Naročnina mesečno 25 Din. £ a inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 VENEC Ček. račun: Ljubljana št 10.690 io 10.349 za iuserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U pra ra : Kopitarjeva 6. telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku D V mlado zarjo! Ponovno smo imeli nn tem mestu priliko opozoriti na jasna dejstva, ki označujejo naš čas kot dobo preloma, ko se idejno, gospodarsko in politično končava doba liberalizma, ki je kot prevladujoča sila obvladal duhove od 16. do našega 20. stoletja. Prva je bila mladina, ki je zaslutila njegov skorajšnji konec. Odtod nemirno iskanje, ki je tako značilno za povojno akademsko mladino pri vseh narodih in v vseh taborih, odtod mrzlična graditev pn zopet podiranje, odtod željno iskanje trdnih tal, na katerih bi se mladina varno čutila kot graditeljica lastne bodočnosti. Da jc tudi katoliške mladino zajel vrtinec časa, je le naraven in neizbežen proces. Snj so se v njenih vrstah zbirali v vseh časih razboriti fantje, ki so paz-no prisluškovali duhu svojega časa in si z mladostnim zanosom utirali pot do daleč postavljenih obzorij. Tako smo doživeli v teku zadnjih let tudi med katoliško mladino več po-kretov z jako radikalnimi nastavki, ki so bili več ali manj svojski, bolj ali manj odgovarjajoči kulturni in socialni strukturi našega naroda. Pred nedavnim časom pn je skupina katoliških akademikov, včlanjenih v »Zarji«, izdala drobno brošuro »V mlade zarje«, s podnaslovom »Izpoved Znrjanov«. Tudi ta brošura je dokument evolucije, v kateri se nahaja naš mladi rod, nn svojem potu do sonca resnice. Vendar pn jc jnko krepek dokument, ki po dolgih letih nemirnega iskanja v katoliškem in izvenkato-liškem idejnem območju, da slutiti trdna tla in jasno smer bodočega razvoja mlade katoliške inteligenčne generacije. Poskusimo za našo javnost poudariti v bežnem pregledu le dve značilnosti, s katerimi se je v navedenem delu katoliška akademska mladina sama označila. Prvo. kar odseva iz vseh spisov in člankov, je izraz globokega spoštovanja in vdanosti katoliški Cerkvi. Tu ne najdemo več sledu onemu bolestnemu nergan.ju na Cerkev in kriti-karsterslvu. ki s0 ga takoj po vojni tuji elementi vnesli tudi v katoliške kroge. Tu ne srečamo več priljubljene fraze iz gotove skupine o »Cerkvi, ki je odpovedala«, ko je v resnici odpovedni nekdo čisto drugi. Nasprotno! Najmlajša katoliška akademska generacija je tudi nn tem polju pomelln z onim filozofskim liberalizmom. ki je tudi nasproti božje ustanovljeni instituciji smatral samega sebe, svoj razum in svojo naravo za edino pravilno in mero-dnjno normo resnice. Odklanja pa tudi ideologijo marksizma, ki vrednoti stvari pod zgolj naturalističnim, ekonomskim vidikom. »Katoliška načela so nam podlaga in edino merilo za vse vrednote. Za nas katolicizem ni eno izmed kulturnih gibal in pojavov, ampak ozračje, v katerem živimo in dihamo« — izpovedujejo mladi akademiki v svojem manifestu. S tem programom naša inteligenčna mladina zopet brezpogojno priznava avtoriteto cerkve, ker je sita dolgoletnih debat v svojih vrstah, ki So se brez cilja in liaska porazgubijale v pesku in ovirale vsako stvariteljsko delo. Proti klicu notranjega upora pokvarjene in k napuhu nagnjene človeške narave: Non serviam! Ne bom služil, ne bom ubogal! Katoliški akademiki brez pridržka izražajo željo po duhovnem vo-diteljstvu Cerkve, pa naj se njena volja izraža v njenih institucijah ali v njenih cncikliknh. — Priznajmo odkrito, da bi takšna zahteva še pred nekaj leti, postavljena brezkompromisno in brezpogojno pred katoliški akademski forum, težko ušla pikremu sumničenju. Naj navedemo besede, ki jih je piscu teh vrstic mlad katoliški inteligent pred kratkim v razgovoru jako značilno poudaril: »Zn nas je Cerkev voditeljica in avtoriteta. Ker smo katoliški lajiki, se podrejamo njenemu vodstvu in hierarhiji. Nas čakajo druge naloge in skrbi, da bi na svojih sestankih čas zapravljali s premlevanjem cerkvene kompetence. To prepuščamo liberalnim in marksističnim racionalistom, ki se love zn izgovori, da ne bi bilo treba poslušati Cerkve.« Drugo, kar poudarjajo mladi v svoji brošuri. je volja, socialno izoblikovati svoj katolicizem. To je rdeča nit, ki prepleta in druži vse misli. Tudi tu jih pot logično votli proč od materialističnega liberalizma in marksizma, ki vidita pred seboj le poedinen, odnosno razred. Njihov pokret se usmerja h krščanskemu univerzalizmu, ki koordinira vse panoge socialnega življenja v nedeljivo enoto in praktično spravlja v sklad bistvene prvine osebnosti ter pravice in dolžnosti občestvenosti. Katoliško pojmovanje sveta je hierarhično; v nnjrazno-vrstnejših stopnjah in oblikah se dviga imi-veisum. Isto raznolikost kaže tudi človeška družba. Nič ni marfj katoliško, kakor vse izravnavajoče vrednotenje stvari in ljudi na zemlji. Saj vemo, da ima vsak človek svojo vrednost in svoj pomen, dn ima prav svoj le njemu lastni individualni smisel. Prav isto velja za družabne ustanove. S katoliško miselnostjo v logični skladnosti je torej, ako beremo, da se proti liberali-stičnemu in kolektivističnemu pojmovanju mehaničnega, vseizravnavajočegn družabnega reda katoliški nkndemiki priznavajo k naravno podani občestvenosti, ki nas po svoji organski razčlenjenosti nujno vodi do stanovskega dru inbnega reda. ki sicer poedincu omejuje neomejeno svobodo, toda mu z ozirom na skupnost vendarle pušča določeno odmerjen prostor in delokrog, ne da bi njegove bistvene človeške pravice tnngiral. Proti kolektivistični psihozi ninse katoliški akademiki kličejo k samovzgoji in oblikovanju osebnosti, ki se bo zavedala svoje Roditeljske odgovornosti pred narodom. Z likvidacijo liberalizma se zdi. da je na potu tudi zdrnvejši in naravnejši odnos inteligenta do lastnega naroda. Opaža se tesnejše sožitje in večje vraščenje mlade inteligence v ljudstvo, iz katerega je izšla. Liberalizem ni imel ne smisla ne občutja za skrivnostne vezi. ki vse ude naroda vežejo v eno ljudsko celoto. Liberalizem je znal le mehanično misliti. Družbo je atomiziral, imel je pred očmi le državljane, prezrl pn je, da se človečnnstvo poedinen uresničuje In ra/.vij« vedno tudi v neki nacionalni pripadnosti. V tem pravcu je nad vse značilna prisega Nemčija proti vsemu svetu Na vse koncesije en sam: 1ME! Posledica S Nadaljnje vedno hujše oboroževanje vsega sveta Von Neurath, nemški zunanji minister. „Reichspraesident" se umakne Reichsliihrerju London, 16. okt. AA. Reuter poroča iz Berlina, da bodo volitve dne 12. novembra po vsej priliki prinesle ukinitev urada nemškega državnega predsednika in predsednikove funkcije same. Mnogi znaki kažejo na to, da se je Hindenburg zaradi Hitlerjeve politike sklenil umaknili v Neudeck, tako da bi Hitler postal edini zakonodajec Nemčije. Nekateri mislijo, da je Hindenburg hotel odstopiti v korist bivšega nemškega cesarja. S tem v zvezo spravljajo nedavni obisk bivšega nemškega prestolonaslednika v Neudecku. Politični krogi so ta obisk močno komentirali, toda v nacijonalno soci-jalističnih krogih ni posebnega navdušenja za monarhijo. V vodilnih krogih nacijonalnih socijalistov veliko razpravljajo o ukinitvi posebnega položaja državnega predsedništva in o ustanovitvi položaja državnega voditelja, ki bi bil obenem državni kan-celar. Korak, ki ga je storila nemška vlada s tem, da je Nemčija zapustila razorožitveno konferenco v Ženevi in obenem najavila svoj izstop iz Zveze narodov, je naravnost usodnega pomena za vso Evropo. Kakor z vso točnostjo poudarja »Temps«, pomeni nemški korak konec politike mednarodnega sodelovanja in utrjevanja miru, katera se je začela leta 1927. ko je bila Nemčija sprejeta kot članica v Zvezo narodov. Zelo težko bo to politiko mednarodne solidarnosti v Evropi in v svetu zopet vpostaviti. Nemčija je — tako beremo v uvodniku »Tempsa« od 14. t. m. — prizadela strahovit udarec Društvu narodov, ki je Nemčijo sprejelo v svojo sredo, dasi Nemčija ni zadostila vsem zahtevam versaillske mirovne pogodbe. Nemčija pa pozablja, da se ima ravno temu dejstvu zahvaliti za to, da je bilo Porenje predčasno izpraznjeno, da so se brisale reparacije in da je zopet postala velesila v zboru evropskih držav. Z izstopom iz Društva narodov je Nemčija žrtvovala svoji želji po zopetni obrožitvi vse ugodnosti, ki so bile posledica njenega članstva v Društvu narodov — stvar, na katero Hitler bržčas ni mislil, ko je s svojim proglasom na nemški narod zaloputnil za seboj vrata Društva narodov. Kaj si more Nemčija obetati Kaj si more Nemčija obetati od take politike — se sprašuje »Tempsc. Nemčija zavzema pred vsem svetom polno odgovornost za to, da leži sedaj na tleh vse, kar so evropske države v teku 14 let z največjim trudom zgradile, da ustanovijo trajen mir med narodi. S tem Nemčija gotovo ničesar ne pridobi. Ker je zaradi nemškega koraka splošna pogodba med vsemi evropskimi velesilami v zadevi razorožitve onemogočena, zato je sedaj versaillska pogodba, ki je bila zadnja leta v bistvenih stvareh v korist Nemčije dejansko malo-dane razveljavljena, vpostavljena v polnosti, in velesile, ki so jo podpisale, ne bodo več pustile, da bi se kršila. V Berlinu to vedo, zakaj Baldvvin je v svojem govoru v Birminghamu jasno povedal, da je Anglija pripravljena braniti sadove svetovne vojne, ki so jo stali 900.000 mrtvih, z orožjem v roki ravno tako kakor leta 1914, ko je šla v vojno, da se upre invaziji Belgije. Nemci vedo, du bodo Angleži marširali v strelske jarke z islo odločnostjo kakor pred 19 leti, če bo Nem- katoliških mladih inteligentov: Pošteno služiti svojemu narod u! V tej smeri hočejo izoblikovati svojo osebnost, svoj značaj, za tem ciljem bodo šli njih napori. Mislimo, dn je po vsem tem njih apel na katoliško javnost, dn jim posveča več pozornosti, skoraj odveč. Sicer si ne prikrivajo, da jih čaka še mnogo dela. Pot, na katero stopnjo, je gotovo prava, toda zahtevala bo celih mož in žrtev, ki jih je v stanu doprinesti le mladostni idealizem, kadar si je svesf borbe zn resnico. Toda mladina, ki je pokazala toliko dobre volje, da se osvobodi kričnvih ekstremov in modnih siru j enodnevnic, ki se odkrito in pošteno prizadeva za svojo duhovno rast, in ki tako iskreno izpoveduje vero v Boga in svoj narod, inkšnn mladina ne zasluži le zanimanja katoliške javnosti, na kntero apelira, ampak jc vredna tudi njene iskrene ljubeznL Jija hotela kljubovati vsemu svetu z novo oborožitvijo. Polom razorožitvene konference po krivdi Nemčije bo brez dvoma pospešil splošno oboroževanje držav in vsi narodi bodo morali vzeti na svoja ramena ogromna bremena, ki so s tem združena. Tega svet Hitlerjevi Nemčiji ne bo odpustil in edini odgovor na njen korak more biti ta, da se vsi, ki ljubijo mir, združijo, da odvrnejo nemško nevarnost. Iz teh jasnih izvajanj oficioznega glasila francoskega zunanjega urada se razvidi, kakšne tlale-kosežne posledice utegne imeti korak kanclerja Hitlerja. Kako ie prišlo do polomn Da se razume objektivno stanje stvari, si je treba predočiti, pred kakšne probleme je bila postavljena razorožitvena konferenca, preden je Hitler s svojim korakom onemogočil evropski sporazum glede razorožitve. Razorožitvena konferenca se je pečala z znanim predlogom MacDonalda. Ta predlog je zahte- val od velesil, da se odločijo glede sledečih vprašanj: 1. Ali naj bivši zavezniki (Francija, Anglija, Italija) razorožijo takoj ali ne? 2. Ako sklenejo, da ne razorožijo takoj, naj določijo, kako dolga naj bo doba preizkušnje, na kateri naj bi se začela efektivna razorožitev. (Doba preizkušnje naj bi se določila zaradi tega, da bi se videlo, ali ima Nemčija resno voljo in namen, odpovedati se nasilju kol sredstvu reševanja mednarodnih sporov). 3. Ali naj se določi mednarodna kontrola oboroževanja? 4. Ali naj se Nemčiji v smislu enakopravnosti, ki ji je bila načeloma priznana decembra meseca lanskega leta, dovoli oboroževanje v toliko, da sme uvesti nekatere vrste orožja (bojna letala, podmornice in tanke), ki so ji bile prepovedane po versaillskem paktu? 5. Kakšna naj bi bila sredstva, s katerimi bi se kaznoval oni, ki se ne bi držal splošne pogodbe o razorožitvi? Zavezniki so odnehali do zadnjega Vzrok preloma - nemška trma Stališče posameznih velesil glede teh vprašanj je bilo v zadnjem momentu, ko je Nemčija najavila svoj izstop, sledeče: 1. Francija, Italija in Anglija so izjavile, da se ne morejo razorožiti takoj, na kar je pristala tudi Nemčija, ki si je pa pridržala načelno pravico, da od velesil slej ko prej zahteva redukcijo orožja v smislu versaillske pogodbe sume, ki je obenem, ko je razorožila Nemčijo, določila, da se bodo pokopoma razorožile tudi vse ostale države brez izjeme. 2. Preizkusna doba se je določila za dobo 4 let. Nemčija je izjavila, da na Io dobo pristane, toda samo pod pogojem, če se ji dovjli, da se sme med tem oborožiti z nekaterimi tipi orožja, prepovedanimi od versaillske mirovne pogodbe. To svojo zahtevo je Nemčija utemeljevala s tem, da je le logična posledica decembra meseca 1932 načeloma priznane ji enakopravnosti. Francija je na to odgovorila, da je Nemčiji bila načelna enakopravnost priznana v času, ko še ni prišel na vlado hitlerizem. Drugič pa se je Nemčiji načelna enakopravnost priznala samo pod pogojem, da se prizna pravica Franciji do sigurnosti pred vsakim eventualnim napadom od strani Nemčije — ta sigurnost pu zahteva, da se uvede preizkusna doba, med katero se Nemčija ne sme iznova oborožiti, kakor sedaj ona zuhteva. In konč- no je popolnoma nelogično, če se dovoli Nemčiji, da uvede tipe orožja, ki jih bo, ko bodo preizkusna leta minula, itak morala uničiti. Kar se tiče Italije, svojega tozadevnega stališča ni oficielno formulirala, zdelo se je pa. da je pripravljena uvedbo nekaterih tipov orožja Nemčiji dovoliti. 3. Kar se tiče kontrole nad orožjem, so tako Francija, Italija in Anglija kakor tudi Nemčija sprejele stalno in avtomatično kontrolo. Toda tudi v tem oziru je Nemčija postavila pogoj, da se ji mora dovoliti delna oborožitev, češ da bi v nasprotnem slučaju kontrola pomenila nadaljevanje ponižujočega položaja za Nemčijo. 4. Francija in Anglija sta popolnoma edini v tem, da versaillska mirovna pogodba absolutno prepoveduje Nemčiji vsako, četudi samo delno oboroževanje. 