7
eGuelska,
aTpravica
6LA8TLO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENI J F
Poštnina plačana v eotovinL
Ustava mora zagotoviti vse demokratične pravice, trdnost in trajnost demokratične države; prav tako pa mora zagotoviti tudi pridobitve narodno osvobodilne borbe in uzakoniti rezultate, ki smo jih dosegli na socialnem, nacionalnem in gospodarskem polju.	0	TITO
Leto VI. - Št. 180
Izhaja vsak 'lan razen ob ponedeljkih | Ljubljana, torek, 20. novembra 1945
Mesečn- naročnina Din 40.-
T
Cena Din 2.—
Vsi naši narodi želijo globoko prijateljstvo s francoskim narodom
Izjava maršala Tita dopisniku lista »L9 Humanite
Te dni je maršal Tito sprejel posebnega dopisnika velikega francoskega lista »Humanite« gospoda Manien-ne-a«, kateremu je v razgovoru odgovoril na vrstq postavljenih vprašanj. O tem razgovoru je poslal g. Manienne listu »Humanite« naslednje poročilo:
Z veliko brzino sem prišel z avtomobilom v predmestje Beograda. Železno ograjo sta stražila dva vojaka s strojnicami na ramenih. Velik park z asfaltiranimi alejami. V globini je Beli dvor — Titova rezidenca. Z enim zavojem je prišel avtomobil pred marmornati peron, kjer me je sprejel maršalov dežurni oficir. Vojaki so stali mirno in nas pozdravili. Na desnem stopnišču zgoraj je stal »tiger« — krasen volčjak, ki nas je prav tako veselo pozdravljal. Znašel sem se pred ogromnimi vrati — znašel sem se pred Titom. Smejoč se, mi je prisrčno ponudil roko. Sin ljudstva — Tito govori s točnostjo, ki človeka preseneča. Vsaka njegova beseda je polna vsebine. Ni opaziti nikakega oklevanja pri izražanju misli. Pred seboj imamo voditelja, pred katerim se človek dobro počuti, teoretika, ki vam jasno pojas-njuje položaj, borca, ki govori od vere, rodoljuba, ki ljubi svoj riarod in mu želi srečo in svobodo. Maršal Tito mi je najprej govoril o svojem zaupanju do francoskega ljudstva, ki ga občuduje. Evo, kaj mi je odgovoril na vprašanja, ki sem mu jih postavil med razgovorom, ki je trajal približno eno uro in je bil poln osebnega čara, ki je lasten maršalu:
Kakšen pomen je treba pripisovati volitvam v ustavodajno skupščino? >
»Te volitve so logična posledica nedavne preteklosti. Nadaljuje se normalen razvoj našega narodnostnega življenja. To so uspehi ukrepov, ki so bili storjeni ne le po končni zmagi in zadnje čase, temveč tudi med vojno na II. zasedanju AVNOJ-a, ki je bilo sklicano sredi narodno osvobodilne borbe v boju za vstajfenje domovine.
Te volitve je bilo treba izvesti. Nismo mogli prav nič popustiti, bodisi da bi se volitve spremenile ali odložile, ker so zgodovinske. Zagotoviti morajo prihodnost države. Poslanska zbornica, ki bo izšla iz teh volitev, mora definitivno vzpostaviti našo strukturo ter naše notranje življenje na povsem legalni in precizni politični podlagi. Želeli smo, da ljudstvo izrazi svobodno in nepreklicno svoje mnenje o obliki notranje ureditve naše države.«
— In opozicija?
»Bivši politiki niso mogli ravnati drugače kakor so. Bili so za staro ureditev. Emigrirali so, ko se je ljudstvo borilo za domovino. Štiri leta so spali in niso hoteli nič videti in ne slišati.
Toda zgodovina se razvija dalje.
Ti ljudje niso razumeli, kar se je zgodilo v Jugoslaviji med njihovo odsotnostjo. Žal nekateri krogi v tujini prav tako niso razumeli globoke spremembe v narodnem, socialnem in političnem življenju naše države. Kar se tiče nas, ne moremo pristati na noben kompromis s preteklostjo.«
— Skupščina bo sestavila ustavo; kakšno bo bistvo te ustave?
»Ustava je zelo resna stvar. Pri-
£rnvili smo osnutek za načrt ustave, i pa še ni izdelan v podrobnostih. Potrebno ga je previdno ter resno pripraviti. Potrebno je, da samo ljudstvo o tem razpravlja z ustavodajno skupščino. Po tisku in na sestankih bo državljanom omogočeno, da bodo lahko
ustavo temeljito preučili. Ustava nove demokratične federativne Jugoslavije mora biti izdelana za več pokolenj. Mora biti dolgotrajna. Mora zajamčiti vse demokratične pravice, trdnost ter trajnost demokratične države; toda zajamčiti mora tudi pridobitve narodno osvobodilne borbe, uzakoniti mora dosežene uspehe na socialnem, narodnostnem in gospodarskem področju.«
— Pri vas se cerkev vznemirja; kaj je treba sklepati iz tega?
»Najprej je treba ugotoviti, da sta pri nas dve cerkvi: pravoslavna, ki je najbolj razširjena, in katoliška, ki se njen vpliv čnti zlasti v Sloveniji in na Hrvatskem. Pravoslavno duhovništvo je v veliki večini povezano z ljudstvom ter zastopa lojalno in rodoljubno stališče.
Del katoliškega duhovništva je odigral nedostojno vlogo med vojno, zlasti visokega duhovništva, cerkveni dostojanstveniki. Že pred vojno so bili ti ljudje navdahnjeni s čisto fašističnim duhom. Med zasedbo so sodelovali z okupatorjem in paktirali proti ljudstvu. Nekateri duhovniki so v sodelovanju z okupatorjem in ustaši počenjali zločinska dejanja, zlasti nad pravoslavnim prebivalstvom, nad Srbi, in nad rodoljubnimi hrvaškimi katoliki.'To je treba imeti pred očmi.
Pri nas je katoliška cerkev močna po svoji organizaciji in uživa podporo Vatikana. Glavna sila reakcije je, ker je fašizem pri nas uničen.
Govori se o preganjanju cerkve v Jugoslaviji. To je nesmisel. Po osvoboditvi ni tu nihče preganjal cerkve, nihče ni preganjal duhovnikov, niti vernikov. Toda zavzeli smo strogo stališče proti znanim zločincem, proti duhovnikom, ki so izvrševali ali vodili pokolje Jugoslovanov. Naša naloga je bila, da jih kaznujemo. Sicer je pa ljudstvo to tudi zahtevalo. Nismo se dotaknili nobenega drugega duhovnika, čeprav so mnogi izmed njih delali v korist ustašev in blagoslavljali kolja-ške fašistične tolpe. Preganjali smo samo tiste, ki so se z orožjem v roki borili proti ljudstvu, ki se je borilo proti okupatorju za osvoboditev domovine.
Mislil sem, da bo po vsem tem duhovništvo — zlasti škofje — spoznalo ljudske interese ter da se bodo pridružili ljudstvu. Rekel sem jim to tudi v Zagrebu na konferenci s katoliškim duhovništvom v interesu miru in enotnosti. Toda nasprotno, obrnili so se proti nam, proti našim ustanovam in našim demokratičnim ukrepom. Nedavno pastirsko pismo dokazuje to. Odgovoril sem jim mirno, toda odločno. Odgovoril sem jim v tisku, da bi pokazal na njihovo umazano Jelo ter da bi se ljudstvo seznanilo z Vsebino tega pisma in s tem, kaj si prizadevajo takšni katoliški duhovniki: želijo opravičiti zločince in braniti svoje gmotne interese, kakor tudi obdržati svoj ugled. Ne bomo jih preganjali. Hočemo samo, da ne povzročajo nereda v državi, ki je že toliko pretrpela.«
— Ali se kažejo konkretni znaki aktivnosti v tem pogledu?
»Da, vzporedno s pastirskim pismom se odkrivajo zdaj organizacije s terorističnim delovanjem. Nekateri duhovniki so na čelu teh organizacij. Te tolpe so sestavljene iz ustašev — (ker mi se nismo spuščali v pokolje) — ki so se preimenovali v »križarje« — križarje proti demokraciji vsekakor. Odkrili smo to organizacijo, ki se je skušala vriniti. Odkrili smo upravo, ki je
med katoliškim duhovništvom, kar je dokazano z njihovimi zvezami. Glede na to je bilo pastirsko pismo nekakšna uradna napoved boja.«
— Ali bo vlada reagirala?
»Zelo težko nam bo, če bomo morali reagirati, toda nastopali bomo odločno za zaščito zakona in za varnost države.
Naglašam, da ne gre za vero. Naše stališče in naša ustava v prav ničemer ne prizadevata vere in ne svobode veroizpovedi. Toda vedeti morate, da se katoliška cerkev postavlja povsem na materialistično platformo v svoji akciji proti novi Jugoslaviji: agrarna reforma je prizadela močne gospodarske pozicije škofov, ki imajo v rokah velikanska posestva že stoletja. Toda agrarna reforma je v korist ljudstvu. Razdelitev velikih cerkvenih posestev je naletela na veliko odobravanje pri ljudstvu. Zato škofje poskušajo uporabiti provokatorska in izdajalska sredstva proti agrarni reformi, ki je eden demokratičnih temeljev naše države. Toda gospodje škofje se motijo, če mislijo, da bomo opustili ^agrarno reformo. Moramo zaščititi naše ljudstvo in njegov mir.«
— Želel bi, da mi maršal kaj pove o francosko - jugoslovanskih odnosih. Vprašal sem ga, kako si zamišlja vzpostavitev rednih stikov med obema državama. Njegov odgovor se glasi:
»Pri nas ljubimo Francijo. To je neka stvar, ki jo je treba natančno pojasniti. Govori se, da je treba ponovno vzpostaviti »tradicionalno prijateljstvo« med obema državama. Obstoji odtenek, gre za neko netočnost.
Prejšnje čase ni bilo to prijateljstvo med jugoslovanskim in francoskim narodom, o katerem so govorili (dejansko je to prijateljstvo obstojalo), temveč prijateljstvo med francoskimi kapitalisti in srbsko reakcijo. Velikosrbska klika je bila v službi Francije 20 let, takratne zmagovalke, ki jo je pa vendar izdala. Za marsikaj slabega, ker se je zgodilo v Jugoslaviji na škodo ljudstva, je bila odgovorna francoska reakcija. Zato ni mogoče govorifi v tem smislu o »tradicionalnem prijateljstvu« med Francijo in Jugoslavijo.
Vsi naši narodi, vsi želimo vzpostaviti globoko prijateljstvo s francoskim narodom. Jugoslovanske široke množice, mladina in naši intelektualci gojijo velike simpatije do slavnega francoskega naroda, do naprednih sil, ki jih ima Francija mnogo — toda nobenih simpatij nimajo n. pr. za »cagou-larje«. Ne želimo si starega »prijateljstva«, ki je bilo naperjeno proti interesom naših narodov. Želimo si resničnega prijateljstva in plodnega sodelovanja za dobrobit obojih. To sodelovanje je prav tako potrebno Franciji kakor Jugoslaviji. Čutimo se prizadete in ne moremo sprejeti podpore nekaterih francoskih krogov jugoslovanski reakciji, toda vemo, da1 francosko ljudstvo ne odobrava tega stališča.
Naša velika želja je, da vzpostavimo gospodarske in kulturne stike z vašo državo. To naj v veliki meri služi zbližaujii med narodi, ki imajo skupna demokratična stremljenja in želijo sodelovati za splošni mir.«
Poslovil sem se z maršalom Titom poln zaupanja v prihodnost države, ki jo vodi on z vrsto borcev za ljudstvo. Od nas Francozov je odvisno, da najdemo v tem narodu krasnega prijatelja, ki nam bo tovariš pri naših lastnih naporih.
Svečana izročitev sovjetskih odlikovanj tajniku LF Bosne in Hercegovine Djuri Puearu in majorju Stojanu Milinoviču
V petek so prispeli^ v Sarajevo člani sovjetskega veleposlaništva Dimitrije Stepanovič Cuvahin, Vasilije Petrovič Gli-gorijev, podpolkovnik Leonid Dolgov in Leonid Dimitrijevič Kogozjanski. Dopoldne so obiskali predsednika narodne vlade Bosne in Hercegovine Rodoljuba Čolakoviča, a popoldne so v prostorih predsedstva narodne skupščine izročili na svečan način odlikovanja Djuri Puca-ru, tajniku izvršnega odbora Ljudske fronte Bosne in Hercegovine Red Kutu-zova I.. stopnje in majorju Jugoslovanske armade Stojanu Milinoviču Red Rdeče zvezde, dočim bo medalja za hrabrost, s katero je odlikovan kmet Peter Govedarje, izročena njegovi družini.
Svečani izročitvi odlikovanja so prisostvovali predsednik narodne vlade Bosne in Hercegovine Rodoljub čolakovič z ministri, člani Nar. skupščine, komandanit šeste annije generalmajor Radovan Vujanovič z višjimi oficirji, predstavniki postnega odbora, kulturni in javni delavci ter predstavniki tiska.
Ob izročitvi visokih odlikovanj je svetovale,, sovjetskega veleposlaništva Dimi-
trije Čuvahin med drugim dejal: To odlikovanje z visokimi sovjetskimi redi predstavlja priznanje sovjetske vlade narodno osvobodilnemu gibanju v Jugoslaviji, kakor tudi hrabri Jugoslovanski aT-madi za delo uničevanja Hitlerjevega vojnega stroja in končnega razpada fašistične Nemčije.
Djuro Pucar se je zahvalil z naslednjimi besedami: »Nenavadno sem vesel, ko sprejemam visoko odlikovanje, s ka terim me je počastil Vrhovni sovjet ZSSR. Zahvaljujem se mu v svojem ime.
nu in v imenu ostalih tovarišev. Srna. tram, da to odlikovanje ni samo naše, temveč da je to odlikovanje vseh ostalih naših borcev in voditeljev, ki so v tej vojni nesebično dajali svoja življenja. To odlikovanje je toliko dražje, ker prihaja od bratske Sovjetske zveze, v zmago katere naši narodi niso podvomili niti trenutek, njti takrat, ko je bilo sovjetsko ljudstvo v najtežjih časih. Zahvaljujem se Vrhovnemu sovjetu in njegovemu vt kovnemu voditelju gemeralisimu Stalinu.«
Nato je bil svečan sprejem v prostorih predsedstva Narodne skupščine in kosilo, katerega so se udeležiil predsednik vlade Rodoljub Čolakovič, člani Narodne skupščine, predstavniki tiska ter kulturni in javni delavci.
Odgovor generalisima Stalina maršalu Titu
na čestitke o priliki 28 letnice Oktobrske revolucije
Na brzojavne čestitke maršala Tita ob 28. obletnici Oktobrske revolucije je generalisim Stalin odgovoril z naslednjo brzojavko:
»Maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu, predsedniku jugoslovanskega ministrskega sveta. Zahvaljujem se Vam za prijateljski pozdrav in za Vaše želje v zvezi z 28. obletnico Oktobrske revolucije, — Stalin.«
Južnoameriški Jugoslovani maršalu Titu
»Vam, tovariš maršal, in narodno osvobodilnemu gibanju se zahvaljujemo, da ste postavili take temelje nove domovine, da se našim bratom ne bo več treba izseljevati v daljne dežele«
Združeni odbor južnih Slovanov v Južni Ameriki je poslal ob priliki volitev za Ustavodajno skupščino v Jugoslaviji naslednjo poslanico izseljencev, bratom v domovini:
Štiri leta strašne vojne so nas ločila od vas, naših najbližjih. Vedeli smo, da vam ni dobro, vedeli smo prav tako, da je teror nacifašizma navalil na naše narode z namenom, da iztrebi vse, kar je slovanskega in vedeli smo za vaša težka trpljenja. Protinarodna kraljevska vlada v Londonu nas je slabo obveščala in dolgo je bilo treba, da smo zvedeli pravo resnico o junaškem odporu naših narodov in naše narodnoosvobodilne vojske, ki jo je »nesrečna vlada« pripisovala izdajalcu, njenemu ministru, nacifašističnemu hlapcu, Mihajloviču. Ko je prišla do nas prava resnica, je to, kar smo zvedeli napolnilo naša srca z novim upanjem v boljšo bodočnost naše drage domovine. Ko je v te daljne kraje prispela vest o vaših junaških podvigih, o vaši junaški borbi, v katero vas je popeljal največji sin naših narodov, naš veliki maršal Tito, smo bili mi prvi, ki smo občutili rezultate vaše orjaške borbe, ker se je po zaslugi narodno osvobodilnega gibanja, narodne vojske in partizanov ugled naše domovine dvignil na tisto višino, na kateri ni bil nikoli dotlej. Ljudje tujih narodov so nas v teh daljnih krajih srečavali s spoštovanjem, želeč izraziti s tem preko nas spoštovanje in hvaležnost vam, našim bratom v domovini, ki ste uničevali strašni nacifašizem in polagali temelje novega boljšega sveta. Rezultat vašega dela, to je osvoboditev domovine, ste izvršili tako, da vas občuduje ves svet in da ste postali vzor vsem potlačenim narodom.
Vojna je končana. Sedaj je treba deželo dvigniti in obnoviti do kraja na tistih trdnih temeljih, ki ste jih postavili med vojno. Čez nekaj dni boste imeli, dragi bratje, možnost in čast, ki je mi na žalost nimamo, in to je, da boste lahko s svojo svobodno voljo izvolili svoje prve narodne predstavnike, ki bodo z vami dokončali ono
veliko začeto delo — obnovo nove, velike, demokratične federativne Jugoslavije, prave, resnične in svobodne domovine vseh južnoslovanskih narodov. Ljudska fronta, ki je zrasla iz narodno osvobodilne borbe, nam daje vsem popolno in trdno zagotovilo, da bo popeljala deželo po poti pravice, enakosti in blagostanja. Dragi bratje in sestre! Mi, vaši bratje iz daljnih dežel vas prosimo, da v teh veličastnih trenutkih tolmačite tudi našo svobodno voljo in da s svojim glasovanjem poveste vsem in vsemu svetu, da stoje danes enotno in neomajno v Ljudski fronti tudi vaši bratje preko velikega morja, prav tako kot vi v domovini.
Tovariš maršal Tito, vam in vašim hrabrim partizanom in narodni vojski, smo dolžni večno hvaležnost za svobodo naše ljubljene domovine. Vam in vašemu narodno osvobodilnemu gibanju se zahvaljujemo, da ste postavili temelje Jugoslavije in novega reda, pravo domovino, iz katere našim bratom ne bo več potrebno odhajati v daljne dežele, da si v tujini iščejo kruha. Vam, tovariš maršal in vsem tistim, ki so bili v težkih dneh vojne z vami, se zahvaljujemo in se Vam klanjamo. Prosimo vas samo, da nadaljujete vaše veliko delo in da z Žu-ljevo in častno roko obdržite krmilo naše domovine in jo povedete v mirne čase blagostanja.
Obljubljamo vam, tovariš maršal, da bomo mi. izseljenci, nudili vso možno pomoč, da bi se tako vsaj nekoliko oddolžili svojim bratom in vam. Računajte na nas, ker mi stojimo trdno in neomajno z vami in Ljudsko fronto prav tako, kot smo v času težkih bojev bili z vami in z vašimi brati.
Živela demokratična federativna Jugoslavija! Živela Ljudska fronta! Živel maršal Tito! Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Združeni odbor južnih Slovanov Južne Amerike! Predsednik: Anton Sasunič, tajnik: Anton Ostojič, član odbora: Nikola Vilhar.
Češkoslovaška mladinska delegacija v Jugoslaviji
6. novembra je s prvim rednim potniškim letalom iz Prage v Beograd prispel del češkoslovaške mladinske delegacije. Člani delegacije so mladinci Šulek Miroslav, sekretaT zveze študentov, Trnka Vaclav, podpredsednik Zveze češkoslovaške mladine in Libuša Karlocova, socialni referent Zveze češkoslovaške mladine.
Češkoslovaški mladinci so gostje centralnega odbora USAOJ-a in se bodo v Jugoslaviji zadržali petnajst dni.
češkoslovaška mladinska delegacija je bila osem dni v Beogradu in obiskala nekatera mesta: Ložnico, Krupo, Staro Pazovo, Sabac in druga. 14. novembra je češkoslovaška mladinska delegacija prispela v Zagreb. Prav tako kakor v Beogradu in drugod v Srbiji, so bili tudi v Zagrebu delegati prisrčno sprejeti. Sedaj se bodo zadržali v Zagrebu dva dni, potem pa bodo odšli v Da-ruvar, Novi Sad, Bački Petrovac, da se spoznajo s svojimi rojaki, od katerih so
se nekateri borili v sestavu Narodno osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Jugoslavije.
Ta prvi obisk češkoslovaške mladine ima nalogo, da se medsebojno spoznata in zbližata ti dve bratski zemlji, ki sta bili vezani z isto usodo v letih velike osvobodilne vojne.
