Ljubljana, ŽetrteS, 13. novembra T&B.	'’Wirt» jw— * gate Hug
Leto VIII., gfev. 267 — Posamezna številka 2 din
BIWIMIU'i’Vu IK MUM)
UBBUUB
curum uuu «31« ■ maos tut 00 m*$
ROKOPISI SB NB VRAČAJO
(ZHAJA VBA& UAH »Bä» PONEDELJKA
4HS(BaXI»j UUUIIiII LJUBLJANA
TELEFON »-32 38-3)
POSTNI ČEKOVNI BACON V LJUBLJANI ST 60 4046 06
OGLASI PO C EN 1 KO
MESEČNA NAROČNINA 46 DIN
L O
0	8? O B O D 1 L N
Sklepi V. plenuma centralnega odbora Enotnih sindikatov
o nalogah sindikatov za izvedbo petletnega plana v zvezi s sklepi n. kongresa Ljudske Sronte Jugoslavije
Beograd, 12. novembra.
V ponedeljek je V. plenum centralnega, odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije sprejel sklepe o nalogah Enotnih sindikatov za izvedbo petletnega plana in o vprašanju plač ter sodelovanju sindikatov pri njihovi organizaciji.
Predloge obeh teh sklepov so pri-
sotni delegati živahno pozdravili in soglasno odobrili.
Po odobritvi predlogov proračuna in investicijskega načrta je plenum poslal pozdravne brzojavke predsedniku vlade FLRJ maršalu Titu, Izvršnemu odboru Ljudske fronte Jugoslavije, Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije in Svetovni sindikalni federaciji v Parizu.
0 nalagali luštnih sindikatov
Plenum centralnega odbora Enotnih sinddikiatov Jugoslavije je na svojem razširjenem zasedanju 9. in 10. novembra 1947. leta po poročilih in razpravljanju o nalogah Enotnih sindikatov za izvedbo petletnega plana na podlagi sklepov H. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije in v zvezi z mednarodnim političnim položajem, notranjim položajem in bodočim ekonomskim, socialnim in kulturnim razvojem naše države ugotovil in sklenil:
I.
Osnovna značilnost s'Tanjega mednarodnega položaja sta dva nasprotna tabora na svetu: imperialistični, ki obsega svetovno kapitalistično Teakci-jo z ameriškim imperializmom na čelu, in demokratični s Sovjetsko zvezo na Čehi da državami ljudske demokra cije.
Ameriški imperiaMzem v težnji po svetovni 'Badoblasii izvaja politiko zastraševanja in izsiljevanja v vojni izmučenih narodov, zasužnjuje gospodarsko in politično druge države in narode, podpira fa-istične elemente, dala za vzpostavitev reakcionarnih in fasisii&säi režimov, izvaja nebrzdano ofenzivo proti delavskemu razredu, razpušča delavske sindikate, zapira, preganja in pobija njihove voditelje, uvaja profcidelavske zakone, organizira vHjjnohujskaško propagando proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije, da bi pripravil novo vojno.
Plenum naglasa izdajalsko vlogo desnih socialistov, posebno v Angliji, Franciji in Italiji, ki pomenijo danes odkrito agenturo imperializma in po kateri skušajo ameriški magnati zasužnjiti evropske ta druge narode sveta.
Nasproti tabora imperialistične agresije stoje države nove demokracije. delavska ta demokratična gibanja ter pretiimperialistične sile vsega sveta z veliiko Sovjetsko zvezo na čelu, ki se bore proti imperializmu, za pravičen mir im sodelovanje med narodi. za spoštovanje suverenosti vseh narodov, za uničenje fašističnih režimov, a proti netilcem nove vojne ta organizatorjem novega imperialističnega napada.
Borba teh dveh taborov se razvija v ssneri nadaljnje slabitve fronte imperializma na ©ni strani ter v smeri združevanja im nadaljnje krepitve demokratičnih ta prcteimperialistieniih eil na svetu na drugi strani. Protiim-pariadsfcičme sile so danes močnejše kakor kdaj koli prej. Ojačane so z vojaškim porazom dveh najbolj milita-risrk-iuh držav kapitalizma — Nemčije ta Japonske, z izločitvijo iz impe-riafiisLi-enaga sistema vrste držav Srednje -in Južnovzhodne Evrope, ki 60 Spremenjene v države ljudske demokracije. z zaostritvijo krize kolonialnega sistema, M se izraža v dolgih tafloniataah Vojnah (-Indonezija, Vietnam m druge), z naraščanjem delavskih ta demokratičnih gibanj in krepitvijo avtoritete komunističnih partij v vseh deželah sveta. Nad vsem pa je protiimperiaiistični tabor ojačen s povečanjem avtoritete, sile ta mednarodnega pomena velike dežele socializma ZSSR, iM je bila »vodilna sila in duša vojaškega poraza Nemčije in Japonske« ta ki je danes središče, okrog katerega se zbirajo vse demo-kraišSne ta napredne sile sveta.
Plenum cemirainega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije pozdravlja ustanovitev Informacijskega biroja ta posvetovanje devetih komunističnih par-
tij.	čigar skfepd pomenijo odločeni korak v smeri združevanja sil miru, demokracije in socialama na svetu ter odločen, udarec imperialističnim netilcem nove vojne.
Bo pozdravljajo napore Svetovne BtadSkaSme federacije v borbi za obrambo stadik-ahuc pravic in politič-
nih svoboščin delavskega razreda za obrambo miru na svetu, je delavski razred skupaj z vsem ljudstvom naše države trdno odločen, da vodi vztrajno borbo proti imperialistični in voj-nohujskaški .politiki ameriškega imperializma, ki stremi po svetovnem gospostvu.
Delavski razred Jugoslavije, združen z vsemi delovnimi sloji v Ljudski fronti Jugoslavije, bo stal kot en mož ob miroljubni politiki naše vlade ta tovariša Tita ter bo z vsemi silami branil svobodo, neodvisnost in suverenost naše domovine, prepričan, da s tem najbolje služi stvari miru ta demokracije na svetu.
II.
Ljudska fronta, katere organizator sta komunistična partija in tovariš Tito, je temelj ljudske demokracije v naši državi in temelj naše ljudske oblasti, našega novega enotnega gospodarskega programa
Delavski razred naše države je dosegel po Ljudski fronti velikanske politične. gospodarske in kulturne pridobitve. Po Ljudski fronti, s planskim izgrajevanj eni našega narodnega gospodarstva in nove družbene ureditve, proste okovov kapitalističnega izkoriščanja, se bo zagotovilo nadaljnje zbdšanje gmotnega in kulturnega položaja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi naše države. Ko sprejema sklepe II. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije, nalaga plenum vsem organizacijam Enotnih sindikatov, da delajo z vsemi svojimi silami za krepitev osnovnih organizacij in enotnosti v vrstah Ljudske fronte in sicer v prvi vrsti z aktiviziranjem vseh članov sindikatov v osnovnih organizacijah Ljudske Fronte, da neumorno delajo za nadal jnje utrjevanje zveze delavcev in kmetov, da utrjujejo bratstvo in enotnost naših narodov, da v tesnem sodelovanju z Ljudsko fronto delajo za okrepitev politične zavesti delavskega razreda, boreč se proti apolitičnosti in ozkemu prakticizmu. h kateremu streme nekatere sindikalne organizacije, da razvijajo budnost proti ostankom reakcije v državi, ki poskušajo ponekod s sabotažo in oškodovanjem ovirati izvršitev petletnega plana, da z vsemi silami uresničujejo program Ljudske fronte, utrjujejo pridobitve narodnoosvobodilne vojne in še nadalje krepe moč in neodvisnost naše domovine.
IS.
Enotni sindikati so dosegli v dobi -med IV. ta V. plenumom pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita znatne uspehe: ojačeni so sindikalni forumj ta sindikalne organizacije. povečano je število članov za petino, po tudi število šolanega funkcionarskega kadia, v gospodarstvu je povečana storilnost dela, zmanjšani so stroški proizvodnje, kakovost proizvodnje pa je zboljšana: udamištvo jn no-vatorstvo se je razvilo v široko delovno pobudo in aktivnost; doseženi so bili znatni uspehi za dvig gmotnega in kulturnega položaja delavskega raz-reda.
Ko izreka priznanje tisočem sindikalnih aktivistov, ki so prispevali k utrjevanju, krepitvi in uspehom Enotnih sindikatov, delovnemu poletu delavskega razreda, naporom inženirjev, tehnikov, novatorjev. racionalizatorjev in udarnikov pri ustvarjanju prvega leta planske proizvodnje, izraža plenum zahvalo Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije in tovarišu Titu, katerih pravilno vodstvo ni samo omogočilo, da so se ustvarili veliki uspehi naših delovnih ljudi, temveč je varno jamstvo za nove delovne zmage jm nadaljnji napredek naše domovine.
IV.
Plenum ugotavljal, da to osnovna in
najvažnejša naloga organizacij Enotnih
Delegati na kongresu V. plenuma centralnega odbora Enotnih sindikatov; v osredju mtwster za delo v v** FLRJ Meko Krstu lovto
sindikatov čim hitrejša odstranitev napak in pomanjkljivosti, ki jih imajo sindikati v področju svoje gospodarske delavnosti v borbi za izvršitev prvega petletnega plana.
Ko razčlenja vzroke neizvršitve pla-na v nekaterih delovnih kolektivih najvažnejših industrijskih panog, ugotavlja plenum, da so glavni vzroki tile:
Oportunistični odnos nekaterih voditeljev podjetij in nekaterih sindikalnih funkcionarjev do plana in plan. ske proizvodnje;
slaba organizacija delovnih prostorov in pomanjkanje vsakdanje vztrajne borbe, da se izpolnijo dnevne naloge;
slaba delovna disciplina, ki se izraža predvsem v velikem številu neopravičenih izostankov, so neke mere pa tudi v simuliranju bolezni in sličnem;
slaba organizacija tekmovanja, pomanjkanje norm in akordnega sistema plačevanja, nezadostna skrb za udarnike, novatorje jn racionalizatorje; pomanjkanje visoko-strokovnih in kvalificiranih delavcev;
slaba tehnična in higienska zaščita dela. ki znatno vpliva na število obo. lenj in povzroča veliko izgubo delovnih dni;
nezadostna propaganda petletnega plana, nesistematična in kampanjsko organizirana agitacija za izvršitev proizvodnih nalog, slabo ideološko delo in zapostavljanje politične agitacije med delavci, nameščenci in uslužbenci, premalo vztrajna borba za odpravo nepismenosti in dvig splošne izobrazbe delavskega razreda;
nezadostna skrb sindikalnih organi, zarij za vsakdanje potrebe delavcev, 6laba organizacija delavske preskrbe z življenjskimi in drugimi potrebščina, mi, neurejeni stanovanjski problemi, — kar vse vpliva na zmanjšanje proizvodnosti dela.
Da bi se vse te napake in pomanjkljivosti odpravile, naroča plenum vsem organizacijam Enotnih sindikatov:
1.	da vodijo sistematično, vztrajno in dosledno borbo za vsakdanjo izpolnitev plana z boljšo organizacijo dela in odstranjevanjem vseh pomanjkljivosti, ki ovirajo pravilen razvoj proizvajalnega procesa, z borbo po članskih sestankih proti vsem kršiteljem delovne discipline, ki zavirajo s sto. jim brezvestnim odnosom do dela izvršitev proizvodnih nalog in izvršitev petletnega plana. Plenum tudi naglasa dolžnost uprav podjetij, da s svoje strani podvzamejo potrebne ukrepe za okrepitev delovne discipline v delovnih kolektivih.
2.	Da še nadalje razbijajo propagando za širjenje racionalizatorske in iz-najditeljske misli med delavci in in-ženirsko-tehničnim osebjem; da sistematično in vsestransko podpirajo racionalizatorje in iznajditelje zato, da bi se čimprej realizirali njihovi predlogi, kakor tudi, da se zavzamejo za pravilno nagrajevanje racionalizatorjev in iznajditeljev.
3.	da zaradi boljše organizacije tekmovanja za izpolnitev in prekoračenje proizvodnih planov vztrajajo na uvajanju norm v vseh podjetjih, da vztrajno zahtevajo uvedbo akordnega sistema plačevanja, da se odločno zavzemajo za uvedbo dnevne evidence in proizvodnih pokazateljev za vsak oddelek ter vsako delovno skupino in delovno mesto; da tekmovalne komisije vodijo evidenco o prevzetih obveznostih vsakega tekmovalca, delovne skupine in oddelka; da vodijo vsakdanjo kontrolo nad izvrševanjem prevzetih obveznosti in pravočasno posredujejo, če se planske naloge ne izpolnjujejo.
4.	da posvetijo večjo skrb vprašanju strokovnih kadrov in izdelajo ▼ sodelovanju z upravami podjetij letni plan za dvig strokovnih kadrov, da organizirajo mrežo strokovnih tečajev izven delovnega časa in uporabljajo za to kot predavatelje inženirje, tehnike in udarnike, da posvečajo posebno pozornost pritegnitvi novih vajencev in zahtevajo, naj ima vsako podjetje po zakonu določeno število vajencev: da stalno skrbe za ideološko - politični in kulturni dvig vajencev in njihov gmotni položaj, posebno v vajeniških domovih, da skrbe za pravilno organizacijo vzgajanja vajencev in stalno spremljajo njihovo napredovanje tako pri delu kakor v šoli.
5.	da izvršijo glede planskega dobavljanja delovne sile za naše gospodarstva evidenco potrebne in razpoložljive delovne sile; da v sodelovanju z Ljudsko fronto in krajevnimi ljudskimi odbori s sistematično agitacijo in propagando stalno mobilizirajo delovne rezerve za gospodarstvo, predvsem iz gospodarsko zaostalih krajev, da oh pomoči AFŽ plansko mobilizirajo ženske delovne sile za našo industrijo in v ta namen skupaj z upravami podjetij določijo delovna mesta, kjer bi mogle delati ženske, ki so se prej strokovno usposobile.
6.	da glede higiensko-tehnične zaščite dela poleg borbe za odpravo pomanjkljivosti higiensko - tehnične zaščite dela, seznanijo delavske množice, posebno pa nove delavce, s procesom dela, s higienskimi zaščitnimi
da
gienske razmere v delavskih stanovanjih. V ta namen je potrebno, da sindikalne organizacije vzpostavijo najtesnejše sodelovanje med organi za zaščito zdravstva, ustanovami socialnega zavarovanja in ministrstvom za delo. Plenum postavlja Zvezi zdravstvenih delavcev dolžnost, naj v čim večji meri sodeluje pri izvajanju navedenih nalog.
7. da zaradi kulturno političnega in ideološkega dviga delavcev, nameščencev in uslužbencev okrepijo ideološko delo z organiziranjem čim večjega števila javnih predavanj in krožkov o temah iz raznih področij družbeno-političnega in gospodarskega življenja, da organizirajo sistematično propagando za izvedbo petletnega plana s predavanji in seminarji v vseh sindikalnih organizacijah, da organizirajo agitacijo za izvršitev plana kot vsakdanjo vztrajno borbo za izpolnitev tekočih proizvodnih nalog. da v vseh naših tovarnah, rudnikih in delavnicah čim prej prično bolje organizirati agitacijo z izdelavo letakov, grafikonov, diagramov, pregledov in gesel, ki bodo pojasnjevali dosežene uspehe, razvijali tekmovanje in popularizirali najboljše oddelke, brigade, izmene in najboljše delavce, a prav tako ožigosali tudi vse napake, negativne pojave in nezavedne posameznike, ki z malomarnostjo, nedisciplino in površnostjo zavirajo proizvodnjo in ovirajo izvršitev plana, da organizirajo mnogo širšo popularizacijo novih metod dela v rudarstvu, stavbarstvu in industriji, da okrepijo borbo proti nepismenosti v delavskem razredu in da angažirajo v ta namen v prvi vrsti vse razpoložljive kadre Zveze prosvetnih delavcev, da okrepijo politično aktivnost med delavci, nameščenci in uslužbenci, razkrinkujoč sovražno propagando in njene nositelje, da se v sodelovanju z upravami pod-
jetij v večji meri poslužujejo skladov vodstva za ustvaritev gmotnih pogojev za kulturno - prosvetno delo, da nadaljujejo sistematično in neposredno pomoč višjih sindikalnih forumov osnovnim organizacijam z namenom, da bi se čim prej odpravile sedanje napake.
■ 8. da glede službe delavske preskrbe nudijo upravam podjetij vso pomoč in zahtevajo, naj se prične takoj organizirati ta služba; da sistematično nadzirajo delo službe za delavsko oskrbo in organizirajo v ta namen organe družbene kontrole pri komisijah za preskrbo in stanovanja, katerih naloga bo sistematično nadzorstvo nad magacinl in menzami, službo delavske oskrbe, nad pravilno evidenco preskrbe, shranjevanjem in razdeljevanjem blaga, kvaliteto hrane. higieno, pa tudi borbo proti zlorabam in tatvinam.
9.	da se v polni meri zavzamejo za izvedbo vseh investicijskih planov za gradnjo stanovanjskih hiš pri podjetjih in pričnejo razvijati široko pobudo pri delavskih množicah za zgraditev stanovanjskih hiš s prostovoljnim delom.
10.	plenum naroča Izvršilnemu odboru, naj vse predloge, ki so bili podani med razpravo in jih je plenum sprejel, podrobno izdela ter poskrbi, da se bodo uresničili.
Plenum poziva vse funkcionarje in aktiviste Enotnih sindikatov, naj vztrajno delajo, da se bodo sindikalne organizacije še bolj razširile in učvrstile.
Plenum izraža prepričanje, da bodo naše organizacije odpravile vse napake in uspešno izvršile vse naloge, ki jih postavlja v zvezi s prvim petletnim planom pred Enotne sindikate II. kongres Ljudske fronte Jugoslavije, Komunistična partija in tovariš Tito.
O plačah in sodelovanju sindikatov pri njihovi organizaciji
proMatovino »krope, afcotpufeie hi- njihove
Plenum ugotavlja da se je na podlagi družbenih in ekonomskih izpre-memb v naši državi, a v skladu z gospodarskimi možnostmi države temeljno izpremenil gmotni položaj delavskega razreda. V razliki od položaja delavcev v stari Jugoslaviji, a posebno v sedanjem kapitalističnem svetu, kjer postaja vsak dan težji, se gmotni položaj delavcev, nameščencev in uslužbencev v naši državi stalno zboljšuje.
L
Plenum ugotavlja, da je uredba o plačah, mezdah in prejemkih, ki je bila objavljena aprila Ieta 1945, nam-reč pred popolno osvoboditvijo naše države, mnogo pripomogla k odstra. nitvi tedanje anarhije v gospodarstvu in postavila temelje pravilnega organiziranja in urejanja vprašanja plač in mezd.
Medtem pa so v uporabljanju omenjene uredbe napravili mnogi sindikalni funkcionarji in voditelji gospodarskih podjetij in ustanov, obreme. njeni s starimi pojmovanji, zelo grobe napake, ki se v glavnem kažejo:
a)	Pri razvrščanju delavcev so upoštevali sam« nekoliko skupin, name stu toliko, kolikršna je razlika v kvalifikaciji in prizadevanju delavcev, zaradi česar je došlo do velikega izenačevanja,
b)	Držeč se linije manjšega odpora — linije oportunizma so se delav-cem dajale maksimalne plače.
c)	Sektaški odnos v uporabljanju uredbe je dovedel do omejevanja dejanskih pravic delavcev, nameščencev in uslužbencev.
Plenum poziva vse sindikalne organizacije, funkcionarje in aktiviste, naj do največje mere pripomorejo k popravi omenjenih napak.
H.
Plenum pozdravlja objavo uredb, s katerimi se urejajo plače gradbenikov, rudarjev, kmetijskih delavcev 1. t. d., ter poziva njihove sindikalne organizacije, naj z njimi seznanijo vse svoje delavce in naj se zavzamejo za njihovo pravilno uporabo.
Plenum prav tako pozdravlja obja. vo uredb o strokah in uredbo o plačah državnih uslužbencev, ki zboljšu-jejo njihov gmotni položaj in temelj, no izpreminjajo podedovani sistem skupin in plač, ki je bil ustvarjen za potreb® birokratičnega in neljudske-ga državnega aparata bivše Jugosla-vije. Namestu protekcionaštva in mehaničnega zbiranja službenih let upoštevajo izdane uredbe dejansko stro. kovno sposobnost, kakovost dela, za-vzemanje in odgovornost pri delu kot osnovno merilo vrednosti vsakega posameznika in kot osnovo pri določanju njegove plače.
Posebni pomen omenjenih uredb, ki zlasti poudarja ljudski in demokratični značaj naše oblasti in državnega aparata, Je v tem, da omogočajo zares sposobnim delavcem, kmetom, mladincem in ostalim delovnim ljudem, da dobijo razne funkcije v državnem aparatu in da bodo za to delo pravilno nagrajeni.
Plenum zavgzuje centrala e uprave
pri uveljavljanju ustreznih pravilni-kov in pravilni uporabi novega sistema plačevanja. Pienum zavezuje nadalje Izvršilni odbor, naj se zavzame za čim prejšnjo ureditev prejemkov nameščencev in uslužbencev v držav, nih in zadružnih trgovinah, kakor tudi za ureditev plač nameščencev v družbenih organizacijah ter zasebnih podjetjih in ustanovah.
UL
Čeprav so imele splošne uredbe o plačah delavcev ta nameščencev pomembno vlogo v organizaciji plač in mezd, od gotovega časa ne ustrezajo več potrebam našega gospodarstva, niti rezultatom gospodarskega razvoja ter postajajo čim daljo bolj ovira za uspešen razvoj posameznih podjetij in celih gospodarskih panog.
Zato smatra plenum za potrebno, da se cim prej preide k novi ureditvi tarifnih vprašanj, predvsem z uveljavljenjem uredb za najvažnejše gospodarske panoge, pri čemer naj se upoštevajo:
1.	splošna politika ta plan plač ter mezd,
2.	značaj, težina in skladnost dela ter delovni pogoji v vsaki gospodarski panogi, kakor tudi v podjetjih znotraj gospodarske panoge.
Plače bi bilo potrebno določati po času. namreč po urah in po kosu, odnosno količini proizvoda.
Po mnenju plenuma naj bi bile plače delavcev, ki delajo po taki normi, katerih učinek je med učinkom udarnikov in množico delavcev, kakor tudi onih, ki delajo po tehničnih normah, za gotov odstotek večje kakor časovne plače istih delavcev.
Delavcem, ki pričenjajo delati po delovni normi, naj bi se gotov čas zajamčila časovna kot minimalna plača in sicer one skupine, kateri pripadajo p» svoji kvalifikaciji. Po tem času naj bi bil njihov zaslužek odvisen od doseženega delovnega učinka.
Za^ delavce, M se jim ne more odrediti delovna norma, predlaga plenum. naj se izdela premijski sistem nagrajevanja. Višina premijske nagrade naj bi bila odvisna od njihove kvalifikacije in doseženih delovnih uspehov.
Plače preddelavcev in poslovodij naj hi bile večje kakor plače delavcev. katere vodijo.
Premije vodilnega in tehničnega osebja naj bi se vezale na izpolnitev plana, povečanje proizvodnosti dela in zmanjšanje proizvodnih stroškov.
Ker je pravilna ureditev teh vprašanj ogromnega pomena za naše gospodarstvo. posebno pa za delavski razred, naroča plenum Izvršilnemu odboru in centralnim upravam, naj
delajo na podlagi gornjih načel » čim prejšnje uveljavljanje potrebnih zakonskih predpisov.
IV.
Ker so delovne norme pogoj za uspešno tekmovanje, dviganje proizvodnosti dela in zboljšanje gmotnega položaja ta ker je še okoli 46% delavcev. ki ne delajo po delovnih normah. naroča plenum vsem sindikalnim organizacijam, naj se čim bolj odločno zavzamejo pri gospodarskih vodstvih. da bi se čim prej uvedle delovne norme, kjer jih še ni in kjer se morejo uvesti. Pri tem naj glavni odbori in centralne uprave zlasti upoštevajo podjetja republiškega in krajevnega pomena, v katerih je zajeta z delovnimi normami le majhno število delavcev.
Plenum stoji na stališču, da je treba čim prej izdelati in neposredno postaviti take norme, ki so med povprečnim učinkom udarnikov in učinkom množice delavcev pri istem dein in v istih okoliščinah. Kjer so pogoji, je treba prav tako izdelati in uvesti tehnične norme.
Glede na velik odstotek nerealnih delovnih norm smatra plenum potrebno. da se takoj revidirajo.
Pri tem, kakor tudi pri postavljanju norm. kjer jih še ni. se je treba, dokler se ne preide k uvedbi prej omenjenih norm. ravnati po proizvodnem planu podjetja, povprečni storilnosti množice delavcev ta taki organizaciji dela, kakršna se more uvesti, ter ostalem.
