovanega zastoja, zaradi katerega bo ta stranka še (vsaj začasno) v opoziciji. O poteku dolinskih pogajanj objavljamo stališče dolinske sekcije KPI:
»V sredo sta se ponovno sestali pol-nomočni delegaciji sekcij KPI in PSI občine Dolina ter nepolnomočna delegacija SSk in dosegle sporazum bodisi glede programa, bodisi glede razdelitve mest v občinskem odboru. Ker delegacija SSk ni bila polnomočna, ni mogla sporazuma ratificirati takoj, temveč je morala prej vprašati člane, če sporazum sprejmejo ali ne, kar naj bi se zgodilo v četrtek zvečer. V četrtek zvečer pa je delegacija SSk nenadoma zahtevala, da je treba občinski svet odložiti v nedogled in začeti pogajanja o stvareh, ki jih do sedaj ni še postavila na dnevni red in o katerih smo komunisti mnenja, da bi se lahko dogovorili tudi po izvolitvi občinskega odbora. Sklicanje občinskega sveta v teku ponedeljka je
namreč nujno, sicer ne ho mogoče pred koncem junija odobriti finančni obračun za leto 1984. Če pa do tega ne pride, država ne bo izplačala občini zadnjega obroka denarja. V tem primeru bi prišlo v zadnjih mesecih tega leta do težav z izplačilom plač uslužbencem, da drugih nevšečnosti ne omenjamo.
Kaj pomeni stališče, ki ga je zavzela SSk v četrtek zvečer nam ni jasno, kajti v delegaciji SSk so bile od vsega začetka opazni dve duši, ena, ki je imela vso dobro voljo, da pride do sporazuma in ena, ki se je tega sporazuma bala. Ni nam jasno, če zadnje stališče SSk pomeni, da je
SSk sklenila, da ne bo prišla v večino in da skuša na zvit način vreči krivdo za to na komuniste, ali pa res rabi SSk še nekaj časa, da premaga v sebi Strah pred tako važnim korakom. Vsekakor je KPI pripravljena na nadaljevanje pogovorov m na njihov pozitiven zaključek. Mnenje KPI je, da se koalicije sklepa, zato ker je mogoče v dveh ah v treh narediti za širko skupnost več, kot to lahko naredi en sam. Ni pa smisel koalicij ta, da eden ali dva nadzorujeta tistega, ki dela in da tako naredi koalicija manj, kot bi naredil en sam«. Bomo videli torej, kaj se bo zgodilo na jutrišnji seji običinskega sveta«.
na teh šolah v juniju izdelalo 60 odstotkov dijakov, 27 odstotkov jih je imelo popravne izpite, 13 odstotkov pa jih ni izdelalo. V primerjavi z rezultati izpred dveh let je bil letošnji uspeh še večji, saj je pred dvema letoma izdelalo v junijskem roku kar 9 odstotkov dijakov manj kot letos.
Tudi letos je bil uspeh na nekaterih šolah večji, na drugih pa skromnejši. Nad povprečjem so se izkazali klasični licej (86 odstotkov dijakov te šole je izdelalo), znanstveni licej (s 74 odstotki), oddelek za geometre (66 odstotkov) in učiteljišče (65 odstotkov). Na trgovskem zavodu je izdelalo 63 odstotkov dijakov (lani je bil usipeh precej večji — 74 odstotkov), na poklicnem zavodu 51 odstotkov in na šoli za vzgojiteljice 37 odstotkov dijakinj.
Od skupnih 44 razredov so le v štirih zabeležili stoodstotni uspeh: v 5. razredu višje gimnazije, v 1. klasičnem liceju, v 3. razredu monterjev RTV in v 3. razredu kemijskih operaterjev (dijaki teh dveh razredov so že opravili kvalifikacijske izpite). V drugih 17 razredih ni nihče »padel«. Ob pregledu izidov velja omeniti tudi zanimivost: na oddelku za geometre v vseh štirih razredih ni nihče od dijakov »padel«.
Danes objavljamo učne uspehe z znanstvenega in klasičnega liceja Prešeren in učiteljišča Slomšek.
ZNANSTVENI LICEJ »FRANCE PREŠEREN«
1.	A razred: Ulisse Bravar, Oriana Bresciani, Cristina Carli, Tanja Carli, Mario Ciac, Michele Ciak, Lara Conti, Roberta Del Piero, Milena Grion, Tomislav Hmeljak, Martina Mosca, Marco Ozbic, Mitja Ozbic, Cinzia Pemarcich, Jordan Pisani, Peter Regent, Barbara Renčelj, Franc - Branko Sain, Erik Švab, Lara Tinta, Tanja Ursic. Trije dijaki imajo popravne izpite, eden ni izdelal.
1.	B razred: Christina Biber, Susanna Calzi, Edvard Ciani, Mitja Ce-bulec, Erik Dolhar, Andrej Gruden, Milena Guštin, Varka Kozlovič, Sergio Kozman, Elena Leghissa, Aleksej Mahnič, Tania Masten, Alenka Obad, Patrik Pahor, Paolo Panjek, Michele Passerini, Daša Radovič, I-gor Sosič, Peter Sterni, Maja Stocca, Luciano Škabar, Tanja Ukmar, Tanja Železnik, Goran Kocman. Dva dijaka imata popravne izpite.
2.	A. razred: Tanja Bole, Marko Budal, Massimiliano Ferfoglia, Peter Klinc, Jasna Peric, Carmen Puri, I-van Rudolf, Luca Schillani, Igor Sed-mach, Olaf Sedmach, Giovanni Sosič, Mirjana Starc, Igor Stocca, Igor Volk, Irene Vremez, Tamara Zuzek. Trije dijaki imajo popravne izpite.
2.	B razred: Edvin Bevk, Dario Bi-siacchi, Arianna Bogateč, Walter Coreo, Andrea Crismani, Andrea G regoli, Barbarla Jakominić, Mojmir Ko-korovec, Luciano Lippolis, Mitja Ota, Alessandro Panjek, Paolo Sterzai, A-Ijoša Terčon, Igor Ursich, Nada Carli. Sedem dijakov ima popravne izpite.
3.	A. razred: Paolo Di Marcantonio, Aleš Filippi, Veronika Gerdol,
Lìdia Glavina, Mara Petaros, Walter Piscanc, Corrado Rojac, Katia Superina, Cristina Temovec. Osem dijakov ima popravne izpite.
3.	B razred: Matej Caharija, Tatiana Floreancig, Erika Grilanc, Jaro Kozlovič, Mitja Petaros, Valentina Počkaj, Gabriele Raseni, Elena Sancin, Izidor Sancin, Helena Sedmach, Alja Sterni, Loredana Umek, Ivana Venier. Trije dijaki imajo popravne izpite, eden ni izdelal.
4.	A razred: Valentina Beorchia, A-lessandro Centazzo, Borut Pahor, Furio Pieri, Fabrizio Polojaz, Katja Turk, Andrej Zugna. Trije dijaki imajo popravne izpite.
4. B razred: Jan Bitežnik, Marco De Luisa, Daniela Guglielmi, Tanja Legiša, Barbara Logar, Monica Milic, Živa Pahor, Irene Pecchiar, Roberto Smotlak, Mara Tinta. Osem di; jakov ima popravne izpite, eden ni izdelal.
Vseh 20 dijakov 5. A razreda in 9 dijakov 5. B razreda so bili pripušče-ni k zrelostnemu izpitu.
KLASIČNI LICEJ »FRANCE PREŠEREN«
4.	v.g.: Silvia Bonetti, Elisabetta Ciacchi, Smiljana Gruden, Agata Kuhar, Neva Lupine, Giuliana Pavlica, Francesca Rustia, Breda Sussi. Trije dijaki imajo popravne izpite, eden ni izdelal.
5.	v.g.: Igor Cok, Valentina Hrovatin, Kristina Martelanc, Veronika Martelanc, Fabiana Parenzan, Alenka Štoka, Vida Valencie, Mirjam Železnik.
1.	Id. L: Cinzia Bandi, Alenka Bullo, Lara Jogan, Tanja Svetina, Vesna Zuppin.
2.	ki. L: Marko Feri, Erika Fornazarič, Marina Furlan, Marco Leghissa, Cinzia Pecar, Viviana Persi. Dunja Pertot, Ivan Žerjal, Maria Zlobec. En dijak ima popravne izpite.
Vseh šest dijakov 3. klasičnega U' ceja je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
UČITELJIŠČE »A. M. SLOMŠEK«
1.	razred: Maja Braicovich, Martina Centazzo, Barbara Furlan, Tatiana Kariš, Andrea Kompare, Susanna Milic, Robert Mosetti, Andra Neubauer, Tatiana Pertot, Martin PurgeK Monica Rudez, Erika Succi. Šest dija; kov ima popravne izpite, pet jih m izdelalo.
2.	razred: Antonella Dragom, Alessandra Foraus, Alessandra Jazbec, Barbara Morpurgo, Erika Pischianz, Nicoletta Stanco, Albina Tedeskp. Srečka Tul, Metka Zeriali, Mattia Betocchi, Alessandra Filipovič - Gr-cić. Pet dijakov ima popravne izpite, dva nista izdelala.
3.	razred: Alenka Bajc, Neva Do-les, Marianna Gergely, Lucija Kosmač, Vida Legiša, Lara Lupine, A-driana Pertot, Aleksandra Pertot, Damiana Romano, Peter Rustia, Claudia Sedmach, Martina Svetlič, Tamara Usai. Ena dijakinja ima popravne izpite.
Vseh 12 dijakov 4. A razreda in 15 dijakov 5. B razreda je bilo pripu-ščenih k zrelostnemu izpitu.
V Devinu-Nabrežini še vse na mrtvi točki
Več kot en mesec po upravnih volitvah se v Nabrežini sploh niso še začela pogajanja za sestavo novega odbora, kar gotovo ni razveseljivo, zlasti če pomislimo na pereče probleme, ki pestijo občino. Domači sekciji KPI in SSk 9ta se tako med volilno kampanjo kot po volitvah izrekli za potrditev napredne domače «prave, medtem ko socialisti molčijo in torej se ne ve, kaj sploh nameravajo. -
KPI je povabila bivša zaveznika na skupni sestanek, PSI pa je zavrnila vabilo, »češ da more o novi koaliciji še razmisliti.« V četrtek je prišlo do sestanka med SSk in PSI, ki pa ni razčistil položaja. KPI bo baje ta teden spet povabila SSk in PSI na skupno srečanje v upanju, da bodo socialisti vendar povedali ISaj novega. Na mrtvi točki so pogajanja tudi v Miljah, kjer je Lista Fransin uradno predlagala koalicijo z laično - socialističnimi silami, ki niso še odgovorile na ta predlog.
Včeraj podelili priznanja za zvestobo delu in gospodarski napredek
Med nagrajenci tudi 7 Slovencev
»Neznanci« pomazali obeležje sovjetskim padlim borcem
Na včerajšnji slovesnosti na Tržaški Trgovinski zbornici so podelili 52 priznanj za zvestobo delu in gospodarski napredek (fedeltà al lavoro e del progresso economico), ki jih Trgovinska zbornica podeljuje vsaki dve leti.
Med nagrajenci je tudi sedem Slovencev in sicer: Renato Scroccaro iz Boršta, ki je prejel priznanje kot odvisni delavec za 28-letno delo pri gradbenem podjetju Mirelli, Giusto Caris, znani vrtnar s Kolonkovca, Antonio Petaros iz Gročane, ki se ukvarja z živinorejo, Sonja Pirc iz Cerovelj za svojo zajčjo farmo, in kmetje Mirko Hrovatin iz Milj, Edvard Guštin s Cola in Antonio Briscak iz Briše.
Letos je zlato medaljo in diplomo prejelo skupno 25 odvisnih delavcev za izredno dolgo delovno dobo pri enem delodajalcu, 23 lastnikov podjetij, ki so že dalj časa prisotni na tržaškem tržišču, 2 podjetnika, ki sta bistveno izboljšala svoji podjetji in 2 tržaška delavca, ki opravljata svoje delo v tujini.
Otvoritveni govor je imel predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, ki je predvsem poudaril velik pomen te manifestacije, ki nagrajuje vse tiste, ki so s poštenim in požrtvo-
valnim delom na različnih proizvodnih aktivnostih bistveno pripomogli k izboljšanju in razvoju tržaškega gospodarstva.
Deželni odbornik za finance Rinaldi pa se je dotaknil krize, ki v tem trenutku pesti tržaško gospodarstvo in poudaril, da so letošnji nagrajenci med tistimi, ki si po najboljših močeh
prizadevajo za ponoven preporod krajevnega gospodarstva.
Delež Slovencev med letošnjimi nagrajenci je precejšen in zaslužijo poseben poudarek. Zaradi pomanjkanja prostora pa bomo slovenske nagrajence podrobneje predstavili v eni izmed naslednjih številk našega dnevnika.
V	torek odprtje 37. mednarodnega velesejma na tržaškem razstavišču
V	torek, 18. junija se bodo na tržaškem sejmišču znova odprla vrata 37. tradicionalnega mednarodnega velesejma, ki je najpomembnejša tovrstna gospodarska manifestacija v našem mestu. Poleg številnih spremnih prireditev in nagrad za obiskovalce, se bo letos zvrstilo kar 13 uradnih dni, posvečenih tradicionalnih državam - udeleženkam, število posameznih razstavljal-cev pa se je z ozirom na lanski velesejem povečalo za 32 odstotkov. Tudi letos so prireditelji poskrbeh za obnovitev tradicionalnih srečanj in okroglih miz, posvečenih trgovini z lesom, mednarodnim dnevom kave in obrtništvu.
Otvoritveni dan bo v torek posvečen tudi Združenim državam Amerike, medtem ko bo že naslednji dan, v sredo 19. junija, uradni dan Jugoslavije in Izraela. Razstavišče bo odprto vsak dan z naslednjim urnikom: od 17. do 13. ure ob delavnikih, v soboto od 15. do 24. ure in v nedeljo od 11. do 24. ure. Vstopnice bodo po 4 tisoč lir, s popustom pa po 2.500 lir, vsekakor pa priporočamo, da jih ohranite, ker vam bodo služile za najrazličnejše popuste in žrebanja, ki se bodo zvrstila v času velesejma.
Združenje partizanov ANPI - VZPI in tržaška pokrajinska sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s SZ z ogorčenjem obsojata dejanje zlikovcev, ki so se vandalsko znesli nad spomenikom sovjetskim partizanom na bivšem vojaškem pokopališču. Obe združenji se obračata na pristojne organe, naj čim prej odkrijejo odgovorne in jih prijavijo oblastem. To nezaslišano dejanje fašističnega značaja žali spomin vseh tistih, ki so dali svoje življenje za osvoboditev Trsta in celotne Evrope iz krepljev na-cifašizma in tudi vse tiste, ki živijo v demokratični Italiji, rojeni iz narodnoosvobodilnega boja.
ANPI in Italijansko združenje za kulturne izmenjave s SZ se ob tej priliki obračata na oblasti, naj u-krepajo, da se tate mazaške akcije enkrat za vedno končajo in da se v bodoče take akcije preprečijo.
Tajnik Viezzi danes na festivalu v Dolini
Danes bo v občinskem parku »Male Brce« v Dolini osrednja prireditev tradicionalnega Festivala Dela in U-nità, na kateri bo nastopil mešani
Slovenci s Krasa se mu kratkomalo gnusijo
Ostri protesti nad nezaslišano izjavo člana maturitetne komisije
V zvezi z neverjetno »zrelimi« izjavami, ki jih je lokalnemu tedniku v četrtkovi številki posredoval profesor Mario de Col Tana iz Belluna, član komisije za zrelostne izpite na Inštitutu za geometre v Trstu, so gibanje za srednjeevropsko omiko, Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture ter itali-jansko-slovensko kulturno združenje Union na tržaško pokrajinsko šolsko skrbništvo naslovili ostre proteste in zahtevo po disciplinskem postopku o-ziroma odstranitvi de Cola iz maturitetne komisije.
Bralce naj spomnimo, da je omenjeni pedagog dobesedno izjavil, da se mu gnusijo Slovenci s Krasa in s tem javnosti razkril svojo globoko nekulturo oziroma nesposobnost, da bi sodil o zrelosti in kulturi drugih. Gibanje za srednjeevropsko omiko tudi opozarja, da izjava krši kazenski zakonik glede predpisov o obrekovanju.
Po drugi strani pa zbuja hude dvome v nepristranskost člana maturitetne komisije, ki bo ocenjevala študente zavoda, na katerem je tudi veliko slovenskih dijakov. Člani združenja U-nion pa poleg zgražanja nad neverjetno izjavo izražajo prepričanje, da je oseba, ki se je z javno tiskovno izjavo pokazala tako malo zrela, povsem neprimerna, da bi sodila o zre-
Uspela proslava v Gročani
V Gročani so imeli v petek zvečer lepo, dobro uspelo in občuteno proslavo 40. obletnice osvoboditve, ki jo je pripravilo, komaj pred nekaj meseci na novo ustanovljeno KD Krasno polje, skupno z osnovno šolo na Pesku in s sodelovanjem mešanega pevskega zbora Primorsko iz Mačkolj.
Ker sem bila na prireditvi govornica, ne morem poročati, kot bi to sicer napravil novinar, ki bi prireditev samo spremljal. S svojim posegom sem prispevala svoj delček proslavi, ki so jo marljivi mladi člani društvenega odbora pripravili, da bi se dostojno spomnili te pomembne obletnice, medtem ko sta bili mladi učiteljici Nevia Vitez in Ksenija Dobrila tisti, ki sta prvi dali pobudo za to proslavo, ki sta lepo pripravili otroke osnovne šole na Pesku za sodelovanje na prireditvi in ki sta poskrbeli, da so tudi risbe otrok krasile stene dvoranice, v kateri se je odvijal ves program.
