GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 19. • LETO XI • 19. MAJ 1972
Obisk koroških rojakov v Iskri
»Ponosni smo na gospodarski razvoj«
Kranj, 11. maja — Petdeset predstavnikov koroških slovenskih prosvetnih društev je na povabilo kulturne komisije pri sindikalnem odboru v Elektromehaniki obiskalo kranjsko tovarno, kjer jih je pozdravil gon. direktor ZP Vladimir Logar ter predstavniki samoupravnih organov in družbeno-politič-nih organizacij ter vodstva kranjske tovarne in ZP. Pri sprejemu so bili navzoči tudi predsednik občine Kranj Slavko Zalokar ter predsednik Zveze koroških partizanov ing. Pavle Žavčar-Matjaž in drugi. Med gosti sta bila
tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Hanzi Weiss, slovenski deželni poslanec Janko Ogris, pesnika Valentin Poljanšek in Andrej Kokot ter predstavnika koroških študentov na Dunaju.	.
Pred ogledom tovarne so bili gostje seznanjeni z delom in organizacijo združenega podjetja, predvsem pa kranjske tovarne. Zadevno jim je bil predvajan novejši barvni film »To je Iskra«. Že v uvodnem delu so pevci iz Bilčovsa zapeli dve pesmi kot pozdrav rojakov onstran Karavank, izmed katerih je
bila posebno občuteno zapeta »Tam, kjer teče bistra Žila«.
Ogled proizvodnih obratov kranjske tovarne je bilo za naše rojake pravo razodetje. Niso se mogli zdržati navdušenja ... »Kaj takega nismo pričakovali, saj to je tovarna, ki bi bila v čast komurkoli, na svetu.« so ponavljali že med ogledom. »Ponosni smo, dragi rojaki, na vaše uspehe. . . Zdaj bomo z zanosom pripovedovali o vašem napredku; seveda nam zagrizen-ci ne bodo vse verjeli, toda mi nesemo s seboj tudi vaše prospekte, ki bodo pomagali potrjevati resnico,« so govorih in se navduševali med potjo po tovarni.
Prisrčno vzdušje je v obratu »števci« pripravila kulturna komisija kranjske tovarne, kjer so za nekaj minut ustavili stroje, pevski zbor Elektromehanike pa je v pozdrav rojakom zapel nekaj-naših in koroških pesmi, nato pa so zapeli pevci iz Bilčovsa. Oboji so bili toplo pozdravljeni od navzočih poslušalcev. Zatem je bilo rojakom izročeno Iskrino darilo — ojačevalna naprava, ki jo bodo, vsaj kakor so rekli, na-(Dalje na 2. strani)
Tito drugič heroj
Na množico predlogov je zvezna skupščina 15. t. m. na skupni seji vseh zborov predsedniku republike Josipu Brozu Titu sklenila vnovič podeliti odlikovanje — red narodnega heroja. Obrazložitev je podal predsednik SZDIJ Veljko Mijatovič, ki je povedal, da bodo odlikovanje predsedniku republike izročili na seji vseh zborov zvezne skupščine 24. maja.
Ob uradni otvoritvi največje elektrarne v Evropi — na Djerdapu, ki sta jo 16. t. m. slavnostno odprla predsednik SFRJ Tito in predsednik državnega sveta LR Romunije Nikolae Ceausescu, je predsedniku Titu državni svet LR Romunije podelil naslov narodnega heroja LR Romunije in gt odlikoval z redom »Zmaga socializma«.
Iskrene
čestitke
V teh dneh se poti mladinskih štafet stikajo proti svojemu cilju; mladi so namenjeni k Titu, ki praznuje svoj 80. življenjski jubilej. Nosijo mu pozdrave in čestitke, nosijo mu izraze dobrih želja in spoštovanja ter izraze priznanja, ki jih v teh dneh izrekajo svojemu voditelju vsi naši delovni ljudje. Izrekajo jih velikemu človeku, voditelju, komunistu in borcu, ki je vtkal v našo vest in v naš čas podobo naše novejše zgodovine in naše sedanjosti.
Tito — ‘a ime je že dolgo simbol naše revolucionarne poti, od prvih dni organiziranega boja našega delavskega razreda, v letih narodno osvobodilnega boja, v desetletjih socialistične izgradnje in preobrazbe naše družbe, do današnjega trenutka. V ta zgodovinski proces in razvojno pot naše družbe je vgrajena celovita Titova osebnost, njegova misel, njegova hotenja in snovanja, njegova sposobnost in odločnost in njegova neomajna pripravljenost ustvarjati svet resnično svobodnih ljudi in ljudstev, svet brez vojn in zatiranja, svet enakopravnih narodov. To je vizija, ki jo je Tito vgradil v obnove naše politike in v temelje razvoja naše družbe, ki si v prihodnost, pod njegovim vodstvom, išče svojo lastno, samostojno pot. Iz teh prvin svobode, demokracije in humanizma izrašča tudi naš samoupravni družbeni sistem, temelječ na ustvarjalnih hotenjih in pravicah delovnih ljudi.
K čestitkam predsedniku Titu za njegov 80. življenjski jubilej se pridružujemo tudi mi z Iskreno željo, da bi še mnogo let uspešno vodil naše narode v čas, ki prihaja.
Leto kakovosti v Jugoslaviji se je začelo
Kot smo v našem glasilu že pisali, je zvezna skupščina na svoji seji 28. decembra 1971 sprejela resolucijo o kakovosti proizvodov in storitev in o razglasitvi leta 1972 za leto kakovosti v Jugoslaviji, ki jo bomo v celoti objavili prihodnjič. Pokroviteljstvo je sprejel predsednik SFRJ Josip Broz-Tito, predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič pa je bil imenovan za predsednika
Sveta »Leta kakovosti«. Za začetek akcije je bil določen maj 1972, slovesni začetek pa je bil ob odprtju Sejma tehnike v Beogradu dne 13. maja 1972.	.
Za uspešno izvajanje nalog v zvezi z letom kakovosti so v vsej državi v teku obsežne akcije, v katere se je vključila tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki je izdelala za SR Slovenijo program akcij in ustanovila republiški koordinacijski odbor, ki naj bi:
Mnogi se še spominjajo obiska predsednika Josipa Broza Tita v kranjski tovarni. 11. aprila 1955. leta je kolektiv navdušeno Pozdravil priljubljenega predsednika jug. narodov. Ob 80-letnici objavljamo to sliko kot spomin na voditelja, ki je simbol naše revolucije in neustrašen borec za delavske pravice. Ko mu želimo čimveč zdravja in uspešnega vodenja, nas preveva Velika želja, da bi nas ponovno počastil s svojim obiskom
1.	dajal pobudo za akcije leta kakovosti v Jugoslaviji ter jih usmerjal in koordiniral;
2.	ukrepal, da boj za kakovost proizvodov in storitev ne bo začasna akcija, temveč sestavni del nenehne gospodarske in družbene aktivnosti;
3.	dajal pobudo in skrbel za to, da bodo imele vse zainteresirane delovne organ za-cije ter državni organi svoj program v zvezi z letom kakovosti v Jugoslaviji in s kakovostjo svojih proizvodov in storitev;
4.	s svojimi ukrepi skrbel, da bo z učnimi načrti posameznih izobraževalnih zavodov zajeta tudi tvarina s področja kakovosti proizvodov in storitev;
5.	dajal pobudo in skrbel, da dobj kakovost proizvodov in storitev ustrezno mesto v razvojnih načrtih delovnih in
(Dalje na 3. strani)
Koristen seminar delavskega sveta
Prva seja DS ZP
Delavski svet Združenega podjetja ima na seji v petek, 18. maja naslednji dnevni red:
1.	Otvoritev zasedanja in določitev najstarejšega člana za vodenje zasedanja ter izvolitev zapisnikarja. .
2.	Poročilo predsednika volilne komisije ZP o izidu volitev v DS ZP.
3.	Verifikacija mandatov članov DS ZP.
4.	Razširitev volilne komisije in komisije za volilne imenike ZP.
5.	Konstmiranje delavskega sveta ZP:
a)	izvolitev predsednika,
b)	izvolitev namestnika predsednika,
c)	izvolitev overovatelja zapisnika.
6.	Poročilo predsednika DS ZP o delu delavskega sveta ZP v pretekli mandatni dobi.
7.	Poročilo o delu komisij delavskega sveta ZP v pretekli mandatni dobi.
8.	Razrešitev komisij delavskega sveta ZP in imenovanje novih komisij.
9.	Poročilo predsednika PO ZP o delu PO ZP in njegovih komisij.
10.	Razglasitev izvolitve novih članov v PO ZP.
11.	Imenovanje članov sveta Zavoda za avtomatizacijo.
12.	Razrešitev upravnika Počitniške skupnosti ISKRE.
O razpravi in sklepih bomo poročali v naslednji številki.
Uredništvo
»Elektromehanika« Kranj
Miha Marinko: »Našo demo-, kracijo nekateri zlorabljajo«
V petek, 12. 5. 1972, so se zbrali nanovo izvoljeni člani delavskega sveta združenega podjetja. Seminar, čigar pobudnik je bila sindikalna organizacija ZP, je imel namen, da nove člane še pred prvim zasedanjem seznani z dosedanjim delom DS ZP, aktualnimi problemi in perspektivno potjo Iskre. Razgovore je vodil predsednik sindikalne podružnice Jože čebela, kot predavatelji pa so sodelovali: gl. direktor Iskra Commerce Metod Rotar, ki je zaradi odsotnosti gen. direktorja ZP govoril tudi v njegovem imenu, direktor ZZA dr. Jože Gogala, v. d. direktorja org. kadrovskega poročja v ZP Igor Slavec, direktor CAOP dipl. inž. Miodrag Staparski, v. d. sekretarja ZP Bogo Mohor, direktor fin. rač. področja ZP Edo Dclopst ter v. d. direk-
(Nadaljevanje s 1. strani) ši rojaki koristno uporabili pri svojem kulturnem in domoljubnem poslanstvu.
