Leto XX«, it« 194 ga«, srefta 17. decembra ftyfl*XX Cena cent« 7® • — U-M InaeratM oddelek: LJubljana, Jeva ulica 5 — Telefon 81-25, 31-2C Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42 Računi pu poŠt. ček- savodu: Ljubljana St. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa Ofla-se te Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblicita ItaHana S. A* Milano Uredništvo: LfsNJsns. Pucdmjeva nttca Stev. ft, telefon 31-22, 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza ttallana ed estera: Unkme Pnbbflciti (taDana 8. A- Milano Lungo combattimento presso Gazala Divisioni motorizzate e corazzate italiane lottano con estrema decisione inSllggendo alTavversario perdite in-genti - Nuovo attacco sull'isola dl Malta D Quartiere Generale delle Foree Ar^ia-te comunica in data 16 dicembre 1941/XX. fl seguente bollettino di guerra n. 562: Sui fronte di Aln E1 G".zala si 6 combat-tato ieri a lungo e con grande accanimen-to: sono stati ostinati e violenti gli attac-ehi a pili riprese condotti contro le nostre posizionl da fanteria e carri armati. Divisioni motorizzate e corazzate italiane, con concorso di grandi nnit& gennaniche, I>an-no lottato con estrema decisione infliggen-do alTavversario perdite ingenti: moltissl-nti mezzi mecanizzati e blindati incendia-tt e distrutti, numerosl prigionieri tra i qnall un comandante dl Brigata. Tentativi dl attacco contro nn caposaldo della Pip.z-za dl Bar d i a sono stati respintL I/avlazione tedesca ha Ieri abbattuto sel apparecchi nemici. Due apparecchi itallani non sono rientrati. Sulia citt& di Bengasi si č avuta an in-cursione aerea: due vittime; danni trascu-rabili. La notte seorsa l'aviazione Inglese ba bombardato Taranto colpendo non gravemente alcuni edifici; nessuna vittima tra la popolazione civile; la difesa controaerca prontamente entrata ln azione ha distrurto tre velivoli. Bombe Ianciate su Augmta e nella provincia di Brindisi non hanno reca-to danni. Nostre fonmazioni aeree anche stanotte si sono portate sugli obiettivi aereonavali dell'isola di Malta bombardandoli. Dolga borba uri Gazali Italijanske uiotorMrane in oklopne divizije se bore s skrajno odločnostjo, prizadevajoč sovražniku velike izgube — Nov napad na Malto Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 16. decembra naslednje vojno poročilo št. 562: Na bojišču pri Ain el Gazali so bile včeraj dolge in srdite borbe. Proti našim pehotnim postojankam in našim tankom so bili večkrat izvršeni trdovratni in siloviti napadi. Italijanske motorizirane in o klopne divizije so se s podporo velikih nemških edinic borile z izredno odločnostjo In so prizadele sovražniku znatne iz-gnbe. Zažganih in uničenih Je bilo mnogo oklopnih voz in zajetih mnogo ujetnikov, med njimi neki brigadni poveljnik. Po-sknsi napadov proti postojanki v Bardiji so bili zavrnjeni. Nemško letalstvo je včeraj sestrelilo šest sovražnih letal. Dve italijanski letali se nista vrnili. Na mesto Bengazi je bil Izvršen letalski napad, ki je zahteval dve smrtni žrtvi, dočim je bila povzročena škoda neznatna. Preteklo noč je angleško letalstvo bombardiralo Taranto in pri tem brez večje škode zadelo nekatera poslopja. Med civilnim prebivalstvom ni bilo nobene smrtne žrtve. Protiletalsko topništvo je takoj nastopilo in uničilo tri letala. Bombe, ki so bile odvržene na Augnsto in v pokrajini Brindisi, niso povzročile škode. Naši letalski oddelki so se tndi snoči podali nad letalsko-pomorske cilje na otoku Malti in jih bombardirali. Potopitev angleške križarke pred Aleksandrijo Berlin, 16. dec. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da je nemška podmornica pred Aleksandrijo napadla oddelek britanskih križark ter eno izmed njih potopila. Križarka, zadeta od torpeda, se je preklala na dvoje in se po siloviti eksploziji potopila. Nemško vojno poročilo Hude sovjetske izgube v krajevnih spopadih — Letalski napadi na cilje pri Sevastopolju in Vorošllovgradu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Pri Krajevnih bojih v več odsekih v d-nse fronte je utrpel sovražnik tudi včeraj hude Izgube. Bojna letala so bombardirala cilje pri Sevastopolju in na področju pri Vorošilovgradu, močni oddelki bojnih in strmoglavnih letal pa so posegli tudi v boji? nn kopnem. Na področju pri Volhovn, kakor tudi na ledeni cesti Ladoškega jezera so letala zadela z bombami oskrbovalne kolone ter jim prizadela znatno škodo. Na visokem severu so strmoglavim letala bombardirala železniške cilje na marmanski progi, kakor tudi protiletalske baterije in taborišča sovjetskih čet. V severni Afriki Je prišlo na področju zapadno od Tobruka ponovno do hudih obrambnih bojev. V protinapadu so nemško-italijanske čete razbile močne dele nasprotnika. Pri tem je bilo pripeljanih več sto ujetnikov, med njimi tudi en brigadni general, ter zaplenjenih ali uničenih večje Število oklopnih voz in topov. Nemška bojna letala so zažgala pristaniške naprave v pristanišču v Tobruku. DrugI napadi so bili naperjeni na važno železniško končno točko Abn Saidan v severnem Egiptu. Podmornica pod vodstvom kapitana poročnika Paulszena je napadla na vzhodnem Sredozemskem morju pred Aleksandrijo angleški oddelek križark in potopila s torpedom križarko, ki se je po silni eksploziji prelomila po sredini in izginila v nekaj mnutah pod vodo. Pri poletih £3bkih angleških letalskih sil nad Nemški zaliv in zasedene kraje na zapadu je sovražnik izgubil eno bombno letalo. Obisk maršala Mannerheima na Hangoeju Helsinki, 16. dec. d. Vrhovni poveljnik finskih oboroženih sil maršal Marinerhekn je včeraj v spremstvu finskega vojnega ministra generala Waldena posetil otok Ham-goe, ki so ga nedavno finske čete iztrgale iz boljše viške okupacije. Francoski prostovoljci na vzhodnem bojišču Pariz, 16. dec. d. Dopoldne je s posebnim vlakom odpotoval iz VersafiHesa nov kontingent francoske prostovoljske legije na vzhodno bojišče. V francoskem oddelku je poleg častniškega zbora več sto vojakov. Parada madžarskega rečnega brodovja BmBmpešta, 16. dec. s. Minister za narodno obrambo general Bartha je včeraj pregledal na Dunavu posadke flotilje, ki se je udeležila vojne z Jugoslavijo. Madžarske rečne sile so namreč, kakor že znano, izvršile vzdolž Dimava zelo pomembne zaščitne operacije za preskrbo goriva nemški vojski, ki je operirala v Jugoslaviji, udeležile pa so se obenem tudi pravih vojnih operacij, kakor na pr. zasedbe doka pri Bezdanu, obrambe pred sovražnim topništvom, preprečile srbski poskus s poplavljanjem široke pokrajine itd. S tem so si zaslužile visoko nemško pohvalo. General Bartha je oficirjem ln mornarjem, ki so se pri tem posebno izkazali, izročil razna odlikovanja. Poplavna katastrofa v Peruju Lima, 16. dec. d. Poplavna katastrofa v perujski pokrajini Ancachs, posebno pa v glavnem mestu Huarezu, je mnogo večja, kakor pa se je moglo presoditi po včeraj dospelih prvih poročilih. Kakor je bilo že javljeno, je zaradi zemskega usada neko jezero prestopilo bregove ter se razlilo preko velikega dela pokrajine Ancachs, kjer je posebno hudo trpelo mesto Huarez. V Huarezu so doslej izpod ruševin, blata in grušča izkopali že nad 500 mrtvih Nad 4000 oseb še vedno pogrešajo. Nad en kilometer širok poplavni val s 50 m visokim čelom se je razlil preko severnega dela mesta Huarez in ko se je voda raztekla, je bil ta mestni del pokrit s 6 m visoko plastjo grušča. Tako zvana pfjnameriška cesta je bila v oddaljenosti 50 km od Li- me na mnogih krajih zasuta z naplavinami. Termoelektrična centrala v zapadni Afriki Vlchy, 16. dec. d. Francoski uradni list objavlja odlok, s katerim se ustanavlja organizacija, ki bo v studijske svrhe zgradila termoelektrično centralo na Slonokoščeni obali. V tej centrali se bo izkoriščala toplotna razlika med toplo morsko vodo na površini ln hladnimi globočinskiml morskimi tokovi za proizvodnjo električne struje. Bolezen regenta Horthyja Budimpešta, 15. dec. s. O zdravstvenem stanju regenta Horthyja je bil izdan zdravniški bulletin, ld pravi, da je Imel regent zadnje dni mrzlico, zdravniki pa niso v skrbeh za njegovo zdravstveno stanje. Včeraj se je v splošnem zboljšalo. Regent bo moral ostati še nekaj dni v posrtelji. Komponist Guglielmi umrl Tivoli, 16. dec. s. V tukajšnji bolnišnici je umrl znani italijanski komponist Filip Guglieilmi. Biil je med pionirji italijanske moderne siimfonske glasbe. Ustvaril je tudi nekaj oper, med njimi »Atalo«, ki je doživela svojo krstno predstavo v Milanu leta 1884. V Italiji je prvič uveljavil neprekinjeno melodijo in naseli kompromis med staro italijansko opero in wagnerjansko dramo. Rodil se je pred 82 leti v Cepranu in je ves čas živ«! v Tivoliju. Obnovite naročnino! AMERIŠKA KRIVDA ZA VOJNO NA PACIFIKU Ugotovitve japonskega min« predsednika in zunanjega ministra na izrednem zasedanja japonskega parlamenta Tokio, 16. dec. (Domei) Ob 11. dopoldne je bilo z mikadovim prestolnim govorom formalno otvorjeno 78. izredno zasedanje obeh japonskih zbornic. Otvoritvenim svečanostim je prisostvoval predsednik vlade To j o skupaj z ostalimi člani kabineta. Navzoči so bili vsi člani obeh zbornic. Popoldne sta min. predsednik Tojo in zunanji minister Togo govorila o novem razvoju položaja. V otvoritvenem govoru je min. predsednik Tojo opozoril na upravičenost odobritve izrednih nujnostnih ukrepov zaradi izbruha vojne na Pacifiku. General Tojo je pri tem naglasil, da je Japonska vojno napovedala šele potem, ko je izčrpala vsa še možna sredstva za mirno poravnavo, pri čemer je storila več, kakor je mogla in pokazala prekomerno potrpljenje Navzlic temu so Zedinjene države japonsko potrpežljivost in previdnost tolmačile kot znak slabosti. Zedinjene države niso le odklonile upravičene japonske predloge, marveč so preko tega celo še umaknile svoje prvotne predloge Japonski. Predsednik Tojo je izjavil: »Ako bi Japonska pristala na ameriške zahteve, potem ne bi bila za dolgo vrsto let izjalovljena vsa njena neumorna prizadevanja za ustalitev položaja v veliki Vzhodni Aziji, marveč bi bila izgubljena tudi japonska zvestoba, ker bi bila Japonska prisiljena prelomiti svojo besedo, dano svojim zaveznicam, besedo o sodelovanju pri vzpostavitvi svetovnega miru. Pod nobenim pogojem Japonska tega ne bi mogla storiti. Ko so stvari dozorele tako daleč, je Japonska posegla po orožju, da zaščiti svoj prestiž.« V nadaljnjih svojih izvajanjih je Tojo obravnaval rezultate prvih dni sedanje borbe ter je izjavil: »Naše oborožene sile so naglo prodrle skozi glavne sovražnikove postojanke, in sicer v manj ko 10 dneh. Ameriško vojno brodovje, ki je imelo svoje oporišče na Havaju, je uničeno; glavna sila britanskega pacifiškega brodovja je razbita, zlomljena je obkoljevalna fronta okrog Japonske, katere odpornost je sovražnik precenjeval in o kateri je z namenom, ustrahovati Japonsko, toliko govoril. Ta fronta je na mnogih mestih prebita. Protijaponska obkoljevalna fronta je na nevarni poti k skorajšnjemu zloma« Nato je Tojo pozival k previdnosti, rekoč, da se bo morala borba nadaljevati tudi v bodoče. Zaradi tega naj se narod ne zastruplja po individualnih zmagah in slabi z individualnimi pojavi. Min. predsednik Tojo je izrazil svoje upanje, »da bodo mnogi milijoni narodov velike Vzhodne Azije razumeli resnične namere Japonske ter brez nekoristne opozicije rajši sodelovali kot naši partnerji v sveti nalogi izgradnje napredka velikega vzhodnoazijskega prostora«. Min. predsednik Tojo je nato z velikim zadovoljstvom ugotovil trdno povezanost držav trojnega bloka, ki se je izkazala z italijansko in nemško vojno napovedjo Ze-dinjenim državam, ter je končno z odobravanjem poročal o sodelovanju Siama na strani Japonske. Tokio. 