Pa naj začnem kar od začetka. Ker je šlo za proslavljanje tako pomemb-ne obletnice, je bilo prav, da so se domačini najprej spomnili svojih padlih in položili pred spomenik na vaškem trgu venec. Nato so se vsi vrnili v dvorano, kjer so prav otroci osnovne šole na Pesku lepo izvedli recital o dogodkih iz življenja Slovencev od konca prve svetovne vojne, do požiga Narodnega do-~ma, pa do začetka osvobodilnega boja in zmagovitega zaključka, ki je terjal kot so v recitalu povedali od našega ljudstva veliko žrtev.
Tudi mladi glasbenici in sicer Vojka Racman, ki je zaigrala na električne orgle in Anita Ražem s harmoniko, sta sodelovali na proslavi. Moralo bi jih biti sicer več, pa so na žalost ostah zboleli. Naj povem, da vodi mlade gojence Giorgio Gustinčič, ki jih uči kar več inštrumentov. Sama sem se v govoru sicer dotaknila 40. obletnice osvoboditve, predvsem pa sem govorila o pomenu ponovne oživitve kulturne dejavnosti v tej vasi, za katere rast se člani društva močno zavzemajo. Celotno prireditev je obogatil nastop mešanega pevskega zbora Primorsko iz Mačkolj, ki je, pod vodstvom temperamentnega pevovodje Antona Baloha, lepo in ubrano zapel venec pesmi.
Tu pa še ni bil konec prireditve, kateri sta med drugimi prisostvovala tudi Germano Švara za dolinsko občinsko upravo in župnik Marjan živic.
Izkoristila sem trenutek, ko so bili člani odbora društva s predsednikom Igorjem Racmanom prisotni in jih zapletla v razgovor o društvu in bodočih načrtih. Za komaj nekajmesečno delovanje društva lahko rečemo, da je bilo zadovoljivo, so mi odgovorili. Imeli smo že več prireditev, kot Prešernovo proslavo, proslavo 8. marca in večer z Marijem Magajno. »Veseli smo, da so se naši tokratni pobudi domačini tako polnoštevilno odzvali, predvsem pa smo hvaležni šoli, da nam je pri tem pomagala, kot tudi zboru iz Mačkolj, ki nas je počastil s svojim nastopom.« Boste torej z delom nadaljevali, sem jih še vprašala. »Seveda bomo in upamo, da bomo lahko v bodoče pokazali tudi kaj našega. Vas in vaščani nam bodo prav gotovo ob strani kot so bili do sedaj.«
N. L.
losti drugih. Prav zato združenje meni, da bi se morale o zadevi izjasniti vse demokratične organizacije in združenja.
Zlata poroka v Križu
V družinskem krogu praznujeta danes v Križu zlato poroko Milka in Viljem Sirk. Zlatoporočenca, ki sta si v petdesetih letih delila lepe in manj lepe trenutke, sta v vasi zelo znana, zlasti Viljem, ki je bil dolga leta aktivist v domači sekciji KPI in je še danes med aktivnimi člani upravnega odbora Ljudskega doma.
Slavljencema čestita tudi naš dnevnik.
Nagradili najboljši film Festivala festivalov
TPPZ »Pinko Tomažič« bo gostoval na Dunaju
S tiskovno konferenco, ki je bila včeraj zjutraj v kinodvorani Ariston smo se poslovili tudi od petega Festivala festivalov. V prisotnosti nekaterih članov žirije je predsednik filmski kritik Lorenzo Codelli prebral besedilo sprejetega sklepa in razglasil zmagovalce letošnjega Festivala. Zlati ariston je dobil film Micki in Maude režiserja Blaka Edwardsa. Za režiserjevo uspešno delo na področju Hollywoodske komedije, za njegovo inteligentno vstavljanje ironije in humorja.
Drugi dve nagradi, ki jih je imela žirija na razpolago — dva srebrna wistona sta dobila film Brusii Terryja Gilliama, ki so ga glasovali kot delo, ki je bilo najbližje Onvellovemu pojmovanju leta »1984« in Woody Alien. Slednjemu gre po mnenju žirije velika zasluga, da se je s svojim filmom Rdeča roža iz Kaira približal vsem gledalcem, ki si filme ogledajo tudi po dvakrat in tudi tistim, ki se brez sramu zaljubljajo v heroje filmsk&ga ekrana. Žirija je podelila tuđi dve priznanji distribucijam. Prvo Priznanje »z grajo« je dobil Italnoleggio cinematografico, kateremu gre negativna zasluga, da je slabo plasiral film Oblomov — sovjetskega režiserja Nikite Mihaljkova. Film je iz leta 1979, med drugim zelo dober film, videli pa smo ga šele letos, in to le za 3 dni. Drugo primanje je žirija podelila »cum laude« — novorojeni distribuciji Futura film, kateri gre zasluga, da je plasirala delo Stranger than paradise, tako kot je pač treba predstaviti filmsko delo: v originalu s podnaslovi in z dobro premišljeno reklamo.
Lastniki kinodvorane so nato prebrali tudi ime nagrajenca iz sklada Paolo Persoglia. Režiser, ki bo letos deležen denarne podpore, ki jo dajejo na razpolago Paolovi prijatelji je Pupi Avali. Režiser bo nagrado dvignil v Trstu 22. junija, ko bodo v Arislonu predstavili njegov zadnji film Impiegati (Uradniki). Ob zaključku formalnega dela proglasitve nagrajencev smo tudi izvedeli za bogat spored letošnje poletne sezone. Poleg ponovitve nagrajenih filmov ali večera, ki ga mislijo posvetiti premieram Future film čaka poletne gledalce tudi tehnično presenečenje. Poletni kino Ariston so namreč opremili z novim projektorjem in novim ozvočenjem. (Med drugim s° nam na tiskovni konferenci obljubili, da bo Ariston 1985/86 popolnoma Prenovljen).
Predsednik letošnje žirije Codelli se je tudi zaustavil ob problemu katastrofalnega stanja tržaških kinodvoran in kulturnih prostorov. Spomnil se le celoletnega beračenja kulturnih organizacij (Cappelle Underground, Kino-ateljeja in ZSKD, British film cluba . . .), ki so se morale naslanjati na Ariston, da bi lahko izvedle svoje filmske večere, kar je dejansko predstavljalo veliko breme kinodvorani sami in velike nevšečnosti omenjenim Ustanovam. Problem je, ali smo res v Trstu na tem področju na najslabšem Položaju v Italiji. Uradne ustanove, ki bi morale tako delovanje podpreti danes molčijo. (E. F.)
Tržaški partizanski pevski zbor bo v petek, 21. t. m. gostoval na Du-naju, kjer bo zvečer imel slavnostni koncert, ki ga prirejajo dunajski in koroški študentje. Organizirali so ta koncert ob priliki štiridesetletnice zmage nad nacifašizmom, tridesetletnici podpisa državne pogodbe in štiridesetletnici druge republike.
Pevski zbor bo nastopal na dunajski univerzi s programom, ki obsega mednarodne in^ partizanske pesmi. Poleg zbora, ki ga vodi Oskar Kjuder bodo nastopili še avstrijski pesniki in pisatelji.
Ob koncu koncerta bodo imeli tržaški študentje, ki pojejo v partizanskem zboru srečanje s tamkajšnjimi študenti.
Odhod zbora je predviden za 7.30 v petek iz Bazovice, od koder se bodo vsi pevci z avtobusom odpeljali proti Dunaju.
Tuji novinarji in tržaška stvarnost
V okviru obiska tujih novinarjev, akreditiranih v Rimu, ki so ga v orgamzaciji družbe Sirio te dni opravili v naši deželi, je bil petek v celoti posvečen Trstu. Okoli šestdeset predstavnikov tujega tiska so sprejeli zastopniki Zveze industrijcev, občine, pokrajine, Pristaniške ustanove, Trgovinske zbornice in državne družbe Intersind in jim najprej razkazali Miramar-ski grad. V kongresnem centru na Pomorski postaji jim je nato predsednik Pristaniške družbe Zanetti orisal preteklost, zlasti pomorsko in gospodarsko, našega mesta, nakar so bili za kosilo gostje predsednika pokrajine Marchia. Popoldne so se na Trgovinski zbornici sestali z njenim predsednikom Tombesi jem in s predsednikom pokrajinske Zveze industrijcev Pacorinijem, ki sta jih seznanila s tržaškimi proizvodnimi razmerami ob spremljavi dveh filmskih dokumentov.
Tržaški obisk tujih dopisnikov se je zaključil na Gradu sv. Justa, kjer so prisostvovali koncertu pevskega zbora Hlersberg in večerjali v družbi gostiteljev uspelega obiska.
Poseg poslancev FJK glede pomorskih zvez
Parlamentarci Furlanije - Julijske krajine in Veneta Coloni, Bressani, Falcier, Rebulla, Di Re, Baracetti, Cuffaro, Decarli in Rocelli so na ministra za državne udeležbe in za trgovinsko mornarico naslovili poslansko vprašanje o pomorskih povezavah med Sredozemljem in Daljnim vzhodom,
glede katerih krožijo vztrajni glasovi, da namerava konzorcij pomorskih družb »Med Club« ukiniti vse {»stanke na Jadranu. Podpisani parlamentarci zahtevajo namreč uresničitev »naravne delitve prometa med tiren-sko in jadransko obalo«.
pevski zbor KD Primorsko iz Mačkolj, govorila pa bosta član vodstva tržaške federacije KPI Ivo Širca in deželni tajnik stranke Roberto Viezzi. Drevi bo za ples poskrbel ansambel Ide ja iz Kopra, jutri pa ansambel Pomlad, medtem ko so prireditelji pripravili tudi fcpgato loterijo, razstavo knjig in še marsikaj zanimivega. V kioskih ne bo manjkalo domačega vina in specialitet na žaru.
• V konferenčni dvorani hotela Jolly
bo jutri ob 20. uri pokrajinsko vodstvo Proletarske demokracije predstavilo svoj zakonski predlog o alternativnem energetskem načrtu za celotno državno področje.
T	Nenadoma nas je zapustil
' naš dragi oče in nono
Abel Toškan
Pogreb bo v torek, 18. junija, na pokopališču v Dekanih ob 17. uri.
Žalujoči: hčerki Renata in Bianca z družino ter drugo sorodstvo
Trst, 16. junija 1985
»	Sporočamo žalostno vest,
da nas je zapustila draga 1 mama in nona
Emilija Kralj vd. Semolič
Pogreb bo jutri, 17. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice v tržiški bolnišnici naravnost v cerkev v Mavhinje.
Žalujoče hčere Ida, Albina, Angela in Gizela z družinami.
Mavhinje, Cerovlje, Buenos Aires,
16. junija 1985
Nenadoma nas je zapustila
Zofija Škerlj vd. Sancin
Pogreb bo v torek, 18. t.m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: sestra Stana, brat Janko z ženo Josette, nečaka Lili in David ter drugo sorodstvo.
Trst, 16. junija 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
prof. Zorana Tavčarja
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Posebno se zahvaljujemo dekanu msgr. Ivanu Kretiču in somaševalcem, ravnatelju Humbiertu Mamolu, profesorjem in dijakom šole »Fran Levstik« iz Križa, pevskemu zboru »Fantje izpod Grmade« in zdravniku dr. Giam-paolu Sardagni.
Žena Zlatka in sorodniki
Devin, 16. junija 1985
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
očeta in nonota
*
Franca Kalca
Posebna zahvala dr. Hrovatinu in dr. Križmančiču, gospema Tomè in Zobec, g. župniku Živcu in vsem, ki so nam stali ob strani.
SVOJCI
Gropada, Skedenj, 16. junija 1985
gledališča		PD KOLONKOVEC - Ženjan 46		1585-1985	
VERDI
V petek, 21. t. m., ob 20.30 bo na sporedu simfonični koncert diplomirancev konservatorija Tartini. Orkester gledališča Verdi dirigira Julian Ko-vatschev.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 16. junija, ob 19. uri: Revija folklornih skupin Slovenije.
Okrogla dvorana
Od danes, 16., bo petka, 21. junija: »VI. Vidmarjev memorial« - šahovski turnir.
POLETNO
GLEDALIŠČE KRIŽANKE
Od 21. do 23. t. m. ob 20. uri: 26. mednarodni festival jazza. Sodelujejo skupine: Vienna Art Orkestra, Paquito d’ Rivera Quintet, Big Band RTV Ljubljana, Quatebriga, Anthony Braxton Quartet, Nana, Enrico Rava Quartet in Julius Hemphill Yah Band.
kino
Ariston 17.30 — 22.00 »La rosa purpurea del Cairo«. Woody Alien.
Eden 15.30 — 22.10 »Piggy’s for man«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 18.00 — 22.00 »Star man«. Režija J. Carpenter.
Excelsior 17.00 — 22.00 »Un fantasma tra noi due«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Sesso sulle labbra«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.45 — 22.00 »Scuola guida«.
Dvorana št. 3 15.45 — 22.00 »L’amico silenzioso«. Za vsakogar.
Mignon 16.00 — 22.15 »Birdy, le ali della libertà«.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Runaway«. Capitol 16.30 — 22.00 »Rombo di tuono«. Za vsakogar. (Jutri 17.00 — 22.00) Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Urla del silenzio«. Za vsakogar. (Jutri 16.30 — 22.00)
Lumiere 16.30 — 22.00 »Pianoforte«.
(Jutri 18.00 — 22.00)
Alcione 16.00 — 22.00 »The Brothers«. Radio 15.30 — 21.30 »La chiave del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Prireditve in »poročila kulturnih društev in organizacij
KD Primorec in Godba V. Parma
vabita na koncert skupine MUJA DOC BAND, ki bo v četrtek, 20. t. m., ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bo redna vaja jutri, 17. t. m., ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici. Sledila bo seja odbora.
KD V. Vodnik - Dolina vabi na 4. junijske glasbene in likovne večere. V sredo, 19. t. m., ob 20.30 v Torkli odprtje RAZSTAVE SILVE BOGATEČ IN GABRIJELE OZBIČ. V petek, 21. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Martina koncert vokalno-inštrumentalne skupine NUOVO RICERCARE iz Trsta. Vabljeni!
SKD Barkovlje priredi danes, 16. junija, pohod po barkovljanskih klancih. Odhod izpred barkovljanskega društva ob 9. uri. Vodil bo Edi Godnik.
OPZ in MPZ Zvonček, ženski zbor Repentabor ter ansambel Burja vabijo ob zaključku sezone na SLAVNOSTNI KONCERT, ki bo danes, 16. junija, ob 20.30 na dvorišču Kraškega muzeja v Repnu. Sledila bo predstavitev dela slovenske zemlje v sliki in besedi »Tam kjer sonce in burja valovita v morje in kamen«.
V Križu praznujeta danes zlato poroko
MILKA in VILJEM SIRK
Ob tem visokem življenjskem jubileju jima čestitata in želita še mnogo skupnih let
hči Irma in sin Klavdij z družinama
prireja
22., 23. in 24. junija
TRADICIONALNI
PRAZNIK
Sobota, 22. junija:
ob 19. uri kresovanje ter otvoritev razstav domačega vina in starega vinskega orodja; ob 20. uri nastop učencev osnovnih šol iz Skednja in od Sv. Ane pod vodstvom D. Jakomina. Sledila bo zabava z Veselimi godci.
Nedelja, 23. junija:
ob 15. uri odprtje kioskov; ob 19. uri krstni nastop in poimenovanje pevskega zbora; nato nastop ansambla TAIMS.
Ponedeljek, 24. junija:
ob 19. uri odprtje kioskov; ob 20.30 nagrajevanje razstavljenih vin.
ZAHVALA
Vaška skupnost Trnovca se naj-prisrčneje zahvaljuje vsem, ki so prispevali in pomagali, da je 3. vaški praznik odlično uspel. Najlepša hvala predvsem Rdeči zvezdi iz Saleža, otroškemu zboru Vigred iz Šempolaja, kotalkarjem Poleta, Radiu Trst A, uredništvu Primorskega dnevnika, članom ansamblov L. Furlana in TAIMS ter vsem obiskovalcem.
čestitke
Dne 14. junija je na FAGG v Ljubljani z odliko diplomirala
ROSANA PETAROS
s tezo iz urbanistične ureditve Sv. Križa pri Ttstu.
Novi arhitektinji iskreno čestitajo sestrična Patrizia in vsi, ki jo imajo radi.
Na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je z odliko diplomirala
ROSANA PETAROS
Ob uspehu ji iskreno čestita odbor Mladinskega doma Boljunec
Vaške organizacije vabijo na

PROSLAVO 400-LETNICE PADRIC
DANES, 16. 6.: ob 8.30 balinarski in teniški turnir; ob 17. uri OSREDNJA PROSLAVA — Sodelujejo: osnovna šola K. D. Kajuh, gostje iz Šoštanja, pevski zbori PD Slovenec, KD Lipa, KD Primorec, KD Slovan in Godba na pihala iz Šoštanja.
Oba večera PLES ob zvokih ansambla Ottavia Brajka iz Izole. Delovali bodo dobro založeni kioski.
razstave
KD Slavec in Foto Trst 80 vabita na ogled fotografske razstave JANJA TO-ROŠA, ki bo danes, 16. t. m., od lodo 12. ure ter v torek in četrtek od 19. do 21. ure v Babni hiši v Ri<¥ manjih.
V	TK galeriji. Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava grafik Vladimira Makuca.