Kot pogoj za postavljanje realnih norm je potrebno čim prej izvršiti točno in popolno kategorizacijo delovnih mest. Plenum naroča vsem sindikalnim organizacijam, naj pomagajo upravam podjetij in ustanovam pri vsakdanjem izpopolnjevanju delovne organizacije ter uvajanju brigadnoga in verižnega sistema dela, kjer je mogoče.
Smatramo, da bi bilo potrebno uvesti za revizijo, odnosno izpremembo postavljenih norm .ki so jih odobrili pristojni organi, odrejene roke. Kjer nastane upravičena potreba revizije, odnosno izpremembe pred odrejenim rokom, naj bi se ne izvršila brez odobritve določenega gospodarskega vodstva.
Čeprav so naše organizacije mnogo pripomogle in pomagajo za ureditev tarifnih zadev, ugotavlja plenum, da so prav tako napravile nemajhne napake in da so tudi take sindikalne organizacije, ki tarifnim zadevam niso posvečale skoro nobene pozornosti. Majhno je število upravnih odborov podružnic in njihovih komisij za tarifne zadeve in tekmovanje, ki povsem poznajo zakonske predpise in navodila za ureditev plač, še manjše pa je število onih, ki so delavce svojega kolektiva seznanili z našo tarifno politiko in jim pojasnili zakonske predpise, ki se jih v zvezi s tem tičejo.
Potrebno je, da spremljajo vsi sindikalni forumi in se poslužujejo dela komisij za tarifne zadeve in tekmovanje. Komisije same pa naj na pod-lagi dejanskih problemov in svojih nalog izdelajo plan svojega dela, pri čemer naj upoštevajo tako tarifne zadeve, kakor tudi tekmovalne.
V komisije za tarifne zadeve in tekmovanje, naj bi se postavili najboljši delavci, nameščenci in uslužbenci, ljudje, ki imajo smisel za to delo in ki bodo s svojim delom dali najboljše Te’znltate.
Plenum naroča vsem sindikalnim organizacijam, naj ustvarijo v tarifnih zadevah in delovni organizaciji najtesnejše sodelovanje z upravami podjetij in ostalimi gospodarskimi vodstvi, naj temeljito spremljajo razvoj ■naše tarifne politike, naj vestno proučujejo zakonske predpise in skrbe, da bo vsak delavec, nameščenec in uslužbenec dobil v okviru teh predpisov zasluženo plačo in nagrado.
Plenum izraža pripravljenost in čvrsto voljo vseh delovnih ljudi naše države, da bedo pod vodstvom svoje Komunistične partije, Ljudske fronte in voditelja naših narodov tovariša Tita okrepili prizadevanja za izpolni tev in prekoračenja planskih nalog, za čim hitrejšo izgraditev socializma v naši državi in s tem za boljše življenje vseh naših delovnih ljudi.
»RadtUk« se vrača iz Kanade
Reka, 12. nov. Ladja »Radnik«, ki prihaja z našimi izseljenci iz Kanade, je 10. novembra plula skozi Gibraltar in pričakujejo, da bo srečk meseca priplula v Split, kjer bo izkrcala skupino okoli 400 naših izseljencev.
Ladja »Partizanka« bo prispela v Split ob koncu novembra ta bo pripeljala s seboj manjšo skupino izseljencev.
Seja glavnega eibsra Osvobodilne
Sronte
Ljubljana, t2. n«v. Danes je bRa v Mladinskem domu v Ljubljani sefa glavnega odbora Osvob oditne fronte. Po referatu sekretarja tov. Mihe Marinka in diskusiji so bili sprejeti vsžni sklepi Z3 dplo organizacij Osvobodilne fronte. Podrobno poročilo o seji bomo objaviti jutri.
Priprav« za volitve v ljudske odbore
Vsem potrošnikom električne energije
Že dosedanji potek priprav za volitve v krajevne ljudske odbore je pokazal, da so delovne množice vasi in mest živo zainteresirane na gospodarski delavnosti svojega kraja. V olivna kampanja v tej smeri v glavnem uspeva, zlasti v kolikor gre za povezovanje prebivalstva kraja pri skupnih gospodarskih nalogah. Votivna zborovanja dokazujejo pripravljenost prebivalstva, da živo sodeluje pri izvrševanju krajevnega plana in da bodo pri tej svoji nalogi imeli novoizvoljeni krajevni ljudski odbori vso pomoč delovnih ljudi svojega kraja.
Po poročilih iz nekaterih krajevnih in terenskih sestankov po deželi in celo v Ljubljani je razvidno, da so ponekod naši aktivisti bili sicer vestni tolmači pomena gospodarskega delovanja odborov in da so dobro pojasnjevali konkretne naloge, ki jih bodo morali izvršiti novi ljudski odbori, da pa so votivno kampanjo vzeli preveč kot kampanjo, ki bo mobilizirala za volitve, in pozabili, da gre pri tem za utrditev stalne povezanosti ljudskih odborov s prebivalstvom pri
Mestni ljudski odbor v Murski Soboti je v preteklih letih opravil velike in važne naloge. Člani odbora so se aavedali svojih dolžnosti, ki jim jih je ljudstvo naložilo. Škoda je le, da je odbor zadnji čas zelo okrnjen, saj šteje le 7 članov, na katerih leži vse delo.
Že preteklo leto je MLO v Murski Soboti med prvimi ljudskimi odbori začeti z veliko iniciativo ustanavljati lastna gospodarska podjetja. Razumel je .kako važno nalogo imajo 'ta ■podjetja za delovno ljudstvo in za splošno gospodarstvo naše države. Premagoval -je vztrajno vse težave, ki se pojavljajo ob vsakem začetku, in je z dobro voljo svojih odbornikov ustanovil že lani svoje gradbeno podjetje s pod odsek oni za cementne izdelke ter odsekom za lončarstvo in pečarstvo, mizarsko delavnico, špecerijo na debelo. tri špecerijske trgovine na drobno, trgovino z manufakturnim blagom, trgovino z galanterijskim blagom, trgovino s kurivom, trgovino z usnjem in dve trgovini z železnino. Vsi ti obrati so prešli v kompetenco okrajnega ljudskega odbora, deloma zaradi velikega razmaha podjetij, ker so podjetja postala okrajnega pomena, deloma po uredbah, na podlagi katerih so bili predani vsi trgovski obrati na novo ustanovljenemu okrajnemu magazinu.
Vsi obrati se vedno bolj širijo in uspešno delajo za izvedbo naše prve petletke. Gradbeno podjetje 6e je v tem kratkem času razširilo tako. da zapcsiu-je danes že 700 delavcev in izvršuje vse večje gradnje v bližnji okolici.
Poleg teh obratov pa je MLO ustanovil še naslednja gostinska, obrtna in komunalna podjetja, ki so pod njegovim vodstvom:
Kavarno, restavracijo in dve gostilni. Promet v gostinskih obratih se od meseca do meseca dviga. Kljub težko-čam pri nabavi živil se še ni zgodilo, da kak obrat svojim gostom ne bi mogel postreči.
Pekarna v glavnem oskrbuje mestne gostinske obrate, poleg tega pa se bavi tudi s peko domačega kruha.
Brivnica za enkrat še ne dosega zaželenega uspeha. Krivda je v tem. ker ima svoj lokal na slabo prometnem kraju. Naloga novega odbora bo, da bo namestila mestno brivnico na prometnejšem kraju. Tako bo lahko zaposlila več delovnih moči in bo boljše služila svojemu namenu.
Krojaška delavnica se iz dneva v dan zboljšate, ker se delavstvo v njej zaveda, da z dobrim in cenenim delom pripomore pri dvigu svojega podjetja. Prav tako šivilski obrat, ki vedno znova povečuje število dobrih delovnih moči.
Metlarska delavnica je začasno svoje delo ustavila, ker ji je pošla zaloga sirkove slame. Imajo pa kontrahira-ne 20.000 kg slame, ki je pa zaradi prometnih težko« še ne morejo dobaviti. Nakupovanja se nadaljujejo. Ker je po metlah veliko povpraševanje, nameravajo obrat povečati in dvigniti kapaciteto od 130 na 300 do 400 metel na dan. V to sv.rho predelujejo bivšo dvorano kina v metlarsko delavnico.
uresničevanju perečih političnih in gospodarskih nalog.
Tako se je n. pr. marsikje zgodilo, da so pri obravnavanju krajevnega plana postavljali volivci vprašanja o tem, kako uspevajo dosedanja podjetja lokalnega pomena, kako so se razvijala, kakšna je njihova perspektiva, kako se v njih gospodari in kam gre dobiček teh podjetij, da pa na svoja vprašanja niso dobili jasnih odgovorov. Volivci imajo do teh vprašanj vso pravico, še več, aktivisti OF imajo interes na tem, da se prebivalstvo za delo krajevnih podjetij zanima in morajo zanimanje za ta vprašanja tam, kjer ga ni, celo vzbuditi. Tovarišica Lidija Šentjurče-va je v članku v »Ljudski pravici« naglasila: »Zato je nujno, da v votivni kampanji obravnavamo tudi vse konkretne okoliščine in napake posameznih krajevnih podjetij, izvedemo revizijo in kontrolo ob najširšem sodelovanju volivcev in tudi že takoj slabosti odpravimo.«
Vprašanja, kot smo jih omenili zgoraj, pa dokazujejo tudi, da so krajevni ljudski odbori storili doslej vse premalo, da bi prebivalstvo kraja, ki mu ta pod-
V kateri bo našel prostora tudi nov obrat za izdelovanje vsakovrstnih
krtač.
Radio delavnica se bavi za enkrat samo s popravljanjem Tadiiskih aparatov. pisalnih strojev in finomehanič-nih stvari.
Urarstvo uspešno razpečava izdelke domače tvornice v Iskra c v Kranju.
Vrtnarstvo se povečava in zidajo se novi cvetličnjaki.
Kinopodjetje prejema tedensko dva filma. Zaradi omejitev električnega toka so predstave podnevi onemogočene, kar je škoda predvsem zato, ker se propagandni filmi za mladino podnevi ne morejo predvajati.
Poleg vseh naštetih obratov uspemo poslujejo še: kleparska delavnica, klavnica, tehtnica, kopališče, pogrebni zavod, menza, lekarna in uprava stanovanjskih zgradb. V kratkem času bo pričela obratovati še slikarsko pleskarska delavnica.
Za obrate večjega obsega, kakor kleparstvo, metlaretvo, krojaštvo in šiviljstvo so se izdelali proizvodni plani, ki so po zaslugi delavcev in nameščencev teh obratov prekoračeni. Evidenca planov kaže, da ie plan kleparstva prekoračen za 30 odstotkov, plan nietlarstva za 25 odstotkov, plan kroiaštva za 20 odstotkov in plan šiviljstva za 10 odstotkov.
Delavstvo, ki se v podni meri zaveda. kaj je pridobilo s tem, da dela v svojih podjetjih. 6i samo prosi podaljšanje delovnega časa od osemurnega delavnika na deseturni. Vsi čutijo, da delajo za 6kupnost, ker je vsak posameznik deležen vsega, kar mu po njegovem delu od skupnosti pripada. Delo v sindikalnih podružnicah je zelo živahno. Zbirajo se podatki za posameznike, ki bodo proglašeni za udarnike in katerim se bo izplačala nagrada iz sklada vodstva podjetij. Vsepovsod se opaža skrbno vodstvo uprave. s katero je vsak obrat, vsak delavec tesno povezan.
Da bo pa vse delo MLO-ja v Murski Soboti še boljše, da se bodo še tu in tam pojavljajoče se napake odstranile, so volivci Murske Sobote na predvolilnih sestankih sprejeli za kandidate bodočega odbora ljudi, ki bodo vse te naloge vestno izpolnjevali. Vsi kandidati so bili predlagani zaradi tega. ker so se že do zdaj s svojim delom za skupnost izkazali in 1 nam nudijo vsi najboljše zagotovilo, da bodo tudi v bodoče skrbeli za blaginjo in dobrobit ljudstva.
Naštejmo samo nekaj predlaganih kandidatov:
Velnar Jože. šolski nadzornik v pokoju. Že za časa stare Jugoslavije so ga preganjali kot naprednjaka. Za okupacije 'ie bil obsojen, nato interniran. Velnar je organizator Mestnih podjetij. Kljub temu, da ni v odboru vsak dan obiskuje upravo mestnih podjetij in MLO ter daje svoje nasvete.
ŠaTotar Jože, mehanik, zaposlen v tovarni perila, je dvakratni udarnik in novator. Njegova zasluga je, da tovarna perila lahko obratuje, ker je izdelal strojne dele. katerih iti mogoče dobiti.
Lanjščak Prane je posestnik. Svoja
jetja morajo služiti, st dno seznanjali z uspehi in neuspehi, načrti in potrebami krajevnih podjetij. Če bi stalno seznanjali prebivalstvo s svojim delom, bi vzdrževali zanimanje prebivalstva za krajevno gospodarsko delavnost, bi povezovali prebivalstvo v skupne napore in bi z njegovo iniciativo in pomočjo dosezali neprimerno večje uspehe kot doslej.
Danes je pa še vedno tako, da je prebivalstvo bolje obveščeno o delu zveznih in republiških podjetij, kot pa o podjetjih svojega kraja, ki morajo koristiti neposredno njemu samemu.
Zato je prav, če se na votivnih zborovanjih pogovore volivci tudi o načinu svojega stalnega seznanjanja in sodelovanja z delom podjetij krajevnega in okrajnega pomena.
Votivna kampanja tako ne bo samo priprava za volitve, ampak bo tudi za stalno poživela delavnost krajevnega ljudskega odbora z iniciativo in kontrolo prebivalstva kraja. S tem bodo volitve nov močan korak naprej, korak, ki bo stalen, ne pa samo dosežen v naporih enkratne kampanje.
polja skrbno obdeluje. V6e 6voje obveznosti, zlasti pri oddaji, vestno izpolnjuje. Poleg obvezne oddaje vedno tudi kontrahira.
Kerčmar Štefan je mali kmet Je udarnik in je bil na okrajnem festivalu nagrajen. Kljub temu, da ima malo zemlje, vsakokrat kontrahira.
Klepec Milan je demobiliziran borec. Aktivno sodeluje pri LMS. Organiziral je brigado, ki iana največ zaslug pri zdraditvi industrijskega tira v Murski Soboti.
Ta lan ji Franc je gostilničar in vzoren gospodar. Že v stari Jugoslaviji je bil znan kot napreddnjak. Vsa družina ie že od leta 1941 aktivno sodelovala v OF. Zaradi izdaje je bil leta 1944 aretiran in obsojen na 6 let. Koncem leta 1944 je bil interniran. Leta 1943 so mu okupatorji ustrelili zeta. sin mu te padel v Prekmurju kot partizan, drugi sin, doktor medicine. pa je podlegel bolezni, ki si jo ie nakopal v pregnanstvu. Tudi hči mu je prestala zapore.
Lebar Emilija je mala posestnica. V vojni je izgubila dva sina. Od osvoboditve naprej se povsod aktivno udejstvuje, je članica okrajnega plenuma OF in AFZ.
Tudi vsi ostali kandidati 60 bili predlagani zaradi svojega požrtvovalnega dela pri izgradnji in obnovi naše domovine. Upamo, da bo tak odbor uspešno vršil vse naloge, ki mu bodo zadane.	H. K.
Na ta način ne bomo dobili dobrega ljudskega odbora
Krajevni ljudski odbor Goriče v kranjskem okraju se pripravlja na volitve, na predvolivnih sestankih izbirajo kandidate za bodoče ljudske odbore. Stari odbor n) povsem ustrezal, zato mora več starih odbornikov iz odbora in na njihova mesta bo treba izbrati druge, boljše in bolj poštene. Toda pri nas izbira bodočih kandidatov ne gre tako, kot bi morala iti, ker se ljudje za to premalo zanimajo in na sestankih o tem ne razpravljajo. Tak primer slabega sestanka je bil v Srednji vasi. Ko je predsedujoči aktivist prebral imena kandidatov in namestnikov, je eden izmed namestnikov odklonil kandidaturo, ker ni hotel biti namestnik kandidatu, ki sedi v ljudskem odboru že ves čas od osvoboditve, naredil pa ni še nič. Predlagali so novega namestnika, ki je bil z nekaj pritrjujočimi glasovi sprejet. Predlog za drugega kandidata pa sploh ni bil dan na glasovanje. če povemo, da kandidira sin kmeta, ki ni oddal nikakih prostih presežkov in je še v velikem zaostanku obvezne oddaje mleka, lahko vidimo, da se ljudstvo ne zaveda pomena volitev v bodoče ljudske odbore. Aktivisti OP bi morali na vsak način skrbeti, da bi predvolilno zborovanje imelo večji uspeh, da bi bila izbira kandidatov čim bolj soglasna, da bo potrjena izbira takib kandidatov, za katere se odloča večina ljudstva, ker drugače bomo dobili slab ljudski odbor.
VREMENSKA NAPOVED za četrtek 13. novembra Oblačno, pozneje nekaj dežja, toplo.
Glede na občutno pomanjkanje
električne energije, vsled katastrofalnega upada vode na Dravi in Savi ter zaradi šibkosti naših kaloričnih central, je nastala nujna potreba po reviziji obstoječega zimskega obratovalnega reda in redukcijskega plana za oskrbo industrije z električno energijo.
Dosedanji plan dodelitve električne energije se je predelal tako, da bodo važna Industrijska podjetja kljub slabemu vodnemu stanju in eventualnemu izpadu kaloričnih central nemoteno obratovala in tako izpolnila svoj proizvodni plan. Manj važna Industrijska podjetja bodo manj ali več prizadeta pri oskrbi z električno energijo, docela nevažnim podjetjem, bo pa dobava električne energije v času pomanjkanja sploh ukinjena. Vsi potrošniki so klasificirani po kategorijah A, B, C in D. V kategorije A do C spada industrija, v D vsi ostali potrošniki.
Pogoj za učinkovito izvajanje vsakega načrta, tako tudi redukcijska ga za električno energijo, je skrajna discipliniranost potrošnikov električne energije, ki morajo brezpogojno in takoj slediti slehernemu nalogu bremenilen pri Glavni direkciji za elektrifikacijo In elektroindustrijo.
Ko bo dovolj električne energije na razpolago, tedaj ne bo nobenih redukcij, temveč samo skrajna štednja povsod in prepoved uporabe grelnih in kuhalnih aparatov povsod tam, kjer je druga toplotna energija na razpolago. To velja posebno sedaj za zimski čas, ker vodne centrale ne dajejo polnega učinka.
Ob izpadu kake male enote turbo-agregatov v kaloričnih centralah nastopa potreba po redukciji v manjšem ali večjem obsegu. Tedaj sporo-
Volivni sestanki v okraju Trebnje
V trebanjskem okraju smo se pričeli pripravljati na volitve v krajevne ljudske odbore. S predvolivnimi sestanki smo pričeli 7. novembra in se votivni upravičenci predvsem zanimajo za gospodarske probleme.
Volivci se zavedajo, kako velike važnosti je izbira kandidatov. Tako je n. pr. kmet jz Škovca na sestanku svetoval volivcem, naj dobro premislijo, koga bodo predlagali, ker bodo imeli KLO tudi važne gospodarske paloge dn moramo izbirali ljudi, ki bodo znali tudi gospodariti. Tudi kandidati sami se zavedajo nalog, ki bodo postaviiene pred bodoče krajevne ljudske odbore. Zato se dogodijo tudi primeri kot v Selcih — KLO Knežja vas. da kandidat ni sprejel kandidature. z izjavo, da ni dovoli sposoben za naloge, ki čakajo odbor. V KLO Korita pa so volivci ob tolmačenju govornika. da morajo priti v KLO res delavni in požrtvovalni ljudje, tö živahno odobravali in pripomnili, da 60 tudi sami pripravljeni sodelovali in po svoji moči prispevati k skupnosti. Ko so v volivni enoti Jezero postavili kandidate, so po sestanku prepevali še dolgo v noč.
Ne potekajo pa sestanki povsod tako. V Dečji vasi n. pr. niso pustili žena na sestanek. Posestnik, ki ima 23 ha zemlje, pravi, da se s prevozom zasluži premalo, čeprav ie znano, da voznik zasluži 1000 din dnevno. Tudi na Gor. vrhu — KLO Primskovo je kmet Markelj Anton govoril, da je naš petletni plan le na papirju, v resnici pa ni niti blaga. Ko je govornik na to odgovoril, so pričeli ljudje pleskati in opominjati imenovanega, da laže. saj so že sami videli, da je blago že v prosti prodaji.
M. V.
Na tak način pa ne!
Za 8. november je bil napovedan sestanek plenuma in aktivistov OF v Ormožu. Namen sestanka je bil razgovor o bodočih volitvah v mestni ljudski odbor, pregled volilnih imenikov in sploh priprave na dobro izvedbo volitev, člani plenuma in aktivisti OF so se zavedali pomena tega sestanka, toda kako so bili razočarani, ko jih namesto sestanka preseneti na vratih sejne sobe Sindikalnega doma nalepljen bel list z napisom, da je sestanek preložen. Na vprašanje, zakaj ni sestanka, so aktivisti dobili odgovor, da zato ne, ker ni tovarišev z okraja. Ta primer značilno osvetljuje predvolivno gibanje v Ormožu. Člani plenuma, aktivisti OF in vsi volivci v Ormožu se pomena volitev v mestni ljudski odbor resno zavedajo in naj bi tovariši z okraja vsaj tako resno metili na napovedani predvo-livni sestanek.
K. S.
čl bremenllec svojim okrajnim obra-tovodjem potrebno redukcijo po obrnjenem reda važnosti potrošnikov, po kategorijah D, O In eventualno tudi B.
Ob Izpadu kake večje enote ali več manjših enot objavi bremenllec po potrebi Se večjo redukcijo, ki sega eventualno tudi v gotovo stroko ped. jetlj kategorije A.
Ker ni mogoče napovedati, kdaj bn
nastopil kak izpad, tudi ni mogoče več ur v naprej določiti potrebnih redukcij. Zato je važno in potrebno, da tako vsi okrajni obratovodje DES, kakor tudi vsa podjetja uvedejo dežurno službo, da lahko ob vsakem času med 6. in 22. uro sprejmejo navodila breme-niiea in poslušajo radijska poročila ob 6., 12.30 in 19.30. ki bodo po potrebi prinašala navodila bremenilca. Pri planski ustavitvi kakega agregata v centralah bodo tudi dnevniki prinašali navodila bremenilca o eventualno potrebni redukciji.
Tudi ni vedno mogoče točno v naprej določiti trajanja napovedane redukcije, ker se pri vsakem popravilu med delom lahko pokaže še kaka napaka na napravah, ki lahko zahteva podaljšanje predvidene redukcije. Vsaka elektrarna stremi za tem, da čim bolj skrajša potrebni čas za izvršitev popravil.
Dolžnost vsakega odjemalca je, da skrajno štedi z električno energijo tako pri pogonu, kakor tudi pri razsvetlja. vi. Posebno važna je štednja ob času svetlobnih konic med 6. in 8. uro zjutraj ter med 16. in 22. uro zvečer. Tedaj naj podjetja ustavijo vse one motarske pogone, ki niso za proizvodnjo neobhodno potrebni.
Prepoveduje pa se uporaba vseh električnih grelcev in kuhalnih aparatov, kjer se dajo nadomestiti s ka-
Beograd. 12. nov. Prejšnji teden je odšla z zemunske železniške postaje prva skupina 1061 odpuščenih avstrijskih vojnih ujetnikov, ki so bili odpuščeni iz vojnega ujetništva po sklepu vlade FLRJ. V tej skupini je 76 Avstrijcev iz Gradiščanske, 39 iz Koroške ier 955 iz raznih drugih krajev Avstrije.
Pred odhodom so vojni ujetniki poslali predsedniku vlade FLRJ maršalu Titu tole brzojavko:
»Avstrijski vojni ujetniki prvega posebnega transporta vojnih ujetnikov, ki se vračamo domov, srno iz dna duše hvaležni Vam, gospod maršal, in vladi FLRJ, ker ste ugodili prošnji predstavnikov Komunistične partije Avstrije ter odredili, da se vrnemo domov. Povsem dobro se zavedamo, da se je glede na škodo, ki jo je Jugoslavija utrpela tudi zaradi Avstrijcev med hitlerjevsko okupacijo, zlasti pa zaradi hujskanja, ki ga izvaja avstrijska reakcija proti nori Jugoslaviji. Vaša vlada popolnoma upravičeno postavila na stališče, da bo prišlo do repatriacije avstrijskih vojnih ujetnikov šele po formalnem podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo. Dejstvo, da bomo mi prišli prej do naših družin, smatramo za širokogrudno izvajanje načel. na katerih je zgrajena nova Jugoslavija, kot znak. da želi Vaša vlada prijateljske odnose z avstrijskim ljudstvom in da ne smatra vojnih ujetnikov za odgovorne za mračne spletke avstrijske reakcije — plačanca zapadnoga imperializma.
Med našim ujetništvom smo jasno spoznali, da povzroča politika imperializma nesrečo narodom. Herojski zgled narodno osvobodilne borbe narodov Jugoslavije in veličastna obnova v okviru petletnega plana sta nam predvsem pokazala, kako se narod lahko hitro dvigne, kadar so osvobodi notranjih in zunanjih zatiralcev.