Za časa'svojega bivanja v Jugoslaviji bo delegacija češkoslovaške mladine obiskala nekatere naše bolnišnice in podjetja, kjer bo lahko videla udarniško delo naših ljudi, naše mladine, ki daje vse od sebe na polju obnove in izgradnje porušene domovine. Imeli bodo priliko videti, kako smo se borili in kako danes delamo, da bi zacelili rane, ki nam jih je prizadejal sovražnik. Obiskali bedo tudi nekatere fakpltete. Nato bodo obiskali mladinske otroške domove, katerim bodo mnoge češkoslovaške ustanove prožile svojo pomoč. Na koncu bodo obiskali še razstavo slik iz narodno osvobodilne borbei.
češkoslovaški tisk o odločni zmagi Ljudske fronte na volitvah
Radio Praga poroča: Češkoslovaški tisk objavlja poročilo svojih dopisnikov o volitvah v Jugoslaviji. Časopisi prinašajo tudi vesti o novi demokratični Jugoslaviji, o Ljudski fronti in njenem delu za obnovo dežele. »Rude pravo« piše pod naslovom: »Jugoslovanski narodi so sklenili, da hočejo vlado maršala Tita«
in pod naslovom: »Odločna zmaga Ljudske fronte v Jugoslaviji« med drugim naslednje: »Volitve v Jugoslaviji so potekle v znaku velikega navdušenja. To se predvsem vidi iz visokega odstotka oddanih glasov. Ves dan so prihajale skupine volivcev na volišča, ki so bila okrašena z zeleni eni in cvetic m. <
Domžale: Posamezne skupine vojakov so prihajale na volišče pojoč in
s transparenti
,'Volitve so uzakonile voljo ljudstva In novo Jugoslavijo’
Zmaga na volitvah za Ustavodajno
skupščino je. povsem potrdila zaupanje naših nafedov v Ljudsko fronto.
Zdaj po volitvah je politični položaj v naši državi nedvoumen ter jašwn. Naši narodi so na volitvah za Ustavodajno skup-čino uzakonili velike pridobitve narodno osvobodilne borbe, stanje in odnose, ki so jih rodile te pridobitve. Nova Jugoslavija je dobila z volitvami zakonito ljudsko potrditev, Ljudska fronta pa popolno priznanje, da edino ona zastopa ter izraža voljo velikanske večine naših narodov.
Stanje v naši državi, njeni notranji odnosi in ureditev se bodo razvijali v smeri Ljudske fronte in izhajali iz programa in vodilnih misli Ljudske fronte, iz volje in hotenj ljudstva samega.
Izid volitev je očiten ter neovržen dokaz, da so narodi Jugoslavije in Ljudska fronta eno in isto in da je moč Ljudske fronte moč ljudstva. Usoda Ljudske fronte je usoda naših narodov, usoda našega prihodnjega življenja, usoda naše domovine.
0 tem ni več razprave in je ne more biti — naši narodi so izrekli svojo končno odločitev.
V politični zgodovini naših narodov ni bilo takšnih volitev nikdar in jih tudi ni moglo biti. Pri vseh volitvah v bivši Jugoslaviji so si protiljudski režimi prizadevali onemogočiti pravi izraz ljudska volje ter ga zadušiti. S pritiskom neljud-skih oblasti, z demagoškimi in politikan-skimi volivnimi kombinacijami so fabriei-rali volivne izide in kovali lažne volivne večine. Volitve v bivši Jugoslaviji so pomenile ponarejanje in zlorabo ljudske volje.
Naše sedanje volitve 9© v bistvu razlikujejo od prejšnjih tudi z množično udeležbo ljudstva in zlasti s svojo politično vsebino in po svojem pomenu. Zdaj ljudstvo ne glasuje le za kandidate in zastopnike, ki bodo nosilci oblasti, temveč glasuje in izbira svoje zastopnike v oblasti, nosilce svoje ljudske oblasti. Zdaj ljudske množice in narodi Jugoslavije niso glasovali, da bi zgolj odobrili ali ne odobrili sedanje stanje, temveč so glasovali v načelu, da zavržejo stare razmere, bivše režime metode vladanja stare državne oblike; glasovali so za novo, ki je nastalo na razvalinah starega, za novo, ki nastaja z njihovimi napori in po njihovi volji; za življenje na novih temeljih ,no vi h, boljših metodah dela in organizacije; za novo in boljšo ureditev. Votivni izidi pomenijo izid izvojevane politične bitke; potrdilo 90 doslej izvojftva-nih bitk splošne narodno osvobodilne borbe in kažipot naši prihodnosti.
S terni volitvami smo, Ljudska fronta, odpravili staro oblast Odpravili smo jo kot organizacijo in kot vsebino. 2e med narodno osvobodilno borbo so naši narodi ustvarili ter oblikovali po Ljudski fronti svojo ljudsko oblast. Z volitvami za Ustavodajno skupščino pa Ljudska fronta prevladuje, premaguje in odpravlja staro oblast v glavah ljudi, v njihovi zavestL V zavesti ljudi je jasno, da staro ne ustreza, da stara oblast ni za ljudstvo, da je protiljudska; in zavestno zato zametuje staro oblast. Prav tako je ljudem jasno, da je za ljudstvo edino mogoča ljudska oblast.
Odpravili smo stare načine vladanja. Nasilje, korupcija, odiranje, politična špekulacija, goljufije in druge podobne »odlike« starih režimov, škodljive za ljudstvo in njegove interese, ne le da so nezdružljive s pojmovanjem o ljudskem in državnem življenju, temveč budijo ljudske množice za borbo proti njim in za uvedbo odločnih zakonskih predpisov
ter ukrepov za njihovo popolno onemogočenje. Iz ljudske fronte izhajajo novi načini, nova pojmovanja in novi odnosi do ljudstva in države.
Z volitvami za Ustavodajno skupščino smo končno tudi pokopali vsako upanje na staro monarhistično obliko vladanja.
Monarhija je nezdružljiva, nemogoča ter izključena za našo demokratično federativno ureditev in za enakopravnost naših narodov. Kot justanova se je monarhija izkazala preživela skoraj v vseh državah in postala je ovira za nadaljnji družbeni razvoj. Bivši kralj Peter je s svojim delom in s svojim stališčem proti naši državi in interesom naših narodov to najbolje dokazal. Politične izkušnje pred osvobodilno vojno in zlasti med njo so omogočile našim narodom, da so si ustvarili najprimernejšo republikansko obliko vladavine v okviru zveze ljudskih republik Jugoslavije. Volitve so zagotovilo in odložitev naših narodov.
Volitve so, če že ne odpravile, vsaj spremenile staro pojmovanje o odnosih in organizaciji dela in življenja pri nas. Izkoriščanje človeka po človeku, zloraba človeške delavne sile, načelo dobička kot edine vzpodbude za delo in proizvodnjo — vse to ne velja več ter vzbuja odpor in obsodbo novega duha in pojmovanja o ustvarjalni vlogi dela delovnih množic v graditvi našega življenja in država Trud, delo in interesi posameznikov so sestavni del prizadevanj in interesov vsega ljudstva. V organizaciji dela, proizvodnje vsega gospodarskega in ljudskega življenja se izraža hotenje, da bi zadostili potrebam ljudstva in slehernega posameznika, povečali narodni dohodek ter izboljšali življenjske pogoje. Tekmovanje pri delu, povečanje storilnosti in izboljšanje dela ter proizvodnje izhajajo iz krepitve ter razvoja proizvodnih ustvarjalnih sil in sredstev delovnih množic, izpodbujajo čedalje bolj k napredku in vplivajo na vse nafte življenje. Skupni napori so usmerjeni za dobrobit vseh nas in v skupnem delu prejema sleherni nagrado po svoji udeležbi v ustvarjalnem delu: Vsa prizadevanja Ljudske fronte so bila usmerjena, da bi dosledno izvedli to organizacijo dela in življenja ter preprečili škodljive namere špekulativnih posameznikov — izkoriščevalcev in oderuhov. Volitve so potrdile dosedanji razvoj in zagotovile nadaljnjega v tej smeri.
Volitve so pokopale vse upe nasprotnikov Ljudske fronte. Izven Ljudske fronte ni nikogar, ki bi užival podporo in zaupanje vseh narodov Jugoslavije in večine delovnih množic. Enotno stališče vseh narodov Jugoslavije je bilo mogoče in se je uveljavilo samo s politiko Ljudske fronte. Soglasnost ljudskih množic se je mogla izraziti in izrazila se je samo s širino in mogočnostjo Ljudske fronte , kar je dokaz demokratičnosti njenih načel. Priznanje in zaupanje izraženo na volitvah Ljudske fronte kaže, da je usoda države dejansko v rokah samega ljudstva. Nedvomno in neizbežno bo ta velika resnica, še bolj phtrjema in naglašena z volitvami, našla ugoden odmev pri vseh demokratičnih in naprednih ljudeh in narodih.
Volivne številke so zgovorne in vsi zaključki na podlagi njih gredo v prilog Ljudske fronte. Predvsem je očitna velika udeležba, v primeri z volitvami v drugih državah, rekordna.
To dokazuje, da se je Ljudski fronti posrečilo privesti na volišče tudi volivce, ki niso pristaši Ljudske fronte. Poziv Ljudske fronte, da je treba na dan volitev priti na volišče ter opraviti svojo državljansko dolžnost do domovine in države so razumeli, čeprav niso glaso-
vali za kanididate Ljudske fronte. To je tem bolj pomembno, ker so sovražniki pridobitev narodno osvobodilne borbe, sovražniki ljudske oblasti zavzeli negativno stališče do volitev in do Ustavodajne skupščine. Negirali so veljavnost volitev in samo skupščino, ki bo iz teh volitev izšla. Z abstinenco na volitvah so hoteli dokazati, da imajo prav in da je ljudstvo za njimi. Sovražniki naših narodov in države so opirali na abstinenco svojo tezo o tem, da v Jugoslaviji besni državljanska vojna, vlada nasilje ter da preganjajo politične nasprotnike, da ni demokracije. Abstinenca bi naj opravičila njihovo zahtevo, naj ne priznajo Jugoslavije in ljudske oblasti in da je potrebna tuja intervencija. Ta nesmiselna trditev je bila glavna njihova pesem v tujini. yolivni izidi so uničili vse te načrte in zagovorniki abstinence so se povsem razkrinkali kot uresničevalci namer izdajalske in proti-državne emigracije, reakcije ter sovražnikov naših narodov. Ne morejo se niti Sklicevati na dokazani odstotek neudeležbe na volitvah, ker je odstotek ne-udeležencev manjši, kakor navadno na volitvah.
Število glasov skrinjice brez liste nikakor ne zmanjšuje pomena zmage Ljudske fronte. Nasprotno, samo pove* čuje ga, ker zavrača vsak sum o svobodi in tajnosti volitev. Na drugi strani pa ne smemo tudi števila teh glasov računati kot število nasprotnikov Ljudske fronte, ljudstva ali oblasti. Mnogi teh volivcev so razni ljudje, ki se niso mogli zaradi težav ter posledic vojne upreti svojemu razpoloženju.
Razmerje med številom glasov posameznih kandidatov Ljudske fronte je takšno, da so izvoljeni kandidati postali v resnici v polnem pomenu besede zastopniki ljudske množice ter nosilci ljudske volje.
Pred nami je torej naša nova stvarnost.
Ustavodajna skupščina je novo razdobje našega razvoja in življenja naših narodov. Z njo se začenja nova doba v graditvi naše domovine.
Končalo se je neposredno po vojni najhujše razdobje. Prehod iz vojne dobe v mirno dobo je v marsičem že končan in položeni so trdni temelji organizacija našega življenja. Ustavodajna skupščina bo uzakonila to organizacijo in življenje ter izročila v roke naših narodov polno in edino pravico gospodarjev zemlje, države in prihodnosti
Vprašanje obnove in krepitve našega gospodarstva, procvita našega gmotnega, kulturnega ter duhovnega življenja je delo volje in moči naših narddov.
Pravilnost misli, doslednost im vztrajnost pri delu Ljudske fronte so vlivali sile ter spodbujati naše narode pri borbi in delu. Ljudska fronta, ki je okrepljena z volivno zmago, z zaupanjem ter priznanjem naših narodov, bo še bolje razvila ustvarjalne sile delovnih množic in jih povedla k novim nalogam in zmagam.
Tovariš Tito je v izjavi zastopnikom tujega in domačega tiska o votivnih izidih naglasil njihov parnem za naše nadaljnje življenje, našo ureditev in odnose z drugimi narodi. Dejal je, da bo Ustavodajna Skupščina s sprejetjem nove ustave polno uresničenje votivnih izidov in da bo s sprejetjem ustave končno dozidana državna stavba in naši narodi bodo lahko posvetili vse svoje sile obnovi ter graditvi svoje domovine.
Naša nova stvarnost in naša prihodnost sta v zanesljivih rokah tovariša Tita ter sta zajamčeni s silami Ljudske fronte.	Sreten Žujovič-Cmi.
čestitke maršalu Tita
k veliki zmagi Ljudske fronte
Ob sijajni zmagi naših narodov na volitvah je prejel predsednik Ljudske fronte maršal Tito mnogo brzojavk iz vseh krajev domovine, v katerih čestitajo maršalu k veličastni zmagi.
Člani Ljudske fronte Jugoslovanov, ki žive v Bolgariji, so čestitali maršalu Titu k zmagi Ljudske fronte z naslednjimi besedami:	Ob	priliki sijajne
zmage naših narodov na volitvah U. novembra pošiljamo z največjim vere-ljem vam in naši domovini občutke ljubezni in priznanja vseh članov Ljudske fronte Jugoslovanov, ki žive v Bolgariji. Živela demokratična federativna republika! Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Rudarji premogovnika Raše so poslali maršalu Titu tole brzojavko: Prvi dan po zmagoslavnih volitvah so rudarji rudnika Raše, Slovenci in Italijani, dosegli večjo proizvodnjo in s tem pomemben uspeh v borbi za obnovo naših dežel. Obljubljano Vam, da bomo čimprej še bolj zvišali proizvodnjo.
Prebivalstvo Kruševca in okolice je poslalo nosilcu zvezne liste maršalu Titu naslednjo brzojavko: Z velikega mitinga, prirejenega ob priliki zmage Ljudske fronte Jugoslavije in za oču-vanje pridobitev narodno osvobodilne borbe in naše svobodne demokratične federativne Jugoslavije, Ti pošiljamo naše plameneče pozdrave. Zaklinjamo se Tebi, tovariš Tito, da bomo tudi sedaj v republikanski obliki vladavine izpolnili vse naloge, ki nam jih bo postavila Ljudska fronta Jugoslavije. Živela Ljudska fronta Jugoslavije na čelu z našim velikim voditeljem in učiteljem maršalom Titom!
Albanci Tetova in okolice so čestitali maršalu Titu k volivni zmagi z naslednjo brzojavko: Albanci mesta Tetova in okolice Vam pošiljajo plameneče pozdrave in- Vam čestitajo k veliki zmagi Ljudske fronte, na čelu katere ste Vi tovariš maršal.
Profašistke 3. rajona v Zagrebu so poslale maršalu Titu naslednjo brzojavko: S prvega sestanka po volitvah za Ustavodajno skupščino Ti pošilja profašistična fronta žena 3. rajona v Zagrebu plameneče pozdrave. Obljubljamo Ti, da ne bomo nikoli krenile s poti, ki si nam jo Ti pokazal in da bomo vložile vse svoje sile za obnovo in izgradnjo naše domovine. Naj živi svobodna demokratična federativna Jugoslavija! Naj živi bratstvo in enotnost naših narodov! Naj živi naš tovariš in voditelj Josip Broz-Tito!
Delavci in prebivalci Bora so poslali nosilcu zvezne liste maršalu Titu naslednjo čestitko: Delavci borskega rudnika in prebivalci Bora so glasovali za zmago Ljudske fronte in zate. K sijajni zmagi na volitvah 11. novembra čestitamo Tebi, ki si poosebljenje enotnosti narodov. Kot si nas vodil v vojni, tako nas vodi tudi v miru. Z mitinga, prirejenega ob> priliki veličastne zmage Ljudske fronte, Ti pošiljamo plameneče pozdrave. Živela Ljudska fronta, tvorec in čuvar nove Jugoslavije! Živela demokratična federativna republika Jugoslavija!
Bolniki delavskega sanatorija v Vrnjački banji so čestitali maršalu k zmagi Ljudske fronte z naslednjimi besedami: Velika zmaga Ljudske fronte, dragi tovariš Tito, je dokaz, da naše ljudstvo ne pozablja žrtev, ki jih je dalo v borbi za svobodo in boljše življenje jugoslovanskih narodov. Kakor v borbi tako bomo šli tudi danes po poti, po kateri nas vodiš ti.
S povolivnega mitinga Ljudske fronte v Salašu so poslali maršalu Titu naslednjo brzojavko: Zbrani na mitingu po veliki zmagi Ljudske fronte, pošiljamo plamteče pozdrave Hajduk— Veljkove krajine. Z vsemi silami se bomo lotili obnove in izgradnje naše dežele, da bi prebivalstvo naših vasi in mest čimprej uživalo sadove velike zmage, izvojevane 11. novembra. Živel maršal Tito! Živela Ljudska fronta!
Svetovni tisk po volitvah v Jugoslaviji
Dopisnik »Pravde« o volitvah
Izjave predsednika narodne vlade črne gore, B. Jovanoviča, o zmagi Ljudske fronte
Predsednik črnogorske narodne vlade, Blažo Jovanovič, je dal ob priliki gjnage Ljudske fronte na volitvah nagl^cfnjo izjava:
Ljudska fronta je zajela najširše ljudske množice vasi in mest v Črni gori. Lahko bi rekli, da je vse ljudstvo v Fronti. To so končho najbolj prepričljivo dokazale volitve 11. novembra za Ustavodajno skupščino. Ljudska fronta se je pri nas ustvarjala in krepila v težki borbi od samega začetka. BoTba je bila težka in malo jih je, ki niso več ali manj sodelovali v borbi in zato je pot razvoja Ljudske fronte popolnoma naravna. V Ljudski fronti ni prostora samo za tiste, ki so zvesto sluzili okupatorskim tolpain im domačim morilcem in požigalcem. V Fronti ni tistih, ki so pljunili na svojo lastno čast in ki so poteptali svoj narodni ponos, tistih, ki smrtno sovražijo naše pridobitve narodno osvobodilne borbe in ki so izgubili privilegije iz monarhistične Jugoslavije in dobe okupacije. Pri takšnem stanju je bilo naravno pričakovati veličastno zmago na volitvah za Ustavodajno skupščino. Nekaj drugega ni bilo niti mogoče pričakovati od ljudstva, ki je prelilo morje svoje krvi za pridobitve štiriletne borbe, ki je z njo pokazalo svoje rodoljubje in ostalo dosledno svojim svetlim tradicijam. Ne bi bilo mogoče niti za trenutek pomisliti, da ljudstvo, ki je s svojimi najboljšimi življenji ustvarjalo te velike pridobitve, ne bo potrdilo tega tudi z gumijastimi kroglicami Tega niso mogli videti samo slep-ci. kot je to naša domača reakcija v deželi jn vsi tisti, ki so jo podpirali.
Pomen zmage na teh volitvah je ogromen. Ljudstvo je politično popolnoma uničilo domačo reakcijo. Njene perspektive so žalostne in bedne. Brez moči so obtožbe, razbite laži in klevete, ki so prihajale iz raznih strani. Naš narod je kakor vsi naiodi Jugo-
slavije, pred obličjem vsega sveta povedal, kaj misli im kaj koče, da ne bi bilo več dvomov im podtikanj. Naši narodi so si omogočili mirno obnovo in izgradnjo svoje trpeče dežele tako kot sami žele, brez varuha. Zato je zmaga 11. novembra krona vseh mnogoštevilnih zmag naših narodov v osvobodilni vojni nad vsemi sovražniki. Naše ljudstvo je prvič volilo _ svobodno. Nikoli ni bilo pri nas bolj demokratičnih volitev, kot so bile sedaj. Ni bilo nobenih ovir, niti pritiska, ni bilo groženj niti podkupovanja, ni bilo strankarske zagrizenosti in nesoglasij. Ljudstvo je prihajalo s pesmimi in neovirano opravljalo svojo dolžnost. Od skupnega števila volivcev, ki jih je 194.365, jih je volilo 95.46%. Volitev se ni udeležilo okoli 4% volivcev. Med temi je mnogo takšnih, ki kljub svoji najboljši volji zaradi bolezni, starosti ali onemoglosti niso mogli priti. Zato bi bilo napačno smatrati vse tiste, ki niso prišli na volitve, za nasprotnike programa Ljudske fronte. Od tistih, ki so volili, je volilo za Zvezno skupščino 181.170 volivcev ali 97%. Za skrinjico brez liste je volilo 3.848 oseb. Za Dom narodov je volilo 180.167 ali 97%, za skrinjico brez liste 4.884. To so dejstva, ki jih ni mogoče prezreti.. Ljudstvo Črne gore je napravilo resen izpit im dokazalo ponovno, da je politično in nacionalno zrelo in da ni več mogoče špekulirati na njegov račun kot je bilo to v stari Jugoslaviji. Ljudstvo je enoglasno volilo Ljud. fronto, Zvezo ljudskih republik Jbgoslavije, genajalnega tvorca naše nove svobodne in neodvisne domovine, maršala Tita, nerazrešljivo in večno bratstvo naših narodov in vse s krvjo izvojevane pridobitve. Črnogorsko ljudstvo lahko z gotovostjo reče, da je dalo tudi za to zmago dostojen doprinos. Naj bo ta najnovejša in najsijajnejša zmaga v čast in srečo črnogorskega ljudstva in vseh narodov Jugoslavije.