V	galeriji Meduza v Kopru je odprta razstava akademskega slikarja Gabrijela Stupice iz Ljubljane, ki bo odprta do 18. junija.
mali oglasi
GODBENO DRUŠTVO »NABREŽINA«
prireja 16. junija 1985
PRAZNIK GODBE
na igrišču SOKOLA v Nabrežini
DANES, 16. junija: ob 16. uri otvoritev kioskov; ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra SVOBODA iz Anhovega pri Novi Gorici pod vodstvom Franca Žižmonda; ob 19. uri nastop plesalcev društva CIABS iz Tržiča; od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom POMLAD. Delovali bodo dobro založeni kioski s pristno domačo kapljico.
V primeru slabega vremena se		praznik podaljša še v ponede-
Ijek, 17. 6.		
		
šolske vesti		razna obvestila
Jutri bo praznoval 24. rojstni dan STANISLAV PERDEC iz Medje vasi. še na mnoga, mnoga srečna leta v zdravju in zadovoljstvu mu iz srca kličejo starši, sestra, stric, teta Lojzka in vsi, ki ga imajo radi.
Danes praznujeta v Križu zlato poroko MILKA in VILJEM SIRK. Iskreno jima čestitata sekcija KPI J. Verginella in upravni odbor Ljudskega doma.
V	Križu praznujeta danes 50 let skupnega življenja MILKA in VILJEM SIRK. še mnogo skupnih srečnih let jima želijo Pierina, Milena in Tanja z družinami.
18. t. m. bosta praznovala srebrno poroko LIDIJA in ANGEL KRALJ, še na mnoga skupna srečna in zdrava leta jima želi KD Slovan.
V	Mačkoljah bo jutri slavila 80 let naša draga mama in nona ALOJZIJA. Še na mnoga zdrava in srečna leta ji kličejo vsi, ki jo imajo radi.
Ob 21. rojstnem dnevu želijo ANA-STASIJI PURIč mnogo sreče in uspeha v nadaljnjem življenju mama, oče, nono in nona.
Učenci in učiteljstvo celodnevne osnovne šole F. Venturini iz Boljunca
vabijo na razstavo likovnih in ročnih izdelkov, ki bo danes, 16. t. m., od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure ter jutri dopoldne.
Učenci in učitelji osnovne šole F. Milčinski na Katinari vabijo na razstavo ročnih del, ki bo danes, 16. t. m., od 9. do 13. ure.
Osnovna šola P. Trubar in otroški vrtec iz Bazovice vljudno vabita na razstavo risb in ročnih del, ki bo danes, 16. junija, od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure ter jutri, 17. t. m., od 9. do 12. ure.
Osnovna šola F. S. Finžgar in otroški vrtec iz Barkovelj vabita na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo jutri, 17., 18., 19. in 20. junija, od 9. do 12. ure v šolskih prostorih.
Celodnevna osnovna šola S. Gruden Šempolaj - Slivno priredi danes, 16. junija, v šolskih prostorih v šempolaju razstavo risb in ročnih del. Razstava bo odprta od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure.
TjPMŠ Sirena
priredi
V NEDELJO, 23. JUNIJA
KRESOVANJE
Ob 20.30 bo na sporedu PREMIERA predstave v komični magiji z naslovom
»VIKJ SHOW«
Vabljeni člani in prijatelji.
Deloval bo dobro založen bife.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK
se zahvaljuje
vsem vaščanom PROSEKA, KONTOVELA, GABROVCA in BRIŠČIKOV, ki so pripomogli k uspehu nabiralne akcije.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 16. junija JOŠT
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 —- Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 3.39 in zatone ob 19.18.
Jutri, PONEDELJEK, 17. junija GORAZD
Vreme včeraj: temperatura zraka 24,5 stopinje, zračni tlak 1007,3 mb rahlo narašča, veter 7 km na uro vzhodnik, vlaga 73-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Linda Milossa, Lorenza Marassi, Nora Brahmi.	•»
UMRLI SO: 71-letna Giorgina Migliorami por. Giorgi, 70-letni Antonio De-stallis, 72-letna Edda Sanzin, 63-letm Aurelio Bertocchi, 73-letna Nives Škerl por. žitnik, 58-letna Nella Cattarin por. Russian, 76-letni Carlo Vegliach, 85-letna Aurelia Cocianciey vd. Minca, 84-letna Orsola Pregarz vd. Vecchio, 63-letni Aldo Polo, 72-letni Paolo Coreni, 36-letna Nelly Gorella.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ur?’ in praznična od 8. do 20. ure.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Prosek, Žavlje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Prosek, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tek 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
LOTERIJA
“Ur,
BARI	87	62	46	22	40
CAGLIARI	65	47	40	37	84
FIRENCE	70	68	15	61	7
GENOVA	53	11	9	74	84
MILAN	31	4	85	34	84
NEAPELJ	82	24	84	74	85
PALERMO	38	19	12	33	35
RIM	24	43	63	25	33
TURIN	19	54	9	37	46
BENETKE	56	55	69	28	70
TRST Ul Mo t um
5/
ENALOTTO 222 X X 2 XII X KVOTE
12 — 67.620.000 lir 11 —	1.279.000	lir
10 —	108.000	lir
I X
Nastopi šole Glasbene matice: jutri, 17. t. m., ob 18.00 na šoli Glasbene matice v Trstu, ob 20.00 na osnovni šoli v Devinu; v torek, 18. t. m., ob 20.30 v KD I. Gruden v Nabrežini; v sredo, 19. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, ob 20.30 na Glasbeni matici zaključni nastop oddelka za staro glasbo.
Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na sestanek, ki bo jutri, 17. junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
IZREDNI
POPUSTI
10% do 50%
pri vseh artiklih v trgovini
usnjene galanterije
»Roberta«
Opčine, Proseška ulica 16
Obv. obč. 5. 6. 85
DOBRO VEŠČA vseh hišnih opravil iščem delo v popoldanskem času ali pa ob sobotah in nedeljah. TeL na št. 003867/72624 po 17. uri.
PRODAM čistokrvne mladiče epagneul breton odličnih staršev. Tel. na št. 003866/21405 popoldne.
V REPNU ima odprto osmico Stano Ravbar. Toči belo in črno vino.
POHIŠTVO BIECHER, Ul. dell’Istria 27 (tel. 750-113), bogata izbira nove; ga in rabljenega pohištva, vedno novi artikli, IZREDNO ZNIŽANE CENE. Posebne ponudbe tudi pri okrasnih predmetih zaradi ukinitve prodaje teh artiklov.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna uL 44 _ Opčine Trst.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Zdeno Hrvatič. Toči pristno domače belo in črno vino.
PLESKAMO in barvamo kvalitetno. Tel. 003865/54084.
PRODAM VW PASSAT 1300 letnik ’78 v zelo dobrem stanju. Tel. 0481/32844 v uradnih urah.
DVOPOSTEUNO SOBO in kuhinjo za počitnice ali vikend v Bovcu dajemo v najem. Tel. 003865/86232.
PRODAM fiat 127 sport, letnik 1980, prevoženih 58.000 km. Tel. št. 571-574 po 16.30.
DUŠAN MILIČ iz Repniča »Gašper« ima osmico. Toči samo teran.
VINSKE BRATCE vabi Stanko Gruden iz Samatorce 6. Toči čmo in belo vino ter reže domač pršut.
MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Narodna 28, pri tramvajski postaji, nadaljuje prodajo z ugodnimi cenamL
PRODAM parcelo z gozdom, 1.100 kv. m. Tel. na št. 228-390.
WINDSURF fanatic-fun prodam. TeL na št. 040/421-515.
PRODAM mizarske stroje in mašinsko orodje. Tel. 412-380.
IŠČEM večji travnik za košnjo. TeL na št. 040/631-962.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
optika
m
foto-kino <
kontaktne leče
*
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
ČISTILNICA TATIANA
Ulica Melara 15/b Tel. 912-741 — TRST
SPECIALIZIRANA V ČIŠČENJU KRZEN IN BARVANJU USNJA V LASTNEM LABORATORIJU.
čistimo: vsa oblačila in vse tkanine za opremo stanovanja.
Cm/to tla
mimrim
ŠIROKA IZBIRA POLETNIH OBLEK	IN HALJ VSEH VELIKOSTI
	
TRGOVINA ČEVLJEV IN USNJENIH IZDELKOV
Madotto
KRIŽ pri Trstu Štev. 200 • Tel.: 220340
[ radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv \
Nedelja. 16. junija ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Ponedeljek, 17. junija ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
9.55	Maša
12.30	Nabožna oddaja
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
14.00	- 19.50 Domenica in. . .
15.00	in 17.25 Športne vesti
16.00	Discoring 84-85 16.20 90. minuta
18.50 Ital. nogometno prvenstvo
20.00	Dnevnik
20.30	La famiglia di Mistral - 3. nadaljevanje
21.55	športna nedelja
23.00	Nogomet:	Paragvaj	- Brazilija
00.35 Dnevnik	1	-	Zadnje	vesti
Drugi kanal
11.00	Più sani, più belli - tedenska rubrika o lepoti in zdravju
U.30 Quel meraviglioso desiderio -film
Igrajo:	Tyrone Power, Gene
Tierney, Reginald Gardiner
13.00	Dnevnik	2	-	Ob 13.	uri
13.25 Dnevnik	2	-	C’è da	salvare
Ljubljana
8.30	Teletekst 8.45 Poročila
8.50	živ žav:
Risanke, Pravljice z vseh vetrov
9.50	Grizli Adams - TV nadalj.
10.15 Lampi jan in lepa Marija - 2.
del
H.00 Festival domače zabavne glasbe Ptuj 84
Alpski kvintet in ansambel Franceta Miheliča
H.35 625 - oddaja za stik z gledalci
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.30	Mostovi
15.00	Kam gredo divje svinje - TV nadaljevanka
16.00	Poročila
16.05 Visok pritisk - zabavnoglasbena oddaja
17.00	Otok na soncu - film 18.55 Knjiga
19.10 Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Po naše - Temeljni kamen - 4. del TV nadaljevanke
21.00	Portret Slavka Tihca
CANALE 5
8.30	Kmetijska oddaja
10.30	Phyllis - TV film
H.00 Mama Malone - TV film U.30 Superclassifica Show
12.20	Punto 7
13.30	Buona domenica - oddajo vodi: Maurizio Costanzo
17.15	Buona domenica - oddajo vodi: Corrado
20.00	Signore e signori buonasera -n TV film
20.30	Shogun - film - 1. del
22.30	Casablanca - TV film
00.30 Ai confini della realtà - TV film
RETEQUATTRO
8.30	Fine di un sogno - film
10.15	Le perle nere del Pacifico -film
12.00	Vegas - TV film
13.00	The Muppet Show
13.30	Last of thè wild - dok.
14.00	Amici per la pelle - TV film
15.00	Attenti a quei due - TV film 15.50 Ali, mago d’Oriente - film
17.20	Salvataggio dall’isola di Gil-ligan - film
19.05 Retequattro per voi
19.30	Bravo Dick - TV film
Ul. Cereria 8 - Trst - Tel. 727617 (2. ui. levo od Ul. S. Michele)
•	protialergične — ortopedske vzmetnice
•	mreže
•	prevleke za mreže
in vzmetnice, blazine
•	odeje — prešite odeje — pernice
•	rjuhe — posteljna pregrinjala
•	prti — vse za dom
•	nevestina bala
13.30	Piccoli fans
14.30	Dnevnik 2 - Neposredni šport
17.50	Mixerstar
18.45 21.00 Avtomobilizem:
VN Kanade v formuli 1
19.50	Dnevnik 2 - Vesti
21.00	L’ispettore Derrick - TV film
22.05	Dnevnik 2 - Vesti 22.15 Dnevnik 2 - Dossier
23.05	Dnevnik 2 - Trentatrè - rubrika o medicini
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
12.05	Dnevnik 3 - Neposredni šport -
1.	del
13.50	Dnevnik 3 - Neposredni šport -
2.	del
19.00	Dnevnik 3 19.20 Deželni šport
19.40	Rockline - glasbeni program
22.00	Domenica gol
22.30	Dnevnik 3
22.55 Nogometno prvenstvo B lige
23.40	Koncert:
Billy Joel
21.35	Športni pregled 22.25 Poročila
Koper
12.00	Tržnica
14.00	Motodirke - svetovno prvenstvo
16.15	Fotografska dediščina - dok.
17.00	Kralja griča - TV film
18.00	Sužnja Isaura - TV film
18.30	Govorimo o. . .
19.00	Atletika - Jugoslovanski pokal
19.55	Košarka - Evropsko prvenstvo 21.45 V plesnem koraku:
Giselle in Ognjeni ptič
23.00	Taksist - TV film
24.00	Košarka
Zagreb
10.30	Otroška matineja
13.00	Družinski magazin - izobraževalna oddaja
13.30	Govorimo o zdravju
14.00	Mali koncert
14.15	Železna cesta - TV nadalj.
15.15	Nedeljsko popoldne
17.35	Ruski klasiki:
Drama iz starinskega življenja
18.55	Retrospektiva zagrebške šole risanega filma
19.30	TV dnevnik
20.00	Dokumentarna oddaja
film
22.45	Vegas - TV film
23.45	Un tango dalla Russia - film 1.10 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30 Chappy - risanka
Lo specchio magico - risanka Chappy - risanka
10.15	II californiano - film
12.00	Hardcastle & McCormick - TV film
13.00	Šport
14.00	Domenica sport
16.00	Deejay Television
19.00	Hazzard - TV film
20.00	Mister T - risanka
20.30	Drive in
22.20 Chi vive in quella casa? - film 00.10 Premiere
00.30 La fredda alba del commissario Joss - film
TELEPADOVA
12.00	Operazione ladro - TV film
13.00	Šport
14.00	Diego al 100% - TV film
15.00	Luisiana mia - TV film
15.30	TV film
16.30	Risanka
18.00	Coccinella - risanka
18.30	H ritorno dell’uomo tigre - risanka
19.00	Le avventure di Huckfinn -risanka
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Progetto micidiale - film
24.00	Entrate senza bussare - film
TRIVENETA
9.30	A Sud dei Tropici - TV film
12.30	Dr. Kildare - TV film
13.00	Horoskop
16.30	Laramie - TV film
17.30	A Sud dei Tropici - TV film
18.00	Barbary Coast - TV film
22.00	Dražba
TELEFRIULI
13.40 Popevke za otroke 14.55 Un’inglesina va in America -film
16.25 Risanka
17.15	Penelope - risanka
18.00	Le pillole di Ercole - film j30.30 Capriccio all’italiana - film
Prvi kanal
11.15 Televideo
13.00	Voglia di musica Skladbe J. Straussa
13.30	Dnevnik
14.00	Arrivano i russi, arrivano i russi - film
Igrajo Carl Reiner, Eva Marie Saint, Alan Arkin
16.00	Posebnosti iz parlamenta
16.30	Šola in vzgoja
17.00	Ciao, cow boy - TV film 17.55 Lone Ranger - risanka
18.10	Osmi dan - 7. in zadnji del
18.50	Check-up - oddaja o medicini Bioklimatologija - 1. oddaja
19.35 Almanah in Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	La figlia di Mistral - 4. del
22.00	Dnevnik
22.10	Linea diretta - Trideset minut kronike
Oddajo vodi Enzo Biagi
22.50	I giorni di Pistoia 23.25 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
11.15 Televideo
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	La mala bora - 6. in zadnji del 14.20 L’estate è un avventura
Prima assoluta - dok.