5. Francija stoji na stališču, da se morajo uvesti kazenske sankcije, ako bi kakšna velesiia ne izpolnjevala obveze splošne razorožitve — Italija, Anglija in Nemčija pa so proti takim sankcijam, ker bi povzročale nepremagljive težkoče. Po dveh mesecih razpravljanja po zgoraj na-značenih problemih je izstop Nemčije, ki je do konca brez vsakega kompromisa vztrajala na tem, da se ji mora dovoliti zopetnn oborožitev, vsaj deloma, povzročil pojioln polom konference. Kaj bo temu sledilo, pa bomo kmalu videli Sodba angleške javnosti: PoloŽaj IU ittko Hudf kakor je na prvi hip izgledalo London, 16. okt. AA. Nadaljni postopek razorožitvene konference še ni znan. Listi smatrajo, da bo predsedništvo konference predložilo splošni komisiji, naj se konferenca odgodi za teden dni, tako da bodo mogli delegati medtem 6topiti v stike s svojimi vladami in sc /. njimi sporazumeti o bodočnosti konference. »Times« pravi, du je zdaj naloga posameznih vlad, da dopovedo Hitlerju, dn vročekrvni sklepi nikakor ne morejo prinesti Nemčiji diplomatskih uspehov. Nemški državni kancelar je udaril baš v trenutku, ko so bila pogajanja tako blizu sporazumu, kakor nikoli dozdaj. List je mnenja, da bo najlažje obnoviti upe v končno rešitev razorožitvenega vprašanja s tem, tla se druge države o njem končno sporazumejo in nato prepusti Nemčiji, nuj sporazum sprejme. Podobno .sodi tudi »Daily Herald«, ki pravi, tla je najboljše, če konferenca nadaljuje pogajanja in če sprejme konvencijo o odkritosrčni in bistveni razorožitvi. »Daily Telegraph« pravi, da zdaj ni čas za alarmantno agitacijo. Zaenkrat ni razlog« za bojazen, da bi bil mir ogrožen. Nemčija nikakor ni v položaju ponižane države. Zavezniki so izpraznili predčasno Porenje, vojaško nadzorstvo nad Nemčijo so ukinili, reparacije so bile črtane, in Nemčijo so sprejeli v Društvo narodov in s tem izkazali najvišje časti in moči v Svetu Društva narodov. Nemčija se zdaj repenči, ker so druge države za splošno razorožitev in ker hočejo Nemčiji priznati ravnopravnost šele čez nekaj let in ne takoj, ker je to odvisno od mednarodnega zaupanja. Pakt štirih ne igro nobene v1o*fe Pariz. 16. okt. (a) Tu so se zadnje dni razširili glasovi, da hočeta Nemčija in neka druga velesila izločiti vprašanje razorožitve z razorožitvene kon-terence ter ga prenesti na teren držav-podpisnic pakta štirih. Ti dve državi očividno računata s tem, da bi sc pri razgovorih v štirih dale laže izsiliti koncesije od Francije. Tudi snočnji »Temps« se v uvodniku dotika tega vprašanja, pri čemer že misel na to, da bi se razorožitveno vprašanje preneslo na drugi diplomatski teren, to je na teren štirih držav, ki so podpisale pakt štirih, odločno odklanja List pravi: Ta misel je samo nova zmota. Opozoriti je treba na to. da stoji pakt štirih po svojem uvodu in bistvenih točkah v zvezi z Društvom narodov in nalaga državam podpisnicam obvezo, da morajo vse storiti za zagotovitev uspeha razorožitvene konference, s katere se je Nemčija zdaj iz lastnega nagiba izključila. V zvezi s tem komentarjem je treba opozoriti na zadržanje Italije, ki očividno želi, da bi se razorožitvena konferenca odgodila. Konferenca zaseda dalie Ženeva, 16. oktobra. AA. Ker sc je odbor razorožitvene konference izrekel za to, da se konferenca nadaljuje, je sklenil sklicati prihodnjo sejo na sredo 25. t. m., splošna komisija se bo pa sestala 26. t. m. Splošna komisija konference je soglasno odobrila sklep odbora, da se zasedanje nadaljuje, in se bo sestala 26. t. m., kakor je bilo predlagano. Madjari premišljujejo Budimpešta, 16. okt. b Včeraj popoldne jc ministrski predsednik Gombos pozval k sehi zunanjega ministra Kanyo in njegovega namestnika Khuen Hedervarya ter upravnika političnega oddelka v zunanjem ministrstvu, barona Apora. Konference so trajale ves dan do večera, nakar jc bil izdan kratek komunike, v katerem se pravi, da je vlada po izstopu Nemčije iz Zveze narodov uvidela potrebo, da prouči političen položaj. Končni sklep v tej stvari še ni bil sprejet. Amerika se boii za dolar Washington, 16. okt. b Kljub nedelji so včerai v državnem departmanu državnega ministrstva delali ves dan. Vsi uradniki so bili na svojih mestih, kar se je dogajalo v izredno resnih slučajih V finančnih krogih prevladuje prepričanje, da bo po izstopu Nemčije iz Zveze narodov prišlo do resnik komplikacij v F.vropi in da se bo sedaj ameriški kapital, ki je tam plasiran, azčel polagoma vračat' v Združene države. To bo imelo zopet za posledico okrepitev dolarskega tečaja. Tak razvoj tečaia pa bi medtem uničil finančno borbo ameriške vlad«, ki jo vodi, odkar je dolar devaroliziran. Radi tega menijo bančniki, da bo ameriška vlada prisiljena intervenirati, da prepreči porast dolarskega te-j čaja.__ Dunajska vremenska napoved: Nadaljno pove ! čanje oblačnosti, zato |>onoči tudi ne bo več tako | hladno. Cez dan le malo nad 10 stopinj: Na zapadu in severu mogoče lahne nadavine z osvežujočimi zapadnimi vetrovi. „Avstrija vedro gleda v bodočnost"(Major Fey) Dunaj, 16. okl. AA. Glede na umor člana pomožne policije jc imel včeraj avstrijski podkancc-lar Fey govor, v kalerem se je dotaknil vseh važnejših političnih dogodkov. Posebno je aludiral na kongres avstrijskih socijalistov, ki se jc te dni vršil na Dunaju in na katerem so delegati tujih držav ostro nastopili proti avstrijski vladi. Fev je naglasil, da je vlada pozorno spremljala vse govorniške izlive na tem kongresu in da jc odločena, da ne bo več trpela širjenja marksističnih tez, ki »spadajo že dolgo med staro šaro«. Nato je omenil izstop Nemčije iz razorožitvenc konic-vcnce ter dejal: Naj se v Nemčiij zgodi karkoli, Avstrija lahko mirno in vedro gleda v bodočnost, če ohrani svojega palrijolskega duha in svojo vojsko. Demonstracije hitlerjevcev Dunaj, 16. okt. AA. Okoli pokopališča v delavskem predmestju, kjer se je vršila spominska svečanost za obletnico smrti dveh nacijonalnili socijalistov, ki so ju ubili 15. oktobra 1932 v nekem spopadu, je včeraj demonstriralo več tisoč nar. socijalistov. Morala je intervenirati policija, ki je z gumijevkami razgnala demonstrante, ko so hoteli predreti policijski kordon in kričali Hitlerju. Okoli 50 oseb jc aretiranih, med njimi več žensk. Naci-jonalno socijalistični študentje so že kar prva predavanja izrabili za prireditev velike demonstracije. Na univerzi in na tehniški visoki šoli so postavili smrdljive bombe, ki so eksplodirale in povzročile paniko. Demonstracije so se nadaljevale tudi zunaj univerze. Z balkona tehniške visoke šole so študentje razobesili zastavo s kljukastim Izid občinskih volitev križem. Policija je z gumijevkami razgnala demonstrante in jih več aretirala. Dunaj. 10. okt. c. Ker Je vlada prepovedala Zvezo nemških študentov, je prišlo danes na vseh i avstrijskih vseučiliščih na Dunaju, v Grazu in Iniiebrueku do hudih demonstracij. Na Dunaju so se začele demonstracije na tehniki, kjer so štu-denli razobesili narodno sorijalistične zastave in zažgali več možnarjev, nabitih s papirjem. Tudi na dunajskem vseučilišču so bile demonstracije. Policija je takoj intervenirala in razgnala študente. Trije so bili ranjeni, 17 pa je bilo aretiranih. Kakor je razvideti iz dosedanjih poročil, so bile demonstracije v liinsbrucku mnogo večje. Tam so študenti metali bombe, ki so povzročale velik dim, tako da je bilo vse poslopje v dimu. Po nalogu vlade so sedaj vsa vseučilišča zaprta. Predavanja se sploh še niso začela, temveč se vršijo samo vpisi. Vstop v vseučilišča bo odslej dovoljen samo s posebno legitimacijo, razen tega pa pripravlja vlada nkt. b. Sovjetski tisk ostro napada Nemčijo zaradi aktivnosti, ki jo v zadnjih časih izvaja nemška vlada v baltskih državah. P<> informacijah sovjetskih listov je cilj te nemške akcije, da v Estonski. Finski in l.a-tviji ustvari baze. ki naj bi služile Nemčiji za slučaj vojne proti sovjetski Rusiji. »Izvofitja« trdijo, da je Hitlerjev pokret ruzvil živahno akcijo \ omenjenih baltskih državah, ki jo je treba pozorno zasledovati in onemogočiti. Vse kaže, da vsa pota vojne, blaznosti brez razlike vodijo v Berlin. Zaradi tega sovjetska vlada ne more ravnodušno gledati na krvavo zarjo, ki vstaja v Nemčiji. Kab demonstrira'o Francozi Pariz, 16. okt. (a) Včeraj so v dvorani občinskega doma v Arrasu odkrili sobo Robespierru. Ob odkritju te sohe je prišlo v Arrasu do več incidentov. Tako so včeraj zgodaj zjutraj našli na aira-škein trgu. kjer so za velike revolucije usmrčali ljudi, giljotino v naravni velikosti. Drugo giljotino so našli na nekem drugem koncu mesta. Oblasti so obe giljotini takoj odstranili. Razen tega so nasprotniki Robespierrove proslave polili ponoči vse glavne ulice v mestu z rdečo barvo, ki je spominjala na kri. po zidovih so pa nalepili lepake proti Robespierru in njegovi proslavi. Meti proslavo samo ni prišlo do nikakega incidenta. Železniška nesreča Belgrad, 16. okt. m. Pri »šestih topolih«, kjer se nahajajo znana belgrajska kopališča, ie prišlo danes po]K)ldiie ob 13.30 do večje železniške nesreče. ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Dve lokomotivi, ki prevažata sladkorno repo iz zunanjega belgrajskega kolodvora v sladkorno tovarno na Cukarici, sta v tem času potiskali več vagonov, natovorjenih s sladkorno repo. Kretnica pa ni bila dobro postavljena in sta lokomotivi uatneslo na prazno četrto progo zavozili na peti tir, kjer je bilo par tovornih vagonov. Ker sla lokomotivi vozili s polno paro, so vagoni z vso silo trčili v na peti progi se nahajajoče vagone. Udarec jc bil tal postavljen inž. Evgen Barac, referent inšpekcije dela pri kralj, banski upravi v Ljubljani, ROJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT Na zborovanju škotske mladinske zveze je imel 1.....-L- dr. MacDonald'■ zna- .tu ti/i// i/tunjU' on "(eno iniuifin nadškof iz Edinburgha msgr. dr. menil govor, v kalerem je dejal: Katoličani še vedno ne razpmejo nujnosti, ki jo veleva enciklika sv. očetu! Se vedno niso spregledali, dn papei resno misli. On je najbolje poučeni vladar na svetu. Nihče mu ne more očitati, da mu manjka poguma, saj je vsemu svetu dal sijajen zgled, dre za boj na življenje in smrt. ki pa bo svet moral izbojevali proti silam zlega. Ali bo svel v bližnjih prihodnjih letih poslal pekel na ! zemlji, lo je odvisno od nas katoličanov. Ali bo za-I Itodno-evropska kultura razpadla v razvaline, ali jo j bos/a izpodrinila boljševizem in poganstvo, lo bo ' odvisno od našega delovanja. Prav lahko se bo zgo-' (lilo, da no Iu med nami ljudje, ki bodo še preliti : svojo kri in dobili mučeniški venec. Pripravimo.se i na lo, ker je lo čislo mogoče. Niti svet niti katoličani doslej še niso razumeli j strahotnega pomena brezposelnosti. To vprašanje postaja vsak dan resnejše in težje. Parlament je odpovedal. In res se zdi človeku, da tega vprašanja parlament ne more rešili. Saj ne ve, kje naj začne in kje naj neha. Z a/o bi rad vsakemu delujočemu človeku zaklical, naj za brezposelne kaj stori iz hvaležnosti do Uoga, ker more še delali. Njemu ni nemogoče nekaj storiti za tiste, ki ne morejo več delati. Ko bi vsak katoličan poslušal mojo prošnjo, bi brezposelno vprašanje na koncu svetega leta bilo , čisto drugačna.* ■ ZDRUŽENA ŠVICA Na predvečer nacionalnega prazniku jr imel katoličan iVotla, zvezni predsednik v Švici, odličen govor. Med drugim je rekel ludi tole: Prišla jc ura, ko se umika nočna tema in se Irga koprena noči, ki visi nad šviskimi vrhovi. Zublji veselja bodo za plapolali na visokih planotah in vršacih. Zvoki zvonov odmevajo po vseh hribih in dolinah, mi pa vidimo pred seboj svojo domovino v obliki mogočnega oltarja, ki na njem gori polno sveč in plamte daritvoni ognji. Naša zvezna ustava ima na čelu zapisano ime božje; mi pa se obračamo v molitvi k nebu in prosimo kakor nekoč naši očetje, rwj nam Rog pomaga, da bomo ohranili in povečali enotnost, moč iri čast naroda. In narod, kateremu je katoličan Molla govoril, ie narod Nemcev, Francozov, Italijanov! Is/ so edini v ljubezni do domovine. Jasno, da Švica o narodnem socializmu ne mara nič slišali KATOLIŠKI POUK ZA ODRASLO MLADINO Škof iz F orla \Vayne v Ameriki je v svojem nagovoru poudaril, da bo trebu bolj skrbeli za verska nadaljevalni pouk tiste mladine, ki je ie odrasla, šoli. Dejal je: »Glavni vzrok, da tako narašča verska mlačnost, je lo, da mladina, ko pride iz šol, nima prav nobenega pouka v verskih rečeh. 1'a bi ravno v le j dobi mladina morala bili temeljilo in natančno poučena v katoliških naukih, o zakonu, o rojstvu, materinstvu in drugih važnih vprašanjih; prav lako, kakor ludi na drugi strani številni klubi ler literarni, umetniški in glasbeni krožki skrbe, da se poglobi znanje, ki ga je mladim ljudem v tem oiiru dala šola. KATOLIŠKO DIJASTVO NA POLJSKEM Katoliška dijaška društva na Poljskem imajo svoj prav poseben značaj. So zastopstva in nosilci katoliške mladine, ki je prevzela nalogo, da ponese Kristusov nauk v vsakdanje življenje. Njihova vloga je toliko važnejša, ker je večina poljskih akademikov praktično in pozitivno vdana verskemu in cerkvenemu življenju. Samo v l'uršavi si o veliki noči lahko naštel 15.000 dijakov, ki so šli k sv. obhajilu. Vseli katoliških dijakov na Poljskem je kakih 35.000. Največje katoliško dijaško društvo jr Mari-janska bratovščina, ki je zastopana na sedmerih vseučiliščih in šteje 1500 članov. Njen namen je širili Marijino češčenje med dijaki in dijakinjami. N'a drugem mestu so akademska misijonska društva, ki so znanslveno-verskega značaja ler imajo nalogo misijonska vprašanja znanstveno obdelava/i ler izvrševali obširno misijonsko propagando. Naslrdnja organizacija, je »Juventus Christiana« (Krščanska mladina), ki deluje pred vsem v Varšavi, v Poznanju in v Vilni. Ta mladina študira pred vsem evangelije, da more Kristusove nauke uvesti v zasebno, socialno in narodno življenje. Središče vseh pa jc »Zveza katoliških dijaških društev«, ki izdaja svoj časopis *Katoliška mladina r. VEČ DUH0VSKIH POKLICEV F zadnjih desetletjih smo doživljali, da je med Cehi šlevilo duhovskih poklicev bilo vedno manjše. Letos pa to mogli ugotovili, da število mladih bogo-slovcev narašča in da prihaja v bogoslnvnice mnogo več mladeničev kakor prejšnja leta. Samo bogo-slovnicah v Rudjejevicah šteje letos lOti bogoslovcev, praška bogoslornica pa kar 156. To je doslej naj-retje šlevilo, odkar imajo novi seminar. Med boa» sluvci je 87 Cehov in 00 Nemcev. Občinski volivni izidi Črnomelj Adlešiči: IS odbornikov, 470 volivcev 381 volilo. Petek (JNS) 201 (15). Atrucl (JNS) ISO (5). Črnomelj-mesto: 18, 407, 365, Miillev (JNS) 22H (16). Klemene (op) 157 (2). Črnomelj okolica: 24. 765, 552, Graliek Ant. (JNS) _25'> (4), Gruliek Ivan (op.) 273 (20). Dl-ugatilš: 18, 463. 352, štefanič (JNS) 180 (15). Mušič (op.) 172 (3). Semič: 24. 755, 486, Kočevar (JNS) 220 (16), Vidmar (JNS) 72 (2). Malnerič (op.) 194 (6). Stari trS: 18. 415. 374. Mujerle (JNS) 158 (3), Šterk (JNS) 210 (15). Mavrin (JNS) 6 (0). Vinica: 24, 711. 544. Stegne (JNS) 277 (20), Ostronič (op.) 267 (4). Dol. Lendava Bogojina: 18 odbornikov, 646 volivcev, 547 volilo, OSUij (JNS) 266 (3). Gutman (kompr.) 281 (15). Bratonci: 24. 870, 660. Erjavec (JNS) 253 (3), Cigan (kompr.) 407 (21). Črenšovci: 24. II4K. 908. Skoberne (JNS) 406 ( 4). Horvat (kompr.) 502. (20). Dobrovnik: 24. I0"6. 500, Trajber (JNS) 307 (21). Leoniiran (JNS) 193 (3). . Dolnja Lendava: 24. 902, 636, Dr. Pikus (JNS) 237 (2). Bačie (kompr.) 399 (22). Gaberje: 24. 935. 697. Kiraly (JNS) 303 (4), Lebur (kompr.) 394 (20). _ Genterovci: 18. 523. 3f>9, Nerzic (JNb) 167 (3). Slivnejek (kompr.) 