V	trenutku, ko se vračamo v domovino, izjavljamo, da so nam narodi Jugoslavije pokazali, kaj je resnična demokracija.
Zapuščamo Vašo čudovito domovino kot novi ljudje. Lahko ste prepričani, da ni prazna obljuba, če Vam zagotavljamo, da se bomo v domovini vztrajno prizadevali za prijateljske odnose med našima dTema državama, ki pomenijo predvsem za avstrijski narod življenjsko vprašanje.«
V	brzojavki, ki so jo poslali notranjemu ministru Aleksandru Ran-koviču, pravijo avstrijski vojni ujetniki:
»Pred odhodom v domovino se avstrijski vojni ujetniki iz prvega posebnega transporta še enkrat najtopleje zahvaljujemo za skrb, ki jo je za nag pokazalo vaše ministrstvo.
»tvn in gospodinjstvih.
Povsod bodo izvajali kontrolo organi DES-a. Direktorji in obratovodje podjetij in posameznih obratov in vsi potrošniki *® odgovorni za to, da se nikjer ne troši po nepotrebnem električna energija, da se nikjer ne uporabljajo kuhalni in grelni aparati in da vsak obrat in vsak posameznik točno sledi navodilom bremenilca, oziroma upravnika okrajnih obratov DES-a.
Vsak prekršek v izvajanju teh navodil se bo smatral za sabotažno dejanje in se bodo morali krivci zagovarjati. Kazen bo stroga, pri posameznih potrošnikih pa se bo sploh prekinila nadaljnja dobava toka.
V smislu članka v dnevnem časopisju (»Slov. poročevalec« z dne 1. XI. 1947 ter »Ljudska pravica« z dne 3. XI. 1947) so dolžni vsi funkcionarji v krajevnih odborih, upravniki okrajnih obratovodstev DES in vsi direktorji in upravniki posameznih obratov predočiti vsem potrošnikom električne energije važnost skrajne Štednje z električno energijo, povsod, kjer koli se troši električna energija, v obratih, v uradih in doma. Posebno ostro se mora postavljati zahteva po ukinitvi uporabe električne energije za Kuhanje in
gretje povsod tam, kjer se to lahko opravlja z drugo kurjavo, ker samo ta ukinitev lahko prištedi okroglo 15.000 KW (pri skupni priključni vrednosti 30.000 KW), a s ta energijo je mogoče oskrbeti skoraj polovico industrije tudi v času najveft-jega izpada.
Nadaljnja navodila bodo sledila v dnevnem časopisju in po radiu.
Ministrstvo za industrijo, rudarstvo in elektrifikacijo
Prišli smo v ta državo kot de! fašističnih okupatorjev, ki so tukaj tako strašno gospodovali. V trenutku vojaške kapitulacije hitlerjevskega fašizma smo bili brez upanja, brez poti in cilja. Če danet zapuščamo Jugoslavijo polni življenjske borbenosti, se moramo zahvaliti temu. da uam narodi Jugoslavije niso vrnili milo za drago, temveč 60 bivšim sovražnikom pokazali. kaj je prava demokracija. Čeprav Jugoslavija tudi sama čuti posledice vojne, smo prejemali skoraj dvakrat več hrane, ki jo prejemajo naši sonarodnjaki v domovini, dobivali smo plačo za delo teT smo bili deležni iste zdravniške nege. katere so deležni pripadniki Jugoslovanske armade.
Še bolj kakor ta skrb je učinkoval na nas zgled narodno osvobodilno borbe in obnove narodov Jugoslavije. Ko smo se trudili, da s srnjo iniciativo pri delu v okviru vašega petletnega plana odstranimo vsaj del škode, ki smo jo povzročili, smo postali tudi mi novi ljudje. Videli smo, kaj lahko narod zmore, če j'e složen in če se osvobodi jarma notranjih in zunanjih sovražnikov. Čeprav nam je šele sedaj vrnjena svoboda, smo z zgledom in skrbjo vaše domovine že prej postali svobodni ljudje, ki smo se otresli temne preteklosti.
Še enkrat se vara zahvaljujemo in vam zagotavljamo, da bomo o vsem velikem, kar smo doživeli, govorili v domovini resnico ter da bomo zgradili kljub spletkarjenju avstrijske reakcije most med obema državama.
Nenn! odtočno za sodelovanje s KP Italije
Rim. 11. nov. Vodja italijanske socialistične stranke Pietro Nenni se je — kakor javlja agencija Telepress — ponovno izjavil za enotno akcijo S Komunistično partijo Italije. Poudaril je. da je svet razdeljen na miroljubne države in na države, ki si želijo novo vojno; italijanski socialisti ne morejo ostati ravnodušni do mednarodnega položaja in so se že odločili. na kateri strani mora biti socialistična stranka.
Ta izjava Pietra Nennija je bila objavljena neposredno po najnovejših poskusih socialističnih disidentov Sa-ragota in Silona, da bi razbili enotnost akcije med italijanskimi socialisti in komunisti in pridobili Nenni-jevo socialistično stranko, da bi stopila v De Gasperijevo vlado brez komunistov in tako rešila sedanjo vlado, katere večina parlamenta je vedno manjša.
Kako |e delal MLO v Murski Soboti
Zahvala odpuščenih avstrijskih vojnih ujetnikov
Po slovanskem svetu
Poljsko pristanišče Ustka v prometu
Najmlajše poljsko mesto Ustka (Zahodna Pomorjanska), ki je bilo zdravilišče še nedavno, se je zdaj spremenilo v pomembno luko. Kljub pomanjkanju žerjavov, so v Ustki v prvih dveh mesecih naložili že 56.000 ton premoga na švedske, danske, finske in norveške parnike.
Pristanišče še nadalje povečujejo, tako da se je zmogljivost zvišala za 55 odstotkov.
V	Ustko bo prihajalo^ več raznega materiala, v prvi vrsti švedska ruda, ki je zdaj zaradi pomanjkanja žerjavov ne morejo uvažati s švedskimi parniki
Tretjina poljskega premoga prihaja Iz zahodnih pokrajin
V	prvi polovici leta 1947. so v zahodnih poljskih pokrajinah izkopali tretjino vsega premoga, kar ga nakopljejo na Poljskem. Med 91 polj 6k'lmi premogovniki jih je v zahodnih pokrajinah 25, od teh jih je 16 v starih poljskih pokrajinah, 7 pa v Dolnji Sleziji. Vsi ti premogovniki kljub veliki porušeuosti sedaj že obratujejo.
V zahodnih poljskih pokrajinah izkopljejo vsako leto več premoga. Leta 1945. so pridobili 7,99 milijont ton, v prvi polovici leta 1947. pa so ga nakopali že 8,S9 milijona ton, to je 52,8% vsega premoga na Poljskem.
Več Industrijskih delavcev
število industrijskih delavcev f na Poljskem vedno bolj narašča. Iz Francije in Nemčije se vračajo številni re-patriiranci, zlasti rudarji. Seznam delavcev brionske premogovne industri je zaznamuje v juniju v 1945. letu 9600 članov, v juniju 1947. pa 20.907 članov. V juliju 1947. je to število naraslo že na 21.440 delavcev.
Nova tovarna za vžigalice
V Senovem pod Košalinom (Zahodna Pomorjanska) je začela obratovati velika tovarna za vžigalice, ki je bila pred vojno ena največjih te vrste v Evropi. Poldrugo leto se obnavljali, kajti po vojni je bila tovarna brez raznih strojev in opreme. Mnogo strojev iti naprav so pripeljali iz srednje Poljske. Tovarna izdela na dan pol
milijona škatlic vžigalic. Triletni plan predvideva, da bo tovarna izdelala milijon škatlic vžigalic dnevno.
V Dolnji šlezlji gradijo železniške proge
Vse železnice, ki jih je leta 1945. prevzela poljska državna uprava v
Dolnji Sleziji, so bile dolge 4704 km, pri čemer le 887 km ni bilo poruše-n'h. Že v letu 1945. so obnovili 1478 km železniških tirov, leta 1946. pa še 880 km. Letos gradijo v prvi vrsti riete železniške tire, ki so važni za gospodarstvo — tako n. pr. 6 km dolgo železniško progo, ki veže postajo Su-
V ladjedelnicah gradijo nove ladje
likov z območjem Zavidova. V Zav;-dovu so tovarne sukna, tovarna za strešno opeko in tovarna pločevinastih izdelkov. V okolici izkoriščajo ležišča premoga.
železniške križišča bodo večja
Železniško križišče v Varšovi (nasproti Svinoustja, otoku Volin), kjer prestopa vlak iz parnikov na železniško progo železnice Stockholm—Varšava—Praga, bodo znatno razširili. Tik pomola gradijo veliko poslopje za obmejno carinarno.
Prav tako zidajo železniške kurilnice, postajna poslopja, razna skladišča itd. V bližini hitro dokončujejo dva železniška viadukta betonske konstrukcije in nov železniški most, ki bo vezal kopno z otokom Volinom. Prejšnji železniški most so Nemci med vojno povsem'porušili.
Ker vsa obnovitvena dela tako naglo napredujejo, bo že letos v prometu velika železniška proga, ki veže Švedsko s srednjo in jugovzhodno Evropo.
Vedno več plodne zemlje v Dolnji šlezlji
Leta 1946. je bilo v Dolnji Sleziji 459.000 ha pašnikov, torej nezorane zemlje. Leta 1947. je lxk> take zemlje
še 121.000 ha, a leta 194S. je bo le še
15.000	ha v takih pokrajinah, kjer ni mogoče orati ledine. Prihodnje leto bo dajala zorana zemlja mnogo nov.h pridelkov. Izkazalo se je, da so v zahodnih poljskih pokrajinah že leta piidelali mnogo več žita in krompirja kakor pred vojno.
Letos so v Dolnji Sleziji pridelali
7.615.000	stotov žita in 16,500.000 stotov krompirja. Prebivalstvo te pokrajine porabi na leto približno 7,100.000 stotov žita in 16 milijonov stotov krompir ja. Po pridelku žita in krompirja je Dolnja Šlezija na tretjem mestu poljskih pokrajin, ki pridelajo več, kakor pa porabijo. Odvečnih
500.000	stotov bodo oddali tistim poljskim pokrajinam, kjer ga pridelajo premalo, krompir pa bodo predelali industrijsko.
Poljski rudarji se vračajo v domovino
V Slerijo so se vrnile nove skupine rudarjev iz Francije, Romunije in Nemčije. V zahodnih poljskih pokrajinah je zanje dovolj dela in kruha, ki ga jim je tujina rezala mačehovsko. Zlasti v Nemčiji so poljski rudarji prenašali velike težave in živeli v najbolj neugodnih razmerah.
Normirano delo zmaguje tudi v kmetijstvu
Ena izmed najvažnejših, hkrati pa tndi najtežjih nalog, ki je postavljena državnim posestvom, je uvedba dela po delovnih normah. Je mnogo vzrokov, ki otežkočajo to nalogo. Največja težava je pač, da je delo po delovnih normah za naše kmetijske delavce nekaj čisto novega, doslej neznanega Od vseh strani jim prišepetavajo, da bodo pri tem načinu dela oškodovani, da je akord najkrivičnejši način dela in nodohno. Res je akord za delavca škodljiv, ako dela prekomerno čez ure, od ranega jutra do noči. Ako je pa delo vezano le na določeno število delovnih ur, v kmetijstvu navadno na 10 ur, tedaj je pa to svo-bi-dni akord, ki je za delavca najpra-vvčnejši im najkoristnejši. Tedaj o izkoriščanju ne more biti govora. Dopovedati kmetijskemu delavcu, da je delo po normah le njemu v korist, prebiti led, odstraniti mu vse predsodke. kratkomolo preusmeriti ga. prekvasiti ga, razbiti tradicijo, ki visi na njej še veliko bolj kakor delavec v industriji, je velik napor. Ne zahteva le strokovnega poznavanja celotnega problema organizacije dela, temveč tudi pravilne prijeme in načine ki fih vsakdo nima in ne zna najt! Redkemu je dano, da osebne sposobnosti občevanja z delavci pravilno povezuje s strokovnim znanjem.
Pogoji kmetijskega dela so zelo izpremenljivi
Nič manjša težava ni določanje samih norm na posestvih. Delo na kmetiji ni prav nič podobno delu v tovarni. Pogosto se prekinja, ker kmetijski delavec nima strehe nad glavo, zaradi vrmenskih izprememb, stroj, na katerem kmetijski delavec dela — zemlja, vinograd — se menja od kraja do kraja, skoraj od njive do njive, dani delovni pogoji se pa menjajo skoro od dneva do dneva. Dogodilo se je. da so prve dni delavci okopali po 10 m2 njive ua dan, čez dober teden pa je storilnost padla na 4 m2, im sicer zaradi plevela, ki je sproti preraščal njivo. Norma bi se torej morala prav tako menjavati od njive do njive, od dneva do dneva.
Ne samo po kakovosti zemlje, po vremenu in po stanju posevkov (veliko, malo plevela), tudi po velikosti in sami obliki njive se ravna delovna norma kmetijskega delavca, po legi (strma, ravna) in po orodju, ki ga uporablja. Je vse polno okoliščin, ki vplivajo na velikost delovne norme in ki otežkočajo določitev sp'ošno veljavne delovne norme.
Delo po delovni normi ie mogoče vpeljati samo pri stalnih kmetijskih delavcih, mislim pri takih, ki redno prihajajo na delo vsaj skozi glavno sezono. Pri dninarjih, ki danes pridejo na delo, jutri pa že izostanejo, K« danes delajo 5 ur, jutri 10 ali komaj eno uro, pri takih res ni mogoče vpeljati de'ovmh norm. Razen tega pa morajo biti zmožni vsaj povprečnega dela. Sedaj pa kaže, da hoče na kmetih krepkih delavcev kar zmanjkati, ponekod lahko najameš komaj dorasle otroke, drugod pa stare ljudi. S takimi delavci je pač težko delati po delovnih normah.
Navedel 6em stvarne težave pri uvajanju delovnih norm v kmetijstvu. Želel sem pokazati, da naloga posplošen ja dela po delovnih normah, ki so si jo postavila državna posestva, ni lahka. Kljub vsem težavam pa lahko ugotovim, da norma tudi v kmetijstvu zmaguje, da se vedno bolj uveljavlja. Vedno več kmetijskih del opravljajo po delovnih normah, predvsem po zadrugah in na velikih posestvih.
Norme v vinogradništvu
Določene so povprečne norme za naše kraje, ki se pa morajo seveda prilagoditi okoliščinam in njim primerno prikrojili. Tako mora vsaka kmetijska obdelovalna zadruga, vsako posestvo določiti svoje, od povprečnih različne norme tako imenovane diferencialne norme, po katerih bo delalo. Najbolj v podrobnosti imamo že izdelane in izpiljene norme vinogradniških opravil v Slovenskih goricah. Za primer jih navajam: zimssa kop po zemlji 225—27? m2, rez 500— 600 trt, zimsko škropljenje 2500 trt, letno škropljenje 1. 25(H), 11. 1500, 111. 1500 trt, letna kop (druga in tretja) 550—450 m2, škropljenje grozdja 2000 trt. Vsa ta opravila se ocenjujejo kot težka. Srednje težka so: nošnja gnoja, po 5 kg gnoja na trs, ako je gnoj 50 m od vinograda, 500 trt, ako je gnoj 50—100 m preč pa 250 trt, količenje 1200 trt. vezanje šparouov 8 per od trte, prva pletev in vezan je 500— 600 trt, žveplanja 7500 trt, vršičkanje 2000 trt, donašanje vode škropilcem 500 1. Med lahka opravila prištevajo: drugo in tretjo pletev in vez trsja 500—600 po dolžini rozg in bujnosti trsov, čiščenje trsja pa 600—800 trsov.
Kaj je prav za prav norma? Jezikoslovec tolmači: norma je tuja beseda. ki pomeni po naše: pravilo, vodilo, vzor, vzgled. Delovna normt, kaj je pa to? Izvršeno delo v določenem času. ki naj služi kot pravilo ali vzgled. Količina dela v določeni časovni enoti, bi rekli bolj učeno. Plačilo po normi pomeni torej plačilo po izvršenem delu. Delovna norma je tista količina dela. ki ga more opraviti povprečni delavec v dnločenpm času, ne da bi se preveč gnal pri delu. Reak ciaiarti šepečejo: delovna norma je sredstvo za najpopolnejše izkoriščanje človeka. Delavci pa p ra vij, : delovna norma ie edino pravilen način dela, 'o odpraviia »uravnilovko« in brezosebnost v delti in ki edima omogoča pla čilo po izvršenem delu. Norma sovraž.i lenuhe in lenuh sovraži normo. Norma koristi pridnemu in delovni človek zahteva delo po normah. Plačilo po delovnih urah je krivično: lenuha nagradi za lenobo, pridnega delavca pa izenačuje z znbušantom.
Delo po normah so najpoprej sprejele kmetijske obdelovalne zadruge. Razumljivo zakaj. Zadružniki naj prejmejo od zadruge tem več. čim več so doprinosi' žrtev za celokupni uspeh, čisti dohodek ali bolje rečeno gospodarski uspeh naj se med zadružnike
porazdeli po delovnih dineh:	čim vrt
delovnih dni ie zadružnik opravil, tem več prejme. Vsak zadružnik je torej vezan na končni uspeh dela, ker je soudeležen pri njegovi razdelitvi
Razlika med normo in akordom
V tem se ravno razlikuje delo po normah od dela na akord, ki ga poznajo delavci še iz starih časov kot sredstvo, s katerim so podjetniki izkoriščali delavce. Ti podjetniki so sami nastavili ceno za akord: delavcev je bilo več, kakor so jih potrebovali. Plačilo je bilo nizko, delavec se je lahko pehnl ves dan, pa je komaj zaslužil za jed. Delavec je delal čez uro; čim večja je bila ponudba delovne sile, tem manj je zaslužil. Pri končnem uspehu ni bil prav nič udeležen. To je razlika, to je tisto, kar se ni dopa-dlo niti delavcem niti vsem poštenim l judem. Proti takemu delu se je boril, kajti zares je bil akord najuspešnejši način izkoriščanja delovne sile.
Delo po normah se bistveno razlikuje od akordnega dela. Najprej je razlika v tem, da se norma določi v sporazumu z delavci. Norma pred-stavlja povprečno delo, ki ga zmaguje povprečni delavec, in poleg tega je delo vezano le na določeni čas. Delovni čas ne sme prekoračiti 10 ur, ali poleti 12 ur, ali celo samo 8 ur pozimi. Za povprečno delo je določena povprečna mezda. Ako v teh urah dela vec prekorači normo, zasluži več, «n sicer čim več naredi, tem več zasluži Ako man j naredi, se mu ne piše polno plačilo. To je čisto pravično. Vsakdo to uvideva. Dela so po težini, po odgovornosti razdeljena v več razredov, ki so različno plačani. Lažja dela so plačana manj. težja več.
Dela so v zadrugah razdeljena na 7, odredba pa pozna le 3 razrede
Pri zadrugah razdelijo navadno vsa kmetijska opravila v 7 razredov. Razlika zaslužka med posameznimi razredi znaša 25 %. Ako se za Vsa dela v tret ji skupini plača 100 % na mezda, je mezda za drugi razred 75 %, za prvi 50 %, za četrti 125 %, za peti 150%, za šesti 175 % in za sedmi 200 %. Mezda za tretji razred se imenuje delovni dan (trudodan). Za opravilo drugega razreda se piše 0.75 tru-dndneva za opravila tretjega razreda
0.50, za četrti razred 1.25, za peti 1.5, za šesti 1.75 in za sedmi razred 2 delovna dneva (''rudodneva).
Ako je delo v katerem koli razredu prekoračeno, se trudodan sorazmerna zviša, in obratno. Delavec je na primer opravljal delo tretjega razreda. Prekoračil je normo za 10 %. Piše se mu 1.1 trudodneva. Opravlja delo prvega razreda, prekorači ga za 25 %, piše se mu ne. samo 0.5, temveč še 25 % zraven, skupno torej 0.62 delovnega dneva.
Uredba o delovnih mezdah kmetijskih delavcev, ki je trenutno v velja vi, delj vsa dela v tri razrede in za nje priznava mezdo 6 do 11 din na liro. Dnevna mezda znaša torej 60 do 110 din, pač po delu, ki ga ta dan dninar opravi Povprečna mezda je S5 din ua dan. Kako bi torej lahko spravili v sklad predpise te uredbe -plačevanjem po uormah? Najprej moramo vsa opravila razvrstiti v te tri razrede. Uredba sama že to stori, 'e nekaterih del ne omenja. Tu moramo sami skupno s sindikati oceniti delo. najbolje to opravijo OTK, t. j. obratne tarifne komisije, sestavljene iz delavcev in uslužbencev obrata.
Kako ugotavljamo norme
Kako bo OTK pravilno ocenila in razvrstila delo? Kako bo postavila pravilno normo za delo? Norino postavi bodisi po izkušnji, kar ni dovolj zanesljivo, ali po opazovanju in zapisovanju vseh faz dela, to se pravi, kro-nografično. Potrebno je vzeti uro v roko in beležnico. Potrebno je beležiti točno, koliko časa traja samo de lo, koliko časa odpade na priprave k delu in koliko časa se izgubi pri delu s hojo, z obračan jem, s počitkom in oddihom. Za beleženje so potrebni posebni listi, ki bi jih lahko imenovali »listi za preizkušanje dela«.
Delo se deli na glavno, dopolnilno, pripravljalno in zaključno delo in na prazen hod. Večinoma je le glavno delo proizvajalno, t. j. dela nove proizvode. Dopolnilna dela so lahko posledica raznih zaprek. Pripravljalna in zaključna dela so lahko samo v začetku ali na koncu delovnega dne, ali tudi sredi dneva ob prekinitvah. Pra-zpn hod }p ali reden (obračanje pri oranju), ali slučajen zaradi napak.
Trajanje vseh teh del je treba to čno. časovno in količinsko meriti in beležiti. Po vsestranskem pretresu ugotovljenih rezultatov naj se poda predlog za delovno normo, ki naj se pa naslanja na srednjo povprečno storilnost dobrih delavcev.
Metodika ugotavljanja norm ni preprosta. Preobširna je. da bi jo tukaj tolmačil. V večini primerov bodo pa delavci skupaj z uslužbenci lahko nrecej točno zadeli pravilno normo čisto empirično, po Izkušnjah.
Delovna norma pa ni nekaj stalnega. vsepovsod in vsekdar veljavnega. Delovna norma se mora izpreminjati od njive do niive. od sena do šepa, od časa do časa. Dober zgled nam je naše vinogradniško posestvo v Jeruza e-mn. ki je med letom že večkrat menjalo normo, ker jo je pač bilo potrebno menjat!. Norma, ki je veliala za enoletno kop, ni več mogla veljati v celoti za drugo kop. ker sta zaradi toplega deževja trava in plevel bujno rasla in prerasla vinograd. Norma ie bila 4 a. zaradi zeli pa je morala biti znižana na 5.5, ker norme ni bilo moč doseči.
Obračunavao "g normiranega
skupinskega dela
Po normah se lahko dela posamično, v skupini ali v brigadah. Mnogi se branijo iti v brigade, kpr se delavci med seboj dobro ne razumejo, ne prenesejo. Nima pomena, siliti jih v bri-
gade, če tega nočejo. Seveda je delo v brigadah najpreprostejše, tudi pisanj* zaslužka je najbolj preprosto, toda &• niso delavci z* \o. jih siliti nima smisla Tedaj bodo pač delali v skupinah po trije, štirje skupaj, morda vsaka družina zase. V goricah je to zelo lahko napraviti. Dobi pač vsaka družina svojo gorico, ki jo obdeluje po normah.
Prvi pogoj vpeljave dela po normah je pa, da točno poznamo površino posameznih parcel. Ako je gorica n. pr. 5 ha velika im jo obdeluje družina 4 oseb, je norma za vse 4 06ebe skupaj dnevno na primer za 2, kop 4 X
5.5	ara je 14 arov. Pri doseženi norm: dobi vsa skupina 360 din (delovni dan plačan po 90 din) pri za 10 % prekoračeni normi pa 36 din več. Če opravljajo vsi člani skupine enako delo, je razdelitev zaslužka v skupini lahka. Malo težji je račun, če so dela, ki jih opravljajo člani skupine, različna. Recimo setev. Sevec je plačan po drugem plačinem razredu, vodič konj pa po tretjem. Tedaj moramo za vsakega posebej izračunati zaslužek in vsakemu posebej tudi povišati plačilo, če sta hitreje posejala, kakor zahteva norma. Norma je recimo 4 ha. Posejala pa sta 5 ha. Naredila sta 1.25 norme, zaslužek vsakogar se mora zvišati za 25 %.