Il cucciolo - risanka
Ljubljana
17.35 Teletekst 17.50 Poročila
17.55 Nihče kakor jaz - TV nadalj. 18.25 Pojoče ure
18.45	Zdravo, mladi
19.15	Risanka 19.30 Dnevnik I
20.05 Lyttonova kronika - 4. del
21.00	Poročilo s seje CK ZKS o kulturi
21.45	Recital Pavla in Nine Kogan -glasbena oddaja
22.10 Dnevnik H
Zagreb
17.35 Koledar
17.45	Ciciban dotpr dan -otroška serija
18.00	Vstop v Akardijo - otroška serija
18.15	Sociologija gledališča - izobraž.
18.45	Zdravo mladi 19.30 Dnevnik
20.00	Nihče se ne bo smejal - drama
21.15	Paralele
21.45	Izbrani trenutek 22.10 En avtor, en film:
T. Frelih: Start
CANALE 5
8.30	Alla ricerca di un sogno -TV film
9.20 Femmina contesa - film
11.00	Lou Grant - TV film 11.55 II salotto di Minilinea
12.00	Tuttinf amigli a - kviz
12.50	II pranzo è servito - kviz •
13.25	Sentieri - nadalj.
14.26	General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj.
16.30	II selvaggio mondo degli animali
17.00	Due onesti fuorilegge - TV film
18.00	II mio amico Arnold - TV film
18.30	Help - glasbeno tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Shogun - film
22.30	Johnatan, dimensione avventura
23.30	Šport
00.30 Ai confini della realtà - TV film
RETEQUATTRO
8.30 Mi benedica padre - TV film 8.50 La fontana di pietra - TV novela
9.40	Malù - TV novela
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moroe - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Là fontana di pietra - TV novela
15.10	Ruy il piccolo Cid - risanka
15.45	L’uomo ragno - risanka
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Malù - TV novela
19.45	Piume e paillettes - TV novela
20.30	I girasoli - film
22.40	Quincy - TV film
23.40	E le cicogne torneranno a volare - film
ITALIA 1
8.30	L'uomo da sei milioni di dollari - TV film
9.30	La ragazza della salina - film
11.30	Sanford and Som - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
Simpatiche canaglie - TV film
16.35	Kolesarstvo
17.05	Šola in vzgoja:
Tečaj angleškega jezika
17.35	Jane Eyre - 10. in zadnji del 18.10 Programi pristopanja
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film Meteo 2
19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Di tasca nostra - oddaja o potrošništvu
21.25 Girotondo - TV priredba 22.50 Dnevnik 2 - Zadnje1 vesti
23.00	II meglio del West - TV film
23.30	Viri življenja
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.05	Avtomobilske dirke in motokros
16.35	Nogometno prvenstvo B lige
19.00	Dnevnik 3
19.20	Deželni šport
20.00	šola in vzgoja:
Mi in atom - 1. ođc’aja
20.30	TV story - osebnosti TV zaslonov Delia Scala
21.30	Dnevnik 3
21.40	šola in vzgoja:
Človek in okolje
22.15 n processo del lunedì
23.20	Dnevnik 3
Koper
14.20 Za uho in oko - glasbena oddaja
15.00	Kaj je ta ljubezen - 1. del
16.30	Bratje in sestre - TV film
17.00	človekovi prijatelji - dok. oddaja
17.30	Čudoviti ranč Rumene žolne
18.00	Otrok in zdravnik
19.00	Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
ZGONIK — Miloš Budin — novi župan TRST — Simpozij Inštituta Gramsci o manjšinah
LJESE — »Senjam beneške piesmi« CELOVEC — Srečanje pisateljev o manjšinskem vprašanju TRST — Zaključek šolskega leta ŠPORT
OPČINE — Zamejsko prvenstvo v balinanju
MILJE — Košarka: CGI BREG OPČINE — Šah
VILEŠ — Nogomet: Mladost - Audax
19.50 Zdrava prehrana - 1. del 20.25 Športni pregled
21.00	Truplo v kleti - komedija
23.00	Tibetanski zvon - TV film
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn Laura - risanka
La famiglia Mezil - risanka I fantastici viaggi di Fiorellino -risanka '
18.00	Quella casa nella prateria -TV film
19.00	Charlie’s Angels - TV film
20.00	II grande sogno di Maya -risanka
20.30	Zodiaco - glasbena oddaja
22.45	College - TV film
23.15 H doppio sogno dei signori X -film
00.45 6 pallottole per 6 carogne - film
TELEPADOVA
12.00	Operazione Ladro - TV film
13.00	Lupin III - risanka
13.30	Coccinella - risanka
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Luisana mia - TV film
15.00	Adolescenza inquieta - TV film
15.30	TV film
16.30	Risanka
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Totò e Cleopatra - film
22.30	Nero Wolf - TV film
23.30	Šport
1.00 Divorzia lui, divorzia lei - film
TRIVENETA
11.00	Laramie - TV film
12.05 George Superpollo - risanka 12.50 Horoskop
13.00	Laramie - TV film
14.00	Squadra speciale anticrimine -TV film
14.45	Gli aquiloni non muoiono mai -film
17.00	Braccobaldo - risanka
17.30	Dokumentarec
18.00	TV film
19.00	Dr. Kildare - TV film
20.30	A Sud dei Tropici - TV film
21.00	Laramie - TV film
TELEFRIULI
12.30	Quella strana ragazza - TV film
13.00	Šport
14.30	Andrea Celeste - TV film 15.20 Risanka
20.30	Corri uomo corri - film
RADIO
Nedelja, 16. junija
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.0Ó Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Glasbene podobe;
9.00	Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja: Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Naš kuža«. Radijska igra, ki jo je napisala Mihaela Novak; 11.00 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 - 19.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
RADIO KOPER (Slovenski program)
8.00,	13.30, 15.30 Poročila; 7.15 O-tvoritev - glasba za dobro jutro, Radijski koledar; 7.30 Za zdravje, Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek iz Primorske; 14.00 II. prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.25 Objave;
14.30	- 16.00 Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 18.00 športna nedelja (zadnja);
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijske vesti; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasbeni program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.45 Športna oddaja;
9.30	Dragi Luciano; 10.00 Blitz; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Sedem plus sedem; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski program; 14.30 Kaj je novega?; 15.00 Open; 16.00 Športna oddaja; 18.00 Lestvici LP; 18.45 Time music; 19.35 Športna nedelja;
LJUBLJANA
6.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 5.00 - 8.00 Jutranji program - glasba; 6.00 Dnevni koledar; 6.15 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra .za otroke, Franček Rudolf: Princ in ovce. Skladbe za mladino ; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 -
13.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Humoreska tega tedna, Damon Runyion: Smisel za humor; 15.10 Pri nas doma - Lojtrca domačih; 15.30 Nedeljska reportaža; Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra. Vesna Škrinjarič: Prikazen in vešče. Glasbena medigra:
Ponedeljek, 17. junija
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Ne-diški zvon; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; Arrigo Boito: Mefistofeles; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Smer: slovenske gore. Vodi nas Igor Škamperle; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Mladinski zbor srednje šole »Simon Gregorčič« iz Doline, vodi Vihra Kodrič; 13.35 Glasbena priloga; 14.10 - 1? 00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Ciciban, na dan, na plan!« Piše Maja Lapornik; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni listi; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: »Kogojevi dnevi 1984«; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Zaključek; 13.00 Otvoritev; Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbene šole: šolska vrata se zapirajo;
14.00	Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta. Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku; 17.40 Naša pomlad;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijske vesti; 6.00 Otvoritev; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo, otroci; 10.35 Prost vstop;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 15.34 Popoldanski program;
15.00	Zdravo, otroci, 2. del; 16.15 E-dig Galletti; 16.55 Pismo iz.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
20.00 Con affetto tuo Sidney - TV film
20.30 Le nevi del Kilimanjaro -
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Kdaj umestitev občinskih svetov ?
Zastoj v pogajanjih za sestavo občinskih uprav
Zares obstaja možnost, da bi nekaj županov izvolili šele na jesen? To ni najbrž odvisno od dobre ali slabe volje goriških politikov marveč od težav s katerimi se soočajo njih strankarski kolegi v Vidmu in Pordenonu ter Trstu. Nekatere stranke namreč povezujejo odločitev o sestavi koalicij in porazdelitvi mest v vseh štirih glavnih mestih naše dežele. Za tržaške težave z Listo za Trst vemo. So pa težave tudi v Vidmu, kjer so doslej demokristjani imeli župana, predsednika pokrajine in predsednika KZE, socialisti pa sedaj zahtevajo zase eno teh mest.
Na Goriškem pa se je k vsemu temu dodalo še nesoglasje med demokristjani in socialisti na eni, republikanci pa na drugi strani. V Gradišču, Krminu, Gradežu in sedaj še na pokrajini prihaja do trenj. Pokrajinsko vodstvo KD pa hoče stvari izjasniti. Seveda ni nikjer rečeno, da pride do sporazuma. Pogajanja na pokrajinski ravni so se pričela, bjlo pa je tudi nekaj dvostranskih sestankov, ta- ► ko na pokrajinski kot krajevni ravni.
V Gorici ni bil dosežen sporazum o predsednikih rajonskih svetov, ti pa se že sestavljajo, ker tako veleva zakon. Petkovo glasovanje v rajonskem svetu v Štandrežu dokazuje, da ni bil dosežen sporazum.
V Gorici ne bi smelo biti težav s
sestavo koalicije. Volivci so potrdili sedanjo koalicijo in tudi ojačili vlogo Scarana, ki bo spet župan. V Krminu so demokristjani zahtevali zase župana. To je seveda prizadelo socialiste, ki so doslej imeli to mesto in tudi povečali svoje zastopstvo v tamkajšnjem občinskem svetu. V Krminu ni bila izvoljena zastopnica SSk, ki je kandidirala na listi KD. Je šele peta med neizvoljenimi. KD se je sicer obvezala, da se bo držala programskega dogovora s SSk. V Gradišču ob Soči najbrž pride do nove koalicije med socialisti, socialdemokrati in demokristjani.
Nekoliko drugače bo gotovo v Šta-rancanu, kjer imajo komunisti deset svetovalcev, šest demokristjani, tri socialisti, enega pa socialdemokrati. Prav slednji bo najbrž šel v večino s komunisti, kajti ti se baje niso sporazumeli s socialisti.
Trenja so tudi v Foljanu in Medeji. V Foljanu imajo komunisti devet svetovalcev, šest pa opozicija. Na prvi seji niso izvolili župana, ker je opozicija zapustila dvorano. To pa bodo napravili v sredo. V Medeji, mali občini ki jo upravlja levica, ni bilo še seje občinskega sveta. Baje zato ker ni sporazuma o porazdehtvi mest v občinskem odboru. V večini so komunisti, socialisti, socialdemokrati in neodvisni.
Družabno srečanje odbornikov društev, včlanjenih v ZSKD
Ob letošnjem zaključku sezone je Zveza slovenskih kulturnih društev pripravila za predstavnike društev in za člane drugih organizacij, s katerimi je sodelovala, družabni večer. Na dvorišču zveze se je ob tej priložnosti zbralo skoraj sto oseb, ki so v sproščenem kramljanju preživeli nekaj prijetnih ur.
Uvodoma je zbor Skala iz Gabrij zapel nekaj pesmi, tajnik ZSKD Rudi Pavšič pa se je vsem predstavnikom društev zahvalil za nesebično delo,
ki ga že vrsto let opravljajo v posameznih vaseh.
Tatovi
Neznanci so vdrli v prostore krožka Adi v Tržiču v Ulici S. Ambrogio. Dodobra so preiskali vse urade in prebrskali tudi predale, vendar so se morali zadovoljiti z zelo skromnim plenom, nekaj tisoč lir.
Agromarket
GORICA
Ul. Favettl 5 - Telefon: (0481) 84741
llraThirdFrhi^i
VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — 2AGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — RAZPOLAGAMO Z RABLJENIMI TRAKTORJI IN DRUGIMI KMETIJSKIMI STROJI.
Naši kmetl|skl stroji so posebej primerni za dela na kraških poljih.
C
informacije SIP nporabnikom Menjava telefonske številke
1
Družba SIP obvešča, da bo v torek, 18. junija, menjala telefonsko številko približno 200 abonentom v občinah Koprivno/Capriva del Friuli, Morar/Moraro, Moš/ Mossa in Šlovrenc/San Lorenzo Isontino.
Interesenti so bili že obveščeni.
Nova telefonska številka se sestavi tako, da se vstavi št. »8« po drugi številki, npr.:
stara številka	nova številka
80600	808600
80799	808799
Dva meseca bo na razpolago avtomatska telefonska služba, ki bo dajala uporabnikom ustrezne napotke.
Za nadaljnje informacije se interesenti lahko posluži-
Ob zaključnem nastopu naših šolarjev
Takih prireditev si še želimo
»Lepo je v naši domovini biti mlad!« Ko so naši najmlajši na odru Kulturnega doma v petek zvečer prepevali to sodobno slovensko pesem, ■jih je publika, ki je tudi tokrat do zadnjega kotička napolnila ta naš osrednji dom kulture, nagradila z navdušenim aplavzom. S to pesmijo so se učenci dveh mestnih osnovnih šol, tiste Otona Župančiča na Livadi, in Lste Franceta Bevka v Ulici Vittorio Veneto, poslovili od publike staršev, vrstnikov, prijateljev naše mladine. Tudi s to prireditvijo je bilo dokazano, da na šolske prireditve pride veliko ljudi. Nanje prihajajo, kot so prišli v velikem številu na poimenovanja, tako teh dveh kot tudi drugih naših šol. Še enkrat, tudi po uspeli proslavi 40 letnice obnovitve slovenskih državnih šol v avditoriju, ki je bila pred dvema tednoma, so naši ljudje dokazali, da je šola zares naša stvar, stvar nas vseh. Tistim, ki so bili obsotni, pa se marsikdaj radi porivajo v ospredje, je lahko žal, da niso v petek zvečer prišli v Kulturni dom.
Gledalci so seveda vsako točko posebej nagradili z aplavzom. S tem, da so kar sredi nastopanja, sredi prepevanja slovenske puntarske pesmi, takrat ko je iz 140 mladih grl učencev zadonelo »Grad gori, grof beži...«, navdušeno ploskali, so naši ljudje pokazali, da je ta puntarski
Prva seja novoizvoljenega rajonskega sveta v Štandrežu, v petek zvečer, na kateri naj bi izvolili predsednika tega perifernega organa občinske u-prave, ni dala želenega rezultata. V dveh glasovanjih je socialist Walter Reščič (predsednik že v dveh dosedanjih mandatih), ki so ga predlagali komunisti, zbral vsakokrat le po štiri glasove, medtem ko je sedem svetovalcev oddalo bele glasovnice. Prisotnih je bilo enajst svetovalcev, kajti misovec Giorgio Malfatti, ki je bil izvoljen tudi v rajonski svet za mestno središče, je podal ostavko v Štandrežu in se torej seje ni udeležil. V roku osmih dni, tako namreč določa zakon, se bo rajonski svet vnovič sestal in po vsej verjetnosti takrat ne bo prevelikih težav za izvolitev predsednika.
Petkovo sejo je vodila Wilma Brai-ni - Corva, kot najstarejša svetovalka. Takoj v začetku je rajonski svet opravil nekatere statutarne zadolžitve: vzel na znanje izvolitev svetovalcev ter sprejel odstop misovca Malfat-tija in njegovo zamenjavo s prvim neizvoljenim (Marcolina). Razvila se je zatem daljša razprava o načinu dela v rajonskih svetih, o odnosih z občinskim odborom, o tem, ali naj predstavniki posameznih strank zastopajo predvsem koristi strank in njihove smernice, ali pa potrebe in intere-
41 slovenskih dijakov bo jutri zjutraj pisalo maturitetne naloge na klasičnem liceju Primoža Trubarja, učiteljišču Simona Gregorčiča, strokovno tehničnem zavodu Ivana Cankarja in tehnično trgovskem zavodu Žiga Zoisa. Usposobljenostni izpit b,odo polagale tudi dijakinje tretjega razreda tečaja za vrtnarice. Malo maturo pa prično jutri dijaki tretjih razredov nižje srednje šole Ivana Trinka.
Praznik
v Rubijskem gradu
Na današnjem prazniku v Rubijskem gradu se bodo že ob 10.30 zbra-
LA MAGLIA
TRŽIČ — Ul. Roma 58 Telefon 0481/73174
duh v njih prisoten, da je v njih prisotna naša junaška zgodovina.
Prav naši zgodovini, marsikdaj tragični in žalostni, je bila posvečena petkova prireditev. Učiteljice in šolarji, z njimi še Janez Povše, ki je spretno povezal vse točke, so se urili nekaj tednov, da bi bila prireditev uspešno speljana. Tako je tudi bilo, saj je vse teklo brez vsakega zastoja. Otroci so prihajali na oder ter odhajali z njega, ne da bi se kaj zataknilo. Uspela je tudi domislica, da so šolarji z odra prihajali v dvorano, in tudi tam prepevali.
Pesmi, recitacije, vsi drugi nastopi so bili sodobni. Nismo več poslušali samo čitalniških pesmi, ki smo jih tako prepogosto čuli na šolskih in tudi drugih prireditvah, kot da bi se slovenska kultura nehala tam v začetku našega stoletja. Čuli smo sodobne, vesele mladinske pesmi. Tako je tudi prav, saj je naša mladina sodobna, živi v sodobnem času, hoče živeti sodobno. Zakaj bi jo torej mučili samo in izključno s pesmimi, ki so bile sodobne v prejšnjem stoletju?
Veliko je bilo na petkovi prireditvi povedanega o naši šolah, o obnovitvi naših šol, ki jih je jašizem prepovedal. Zaradi tega je bil na mestu tragični prikaz slovenskih otrok, ki so med zadnjo vojno morali v taborišča osvajalcev. Zaradi tega je bila
se občanov, oziroma rajonske skupnosti. Tako je Reščič poudaril, da je potrebno najširše sodelovanje vseh, podobnega mnenja je bila Wilma Bralni, medtem ko je republikanec Nu-trizio napovedal, da bo oddal belo glasovnico, ker da so na občinski ravni še v teku pogajanja med strankami. Predsednik SSk Božo Tabaj je predlagal sporazum o rotaciji glede predsedniškega mesta; socialdemokrat Tabasi pa je napovedal belo glasovnico.
Tako se je potem ob glasovanju tudi zgodilo. Sestava rajonskega sveta v Štandrežu je, kakor znano, sledeča: KPI 3 svetovalce, PSI 3, SSk 2, PSDI 2, PRI 1 in MSI 1.
Prav tako v petek zvečer se je sestal tudi rajonski svet v Ločniku, kjer je bil s sedmimi glasovi za predsednika znova potrjen Mario Perco. Jutri bo prva seja rajonskih svetov na Rojcah (ob 18.30) in pri Madon-nini (ob 20.30)).
prireditve
V predavalnici v Ulici della Croce 3 bo jutri, ob 20. uri, zaključni nastop gojencev sovodenjske podružnice šole Glasbene matice. Vabljeni starši in prijatelji !
li otroci, da sodelujejo na slikarskem ex temporu. Osnovnošolci bodo sodelovali na natečaju »Moja vas«, srednješolci pa »40-letnica osvoboditve«. Nagrajevanje bo zvečer. Popoldne se bo poletni praznik pričel ob 19. uri, pozno zvečer bo ansambel Souvenir igral za tiste, ki bi radi zaplesali. Seveda bo deloval dobro založeni bije. Praznik prirejajo ŠZ Soča, pevski zbor Rupa - Peč in sovodenjska občinska uprava. V torek in četrtek bo turnir v moški odbojki. Praznovanja se bodo nadaljevala konec tedna. Odprta je tudi razstava sovodenj-skih vinogradnikov.