V dvorani samoupravljanja so se nato razvijali razgovori o kulturnem sodelovanju. Misel o plodnejši povezavi kulturnih društev in ki je hvale vredna, je nakazal predsednik kulturne komisije v kranjski tovarni Tone Roblek, dopolnil pa Rado Kokalj. Preden pa so gostje prešli do konkretnejših predlogov o izmenjavi kulturnih dobrin, pa je padlo niz dobrih želja, prednjačila pa je misel, da bi bili zelo srečni, če bi na Koroškem imeli tudi slovensko podjetje. To je izrecno poudaril tudi predstavnik koroških študentov na Dunaju, ki je med drugim dejal, da bi morala matična dežela navezovati čim močnejše ekonomske stike s kraji onstran meja. Zanimivo pa je bilo dejstvo ¡n hkrati opomin, da se Slovenci, ki pridejo na Koroško preveč mučijo z nemščino, saj v koroških trgovinah lahko kupiš vse, čeprav govoriš v materinem jeziku. Mnogi trgovci so namreč spoznali kupno moč sosedov^ zato imajo že nastavljene prodajalce, ki znajo tudi slovenski jezik. V nekaterih trgovinah in gostilnah je to že pogoj, predvsem velja to za Beljak in Celovec.
Glede kulturnih stikov je bilo domenjeno, da bo zadevna komisija podrobneje pripravila program, Iskra pa bo vse kulturne prireditve, ki jih bodo pripravili naši rojaki v Kranju, gmotno podprla.
Slovo je bilo prisrčno; kot bi se poslavljali bratje. Tudi
torja programsko teh. področja, dipl. inž. Stefan Dolhar.
Tolmačenje gl. direktorja Iskra Commerce Metoda Rotarja je bilo za vse prisotne prava osvežitev, saj je nanizal mnogo informacij, misli in idej, kar bo koristno služilo prav vsem. Njegovo mnenje o branžnih organizacijah sicer ni novo, toda pravilnost te teze se kaže iz dneva v dan. Po njegovem mnenju mora izvoz igrati dominantno vlogo, saj nova izvozna politika kaže, da bo treba izvažati za prek 40 % izdelkov. Elektroniki je treba dati še večji poudarek, predvsem pa so važni medsebojni odnosi, pripadnost Iskri, spoštovanje medsebojnih dogovorov in večja skrb za nove kadre.
Glede kadrov so bili istega mnenja tudi drugi govorniki,
stiski rok so bili kot simbol povezanosti, kol da ■ nevidna veriga skupnih želja oklepa enotna misel v nerazdružno vez. Slišati je bilo besede zahvale in vzhičenosti: »Štejemo se v veliko slovensko družino, vaš napredek je tudi naš napredek!...« Vse je bilo tako lepo, tako prisrčno, mi čutimo, da nas niste zapustili! Ko prihajamo sem, je tako, kot bi obiskali svojo mater...«
za člane ZP Iskra
predvsem pa je pomanjkanje kadrov boleče za ZZA. Tem težavam pa v ZZA botrujejo tudi neprimerni prostori in skromna opremljenost. Tov. Staparski se je zavzel za čimprejšnje formiranje lastnega in enotnega računskega centra. Glede starih obveznosti je bilo povedano, da se stanje normalizira in da se vse odplačuje po predvidenem planu, glede interne banke pa je bilo rečeno, da je za sedaj vsako forsiranje preuranjeno.
V razpravi so se predvsem dotaknili temeljnih organizacij združenega dela, ki naj pripomorejo še k večjemu poseganju in odločitvam delavcev pri upravljanju. Jasno pa je, da morajo za to biti dani pogoji, ki predvsem zagotavljajo socialno varnost zaposlenih.
Precej izgovorjenih misli (temeljne organizacije združenega dela, perspektiva Iskre, kadrj ipd.) smo v krajših in daljših člankih že objavili v našem glasilu, zato smo o seminarju objavili le krajši sestavek. Srž seminarja je bil v tem, da se vsi navzoči seznanijo tudi z dejstvi, ki jih je moč ie povedati in prav v tem je bil mik in sugestivnost tega seminarja, ki bo novim članom DS zelo koristil. Takega mnenja so bili tudi navzoči, zato je treba dati sindikalni organizaciji ZP, ki je seminar pripravila, in vsem predavateljem vso pohvalo, posebno pa gl. direktorju IC Metodu Rotarju za plastični prikaz sedanjega stanja, naše zmogljivosti in hotenj.
Pred jubilejno 80-letnrco rojstva predsednika Tita je ideološka komisija pri predsedstvu TK ZMS Elektromehanika organizirala predavanje o zanimivostih iz življenja in dela našega predsednika republike. V dvorani nad Iskrino restavracijo v Kranju se je 9. maja zbralo približno petdeset poslušalcev. Predaval je tov. Miha
Marinko, čigar ime je tesno povezano s časom revolucije in izgradnje socializma.
' čeprav je težko v tako kratkem času sestaviti popoln mozaik osebnosti borca in revolucionarja, kakršen je Tito, je tov. Miha Marinko prikazal že znane dogodke iz Titovega revolucionarnega dela, združene s spomini na obdobja, ki jih je preživel z nj:m.
Predavatelj je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Med drugim je povedal, da pri nas sicer vlada široka demokracija, svoboda govora in prepričanja, kar pa nekateri elementj izkoriščajo v protidržavne in kontrarevolucionarne namene. Kot primer je navedel nacionalistične izpade ekstremistov na Hr-vatskem.
Na vprašanje, kakšen vpliv bi imela morebitna Titova umaknitev iz družbeno političnega življenja, je Miha Marinko dejal, da bi v takšni situaciji reakcionarni elementi poskušali na vse načine vnesti zmedo med jugoslovanske narode, kar pa jim seveda ne bo uspelo.
Tov. Miha Marinko se je po predavanju dalj časa zadržal v razgovoru z mladimi Iskraši o današnjem pol0-žaju mladih v proizvodnji.
Kljub izredno zanimivi in aktualni fenu predavanja je bil obisk zelo skromen. Pa še tisti, ki so že bili na predavanju, so že med predavanjem zapuščali dvorano. Zakaj tako? Mislim, da komentar ni potreben!
Jože Poglajen
Prejšnji teden so nas obiskali koroški rojaki, ki so jih sprejeli predstavniki kranjske tovarne In ZP. V razgovorih so bili dragi gostje seznanjeni z organizacijo in proizvodnjo Iskre (slika spodaj), v obratu Števci pa je bil izveden kulturni program, kjer so peli pevci Iz kranjske tovarne in Bilčovsa, zatem pa so gostje dobili v dar ojačevalno napravo, ki jim bo koristno služila pri kulturnem in domoljubnem poslanstvu
»Ponosni smo na velik gospodarski razvoj«
Leto kakovosti v Jugoslaviji...
preizkusi glede kvall-
(Naclaljevanje s 1. str.)
drugih organizacij ter družbenopolitičnih skupnosti;
6.	spodbujal tisk, radio, televizijo in druga javna občila, da bodo obveščali javnost o politiki in ukrepih na področju kakovosti proizvodov in storitev;
7.	uvajal in dodeljeval listine in druge vrste priznanja za doseženo kakovost proizvodov in storitev;
8.	opravljal še drugo delo V zvezi z letom kakovosti v Sloveniji.
V Iskri so se začela pripravljalna dela za leto kakovosti že lansko leto in je komisija za kakovost in zanesljivost pripravila program akcij, ki jih bo treba speljati v organizacijah ZP in ki pomenijo nadaljevanje trajnega in sistematičnega dela za kakovost Iskrinih izdelkov. Na temelju tega je poslovni odbor ZP 18. 11. 1971 na svoji
3.	seji sprejel naslednje sklepe:
0	V organizacijskih enotah ZP naj se dosledno uvede integralna kontrola kakovosti. Zagotavljanje kakovosti po enotnih kriterijih v celotnem ZP mora postati element vodenja tako posameznih organizacijskih enot kot tudi podjetja kot celote.
0	V vseh organizacijskih enotah ZP se organizira služba kakovosti po enotnih prin-
cipih ter uvede dosledna odgovornost za kakovost.
^ Najkasneje v 2 letih se vsi izdelki ZP tipsko preizkusijo. Ker moramo predvideti, da bo v doglednem času vsedržavni znak kvalitete postal za določene izdelke obvezen, morajo organizacijske enote ZP zagotovili vse potrebno, da bodo Iskrini izdelki pred uvedbo znaka dosegli postavljene pogoje.
0	Pred kooperacijskimi posli z domačimi in tujimi partnerji se zahteva dokumentacija o kakovosti izdelkov in vgrajenih delov (atesti, preizkusni znaki ipd.) oziroma izvedejo tipski preizkusi izdelkov.