Volivni sklad 0F
Do sedaj že objavljeni		
zneski 		din 2.145.111.—	
Četrt Tabor:		
Teren Sp. Št. Petei;....	din	2.870.50
Dr. Smole, Ljubljana . .	99	500—
Dr. Štrancar, Ljubljana	»	200—
Premelč, Ljubljana . . .	•>	50—
Uslužbenci klavnice . .		125—
Četrt Moste:		
Teren Hrušica 		din	310—
Fizkulturniki			100—
Teren Stepanja vas . . .	99	120—
Teren Hrušica-Fužine . .	99	408—
Uslužbenci pri tovarni		
Hrovat .... ... . . .-	99	51—
Teren Vodmat — Na		
Klančku 			35—
Teren Nove Jarše . . . .	II	420—
Tovarna Bratje Tuma . .	99	1.000—
Teren Stepanja vas • . .	*»	781—
AFŽ Moste-Selo		99	3.000.—
Teren Kodeljevo		91	4.626	
Teren Zelena jama . . .	99	1.400—
Deško vzgajališče na		
Selu		»9	500—
Teren Društvena ulica .	»J	300—
Podružnica ZPDN —		
gluhonemnica		II	280—
Delavci in nameščen-		
ci čevljarske stroke:		
Zadruga I			H	710—
Zadruga II		>9	120—
Zadruga III		99	20—
Podružnica Bogo Ješe . .	91	515.—
Podružnica »Indus« . . .	P	170—
Podružnica Okršlar . . .		500.—
Podružnica Vogrinc . . .		85—
Podružnica »Usnjeni iz-		
delki« 		99	265—
Podružnica Ješe Janko	«9	230—
Žiri — čevljarji		•9	550—
Čevljarski pomočniki —		
Tržič 		99	300—
Tov. Stegnar, Tržič . . .	99	1.600—
Preko »Ljudske pra-		
vice« so prispeli sle-		
deči zneski:		
FD, Jesenice, nogometna		
sekcija 	•. .	99	245—
Podružnica ESZDN —		
predilnica Litija . . .	99	2.070—
Skupaj ...	din 2,169.597.50	
Moskva, 19. nov. (Tass) Posebni dopisnik »Pravde« piše: »Volitve v Jugoslaviji so končane. Jugoslovanska ljudstva so se nanje pripravljala več mesecev. Najvrednejše kandidate so izbrata v parlament. Prepotoval sem vso Jugoslavijo, vse federalne enote. Imel sem priliko govoriti z delavci, z mladino, s kmeti, s predstavniki duhovskega stanu, s trgovci, izobraženci, upravnimi urad niki, z vsakovrstnimi ljudmi različnih po-klicov in različnega socialnega položaja. Nek pravoslavni svečenik v Bosni mi je pokazal svojo strgano haljo in svoje slabe čevlje ter«mi dejal: »Božji služabnik sem in verujem v pravico. Vsako nedeljo sem med službo božjo v cerkvi svojim vernikom govoril, da je resnica na strani Ljudske fronte. Vsak dan molimo za maršala Tita, za tiste, ki so naši deželi priborili svobodo. Molim za žive bojevnike in za tiste, ki so padli kot junaki. Danes imamo malo kruha in slabo obleko, imamo pa to, kar je v človeškem življenju najbolj dragoceno — svobodno domovino.«
V spalnem vagonu brzovlaka med Beogradom in Zagrebom sem navezal razgovor s potniki, zlasti z izobraženci in trgovci. Priznati moram, da sem takrat poslušal z nekim nezaupanjem izjavo trgovcev, ki so trdili, da bo pretežna večina njihovih stanovskih tovarišev glasovala za listo maršala Tita, in za kandidate Ljudske fronte. Zdaj ko vemo, kako veliko število glasov so dobili kandidati Ljudske fronte v trgovskih okrajih Beograda, Zagreba in drugih mest, priznavam z veseljem, da sem se motil, ko sem dvomil o iskrenosti mojih sopotnikov. Isti potniki so mi razburjeno govorili, da skušajo neki krogi v tujini sabotirati volitve v Jugoslaviji in jih odgoditi za nedoločene dobo. Take govorice so živahno krožile po Jugoslaviji dva ali tri zadnje mesece. Saj tudi niso bile brez osnove. Notranja reakcija je skušala z vsemi sredstvi preprečiti ljudske volitve in neki krogi v inozemstvu so jih pri tem podpirali. Reakcionarne skupine opozicije so se posluževale med pripravami na volitve vsakovrstnih klevet in spletk. Ko je Subašič, ki je trdil, da je prijatelj Ljudske fronte, uvidel, da se obračajo dogodki proti Milanu Grolu in drugim reakcionarjem, je na predvečer volitev odstopil, da bi izzval krizo v ljudski vladi. Toda ta zlobna spletka ni vplivala na normalni potek volivnih priprav. V Jugoslaviji vedo vsi, zakaj se opozicija ni hotela udeležiti volitev. Njena glavna karta — sabotiranje volitev s pomočjo inozemskega pritiska — je propadla. V notranjosti dežele se je opozicija opirala zlasti na amnestirane četnike, na tistih 17 katoliških škofov, ki so sestavili pastirsko pismo proti Ljudski fronti in na tiste, ki so neposredno sodelovali z napadalci. Toda volitve so pokazale šibkost teh reakcionarnih sil v Jugoslaviji. Volivna borba je bila ostra. V volivnih komisijah so sodelovali zastopniki vseh plasti prebivalstva —- delavci, kmetje, izobraženci, duhovniki, trgovci. Jugoslovanski izobraženci _— profesorji, pisatelji, inženirji, zdravniki in drugi — so se pokazali med volivno borba" prav tako, kot v letih silnih partizanskih bojev, vdani sinovi ljudstva. Imel sem priliko, da sem se razgovarjal s profesorji in dijaki beograjskega vseučilišča. Aktivno so sodelovali pri volivni borbi in se pripravljali, da dajo svoje glasove kandidatom Ljudske fronte.
Bil sem priča potovanj maršala Tita v razna okrožja Srbije, Makedonije, Bosne in Hrvatske. Slišal sem*'njegove navdušujoče govore. Kdor je videl s kakšnim navdušenjem je ljudstvo povsod sprejemalo svojega ljubljenega voditelja, ni mogel dvomiti o volivnih izidih in o zmagi Ljudske fronte. Volivni izidi so pokazali, da slavi v Jugoslaviji zmago prava demokracija. Število volivcev je bilo večje kot kdaj koli prej v tej deželi. Ljudstvo je glasovale za kandidate Ljudske fronte. Zdaj se odpirajo deželi, katere ljudstva so si priborila v drugi svetovni vojni svoje častno mesto med resnično demokratičnimi narodi sveta, iz-gledi na blaginjo in procvit.
»Volivna zmaga predstavlja za Jugoslavijo nov korak naprej k okrepitvi demokracije«
piše rumunski tisk
Dopisnik Tanjuga poroča iz Bukarešte: Ves romunski tisk posveča veliko pozornost jugoslovanskim volitvam. večina časopisov je priobčila uvodnike s Titovo sliko, v katerih poveličujejo zmago Ljudske fronte v Jugoslaviji. Časopis »Scantea« prinaša uvodnik, v katerem poudarja popolno svobodo in ogromno večino, ki jo je dosegla Ljudska fronta pri volitvah, ki So odločile, ali bo v Jugoslaviji vladala monarhija in centralizem ali republika in federativna ureditev. Časopis piše med ostalim: »Reakcionarna opozicija, ki sestoji iz okupatorjevih sodelavcev, četnikov, ustašev in veleposestnikov, se je zavedala svoje nepriljubljenosti in se ni upala stopiti na volitve, četudi je uživala vso svobodo. Volivna zmaga predstavlja samo politično potrditev zmag, ki so jih Titovi borci doprinesli na bojnem polju nad hitlerjevci, četniki in ustaši. Volivna zmaga predstavlja za Jugoslavijo ponoven korak na poti za okrepitev njene demokracije:«
Časopis »Dreptatea« prinaša uvodnik, v katerem se poudarja, da je več kot 80% glasovalo za demokratično Titovo oblast. »Treba je poudariti popolno svobpdo, ki so jo potrdili mnogoštevilni tuji novinarji in politiki. Poskusi in obrekovanja opozicije niso imeli nobenega uspeha. Tito je prvi v zasedenih deželah dvignil prapor osvoboditve. Kljub ogromnim težavam se mu je posrečilo , organizirati močno narodno osvobodilno vojsko. Danes ni nikakršno iznenadenje, da je večina jugoslovanskega ljudstva za Tita, čigar ime predstavlja najboljše jamstvo za obnovo in demokracijo v deželi. Na drugi strani pa se mora ta uspeh razlagati z dejstvom, da so šle demokratične stranke skupno na volitve, in nis dopustile, da bi jih reakcija razbila, kakor je bilo to na Madžarskem. Jugoslavija mora služiti za zgled vsem demokratičnim deželam na Balkanu. Edino ta režim more ustvariti v Jugoslaviji novo. življenje. S tem pa so propadli poskusi opozicije, s kate-n®1 je hotela uničiti vse ono, kar je bilo doseženega v osvobodilni vojni in kar je bilo po osvoboditvi doseženega y velikem boju za demokratizacijo Jugoslavije.«
Prispevajte v tiskovni sklad »T^jndske a^aviee«! Prispevke pošiljajte na rW.\ vafinn Ifi.fiOO z oznako »za tiskovni sklad«.
Mihael	Ivanovič
(K njegovemu 70. rojstnemu dnevu)
carska policija pošiljala najaktivnejše politiine delavce v pregnanstvo, je nehote sama pomagala, da so se širile revolucionarne ideje tudi v tiste oddaljene kraje, kamor bi sicer morda ne prodrle tako hitro. Kalinina so pregnali najprej v Tiflis, kasneje v Reval in končno na Finsko, v mestece Povenec. Povsod je Mihail Ivanovič seveda organiziraj delavstvo, vodil stavke in zapuščal za seboj vzgojene kadre, kadar se je moral sam seliti drugam. Po prvi ruski revoluciji si je raje izbiral mesto za svoje delovanje sam in se je spretno izmikal policiji, čeprav se je ta na vso moč trudila, da bi ga dobila v svoje roke. Delal je največ v Petersburgu in v Moskvi. Postal je član boljševiškega komiteja v Petersburgu. Med prvo svetovno vojno 1914—1918 je uresničeval Leninovo revolucionarno politiko. Leta 1916. je spet prišel v roke policiji in presedel leto dni v zaporu. Po revoluciji v februarju l. 1917 se je še bolj vneto lotil dela in pripravljal oktobrski prevrat. Kalinin je bil Usti, ki je določil kraj za znameniti sestanek CK 29. oktobra 1917, ko so sklenili, da se začne oborožena vstaja. Na 8. partijskem kongresu je bil izbran za člana CK KPR(b). Ko je umrl Sverdlov, so izbrali Kalinina za predsednika Vseruskega CEK in s tem za predsednika sovjetske države. Ko se je l. 1923 ustanovila ZSSR, so izbrali Kalinina tudi za predsednika CEK-a ZSSR in za člana politbiroja VKP (b).
Za svoje velike zasluge je bil Kalinin odlikovan z Leninovim redom in za šestdesetletnico so izšle znamke z njegovo sliko.
Kalinin spaja v svoji osebi ruskega kmeta in delavca, zato je priljubljen pri vseh slojih Sovjetske zveze. Svoje izredne propagandistične in agitatorske skušnje še danes prav rad posreduje mladim sovjetskim rodovom in jih stalno poučuje na sestankih in konferencah. Sodeluje tudi v mesečnikih »Propagandist« in »Bolj-ševik«. Odlikuje ga preprostost v besedi in konkretnosti pri obdelavanju tudi najbolj zapletenih vprašanj.
Za sedemdeseti rojstni dan mu tudi slovensko delovno ljudstvo v zvezi z vsemi ostalimi jugoslovanskimi narodi želi še dolga leta plodnega dela v korist vsemu miroljubnemu človeštvu, kakor je to delal Mihail Ivanovič Kalinin doslej.
emka.
Kadar so v Moskvi kake svečane proslave, tedaj stoji na tribuni Leninovega mavzoleja poleg velikega voditelja sovjetskih narodov tovariša Stalina tudi ljubezniv starec z naočniki in sivo brado in prijazno odzdravlja vzklikajočim množicam. Sovjetsko ljudstvo ve, da pozdravlja v njem predstavnika mogočne Sovjetske zveze — tovariša Mihaila Ivanoviča Kalinina. Mihail Ivanpvič Kalinin pa ni samo predstavnik Sovjetske zveze, temveč je tudi značilen primer novega sovjetskega človeka. Preprost kmečki sin in delavec se je povzpel s svojim vztrajnim delom in odločnim bojem na najvišje mesto v državi.
Mihail Ivanovič Kalinin je živel dolga leta pravo proletarsko življenje. Rodil se je 20. novembra 1875 v vasi Verhrnaja Troica v guberniji Tverj. L. 1889 je odšel v takratni Peters-burg in si našel delo pri veleposestniku Boltovskem. Ko je l. 1893 vstopil kot učenec v tovarno *Stari arzenal«, se je zanj začelo življenje izkoriščanega in preganjanega delavca. Preganjati pa ga je začela carska po licija, brž ko se je mladi Kalinin začel zanimati za politična vprašanja. To pa je bilo kmalu, zakaj že na Pu-tilovski tovarni se je v l. 1895 seznanil z ilegalnimi socialdemokratskimi organizacijami. Postal je aktivni funkcionar Leninove »Zveze borbe za osvoboditev delavskega razreda«. Že l. 1899 ga je prvič prijela znana ruska tajna policija — »ohrana«. In s tem se je začelo za mladega delavca nemirno življenje, začelo se je potovanje iz kraja v kraj. S tem, da je
Razdeljevanje pomoči Rdečega križa Slovenije
Kakor znano prejema Rdeči križ Jugoslavije od ameriških Jugoslovanov, od inozemskih RK in od drugod pomoč v oblekah, perilu, obutvi in hrani. Del tega blaga odpade na federalno Slovenijo.
Glavni odbor RKS smatra, da more in mora pravilno porazdelitev te pomoči izvesti le neposredno s krajevnimi razmerami povezan odbor, t. j. krajevni odbor RK. Zakaj? Zato, ker se le v kraju samem morejo ugotoviti stvarne najnujnejše potrebe. Tozadevno je razposlal Glavni odbor RKS vsem okrožnim, okrajnim in krajevnim odborom RKS potrebne okrožnice in še naknadna navodila. Zlasti važni sta okrožnici št. 13 in 20, ki ju danes dopolnjujemo s spodaj sledečimi dopolnili.
Glavni odbor RKS prošnjam posameznikov ne ugodi. Vse blago pošlje na okrajne in ti na krajevne odbore RKS. Od krajevnih odborov je odvisna pravilna in poštena razdelitev. Ni dvoma, da vsak krajevni odbor pozna potrebe svojega prebivalstva. Krajevni odbori naj si sestavljajo sezname po prijavah in imajo v vidu tiste, ki pri prvih delitvah niso nič dobili, da pridejo pozneje na vrsto. Pa ne samo delitev po prijavah! Dolžnost odborov RKS je, da sami poiščejo .primere bede. Zavedajo naj se, da resnična beda ostaja prikrita, včasih zaradi sramu, včasih zaradi ponosa.
Ves postopek razdelitve je sledeč: Okrožni odbor RKS sestavijo na podlagi poročil krajevnih in okrajnih odborov RKS pregled potreb svojega okrožja, ki ga pošljejo Glavnemu odboru RKS, da ga v sporazumu z ministrstvom za socialno politiko odobri. Na podlagi tako odobrenega pregleda potreb razdeli Glavni odbor RKS blago in ga pošlje okrajnim odborom, ki ga po razdelilniku odstopajo krajevnim odborom RKS.
Krajevni odbori RKS sestavijo takoj po prejemu blaga zapisnik, v katerem je točno zabeležen vsak prejeti kos. Pod tem pregledom pa točno navedejo osebe, ki bodo prejele pomoč in kaj bodo prejele. Ves osnutek razdelitve se mora izvršiti s sodelovanjem referenta za socialno skrbstvo pri KNOO, zastopnico AFŽ, zastopnikom ZMS in sindikatom. Osnu-
Naloge kmečke mladine
Kot so se mladinske organizacije pripravljale na volitve, tako morajo tudi zdaj po veličastni zmagi Ljudske fronte s pomnoženimi silami nadaljevati svoje delo.
Delo za obnovo, to je sedaj naša glavna naloga. Dvigniti čim prej vse, kar je porušenega, usposobiti čim več strokovnega kadra, ki bo lahko izpopolnil prazna mesta po tovarnah, podjetjih in na deželi.
Zato se predvsem pred mladino tako delavsko, kmečko kot tudi študentovsko postavlja naloga — učiti se, strokovno se izpopolnjevati in usposobiti. Nujno je, da poznamo stroje in orodje s katerimi bomo delali in da poznamo pogoje in načine dela.	o
Od kmečke mladine v veliki meri zarisi dvig našega gospodarstva. Le z načrtnim obdelovanjem polja, z načrtnim sadjarstvom, gozdarstvom, čebelarstvom, vinarstvom — bomo lahko dosegli velike uspehe. Vendar pa sedaj po vojni, ko je naša domovina razrušena, oropana, ko ni dodolj vprežne živine, niti poljskega orodja, ko še nimamo selekcijskih postaj, kjer bi lahko gojili izbrana semena in z različnim križanjem skušali doseči čim boljše vrste pridelkov, ne moremo sploh še misliti na načrtno obdelovanje zemlje.
Zato je sedaj naša naloga, da se znajdemo v prilikah, pred katere nas je postavila končana vojna. Orodje, ki napa je ostalo, moramo čuvati, z gnojem moramo varčevati in čim bolj smotrno pognojiti zemljo itd Zelo priporočljivo je to, kar se ponekod že izvaja, n. pr. v bližini Škofje Loke, kjer so kmetje na lastno pobudo pristopili k zadružni obdelavi zemlje, da si medsebojno pomagajo z delovnimi močmi, s stroji, orodjem in vprežno živino.
V stari Jugoslaviji smo delali na primitiven način zato, ker nismo vsega tega vedeli, ker nas nihče ni naučil, ker nam nihče ni predočil, kakšne važnosti je načrtno gospodarstvo za državo. Sa-mopobuda poedinca, ki je iznašel boljše metode za posamezna dela, je bila osamljen pojav, ki ni prinašal koristi skupnosti. V naši novi državi pa bomo nove delovne metode, ki so boljše od starih, prenesli na vse ljudi, ki se s tem delom bavijo. Le izkoriščevalec v stari Jugoslaviji je ljubosumno Čuval vse zase, kajti vedel je, da če bo to imel ali znal še kdo drugi, mu bo postal resen konku-r-etd in bo njegov dobiček manjši.
Sedaj pa nočemo in ne bomo več živeli kar tako v en dan. Učili se bomo, kajfi vemo, da le, če človek pozna vse vzroke, pogoje in načine dela, lahko to delo tudi uspešno opravlja. Spoznali moramo vse nesmiselnosti in nepravilnosti pri obdelovanju zemlje prej in proučiti vse urnejše in boljše načine dela.
Pred nami je zima in preko zime se je treba učiti, strokovno in splošno izobraževati. Oblasti bodo nudile mladini vse, kar bo v njihovih močeh, le če bo mladina to sama zahtevala. Pri Glavnem odboru ZMS je kmetijski odsek, ki je povezan s kmetijskim ministrstvom. Prav tako so tudi po vseh okrožnih odborih kmetijski odseki, ki bodo skrbeli, da se bodo želje in težnje kmečke mladine uresničile. Preko mladinske organizacije ho kmečka mladina dajala pobudo za tečaje, ki se ji bodo zdeli potrebni. Zelo važno je, da se odgovorni za kmečko mladino, zanjo bolj pobrigajo kot so se doslej. Kajti zgodilo se je, da je Narodno osvobodilni odbor v Mariboru organiziral traktorski tečaj, okrožni odbor ZMS pa za to ni niti vedel. Preko zime so v načrtu razni traktorski, gospodarski, gozdarski, gospodinjski in drugi tečaji. Mladinska organizacija in mladinski voditelji morajo pri naši mladini razvijati in venomer poglabljati zavest, da bodo čim bolje in intenzivneje delali.