Pridržana prognoza za kolesarko
V prometni nesreči, zgodila se je včeraj nekaj po 15. uri, v križišču ulic Palladio in Mighetti v Gorici, je bila težko ranjena kolesarka, 34-letna Lucia Pecciu iz Gorice, Ulica Brigata Toscana, žensko je z avtom zadel 34-letni Graziano Orsolini iz Pod-gore, Ulica 4. novembra 15. Ob trčenju je Pecciujeva zadobila zelo hude telesne poškodbe in so jo, po prvem pregledu v goriški splošni bolnišnici, premestili na oddelek za oživljanje in intenzivno nego videmske bolnišnice. Zdravniki so si nad njenim zdravstvenim stanjem pridržali strogo prognozo. Preiskavo vodi prometna policija.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI:
Alesani, Via Carducci 38 - tel. 84268.
na mestu puntarska pesem. Brez K j tragike skozi katero je šel slovenski narod, brez puntarske zavesti v boju proti okupatorjem, ne bi bilo povoj- j nih slovenskih šol. Zaradi tega 9re zahvala učiteljskemu zboru, ki nam je tokrat pripravil zares lepo in uspelo prireditev.
Še nekaj za kroniko. Pevski zbor, mogočni pevski zbor sestavljen iz ti- j čencev obeh mestnih šol, je vodilu Nataša Pavlin, pri klavirju pa je ■ igrala Katarina Tabaj. Naj nam bo dovoljena še ena zaključna misel: J prav bi bilo, da bi tudi v bodoče obe i šoli nastopali skupno. In še nekaj: I zahvaliti se moramo vsem učenkam | in učencem. Očarali so nas. (mw)
VZPI - ANPI PODGORA
vabi danes, ob 17. uri na
Srečanje partizanskih borcev
ob 40-letnici osvoboditve
Sledil bo koncert godbe na pihala iz Prvačine. Zvečer ples.
Srečanje bo na prireditvenem prostoru ob športni hali pri Madonnina
	
izleti	
Sekcija VZPI - ANPI Dol - Jamlje obvešča, da je še nekaj prostih mest za avtobusni izlet na Kmečko ohcet V
Ljubljano 29. junija. Prijave pri od; bomikih društva. Odhod bo ob 6. uri izpred spomenika v Jamljah in ob 6.15 izpred spomenika na PalMšču.
Dvojezična knjižnica iz Renk prireja 22. junija enodnevni izlet v Slovenijo. Vpisovanje sprejemajo Štefanija Pahor (776123), Nivea Samar (777906) ali v knjižnici v Romjanu (Davorin Devetak 779434). Pobudo pripravljajo ob sodelovanju novogoriške krajevne skupnosti in je namenjena Italijanom in Slovencem iz Ronk in Nove Gorice.
• Za izlet društva upokojencev v Trento je še nekaj razpoložljivih mest. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu društva v Ulici Della Croce 3.
razna obvestila
člani Društva slovenskih upokojencev v Gorici bodo jutri, v ponedeljek, obiskali Dom upokojencev v Novi Gorici. Zbirališče pred sedežem društva v Ulici della Croce ob 16. uri.
Duhovnija sv. Ivana v Gorici pri; reja danes družinski dan. Ob 10. uri bo družinska maša na Placuti, ob 16.30 pa kulturno-športni in zabavni program v Katoliškem domu.
kino
Gorica
VERDI 15.30—22.00 »Omicidio a luci rosse». Prepovedan mladini pod 18-letom.
VITTORIA 16.00—22.00 »Una ninfomane tutta bocca«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 16.00-22.00 »College«.
Trzic
EXCELSIOR 16.00-22.00 »Strada di fuoco«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.30, 18.30 in 20.30 »Ognjene u-
SVOBÓDA 18.30 in 20.30 »Maščevalec iz pekla«.
DESKLE 17.00 »Bombarder«; 19.30 »Ekspres v gon ju«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU: Alla salute. Ulica C. Cosulich 117 -tel. 711315.
POGREBI
Jutri v Gorici, ob 9.30 Rozalija Bitežnik iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob smrti našega
Miroslava Lutmana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali; o-sebju splošne bolnišnice za nego, pevcem, darovalcem cvetja in v dobre namene in vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na zadnji poti.
Svojci
Štandrež, 16. junija 1985
V Štandrežu niso izvolili predsednika rajonskega sveta
Jutri pričetek matur
Podelili Levstikove nagrade za mladinsko književnost
V okrogli dvorani Cankarjevega doma so podelili letošnje Levstikove nagrade, ki jih Mladinska knjiga podeljuje ustvarjalcem mladinske književnosti. Letošnje slavje je bilo povezano s štiridesetletnico te ugledne slovenske založbe, ki dobršen del knjižne produkcije namenja prav mladim bralcem in s tem vzgaja vedno nove rodove spremljevalcev slovenske knji ge. Levstikove nagrade so prejeli pisateljica in pesnica Vida Brest, ilustrator Danijel Demšar in prof. dr. Aleksander Konj a jev.
Pisateljica Vida Brest je prejela nagrado za knjigo Majhen človek na veliki poti. Knjiga je pretresljiva avtobiografska pripoved o dozorevanju mladega dekleta v neusmiljenem času bojevanja in upora. Dobro leto je trajal dekletov pohod z osvobojenega o-zemlja v Beli krajini na Štajersko in Koroško ter prek Gorenjske in Primorske nazaj v Belo krajino in od tam do osvobojene Ljubljane. Od pomladi 1944 do pomladi 1945. Pisateljica se je zavestno odpravila na pot, da bi spoznala partizane. Iz bogatih izkušenj, ki si jih je nabrala na dolgi poti, je v časovni odmaknjenosti s primerno omejitvijo podatkov jedrnato upodobila partizansko življenje. Nazorno je predstavila njegovo vseobsež-nost, od partizanskih delavnic do kurirskih postaj, od slikarskega ateljeja do Titove vasi, od organiziranih partizanskih enot do nepredvidljivih
situacij, v katerih so morali partizani izkazati vso svojo iznajdljivost. Resnično gradivo je pregnetla s svojim osebnim odnosom; ljudi, ki jih je spoznala na poti, pa je predstavila živo v dejanjih in sočnih pogovorih, kar je posebna odlika tega dragocenega dela za otroke in mladino, je rečeno v obrazložitvi nagrade.
Akademski slikar Danijel Demšar je prejel Levstikovo nagrado za ilustracije v knjigah Kuža Luža, Kužmucke in Mama žaba in žabčki. V obrazložitvi je med drugim rečeno, da so te ilustracije osvežujoč dodatek našim sedanjim ilustrativnim interpretacijam mladinskih besedil. Predvsem ga odlikuje sproščena, domiselna, otroškemu svetu primerna predmetna predstavitev, ki zna umetniško sugestivno preustvarjati mrtve in žive nosilce povestne vsebine. Risba, neobremenjena s tradicionalnimi konstruktivizmi, jih pa nedvomno označuje v njihovem likovnem in otroku zanimivem bistvu. Rahel humor prežema kompozicije in se na zelo prisrčen, otroško neposreden način nadgrajuje z nekakšno vizionarsko nadresni-čnostjo, ki te preproste upodobitve predstavlja v sanjski svet, kjer je — kot v otrokovem — vse mogoče in prav. Izrazno sozvočje je doseženo v skupni govorici oblik in barv, ki prav tako preraščajo zgolj zunanjo predmetno obarvanost in s svojo sugestivnostjo pomagajo gledalcu prestopati
v domišljijsko resničnost ilustrativnih videnj literarnega sveta.
Univ. prof. dr. Aleksander Konjajev je prejel nagrado za poljudno znanstveno literaturo, za knjigo Nevidni živi svett. To delo je prva mikrobiologija, napisana za slovenski mladi rod. Bogato avtorjevo znanje in pedagoške izkušnje so omogočili pestrost v metodiki prikazovanja, tako v knjigi ni kemičnih formul, pač pa številne ilustracije, diagrami in sheme, ki jih je po avtorjevih napotkih izdelal aka-(Jemski slikar Janko Testen. Avtorjevo izhodišče so vsakdanji pojavi, ki vzbujajo zanimanje mladega bralca. Poglavja, ki predstavljajo pestro dogajanje v obdobju porajanja mikrobiologije kot samostojne znanstvene discipline, pa daleč presegajo mnoge zgodovinske osvetlitve rojevanja panog. Avtor mikrobiološkega spoznanja vseskozi povezuje s spoznanji in zakonitostmi iz drugih panog in področij znanosti. Tako dobi bralec celovito podobo o tesni povezanosti »mi-krosveta« z drugimi manifestacijami življenja, podobo o njegovi vlogi v velikem krogotoku materije, hkrati pa tudi nevsiljivo etično sporočilo o naši odgovornosti do vsega živega. Avtor vodi bralca skozi težja poglavja s kančkom humorja, navaja ga na samostojno razmišljanje in eskperi-mentiranje, predvsem pa na to, naj hodi skozi življenje z odprtimi očmi.
M. Z.
novost na knjižni polici
Franček Rudolf:
Srečni dnevi prašičev
Franček Rudolf (1944) je pesnik, pisatelj, dramatik, publicist, režiser. Tako piše v leksikonu slovenske literature, ki dodaja, da Franček Rudolf piše liriko, satirično pripovedništvo, satirična - parodistično dramatiko, radijske igre, otroške radijske igre, tv igre in filmske scenarije. Poudarek njegovega pisanja. je na satiri, humorju, na ironiji in sarkazmu. In prav tak je Rudolf v svojem najnovejšem romanu, ki ga je pod naslovom Srečni dnevi prašičev izdala Državna založba Slovenije v svojem spomladanskem paketu: humorističen, satiričen, zajedljiv, sarkastičen, s tematiko- življenja mladih in umetniških krogov. Uspešen ali ne, o tem pa bodo presodili bralci.
Zgodba, ki jo pripoveduje avtor — v nekaterih potezah pripovedovalca Huberta začutimo samega avtorja — je zgodba o mladih ljudeh v današnji stvarnosti.	Je zgodba	iz Ljubljane, zgodba	ki	se dogaja v glavnem v
gostilni, sicer	pa je njena tematika	ljubezen	in	erotika. Poglavitni osebi
sta študentka	Lijana, ki	hoče postati	igralka,	in	njen fant, kasnejši mož
gozdar Grega	Pikec. Ob	robu zgodbe	nastopajo gozdarske inženirke, ki v
samo dogajanje ne posegajo in so le nekaki statisti.
V zgodbo pa iz posredne navzočnosti neprizadetega popisovalca vstopa od časa sam pripovedovalec Hubert. Vmes se pojavi Lijanin oboževalec gledališčnik Razlog. Nastopajo še miličniki in to je vse. Dogajanje: danes v Gostilni Činkole na Poljanski cesti v Ljubljani, nekaj še v Pikčevem stanovanju. Predmet romana je ljubezen. To, da se v gostilni zbirajo filmski delavci, razni filozofi in umetniki, da se iz zgodbe kaže življenje mladih ljudi v današnjem času niti ni bistveno. Pisatelju je zgodba, ki je pravzaprav sploh ni, postranskega pomena. Ljudje, mladi intelektualci, nastopajo pred nami na odru. In kot pridejo na oder tako izginejo.
Ko založba predstavlja Rudolfovo delo bralcu pravi da dajejo »humor, ironija in groteska Rudolfovemu besedilu na zunaj bleščečo in igrivo podobo komedije, ki pa v svojih globljih plasteh opozarja na zagatno in brezizhodno ' ozračje začaranega kroga čutnosti, ki ostaja edina, pa četudi le navidezna človekova opora v svetu zrelativiranih vrednot«,. Je to točno, je to prav, je to res? O tem bo sodil bralec sam. Dejstvo pa je, da nas pripoved taka kot je ne ogreje, ne zagrabi, še manj navduši, da ostanemo po vsem tem le hladni in nemi oddaljeni opazovalci. Kot spremljamo Hubertovo pripoved, in kot nas zgodba sama, brez posebnega problema, brez posebne ideje in brez bleščečega stila pisanja, ne ogreje.
Sl. Ru.
Drevi v Ljubljani srečanje slovenskih folklornih skupin
Razstava Magde Tavčar in Jasne Merkù ter koncert Tatjane Kukoč in Ivana Roparica
Nastopila bo tudi tržaška folklorna skupina »Slu ledi«
»Ko plešem jàz z mojo, storil bi skok, ko bi stropa ne blo, da strehe visok!« Ta odlomek iz slovenske ljudske pesmi označuje srečanje slovenskih folklornih skupin, ki bo drevi ob 19. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Pobuda Združenja folklornih skupin in ZKOS je pomembna in zanimiva hkrati: pomembna, ker omogoča, da se srečajo folkloristi iz .raznih koncev Slovenije in iz zamejstva; zanimiva pa še posebej zaradi prikazanega programa, ker se vsaka skupina navadno predstavi s spletom pesmi in plesov iz domačega kraja.
Mislim, da so za gledalce takšni nastopi, na katerih nastopajo različne skupine, privlačni; tokrat še bolj, ker gre za prikaz slovenske ljudske plesne tradicije, saj skupine nekako »pokrivajo« celotno področje z nujnimi izje-mami seveda. Ob tem je treba povedati še, da nastopajo v Ljubljani reproduktivne skupine, se pravi skupine, ki so se plesov, ki so' med drugim odrsko prirejeni, priučile, kar ob manjšem čaru izvirnosti zagotavlja boljšo izvajalsko pripravo.
Med nastopajočimi je tudi tržaška folklorna skupina »Stu ledi«, ki se bo predstavila dvakrat in sicer najprej s furlanskimi, ob zaključku pa še s tržaškimi plesi (oba spleta so pripravili člani skupine). Skupno bo nastopilo osem skupin in sicer: šaleška fol-
klorna skupina »Koleda« — Titovo Velenje, celjška folklorna skupina ZPD »France Prešeren«, folklorna skupina »Iskra« — Kranj, folklorno društvo »Kres« — Novo mesto, folklorna skupina DPD »Svoboda« — Lovrenc na Pohorju, folklorna skupina DKD »Svoboda« — Mengeš, folklorna skupina »Zeleni Jurij« — Črnomelj in pa že omenjena TFS »Stu ledi«. Pred večernim programom pa bo ob 16. uri devet krajevnih skupin prikazalo Prekmurje in vzhodno Štajersko v plesu in pesmi, (bip)
Drugi dan Junijskih večerov je bil polh zanimivih dogodkov. Ob 19.00 je v galeriji Torkla Franco Vecchiet predstavil občinstvu dve zamejski u-metnici: Jasno Merku in Magdo Tavčar. Iz kratkega pogovora z Merkùje-vo smo izvededi nekaj podrobnosti o njenem ustvarjanju. Merkùjeva razstavlja v glavnem tri skupine izdelkov. Punčke so iz žgane gline, žice in cunj, v njih je vse prej kot veselost, razposajenost. Njihovi obrazi so napeti, izraz notranje stiske, niso o-troški in posebna asimetričnost in deformacija potez skoraj onemogočata, da bi punčke časovno definirali. Niz-
Tatjana Kukoč in Ivan Poparič
ki reliefi so večinoma abstraktni, nekaj pa je takih, ki povzemajo motiv magije, čarovništva, ki ga Merkùjeva večkrat izrazi v svojih maskah. Pri nizkih reliefih naravna barva gline izstopa med emailirano površino in poudarja tako kompozicijo dela samega. Vse preveva asimetrična, nepravilna oblika, znak trenutnega, neposrednega ustvarjalnega stika med u-metnico in izdelkom. Med tapišerijami Magde Tavčar in izdelki Jasne Merkù je nekaj skupnih točk, predvsem ju veže likovno - uporabna umetnost, to je umetnost, ki dobi svojo funkcijo in se izraža preko bidimenzionalne grafične upodobitve ali predmetnega oblikovanja.
Ob, 21.00 se je v cerkvici sv. Martina začel koncert komornega dua iz Beograda v zasedbi Tatjana Kukoč kitara in Ivan Poparič violončelo. Še prej pa je predsednik KD Valentin Vodnik Vojteh Lavriha podelil Merkù-jevi in Tavčarjevi plaketo sodelovanja na Junijskih večerih. Spored, ki sta ga predstavila beograjska glasbenika, je obsegal predvsem skladbe iz baročne. renesančne dobe in pa sodobne španske in latinskoameriške avtorje, ker se taki kombinaciji instrumentov prilagodi le glasba teh obdobij.
Prvi del koncerta je bil razdeljen v dva različna trenutka: najprej skladbe iz 16. in 17. stoletja, ki jih je prof. Poparič sam priredil. Razen Dowlan-dove Lachrimae pavan, ki je bila napisana za kitaro in melodični instru-
ment, so ostale skladbe v originalu komponirane za orgle, dva Bachova Koralna preludija, ali pa za dva violončela: Giordanova Sonata v A-duu op. 18, od katere je duo zaigral dva stavka Cantabile in Allegro, ter An-toniottijeva Sonata št. 9 op. 1 v štirih stavkih — Adagio e sostenuto, Presto, Largo in Allegro.
Drugi trenutek je bil namenjen sami kitari. Tatjana Kukoč je zaigrala pet skladb in ustvarila med starimi zidovi cerkvice posebno, čisto novo vzdušje.