16. dec. (Domei) Popoldne je na otvoritveni seji japonskega parlamenta govoril tudi japonski zunanji minister Togo, ki je med drugim izjavil, da je treba navzlic nasproti anglo-ameriški propagandi ugotoviti, da je vlada Zedinjenih držav prva izzvala Japonsko s svojim odločilnim in neizprosnim bojevitim stališčem. Vladi Zedinjenih držav in Velike Britanije sta bili tisti, ki sta oohodili gorečo željo Japonske po ohranitvi miru in jo tako prisilili v vojno. Togo je naglasil, da so morale Zedinjene države v teku dolgotrajnih pogajanj popolnoma natančno vedeti, kaj predstavlja skrajno meio. preko katere Japonska ni mogla iti. Nedvomno so Zedinjene države lahko predvidevale tudi posledice, ki so morale nastati s siljenjem Japonske preko te nedopustne meje. Nato je zunanji minister Togo dejal: »Ko bo prebivalstvo Amerike in Zedinjenih držav postopno zopet doseglo svoje duševno ravnotežje, upam, da bo mirneje presojalo vzroke sedanje vojne, da bo pravičneje presojalo japonsko-ameriška pogajanja, premotrilo zunanjo politiko Roosevelta in Churchilla ter končno razumelo, kje leže vzroki te vojne. Na ta način se bo približalo zaključku, da morata sedanji vladi Zedinjenih držav in britanskega imperija nositi zanjo vso odgovornost« Dotaknivši se japonskih odnosov s Sovjetsko zvezo, je zunanji minister Togo izjavil: »Ni nobenih izprememb v stališču cesarske vlade glede na stremljenje po za-jamčenju varnosti na severu, ki ne bi bile razčiščene že v teku prejšnjega zasedanja parlamenta. Kar se tiče Sovjetske zveze, je sovjetska vlada že ponovno naglasila svojo namero, držati se nevtralnostnega pakta z Japonsko.« vzdržen položaj HonMo Japonska ofenziva v polnem razmahu Kanton, 16. dec. (Domei) Japonska ofenziva proti britanski kronski koloniji Hong-kongu se nadaljuje z vso sila Japonsko topništvo obstreljuje neprestano s svojih postojank v Kav Lunu preko morske ožine nasproti ležeče mesto Victorijo ter britansko postojanko na hongkonškem otoku. Tudi japonsko letalstvo je neprestano v akciji V Hongkongu so bili na več točkah opaženi veliki požari, katerih ognjišča so posebno močna tudi v središču mesta Victo-rije. Bržkone so te požare zanetili Kitajci, ki jih je japonski napad docela demorali-ziral. Sanghaj, 16. dec. d. Službeni zastopnik japonskih oboroženih sil na Kitajskem, major Šioci, je opisujoč predstavnikom tiska borbo za angleško kronsko kolonijo Hong-kong izjavil, da mora zaradi trme nekakih 20.000 mož britanske kolonij ske armade trpeti poldrug milijon kitajskega prebivalstva v Hongkongu ter prenašati vojne grozote. Britanski kolonij ski oddelki so namreč iz bojazni, da ne bi še nadalje trpel njihov omajani prestiž, odklonili japonske ponudbe za častno predajo Hongkonga. Prebivalstvo v Hongkongu je zaradi tega izpostavljeno japonskemu obstreljevanju ter neprestanim letalskim napadom. Od ponedeljka zjutraj se obstreljevanje Hongkonga nadaljuje brez prestanka. Britanski guverner v Hongkongu je častno predajo odklonil, čeprav je vsakomur jasno, da je položaj Hongkonga postal brezupen, čim so Japonci zasedli nasproti ležeči polotok in mesto Kav Lun. Tokio, 16. dec. s. List »Niči Niču« doznava iz Kantona, da je mesto Hongkong zajela prava panika in da je spričo mnogih požarov, ki jih je povzročilo silovito bombardiranje topništva in japonskih letalskih sil, nastala včeraj v mestu prava zmeda. Kitajsko prebivalstvo beži na vse strani. Boji na Malaji Rim, 16. dec. s. Britanska poročevalska agencija poroča iz Singapura, da Japonci še nadalje vztrajno nadaljujejo svoj pritisk v severozapadnem delu Malajskega polotoka ter da so že vdrli v britanske obrambne črte. Bitke se sedaj razvijajo v južnem Kedahu, čegar meje so približno 150 km oddaljene od Taja. Položaj je po zatrjevanju britanske agencije zelo nejasen. Britanske čete baje vztrajno branijo ozemlje, toda Japonci, ki so bolje opremljeni in ld imajo popolno premoč v zraku, napredujejo. Stockholm, 16. dec. s. Po angleških informacijah iz Singapura se spričo pomanjkanja letal že kaže potreba po umiku vseh letalskih sil na Malajskegi polotoku proti Singapuru, kjer bi se bilo po angleškem mnenju še mogoče upirati obleganju v pričakovanju novih sil. Londonska poročila pa slej ko prej priznavajo, da je doslej pobuda še vedno na japonski strani in da se zavezniki skušajo upirati, kolikor le morejo japonski letalski premoči. Izkrcanje japonskih čet na Borneu Tokio, 16. dec. (Domei). Japonski glavni stan objavlja, da so se v prvih jutranjih urah japonske oborožene sile izkrcale na britanskem delu otoka Bornea. Izkrcanje se je izvršilo navzlic silovitemu viharju. Brzina vetra je znašala nad 20 m na sekundo. Izkrcanje je bilo izvršeno kljub sovražni obrambi. Angleži prosijo čangkajška za pomoč Sanghaj. 16. dec. d. Po poročilu iz Cung-kinga je tamošnji britanski vojaški ataše zahteval od maršala Čangkajška nujno pomoč, da bi mogle britanske čete vzdržati japonski pritisk na vseh točkah Daljnega vzhoda. Po tem poročilu je britanski vojaški ataše, general Dennis, zahteval: 1. Kitajske čete naj bi takoj izvršile protinapad v pokrajini Kvantung, ki leži nasproti Hongkongu. 2. Drugi napad naj bi kitajske čete izvršile na Siam. 3. Cangkajšek naj bi dal na razpolago tri svoje divizije, ki bi služile za obrambo Singapura in Ranguna. Nasproti tem zahtevam, pravi poročilo iz Cungkinga, pa je čungkinška vlada najprej zahtevala sklenitev Vojaške zveze z Veliko Britanijo in z Zedinjenimi državami, ker smatra to za osnovni pogoj, preden pristane na kake britanske zahteve. Vlada v Cungkingu hoče namreč preprečiti, da ne bi bile kitajske čete iztrošene v borbah za druge cilje in ne za obrambo kitajskih mej. V zvezi s tem je zanimiva ugotovitev, ki izvira s pristojnega mesta v Cungkingu, da se je prvotna anglo-ameriška pomoč Kitajski izpremenila sedaj dejansko v pomoč Veliki Britaniji. Letalski napadi na Filipine Sanghaj, 16. dec. d. S pristojnega mesta Javljajo, da so japonska letala v torek še pred zoro ponovno startala k napadu na Filipinsko otočje. Japonsko letalstvo je svoje napade v prvi vrsti usmerilo na ameriško pomorsko oporišče pri Olang-poju. V ponedeljek popoldne je japonsko letalstvo osredotočilo svoje napade na ameriško vojaško letališče Nicholsfield. Kakor javlja radijska postaja z Manile, so japonska letala metala bombe in s strelnim orožjem obstreljevala hangarje in na tleh razvrščena letala. Potopljen angleški parnik Tokio, 16. dec. (Domei) List »Jomiuri« poroča iz Šanghaja, da je vrhovni poveljnik ameriškega vojnega brodovja v Aziji priznal, da so japonski bombniki ob napadu na Filipinsko otočje v neki luki potopili britanski transportni parnik »Mahue« (3000 ton). Britanski parnik je služil evakuaciji britanskih državljanov iz Kitajske in drugih dežel vzhodne Azije. čiščenje na Guasnu Tokio, 16. dec. (Domei) Posebno poročilo japonskega glavnega stana objavlja okupacjjo amerišklega otoka Guam. Na otoku se sedaj uspešno nadaljuje uničenje preostalih ameriških oddelkov. V poročilu je nadalje rečeno, da so Američani po vsem videzu šele gradili svoje utrdbene naprave, ko so Japonci že pričeli svoje napade na otok. Komunike pripominja, da bi bila po vseh znakih sodeč utrditev otoka Guama s strani Zedinjenih držav v celoti dovršena v februarju prihodnjega leta. Ako bi bile ameriške utrdbe v polni meri zgrajene, bi japonski napad naletel na izredne težave, če bi se hotel končati z uspešno zasedbo otoka. Tokio, 16. dec. s. Japonski glavni stan objavlja, da so združene sile vojske in mornarice z uspehom dovršile zasedbo otoka Guam in da se sedaj živahno nadaljujejo operacije čiščenja. Japonci so ugotovili, da je ameriška posadka v zadnjem času skušala ojačati utrdbe na otoku, kar je razvidno iz nedovršenih obrambnih del ob zasedbi. Japonska zasedba je bila zelo težavna prav zaradi srdite obrambe, ki so jo Američani na otoku pripravili. Napadi na otok Wake Stockholm, 16. dec. d. Po poročilih iz Washingtona je bilo včeraj tamkaj objavljeno službeno poročilo admirali tete, v katerem priznava, da so ameriško vojaško oporišče na otoku Wake japonska letala dvakrat napadla. Posebno močan je bil drugi napad, pri katerem je nastopilo zelo veliko število japonskih letaL K temu poročilu ameriške admiralitete je treba pripomniti, da so v Zedinjenih državah na razpolago le prav skromna poročila o položaju na Tihem oceanu in sicer zaradi strogih omejitev v poročanju, ki so bile uveljavljene na Rooseveltov pritisk. Knox o ameriških izgubah na Havafu Lizbona, 16. dec. s. Iz Washingtona se doznava, da se je mornariški minister Knox po svojem povratku s Havajskega otočja razgovarjal poldrugo uro z Roose-veltom. Kasneje je Knox izjavil, da je ameriško brodovje pri japonskem napadu na Pearlharbourgh izgubilo eno oklop-nico in 5 drugih vojnih ladij. Padlo je skupno 2729 oficirjev in mornarjev, ranjenih pa je bilo 656 mož. Knox je dodal, da vse ameriške pomorske sile niso bile na svojem mestu, ko so japonska letala izvršila napad, ki je popolnoma presenetil, vendar pa ni pričakovati osebnih sprememb, dokler ne bo vse zadeve proučil predsednik. Tudi izgube letal so bile zelo velike in uničenih je bilo tudi nekaj lop na letališčih. Japonska oSenzivnost Berlin, 16. dec. s. »VSlkischer Beobach-ter« opozarja na poslednje zmage japonske vojske na kopnem ter poudarja, da so Japonci povsod v napadu in da imajo v rokah vse prednosti lastnih pobud. Tako pri Hongkongu kakor na Malajskem polotoku in na Filipinskem otočju so japonske čete, ki so se izkrcale, pokazale svojo premoč nad sovražnikom, ki so mu prizadele hude izgube. List dodaja, da je bilo doslej po obvestilih japonske admiralitete uničenih na Pacifiku 350 000 ton sovražnega brodovja. Medtem ko so sovražniki do včeraj izgubili 274 letal samo na Filipinih. so izgube japonskega letalstva neznatne. »Borsenzeitung« v svojem komentarju o voiaških dogodkih na Dalinem vzhodu poudarja, da skušajo Angleži po običajni taktiki zamegliti položaj, ki je zanje neugoden, s celo vrsti laži. Britanski propagandni organi zatrjujejo n. pr., da se na otoku Wake, ki so ga Jaoonci. kakor zrnno. že zasedli, ameriški odoor še vedno nadaliuie in da nmeriške ladje zasledujejo janonske podmornice, ki operiralo v vodah Malaiskega otočia. še bolj seveda lažeio Američani. Obe jaoonski bojni križarki. o katerih trdijo, da so iih potopili (gre križarki »Aruna« in »Kong«>. olo-veta še nadalie in uradni ianonski demanti je uničil tudi ta ameriški up. V drugem članku onozarja isti list na težkoče. ki so n»«t*le za Anglijo po izbruhu spopada na Tihem morju in v njenem vnlivnom nrv^nom^nia. da ie Nadaljevanje na 2. strani selo značilno dejstvo, da so se Indijci, ki prebivajo v Taju, takoj pridružili japonskim vojakom, ne da bi pri tem upoštevali verske, plemenske ali druge razlike, ker jim je samo za to, da napravijo skupno fronto proti Angležem Čeprav je to za sedaj samo epizoda, bi to dejstvo moglo jutri biti ogromnega pomena in vznemirjati britansko vlado glede na položaj v Indiji, ki ga sama za sedaj označuje samo še za težavnega. Japonske represalife proti Salvadorju in Kolumbiji Tokio, 16. dec. s. Finančni minister je odredil zaplembo vsega premoženja republik Salvador in Kolumbije. Obe ameriški republiki sta namreč napovedali Japonski vojno. Ameriška oporišča na Falklandskih otokih Buenos Aires, 16. dec. d. Po semkaj dospelih Informacijah je Velika Britanija odstopila Falklandske otoke na skrajnem južnem delu južnoameriške edine Zedi- njenim državam, ki nameravajo na njih urediti svoja oporišča. Ameriške čete so se baje že izkrcale na Falklandskih otokih. Američani zaplenili Švedsko ladjo Stockholm, 16. dec. s. Švedska vlada je formalno protestirala pri ameriški vladi zaradi zaplembe švedske ladje »Kungs-holm« v nekem pristanišču Severne Amerike. Aretacija visokega ameriškega funkcionarja Buenos Aires, 16. dec. s. Iz Severne Amerike prihaja vest, da je bil nenadoma aretiran severnoameriški visoki funkcionar Klishenger in sicer zaradi veleizdaje. Zdi se, da je Klishenger kriv samo tega, da je pokazal nekoliko smisla, ko se je v nekem pismu izrazil, da je ln da bo Roosevelt vedno bolj vzrok uničenja severnoameriške republike. Konferenca trojm iveze v Berlinu Izdelava načrtov za rešitev vprašanj v zvezi z razširjenjem vojne Berlin, 16. dec. s. Pod vodstvom zunanjega ministra von Ribbentropa so se včeraj sestali zastopniki velikih sil, ki so sklenile trojno zvezo. Na posebni konferenci so razpravljali o trajnem sodelovanju vseh treh sil glede na nova važna vprašanja, ki so se