Pri mlačvi je račun že malo težji. Delavci delajo v treh plačilnih razre-dih. Podajalca snopov delata po tretjem, delavca pri slami in plevah po drugem, odvijač povresel pa po prvem plačilnem razredu. V predpisanem delovnem času so om'atili 13 ton pšenice, norma je pa 10 ton. Skupina je dosegla 13 : 10, t. j. 1.3 norme. Norma je prekoračena za 30 %. Zaslužek delavcev se mora povečati po ustreznem plačilnem razredu za 30 %. Tmlr posamič lahko opravljajo delavci delo po normah. Teda j se pač odkaže vsakemu delavcu določeno površino, določeno število vrst ali določeno delo. ri se pa mora vsak dan za vsakega posameznika premeriti, preden se mu vpiše v dobro. Tedaj se tudi pregleda, kako je bilo delo opravljeno, dobro ali slabo.
Kaj je delovni dan (trudodan)?
Najpreprostejše knjiženje dela je pač knjiženje po delovnih dneh (tru-dodneh). Trudodan je enota, ki pove, koliko 63 dela opravil iD kakšno delo S3 opravil v določenem času. Mezda za trjidodan je na državnih posestvih vnaprej določena, pri zadrugah pa se izračuna šele na koncu leta ua podlagi doseženega upeha. Zato je za zadružnika presnelo važno, da je uspeh čim ugodnejši. Zato si je zadružnik v svesti, da bo uspeh tem večji, čim bolje bo delal in čim hitreje bo delal. Cim več delovnih dni si prisluži in čim boljši je skupni uspeh zadruge, tem več bo odpadlo na posamezni delovni dan.
Kako pa vežeš delavce ua držav nem posestvu na skupni uspeh? Lahko na dva načina: 1. z nagradami,
2.	z razdelitvijo presežka pridelka preko plana med delavce. Tako-le nekako: po pianu je določen pridelek pšenice na 18 q na ha. Ako dosežemo pridelek 20 i|. torej 2q več, bomo ta dva stota delili: nekaj delavcem, nekaj v skladišče. Ali pa: plan določa 25 bi vina na ha, dosežemo 30 hi, 5 hi več. Teh 5 hi razdelimo med seboj v naravi. delavec pa seveda svoj delež lahko pr ida upravi ali ga pa sam popije.
Pripravlja se izprememba uredbe v korist normam
Sedanja uredba o mezdah ne predvideva možnosti omenjenega nagrajevanja. Sploh o normah zelo malo govori. Ako naj se delo po normali res z uspehom in že v prihodnjem letu vpelje na vsa državna posestva, se mora ta uredba temeljito izprememti in čisto prilagoditi načinu dela po normah. Vemo, da ?e to že pripravlja in da bomo lahko uspešno vpeljali norme tudi v delo kmetijskega delavca in ga dvignili nad bivšega valpta. Delovni nadzornik ali delovodja 1» delavcu le svetovalec in pa pomagač pri pisanju in beleženju izvršenega dela.
Smo na najboljši poti. da se prične delo po normah po vsem državnem sektorju, potrebno je pa — to poudarjam —. da 90 norme pravilno postavljene, dobro premišljene iu odobrene od obeh strani, od uprave i>n od delav cev. Na splošno že vemo. da so norme pri nas precej nižje kakor drugod Temeljito je treba premisliti, zakaj ‘o. od kori to. Ko bomo našli prave vzroke, jih homo skušali čim bolj in čim preje odstraniti. To ne bo šlo kar čez noč. Morda bomo potrebovali zato več let. Redi v vinogradu ne moremo raz-riniti ali poravnati, kakor bi želeli kar takoj, zemljišč ne moremo kar v kratkem zložiti, stroje ni kar sedaj že moč kupiti. Vse to pa nas prav nič ne more ovirati pri uvajanju norm. Eno leto smo jih preizkušali, sedaj je čas, da pričnemo po normah delati.
Inž. Vinko Sadar
Nov finančni vir za naše krajevne ljudske odbore
Krajevni ljudski odbori, ki bodo imeli v novembreikem tekmovanju slavno naloso nri realizaciji naših proračunskih dohodkov, bodo v pri-meru uspešne kampanje za pobiranje dohodnine na tei dohodnini soudeleženi. Krajevni ljudski odbori, ki lahko z soiovoatjo pričakujejo, da bodo do roka dosegli preko 80 odstotkov vplačil, lahko zahtevajo preko okrajnih ljudskih odbo.rov akontacijo na to udeležbo, ne slede na to. če so bila ta vplačila zaostale dohodnine dejansko uresničena. Na ta način jim je omogočeno, da lahko prejmejo sredstva za razne nujne potrebe.
Ta sklep republiškega ministrstva ja finance bo mnogo pripomogel našim krajevnim ljudskim odborom, da krijejo svoje izdatke. Istočasno Pa predstavlja spodbudo k večjemu zanimanju za dosledno izvajanje naše davčne politike in nagrado krajem, ki so že pokazali ali pa bodo še pokazali pravilno razumevanje za svoje naloge
V. noči med soboto In nedeljo bo vozil prvi vlak na mladinski progi šamac-Sarajevo
Sarajevo 6e mrzle čno pripravlja na veliko svečanost ob otvoritvi mladinske proge, V noči med soboto in nedeljo bo po nova progi vozil prvi vlak od Samca do Sarajeva. V nedeljo okrog osme zjutraj pa bo prvi vlak prispel na novo železniško postaje » Sarajevo, kjer bo zbrano ljudstvo proslavilo veličastni dogodek z odkritjem spominske plošče in z velikim svečanim zborovanjem. Popoldne ob 14, uri pa bodo mladinske delovne brigade korakale skozi glavne ulice Sarajeva in mimo tribune s slavnostnimi gosti. V okviru proslave bodo v Sarajevu odprli dve razstavi, in sicer razstavo likovnih umetnikov pod naslovom »Mladinska proga Samac—Sarajevo« in veliko dokumentarno razstavo o gradnji mladinske proge.
Tudi poslednja dela na progi so sedaj izvršena. Brezprimeren delovni promet so v zadnjem času pokazaie številne mladinske brigade, zaposlene pri kopanju gramoza v gramoznicah in pri dovažanju gramoza za posipanje in utrjevanje proge. Za posipanje proge je bilo treba pripeljati 600.000 kulti,kov gramoza. Skoro vso to ogromno količimo gramoza so že pripeljali na progo. Mladinskim brigadam v gramoznicah je uspelo povečati dnevni odvoz gramoza za progo na 1000 m celo 1100 vagonov, kar je pripisati odlični organizaciji dela v gramo .licah in veliki požrtvovalnosti mladincev in mladink, ki imajo vedno pred očmi, da je solidna dovršitev proge, kot proge prvega reda. odvisna predvsem od zadostnega dovoza gramoza za utrditev proge. Vse telefonske in signalne naprave na progi so dovršene. Od zemel jskih del pa so v teku le še poslednje korekture šn manjša dela, kakor pravilna izpeljava jarkov za odvajanje vode in slična dela.
Železniški tir je položen na vsej dolžini 242 km. Od skupne dolžine 60 km postajnih tirov pa postavljajo sedaj poslednje kilometre. Pri polaganju tira so v celoti porabili 420.000 nragov, 26.365 ton železniških tračnic, 288 kretnic in 10.000 ton drobnega železnega materiala za progo. Končana so tudi dela pri premestitvi stare ozkotirne proge v skupni dolžini 73.5 km.
Pri polaganju tira je doseglo največje uspehe pet mladinskih delovnih brigad, ki so si zaporedoma pridobile prehodno zastavico kot najboljše bri-
ni polaganju tira. Med njimi je tudi IV. ptujska mladinska delovna brigadei, ki si je kot prva osvojila to zastavico.
Mladinska proga je dala naši
industriji in rudarstvu 12.000 strokovnih delavcev
Delo d* mladinski progi je bilo od prvega dne velika šola za mladince in mladinke. Nič manj kakor 14.979 mladincev in mladink je na progi obiskovalo 228 strokovnih in drugih tečajev. Iz prve, druge in tretje izmene je doslej odšlo v industrijo, gradbeništvo in rudarstvo 12.000 mladincev in mladink.
Med gradnjo, ki je trajala 7 in pol meseca je bilo prirejenih 166 strokovnih tečajev, ki jih je obiskovalo 15.100 mladincev in mladink. Prirejeni so biti tečaji za zavirače, telegrafiste, kurjače, skladiščnike, tesarje, geodetske pomočnike, strokovne žagarske delavce, telefoniste, betonske in minerske delavce, nadalje za zidarje, risarje, kovače, šoferje, avtomehanike, ključavničarje, topilce, za rudarje in delavce v valjarnah, poleg tega so bili vrtnarski, perutninarski, živinorejski, traktorski in sanitetski tečaji nadalje
tečaji za paznike na progi, za železniške blagajnike, za nadzornike prog, za zavijače železa, za poslovale« z materialom, za voditelje statistike ia evidence, za pomožne tehnike, za zidarje ogmjastalnih peči, za avtogenske varilce, za električne varilce, za monterje mostov, za ekonome menz, za pomožne kuharje, za zadružne knjigovodje in zadružne skladiščnike. Dosle je bilo zaključenih 145 tečajev. V teh tečajih je opravilo izpit z odličnim uspehom 4798 mladincev, z zelo dobrim uspehom 4970, z dobrim ušpikom pa 3200 mladincev, medtem ko izpita ni položilo 308 mladincev in mladink.
Poleg strokovnih tečajev je bilo na mladinski progi 62 drugih tečajev, ki jih je obiskovalo 9878 tečajnikov. V teh tečajih so biti vzgojeni predvsem voditelji naših mladinskih organizacij. Tu so biti teča ji za fizkulturne voditelje, za dopisnike, adminisrativno-finančni tečaji, nadalje tečaji za pevovodje, za voditelje analfabetskih ieča-jev, za pionirske voditelje, za voditelje kulturnega dela na vasi, tečaji za tehniko im šport, tečaji ljubiteljev tehnike, avtomobilski tečaji, tečaji za radio in fotoamaterstvo in za jadral-stvo.
Karol Jakob: Zenica sedež glavnega štaba mladinske proga
Predilnica v Litiji je kot prvo tekstilno podjetje v Sloveniji izpolnila svoj letni proizvodni plan
Dne 27. oktobra je delovni kolektiv predilnice v Litiji kot prvi delovni kolektiv tekstilne 'stroke v Sloveniji izpolnil svoj letni proizvodni plan. Med letom je podjetje presegalo mesečne plaue povprečno za 18 odstot-irov in tudi sedaj dnevno presega delovno nalouf po ptjnu.
Predilnica v Litiji spada med naj-starejša tekstilna podjetja v Sloveni-” ii. Slabo in nehigiensko urejeni delovni prostori 90 bili doslej velika ovira. da delovni kolektiv ni že prej izpolnili svoje naloge za letošnje leto. Zato sedaj prostore izboljšujejo in preurejajo. Za izpopolnitev obrata gradi sedaj tovarna nov oddelek. Ker gradbeno podjetje nima dovoli delavcev. se ie delavstvo predilnice odločilo pomagati pri gradnji novega oddelka, da bo v surovem stanju pod streho do zime.
Delo tovarne vodijo sedaj domači strokovnjaki. Od letošnjega junija je uvedeno delo po novih tehničnih normah. kar je znatno pripomoglo k predčasni izpolnitvi plana. V podjetju je bilo letos proglašenih 40 udarnikov poleg dveh novatorjev Antona Brovča in Martina Juharta, ki sta izdelala napravo za izdelovanje stročnic za navi-ianie preie. Prej je morala tovarna stročnice naročati iz drugih tovarn. Podjetje ie letos pričelo obratovati v treh izmenah s povečanim številom delavstva. Zato vedno bolj primanjkuje stanovanj. Za omitjenje stanovanjske stiske ima uprava podjetij napravljen načrt, po katere bo v prihodnjem letu zgradila stanovanjske hiše, upravno poslopje, sanitarne prostore in otroške jasli.
Sindikalna podružnica in uprava podjetja delata sporazumno v vseh vprašanjih proizvodnje in zboljšanja življenjskih pogojev delavstva. V tovarni je že od 1. julija industrijski magazin, kjer si nabavlja delavstvo razne potrebščine. V lastni menzi se hrani preko 150 delavcev. Tovarna
Delovni kolektiv tovarne vezanih plošč v Št. Petru na Krasu je 20. oktobra izpolnil plan za leto 1947. Delavci in nameščenci so z navdušenjem in velikim veseljem sprejeli novico o izvršitvi plana v prvem letu petletke, ki jo je objavil upravni odbor sindikalne podružnice na skupnem sestanku in na stenčasu. Vsi so obljubili, da bodo nadaljevali delo še z večjim elanom in delovno disciplino. ■
Izvedba letošnjega plana je bila mogoča zato, ker je bila disciplina ogromne večine delavcev res na dostojni višini, ker so b-ili zelo požrtvovalni. ker so organizirali delo pravilno in ker ie uprava sodelovala z odborom sindikalne podružnice. Vsakih 14 dni so se posvetovali z upravo. Na teh sestankih so kovali načrte in opozarjali na napake, ki so jih odpravljali s skupnimi močtni. Obrtna tarifna komisija je imela redno vsak mesec sestanke, na katerih je proučevala i plan i norme. Posebno pa so poživeli način tekmovanja s tem, ko so uvedli prehodno zastavico.
X tovarni ja zaposlenih 379 delav-
ima tudi svojo ekonomijo, ki obsega 9 ha zemlje im kjer redijo prašiče in drugo živimo. V kratkem bodo odprli mesari jo in čevljarsko delavnico.
Veliko ekrb posveča podjetje vzgoji novih kadrov. V ta namem ie organiziralo strokovne tečaje. Pred kratkim je bil zaključen enomesečni tečaj, šestmesečni; tečaj pa še traja. Tečajnikom ie po enoletni praksi omogočen vstop v tekstilno šolo. Tečaj za normirce, ki ga je obiskovalo 11 delavcev, je tudi že zaključen. Vršita pa se še knjigovodski in strojepisni tečaj. Z mladinske proge ie prišlo v tovarno več delavk iz drugih republik, da spoznajo delo v tekstilni 6troki. Sedaj dela v obratih 80 odstotkov ženske delovne moči. Ker je med delavkami mnogo deklet, je podjetje uredilo v bližini tovarne »Dekliški dom«, kamor se bodo dekleta, zaposlena v tovarni, lahko v kratkem preselila.
Novi sindikalni odbor, ki je bil izvoljen v septembru, je trdno prijel za delo in ie že pokazal prve uspehe. V sindikalni podružnici je sedaj včlanjeno 95 odstotkov vsega delavstva. Da se doseže večia povezava med delavstvom in upravo, organizira sindikat redne sestanke, na katerih iznašajo člani upravi kakor tudi delavci svoje pripombe im opozarjajo na napake, da se ne bi ponavljale. Ti sestanki so mnogo pripomogli k zboljšanju delovne discipline. Se ta teufen bo urejen rdeči kotiček, kjer bodo imeli knjižnico im čitalnico. Tu bodo tudi sestanki šahovskega krožka in študijski sestanki.
Pri vhodu v tovarno so razobešeni trije slenčasi: sindikalni, mladipski in fizkulturni. Najboljši med njimi je stenčas mladine. Na velikem grafikonu pa delavstvo dnevno zasleduje izpolnjevanje dnevnih proizvodnih planov. čeprav podjetje dnevno presega plan. ima sindikalna podružnica načrt organizirati tekmovanje med posameznimi oddelki im stroji za čim večjo proizvodnjo.
cev in nameščencev. Udarnikov je 8, od katerih so nekateri celo štirikratni udarniki. V tekmovanju sodelujejo prav vsi. Neupravičenih izostankov od dela je bilo povprečno 0.12°/«, zaradi bolezni jih je izostalo 3.2%, čeprav je razsajal nekaj časa v št. Petru tifus. V tem letu so izboljšali kakovost proizvodov in prihranili 7% surovin.
Nedvomno je to velik uspeh, posebno če upoštevamo, da so šele letos začeli delati po načrtu in da je bilo tudi nekaj napak, ki so vplivale na izvajanje plana. Ena izmed teh je bila, da so do konca julija imeli skupno normo za vso tovarno — za vse delavce skupaj. To je bilo slabo, ker ni bilo mogoče kontrolirati vsakega posameznika in preceniti njegove storitve. Zato je bilo silno težko določati udarnike. Na ta način tudi
niso prejemali delavci stvarne plače za dejansko opravljeno delo, kajti za preseženo normo so bili nagrajeni prav vsi pavšalno — enako, kar je vsekakor vzbujalo nezadovoljstvo pri najbolj požrtvovalnih in discipliniranih.
Poivsem drugače je bilo v avgustu, ko so uvedli ocenjevanje dela in preseganje norm pri vsakem posamezniku. Razdelili so skupno normo in postavili individualne — pri vsakem stroju. Tekmovanje je postalo živahno ia uspehi so bili vsak dan Večj; dosegli so in izvršili plan za leto 1947.
Letos smo praznovali »novo leto«
20.	oktobra, prihodnje leto ga bomo
20.	septembra! pravijo. — L. B.
Tudi tovarna čevljev v Osijeku je izpolnila letni plan
Delovni kolektiv tovarne »Obuča« v Osijeku je dva meseca pred rokom izpolnil proizvodni plan za leto 1947. Uspeh tega -podjetja je tem večji, ker ie bilo to podjetje še pred letom đoi čevljarska zadruga, ki se je v kratkem razvila v veliko tovarno čevljev.
Take malomarnosti pri razdeljevanju semenskega krompirja so kaznive
Okrajna poslovna zveza v Idriji je te dni prejela pošiljko semenskega krompirja z državnega posestva v Maren bergli. Krompir so spraviti v skladišča poslovne zveze in tam so ga strokovnjaki pregledali. Ugotovili so, da je krompir slab in ne ustreza predpisom za semenski krompir. Okoli 50 odst. krompirja je predrobnega. izpod teže 60 gr. Med krompirjem je precej nagnitega oziroma napadenega po gnilobi. Ako bi hoteli ta krompir uporabiti za seme. bi ga morati najprej temeljito prebrati. Idrijski okoliš pripada proizvodnemu rajonu za pridobivanje krompirjevega semena. Tu je torej potrebna dvakrat večja skrb, da dobi okoliš res pravo seme.
Krompir, ki so ga dobavili po dolgi poti iz Marenberga do Idrije, bo kvečjemu uporaben za krmo. Tisti, ki nosi odgovornost za tako pomanjkljivo in površno dobavo semenskega krompirja, bo klican na odgovor.
Grobe napake je zagrešila tudi okrajna zadružna poslovna zveza v Ptuju, ki je dobavila semenski krompir Naprozi v Murski Soboti. Krompir, ki ga pošilja Ptuj Murski Soboti, je bil od Semenarne klasificiran kot priznani semenski krompir II. razreda, sorte rožnik. Ko pa je vagon s krompirjem prispel v Mursko Soboto, se je izkazalo, da je krompir mešan, poleg rožnika je bila tudi bela sorta. Ne oblika ne debelost krompirja ne ustrezata semenskemu blagu. Naproza Murska Sobota je morala krompir, ki gi. je prevzela kot semensko blaso II. razreda, oddajati kot semensko blago III. razreda.
Med krompirjem je precej zelenih gomoljev, pa tudi nagnitih, objedenih in ovelih. Pri razdeljevanju je treba krompir prebirati, kar pomeni nepotreben izdatek. Pri prebiranju bo odpadlo približno polovico krompirja
Pozivamo brigadirje in brigadirke, ki so se javili v brigado n ŽELEZNIK, da bo zbor 13. novembra 1947 ob 5. popoldne nn rpinmi CENTER - Komenskega ulica št 17, - Udeležba strogo obvezna. - Štab brigade za Železnik,
Tovarna vezanih plošč v št. Petra na Krasu }e 20. oktobra izpolnila svoj plan
Razočaranje 16 evropskih držav
Marshallov načrt je dejansko samo sredstvo za uvedbo gospodarskega nadzorstva Združenih držav Amerike nad evropskimi državami, ki računajo na ameriško pomoč
Washington, 11. nov. (Tass). Poročilo odbora za vprašanja pomoči tujim državam, na čigar čelu je trgovinski minister Harriman, poudarja, da mora 16 zapadnoevropskih držav, ki računajo na pomoč po Marshallovem načrtu, opustiti misel, da bi razširile in modernizirale industrijo, ali obsežno mehanizirale poljedelstvo.
Odbor poudarja, da prevelike investicije evropskih držav — bodisi državnega ali privatnega značaja — ne bi hile v skladu s cilji programa o opomoči«. Konkretno je odbor mnenja, da poročilo tako imenovanega >Odbora za evropsko gospodarsko sodelovanje« preveč optimistično ocenjuje možnosti uvoza surovega železa, jeklenih polizdelkov in instalacij za tovarne jekla, rudarskih naprav, poljedelskih strojev in strojev za izdelovanje strojev.
Poročilo odbora za vprašanja po-moči tujim državam poudarja nadalje, da postavlja evropski program ladjedelstva prevelike zahteve. Zato predlaga, naj bi Združene države Amerike prodale ali posodite evropskim državam določeno število ladij in cisternskih ladij, obenem pa zgradile nove velike in hitre cistemske ladje za ameriške družbe.
Odbor za vprašanja pomoči tujim državam je nadalje mnenja, da so tudi upi 16 evropskih držav glede uvoza bombaža neustvarljivi in da Združene države Amerike ne morejo izvoziti one količine žitaric, ki jo je predlagal »Odbor za ivropsko gospodarsko sodelovanje«. Poročilo kritizira nato številke, ki jih navaja »Odbor za evropsko gospodarsko sodelovanje« glede možnosti izvoza iz Evrope v prvih štirih letih in poudarja: »Ni dvoma, da pariško poročilo zelo precenjuje možnosti evropskega izvoza.«
Poročilo Harrimanovega odbora skuša nadalje na vse načine diskreditirati možnost trgovinskih zvez držav Zapadne Evrope s Sovjetsko zvezo in državami Vzhodne Evrope, češ da bi bilo to pogrešno: ako pa bi zapadne evropske države vendarle obnovile trgovinske zveze s Sovjetsko zvezo in z državami Vzhodne Evro-p>e. potem se pričakovanje, da bi se na ta način dobljena valuta lahko spremenila v dolarje ali druge valute zapadne poloble, ne bo uresničilo.
Poleg izjave, da Združene države Amerike od držav, ki pričakujejo ameriško pomoč, ne bodo zahtevale, da morajo ustaviti nacionalizacijo ali socializacijo industrije, pa Harriman še ugotavlja: »Ne da bi ocenjevali dobre ali slabe strani socializacije ali centraliziranega planiranja, so povojne izkušnje dokazale, da je eno izmed najresnejših gibal za obnovo Evrope svobodna medsebojna trgovina in udeležba privatnega kapitala v Evropi.«
Posebno mesto zavzema v poročilu
odbora obnova Nemčije. Odbor se izreka za »izkoriščanje presežkov proizvodnih sil« v Nemčiji, da bi se čim bolj povečala proizvodnja premoga, jekla in strojnih naprav. Odbor priznava končno, da bodo Združene države Amerike in zapadna Nemčija delale po načelih finančne rentabilnosti s pomočjo načrta za pomoč Evropi.
Objava poročila Harrimanovega komiteja, ki je proučeval ameriška sredstva in možnosti za »pomoč Evropi po Marshallovem načrtu«, je povzročila veliko razočaranje v vseh državah, ki so se zanašale na pomoč iz Amerike in na ameriške dolarje, s pomočjo katerih so hotele obnoviti svojo industrijo. Tudi britanski tisk, ki je skoraj soglasno hvalil Marshallov načjt in ameriško »velikodušnost«, izraža sedaj svoje razočaranje in nezadovoljstvo zaradi zmanjšanja in omejitev, ki so jih Američani dodali k poročilu pariške konference o evropskih potrebah.
»Financial Times« piše, da so bile pariške ocenitve tako zelo zmanjšane, da mora to povzročiti razočaranje. Brez zadostne pomoči nagla obnova v zapadnih evropskih državah ne bo možna in bo ves načrt padel v vodo.
»Manchester Guardian« pravi, da bodo Združene države Amerike priskočile Evropi na pomoč samo tedaj, ako bo Evropa s svojim delom upravičila potrebo po ameriški pomoči. List opozarja nadalje, da bodo za pomoč postavljeni strogi pogoji, ki bodo imeli za posledico določene spremembe v notranji politiki vseh zainteresiranih držav. Vsekakor se bodo morale evropske države držati določene zunanje in finančne politike, kakor tudi določenih ciljev v svojih lastnih gospodarstvih. Vprašanje, ki ga je treba sedaj rešiti, je v tem, v koliko bodo velika Britanija in ostale evropske države, ki računajo na pomoč Amerike, lahko dovolile omejitev lastne akcijske svobode.
Konservativni »Daily Telegraph« izraža zaskrbljenost zaradi namere ameriške vlade, da bi njeni predstavniki nadzirali uporabo pomoči.
»Daily Worker« govori o ameriških gauleiterjih v evropskih deželah in poudarja, da bodo Američani še nadalje pritiskali na evropske vlade, naj krenejo po poti protisovjetske politike.