V drugem delu koncerta" sta se glasbenika predstavila s štirimi skladbami novejših španskih in latinskoameriških avtorjev. Aria Lebosove Ba-chianas Brasileiras št. 5 in Almeido-va Choro e Batuqe sta v originalu napisani za kitaro in glas. Poleg tega je Poparič priredil za kitaro in čelo še štiri stavke iz Fallo ve španske narodne suite, ki jih večkrat izvajajo na čelo in klavir, kljub originalni partituri, ki je napisana za klavir in glas, in še dve skladbi Albeniza: Serenado oz. 1. stavek iz Španske suite in Tango op. 125 v originalu za klavir.
Kot smo že pred koncertom ugotovili, je bila najprivlačnejša značilnost tega Junijskega večera kombinacija kitare in violončela. Obenem pa sta oba glasbenika izkazala svojo sposobnost in znanje in z dobro glasbo navdušila publiko v dolinski cerkvici.
(dam)
Steri j ino poz orje 85
V uvodu pretresljivo srečanje z Miroslavom Krležo
Na pravkar zaključenih jugoslovanskih gledaliških igrah v Novem Sadu je nujno takoj izpostaviti prodoren uspeh predstave »Ana« Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, oziroma njenega avtorja Rudija Šeli-Qe. Kljub temu, da smo njegovo besedilo Podrobneje že vsaj dvakrat obravnavali na teh straneh, bi gotovo veljalo še kdaj obno viti in na novo osvetliti to izjemno ostro, angažirano in pretresljivo delo, ki se brezkom-J Tomisno postavlja na stališče »človeške«, hi ne zgolj »mehanične« revolucije — Morda Pa utegne biti za tukajšnje bralce zanimiv tudi sprehod po uvodnih predstavah Sterijinega Pozorja, ki so ponudile zanimivo srečanje s kar tremi izrazitimi poglavp: z Miroslavom Krležo in njegovim umetniškim odnosom do sveta; z Ivanom Brešanom, enim najodzivnej-ših sodobnih jugoslovanskih dramatikov in z Mednarodnim simpozijem, ki je odprl prepleteno vprašanje mesta in vloge kritike zunaj in znotraj ustvarjalnega (gledališkega) procesa.
, Uvodna predstava letošnjih iger je P^šlo 12 Sarajeva in je v dramatizaciji in režiji Miroslava Beloviča predstavila Krležino delo ^Sprevod v Theresienburgu«. Gre za novelo iz znanega glembajevskega ciklusa, ki z najrazličnejših strani osvetljuje agonijo avstroogrske
monarhije, kot se la dramatično, v učinkovitih padcih, že pred svojo letnico smrti, odvija v političnem pa tudi strogo zasebnem prostoru. Krleža je eden velikanov jugoslovanske in gotovo tudi evropske literature. S svojim pronicljivim, zajedljivim, predvsem pa dalekovidnim peresom, je neusmiljeno, kot s sociološkim skalpelom, preanaliziral okvirne kot tudi notranje dogodke ter jih opremil z naravnost infernalno usodnostjo, ki trga posameznike in odpisane družbene sloje v krčevite, raztrgane sunke razpadanja in razkrajanja. V pričujoči noveli spremljamo zgodbo v provincialnem K. in K. garnizonu v malem Theresienburgu, kjer se sprožijo dogodki vredni kataklizmične Bachove toccate: na obisk v omenjeni garnizon prispe delegacija z japonskim generalom, ki je premagal Ruse pri Mukdenu in to je priložnost in obveza, da vojaška mašinerija garnizona zaživi še bolj potencirano življenje. Pozornost je sprožena do maksimuma, vrstijo se parade, sprejemi, predavanja d zgodovini last nega garnizona. Oživijo in do kraja se razbolijo vse brezštevilne avanture med oficirji in oficirskimi ženami, avanture, ki so tolikanj bolj krčevite in kronične, kolikor bolj absurdna je vsa ta vojaška organizacija v imperiju, ki se pogreza v zarjo prve svetovne vojne.
Mladi oficir Ramong Gejza doživi razoča-
ranje s strani polkovnikove žene, ki jo resnično ljubi; zato je njegovo predavanje o lastnem polku mlačno in celo kritičnO; kaznovan je in zaprt, ko pa se izkaže, da je japonska delegacija skupina navadnih prevarantov, ki je v dobrodelne namene pobrala v Theresienburgu oficirski denar in dragulje, mu ljubosumni polkovnik Warronig kljub temu podaljša zapor in mladi intelektualec se mirno ustreli — Čeprav ena zgodnejših novel, je v dialogu in filozofiji oseb že prisoten tudi zrel Krleža; na eni strani intelektualec, ki po Heglovem .principu jasno vidi propad na smrt obsojene družbe in se zato brezkompromisno spopade z institucijami okoli sebe; na drugi strani institucije — to so lahko vojašnice, birokracija ali pa meščanski in aristokratski saloni s svojo prazno in napihnjeno formo; in tu je slednjič »femme fatale«, usodna ženska, ki bo sprožila v izbranem posamezniku dokončno in trmasto jasnovidnost.
Bolj ko je doba v zatonu, bolj zmehanizi-rana in perfektuirana je mašinerija obnašanja, formalizmov in praznote, več je blišča in parade, istočasno pa je več nasilja, zahteve po uniformiranosti, enotnem obnašanju, vedenju in mišljenju. In medtem ko večina — vsaj po umetniški razporeditvi Krleže — še lahko stopnjuje svoje prilagajanje do splošnih zahtev
in obveznosti, pa izbrani intelektualec prebije fasado, razbije lažnivi videz, s tem pa seveda zavestno propade tudi sam. V »Sprevodu v Theresienburgu« je naravnost grozljiv polkovnikov govor nad krsto ubitega Ramonga Gezje, ko brez osnovne pietete obračunava s pokojnim kot izobčencem in odpadnikom, končno pa se spravi še na njegovo izobrazbo s krikom: »Mi ne potrebujemo nobenih talentov!«, pač pa le poslušnost in službo cesarju. Krleža sam govori o »nečloveških silah, ki rastejo iz človeštva kot stalna nevarnost, delajo iz ljudi mrtve predmete, mrtve stvari, trgujejo s človekom. . . »Nasproti tem ali takratnim resnicam pa postavlja mnenje, da je »med raznimi verovanji, da je mogoče ta svet poboljšati, nemara vera v poslanstvo lepote (u-metnosti) na videz preslabotna, vendar ni brez vsake verodostojnosti in vpliva. »V omenjenih besedah se pronicljivo kaže vse Krleževo prepričanje, ki je bil zaradi razumevanja in doživljanja zgodovine globoko prizadet, nemara celo rahlo skeptičen, nič kaj pripravljen na preproste optimistične recepte, zato pa toliko močnejši v realni veri in treznem prepričanju v moč človekovega ustvarjanja in njegove usmeritve v pravičnejši svet.
JANEZ POVŠE
Na 24. evropskem košarkarskem prvenstvu v Zahodni Nemčiji
Italiji bron, danes veliki finale SZ-CSSR
Italija — Španija 102:90 (49:46, 84:84)
ITALIJA: Savio, Costa 8, Gilardi 15, Magnifico 3, Brunamonti 16, Villal-ta 21, Premier, Vecchiato 15, Marzorati, Sacchetti 24, Bosa in Binelli.
ŠPANIJA: Villacampa 7, Liorente, Sibilio 21, Jimenez 8, Romay 6, Martin 15, Gii 7, Costa 6, De la Cruz 6, Iturriaga 9, San Epifanio 5, Margal. SODNIKA: Kotleba (ČSSR) in Warnick (Izr.)
PM: Itabja 22:27; Španija 20:28
PON: Jimenez (31), Gii (36), Vecchiato (41)
TRI TOČKE: Gilardi (1:4), Brunamonti (1:3), Villacampa (1:1), Sibilio (2:6), Gii (1:2).
STUTTGART — Italija se torej od evropskega prvenstva poslavlja z bronasto kolajno, kar je za prvaka seveda neuspeh, toda objektivno gledano so »azzurri« iztržili največ, kar je bilo v njihovih močeh, saj niso sami krivi, če so se v polfinalu pomerili z zanje nepremagljivimi Sovjeti.
V res neslavnem malem finalu s Španijo so prišle bolj do izraza slabosti, kot pa kvalitete italijanske reprezentance, ki je zmagala samo zato, ker je grešila manj od svojih na-
sprotnikov, število izgubljenih žog pa je bilo na obeh straneh prav neverjetno. Španci so že po polfinalu ugotovili, da so »azzurri« proti coni brez pravega orožja. Posnemali so zato Sovjete in z enostavno postavitvijo 2 - 3 povsem onemogočili Italijane, ki so večino točk dosegli izpod koša. Izjema je le Sacchetti, ki ima gotovo največ zaslug za zmago »azzurrov«.
Obe ekipi sta zaigrali agresivno v obrambi, v napadu pa sta kraljevali zmeda in nenatančnost. Tekma je bi-
la tako vseskozi izenačena, čeprav so bili Italijani, razen kot na začetku, stalno v rahlem vodstvu. Kazalo je, da bodo tudi zmagah, pa so prav v zadnji sekundi Španci izenačili. Podaljšek je bil gola formalnost. Po delnem izidu 7:0 so Španci prešli v katastrofalni pressing, s katerim so le omogočih Italiji, da je z veliko razliko v točkah zmagala sicer izenačeno tekmo.
Ekipi z »najbolj sodobno igro« in z »najboljšo obrambo« sta povsem izčrpani končali prvenstvo in sinočnja tekma res ni bila vredna kolajne.
Finale za 5. mesto
ZRN — Francija 101:81 (49:42)
Danes SZ - ČSSR
za naslov prvaka
Češkoslovaška čudežev in Sovjetska zveza orjakov sta torej (kot že leta 1967) finahstki 24. evropskega prvenstva. Uvrstitev Sovjetov kajpak ne
preseneča, saj so startah kot glavni favoriti, za ČSSR pa pomeni finale povsem nepričakovan uspeh. Obstaja resna nevarnost, da bodo Brabenek in tovariši po podvigih proti Jugoslaviji in Španiji igrali brez prave motivacije, saj so gotovo dosegli več, kot so na začetku pričakovali. Je pa tudi res, da sta na tem EP nadvse razpoložena Skala in Kropilak morda e-dina centra, ki lahko ob pomoči soigralcev omejita premoč Arvidisa Sa-bonisa in njegovih nič manj nevarnih rojakov Tkačenka in Belostenjija. Prav v tem tiči ključ današnjega finala, saj sta si po moči zunanjih strelcev ekipi dokaj izenačeni. Na strani Sovjetov je tudi večje število enakovrednih menjav, kar je lahko ob sedanjem (pre) strogem kriteriju sojenja lahko odločilnega pomena. Kakorkoli že, bo tekma tudi odgovorila na vprašanje, ah je z uveljavitvijo vzhodnih ekip evropska košarka res storila korak nazaj.
Jugoslavija - Bolgarija
ni formalnost
Danes se bo za 7. mesto potegovala tudi Jugoslavija. Srečanje z Bolgarijo je za razočarane Jugoslovane vse prej kot formalnost. Sedmo mesto namreč »plavim« še omogoča neposredno uvrstitev v finalni del 25. EP, ki bo čez dve leti v Atenah, z osmim mestom pa bi morah prestati kvalifikacije. Vprašanje je, ah bo to za Petroviča in tovariše zadosten razlog. Za Bolgare bo gotovo. Po res klavmeni nastopu proti Zahodni Nemčiji je vsakršna napoved tvegana. Bolgari so še za stopnjo slabši, toda nikakor niso slabi.
Današnji spored
Ob 17.00 finale za 7. mesto: Jugoslavija - Bolgarija; ob 20.00 finale za L mesto: Sovjetska zveza - Češkoslovaška.
Poskusne vožnje n VN Kanade v formuli ena
Lotusa ugnala Albereta
Motociklizem: na Grobniku VN Jugoslavije
Spencer glavni favorit
Okrepitev za goriške košarkarje
Segafredo najel centra Lorenzona
Vodstvo Segafreda je uradno sporočilo, da se je z videmskim Austra-lianom dokončno sporazumelo za prestop centra Tiziana Lorenzona v vrste goriškega košarkarskega prvohgaša. V zameno zanj bo Segafredo odstopil beka Paola Nobileja, preostah dolg pa bo poravnal z denarno protivrednostjo. Lorenzon, ki se bo prihodnji teden udeležil treningov eksperimentalne državne reprezentance (pod vodstvom Bianchinija bo odpotovala na turnejo po Kitajski), je star 24 let, visok pa 204 cm. Zanj so se potegovali tudi državni prvak Simac, Viloa iz Reggio Calabrie in Bancoroma.
Jutri bo v Gorico prispel tudi ameriški temnopolti play maker Robert Smith, nekdanji igralec NBA hge, ki je v zadnjih dveh letih igral v profesionalnem prvenstvu CBA. Smith je star 30 let, visok pa 180 cm. Pravijo, da je odličen izvajalec prostih metov, enako dobro pa tudi podaja.
MONTREAL — Bo današnja VN Kanade v formuli ena (TV 2 od 18.45) potrdila premoč lotusovih vozil nad ostahmi? Sodeč po drugem dnevu poskusnih voženj je odgovor pritrdilen. Upanja ferrarijevca Albereta, da bo obdržal »pole-position« iz prvega dne so kmalu splahnela, saj italijanskemu pilotu ni uspelo izboljšati svojega časa, medtem ko sta bila rojak De Angel is in Brazilec Senna občutno boljša in bosta danes startala v prvi vrsti. Presenetil pa je Šved Johansson, ki je dosegel četrti čas, tik za Albore-tom. Nov nakup Ferrarija je končno {»trdil, da se je privadil na svoj bolid. Obeta se torej zanimiv dvoboj ferrati - lotus. Vrstni red na startu je naslednji:
PRVA VRSTA: De Angelis (lotus) 1’24”567; Senna (lotus) 1’24”816. DRUGA VRSTA: Albereto (ferrari) 1’25” 127; Johansson (ferrari) 1’25”170.
TRETJA VRSTA: Prost (melaren) 1’25”557; Warwick (renault) 1’25”622. ČETRTA VRSTA: Boutsen (arrows) 1’25”846; ’Rosberg (wilhams) 1'26”097. PETA VRSTA:	Piquet (brabham)
1’26”301; Tambay (renault) 1’26”340.
Dirka po Švici
Belgijec Eric Vanderaerden je zmagovalec četrte etape kolesarske dirke po Švici. Portugalec Acacio Da Silva je ohranil vodstvo na skupni lestvici, saj včerajšnja etapa ni bila kdove kako zanimiva.
Kačar uspešen
Jugoslovanski boksar srednjetežke kategorije Slobodan Kačar, ki kot profesionalec nastopa v Italiji, je ob koncu desetih krogov dvoboja v Fanu po točkah premagal Američana Johna Davisa, ki je deveti na svetovni rang lestvici po verziji WBC.
REKA — V Jugoslaviji in tudi pri nas vlada ■ precejšnje zanimanje za današnjo motociklistično VN Jugoslavije, veljavno za svetovno prvenstvo v kategorijah do 80, 250 in 500 ccm.
Sodeč po včerajšnjem drugem dnevu poskusnih voženj na Grobniku bo na dirkališču pri Reki glavni protagonist Američan Freddie Spencer, ki je v obeh najpomembnejših kategorijah dosegel najboljši čas.
V kategoriji do 500 ccm bomo danes menda priča dvoboju med Spencerjem in Lawsonom, nekaj možnosti pa ima tudi Avstralec Gardner. Spencer je dosegel čas r31”44, Lawson je bil za 56 stotink počasnejši, Gardner pa zaostaja skoraj za sekundo. Nadaljuje se kriza Italijanov, saj je Uncini (suzuki) le 15., Luchinelh (ca-giva) pa celo 23.
V	kategoriji do 250 ccm se bo moral Spencer paziti predvsem Venezuelca Lavada, ki je dosegel le za 43 stotink slabši čas od Američana. Nevarna sta še Zahodna Nemca Wim-mèr (yamaha) in Mang (honda).
V	kategoriji do 80 ccm veljata za favorita Švicar Dorftinger (krauser) in Španec Martinez (derbi), za njima pa zeva pravo brezno.
Po tretji italijanski televizijski mreži si bo moč ogledati Veliko nagrado s pričetkom ob 12.15.
KRK Meblo - Dom Goriziana 1925:1523
To je končni izid 24-urnega košarkarskega maratona, ki se je končal včeraj popoldne v Novi Gorici. Kljub slabemu vremenu je maraton, o katerem bomo še poročali, povsem uspel.
Na odbojkarskih deželnih finalih under 15 v Fari in Pordenonu
DEKLETA SLOGE PODPRVAKINJE, FANEOM PA M ŠLO
domači šport
Danes
KOŠARKA
Včeraj so bili na sporedu deželni odbojkarski finali v kategoriji under 15, tako v moški kot v ženski konkurenci. Kot znano je tržaško pokrajino zastopala Sloga z dvema ekipama. Domov pa se vrača z drugim mestom v ženski in četrtim v moški konkurenci.
ŽENSKE
Finale je pokazal, da je ženska odbojka v naši dežali v velikem razmahu in da trenerji pri društvih delajo z najmlajšimi na nov način, da polagajo veliko važnost na osnovne odbojkarske elemente. Mlade igralke predvajajo tehnično že dovršeno odbojko, zelo dobro obvladajo pozicijo in premikanje na igrišču. To se je še zlasti poznalo pri Slogi ter pri videmski in pordenonski ekipi, goriški predstavnik Mossa pa je bil tehnično slabši od ostalih, čeprav je na koncu osvojil tretje mesto.