Prav tako mora mladinska organizacija zelo skrbno organizirati kulturno in fiskulturno delo med kmečko mladino. Posebno pozornost morajo posvetiti ustanavljanju mladinskih domov, čitalnic, knjižnic, raznih predavanj itd. Treba je pritegniti k sodelovanju najširši krog ljudi, po vaseh učitelje, profesorje, tovariše is ustanov narodne oblasti, razne strokovnjake in druge.
Velike važnosti pa je, da se kmečka mladina ne izolira od ostale mladine. Delavec ne more obstojati brez kmeta, kmet pa ne brez delavca, oba pa ne brez inteligenta in narobe. Zalo je nujno potrebno sodelovanje kmečke, delavske in študentovske mladine. Lep primer je bil pred kratkim v Mariboru, ko je neko nedeljo 45 kleparjev, ključavničarjev in varilcev — med njimi tudi precej mladine — krenilo na deželo k Sv. Antonu. Kmetom so zastonj popravljali lonce, pluge, kotle in drugo orodje. Ta dan so zakrpali 210 loncev, 4 kotle, popravili 6 komadov poljskega orodja in 11 komadov ključavnic. Popoldne so priredili skupni miting in se nato vrnili
tek se mora za nekaj dni pred razdelitvijo razvesiti na razglasni deski krajevnega odbora, tako, da ima vsak volivec možnost svoje pripombe. Istočasno morajo biti tudi objavljena navodila, kako se blago deli, in ukrepi, ki se bodo pokre-nili za primer nepravilne razdelitve. Osnutek podpišeta odbornik krajevnega odbora RKS in odgovorni organ krajevnega NOO, Končno odločitev mora imeti zbor volivcev KNOO, ki mu pripada vsa pravica, da pretresa pridelitev vsakemu posamezniku, da ovrže predlog ali pa sprejme prosilca, ki ga sploh še ni v osnutku razdelitve. Vsak se mora zavedati, da je tak zbor najmočnejše orožje naše ljudske demokracije. Zbor nima samo pravic, temveč tudi dolžnosti. Mora se^zavzeti za potrebne brez vsakega pridržka, brez vsakega vpliva od kogar koli, ne oziraje se na sorodstvene vezi ali posebne simpatije ali nasprotstva. Zbor volivcev mora takoj, ko opazi nerednost, zadevo preiskati. Če ne more zadeve sam razčistiti, jo mora z utemeljenimi dokazi sporočili okrožnemu in Glavnemu odboru RKS.
Vsak prejem pomoči mora biti potrjen s prejemnikovim podpisom. 0 vsej razdelitvi mora prejeti Glavni odbor RKS točno poročilo za vsak posamezni kos. Z delitvijo se ne sme zavlačevati, tako da bi prejel krajevni odbor prej novo pošiljko, kot pa razdelil prvo.
Kontrolo nad razdelitvijo izvajajo okrožni odbori RKS, ki bodo na podlagi utemeljenih prijav nepravilne razdelitve izrekali proti kršilcem opomin, ukor ali izključitev iz članstva RKS za določeno dobo. V težjih primerih bodo zadevo predali pristojnemu narodnemu sodišču. Pri Glavnem odboru RKS bo postavljen kontrolni organ, ki bo kontroliral razdeljevanje pomoči po vsej federalni Sloveniji. Vsak tak kršilec dela proti naši obnovi, kateri je z vsem poudarkom namenjena pomoč ameriških Jugoslovanov. Zavedajte Se: S tem, da se deli ta pomoč, niso podpiranci samo oblečeni ali samo obuti, ampak so s tem prihranjena denarna sredstva, ki se morejo uporabiti namesto tega za gradnje, za nabavo orodja, strojev, semen itd. Kajti ta pomoč je brezplačna.
Novo tekmovanje »Ljudske pravice«
Uspehi tekmovanja, ki ga je razpisalo uredništvo »Ljudske pravice« za čas volitev, so pokazali, da je mnogo tovarišev in tovarišic, ki doslej še niso dopisovali, odlično rešilo nalogo hitrega in izčrpnega poročanja. Ker ta razpis ni predvideval zadosti nagrad, da bi jih mogli dobiti prav vsi dopisniki, ki bi jih ob tej priliki zaslužili, je uredništvo odločilo, da bo odslej vsak mesec •
najboljši dopisnik dobil nagrado 5©0 dinarjev
Pri določanju nagrade bomo upoštevali tistega dopisnika, ki bo bodisi najbolj vestno poročal o važnih dogodkih svojega kraja, ki bo poročal najhitreje, ki bo znal v dopisih zajeti najbolj značilne stvari iz življenja in dela svojega kraja.
V dopisih se izogibajte splošnih, že neštetokrat povedanih misli. Poiščite primere iz življenja in dela našili ljudi. Pišite nam o tem, kako delavci v tovarnah in podjetjih, kako kmetje na vasi na svojih sestankih rešujejo vprašanja proizvodnje, kmečkega gospodarstva, vprašanja uprave in dela ljudske oblasti, kako z zdravo kritiko odkrivajo napake, kako njihove pobude in predlogi pripomorejo k pravilni rešitvi raznih krajevnih problemov.
Ob podelitvi nagrade bomo v časopisu vedno objavili ime nagrajenca in utemeljitev, zakaj mu je nagrada pripadla. Poleg tega pa bomo še pismeno odgovarjali na vse dopise in s tem naše dopisnike opozarjali na najvažnejše probleme, ki naj jih v svojih poročilih skušajo zajeti, in jim dajali podrobnejša navodila in nasvete.
K nedeljskemu tekmovanju:
V zvezi z razpisanim tekmovanjem »Ljudske pravice« vabimo tovariša-foto-reporterja, ki nam je poslal posnetek 48 m visokega mlaja, postavljenega za volitve 11. notembra v Godoviču pri Škofji Loki, da nam pošlje svoj naslov, ker mu je ocenjevalna komisija priznala nagrado tromesečnega brezplačnega prejemanja »Ljudske pravice«.
m&m
Maribor: Otvoritvena predstava v Narodnem gledališču
Cankarjev »Hlapec Jernej« (Jernej — Skrbinšek, potepuh — Babič)
 —  * * *  .
Uspešno delo za vrnitev vseh internirancev in ujetnikov
Svet nam priznava, da prednjačimo v obnovi. Časopisi v svetu poročajo o navdušenem poletu ljudskih množic v Jugoslaviji, ki premaguje za svojo boljšo bodočnost ogromne napore pri obnovi porušene domovine. Res, kamor se obrnemo, povsod klije novo življenje, povsod izpod pridnih rok rastejo iz ruševin nove stavbe, mostovi in železnice.
Mnogo pa je bilo vloženega truda tudi v akcijo za vrnitev vseh naših rojakov, ki so bili v Nemčiji internirani, na prisilnem delu ali pa kot vojni ujetniki. Glavno težo in organizacijo te akcije vodi za vso Jugoslavijo Štab za repatriacijo v Ljubljani.
Medtem ko imajo v drugih državah za vrnitev svojih rojakov v domovino osnovana . posebna začasna ministrstva, ko so drugod za ta težaven, kompliciran in obsežen posel zaposlili množice izvedencev, zdravnikov, administratorjev itd., smo se pri nas lotili tega dela na čisto partizanski način: Štab za repatriacijo v Ljubljani je ob svojem maloštevilnem osebju opravil v kratkem času tako ogromno in tako pomembno delo, da ga moremo približno pravilno oceniti samo, č.e pogledamo rezultate požrtvovalnega dela tega štaba in če se bežno ozremo na težave, ki jih je moral pri tem svojem uspešnem delu premagati.
Doslej je bilo (od maja do kraja oktobra) repatriiranih (t. j.: vrnjenih v domovino) skupno 205.796 oseb; od teh je bilo Slovencev 83.919, Jugoslovanov 107.281 in še dolga vrsta drugih narodnosti.
Iz grafikonov na razstavi Štaba za repatriacijo v Ljubljani razvidimo, da pri akciji za vrnitev ujetnikov in internirancev v domovino spontano sodeluje naše ljudstvo po svojih organizacijah: AFŽ, ZMS, Sindikati, narodni odbori in Rdeči križ.
Številke kar najbolj zgovorno pričajo o	delu Štaba	za repatriacijo.	Doslej
je bilo	s pomočjo	teh	organizacij	in mi-
nistrstva za socialno politiko zbrane in nato porabljene hrane: kruha 265.327 kg, zelenjave 50.218 kg, krompirja 30.120 kg, mesnih konzerv 30.480 kg, mesal7.198 kg, fižola	13.500 kg,	riža	11.800 kg,	masti
10.504	kg, sladkorja	10.148 kg,	kave
9.047 kg, olja 4.808 kg itd.
Prometni odsek Štaba za repatriacijo prikazuje na grafikonih, da je bilo doslej z vozili za prevoz internirancev v domovino prevoženih 516.500 km.
Od vseh internirancev, ujetnikov in prisilnih delavcev se je vrnilo v domovino zdravih le 35.3 odstotka, 45 odstotkov pa je bilo močno oslabelih, dočim so se vsi ostali vrnili težje, pa tudi neozdravljivo bolni. Sanitetni odsek Štaba za repatriacijo je bil docela kos tudi tej težki nalogi in je z vso iznajdljivostjo, požrtvovalnostjo in partizanskim načinom premagovanja težav organiziral dolgo vrsto okrevališč in bolnic po vsej Sloveniji ter doslej v 10.573 primerih nudil bolnim in vrnivšim rojakom zdravniško pomoč.
Socialno pomoč repatriirancem je Štab za repatriacijo črpal pri federalnem ministrstvu za socialno skrbstvo, pri Rdečem križu, AFŽ, ZSM in pri krajevnih odborih.	>
Iz teh virov je bilo zbrane in nato razdeljene 14.765 komadov obleke, 18.735 komadov perila, 1072 parov čevljev, 1856 kosov posteljnine, 232.580 dinarjev, 2000 parov copat, 57.860 kg sveže hrane, 20 tisoč 86 litrov mleka itd.
Tako veliko številko je lahko zapisati, toda če pomisliš, koliko truda se skriva za temi številkami, če pomisliš, koliko veselja je zavoljo teh številk po neštetih slovenskih in jugoslovanskih domovih, kamor so se vrnili s pomočjo Štaba za repatriacijo številni interniranci in ujetniki, tedaj moramo z zadoščenjem priznati, da domovina stori vse, kar je v njeni moči, da bi se vsi njeni sinovi vrnili domov.
čitali smo že v listih in vsepovsod pripovedujejo interniranci, ki so se vrnili, tudi o tem, da v inozemstvu' Irtih ari lažniva propaganda emigrantske in mednarodne reakcije proti novi Jugoslaviji. Tisoči in tisoči repatriirancev so danes zelo hvaležni ' štabu za repatriacijo, ki jim je s svojo propagando odprl oči in razblinil neverjetne laži sovražne propagande. Tudi v tem pogledu so na razstavi Štaba za repatriacijo na razpolago zanimive številke: štab je razpečal med internirance 126.800 komadov listov, 18.600 komadov plakatov, organiziral je 1520 predavanj, 360 transportov, razpečal 15.473 brošur in organiziral 815 mitingov za repalriiran-ce. Večina tega dela je bila sicer opravljenega v zbirnih bazah', bolnicah in okrevališčih že v domovini, pomemben del pa je propagandni odsek štaba organiziral v inozemstvu, zlasti na West-falskem.
Skromno zapisana številka: 15.380 ur požrtvovalnega dela osebja Štaba za repatriacijo — ta številka nam pač pojasni vse rezultate, ki jih je Štab za repatriacijo v Ljubljani dosegel v svojem delu za vrnitev naših pregnanih rojakov iz tujine v domovino.
nazaj v Maribor. Tako se krepi enotnost naše mladine, našega ljudstva. Takih nedelj bi morali biti še dosti, da se medsebojno spoznamo in da zrastejo med nami tovariški odnosi. Predvsem v mladini se mora vzbuditi pravilen odnos in spošt&canje do tdela kmeta, delavca in inteligenta. Spoznati mora, da je nujno potrebno medsebojno sodelovanje.
Le z vztrajnim in načrtnim delom in s čvrsto enotnostjo bomo premagali vse še tako velike težave, ki*se nam bodo stavljale na pot in le tako bo lahko veličastni zmagi Ljudske fronte na političnem polju, sledila tudi zmaga na gospodarskem področju.
Bližnji program Ljudske univerze v Ljubljani
Frančiškanska dvorana bo danes prizorišče pomembnega dogodka: ob 20. uri bo sedanji predsednik prof. dr. Melik predstavil občinstvu prvega predavatelja nove Ljudske univerze v Ljubljani — prof. Mirka Koširja. Izbor predavatelja in naslov predavanja (Razvojne faze v zgodovini slovenskega naroda) sta kažipot, ki daje slutiti, kakšna bodo v bližnji bodočnosti pota, ki jih bo osrednja ljudska univerza ubirala. Njeno težišče bo prav gotovo v popularizaciji tistih sektorjev znanosti in umetnosti, ki so
bili doslej odrinjeni na periferijo. Pregled v seznam predavanj za 1. 1945-46 nas o tem pouči. Za prva dva meseca pa so poleg današnje na programu še sledeče teme:	0 družbeni strukturi	in
ekonomskih	osnovah naše zemlje,	Socialne ideje	v Cankarjevem delu, Umet-
nost v družbenem razvoju, Razvoj slovenske glasbe, Germanizacija treh Au-strij, Prvi slovenski vzpon na Elbrus na Kavkazu, 0	partizaniski literaturi,	Iz
zgodovine osvobodilne borbe. Geografsko lice Koroške.
Petdesetletnica zadružne misli v Kropi
Zaustavljamo se v tesnem kotlu pod visoko planino. V Kropi smo. V globeli ob potoku se stiskajo okrašene starodavne hiše, ki leže v senci visoke gore.
»Bila nam je krušna mati,« pravi nekako v opravičilo delavec ki nas vodi na ogled tvornice ter pokazuje na goro. »Ze v starem veku so kopali tod železno rudo. V 15. stoletju pa je bilo naselje, ki se je stiskalo okrog nakopičenih plav-žov, fužin in vigencev, povzdignjeno že v trg.«
»Po teh obokanih trških domovih so takrat pirovali fužinski gospodje, a naši predniki-kovači in žebljarji so po štirinajst in večurnem delu 'skrivali svoje siromaštvo po bornih kamrah,« dodaja drugi.
Ogledujemo si enonadstropne starinske hiše z majhnimi okn' in se v spominu vračamo v nekdanje čase. V zadnji četrtini devetnajstega stoletja je zmanjkalo rude. Šeststoletno deblo kro-parske in kamnogoriške železarske podjetnosti je ostalo brez življenjskih sokov. Izumiranje je pospešil še hitri razvoj moderne železarske industrije.
Naglo je pojemala blaginja in življenje v Kropi, ki je leta 1850 imela še 1240 prebivalcev, a 80 let pozneje že samo 578. In še teh ne bi bilo več, če bi se bedi in gospodarski stiski ne postavili v bran z združevanjem 16. novembra 1894 je bila osnovana prva kovinarska zadruga, katere članstvo so tvorili predvsem žebljarski trgovci, a od 150 delavcev ni nihče mogel postati zadružni član. Sele 1. 1901. je bilo delavcem omogočeno, da stopijo v zadrugo, toda brez pasivne volivne pravice. Z znanim delavskim štrajkom, ki se je uspešno končal 1904 leta, si je 200 delavcev iz Kamne gorice in Krope naposled priborilo vstop in vse pravice v zadrugi. To je bil za ono dobo velik revolucionarni korak.
Preprosti, tehnično zaostali ročni žebljarji, brez trgovskih in upravno-indu-strijskih sposobnosti in izkušenj, ki so postali izključni lastniki svojega zadružnega podjetja, so bili postavljeni pred najtežje naloge. Skozi bedo, pomanjkanje in izredne težave so ti delavci počasi, a uspešno stopnjevali svoj izredni smisel za skupnost in podjetnost. Stopnjevali so svoje strokovne sposobnosti, svoj kulturni nivo in politično zre'ost, ki se je pokazala zlasti v narodno-osvobodilni borbi
»Od 550 prebivalcev se nas je polovica borila s puško v roki za svobodo Dali smo 50 mladih življenj.« zatrjuje kovač, ki sedaj dan za dnem neumorno kuje žeblje za čevlje naših vojakov.
»Zmagali smo na vsej fronti. Pred nami ni več goščave nerazumevanja in dvomov. Pred seboj imamo jasno bodočnost. Delo dobiva svojo ceno in vrednost,« zatrjuje zopet drugi, ki si z žarečim, komaj izkovanim žebliom prižiga pipo ter zadovoljno puha dim.
Ogledujemo si tvomico od primitivnih vigencev, kjer še pojo kladiva na isti način kot so pela pred petdesetimi leti, pa vse do strojnih žebljam, kjer delajo danes skoraj izključno delavke. Vsi stroji, vsi zidovi so okrašeni s cvetjem. To podjetje praznuje danes 50 letnico svojega uspešnega razvoja.
Prijetno pesem ročnih kladiv zamenjajo uglušujoči udarci težkih strojev, ki kujejo in izdelujejo tračnice, žeblje in vijake največjih oblik Od umetnih ko vačev sta se priborila do svobode samo dva, ki zato tem marljiveje sučeta kladiva. Umetniško izkovani svečniki, pepelniki, svetilke, kljuke, razno okovje, mreže, ograje itd vzbujajo našo pozornost in priznanje.
Tudi v oddelku umetnega ključavničarstva manjka mnogo starih, izkušenih mojstrov. Dali so svoje življenje za svobodo. Prav tako sc padli vsi pomočniki in vajenci domače vajeniške šole. Zato je pomanjkanje strokovno usposobljenih delavcev zelo občutno, vendar se v vajeniški šoli vzgaja že novi kader mladih kvalificiranih delavcev •
Razstava raznih izdelkov ročnih in strojnih delavnic, vajeniške šole ih umetno-kovaške obrti, razstava starih modelov, slik, starih listin in knjig ter raznih diagramov nam ponovno oživlja ves veličastni razvoj zadruge, ki se ie od ustanovitve do danes utrjevala v stalni borbi za obstoj in napredek To je edinstvena zmaga zadružne misli slovenskega delavca, ki je z združevanjem svojih naporov in sposobnosti postopoma opuščal ročno delo in si zgradil tvornico za strojno izdelovanje žebljev, vijakov in okovja.
»Pred vojno smo v zadružnih delavnicah predelovali, letno do 1000 ton železa. S svojimi izdelki smo zalagali tudi Švico in Avstrijo. Med vojno smo polovico svojih izdelkov dobavljali . za IX. korpus NOV, a sedaj pmo na pragu novega razmaha. Pred nami ni več ovir in zaprek, ne predvojnih reakcionarnih vla-stodržcev,« nam tolmači vodja vajeniške šole.
Prepričani smo, da sl bo združeno delavstvo Krope, Kamne gorice in Lipnice postavilo nov progresivni program, ki bo na prometnejšem prostoru omogočil uspešnejši razvoj moderne industrije drobnih kovinskih predmetov ter ob njem sončnim žarkom bolj dostopno higiensko naselje tvorniških delavcev in nameščencev.
To nam dokazuje letni občni zbor zadruge, ki se je vršil v nabito polni dvorani zavednih zadružnikov To nam dokazuje tudi zadružno-sindikalno zborovanje, ki se je popoldne vršilo v tvor-nici, ob okrašenih strojih, veselih zvokih godbe in navdušenih vzklikih delavski enotnosti, demokratični Jugoslaviji in našemu prvemu kovinarju in kladivarju. maršalu Titu.
Naši kmetovalci bodo imeli dovolj orodja
Po končani vojni so mnogi kmetovalci ostali skoraj brez orodja, ker ga je okupator pobral ali uničil. Naše tovarne so tako; pričele, izdelovati najpotrebnejše ročno orodje — lopate, krampe, motike — in kmetje so ga dobili, kolikor so nujno potrebovali. Še vedno pa je primanjkovalo strojev, sejalnih strojev, kosilnic, vozov, konjske vprege itd. Tovarne so pripravile vse potrebno, da bodo pričele izdelovati stroje, V teku zime bodo v domači industriji izdelane mlatilnice, plugi, okopalniki, osipalniki. kultivatorji, brane vseh vrst v taki količini, da bodo krite najnujnejše potrebe.
Tovarna poljedelskih strojev Ježek v Mariboru bo izdelovala vse vrste mlatilnic, slamoreznic, žrmlje (drobilce), sejalnice in robkače za koruzo, navadne in hidravlične stiskalnice za grozdje, ročne in motorne kosilnice
Tovarna Kremžar Franc, Št. Vid nad Ljubljano, bo izdelovala mlatilnice vseh
vrst, reporeznice ter gnojnične črpalke vseh vrst.
Tovarna Čretnik v Št. Juriju ob juž. žel. bo izdelovala manjše mlatilnice. Tovarna Smole istotam, pa bo izdelovala mlatilnice s stresali in sadne mline.
Tovarna kmetijskih strojev Lesce bo izdelovala gnojnične črpalke, kultivatorje, pluge, plužne dele in brane.