Le organ laburistične stranke »Daily Herald« pozdravlja Harrimanovo priporočilo brez vsakih pripomb.
Trumanovo poročilo o »pomoči« Grčiji 'm Turčiji
Washington, 11. nov. (Tass). Vlada je predložila Kongresu Trumanovo poročilo o »pomoči« Grčiji in Turčiji do 30. septembra. Pred poročilom je poslal Truman pismo, v katerem med drugim pravi, da se od časov, ko je
zahteval »pomoč« Grčiji, gospodarsko, stanje v Grčiji ni posebno izboljšalo in da skriti vzroki gospodarskih in političnih težav tudi nadalje povzročajo resno bojazen. Zaradi povečanih vojnih operacij v Grčiji se sredstva, ki so bila določena za izvedbo gospodarskega programa, trosijo za potrebe vojnega značaja.
Poročilo poudarja, da se današnja grška vlada smatra kot predstavnik »volje večine«. Truman poskuša nail sp eh grške vlade v borbi proti partizanom opravičiti s trditvijo, da partizani dobivajo pomoč od severnih sosedov Grčije.
Iz poročila se vidi, da so ameriške ladje do konca meseca septembra pripeljale v Grčijo 25.000 ton vojne opreme v vrednosti 16 milijonov dolarjev. Okoli 5 milijonov dolarjev je šlo za grške vojne letalske sile. Na prošnjo grške vlade in generalnega štaba se je program vojne pomoči povečal za približno 9 milijonov dolarjev, zaradi česar bo zmanjšan program civilne pomoči.
Vlada Združenih držav Amerike polaga vse nade v tako imenovano balkansko komisijo, in je prepričana, da se bo vrnil »red« v Grčijo, čim bo grška meja izolirana od severnih sosedov.
Glede Turčije pravi poročilo, da jo hočejo Združene države Amerike s sodobno vojno opremo in strokovno pomočjo obvarovati pred zunanjim napadom.
Zahteve ameriške Kompartije
New York, 11. nov. (Tanjug). Predsednik Komunistične partije Združenih držav Amerike Viljem FosteT in generalni sekretar Dennis sta poslala vsem članom Kongresa pismo, v katerem zahtevata, da naj izredno zasedanje Kongresa takoj prouči vse možnosti za izboljšanje življenjske ravni prebivalstva, izvede racionira-nje in nadzorstvo nad cenami življenjskih potrebščin, kakor tudi gradbenega materiala ter odločne ukrepe za onemogočenje prekomernih profitov.
Dalje zahteva Komunistična partija Združenih držav Amerike, da naj Kongres odkloni Trumanovo doktrino in Marhallov načrt ter obnovi Unro, ali pa ustanovi organizacijo, ki bi v okviru in pod kontrolo OZN nudila gospodarsko pomoč v vojni opustošenim državam. V ta namen bi moral Kongres dati na razpolago 10 miiijard dolarjev.
Kp Amerike zahteva končno takojšnjo ukinitev reakcionarnega protidemokratičnega Taft - Hartteyevega protidelavskega zakona, odpravo odbora Predstavniškega doma za »proučevanje antiameriške delavnosti« in zakon o prepovedi linčanja.
Gottwaldova pogajanja v Bratislavi niso uspela
Bratislava, li. nov. (CTK). Uradno poročilo o pogajanjih, ki jih je vodil v Bratislavi predsednik vlade Klement Gottwald o preosnovanju novega po-verjeniškega sveta Slovaške, pravi med drugim:
»Predsednik vlade Klement Gott-wald je končal razgovore v Bratislavi za preosnovanje novega sveta poverjenikov. Danes dopoldne je sprejel predstavnike stranke svobode in slovaške socialdemokratske stranke, nato pa se je posvetoval s predsedništvom slovaškega narodnega sveta. Med posvetovanjem je predsednik vlade sporočil predstavnikom vseh političnih strank na Slovaškem kompromisne predloge za pseos.novanje novesa sveta poverjenikov.
Zatem je bila seja Narodne fronte Slovaške, kateri so poleg predstavnikov vseh slovaških političnih strank
prisostvovali tudi delegati slovaških organizacij osvobodilnega gibanja, delegati Zveze slovaških sindiktov in delegati slovaške kmečko delavske zveze.
Ker se na seji Narodne fronte Slovaške niso mogli sporazumeti glede skupnega stališča in slovaški narodni svet ni predložil nobenega predloga za preosnovo novega sveta poverjenikov, je izjavil predsednik vlade Klement Gottwald, da bo odpotoval v Prago in obvestil vlado o dosedanjih rezultatih pogajanj.
Predsednik vlade Klement Gottwald je včeraj popoldne sprejel v Bratislavi delegacijo slovaških partizanov iz prostovoljne akcije proti Benderjevski bandi. Partizani so v imenu svojih tovarišev izrazili svojo pripravljenost, da zopet stopijo v akcijo, če bodo to zahtevali interesi države.
Manin obsojen na dosmrtno ječo
Bukarešta, 10. nov. (Tanjug) Vojno sodišče je izreklo nocoj razsodbo v procesu proti caranističnim zarotnikom in ameriškim vohunom. V obrazložitvi razsodbe ugotavlja sodišče, da so obtoženci služili tujemu vohunstvu, organizirali po navodilih iz inozemstva zarotniško vojsko v državi in zaroto v inozemstvu t&r hoteli izvesti državni udar in zrušiti obstoječo demokratično ureditev v Romuniji.
Sodišče je ugotovilo, da j« glavni obtoženec, vodja briše nacional-cara-mstične stranke Julij Maniu. kriv organiziranja zarote, veleizdaje, pripravljanja oborožene vstaje, vzpodbujanja k.»staji in organiziranja bega carani-stičnih zarotnikov v inozemstvo, ter ga je obsodilo na dosmrtno ječo, s prisilnim delom, na 10 let izgube državljanskih pravic in na zaplembo premoženja.
Obteženi Mihalake. podpredsednik bivše caranistične stranke, ki je kriv istih dejanj kot Mamin, je obsojen na dosmrtno ječo s prisilnim delom, 10 let odvzema državljanskih pravic in zaplembo premoženja.
Obtoženi Ilija Lazar, sekretar cara-nističae stranke v Transilvaniji, Nikolai Karandino. bivši direktor lista »Dreptatea« in Nikolaj Penescu. bivši sekretar stranke so krivi sodelovanja v zaroti in poskusa ilegalnega bega čez mejo. Ilija Lazar je obsojen na 12 let težke ječe. 5 let izgube državljanskih pravic in zaplembo premoženja; Nikolai Karandino na 6 let težke leče. dve leti izgube državljanskih pravde in zaplembo premoženja; Nikolaj Penescu na 5 let težke ječe, dve leti izgube državljanskih pravic in zaplembo premoženja.
Vasilij Serdich je kriv soudeležbe v zaroti in je obsojen na 10 let težke ječe, 3 leta izgube državljanskih pralnic in zaplembo premoženja.
yiktar Radolescu Pogcneani. bivši
uradnik ministrstva zunanjih zadev, je kriv udeležbe v zaroti, vzpodbujanja k uporu proti demokratični oblasti v Romuniji in je obsojen na 25 let težke iječe, 5 let izgube državljanskih pravic in zaplembo premoženja.
Emil Lazarescu je obsojen na 2 leti poboljševalnega zapora:	Emil Opri-
shan, bivši uradnik ministrstva za zunanje zadeve na 3 leta težke ječe in 2 leti izgube državljanskih pravic. Jon Sturdza. bivši maršial dvora, na 2 leti poboljševalnega zapora; Roju Florin, na 5 let težke ječe. 3 leta izgube državljanskih pravic in zaplembo premoženja; bivši direktor za šifre pri ministrstvu za zunanje zadeve Kamil Di. mi-trescu na 15 let težke ječe, 5 let odvzema državljanskih pravic in zaplembo premoženja; podpolkovnik Di-mitru Statesou na 1 leto zapora; podpolkovnik Stefan Stojca na 8 let strogega zapora; Radu Nicolescu-Bizesti na 10 let strogega zapora, 5 let izgube državljanskih pravde in na zaplembo premoženja.
Prav tako je sodišče ugotovilo, da so odsotni Grigore Nicolescu-Buzesti Grigore Gafencu, Konstantin Bishoja-nu in Aleksandru Creceanu, krivd udeležbe v zaroti in veleizdaje ter bega čez mejo. Njim je sojeno v odsotnosti. Grigore Nicolescu-Buzesti in Creceanu so obsojeni na dosmrtno ječo s prisilnim delom. 5 let odvzema državl janskih pravic in zaplembo premoženja, Grigore Gafencu na 20 let ječe s prisilnim delom. 5 let izgube državljanskih pravic in zaplembo premoženja: Konstantin Bishojanu na 15 let ječe s prisilnim delom, 5 let izgube državljanskih pravic in zaplembo premoženja. Razen tega je bil vsem odvzet vojaški čitn, ki so ga imeti kot rezervni oficirji.
Obsodba ie zasnovana na predvojnih romunskih vojaških zakonih. Prisotni so pozdraviti obsodbo z dolgotrajnim
KULTURNI PREGfjjED
Iz Mi« starejše upodabljajoče umetnosti
Fošt Bergant: Portret plemkinje
Slikar je živel od 1721—1769 itn je kamniški rojak, študiral je v Rimu ia na neki doelej neznani francoski slikarski akademiji. Znan je kot cerkveiti slikar, portretist in žanrist (Ptičar, Preskar). Naš n-ajozraizitejši baročni slikar. V svojih delih združuje pozno-baročni naturalizem z ekspresivnim izrazom. Njegovi portreti so psihološko izredno poglobljeni in so na svetovni višini. Ta portrat iso Italijani prodajali kot delo znanega italijanskega mojstra Longluja.
„Mokrodolci“ v šen gledališču
Konferenca namestnikov zunanjih ministrov
London, 11. nov. (Tanjug). Namestniki zunanjih ministrov štirih velikih sil so danes nadaljevali razpravo o priporočilih za rešitev problema Nemčije, ki so jih prej predložili Svetu ministrov 12. aprila t. 1.
Na današnji seji so proučili nadaljnje paragrafe tega dokumenta in so izmenjali misli samo glede vprašanja podpisa mirovne pogodbe z Nemčijo. Predstavnik sovjetske zveze in predstavnik Velike Britanije sta se sporazumela, da mora mirovno pogodbo podpisati odgovorna nemška vlada. Ameriški predstavnik si je pridržal pravico, da naknadno sporoči sklep o tem vprašanju, francoski predstavnik pa je bil mnenja, da ni potrebno, da bi Nemčija podpisala mirovno pogodbo in da zadostuje, da se v nemško ustavo vnese klavzula o mirovni pogodbi in da bo pogodba nato ratificirana.
Edino vprašanje, v katerem so danes razpravljali, torej ni bilo rešeno.
Namestniki so zatem prešli na vprašanje sestave stalnih komitejev za reševanje nemških problemov in je bilo tudi to vprašanje preloženo na naslednjo sejo.
Kako si Amerika podreja Turčijo
Bagdad. 10. nov. (Tass) List »Sa-ia El Jom« objavlja z naslovom »Kako si Amerika podreja Turčijo«, članek, v katerem pravi:
Turčija ie nedvomno postala področje akcije ameriškega imperializma na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Združene države Amerike imajo namen. napraviti iz Tu ičije stražarja za obrambo ameriških imperialističnih interesov v Egiptu, Palestini. Siriji. Iranu im Afganistanu. Ameriške države nudiijo pomoč reakciji v tujih državah ie pomagajo zavirati nacionalno demokratsko gibanje. Ameriška pomoč Turčiii, ki je čisto vojaškega značaja, ima namen, izrabiti Turčijo kot poslušno orodje za uničenje narodnega gibanja v sami Turčiji in sosednih državah.
Zmagovito prodiranje kitajske ljudske vojske
Peking, 11. nov. Associated Press je zvedel, da je stotisoč vojakov ljudske demokratične armade Kitajske prebilo prvi obrambni pas Kuomin-tangovega strateškega železniškega križišča Šibkijačvanga (pokrajina Hope j).
Vstaja proti fašistični diktaturi v Siamu
Bangkong, 11. nov. ('Ass. Pr.). V* Siamu je izbruhnila vstaja proti diktaturi vojnega zločinca Hibuna Song-krama, ki je predvčerajšnjim izvedel državni udar in vzpostaivti fašistični Jerani v državi
Šentjakobsko gledališče je odprlo letošnjo sezono s komedijo Frana Roša »Mokrodolci« in tako ohranilo tradicijo, da začne vsako sezono z domačim delom. »Mokrodolci« so vsebinsko precej preprosta, a odrsko učinkovita komedija, ki spominja na Nušičeve komedije, v katerih se norčuje iz zgornje plasti predvojne družbe ter razgalja zakone njene »morale« in metode njenega vladanja. Roš nam ne razkriva po vsem tem v »Mokro-dolcih« nič novega — Mokri dol je po-zorišče bolj ali manj komičnih političnih in družinskih zapletljajev, nastalih zaradi volitev, pri katerih je bila skupina vladne stranke v Mokrem dolu poražena. Pri koritu jo hoče zamenjati zmagovita »opozicionalna« skupina. Dosedanji poslanec, ki mu nikakor ne gre v glavo, da ho morala država odslej shajati brez njegove »pomoči«, snuje intrigo za intrigo, da bi ostal pod vladno »marelo«, toda vse se mu sprevržejo v neuspeh, ker se stvari izven Mokrega dola razvijajo drugače. Torej znane stvari, tako v predvojnem življenju kakor na odru. šele dobra igra šentjakobskih igralcev je ustvarila iz »Mokrödolcev« uspelo uprizoritev.
Gnidovec je ustvaril dober lik veletrgovca in poslanca Avgusta Majnika, ki »se bori za državo« s tem, da dela za svoj žep. Uspelo mn je, da je izrazil v njem vso zunanjo gladkost in notranjo gnilobo političnega konjunkturista, skrito v frazah. Gorjupova je dobro in realistično zaigrala njegovo ženo, dočim je Simončičeva v vlogi njune hčerke v sicer dobri igri skoraj nekoliko preveč poudarjala sentimentalno stran svoje vloge in tako nehote ustvarila nekakega dobrega angela v poslančevi družini, tako da nas nazadnje njena popolna brezbrižnost nasproti politični in moralni metamorfozi njenega ženina kar začudi, ker se zdi, kakor da izvira iz njene dobrote in nedolžnosti. Njen ženin, opozicionalni poslanec in uspešni stavbenik Tone Tičar je v kreaciji B. Batelina prav tako premalo izrazita figura in napravlja pogosto bolj vtis naivneža, kakor politične jegulje. Zelo dobre in realistične tipe so ustvarili Laurih kot odvetnik, Zakrajšek kot župan, Brihta kot minister, Moser kot

predsednik krajevne godbe in Gorjupova kot služkinja Lenka. Tudi Mlakarjeva je prepričevalno zaigrala lahkoživo vdovo. Dobro je zadela Grguričeva z interpretacijo intrigantske poštarke. Manj žive figure sta ustvarila Sadar kot okrajni načelnik in Prus kot živinozdravnik Ogrič. Lombar pa je v učitelju Pešcu z veliko umetniško silo in pristnim humorjem izoblikoval izredno realističen lik vaškega učitelja, ki služi lokalnim mogočnežem »kot dekle za vse«. Njegova odvisnost ga je napravila hinavca in petoliznika ter mu skvarila značaj. Vkljub vsej svoji koristnosti in servilnosti pa ostane samo revež in črni kozel, po katerem pade od vseh strani, ko doživi skupna stvar polomijo in ki se osmeši, kadar se skuša izluščiti iz svoje lakajske figure in pokazati kot človek, ki ima tudi srce. — Nekoliko preveč v karikaturo je zašel Lombar v prizoru, v katerem razkriva poslančevi hčeri svojo ljubezen. Učitelj Brinšek, ki ga je igral Demšar, bi naj bil lik revolucionarja, vendar ostane nekam pasivna in slabokrvna figura. Ob koncu, ko protestira proti mahinacijam čedne vladne družbe, ki se je končno zedinila v svojih političnih in družinskih interesih, in jo obsodi ter ji napove dosleden boj v imenu izdanega ljudstva, napravi zato bolj vtis preprostega in naivnega človeka, ki so ga potegnili za nos in ki zato kuba jezo nanje, kakor pa dojem resničnega revolucionarja. To je v glavnem krivda avtorja, ki ni znal iz oblikovati tega lika v resnično življenjsko osebnost in ji prisoditi prave aktivne vloge v komediji, delno pa morda tudi krivda režije, ki je prenesla premalo težišča v komediji nanj. Režiser Miran Petrovčič je v ostalem dobro rešil svojo nalogo in s svojo realistično režijo znal izvabiti komedijskemu tekstu prepričevalno podobo. Primerna je bila scena, za katero sta napravila načrte Romih in Sadar, izdelali pa jo igralci sami.
Prizadevnost šentjakobske gledališke družine, ki je eno prvih slovenskih ljudskih gledališč, bo v letošnjem programu ob Cankarju, Lopi de Vega, Čehovu, Leonidu Leonovu mesto vedno novih umetniških pobud in ustvarjalnih možno sti, da bo doprinesla vredne plodove v zakladnico naše ljudske kulture fj,
takoj na začetku vstaje (23. januarja 1604) Mebmed aga Fočič v Valjevu ujel in ga dal še z nekaj srbskimi veljaki usmrtiti. Sin Matija je za nekaj časa zbežal čez Savo, pa se je kmalu vrni!, se boril s Turki, postal junak tistega časa, osvobajal Valjevo, Šabac in Beograd in se udeležil bitke na Mišarju, postal prvi diplomat obnovljene Srbije, odpotoval že jeseni 1804. v diplomatski službi v Rusijo, bil prvi predsednik upravnega sveta Srbije in velja! za človeka, ki zna najmodreje ravnati s Turki. V drugi srbski vstaji je bil na strani Miloša Obrenovi-ča. Vedno je bil v dobrih zvezah z Rusijo in zlasti na Dunajskem kongresu, kjer je kot zastopnik srbskega naroda prebil skoraj pol leta, je odločno branil pravice svojega naroda. Pozneje je bil vojvoda valjevskega kraja, prišel navzkriž s knezom Milošem, bival nekaj časa v emigraciji, 1. 1838. pa je postal eden izmed članov ustanovljenega državnega sveta. L. 1840. je bi! zopet pregnan iz Srbije. Živel je v Carigradu, potem se je pa kot upokojenec zopet vrnil domov. Umrl je pod konec novembra 1854. leta.
Okrog 1. 1830. je začel pisati svoje spomine o prvi srbski vstaji, v katerih je obdelal obdobje 1787—1806 in deloma leto 1813. Pa jih ni namenil javnosti. Izdal jih je njegov sin Ljubomir Nena-dovič (Beograd, 1867). Pozneje jih je izdala še Srbska književna zadruga (1893). Razen tega je njegov sin Ljubomir izdal tudi njegova pisma iz bojev na Drini v letih 1811—13 (Beograd, 1861).
Njegovi »Memoari« so dokaz zrelega, realističnega pripovedovanja. V njih je realistično podal podobo tistih let, ko se je srbski narod s krvjo prebijal do svoja narodne svobode. To je v polnem pomenu besede epopeja srbskega naroda. Pisal je v prvi vrsti iz čisto političnih motivov in ni mogoče reči, da je imel kakršen koli namen, umetniško obdelati gradivo. Toda kljub vsemu temu je v njegovih zapiskih ohranjen v veliki meri tisti epski dnh, ki tako moško veje iz nekaterih srbskih narodnih pesmi.
»Memoari« so sedaj izšli vtretje, in sicer v zbirki »Kulturna zgodovina« (4. knjiga). Na uvodnem mestu je natisnjen esej kritika Djordja Jovanoviča, ki je
1.	1943. padel kot partizan na Kosmaiu. Esej je napisan 1. 1939.
Vuk je razen zbirk narodnih pesmi in pripovedk in del o srbskem jeziku za-ipustil tudi bogato gradivo o dogodkih svojega časa v takratni Srbiji. To so njegova zgodovinska dela. In prav v tej knjigi o prvi in drugi srbski vstaji so rZbrani najpomembnejši Vukovi teksti s tega področja. Na uvodnem mestu je natisnjeno Opisanije Srbije, nekak poljuden zemljepis (prvotno objavljeno v »Danici« za 1. 1827), kjer je govor o srbskih mestih, potib, razdelitvi zemlje, o turškem gospodstvu nad Srbi, o hajdukih, knezih in kmetih. Sledita obsežna Prva godina srpskoga vojevanja na dahije (»Danica«, 1828) in krajša Druga godina srpskoga vojevanja na dahije (»Danica«, 1834), dalje razprava Praviteljstvujušči sovjet (Dunaj, 1860), potem pa življenjepisi pomembnejših Srbov tistega časa (Žitija znatnih Srbalja u Srbiji našega vremena, »Danica«, 1829) in nazadnje Miloš Obre-nevič ali Gradivo za srbsko zgodovino našega časa (izšlo kot posebna knjiga u Budinu! 1. 1828.).
Potemtakem so za to izdajo vzeti v poštev vsi tisti Vukovi pomembnejši zgodovinski spisi, ki jih je Vuk dovršil, razen del, ki so izšla v nemščini (Gradivo za Rankejevo delo »Serbische Revolution«; knjiga »Montenegro und die Montenegriner«, 1837; »Die Christen in Bosnien«, 1853). Vukova zbrana zgodovinska in etnografska dela je začel izdajati 1. 1898. Ljuba Jovanovič v Beogradu. Zal je izšla samo prva knjiga. Nekaj tovrstnega gradiva je tudi v dveh »Vukovih knjigah«, ki ju je izdala Srbska književna zadruga. Opozarjam, da je Vuk napisal tudi »Posebno gradivo za zgodovino našega časa«, ki pa ni dovršeno niti doslej izdano, ampak leži v arhivu Znanstvene akademije v Beogradu v rokopisni obliki. Tu je Vuk orisal Miloša kot tirana.
Obe knjigi, Nenadovičevo in Vukovo, je uredi! pesnik Djuro Gavela in sta zelo zgovoren prikaz porajanja srbske državnosti, saj sta ju napisali dve pomembni .priči, ki sta bili med najrazgledar.tišimi Srbi svojega časa.	T. P.
Prizor jz komedije »Mokrodolci«: odvetnik (Lavrih) učitelj Pešec (Lombar) ln propadli poslanec Majnik (Gnidovec) pri kovanju intrig
Dve knjigi »z zgodovine srbskih uporov
V založbi beograjske »Prosvete« sta pred kratkim izšli dve pomembni zgodovinski knjigi, ki ju s polno pravico lahko imenujemo klasičen tekst 6rbskega .zgodovinopisja in veljata za najbogatejši rrir tistega tako razgibanega obdobja pod konec 18. in na začetku 19. stoletja. To so »Memoari« prote Matije Nenadoviča (319 strani) in »Prvi i drugi srpski ustanak« Vuka Stefanoviča Karadžiča (458
Matija Nenadovič (1777—1854) je bil sin valjevskega kneza Alekse Nenadoviča. Dostojno se uvršča med vojvode in državnike prve srbske vstaje (1804). Niti 16 let še ni bil star, ko je postal že duhovnik. Oče ga je že zgodaj uvedel v skrivne priprave za prvo srbsko vstajo in ga že 1803. 1. poslal zaradi pogajanj v Sarajevo. Njegov oče Aleksa je že več desetletij nazaj sporazumno z avstrijskimi oblastim delal proti 'Finkom, p« ga je
Nove knfifie w. revije
Dr. Mirko Derganc: Prva pomoč. 'Priročnik za sanitejce in bolničarje. Založil Jugoslovanski Rdeči križ, sriav-■ni odbor Slovenije. Ljubljana 1947. Strani 310.
Naša Pesem. Zbirka mešanih zborov. 3. snopič. Izdal Glavni odbor enotnih sindikatov Slovenije. Strani 128. Ljubljana 1947.
A. Stepanov. Udeležba sindikatov SSSR pri organizaciji mezd in plač. Izdala sindikalna založba Delavska enotnost Ljubljana. Strani 23. Ljubljana 1947.
E.	A. Pašerstnik. Pravica do dela
in odmora. Izdala sindikalna zaletiva Delavska enotnost. Strani 37. Ljubljana 1947.
Miša Pavičevič in Roman Albreht: Petletni načrt in kulturno-pro-verne naloge sindikatov. Izdala sindikalna založba Delavska enotnost. Strani 47. Ljubljana 1947.
A. N. Suhov: Pravice sovjetskega delovnega ljudstva do gmotne preskrbe. Izdala sindikalna založba Delavska enotnost. Str. 33. Ljubljana 19:7.
Proteus. Ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstro-. Št. 2. Leto X. Ljubljana 1947-48.
Soviet literature. St. 10. Oktober 1947. Moscow.
Zbirka predpisov o državljanstvu Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Ponatis iz Uradnega lista Ljudske republike Slovenije Ljubljana 1947.