202 (15). Polana: 18, 618. 344, Jerič (JNS) 163 (3), Jak lin (JNS) 181 (15). Odranci: 24. 978, 694. Horvat (JNS) 280 (3), llozjan (kompr.) 414 (21). Orešje: 24, 806. 522, Muhvič (JNS) 333 (21), Pavlinek (JNS) 189 (3). Turnišče: 24, 1(K)4. 535. Dravec (JNS) 124 (2), Litrop (kompr.) 411 (22). Kamnik Blagovica: 18 odbornikov, volivcev 373, volilo 292 Iglič (JNS) 138 (3); Streker (op.) 154 (15). Dob: 18, 619, 506, Detela Ivan (JNS) 275 (15), Štarbek (op.) 231 (3). Homec: 18, 484, 380, Giovaneli (JNS) 192 (16), Repenšek (op.) 144 (2), Nastran (op.) 44 (0). Ihan: 18, 260, 232, Ložar (JNS) 133 (15), Kokal) 'OP) Kamnik-mesto: 24, 793, 679, Krataar (JNS) 457 (22), dr. Vidac (kompr.) 222 (2). Kamnik-okolica: 18, 625, 449, Medved (JNS) 108 (1), Novak (op.) 386 (17). Kamniška Bistrica: 18, 657, 529, Pavhč (JNS) 148 (1), Urh (kompr.) 381 (17). Komenda: 24, 869, 663, Vode (JNS) 224 (2), Štrcin (op.) 439 (22). Lukovica: 24, 755, 629, Mav (JNS) 186 (2), Kersnik (kompr.) 443 (22). Mengeš! 18, 446, 352, Kosec (JNS) 125 (2), Šušteršič (op.) 227 (16). * Moravče: 24, 971, 861, Tome (JNS) 544 (21), CerMi^:31l78,(300, 115, Novak (JNS, 115 (18) Kandidatna lista Učakar (op.) vsled formalne napake zavrnjena od predsednika komisije, ker je na kandidatni listi rtianjkal podpis sodnika. Radomlje: 18, 298, 248, Škerjanec (JNS) 64 (1), Pavlin (op.) 184 (17). Trojane: 13, 337, 204, Cukjati (JNS) 204 (18). Trzin: 18, 360, 310, Čolnar (JNS) 199 (16), Kepic (kompr.) 111 (2). Tuhinj: 24, 730, 579, Cevec.(JNS) 271 (4), Po-ljanšek (op.) 308 (20). Vodice: 18, 535, 406, Jenko (JNS) 223 (15) Kranjec (op.) 183 (3). Kočev'e Dolenja vas: 18, 604. 495 Henigman (JNS) 181 (2), K romar (op.) 314 (16). Fara: 18, 718, 513, Kajfež (JNS) 183 (2), Maje-tič (JNS) 275 (16). Delač (op.) 55. Kočevje mesto: '24, 726, 630, Lovšin (JNS) 450 (22). dr. Sajovic (JNS) 180 (2). Kočevje okolica: 24, 954, 620, Jaklič (JNS) 620 (24). Kočevska Reka: 18, 632, 483, Tschinkel (JNS) 481 (18), Zdravič (JNS) 2. Koprivnik: 18. 356. 218. Rožič (JNS) 218 (18). Loški potok: 18, 702. 531. Lavrič (JNS) 280 (15) Rus (op.) 251 (3). Mozelj: 18, 498. 347, Schmitsch (JNS) 347 (18). Sodražica: 24, 861, 642. Ivane (JNS) 406 (21), Levsiek (op.) 236 (3). Ribnica trg: 18. 614. 501. Klun (JNS) 342 (16). Petel (op.) 159 (2) Stari log: 18, 590. 218, Samide (JNS) 218 (18). Ribnica okolica: 18, 634, 455, Kovačič (JNS) 242 (15), Šmalc (op.) 213 (3). vo-Strnad Velike Lašče: 30. 1701, 1418. Hočevar (JNS) 721 (25). Jelene (op.) 697 (5). Vidi m - Dobrepolje: 24 odbornikov, 1106 livcev, "01 .olilo: Žteli (JNS) 126 glasov (4), Si (op.) 475 (20). L iija Kresnice: 18 odbornikov, 426 volivcev, 375 vo-i lilo: Kos (JNS) 101 (3), Ustar (JNS) 129 (3), Ko-kalj (kompr.) 145 (12). Krka: 18, 454, 345; Jeraj (JNS) 170 (3), Podržaj (JNS) 175 (15). Litija: 24, 859, 670; Lajovic (JNS) 392 (21), Le-binger (op.) 278 (3). Stična: 18, 604 , 484; Stopar (JNS) 256 (15), Mestnik (komp.) 228 (3). Sveti Križ: 18, 638, 492; Božič (JNS) 364 (15), Martinčič (op.) 228 (3). Šmartno pri Litiji: 24, 915, 749; Strman (JNS) 402 (20), Drčar (op.) 347 (4). Št Lambert: 18, 356, 303; Vrtačnik (JNS) 188 (16), Jurič (komp.) 115 (2). Trebeljevo: 18, 482, 393; Končar (JNS) 112 (2), Gale (op.) 281 (16). Vače: 18, 564, 498; Kos (JNS) 270 (15), Mrva (op.) 228 (3). Št. Vid pri Stični: 24, 822, 588; Krašovec (JNS) /82 (4), Pevec (op.) 306 (20). VeL Gaber: 18, 549, 411; Čebular (JNS) 166 (3), Zaje (kompr.) 245 (15). Višnja gora: 24, 943, 760; Potokar (JNS) 201 (2), Erjavec (kompr.) 559 (22). Zagorje ob Savi: 36, 2265, 1671; Drnovšek (JNS) 750 (24), Prosenc (op.) 620 (8), Čobal (Soc.) 301 (4). Metlika Gradac: 18 odbornikov, 568 volivcev, volilo: 457, Smuk (JNS) glasov 202, odb. mest (3). Pezdirc (op.) glasov 255, odb. mest (15). Metlika mesto: 18, 390, 338, Malešič (JNS), 239 (16). Koren (op.) 99 (2). Metlika okolica: 24, 1117. 992, Bajuk (|NS) 504 (20), Nemanič (op.) 488 (4). ^ Radatoviči: 18, 533, 276, Smiljanič (JNS) 276 Novo mesto Bela Cerkev-Št. Peter: 24 odbornikov, 861 volivcev, 623 volilo, Kramar (JNS) 352 (21), Bcvc (op.) 271 (3). Brusnice; 24, 882, 255, Krevs (JNS) 255 (24). Čermošnjice: 18, 459, 144, Pečanec (JNS) 144 (18). Dobrniče: 18, 602, 375. Grmovšek (JNS) 177 (3), Slak (op.) 198 (15). Dvor: 18, 490, 376, Kovač (JNS) 185'(12), Zupančič (kompr.) 123 (4). Koželj (op.) 68 (2). Hinje: 18, 325, 350, Šporar (JNS) 118 (2), Pečjak (op.) 232 |16). Mirna: 18, 490, 420, Bule (JNS) 227 (15), Ce-lar (kompr.) 193 (3). Mirna peč: 24, 764, 401, Povše (JNS) 255 (21), Krevs (op.) 146 (3). Novo mesto: 24, 1046, 640, dr. Rezek (JNS) 640 (24). Prečna: 18. 758, 472, Zagorc (JNS) 346 (17), Turk (op.) 126 (1). Šmihel-Stopiče: 36, 1920, 1196, Matko (JNS) 762 (32), Kulovec (JNS) 120 (1), Hrovat (op.) 314 (3). Toplice: 18, 753, 599, Rom (JNS) 327 (15), Pezdirc (op.) 272 (3). Trebnje: 24, 863. 662, Miklič (JNS) 387 (21), Žafran (op.) 275 (3). Vel. Loka: 18, 669. 544, Saje (JNS) 451 (17), Abolnar (op.) 93 (1). Zagradec: 24, 820, 602, Hrovat (JNS) 437 (22). Skupek (op.) 165 (2). Žužemberk: 18. 585, 439, Pehani (JNS) 256 (16), Stupica (op.) 183 (2). SSovenigradec Mislinie: 24 odbornikov, 819 volivcev, 508 volilo; Rozman (JNS) 220 (3), Planišek (op.) 288 (21). Pameče: 18, 631, 403; Brezovnik (JNS) 103 (1), ing. Vrhnjak (op.) 300 (17). Podgorje: 18, 695, 444; Areh (op.) 444 (18). Slovenjgredec: 18, 331, 284; dr. Bratkovič (JNS) 167 (16), Marčič (op.) 117 (2). Šmartno: 24, 883, 501; Pečolar (JNS) 242 (4), Hribernik (op.) 259 (20). Šoštanj, mesto: 18, 468. 309, dr. Majer (JNS) 309 (18). Šoštanj, okolica: 18, 590, 367; Perovec (JNS) 2C5 (15), Košar (op.) 162 (3). Topolščica: 18, 618, 384; Žlebnik (JNS) 221 (16), ' Škraba (op.) 163 (2). Velenje: 36, 2172, 1424; Blatnik (JNS) 469 (4), j Sempel (op.) 804 (31), Valenčak (Soc.) 151 (1). ' (Izide iz drugih okrajev priobčimo jutri). Italijani aretirati inž. Fr. Dedeka Ugledni ljubljanski gradbeni podjetnik ing. Franjo Dedek, ki gradi na Sušaku velika carinska skladišča, se je vozil po svojih poslovnih potih, ki so bila vsa v zvezi z gradbo carinskih skladišč, že več kot poldrugo leto po večkrat vsak teden iz Ljubljane na Sušak čez Postojno in Reko, ker mu je bila ta pot najkrajša in v poslovnem oziru najbolj prikladna. Vozil se je vedno s svojim avtomobilom, ki ga je šofiral njegov šofer Alojzij Bešter. Pred dvema mesecema se je nekega dopoldne vračal s Sušaka nazaj v Ljubljano. Nad Matuljami, kjer križa ceslo železnica, se je moral avtomobil radi mimo vozečega vlaka ustaviti. V tem času je prikorakala po cesti kolona italijanskih vojakov, med njimi četa s poljsko kuhinjo, na kateri je sedelo nekaj vojakov, ki so prav v tem času jedli makarone. Vojaki so "se šalili in smejali ter v tem veselem razpoloženju izzval gospoda inženjerja, da jih je vjel na fotografski film. To je videl neki podčastnik, ki je pristopil k inženjerju in ga opozoril, da fotografiranje ni dovoljeno. Vse to se je zgodilo v prav prijateljskem tonu, in gospod inže-njer je radevolje izročil film, ki ga je pravkar posnel. temu podčastniku s pripombo, da mu je pa žal drugih filmov, ki so se nahajali zaeno s pravkar posnetim v zvitku, ker je imel posnete svoje gradbe s Sušaka kot iz Zagreba, kjer gradi veliko gimnastično dvorano. Uslužni podčastnik je dal gospodu inženjerju svoj naslov in ga povabil; da ga pri svojem povratku na Reko odnosno Sušak obišče v vojašnici, kjer mu bo vse druge filme povrnil. — Ker inž. Dedek ni mogel po tem dogodku nekaj časa na Sušak, je pisal temu podčastniku, la naj bo tako prijazen in naj izroči njegove filme ravnatelju Itanco di Roma na Reki. s katerim je tnan. Za slučaj, da je imel kake stroške, pa naj mu gospod ravnatelj, pri katerem naj se podčastnik s tem pismom legitimira, -povrne te stroške. To je dejanski stan tega dogodka. Dne 17. septembra, torej pred enim mesecem, se je peljal gospod inženjer zopet na Sušak. Ž njim se je peljal tudi urednik gospod Kavljen in njegova gospa soproga, ki st.. hotela napraviti majhen izlet na Jadran. Avto je šofiral kot navadno šofer Al. Bešter. Ko so privozili na Reko do mostu ki meji Jugoslavijo od Italije, so ondotne oblasti aretirale gospoda inženjerja, šoferja in se polastile tudi avta. G. Ravljen in njegova gospa soproga pa sta bila puščena v Jugoslavijo. Kakor omenjeno, je minilo od tega časa že mesec dni, navzlic mnogobrojnim intervencijam, pozvedovaujem in pisanjem na vse mogoče oblasti pa ni mogoče do danes doznati niti. kje se nahajata aretiranca, niti česa sta obdolžena in niti, kako se jima godi. Vse prošnje 78-letne bolehne matere gospoda inženjerja ne zaležejo nič in niti toliko, da hi se moglo aretiranrema vsaj sporočiti, kako jc doina. kako je v podjetju in kako je z materjo, ki je bila. kakor znano, gospodu inženjerju polog njegovega podjetja edina skrb in radost na svetu. Smrf pod vlakom Višnja gora, 16. oktobra 1933. Vlak je povozil v nedeljo popoldne posestnika Janeza R e t r i č a iz Peščenjaka. Sel je s tovarišem na njivo pogledat koruzo. Sla sta po železniškem tiru. Ker sta bila oba gluha, nista slišala signala, in takn se je zgodila smrtna nesreča. Naj v miru počiva, dobri mož! Prvi vtis ostane, - določa pa ga videz Vaših zob. Samo z negovanimi zobmi ste simpatični in samo prijeten dih in vonj iz ust da občevanju vso prijetnost. Pri negi ust in zobovja ne morete pogrešati Odola. — Samo (D ID ((DLL ima prijetni dvojni učinek: Da namreč čist in prijeten dih in vonj ter desinfiscira istočasno usta in zobovje. Odol je antiseptičen. Ponovni vlomi v karmeličanshi samostan na Selu f^' ^Z„cLho'e,i ravo vlomilčevo je to, da mu ni bilo dosti škode, ki jo je že naredil, temveč da jo oelo nameraval redovnice zastrupiti I Komisija je namreč ugotovila. da so bile gobe, ki so ostale od poldne, zastrupljene. bržkone tudi tri sklede mleka, ki so ga morale zaradi večje varnosti izliti. dasi je sedaj trda z mlekom. — Kako nasilen je bil vlomilec, dokazuje tudi to, da je skušal vdreti celo v klav-zuro pri velikih železnih vratih, kjer je že izmaknil en vijak: več pa ni mogel, ker je vhod predobro zavarovan. V samostanu so se malo prej sumljivi ljudje ponujali, da pregledajo strelovode iu se sklicevali na to, da so poslani. Prav lako so je nekdo informiral pri vratariei, če imajo v samostanu telefon, češ, da bi moral v tem slučaju v klavzuro pogledat, če se vse ujema. K sreči so redovnice o pravem času zaslutile, da se nekaj 110 vjema« in možakar ni prišel na svoj račun. Le škoda, da ga niso mogle prijeti. Brezposelnim delomrznežem in zapeljanim revežem menda »bogastvo« siromašnih karmeličank ne da spati. Ti ljudje pozabljajo, da bodo pri njih zastonj iskali denarja in svetnih dobrin, saj spadajo karmeličanke mod najstrožje ženske rodove in so se popolnoma odpovedale svetu, da v tišini samostanskih zidov, v uboštvu in neprestani molitvi, — molijo tudi tiste, ki jim hudo žele in se sami za Boga ne brigajo, — edinole Rogu služijo. Zadnji vlomi v karmelski samostan postavljajo okolico Sela v zelo slabo luč. Prosimo mero-dajne oblasti, da posvete tem dogodkom vso pozornost in poskrbe. da se krivci izslede ter zavaruje skromno in že itak ubogo i molje in življenje redovnic. Že pred meseci jo Slovenec« poročal o po-skušaneni. pa še o pravem času preprečenem vlomu v samostan karmeličank 11:1 Selu pri Ljubljani. Na letošnji praznik Male sv. Terezije (3. okt.) so bile mirne redovnice presenečene po novem vlomu >nočnih gostov,, ki imajo menda sploh samostan na piki, ker ga ne puste več na miru. Že parkrat so brezvestneži pokradli revnim karmeličankam dosti sadja, med tem tudi najlepših breskev, ki so jih hranile, da popolnoma dozore. Drugič so prišli na dolnji vrt in preklali drevesa ter cele velikanske veje zmetali na tla in vse po-mendrali. Opustošenje je bilo tako. da bi takega največji vihar ne mogel povzročiti. Medtem, ko so tatovi lomili drevesa, so drugi zadrževali psa na gornjem delu vrta. Ker so redovnice ravno tedaj na koru opravljale svoje nočne molitve, niso seveda ničesar slišale in zločincem se je vandalsko delo sijajno posrečilo. Komisija sama se je zgražala nad razdejanjem, ki ga je na vrtu našla. — Toda prišli so zopet: to pot na manjši vrt in so psa doli zadrževali. Odnesli so kake tri nahrbtnike lepili breskev iz sadnega vrta ... Najgrše so pa počenjali v noči po prazniku Male sv. Terezije. Bržkone jih je privabilo darovanje za cerkev, ker so so nadejali dobrega plena; pa je bilo škoda tolikega truda. Ena od sestra je sicer čuvala, ker od prvega vloma. 10. septembra, redovnice menjaje čuvajo vsako noč. sicer bi nobena ne mogla mirno počivati Vonoči so vdrli v jedilno shrambo, odprli okno. z, demantom prerezali šipo in odnesli precej pravkar nabavljenega masla. Ker je maslo stalo 1111 oknu nasproti stoječi štelaži in ga vlomilec ni mogel zlahka doseči, si jo napravil primerno pripravo, da je mogel zajemati ... Kar pa kaže na naravnost zločinsko na- Čedna trojica od „Edinosti" Preiskava proti čedni trojici direktorjev zadruge »Edinosti« Francu Kendi, Krištofiču in Žun-koviču, ki jo vodi zagrebška policija, spravlja na dan čimdalje bolj zanimive podrobnosti, ki pa niso nikakor drobne, temveč prav gorostasne. Kcnda jc v preiskavi celo cinično duhovit in je izjavil: »Direktorji niso krivi temu, če so člani upravnega udbora določali za direktorje tolikšne honorarje?« Direktorji duhovito izjavljajo: »Zakaj so nam pa ljudje verovali? Kaj smo mi temu krivi?