pojavila spričo skupne vojne z Anglijo in Ameriko. Na konferenca je Italijo zastopal veleposlanik Alfieri, Japonsko pa veleposlanik Ošima. Na nemški strani so na njej sodelovali poleg Ribbentroppa, veliki admiral Raeder, maršal Keitel in državni podtajnik letalskega ministrstva maršal Milch. Konference so se končno udeležili tudi člani posameznih komisij, kakor jih določa trojni pakt. V imenu nemške vlade je von Ribbentrop v svojem otvoritvenem govoru pozdravil zastopnike obeh zavezniških velesil in je nato podal že obsežen ekspoze o položaju, kakor je nastal spričo dogodkov zadnjih dni. Obeležil je probleme političnega, vojaškega in gospodarskega značaja, ki jih je treba rešiti, in opozoril na pomen tesnega sodelovanja vseh treh velesil za dosego skupnega smotra, končne zmage. Nato je govoril maršal Keitel, ki je v imenu nemške vojske pozdravil vojsko kot novo zaveznico in nato izrazil svoje občudovanje spričo velikih uspehov, ki so jih dosegle japonske oborožene sile na Tihem oceanu. Nazadnje sta govorila veleposlanik Alf-eri in Ošima, ki sta razložila stališči svojih vlad glele nastalih problemov in poudarila, da se njuni stališči povsem skladata s stališčem nem- ške države. Podrobno je bil nato določen načrt za rešitev nastalih novih nalog. Berlin, 16. dec. s. V zvezi z izrednim sestankom sil trojnega pakta piše list »Zwolf-uhr Blatt« med drugim: Navzočnost admirala Raderja ter maršalov Keitla in Milcha na tem izrednem sestanku. ki je bil včeraj v Berlinu, najbolj zgovorno prikazuje p^men in vrednost vojaških razgovorov ob tej priliki. Čeprav o tem podrobnosti niso znane, vendar ni težko uganiti, da bo seda i no srninih ust>ehih japonskega orožja na Pacifiku, prišlo do gotovih vojaških dogodkov, icaterih udarci ne bodo ostali brez vpliva na sedanji splošni strateški položaj na vseh bojiščih. Sam britanski radio je včeraj prpiznal. da so oborožene angleške sile v položaju, ki je mnogo težji od onega, ko je Hitler začel svoj pohod proti Poljski. Prvič se je seda i dogodilo, da je os v položaju, da mora resno zaposliti britansko brodovje. Vojna na Pacifiku predstavlja gigantsko breme za zaveznike. Sam nevyorški pojasnjevalec dogodkov pripominja glede na položaj zaradi izbruha sovražnosti na Pacifiku, ki je imel za posledico vstop 28 držav v vojno, da sedaj še ni mogoče napovedati, kako dolgo bo trajaj novi svetovni spopad, ki bo prav gotovo zelo dolg, da pa doslej doseženi uspehi Japoncev na tem področju ne bodo ostali brez vpliva na evropsko bojišče, ki bo slej ko prej odločilnega pomena za končni izid vojne. Sestanek Ciana In poglavnika v Benetkah Razgovorov se udeležuje več hrvatskih ministrov Benetke, 16. dec. s. Včeraj dopoldne ob 11.30 je prispel v Benetke hrvatski poglavnik. Skupno z njim so se pripeljali zunanji minister Lorkovič, finančni minister Košak, pravosodni minister Vuk, državni podtajnik zunanjega ministrstva Vrančič in državni podtajnik za javno varnost Kvater-ndk. Na beneški postaji je poglavnika sprejel zunanji minister grof Ciano v družbi predsednika italijansko-hrvatskega gospodarskega odbora grofa Volpija, hrvatskega poslanika v Rimu dr. Periča, zastopnikov krajevnih oblasti in funkcionarjev zunanjega ministrstva. Poglavnik je pregledal častno četo vojakov in se je nato z grofom Cianom odpeljal v neki hotel, kjer sta začela razgovore. Tudi v Trstu so poglavniku, ko je potoval proti Benetkam, priredili svečan sprejem. Pozdravili so ga prefekt, zvezni taj- nik in poveljnik obrambe. Na peronu postaje je pregledal častno četo vojakov. Benetke, 16. dec. s. Po prvem dopoldanskem setanku sta poglavnik in grof Ciano včeraj popoldne ob 15. pričela svoje razgovore. Popoldanski razgovori obeh državnikov so trajali do 18. ure. Tedaj so bili povabljeni k nadaljnjim razgovorom hrvatski zunanji minister Lorkovič, finančni minister Košak in pravosodni minister Puk ter hrvatski poslanik v Rimu Peric, predsednik stalnega italijansko-hrvatskega gospodarskega odbora grof Volpn, pooblaščeni minister Pietromarchi in italijanski poslanik v Zagrebu Casertano. Konferenca je trajala do 19.30. Na njej so bili obravnavani vsi politični in gospodarski problemi, ki se nanašajo na obe državi, ki sta povezani s tesnim prijateljsvom in intimnim sodelovanjem. Palestinski veliki muiti pri Duceju Simpatije arabskega sveta za cilje osi Rim, 16. dec. s. Veliki mufti iz Palestine je imel po sprejemu pri Duceju razgovor s sotrudnikom agencije Štefani. Na prošnjo mu je o sestanku z Ducejem izjavil: Imel sem priliko srečati v svojem življenju mnogo državnih glavarjev in mnogo visokih osebnosti po vsem svetu. Nihče ni napravil name tako globokega vtisa in si takoj osvojil vseh mojih simpatij in mojega občudovanja kakor Duce Italije. Ze sama njegova zunanjost, ki izraža energijo in živahnost, obenem pa prisrčnost in ljubkost v občevanju ter razumevaj očega duha v poslušanju in v odgovarjanju, me je takoj prevzela. Prav tako sem le redkokdaj v svojem življenju tudi med najbolj znanimi strokovnjaki za arabska vprašanja našel osebo, ki bi mi s tolikšno jasnostjo in s tako jedrnatimi besedami pokazala, da v celoti dojema in globoko razume vsa vprašanja arabskega sveta. Ne morem vam pojasniti podrobnosti o razgovoru, lahko pa rečem, da sem odšel iz Beneške palače z globokim prepričanjem, da sem v Duceju našel pravega in iskrenega prijatelja arabskih dežel, ki trpe pod angleškim jarmom. Vprašal sem tedaj mufti j a, piše sotrud-nik agencije Štefani, kakšne so težnje arabskih dežel, ki so pod angleškim jarmom. Veliki mufti se je nasmejal in se nato nekoliko obotavljal, preden je odgovoril, nato pa je dal razumeti, da njemu ni lahko govoriti o tem, niti se mu ne zdi primerno odgovoriti na to indiskretno vprašanje. Lahko vam samo rečem, je pripomnil, da so Arabcem skupno s silami osi skupni trije veliki sovražniki, s katerimi se nikdar ne bodo mogli sporazumeti: angleški imperij. Zidje in komunizem. Njihova največja želja je. da bi se z vsem svojim orožjem borili proti tem trem sovražnikom do končne zmage, ki bo zagotovila našim deželam ono popolno neodvisnost, katero že toliko let žele in za katero so že toliko žrtvovali v dobrinah in v krvi. Italija lahko računa na iskreno prijatelistvo in široko bratsko sodelovanje na vseh področjih z arabskimi deželami, ki so ji zemljepisno tako blizu in ki so nanjo vezani s tolikimi vezmi zgodovine, krl+ure m umetnosti Veliki mufti ie npto govoril o svojem kratkem bivanju v Rimu. Rim predstavlja, je dejal, zares sintezo zgodovine naše Proračun ljubljanske občine Predlog proračuna za L 1942 je mestni svet odobril v vseh civilizacije. Občudoval sem prekrasne spomenike iz vseh dob polnih 2000 let nazaj, ki se zde kot spojeni drug v drugega. Ti spomeniki pa niso zanimivi in vredni občudovanja samo zaradi svoje zgodovinske zanimivosti, temveč predstavljajo obenem prekrasno manifestacijo umetnosti in kažejo, da je italijanskemu narodu v krvi ljubezen za vse, kar je lepega in veličastnega. Nismo hoteli še nadalje zadrževati velikega mufti j a, pravi sotrudnik agencije Štefani, ker ni prišel v Evropo, da bi počival, marveč, da bi delal. Tajniki, ki so prišli iz Palestine, Iraka, Sirije, Libanona in Egipta, vsi živahno delajo pod njegovim vodstvom. Omejitev obratov v nezasedeni Franciji Vichy, 16. dec. d. Vlada je odredila, naj bodo v času od 21. decembra do 4. januarja 1941 zaradi pomanjkanja premoga zaprti vsi industrijski obrati izvzemši električnih central, rudnikov ter živilskih industrij. Izvzeti so tudi plavži in druge industrije, v katerih se ne sme prekiniti ogenj v pečeh. Aretacije Židov v Franciji Pariz, 16. dec. s. Pariška policija je po nalogu francoske vlade aretirala Žide, ki so prispeli v Francijo po 1. januarju 1936. Vsi ti židje bodo odposlani v posebna delovna taborišča ali pa na strogo zasebno bivanje. Španski delavci v Nemčiji Berlin, 16. dec. d. Iz Madrida poroča nemški poročevalski urad, da je odpotovalo v Nemčijo na delo nadaljnjih 494 španskih delavcev, med katerimi je 325 rudarjev iz pokrajine Huelva. 169 teh delavcev je bilo doslej zaposlenih v kovinski industriji v Madridu. Pobijanje korupcije na Kitajskem Nanking, 16. dec. d. Kitajska nacionalna vlada je s posebnim odlokom ustanovila izredno sodišče, katerega namen je, zasledovati in s tem pobijati korupcijo med uradništvom. Ljubljana, 16. decembra. Včeraj popoldne je imel mestni svet ljubljanski sejo, na kateri je odobril proračun ljubljanske občine za 1. 1942. Ob pričetku seje je župan dr. Adiešič počastil spomin nedavno umrlih veletrgovca in predsednika Združenja trgovcev Viktorja Medena ter ljubljanskega meščana, upokojenega zvonarskega mojstra Karla Kruši-ča. Njegove besede so mestni svetniki poslušali stoje ter počastili spomin pokojnikov z vzklikom »Slava«. Proračunska razprava Pred pričetkom razprave o proračunu je župan dr. Adleščč očrtal glavna načela, po katerih so bili sestavljeni osnutki proračunov za 1. 1942. V zadnjih šestih letih, odkar upravljamo mestno občino, je dejal župan, smo imeli zelo različne proračune. Vsi so pa odražali razmere v posameznih letih. Tako je tudi proračun za leto 1942 jasna slika svoje dobe. Pri sestavljanju proračuna smo imeli pred očmi dvoje: da delo mestne občine ne bo obstalo in ne zaostalo v škodo prebivalstva, in pa da gledamo tudi za zboljšanje razmer delavstva in mestnega usluž-benstva, kolikor pač zmore naš davkoplačevalec. Za izpolnitev raznih zahtev bi potrebovali vsaj 10,000.000 lir več, kar bi zahtevalo zvišanje mestnih doklad za 300%. Ljubljančani se sami zavedajo, da takih obremenitev ne zmorejo, tega pa ne dopuščajo tudi predpisi, zlasti zaščita najemnikov. Pač pa smo šli do skrajnih meja zmog-jivosti davkoplačevacev ter določili za napredovanje in povišanje prejemkov urad-ništva in za zvišanje delavskih mezd skupaj 4,500.000 lir ter ustregli vsaj do polovice vsem željam Mestna občina je pa največji konzument v Ljubljani in zato draginjo najbolj občuti. Med najtežjimi vprašanji naših gospodinjstev je kurjava in tudi v proračunu imamo stroške za kurjavo zeio zvišane. Uradništvo mora imeti vse potrebne pisarniške potrebščine, ki so se tudi podražile. Dne 6. decembra, je nadaljeval gospod župan, smo osnutke proračuna razgrnili javnosti po zakonu za pet dni. Vendar pa tudi naslednje dni nismo dobili prav nobene pripombe nitj pritožbe k proračunskemu osnutku kar se je zgodilo prvič v zadnjih šestih letih. Srce mi narekuje zahvalo zlasti vsem davkoplačevalcem, ki nosijo težka bremena ter so navzlic temu sprejeli naše predloge brez pomislekov. V tem vidim splošno uvidevnost, da se skušamo prilagoditi razmeram m omejiti svoje zahteve, da bomo brez hujših nezgod dočakali spet redne razmere mirnih časov in naglega napredja. Ako primerjamo žrtve in omejitve Ljubljane z žrtvami in katastrofami premnogih drugih mest v današnjih vojnih razmerah, bomo videli, da naše žrtve niso tako velike ter vsaj lažje znosljive kot drugod. S to zavestjo se Ljubljana pripravlja na skromno praznovanje božičnih praznikov. Revno dete v jaslicah nas bo spet opominjalo »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« Po tej najvišji zapovedi krščanske ljubezni praznujmo božič m čakajmo novo leto. Samo z izkazovanjem sedaj tako potrebne dejanske ljubezni do bližnjega bomo vredni dočakali veliki praznik miru. S to željo voščim vsej Ljubljani in vam, dragi tovariši, blagoslovljen božič in srečno novo leto Poročilo finančnega odbora Sledilo je poročilo mestnega svetnika dr Ažmana o proračunu mestne uprave za leto 1942. Poročevalec je kratko tolmačil sedmi proračun sedanje občinske uprave, ki je za 11% višji od lanskega, dasi je draginja narasla za več kakor 70%. Poročevalec je naznanil, da je finančni odbor na zadnji seji pretekli petek povišal proračun še za dva milijona lir, za res nujne izdatke tn sicer za mlečno akcijo, za Rdeči križ ln za povišanje delavskih mezd. Kritje za to povišanje bo mestna občina dobila v popravljeni trošarinski ln uvozni tarifi. Po kratkem tolmačenju proračuna mestne uprave je prišel na vrsto proračun mestnih podjetij za leto 1942 in se ti