V	prvi tekmi se je Sloga pomerila z ekipo Libertas Itas iz Fiume Veneta, ki ima bogato odbojkarsko tradicijo. Tekma je bila zelo lepa, bor-bena in napeta. Oba tekmeca sta zaigrala na višku svojih možnosti. Po izenačenem boju je slavila Sloga. O-be ekipi pa sta se v tem srečanju precej utrudili, kar se je obema poznalo v finalnih bojih. V drugi izločilni tekmi je PAV Idealcose iz Vidma z 2:0 premagal Mosso. V tekmi za tretje mesto je Mossa odpravila Fiume Veneto, kar je tudi veliko presenečenje biga turnirja.
V	finalu za prvo mesto Slogi ni šlo od rok kot na kvalifikacijskem srečanju. Odpovedala sta zlasti servis in sprejem, kar je seveda pogojevalo i-gro. Enakovredno so se slogašice borile na začetku prvega niza, nakar so pobudo prevzele Videm čanke. V drugem setu je PAV vodil že z 12:0, ko so slogašice le nekoliko bolje zaigrale in prišle do devetih točk, to pa je bilo tudi vse. Vsekakor je PAV Ideal cose povsem zasluženo deželni prvak. Ekipo sestavljajo visoke igralke, ki odlično obvladajo osnovne odbojkarske elemente. Prvo in drugo mesto sta torej povsem realen pokazatelj moči obeh ekip. Vse ekipe so bile nagrajene s pokali. Za najboljšo igralko je bila proglašena članica PAV Elisabetta Pigani, za najboljšega trenerja pa trener Sloge Ivan Peterlin.
IZIDI: Sloga - Libertas Ras Fiume Veneto 2:0 (15:11, 15:10); PAV Ideal cose Videm - Mossa 2:0 (15:4, 17:15); FINALE ZA 3. MESTO: Mossa - Li bertas Ras Fiume Veneto 2:0 (15:13, 16:14); FINALE ZA 1. MESTO: PAV Ideal cose - Sloga 2:0 (15:7, 15:9).
SLOGA: Dmovšček, Filipovič, Guštin, Križmančič, Lupine, Maver, Milkovič, Miot, Sosič, Susič, Viđali.
MOŠKI
Fantje so se pomerili v Pordenonu. Med sabo so se srečali predstavniki istih društev kot v lanskem finalu v Trstu. Po pričakovanju je letos slavila videmska ekipa VBU. Slogašem je tretje mesto le za las ušlo, saj bi s kančkom športne sreče lahko v malem finalu odpravili goriško ekipo. Na tem turnirju je bila za naše fante odločilna neizkušenost. Ne smemo pozabiti, da je večina igralcev še zelo mlada, da so torej malo igrali, še zlasti ne v tej konkurenci, saj so si pokrajinski naslov prislužili le na račun Bora. Prav pomanjkanje tek-
movalnih izkušenj pa na takih turnirjih drago stane.
V	prvi tekmi so slogasi proti boljšim Pordenončanom nastopili z ve liko treme, saj je bilo za večino igralcev ta praktično prvi važnejši nastop. Tudi tokrat je bil v Sloginih vrstah odličen Mario čač. V finalu za tretje mesto so naši fantje dobro zaigrali, kot je razvidno iz izidov v nizih, pa se jim je kolajna le za las izmuznila.
IZIDI: CSI Prata - Sloga 2:0 (15:8, 15:4); VBU - Libertas Gorica 2:0 (17:15, 15:12); FINALE ZA 3. MESTO: Libertas Gorica - Sloga 2:1 (11:15, 15:13, 15:10); FINALE ZA L MESTO: VBU - CSI Prata 2:0.
SLOGA: Berdon, Biver, čač, Kralj, ^Križman, Mesar, Paulin, Radetti, Škrk. Taučer. (Inka)
Odločilno za Koprčane
V	Kopru je ta teden prava nogometna mrzlica. Nogometaši Kopra so namreč pred največjim uspehom v zgodovini koprskega nogometa, ven-
dar morajo v današnjem zadnjem kolu slovenske nogometne lige zmagati v Mariboru proti Kovinarju, če želijo o-svojiti prvo mesto in napredovati v drugo zvezno ligo. V Mariboru pa i-gralci trenerja Petriča ne bodo sami, saj bo danes odpeljal iz Kopra v Maribor poseben vlak. (J. K.)
Uspel rokometni turnir v Škofijah)
Na mednarodnem ženskem rokometnem turnirju, ki so ga danes pripravili na Škofijah v počastitev desete obletnice rokometnega kluba Burja, je prepričljivo zmagala Belinka Olimpija iz Ljubljane, ki je premagala vse tekmece, druga je bila presenetljivo, vendar zasluženo, domača Burja, ki je v odločilni tekmi za drugo mesto premagala zagrebško Trešnjevko z rezultatom 20:17. Tretja je bila Treš-njevka, četrta pa Estenblok iz Ferrare, italijanski državni prvak.
(J. K.)
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Annamaria - Breg.
NOGOMET
3.	AMATERSKA LIGA
17.00	v Vilešah: Audax - Mladost.
OB 400. OBLETNICI PADRIČ
Teniški turnir ŠZ Gaja za začetnike
Tudi teniška sekcija ŠZ Gaja se pridružuje prireditvam ob 400. obletnici Padrič. Ob tej priložnosti bo danes z začetkom ob 8.45 teniški turnir za začetnike, ki že dve leti vadijo z učitelji Gaje. Finalne tekme pa se bodo začele ob 15.30.
Sledilo bo nagrajevanje z družabnostjo, na katero so povabljeni vsi člani in prijatelji zamejskega tenisa.
Poletovci žanjejo lepe uspehe
Presegli vsa pričakovanja
Pred kratkim je bilo v Pierisu deželno kotalkarsko prvenstvo za umetnostne pare vseh kategorij. Nastopila sta tudi Poletova para Antonella Pavat -Mojmir Kokorovec tetr Elena Prelec - Mitja Kokorovec. Mojmir in Antonella sta s kratkim programom zasedla 3. mesto in ga tudi obdržala. Za las jima je ušlo drugo mesto, ki bi jima omogočilo nastop na državnem prvenstvu. Elena in Mitja pa sta še mlad in neizkušen par, saj se komaj leto dni ukvarjata s kotalkanjem. Kljub temu pa sta v hudi konkurenci zasedla dobro 6. mesto.
Poletovci so se zatem udeležili še deželnega prvenstva v Pordenonu v kategoriji deželnih seniorjev. Antonella Pavat, Helena Sosič in Tatjana Kokorovec so dobro začele z obveznimi liki. Pavatova in Kokorovčeva sta zasedb prvi dve mesti. Pri prostem programu jima tudi drseča plošča ni preprečila, da bi izgubili doseženo uvrstitev in se tako uvrstili na državno prvenstvo. Helena Sosič pa se je po prostem programu prebila s 7. na 6. mesto.
Poleg Poletovih kotalkaric moramo omeniti spodbuden nastop kotalka-ric s Peči Tanje Peteani in Barbare Kovic, ki sta nekoliko slabo izvedli proste like a sta se nato popravili s prostim programom. Na končni društveni lestvici se je Polet uvrstil na 4. mesto med 22 nastopajočimi društvi. (Ta. Ha.)
V'
Biljam nogometni turnir »Cevdek« na Peči
Ekipa Bilj je zmagovalec nogometnega memoriala »S. čevdek« na Peči. V finalu za 1. mesto je po enajstmetrovkah s 7:4 premagala Števerjan. V finalu za 3. mesto je ekipa Peč s 5:3 premagala Sovodnje. Sledilo je nagrajevanje. O tradicionalnem memorialu na Peči bomo obširneje še poročali v eni naših prihodnjih številk.
V	petek je bil v kulturno - športnem domu v Zgoniku zaključni večer namiznoteniške sekcije ŠK Kras. Marsikomu bo petkova slovesnost ostala posebno v spominu, saj je bila pretekla namiznoteniška sezona Krasa nadvse uspešna in je presegla vsa najbolj optimistična pričakovanja. V zgo-niški telovadnici se je zbralo preko sto oseb. Predvsem so bili to igralci in igralke, ki so v teku sezone branili Krasove barve na več frontah, njihovi starši in trenerji, odborniki društva ter številni simpatizerji. Dogodku so vtisnili še večji pečat tudi nekateri ugledni gostje, med katerimi konzul SFRJ v Trstu Mirošič, novoizvoljeni zgoniški župan Miloš Budin, predstavnik SKGZ Sergij Lipovec in drugi.
V	uvodnem nagovoru je načelnica odseka Sonja Milič še enkrat podčrtala izredne uspehe v minuli sezoni, med katerimi so izstopah predvsem ženski državni ekipni naslov in štirje državni naslovi med posameznicami.
Zahvalila se je predvsem staršem, ki so društvu neštetokrat prišli na pomoč in tudi njihova je zasluga, da je delovanje pri Krasu brezhibno potekalo skozi vso sezona. Predsednik društva Zvonko Simoneta pa je poudaril politično važnost uspehov Kras ovih i-gralk. Ne smemo pozabiti, je dejal Simoneta, da naše igralke ne prejemajo nobenega honorarja, kiar je morda edini primer v Italiji in naše delovanje sloni na prostovoljnem delu požrtvovalnih članov. Na roko nam je prišla tvrdka Globtrade, kateri se moram najtopleje zahvaliti za pomoč.
Sledilo je nagrajevanje, med katerim so Sonja Milič, Damjana Sedmak, Sonja Doljak in Marina Cergol prejele največje možno priznanje -— plaketo Krasa, kot je bil pred leti sklep odbora za prve štiri uvrščene igralke na državnih prvenstvih. Isto priznanje je dobil tudi Aljoša Žerjal, ki je posnel film o namiznoteniškem odseku Krasa	(Z. S.)
Danes zadnje kolo italijanske B lige
Ob 90-letnici prvega kolesarskega društva na Primorskem
Vec prireditev na Goriškem
Triestina v
Danes se zaključi prvenstvo italijan ske nogometne B lige. Pisa in Lecce sta praktično že napredovala v najejo ligo, saj imata dve točki predasti pred Barijem in Triestino, in toa je torej dovolj, da v tem zad-ni®n kolu remizirata.
Drugače je s Triestino. Trenutno '«H tretje mesto z Barijem, vendar ^ je slednja v boju za A ligo nespo-ten favorit. Bari bo namreč igral do-s Pescaro, ki nima problemov z testvico, saj je že zdavnaj rešena in ^ dvoma, da bo iztržil obe točki, pa čeprav s pomočjo kake enajstmetrovke... Triestina pa bo svojo zadnjo pr-venstveno tekmo igrala v Campobas-Su. ki se bori proti izpadu iz lige.
Tržaški igralci so se na današnjo
Campobassu
tekmo še posebej pripravili. Prej kot fizična jim namreč primanjkuje psihološka priprava, ki je te dni v nogometu seveda nujna, kot pač v vseh ostalih športih. In prav ta je v zadnjih dveh domačih tekmah proti Lec-ceju in Monzi povsem popustila, tako da je trener Giacomini celo izjavil, da ne bo z napredovanjem v A ligo prav nič. De Falco in tovariši pa bodo skušali na igrišču dokazati, da jim karakter ne primanjkuje.
DANAŠNJI SPORED ZADNJEGA KOLA B LIGE: Bari - Pescara; Bologna - Cesena; Cagliari - Catania; Campobasso - Triestina; Genoa - Empoli; Monza - Lecce; Parma - Sam-benedettese; Perugia - Varese; Pisa -Arezzo; Taranto - Padova.
Na področju telesne kulture praznujemo letos na Goriškem pomemben jubilej. Leta 1985 je bilo namreč u-stanovljeno v Gorici prvo slovensko kolesarsko društvo na Primorskem z imenom Gorica. Društvo je bilo med prvimi na Slovenskem, ki se je bavilo s tekmovalnim kolesarstvom.
Ob 90-letnici ustanovitve tega društva pripravlja Združenje slovenskih športnih društev v Italiji dve prireditvi.
Za otroke in naraščajnike obeh spolov bo v soboto, 22. julija, popoldne na igrišču zavoda Lenassi v Gorici kolesarski poligon. Predvideni so štirje tekmovalni razredi z odgovarjajočimi lestvicami in nagradami. Vsi u-deleženci bodo prejeli kolajno.
Prirejanje kolesarskega poligona v mestu ima še posebej simbolično vsebino, saj je prav v mestu delovalo društvo Gorica.
Spretnostna vožnja bo potekala po poligonu, ki vsebuje slalom, prenos koles preko ovir, pobiranje in prenašanje predmetov med vožnjo in podobne spretnostne igre. Kot rečeno, bodo udeleženci razdeljeni v štiri kakovostne razrede (od 6. do 10. leta fantje; od 6. do 10. leta dekleta; od 11. do 15. leta fantje ter od 11. do 15. leta dekleta). Prireditelji bodo imeli na razpolago dve kolesi za vse tiste, ki vozila nimajo. Vpisovanje je možno pred pričetkom poligona, ki bo ob IV. uri.
Druga manifestacija pa se bo odvi-
jala naslednji dan v Sovodnjah, kjer bo sodelovalo tudi tamkajšnje športno društvo.
Start in cilj bosta v Sovodnjah, proga pa bo potekala na ozemlju občin Gorica, Doberdob, Zagraj in Sovod-nje. Kolesarska pobuda je-namenjena trem kategorijam, ki bodo vozile na različnih progah: družinski (9 km), rekreacijski (18 km) in tekmovalni (55 km).
Za kategorijo tekmovalcev je predviden leteči, gorski in končni cilj z odgovarjajočimi nagradami. Vsi udeleženci pa bodo dobili posebno spominsko kolajno. Gre za odtis društvenega grba iz leta 1895. Vpisovanje za sovodenjsko prireditev bo potekalo od 9. do 10. ure na startu.
Razgovor s slovenskim predstavnikom v FIPAV na Goriškem Sandrom Corvo
»Potreben je enoten nastop slovenskih društev«
obvestila
šz BOR
s*licuje jutri, 17. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem skli-'jl REDNI OBČNI ZBOR na svojem se-fležu v Trstu, Vrdelska cesta 7.
ŠD ZARJA
sklicuje v sredo, 19. t. m., ob 20.30 v Pfvem in ob 21. uri v drugem skli-^anju v svojem krožku 19. REDNI OB-cNl ZBOR.
TPK SIRENA
kareja julija meseca jadralne tečaje v fazredu optimist In v razredu jadral-desk. Informacije in vpisovanje na ®edežu društva vsak dan, razen ob sre-,ah, nedeljah in praznikih, od 18. do ^ ure. ali po telefonu (422-696). ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje v petek, 21. t. m., v dvorani "Posvetnega doma na Opčinah ob 20. Bri v prvem sklicanju in ob 20.30 v “rugem sklicanju 15. REDNI DEŽELNI °BčNI ZBOR z naslednjim dnevnim Fedom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. ^Volitev predsedstva ter volilne verifikacijske komisije; 3. poročila; 4. prozia za včlanjenje novega društva; 5. “■skusija; 6. razrešnica odboru; 7. votive: 8. zaključki.
JPK SIRENA
obvešča, da je tajništvo kluba na raz-B°lago članom in prijateljem vsak dan bazen ob sredah, nedeljah in praznikih) od 18. do 20. ure. Tel. 422-696.
, V nedeljo, 23. junija, bo v Gorici redni občni zbor goriške pokrajinske odbojkarske zveze (FIPAV), na katerem bodo izvolili tudi novo pokrajinsko vodstvo s štiriletnim mandatom.
Pred samim občnim zborom smo se povezali s slovenskim predstavnikom v sedànjem odboru, Sandrom Corvo, ki je ocenil dosedanje delo pokrajinsko zveze, oziroma prikazal določene smernice dela tega odbora v bodoče. Corva je bil pred dvema letoma predlagan V pokrajinski odbor FIPAV s strani matičnega odbojkarskega društva Val iz Štandreža (takrat še Ju-ventina) in pa Odbojkarske komisije pri teritorialnem odboru ZSŠDI za Goriško.