« In res so ljudje plačevali pet mesecev velike vsote denarja v trdni veri, da dobe potem brezobrestno posojilo. Samo iz Podravinc je »Edinost« izvlekla 690.000 Din. In kaj ie dala za to Podravini? Nekemu kmetu, ki je plačal 300 Din članarine je dala posojilo 5000 Din in ta se je v nekem lokalnem časopisu za to javno zahvalil. Nato so pa pričeli kmetje kar na debelo vlagati članarino v zadrugo, toda posojilo je dobil samo eden, ki je pač | gospodom od »Edinosti« služil le za vabo. O upravnem odboru tc »Edinosti« se gospodje ! direktorji izjavljajo zelo laskavo. Pravijo namreč, da so člani upravnega odbora primitivni ljudje, ki se ne razumejo na kupčije. Upravni odborniki so prihajali iz Slovenije v Zagreb na seje, poslušali važne izjave gg. direktorjev, kimali z glavami in bili zadovoljni z vsem, najbolj pa z dnevnicami, ki so jih redno dobili po nekaj tisoč. Po zakonu in po pravilih zadruge pa je upravni odbor zadruge odgovoren za poalovanje, o katerem pa niti pojma niso imeli. Na podlagi te izjave direktorjev je policija dala aretirati predsednika Štrbalja in tajnika Sagadina iz Slovenije. Redne plače so imeli gospodje direktorji po 3500 Din mesečno, več pa so si zaslužili s tanlijemami in provizijami. Samo pro- vizije za gospode direktorje so v enem mesecu znašale 118.000 Din, Žunkovič |e izjavil, da ima Kenda nekje na varnem mestu spravljenih 80.000 Din, Kri-štofič 66.000 Din, Žunkovič pa samo 50.000 Din. Žunkovič se je sploh pritoževal, da je bil zapostavljen in da zato ni mnogo prejel. Žunkovič jc dejal, da je denar poslal svoji družini, da plača svoje dolgove. Ker so bili člani zadruge v zadnjem času »nepotrebno sitni«, kakor so trdili direktorji v svojih okrožnicah na člane zadruge, so jih direktorji za silo pomirili s tem, da so jim izstavljali na Poštno hranilnico čeke, da dvignejo denar, toda ti čeki niso imeli kritja. Prav zanimiva so pisma članov zadruge, ko so zahtevali »brezobrestna posojila«. Nekateri so »Edinosti« grozili, da jo prijavijo policiji, drugi so se norčevali iz njenih okrožnic, češ: »Vi kar lepo hodite s svojimi okrožnicami, enkrat boste morali žc zažvižgali drugo pescm«l Tretji zopet pravijo, da je »ugledni naslov zlorabil zaupanje in denar ljudi« ler proSi, da mu povrne vsaj njegov denar, ki ga je plaial. Zopet drugi je pravilno trdil v svojem pismu, da se direktorji brigajo samo za sebe, ne pa za člane zadruge. Nekdo v pismu izjavlja, da bi bilo treba direktorje obesili na prvi steber. PoH-cija pa pravi sedaj, da se jc pobrigala, da so direktorji na varnem, sicer bi jih člani zadruge nemara res še obesili. — Pri poapnenju arterij v možganih in srci dosežemr pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Ljubljanske vesli: Krompir za poplavljence Ljubljana, 16. oklobra. Po povodnji na Barju je zadnjič cenilna komisija mestne občine delno pregledala in ocenila škodo, ki jo je voda povzročila posameznim posestnikom njiv iu vrtov. Ljubljanska mestna občina sega s svojim pomerijem daleč na Barje, saj je znano, da je n. pr. znani obelisk na Ižanski cesti v središču ljubljanske občine. Pod mestno občino spadajo prave kinetske vasi. kakor Črna vas. Ilovica, ilaupt-manca in manjša naselja. Poplavljene pa so bile deloma tudi naselbine ob Ižanski cesti, dalje polovica Galjevice itd. Povsod je povodenj uničila skoraj vse pridelke, kar jih je bilo še na polju, to je v prvi vrsti krompir, zelje, še ves fižol v zrnju in drugo. Večina kmetov je bila navezana izključno le na te pridelke, pa tudi prebivalci Oaljevice, kjer je mnogo brezposelnih družin, je računalo s pridelki svojih vrtičkov. Mestna občina ie obljubila svojo pomoč, da prebivalstvu vsaj nekoliko nadomesti izgubljene pridelke. Osemdesetletnico Ta pomoč je prišla v obliki šestih vagonov krompirja, ki so ga danes dopoldne delili med prizadete poplavljence na dolenjskem kolodvoru. Razdeljevanje je vodil obe. svetnik Vrbinc z Barja. Krompirja so bili v prvi vrsti deležni tisti Barjani. ki so bili o razdeljevanju obveščeni že prej in ki jim je pravico do mdpore priznala komisija. Prišli pa so tudi drugi Barjani iu listi, ki so prišli ob pravem času, so tudi dobili krompir. Ker se je krompir delil na dolenjskem kolodvoru, torej prebivalcem Oaljevice pred nosom, so zanj zvedeli tudi ti prihiteli prosit za krompir. Toda za vse tc prosilce, od katerih bi sleherni mogel dokazati po- | trebo in upravičenost do podpore, je bilo krom- I pirja zaenkrat premalo. Vsaka družina je dobila po ! 4Sonata strahov«. Red B. Kino Kodeljevo ob 20: »Logarjeva Krista«. Znižane ccnc. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Mlad in starejši gospod oba bosta zadovoljna. Vsak dobi ono, s čemer mu je ustreženo. Lepe tkanine in solidno Izdelavo. Stvari, ki vsekakor zaslužijo pozornost. Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova c. 3 0 Udeležba na lekarnarskeni kongresu. Kakor smo že poročali, bo dne 30. 1. m. v Ljubljani redni kongres jugoslovanskih lekarnarjev. Vseh lekarn je v državi 915, člani lekarnarskega združenja pa so tudi oni uslužbeni magistri, ki so najmanj 5 let v službi, torej je vseh članov združenja okoli 1400. Kljub kriz, in drugim vzrokom vodstvo ljubljanske sekcije računa, da se bo kongresa udeležilo najmanj 300 delegatov in članov združenja. Mnogo delegatov bo po kongresu odšlo še na razne izlete, zlasti na Bled. Raznih večjih in manjših kongresov ler večjih prireditev je bilo letos v Ljubljani zelo dosti in se bo poznalo tudi v statistiki v tujskem prometu. Nedvomno so vsi Ii gostje pustili v Ljubljani marsikak novec, ki pride ljubljanskemu prometu v sedanjih časih izredno prav. © Članice Srednje stolne kongregacije naj se udeleže pogreba svoje soseslre Marice Kostanje-vac, ki bo danes ob 14 izpred hiše Pred škofijo 9. 0 Francoski tečaji, ki se vrše na moškem učiteljišču v Ljubljani, so se izpopolnili s še eno kon-verzacijsko uro na teden. Prva ura bo v sredo 18. t. m. od pol 19 do pol 20. Predaval bo dr. Ivan Črnagoj, ki je živel več let v Franciji in bo mogel nuditi poslušalcem uspešno in zanimivo konverza-cijo. Vabimo interesente, da se udeležujejo ludi le konverzaciiske ure. Za one, ki še niso vpisani, pa pripominjamo, da se sprejemajo nove prijave še nadalje pri g. A. Dolencu na moškem učiteljišču v Ljubljani. Ponovno opozarjamo, da za mesečno ukovino Din 20 lahko vsak obiskuje vse tečaje. • Za napravo cestnega kanala v Frančiškanski ulici in za popravilo zbiralnega kanala v Prešernovi ulici jc razpisana ofertalna licitacija. Ponudbe je vložiti pod običajnimi pogoji pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra 2, II., do torka 24. oktobra do 11 dopoldne. Islotam so na ■ vpogled vsi razpisni pripomočki. 3 Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi marca zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti 6. novembra, za efekte (perilo, prepro- Trgovci! Naročite božične razglednice, ki jih izda škofijski odbor Katoliške akcije! Izidejo 15. novembra. Štiri vrste v štiri-barvnem tisku! gc itd.) pa 13. novembra od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15. 0 Dva poškodovanca. Na Gosposvetski cesli je nekdo napadel z drogom 26 letnega vrtnarja Dominika Jerana s Celovške ceste 7 Neznanec je sunil Jerana z vso silo v trebuh ter ga resno ranil, tako, da je moral Jeran v bolnišnico. — V nedeljo zvečer jo je skupil tudi 28 letni delavec Štefan l lalouš iz Vošnjakove ulice 16. Nekdo ga je med prepirom napadel in udaril s kolom po glavi. Tudi llalouš je moral v bolnišnico. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Dram« Začetek ob 20 Torek, 17. oktobra: »Sonata strahov«. Red B. Sreda, 18. oktobra: »Pravica do greha«, premijera. Red Sreda. Četrtek, 10. oktobra: ob 15: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Dijaška predstava jxi globoko znižanih cenah. Izven. Opera Začetek ob 20 Torek, 17. oktobra: Zaprto. Sreda, 18. oktobra: Zaprto. Četrtek, 19. oktobra: »Ol-Ol«. »Začarani prlič.« Prcmijeri. Red Četrtek. Poizvedovanj Dotičnn oseba, ki je pobrala v nedeljo zvečer pri prcdtduvi v Rokodelskem domu črne modne usnjene rokavice, .se naproša, dn jili vrne proti nagradi v trgovini Malnnr nu Vodnikovem trgu. Trbovlie Lukežev sejem I«) jutri v Trbovljah. Sejmi so pri nas zgubili prejšnji pomen, tu se jc šc med vsemi najbolj obdržal na vrhu— kljub s preme n jen i lil raz me rani. Novi župan klouovšek Jakob, podžupan Ahac Rudolf in ostali odborniki so razglašeni nu občinski deski — vseli skupaj jih je 56. Kranj Glasbena šola v Kranju ima v sredo 23. okl. ob Ji) \ pevski sobi gimnazije .svoj redni občni | /bor z običajnim dnevnim redom. Društveni j člani, starši učencev in ljubitelji glusbe so | vljudno vabljeni k številni udeležbi. — Odbor. P tU t Razglas mestne uprave. Z ozirom na številna vprašanja se obvešča prebivalstvo, da bo nova j tkalnica v Ptuju predvidoma od meseca novembra t. 1. dalje sprejemala delavce, in sicer pretežno ženske. Moški pridejo le v tem slučaju v jioštev, ako so bili v tekstilni stroki že zaposleni. Delavke iz n.esta, ki reflektirajo na delo v novi tkalnici, naj se prijavijo pri mestni upravi. Iz ptujske gimnazije. Ravnatelj ptujske gimnazijo g. dr. Josip Komljanec, ki je — kakor smo poročali — upokojen, je dobil te dni upokojitveni dekret in je že razrešen službe. Služboval je 34 let. Novi ravnatelj lega zavoda g. dr. Maks Kovačič je prevzel z današnjim dnem ravnateljske posle. Vlom v mehanično delavnico. Vlomljeno je bilo v delavnico mehanika Ivana Zaverski, na Ormoški cesli. Vlomilci so razbili okno in zlezli v delavnico. Odnesli so razne mehanične predmete, kakor gumijaste plašče in zračne cevi itd. škoda znaša okroglo 3500 Din. svojega rojstva je obhajal v krogu svoje družine in sorodnikov tc dni g. Franc Novak, po domače Franck, iz Breze pri Trebnjem. Mož, ki ie še danes korenjak, zasluži, da niti tudi naš list posveti par vrstic za njegovo 80 lelnico. G. Novak se je rodil v Dobrepoljah. Izučil se je mizarstva in ie bil daleč na okrog znan kot zelo soliden in prvovrsten mizar. Štirikrat jc šel čez široko morje v Ameriko, kjer si jc s pridnostjo in varčnostjo prislužil toliko, da si je kupil in dogradil lasten in zelo udoben dom, na katerem gospodari njegov sin Jože. Otrok sc mu je rodilo osem, katere je mož vzgajal v strogo verskem in moralnem duhu. Vsi so danes dobro preskrbljeni. G. Novak je bil nad dvajset let cerkveni pevec v Trebnjem in je kot izboren tenorist sodeloval tudi pri drugih pevskih skupinah. Tudi na dan 80 Ictnice je šc dobro pel tenor ter dejal, da mu Mariborske vesti: Še več strehe 32 stanovanj v novem zasilnem stanovanjskem poslopju v Meteljkovi ulici, ki se pravkar dovršu-jejo, ne bo znatno poboljšalo položaja mariborskih brezdomcev. Še vedno jih bo dokaj s skrbjo zrlo v prihodnjost, še jih bo cela kopica brez strehe; in ista usoda se obeta še drugim, ki bodo morali v doglednem času izprazniti svoja bivališča. So to predvsem stanovalci Dajnkovih barak, ki so že zapisane zaslužnemu poginu in pa stanovalci starega gradu, katerim je občina kol nova lastnica al Soosod, isto ® !^oraag£o "zanos! Prhljaj izgine 1 Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo1 e je najdražji spomin na one ure, ki jih je preživel s pevskimi nastopi, in na trenotke, ko jc v cerkvi pel v slavo božjo. Ker g Novak zelo rad prebira »Slovenca«, zato naj oprosti, če mu njegov prijatelj poklanja teh par vrstic za njegov 80 letni jubilej z željo, da bi inu dobri Bog dal doživeti še mnogo zadovoljnih in zdravih let. za brezdomce odpovedala streho. Nagla zgraditev stavbe v Meteljkovi ulici in razmeroma nizki gradbeni stroški za toliko število stanovanj so dali pobudo za načrt, zgradili še več takih zasilnih stanovanjskih zgradb. Stroški za zgradbo bi se naj dobili iz sredstev letošnje pomožne akcije. Pri gradbenih delih bi se lahko zaposlilo večje število brezposelnega delavstva, obenem pa bi bilo s takimi deli bolje odpomagano splošni bedi in stiski, kakor s planiranjem raznih igrišč ter izvedbo zemeljskih del. □ Poklonitev zavoda šol. sester. V nedeljo se je poklonil zavod šolskih sester prevzvišenemu knezoškofu dr. Ivanu Jožefu i omažiču. Ob 8 zjutraj je bila v zavodovi cerkvi sv. maša, ki jo je prevzvišeni daroval ob asistenci kanonikov insgr. in dekana Mihaela Umeka in semeniškega ravnatelja dr. Mirta. Nato je bila v slavnostno okrašeni dvorani poklonilev prevzvišenemu vladiki z dekla-macijami, pevskimi in drugimi sporednimi točkami in poklonitvenim slavnostnim govorom petoletnice L. Schaubacliove. Ginjen se je prevzvišeni vladika zahvaljeval za vse velike izraze udanosti ter obljubil zavodu svojo vsestransko pažnjo. Lepa slav-nost je bila viden izraz spoštovanja in ljubezni, ki ga goji naša mladina do svojega vladike. P Prva slana. Včeraj zjutraj je pobelila prva letošnja slana polja in vrtove v mestu in okolici. Bila pa je le rahla ter ni napravila nobene škode. □ Diplomiral je na gozdarski fakulteti v Zagrebu za inženjerja gozdarske stroke g. lonček Fabijan, sin tukajšnjega davčnega upravitelja v pokoju. Naše iskrene čestitke. □ Akademska kongregacija ima v sredo ob tričetrt na 8 zvečer cerkveni sestanek v baziliki Matere Milosti. □ Iz sodne službe. Pred izpraševalno komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani je napravil sodniški izpit sodni pripravnik g. Ljubomir Štefa-novič. □ Iz gledališča. Prva letošnja otroška predstava bo Viichnerjeva pravljična igra »Pastirček Peter in kralj Briljantin«, katera se vprizori v najkrajšem času. □ Prejeli smo s prošnjo, da objavimo: Načelnik prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva Ivan Voller je iz zdravstvenih in gospodarskih vzrokov odstopil. Za začasnega poveljnika je bil določen po pravilih § 12 do občnega zbora v Škof ji Loki rojeni in v Maribor pristojni četnik Anton Benedičič. Mestno načelstvo Maribor in starešinstvo Jugoslovanske gasilske zveze sla bila o tej spremembi obveščena. □ Usp.Bh Maratoncev. Tekme za prvenstvo države v rokoborbi, ki so bile v soboto in nedeljo v Zagrebu, so se udeležili tudi rokoborci SSK Maratona in Maribora. V poltežki kategoriji je dosegel popularni Maratonec Hanza Pirher lep uspeh. Položil je dosedanjega državnega prvaka. Le radi neznatne razlike v točkah se mu je v omenjeni kate-gpriji priznalo namesto prvega le drugo mesto. — Kolesarske airke Hermesa v Ljubljani pa se je udeležil znani maratonski prvak Štefan Rozman. V finalu glavne dirke je prispel prvi na cilj, vendar pa mu razsodišče ni hotelo priznati zmage. Dosegel je tudi prvo mesto v izločilni dirki. □ Goban — orjak. Pri Sv. Križu nad Mariborom bodo menda rastle najlepše gobe; v nedeljo 60 našli tu že drugega orjaka, ki tehta dober kilogram. Srečen najditelj je brezposelni stanovalec Dajnkovih barak Bogomir Mali. □ Izpremenjen delovni čas. V delavnicah državnih železnic so izpremenili delovni čas. Pričnejo zjutraj uro kasneje in sicer ob polsedmih ter končajo šele ob dveh. Delovni čas so izpremenili, da v zimskem času prihranijo na svečavi. □ Nepoštena uslužbenca. Josip P. in Andrej IL, oba nastavljenca v tukajšnji železniški delavnici, sta stala včeraj pred malim senatom. Zagovarjati sta se morala radi zločinstva zoper službeno dolžnost. Oba sla nadzirala razdiranje slarih nerabnih vagonov. Pri tem delu se zaposljujejo v delavnicah akordni delavci. Obtoženca sta vpisovala v izkaze večje število vagonov, ki so se razdrli, kakor pa se je to v resnici izvršilo. Vpisala pa sta v izkaze številke onih vagonov, ki so bili že pred leli uničeni. Seveda sta na la način lahko dvigala večje zneske na račun akordantov, kakor je bilo potrebno ter sta razliko spravila v iasten žep. Oškodovala sta na ta način delavnico za kakih 30 jurjev. Obsodili so vsakega na 8 mesecev strogega zapora in dva in pol leta častne izgube. □ Tatvina. Neznani dolgoprstneži so v pretekli noči odnesli iz stanovanja g. ministra v pok. Ivana Vesenjaka pisalni slroj znamke »Remington« v vrednosti 3000 Din. Za storilcem poizveduje policija, pred nakupom pa se svari, MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 17. okt. ob 20: ROŽE V SNEGU. Red C. Sreda, 18. oktobra: zaprto. Četrtek, 19. okt. ob 20: VODA. Red B. Darovi za poplavljence Pomožni odbor KA je v zadnjem tednu prejel sledeče darove za poplavljence v Strugah: Neimenovani 100 Dir., Nova založba 2000 Din, dr. Klar Franc 250 Din, Ženski