0	Raziskave kakovosti izdelkov na tržišču se v smislu integralne kontrole kakovosti vključijo v marketing.
0	V strokovnih službah ZP se formira služba za kakovost, ki je odgovorna neposredno generalnemu direktorju ZP.
0	Uvede se sistem ugotavljanja stroškov za kakovost, od nastajanja novega izdelka do spremljanja na tržišču.
• Na temelju 6. člena statuta se izdela splošni akt, ki bo postavil principe zagotavljanja kakovosti in odgovornosti zanjo v podjetju in organizacijskih enotah.
0	Iskra Commerce se zadolžuje, da izdelke, ki jih
ISKRA
tovarna industrijske opreme LESCE
razpisuje prosti delovni mesti:
1.	RAČUNOVODJE
2.	SEKRETARJA
Pogoji:
pod L: višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali druge ustrezne stroke in petletna praksa v finančno računovodski stroki, od tega vsaj dve leti na samostojnem odgovornem delovnem mestu;
pod 2.: višja strokovna izobrazba pravne, upravne ali organizacijske smeri, petletna praksa v stroki, od tega vsaj dve leti na enakem ali podobnem delovnem mestu in obvladanje vsaj enega od svetovnih jezikov.
Kandidata morata z dosedanjim delom dokazati strokovne in organizacijske sposobnosti za opravljanje dela na dotičnem delovnem mestu, kar dokažeta z dokazili o dosedanjih zaposlitvah in v neposrednem stiku s pristojnim organom podjetja ter v času poskusnega dela. ki traja 4 mesece.
in razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1.	STRUGAR (dva)
2.	ORODJAR (dva)
3.	KLJUČAVNIČAR (dva)
4.	ELEKTRIČAR
5.	STROJEPISKA
6.	REFERENT ZA SPLOŠNE ZADEVE
7.	ORGANIZATOR
8.	SAMOSTOJNI REFERENT NABAVE
Pogoji:
pod L, 2., 3. in 4.: pridobljena ustrezna kvalifikacija in odslužen vojaški rok;
pod 5.: administrativna šole, dobro obvladanje strojepisja;
pod 6.: srednja strokovna izobrazba; pod 7.: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in višja organizacijska šola z dveletno prakso; pod 8.: strojna, elektro ali ekonomska fakulteta I. st. srednja šola tehnične stroke ali ekonomska srednja šola po možnosti s prakso in odsluženim vojaškim rokom.
Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe pošljite v 15 dneh od dneva objave oglasa odboru za medsebojna razmerja.
uvaža, tete.
0	Komisija za kvaliteto in zanesljivost naj pripravi konkretne predloge, kako zaostriti kvaliteto razvojnih storitev.
# Komisija za kvaliteto in zanesljivost naj prouči, na kakšni stopnji kvalitete so izdelki posameznih organizacijskih enot ZP.
0	Izdela naj se program uvajanja kriterijev kvalitete glede'novih izdelkov, za stare izdelke pa naj se kriteriji postopoma prilagajajo zahtevam tega programa.
0	Opredeli naj se vloga ZZA v odnosu do kvalitete in zanesljivosti, pri čemer naj ZZA opravlja kvalifikacijske preizkuse prototipov.
Prihodnje leto bo v naši državi leto kakovosti, v okviru katerega se izvedejo predvsem že omenjene strokovne akcije, razen tega pa tudi določen.:; propagandne akcije in tekmovanja za izboljšanje kakovosti med tovarnami kot tudi med obrati. Nosilci teh akcij so: za združeno podjetje, poslovni odbor ZP in direktorji organizacijskih enot pod vodstvom generalnega direktorja, v organizacijskih enotah pa poslovni odbori pod vodstvom direktorjev. Direktorji se morajo v te akcije neposredno vključiti in odgovarjati za njihovo izvajanje.
Glede na to, da je Iskra ena najmočnejših industrijskih organizacij v državi, povsod upravičeno pričakujejo, da bo v akcijah za leto kakovosti pokazala kar na jvečjo aktivnost. Brez dvoma pomenijo sklepi, ki jih je sprejel poslovni odbor solidno osnovo za začetek izvajanja naših akcij, vendar bo za rezultat, dostojen za Iskro, nujno, da se bo vsak član Iskrinega kolektiva zavedal svojih dolžnosti v teh akcijah in prispeval po svojih najboljših močeh k uspešnemu rezultatu.
France Mlakar, dipl. ing. Predsednik komisije za kakovost in zanesljivost
ISKRA
tovarna radijskih sprejemnikov SEŽANA
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	VODJA FINANČNO ANALITSKEGA SEKTORJA
Pogoji: visoka ali višja šola ekonomske smeri, 3 leta zadevne finančno analitske prakse, ali srednja šola ekonomske smeri,
10 let finančno analitske prakse v vsakem primeru pa aktivno znanje enega tujega — svetovnega jezika;
2.	VODJA PROIZVODNEGA SEKTORJA
Pogoji: visoka ali višja šola elektrotehniške ali strojne smeri, 3 leta zadevne prakse ali srednja elektrotehniška smer in 10 let prakse;
3.	VODJA RAZVOJNEGA ODDELKA
Pogoji: visoka ali višja šola elektrotehniške šibko-točne smeri, 3 leta prakse;
4.	VODJA OPERATIVNE PRIPRAVE DELA
Pogoji; visoka ali višja šola ekonomske, tehniške ali organizacijske smeri, 3 leta zadevne prakse ali srednja šola ekonomske ali tehniške smeri, 8 let prakse;
5.	VODJA VZDRŽEVANJA
Pogoji: srednja strokovna šola tehniške smeri, 3 leta prakse ali VK delavec strojne stroke in 5 let prakse;
6.	KALKULANT IN ANALITIK ČASA
Pogoji: srednja šola ekonomske ali tehniške smeri, 2 leti prakse;
7.	VODJA ANALITSKEGA ODDELKA
Pogoji: višja šola ekonomske ali tehniške smeri, 3 leta zadevne prakse, ali srednja šola ekonomske ali tehniške smeri, 8 let prakse.
Poleg navedenih delovnih mest vabimo k sodelovanju elektroinžcnirje, elektrotehnike in elektromehanike, strojne inženirje, strojne tehnike, strojne ključavničarje, ekonomiste in ekonomske tehnike za delo na področju razvoja, tehnologije, konstrukcije, transformatorske dejavnosti in vzdrževanja ter delo za delo na finančno-analitskem in komercialnem področju.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka Vsem začetnikom nudimo vso strokovno pomoč za pridobitev ustrezne prakse oziroma specializacije za določena dela.
Kandidati naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Iskra Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana. Vlogi mora vsak kandidat priložiti dokaz o izobrazbi.
Rok prijave: do zasedbe delovnih mest oz. najmanj 15 dni po objavi.
» Elektromehanika « Kranj
Obisk iz Francije
Delegacija nacionalnega združenja direktorjev in šefov kadrovskih služb Francije je bila zadovoljna z informacijo o Iskri in ogledom kranjske tovarne
V ponedeljek je obiskala tovarno Elektromehaniko 45-članska delegacija nacionalnega združenja kadrovikov francoskih podjetij, ki je na študijskem potovanju po Jugoslaviji.
Med gosti so bili tudi kadrovski direktorji največjih francoskih podjetij kot Renaulta in Citroena.
Nacionalno združenje ka-drovnikov Francije je strokovna organizacija, ki združuje prek 2000 članov; v svojem združenju rešujejo predvsem strokovna vprašanja kot kadrovanje, nagrajeva-
nje, izobraževanje ipd. Združenje organizira vsakoletne strokovne ekskurzije po vsem svetu, tako je letošnja ekskurzija namenjena Jugoslaviji.
Goste je sprejel šef kadrovske službe Ivan Cvar, sprejemu pa so prisostvovali tu-dj predstavniki gospodarske zbornice in združenega podjetja.
Gostje so se seznanili z organizacijsko strukturo, samoupravljanjem in gospodarjenjem ZP in Elektromehanike, ogledali so si film o Iskri in nekatere proizvodne obrate.
Gostje so postavili več vprašanj, s katerimi so dokazali, da se zanimajo za delo . naših organizacij in da presenetljivo . dobro poznajo osnove našega sistema. Spraševali so o pogojih financiranja, investiranju, prodajnih pogojih, planiranju, kadrovski politiki, pravicah iz delovnih razmerij in pravicah socialnega zavarovanja. Vse odgovore so snemali na magnetofonu, da jih bodo lahko posredovali ostalim članom združenja. Izrazili so zadovoljstvo nad tem, kar so videli in slišali v Iskri. Neposredna informacija, ki so jo dobili o Iskri, jim bo koristno služila pri predstavljanju našega kolektiva v njihovih podjetjih.	N. Pavlin
MNENJA MLADIH
Brezbrižnost - rana sedanjega časa
človek se vse bolj zapira v krog materialnih dobrin, kar zavira njegovo sožitje
Iz dneva v dan je vse razločneje opazno zastrašujoče dejstvo, da se mnogo ljudi vse bolj zapira vase, da Je vse teže vzpostavljati prijateljstva in poznanstva. Nekdanja vitalnost in energija se vse bolj spreminja v brezbrižnost. Vsi se pehajo le za denarjem, le redko kdo je pripravljen storiti nekaj prostovoljno, v prostem času. Skoraj ni videti tiste navdušenosti in aktivnosti kot nekoč. To je bolezen modernega sveta; mehkužnost in lenobnost sta otroka denarja.