Mizarstvo Jevšek v Novem mestu bo izdelovalo vejalnike. mline za grozdje, pecljalnike. sadne stiskalnice in tipizirane kmečke vozove, kar je posebno važno, ker zelo primanjkuje voz.
Tovarna Westen v Celju bo izdelovala gnojnične sode, Podržaj Ciril na Igu pri Ljubljani pa gnojkične črpalke
Večina teh tovarn je že pričela z delom.
Stroje bomo deloma dobili tudi iz Če-hoslovaške v zameno za vino, deloma kot reparacije iz drugih držav.
Krediti za javna dela v Hercegovini
Narodna vlada Bosne in Hercegovine je odobrila kredit 30 milijonov dinarjev za javna dela v Hercegovini. Od tega bodo porabili 5 milijonov za popravila cest in mostov, 10 milijonov pa bodo vložili v hitrotehnična in melioracijska dela. Za obnovo požganih naselij bodo porabili okrog 5 milijonov, za obnovo javnih poslopij pa približno 7 milijonov.
Za ta dela so nabavili v Splitu že 50 va gonov cementa, v Hercegovino pa so pripeljali tudi 1500 kub. metrov gradbenega lesa in precej orodja. Zdaj dobavljajo opeko in ko bo tudi ta nabava izvedena, se bo takoj začelo z delom. Mostarski okrožni narodni odbor je za obnovitveno delo že organiziral ekipe delavcev in strokovnjakov.
Vsakdo naj sodeluje, pri človekoljubnem delti
Rdečega križal
Kolonizacija Ličanov
v Vojvodini
Iz Hrvatske so doslej kolonizirali predvsem Ličane, ker je ljudstvo te po krajine največ trpelo med vojno in tudi največ žrtvovalo v osvobodilni borbi. Iz Like so doslej kolonizirali 1223 družin, ki imajo nad 6000 članov Ličani so naseljeni v Vojvodini v Bačkem Brestovcu in v Filipovu.
Pri kolonizaciji so bile težave, ki pa jih je ljudstvo s pomočjo narodnih oblasti srečno premagalo Naivečje težave so bile zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev in so morale skupine kolonistov hoditi peš tudi po 50 in še več kilometrov do železniške postaje. Izseljencem so pri selitvi dosti pomagali rojaki, ki so ostali doma. Do železniških postaj so jim prevažali prtljago, na razpolago pa so jim dali tudi vprežno živino Kakor iz Like, tako se bode selili v Vojvodino tudi kolonisti iz drugih krajev, zlasti iz Dalmacije.
Tobačna tovarna v Travniku bo izvršila zadane naloge
Tobačna tovarna v Travniku je edina tovarna v Bosni in Hercegovini, ki ima lastno žago in tkalnico vreč ki so potrebne pri statvah za izdelovanje cigaret Zaga te tovarne zalaga z deskami vse ostale tovarne v Bosni in Hercegovini, svoječasno pa je dobavljala deske tudi tobačni tovarni v Nišu. Tako po osvobojenju so pričeli izdelovati ma terial za potrebe monopolskih skladišč v Bosanskem Brodu in za potrebe solarne v Kreki. Do zime bo ta žaga oskrbela tobačne tovarne v Bosni in Hercegovini s potrebnimi deskami. Oktobra meseca so delavci tobačne tovarne v Travniku delali poldrugo uro dnevno vež. Na ta način so oktobra izdelali 5 milijonov cigaret. Tobačna tovarna v Travniku je za 46% prekosila produkcijo iz leta 1944
Obnova mostov v treh namesto v desetih letih
Najtežja naloga pri urejevanju pro meta je obnova cestnih mostov. Pred vojno je bila skupna dolžina železnih, armirano-betonskih in kamnitih mostov 69.400 m, od tega pa je bilo porušenih 28.274 m ali 36%. Najbolj so bili uničeni in poškodovani mostovi na velikih rekah. Na Donavi, Savi, Dravi, Tisi, Drini, Moravi in Vardarju je porušenih 26 mostov od nekdanjih 30, Porušeni pa so tudi leseni mostovi na malih rekah. Skupna dolžina takih mostov je bila 56.133 m, porušenih pa je od tega 14.890 m ali 26%.
Velike težave pri obnovi mostov so zaradi tega, ker je treba dvigati iz vode ter popravljati stare konstrukcije in ker ni dovolj gradbenega materiala za nove mostove. Od porušenih mostov bo mogoče dvigniti in uporabiti *od 60.000 ton samo 18.000 ton. Zaradi pomanjkanja železa pa bo moralo 10.000 ton nekdanjih železnih mostov nadomestiti armirano-betonsko ali pa ka-menito mostovje. Železni bodo samo največji in najvažnejši mostovi, ki so združeni z železniškim prometom.
Poleg pomanjkanja materiala, predvsem železa, nam primanjkujejo tudi prevozna in denarna sredstva, orodje in strokovnjaki. Po sodbi strokovnjakov bi potrebovali v miru za obnovo vseh porušenih mostov približno deset let, dosedanji uspehi obnove kažejo, da bomo mostove obnovili, marsikje seveda z začasnimi, že v treh letih. To je seveda odvisno od razpoložljivih prevoznih in finančnih sredstev, gradiva in orodja ter kadra strokovnja kov, kakor tudi od zavednosti in po žrtvovalnosti vseh delovnih sil.
S to zavednostjo in požrtvovalnost jo lahko računamo z vso gotovostjo in njej se je treba tudi zahvaliti, da je cestni promet že danes urejen na vseh važnejših progah. V kratkem je bilo obnovljenih 56 železniških, betonskih in kamnitih mostov v dolžini 1755 m, 269 lesenih mostov v dolžini 9326 in ter zgrajenih 286 provizoričnih mostov v dolžini 7678 m.
DOPISI
Na Ostrožnem pri Celju smo volili
V nedeljskem jutru 11. novembra je Ostrožno že prav zgodaj oživelo, Pred sedmo uro zjutraj so volivci manifestirali po Ostrožnem, vzklikali Osvobodilni fronti, maršalu Titu in svobodnim volitvam.
V hladnem vetru vihraj j neštete zastave in zastavice, ki vise na strehah in oknih hiš in na mlajih; v snegu in dežju so njih barve še bolj živahne. Z okna neke hiše igra zvočnik. Partizanske in narodne pesmi prinaša. Če harmonikar pred voliščem za hip utihne, povzamejo čakajoči volivci melodijo pesmi, ki igra na radio. »Ne, za nas ni pregrad in ne mej ..« pojejo volivci. — Partizanka se meni s svojimi znanci: »Res, ni mej in ne pregrad, ki bi mogle zaustaviti tok ljudstva, ki danes hiti širom vse države na nešteta volišča, da potrdi to, za kar smo se borili.« Ostrožničani ji potr-iujejo.
Napovedovalec v radiu citira Cankarjeve besede: »Ljubljana je STce Slovenije, Trst pa so njena pljuča. — Trst bo naš. Primorska bo naša, Koroška bo naša. .« Vsi prisluhnejo tem besedam, ki so jih prevzele. »Da, tudi zato bom vrgel kroglico v prvo skrinjico, da bo Trst, Primorska in Koroške naša!« pravi veselo razpoložen Ostrožničan, invalid iz prve svetovne vojne. Zatrjujeje da ga danes noga prav nič ne boli, saj prvič, kar voli, res čuti, da gre tokrat za pošteno stvar.
To želi vsa Slovenija, in ker to želijo narodi vse Jugoslavije in naši bratje za krivičnimi mejami, bomo lasovali za Titovo Ljudsko fronto,
močje naše države!« povzame spet Be« sedo partizanka.
Dve dijakinji razpravljata: »Kakšen občutek se te pač polasti, ko vržeš kroglico. Lepo je, da smemo tudi me soodločati pri ureditvi nove države, saj tega doslej še nikdar ni bilo.« Z obraza jima berem, da sta ponosni na to. Ko odhajata z volišča, govorita tistim, ki še čakajo, da sta svojo dolžnost že opravili in da naj tudi drugi pravilno volijo.
Vrsta volivcev je vedno daljša. »Anica, da boš pravilno volila,« uči delavec svojo ženo; »pazi, katera skrinjica je naša!«
Z okrašenimi vozovi prihajajo vedno novi volivci. Zbirajo se pred voliščem. Ne moti jih, da sneži, prav veselo so vsi razpoloženi. Vdova padlega partizana ima sinčka v naročju. »Moj mož je že predlani padel in niti ne vem, kje je pokopan. Danes bom volila za to, da bo mojim otrokom dobro in jim ne bo treba trpeti pomanjkanja.«
S Kunigunde prihajajo tisti, ki so že volili in imajo opravke v mestu. »Pri nas je mnogo snega, a smo vendar vsi prišli na volitve.«
»Na Lopati smo ob pol desetih že 80 odstotno volili,« pravi drugi, ki istočasno sprašuje, kakšni so rezultati ob tej uri na Ostrožnem »Tudi mi ne bomo za vami,« se hvali kmetica, »a radio je pravkar rekel, da smel za seda, Celjani že boljši kot Ljubljančani, rohnimo, da bo tako tudi ves dan ostalo!«
Ko so pozneje Ostrožničani zvedeli, 92,35 odstotno glasovalo za dr in so k temu dobremu izidu vo-
 -----------------  .	------- ™	...	»	iv.,,,,,	uuoremu	lziau	vo-
er le njej bo uspelo, da privede vso j litev tudi oni precej doprinesli so bili 'rimorsko s Trstom in Koroško v ob-1 še bolj ponosni na to.
Sodelovanje mladine pri volitvah
Ves teden pred volitvami smo mladinke naše vasi imele polne roke dela. Ob večerih smo se zbirale v mladinskem domu in se dogovorile o načrtu za delo Vsaka mladinka je prevzela kaksJno nalogo ki jo je res tudi točno in vestno izvršila. Med ostalimi vaščani 9mo vzbudile pripravljenost, da 90 nomagali pri pripravah za 11. november in smo jih tudi navdušile, da so na naš praznik polnoštevilno šli na volišče.
V tednu pred volitvami smo hodile od hiše do hiše in pridobile vše vaščane, da so se stoodstotno vpisali v OF, Po vseh vidnih mestih smo nalepile plakate in parole. Na predvečer volitev smo na hribu pred našo vasjo zakurile dva velika kresova, h katerima smo šle skupno z ostalo mladino in pionirji. Vzklikale smo maršalu Titu in prepevale partizanske pesmi. Vaščani so začudeni odpirali okna svojih hiš in poslušali. Naši vzkliki so se čuli do sosednjih vasi, kresovi pa so bili vidni daleč naokoli. Ko so kresovi dogoreli, smo poročali sekretarki mladine o dosedanjem deiu in prejeli načrt za prihodnji dan.
velik napis »Živela Zveza ljudskih republik Jugoslavije!«
Na predvolivnem vaškem sestanku je sekretarka razglasila, da nam je vas Cerovec napovedala tekmovanje, kdo bo najprej oddal vse glasove. Rekla je, da je Bela Krajina tista, od katere ostali kraji pričakujejo najboljše izide volitev in kot ni bila zadnja v borbi, naj ne bo zadnja pri volitvah. Starejša vaščan-ka to je potrepljala po rami in rekla: »Vi mladi, ne bojte se, vsi bomo šli na volišče, da glasujemo za to, za kar smo se vsj štiri leta borili.«
Ze dopoldne 90 vsi volili razen enega invalida. Tega sta dve mladinki pripeljali na volišče. Bil je nepopisno vesel, da je bila z njegovim glasom votivna udeležba nas’e vasi 100%-na.
Dobro uspele priprave za volitve in lep potek in uspeh volitev nas je razveselil. Sklenili smo, da bomo tako marljivo delali še v naprei. Maršalu Titu smo obljubili svojo zvestobo in vdanost, Še marljiveje hočemo delati, da bodo tudi naši primorski Slovenci v Trstu in Gorici prav kmalu lahko tako svobodno volili, kot smo volili mi. Saj vemo. da jim prav to, kar jim želi mladina naše belokranjske vasi, želi mladina vse Ju-
Šolo v Črešnjevcu smo posebno lepo okrasili. S slavolokov so plapolale na-1 goslavije!
rodne zastave, na pročelju šole je bili	Anica	Kočevar,	ZMS	Črešnjevec
Deseta obletnica stahanovstva
Sovjetski lisk se spominja 10. obletnice prve konference stahanovcev Sovjetske zveze.
»I z v e st i j a« pišejo: »Deset let je tega, kar je Stalin z govorniškega odra prve konference stahanovcev Sovjetske zveze izjavil: »Danes stojimo ob zibelki stahanovskega gibanja, ob njegovem izviru.« Tega dne se je zbralo 3000 delavcev-stahanovcev vseh panog industrije in prometa v veliki dvorani kremeljske palaie. To so bili prvi oddelki drznih pobornikov novega dela v industriji, predstavnikov vstajajočega gibanja širom deiele. Stalin je imenoval to gibanje »najbolj življenjsko in odporno gibanje sedanjega časa*. Prerokoval mu je veliko zgodovinsko bodočnost in zadnjih 10 let je potrdilo Stalinovo daljnovidnost.
Nobeno gibanje ni dobilo tako mno-žeslvenega značaja kakor stahanovsko gibanje. Nobeno gibanje ni bilo tako prilagodljivo, tako trdno in tako neraz-družno povezano z življenjem kakor stahanovsko gibanje. Vedno stremi naprej, vedno je napredno. Stahanovsko
gibanje je imelo veliko vlogo v pribo-ritvi naše velike zgodovinske zmage. V mirovnih pogojih vstajajo pred slaha-novci nove naloge. »Mi se moramo,« je rekel Molotov v svojem poročilu 6. novembra 1945, »vzgajati tako, da bomo dosegli uresničenje svetovne sodobne tehnike v vseh vejah industrije in narodnega gospodarstva ter zagotovili pogoje za napredek z vsemi sredstvi znanosti in tehnike.« V orjaškem načrtu, ki ga je zasnovalo sovjetsko ljudstvo, čuka stahanovce prvenstvena naloga.
»Pravda« piše: »Glavni cilj staho-novskega gibanja je bil industriacizacija dežele, obnova narodnega gospodarstva na podlagi nove mehanične opreme ter na podlagi zvišanja kulturne in tehnološke ravni delovnega razreda. Naša revolucija je edina, ki ni le zdrobila okovov kapitalizma in dala ljudstvu svobodo, marveč je uspela tudi v tem, da je ustvarila ljudstvu materialne pogoje za udobno življenje. V tem leži moč in nepremagljivost naše revolucije,« je dejal Stalin, ko je razčlenjeval vzroke dviga in naglega širjenja stahanovskega gibanja. Vojna leta so z vso močjo potrdila te besede.
Narodna zavest in junaška dejanja delavskega razreda in kolhoznilcov, njihovo neizmerno navdušenje, vse to je
V Trstu je bilo v vojni porušenih ali noškodovanih 1144 hiš
Po podatkih zavezniške vojaške uprave je bilo v Trstu uničenih ali poškodovanih v vojni 1.144 poslopij. Na sestanku, ki se ga je udeležilo okoli 100 inženirjev, je bi] izdelan načrt za popravo teh poslopij. V prvi vrsti bo treba odstraniti okoli 50 tisoč kubičnih metrov ruševin. Za to delo je bilo najetih 214 delavcev.
imelo svoje korenine v neskončni pripravljenosti našega ljudstva, da brani pridobitve naše revolucije. Edinole v našem sovjetskem socialističnem sistemu vidi naše ljudstvo pot do srečnega in kulturnega življenja Sedaj, po zmagovitem koncu vojne izvira navdušenje ljudskih množic za delo iz neomajne vere sovjetskega ljudstva v njegovo bodočnost. Sedanji rod sovjetskega ljudstva bo soudeležen na največjem načrtu izgradbe, ki ga je kdaj poznala zgodovina. Sovjetska zveza stoji na pragu novega strmega vzpona, ki bo visoko dvignil življenjske pogoje celotnega prebivalstva.
Stalin je pred 10 leti opomnil staha-novce na dvoje starih zlonamernih izmišljotin sovražnikov socializma. Sedaj nekateri vodje reakcionarjev v inozemstvu znova vlačijo na dan te sovražne izmišljotine. Prva izmed njih namiguje na to, da pomeni socializem materialno izenačenje ljudstva nar podlagi siroma-ščine. »V resnici pa,« je rekel Stalin, »lahko socializem zmaga samo na podlagi visoke proizvodnje, višje kot je kdaj bila pod kapitalizmom, na podlagi obilice hrane in vseh vrst proizvodov, ki služijo odjemalcu, na podlagi udobnega in kulturnega življenja vseh članov družbe.«
Iz Slovenskih Konjic
Raz hiš so plapolale zastave, viseli so venci zelenja, med okni in na zidovih so visele lepo okrašene Titove slike. K temu, da so volitve v Konjicah tako lepo uspele, je velik delež doprinesla naša mladina. Krasila je poslopja, na predvečer volitev pripravila veličastno baklado in zažgala na vseh okoliških hribih velike kresove,
Mladinka Nada Vrhovšek je v enem tednu organizirala in sestavila zelo dobro uspelo kulturno prireditev; skeče ze to predvolivno prireditev je spisala večinoma sama. Zelo marljiva sta bila tudi mladinca Tu^o in Miran Von čina, ki sta se vrnila iz nemških tabo rišč. Na Starem gradu sta sestavila veliko peterokrako zvezdo iz žarnic. Ta zvezda in zvezda, ki so jo postavili sindikati na tovarno, sta žareli v noči daleč naokoli. Bili sta simbol naše borbe, zmage Ljudske fronte in vodnici našega ljudstva na poti y.bo dočnost.
Nasmejanih obrazov so volivci pri hajali na volišče, ponosno so odhajali, ko so izvršili svojo dolžnost. Po volitvah je mladina pritegnila v povorko
Druga, kar se da smešna laž o naši deželi, o našem socialističnem sistemu, je sramotilna trditev, da se s tem, da bo 'izbrisana razlika med razumskim in ročnim delom, za katero stremi naša družba in katere jamstvo je stahanov-stvo, »znižuje« raven razumskih delavcev. To ni res To je obrekovanje komunizma! »V resnici,« je rekel Stalin, »ni mogoče odpraviti razlike med razumskim in ročnim delom drugače kot tako, da dvignemo kulturno in tehnično raven delavskega razreda na raven inženirjev in tehnikov.«
Naša dežela stopa k novemu vzponu kulture, k novemu razcvetu ljudske vzgoje, k dvigu kulturnik potreb delavcev in kolhoznikov. Delavnost vseh naših, razumnikov, naših znanstvenikov, izumiteljev, tehnikov in drugih stremi za tem, da zagotovi še nadaljnjo stalno in neomajno rast kulture vsega prebivalstva in delavnost Partije je usmerjena v prav isti cilj, delavnost komunistične mladine in sindikalnih organizacij stremi k istemu. V vsem našem delu mirne dobe gremo za tem, da oživotvo-rimo izsledke znanosti in tehnike. V reševanju nalog mirne dobe bosta socialistično udarništvo in stahanovslvo imela veliko vlogo.
vf» ostale volivce in dala z vzkliki in petjem izraza svojemu velikemu veselju nad zmago Ljudske fronte.
V Zrečah so na volišče prihitele žene, ki so s pozdravom »Smrt fašizmu« vrgle kroglice v volivno skrinjico. V Tepanje pa je prišel siv starček, ki pa pomotoma ni bil vpisan v imenik. Ko so ga potolažili, da bo lahko volil drugič, je žalosten dejal: »Kdo ve, če bom do drugih volitev še živ. Saj to, kar bo danes z volitvami potrjeno, bo dolgo držalo, ker je zgrajeno nazdra-
vi ljudski podlagi.«
i nas pri volitvah motilo, da je deževalo in snežilo, saj je štiri leta padal svinčeni dež na naše borce, ki so se borili in umirali za to, kar smo 11. novembra ponovno častno potrdili.
V jutru po volitvah je sonce obsijalo okrašene hiše in okolico, razlilo je svojo toploto po slovenski zemlji, ki je po tisočletnem hlapčevanju in zatiranju našla pravilno pot do dela za napredek in blaginjo.
Julka Brezovnik.
Primorska za svoje dijake
V našem okraju je devet vasi požganih, ljudje so revni, saj je ves okraj gospodarsko uničen. A kadar gre za skupnost, vsak od svojega rad kaj odstopi. Zato je nabiralna akcija »Za našega dijaka« pri nas zelo dobro uspela.
V Ivaniigradu smo nabrali na mi-I■ ngu 306 lir in 20 dinarjev. V vaseh Rihenberg, Volčjigrad, Kostanjevica, H ruševca, Temnica, Klanc, Ivanjigrad, Brestovica, Gorjansko, Gabrovca, Veliki Dol, Brje na Krasu, Kosovelje, Selo, Korita, Škrbina in Komen pa so darovale skupno 32.139 lir, torej skupno 32.443 lir in 20 dinarjev, fradalje so ljudje teh krajev darovali 75 kg moke, 115 kg ječmena, 145 krompirja in razno drugo blago. S tem denarjem in blagom bmno mnogim dijakom omogočili študij.