Zbirka skrbniških predpisov. Ponatis iz Uradnega lista Ljudske republike Slovenije. Ljubljana 1947.
Zbirka zdravstvenih predpisov. Ponatis iz Uradnega lista Ljudske republike Slovenije. Ljubljana 1947.
«>
Švedski režiser Arnold Sjöstrand bo na zimo pričel s snemanjem <-n.-ga i.ajvčiih švedskih filmov. Obdelal bo Andrejevo pot na Severni pol. Scenarij sla napisala madžarski filmski pisatelj A. Faragö in švedski filmski pisatelj A. Mehrens.

PO DOMOVINI
Delo in obnova v kamniškem okraju
Obnova podeželja v kamniškem
okraju je dobro napredovala, saj se
Je od začetka leta dvignila za 48 ki dosega danes 85 odstotkov.
Šolska poslopja so obnovljena 70-odstotno. Za obnovo šol Je v tem letu določen kredit 4,810.000 din. Kredit bo izkoriščen in eo mnoge šole prosile še za dodatne kredite. V gradnji eta dve novi šolski poslopji, in sicer v Mostah in v Zalogu. V petletki bomo zgradili še šolska poslopja v Caš-njteah in v Št. Vidu, dočim eo mladinske delovne brigade sprejele obveznost zgraditi šoli v Zlatem polju in v Ihanu.
V okraju je 16 okrajnih podjetij, ki se v splošnem dobro razvijajo; zlasti napreduje podjetje »Kremen« v Dom-
žalah, ki «talno presega proizvodni plan.
Ustanovil! pa bodo še vež okrajnih podjetij, tako med drugim Okrajni magaein. Podjetje za mleko in meso in podjetje Vino v Domžalah. Prevzeli bodo tovarna »Vata« na Viru, tovarno kvasa v Mengšu, tovarno klobukov v Domžalah, tovarno pohištva v Domžalh In tovarno »JugofUe« v Mengšu.
Uredili bodo vodnjake in gradnjo kapnic v krajih, kjer primanjkuje vode.
Za izboljšanje eest v krajevnem območju bodo krajevni ljudski odbori še v tej jeseni izvedli »Teden cest« in bodo zainteresirali prebivalstvo za sodelovanje pri teh delih. D. M.
Kako so uslužbenci mestnih podjetij v Murski Soboti preskrbeli kurjavo za zimo
Mestni ljudski odbor v Murski Soboti ima 22 svojih obratov. To so krojaške, živilske, kleparske delavnice itd. Za vseh 22 obratov in za upravno pisarno jim je gozdna uprava nakazala 120 m’ drv v Doliču, na najslabšem terenu Prekmurja. Drva za mestna podjetja eo bila v takih prepadih, da jih je bilo zelo težko znositi na vozno cesto. Delavci, ki jih je uprava najela, eo se vsi izgovarjali. da je to delo nemogoče opraviti. Toda delavci in nameščenci mestnih podjetij so našli pot iz zadrego. Odločili so se za udarniško delo.
Po popoldanski službi eo se zbrali vsi. ki niso bili nujno potrebni za popoldansko delo v obratih. Udarniškega .dela se je udeležila tudi skoraj vsa uprava.
Teren v gozdu Je bdi zaradi mokrega vremena še slabši. Drv zaradi velike strmine res ni bilo mgooče nositi navkreber. Pa so udarniki našli drugo pot. Postavili so se v vrsto ter iz roke v roko podajali polena. Šele v mraku so z delom prenehali. Marsikdo je rekel: Ce bi delal zase, bi nehal že po eni uri, za naše obrate sem pa z veseljem vztrajal do teme! Tako so spravili trideset eežnjev drv na vozno cesta
Ko so ae delavci-proetovoljcl vračali s težkega dela domov, eo sklenili, da bodo delo ponavljali toliko časa, dokler ne bodo vsa drva spravljena na dostopen kraj in mestna podjetja zadostno preskrbljena s kurivom.
H.	K.
V domovih vojnih sirot se vzgajajo novi kleni ljudje
Mesec dni so se žene krajevnega odbora Podi v hercegnovskem okraju pripravljale za obisk im zbirale darove za dom vojnih sirot v Bijeli. To eo same siromašno ia deloma požgane vasi. Ljubezen An skrb, s katero so se te preproste žene pripravljale za ta dan. je naravnost ganljiva.
Nabrale so sadja, dinj, sira. jajc. mleka, krompirja im zelenjave ter kupile tudi pol kilograma bonbonov.
Bijela, dom vojnih sirot, je od vasi Podi oddaljena 20 lan. Zgodaj zjutraj je po žene prispel kamijon. 54 žen je mogel vzeti s seboj. V zadnjem trenutku je prihitela stara ženica ob pakti An s culo v rokah.
»Vzemite me s seboj! Jaz sem dala dinje, toda tu imam jajčka in jih hočem sama ponesti tja.«
»Mamica, ne morete. Pot je slaba in kamjoo je poln.«
»Poslušaj, tovariš! Rada bi na lastne oči videla te otročičke. Ali nisem izgubila v borbi sina edinca? Imam pravico, da te otroke vidim An jim rečem kakšno lepo besedo.«
»Vzemi jo v kabino, Pero,« Je reke! spremljevalec vozaču ia se vsedel na strho kabine.
V domu so jih sprejeli otroci in vzgojiteljice. Žene, preproste, a globoko čuteče, skoro niso mogle najti besed za te otroke. Vse je nekaj stiskalo v grlu. Presenetil jih je resen in odkrit nastop malčkov, ki so jim razkazovali spalnice, jedilnico, učilnico. prostor za igranje in jim razlagali, kaj delajo in kaj se uče. V vseh prostorih je največja snaga in red.
Darove so predali vzgojiteljici.
Stara ženica je sedla na 6talico in odvezala culo. »Nate. otročički, jajčka! Kuhana eo!«
»Mamica, to dajte v kuhinjo, mi nismo lačni. Mi jemo vedno ob istem času.«
»Le pojej. mala. Ie!< ie govorila ženica in jim ©tiskala jajčka v ročice.
Otroci so ©e smejali. »Veste, mamica. naši vzgojitelji vedno skrbijo, da imamo dovolj hrane. To stane dosti truda. Ni pametno, da bi jedli sedaj če nismo isčni.c
»Tako. tako. pa napravite, kar hočete. moji mali!«
Drsala je za njimi v kuhinjo, kjer je kuharica spravljala prinesena jajca.
»Zlati so ti otroci, zlati!« je razlagala ženica kuharici.
Druga tovarišica ie delila bonbone. Pol kilograma na 56 otrok.
»Niso vsi tu! Niso vsi tu!« eo se čuli otroški glasovi.
»Menda ne bo dovolj za vse,« je rekla tovarišica.
»Potem tudi mi nočemo! Vsi ali nobeden,« so vzklikali otroci.
Razdelila je vsakemu po tri bonbone. a niti eden od njih ga ni pojedel, dokler ni bii poslednji obdarovan. Tudi na tri bolnike v ambulanti niso pozabili.
To so malenkostni doživljaji, a veliki po vsebini. Kako globoko je razvit duh tovarištva pri teh malih pio-
nirjih-sirotah. More li poetaiti iz teh mladih, tako tovariških otroških duš slab človek? Dobro bi bilo, da bi bil med temi žarnimi ikdo izmed onih, ki govorijo slabo o naši domovini, da bi slišai te otroke, za katere skrbijo in jih ljubijo vsi naši narodi, da bodo omogočili malim sirotam boljše življenje.
Med tem, ko so žene postregli e kavo. eo pionirji pokazali, kaj znajo. Peli so, deklamirali, igrali na harmonike, plesali kodo itd. Najganljivejsi prizor je bila pesem osemletnega dečka. ipeseim o požgani vasi in pobitih roditeljih, ki ee končuje nekako tako: »Prišel bo dan, iko bomo spet orali polja svoja in vsadili kleno seme v zemljo, s krvjo prepojeno, ki bo pognalo .visoko v nebo. ker eo v nas moči nove svobodne domovine.
Težko eo se poslovaje žene. Danes pa v slednji hiši krajevnega odbora Podi pleto nogavice za dom sirot, da jih ponesejo naše žene s seboj ob prihodnjem obisku.	8. S.
I.	radgonska brigada na festivalu v Železnikih
V	nedeljo, dne 2. novembra so se že dopoldne začele zbirati delovne brigade, ki so prisostvovale otvoritvi velikega festivala.
Obširen prostor med barakami je bil prenapolnjen s strogo postrojeni-mi brigadami; visoko na jamborih so plapolale trobojnice. Otvoritvi, ki je trajala le malo časa, je sledila otvoritev razstave. Razstavljena so bila dela pridnih brigadirjev — raznovrstni modeli, stenčasi, brigadni dnevniki. dopisi. Tudi naša brigada je razstavila svoja dela, ki so bila ena izmed najlepših.
V	popoldanskem sporedu so bili zajeti narodni plesi in vesele točke brigadirjev vseh ljudskih republik. Zanimive narodne noše so vzbujale pozornost vseh gledalcev. Plesi brigad so povzročili veselo razpoloženje.
Še z večjim navdušenjem pa so pozdravili našo folklorno 6kupino, katere narodne noše so se prelivale iz modre barve v rdeča Izmed vseh točk je gledalcem posebno ugajala »peterokraka zvezda«, ki so jo predstavljali fantje v krogu. V znak priznanja za odlično izvedbo te slike je nastalo burno ploskanje, ki se je pa ob vsaki vaji še glasneje ponovilo. Skozi gnečo gledalcev so se prerivali fotografi, ki so vneto snemali sliko za sliko.
Radost pa ni prenehala niti po končanem festivalu, kajti takoj je bilo objavljeno, da je naša brigada odnesla prvo mesto.
Festival je bil dober in smo že prihodnji dan morali še enkrat ponoviti celoten spored.
Brigadirji in brigadirke I. radgonske brigade dobro vedo, da bodo tudi s kultumo-prosvetnim delom napravili velik korak naprej v naši petletki.	Majda M.
OTZKULTURA IN SPORT
I. zvezna Sotoamaterska razstava
Zvezni odbor za totoamaterstvo v okvira »Tehnike in šport« priredi meseca decembra v Zagrebu prvo zvezno fotoama-tersko razstavo. Razstavljena dela naj ponazorajejo izgradnjo naše dežele, narodno osvobodilno borbo, zmago nad fašizmom, obnovo indnstrije, prometa, rudarstva, znanost, socialno skrbstvo, šole, vzgojo kadrov, fiakulturo, armado, delo pionirjev, mladine in razne narodne posebnosti. Poleg tega naj prikažejo razstavljene «like delo organizacije »Tehnika in šport«, športno letalstvo, avtomobilizem, motociklizem, športno brodarstvo, radioamaterstvo in totoamaterstvo.
Razstave «e lahko udeležijo samo šla ul fotoamaterskib organizacij in pripadniki JA, ki naj dostavijo svoja dela preko svojih organizacij na republiški od-
bor fotoamaterjev NRH, Zagreb, Iliča št. Z9GII. najkasneje do 1, decembra 1947. Reprodukcije in kolorirane slike ne pridejo v poštev. Najmanjši format je 24X24 cm. Vsak razstavljalec lahko razstavi največ osem slik. Slike morajo biti kaširane. Na vsaki sliki naj bodo navedeni tekoča številka, ime in priimek avtorja, naslov slike, pozitivni postopek ter naziv in naslov lotoamaterske organizacije katere član je avtor. Avtorji 10 najboljših slik bodo dobili nagrade. Društvo, ki bo na razstavi zastopano z najštevilnejšimi in najboljšimi deli, bo dobilo posebno nagrado in denarno podporo.
Prijavnice ta razstavo so na razpolago pri vseh fotoamaterskib organizacijah in pri republiškem odbora za loroamater-stvo.
Motorizirana nogometna tekma
V ZSSR je te dolgo udomačena pri nas doslej neznana športna panoga, motorizirani nogomet. Ljubljansko Avto-moto društvo je dalo pobudo, da se ta panoga uvede tudi pri nas. Prvič bomo imeli priliko prisostvovati temu svojevrstnemu nogometu prihodnjo nedeljo v Ljubljani, ko se bodo na igrišču Triglava pomerili v tej disciplini najboljši motoristi Zagreba in Ljubljane. Ni dvoma, da bo ta prireditev zbudila splošno zanimanje. Postava moštva je enaka kakor pri običajnem nogometa, le • to razliko, da nastopa samo 9 igralcev. Igra se dvakrat po 15 minut in je zmagovalec tisto moštvo, ki največkrat spravi žogo čez mejo gola. Težavna Je predvsem naloga vratarja, ki mora braniti vrata na motorju enako, kakor se borijo za žogo tudi vsi igralci izključno na motorju.
S to prireditvijo bo ljubljansko Avto-moto društvo zaključilo svojo letošnjo sezono. V izpolnitev sporeda bo še brzinska dirka motorjev vseh kategorij, ki bo hkrati Izbirna tekma za handicap. Zanimiva bo tudi štafeta med reprezentanco Zagreb? in Ljubljane. Vsak vozač mora prevoziti dva kroga in oddati štafetni znak tovarišu iz naslednje kategorije. Zmagovalec je tista ekipa, ki prva prinese štafetni znak na cilj. V bandicapu nastopijo vsi prvo in drugoplasirani vozači hitrostne dirke, ki startajo hkrati in vozijo 10 krogov.
Zaključna točka te zanimive motociklistične prireditve bo dirka motorjev s prikolicami, ki so vselej zanimive. Nastopila bosta tudi znana odlična dirkača Miklavčič in Kamenar, ki sta se odlično izkazala v gorskem prvenstvu v Beogradu.
V NEDELJO 16. NOVEMBRA OB 14.80
PONZIANA - Trst : ENOTNOST - Ljubljana
OB 13.15 ZA PRVENSTVO MLADINE
KRIM : ENOTNOST
IGRIŠČE DOMA ARMIJE OB TYKSEVI CESTI — LJUBLJANA
Danes tekmovanje za fizkulturni znak
Ker se bliža konec jesenskega roka, opozarjamo vse tekmovalce, ki še niso izpolnili norme »pohod« iz obvezne skupine, da priredi FD Enotnost poslednje tekmovanje ▼ tem roku. Obenem lahko tekmujejo tudi vsi na novo p r i -javljeni.
Start in cilj bosta oa letnem telovadišču v Tivoliju v četrtek 13. t. m. ob 14. url.
Tekmovalci za zlati znak morajo Imeti s seboj breme predpisane teže.
Poziv članom lahkoatletskega odbora
Sekretarijat težko-atletskega odbora poziva vse člane težko-atletskega odbora in strokovnih odborov FZS, kakor tudi predsednike in sekretarje okrajnih fizkultumib odborov, da ee zanesljivo udeležijo plenarne seje glavnega odbora, ki bo 16. novembra v Ljubljani na Taboru z naslednjim dnevnim redom: 1. Fizkultura v petletnem planu. 2. priprava za zimsko fizkolturno sezontf- 3. Gospodarska vprašanja. 4. Referat o zasedanju I. težko-atletskega sveta v Beogradu. Pričetek seje bo ob 8. zjutraj v stekleni dvorani na Taboru. Za hrano za izvenljubljanske udeležence je preskrbljeno in gre v breme FZS.
VSI SMUČARJI NA PLAN
Na Črnem vrhu nad Jesenicami gradi FD Gregorčič prvo smučarsko vzpenjačo, ki bo potegovala posamezne smučarje po snegu ua vrh. Preddela so toliko napredovala, da bi vzpenjača lahko 6tekla, če se v dveh nedeljah javi po 300 smučarjev na prostovoljno delo. Vožnja je brezplačna, zadostna brana zagotovljena. Napravimo s svoje strani vse, da Dumo imeli vsaj na en vrh že to zimo vzpenjačo. Dajmo jeseniškim kovinarjem - smučarjem z našim delom priznanja za njihovo veliko iniciativnost in aktivnost. Vsakdo naj se javi planinski skupini. Masaryko-va cesta, palača Grafike, telefon 46-45. Ako bodo prijave zadostne in pravočasne, bi lahko dobili posebni vlak. Zato ne odlašajte in pridite vsL — Smučarski odbor FZS.
PRORAČUN SUPERPOZIC1JSKEGA SPREJEMNIKA
je naslov predavanja, ki ga bo imel v četrtek 13. t. m. v prostorih radioamaterskega društva za Ljubljano Cankarjeva št. 4., inž. Albin Vedam. Pričetek ob 19. Vabimo vse radio amaterje. — Odbor.
•
. MPO — poverjeništvo za nogomet. Raz-IHired prvenstvenih nogometnih tekom za nedeljo 1C. novembra jo naslednji: ob 10. Borovnica : Medvode, sodnik Thuina, službujoči Hvale: ob 13-15 Enotnost (mladina) : Krim (mladina), sodnik Sušnik, službujoči Bernot; predtekma ob 9. Tri-
glav : Domžale, sodnik Zore. službujoči p. Sajher: ob 10. Kamnik : Mengeš, sodnik Flis. službujočega postavi OFO Kamnik: ob 14.30 Litija : Iban. sodnik Logar, službujočega določi Litija. Vse tekme se igrajo na igrišču prvoimenovanega društva. — Sekretar.
FD Enotnost. Igralci mladinskega rezervnega in prvega nogometnega moštva, pridite zanesljivo danes ob 15. v Tivoli.
Uradne objave
VELJAVNOST PRILOŽNOSTNIH POŠTNIH ZNAMK
Pofitna direkcija v Ljubljani objavlja, tla bodo priložnostne enarnke »Julijska Krajina«, »Mladinska proga 1947« in »Vukova proslava« v prodaji na poštah le So omejen čas ln eloer znamke »Julijske Krajina* do 15. nov. t. 1.» znamke »Mladinska proga 1947« do 24. nov. t. 1*. znamke »Vukova proslava« pa do 26. nov. t* L Fr&nkir&lno vrednost obdrže vse Se en rneeeo po objavljenih datumih.
AVTOBUSNA ZVEZA GORIŠKIH BRD Z GORICO
Dne 15. novembra t. 1. bo vzpostavljena avtobusna zveza Gorica—Solkan—-Plave— Kojsko—Neblo—Peternel po naslednjem
:nem redu:		
15.45 odh.	Gorica	prih. 8.15
15.55	Solkan	8.05
16.18	1’lavc	7.42
16.50	Kojsko	7.10
10.55	Šmartno	7 05
17.03	Dobrovo	6.57
17.10	Neblo	6.50
17.15 prih.	Peternol	odh. 6-45
Avtobus obratuje vsak dan. V Plavah ima ujsodno zvezo v obeh smereh _ na avtobus Gorica—Sv. Lucija—Kobarid— Bovec.	DAPPS
Objava
Na podlagi čl. 6 Uredbe o ustanovitvi ln pristojnosti Geodetske uprave in zaradi vodenja točne evidence pooblaščenih geodetskih pisarn, kakor tudi zaradi pravilne kontrole poslovanja — Geodetska uprava pri vladi LR Slovenije
poziva«
“da ae zaključno do 31. decembra 1. 1947. Izvrši registracija vseh pooblastil za geodetsko-geometerska dela na območtu LR Slovenije, kt so V posesti privatnih oseb.
Registracijo bo Izvršila Geodetska uprava pri vladi LR Slovenije.
Pooblastila, katera ne bi bila v tem roku predložena v registracijo, se bodo smatrala za neveljavna.
Za registracijo Je potrebno priložiti:
1.	Originalno pooblastilo, na podlagi katerega Je do sedaj vršeno poslovanje.
2.	Potrdilo o vollvnl pravici.
3.	Potrdilo pristojnega finančnega odseka Okrajnega (rajonskega) LO-a o prijavi poslovanja.
4.	če je pooblaščeni upokojenec, osebno Izjavo o višini pokojnine ln če Isto prejema.
5.	Izjavo o mestu pisarne ln če ima pisarniške prostore.
6.	Osebno Izjavo o tem, če Ima pomočnika. njegovo Ime, ln strokovne kvalifikacije.
7.	Osebno Izjavo o vrsti del, katera Izvršuje.
Geodetska uprava pri vladi LRS
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Četrtek, 1|. noTombra: Stani*!*« Ko*t-ka. Nevenka.
Petek, 14. novembra: Nikolaj TaveHČ. Joo&fat, Bonslava.
SPOMINSKI DNEVI
13.	XI. 1944. — Enota VII. korpusa razbijejo sovražnikov vdor v Belo Krajino.
13. XI. 1941. — Zakon o nevtralnosti USA preklican z 212 : 194 glasovom.
DEŽURNA LEKARNA Centralo* lekarna. Tromoetja, Marijin trg 5.
SLOVENSKO NARODNO OLKDAU6ČE V LJUBLJANI Ottos
Četrtek. 13. nov., ob 30.: Nučič: Gospa
ministrica. Bed D.
Sobota. 15. nov., ob 20.: Levatlk-Kraft: Tugomer. Slavnostna predstava ob 60-letnici Levstikove smrti. Izven. Nedelja. 16. nov., ob 2U.: Matter»: Tar-tuffe. Premiera. Izvem Ob M letnici Levstikove smrti ko slavnostna predstava »Tugomera« v soboto, 15. t. m. Pred začetkom bo govoril dr. Anton Slodnjak. Predstava je izven abonmaja.
V nedeljo. 1*. t. m. bo premiera Moilč-rove komedije »Tartuffe«. Režijo ima dr. Branko Gavella. Premiera bo izven abonmaja.
Opera
Četrtek. 13. nov., ob 19.96: Borodin: Knez Igor. Red Četrtek.
Petek. 14. nov., ob 19-99: Stravinski: Igra kart:	Beethoven:	Prometejeva
bitja. Abonma LSM.
Sobota, 15. nov., ob 19.30: Mozart: Figa-rova svatba. Red C.
Nedelja. 16. nov., ob 19-30:	Massenet:
Manon. Gostuje Ksenija Vbdalijeva. Izven.
Abonenti reda četrtek Imajo danes v Operi Borodinovo opero »Knez Igor«. Štiri dejanja (5 slik). Napisal A. P. Borodin, prevedel N. Štritof. Zasedba: Igor Svijatoslavič — V. Janko, Jaroslavna —
V.	Heybalova, Vladimir Igorjovlč — M-Brajnik, Vladimir Jaroslavič — A. Orel, Končnik — F. Lupša, Končakovna — B-Stritarjeva. Dirigent dr. D. Švara, režija ing. P. Golovin, scena ing. E. Franz, vodja zbora, J. Hanc, koreograf P. Golovin. kostumi: D. Kačerjeva.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom	Začetek ob 21.
Sobota, 15.; Fr. Roš: »Mokrodolci«. Nedelja, 16-: Fr. Roš: »Mokrodolci«.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - Kranj Gostovanje v Tržiču
Sobot*, 13. ob 20-: Kreft: Celjski grofje. Nedelja, 16. ob 14. in ob 20.: Golla: Sneguljčica.	^
Poljudno znanstvena predavanja prirodoslovnega društva bodo tudi letos ob torkih ob 20. zvečer v mineraloški predavalnici na univerzi. K predavanjem so vsi, ki jih problemi prirodnih ved zanimajo, iskreno vabljeni. Prvo predavanje bo v torek 16. t. m. — O kozmičnih žarkih bo govoril prof. dr. Lavo Čermelj.	2830-n
Drugo predavanje v vrsti radijskih predavanj dr. V&lensa Voduška pod naslovom »Od narodne pesmi do simfonije« bo danes ob 20.30. Tema predavanja: »O čem nam lab ko govori melodija«.
Važen sestanek imajo gosp. pom. podružnica št. 3 v četrtek 13. t. m. v podružnični pisarni ob S. zvečer, Gosposvetska 14.	2829-n
Zaradi razgrajanja v nočnem času so bile v zadnjem času prijavljene in kaznovane sledeče osebe: Ferenčak Štetan, Gregorčičeva 23, Stotnik Viktor, Tržaška cesta — baraka, Vadnov Marjan. Tržaška e. — baraka, Medvešček Emil, Lepi pot 24, Minati Bojan, Stari trg 18, Gajšek Štefan, Kopališka 5, Zupanek Branko, Medvode 56, Sedonja Štefan, Gledališka 7. Krajno Slavka, Mivka 27, Sok Ivan, Knafljeva 9, Kuhar Štefan, Gledališka 7. — Iz pisarne oddelka za notranje zadeve glavnega mesta Ljubljane.
PUozoti-alušatelJl! Pozivamo vse člane LšM fil. fakultete, da vodijo nov odbor v petek 14. t. m. popoldne od pol 17. v historičnem seminarju v Univerzitetni knjižnici. Obvezen množičen sestanek je isti dan ob 18. v mineraloški predavalnici. Volivna komisija LAM fil. fakul-tets.	2826-n
Domžale pred volitvami. Prihodnjo nedeljo 16. novembra bo v Domžalah veliko sindikalno-politlčno zborovanje, na katerega so vabljeni člani vseh sindikatov in vseh množičnih organizacij.