odsek sv. Krištof 100 Din, Neimenovani 10 Din, Neimenovani 10 Din, Neimenovani 100 Din, Gorenšek Ivan 10 Din, Luževič Franc 10 Din, Mlakar Lojze 10 Din, Bratje Zvodnik 10 Din, Praprolnik Joža 10 Din, Dominico Niko 20 Din, Černe VI. 20 Din, Bele Mirko 20 Din. Lot-ler Slavica 10 Din, Neimenovana 200 Din. Vnanja uršul. mešč. šola 133 Din. Poštarji iz Ljubljane 330 Din, Neimenovana 100 Din, Mastnak Lizika 100 Din, Erjavec Marija 50 Din, Serjanc Julka 50 Din. Berlot Lojzka 50 Din, Miklavčič Marija 60 Din Simon Marija 50 Din, Neimenovane 40 Din, Osrednji svet družbe sv. Vincencija Pavelsltega 1000 Din, Družina Šibovec 1000 Din, Neimenovani "0 Din. Peteline Josip 1000 Din, Jnnda Franc 50 Din, .1. Štrus 50 Din, Neimenovana 200 Din, Neimenovani 1000 Din. Župni urad sv. Krištof 1073 D n, Župnija Janče 21 Din. Kulturni obzornik Spominska knjiga ta sedeinstoletnico prihoda očetov frančiškanov v Ljubljano, 1233—1933. (Ljubljana, 1988, Tiskala Jugosl. tiskarna.) Oh tako veličastnem jubileju je bila v resnici potrebna »Spominska knjiga«, katera naj bi pokazala ne le »Poslanstvo sv. Frančiška in njegovih sinov« (Dr. P. Gvido Kalit), marveč tudi »Očetov naših imenitna dela« (Dr. I'. Angelik Tominec) in »Njih cerkve, domove in obraze« (Dr. P. Roman Tominec). V prvem sestavku čutimo klic po Ubožcu, zakaj, razočaranje, ki ga je človeštvo sredi najvišjega razvoja kulture in tehnike doživelo... nas usposablja, ila svetnika vedno bolj razumemo . Avtor nam razkrije sv. Frančiška v vsej njegovi notranji veličini, v svetniški pokornosti do cerkve, v njegovem poslanstvu za versko-nravno obnovo krščanskega sveta — pravzaprav je s svojim pojavom, dasiravno sc je kol oseba skrivil, dal novo smer znanosti, umetnosti in vsemu tedanjemu značaju časa. Dalje nam pisec razgrinja Frančiška kot ozuanjevalca ljubezni in pravilnosti v socialnih razlikah, svetnik jo namreč slal ob zibelki modernega kapitalizma«; Frančiškov ideal je bil. delo brez dobička, a pri tem je oznanjal misel skupnega občestva, ki ne pozna prepirov. V celoti je bila njegova reakcija proli prihajajočemu novemu času s socialnimi prevrati — versko znnuš Ijena, ki bi vplivala nravno očiščujoče. Ker je bil torej sv. Frančišek prijatelj, tolažnik in branilec ubogega in zatiranega ljudstva, je razumljiva nje- gova nenavadna popularnost, kakršno uživajo frančiškani še danes ne le po slovenski domovini, inarv: č p*, vsem svetu. V članku p. Angelika Očetov naših imenitna dela« pa sledimo pred vsem domovom ljubljanskih frančiškanov, dokler se niso končno prj-^nii v današnje prostore; vidimo njihove borbe » heretiki ler celotno kulturno delovanje med slovenskim narodom. Pred vsem pa so tu zanimivi obrazi posameznih veličin, ki so sc odlikovale v katerihkoli vejah umetnosti, v znanosti, pobižnoMi in vnetem dušnem pastirslvu. Tako je bil .ler. Babuer slikar, čigar slike so bile priljubljene celo v deželi umetnosti, Italiji Jak. lloffssleller je postavil prvi križev pol v Ljubljani, Žiga šk "pin je ustanovnik bogate ljubljanske knjižnice (danes šleje nad 32.0OO zvezkov!) Premnogo očetov je bilo bogoslovnih pisateljev. Valentin Vodnik je bi', prvi slovenski pesnik. Slanislnv Škrabec je bil znamenit jezikoslovec, njegovo geslo je bilo: Slo""iiSiinn je samostojen jezik, ter ima svojo zgodo1' no; pravico ima. da ga ne rabi samo ljudstvo, amp-i < ludi da ga pišemo... In tako dalje. Ena misel iz '-dole se nas mora prijeti: la so bili namreč niši frančiškani veliki pionirji slovenske kulture: - svo ji in i raznovrstnimi talenti so globoko posegali v irlolno oblikovanje našega slovenskega obraza, slikarji, glasbeniki, pesniki. iezikos'nvci vsak ie s svoje strani položil svoj temeljili kamen za lepo slovensko palačo. V članku p. Romana Niili cerkve, domovi 'n obrazi pa imamo razložene frančiškanske cerkve in samostane z, arhitektonske in umetniške strani kakor ludi posamezne porlrele In rezbarijo, ki vise po slenah ljublj. frančiškanskega samostana Mimo Mi pn >e oltarje drugih frnnč. cerkva, ki s" delo znamenite podobarske šole v Ljubljani Kot vi I um. imajo ljubljanski frančiškani v posos'i več Melzingerjevih in l.angusovih slik. Vsa IV.«. i katerih govori p. Roman, so slikovno priliJEem knjigi (24 krasno reproduciranih slik nn naitinej- I šeni papirju). Uvodne besede knjigi je napisal p I Roimui, prisrčne česlike pa sla napisala škof dr. j Kožnimi in župan dr. Puc. Na platnicah sloji dulio-I vili frančiškanski grb s križem in lilijo (Breznu dežni zavetnici). Knjigo, ki pokaže red manjših, vs>j za Slovence tako pomembnih bratov \ res nični luči, priporočamo vsem, ki sla jim še delo in namen frančiškanov neznana, posebiv. pa njihovim prijateljem! Knjiga je tiskarni na l;rasn"in papirju in slane vezana na franč. pnrli 50. v knjigarnah pa GO Din. —bič. j Koncert prašk h pevcev Med raznovrstnimi strokovnimi združen;i, ki posvečajo svojo iz liubezni rojeno naklonjenost glasbeni umetnosti, i v čin topniškega podpolkovnika major Milivoj Celestina. = V pomorsko vojno akademijo so sprejeti ra gojence Marijan Gorečim, Branko Pečovnik. Valter Grego, Nikolaj Gabrijelčič, Vitomir Pregel, Dragotin Kovačič. Branko Ivančič, Aleksander Markovič, Ivan Plesničar, Ciril šrelen in Štefan Pust. Ostale vesti — Vodo dalje padajo. Že od sobote dalje padajo vse vode na ljubljanskem polju. Na Barju so se vsi pritoki z Ljubljanico vred že vrnili v svoje struge, kolikor so jih zadnje dni prestopili, vendar pa so še vedno dovolj visoki. V 48 urah je Ljubljanica padla za pol metra. Polje pod Ljubljano je sedaj po večini že suho. Tudi Sava pada. Bregovi Save, ki je pri zadnji povodnji še bolj narastla, kakor pri septemberski, so ponekod kar spremenjeni in je voda nanesla povsem nove sipine, stare pa močno spremenila ali pa odnesla. — Posebni vlak v Belgrad bo vozil iz Ljubljane dne 23. t. m. ob 20.15 ter stane vožnja tja in nazaj Din 145, Povratek iz Belgrada je 25. t. m. okoli 22. Prijave sprejema Putnik v Ljubljani do 21. oktobra. — Motociklistična nesreča na Vrhniki. Kakor je poročal že »Ponedeljski Slovenec«, je prišlo v nedeljo o[x>ldne na Vrhniki blizu mosta d0 resne motociklislične nesreče. Z motornim kolesom se je peljal z Verda proti Vrhniki 32 letni Anton Korošec, ključavničar z Brega pri Borovnici. Na socius sedežu je imel s seboj svojega tovariša. Blizu omenjenega mostu pa se je zaletel Korošec v kup gramoza. Motorno kolo se je v gramoz zasadilo, Ko-rošcc pa je odletel kakšnih 6 metrov vstran ter obležal nezavesten s hudimi ranami na glavi. Tudi njegov tovariš je padel s kolesa, vendar pa se mu k sreči ni pripetilo nič hudega. Zdravnik dr. Kle-nec, ki so ga ljudje poklicali k ranjencu, je telefoniral po reševalni avto v Ljubljano. V ljubljanski bolnišnici se Korošec do večera ni zavedel ier je bilo njegovo življenje v veliki nevarnosti. Čez noč pa se mu je obrnilo na bolje ter je bil včeraj že pri zavesti. Upati je, da bo Korošec okreval. — Pri slabosti je naravna »Franz Josetova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuie telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno — Velik vlom v Zagrebu. V soboto je bil izvršen v Zagrebu, na Sigečici, velik vlom. Neznan lopov je vdrl v stanovanje hišnega posestnika Ivanu šimuniča, ki je bil tedaj z ženo v mestu. Na oknu stanovanja je razbil šipo in sc splazil v stanovanje. Vlomilec je moral biti dobro poučen o razmerah v stanovanju, ker je takoj stopil k omarici ter odprl predal, v katerem je biln velika vsotu denarja. Bilo je tam 38.000 Din in sicer 20.000 v srebru, ostalo pa v stotakih. Po isti poti, kakor je prišel v stanovanje, še je splazil tudi na |irosto. Tukoj, ko je bil vlom opažen, je bila obveščena policija, ki je uvedla preiskavo. Za vlomilcem iiiin policija zanesljive sledi in je upati, da bo vlom \ kratkem pojasnjen. — Pastoralno bogoslovje. Spisal dr. Franc Ušcničnik. 591 strani. Druga popravljena izdajn. Ljubljana 1932, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, nevezana 140 Din, polplatno 160 Din, polusnje 1S0 Din. Pisatelj upošteva \ popravljeni drugi izdaji najnovejše odloke svi te Stolicc o krščanskem zakonu, o vzgoji, o duhovnih vajah, o katoliški akciji in socijalnem vprašanju. Dodal jc tudi več novih odstavkov, lako duhovno vodstvo mladine, pastoralni obiski v družinah, liturgično življenje v župniji, delavsko vprašanje, društveno delovanje. Knjiga Kovori v prvem delu o osebi dušncRii pastirja. » drugem o dušnem pastirju kot voditelju kršč. občine. — Druga nič manj važna knjiga od V tretje gre rado, pravi ljudski pregovor. Dne 13. oktobra proti poldnevu jc začela Sora vidno naraščati in jc zvečer dosegla rekord vseh povodnji zadnjih sedem let. Silna moč zdivjane vode jc bobnela pod vasjo, trume ljudi so hodile gledat strahovito razdiralno delo elementarne sile. Mogočna drevesa, ki so kljubovala žc sto let močnim viharjem, so se s strašnim pokom rušila in padala v divje valove. Tako jc uničeno vse, kar je ostalo od zadnje povodnji. Sora teče sedaj tik pod vasjo in je nevarnost, da začne izpodjedati breg. Sredi struge stoji še majhen kos gozda, katerega izpod-jeda voda od obeh strani, in bo tudi ta zadnji ostanek rodovitne zemlje kmalu izginil. Koliko škode bi bilo prihranjene, če bi o pravem času regulirali Soro. Žc pred svetovno vojno je bilo vprašanje regulacije na dnevnem redu, vsi načrti so bili narejeni in začelo bi se z delom, če ne bi izbruhnila vojna. Tudi po vojni je prišla večkrat komisija na ogled in se je prepričala, kako nujno potrebna jc regulacija. Danes pa bi bila regulacija skoraj brez pomena, ker je ves rodovitni svet uničen. istega pisatelja je »Liturgika«, ki obsega 373 strani in stane nevezana 96 Din, vezana v polplatno 110 Din, polusnje 125 Din. Jc to sedaj prva strokovno znanstveno pisana katoliška liturgika. ki obdelava vsa lilurgična vprašanja in vse zunanje obrede svetih opravil. Koliko ogromnega gradiva je pisatelj obdelal v tej knjigi, razvidimo že iz pregleda vsebine. Pisatelj jc preštudiral starejše in novejše liturgično slovstvo, vse kritično presodil, kar odgovarja duhu cerkvene liturgije. — Obe knjigi sla namen jeni v prvi vrsti kandidatom duhovniškega stanu kot navodilo za poznejše diiMiopastirsko delovanje. Pa tudi aktivnim dušnim pastirjem bo knjiga zanesljiva vodnica pri izvrševanju njihove vzvišene službe. — Važno zn čč. duhovščino je dovoljenje obeh knezoškolijskih o rdi mir i jato v (ljubljanskega in' mariborskega), da se Ušeničnikovo Pastoralno bogoslovje in Liturgika sme nabaviti za župne urade in župnijske knjižnice s cerkvenim denarjem. V tem primeru ostane knjiga v svrlio uporabe na razpolago vsem dušnim pastirjem dotične župnije. 1'oplo priporočamo. — Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo. da pri zastrupljenjih s svincem »Franz Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. » — Zbori. IX. letnik, št. 5 Ureja Zorko Pre-lo v e c, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Vsebina glasbenega dela: Z. Prelovec: Nad mojim grobom bodo rože vzcvele« (moški zbor), Z. Prelovec. »Očka moj je delavec« (mladinski zbor). M. Tajčevič: »Vesele jiopevke« (IV. i V.) mešan zbor. — Vsebina književnega dela: M. Kunčič: »Tožba« (pesem), Pet minut pred zborom, Matej llubad (povodom 40 letnega kulturnega dela). Opera. Koncerti. Iz naših organizacij in društev. Novosti. Iz uredništva in upravništva. Vsa pevska društva, vse iievske zbore, vse naše jievke in pevce vljudno vabimo, da se naroče na »Zbore«, službeno glasilo Hubadove župe in Ipavčeve župe JPS. Letna naročnina Ic 15 Din. — št. poštnočekovnega urada 12.134. — Podpirajte svoj jievski list! Poffg šinihel pri Žužemberku. 16. okt. Danes zjutraj je jiogorelo gospodarsko |>o-slopje mlinarja Ivanca v Drašči vasi pri Žužemberku. Povodenj mu je odneslo most, sedaj je pu še pogorel. Zavarovan ni bil. Zažgala je zlobna roka. Zobni aielle V. STIHI. dent fehn. Kamnik ob nedeljah dopoldne zopet redno sprejema ALBUS terpentinovo milo Roparski vlom Javorje nad Poljanami, 15. okt. Ponoči od sobote na nedeljo se jc spnz.il tat v hišo trgovca iu posestnika Jelovčann Jerneja na Muravah št. 4. Nameraval ga je i/ropati in če se mu ne posreči »mirno« delo, najbrž tudi umoriti. Že pred enim mesecem je imel Jclovčan nočni obisk, l akrat se je tat splazil v hišo skozi odprtino jiri kleti, po kateri so podnevi spravljali krompir. Posrečilo sc niu je priti v spalnico in iz gospodarjevega suknjiča odnesti večjo vsoto denarju, klobuk in žepni nož. Kot nadomestilo je pa pustil »krvač«, kar priča, da bi tudi s silo vzel. če bi bile kake ovire. On in njegova žena sla mirno spala, utru jena od dela. Gospodar je prišel malo prej iz Loke, žena pa je do I ponoči pekla kruh za trgovino. Zato tudi nista nič čutila, morda v svojo veliko srečo. Ker se lini je prvikrat tako posrečilo, je prišel drugič, ker stoji hiša v bregu, se je splazil skozi podstrešni opaž v podstrešje in tam čakal. Okrog pol 2 se gospodar zbudi in /oslifi Tudi osemdesetletnico V rokah imam »Občni d e r ž a v lj a n-ski zakonik«. — v slovenskem jeziku, — / letnico 1853. — Ako praznujemo danes že 40 letnice oseb, ki v zgodovini človeštvu ponie-njujo malo ali celo nič, bo menda prav, da se spomin jamo tudi 80 letnice dejanja, ki za Slovence gotovo ni bilo kar tako brezponienilmo. Saj se je takrat v še izrazito germanski državi priznala pravica slovenskemu jeziku v eni izničil najvažnejših |iunog državne zakonodaje. Občni deržavl junski zakonik« — tnk mu je bil naslov — pravi nu prvi strani, da velja zu vse n e in š k e dedne <1 c ž e 1 c , as ces. patentom z dne 29. maja 183"» I. mu je bil spremenjen naslov na »O. d. z. avstrijunskega cesarstva«. — Natisnjen je bi! ta zakonik »na Du« nuji. 1/ c. k. dvorne in deržavne tiskarnice«. Tako sc glasi napis. Morda utegne zanimati naše čitutelje, da je bil izdan pod vladanjem cesarja Franca I. s patentom z dne I. juniju 1811. — Tam stoji v uvodu: »Premišljevanje, du je trebil deržavljun-ske postave — v popolno potolažilo deržavljunov znstran zavarovanega vživanju svojih privatnih pravic — ne le po občnih vodilih pravičnosti, temveč tudi po posebnih razmerah prebivuvcov ustanoviti, v jeziku, njim uniljivem oznaniti, in z rodno nabero v vedneni spominu obderžati, smo Mi, od kar smo nastopili svojo vlado, neprenehoma skrb imeli. Opel«, ga ludi prenaredil in ga prodal za Din 370. & Žalni dan UVI v Celju. Krajevni odbor UVI v Celju obhaja svoj vsakoletni žalni dan v spomin svojih tovarišev, vseh v svetovni vojni padlih in pogrešanih ter poleni umrlih invalidov v petek, 20. t. m. ob 8 zjutraj v farni cerkvi sv. Danijela v Celju, kjer se bo opravila črna maša. K udeležbi se vabijo vsa oblaslva in vse članstvo. & Nedeljski šport. V nedeljo popoldne sc je vršila na Glaziji pred številnim občinstvom 1. razredna prvenstvena tekma med SK Celjem in ŽZS Hermesom. ki je končala z rezu llatom 3:3 (2:2). — Dopoldne bi sc pa morala vršiti v Gaberju II. razredna tekma med SK Olimpom in SK Šo-šlaniem Ker SK Šoštanja ni bilo, je iztfubil lekmo s 3 : 0. Radio Programi Kadio-L/ubUana» Torek, 17. oktobra: 11.00 Šolska ura: I ligi jensko predavanje, 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13.00 Cas, plošče, 18.00 Otroški kotiček (Matica Ko manova), I8.3<) Plošče. 