Zakaj tako?... Ali je izhod iz tega? Vprašal sem nekaj mladih, kaj mislijo o tem; takole so odgovorili:
JURE MOHORČIČ — (23 let) — vodja el. fo-reze
Danes igra veliko vlogo prestiž. Denarja je preveč in ljudje se zabavajo drugače. Namesto na sprehod v planine ali na igrišče se je zaradi prestiža oz. uveljavitve treba peljati z avtom, in to lepim. Zaradi prestiža je treba iti v hotel. Tam si zapažen, v naravi pa ne. časi se spreminjajo; tu ni kaj pomagati.
PAVLA ŠTERN — (21) delavka, števci
Sodeč po tem, kar se dogaja, je dosti takih, ki imajo nenasitno željo, da bi si nagrabili čim več denarja v kratkem času. Vsak hoče še več kot ima in se boji, da bi moral kaj dati ali narediti za bližnjega. Med seboj si
pomagajo le revni, bogati pa ne. Bogati so bogati prav zato, ker imajo čas samo za lov za denarjem. Tu ni pomoči, to je bolezen blagostanja.
delavec, števci
Mnogi se boje, da bi morali preveč delati, da, celo za lastno rekreacijo se jim zdi škoda časa. Treba bi bilo ljudi vzpodbuditi s primerno propagando. Odobravam akcijo Trim in ji dajem vse priznanje.
JOŽE SMOLEJ — (25) elektrotehnik — ATN
Svet se je zmaterializi-ral, ljudje so postali egoisti in vase zaprti. Kdor je delaven, je prezaposlen z delom in šolo, lenega pa ne boš spremenil. Neke učinkovite rešitve ne vidim.
VLASTA DEMŠAR — (23) — Razvoj, teh. risarka
Dandanes skoraj nihče ne premakne kamenčka brez plačila. Vsakdo raje nekje sedi ali spi ves dan, kot pa, da bi delal iz navdušenosti oz. idealizma. Mislim, da je to posledica standarda. Nekega izhoda ne vidim.
JANEZ KONČAN — (36) — rezkalec, obd. ATN Ljudje so zastrupljeni s hitrim tempom življenja, ki ni več samo sonce, zrak, voda in delo. Spat gredo utrujeni in utrujeni se zbude. Nujno jim je potrebna rekreacija, toda nihče se tega ne zaveda. Toda, zavedali se bodo, vprašanje je le, če ne bo takrat že prepozno!
To je torej nekaj odgovorov vprašanih. Vsi so zelo kritični, a le malokdo vidi izhod iz mrtvila. Toda, če smo že postali materialisti in se temu ne da pomagati, potem poskusimo ohraniti vsaj zdravje. Za to pa je potrebno čimveč gibanja in športa, pa čeprav je to samo sprehod v naravo.
Jože Perko
Srečanje mladine elektro in elektronske industrije Jugoslavije
Mladina elektro in elektronske industrije Jugoslavije se je letos (od 11. do 14. maja) že petič po vrsti srečala v Zagrebu. Organizatorji letošnjega srečanja — mladinske organizacije Rade Končar, Nikola Tesla in RIZ — so poskrbeli za res pester program bivanja več kot 200 udeležencem srečanja iz 18 delovnih organizacij. Delovnemu srečanju je prisostvoval tudi sekretar ZMJ Stane Boštjančič in drugi gosti RK ZMH.
Udeleženci srečanja, sodelovala je tudi ISKRA, so si najprej ogledali proizvodne obrate zagrebških tovarn Rade Končar, Nikola Tesla in RIZ ter se med seboj pogovorili o položaju mladine v delovnih organizacijah. V uvodnem referatu je predsednik delovnega predsedstva Mateo Mardešič poudaril, da je mladina kot sestavni del delavskega razreda zelo zainteresiran za hitrejši razvoj samoupravnih procesov v naši družbi, vendar pa po drugi strani ne moremo biti zadovoljni z deležem mladih v samoupravnih odnosih.
V nadaljnj diskusij; so mladi delavci izrazili nezadovoljstvo zaradi raznih anomalij in negativnih pojavov v našem gospodarskem in družbenem življenju. Predvsem je bilo mnogo diskusij, usmerjenih na stanovanjsko politiko, politiko kadrovanja, realizacijo ustavnih dopolnil in pomanjkanju marksistično-družbenega izobraževanja v našem šolskem sistemu. Delegati so bili mnenja, da je prva naloga mladine v podjetjih, da se organizira, saj le tako lahko pred javnostjo
nastopa kot družbeno-politič. nj faktor in opraviči svoj obstoj. Mladi so se prav tako strinjali s tezo, da mladina v tovarnah, kot eden glavnih nosilcev našega samoupravnega sistema nima, skoraj nobenega vpliva na najvažnejše odločitve v podjetjih. Zato je potrebno zagotoviti vsestransko pomoč mladim aktivistom pri njihovem delu, v delo mladinske organizacije pa je potrebno pritegniti tudi mlade komuniste, saj z vključitvijo mladih v organizacijo ZK največkrat preneha njihovo delo v mladinski organizaciji.
Razprava je v splošnem pokazala podobnost problemov mladih v elektro in elektronski industriji in obenem že nakazala tudi konkretne koordinirane akcije.
Ob 80-letnici rojstva predsednika Tita so mladi v pozdravnem pismu izrazili Josipu Brozu Titu najtoplejše čestitke in zahvalo za njegovo delo pri izgradnji socializma. •
Zadnji dan srečanja so mladi izkoristili za izlet v Kumrovec m ogled rojstne hiše Josipa Broza Tita. J. P.
Ali je res kritična (ne)izobraženost mladih
Vsem mladim še zdaleč ne zagotavljamo enakih možnosti
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in predsedstvo republiške konference Zveze mladine Slovenije sta pred kratkim na skupni seji razpravljala o problemih osnovnega splošnega izobraževanja ter druž-beno-političnega usposabljanja delavcev.
Ivo Tavčar, podpredsednik RS ZSS, je v uvodnih besedah med drugim poudaril, da »samoupravni socializem ni enakopravnost pravic, ampak enakopravnost možnosti«. Ob tem je menil, da še zdaleč nismo zagotovili enakih možnosti za šolanje vsem mladim v naši družbi.
Po zadnjem popisu izobrazbene strukture zaposlenih iz leta 1966 je bilo v Sloveniji v družbenem sektorju gospodarstva več kot 38 % ali skoraj 190 tisoč zaposlenih brez dokončane osnovne šole, od tega več kot polovica delavcev mlajših od 35 let. Glede na to, da se to stanje tudi do danes ni bistveno izboljšalo, sta obe predsedstvi takšno
stanje označili kot »alarmantno«.
V	stališčih in sklepih, ki sta jih na osnovi široke in plodne razprave sprejeli obe predsedstvi, je poudarjeno, da je v prvi vrsti potrebno odpraviti vse vzroke, ki vodijo k tolikšnemu osipu V osnovni šoli. Poleg tega so poudarili, da je potrebno predvsem načrtno usmerjanje že zaposlenih delavcev, še posebno pa mladih.
Kar zadeva dopolnilno izobraževanje zaposlenih pa so menili, da je potrebno v najkrajšem možnem času izdelati sisteme dopolnilnega izobraževanja, ki bi jih prilagodili možnostim zaposlenih.
—
DOPISUJTE
V	ISKRO!
»Elektromotorji« Železniki.
V Idriji gradijo
nove delovne prostore
l%t ■*
Le (oliko sc je megla dvignila, da je uspel takle posnetek gradbišča

Delovni prostori, v katerih so lani v avgustu zastavili montažo črpalk za pralne stroje in neke vrste elektromotorjev v Idriji, so danes praktično že postali pretesni, zato je v začetku letošnjega aprila v Spodnji Idriji stekla gradnja novega obrata. Predvidena je izgradnja dveh objektov s po 1.800 kv. metri koristne površine, kamor bo-
Iskra potrebuje več možnosti za letovanje na morju
Iz leta v leto ugotaVjlamo, da so zmogljivosti počitniških domov Počitniške skupnosti za kolektiv, kakršen je naš, daleč premajhne. Blizu 18 tisoč nas je/ in če prištejemo še svojce, tedaj vemo, da je tistih nekaj ležišč v Poreču in na Dugem otoku resda kaplja v morje, pa čeprav na drugi strani vemo, da vsi izmed nas tudi niso navajeni svoj letni oddih preživeti ob morju. Takšno stanje je narekovalo izgradnjo novih letovanjskih zmogljivosti na morju, čim bliže, kjer bi brez posebnih težav in ceneno lahko letovalo čim več članov Iskrine skupnosti.
Stvar je bila nujna, zato so se tudi vsi, ki jim je bilo naloženo najti ustrezno lokacijo in pripraviti utemeljen predlog za izgradnjo počitniškega centra Iskre, zares potrudili in v sorazmerno kratkem času jim je uspelo izdelati predlog za to prepotrebno izgradnjo. Iz predloga povzemamo najbistvenejše.
Dandanes najti ustrezno zemljišče, na katerem bi bilo možno zgraditi počitniški center z vsaj 400 ležišči, tako na slovenski obali, kakor tudi na obeh obalah Istre, vsekakor ni bilo lahko, kajti tu je malone vse že oddano in izmed razpoložljivih možnosti so bile še najbolj ugodne v Dalji, na področju občine No-vigrad.
Lokacija v Dalji ustreza dvema kriterijema, ki sta vodila pri izbiri kraja in sicer iitn bliže in parcela, na ka-leri bi bilo možno zgraditi Počitniški center tako v zidanih objektih, kakor tudi kamp z vsem potrebnim za udobno letovanje tolikšnega števila letovalcev.