Pobezaj Nevenka. Ivanjigrad.
Popravek
V °b>jayo o rezultatih tekmovanja r priliki volitev se je vrinila naslednja napaka:
Prvo nagrado dobi Dragica Šimenc, ^rVa P°r°čala iz terena Prule, ne pa, kot je bilo pomotoma navedeno, terena Barje.
Uredništvo,
Veličastna zmaga Domovinske fronte na volitvah
Bolgarsko ljudstvo je enotno in odločno izrazilo svojo voljo: že popoldne je 85 odstotkov
vseh volivcev glasovalo za listo Domovinske fronte
Glasovanje se je pričelo ob 7 zjutraj. Pred volišči so bile dolge vrste volivcev. Številni volivci so ■ prišli k skrinjicam s celimi družinami. Volitve so se vršile mirno in v duhu dobre organizacije. Svoboda in tajnost glasovanja sta zagotovljeni. Komisije javnega nadzorstva volitev imajo prost dostop na volišča ter opazujejo potek volitev. Te komisije štejejo med svoje člane tudi zastopnike opozicije.
V Sofiji je bilo v prvem volivnem okraju predlagano troje list kandidatov. Prva lista je lista Domovinske froute z Georgijem Dimitrovim na čelu, druga in tretja pa sta opozicijski listi. Na številnih voliščih v podeželju se volijo opozicijske liste enako.
Računi skupine opozieionalcev Pet' kov-Gičev-Lulčev in Mušanov so spodleteli. Njihovi pozivi članom bolgarske ljudske kmečke zveze, da bi odstopili od svojih kandidatur na listah Domo-vinskc fronte, niso bili uspešni. Niti eden izmed bivših pristašev Gičeva, ki so kandidirali na listi Domovinske fronte s strani ljudske kmečke zveze, ni umaknil svoje kandidature. Mnogi med njimi so izjavili, da so enkrat za vselej prekinili z Gičevim. Ko so začutili svoj poraz, so opozicionalci pričeli groziti.
Ponoči so bili po ulicah prestolnice raztreseni letaki, ki so pozivali k priključitvi v vrste bojevnikov Domovinske fronte, med katerimi je tudi Geor-gij Dimitrov. Neverjetno navdušenje je po vaseh, kjer prihajajo volivci na volišča pojoč in z narodno godbo. V številnih vaseh in okrajih so bile volit-ve popolnoma končane že za dne. V vasi Brestovo je ob 11 volilo že vseh 4000 volivcev. V Sofiji stoje pred volišči dolge vrste. Georgij Dimitrov, ustanovitelj Domovinske fronte, je prišel na volišče ob 15.30 v Sofiji v 6. volivnem okraju. Ko je odhajal z volišča, so ga sprejeli z ovacijami.
Iz Karnavata poročajo, da je ljudstvo neslo na ramenih ministrskega predsednika Kimona Georgijeva, ko je prišel tja.
Ob 16 je v Sofiji volilo 09% volivcev v 17. okraju, 97% v 16. okraju, 93% v 9. okraju in 98% v 20. okraju.
Nobena sila ne bo odgrnila bolgarskega Ifudstva od njegove edino pravilne poli
Georgij Dimitrov o smernicah bolgarske notranje in zunanje politike
Moskva, 19. nov. (Tass) Dopisnik »Pravde« iz Bolgarije pravi, da so se volitve v ustavodajno narodno sobranje povsod izvedlo ob izredno veliki udeležbi prebivalstva. V drugi polovici dneva je že volila velika večina volivcev.
Opazovali smo pričetek volitev — piše dopisnik — v odseku prvega votivnega okraja v Perniki, malem gorskem mestecu, kjer so rudniki železa in premoga, ki so največji v Bolgariji. Se v mraku so se prebivalci z lučmi rudarjev, lampiončki in svetilkami napotili proti volišču. Ko smo vprašali predsednika volivne komisije, starega učitelja Ivana Toneva, kako se vršijo volitve, se je nasmehnil in odgovoril: »0 tem se sploh ne izplača govoriti, saj lahko vidite« — in je pokazal na cesto, kjer si še v popolni temi videl svetilke, ki so ožarjale vznemirjene in vesele obraze zbranih volivcev, ki so plesali ob glasbi pihal in violin in prepevali pesmi. »To niso volitve, to je praznik« — je nadaljeval Ivan Tanev Na največje praznike nismo videli toliko veselja. Ob 10 zjutraj je volilo že več kol 30% na tem volišču.
Ko smo se poslovili od predsednika volivne komisije, nam je predsednik zlasti naglasil naslednjo okolnosl: »Zelo važno je« — je rekel — »gospod dopisnik, to, da so se včasih ob tej uri volitve komaj pričele. Prosim vas, da. bi napisali, da se je pred mojimi očmi odigrala skoraj vsa zgodovina nove Bolgarije in da nisem še nikoli doživel takega dne, kakor je današnji in da nisem še nikoli občutil takega veselja.«
Množica na ulici je vedno naraščala, okrog goslačev se je stvorilo po več krogov plesalcev, ki so slavnostno in srečni plesali narodne plese.
'Od tam« — nadaljuje dopisnik — »smo šli v hribe, v eno izmed najbolj oddaljenih vasi v območju Pernika. Ta vas se imenuje Divotina, kar pomeni »Divjina«. Včasih so jo imeli za najbolj nazadnjaško v vsej pokrajini Zanimivo je bilo opazovati, kako bodo volili prebivalci. Volitve so se vršile v novem šolskem poslopju na vrhu malega grička. Od spodaj je bilo videti, kako je korakala po strmih uličicah vasi cela vrsta ljudi oblečenih v narodne noše pestrih barv. Hribovci so bili namenjeni proti šoli, pred katero je igral orkester glasbenikov-amaterjev. Zopet smo videli plesanje »kola« in slišali vesele pesmi. Tisti, ki so že volili, niso odhajali, temveč so ostali tukaj. Proti poldnevu je že vesela in praznujoča množica pela in plesala ne samo na prostoru pred šolo, temveč po vseh sosednih ulicah. Kmetje so prihajali na vo-' lišče s celimi družinami, ki so štele včasih 10 ali celo 15 članov Psi obrazi so bili slovesni in veseli.
Učitelj Dimitrij Marinov je rekel: »Vam tujcem je težko razumeti, zakaj so volitve za nas tako veselje, zakaj smo s tako nepotrpežljivostjo čakali tega dne. To so za nas prve resnične volitve, resnične svobodne in demokratične. To je dan, o katerem smo sanjali stoletja.«
Te besede starega učitelja so nam prihajale na um še večkrat na ta slovesni dan za bolgarsko ljudstvo, ko smo povsod naleteli na veselo navdušenje in na ljudske množice, ki so se ob pesmih in glasbi pomikale proti voliščem, da bi izvršile svojo državljansko dolžnost.
Posebna dopisnika »Izvestij« v Sofiji Anisimov in Nikitin pišeta:
»Čim bolj se seznani človek z življenjem v Bolgariji, tem jasneje spozna, da je prišla vsa dežela v gibanje. Ljudstvo je polno navdušenja in vere v svojo bodočnost. Današnje volitve so velik trenutek v njihovi zgodovini. To razumeta sofijski profesor in preprost kmet.
Vendar so v Bolgariji tudi ljudje, ki niso zadovoljni z razvojem dogodkov in ki si žele nekaj drugega. Ti ljudje se nazivajo opozicija. Njihovi listi so polni pritožb, da v Bolgariji ni svobode, čeprav nihče tem listom ne brani, da pišejo kar hočejo, in čeprav nihče nikogar ne ovira pri tem, da zboruje, govori in izraža svoje mnenje. Vsak pošten opazovalec mora jasno ugotoviti, da je vlada Kimona Georgijeva zagotovila popolno svobodo volitev. Skupine in skupinice opozicije — pristaši Nikolaja Petkova, ki so se odcepili od Domovinske fronte, pristaši Mušanova, ki so vedno odkrito sovražili Domovinsko fronto, in pristaši Gičeva, ki so se v zadnjih dneh pridružili pristašem Nikolaja Petkova — so presenetljivo enotni v svojih napadih na Domovinsko fronto.
Nič ni bolj razumljivega: vse reakcionarne sile v Bolgariji so se združile v vrstah opozicije. Opozicija se proglaša za prvoborilelja demokracije in ima zdaj le en cilj — da bi preprečila razvoj prave demokracije v Bolgariji. Na nekem lepaku čitamo: »Opozicija ne želi, da bi Bolgarija napredovala., ampak želi, da bi nazadovali«. Opozicijske skupine lahko označimo najbolje za generale brez vojske. Morje ljudskega navdušenja jih bo naplavilo na breg kot umazane izvržke.
Opozicija je razširila temne govorice o odgoditvi volitev in je skušala volitve za vsako ceno sabotirati. To je izzvalo viharno ogorčenje ljudstva. Ljudstvo sovraži tiste, ki mu hočejo preprečiti, da hi moglo svobodno izbrati svojo skupščino.
V Bolgariji sva obiskala mnogo mest in vasi in povsod vsa bila priči te pravične jeze, ki jo občutijo enako kmetje v Dobrudži, pridelovalci tobaka v Omer-iagu, trgovci v Varni, rudarji v Perni-ku, tkalci v Gabrovem, gojenci vojaške Zj>le v Levkasu in uradniki v Sofiji. — °lgarsko ljudstvo je na volitvah enot n° in odločno izrazilo svojo voljo.
Beograd 19. nov.: Sofijski radio sporoča, da je v nedeljo popoldne glasovalo v Bolgariji že 70 do 85% vpisanih volivcev.
Sofija 18. nov. (Tanjug): Prvi vo-livni izidi, ki jih je sporočil sofijski radio, pričajo o veliki udeležbi volivcev tako v prestolnici kakor tudi v notranjosti dežele.
Do 15.30 je v prvem okraju Sofije glasovalo 55%, v tretjem 75%, v petem 60%, v šestem 65%, v četrtem do 15. ure 60%, v sedmem do 13.30 70%, v osmem 58%, do 16. ure je v drugem okraju glasovalo 65%, v devetem 78%, v desetem 80%, v enajstem 80% volivcev.
Po poročilih iz notranjosti dežele je do 17.30 v mestu Trnovo volilo 100%, a v okolici 95 do 100% volivcev. V popoldanskih urah je v Dragomanu glasovalo 95%, v Klisnri 91%, v Mramoru 100%, v Colakovičih 98% volivcev.
Sofija, 19. nov. (Tanjug.) Poročila, ki so prišla iz notranjosti kažejo, da je udeležba volivcev v posameznih krajih dosegla 100%; v trnovskem okraju 'je volilo do 12. ure 100%, v trnovskem okraju brez mesta do 3. ure 100 odstotkov, v mestu Omortagn do 3. ure 100%, v vasi Protogerovo (Momčilov grajski okraj) 100%, v vasi Botev (vra-čanski okraj) 100%, v vasi Tvrdici (belenjski okraj) 99%, v vasi Bela (burgaškii okraj) 99.9%, v vasi Borec (balčinskf okraj) 99%, v vasi Krušeno (sevlijevski okraj) 100%, v vaseh Mu-šačevo, Dabrovci in Dobrovište (okraj Pazarčik) 100%, v kraju Malo Petrovo (ruščanski okraj) 100%, v Belogranici, kjer je bilo pričakovati, da bo opozicija najmočnejša, in kjer je bil pred časom izvršen atentat neke gemetovske skupine, 90%, v okraju Pirdop do 12. ure 70%, v posameznih krajih tudi 90 odstotkov.
Moskva 19. nov. (Tass): Včeraj so bile v Bolgariji prve svobodne demokratične volitve v narodno ustavodajno sobranje. Bolgarsko glavno mesto je dobilo praznično sliko. Povsod so visele državne zastave in gesla, ki opominjajo volivce, da izvršijo svojo dolžnost in se aktivno udeležujejo glasovanja.
180.000 rimskih delavcev zahteva energične ukrepe proti nasilju monarhofašistov
Finančniki Mussolinijevega »pohoda« na Rim so še vedno senatorji — Delavci Fiatovih tovarn proti investiciji tujega kapitala
Rim 19. nov. (Tanjug): Splošni svet sindikatov v Rimu je izdal resolucijo, v kateri protestira v imenu 180.000 rimskih delavcev proti monarhofašističnim nasiljem in izgredom v Apuliji in v drugih pokrajinah Italije pa tudi v samem Rimu in zahteva, naj vlada izda energične ukrepe. V Bariju so delavci prekinili v znak protesta proti fašističnim nasiljem v okolici in v Bariju delo za pol ure. V tem času so bili po tovarnah protestni shodi proti neofašizmu.
Rim 19. nov. (Tanjug): V zadnjem času se množe izgredi in nasilja italijanskih monarhistov in fašistov Nedavno so imeli rimski monarhisti politično zborovanje. Monarhisti so blatili z obrekovanji Nennija in Tagliattija s tem, da so govorili neosnovane izmišljotine in laži. Vojaki zloglasne fašistične padalske skupine so nato izzvali nerede, v katere je morala poseči policija. Fašistični banditi so napadli avtomobil, v katerem so se peljali trije partizani, ki so jih oropali.
Rim 19. nov. (Tanjug): Po pisanju lista »Avanti« je visoki komisariat za sankcije proti fašizmu nezadovoljen s sklepom vrhovnega sodišča, ki je oprostil in pustil na položaju senatorje De-coellija, Cantarna, Gogia in Gazlinija ter admirala de Ravela.
Zdi se, da je bil admiral de Ravel odpuščen na intervencijo ministra za
mornarico de Curtena. Znano je, da so senatorji Cantarno, Gogi in Gaz lini financirali fašistični pohod na Rim ter bili predstavniki Mussolinijeve plutokracije Glede senatorjev Badoglia, Agnellija, Brezze in Brucca ni bilo še nobenega sklepa.
Turin 19. nov. (Tanjug): Po vesteh Agencije France Presse je v Milan dopotovalo zastopstvo newyorške trgovske zbornice zaradi vložitve ameriškega kapitala v Severni Italiji. To zastopstvo se je predhodno pogajalo v Rimu z velikimi italijanskimi industrijci.
Delavci tovarne Fiat so izglasovali resolucijo, v kateri se izražajo proti morebitnemu odstopu delnic podjetja tujim industrijcem.
Pred nedavnim sklenjeni italijansko-švicarski trgovinski sporazum ne more stopiti v veljavo, ker so ameriške oblasti stavile svoj veto.
Odlok zavezniških oblasti za aretacijo organizatorjev stavk
Rim 19. nov. (Tanjug): Zavezniške oblasti v Turinu so izdale odredbo, po kateri mora biti aretiran vsak, ki organizira delavske politične stavke. V severni Italiji je prišlo v zadnjem času do cele vrste stavk z zahtevami po zboljšanju življenjskih prilik in v znak protesta proti nasilju in izgredom monarhofašistov.
Sofija, 19. nov. Na predvečer volitev v Narodno sobranje je bilo v sofijskem Narodnem gledališču veiiko domovinsko-frontovno voiiv.no zborovanje, na katerem sta govorila vojni minister Damijani Velčev in ustanovitelj Domovinske fronte Georgij Dimitrov. V svojem govoru je Georgij Dimitrov med ostalim izjavil:
»Pred nami je velika naloga, da izvolimo resnični in ljudski parlament na osnovi svobodnih demokratičnih volitev, ki bodo tudi na zakonodajni način utrdile pridobitve 9. septembra tako, da bo naš narod postal gospodar svoje lastne usode in da ne bo več dovolil povratka nazaj v mračno in sramotno fašistično preteklost.«
V svojem govoru je Dimitrov poudaril, da ustreza program Domovinske fronte življenjskim in realnim interesom bolgarskega ljudstva, tako delavcev, kmetov, ljudske inteligence, uradnikov, armade in mladine. Toda Domovinska fronta ni šla na volitve samo s svojim voliv-nim programom, ampak tudi s pozitivnimi dejanji, z doseženimi uspehi, storjenimi v korist ljudstva od zgodovinskega 9. septembra do danes. Dimitrov de nadaljeval: »Vsakdo, ki noče zapreti oči pred dejstvi in se pregrešiti, mora priznati, da Domovinska fronta ni samo rešila naše dežele nacionalne katastrofe, da ni samo rešila dežele notranje medsebojne borbe, kaosa in anarhije, temveč je v času svoje enoletne uprave dosegla vrsto važnih uspehov, ki odpujhjo novo razdobje v zgodovini naše domo' vine, razdobje domovinsko-frontovne 'demokracije.«
Za tem je Georgij Dimitrov ožigosal opozicijo in izjavil; ^Opozicionalci nastopajo proti Domovinski fronti in nje' nemu programu, proti njenemu osvobodilnemu in rešilnemu delu za Bolgarijo — proti delu 9. septembra.«
Ko je govoril o obnovi države, je med drugim izjavil: »Ljudstvu je neogih no potrebna hitra obnova gospodarstva, povečanje proizvodnje blaga, ki je najpotrebnejše.
Dežela mora urediti svoj mednarodni položaj in skleniti dostojen in trajen mir. Komunisti niso sanjači, temveč realni politiki, oni se vedno prilagodijo realnim pogojem in odnosom družbenih sil. V vsakem svojem dejanju se komunisti ravnajo p.o realnih življenjskih interesih ljudstva ’ in po splošnih nacionalnih interesih dežele v vsakem danem momentu. Zaradi tega se komunisti čutijo dolžne, da pred ljudstvom govore odkrito o pravem stanju. Kategorično izjavljamo, da realni interesi Režete in ljudstva v sedanjem času zahtevajo utrditev demokratičnega režima s svobodno izvoljenim parlamentom. Odločno zanikamo izzivalne izmišljotine, ki jih širi zlonamerna opozicija in tuji agenti, da bo po volitvah Bolgarija kot sovjetska republika priključena Sovjetski zvezi. Skupno z našimi zavezniki v Domovinski fronti smo za svobodno, demokratično in neodvisno Bolgarijo.
Posebno velik uspeh je dosegla Ljudska fronta v Jugoslaviji. Več ko 90 % volivcev je glasovalo za Ljudsko fronto proti reakcionarni opoziciji, ki je kot naša bojkotirala volitve Vsi svobodoljubni narodi pozdravljajo maršala Tita
>De Gauile [e mislil, da se bo lahko izognil osnovnim načelom demokracije« — je izjavil Louis Saillant
Nova francoska vlada mora biti v skladu z voljo ljudstva
zaradi te slavne zmage. Bolj kot vsak drug narod, ima naše ljudstvo razlog, da se veseli nad sijajno zmago Ljudske fronte v bratski Titovi Jugoslaviji. Njena zmaga je naša zmaga, ker bo ona še bolj utrdila naše prijateljstvo, demokra' cijo in mir na Balkanu.
Naša zunanja politika se lahko kratko in jasno formulira takole: Politika nove Bolgarije je politika miru, prijateljstva in sodelovanja z vsemi svobodoljubnimi demokratičnimi narodi, Bolgarija je iskren pristaš mednarodne brganizacije miru in varnosti, katere osnove so bile postavljene v San Franciscu. Osnovne linije bolgarske zunanje politike so: ne-razdružno, iskreno in dosledno prijateljstvo s Sovjetsko zvezo, z velikim sovjetskim ljudstvom, našim dvakratnim osvoboditeljem.
Naše ljudstvo je polno globokih občutkov zahvale in iskrenega priznanja- do bratske Sovjetske zveze in njegovega genialnega voditelja generalisima Stalina za osvoboditev Bolgarije iz nemško-faši-stičnega suženjstva, za ogromno moralno, politično in materialno pomoč, ki jo Sovjetska zveza daje pri gospodarski obnovi Bolgarije in ureditvi njenega mednarodnega položaja.
Naša zunanja politika je politika naj-prisrčnejših bratskih odnošajev z novo federativno Jugoslavijo, politika edinstva slovanskih narodov za zaščito njihove svobode in neodvisnosti proti vsakemu napadu. Istočasno je zunanja politika Domovinske fronte usmerjena odločno in dosledno k ustvaritvi dobrih odnosov z našimi sosedi, v prijateljstvu z vsemi miroljubnimi narodi in predvsem z ljudstvi Zedinjenih držav in Velike Britanije.
S polno odgovornostjo izjavljam, da je samo Domovinska fronta zmožna vzpostaviti in zagotoviti skrajne in normalne prijateljske odnose med Bolgarijo- z ene strani in Ameriko in Veliko Britanijo z druge, zakaj edino ona predstavlja velikansko večino bolgarskega ljudstva, samo ona more v najkrajšem času obnoviti in utrditi gospodarstvo v deželi, samo ona vodi iskreno in dosledno zunanjo politiko. Pri reševanju notranjih in mednarodnih vprašanj Bolgarije smo komunisti pripravljeni, da delamo skupno z vsemi iskrenimi in poštenimi ljudmi, ki želijo delati pri izgradnji nove demokratične Bolgarije.