19.00 f rancoščina (prof. Prezelj), 19.30 Položaj Slovencev ob vstopu v lelo 1848 (Uostal), 20.00 Radio orkester (plesna glasba) 20.45 Slovenske narodne v ženskem tercetu s sprem-ljevanjeni kitare, pojo sestre Bogalaj, 21.15 Vokalni solistični koncert grofice Pinjinske, 22.00 Čas, |x>-ročila. 22.30 Angleške plošče. Sreda, 18. oktobra: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00čas, plošče 18.00 Komorna glasba, Radio-kvintet 18.30 Radio orkester 19.00 Kaj jc soditi o prvotnem enoboštvu človeka (Fr. Tcrscglav) 19.30 Literarna ura: Novejši francoski romani (M. Jarc) 20.00 Pevski koncert g. Julija Betetta 20.45 Kla virski koncert g. Čercpnjina 21.35 Radio orkester 22.00 Čas, poročila, Radio-jazz. Drugi programi i Torek. 17. oktobra: Bclgrad: l«.30 Klavirski koncert, 21.05 Slovanska glasba. Radio orkester — Zagreb: 20.15 Beethovnova VI. simfonija (plošče), 21.05 Koncert (tenor, klavir) — Dunaj: 17.25 Vokalni koncert komornega zbora. 10.25 Prenos opere iz gledališča Budimpešti: 13.30 Salonska kapela, 18.40 Konccrt vojaškega orkestra, 19.25 Leteči llolandec, opera VTagncr - Leipzig: 16.00 Orkestralni konccrt, 17.10 Koncert solistov (flauta, klavir, čelo, violina, harfa, London: 21.15 Bachova glasba (solisti, zbor, komorni orkester) — Praga: 16.00 Orkestralna glasba 21 25 Radio orkester Varšava: 15.40 Komorna glasba, 16.55 Solisti (violina, tenor), 20.00 Lahka plssba. Po sledovih boliševiške revolucije Najsvetejši spomeniki - onecašceni Pred njim ie trepetala vsa Evropa S («iu letakom opozarja oillior za pobijanje jetikc , Francoze na veliko nevarnost le strašne bolezni in j prosi za podporo. Radijska ura Poročevalec nekega dnevnika je preživel počitnice v Moskvi. Med drugim je obiskal tudi zgodovinski Novodevičji samostan, kjer se je bila morala pokoriti po ponesrečenem prevratu pod Petrom Velikim njegova uporna sestra Zofija. Časnikar je debelo gledal, ko je stopil skozi starinska vrata. Razsežno samostansko pokopališče, zadnji dom uglednih moskovskih osebnosti, se je spremenilo v zanemarjeno letovišče ali taborišče. Nagrobne plošče so odpeljali in jih porabili za nove stavbe. Napol naga deca je balinala in bila žogo sredi razdrtih gomil. Na pokopališču je zraslo ne-številno pritličnih delavskih lesenih barak. Ženske so navezale na padajoče križe vrvi in sušile perilo. Neki »izletnik« je pritrdil na dva križa gu-galno mrežo, se zleknii nanjo in ubiral harmoniko. Kokoši so se potikale po grobovih in koze so jim delale družbo. Grob znanega romanista Pisemskega je izgubil tudi ploščo z napisom a je še obdan z zarjavelo železno ograjo. Tudi tu je nekdo uredil kurnik, prekopal grob in menda nasejal Iravo. Kure brskajo po zemlji. V ograjo zataknjene dolge palice rabijo za sedala. Del pokopališča je spremenjen v polje, kjer dobro uspeva krompir. Grobovi so izginili. Kdo je bil tu pokopan? — je vprašal tujec. — Kdo ve, — je brezbrižno odgovoril mož, ki je pobiral po tleh drobce porcelanastih spominskih ploščic in zarjavele ostanke umetnih vencev. — Zdaj je to brez pomena. liabil je te ostanke, da bi jih popravljene in poslikane nanovo prodal, ima dosti odjemalcev, Američani so /.»rodili ogromno potniško letalo, vse iz kovine. Doslej smo o velikih oceanskih par n iV i ti rekli, da so to plavajoči hoteli, danes že lahko rečemo o teh ogromnih letalih, da so leleči To letalo so zgiudiso zgrudili v mestu Glondalu. Neki inženjer je izumil radijsko uro. Njegova 1 žepna ura z navadnimi kazalci nedvomno ima ve- | liko bodočnost. Izumitelj predlaga, naj se zgradi osrednja radijska postaja z določeno valovno dol- j žino, ki bo stalno oddajala točni čas. Radijske ure I v slehernem žepu in stanovanju bodo sprejemale njene valove. Radijske ure imajo mnogo prednosti. Lastnikom jih ne bo treba navijati, povsod bodo kazale isti čas. nikoli ne bodo kasne ali prehitre. Urarjetu jih ne bo Ireba regulirati. Vsakdo bo vedno imel v /epu ločne, po rimski zvezdami overjene časovne nodalke. S tem nenavadno majhnim topom streljajo ribe. ki se prikažejo v bližino kalifornijske obale. Top izstreli puščico, ki je z žico zvezana z ladjo. Na ta način lovijo v prvi vrsti kite in streljajo nanje ker je Izdelovanje novih »verskih embleme zelo otežkočeno. Klub komunistične mladine - v samostanski cerkvi Sveti oče Pij XI. je obiskal te dni baziliko Santa Maria Maggiore, ki stoji izven Vatikana, to je papeževe države. Podoba nam kaže, kako sveti oče podeljuje sveti blagoslov množici, ki se je zbrala pred pročeljem cerkve. Res amerihanska: Pogreb v reklamne namene Američani so znani za najbolj iznajdljive v reklami. V zadnjem času je reklama v Ameriki za-dobila že vprav odvratno lice. Tako se je na primer dogodilo v Ne\v Yorku, da so vprizorili celo umeten pogreb, da bi zbudili čimvečjo pozornost pred meščani. Po eni najprometnejših ulic se je pomikal mrtvaški sprevod. Za krsto je šla peš v črni obleki mlada gospa. V Ameriki ni navada, da bi hodili pogrebci peš. Jokala je na ves glas. Hotela je pokazati, da gre za pogreb ubožnega moža, čigar vdova ni imela niti toliko denarja, da bi mogla plačati kočijaža. Jasno, da je ta nenavaden pogreb zbudil izredno pozornost meščanov. Ne samo radovedneži, temveč tudi usmiljeni, ki jih je ganila usoda uboge vdove, so se pridružili sprevodu, toda kakšno razočaranje, ko je sprevod zavil v neko stransko ulico in se tam ustavil. V črno oblečen gospod je skočil z voza in nagovoril na-vzočne takole: »Gospo in gospodje! To ni nikak navidezen pogreb. V krsti leži v resnici truplo g. Johna Wel-coniea Amay. Pred seboj vidite žalujočo vdovo Toda njena bolest bi bila neprimerno manjša, ko bi jo bil mister Amy zavaroval pri zavarovalnici I. I. Častita gospoda, naučite se nekaj iz tega primera. Razdelil vam bom okrožnico. Gospe, posvarite svoje može. Vsak hip vas lahko zadene isto usoda kaor vdovo g. Amja. Gospodje, ako nočete, da ostanejo vaše žene po vaši smrti brez oskrbe, potem sklenite zavarovalno pogodbo z zavarovalnico I. I. Nikar ne zgubite naše okrožnice. Mislite vedno na našo zavarovalnico, ki Vam bo pomagala iz nesreče.« Nato je sprevod krenil v drugo ulico. Na drugem vogalu se je ta prizor ponovil in vdova je med tem časom vpila in jokala; saj je bila plačana za to delo. Za ta pogreb so se pozneje seveda zanimala oblastva in uvedla stroko preiskavo. Da bo zakon srečen! Letalci imajo svojo cerkev Na slovitem letališču Le Bourgetu pri Parizu so te dni dogradili cerkev, ki je namenjena letalcem. Posvečena bo Karlu Boroineju v spomin na rajnkega nadškofa Karla Gibierja, ki je vedno podpiral letalstvo, in tudi v spomin na ponesrečenega oceanskega letalca Karla Nungeserja. Strašno maščevanje nad odvetnikom Advokat Paletti iz Ternia v Italiji je postal žrtev strašnega maščevanja. Neki trgovec, proti kateremu je omenjeni advokat vodil proces, je nesrečno žrtev napadel na cesti in jo šestkrat zabodel. IPaletti je kmalu nato umrl. Vsafte 4 minute se rodi t Japonec Med vsemi državami, ki beležijo narodopisna podatke, izkazuje Japonska največji prirastek prebivalstva in celo stalno presega lastne najvišje dosežene šitevilke. Zdaj objavljeni podatki ministra za zdravstvo, izkazujejo v zgodovini ljudskega štetja edinstven slučaj. Prebivalstvo je v teku enega leta (1982) naraslo za 1,007.868 oseb. Lansko število rojstev je znašalo 2,182.743 (za 80.737 več kakor leta 1931) in število smrti 1,174.875 (za 05.579 manj kakor predlani). Materinsko varstvo je posebno očito znižalo umiranje dojenčkov. Ministrsko poročilo ugotavlja, da se je rodilo lani povprečno v teku vsakih štirih minut po eno novo japonsko dete. Vendar pa se je istočasno znižalo število porok, kar je posledica draginje, brezposelnosti in tudi vojne, ki je odpoklicala znatne število ženinov. Predlani so našteli na Japonskem 519.193 porok, lani 496.574 in letos njih število ne bo presegalo štiristo tisoč. 66 učenk se ie zastrupilo fz Pariza poročajo da se je na dekliški gimnaziji v Limogesu zastrupilo 67 učenk pri jedi Doslej še niso mogli ugotoviti, ali je bila zastrupljena voda, ali jedila. Devet bolnic je v smrtn' nevarnosti. S topom na kite Iz kletnih prostorov pod nekdanjo samostansko stolnico Smolenske Marije se sliši godba. Ozke vijugaste, zelo obrabljene kamenite stopnice vodijo v sedanji klub komunistične omladine. Starinsko, z vlažnim mahom pokrito zidovje krasijo slike Marxa in Lenina. Mladeniči mrcvarijo harmonike in gosli, polegajo s časopisi po klopeh. Vsi kadijo. Ta klub je prav žalosten. Nekoč je tu bila mrtvašnica! Samostanski razsežni vrl je davno posekan. Gospodinje pred barakami pripravljajo obed in se ne zmenijo za nekdanje spomine. Na nekem štoru sedi s popolno palico v roki čuden, osamljen starec in neprestano gleda bližnji grob. Tu počiva znani general Brusilov. Deca je porabila ta grob za trdnjavo in igra rusko-japonsko vojno. Ena skupina brani grob, druga napada. Kepe zemlje iznad groba rabijo branilci za krogle, s katerimi obmetavajo sovražnike. Boljševiki so onečaslili zgodovinsko samostansko poslopje l zoprnimi slikami, ki smešijo menihe in s tem hočejo pobijati verstvo. Brezbož-niki morajo sami priznati, da ima slična »propaganda« samo negativen učinek na vse. ki še niso pozabili na spodobnost. Priznajo, da so dosedanja sredstva odpovedala in so potrebni »novi načini borbe«, ki pa jih ne morejo zlahka najti. V berlinskem muzeju so do 1. 1919 hranili izredno dragocena odlikovanja, ki jih vidite na sliki. To so svetinje, ki jih je zgubil Napoleon I., ko je bežal po bitki pri Belle Alliance. Cesar je jahal na konju, v vozu za njim pa so peljali njegova odlikovanja. Sovražnik je voz zajel in pozneje odve-del svetinje v Berlin. Junija 1. 1919 so nemški dijaki priredili pred muzejem demonstracije proti Franciji in Belgiji ter tudi zažgali francoske in belgijske zastave pred spomenikom Friderika Velikega. Tedaj so ludi ukradli iz muzeja svetinje, ki jih vidite na sliki. Te dni je neznanec ta dragocen zaklad izročil pruskemu ministrskemu predsedniku Goringu in ta ga je zopet shranil v muzej in postavil v omaro poleg druge omare, v kateri je shranjena suknja Friderika- Velikega. Zbirka sestoji iz Napoleonovega klobuka, ki so ga takrat nazivali *petit Chapeau« in o katerem je šel glas, da pred njim trepeče vsa Evropa. Nadalje je v tej zbirki dragocena cesarjeva pištola in dolga vrsta častnih redov, med temi tudi svetinja z napisom >Un contre dix« (eden proti desetimi. To je geslo 84. francoskega pešpolka, ki ga je ustariovil Napoleon sam. Ščit s tem geslom so še pred vojno posneli Francozi in v Parizu ga je nekdo izobesil kot izvirnega. Vseh redov je 16. med njimi red častne legije, lombardske železne krone, pruskega črnega orla, ruski red Andreja itd. V St. Louisu v Ameriki je sodnik Hartman izdelal zakonik, ki vsebuje po njegovem mnenju vsa praktična navodila za srečen zakon. Ta zakonik določa: Mož je dolžan izročiti 10% dohodkov svoji ženi za njene osebne izdatke. Njegova dolžnost je ludi, da krije vse stroške za gospodinjstvo in gospodarstvo v hiši Ostali denar si lahko sam porabi. Na drugi strani je žena dolžna, da vsaj enkrat na dan skuha možu toplo jed Mrzla jed je dopustna samo ob nedeljah. Žena mora vstati et'0 uro pred svojim možem, pripraviti zajtrk in liste. Poleg tega mora žena v družbi svojega moža udeležiti se vseh družabnih prireditev, bodisi v kinematografu in gledališču ali na športnem igrišču. Ko pride mož domov zvečer z dela. ga mora žena prisrčno sprejeti in izogniti se vseh neprijetnih prizorov. Velik dar za Marijino svetišče Neka gospa, ki noče, da bi prišlo njeno ime v javnost, je darovala dva milijona in pol frankov za zgradbo novega svetišča v Beauraingu v Belgiji, kjer se je prikazala Mati božja šolskim otrokom. Kakor znano, so se cerkvena oblastva do zadnjega upirala in niso hotela dovoliti, da bi se na tem mestu gradila cerkev. Končno pa je škof odredil cerkveno preiskavo o imenovani prikazni in na podlagi te preiskave dovolil, da se postavi na tem mestu Marijino svetišče. Omenjena gospa je zadela pet milijonov na loteriji in polovico od tega podarila gradbenemu odboru. i' boi proti •etiki! Spoti Smučarska gimnastika in mladina Vsako loto pričnemo v niesecu oktobru s smučarsko gimnastiko in kondicijskiin treningom. Dnevno čitanio vabila na.ruzne tečaje, za tekmovalce, turiste, starejše smučarje, za one pa, katerim bi bilo treba posvetiti največ pažnje, to je Zii našo mladino v starosti od 6 let dalje so ne ukrene ničesar. In vendar jo smučarska gimnastika za našo mladino potrebna, z gimnastiko moramo pričeli pri naši mladini, ki bo vstopila nekdaj v vrsto naših smučarjev-tekmo\;ileov. Danes še ni ugotovljeno, dali gimnastika koristi smučarju v tistem obsegu, v katerem jo goji t. j. za boljšo kdndicijo. Tozadevno raziskuje Akademski smučarski klub v liisbnicku (Atlolf I.a iitschncv) /e dve leti, kaj da smučarju najboljšo kondi-cijo, dosedanji rezultati so pokazali, da je najboljša predpriprava za smučarju turistika in plezanje, gimnastika je nu drugem mestu. Turistika iu plezanje jc zlasti zn sportiitka-tekino-valca starega nad 18 let, za našo mladino pa preostane gimnastika, katero je treba gojiti pod strokovnim vodstvom, sicer utegne postati škodljiva. Smučarska sekcija Ilirije prireja za našo mladino tečaj za smučarsko gimnastiko pod strokovnim vodstvom in opozarjamo nanj. Nogometno prvenstvo LNP Ilirija poražena v čakovcu, llermcs remizirnl v Celju. čakovački SK : Ilirija 4:1 (2 :0). V nedeljski prvenstveni tekmi LNP. je morala Ilirija prepustiti obe točki čukovskemu SK. Tekma se je vsled slabega sodnika in nediscipliniranega občinstva odigrala v velikem neredu. Igralci čakovskega Šport, kluba so igrali zelo fizično, tuko da belo-zeleni niso mogli razviti prave igre. Častni gol za Ilirijo je zabil Lah. Tekmo jc sodil g. Vesnaver iz. Maribora. Celje : Hennes 3:3 (2:2) V Celju so pa ljubljanski železničarji odvzeli tukajšnjemu športnemu klubu Celje eno točko, ilermežani, ki so bili sicer preostri, so podali lepo kombinat ij-ko igro. Na vsaki strani je bila diktirana po ena enajstmetrovka, katere pa niti eni niti drugi niso znali izrabiti. Sodnik g. Oclis ni zadovoljil. Propozicije za lahhoatletski miting in pefoboj SK Ilirije SK Ilirija priredi v nedeljo, dne 29. oktobra t pričetkom ob pol 15 na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju propagandni lahko-atletski miting, združen z olimpijskim peterobojem. do Spored tekmovanja: 1. Skok v daljino z zaletom. 2. Met kopja. 3. Tek 200 m. 4. Met diska. 5. Tek 1500 m. 6. Skok v višino z zaletom. 