Med razpoložljivimi pogoji j k glede na vse okoliščine odločitev padla torej za Dajlo, i kjer je v celotj na razpolago S8-čč9m2 zemljišča in sicer nekaj nad 30.000 v lasti skupine Novigrad, medtem ko j® lastnik ostalega zemljišča jJK Umag. Tudi cena zemljica je sprejemljiva spričo tega, da je drugod kvadratni meter sveta ob morju bistveno dražji. V Dajli stane kva-| 'hatni meter zemljišča v last-| nmi občine 7 dinarjev, v lasti °IK Umag pa 18 dinarjev, za I eelotno zemljišče pa razen teI ?a še 1,500.000 din komunal-^gn prispevka, kar je dokončen znesek za celotno Predvideno izgradnjo počitni-?*ega centra na tem področja Nakup tako velikega zem-, ,1'šča in pod takšnimi pogoj ,e resda nadvse ugoden, zla-s' pomembno pri tem pa je, a sta ob tem dani tudi os-0vni soglasji Urbanističnega ■stituta SR Hrvatske in ^upščinc občine Novigrad a izgradnjo počitniškega ^tra Iskre
V predlogu, ki so ga pooblaščeni pripravili, naj bi program izgradnje našega počitniškega centra v Dajli bil takšen: center naj bi v končnj obliki imel 400 do 500 ležišč in sicer 150 do 200 v kampu, 250 do 300 ležišč pa v zidanih zgradbah, upoštevajoč pri tem tudi restavracijo in vse ostale nujno potrebne objekte. V centru naj bj postopno uredili tudi vrsto športnih objektov, ki ustrezajo potrebam takšnega počitniškega centra, prav tako pa bodo potrebna dela za ureditev kopališča, saj trenutno obala na tem področju ne ustreza povsem. Projektivni biro luke Koper je s tem v zvezi že pripravil strokovno analizo in predlog za ceneno, a vendarle učinkovito ureditev obale in zaliva Dajla, pri čemer pa bi pridobili še na-daljne 4 hektare zemljišča. Predlog pa predvideva v zadnji etapi tudi izgradnjo zimskega bazena, s čimer bi lahko obratovalno dobo počitniškega centra tako še podaljšali in omogočili ekonomič-nejše poslovanje, hkrati pa omogočili tudi klimatsko zdravljenje tega potrebnim delavcem organizacij ZP.
Predlog nadalje navaja način in potek izgradnje, ki naj bi bila končana v 3 do 5 letih s tem, da bi najprej zgradili vse tisto najnujnejše, kar je potrebno za začetek poslovanja centra in kar terja najmanj finančnih sredstev. Tako bi najprej zgradili kamp, opravili prvo fazo ureditve kopališča in restavracijo s pritiklinami', nato pa bi sledila dokončna ureditev kopališča, izgradnja zidanih objektov, športnih objektov in končno 'pokritega bazena. Del zidanih objektov naj
bi zgradili tako, da bi center lahko posloval vse leto, oziroma bi se letovanjska sezona s 3 raztegnila na 6 mesecev, v centru pa bi lahko tudi prirejali razne' seminarje, posvetovanja in podobno, česar v podjetju, kakršne je naše ne manjka. Ob takšnih možnostih bi center lahko nudil cenejše, tudi za delavce z nižjimi osebnimi dohodki dostopne usluge, nedvomno pa bi ob daljši obratovalni dobi'in delnem obratovanju skozi vse leto lahko posloval bolj ekonomično, kot sedaj posluje Počitniška skupnost ob obstoječih minimalnih zmogljivostih svojih domov.
Za nakup zemljišča, komunalni prispevek, izgradnjo kampa, za potrebne idejne načrte, pogozditev dela zemljišča in delno ureditev kopališča, kar naj bi predstavljalo prvo fazo izgradnje centra v Dajli, bi potrebovali nekaj manj kot 6 milijonov dinarjev in tu se pričenjajo največji problemi. Z odprodajo počitniškega doma na Bledu, pa morda tudi doma v Trenti, bi zbrali sredstva za nakup zemljišča in plačilo komunalnega prispevka. Za izgradnjo prve faze počitniškega centra naj bi organizacije ZP prispevale po 250 din na zaposlenega, predlog pa vsebuje še vrsto nadaljnjih načinov za zbira-
nje potrebnih sredstev, za kar bi se moralj odločiti. Ena izmed predvidenih možnosti bi bil samoprispevek članov kolektiva, zaslužek od dela na prosto soboto, zaslužek od dela na dan dopusta, odstopljeni počitniški regres — za vse naštete možnosti zbiranja sredstev bi se delavci Iskre morali odločiti z referendumom. Možnosti pa bi bile morda tudi v tem, da bi organizacije prispevale del sredstev iz svojih skladov skupne porabe, ali na drug način, sprejemljiv za organizacije. Delno pocenitev izgradje bi nadalje lahko dosegli s tem, da bi pri gradnji pomagale mladinske delovne brigade iz organizacij ZP v času sezone.
Idealno bi bilo, da bi potrebna sredstva zbrali čim-prej, saj bi tako prvo fazo izgradnje lahko končali do
1.	junija prihodnjega leta, s čimer bi bilo omogočeno center že prihodnjo sezono delno izkoriščati.
Ker ni nobenega dvoma, da za naše potrebe počitniški center z možnostmi za ceneno letovanje vseh, tudi delavcev z nižjimi osebnimi dohodki, nujno potrebujemo, se moramo zavestno odločiti za način, kako potrebna sredstva zbrati jn jih vložiti v izgradnjo letovanjskih zmogljivo;: • ,
do po dograditvi preselili celotno montažo.
Kredit za izgradnjo novega obrata tovarne elektromotorjev v Spodnji Idriji je v višini 8 milijonov dinarjev dal idrijski rudnik živega srebra in za gradnjo bodo porabili nekako 5 milijonov din, ostalo pa bo za opremo. Z zemeljskimi deli so kot rečeno začeli z aprilom, vendar letos izredno slabo vreme gradnjo močno ovira. Ce se bo končno vreme le izboljšalo nameravajo z gradnjo pohiteti, tako, da bi bila v oktobru možna preselitev v prvj objekt, v drugega pa pozneje.
V	preteklih dveh mesecih, to je v marcu in aprilu, se v obratu v Idriji lahko pohvalijo s posebno dobrimi delovnimi rezultati. Tako so v marcu na primer namesto
48.000	izdelali 49.770 črpalk za pralne stroje, pa namesto 19.200 asinhronskih motorjev skoraj 22.000. Pri kondenza-torskih motorjih mesečne obveznosti 3.500 kosov iz objektivnih razlogov niso izvršili v celoti, zato pa so se veliko bolje odrezali pri kolektor-skih motorjih. Le-teh so izdelali prek 42.000, medtem ko je bilo za ta mesec planiranih le nekaj nad 35.000.
V	aprilu je dinamični plan predvideval 41.000 črpalk, izdelali pa so jih 44.000. Pri asinhronskih motorjih je bila naloga 22.000 kosov, izdelali pa so jih 2.000 manj. Tudi kondenzatorskih motorjev niso izdelali 3.000, pač pa le nekaj nad 1.800, vendar so pri tem predelali nekaj nad
1.000	kosov kondenzatorskih
motorjev za druge namene. Za slaba 2.000 kosov pa je bilo izpada tudi pri kolektor-skih motorjih. Spričo težav z materiali v matični tovarni v Železnikih, je prišlo do teh razlik, ki pa ne pomenijo v aprilu bistvenih razlik pri realizaciji obveznosti do plana.	.
Ob sedanjih zmogljivostih, počitniškega doma Iskre v Poreču odpade na člana kolektiva — 0,0018 ležišča! ...
CAOP: INFORMACIJE O NALOGAH
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
6. Kumulativni obračun proizvodnje (obračun stroškov)
je nadaljevanje naslednjih obdelav:
—	obračun materialnega poslovanja
—	obračun dela in osebnih dohodkov
—	obračun splošnih strpškov (dojave)
—	obračun drobnega inventarja
—	obračun osnovnih sredstev
Glede na različne zgradbe stroškovnih označb je organiziranih in programiranih več variant.
1. Obračun proizvodnje po nalogih (mesečni rezultati iz materialnega poslovanja)
2. Rekapitulacija obračuna materiala po nalogih
3.	Obračun režijskega materiala po stroškovnih mestih in vrstah režije
4.	Obračun materialnih stroškov tekočega vzdrževanja po nalogih
5.	Pregled storitev po nalogih
6.	Pregled zaključenih nalogov v mesecu
7.	Kumulativni pregled zaključenih nalogov po področjih obremenitve (material, storitve, polizdelki, osebni dohodki) in razbremenitve (polizdelki in gotovi izdelki)