O vtisih lz Amerike bosta predavala tovariša profesorja dr. Božidar Lavrič in dr. Bogdan Brecelj. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse zdravnike in medicince na zanimivo predavanje, ki bo v petek dne 14. novembra ob 18 nri v predavalnici Interne klinike.	2827 11
Odredba o vzdrževanju čistoče In higiene v Mariboru
Po pooblastilu Mestnega ljudskega odbora in na podlagi M. 29 h “ter čl. 58 splošnega zakona o ljudskih odborih je izdal Izvršilni odbor Mestnega ljudskega odbora Maribora
odredbo
o vzdrževanju čistoče in varstvu higiene v območju mesta Maribora.
Cl. 1. Prepovedana so vsa dejanja ln opustitve, ki jih je mogoče že s povprečnim, zdravim razumom spoznati, da so škodljiva zdravju in žalijo čut snažnosti ter kažejo brezobzirnost proti sostanovalcem.
Cl. 2« Odlaganje smeti ln dirugih odpadkov je dovoljeno samo na mestih, ki so za to posebej določena.
Smeti je treba v glavnem, v kolikor so gorljive, sežgati, sicer jih je treba pravilno epraviti v smetišnice, da se ne onesnaži okolica.
Cl. 3- Prepovedano je vsako ponesnaže-nje pločnikov, cest in ulic, javnih parkov in nasadov z odmetavanjem papirja, ogrizkov, olupkov itd.
Cl 4. Prepovedano je izlivati odpadne vode na cesto ali v obcestne odprte jarke, kamor se sme izlivati le čista voda. ne pa voda iz gospodinjstev, pralnic, kopalnic, greznic itd.
Čl. 5. Prepovedano je metati v kanalske izlivke na cestah predmete, ki jih morejo zamašiti in organske snovi, ki služijo lahko kot hrana podgunam in drugi golazni.
Čl. 6. Na vseh javnih in obče dostopnih prostorih, kakor n. pr. po pločnikih.
veteh, javnih lokalih itd., ja
_____ po tleh prepovedano.
___7. Nedopustno je iz ocetnih oken in
balkonov iztepavati preproge, prašne p*» posteljnino in elione stvari. Prav tako je nedopustno metati predmete in odpadke vsake vrate z okeai, balkonov in teras na pločnike in ceste.
Čl« 8- Hišni lastniki, upravitelji hi* in hišniki so dolžni skrbeti, da baio pločniki in hodniki pred hišami redno vsa,k dan v večernih ali zgodnjih jutranjih urah pometeni, isto eo dolžni storiti na* jeinniki lokalov, delavnic in obratovalni# pred avojiiui poslovnimi prostori.
Cl. 9l Prepovedaua je reja svinj, • perutnine. zajcev itd. v eenlrumu mesK* in v vseh stanovanjskih in poslovnih prostorih strnjenih večstanovanjskih zgradb ob cent rumu mesta.
V teh predelih mesta je izjemoma voljeno držati v kletki le nekaj dui po* samezoe kose perutnine za zakol.
Izven notranjega dela mesta, kjer niso strnjene stavbe in «o mflJijš# stanovanjske hiše ločene med seboj jk> vrtovih, je začasnodovoljeno gojiti malo štedio teh živali samo tedaj, če «e rede v kletkah ali zagrajenih posebnih prostorih, ki so dovolj od»lalje*ii oil človeških bivališč. Rejei morajo skrbeti za popolno čistočo v vseh prostorih, kje-r se živali zadržujejo.
Cl. 1U. Lastniki ln upravitelji kavam, hotelov, restavracij, gostiln in drugih podobnih javnih lokalov in obratov kakor tudi podjetij morajo skrbeti, da «o stranišča vedno snažna in da so vsak čas uporabna.
Stranišča, ki niso prirejena za Izpiranje z vodo, se morajo redno večkrat razkužiti s primernimi kemičnimi sredstvi (klorovo apno. železna galica).
Čl. 11. Nedopustno je opravljati tetaflr no potrebo na dvoriščih, pločnikih, javnih cestah in parkih.
Či« 13. Vse obratovalnice z živili (kavarne. gostilne, menze, mlekarne, prodar jalnice živil), sploh vsi obratii, kjer se izdelujejo, predelujejo in prodajajo živila, morajo biti higiensko urejeni in vzdrževani. Povsod mora biti napeljana pitna voda iz mestnega vodovoda. Splakovanje kozarcev, steklenic ter umivanj# rok se mora opravljati vedno ie v tekoči vod5.
Osebje obratovalnic z živili more biu zdravniško pregledano in mora imeti tor zadevna uradna potrdila.
Osebna snaga osebja in snaga njih obleka mora biti vedno na višku.
Čl. 13. V obratovalnicah z živili se am# za hlajenje živil uporabljati le na higieničen način proizvajali led. Naraven led z rek. ribnikov itd., kjer onečišćenje ni izključeno, se mne uporabljati le v obratih, kjer led zanesljivo ne pride v neposreden stik z živili.
Čl. 14. Živila se smejo prevažati z vozili, ki so čista in kjer je vsako onesnaženje ali okuienjo po vozniku ali vozilu izključeno. Živila, kot n. pr. meso itd», morajo biti vedno pokrita in v posebnih zabojih.
Cl. 15. Starinarji in kramarji s stare obleko in drugimi predmeti za dnevno uporabo, so odgovorni za to, da prodajajo le razkužene predmele. Ü izvršenem razkuženju mo-rajo imeti dokazi ia.
Cl. 16. Knjigo javnih knjižnic se morajo periodično razkuževati. močno obrabljene in umazane knjige pa je treba ponovno vezati ali pa izločili ia prometa.
čl. 17. Ne fiarno iz varnostnih, tem već tudi iz higienskih razlogov je nedopustno vsako prenatrpan je potnikov v vozilih cestnega prometa (avtobusih, kamionih). V vsakem vozilu mora biti ozuačeuo maksimalno število sedežev in stojišč.
Čl. 18. Zanemarjanje ose ime snage, po-mankljive čis.oče stanovanjskih prostorov povzroča širjenje mrčesa in s tam tudi razne nalezljive bolezni. Zato j« vsaka taka kršitev, ki spravija v nevarnost zdravje okolice, nedopustna in kažnjiva.
Cl. 19. Lažji prekrški te odredbe se bodo kaznovali na kraju samem z izrekanjem denarnih kazni, ki so odvisne od težine prekrška.
Denarne kazni izrekajo pooblaščeni organi po lastnem prevdarku glede na okolnosti, v katerih se je dejanje izvršilo, s tem, da pozovejo s predložitvijo kazenskega lista storilca, naj plača določeni znesek.
Kazni se izrekajo v vdšini od 5 do 50 dinarjev, če ni povzročena večja škoda.
Proti izreku kazni na kraju samem ni pritožbe. Če storilec no more ali noče plačati določenega zneska, kakor tudi, če je povzročena škoda večja od 50 dinarjev, je pooblaščeni organ dolžan ugotoviti storilčeve osebne podatke in o prekršku obvestiti mestni ljudski odbor, da izreče kazen.
Prisilna Izterjatev na kraju samem ni
dovoljena.
Cl. 30. Kaznovanje po določilih te odredbe nq izključuje kaznovanja po drugih predpisih, v kolikor je storjeno dejanje po njih kažnjivo.
Čl. 21. Ta odredba stopi v veljavo z iluem objave.	2625-n
Tajnik 10 MLO:	Predsednik IO MLO:
Lakner Alojz 1. r. Rakuša Karel 1. r.
Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje
Spored za četrtek
6.00	Budnice, jutranja telovadba. 610 Poročila, objava programa in vremenska napoved. 6.50 Veder jutranji spored. 700 Radijski koledar. Iz današnjih časopisov. Objave. 7.15 Baletna glasba. 7-30 Napoved časa in poročila. 7.45 Bolgarska kola. —
12.30	Napoved časa in ix>roei!a. 12-45 Zabavna glasba, mali oglasi iii objave. 13-06 Pisan spored orkestralne in solistične glasbe. 14.00 Gospodarska iniročila. 14-10 Igra Veseli trio. 14.30 Nairn ved časa, poročila in objava večernega, sporeda. 14-45 Slovenske narodne poje Dana Ročnik, na harmoniki spremlja Avgust Stanko. — 18-00 Igra Mali orkester Radia Ljubljana p. v. Rudolfa Stariča. 18.30 France Zen:	O zaščiti kulturnih spomenikov.
18.45 Venček samospevov. 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Pisan spored izvaja na harmoniki Avgust Stanko. 19.30 Napoved časa in poročila. 19-45 Zabavna giasb«a, mali oglasi in objave. 20.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo. 20.10 Pojo Fantje na vasi. 20.30 Dr. Valen« Vodušek: Od narodne pesmi^ do simfonije. 2l.9u Komorna ura Wolff ovih in Brahmsovih skladb. Sodelujejo: Uroš Prevoršek, Miha Gunzek, Marjan Lipovšek in Elza Karlovac. 21-45 Poje in igra ansambl III. ukrajinske fronte. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Plesna glasba. 22.45 Podoknice in zazibalke.
Ivo Pirkovič:
na Bučko 1. novembra 1944“
Na članek, ki ga je pod gornjim naslovom objavil 4. nov. t. 1. v »Slovenskem Poročevalcu« Janko Jare, bi hotel dodati nekaj pripomb in popravkov.
Prof. Jarc piše: »Med prvimi partizani (novomeške partizanske skupine) pa so bili tudi... bivši mornariški podoficir Pacek in tovarišica Meka. oba doma nekje od Brežic (tovarišica Micka je bila kasneje sekretarka Pohorske brigade in je padla 1945.).«
Partizan Pacek, mislim, da mu je bilo ime Franc, ni bil doma od Brežic, ampak iz vasi Pristave, ki leži ob cesti Kostanjevica-Krško. Pacek je bil član prve uporniške organizacije v Krškem in so ga hoteli Nemci obenem z desetimi tovariši 30. junija 1941. v gozdu Dobravi pri Brežicah ustreliti, pa se mu je posrečilo švabski Scbutzpoiiciji pobegniti ter pribežati v Gorjance. Leto kasneje je padel kot žrtev zavratnega umora pri Sv. Boku pri Novem mestu. Na vesti ga imajo belogardisti »Štajerskega bataljona«, ki eo pod krinko
partizanov pol map in ves junij 1942. rojcovnjačili in na skrivaj morili zajete partizane.
Tovarišica »Micka« se je pisala v resnici Milka Ceč in ne B. N., ali pa bi utegnilo biti »Micka« njeno ilegalno ime, česar pa nisem nikoli slišal, čeprav sem pozna« prav dobro njo in njene tovariše. Doma je bila morda tudi s Pristave,-- vsekakor pa iz okolice Krškega. L. 1941. je obiskovala meščansko šolo v Krškem. V Gorjance je pribežala pred Scbutz-policijo obenem s Packom, ki je bil
nj.en fant. in Francem Bizjakom, ki je kot Viktor Lesjak nrnio pred koncem vojne padel v Gradnjib pri Sv. Križu. V pozni jeseni so Milko skupaj s Packom in Jožetom Zidaričem zajeli po izdajstvu Nemci. Ko so jih gnali, se je Packu in Zidariču posrečilo pobegniti jim, Milka pa je ostala v njihovih rokah in je bila poslana v internacijo. Kasneje se je vrnila med šiajjerske partizane. 0 njenem koncu imam drugačne informacije. kakor jih navaja J. Jarc, Novinar Vošjak mi je sppročil: »Milka
je padla kot komisarka bataljona pri zavzetju Gornjega grada poleti 1944., istočasno kot podpolkovnik Lojze Hostnik, kar bi se toliko točno ugotovilo iz takratnega »Partizana«.«
Žrtev napada na Bučko ni bil Jože Strašek, ampak Joško Sašck, s partizanskim imenom Devi. Bil je četrtošolec. doma pa iz Šiške pri Ljubljani, kjer je imel njegov oče pekarno. Sovražna strojnica mu je prerešetala drobovje.
Vest o nameravanem napadu na Bučko nam je prinesel v St. Jernej od GŠ tov. Tone Marinček, sedaj major JA, ki je nnročil še, naj naš ra-jonski odbor pripravi za partizane kruha in suhe svinjine. Tov. Marinček je takrat hitel h Kostanjevici in Sv. Križu, da bi pridobil za partizane čim več beguncev, ki 60 se v množicah umikali z nemške strani čez .Krko, da bi se izognili pregnanstvu. Ko 6e je čez nekaj dni vrnil, je poveril našemu aktivistu Francu Prh-netu nalogo, poizvedeti o položaju na Bučki.
Večjo količino kruha in mesa spraviti čez Krko je bila težavna naloga, ker so držali vse prehode čez reko že Italijani, čolne 60 pa že prej zaplenili. Italijanske straže so pregle-
dovale vse, kar je hotelo preko. Nova težava se je pokazala, ko smo Izvedeli, da je naš sodelavec v Škocjanu pred napadom nenadoma odpotoval. Sodili smo, da so mu popustili živci. Saj res ni mogel nihče vedeti, kako bodo na napad odgovorili Italijani, ko je bila to prva vojaška akcija in vobče prvi pojav partizanov v teh krajih. Nazadnje smo se dogovorili, da bomo poslali čez Krko moko, kruh pa da bodo spekli Škocjanci. Tako je bil živež o pravem času pripravljen na Pungeršičevi žagi.
Partizan.; je vodil do Škocjana neki vodič iz bližnje Stare vasi, čez mejo pa Novak iz Stopnega.
Glavno krivdo, da napad ni uspel popolnoma, smo valili na obveščevalca Žnidaršiča z Bučke, ki je dal najbrž namenoma krive informacije. Po njegovem zagotovilu, naj bi bile na oknih nemške postojanke samo šipe in bi bilo po tej okoliščini najugodneje začeti napad z bombami in »molotovkami«. Trdil je tudi, da Nemci nimajo 6traže. Med napadom se je pa izkazalo, da so na oknih polknice, tako da so bile bombe brez učinka. Pozneje smo izvedeli, da je Žnidaršič tisti večer, ko to partizani napadli, popival z gestapovci.
Ko so se partizani po napadu vračali na italijansko stran, so jih napadli blizu meje Nemci z nekega senika, vendar brez uspeha, ker so streljali previsoko.
V borbi na Bučki so imeli Nemci izgube. Civilisti so opazil, da so po borbi Nemci nekaj nalagali na sanitetne avtomobile, ki so pridrveli iz Krškega.
Zanimivo je, kako so se obnašali po napadu Italijani. Tov. J. Jarc pravi, »da je naročil (ljubljanski kves-tor) vsem policijskim organom zasledovanje te in drugih javljenih oboroženih skupin z ukazom, da v potrebi pozovejo na sodelovanje tudi enote oborožene vojaške sile«.
Najmočnejša italijanska posadka v bližini je bila v Št. Jerneju. Toda na; mesto, da bi šla, kakor je dobila povelje, preganjat partizane, se je vsa prestrašena stisnila v svojo postojanko v poslopju osnovne šole. Ljudje, ki so drug dan hodili k maši, so zapazili, da mole iz Šole skozi streho na vse štiri vetrove težke strojnice. Župnik Cerkovnik je pa e prižnice prosil In rotil, nai se ne zgodi Itali janom nič žalega. To so mu "naročili Italijani. V tistem času je bil že njihov sodelavec.
Toda niti v šoli se Italijani niso počutili varne. Ko je po tistem naš tovariš France Jerele prinesel partizanski »davek« z Gracarjevega turna, se spominjam, da nam je prinesel tudi vest. da so Italijani vprašali, ali bi se lahko v sili zatekli v zidovje močnega gracarskega gradu.
Mussolini je bil v svojih govorih vsekakor mnogo pogumnejši od svoje imperialne vojske, ki ob pojavu prvjh partizanov ni 6krivala svoje preplašenosti. Sele konec zime so okupatorja opogumili snovalci belogardizma. ki so sovražniku začeli ovajati naše organizacije in mu obljubili moralno in vojaško pomoč.
Povod za napad na Bučko je dalo partizanom preseljevanje prebivalstva Posavja v šlezijo. S preseljevanjem se je Nemcem mudilo zavoljo tega, da bi za zimo spravili pod streho svoje Besarabce in Kočevarje. Prav Posavje 60 si pa izbrali zato, ker so Italijane opeharili za širok pas ozemlja n« desni strani Save in so hoteli z naselitvijo Nemcev svojim zaveznikom pokazati, da jim ne nameravajo plena, za katerega so jih ogoljufali, nič več vrniti. O tem zanimivem vprašanju pa bi bilo dobro spregovoriti pri priliki posebej.

j; Koncerti
Opozarjamo na nedeljski dopoldanski ljudski simfonični koncert orkestara Radia Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada. Na ta koncert vabimo predvsem one, ki nimajo prilike posečati večernih koncertov. Spored jo odličen, izvajajo se dela Beethovna, Arniča in Čajkovskega. Ceno globoko znižane. Predprodaja v Knjigarni muzikalij. 2824-n
Pestri večer Radia Ljubljana bo v petek 14. t. m. ob 20. uri v Veliki Filharmonični dvorani. Abonente opozarjamo, da je to drugi večer letošnjega abonmaja. Spored je zelo različen in veselega značaja. Vstopnica v Knjigarni muzika-lij, Kongresni trg.	2823-n
Kinematografi
LJUBLJANA UNION: sovjetska pravljica »Pepclka«, Obzornik september št. 17. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — MATICA: francoski film 'Njen prvi sestanek«, Obzornik junij št. 14. Predstave ob 16.15, 18*15 in 20.15.	—
MOSKVA: sovjetski film »Prelepa Va-siljica«, tednik- Predstave ob 16-15, 18-15 in 20.15.	— SLOGA:	sovjetski film
»Volsa. Volga«, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — KODELJEVO: češki film »Car reke«, tednik. Predstava ob 19-30.	.
MARIBOR. ESPLANADE:	francoski
film »Seme v vetrn«, tednik. — GRAJSKI: sovjetski film »Morski jastreb«, tednik
CELJE, ‘ METROPOL:	češki film »Nad-
ljudje«, tednik. — DOM: francoski film >Kleti hotela Majestic«, tednik. KRANJ, MESTNI: francoski film »Otroci paradiža« I. del, tednik.
PTUJ: francoski film »Fantastična simfonija«, tednik.
Poziv
osebam, ki za časa okupacije niso bile socialno zavarovane
Po predpisih člena 89. Uredbe o izva janju socialnega zavarovanja po pred piših Zakona o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbence^, &o osebam, ki so bile med okupacijo zaposlene v tistih delih območja Federativno ljudske republike Jugoslavije (Crna gora, Makedonija, Metohija), kjer ni bilo tedaj uvedeno obvezno socialno zavarovanje, vračuna ta zaposlitev kot čas pokojninskega zavarovanja pri Državnem zavodu za socialno zavarovanje. y ta namen morajo prizadeti predložiti pristojni Filiali Državnega zavoda za socialno zavarovanje svoj zahtevek m to najkasneje do 31. decembra 194« z vsemi potrebnimi dokazi o zaposlitvah in dokazom oz. potrdilom ljudskega odbora, da so niso pregrešili zoper pridobitve narodncosvobodikiega boja.
V prijavi naj prizadeti navedejo priimek, očetovo ime, svoje ime, dan, mesec leto in kraj rojstva, poklic, številko delavsko knjižice, točen potek zaposlitve, ko niso bili socialno zavarovani, naziv in sedež tedanjega delodajalca, če še ob; stoja ali ne, v kateri okupacijski coni jo potekala zaposlitev in dokazila, ki jih prilagajo prijavi.
Državni zavod za socialno zavarovanje, filiali Ljubljana m Maribor
Opczcrlia vsem potrošnikom vade
Mnatni vodovod je ugotovil, da gre ogromna količina vode brez koristi v izgubo zato, ker vodovodne instalacije po hišah in stanovanjih niso takšne, kakor bi morale biti. Zaradi dolgotrajne izredne suše in znižanega vodostaja podtalnice. ki napaja vodarno Mestnega vodovoda, jo treba varčevati z vodo. Da se prepreči malomarno trošenje votde, opozarjamo v zvezi z odredbo Mestnega ljudskega odbora o varčevanju z vodo, ki je bila objavljena v dnevnih časopisih v nedeljo 9. XI. 1947, vse potrošnike vode iz Mestnega vodovoda na naslednje: Vsi potrošniki vode iz Mestnega vodo; voda morajo strogo obvezno prijaviti svojemu najbližjemu vodovodnemu inštalaterju ali pa Združenju obrtnikov, Resljeva cesta 12/1 (tel. št. 21-23) vso napake- ki se pojavijo na njihovih instalacijskih napravah in zaradi katerih je potrošnja vodo večja kakor normalno.
Pri prijavi napak je navesti kakšne vrsto napake je. Najbolj običajne so naslednje napake: 1. počena vodovodna cev; 2. pokvarjena vodovodna iztočna pipa; 3. pokvarjeni pretočni vodovodni ventil; 4. pokvarjeni plavalni ventil pri straniščnem rezervarčku (stranišče teče); 5. kadar iz pipe teče (kadar baterija pušča); 6. pipa pri umivalniku teče itd-Takšne napake je treba prijaviti, da in; štalater ve kakšno orodje mora vzeti s seboj.
Zlasti opozarjamo na to, da bodo potrošniki vede, ki bi takšno prijavo napake malomarno opustili, kaznovani tako. kakor da bi porabili prekomerno količino vede, za kar predvideva čl. 4 odredbe o varčevanju z vodo kazen do din 500C, v primeru ponovitve pa bo brezpogojno zaprt dotok vode v hišo.
Komunalni oddelek MLO 2828-n
Globoko užaloščena sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je umri moj blagi in ljubljeni
Ignacij Volk
gostilničar na Holmeeu
Prepeljali smo ga v Laško, kjer je bil pogreb v sredo dne 12. t. m. ob 3. popoldne na tamkajšnje farno pokopališče.
Holmec, 12. novembra 1947,
Globoko žalujoča žena Kozi rojena Bevc in ostali sorodniki
Vsem sorodnikom ffl znancem javljamo pretužno vest, da se je smrtno ponesrečil naš nadvse ljubljeni mož, sin, brat in zet
Franci Marinšek
mehanik
Pogreb preljubega pokojnika bo v petek 14. novembra ob 9. dopoldne iz hiše žalosti, Strahinj št. 56, na pokopališče v Naklo.
Kranj, Strahinj, Naklo, dne 11. novembra 1947.