7. Tek 5000 m. 8. Met krogle. Tekališče meri 309.30 m, jc iz ugaskov in ima dva nedvignjena zavoja. Pravico starta imajo vst verificirani in neverificirani člani klubov JLAS-a. Prvi v peleboju prejme kolajno in diplomo, drugi in tretji priznanico. Prvi trije v vsaki disciplini prejmejo priznanice. Prijavnino Din 5 za petoboj in Din 2 za točko in osebo s prijavami jc poslati najkasneje do 22. oktobra opoldne na naslov: Karba Drago, kavarna »Evropa«, Ljubljana. Tekmuje sc po pravilih JLAS-a. Inozemska tovarna, ki izdeluje že vpeljani predmet znane znamke želi — glede oddaje generalne zaloge in prodaje slopiti v zvezo z inteligentnim, neoporečnim gospodom. Nudi se prvovrstna eksistenčna možnost! Ker je povpraševanje po tem predmetu zelo veliko, se nudi zlasti za ta čas izredna možnost zaslužka. V poštev pridejo samo neoporečne osebe, ki razpolagajo z gotovino 70.000 Din. Natančne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, prepisi spričeval in sliko v francoskem ali nemškem jeziku na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica br. 9 pod šifro »Organisationsverkauf 13.329«. Avstrijske lahko-atletinje premagale italijanske s 50'a točkami napram 42';, ki so jih dosegle Italijanke. V Udinah se je vršil lahkoatletski dvoboj med avstrijsko in italijansko reprezentanco, v katerem so zmagale Avstrijke z naskokom 10 točk. Doseženi so bili ti-le najboljši rezultati: 00 m: Kohlbach (Avstrija) 7.8; 100 m: Valla (I.) 12.8; 200 m: Kohlbach (,\.) 26.3; 80 m zapreke: Valla (I.) 12; skok v višino: Valla (I.) 1.52 m; skok v daljavo: Kohlbach (A.) 5.315 m; disk: Neumaier (A.) 31.03 metra; kopje: Bauma (A.) 38.53 m; krogla: Berto-lini (I.) 10.84; 4x100 m: Avstrija 52.2. Maks Schmeling, znani nem. bokser, pojde v Rim, kjer namerava prisostvovati boju med Carnero in Paolinoni. Pravijo pa, da bo Scmneling porabil to priliko za sklenitev pogodbe za boj z enim izmed omenjenih dveh bokserjev, ki naj bi se vršil v Nemčiji. Evropska amaterska prvenstva v boksu se vrše leta 1034 v Budimpešti in sicer v času od 11. do 15. aprila. Število udeležencev je prijavili najkasneje do 15. marca prih. leta, poimensko pa je priglasiti tekmovalce z navedbo kategorij do 1. aprila 1034. Za najboljše moštvo je pripravila madjarska amal. boks. zveza krasno darilo. Plavač svetovnega slovesa Arne Borg je kliub svoji visoki starosti še vedno v formi. To je dokazal s svojim zadnjim nastopom v stockholmskem central, kopališču. Izboren čas je dosegel v 100 m cravvla; za omenjeno progo je rabil 50.1 sek. torej je plaval za celih 8/10 bolje kot je tamkajšnji državni rekord. Pa pravijo, če si star, tla v sjxirtu ne moreš dosti pomeniti. Samo ta rezultat si oglej, pa boš takoj videl, da to ne drži. Gospodarstvo Če na vožnjo z auto vsi zastonj so upi, pa za mal denar, fant, PALMA par si kupi. n O IZAJ I Palma C U M 1 - PODPETN 1 KI Dobiš ]lh pri vsakem čevljarju. Jugoit. izdelek. Cene v septembru IVE KREVS, član ASK Primorja, naš državni rekorder in eden najodličnejših dolgoprogašev na Balkanu, ki je s svojo krasno zmago na 10 km vzbujal splošno pozornost na letošnji olimpijadi v Atenah. Razpis II. gozdnega teha smuč. kluba v Celi u Smučarski klub Celje priredi v nedeljo, dne; , 22. oktobra t. 1. II. medklubski gozdni lek na pri- I bližno 8 km dolgi progi. Pravico starta imajo vsi : tekmovalci, včlanjeni v kakšnem klubu. Start ob pol 3 popoldne pred restavracijo Skalna klet, cilj istotam. Nagrade: prvi prejme srebrno plakelo in : častno diplomo, drugi in tretji spominske znake , in diplome, četrti in peti diplome. Prijave naj se j pošiljajo najkasneje do 21. t. m. na naslov: ' Ervin Gračner, Celje, tvrdka Wogg. Prijavnina i Din 5 za tekmovalce. Poznejše prijave se bodo : upoštevale le proti dvojni prijavnim. Garderoba : za tekmovalce bo v restavraciji Skalna klet. V l slučaju zelo slabega vremena sc gozdni tek preloži. Ju*os'ov. zvezn renskih soorfov priredi v dneh 21. in 22. oktobra t. 1. ob 3 popol- | dne na igrišču Ilaška Žensko lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije po sledečem programu: Prvi dan: 1. Tek na 60 m (predteki); 2. krogla; 3. tek na 60 m (tinale); 4. skok v daljavo z zaletom; 5. tek na 200 m (predteki); 6. disk; 7. tek na SO m čez zapreke; 8. tek na 200 m (finale). Drugi dan: 1. Tek na 100 m (predteki — tro-boj); 2. skok v višino z zaletom (troboj); 3. tek na 100 m (finale); 4. tek na 800 m; 5. kopje (troboj); 6. štafetni tek na 4X100 m. Pravico nastopa imajo samo članice, verificirane po J. S, Ž. S. Prijave se sprejemajo najkasneje do 14. oktobra 1933 do 12 na naslov: El-vira Šole, Zagreb, Karadžičeva 3-III. — Prijavnina znaša Din 5 za točko in osebo. — Prvoplasi-rana prejme kolajno, druga in tretja pa priznanice. — Tekmovanje se vrši na igrišču iz ugaskov in ima dva nedvignjena zavoja. — Daljina enega kroga znaša 335.40 m. — Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih J. L. A. S. in se izvede pod okriljem J. S. Ž. S. Francoski dirkač Letourneur je zmagal .na vztrajnostni dirki za prvenstvo Amerike. Dosegel je 45 točk, pred Belgijcem Uerard Debaets (43 točk) in Nemcem Francom l)iilberg-om. Šele na četrtem mestu jc Amerikanec Jaeger. Za veliko dirko Evrope so dirkali v Bruslju. Svetovni prvak Sekerens (Belgija) je zmagal v finalu pred Michaidom in Nemcem Richter.-jem. v finalu drugih je zmagal Ilolandec Van Egmontl, v finalu tretjih pa Danec Falek-Hansen. Narodna banka objavlja svoj indeks cen v veletrgovini za mesec se|Member. Indeks je bil v jx>sameznih skupinah naslednji: sept. 1032 avg, 1933 sept. 1933 rastlinski živalski mineralni industrijski skupno izvozni uvozni To |X>meni, da je indeks ostal neizpremenjen v primeri z avgustom, izpremembe pa so zabeležene v posameznih skupinah. Najbolj so narasle cene živine in proizvodov: ovce, zaklana živina in jajca, nadalje so se |x>pravile cene volov iu srednjih prašičev, popustile so cene masli iu ovčjih kož. Med rastlinskimi |>roiz\odi so padle cene sena in kono- 57.7 49.3 48.0 56.8 55.6 58.2 74.8 74.9 75.2 64.0 68.5 67.6 61.8 60.7 60.7 56.3 55.8 56.8 68.3 73.4 .73.2 plje, deloma tudi cenc žitaric, dočim so cene sliv narasle. Industrijski proizvodi so padli zaradi nižjih cen moke in bombažnih proizvodov, dočim so cene otrobov narasle. Indeks cen na drobno v Belgradu je popustil od 73.5 na 73.4, kar pomeni, da je praktično ostal neizpremenjen. Indeks cen Delavske zbornice v Zagrebu je padel od avgusta na september od 1082 na 1057 (v zlatu od 04 na 02), indeks detajlnih cen od 1272 na 1266, v zlatu od 116 na 115. Nadalje je padel indeks življenjskih stroškov za neoženjenega delavca od 1202 na 1188 (v zlatu od I0O na 10S), za delavsko družino pa od 1153 na 1137 (v zlatu od 105 na 103). Nezaposlenost v vsej tlržavi ceni revija »Indeks« zagrebške Delavske zbornice za konec junija 1933 na 205.200 oseb, kar pomeni v primeri s koncem mesteca 1933, ko je bilo neza|Xislenih 214.240, padec za 4.86?/,. Tečaji marke. »Neue Ziircher Zeitung« prinaša jxi stanju z dne 5. okt. lele podatke o disažiju nemške marke: registerske marke 29%, kreditna vezana marka 28!'//, efektna vezana marka 45';. izvozna valuta (ažijo na dnevni tečaj) 23%. Dobave: Strojni oddelek ravn. drž. žet. v Ljubljani sprejema do 21. t. m. |x>nudbe glede tlobave 500 komadov tojx)iišč za kladiva in 7400 pol sinir-kovega platna. Prometno - komercialni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 1000 komadov kožuhov. — Ravn. drž! rudnika Senjski Rudnik sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 1800 kg vijakov in 1000 komadov splint ter glede dobave 10.000 kg karbida. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 5. nov. ijonudbe glede dobave stropnih in namiznih brodskih sveliljk; do 7. nov. pa glede dobave električnega materiala. — Dne 20. nov. se bo vršila pri ravn. drž. žel. v Zagrebu licitacija glede dobave 2000 m3 drv. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Borra Dne 16. cktobra 1933. Denar Danes so ostali tečaji Amsterdama in Curiha neizpremenjeni, popustil je edino Pariz. Vsi ostali tečaji so narasli. Posebno znaten je dvig dolarja, ki je tudi mednarodno čvrst. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.75, na zagrebški |x> 8.58 in belgrajski 8.575. Grški boni so notirali v Zagrebu 40 —10.25 (40.50), v Belgradu pa 39-40. Ljubljana. Amsterdam 2307.07—2318.43. Berlin 1362.91—,1373.71, Bruselj 797.74—«01.68, Curih 1108.35—1113.85, London 181.69—183.20, Newyork 3963.83 - 3092.09, Pariz 223.99-225.11, Praga 170.12 —170.98, Trst 300.74—303.14. Curih. Pariz 20.20, London 16.50, Nevvyork 365, Bruselj 71.90, Milan 27.20, Madrid 43.125, Amsterdam 208.10, Berlin 122.75, Dunaj 72.67 (57), Stockholm 85.10, Oslo 82.00, Kopcnliagen 73.75. Praga 15.35, Varšava 57.85, Atene 2.97, Carigrad 2.50, Bukarešta 3. Pariz ob 11.45. Nevvvork 18.50, London SI.50. Zlato v Londonu 128/6. Dunaj. Dinar notira 8.84. Vrednostni punirii Danes je bila tendenca za državne papirje sla-bejša in so tečaji večinoma popustili. Vojna škoda je najbolj oslabela na belgrajski borzi. Promet je bil v Belgradu znalen, na zagrebški borzi jia je bilo zaključenih samo 1000 kom. vojne škode. Nadalje jc bilo zaključenih 25 kom. delnic 1'riv. agr. banke. Ljubljana. 7% inv. |x>s. 51 dcn.. agrarji 27 dan., vojna škoda 242—245, begi. obv. 36 37, 8",) Blcr. po s. 36 -37, T/o Bler. pos, 34—36, 7% jios. DI1B 43 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. |x>s. 51 den., agrarji 27 den., vojna škoda 242—243 (241, 242, 243), 10. 243 den., 11. 244 den., 12. 245 den.. 0% begi. obv. 36—37.50, 8% Bler. pos. 35.50 39. Delnice: Priv. agr. banka 226—227 (227). Šečerana Osjek 170 bi., lm|>ex 50 den.. Trboveljska 00—80. Belgrad. Narodna banka 3600 den.. Priv. agr. banka 222—223 (226, 222). 7?/, inv. pos. 51—52, agrarji 27—28 (27.50), vojna škoda 240 241 (244, 230), 12. 241.50 242.50 (242. 241), 6% begi. obv. 37.20 37.40 (37.40, 37.20), 8% Bler. pos. 36.50—39 (37), 7% Bler. pos. 34.50 - 35.50 (34.75). Dunaj. Donavsko-savska-jadran. 54.05, 12.95, Narodna banka 149, Landerbank 16.25, Sleg 15.90, Trboveljska 10.65. Žit ni trii Novi Sad. Vse iieizpremenjeno. Tendenca neiz-preinenjena. Promet 68 vag. Živina Dunajski goveji sejem 16. cktobra. Dogoti je znašal 873 volov. 424 bikov in 691 krav, skupno 1988, od tega iz inozemstva 45S. Cene so bile naslednje (v šil. za kg žive leže): voli 105 1.50. biki 1 1.20. krave 0.92 1.15 iu klavna živina 0.70 0.90. Tendenca: pri dobrem |xislu so se prvovrstni voli |x>dražili za 2 3 groše, 11 in III. so ostali neizpremenjeni, bike so prodajali po čvrstih cenah, krave pa po slabših kol prejšnji teden. Končno se je klavna živina podraži Iu za 3 groše. F. S. P. Poezija albanskih gora »Koliko jc do Skadra?« »Ako potujete vso noč in nc zaidete na cesto, ki vodi v Ulcinj, pridete zarana vanj.« Tako je dobrodušno razlagal v Baru star očanec, ki mu je v čeljustih ostal edini zob in se je pri tem nehote človek spomnil na grškega Kiklopa, ki o njem pripoveduje,o profesorji v drugem razredu gimnazije. Tedaj sta tujca sklenila; »Treba se bo podvizati. Ni šala 60 km dolga pot.« Na nebu sc je prikazal ščip. Kot v neizmernem ogledalu so se odražali njegovi medli žarki v morski gladini in razsvetljevali okolico. Svetla bo noč in človeku je lahko na poti. Bog ve ali sveti luna lepše sinovom gora, ali se je samo tako zdelo? To pa je gotovo: da tu nočnih kabaretov ni in tovarniških siren ni, ki bi kalile grozotno tihoto božjega stvarstva. Vse bolj jasni so tu sledovi božjih rok. »Stoj! Kam v nočni uri? Ali ne veste, da ni varno ob tej uri tod? Še malo samo je do meje.« Mrko obličje orožnikovo je z nezaupnostjo motrilo listine in se čudilo njim, ki v nočni temini skušajo k sinovom gora. »Pa veste, da je vaše življenje na tehtnici in nočna temina molči?« — Tedaj se je potnikoma ustavil korak. Pa vsaj sveti luna in lepa bo noč. Na nebu zvezde — kdo jih prešteje — piš viharja — kol materin poljub: šc Bog je počival na tleh. — A kdo bo spal? Ali ni v oddaljenosti ene ure dežela, ki je o njej naš Josip I.avtižor pred 30 leti zapisal sledeče: »Vsa Albanija je nesrečna, skoro bi dejal prokleta pokrajina zloglasne turške države. Pozabljena je, zapuščena in podivjana. Drzni preiskovalci zemlje so dospeli v severni Evropi že do 85 stopinj zpmljpnisnp sirinp tpr jim manjka samn npt stopinj, da prodro do severnega tečaja, v Albaniji pa je še mnogo krajev, ki so zemljepiscem neznani. Nc uoaio se tia — a ne zaradi težav nntn- vanja, temveč zaradi silovitosti ondotnih prebivalcev. Marsikdo bi šel rad v notranje dele Albanije, da bi videl kaj novega, toda glava mu je vseeno ljubša kakor vede in odkritje nepoznanih krajev. Hudo bi bilo priti v roke razbojnikom, ki jim žare iz temnega lica les:-eče oči, tolovajem, ki sede, v bele cape zaviti, na koščenih konjih ter preže, z dolgimi pihalniki na hrbtu, s samokresi in noži za pasom, na plen brez usmiljen;a in pri-zanašbe ondi, kjer upajo kaj ugrabiti. Kdor hoče vedeti, kaj je romantika, naj gre v Albanijo, in ondi bo našel vse, kar srce poželi: roparje, visoke gore, nevarne steze, slabe krčme in vzgledno nesnago, kajti o Albancu je znano, da se unvje samo dvakrat v življenji. Kdaj pridejo časi, da bodo ukročena ta divja plemena, časi, ko se odpre barbarom pot do izobrazbe? Na Balkanu vre vse bolj in bolj, da mora priti do vrha. Katera je tista država, ki dobi te zapuščene pokra ine v svojo oblast ter pripelje Albance do omike?« Tako Lavtižar v svoji knjigi »Pri Jugoslovanih« I. 1902. Kot neka pošast je vstajalo, se večalo in prispelo do neba: mimo je hušnilol Bog ve ali je bil pes ali nočna pošast? Na nebu je vsta'ala zora. Tedaj sta se potnika odpravila Zakaj hladne so v tem času noči in lažje bo na poti. Ako spoznanje ne vara, se prikazuiejo obrisi albanskih gora. In daleč ne more biti do meje. »Mbrctnia Scqiptare« — kraljevina Albanija. Nemo kot kipi so stali. »Ako vam je na razpolago 250 zlatih frankov (okrog 2500 Din), vam jc prost dostop v notranjost države, sicer sc hosle vrnili skozi Skader v Jugoslavijo nazaj.