8.	Kumulativni pregled nezaključenih nalogov
9.	Pregled porabe materiala po nalogih (samo za naloge, ki so v obdobju zaključeni)
10.	Pregled osebnih dohodkov po nalogih in operacijah
11.	Obračun režijskih OD po stroškovnih mestih in vrstah stroškov
12.	Obračun režijskih OD po vrstah stroškov in stroškovnih mestih
13.	Obračun OD tekočega vzdrževanja po stroškovnih mestih in vrstah stroškov
14.	Obračun OD tekočega vzdrževanja po nalogih in stroškovnih mestih
15.	Mesečna rekapitulacija OD po delovnih nalogih in stroškovnih mestih — izvajalcih
16.	Mesečna rekapitulacija osebnih dohodkov po stroškovnih mestih izvajalcih in delovnih nalogih
17.	Mesečna rekapitulacija OD po stroškovnih mestih-nosilcih in stroškovnih mestih-izvajalcih
18.	Mesečna rekapitulacija OD po stroškovnih mestih-izvajalcih in stroškovnih mestih-nosilcih stroškov
19.	Rekapitulacija OD za zaključene naloge po delovnih nalogih in stroškovnih mestih-izvajalcih
20.	Rekapitulacija OD za zaključene naloge po Stroškovnih mestih-izvajalcih in delovnih nalogih.
7. Obračun nedokončane proizvodnje
1.	Ocenitev nedokončane proizvodnje — serijska (serijska proizvodnja — nedokončana)
2.	Ocenitev nedokončane proizvodnje — serijska (serijska proizvodnja — končani deli)
3. Ocenitev nedokončane proizvodnje — tekoča (tekoča proizvodnja material)
4.	Ocenitev	nedokončane	proizvodnje	—
tekoča (tekoča proizvodnja nedokončane)
5.	Ocenitev	nedokončane	proizvodnje	—
tekoča (tekoča proizvodnja deli)
6.	Ocenitev	nedokončane	proizvodnje	—
tekoča (tekoča proizvodnja končani proizvodi)
7.	Ocenitev	nedokončane	proizvodnje	—
posebna naročila
8.	Ocenitev	nedokončane	proizvodnje	—
storitve	•
9. Ocenitev nedokončane proizvodnje — izd. poseb. orodja
10. Nedokončana proizvodnja — knjižna tabela — serijska
11.	Nedokončana proizvodnja tabela — tekoča
12.	Nedokončana proizvodnja tabela — posebna naročila
13.	Nedokončana proizvodnja tabela — storitve
14.	Nedokončana proizvodnja tabela — izid. poseb. orodja
knj ižna knj ižna knjižna knjižna
15. Nedokončana proizvodnja — knjižna tabela — tovarna.
8.	Saldakonti
1.	tabela kupcev po abecedi
2.	Tabela prometa
3.	Tabela prometa sortirana po vrstah prometa (za knjiženje v glavno knjigo finančnega računovodstva)
4.	Pregled izravnanih pozicij (plačane fakture obračunskega razdobja)
5.	Pregled terjatev po kupcih
6.	Pregled terjatev po dnevnih zapadlosti
7.	Tabela toženih kupcev po fakturah
8.	Fakturna knjiga
9.	Pregled realizacije po stroškovnih mestih, oziroma po skladiščih
10.	Fakturna knjiga po dobavnicah (kontrola, če se vrednost izdelanega blaga na dobavnicah ujema s fakturno vrednostjo)
11.	Rekapitulacija realizacije po vrstah izdelkov
12.	Rekapitulacija prodaje po grupah kupcev
13.	Tabela rabatov.
9.	Planiranje bruto potreb materiala
1.	Tabela kosovnic
2.	Normativ materiala za izdelek (sestav)
3.	Tabela normativov
4.	Kosovnica po stopnjah
5.	Potrebe delov po izdelkih
6.	Potrebe materiala po izdelkih
7.	Potrebe delov za I. kvartal
8.	Potrebe delov po kvartalih
9.	Pregled manjkajočih normativov
10.	Pregled manjkajočih materialov
11.	Letni plan potreb materiala
12.	Plan potreb materiala za I. kvartal
13.	Plan proizvodnje
14.	Kosovni seznam
15.	Potrebe materiala za mesec
16.	Potrebe delov za mesec
17.	Stanje kosovnic
18.	Stanje normativov
19.	Tabela manjkajočih kosovnic sestavov.
10.	Planska kalkulacija
10.	1. Tabela PKC po strukturi in sistemu gradnje (operacijah)
1.	Za lastne sestavne dele
2.	Za lastne sestavne po nivojih
3.	Za izdelke
10.	2. Tabele PKC po strukturi (cenik lastnih polizdelkov in izdelkov)
1.	Za lastne sestavne dele
2.	Za lastne sestave po nivojih
3.	Za izdelke
10. 3. Normativi:
1.	materiala
2.	časa
3.	uslug
10.	4. Cene:
1.	Izdelavnih ur po STM (za stroške režije)
2.	Cene za ostale variabilne stroške po elementih.
11.	Izmet, popravila in kvaliteta montaže
Spremljanje statistike izmeta in popravil v proizvodnji ter kvaliteta v montaži. Statistike je možno voditi mesečno ali kumulativno za’ daljša obdobja. ■
1.	Izmet po vrednostih in delavcih
2.	Izmet po odstotkih, kodah in operacijah
3.	Izmet po vrednostih, kodah, operacijah in serijah
4.	Izmet po vrednostih in stroškovnih mestih
5.	Popravila po vrednostih, povzročiteljih in delavcih
6.	Popravila po odstotkih, kodah in operacijah
7.	Popravila po vrednostih in stroškovnih mestih
8.	Montaža po odstotkih, serijah in kodah
9.	Montaža po odstotkih in napakah.
12.	Statistika prodaje
1. Prodaja blaga po številu dobavnic
2. Prodaja blaga po kontih
3.	Prodaja blaga po kupcih — kumulativa
4.	Prodaja blaga po izdelkih — kumulativa.
13.	Reklamacije
1.	Reklamacije po stroških in vzrokih
2.	Reklamacije po količini in vzrokih
3.	Reklamacije po kodah in vzrokih
4.	Reklamacije po stroških in kupcih
5.	Reklamacije po količini in vzrokih
6.	Reklamacije po stroških in servisih
7.	Reklamacije po času eksploatacije
8.	Reklamacije po količini in servisih.
14.	Statistična kontrola kvalitete
14. 1. Tekoča kontrola
1.	Pregled napak na sestavnih delih (tekoča kontrola). V njej so navedene kode sestavnih delov, katerih slaba kvaliteta je prekoračila 2 %.
2.	Seznam kod — KK 25. V njej so navedene kode, za katere ne obstajajo tehnološki kontrolni postopki ali kontrolni kriteriji
3.	Izpadi strojev — po strojnih skupinah in šifrah izpadov
4.	Izpadi strojev — po šifrah izpada in strojnih skupinah
14. 2. Prevzemna kontrola
1. Napake na sestavnih delih (prevzemna kontrola). V njej so navedene kode sestavnih delov, katerih slaba kvaliteta je prekoračila 3 %.
14. 3. Vhodna kontrola
1.	Pregled pošiljk po šifrhh in dobaviteljih — V njej so natiskane vse dobave neke šifre, katere ena ali več dobav je bilo reklamiranih.
2.	Pregled pošiljk po dobaviteljih in šifrah V njej so natiskane vse dobave vsakega dobavitelja, ki je imel pri kakšni dobavi reklamacijo.
14.	4. Montažna kontrola
1. Pregled napak na izdelkih v montaži.
15.	Statistika izhodov, zadrževanje in obiskov v tovarni
1.	Izhodi, zamude in predčasni izhodi z dela po stroškovnih mestih
2.	Rekapitulacija izhodov po vzrokih, dnevnih, datumih in delavcih
3.	Zadrževanje v tovarni izven rednega delovnega časa po stroškovnih mestih, vzrokih in datumih.
4.	Saldo porabljenih ur po stroškovnih mestih in delavcih
5.	Rekapitulacija nadur po stroškovnih mestih in delavcih
6.	Pregled obiskov po stroškovnih mestih, vzrokih, dnevih in datumih.
II.	Splošna informacija
1.	Avtomatizacija dokumentacijsko-informacij-skih centrov (knjižnica)
1.	1. Bilten
—	Evidenčno kazalo
—	Deskriptorsko kazalo
—	Naslovno kazalo
—	Bibliografsko kazalo
1.	2. Retrospektivne poizvedbe (poizvedbe ni individualna vprašanja)
1.	3. SDI — poizvedbe na profilirana vprašanja
1.	4. Slovar deskriptorjev — tezavrus
2.	Eksploatacija banke podatkov 2. 1. Konkreten primer za BCP.
III.	Ostale naloge
1.	Izračun zračnih rež
2.	Izračun Al. faktorja
3.	izračun termistorske sonde
4.	Izračun električnih vezij.
Naštete naloge in rezultati naj služijo kot osnovna informacija o delu v ISKRA CAOP- Dfj tajlna pojasnila so na voljo v naši organizad) ob vsakem času
Izreden uspeh pevcev v Italiji
Petdesetčlanski pevski zbor »FRANCE PREŠEREN« iz Kranja, v katerem sodeluje tudi 14 delavcev iz tovarne ISKRA — ELEKTROMEHANSKA, je na povabilo sindikata C. G. L. L. iz Genove gostoval v dneh od 20. do
24.	aprila 1972 v Genovi in Savoni. Pevski zbor je v teh mestih sodeloval na veliki kulturni manifestaciji v počastitev obletnice osvoboditve Italije izpod fašizma.