proračuni v vsakem mestnm podjtju sami uravnovesijo ter so za skoraj 11% višji od lanskih. Na kratko je poročevalec omenil tudi glavne podatke v specialnih proračun-nih mestne občine, to so proračuni raznih fondov. Končno je prečital najvažnejše spremembe v pravilniku o izvrševanju proračuna mestne občine za leto 1942. Predvsem je poudaril, da je treba po novem pravilniku nabave za nad 20.000 lir javno razpisati Na novo je določeno tudi po pravilniku, kdo se smatra za člana družine mestnega uslužbenca ln pod kakšnimi pogoji sme več članov iz družine mestnega uslužbenca biti zaposlenih v mestni službi. Predloženi proračuni so bili skoro soglasno odobreni. Proti je glasoval le m. s. Dolničar. Poročevalec finačnega odbora dr. Ažman je poroča] še o nekaterih tekočih zadevah trošarinskega odbora. Javna seja je bila končana ob 20., nakar je sledila tajna. Gospodarstvo Ureditev italijanskega vinskega trga Letošnji vinski pridelek v Italiji je v strokovnih krogih ocenjen na 32 do 33 bi. Pri tej količini pridelka je bila letina kvantitativno nekoliko bol'ša nego lani, ^enaar manjša nego v prejšnjih letih, in tudi manjša, kakor so se v poletju glasile cenitve. Z razpoložljivo količino je treba re-veda najprej kriti potrebo Oborožene Sile, obenem pa se mora rezervirati zadosten kontingent vina po zmernih cenah za potrebe civilnega prebivalstva. Določen cd-stotek pridelka, ki ga bo še predpisalo zunanje ministrstvo, pa je treba rezervirati tudi za izvoz, da se italijanskim vinom ohranijo zunanja tržišča. Končno pa re morajo določene količine rezervirati sa oe-stilacije. Da se kritje teh potreb zajamči v pravilnem razmerju, so bili, kakor smo že kratko poročali, izdani podrobni predpisi za ureditev vinskega trga, ki so stopili v veljavo 15. novembra. Težišče teh novih predpisov, je v stabilizaciji cene. Prejšnji mesec določene maksimalne cene bodo veljale vse leto do srede novembra prihodnjega leta ln se v tem času ne bodo spreminjale. Novi predpisi razlikujejo običajna vi;ia od plemenitih vin. Običajno vino je ono ra-mizno vino, ki ga troši'o široki sloji prebivalstva ln ima povprečno 10% alkohola. V okvi-u nove ureditve je bila za to vino določena maksimalna cena 21 lir za hekto-litrsko stopnjo alkohola, tako da znaša odkupna cena za 1 hI vina z 10 stopnjami alkohola 210 lir. če se upoštevajo še prevozni in kletarski stroški, davki in takse, dobimo v nadrobni prodaji ceno 4 lire za 1 liter za vino z 10 stopniami alkohola. Po predpisih morajo vinogradniki oddati v p0 sameznih mesecih določene minimalne količine pridelka, tako da bo trg preskrbljen skozi vse leto. Vinogradniki so odslej oproščeni, da bi oddajali Nacionalni družbi za destilacijo vina določen odstotek pridelka, kakor je to veljalo doslej (pri čemer se je odstotek od leta do leta spreminjal); zato pa mora vinogradnik od vsakega hektolitra vina, ki se proda, plačati 25 lir omenjeni družbi, ki kupi vino na svobodnem trgu. Za oceno in prodajo plemenitih vin, ki se običajno prodajajo v steklenicah, so izdani posebni predpisi. Za ta plemenita vina ro predpisane štiri kategorije cen od 2o0 do 480 lir za hI. Klasifikacija pa je pridržana odboru za cene. V skupino plemenitih vin je uvrščenih skupaj na 39 vrst belega in 50 vrst rdečega vina. Gornji predpisi, ki so stopili v vePavo 15. novembra, st že v rri" nem obsegu izvajajo. Gospodarske vesti = Prodaja biciklov in njihovih delov. Prijavljeni so bili razni prekrški pri prodaji biciklov in njihovih delov. Zaradi tega je Visoki komisariat odredil, da morajo počenši z 20 decembrom t 1. vsi prodajalci omenjenih predmetov izobesiti svoje prodajne cenike. Prepis teh cenikov morajo do omenjenega dne poslati Visokemu Komisariatu — Oddelek VITI. z navedbo pribitka, ki so ga preprodajalci dodali k nakupni ceni. Proti kršiteljem se bodo uporabile kazenske sankcije, predvidene v naredbi Visokega komisariata za ljubljansko pokrayno od 23. septembra 1941, št. 110 o obvezni prijavi in ureditvi prodaje pnevmatik za bicikle. ki je bila objavljena v Službenem listu za ljubljansko pokrajino št. 77 od 24. septembra t. 1. = Blagovni promet z Nemčijo. v"čjraj je bil uveden promet z robo in živimi živalmi med postajami nemških državnih železnic ter progami, ki jih upravljajo nemške državne železnice v Alzaciji. Loreni in Luksemburgu kakor tudi priključenimi privatnimi železnicami, češko-moravskiml železnicami, ter lokalno progo Otroko-witz—Zlin—Wisowitz na eni strani cer postajami ležečimi v Italiji in Ljubljanski pokrajini, kakor tudi onimi, ki leže v področju priključenem Reki na drugi strani, pri upotenju pošiljk preko prehodov Ljubljana—SUSka (St. Vid Vižmarje), Ljubljana—Šiška (Črnuče), Zalog (Laze), 'n Tržišče (Jelovec). Za ta promet veljajo določbe mednarodne konvencije o prevozu blaga po železnici od 23. novembra 1933. v M. K. R.) z enotnimi dodatnimi določbami Voznina se bodisi nakaže bodisi frankb-a. Povzetja niso dovoljena. Predujmi ne smejo presegati 10 mark ali ustrezajočo protivrednost v lirah. = Preureditev gospodarskih ministrstev v Albaniji. Iz Tirane poročajo, da se s posebnim dekretom ustanovijo štiri min slr-stva, in sicer ministrstvo za osvobojeno zemlje (za Albaniji priključeno področje bivše Jugoslavije, ministrstvo za nar-vino gospodarstvo, ki bo prevzelo posle doseda-n ega ministra za kmetijstvo in gozdove in ministrstva za industrijo in trgovino, nadalje ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za narodno prosveto. Ministrstvo za osvobojene zemlje se bo bavilo tudi z vprašanji, ki se tičejo drugih ministrstev in se nanašajo na priključena področja. Skrbelo bo tudi za zakonodajno izenačenje. = Bolgarski proračun. Bolgarski finančni minister Bošilov je v petek preložil sobranju predlog državnega proračuna za leto 1942. Redni proračun znaša 12.5 milijarde levov, Izredni pa 1.9 milijarde, skupaj 14.4 milijarde, kar je za 6.1 milijatde ali za 42% več, nego znaša zadnji proračun. Največjo postavko v proračunu tvori vojno ministrstvo, čigar izdatki ao pred-" videni v višini 5.3 milijarde levov, to je 36.6% vsega proračuna. = Potrošne omejitve v Švici. Kakor smo že kratko poročali. Je Švica v decembru uvedla racionlrano potrošnjo jajc in dobi v tem mesecu vsaka oseba tri Jajca. Istočasno Je bil izvršen popis perutnine in zalog jajc. Predpisana je bila tudi oddaja določenih količin jajc od strani onih, ki golijo perutnino. V tej zvezi poroCajo, da je h^e-la Švica pred vojno 5.5 milijona komadov perutnine in je za krmljenje teh živali uvažala okrog 100.000 ton krmilnih sredstev. Uvažala je tudi znatne količine jajc. Ker pa je sedaj onemogočen uvoz teh krmilnih sredstev, je številčno stanje perutnine nazadovalo za 33% na 3.7 milijona komadov. Tako je domača produkcija občutno dovala, pri čemer je upoštevati znatno manjši uvoz jajc. Pri upoštevanju domače produkcije pride na osebo in leto povprečna kvota 40 do 60 jajc. — Tudi smo že poročali o omejitvah potrošnje kuriva v švicarskih zasebnih gospodarskih, Centralni urad za vojno gospodarstvo je te dni opozoril vse zasebnike, naj upoštevajo, da je za letošnjo zimsko kurjavo na razpolago le ena četrtma do ene petine normalne količine premoga v ta namen. Posebno naj to upoštevajo najemniki v hišah s centralno kurjavo, ki naj v lastnem interesu fte-dijo. ker bo takim najemnikom ukinjena kurjava, čim bodo izkoristili kvoto, ki ia njih odpade. = Pred uvedbo oblačilne karte v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da bo v kratkem na področju Srbije uvedena oblačilna karta. Zaloge tekstilnega blaga so se v zadnjih mesecih v Srbiji znatno skrčile, zato je generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji izdal potrebne ukrepe, da bodo na razpolago minimalne količine potrebnega tekstilnega blaga. Ker je Srbija zaradi vojnih dogodkov faktično odrezana od dobaviteljev tekstilnih surovin, bo treba domačo produkcijo nasloniti predvsem na domače surovine. Izdelan je načrt, po katerem naj se bi pri izdelovanju običajnih tkanin za kmeta pritegnila kot surovina konoplja, ki bi se mešala z drugo prejo, zlasti s prejo pridobljeno od tekstilnih odpadkov in cunj, pri čemer bi vlakna od konoplje omogoč:la tkaninam večjo tr-pežnost. Za izdelovanje kmečkega suknja »šajaka« nameravajo uporabiti 10% konoplje in 90°/« stare in nove volne. Namesto običajnih bombažnih tkanin pa bodo izdelovali enotno tkanino, ki bo vsebovala 50% konoplje in 50% odpadkov bombaža ter bombaža, pridobljenega iz bombažnih odpadkov in bombažnih cunj. = Praštediona je povišala glavnico. Pretekli teden je imela Prva hrvatska š'.e-dionica v Zagrebu svojo 93. redno leuio skupščino, ki je med drugim sklenila, da re prvenstvene delnice izenačijo s temeljnimi delnicami in se delniška glavnica poviša od 95 na 200 milijonov kun. Kakor smo že poročali se je zavod odpovedal zaščiti po odredoi o zaščiti denarnih zavodov. Bilanca izkazuje za lansko leto 6,4 milijona kun čistega dobička; od tega gre 640.000 kun za 4% dividendo prvenstvenih delnic, 1 milijon kun za pokojninski fond in 500.000 kun za delno kritje zavodovega prispevka za pokojninsko zavarovanje nameščencev. Ostanek 3.4 milijone kun se prenese aa novi račun. Ker so člani ravnateljstva podali ostavko je bilo izvoljeno novo ravnateljstvo, ki ga tvorijo dr. Ljudevit pl. i o-sloovich (predsednik), inž. Gjuro Stipetč (I. podpredsednik), Slavko Turkovič '11. podpredsednik), dr. Tomislav Bulat, dr. I^o Cepelič, Ivan Galič, Dragan Gerbl, Hakra Hadžič, dr. Milan Ivšič, Martin Jakovac, dr. Nikola Kaič, Gjura Katušič, dr. Branko Krnic, Miroslav grof Kulmer, inž. Rado-slav Lorkovič, Mirko Pavlečič. dr. Branko Pliverič, Karel Potthoff, Marko Rusko in Ante Foplč. = Vzpostavitev neposrednega železniškega prometa med Zagrebom in Budimpešto. V noči med 18. in 19. decembrom bo otvorjen neposredni železniški promet na progi Budimpešta—Zagreb, in sicer preko Gyekenyesa, kjer so pravkar obnovili železniški most preko Drave, ki je bil porušen v aprilu letošnjega leta. Obmejna postaja Gyekenyes bo skupna mad-žarsko-hrvatska obmejna postaja za pregled potnikov in prtljage in za carinjenje prtljage. Blagovne pošiljke pa se bodo carinile v notranjosti države = Nemško-hrvatski sporazum o socialnem zavarovanju. Prejšnji teden je bil Berlinu podpisan med Nemčijo in Hrvatsko sporazum o socialnem zavarovanju. Namen tega sporazuma je, zajamčiti številnim v Nemčiji zaposlenim delavcem, da zaradi zaposlitve izven Hrvatske ne bucio utrpeli škode pri svojih pravicah v soc&l-nem zavarovanju. Hrvatski delavci, ki se vrnejo iz Nemčije, imajo na Hrvatskem enake pravice, kakor 6e bi bili zavarovani v domovini. Delavci, ki se bolni vrnejo v Hrvatsko ali obolijo v času dopusta v domovini, se zdravijo na stroške nemškega zavarovanja. Tudi svojci v Nemčiji zaposlenih in zavarovanih delavcev, lu žive na Hrvatskem, imajo na stroške nemškega zavarovanja pravico zdravljenja pri ustanovah za socialno zavarovanje na Hrvatskem. = Ustanovitev ravnateljstva državnih monopolov Hrvatske. Iz Zagreba poročajo, da je objavljena zakonska odredba o ustanovitvi ravnateljstva državnih monopolov Neodvisne države Hrvatske, ki je neposredno podrejeno državnemu zaklad-nemu ministru. Dokler ne bo izdan zakon o državnih monopolih, ostanejo v veljavi dosedanji monopolski predpisu = Iz hrvatskega gospodarstva. V zagrebškem trgovinskem registru je vpisano ukinjenje likvidacije tvrdke Jugoslovenska Orenstein in Koppel d. d.; družba je prevožena v novo družbo »Embeag«, trgovinsko industrijsko d. d. za stroje in železniški material z glavnico 3 milijone kun. — Pri Medjimurski petrolejski d. d. v Zagrebu je vpisano znižanje glavnice od 12-5 na 6.25 milijona kun. Nominalna vrednrst delnic se zn:ža na 5 kun. Od skupnega Števila 125.000 delnic pripada ^—vnemu erarju 25%. GroS Bardsss? o madžarski politiki Budimpešta, 16. dec. s. Včeraj sta se sestala zunanjepolitična odbora zbornice in sonata. Ministrski predsednik Bardossv jo na njuni skupni seji podal poročilo o madžarski zunanji politiki in še posebej o zadnjih doaodkih na irednarodnopoliiličnem polju, spričo katerih se je vsa Evropa