* Navidezna trdota, združena z mehko nezaupnostjo je močno sličila njim, ki kol božj; mejniki čuva:o sinove gora. Po cesti je stopal mlal Albanec in pel z tožno bolestnim glasom, ki je močno sličil pesmi naših srbskih guslarjev. Nekje v ozadju je moral biti — Skadar. • Mir-dita — dober dan: mož iz gora pozdravlja htirsj. Še tri ure do Skadra ki človeku pijejo kri in so tu tako dolge. Dolgočasna je pokrajina. S telefonskimi žicami je preprežena, ki jih veler maje in se vzbuja bojazen, da jih močnejši vetrov piš uniči: na fižolove podstavke v Slovenskih goricah vzbujajo spomin. V Albaniji pač ni lesa. Zato so pa v glavnem mestu Tirani vsi telefonski drogovi narejeni iz cementa. Karavane osličkov, obložene z raznovrstnimi kmečkimi pridelki, strumno korakajo po poti: V Skadru je danes tržni dan. Ob zori se je prikazal Skadar. Kol grozen orjak ga čuva utrjeni hrib T a r a b o š. Tisoče mladih življenj je zahteval, preden so si ga v albanski vojni osvojili združeni Srbi in Črnogorci. Pa še leaaj so ga morali le kmalu prepustiti novi Albaniji. Skadar (Skutari — alb. Škodraj šteje 3j.0u0 prebivalcev in leži, kjer priteče plovna Bojana iz Skadarskega jezera. Slavna je njegova preteklost. V srednjem veku je bil prestolica srbskih vladarjev, igral je pa tudi v turški dobi znamenito vlogo. Sedaj je Skadar najvažnejše albansko tržišče, zlasti za kožo, ribe, volno in olje. Ob obali leži Sv. Ivan Me d u a n s k i , ki je Inka za Skadar. Med Starini in Novim Skadrom je ostro začrtana meja. Stari del je ena sama velika Č a r š i j a. Življenje prirodnega naroda se tu o'kriva v vsej svoji polnosti. Prvotna priproslost, združena z odkritosrčno gostoljubnostjo, je menda tu na višku. Po dolgi poti sc ti raztrgajo čevlji kar na ulici si nogo sezuješ in počakaš popravila. Med leni se udobno vsedeš na tla — še cigareto ti bodo ponudili in ko boš odhajal, ti bo gospodar vtaknil šopek najlepših cvetlic za tvojo gumb-nico. Tujca spoštujejo in ga ne zlorabljajo. Sinovi gora so v tem oziru vzgled civilizi-anim vsiljivcem : iz pariškega predmestja. — Potrebuješ denarja: ] stopi v menjalnico in po dolgem računavanju, ki I kaže nespretno roko. boš prišel do njega. Ne boj ' se: do pare natanko ti bo izplačal Goljufati tu menda sploh ne znaio. Nad vse zanimiv ie alban- ski denar. Ves Babilon je v njem. Eno in isto vrednost predstavljajo novci vseh mogočih oblik. Tu boš našel pristne krone bivše Avslriic (srebrne), da se človeku zazdi, kakor da se je Franc Jožef prebudil iz sanj. Srbski kralj Peter mu konkurira v isti valuti — bivše avstri;«ke desetice so jako pogoste — a pri vsem tem imajo tudi svoj lasten denar — ki je pa po zunanjosti na prvi pogled močno podohen italijanski liri. Po dolgem naporu potrebuješ počitka. Pojdi v hotel »Taraboš«, 3 lelte (okroij 10 Din) boš plačal in v mehki postelji boš prvič doživljal ru-mantiko albanskih gora. Še stenic in sličnih ži-' valic, ki često dičijo sobane modernih hotelov na i zapadu, se ti ni treba bati. In 5c zaiutrek boš do-l bil na vrh in »sretan pot« ti bo voščil na pol. Če pa želiš še večerje, boš plačal en lek (3 Din) in l kruha ti bo na razpolago, kolikor srce poželi. Na-| turalno življenje jc namreč v Albaniji silno pc ceni. A hrana je silno priprosta in 6e razvajen1' želodec zapada sem sploh naj ne podaja: juhe menda sploh ne poznajo. Kruh, ki jc jako lep, črna kava in pa cigarete, ki so tu silno poceni, so glavno življcnsko liranivo Albancev. Bo pač menda pravilno zaključena sodba: narod malo deli pa tudi malo potrebuje. Zanimivo je življenje v čaršiji. Kol začaran? kraljičina. Trgovine, z odprtimi vrati na ulico in preobložene s svežimi smokvami, melonami, paradi-žom, papriko, rižem in z vso mogočo južno ze e njavo zapeljivo vabijo: »Vstopi in kupi! , a vabil te ne bo nihče, vse čaka samo, kot zakleta kraljičina na svoje odrešenje. Običajnega vrveža, kol smo ga mi vajeni po naših tržiščih, tu ni. Temperament južnjaka je v tcin oziru vse preveč udoben. Še to se zgodi, da čakajo gostje v hotelu — * hotelir — spi. A kdo mu to zameri? Potrpežljive bodo počakali, da sc prebudi. Živčne nervor-nosti tu ni. — In tujcu iz zapada je vse to novo Po cele ure bi 6tal in gledal — — — (Dalje prih.) MALI OGLASI V malih oglasih velja »sako beseda Din 1'—; ienltovunjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek zn mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lekoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka peliina vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. II Službe iičejo Šiviljska pomočnica pridna in poštena gre k boljši šivilji samo za hrano in stanovanje nekaj mesecev. Naslov v upravi .Slov.« št. 12170. (a) Služkinja za vsa hišna dela, zmožna nekoliko kuhanja in ki je več let služila v eni službi, želi zaposlitve, (a) Pošteno dekle z dežele, želi službo. — Najraje v okolici Maribora, za natakarico ali v kuhinjo, s 1. ali 15. novembrom. Zna šivati ter je obiskovala gospodinjski tečaj. Ponudbe v upr. »Slovenca« v Mariboru pod »Poštena« št. 12312. Službo majerja ali oskrbnika iščem ali vzamem v najem posestvo. Ponudbe na podruž. »Slovenca« Celje. (a) Službo organista cerkovnika iščem kjerkoli v Sloveniji ali na Hrvatskem. Trezen, pošten, marljiv. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zvest« št. 12318. (a) Izurjena šivilja z večletno prakso — se priporoča damam na dom. Sv. Petra nasip 49-1. (a) mm\ Pekovskega vajenca sprejmem. Oskrba pri meni. Naslov v upravi »SI.« pod št. 12278. (v) Kroj. pomočnika samo z večletno prakso boljših salonov, sprejmem. Slabe Ludvik, Kranj, (b) Hlapca h konjem in za poljska dela sprejmem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12307. (b) Zastopnika z inkasom iščemo za Slo-venjgraški okraj. Ponudbe poslati pod »Stalna služba« št. 12293 na upr. »Slovenca«. (b) Hiša zidana, štiri sobe, kleti, sadni vrt in njiva, četrt ure od farne cerkve — Šmartno pri Litiji, naprodaj. Naslov v trgovini, Galusovo nabrežje 27, Ljubljana. (p) Kdo mi lahko priporoči res pridno, pošteno in zdravo dekle za vse? Dopise pod »Hvaležna« št. 12314 na upr. »Slov.« Maribor. (b) Raznašalca za kruh, s svojim kolesom, sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12279. (b) Stanovanja ODDAJO: Stanovanje lepo, solnčno, snažno, s i 3 sobami in pritiklinami, v lepem delu mesta - se odda s 1. novembrom 1.1. Ogleda se lahko med 11 in 12 uro v Levstikovi ulici 21-11., desno. (č) Vajenca v trgovino mešanega blato sprejme Em. Fux v Metliki. (v) Trgovskega vajenca sprejme Josip Tiršek, trgovina mešanega blaga na Polzeli, Savinjska dolina. Javijo naj se le sinovi poštenih kmečkih staršev, ki so z dobrim lspehom dovršili ljudsko šolo. (v) llužbodobe Pletilja dobro izvežbana — dobi trajno službo pri M. Flei-miš, Hrastnik. (b) Soba in kuhinja se odda s 1. novembrom v Cankarjevi ulici št. 5, Studenci pri Mariboru, č Enosobno stanovanje suho, oddam. Rožna dol. cesta VII., št. 4. (č) Mlada pisarniška moč zmožna slovenskega in nemškega jezika, se proti kavciji 5000 Din sprejme. Ponudbe pod »Zanesljiva« št. 12315 na upravo »SI.« Maribor. (b) Sostanovalca sprejmem v lepo, solnčno sobo poceni. Sodarska št. 6-1. (za Florjansko cerkvijo). (s) Soba lepa, opremljena ali prazna, se takoj odda. Bet-navska cesta 73, Maribor. Posestvo z gospodarskim poslopjem, v lepem kraju v Savinjski dolini, prodam. — Cena 35.000 Din. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (p) Gospodična oziroma dijakinja — se sprejme na stanovanje z vso oskrbo poceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12308. (s) MBMMV^IIMflBn ODDAJO: Gostilno staro znano, dobro idočo, v letoviškem kraju na Gorenjskem, oddam v najem zmožnemu zakonskemu paru. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kavcija 10.000 Din« št. 12304. (n) Visokopritllčna hiša z dvema trisobnima sta-novanjima prodam iz proste roke. — Vprašati pri lastniku, Stražišče št. 280, Kalvarija. (p) Kupimo Suhe gobe kupujem razen lepih tudi črne odbrane, po najboljši ceni. Povzorčite in navedite količino! P. Šetina, Radeče. (k) Kino p~ojektor dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe z označbo tipe in cene na Radio«, r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. (1) Vsakovrstno ZlatD Kopate po aaivISiib cenah CERNE. Iuvelii. Ljubljana, Wolfova ulica it. 3 Orehe letošnje, zdrave — kupim vsako množino proti takojšnjemu plačilu pri pre-vzetju. Ponudbe z navedbo cene in množine, kakor čas dobave vposlati na Alojzij Plansteiner — Senovo pri Rajhenburgu Istotam se sprejme bolj priletna gospodinja k dvema moškima osebama, (ki Jk •11 lili Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah za stromo pletenie in ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog Liubliana -Židovska ul in Stari trg Specialno izbiro modnih hlač in oumoarc dobite naiceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Vino in vinski mošt sladek! Osrednje vinarske zadruge za Jugoslavijo — Kongresni trg št. 2. (1) Smrekove hmelovke dobre in poceni naprodaj samo sigurnim plačnikom. Ponudbe na upravo »SI.« pod št. 12326. (1) Zimska jabolka prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani Vinogradno kolje smrekovo, zelo poceni, na veliko, lahko dobe sigurni plačniki v gotovini. Ponudbe na upravo »SI.« pod št. 12324._(1) Kislo zelje novo. prvovrstno rezano in cele glavice za sarmo. s sodčki v vsaki množini dobavlja po brezkonku-renčmb cenah Gustav Erklavec Liubliana Ko-delievo 10 Tel 25-91 I Slivovka fina, domača, 200 1, in 100 1 hrušovca ugodno prodam. Tudi manjše ko-Ličine. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12303 ali Rožna ulica 15, kjer se dobi tudi vzorec. (1) Otroška posteljica dobro ohranjena, ceno naprodaj. Sv. Petra c. 26, manufakturna trgovina. (1 ■r Sporočamo, da je naš zvesti uslužbenec ]anez Klenovšeh včeraj popoldne tragično umrl v Laškem. Njegov pogreb bo danes, dne 17. oktobra t. 1. ob 8 zjutraj v Laškem na ondotno pokopališče. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1933. Uprava hotela »Union«. ZA«" POVJOD inrmnl Citrašil Izšel je II. zvezek »Slov. nar. pesmi za citre in petje« v peti pomnoženi izdaji. V zvezku je tudi za samouke in začetnike pojasnilo o Flažoletu. Cena 20 Din. Zvezki se dobe pri podpisanem. Seznam zvezkov na razpolago. — Ivan Kiferle, Ljubljana —-Gosposka ulica 9. (g) Klavirji prvovrstni instrumenti -različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov že od 11.000 dalje dobite pri R. WARBINEK I Ljubljana, Gregorčičeva 5 Dolgoletna garancija. — Prodaja na obroke tudi proti bančnim knjižicam. Strokovnjaška popravila in uglaševanje izvršujem točno in ceno. — Najcenejša izposojevalnica. Obrt Mlinarji! Rž proso, ajdo m ječmen kupite najreneje pri A VOLK. LJUBLJANA VeletrgoviDa lita to moke. Resi jeva cesta 24 Z vdanostjo v voljo božjo naznanjamo v neizmerni žalosti, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat itd., gospod Anton Slavtč posestnik v Bučečovcih dne 15. oktobra zadet od možganske kapi' nenadoma umrl. Pogreb s sv. mašo zadušnico bo v sredo, dne 18. oktobra. Priporočamo dragega pokojnika v molitev in blag spomin. Križevci pri Ljutomeru, dne 16. oktobra 1933. Marija roj. Štrakl, soproga; Marija, Anton, Franc, otroci; dr. Matija, univ. prof., brat; Alojzija, Marija om. Kosi, sestri, in ostalo sorodstvo. DRVA iN PREMOG pn Iv.Schumi Jolenjaka cesta Telefon Jt. 2951 Prevečkrat sem se pudrala izgubila sem tako zaročenca Moja koža se je svetlikala in blestela, bila je raskava in pegava. Neki strokovnjak mi je dejal, da so to posledice prepogostega pu-dranja. Doznala sem tudi, da obstoja tajnost očuvanja sveže in prekrasne polti v enkratnem pudranju na dan. Ah, moj zaročenec me je medtem že zapustil. Ugotovila sem, da se puder Tokalon obdrži na licu pri vaa-kem vremenu štririkrat lako dolgo, kakor navadni pudri. Ta puder zožuje tudi razširjene znojnice in odpravlja vse sledove sijaja in bleska na licu. Moja koža je mastna, ugotovila pa sem, da puder Tokalon iz smetanove pene tudi taki koži daje svežo in prekrasno polt brez bleska. Uspehi uporabe so ravno taki, kakor pri onih ženah, ki imajo suho in normalno kožo. Divni so občutki v zavesti trajno lepe polti podnevi in ponoči brez vednega pu-dranja. Ali ste ie poravnati naročnino? Zahvala Vsem, ki ste nam lajšali bolest in izrekali ustmena ali pismena sožalja ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega, predobrega soproga, sina, brata, strica in svaka, gospoda Karla polkovnika v pokoja izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno iskreno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gospodu divizijonarju generalu Cukavcu in častniškima zboroma ljubljanske in škofjeloške garnizije, nadalje Sokolskemu društvu Škofja Loka za časteče spremstvo in ginljivo petje, rodbini veleindustrijalca g. Dolenca in pokojnikovim lovskim tovarišem za nad vse požrtvovalno pomoč v bridkih urah. Slednjič naša najtoplejša zahvala za prekrasne poslovilne besede g. Vladimirja Kapusa, ki jih je govoril v imenu Lovskega društva v Škofji Loki in za občutene besede pokojnikovega poslednjega komandanta g. polkovnika M. Radoviča ob odprtem grobu, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so spremili blagopokojnika na zadnji poti. Žalujoči ostali. Aleksandra Rahnianova: Dijaštvo, ljubezen, 8 Ceha in smrt »Imel je bič in me je tepel, žalil me je na vse načine, kakor se more ženska žalili, mučil me je in se naslajal ob mojih bolečinah. Vse to. je rekel, dela zato. ker sem ga pustila, da je tako dolgo čakal, ker sem ga mučila s svojimi pismi. In pri vsem leni me je ljubil. »V najhujši krutosti«, je rekel, -je največja nežnost. Mučim te, ker te ljubim, bolan sem ob tebi. mogel bi te takoj zadaviti! Vedno iznova mi je mučil telo... Iu jaz, bila sem hladna kot led. Občutila sem samo eno: najhujši gnus, neodoljiv stud nad njim. Nad njegovimi očmi. nad rumenimi, velikimi zobmi in modročr-nimi lasmi, nad naprej štrlečimi ličnimi kostmi in rumeno poltjo, pred vsem pa nad njegovim vonjem. In da je bil tako majhen, da so se udje njegovega telesa gibali kakor pri mački, to me je navdajalo z neodoljivo odpornostjo. Ko je zaspal, sem se oblekla in odšla. Pustila sem mu listič, na katerem sem mu sporočila, da odhajam za vedno.« »Kje je zdaj?« sem vprašala tiho. »Ne vem, nobene vesti nimam o njem. In mi-•lite si. Alja, zdaj hrepenim po njem vsak dan hujše. Spominjam se vsake minute, ki sem jo z ■jim preživela in želela bi, da bi se vsaka povr-aila . .. Hotela bi zopet okušati tisto podrejenost, da, tiste bolečine, ki so se mi takrat zdele tako poniževalne. Naj bi me mučil, naj bi me tepel kot takrat, samo da bi me tudi zopet ljubil kot takrat. Toda ne pokliče me. ne more mi odpustiti, da sem lakrat tako očitno pokazala, da se mi studi.. . Tudi jaz ga ne moreni povabiti, ker mu ne morem od- pustiti tega, kar mi je storil, čeprav koprnim po tem...« Grizelda Nikolajevna je vstala. »To sem Vam nameravala povedati, Alja.« Dolgo sva molčali. Potem sva šli počasi po stopnicah doli. »Prezirajte vse ljudi, Aljal« je začela zopet. »•Ničesar ne iščite v njih dušah; najvažnejše človeku ni duša, ampak telo. Vsak človek je žival, samo prikriva to. Ta bolje, drugi manj dobro. Umetnost, znanost, poezija, tehnika, vse to je samo na površju življenja. Življenje se loveku začne tam, kjer začne živeti telo. Vse drugo je le slepilo... Ljudje mislijo najbolj na to in žive najbolj v tem, o čemer najmanj govore... To je njihovo telo! Tako Vam zdaj govorim; prej sem drugače mislila.« Ko sva prišli doli, je stal profesor Weidle v nekem kotu in čakal. To mi je bilo preveč. Grizelda Nikolajevna je rekla smeje: »Naš profesor danes ne bo mislil na zgodovino renesance. ampak na Vas in Vaše oči. Taki so ljudje. Celo najbrihtnejši. Ljubezen je močnejša o