Ni je in ne more biti nobene sile, ki bi mogla odvrniti naše ljudstvo z njegove edino pravilne poti, poti Domovinske fronte. Domovinska fronta bo tudi v bodoče ostala in bo prebrodila vse težave in vanjo se bodo izlivale vse nove poštene, protifašistične in patriotske sile našega ljudstva. Bolgarsko ljudstvo dobro ve, da ni, niti da ne more biti drugih družbenih in političnih sil razen Domovinske fronte, ki bi mogle krepko in suvereno delovati pri demokratični preureditvi, gospodarski obnovi in razvoju dežele in pri povoljni ureditvi našega mednarodnega položaja. Bolgarsko ljudstvo, ki je preveč trpelo pod izdajalci in tujimi agenti in ima ogromne izkušnje iz preteklosti ne bo nikdar pod nikakršnim pritiskom izpusti’o svoje usode iz svojih močnih rok.
Naprej k vseljudski zmagi nad reakcijo in sovražniki nove Bolgarije!«
Pariz, 19. nov. (Tanjug.) Reuter poroča: Louis Saillant, predsednik narodnega sveta odporniškega pokreta je v kritiki ob priliki vedenja generala de Gaullea izjavil sledeče: »De Gauile je mislil, da se bo mogel iiogniti osnovnim načelom demokracije. Toda ne bo se jim mogel izogniti in končno bo tudi sam uvidel, da to ni mogoče. Njegovo vedenje proti Komunistični partiji ni z ničemer opravičljivo. Ne izziva le velikega začudenja v diplomatskih krogih in zlasti pri Sovjetski zvezi, temveč kaže tudi pomanjkanje razumevanja za važnost francoske Komunistične partije, ki je na volitvah dobila več kot 5 milijonov glasov.
Pariz, 19. nov. (Tanjug.) 16. novembra so 6e sestali komunistični poslanci, med katerimi je bil tudi Maurice Thorez s socialističnimi poslanci. Komunist Flo-rimont Bonte je izjavil novinarjem: »Nikomur jne bomo dovolili, da bi se pod kakršnim koli naslovom igral z našo stranko in z našo častjo. Za obrambo naše stranke se bomo borili do zadnje kaplje krvi.«
Na sestanku komunističnih poslancev pod predsedstvom Jacques Duclosa je glavni tajnik Komunistične partije Maurice Thorez govoril o podvzetih ukrepih v namenu, da se pospeši sestava vlade, ki bo odgovarjala željam ljudstva, izraženim z izidom glasovanja.
De Gauile je v svojem govoru še enkrat žalil Komunistično partijo
Pariz, 19. nov. (Tanjug.) AFP poroča, da je de Gauile po vrnitvi mandata za sestavo vlade imel po radiu govor, čeprav mu je predsednik ustavodajne
skupščine Gouin svetoval, naj po parlamentarnih tradicijah ne govori pred ponovnim sklicanjem skupščine.
De Gauile je v svojem govoru znova poudaril, da je smatral za potrebno, da osebno dodeli ministrska mesta v vladi, ki bi jo on osnoval.
Po njegovem govoru je bil 18. nov. sestanek političnega urada Komunistične partije Francije pod predsedstvom glavnega tajnika Thoreza. Politični urad je po proučevanju političnega položaja, ki je nastal po govoru, ki ga je v nasprotju z demokratičnimi tradicijami imel po radiu predsednik vlade o ostavki, soglasno smatral, da ta govor znova potrjuje in še povečuje žalitev, storjeno Komunistični partiji Francije z njenimi 5 milijoni volivcev, ki ravnajo z njimi kot »z nižjimi državljani sumljivega narodnega duha«.
Ker general de Gauile ni več sposoben, da bi sestavil vlado narodne enotnosti, izjavlja politični urad, da komunistični narodni poslanci v ustavodajni skupščini ne bodo glasovali zanj. Politični urad je sklenil, da bo nadaljeval s svojimi napori v namenu, da sestavi vlado, ki bi odgovarjala narodni volji izraženi na volitvah.
Sestanek zastopnikov treh velikih francoskih strank
>Pariz, 19. nov. (Tanjug) Kakor poroča AFP, je bil za 18. november sklican sestanek zastopnikov treh velikih strank, komunistične, socialistične in stranke narodnega republikanskega gibanja, na katerem so sklepali o vprašanjih izvolitve novega predsednika vlade, o katerem bo odločila ustavodajna skupščina.
Narodno osvobodilna pokreta v Indoneziji" in Indokinl sta prava ljudska pokreta
piše omenjeni
Moskva, 19. nov. »T r u d«, glasilo sovjetskih sindikatov naglaša v svojem komentarju o narodnih pokretih v Indoneziji in Indokini, da sta to prava ljudska pokreta, ne pa delo Japoncev. »Nizozemci in drugi monopolisti, ki čuvajo svojo kolonialno oblast, skušajo očrniti pokret za osvoboditev kolonialnih narodov in eovorijo, da so te pokrete povzročili Japonci.«
List pravi, da nima borba ljudstva v Indokini in Indoneziji za svobodo in neodvisnost ničesar skupnega z mahinacijami japonskih imperialistov. »Napredni demokratični elementi narodov v raznih državah, zlasti delavci izražajo svoj stud in nezadovoljstvo z uporabo angleških in nizozemskih čet ter ameriškega orožja za udušitev narodno osvobodilnega pokreta pod-
jarmljenih narodov« list.	*
Surabaja pod indonezijskim ognjem
Surabaja, 19. nov. (Tanjug.) Po vesteh AFP so vse radijske postaje osrednje in vzhodne Jave dajale navodila za organiziranje odpora. Radio Surabaja daje navodila v strateškem pogledu. — V angleškem uradnem poročilu je javljeno, da je angleški okraj v Surabaji izpostavljen ognju pušk.
Severni del Indokine odrezan od juga
Saigon, 19. nov. Agencija Associated Press poroča, da so‘ prekinjene vse zveze med severnimi pokrajinami Indokine z mestoma Hanoy in Haifono ter južnimi kraji. Kitajci drže važno železniško progo Hanoy-Saigon.
Nemiri v Palestini
Preklicani dopusti angleških vojakov — Stavka židovskih mornarjev — Sodba ameriškega poslanca o anglo-ameriški komisiji za Palestino
Jeruzalem, 19. nov. (Tanjug) Radio Moskva poroča, da je položaj v Palestini še nadalje napet. Enote 6. padalske divizije v Tel Avivu so dobile ojačenja zaradi nemirov, ki so v mestu in pri katerih je bil 1 Zid ubit, 3 lahko, 10 pa težko ranjenih. V Tel Avivu je bila podaljšana policijska ura od 6 zvečer do 5.30 zjutraj.
Jeruzalem, 19. nov. (Tanjug) Dopisnik agencije France Presse poroča, da so vsi vojaki v Palestini, ki so na dopustu v sosednjih državah, pozvani, da se takoj vrnejo na svoja službena mesta. V Tel Avivu so delavske organizacije sporočile, da bo jutri dopoldne pogreb židovskih delavcev, ki so bili ubiti pri spopadu.
Aleksandrija, 19. nov. (Tanjug) Agencija United Press poroča, da je na tisoče židovskih mornarjev iz Palestine, ki služijo v britanski mornarici na vzhodnem Sredozemlju, stavkalo, tako da ves dan niso hoteli jesti v znak protesta ob priliki izjave britanske vlade o Palestini.
Washington. 19. nov. Clan ameriškega kongresa Emanuel Celler iz New Vorka je v svojem govoru pred poslansko zbornico izjavil, da je predlagana
anglo-ameriška komisija glede Palestine »samo nova burka«.
»Predsednik Truman je nespretno padel v to britansko zanko,« je dejal. »Odlaganje je bilo vedno značilno za britanske vrhove, kadar se želijo izmakniti rešitvi vprašanj.« Celler je opisal Attleeja in druge člane britanske vlade kot prav tako »imperialistične«, kakor so bili njihovi predhodniki«, in jih obtožil, da so saboterji židovske narodne domovine.
Salazarjeve »volitve«
Lizbona, 19. nov. (RLP). Na nedeljskih parlamentarnih volitvah je diktatorska Salazarjeva vlada kljub vsemu terorju dobila le 56% glasov. Opozicija, katere delovanje je že dvajset let onemogočeno, na volitvah ni mogla nastopiti.
Lizbona, 19. nov. (Tanjug). Kakor poroča United Press, so bile zgradbe v Lizboni oblepljene z lepaki, na katerih je bila slika okovane republike z gesli: »Nikar ne pojdite na volišče, volitve ne bodo svobodne!« Na nekaterih krajih je prišlo do spopadov med policijo in ljudstvom.
Občinske volitve na Norveškem
Oslo 19. nov. Na Norveškem bodo 3. decembra prve občinske volitve po izbruhu vojne.
Uredba o prijaviti in odjavni dolžnosti prebivalstva
OBVESTILA
Dne 24. oktobra 1945 je stopilo v v-aljavo Hredba ministrstva za notranje zadevo o prijavni in odjavni dolžnosti prebivalstva. Ne zadostuje, da se s predpisi te uredbo s oz mi nijo le krajevni oz mestni odbori, ki poslujejo kot prijavni uradi, in drugi organi nagradne oblasti, ki skrbijo za njeno izvajanje. To uredbo morajo poznati tudi posamezniki, da bodo v redu opravljali predpisane prijave oz. odjave, kadar spremenijo stanovanje ali bivališče, ali kadar dajejo stanovanje oz. prenočišče drugim.
V pogledu prijavljanja in odjavljanja predpisuje Uredba posebne dolžnosti za stalne in začasne prebivalce, ki morajo sami opraviti predpisani postopek in tudi sami odgovarjajo za opustitve prijave oz. odjave, dočim nalaga prijavno dolžnost za prehodne oz. potujoče stanovalce stanodajalcem, kakor n.	pr. lastnikom	in upravi-
teljem hotelov, gostiln, ki imajo prenočišča, in zasebnikom, ki sprejmejo kakega stanovalca	pod	streho.	Sami pa se morajo prijaviti	in	odjaviti	oni prehodni	stanovalci,
ki stanujejo v lastnih prenočevalnih napravah kot šotorih, taborih, na vozeh ali avtomobilih. Če pa osebe, ki jih veže prijavna dolžnost, same ne predložijo v predpisanem roku prijave oz. odjave, mora to storiti stanodajalec oz. hišni lastnik, upra vitelj	ali	lastnik	zemljišča, ki	je dovolil
potujočim prebivalcem, da si postavijo na njegovi zemlji lastne prenočevalne napravo. Za prijavo oz. odjavo so torej soodgovorni stanodajalci. Zato se morajo vselej prepričati, ali so njihovi stanovalci zadostili prijavni dolžnosti, da se izognejo kazenskim posledicam.
Osebe, ki so sprejete v bolniško oskrbo zaradi zdravljenja v bolnišnici ali sanatoriju, dijake, sprejete v dijaške domove, internate in podobno, kakor tudi osebe, nastanjene v drugih zavodih, prijavlja in odjavlja uprava dotičnega zavoda. Upravitelj-stva zavodov morajo prijavljati in odjavljati ti^li osebje, ki je zaposleno v zavodn, če stanuje v zavodu ali v zgradbah, ki spadajo k zavodu.
Vs e osebe, ki spremenijo svoje bivališče oz. stanovanje in ki nameravajo v novem kraju ali stanovanju bivati stalno ali začasno več kot 30 dni, morajo pri odhodu oz. izselitvi predložiti predpisano odjavo prijavnemu uradu, v čigar območju so doslej bivali, ter predložiti prijavnemu uradu, v čigar območju se naselijo, predpisano prijavo o naselitvi oz. vselitvi v novo stanovanje.
Osebam, ki zapustijo svoje stalno ali začasno bivališče iz katerega koli razloga za manj kot 30 dni, se ni treba odjaviti pri pristojnih prijavnih uradih, so pa seveda zavezani prijavni dolžnosti kot prehodni ali potujoči stanovalci povsod, kjer koli se med tem časom nastanejo. Samega prihoda v kak kraj, kjer se kdo zadrži preko dneva in kjer že ponoči odpotuje, pa ni treba prijaviti. Prijavna dolžnost je namreč vezana le z dejstvom nastanitve, to je uporabe stanovanjskih prostorov v svrho prenočevanja, odložitve prtljage in zadržanja.
Glede na trajanje bivanja v kakem kraju, je treba razlikovati stalne, začasne in prehodne oz. potujoče stanovalce. Za stalnega stanovalca se smatra oseba, ki se je naselila v kakem kraju z namenom, da tam stalno biva, ker opravlja določen poklic, izvršuje kako obrt ali pa iz kakega drugega razloga ne namerava v bližnjem času sjfre-meniti svojega bivališča- Osebe, ki se naselijo v kakem kraju v namenu, da tam začasno bivajo in sicer več kakor 30 dni, se smatrajo začasne prebivalce, kakor n. pr. dijaki, ki posečajo izven svojega stalnega bivališča šolo ali tečaj, državni uslužbenci, ki so zaposleni zunaj stalnega službenega mesta pri delu, ki traja več kakor 30 dni itd. Osebe pa, ki bivaj« v kakem kraju le mimogrede, ali pa tudi nekaj časa, vendar ne več kakor 30 dni, opredeljuje uredba za prehodne ali potujoče stanovalce Med te spadajo n. pr.:	potniki, osebe, ki zaradi
opravka za krajši čas zapustijo svoje stalno ali začasno bivališče in se nastanijo v kakem drugem kraju.	4
Prijaviti in odjaviti se morajo vse osebe brez ozira na spol in starost. Osebe, ki spadajo v družinsko skupnost mora prijavljati in odjavljati družinski poglavar.
Dokler se ne izvede normalizacija v prebrani, se dajejo živila le proti nakaznici. Izdaja živilske nakaznice je vezana na prijavo. Brez potrdila prijavnega oblastva preskrbovalni urad živilske nakaznice ne more izdati. V primeru prometne nesreče, bolezni ali nenadne smrti je oblastvom, bolnišnicam in drugim ustanovam znatno olajšano poslovanje, čo je prizadeta oseba prijavljena in je znan veaj stanodajalec prizadete osebe. Številni zakoniti predpisi vežejo dosego kake pravioe ali pa izvrševanje pravice same na dejstvo bivanja v kakem kraju. Bivanje v kakem kraju brez prijave pristojnemu prijavnemu oblastvu je brez pravnih učinkov, čo se ne more posvedočiti s potrdilom pristojnega prijavnega urada, da je kdo prijavljen in vpisan v uradne raz-vidnice na način, kakor to predpisuje uredba o prijavni in odjavni dolžnosti. Krajevni NO mora pri sestavi volivnega imenika med drugim upoštevati tudi bivališče posameznega volivca. Kot uradno dokazilo za presojo vprašanja bivališča mu služijo predvsem podatki prijavnega urada. Po bivališču kake osebe se po zakonitih predpisih ravna krajevna pristojnost posameznih obla-stev, uradov in zavodov, kar pomeni, da oseba, ki ne biva v območju določenega oblastva, ne more dobiti pri tem oblastvu, ne potne dovolilnice, ne orožnega lista ali obrtne dovolilnice.
Narodnim oblastvom, ki jih sestavljajo od ljudstva samega izvoljeni predstavniki, je med drugimi dolžnostmi poverjena tudi skrb za zaščito življenja in imetja državljanov pred nemoralnimi dejanji posameznikov. To svojo nalogo morejo narodne oblasti uspešno vršiti le na ta način, čo Imajo natančen pregled o vseh osebah, ki se nahajajo na njihovem območju. 8 točnimi prijavami in odjavami je olajšano delo preiskovalnih organov.
*
Iz vsega tega jo razvidno, kako važna je dolžnost prijavljanja. Državljani, ki v redu izvršijo prijavne dolžnosti, pomagajo
sami narodnim oblastem in torej sodelujejo pri javnih nalogah. Koristijo pa seveda v prvi vrsti sebi, saj je delo narodnih oblasti v celoti le organizirana ljudska skrb za potrebe ljudstva samega.
Kako je urejeno samo prijavljanje!
Osebe, ki menjajo svoje bivališče, ki se torej selijo iz kraja v kraj ali ki se preselijo iz enega stanovanja v drugs stanovanje z namenom, da bivajo v novem kraju oz. stanovanju nad 30 dni, morajo izpolniti obrazce za prijavo oz odjavo ter jih v 24 urah po izselitvi oz. vselitvi oddati prijavnemu uradu. Svoj odhod oz. izselitev morajo prijaviti na posebnem Obrazcu za odjavo, prihod oz. vselitev v novo stanovanje pa prijaviti na obrazcu za prijavo. Obrazce dobijo pri krajevnih oz. mestnih narodnih odborih, ki imajo posebne prijavne oddelke ali urade, V večjih mestih so osnovane izpostave prijavnega urada za posamezne mestne predele, ki imajo dolžnost, da sprejemajo prijavne oz. odjavne obrazce, ter jih pošiljajo zaradi vpisa osrednjemu prijavnemu uradu. Državljane opozarjamo posebej na dolžnost, da morajo izpolniti pravilno in čitljivo vse rubrike prijavnega oz. odjavnega obrazca in da ne smejo navajati podatkov, ki ne odgovarjajo resnici. Navajanje neresničnih podatkov je kaznivo. Prekršitve sodi okrajno narodno sodišče z občutnimi kaznimi. Stanodajalci, kakor hišni lastniki, najemniki, ki oddajajo opremljene sobe v najem, morajo prijavni oz. odjavni obrazec sopodpisati in s tem prevzamejo tudi odgovornost za resničnost podatkov, ki jih je stanovaleo v obrazcu navedel. Za resničnost podatkov pa jamči seveda v prvi vrsti prijavljene oseba sama.
če bi se prijavni dolžnosti zavezana oseba stanodajalcu oz. hišnemu lastniku ne izkazala s potrdilom, da je opravila svojo prijavno oz. odjavno dolžnost, so dolžni stanodajalci, da v 48 urah od vselitve ali izselitve prizadete osebe izpolnijo prijavne ali odjavne obrazce sami in jih izroče prijavnemu uradu. Če bi prizadeta stranka iz katerega koli razloga ne hotela povedati svojih podatkov, ki jih je treba vpisati v obrazec, mora stanodajalec o tem neposredno obvestiti prijavno oblastvo, ki s pomočjo svojih organov pribavi podatke, oz. v primerih očitne nepokorščine napravi predlog za kaznovanje. Prijavna dolžnost pa ne zadene samo civilnega prebivalstva ampak tudi vojaške osebe, ki med trajanjem voja-. ške službe stanujejo zunaj vojašnic ali drugih vojaških prebivališč Vojaške osebe morajo pravtako izpolniti in oddati obrazce za prijavo oz. odjavo. Ob vstopu oz izstopu Iz vojaške službe se morajo odjaviti oz. prijaviti pri tistem prijavnem oblastvu, iz katerega okoliša se podajo na vojaško službo oz. v katerega okoli se iz nje vrnejo. Prijavnemu oblastvu morajo predložiti predpisane prijavne oz odjavne obrazce tudi osebo, ki kot potujoči prebivalci stanujejo v lastnih prenočevalnih napravah, kakor šotorih, taborih, kočah, ki so si jih začasno zgradili. Za pravočasno prijavo oz odjavo odgovarjajo te osebe same. Če pa lastnik zemljišča ve, kdo se zadržuje na njegovem zemljišču, mora prijavni oz. odjavni pbra zeo tudi podpisati, oz. se prepričati, če so se take osebe prijavile. V primeru, da prijava ni podana, jih mora prijaviti lastnik Zemljišča sam.
Stanovalce, ki se nastanijo v hotelu, ki imajo prenočišče, v bolnišnici, v internatu ali ki se nahajajo v kazenskih in podobnih zavodih, pa morajo prijavljati lastniki oz. upravitelji navedenih naprav. Za pravočasno prijavo oz. odjavo odgovarjajo torej lastniki in upravitelji teh naprav in zavodov. Lastniki oz. upravitelji hotelov in gostiln morajo voditi še posebni- evidenčno knjige, v katere je treba vpisati potujoče prebivalce. Toda knjiga je predpisana le za podjetja, ki se obrtoma bavijo r oddajanjem prenočišč. Prehodni stanovalci se prijavljajo oz. odjavljajo na posebnih obrazci h_ ki se razlikujejo od obrazcev, s katerimi so prijavlja ali odjavlja stalno ali začasno prebivalstvo. Prijavo oz. odjavo prehodnih stanovalcev je treba opraviti v 24 urah po prihodu oz. odhodu. Upravitelji hotelov in drugih prenočevalnih naprav morajo predložiti svojim gostom prijavne obrazce takoj ob prihodu in jih opozoriti, da tiskovine v redu in čitljivo izpolnijo Opaža se, da upravitelji hotelov na to okoliščino ne polagajo primerne važnosti Priporočljivo je, da izpolni prijavni oz. odjavni obrazec na podlagi podatkov gosta oz. stanovalca, upravitelj ali njegov pooblaščenem stanovalec pa obrazec podpiše. ,
Prijavna oz. odjavna dolžnost veže tudi tuje državljane, ki se prijavljajo oz. odjavljajo po istih obrazcih, kakor domačini. Izvzeti pa so diplomatski zastopniki tujih držav in oni inozemoi, ki poslujejo kot uradniki alt nameščenci pri diplomatskih in konzularnih zastopništvih, njihovi družinski člani in uslužbenci (n. pr. gospodinjske pomočnice) če so inozemci.