postavila v protisovjetsfci tabor ter na stran trojne zveze v borbi proti Zedinjenim državam. Ministrski predsednik je še enkrat podčrtal neomajno solidarnost Madžarske z osnima velesilama tako v borbi proti So» vjetom kakor tudi v vojni proti sovražnikom novega reda v Evropi, kakor sta si ga zamislila Duce in Hitler. Člani obeh odborov so ob zaključku z viharnimi aplavzi izrazili svoje odobravanje izvajanj ministrskega predsednik* Obnovite naročnino! Sodba v tržaškem procesu Štirje Izmed na smrt obsojenih so pomilošceni na dosmrtno ječo Trst, 15. decembra Nedeljska razprava pred posebnim sodiščem proti 60 obtožencem zaradi atenia-tov proti edinosti in integriteti države & terorističnimi dejanji, se je zaključila s sodbo. Dvorana se je že pred 9. uro napolnila z občinstvom. Pred sodno paiačo y ogromna množica dolgo čakala na kone«. razprave. Predsednik posebnega sodišča za zaščito države Eksc. Tringali Casanuova je po otvoritvi razprave vprašal branilce in obtožence, ali imajo še kaj pripomniti, potem je pa dal besedo nekaterim obtožencem, k^ so zatrjevali svojo nedolžnost Nato je sodišče odšlo v posvetovalnico V socmo dvorano so med tem, ko se je pričakovala sodba, prišli razni zastopniki oblasti, oficirji in visoki uradniki. Navzoči so bili med drugimi tudi poveljnik krajevne obrambe general Corte, general milice Borghi. zastopnik prefekta zvezni tajnik in dimgi hi-jerarhi. Ob 12.35 so privedli 60 obtožencev zopet v dvorano. Nekateri obtoženci so bili videti potrti. Eden izmed njih, ki mu je pretila smrtna kazen, je bil videti popolnoma strt. Ob 12.45 se je sodni zbor posebnega sodišča vrnil v dvorano. Občinstvo je vstalo in z dvignjeno roko po rimsko pozdravilo. Predsednik sodišča je prečital sledečo sodbo sodišča: V imenu Veličanstva Viktorja Emanuelf-III. po milosti boži' voM' naroda Kraljy Italije in Albanije ter Cesarja Etiopije proglaša sodišče spričo pristojnih zakonskih odedb za popolnoma oproščene zaradi pomanjkanja dokazov Leonarda Rudolfa, Josipa Kosa, Radivoja Robiča, Antona Babica. Deloma so bili oproščeni v nekaterih točkah obtožnice Edvard Belušič, Franc Ton-čič in Ferdinand Budin. V smislu zakonskih odredb je bila kazen zmanjšana Alojzu Budinu, Zidariču, Abra-mu, Uršiču, Dominiku, Gašperju, Posa-relliu. Vati, Škerlu, Semeku, Slugi, Dolencu. Tostojni, Brovesu, Rejcu, Prezlju, Bižaju, Čopiču, Klavori. Tuti, Dujcu in Zorniku. Na sledeče enotne kazni so bili obsojeni: Caramore Oskar na poldrugo leto vojaškega zapora, Belušič. Besedanjak in Zidarič na 6 let ječe. Budin na 7 let ječe, Urbančič na 8 let ječe, Stefančič in Danijel na 10 let ječe, Pahor, Cok. Udovič, Stan'č ii Mankoč ti a 12 let j,eče, Sturm na 12 let ječe in 20.000 lir globe. Kosovel, Lovrenčič, Slavič. Bolčič Vre-mec in Vuk na 15 let ieče Tončič in Zol na 16 let ječe. Sošič na 24 let ječe in 20.000 lu siiobe. Ujčič, Sfiligoj. Budin. Abram. Uršič, Dominik. Gašper, Posarelli, Vata. Skerlj, Se-mek, Sluga, Dolenc, Postojna, Broves, Rejc, Prezelj, Bizaj, Čopič, Klavora, Tuta. Dujc in Zornik na 30 let ječe. Na smrt so bili obsoieni: dr Ijpnnn'd Cermelj. Viktor Bobek. dr Anton Ščuka, Ivan Ivančič, Franc Kaus. Simon Kos. dr. Teodor Sardoč, Ivan Vadnal in Josip To-mažič. Izvleček iz sodbe o izvršeni eksekuciji bo nabit v vseh občinah kraljevine Sodišče je odredilo zaplembo orožja, mu-nicije in eksplozivnega v koli- kor ga sodišče še ni zaplenilo Pomilostitev štirih na smrt obsojenih obtožencev Trst, 16. decembra. Vsi na smrt obsojeni so vložili prošnje za pomilostitev. Smrtna kazen je bila bila spremenjena na dosmrtno ječo dr. Leopoldu Cermelju, dr. Antonu ščuki, Francetu Kavsu dr. Teodorju Sardoču. Komunistični teroristi Viktor Bobek, Josip Tomažič. Simon Kavs, Ivan Ivančič in Ivan Vadnal niso bili pomiloščeni in so bili davi v nekem kraju blizu Trsta usmrčeni. Otvoritev lutkovnega gledališča GILL Ljubljana, 15. decembra. Ljubljanski šolski otroci so doživeli včeraj nepričakovano veselo iznenadenje. GILL jih je povabila v stalno lutkovno gledališče, ki ga je uredilo Zvezno poveljstvo GILL v beli unionski dvorani. Za otroke je bilo to prijetno presenečenje pa tudi posebna čast, ker so lutkovno gledališče prav včeraj šele otvorili. Gledališka oprema je bila po zaslugi zveznega poveljstva GILL popolnoma prenovljena, ker je spr.čo znanih dogolkov in čestega premeščanja znatno trpela. Izdatki za obnovo in stalno ureditev odra so bili spričo tega precejšnji. Gledališče bo odslej lahko redno služilo v zabavo mestnim otrokom. S pomočjo nekaj tehnikov in umetnikov je bilo mogoče v prav kratkem času poskrbeti tudi za posebno delavnico, m za pripravo prve predstave, splošno znane Grim-move pripovedke »Janko in Metka«. Priini krajevni sotrudniki so v skladu z rokom, ki ga je odredilo zvezno poveljstvo za otvoritev gledališča, v zadnjih dneh zelo pospešili svoje delo. V nagrado jim je bilo Izredno veselje otrok ob prvi predstavi. Na ta način je zvezno poveljstvo GILL, ki ne skrbi le za fizično, marveč tudi za duševno vzgojo otrok, posebej pa še za njihovo zabavo, pričelo delovati tudi na novem področju otrokom v korist. Predvsem pa bodo deležni takih zabav otroci iz revnejših družin, ki za zabavo ne najdejo drugih prilik. Zvezni podpoveljnik prof. Cassani, ki je zadnje dni osebno nadziral delo, se je udeležil otvoritvene predstave s svojo gospo in hčerkami. Spričo tega je imela predstava še poseben prisrčen družinski značaj, ki je postal spričo veselja otroških gledalcev od odmora do odmora še intimnejši. Zvezni podpoveljnik je otroke tudi pozdravil v imenu Visokega komisarja Zveznega poveljnika GILL in opozoril na okoliščino, da se je komaj nekaj dni po Miklavžu in po pri-četku delovanja šolskih kuhinj ustanovila nova ustanova po zaslugi njegovih organizacijskih sposobnosti, predvsem pa zaradi tega, ker hoče pomagati mladeži. Nova ustanova, ki bo nadaljevala svoje delo in se v de večji meri razvila ter pozneje razširila tudi na ostalo pokrajino, bo v prilog otrokom, predvsem pa onim, ki so vpisani v GILL in ki bodo lahko smatrali majhno gledališče za svojo stvar. Zvezni podpoveljnik je svoj govor zaključil z otvoritveno izjavo, ki jo je podal v imenu zveznega poveljnika. Sledila je predstava, pri kateri so bili posebno angažirani ga. Mlekuž-Pugljeva, g. Novak, inž. Trtnik in še nekateri drugi prostovoljni sotrudniki. Ga. Mlekuževa je tudi preskrbela za novo obdelavo Grim-move pripovedke, ki jo je prilagodila za' lutkovno predstavo. Poenostavila je delce in vzključila vanj celo vrsto posebno suge-stivnih in privlačnih motivov. Vse tri scene, koča revnih gozdarjev, gozd in koča čarovnice, so bile urejene zelo okusno in z velikim čutom za dekoracijo. Poseben vtis je na otroke napravil ples živali in gob ob spremijavi instrumentov na lok in pihal ter poslednje dejanje, v katerem je čarovnica opravila svoje vražje magije sredi bliskov in grmenja. Lepa Grimmova pripovedka je bila s svojim Jankom in Metko otrokom v veliko zabavo, tako da ob zaključku niso štedili z živahnim ploskanjem. Pobuda Zveznega poveljstva GILL je že v pričetku .dosegla izreden uspeh. Izzvala je veliko zanimanje med otroki, ki imajo za lutkovne predstave od nekdaj posebno veselje. Gotovo bo predstava doživela še mnogo uspehov. GILL pripravlja Ducejevo obdarovale Ljubljana, 16. decembia Na ukaz Visokega Komisarja in zveznega poveljnika je zvezni podpovel;n;k GILLA-a, prof. Casani v soboto ob I/, uri poročal vsem vodjem osnovnih šol in J m dal natančna navodila, glede razdelitve darov ubogim mestnim otrokom o priliki Du-cejeve befane za leto XX. Kakor smo že poročali, pade ta prazrdk na 6. januar in je splošno znan kot praznik sv. Treh kraljev, v Italiji pa je posial tradicionalni praznik otrok, ki tega dne prejmejo pričakovano Ducejevo darilo. V letošnjem letu, ki je zlasti težko za vse družine in zlasti za revnejše, bodo iaella obstojala v koristnih rečeh, oblačilih, perilu, čevljih Itd. Čeprav skromna, bodo dari- la vendarle olajšala nekoliko toeSave najbolj potrebnih družin. Na ta praznik bo obdarovanih, kakor je poročal prof. Casani, voditeljem Sol, več tisoč otrok v vsej pokrajini. Z Gorenjskega Nesreče. Tovarnar (rane lure iz Št. Ru-perta na Koroškem je po nesreči padel in se hudo poškodoval ru> rokah. Kmet Maks Koder iz boroveljsnce okolice pa je pri pretepu dobil udarce * steklenico piva in se mu je zlomila levica Oba ponesrečenca so prepeljal v celovško bolnišnico. Policijsko ravnateljstvo v Celovcu je v soboto pripravilo obderitev .»trok ubožnih tovarišev z geslom: »Policija kot prijateljica in pomočnica«. Bilo je prižgano božično drevesce, nakar je policijski ravnatelj na-gl-išal, da je dana-nii ča> sicer trd vendar za vsakega Nemca vzvišen. Godalm kvartet jt igral lepe komade in otroci so bili pogoščeni s kavo in kc/ači Propaganda štedn < v n i Koroškem n tudi na Gorenjskem zelo živahna ter je imela doslej zadovoljiv uspeh. Od 30 oktobra dalje je bilo na vsem Koroškem izdanih 312 novih hranilnih knjižic. Prednii-či šentviški okraj, kjer se je zlasti izkazala mladina. Izkaz zbirke za zimsko pomoč oH nedelje 7. t. m. navaja, da je bilo na Spodnjem Štajerskem zbranih 122.000 mark. na Kor-j-škem z Gorenjskim in Mežiško dolino pa 145.000 mark. Iz SnsdtiSe šta^^k« Sprejem Spodnještajercev v naradno-so-cialistično stranko. V deželnem dvorcu v Gradcu je gauleiter Ueberrt-ter v s.bjto popoldne izročil 123 možem in ženam Spodnjega štajerskega, ki so se izkazali za nem-štvo, znake in članske izkaznice narodno-socialistične stranke. Obenem jih je zaprisegel v zvestoba do Adolfa Hitlerja. Gauleiter je v nagovoru naglasil, da mora tisti, ki postane narodni socialist in se pridruži Hitlerjevi gardi, porušiti za seboj celo vrsto mostov. Klor pripada tej gardi, ji je zavezan za vse življenje, ali pa do onega trenutka, ko je sramotno izključen iz njenega občestva. In to je za Nemca hujše kakor smrt Gauleiter je orisal Hitlerjevo življeu. 3 in zgodovino stranke. Rekel je: »Mi narodni socialisti smo vedeli tisti trenutek, ko smo nastopili k borbi zoper vse sovražnike, da moramo prerojeno Nemčijo braniti zoper vse, ki se upirajo njenemu preporodu. Kdor prevzame ta svetovni nazor, mora vedeti, da mu s tem narašča tudi odgovornost in da mu lahko zrase kar neizmerno.« Nadaljeval je: »Zdaj postanete člana in članice narodno socialistične stranke, tiste edinstvene človeške skupnosti, ki je zmogla to, da je dvignila narod, kd je že umirajoč ležal na tleh, k novemu življenju in k takemu vzponu, da obsega v svojem pomenu ne samo evropsko celino, marveč ves svet.« Zaključil je: »V času, ko stoje zunaj milijoni vojakov, pripravljeni vsako uro žrtvovati svoje življenje, se moramo ravnati po vo-ddteljevih zapovedih, dokler ne bodo v Nemčiji zaplapolale zastave in se bodo oglasili zvonovi miru. Obljubimo voditelju, da bomo vse prenesli, kar zahteva od nas in da nas ne more nič omajati v naši veri!