Na svoji turneji je pevski zbor doživel velik uspeh. V prostranem gledališču v Savoni je na koncertu prisostvovalo 1800 ljudi, podobna slika se je nudila izvajalcem tudi v Genovi, kjer je v veliki dvorani Pomorskega sejma pevce navdušeno pozdravilo okoli 1500 poslušalcev. Na teh nastopih so bile izvajane predvsem partizanske, borbene in pesmi odpora. V prvem delu koncerta je pel partizanske in borbene pesmi Jugoslavije pevski zbor FRANCE PREŠEREN iz Kranja, v svoj program pa je vključil tudi tri pesmi odpora Italije, ki jih je pel v italijanskem jeziku. V drugem delu kon-
Odiični
strelci
vZP»lskra«
V Trbovljah je bilo pred kratkim republiško strelsko tekmovanje za trofejo •Zlata Puščica«. Tekmovalci, bilo jih je 86, so streljali z zračno puško. Med njimi je bil več članov kolektiva združenega podjetja »Iskra« Kranj bi članov SD »Iskra« Kranj. Priznati moramo, da so se zafes izkazali. To velja še posebej za Freliha (SD »Iskra«), ki je bil lani republiški prvak, letos pa je zasedel še vedno odlično tretje mesto. Tudi Hrobat (»Iskra« — N. Gorica) 'n Peternelj (Iskra — Elek-Iromehanika) sta potrdila svoie sposobnosti, ki sta jih Pokazala pred tem tekmovanjem že na občinskih prvenskih za »zlato puščico«. Vsi 'rije so za svoje dosežke to Pot prejelj iz rok predstavnika ObSZ — Trbovlje lepa praktična darila. Za uspešen nastop jim tudi mi iskreno čestitamo, posebno ker so takšne uvrstitve dosegli v izredno ror**ni konkurenci.
Rezultati:
L Senekar — Maribor 540 krogov; 2. Zemljič — Maribor , • 3. Frelih V. — SD »Iskra« 537; 6. Hrobat — Iskra — N. Gorica 534; 9. Peternelj — Iskra — Elektro-rnehanika 531; 23. Naglič — iskra — Orodjarna 522; 28. Černe — SD »Iskra« 520; 29. Malovrh — Iskra — Elektro mehanika ?',r'	B. M
certa pa je izvajala pesmi odpora in borbenih pesmi raznih narodov sveta vokal-no-instrumentalna skupina »FOLK ITALIANO«. Skupino vodi poznani komandant brigade »Garibaldi« tov. Casta-gnini-Saeta in je z njo nastopal v raznih evropskih državah in v Sovjetski zvezi.
Od programa, ki ga je izvajal pevski zbor FRANCE PREŠEREN, je poslušalce najbolj navdušila makedonska pesem »Bolen mi leži« v priredbi Rada Simonitija in v italijanskem jeziku zapeta revolucionarna pesem »Brigata Garibaldi«, ki jih je moral zbor na vseh koncertih ponavljati. Po vsebini pesmi pa je vihar odobravanja doživela tudi italijanska pesem »PlETA LA MORTA«, ki opeva borbo in smrt partizana. Vsebina pesmi je bila zapeta tako doživeto, da so izvajanje Prešernovega zbora prekinjali z navdušenim ploskanjem.
Ocene o izvajanem progra-gramu so bile s strani glasbenih strokovnjakov za Prešernov zbor zelo laskave, posebno pohvalo pa so izrazili za jezikovno res lepo podane pesmj v italijanskem jeziku. Pevski zbor je s tem izpolnil želje prirediteljev, da bi v pesmi pokazali predvsem današnji mladini veličino boja za osvoboditev in jo spomnile, da se kljub številnim žrtvam boj za socialno pravičnost in zagotovitev miru še danes nadaljuje.
Pevski zbor se je domov vrnil z zavestjo, da je s svojim sodelovanjem doprinesel del k utrditvi prijateljstva in medsebojnega razumevanja dveh sosednjih narodov. Ob njihovem uspehu jim tudi mi iskreno čestitamo, hkrati pa se pevci, ki so zaposleni v Iskri, iskreno zahvaljujejo samoupravnim organom in vodstvu tovarne, ker so jim . s tem, ko so jim odobrili proste dneve, omogočili udeležbo na večdnevni in uspešni kulturni manifestaciji v Italiji.
Nekaj minut pevske vaje je moral zbor posvetiti temu posnetku
Razen gledališke dejavnosti tudi pevska
Nekajkrat smo v našem listu že pisali o živahni in uspešni dejavnosti horjulskih amaterskih gledališčnikov, ki delujejo že nekaj let in Horjulu in okolici nudijo dobrodošel košček kulturnega življenja.
Lani pa so v Horjulu ustanovili tudi moški pevski zbor, v katerem je dobršen del članov delovnega kolektiva naše tovarne elektronskih merilnih instrumentov. Predsednik pevskega zbora ter vodja Pavel Bizjan in prof. Albin Wemgerl, sta znala med člani za petje vzbuditi tolikšno zanimanje, da se okrog 30 članov zbora zdaj redno udeležuje pevskih vaj v Prosvetnem domu. Vsak petek zvečer prihajajo na vajo in teden za tednom bogatijo svoje znanje in širijo repertoar svojih pesmi.
Zbor je lani v decembru imel uspel samostojen koncert, sodeloval pa je tudi na reviji pevskih zborov Slovenije, prav zdaj pa se intenzivno pripravlja na vrsto letošnjih nastopov, med drugim tudi na proslavi dneva borca in dneva Iskre v Horjulu, kakor tudi na samostojni koncert v letošnjem decembru.
Že prvi rezultati moškega pevskega zbora v Horjulu so bila najboljša vzpodbuda, da je v začetku letošnjega leta
prišlo tudi do ustanovitve ženskega pevskega zbora. Ustanovili so ga in šteje 25 članic, med katerimi spet prevladujejo delavke iz naše horjulske tovarne. Tudi ženski zbor vodi prof. Albin VVeingerl, ki je zadovoljen z njegovo pevsko disciplino in uspehi dosedanjih vsakotedenskih vaj. Upamo, da bo-
mo tudi ženski pevski zbor slišali nastopati na letošnji proslavi 1. julija v Horjulu.
Ob pevski aktivnosti in dosežkih dramske skupine, lahko govorimo o lepi kulturno prosvetni razgibanosti v horjulski dolini, čemur je v pretežni meri »kriva« kulturna aktivnost prav članov kolektiva naše tovarne.
POZDRAV OD VOJAKOV
Sporočam, da sem prejel glasilo »Iskra« št. 17 od 29. aprila 1972. Zelo sem hvaležen, da ste mi omogočili stik s podjetjem, v katerem sem delal in imel veliko prijateljev. Članom uredništva in delovnega kolektiva ZP čestitam k 1. maju, prazniku dela in jim želim veliko uspehov pri delu. Iskreno pozdravljam vse člane delovnega kolektiva obrata SVN tovarne
»Aparati«, zlasti merilce v meriinici obrata SVN.
Ivan Kos V. P. 5953 4 24400 Senta
Hvala za čestitke, pozdrave in dobre želje. Tudi mi ti želimo čimbolj še počutje pri vojakih, predvsem pa zdravje in osebno zadovoljstvo. Ob priliki se še oglasi; veseli bomo vsakega sporočila.
Uredništvo
IZID ŽREBANJA PRVOMAJSKE NAGRADNE KRIŽANKE
Žreb je razdelil nagrade takole:
1. NAGRADA (250 DIN):
Barbara Polajnar, ZZA Ljubljana.
2 NAGRADA (100 DIN):
Avgust Pravhar, Vzdrž. strojev« Kranj
5 NAGRAD PO 50 DIN:
Metka Žmitek, štipendistka, Ljubljana, Linhartova 96, Milka Lampe, »Elektromehanlka« Kranj, Dora Kram-žar, »Aparati« Ljubljana, Marija Smogavec, obrat »Stikala« Kranj, Božo Malovrh, »Elektromehanika« Kranj.
5 NAGRAD PO 30 DIN:
Miloš Podlogar, IC-marketing, Ljubljana, Ana Pelko, IC-Saldakonti, Ljubljana, Alojz Krišclj, obrat »Stikala« Kranj, Lovro Dagarin, »Stikala« Kranj, Marko Konjar, štipendist, Ljubljana, Prešernova 19.
5 NAGRAD PO 20 DIN:
Tončka Irt, »Kondenzatorji« Semič, Andrej Koželj »Elektromehanlka« Kranj, Marjetka Žepič, Strok, službe ZP, Kranj, Branko Krištof »Elektromehanlka« Kranj, Ančik Mitja, Strokovne službe, Kranj.
10 NAGRAD PO 10 DIN:
Jože Smole »Elektromehanika« Kranj, Porenta Kati »Elektromehanika« Kranj, Dornik Gvido, »Elektromehanika« Kranj, Triler Ivo »Instrumenti« Otoče, švegelj Ivanka, obrat ATN, Kranj, Ivan Avguštinčič »Usmerniki« Novo mesto, Vida Pavec, obrat ERO, Kranj, Julij Gorup, »Elementi« Ljubljana, Marjeta Trtnik »Aparati« Ljubljana, Pavel Umnik »Elektromehanika« Kranj.
Nagrade bodo izplačane po 15. juniju.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
VODORAVNO: PRAZNIK DELA, RADIOAPARAT, STUDENČNICA, TOTEM, NIL, KATANIJA, PTI, TO MAJ, SEN, IRENA, PZ, INDOIČINA, RAZSULO, DLAN, IV, VSAKDANJOST, OKULAR, ITRIJ, JUST, IDILA MAO ELEKTROMOTORJI, AVTO, EGS, ITAKA, JE,*N, TIT. JARO, LEC, KLINA. AVALA. IDE, ALBOIN. AS, PSKOV. REAL, AEDA, KRAP, EBRO, SITO, AEROBAT, AROGANTNOST, MAROGA LAN, TRIOLET, STEČAJ.