Neutolažljiva žena, mama, ata, bratje, sestre in ostalo sorodstvo

SLUŽBO IŠČEJO
FOTOGRAFSKI POMOČNIK išče namestitev najraje v manjšem mestu, ali okolici. Hrana in stanovanje v hiši. Jmdj Košar, Sv. Kunigunda, p. Zreče pri Slov. Konjicah.	28.597-1
DVA SAMOSTOJNA VRTNARJA z dolgoletno prakso iščeta stalno delo ali nameščenje. Medved, Zavodna 33, Celje.	28853-1
SLUŽBO DOBE
PERFEKTNO KUHARICO iščem. Plača dobra Ljubljana. Bleiweisova. štev. 34, King.	28.707-2
OECJ1 DOM y LJUBLJANI išče uvt perici za takoj. Predstaviti se osebno v Lipičevi št. 3.	28.771-2
GOSPODINJA k dvema odraslima osebama na deželi dobi sinžbo. Informacije pri Kveder. Tržna ulica 8-1., Šiška.	28-527-2
POSLOVODJO ZA KRAJEVNO KO-LARSKO DELAVNICO, mojstra — išče Krajevni ljudski odbor Veleso-vo. Stanovanje v bližini na razpolago. Ponudbe poslati na KLO Ve-lesovo, p, Cerklje, p. Kranju. 2SS71-2 SPREJMEM TAKOJ HLAPCA za konje. Hrana in stanovanje v hiši. — Plača po dogovoru. Šalej, Podmil-ščakova 57, Bežigrad.	28842-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO zanesljivo in pošteno za vsa hišna dela, ter primerno dekle za vsa kmečka dela na manjšem posestvu išče Hafner, Škofja Loka, Kopališka ulica štev. 3.	28S37-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem za takoj k tričlanski slovenski družini v Beogradu. Zglasiti se: Tyrše-va S9, priti., levo, Ferjančič. 28795-2 BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme Krašovec Ivan, Trstenjakova ulica štev. 2.	28847-2
SAMOSTOJNO KUHARICO sprejmem. Šumi, Likozarjeva ul. 8. ob Tyrševi cesti do št. 35.	28846-2
MLADO KMEČKO DEKLE, za pomoč v gospodinjstvu iščem. Puntar Stojan, Ljubljana, Cankarjeva štev. 3, dvor.	28803-2
POSTREŽNICA, starejša, vestna, dobi zaposlitev. — Foto - Pogačnik Josip, Ljubljana, Cankarjeva 3.	28S04-2
ŠIVILJSKA POMOČNICA, poštena in zanesljiva, vešča vsega damskega dela, z večletno prakso kot samostojna moč v boljših delih, dobi takoj službo za prvorazredno delo proti dobri plači. Predstaviti se od 12.—14. v Kolodvorski ulici štev. 26, (bivši Popovičev lokal) pri Skalar	2SS00-2
POTREBUJEMO HIŠNIKA za kino, šiška. Medvedova 8.	28831-2
URARSKI POMOČNIK dobi službo. — Nastop takoj. Mestno podjetje »urarstvo«, Murska Sobota.	2S852-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini sprejmem takoj. Prijave : Sonja Gobec, Umetniška zadruga, šelenburgova 1.	28.829-2
ZASLUŽEK
ZASLUŽEK dobi kdor dobro pozna Ljubljano. Pismene ponudbe na Rožman, Ulica Crvene Armije številka 42, Zagreb.	28.692-4
IŠČEM INŠTRUKTORJA za matematiko in kemijo za peto in šesto gimnazijo. Naslov poslati na M. J. — Poljska pot štev. 89 — Ljubljana, Moste.	28873-4
TOVARIŠICA SREDNJIH LET, inteligentna, poštena, išče kakršnokoli dopoldansko zaposlitev, tudi kot gospodinja k eni osebi. Ponudbe ogl. odd. pod : Zaupanje.	28838-4
INSTRUKCIJE bi rabil za 4 razred gimnazije. Ponudbe poslati na ogl. odd. SP pod: Uk.	28893-4
POUK ZA NEŠIVILJE nudi salon »Kuclar«, Knafljeva 4.	28.S31-4
UČITELJA ALI ŠTUDENTA, ki bi poučeval matematiko, iščem. Pismene ponudbe: Vižmarje 132, Št. Vid nad Ljubljano.	28882-4
DOBRO ŠIVILJO iščem za na dom parkrat mesečno. Naslov v oglasnem oddelku.	28.824-4
PRODAM
PREPROGA, sarajevska, Smirna, svetlo modra, 2V4 X 4 m naprodaj. — Vprašajte vsak dan med 12. In 13. Kozina. Gradaška 18-11.	28.361-5
OTROŠKI VOZIČKI so naprodaj pri »Prometu« (nasproti Križanske cerkve).	28877-5
MESARSKI STROJ za rezanje mesa, transmisijski, večji, z vsemi pritiklinami, za srednji obrat prodam. — Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica 12.	28863-5
BEL KOŽUŠČEK za starost 6 let — proda trgovina Lavrenčak, Praža-kova 12, Ljubljana.	28858-5
OPOZORILO! Svarim pred nakupom ali kakršnim koli odtujevanjem predmetov iz mojega stanovanja. Domobranska 23, visoko pritličje. Potek sodnopravnega termina (razveza zakona). Oblastveno zavarovano. Ažman Marijan, orkester Radio Ljubljana.	28813-5
MOTORNO KOLO BSA 250 cm3, _ ugodno prodam; potrebno je majhnega popravila. — Naslov v podruž. SP, Zagorje.	28875-5
RADIO prvovrsten, prodam. Milčinskega 7, pritličje.	28872-5
Umrl je naš požrtvovalni sodelavec, tovariš
Franc Pivka
rezervni kapetan-pilot
Zvestemu tovarišu bomo ohranili trajen spomin.
Maribor. 12. novembra 1947.
Uprava
Mariborske tekstilne tovarne

Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo, da je 10.” t. m. po dolgi mučni bolezni, dobljeni v borbi za osvoboditev domovine ob težki operaciji izdihnil
Franja Pivka
uradnik in rez. letalski kapetan
Zemeljske ostanke dragega in nepozabnega pokojnika bomo prepeljali iz Ljubljane v Maribor, kjer bodo položeni k večnemu počitku v petek dne 14. novembra ob 15. uri na mestnem pokopališču.
Maribor, 12. novembra 1947.
žalujoča soproga Marica Pivka, otroci: Dušan, Marijan, Katica,
mati in ostalo sorodstvo
Naročnike,
ki prejemajo naš list po pošti in so z naročnino v zaostanku opozarjamo, da jim bomo ukinili pošiljanje lista. - Zato naj vsak čimprej poravna vso zaostalo naročnino!
UPRAVA
ELEKTROMOTOR, 2,8 ks, 220 Voltov, 1220 obratov, Per. 42 prodam. Ta motor je samo za primorski oz. go-riški toK. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12.	2SS81-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen in kompletno otroško košaro, prodam. Žabjek 3-1.	28880-5
PRODAM zimski črn in temnordeč ženski plašč za visoko postavo in čevlje št 39, rjave. Rožna dolina 7, priti.	28879-5
50 kg KURJE PIČE, prodam. Kdor rabi žaganje naj pride ponj. Naslov v ogl. odd. SP.	28S7S-5
ZIMSKO SUKNJO (marengo) srednje velikosti, skoraj novo, prodam — Tomše — šiška — Kavškova ulica štev. 17.	28865-5
JEDILNI IN KAVNI SERVIS, dober porcelan za šest oseb prodam. Naslov v ogl. odd.	28841-5
PRODAM FOTO LEICA. Ogled med 12 in 14. uro. Moste. Poljska pot štev. 89.	28874-5
PRILIKA ! Komisijska trgovina Ljubljana, Miklošičeva 34 (blizu glavnega kolodvora) sprejema v komisijsko prodajo dobro ohranjene obleke, pisalne stroje, harmonike, porcelan, steklenice, jedilni pribor, dragocene igrače in drugo.	2SS86-5
RABLJENE MIZE in STELAŽE prodamo. Fotooddelek Tiskovnega urada, Tyrseva 1 b-4.	28840-5
PEČ, prvovrstno, železno, novo, prodam najboljšemu ponudniku, žitni-kova S, Rožna dolina.	28793-5
KLAVIRSKO HARMONIKO, zelo dobro ohranjeno prodam, 96 basov, 4 registre, Zabjak 7-1.	28794-5
TELEFONSKA AVTOMATIČNA centrala »Siemens«, 3 notranje in dve zunanji liniji, prodam. Naslov v ogl. odd. SP.	28819-6
PRODAM STARO VIOLINO brez strun. Bizilj Franc, Poljanski nasip štev. 10-1.	28848-5
CONTINENTAL — prenosen pisalni stroj, cirilica, ugodno naprodaj. — Kužnik, Rimska 23, priti. 28805-5 PEČ »ZEPHIR«, plinski rešo, »krefft« lestenc, moški plašč, prodam. Poizve se: Kelc, Zeljarska štev. 9, Kole-zija.	28801-5
ŽENSKI PLAŠČ ugodno naprodaj. — Poizve se v trafiki, Ambrožev trg štev*. 3.	28790-5
MOŠKO SUKNJO MARENGO z vato podloženo, prodam. Naslov v ogl. odd. SP.	28850-5
POTREBUJEMO SPOSOBNEGA
pomočnika
direktorja
s prakso ekonomske stroke,
ki bo upravljal oddelek za preskrbo rudarjev, ekonomijo, menze in nakupoval material za rudnik.
Plača po uredbi državnih nameščencev, dodatek po sposobnosti in uspehu.
Ponudbe na:
direkcijo rudnika Mežica pri Prevaljah
IŠČEMO:
STATISTIČARJA 2 komercialna uradnika DVA URADNIKA
za nabavno in prodajno poslovanje v tovarni,
ŠEST URADNIKOV
s srednješolsko izobrazbo za poslovanje v poenotenem knjigovodstvu in statistiki —
SPREJMEMO TAKOJ V PRAKSO. Hrana v menzi, nastop takoj. — Mesta se sistemizirajo in plačajo po uredbi.
Prošnje je vložiti do 20. novembra t. I. z navedbo dosedanje zaposlitve.
Tovarna upognjenega pohištva -
DUPLICA PRI KAMNIKU, Tel. št. 4
DVE RABLJENI OMARI, dobro ohranjeni, trd les, prodam Resljeva c št. 4-B, III, stan. 9.	28797-5
FROTIRNO HALJO, moško suknjo in obleko, frizerske halje majhne moderne damske čevlje rjave štev. 36 krzneno jopico in lepo perzijsko preprogo prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	90	»
MOŠKI DEŽNI PLAŠČ za veliko postavo prodam. Jerše, Sv. Petra cesta štev. 20.	»S 904-»
SIVO BLAGO za moško suknjo in
obleko ter blago laks za perilo __
ugodno prodam. Rabzelj, Ljubljana, Gajeva 8.	28SS9-5
KNJIŽNO OMARO, hrastovo, zelo dobro ohranjeno, prodam. Lepi pot 1 Mirje.	28890-5
SAMSKO SOBO, belo lakirano, tudi
posamezne kose, ugodno prodam. ___
Ogled od 14.—16.: Zrinjskega oesta št. 5-1, levo.	28.481-5
BEL MOŠKI DELOVNI PLAŠČ, bel pulover in moške čevlje št. 41 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«.	28.895-6
OSEBNI AVTO »Adler Junior«, štiri-sedežna limuzina, model 1940 — prodam. Biser, Kamnik.	28.897-5
BLAGO, sivi duble, za zimsko suknjo, čista volna, 2.80 m s kompletno podlogo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 2S.S96-5 SPALNO VREČO, veliko kožuhovina-sto, skoraj novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	28.834-5
PARTIJA godalnih inštrumentov (pihal), naprodaj. »Harmonika«, Niko-ličeva 16, Zagreb.	38.832-5
MOŠKA OBLEKA, nova, iz finega temnomodrega črtastega kamgarna, naprodaj pri krojaču, židovska ulica štev. 3.	28.830-5
DECIMALNO TEHTNICO do 300 kg z utežmi in ročne tovorne sanke prodam. — Ogled v skladišču pri »Figovcu«.	28.827-5
VELIKA PERNICA s preobleko in športno rjavo blago naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 28.82S-5
KUPIM
KUPIM KOMPLETNI PREVOZNI CIR-KULAR z bencinskim motorjem ali Dieselom. Dam tudi v zameno za elek-tro motor 5Va ks. Matija Novak, Dolnji Logateo 37.	28.718-6
Sprejmemo s takojšnjim nastopom
pisarniško moč In prodajalko
Ponudbe poslati na
škofjeloško predilnico - Škofja Loka
«♦—«»IH H»— I —
IŠČEM SLUŽBO
računske moči
Imam sedemmesečni praktični tečaj za računovodstvo na vseh oddelkih večje industrije.
Battelino, Ljubljana, Zagrebška cesta štev. 29
Mlajšo sposobno
pisarniško moč
eventualno absolventinjo nižje srednje In gospodarske šole — sprejme takoj
Uprava »Slovenskega poročevalca«
Knjigovodja(-ka)
vešči enotnega knjigovodstva - dobe takoj mesto.
»Mestna vrvarna in žimarna«,
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 31
IZŠLA JE DESETA ŠTEVILNA MESEČNIKA
»SLOVANSKO BRATSTVO«
S TOLE VSEBINO:
PRIKLJUČITEV ISTRE IN SLOVENSKEGA PRIMORJA K MA-TERI DOMOVINI JUGOSLAVIJI — Milan Joka: VPRAŠANJE PORURJA IN SLOVANSKI NARODI — »lih. Dimitrov: HRISTO BOTEV — Prof. Valentin Ditjakin: SOVJETSKA ZNANOST O POREKLU SLOVANOV — Stjepan Lojen: POMEMBNA ZMAGA NAPREDNIH SIL NA VH. KONGRESU »HRVATSKE BRATSKE ZAJEDMjflCE« — Dr. Slavko Batušič: SLOVANSKE TRADICIJE IN ZVEZE ZAGREBŠKEGA GLEDALIŠČA — Peter Bezruč:
OSTRAVA
Pregled:
Osemdesetletnica Petra Bezruča (Miodrag M. Parunovac) — Pomen dopolnilnega protokda Konvencije o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Češkoslovaško (Nemanja Madžare vić) — Priprave družbenih in kulturnih organizacij v Jugoslaviji za proslavo tridesetletnice Oktobrske revolucije
Zapiski:
Veliko zanimanje sovjetskega ljudstva za življenje vseh slovanskih narodov — Sovjetski književniki in novinarji v Bolgariji — Nova dela poljskih znanstvenikov — Kulturno in umetniško življenje v poljskih zapadnih pokrajinah — Prireditve v Poljski, posvečene stoletnici zmage ljudskega jezika v srbski književnosti — Proslava bolgarskega narodnega praznika v Jugoslaviji — Nova gledališka sezona v Sofiji — Novi bolgarski dokumentarni filmi — Drama bolgarskega pisatelja, prevedena v ukrajinski jezik — Večer jugoslovanske književnosti v Slovanskem komiteju v Pragi
BIBLIOGRAFIJA
»SLOVANSKO BRATSTVO« Je časopis Slovanskega komiteja Jugoslavije — Urednik: MARIJAN JURKOVIČ
Uredništvo in uprava: Beograd, Moskovska 51; teief. 25-320, 28-859 Letna naročnina 200 din, polletna 100 din, trimesečna 50 din — Posamezna številka 20 din — čekovni račun številka 10.4042.138
ČOLNIČEK ZA »PFAFF« šivalni stroj in 5 boljših ali litoželeznih peči kupimo takoj. Ponudbe na Predilnico — Litija.	28.441-6
KABLA, 10 m ali več, do 1 cm debeline, kupim. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.	28862-6
PISALNE IN RAČUNSKE STROJE, kupim, proti takojšnji gotovini. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. štev. 12.	28861-6
KUPIM NJIVO, zemljišče ali parcelo v okolici Celja, oddaljeno do 8 km. Zafuta Janko — Celje, Tovarniška štev. 27.	28857-6
KLAVIRSKO HARMONIKO — dobro ohranjeno s 60 ali 80 basi kupim. Holy Zdenko — Kalvarija štev. 84, Kranj.	28870-6
RAČUNSKE STROJE za 4 operacije kupi: Tovarna gumijevih izdelkov Sava, Kranj.	28869-6
ENO ALI DVOSTANOVANJSKO 'nišo v bližini Kranja — po možnosti v Stražišču, kupim. Naslov v podr. SP Kranj.	28868-6
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno — prodam — Brdo — Brodnikova ulica štev. 19.	28885-6
STOJALO ŠIVALNEGA STROJA kupim ali pa prodam glavo šivalnega stroja znamke »Bril« z okroglim čolničkom. Hrenova 3-II.	28884-6
KRILO ali dobro blago kupim ozir. dam protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. pod: Takoj.	28876-6
KRTAČE ZA VOLNO štev. 35 kupi Lenčka Matvos, Zg. Podgorje, pošta Slovenjgradec.	28844-6
MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE, čevlje, osebno perilo, rjuhe, kapne, odeje itd. kupuje Drame Alojzija — Gallusovo nabrežje 29.	28839-6
AVTOMOBIL KUPIM, najraje Opel-Kadett ali Olimpio, lahko tudi slabo ohranjen, gume niso važne, posredovalcu dam lepo nagrado. — Ponudbe na ogl. odd. pod Opel. 28752-6 ELEKTROMOTOR kupim od 3—6 ks.
Jože Rebernik. Dobrna.	28S54-6
SIVO BLAGO za športno obleko in blago temnejše barve kupim. Lovrenčič, Dobrunje.	28.902-6
KAD za sedeče kopeli kupim. Ponudbe z navedbo cene pod značko: Kada«, na ogl. odd. SP.	28903-6
KOPALNO BANJO, peč in češke ploščice več kvadratnih metrov, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Slov. poroč. pod : Banja.	28891-6
BOTANIKO »KLEIN« kupim, 3, 4, 5. in 6. zvezek. Novi trg štev. 6, Ljubljana, Peterlin	28888-6
KUPIM: straniščno školjko, pločevinasti štedilnik domači prijatelj, rje prost, kompl. jed. pribor za 12 oseb. 2 odeji karirasti z resami, uro budilko krom v etuiju in 6 flanelastih rjuh. Ponudbe pod »Novo« na oglasni oddelek SP	28.756—
OTROŠKO HARMONIKO za štriletne-ga dečka kupim. Ponudbe pod »Harmonika« na oglasni oddelek. 28.825-6 VEC KNJIH »HAMLETA« v Župančičevem prevodu — kupi ljubljanska Drama. — Zglasiti se v tajništvu Drame.	28.822-6
ROJMA JOSIP
komisijska trgovina se je preselila iz Cankarjeve uHce 3
v Prešernovo ulico št. 32, Ljubljana,
kjer nadalje sprejema v prodajo dobro ohranjena oblačila, stroje In drago.
ZAMENJAM
ZIMSKO SUKNJO zamenjam za belo moko. Prodam otomano, mizo, fotelje in kurjo pičo. — Streliška ulica štev. 8. I. nadstr.	28864-7
1 PAR ŠKORNJEV, rjavih, štev. 41, zamenjam za fižol in koruzo. Naslov v ogl. odd.	28812-7
VZAMEM V NAJEM tapetniško delavnico ali lokal za to obrt. Pismene ponudbe ogl. odd. SP. pod: Dobro situiran.	28883-7
OSEBNI AVTO z dobrimi gumami namenjam za tovorni ali poltovorni avto. Naslov v ogl. odd. 28736-7 PRODAM 1 par visokih čevljev št. 42, 1 par nizkih, rjavih št. 41, 2 para škornjev rjavih štev. 41. Naslov v ogl. odd.	28811-7
NEPREMIČNINE
VDOVA, pridna gospodinja išče družabnika za kupnjo hiše v okolici Maribora ali Celja. Ponudbe na SP Celje pod: Polovično.	28867-8
HIŠO MANJŠO kupim v Ljubljani ali zamenjam za novo dvostanovanjsko na Kodeljevem. — Ponudbe na ogl odd. SP pod: Vrednost. 28845-8 DVOSTANOVANJSKO VILO z nekaj vrta ob tramvajski postaji prodam. Od 13.—15. ure. Naslov v ogl. odd Slov. poroč.	28807-8
DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Celju zamenjam za enodružinsko v Ljubljani ; eventualno prodam. Ponudbe pod »Vrt I« na ogl. odd. 28.820-8
V NAJEM
OBRAT Z VODNO TURBINO. 12X6 m, pripraven za kakršnokoli obrt, oddam nerodno v najem. Ponudbe na: Anton Udir, Kamna gorica štev. 2. Gorenjsko	28J SO-9
SOBE — STANOVANJA
PRAZNO SOBO išče uslužbenec Tehnične STednje šole. Ponudbe na ogl. odd-pod Prazna soba.	28.695-10
Javljamo žalostno vest, da je preminul naš dragi mož, oče, stari oče in tast
Jernej Chi&di
Pokopali ga bomo v D. M. v Polju 14. t. m. ob 3. popoldne.
D. M. v Polju, 11. nov. 1947.
žalujoča rodbina
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo višem, ki so v tako velikem številu spremili k večnemu počitku našo srčno ljubljeno hčerko, sestro, teto, svakinjo, nečakinjo in sestrično
Milo Rus
jo obiskali in ji lajšali trpljenje v času bolezni, poklonili cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo č. sesitri in č. duhovščini ter vsem onim, M bo prisostvovali sv. maši zadušnici.
Ljubljana, 11. novembra 1947.
Žalujoča rodbina Rusova
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE V MARIBORU zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Naslov in pojasnila: Krmelj, Pražakova 8.	28-517-10
ZAKONSKI PAR brez otrok iäöe v centru lepo . opremljeno sobo z uporabo kopalnice. Plača po dogovoru. Ponudbo na ogl. odd. pod »Lepa«. 28.645-10 SOLIDNA ŠTUDENTKA z lastnim perilom išče sobo pri d®*”? druMni. Ponudbe ogl. odd. pod »Solidna«. 28 646-10 POSTREŽNICA dobi kletno sobo a štedilnikom. Ponudbe pod »Poštmia-Center« ogl. odd.	28866-10
DVOSOBNO STANOVANJE na Mirju zamenjam za enosobno, najrajši V centru. Ponudbe na ogl. odd. pod: Cimpreje 1.	28815-10
ŠTUDENT TEHNIKE išče opremljeno sobo v Ljubljani. Imam lastno perilo. Ponudbe na ogl. odd. pod: Dober plačnik.	28887-10
SKROMNO SOBICO iščem. Kot usluga pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. pod: Protiusluga. 28817-10 VISOKOŠOLEC išče opremljeno sobo takoj. Ponudbe ogl. odd. SP pod: Nujno 10.	28843-10
PRAZNO SOBICO oddam proti pomoči v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. pod: Zanesljiva. 2879G-10 VELIKO PRAZNO SOBO (15 min. od centra), zamenjam za enako ob tramvaju, smer št. Vid. Naslov v ogl. odd. SP.	28836-10
SKROMNO SOBO išče zakonski par brez otrok. Naslov v ogl. odd- pod: Dva dobra človeka	28806-10
LEPO SOBO s štedilnikom ln posebnim vhodom zamenjam za sobo in kuhinjo ali večjo sobo, najrajši za Bežigradom ali v Šiški. — Naslov v ogl. odd. SP.	28802-10
DVA BRATA MIZARJA, mlajša, iščeta opremljeno sobo za takoj. Naslov v ogl. odd.	28798-10
OPREMLJENO SOBO — kjer koli v Ljubljani, s hrano ali brez nje — išče študent filozofske fakultete. Ima lastno posteljno perilo, po potrebi bi tudi inštruiral. Ponudbe poslati na ogl. odd. SP pod »Hvaležen visoko-šolec«.	28849-10
DIJAKA Teh. sred. šole iščeta sobo, po možnosti na Mirju ali kje drugje. Ponudbe ogl. odd. pod: Dva tehnika.	28809-10
DVOSOBNO STANOVANJE na periferiji zamenjam z dvo ali trosobnim v centru. Naslov v ogl. odd. 28808-10 DEKLE IŠČE SOBO. Pomagala bi pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Pridna«.	28.900-10
ZAMENJAM lepo trisobno stanovanje, kopalnica, plin v Mariboru za enako ali manjše v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek pod Sončno stanovanje«.	28:901-10
OPREMLJENO SOBO za enega ali dva študenta-avijatičarja iščem v centru ali v bližini tehnične fakultete. Ponudbe poslati na ogl. oddelek pod »Dva letalca«.	28.821-10
SOBO, prazno ali opremljeno za eno osebo, najraje v centru mesta iščem. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«.	28.818-10
SOBO išče visokošolka v bližini bolnišnice. Ponudbe pod »Takpj 7« na oglasni oddelek.	28.833-10
SOBO, opremljeno ali prazno išče tovariš. — Ponudhe pod »Lahlco majhna« na ogl. oddelek. 28.826-10 OPREMLJENO SOBO išče miren in soliden oficir-letalec. Ponudbe -pod »Oficir letalec« na oglasni oddelek »Slov. poročevalca«.	28.823-10
RAZX0
POZOR I Barvamo in čistimo najceneje vaše stare čemiš čevlje, usnjene torbice is rokavice. — Hajrula. Mestni trg U.	8. R. 40-14
ZNANO OSEBO, ki je v četrtek 6. okt. zvečer, pobrala v kavarni Slon dve ročni uri in je zasledovana, prosim, da iste odda proti nagradi v ogl. odd. SP.	28610-14
OTROKA OD ENEGA LETA NAPREJ sprejmem v oskrbo — Marija Pirš. Orehek 26, Kranj.	28860-14
RAZVELJAVLJAM SPRIČEVALO 3a razreda na Ime Župančič Jože, Logatec 47.	28836-14
IZGUBILA SEM ZLAT PRSTAN z monogfamom KV iz Ostrožnega do Celja. Ker mi je drag spomin od talca, prosim poštenega najditelja, da ga vrne proti nagradi v podruž. SP v Celju.	28855-14
PROSIM OSEBO, katera je pomotoma vzela 9. t. m. ob 2, zjutraj v brzem vlaku v Ljubljani kovčeg, da ga vrne železn. postaji Tržič. 28810-14 PROGLAŠAM za neveljavno šofersko Izkaznico št 214, OF izkaznico, živilsko nakaznico in oblačilno nakaznico na ime: Ignac Škorjanc, Podplat.	28.892-14
URO zapestno, kromano sem izgubila v torek na Karlovški ali Janežičevi cesti. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da jo proti nagradi odda Rozman, Karlovška cesta štev. 15, levo.	28.898-14
Umrla nam je naša dobra sestra, teta in svakinja
JOŽEFA
VICMAN
rojena Kat posestnica v Ruti
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 13. novembra 1947 ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na farno pokopališče v Puščavo.
Podvelka, Šmartno, Maribor, dne 11. novembra 1947.
Žalujoči: Jože Kat, brat in ostalo sorodstvo
Dotrpel je v 82. letu starosti naš nadvse ljubljeni mož, oče, tatst, dedek in stric
Dragotin Lingdf
posestnik v Rušah
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 13. novembra ob 15.30 iz hiše žalosti na pokopališče v Rušah.
Maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi v Rušah dne 11. novembra 1947 ob % 7. uri.
Ruše, Ptuj, št. Vid nad Ljubljano, 12. novembra 1*47.
žalujoča žena Ana, otroci ter ostalo sorodstvo
Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5JU.	Telefon uredništva in uprav* št 55-22 d* 55»2«, telefon uprave za ljubljanske naročnike «t 38-28 — Tiskarna »Slov. poročevalca« — Glavni urednik Lev Modi*