« Vsi državljani Zedinjenih držav se morajo prijaviti, ako so stari nad 15 let Zglasiti se morajo osebno v teku 24 ur pri pristojni policijski oblasti. Izpod 15 let stare ameriške državljane morajo priglasiti starši ali varuhi. Ameriški državljani ne smejo za pustiti kraja, kjer zdaj prebivajo. Za preselitev morajo dobiti posebno dovoljenje okrožne policijske oblasti. Smrt mariborskega glasbenika. V nedeljo je umrl za srčno kapjo znana mari borski glasbenik Pepo VVinterhalter, star šele 42 let. Bil je izvrsten klavirist in je napisal celo vrsto skladb, zdaj pa je pripravljal opereto, živel je bohemsko življenje in je pogostokrat nastopal v kavarnah in v baru, da se je lahko preživljal. Zapustil je vdovo in tri otroke. Smrt ga je ugrabila, ko se mu je obetalo lepo življenje. V kratkem bi moral v Monakovem dirigirati nekatere lastne skladbe. življenje in umiranje. V Celju so pretekli teden zabeležili 8 porodov in 8 smrti. Umrli so: Jakobina Hribarjeva, šimen Pirš, Štefanija Vahčičeva, Frančiška Kaluža in Te režija Kpprivnikova iz Celja, dalje Adolf Petre iz oklice Vojnika, Martin Brožnik iz celjske okolice in Blaž Tratnik iz šmartna v Rožni dolini. V škof ji vasi so umrli 31-letna Ana Peimann, 70 letna Jožefina Ko-štomajeva, in 3 mesece stari Martin Jurša. Istočasno so zabeležili v tej občini dva poroda — V Račjem je bila 11. t m. prva dvojna civilna poroka in rfcer sta se poročila tovarniški delavec Alojz Lešnik in Barbka Žunkovičeva ter posestnik Franc Skaza in Katica Metličarjeva. V Poljčanah so imeli slavnostno zborovanje, prt katerem je krajfevni vodja Suppanz razdelil članske izkaznice Hedmatbunda. V nagovoru je pozval voditelja manjših edinic, naj se izkažejo dostojne članstva v Heimat-bundu in naj pripomorejo, da dobi Spodnje štajersko nemško lice. Najnižje cene za s podnje štajersko sadje in zelenjavo od 15. decembra dalje so naslednje: češenj 1.14 M. za kg. ohrovt 0.13, zelje 0.10 do 0.14, hren ali redkvca 1.04, pesa 0.12 do 0.16. kisla repa 0.16, endivija 0.44, motovileč 0.78, špinača 0.26 do 0.36, čebula 0.23, konstanj po kakovosti od 0.22 do 0.58, jurčki 10.40, ostale užitne gobe povprečno po 6.50. Jabolka in hruška se lahko prodajajo za 30« „ dražje kakor je bilo to svoj čas objavljeno v urainem listu. Pri vsaki vrsti zelenjave in salja morajo biti točno označene cene kakor tudi vrsta kakovosti. Iz Srbije Iz čiiprije pošiljajo pozdrave znancem Slovenci: profesor pisatelj Anton Ingolič, dr. Strmšek, Holeček in Mlinar (nameščeni na gimnaziji), sodnika Nendl in dr. Bav-dek. adv. dr. Hodžar. ravnatelj Ferjančič, šolski nadzornik Pestevšek. učitelji Košut-nik. Zdclšek. šafarič. španger. Cepič, šal-da, Zabukovškova. Roš. Logar. Lešnik, Lazar, židanik. žel. uradniki Medic. Vrhov-šek, Lah. bančni uradnik Primcc. davčni upravitelj Vajdetič, trgovca Petek in Sirec, žohar, Senica. Rupreht, Joran. Tkavc, Gergič, Perger. Lovrenčič. Lončarevič. Hol-nik, Fajertag. štehar. Hercog. Rakušček Ostali so zapustili Cuprijo. ko so po službah odšli v druge kraje, mnogi pa so nameščeni največ v sladkim) tovarni vsi T2* so zdravi. Prof. dr. Pavel Strmšek. znani kulturni delavec in publicist je 5. decembra ob svoji soprogi ge dr. Ljudmili in sinu Pavlu, farmacevtu, slavil 501etnico življenja, h kateri mu iskreno čestitamo z najboljšimi željami! Iz Hrvatske Zagrebška policija razpisuje nova mesta. Ravnateljstvo za javni red in varnost v Zagrebu je razpisalo tri mesta uradnikov — diplomiranih pravnikov. 10 mest uradnikov z veliko maturo, 20 mest dnevničar-jev- zvaničnikov s 4 razredi gimnazije ali meščanske šole in 2 mesti strojeoisk s 4 razredi gimnazije ali meščanske šole. Zastopniki hrvatskega tiska na «-unaju. Na dunajsko konferenco, na katero je državni tiskovni šef dr. Dietrich povabil zastopnike tiska paktu proti kominterni priključenih držav, sta odpotovala direktor »Hrvatskega naroda« Matija Kovačič in šef hrvatskega tiskovnega urada Bogdan. Novi zemunski župan. Odvetnik dr. Hans Moaer, ki je bil dolga leta zastopnik nemške narodne manjšine v bivši beograjski narodni skupščini, je bil imenovan za novega zemunskega župana. Dne 7. decembra je dr. Moser prevzel svoje posle. Dve smrtni žrtvi prometa v Zagrebu. V četrtek je 481etna zasebnica Marija Zivič skuhala prekoračiti železniški prelaz pri Bo-rongaju. Prav tedaj pa je prihitel vlak in starka je mrtva obležala pod kolesi lokomotive. Isitega dne je 451otni Jožef Štruk-ljec s svojo 91etno hčerko Vero šel preko ccsitc na križišču Ozaljiske ceste in Nehaje-ve ulice. Pri tem je Štrukljeca podrl osebni avto in mu prizadejal tako hude poškodbe, da je kmaliu po prevozu v bo'nico podlegel. V bolnico je morala tudi njegova hčerka, ki je prav tako dobila hude po.-kodbe. Proti šoferju je policija uvedla preiskavo. V krstah je svinje tihotapil. Stražnik zagrebške mitnice je pred dnevi postal pozoren na transportni voz nekega pogrebnega zavoda, ki je precej pogostokrat pasiral mestno mejo. Ko je povprašal voznika, kaj vozi, je ta odvrnil, da iona v krsti truplo nekega kmeta iz okolice, ki ga vozi v mesto na obdukcijo. Mitničar pa se z golim pojasnilom ni zadovoljil in ie dvignil pokrov, ki ni bi! pribit. Na svoje presenečenje je v krsti namesto trupla zagledal debelo, čez sto kilogramov težko zaklano svinjo, ki je na ta nenavaden način potovala v mesto. Svinjo so zaplenili, tihotapci pa so ovadeni gospodarski policiji. Za ohranitev hrvatske narodne noše. V zvezi s čiščenjem narodnega življenja, Ki ga opravljajo ustaške organizacije, se je začel tudi živahen pokret za ohranitev na rodne noše. Da bi se mo^la proizvodnja blaga za domačo kmetsko obleko izvesti v čim večjem obsegu, je potrebno, da vsak kmet na Hrvaškem še letos pj&cje čim večjo površino zemlje 6 konopljo. S tem bi se Milni ob Moravi Li- ><• v. 1»» or..... > , 7 Mijatovac, 7. decembra Včeraj je bilo Miklavževo, danes je nedelja. Za Miklavža smo bili prikrajšani, zato pa sije danes kar poletno sonce z neba in kliče ven v svežino prirode. Celo Morava, ki nosi v sebi vse leto mivko, da je blatna in gladka, odseva danes modri-kavo in šumi ob nas spokojno, kakor da ona ni kriva, ko je potegnila tudi letos v svoje skrite tolmune številne žrtve, med njimi tudi mladega mariborskega Primorca. Morava vleče pač vse vase, kakršna je tudi sama, saj ji ni dovolj, da teče vse od juga proti severu, tudi tam od zahoda, tudi tam še hoče zbrati vse vodovje celo iz daljnega Kosova, tako da se združita pri Stalaču obe: južna in zahodna Morava. Obe pa imata nemirno strugo, saj povsod strgata bregove, kar na vsem lepem Jo ubereta po kaki bližnjici in tako nastane za njima zopet nov rokav ali v sredini plitvina ali otok. Zaradi teh lastnosti reka ne nosi tovorov, ladij in splavov, komaj da perejo ob njenih obrežjih konopljo, radi svojega nastalega obrežja pa goni komaj mline na čolnih, kakor jih poznamo v naših krajih večinoma le ob Muri. V barju ob Moravi rijejo svinje, črne in bele, z dolgimi rikd in večinoma kravžlja-sto kodrasto dlako med vrbjem, ki se rdeče odraža od belih brez tam preko, pod katerimi se pasejo številne črede ovac, da misliš, da si v palestinski deželi zdaj pred božičem. Nad čredami pa frfotajo črne in sive vrane, da ti zakrijejo včasih kar pol neba, dokler se ne spuste tja na njivo, da kljujejo iz »je v njo posejano žito. Takih škodljivcev bi ne prenesli ti kraji, če bi ne bili res prava srbska Mezopotamija, črna prst, nikdar pognojena pa večno rodovitna, da daje trikratni pridelek naših njiv v pšenici in koruzi in Se sladkorno repo. Sladkorna repa je čisto zlato, ki ga vozijo v sladkorno tovarno od vseh strani v dolgih karavanah in z vlaki, pa vendar je manjka, da mora sladkornica prenehati z delom večkrat za nekaj dni celo v dobi svoje kampanije. Tudi pšenice je bilo in ljudje po sellh jedo bel kruh. za meščane in one, ki žive le od denarja in si ne znajo pomagati, je določena proja. Sladka je in težka za tiste, ki nimajo nikoli pri-boljška, pa so bili kdaj boljšega navajeni. Pred nami je med Cuprijo in Japarino Mijatovac, veliko selo, selo brez cerkve pa z dvema kafanama, kjer sicer ne dobiš lcafe, komaj rakijo. Pa gazda te je spoznal, da si stranac in že moraS plačati za frakeljček kar dvojno ceno. Med nizkimi rokavi nekdanjih strug so potegnjene skozi selo steze ln ceste, ob njih so hiše, vse ograjene in obdane s plotovi. Hiše so lepe, zlasti okna so skoraj prevelika, poleg njih so koruzniki, da se v njih prevetrijo in posušijo koruzni stroki, ob njih so velikanske piramide koruz-nice in slame na koleh; le kje so staje za ovce, za prehrano goveje živine in konje? Začuda: živine je mnogo, hleva ne zagledaš. Pa smo pri nas ponosni na svojo muricodolsko, marijadvorsko ali celo na na svojo montafonsko pasmo; — Res lepe živine je tukaj na pretek in vsa je slmentalska, slabo živinče komaj najdeš. Ne da se tajiti, da pride to od umne reje, ld odbira za razplod zgolj prvovrstna grla. A tudi prehrana Je drugačna ko pri nas: zdaj vozijo kar nepregledne karavane sladkorne rezance, odpadke od sladkorne repe, domov, da jih vložijo v silose in krmijo svoji živini; ostalo hrano tvori tudi z& go- ved koruza in detelja. Travnikov sploh nI, tako da živina do slabo krmilne trave sploh ne pride. Po goličavah se pasejo ovce in kaka koza med njimi, ob obronkih se sprehajajo jate gosk, da se ti beli vsa planota v zimskem soncu. In hlevov ni videti, pa nekje že morajo biti, čeravno so tukaj živina in ljudje neverjetno strnjeni, živina je zunaj »na zraku« skoraj ves čas in menda vse leto; le kadar piha grozovita kešava. takrat mora pač nekam v zavetje. Tudi ljudje so brez dežnikov v najhujšem nalivu, v razmočenih opankah v največji mlakuži, pač pa v ovčjih kožah in šubaran. visokih in težkih kučmah, tudi v poletni vročini... Koliko ljudi šteje Mijatovac, tega nam ni znal nihče povedati; da ga pa ni konca, smo hitro spoznali in ga po razsežnosti primerjali Londonu. Ob robu sela pa stoje v Moravi na čolnih mlini. Po položenem drogu se spustimo v mlin, ki melje projo za ljudi in živino. Radi nas sprejmejo, še rajši izprašujejo odkod in zakaj; pa nam razkažejo, kako avtomatično žene reka široko razpeto mlinsko kolo kar neprenehoma; pa naj reka narašča ali pada, vedno se vrti kolesje. Res, ni posebne brzine, pa zakaj bi jo tudi bilo treba, ko je sila zastonj in nikoli ne preneha. Morava teče svojo pot od vekov, večno Sumi v svoji strugi, na njej se zibljejo pripeti mlini in kolo se vrti in kamen melje in melje, saj ne ve ne za danes in ne za jutri, saj ni vezan na čas. Privezan pa je na obrežje in neprenehoma vztrepetava na nemirni Moravi. Dokler ga odtod ne odtrga grozovita kešava, bo pel svojo pesem včasih visoko zgoraj na valovih, včasih ponižno potisnjen na gladino, vedno pa zaljubljen v svojo blagoslovljeno okroglo pesem. Taki so pač mlini ob Moravi. P. St. neke mere zmanjšala kriza v pomanjkanju volne, sukanca in platna, brez katenh si izdelovanja kmečke narodne noše ne moremo misliti. Sarajevski muzej se bo razširil. Pftsd dnevi je v Zagreb dopotoval direktor sarajevskega muzeja dr. Joco Petrovič. Njegov prihod v prestolnico se spravlja v zvezo s povišanjem državne podpore, ki naj omogoči razširitev te važne kulturne ustanove. Zapora nad prodajo kinematografskih in filmskih podjetij. Državni poročevalski in propagandni urad pri predsodništvu vlade je objavil opozorilo, di se brez poprejšnjega dovoljenja tega urada ne sme v nobeni obhki odtujiti ali dati v zakup katerokoli kinematografsko ali fiimsko podjetje na področju države. Obnovitev važnega mostu ;rreko Drave. V dnevih vojne je bil razrušen tudi železniški ;nosit pri Gye. predstavljal tudi važno prometno zvezo med Madžarsso in Italijo preko Zagreba in Reke. Zdaj je že toliko obnovljen, da bo v četrtek ponoči otvorjen železniški promet preko njega. Draginjska doklada upokojencem državnih monopolov Finančni minister jc odre-c*il, da se upokojencem državnih monopolov glede na sedanjo draginjo dovoli draginjska doklada po 400 kun na mesec. Avto je zgorel na cesti. V enem zadnjih večerov je na Tomislavovem trgu v Zag-re-bu izbruhnit ogenj v osebnem avtomobilu. Na pomoč so bili poklicani gasilci, a njihovo prizadevanje ni rodilo uspeha iin je avto do kraja zgorel. Prodajne ceno za mleko na Hrvatski-n. Hrvatski državni urad za cene je določil odkupne in prodajne cene mleku. V odJa-ljeno-sci 25 km od Zagreba znaša odkupna cena mleka s 3.6% maščobe 5 kun za liter, Ta cena se poveča odnosno zmanjša pri drugačnem odstotku maščobe. Mleko za potrošnike mora imeti v Zagrebu 2% .'nn-ščobe in znaša cena za tako mleko pri nadrobni piodaji 5 kun. Izven Zagreba se prodaja mleko s 3.6% maščobe, in sic-->r po 4.50 -trebe posameznih slojev in pripadnikov obeh spolov Izdelovali čevlje desetih vrst od kmečkih opank do visokih čevljev za gospode. Meso in jajca na zagrebškem trgu. Zadnje čase je na zagrebškem živilskem trgu na ponudbo razveseljivo mnogo govejega mesa, pač pa pogrešajo svinjine, suho-mesnate robe in teletine. Precej pa je na ponudbo divjačine, zlasti kuncev, ki so na prodaj po 140 do 150 kun. Ponudba jajc pa ne more kriti povpraševanja. Sveža jajca so na trgu po 3.50, vložena po 3 kune. A največ jih prodajo in pokupijo pod roko po mnogo višjih cenah. Otvoritev železniškega prometa t Bosno. S takojšnjo veljavnostjo je vzpostavljena zveza in prevzemanje vsakovrstnega blaga za prevoz v zaprtih vagonih za vse postaje v Bosni preko Bosanskega Breda. Kaznovani trgovci Ljubljana. 