)
» Elektromehanika« Kranj
Rezultati sindikalnega prvenstva v streljanju z zračno puško
Žal šele po tekmi: ekipi Avtoelektrike in Elementi v »civilu« VIII. LETNE ŠPORTNE IGRE ISKRE
Ekipa »Avtoelektrike« drugi finalist
n. in 12. 5. je bilo na strelišču strelske družine »Tone Nadižar« v Kranju tekmovanje v streljanju z zračno puško. Člani kolektiva Elektro-mehanike so tekmovali v ekipni in posamični konkurenci. Dosegli so naslednje rezultate:
Ekipe:
1.	Obrat »števci«: Peternelj Henrik 184, Zupančič Tine 171, Grobovšek Slavko st. 145; skupaj 500 krogov.
2.	»investicijsko področje«: Kmetič Karel 170, Mravlje Marjan, 161, Frelih Srečo 157; skupaj 488 krogov.
3.	ATN: Lozar Branko 164, Bojanič Jure 164, žmitek Vladimir 156; skupaj 484 krogov.
4.	Obrat ERO: Pretnar Vili 170, Likar Jože 155, Papič Milan 150; skupaj 475 krogov.
5.	Obrat »stikala«: Zupan Janez 160, Kalan Jože 160, Plestenjak Rudi 152; skupaj 472 krogov.
6.	»tehnološko področje«: Rozman Rajko 164, Jelovčan Franc 125; skupaj 289 krogov.
7.	5. je bilo na Jesenicah tekmovanje v odbojki (ženske). Prireditelj je bil TK MS »Železarne« Jesenice, ki so se ga udeležile ekipe »Gimnazija« Jesenice, »Železarna« Jesenice, »Vezenina« Bled in »Iskra« Blejska Dobrava. »Iskra« je nastopila v postavi: Koselj, Fon, Izda, Božič, Ros in Rakovič. Prvo sta se pomerili ekipi »Vezenine« in »Iskre«, izid pa je bil 2:1 za »Vezenino«. Nato je ekipa »Iskre« odigrala še srečanji z »Gimnazijo« in »Železarno« ter obe izgubila z 2:0. Tudi ekipa »Vezenine« je obakrat zgubila z 2:0. V finalnem srečanju je »Gimnazija« premagala »Železarno«, zato je bil končni vrstni red naslednji: 1. »Gimnazija« Jesenice; 2. »Železarna« Jesenice; 3. »Vezenina« Bled, in 4. »Iskra« Blejska Dobrava.
Po tekmovanju je prejela zmagovalna ekipa pokal v trajno last, vse nastopajoče ekipe pa spominske plakete »Železar«. Po zakuski so v razgovoru razpravljali o rekreaciji za zaposlene žene in ugotovili, da le-ta v podjetjih ni zadovoljiva, zato bodo organizirali tekmovanja tudi v kegljanju, plavanju, košarki in rokometu. Na teh tekmovanjih bosta poleg že navedenih, nastopali še ekipi »Elan« Begunje in »Veriga« Lesce, kar je vsekakor pohvale vredno, saj se bodo zaposlene žene iz raznih podjetij medsebojno spoznale in imele več možnosti, da se po vsakdanjem delu razvedrijo oz. udejstvujejo v športu.
J.	F.
Posamezniki:
1.	Peternelj Henrik (števci) 184; 2. Zupančič Tine (števci) 171; 3. Kmetič Karel (invest. podr.) 170; 4. Pretnar Vili (ERO) 170; 5. Malovrh Božo (razvojno podr.) 167; 6. Rozman Rajko (tellnol. podr.) 164; 7. Lozar Branko (ATN) 164; 8. Bojanič Jure (ATN) 164; 9. Mravlje Marjan (invest. podr.) 161; 10. Zupan Janez (stikala) 160; 11. Kalan Jože (stikala) 160; 12. Frelih Srečo (invest. podr.) 157; 13. Žmitek Vladimir (ATN) 156; 14. Likar Jože (ERO) 155; 15. Plestenjak Rudi (stikala) 152;
16.	Papič Milan (ERO) 150;
17.	Lozar Edvard (ATN) 150;
18.	Rupnik Ervin (stikala)
148; 19. Grobovšek Slavko st. (števci) 145; 20. Humar Stojan (ATN) 139;	21. Grobovšek
Slavko ml. (števci) 135; 22. Arizanovič Ljubo (invest. podr.) 128; 23. Jelovčan Franc (tehnol. podr.) 125; 24. Vesel Slavko (invest. podr.) 123.
Pripomba uredništva:
Članek je imel daljšo vsebino. V drugem delu, ki ga zaenkrat ne objavljamo, nas športnice obveščajo, da športna komisija pri sindikatu premalo skrbi za rekreacijsko dejavnost in, da je objavljena udeležba pri tekmovanju v odbojki povsem samoiniciativna poteza športnic, ne pa športne komisije, ki bi morala imeti več posluha za to dejavnost. Uredništvo se bo glede navedenega pogovorilo z zadevnim referentom pri sindikatu, v naslednji številk; pa bo v glasilu objavljeno obojno mnenje.
Kot kaže, je bil to prvi športni nastop naše ženske ekipe v odbojki, zato članicam na Blejski Dobravi iskreno čestitamo za pogum in vztrajnost.
Za prvo letošnjo kvalifikacijsko tekmo v nogometu, ki je bila v Kranju 9. t. m. odigrana med ekipama Elektromehanika in Elektromotorji, o čemer smo poročali v prejšnji številki našega glasila, je bilo v Novi Gorici
12.	maja srečanje ekip Avtoelektrike in Elementov. Tu bi morala nastopiti tudi nogometna ekipa iz tovarne Sprejemniki v Sežani, vendar je ni bilo in je tekmi z obema nasprotnikoma predala s 3:0.
Čeprav je odsotnost ekipe Sprejemnikov vplivala na potek tekmovanj za kvalifikacijo, je po deževnih dneh sonce pripomoglo, da so nogometaši Elementov in Avtoelektrike srečanje začeli z dobro voljo in brez kakršnih koli problemov, sicer pogostih spremljevalcev naših športnih srečanj. Sodniku Davorinu Poharju iz Nove Gorice sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: Avtoelektrika: Stanko Lisjak, Cveto Gorkič; Peter Žižmond, Boris Simčič, Igor Varl, Zvonko Krajnik, Emilijan Silič, Angel Ivici, Alojz Cotič, Jurij Lisizza, Jadran Gorjan, Vlado Fornazarič, Hinko Ličen, Elementi: Franc Vihtar, Jože Cigoj, Franc Luzar, Marjan Laduh, Srečko Furlan, Slavko Franko, Jože Luzar,
Franc Škulj, Franc Gornik, Jože Colarič in Darine Grgo-vič.
Tekma je bila lepa, ne preostra, vendar pa gostje iz Elementov razigranim in tehnično boljšim igralcem Avtoelektrike niso mogli do živega. Že v prvem polčasu so igralci Avtoelektrike trikrat zatresli mrežo Elementov, v drugem polčasu pa so prvim trem dodali še štiri gole, vendar se je tudi pri gostih zapisal med strelce Franc Gornik in zabil častni gol. Končni rezultat srečanja je bil torej 7:1 za Avtoelektriko, ki je tako za ekipo Elektromehani-
ZAHVALA
Ob praznovanju 50-letnice sem prejel številne čestitke sodelavcev ZZA, izredno pa me je presenetila čestitka generalnega direktorja ZP, tov. Vladimira Logarja. Vsem se za čestike iskreno zahvaljujem, zlasti pa se za pozornost zahvaljujem generalnemu direktorju, kateremu ob tej priložnosti želim še mnogo nadaljnjih uspehov pri vodenju ZP Iskra in kar najboljše počutje med svojimi sodelavoi. Hkrati prisrčna zahvala sodelavcem ZZA — centralne delavnice za izrečene čestitke! Ciril Petrovčič
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem komisij; sindikalne organizacije v kranjski tovarni, ki me je med boleznijo obiskala na domu in za lepo darilo.
Malka Protič
Dopisujte v iskro
Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon: 22-221 int. 333
ke postala drugi finalist za zaključek nogometnih tekmo vanj v Šentjerneju.
Ob tem le še skromna pri. pomba: ekipa Sprejemnikov v Novo Gorico baje ni prišla zaradi finančnih težav, s katerimi se ubada tamkajšnja sindikalna organizacija. Vemo sicer, da pogoji res niso rožnati, toda tako slalr pa najbrž ne, da ob ustreznem razumevanju vodstva tovarne nogometne ekipe ne bi mogli poslati v pičlih 40 km oddaljeno Novo Gorico, če so jo že prijavili za letošnje letne igre.
—i.—B——
ZAHVALA
Ob preran; izgubi moje drage mame
MARIJE PRAVST
se iskreno zahvaljujem kolektivu obrata ERO v kranjski tovarni za izraze sožalja in podarjeni venec.
hčerka . Ivanka GlaČ z družino
ZAHVALA
Ob smrt; dragega očeta ANTONA PIKLA
še iskreno zahvaljujem sind. podružnici in sodelavcem uprave tovarne elementov za elektroniko za izraze sožalja, . podarjeni venec in vsem, kj so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Piki Franc z družino
ISKRA- glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za eleklromehamkcr telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Ureiuje uredniški odbor — GlavtiJ urednik: Igor Slavec. Odgo-vorm urednik: Janez Šilc. — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int 333 - Tisk in klišeji-»CP Gorenjski tisk« Kranj
V obratu tovarne Aparati v Dobrepolju še ni zamrla pripravljenost za prostovoljno delo. Te dni so si tako uredili odbojkarsko igrišče, ker je za to špoitito disciplino dovolj zanimanja
ISKRA — Blejska Dobrava
Prvo športno srečanje v odbojki