Kakor je že omenjeno, je uvedena prijavna in odjavna dolžnost v javnem interesu. Zato je pozvano prebivalstvo, da v svojo korist pravilno in v redu izpolnjuje dolžnosti, ki jih nalaga uredba o prijavni in odjavni dolžnosti. Uverjeni smo, da bo prebivalstvo s polnim razumevanjem upoštevalo novo uredbo.
TOVARIŠ!
Ali imaš naročnino za november in nazaj že v redu? Ce ne, poišči položnico in uredi to čimprej!
Uprava »LJUDSKE PRAVICE«.
OBVESTILO
Drugo zaščitno cepljenje proti d a vici in škrlatinki za predšolsko deco od 'i let dalje se vrši v Kranju v Zdravstvenem domu Okrajni dom soba št. 30.
V ponedeljek, dne 19. t. m. od pol 3 za
I. in II. kvart. <
V sredo, dne 2L t m. od pol 3 za III. in V. kvart.
V petek, dne 23. t. m. od pol 3 za IV. in VI. kvart.
Za šolsko deco pa istotam od 3—5 ure
V četrtek, dne 22. t. m. in ponedeljek 26. t. m. pa za VII. kvart t. j, Stražišče, od pol 3 za predšolsko deco, od 3—5 pa za šolsko deoo iz Stražišča na šoli v Stražišču-
Pridejo naj vsi otroci, ki so bili pred 4 tedni cepljeni ker je neobhondo potrebno dvakratno eepljenje.
IZID ANKETE O IZGRADNJI LJUBLJANSKEGA VELESEJMA
Ocenjevalna komisija je na svoji zaključni seji, dne 15. t. m. določila dospelim elaboratom naslednja mesta, nagrade in odkupe":
1. Projekt »IKa«, projektant ing. arh. Bla-ganje Dušan.
2. Projekt »PNO«, projektant ing. arh. Der-kovič Drago. Nagrada 5000 dinarjev.
3 Projekt »A«, projektant arh. Mesar Jože. ■Nagrada 4000 dinarjev.
4 Projekt »222 Bi, projektant dipl. tehnik Kuglič Prane. Nagrada 3000 dinarjev.
5. Projekt »LVS 1946«, projektant ing. arh. Bračič Hrvoje. Nagrada 2000 dinarjev.
6. Projekt »B«, odkup 1500 dinarjev.
7. Projekt »222 A«, odkup 1500 dinarjev.
8. Projekt »8«, odkup 1500 dinarjev.
9. Projekt »Zanos«, odkup 1500 dinarjev.
10. Projekt »& 5«, odkup 1000 dinarjev.
II. Projekt »Razstavni center«, odkup 1000 dinarjev.
12. Projekt »30. X.«, odkup 1000 dinarjev.
13. Projekt »&5 varijanta«, odkup 500 dinarjev.
14. Projekt »5 V«, odkup 500 dinarjev.
Ker je avtor najboljše ocenjenega projekta nameščenec velesejmskega urada in je vložil anonimen projekt s prošnjo, da ga komisija obravnava vzporedno z ostalimi projekti, ne da bi računal na podelitev eventuelno dosežene nagrade, se ta nagrada v znesku 8000 dinarjev porabi za odkupe. Projektanti nagrajenih elaboratov naj dvignejo nagrade od ponedeljka 19. t. m. dalje dopoldne v pisarni Ljubljanskega velesejma. Istočasno vabimo projektante elaboratov, ki so predlagani za odkup, naj se zglasijo v pisarni in dajo svoj pristanek.
Vsi elaborati bodo razstavljeni v ponedeljek 19. in torek "0. novembra od 15. do 18. ure v zasilni pisarni velesejma, hišica ob križišču Lattermannovega in Lipovega drevoreda.
VSEM TISKARNAM
Uredništvo mesečnega kataloga DZS — »Slovenski tisk« naproša vse tiskarno, naj mu sporoče naslednje podatke:
1. Ime tiskarne. 2. Točen naslov (telef. št.) 3. Ime lastnika in bivališče. 4 Vodstvo tiskarne in njih.. točne naslove. 5. Katere knjige, periodični tisk (časopise in častnike), muzikalijfc, zemljevide in reprodukcije so natisnili po 9. maju t. 1. pa do danes in kaj pripravljajo še do konca tega leta. Vsi navedeni podatki so uredništvu »Slovenskega tiska« nujno- potrebni.
Uredništvo mesečnega kataloga DZS »SLOVENSKI TISK«
Ljubljana, ministrstvo za prosveto (soba 64)
SPREMEMBA VOZNEGA REDA NA AVTOBUSNI PROGI LJUBLJANA—ŽIRI Na avtobusni progi Ljubljana—Žiri bo odhajal avtobus iz Ljubljane izpred velesejma od 20. t. m. od delavnikih od 13.15 uri (doslej ob 14.45 uri). Avtobus bo vozil od tega dne dalje preko Rateč in ne več preko Sore.
VSEM OBISKOVALCEM RAZSTAVE ŠTABA ZA REPATRIACIJO
Z ozirom, da jo razstava Štaba za repatriacijo v Ljubljani — Gosposka ul. 1 — še vedno dobro obiskovana, kar dokazuje, da je njena dokumentarna vrednost pravilno pojmovana in cenjena, se ista podaljšuje do nedelje 25. 11. 1945 vključno. Do istega roka je podaljšana tudi v ta namen polovična vožnja na dTŽ. železnici. .
Razstava je odprta od 8 do 12 ter od 14 do 19. Obiščite jo!
Štab za repatriacijo, Ljubljana Gosposka ul. l
Avtomobili - avtomobilski deli
Prijavite vsa motorna vozila in njih dele, katere je zapustil okupator na slovenskem ozemlju, Komisiji za ocenjevanje pri ministrstvu za lokalni promet.
Komisija bo uradovala: od 5. XI. do 25« XI. v Colju za mesto in okolico;
od 26. XI. dalje v Mariboru za mesto in okolica
Ne dopustite, da bodo avtomobili in njihovi deli skriti do svojega propada.
OPOZORILO REJCEM PRAŠIČEV Kljub jasnosti uredbe, ki je izšla pred kratkim, kakor smo napovedali, pojavljajo samovoljna tolmačenja in tako nekateri mislijo, da smejo zaklati vsakega prašiča, ki tehta manj kot 60 kilogramov, ker to da je »klavni prašič«, katerega uredba omenja. Vsak razumen* rejec tudi brez te uredbe prav dobro ve, da je zakol lažjega
prašiča čista gospodarska škoda za rejca samega, kajti zavrgel bi vloženi kapital še preden bi se mu obrestoval. Najtežja je zreja do težine ca. 60 kg, potem pa se prašič hitro zrnasti in donaša rejcu plačilo za vloženi trud in pičo. Vsako drugačno gospodarjenje je spričevalo slabega gospodarja ali pa kaže na družbi škodljivo sebičnost. Eno in drugo je treba izkoreniniti. Uredba žuga s kaznimi vsem tistim, ki bi jo hoteli tako ali drugače izigravati- Rejci naj si zapomnijo, da je v zvezi s prvo uredbo o prepovedi zakola prašičev še ve»dno v veljavi splošno določilo, da ne sme nihče zaklati prašiča, ki bi tehtal manj kot 60 kilogramov, pa naj bo to tak ali tak prašič in da je dopuščen le izjemoma zakol v sili z določnim dostavkom, da je treba predhodno vsak tak primer javiti pristojnemu živinozaravniku ali pooblaščencu, oziroma je to storiti po izvršenem zakolu v eili in predložiti stvarne dokaze, da je bil tak zakol v sili neodložljiv. Kdor bi delal drugače, bo kaznovan po zakonu, ki ga uredba predvideva.
Da ponovimo: nihče ne sme zaklati prašiča, ki bi tehtal izpod 60 kilogramov razen v sili, kar pa je treba javiti in utemeljiti.
Namen nekaterih protiljudskih zapeljivcev je vendar jasen. Oni zavajajo rejca ali sploh kmetovalca v taka m podobna dejanja, ki naj bi imela za posledico ostfc mere narodne oblasti, kar pa naj bi med ljudskimi množicami ustvarilo nezadovoljstvo. Resnično uslugo storijo torej kmetovalci samim sebi, če prišepetovalcem in lažiprijateljem pokažejo vrata, vaškim modrijanom te baže pa osolijo pamet s svojim treznim gledanjem ne samo z ozirom na lastno potrebe, temveč tudi z ozirom na dolžnosti, ki jih imajo od svojega naroda.
Dnevne vesti
Odbor osrednje ljudske univerze za okrožno mesto Ljubljana sporoča, da otvar-ja predavalno sezono danes, 20 novembra 1945 ob 20. uri v frančiškanski dvorani. Predaval bo tov. Košir Mirko in sicer: Razvojne faze v zgodovini slovenskega naroda.
Frančiškanski most v Ljubljani bo qd dne 21. XI. 1945 zaradi nujnih popravil za ves vozni promet zaprt do preklica. Promet se usmerja na Zmajski, Čevljarski oziroma Sv. Jakoba most.
Poziv dajalcem krvi! V torek, dne 20. XI. 1945 naj se javijo na transfuzijski postaji IV. Armije JA od 8—9.30 dop. zaradi oddaje krvi sledeči tov. dajalvi krvi: Lampret Zinka, Dobrunje 15; Bregant Vilma, Podgora 9; Cegnar Elza, Lampretova 5; Cimperman Rudolf, Tržaška 5: Crnelič Marij, Komanda aerodroma IV. Armije JA; Dečman Vili, Koroščeva 3; Dolenc Vera, Vrhovnikova 17; GermovšeJ; Josip, Vič — čuvajnica 390; Gorenc Cvetka. Rimska 1; Govednik Janez 12 c. II. bat. 1. brig. N. O.; Tov. Hajek Nada, SAB - Moste; Hudnik Ana, Vošnjakova 10; Jakopič Franc, Za gradom 4; Kelih Florijan, Sela; Kosirnik Vera. Celovška 128; Kralj Franc, Zaloška 43; Tov Kune Franjo, Domobranska 23; Lapajne Maruška, Tyrševa 8; Lenarčič Marinka. Wolfova 3: Masle Ljubo Križevni-ška 9-II; Medved Lojza, 'Tacen 12; Hendu-šič Marija, Trnov, pristan 4; Mohar Anica, Poljedeljska 13; Novak Mara, Vodovodna 39; Pavlin Stanka Medvedova 7; Pečnik Pankracij, I. bat. I. brig. N. O.; Petek Pavla, Selo 13; Pintar Anton, Gospodinjska 6 (Šiška); Ritopeeki Jovan Groharjeva; Slamnjak Ljubica. Groharjeva 22; 8eme Afika, Rimska 23. — Tov dajalci krvi naj prinesejo s seboj steklenico za olje in vrečico za sladkor!
Ifisbljanski naročniki!
Urejajte vsa naročila, plačila, odpovedi, spremembe naslovov in dostavljanja ter reklamacije 7,a »Ljudsko pravico« na Miklošičevi cesti 5.
UPRAVA.
Šolstvo
Izseljeniške učitelje za Francijo, Belgijo. Nizozemsko in IVestfaliJo potrebuje ministrstvo za prosveto pri NVS. Edini sprejemni pogoj je znanje tujih jezikov (francoščine ali nemščine). Službena doba prebita v izseljeniški službi bo dvojno šteta v pokojnino. Službeni prejemki izseljeniških učiteljev bodo urejeni sorazmerno z življenjskimi prilikam' « tujini Reflek-tanti naj pošljejo svoje prijave takoj in neposredno ministrstvu za prosveto — referentu za manjšinsko šolstvo.
Akademija za glasbo v Ljubljani razpisuje mesto bibliotekarja v svojstvu uradnika za VIII pol skupino. Prošnje naj se
Eošljejo rektoratu akademije za glasbo v jubljani.
Enoletna gospodarska šola pri trgovski akademiji. Dijaki(-inje), ki so so prijavi-li(-e) za vpis na enoletno gospodarsko šolo ze zbero v četrtek 22. t m- v poslopju trgovske akademije v dvorani, in sicer učenci z začetno črko A—J ob 8. uri; od K—P ob 11. uri in od R—Z ob 15. uri Spreje; majo se samo dijaki(-inje) katerih starši stanujejo v Ljubljani in ljubljanski okolici, ali v okrajih Grosuplje, Kamnik in Rakek-
PRESKRBA
TEŽKI DELAVCI prejmejo v času od 20. do vštevši 24. t. m. v vseh podružnicah Nabavljalne in prodajne zadruge po 2 dozi ribjih konzerv na odrezek št. NTD—8 »m« dodatne karte za najtežje delavce (karta za 8 teden).
KINEMATOGRAFI
KINO UNION: Sovjetski film »Deklici se mudi na sestanek«, tednik. Ob 17., 19., in 21, uri.
KINO SLOGA: Francoski film »Burja nad Parizom«, tednik. Ob 17., 19. in 21. uri.
»ESPLANADE«:	MARIBOR: Franco-
ski film »Junaki jutrišnjega dne«, tednik.
JAVNA BORZA DELA
potrebuje za poljska dola. kakor tudi za obnovitvena dola v nafti industriji aledečt delovne moči: 3 hlapca, 5 minerjev, 1 kle* parja, 8 orodnih kovačev. 2 stavbena kiju čavnlčarja, 1 železollvarja. 1 strojnega ključavničarja. 1 žičarja. * radtotehnike 2 pohištvena mizarja, 1 stavbnega mizarja 11 čevljarjev 1 samostojnega delovodja čev. stroke, 1 prešivnlca podplatov. 2 krojača, 56 zidarjev, večje število delavcev za obnovitvena stavbna dola, 24 tesarjev, 1 kleparskega vajenca in 1 vajenca za dežnike.
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE
V LJUBLJANI
Drama
Torek, 20, novembra: ob 20 uri: Cankar: »Za narodov blagor«. Red A.
Sreda, 21. novembra ob 20. uri: Zupan: »Rojstvo v nevihti«. Izven.
četrtek, 22. novembra ob 20. uri: Kor-nejčuk:	»Misija Mr Perkinsa v
deželo boljševikov«. Red Četrtek.
Petek, 23. novembra ob 19.30 uri: Cankar: »Za narodov blagor«. Predstava za ZMS.
Sobota, 24. novembra ob 20. uri: Mo-liere: »Šola za žene«. Sindikalna gledališka sobota. Red SB.
Nedelja, 25. novembra ob 15. uri: Škvarkin: »Tuje dete«. Izven. — Ob 20. uri: Čapek: »Mati«. Izven.
Danes, dne 20. t m., uprizori Drama Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« v režiji in inscenaciji Bojana Stupice. Predstava je za red A.
»Rojstvo v nevihti« — izven abonmaja. , Zaradi velikega zanimanja9 ki ga vzbuija dramatska reportaža Vitomila Zupana iz časov narodno osvobodilne vojne, bo dajala Drama jutri v sredo, dne 21. t. m., ob 20. uri »Rojstvo v nevihti« izven abonmaja. V izvrstni režiji in inscenaciji Bojana Stupice srečujemo na odru velik del našega ansambla v vlogah aktivistov in partizanov, kvesturinov in gestapovcev, ovaduhov, bele in plave barve, ter vrsto izredno posrečenih scen v fabriki, v jetnisaici in sredi gozda na bojnem polju V večjih vlogah nastopajo: Stane Sever, Vladimir Skrbinšek, Sava Severjeva, Slavko Jan, Lojze Potokar, Pavle Kovič, Ančka Levarjeva, Branko Miklavc, Savo Vrtačnik, Jože Gale.
Predstava za ZMS. V potek, dne 23. t. m., bo 19-30 uri uprizorila Drama Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«, ki pomeni doslej najvišji vrh med uprizoritvam mi Ivana Cankarja na našem odru. Delo je insceniral in postavil na oder Bojan Stupica.
Opero
lorek, 20, novembra ob 19.30 uri: A. P. Borodin: »Knez Igor«. Red B.
Sreda, 216 novembra ob 19.30 uri: A. Dvorak: »Rusalka«. Red C.
Četrtek, 22«, novembra ob 19.30 uri: B. Smetana:	»Prodana nevesta«.
Red D.
Sobota, 24. novembra ob 19.30 uri: N. Rimski-Korsakov: »Sneguročka«. Sindikalna gledališka sobota. S. A. Za red B bodo peli danes v torek ob 19.30 uri A. P. Borodinovo delo »KNEZ IGOR«, opero v štirih dejanjih s prologom (5 slikah). — Prevel N. Štritof. — Igor Svi-jatoslavič9 se verski knez — V. Janko, Ja-roalavna, njegova žena v drugem zakonu — L. Hussujeva, Vladimir Igorjevič, knezov sin iz prvega zakona — L Rakovec, Vladimir Jaroslavič, galicki knez, Jaroslavln brat — I. Anžlovar, Končak, polovski han
— A. Orel, Končakovna, hčerka hana Kon-čaka — M. Radev, Ovlur, polov6ki kršče-nec — M. Brajnik, Skula — L. Korošec, Je-roška — S. Banovec, Jaroslavina dojilja — N. Španova, Polovsko dekle — Š Neratova. Solo plešeta: S. Japljeva in D. Pogačar. — Prolog, I., II. in IV, dejanje: v mestu Pu-tivlju; III. dejanje: v polovskem taborišču. — Dirigent: dr. D. Švara. Režiser: P. Golovin. Asistent: F. Jamnik Scena: ing. E. Franz. — Vodja zbora: J. Hanc. — Načrti kostumov: D. Kačerjeva. Koreograf: P. Golovin.
V MARIBORU
Torek, 20. novembra ob 20. uri: Lin-hart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«. V proslavo 150 letnice Linhartove smrti. Premiera. Izven.
Sreda, 21. novembra ob 20. uri: Cankar: »Hlapec Jernej«. Red A.
RADIO
DNEVNI SPORED ZA TOREK 20. XI. 1945 6.39—6.45 Vojaške godbe na ploščah —
6.45—7 Ruske narodne pesmi — 7—7.15 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda —	7.15—7.30	Mascagni:	Predigra —
Leoneavallo:	Jutranjica — Popper:	Ma-
zurka — Granados: Španski ples — 7.39—8 Pisan glasbeni spored — 12—12.30 Lahka glasba — 12.30—12.45 Napoved čaeas poročila in pregled sporeda — 12.45—13 Saksofon solo —* 13—13.30 Skladbe za violino, violončelo in klavir — 13.30—13.45 Napoved časa, pregled tiska, objave in pregled sporeda —r 13.45—14.30 Koncert malega orkestra Radia Ljubljana, dirigent: Uroš Prevor^pk
— 14.39—14.45 Napoved časa in poročila —
14.45—15 Slovenske, 6rbsko in hrvaške pesmi
— J5 Poizvedbe — 17—17.15 Mozart: Diver-tiesement — Brahms: Valček — Engleman: Šest glasbenih slik — Respighi: Pesem — 17.15—17.30 Poučna odda! j a za mladino in pionirje — 17.39—18 Popoldanski koncert: Dvorak: Iz novega sveta, V. simfonija — 18—18.30 Oddaja o Sovjetski zvezi — 18.30— 18.40 Sovjetska lahka glasba —■ 18.40—19 Na harmoniko igra Albert Papler — 19—19.15 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 19.15—19.30 Valčki — 19.39—19.50 Partizanska ura — Dr. Kanoni: Partizan-sko zdravstvo — 19.59—20.05 Koncert Mariborskega vokalnega kvinteta (Prenos iz Maribora) —	20.05—20.30 Pester koncertni
spored — Izvajajo: sopranistka Mara Tiranova, Stanko Prek (kitara), pri klavirju Dana Poruftkova — 20.39—20.45 Operna glasba — 20.45—21.30 Mali orkestri na ploščah — 21.39—21.45 Pizzini: Pesem Dolomitov (eimf. pesnitev)	21.45—22	Četrt ure romunsko
glasbe — 22—22.10 Teme današnjega dne — 22.10—22.30 Koncert violinista Srečka Zalokarja, pri klavirju pianistka Hilda Horak-Domazetičeva — 22.39—22.55 Večer francoske orkestralne glasbe: D’Indi:	Simfonija ,za
klavir in orkester *- 22.55—23 Najnovejše vesti.
ANTON INGOLIČ:
PRED SONČNIM VZHODOM
' Naročnike iz Ljubljane ponovno prosimo, naj dvignejo knjigo v prodajalni
SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA ZAVODA V LJUBLJANI
Pred škofijo 6.
Rokopise gprejema uredništvo »Ljudske pravice«, Ljubljana. Kopitarjeva ul 6/III. ★ Telefon uredništva in uprave štev 23-61. 23-62 23-63 23-64 it Telefon dežurnega urednika St 23-62, telefonska
štev, za naročnino »Ljudske pravice« 30-30, Miklošičeva cesta 5 ★ Urejuje in odgovarja uredniški odbor ★ Tiska na »Ljudske oravice«.