16. decembra Tržno nadzorstvo oddelek Kraljeve K*e-sture je v preteklih dneh kaznoval z globo sledeče trgovce in obrtnike, ker niso razobesili cenika: Lovšin Amalija, mlekarna, Strosjmayerjeva 14, Sfiligoj Anton« ia, kn'igarna. Frančiškanska 3, Marolt Marija, prodaja zelenjave, K-eče 12. Sor^ak Anton, prodaja zelenjave. Resljeva 16, Vn-rič Franc, prodaja zelenjave. Velika Čolnarska 10, Lovše Frančiška, prodaja zelenjave, Dobrunje 28. Znidaršič Frančiška, prodaja sadja. Stožice 10 Lauter Albina, manufaktura, Sv. Petra 42. Vehovec I v«-.a, manufaktura. Kongresni trg 4, Zažiga.i^v Teodor, specerija. Miklošičeva 11, ti^k Marija, gostilna. Tyrševa 41. Soklič Frarc, gostilna, Breg 20. Pašknlin Peter, prodaja živil. Stari trg 21. Traun Pavla pletenine, Mestni trf 14. Martine Frančiška, mlertr-na, Tvrševa 17. Zaradi prodajanja po pretiranih cenah so bili ovadeni sodni oblasti: Levičar I'-an, Frankopaiifka U, Menart Ivan. prodna sadja, židovska 2. Vrhove Josipina. proos-ja sadja in zelenjave. Velika Loka 9, nič Mar-ana, prodaja zelenjave. Maten? 37, Petrič Franc, prodaja sadja. Zaloška 3, Požar losipina. zasebnica. Žabjek 6, A«žič Tereziia. prodaja zelenjave, Dobrunie 21, Peteroa Ana. prodaja zelenjave. Dobrunje 25, Mizerit Deziderij. Gosposvetska 3, v i. Brusnikin Nikolal, Pod Turnom 4. in Zupančič Neža, specerija. Cesta v Rožno solino 11. Razen ovadbe sodni oblasti je Visoki Komisar odredil zatvoritev obrata Franca Martine^ za 10 dni in mora v tem času plačati svoie nastavljence. ■TrTTnrTnnnnni MttflUMllPHBUfl HJLUjDDD IZMIKAJTE V i9JUTKU"! Zanimiv načrt meddržavnega obsega V razpravi je organiziranje nogometnega tekmovanja med prestolnicami držav osi ali celo pokalnega tekmovanja r udeležbo 14 moštev iz prijateljskih držav Kakor smo zabeležili že v eni izmed včerajšnjih notic v tej rubriki, se v zadnjem času mnogo razpravlja o zanimivem načrtu, po katerem naj bi se prihodnje leto organiziral velik nogometni turnir med vsemi prijateljskimi prestolnicami Evrope. To bi pomenilo, da bi praktično prišle v to konkurenco izbrane enajstorice Berlina, Rima. Budimpešte, Bratislave, Sofije, Zagreba in Bukarešte, torej zastopniki sedmih močnih nogometnih središč, katerih srečanja bi brez dvoma pritegnila zanimanje vsega športnega sveta. Največja težava, na katero bo naletel ta načrt, bo vprašanje terminov. To velja predvsem za nemška, italijanska in madžarska moštva, ki imajo vse termine že davno oddane v naprej za razne obvezne nastope, ne glede na to. da računa vsaka državna reprezentanca, v katero pride tudi velik del najboljših igralcev iz omenjenih prestolnic, na nekatera mednarodna srečanja. Sama Nemčija ima takih srečanj prihodnje leto na sporedu osem. med tem' vsa seveda tudi z državami, ki bi prišle v poštev za ta novi turnir. Mimogrede omenjeno bo pr- va taka tekma za Nemčijo že 18. januarja v Zagrebu proti Hrvatski, 14 dni pozneje pa bo nemška reprezentanca v kraju, ki še ni določen, nastopila proti eliti Švice. Nemci imajo razen tega glede tega turnirja prestolnic osi še svoje posebne pomisleke, ker smatrajo, da bi imeli z reprezentancami, ki so namenjene v to tekmovanje, pretežak posel, in sicer iz razloga. ker ro v omenjenih mestih — razen morda v Rimu — obenem tudi najmočnejša nogometna moštva vsake države, medtem ko ima Berlin v nemškem nogometu razmeroma skromnejšo vlogo. Zato so nekateri nemški športni krogi mnenja, da bi bilo prikladneje. predvsem na privlačneje. če bi v zvezi s tem predlogom priklicali v življenje nekoliko drugačno konkurenco, morda po vzorcu nekdanjega tekmovanja za srednjeevropski pokal. Gre predvsem za to. da bi lahko sodelovali za vsako državo po dve naj-boliši moštvi, kar bi še bolj izenačilo medsebojne moči ter obenem tudi dvig-n;io zanimanje za potek tekmovanja. Vsi ti načrti so za enkrat še v razpravah. ■■^■MBMMiMgMgMBeHaaaMMMMMaMaBMMaMMMM Hiltarni pregled D. S. Merežkovskij Dimitrije Sergejevič Merežkovsklj, ki je umri 10. t. m. po dolgoletnem pregnanstvu v Parizu, je poleg Nobelovega lavre-ata Ivana Bunina predstavljal v emigraciji vrhove ruske literature predrevolučne-ga stila. Imel je za seboj dolgo in bogato literarno preteklost. V tujini je preživel skoraj četrt stoletja, odmaknjen vsemu, kar se je dogajalo na ruskih tleh in vendar neugnano zapleten v strastno in bridko polemiko s »carstvom Antikrista«, kakor jo imenoval boljševiško Rusijo. Preživljal se je s peresom in ni čuda, da je v svojem novejšem pripovednem delu zaradi poudarka snovi in ideje, ki jo je obravnaval, tolikokrat zanemaril skrb za umetniško resničnost, filozofsko iskrenost in oblikovno dognanost. Rodil se je 1. 1866 in preživel mlada leta v Petrogradu. Nemara je tudi to pripomoglo k tisti megleni, težki in kar zakrknjeni zamišljenosti, ki je označevala Merež-kovskega kot človeka in odsevala v vsem njegovem delu. Odtod tudi — po potrebi kontrasta — njegova prav tako značilna ljubezen do južnih dežel, zlasti še Italije, Grške in Egipta, do modrih obzorij in svetle karjine, do toplega sredozemskega morja. V rusko književnost je izročil svojo pristopnico že leta 1888 z zbirko verzov »Pesmi«, ki kažejo, da mu je mladost zorela pod -vplivom poezije takratnega ljubljenca ruske mladine Nadsona, zgodaj umrlega pesnika zagrenjene mladosti. Merežkovskij ni črtal dolgo na tej razvojni liniji, že 1. 1802 je izdal pesniško zbirko »Simboli«, ki razodeva novo usmerjenost, pot v simbolizem, odpor zoper materialistične in utilitaristične struje v ruski literaturi, začetek »dekadentstva« v ruskem literarno zgodovinskem smislu. Njegov vpliv sega v rusko poezijo vse do Bloka in do njegovih učencev, da v samo sredino revolucijske poezije. Nadaljnji razvoj Me-režkovskega se je gibal v smeri izrazitega individualizma, ki mu ni mar za perečo vsakdanjost socialnih vprašanj. Nietz-sche je vodil njegovo misel k problemu nadčloveka, Ibsen mu je kazal pot k izjemnim ljudem, v katerih se je zgostila vsa teža problematike človeškega življenja. L. 1893 je Merežkovskij v spisu »O vzrokih dekadence in novih smereh v sodobni ruski književnosti« razložil svoje mistične in simbolistične poglede na naloge umetnosti, še posebej poezije. Merežkovskij in Brusov v poeziji, Vladimir Solovjev v filozofiji, Vasilij Rozanov v slovstveni teoriji in kritiki so dali simbolističnemu nazoru večjo silo ln pomembnost, kakor jo je imel kjer koli drugod, tudi v deželi svojih očetov Baudelaira, Verlaina in Mallar-meja. Težišče dela in pomena Merežkovskega pa ni v vezani besedi, ki se je izkipela z njegovimi mladimi leti, marveč v pripovedni, esejski, literarno kritični in publicistični prozi. Prav pri Merežkovskem je teftko reči, kje »e katera lzmad teh zvrsti začenja in kje končuje, saj se v njegovih spisih izprepletajo vse plasti od liričnega na-vdahnjenja preko epične konstrukcije k dramatski napetosti, od publicističnega spisa preko rahlo izbrušenega eseja k Nini in pomembni sintezi analitičnega dela, kakor je njegova znamenita študija »Tolstoj in Dostojevskij«. V njegovih pripovednih spisih so cele esejistične posaže, odlomki iz dnevnikov, navedbe iz dokumentov in spominov, kakor so v teoretičnih spisih razni lirično učinkujoči vložki, ki pričujejo o rahločutnem duhu svojega filozofsko zamišljenega pisca. V tem pogledu je Merežkovskij v ruskem slovstvu kar edinstven pojav, s čimer pa hočemo označiti stilno značilnost, ne vsebinsko vrednost ali miselno pomembnost njegovega dela. Eil je eden najbolj platonskih pisateljev v sodobni literaturi, človek, ki ni gledal in opisoval resničnih ljudi in stvarnega življenja, marveč, da se izrazimo s filozofi njegovega kova. nuomen življenja, idejo bitij in življenjskih pojavov. Vladimir Pozner pravilno sklepa, da Merežkovskij »nadomešča osebe s čistimi idejami ali s kombinacijami idej, ki se zapletajo, zatikajo, pomnožujejo, pri čemer pa ostaja njih število strogo omejeno«. Morda mu ne bomo hoteli dati prav, ko sodi, da so vse osebe Merežkovskega lutke, ne pa resnični ljudje, zakaj takle Julijan Apostat, Leonardo da Vinci ali carjevič Aleksjei, da omenimo samo največje osebnosti njegove trilogije »Krist in Antikrist«, žive v čitateljevi duši resničnejše in jasnejše osebno življenje, kakor prenekateri slavni lik iz velikih romanov. Toda res je, da se vsemu delu Merežkovskega poznajo možgani, namesto tiste čudovite milosti srca in umetnifikega duha. ki daje največjim slovstvenim stvaritvam lahkoto in življenjski atj, kakor Jih nikdar n« vtisne sam lnte-lekt. Merežkovskij Je vprav tipičen primer erudlta, ki je zašel v literaturo, ali litera-ta, kl ne najde poti iz zakladnice človeškega znanja. Vzemimo katero koli njegovo nna^ttnaflfte delo, postavimo: najpriljublje- V nekaj vrstefo. Lestvica hrvatski!: table-teiustcv Pred kratkim so v Zagrebu sestavili lestvico najboljših table+eniških igralcev Hrvatske za leto 1941. ki je do 10. mesta takale- 1. Žarko Dolinar. 2 Slavko Crnič. 3—4 Kosi in Blaži, 5 —8 Teli.šman. Val-kovič. Vogrinc. 2:čnjak. 9.—10 Cigler in Caikovski. Prvi in deseti sta Haškovca. med ostalimi pa prevladujejo igralci Ura-nije. Med važnimi sklepi je omeniti iz delovanja te zveze zaključitev mednarodnega dvoboja s Slovaško, ki bo od 11. februarja dalje v Bratislavi. Glavna stebra hrvatske reprezentance bosta vsekakor tudi na tem turnirju Dolinar in Crnič Celovški klub KAC, ki ima tudi eno najmočnejših sekcij za hokej na ledu — ta je bila že ponovno v Ljubljani in so tudi naši Ilirijani dobili od nje marsikatero lekcijo, v ostalem zelo koristno — si je preskrbel v zadnjem času še eno okrepitev, in sicer Zagrebčana Belaka. Celovški hokejisti, ki jih čaka Jetos marsikatero laskavo vab lo, med drugim tudi v Mil3n. si obetajo z Belakom mnogo dobrega in hočejo že prihodnji teden začeti z nastopi izven doma. Za prvega nasprotnika so si izbrali ekipo iz Monako-va, pri kaieri pril:ki bomo verjetno že izvedeli kai, kako se ie obnemel omenjeni Belak. čeprav v preišnrh časih v vrstah naših hokejistov nikoli ni prišel posebno do izraza. Po ameriških vesteh je bil baje svetovni boksarski prvak Joe Louis poklican k vojakom. Obenem s to vestjo pa javljajo, da Louis le ne bo oblekel vojaške suknje, temveč se bo lahko še dalje udejstvoval v »ringu« ter menda že januarja nastopil proti prvemu močnejšemu nasprotniku Baeru. Kakor se zdi, so vse te vesti okrog Joe Louisa večinoma reklamnega značaja, ki so za vse ameriške športne prireditve, posebno za take, kjer se dajo zaslužiti denarji, posebno značilne. Saj je zanimivo vedeti, da so Louisa v pomanjkanju primernega partnerja postavili nasproti mnogo slabšim boksarjem, vrgli v svet bučno reklamo in potem spet lahko zaslužili lepe denarje. Na Švedskem dajejo vsako leto športniku, ki se najbolj izkaže v zadnjih 12 mesecih, zlato kolajno za športne zasluge. Letos je izbira glede tega odlikovanja padla skoraj enodušno na Alfreda Dahlquista, popularnega smučarja in zadnjega svetovnega prvaka v teku na 18 km. Zanimivo je. da je bila ta kolaina zdaj že petič priznana smučarju, po čemer se mora sklepati, da so med švedskimi smučarji pri vsej veliki izbiri v tamkajšnjih športnih vrstah še najbolj zaslužni športniki. Občinska uorava norveške prestolnice se je odločila, da bo takoj po končani voini zgradila najmodernejšo športno palačo, v kateri bo prostora za 1.5.000 gledalcev in jo bodo lahko uporabljali poleti in pozimi, deloma za atletiko, boks in kolesarstvo, obenem pa tudi za tekmovanja na ledu. nejšo epično stvaritev, roman »Leonardo da Vinci«: povsod se kažejo debeli in daleč vidni sledovi proučevanja gradiva, zgodovinskega raziskavanja, filozofskega razglabljanja. Njegove podobe florentinskega Preporoda v tem romanu so bleščeče in kar" nepozabne. Redko kdo ume združiti toliko učenjaškega gradiva o neki dobi in nje ljudeh in toliko lepotnega občutja. Velik del slednjega poteka od svojskega tona, ki preveva vse delo Merežkovskega, ter od njegovega značilnega stila, najnepc-srednejšega izraza pisateljeve nedvomno močne, čeprav