»Oceno, ki jo dajem minulemu dveletnemu mandatu pokrajinske odbojkarske zveze je prav gotovo pozitivna, saj so rezultati vsesplošne odbojkarske dejavnosti na Goriškem vsakomur vidni in odražajo nov moment razvoja te panoge pri nas.«
S temi besedami je Sandro Corva
pričel razgovor in nato nemoteno nadaljeval: »Odbor se je torej izkazal in opravil svoje zastavljeno si delo. Pa tudi posamezne komisije pri pokrajinski odbojkarski zvezi (sodniška, trenerska itd.) so uspešno opravljale svoje dolžnosti. Poleg običajnega tekmovalnega dela (prvenstva itd.), je naša zveza -organizirala tudi vrsto kvalitetnih manifestacij, ki so bistveno pripomogle k propagiranju in širjenju odbojke. Naj pri tem omenim le mednarodni mladinski turnir, ki smo ga organizirali skupno z goriško pokrajinsko upravo, ki je žel nadvse razveseljive rezultate.«
Po krajšem razmisleku je Corva nadaljeval svoj »monolog«: »Pozitivne korake pa smo zabeležili tudi v okviru povezave med vodstvom FI PAV in goriškimi slovenskimi odbojkarskimi 'društvi. Goriška odbojkarska zveza namreč zelo ceni našo organiziranost in vzpostavljeno medsebojno sodelovanje. Prepozna našim društvom nekako vodilno vlogo v o-
kviru Goriške in obenem priznava in pod'pira napore le-teh po napredovanju. Menim, da je ravno to pomemben korak, ki smo ga v zadnjih letih storili v tej smeri:	slovenska
društva sodelujejo z zvezo, pa tudi Primorski dnevnik redno spremlja od bojkarska dogajanja na Goriškem.«
»Kakšne so pa smernice dela za naprej pri zvezi?«
»Vse bo odvisno od občnega zbora. Odbojkarska zveza bo predlagala občnemu zboru dosedanjo strukturo vodstva, saj se je leda izkazala kot dobra in homogena skupina. Delo pa bi moralo nadaljevati po zastavlja nih smernicah. Novost pa je v tem, da bo od sedaj naprej novi mandat trajal štiri leta in ne le dve kot doslej. Novost tega občnega zbora pa je tudi, da bo izvoljen še odbor, ki bo skrbel le za mladinska nižja prvenstva (under 15, minivolley itd.). Primemo bi bilo, da bi bil tudi v ta odbor izvoljen en slovenski predstavnik, ki naj bi bil vezni člen z
našimi društvi.«
»Corva, in ti osebno ponovno kandidiraš?«
Po krajšem premisleku je Sandro pristavil: »Kot sem že omenil, kandidira celoten prejšnji odbor, kar pomeni, da tudi jaz osebno bom ponovno na spisku. Zavedam se, da so štiri leta dolga doba in da so naloge, ki so pred nami, zelo zahtevne. Človek, ki gleda izven, si težko zamisli koliko je pravzaprav dela v športnih federacijah.«
Zahvaljujemo se Corvi za razgovor, obenem pa pozivamo slovenska društva, da se polnoštevilno odzovejo občnemu zboru ter da potrdijo slovenskega kandidata (za osrednje pokrajinsko vodstvo odbojkarske zveze, pa še za odbro, ki vodi mladinsko dejavnost). Slovenska društva (Olympia, Sovodnje, Naš prapor, Soča, Dom, Jamlje in Val) razpolagajo na tem občnem zboru z vsega skupaj 25 glasovi, kar je že sorazmerno ugodno število z določeno volilno težo. (ik)
l zamejskega šahovskega prvenstva na Opčinah
y Petek zvečer je bil na sedežu Poleta na Opčinah finalni štirih urah ogorčenih bojev za šahovnico je prvo mesto o Mojstrom Lakovičem, Bajcem in D. Jelinčičem. Na levi s baliste. Od leve proti desni stojijo Antončič, Z. Jelinčič,
Klečita Ukmar in D. Jelinčič
del zamejskega šahovskega hitropoteznega prvenstva. Po vojil mojster Filipovič pred prvokategornikom Pertotom, iki vidimo šahiste med igranjem, na desni pa zbrane fi-Bajc, Lakovič, Filipovič, Pertot, Benedetič in Prašelj. Na sliki še manjka Rudež.
Lepi uspehi Sireninih jadralcev in jadralk
Arjana Bogateč na SP na Norveško
Arjana Bogateč, 15-letna jadralka K Sirena in obenem jadralka mla-bisko državne reprezentance v raz-europa, si je pridobila vstop v bale za svetovni pokal Moth Euro-a v ženski konkurenci, ki bo od 13. 3 19. julija v kraju Tonsberg na
brveškem.
y finale se je uvrstila, potem ko “ Je udeležila stirili regat za kvali-bacijo za svetovno prvenstvo Moth brppa. Kvalifikacije so se odvijale Prila v Pianellu in v Neaplju, maja a v Imjperii in Anconi. Kvalifikaci-■ za svetovno jadralno prvenstvo se ! udeležil tudi Sirenin jadralec Pe-[r Sterni. Omenjenih kvalifikacij se '. udeležilo 120 jadralcev celotnega rzavnega ozemlja.
v Pianellu so bile zaradi slabega "urnena na sporedu tri preizkušnje auiesto šestih in Sirenina jadralca ;a zasedla Sterni 22. in Bogatčeva •mesto. V Neaplju (štiri preizkuš-e) Sterni 19., Bogateč 20.; v Imjperii [Vti Preizkušnji) Sterni 13., Bogateč •’ v Anconi (tri preizkušnje) Boga-D), in Sterni 23.
Arjana Bogateč
Po teh preizkušnjah sta Sirenina jadralca zasedla na dokončni skupni lestvici Sterni 13. mesto in Bogateč 16. mesto.
V finale za svetovno prvenstvo na Norveškem gre prvih osem jadralcev v moški konkurenci in tri najbolje
uvrščene jadralke. Sterni se je tudi tokrat, kljub močni konkurenci, lepo izkazal (lani si je bil v razredu optimist zagotovil mesto rezerve za evropsko prvenstvo); le za las mu je ušla možnost, da bi se tudi udeležil svetovnega prvenstva na Norveškem.
Od jadralnih klubov XI. cone, ki sega od Chioggie do Milj, se bo svetovnega prvenstva udeležila poleg že omenjene Sirenine jadralke še Luisa Spangaro, ki pripada tržiškemu klubu SVOG (Società velica Oscar Co-sulich).
Svetovnega prvenstva na Norveškem v moški konkurenci se bosta od XI. cone udeležila še jadralca Franco Cittar, ki pripada klubu Società Triestina della Vela in Paolo Sain, jadralec tržiškega jadralnega kluba Società velica Oscar Cosulich.
Omenjene jadralke ter omenjena jadralca se bodo konec junija, torej pred odhodom na svetovno prvenstvo, udeležili posebne regate - treninga v Torbolah, kjer so vremenski in morski pogoji podobni kot na Norveškem.
A. D.
Peto zamejsko balinarsko prvenstvo
Polet brez konkurence
Polagoma se bližamo koncu 5. zamejskega balinarskega prvenstva. Letošnja izvedba je potekala v veliki premoči openskega Poleta, ki je dokazal, da letos mu nobena ekipa ni mogla priti do živega, saj je doslej še edina nepremagana četverka. V o-stalih treh kolih (v enem bo Polet počival) manjkata Opencem, da si matematično zagotovijo letošnji naslov, še dve točki. Mirne duše lahko zapišemo, da je letošnji naslov že oddan Poletu. Odvija pa se ogorčen boj za 2. mesto, na katero merijo kar tri ekipe: Kras, Kraški dom in Sokol.
IZIDI 10. KOLA
Polet - Vrh 2:0 (11:2, 11:6); Zar^ ja - Gaja 2:0 (11:0, 11:8); Sokol -Kras 0:2 (10:11, 4:11). Počival Kraški dom.
LESTVICA
Polet 16, Kras 11, Kraški dom 10, Sokol 9, Zarja 7, Gaja 4, Danica 3.
PRIHODNJE KOLO
Ponedeljek, 17. t.m., ob 19. uri v Zgoniku Kras - Polet, ob 19.00 v Rep-nu Kraški dom - Zarja; ob 19.30 na Vrhu Danica - Sokol; počiva Gaja.
(Z. S.)
SREDA, 19. JUNIJA Italijanski pokal
Igraj takoj športno napoved iVi*; imaš do
vas
TORKA
zvečer.
NAPOTKI IGRALCEM
Tekme 1. skupine: napoved se nanaša na delne rezultate ob koncu prvega polčasa.
Tekme 2. skupine: napoved se nanaša na delne rezultate od začetka 2. polčasa do konca.
Tekme 3. skupine: napoved se nanaša na končen rezultat vključno s podaljški. V napoved niso upoštevani eventualni kazenski streli.
wtocukfo
SLUŽBI ŠPORTA«
☆ COMITATO
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ-številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitnl tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 si . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pr.i oglasnem oddelku PUBLIESTt Trst. Ul. Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh. drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L J ZTT	Ifcffd član itairjaruk«
in tiska F ^ Trst	Hletl2V028 tasopi»'*
f 1	založnikov FIEG
16. junija 1985
Drastični gospodarski ukrepi v Argentini
Argentina menjala denarno enoto
BUENOS AIRES — Argentina ima novo denarno enoto. Imenuje se »au-stral« in bo postopoma nadomestila dosedanje »pese«. Velja 1.000 pesov, sicer pa bo njena vrednost fiksno vezana na vrednost ameriškega dolarja. En »austral« bo veljal 1,25 dolarja.
Ta monetarna reforma je le eden od kopice drastičnih ukrepov, ki jih je včeraj ponoči sprejela argentinska vlada, da bi rešila državo iz globoke gospodarske krize, ki jo med drugim označuje ogromna stopnja inflacije: samo v maju so cene narasle za 1.010 od sto. Ukrepe je predstavil sam predsednik republike Raul Alfonsin, ki je v radijskem in televizijskem govoru dejal, da ne gre zgolj za reševanje gospodarske krize, ampak za to, da se reši mlada argentinska demokracija. Za njim je povzel besedo gospo-
darski minister Juan Vital Sourrouil-le, ki je podrobneje osvetlil vladne ukrepe.
Poleg uvedbe nove denarne enote bo od danes opolnoči začela veljati zamrznitev cen, pristojbin in plač. Cene bodo zamrznjene na vrednostih, Id so jih zabeležili to sredo, zaradi česar ne bodo upoštevali divjih poviškov, do katerih je prišlo, ko se je razvedelo, kaj pripravlja vlada. Vlada namerava nadalje kriti državni deficit z realnimi sredstvi, se pravi s primemo davčno politiko in s tujimi krediti. Za cilj si je postavila, da bo državni deficit, znašal največ 2,5 od sto kosmatega narodnega dohodka. Koliko bo ta drastični gospodarski manever uspel, je veliko odvisno tudi od sindikatov, ki so v glavnem v rokah peronistične opozicije.
Rimsko dekle žrtev mamil
RIM — Po vsej verjetnosti je prevelika doza mamil vzrok smrti 20-let-ne Loredane Nimis, ki je širši italijanski javnosti postala znana, ko je bila 12. aprila letos s svojo prijateljico Paolo Carlini žrtev namernega požiga barake v predmestju Rima, kjer sta dekleti živeli. Tedaj je pokojniča utrpela linde opekline, napadeni pa sta bili, ker so v soseski sumili, da kradeta po hišah in avtomobilih.
Loredano Nimis je policija našla umirajočo včeraj ob 1. po polnoči v veži neke stavbe nedaleč od kolodvora Termini. Takoj so jo naložili na rešilec, ali v bolnico so jo pripeljali mrtvo. V veži, kjer je ležala, so našli brizgalko z ostanki mamila. Policija je vsekakor uvedla preiskavo.
Pokojnica je bila pred 20 dnevi odpuščena iz bolnišnice Sant-Eugenio, kjer se je zdravila zaradi opeklin. Ni se vrnila k svoji revni družini, am pak se je s prijateljico Paolo Carlini vselila v stanovanje, ki ga je dala na razpolago rimska občina.
Zaskrbljenost nad usodo fizika Andreja Saharova
OTTAWA — Pastorka znanega sovjetskega fizika Andreja Saharova trdita, da že nekaj mesecev ne prejemata od njega in od matere nobene vesti in sta zato prepričana, da se je Saharovu nekaj zgodilo in da je morda celo umrl. Svoje izjave sta oba pastorka dala ob robu mednarodne konference o človekovih pravicah, ki se trenutno odvijajo v Kanadi. Govorila sta tudi š sovjetskim predstavnikom na konferenci, ki pa jima je zagotovil, da je Saharov zdrav in da ni nobenega razloga za preplah.
Aleksej Semjonov in Tatjana Jankelevič trdita, da je njun očim imel pred kratkim 64- let in da sta mu ob tisti priložnosti poslala darilo v SZ na naslov matere, Jelene Bonner. Paket je nekaj časa kasneje spet priromal v ZDA, iz česar sklepata, da Saharov in žena ne živita več skupaj.
Kot znano je Saharov v izgnanstvu v mestu Gorki, potem ko je leta 1979 javno protestiral proti sovjetskemu posegu v Afganistanu. Uradnih vesti o njegovem zdravstvenem stanju, razen zagotovil predstavnika SZ na konferenci, za sedaj ni.
Kitajska klesti izdatke za vojsko
PEKING — LR Kitajska daje prednost gospodarskemu razvoju, oboroževanje pa sodi v drugi plan, pišejo ugledni kitajski časopisi ter poudarjajo, da v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila pripadnikov kitajske vojske, ki bo odslej štela samo 3 milijone ljudi. Sredstva, ki se bodo tako sprostila bodo šla v investicije. Kitajci so mnenja, da bo mogoče še nekaj časa izogniti se svetovni vojni, kljub ogromnim sredstvom, ki jih za oborožitev 'trošita obe velesili. Človeštvo si ne želi vojne, pravijo Kitajci in zato ne bo izbruhnila takoj.
Na Kitajskem poudarjajo, da gre za usmeritev, ki jo je določil najvidnejši Maocetungov naslednik Deng Xiaoping, ki trdi, da mora Kitajska dohiteti razvite države, predvsem pa zadostiti notranjim potrebam, potrebam kitajskega ljudstva. S slikovito primerjavo je dejal, da je treba najprej napolniti kašče, komaj zatem pa skladišča orožja. Po predvidevanjih izvedencev naj bi Kitajska dohitela razvite države leta 2050, že čez 15 let pa bodo zagotovili vsem Kitajcem »sprejemljive« življenjske razmere.
Politični izvedenci pa so mnenja, da se bo kitajski razvoj nadaljeval, če ne bo prišlo po smrti starega voditelja Deng Xiaopinga do večjih sprememb in če se bo nadaljeval sedanji trend.
Še en recept za srečen zakon
NEW YORK — Procesi znotraj viško industrializiranih družb niso le odraz visokega materialnega blagostanja članov te družbene skupnosti, temveč tudi in predvsem izraz kriz, ki jih materialno bogatenje povzroča. Geslo sodobne družbe je nedvomno uspeti finančno pri čemer niti ni bistveno, kakšne posledice ima ta mentaliteta na družbeno življenje posameznika. Kljub napredku znanosti, masovnemu izobraževanju, ogromnemu številu javnih občil kažejo raziskave na psihološko, moralno in ne redko kulturno krizo sodobnih razvitih družb. Posebno izrazita je kriza družine, t.j. kriza primarne družbene institucije, kar je za vsako družbo še posebno zaskrbljujoče. V ta namen tako država kot posebne institucije
in posamezni strokovnjaki že vrsto let raziskujejo ta »fenomen«, z željo, da bi tudi našli recept za ozdravitev sodobne družine.
Američanka Francine Klagsbrun ponuja tako v svoji sociološki študiji na podlagi vzorca 150 zakonskih parov lestvico obnašanj in zadržanj, ki naj bi omogočila ohranjaje zakona in družine. Do lestvice je prišla preko vprašalnikov, intervjujev, kontrolnih testov. V kolikor je možno izsledke raziskave na tem vzorcu posplošiti še na druge industrializirane družbe, potem je pogoj za srečen zakon enotnost v interesih partnerjev, spoštovanje različnosti zakončevega mnenja in izbire, jasno materialno stanje, miselnost, da je zakon neločljiva enota, kot nekaj povsem logič-
nega, sprejemanje karakternih razlik, sprememb bivalnega okolja, sprememb v poklicu, pri tem pa je potrebno ohraniti lastne hobije in prosti čas ter ekonomsko neodvisnost. Po podatkih Nacionalnega centra za zdravstveno statistiko iz ZDA se konča vsaj polovica porok sklenjenih v tej državi z ločitvijo. Kljub mnogim raziskavam, družinskim in zakonskim posvetovalnicam trend razporek raste.
Pravzaprav vse knjige uspešnice poudarjajo zrelost in vsestransko bogatost osebnosti partnerjev, vendar je za izgradnjo tega ideala potrebna poleg študij predvsem načrtna akcija za pravilno vzgojo mladih rodov kot nosilcev bolj srečne in uravnovešene družbe
S.A.C.A.T
IMPORT - EXPORT nadomestni dell za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
JAVNI NATEČAJ
za 35 mest uradnika 3. stopnje, namenjen italijanskim državljanom, ki
med drugim izpolnjujejo sledeče pogoje na dan predložitve prošenj:
—	da imajo diplomo višje srednje šole in sicer: diplomo klasičnega liceja, diplomo znanstvenega liceja, jezikovnega liceja, tehničnega zavoda za turizem, trgovskega tehničnega zavoda za knjigovodje in trgovske izvedence, tehničnega zavoda za podjetniške izvedence in korespondente tujih jezikov, tehničnega zavoda za geometre, industrijskega tehničnega zavoda s specializacijo iz gradbeništva, telekomunikacij, elektronike, elektrotehnike in termo-tehnike, petletnega državnega-profesionalnega zavoda za trgovino. Izjemoma se natečaja lahko udeležijo tudi tisti/ ki imojo univerzitetno diplomo iz ekonomije in trgovinstva, prava, ekonomskih in bančnih ved, statističnih in aktuarskih ved, politične ekonomije, vodenja podjetij (Economia aziendale), matematike, inženirstva in informatike:
—	starostna doba med 18. in 35. letom;
—	da imajo stalno bivališče v tržaški, goriški ali pordenonski pokrajini. Razpis natečaja interesenti lahko dvignejo na glavnem sedežu
Zavoda in na podružnicah v Gradežu, Tržiču, Miljah, Sesijanu in Porci!. Prošnje morajo dospeti nepreklicno do torka, 2. julija 1985.
Trst, 13. junija 1985
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO

OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu — glede na šestmesečje 1.7.1985/ 31.12.1985 sledeča:
POSOJILO	Izplačljiv kupon 1.1.1986	POVIŠEK KAPITALA	
		6-mesečna	Skupna
		razlika	vrednost
		1.7.1985	dne
		31.12.1985	1.4.1986
1982-1989 ovrednoteno			
I. emisija (SIEMENS)	8%	—1,274%	+ 3,274%
1983-1990 ovrednoteno			
III. emisija (JOULE)	7%	—0,274%	+3,247%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu.
»Mostiščarji «
Tekst in slika: JERNEJ ROVŠEK