duhovno enostranske in sebične osebnosti. Osebnosti samotarja in odločnega upornika zoper stoletje množice. * Idejno je vse slovstveno delo D. S. Merežkovskega znes vsega mogočega, v čije pisani zmesi razločuje Pozner tri značilne konstante: probleme osebnosti, spola in univerzalnosti. Svojevrstno ozračje ruskih sektarskih sporov, slavjanofilske filozofije in Solovljevljih prividov nove Civitatis Dei na trdih tleh zemeljske resničnosti, z druge strani pa vplivov Ibeena, Nietzscheja, Goetheja in Danteja, Dostojevskega in Tolstoja, srednjeveških mistikov in patristov, zfipadne in vzhodne Cerkve — to ozračje je tako na gosto izpolnilo duha Merežkovskega, da trepeče nad vsemi brazdami njegovega dela. Vedno znova se pojavlja pri njem, pa naj gre za dobo Julijana Apoetata. za renesanso, za reformacijo Petra Velikega. za vlado Aleksandra I., dialektično nasprotje med poganstvom in krščanstvom, med Kristom in Antikristom. Z njim skuša tem bolj povzdigniti svoj bolestni ln mučni sen o tretjem kraljestvu, o kraljestvu Svetega Duha Tako mistično koncepcijo zgodovine je razpletal Merežkovskij do prenasičenja. Zaradi nje dela večkrat silo zgodovinskim dejstvom. V romanih Kakšen bo spored 75S tekem v Garmischu? Za vsakoletne tekme mednarodne smu-ške federacije (FIS). ki so bile za to sezono določene v dnevih od 6. do 15. februarja 1942 v okviru VI. mednarodnega zimskosportnega tedna v Ga-Pa. se je dosedaj prijavilo 7 držav. Najvišje število tekmovalcev je — kakor je znano po dosedanjih prijavah — priglasila Švica, in sicer 55, potem pa sledijo: Švedska in Italija s po 30. Hrvatska s 15. Madžarska z 11 ter slednjič Bolgarija in Rumunija s po 10 udeleženci. Za mednarodni hokeiski turnir so se dosedaj prijavile Italija. Hrvatska in Slovaška. Medlem ko gredo priprave za to največjo zimskosportno prireditev dalie in se še zbirajo in urejajo nove prijave, je že izšel natančni spored vsega tekmovanja. o katerem bi bilo vredno zabeležiti naslednje glavne podatke. Otvoritvena svečanost bo 6. februarja opoldne v stadionu, popoldne pa se bodo že začele prve tekme v hokeju na ledu. Drugi dan (7. H.) bo smuk dopoldne in h okel na ledu popoldne. Tretji dan (8. II.) bo smučarska štafeta v dopoldanskih urah, obenem pa ves dan nove tekme v hokeju na ledu. Četrti dan (9. II.) bo slalom za kombinacijo, potem pa spet hokei na ledu. Peti dan, t. j. 10. II. bo dopoldne slalom kot konkurenca zase. Sesti dan (11. II.) bo dopoldne tek na 18 km za kombinacijo, potem pa spet f-pored na ledu. Za ta dan je določena tudi seja načelstva FIS. Sedmi dan (12. II.) bodo dopoldne skoki za kombinacijo, popoldne pa velika revija na ledu. Osmi dan (13. n.) bodo dopoldne tekmovale vojaške patrulje, popoldne in zvečer pa bosta prvi dve odločilni tekmi v hokeju na ledu. Deveti dan (14. n.) bodo tekli na 50 km, popoldne in zvečer pa bosta še ostali dve odločilni tekmi v hokeju na ledu. Obenem bodo pri posebni večerni svečanosti proglasili zmagovalce in razglasili vse izide. Enajsti dan. t. j. v nedeljo 15. februarja bo ob 11.30 še velika skakalna tekma, takoj nato pa zaključek tekmovanja. Ves čas tekem bodo vsak dan še posebej nastopali najboljši domači in tuji drsalci v lednem stadionu. Spored letošnjih tekem za svetovno smučarsko prvenstvo ni torej, kakor vidimo, utrpel nobene časovne omejitve in bo razep zastopnikov nekaterih severnih narodov, ki zaradi izrednih razmer ne morejo sodelovati, pokazal res vse najboljše, kar dandanes premore Srednja Evropa v zimskih športih. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Vso noč nisem mogla zatisniti očesa. Do polnoči so se prepirali Behacljevi poleg nas. da sem lahko razumela vsako besedo.« »Nu, potem bi pa lahko zaspali po polnoči. gospa Ahacljeva!« »Kaj pa, če bi se začeli na novo prepirati?« • »Rad bi imel zimsko suknjo!« »Kako dolgo, gospod?« »Kaj hočete reči s tem? Mislim jo kupiti, ne pa vzeti na posodo!« »Tutankamon na Kreti« in »Mesija« je podtaknil ljudem in pojavom pred Kristom otipljive značilnosti krščanske miselnosti. Zaradi te svoje tendence je zagrešil marsikatero nespoštljivost nasproti znanim zgodovinskim osebam. Prav tako je ponekod spajal do pretiranih in napihnjenih oblik versko gorečnost in seksualnost ter iskal za poudarek takih razpoloženj nabuhlih okrasov literarnega baroka. Morda ni bil simbolizem pri nobenem svojem verniku tako trdovraten, tolikaj mnogostranski in neozdravljiv, kakor pri Merežkovskem, ki mu je ostal zvest v vsem, kar je opisoval, celo v sami strastni polemiki zoper pojave modernega časa. če bi bil Merežkovskij živel pred nekaj stoletji, bi bil najbrž vodja nove verske ločine; lahko bi pa prav tako pomagal Torquemadi pri zatiranju vsega, kar bi nasprotovalo nJunJ koncepciji. Izmed pripovednih del D. S. Merežkovskega ne bo mnogo ostalo v zakladnici žive literature; verjetno je, da se bodo k vizijam »Krista m Antikrista«, ali pa v ozračje romana »Aleksander I.«, kakor tudi k njegovim »Florentinskim novelam«, vračali še dolgo obilni roji čitateljev, ki iščejo takih posladkov iz učenosti in pesniške fantazije. V njegovih dramah o Pavlu I. in o smrti carjeviča Aleksjeja je tudi še mnogo živega; iz njih odseva, prav kakor v nekaterih njegovih romanih iz ruskega življenja, oblesk mračnega brezna evra-zijske zgodovine, kjer §o vedno gomazeli besi kakor v katerem izmed krogov Dantejevega »Pekla«. Izmed esejskih knjig ima za rusko literarno kritiko velik pomen prodorna študija »Tolstoj in Dostojevskij« ter zbirka »Večni sopotniki.« V polemičnih spisih je nagrmadil mnogo gradiva ne toliko za zgodovino časa, kolikor za študij izolirane osebnosti v tem času, osebnosti, Filipini Pdfog Indeksne in Malake hna zlasti otočje Južnega morja, to je Južnega dela Tihega oceana, prevažno vlogo v dogodkih, ki se razvijajo na Daljnem Vzhodu. Zedinjene države s primitivno, kakor pred stoletji. Le v nekaterih krajih poznajo umetno namakanje. Manila, prestolnica Filipinov, leži na otoku Luzonu ob izlivu reke Pasiga, v ozadju širnega Manilskega zaliva. Stari del mesta kaže še starošpamski značaj. Visoka trd-njavska obzidja in stolpi z vrati obdajajo ta del mesta, ki je lazporejeno v obliki šahovnice. Preko Pasiga vodi več mostov v moderni de! mesta Binondo, kjer se dviga večina javnih in upravnih poslopij, bank, borz, veletrgovin, skladišč in tovarn. Okrog teh dveh glavnih mestnih predelov ležijo sredi bohotnih logov predmestja, v katerih prevladujejo bambusove hiše na čolnih, kakršne uporabljajo domačini. Manila, ki šteje okrog 300.000 prebivalcev, je seveda tudi najvažnejše uvozno in izvozno filipinsko pristanišče. Kako so ščitili igralce Ludovik XIV. je v zaščito igralcev :zdal odredbo, po kateri je bilo publiki prepovedano streljati s kamni in smodnikom ra oder«. Po isti odredbi, pa so igralca, ki se svoje uloge ni naučil, vtaknili v ječo. Ulogo je moral vzeti s seboj in čez čas se je lahko javil ječarju, da sedaj svojo ulogo obvlada. če mu jo je tako ponovil, da je šlo vse gladko, je smel v svobodo, drugače se je vrnil v celico. * V nekem gledališkem redu iz 1. 1871. beremo naslednje stavke: »če avtor tega ni predpisal, na odru ne sme biti poljubov. Nikoli se ne sme zgoditi, da bi igralec dvignil soigralko k sebi in jo poljubil, na noben način pa se ne sme zgoditi, da bi moški poljubil žensko na usta. če je avtor dejanje zvezal s poljubom, sme biti to le poljub Sreča ga je zasledovala V Illinoisu so našli nekega 96-letnega starca mrtvega. Utonil je v plitkem potoku, ki bi ga bil lahko brez vsakega truda prebredel. Ko so utopljenca identificirali kot nekega Jamesa Krucka, so se malo začudili, kajti mož je v svojem življenju doživel dolgo vrsto največ;'ih nesreč, pa se jim je brez škode izmazal, sedaj pa mu je neznatna ovira postala usodna. Tako je bil L 1912. na krovu »Titanica«, ko se je ta pomorski velikan potopil s 1490 ljudi. Kruck je bil med redkimi, ki so se pri tej katastrofi rešili. Kmalu potem je po po-vratku v Zedinjene države komaj ušel veliki železniški nesreči, ki je zahtevala mnogo žrtev. 1917. je bil na krovu proslule »Lusitanie« in spet so ga rešili. Zadnja njegova sreča v nesreči je bila ta, da je paael iz tretjega nadstropja neke hiše, pa je pristal na kupu bombaža, tako da se mu ni nič zgodilo. na lice ali na čelo. Kdor bi prekršil te odredbe, plača globo.« • V tistem času so imeli v Nemčiji več nego tri ste podobnih gledaliških zakonov, ki so bih vsi enako drakonski. Med igralci pa je krožil »dopolnilni« gledališki red, ki je smešil takšne odredbe. Na. pr.: »Kdcr ima osa, plača deset mark globe. Kdor prinese ptico v gledališče, plača celo mesečno gažo. Tudi dame so upravičene, niso pa dolžne zahtevati gažo. Od vsakega člana se zadrži od začetka sezone dalje 25 od-stokov gaže za globe, ki bi jih morda re bilo mogoče iztirjati. Kdor misli na predujem, plača deset mark globe. Kdor izgovori besedo predujem, plača mesečno gažo. če je nekdo z neiztirljivo globo zašel v pričujem .n umre, je ravnatelj upravičen, da zadrži njegovo truplo še tri dni kot rekvizit.« F^sjste della Marmarica — Franta v Marmariki Fredar psd Mezo V Holandiji so dokončali predor pod reko Mozo, ki pomeni za vso deželo velik dogodek. Ves promet med severno in južno lio-landi;'o ter Belgijo se bo s to napravo znatno olajšal. Predor ima letno kapaciteto 12 milijonov vozil, med tem ko je mogel dosedanji most preko Moze na tem mestu zmagati v najboljšem primeru 4 milijone vozil. Za gradnjo predora so poraoili 138.000 kubičnih metrov betona in 50.000 ton cementa, izkopati pa so morali 750 000 kubnih metrov zemlje. Električni vodi v predoru imajo skupno dolžino 110 km in okrog 1300 natrijevih tlink ga razsvetljuje. Celotna dolžina predora znaša 1930 m, pod samo reko ga je 550 m. Veliki svet V mrstu Heideju v šlezvilcu—HoIšt3jnu je zaposlen neki poljedelski delavec, ki je doma iz Sudetske. Pred dnevi ga je obiskala starejša sestra, ki šte. e že 65 let, pa se ni še nikoli prej peljala z železnico. i'er je n'e dom, kakor je izjavila, predaleč od najbližje železniške postaje. Ko so ;o vprašali po njenih vtisih, je dejala, da se je samo čudila, kako dolga je bila železniška vožnja in kako velik je svet. Bismarckovi nasprotniki so si včasih izmislili kakšno njegovo nevarno obolenje, samo da bi delali zmedo med ljudmi. Nekoč ga je vprašal član gosposke zbornice, da-li je res tako bolan, da bo moral za nekoliko mesecev v Egipet na zdravljenje. Bismarck je resno pok:mai: »To ni izključeno — toda osla, ki si izmišlja takšne zgodbe, vzamem tudi s seboj!« VSAK ^ AN ENA UfflctaD dl n eomando ItaHano seguono gli effetti dl un'azione di bombardametno so ■na posizione nemica — Častniki nekega Italijanskega poveljstva opazujejo učinek bombardiranja sovražne postojanke »Zakaj si tako mešetaril, da bi dobil obleko za 20 lir ceneje, saj je itak ne boš plačal? « »Res je, da je ne bom, toda krojač je bil tako ljubezniv mož, pa hočem, da 51 izgubil manjši znesek!« ronika • Proslava Tita Livija. Za 2000 letnico rojstva velikega zgodopisca Tita Ldvija, ki bo prihodnje leto, je italijanska akademija pripravila obsežen program, ki določa vrsto pomembnih prireditev, predvsem v Rimu, Padovi in Milanu. V načitu je vrsta predavanj najznamenitejših poznavalcev stare rimske zgodovine in latinskega jezika, objavljenih bo več spominskih publikacij in prirejenih nekaj b: bliografskih razstav. Vrsto svečanosti bo otvoril senator Giusep-pe Cardinali z govorom na slovesnosti, ki to 28. januarja v Campidogliu. » Mladi Horty na obisku v Italiji. Te rodo 17. t. m., od N—R 18. t. m., cd S—Ž pa v petek 19 t. m. Obenem morajo trgovci milo tudi plačati. Naslednji dan, torej trgovci od A—M v četrtek 18. t. m., od N—R 19. t. m. in od S—Ž v soboto 20. t. m., bodo pa plačano milo z nakaznico dobili v skladišču mestnega preskr-bovalnega urada v Gradišču. Opozarjamo m ■■■imommhm——■— Ljubitelji moderne lahke glasbe, pozor! Prispela je prva pošiljka gramofonskih plošč svetovne znamke ODEON, najnovejši šansoni, moderna plesna glasba (španski, ori-jentalski, kubanski in meksikanski temperamentni posnetki). — Velika izbira gramofonov najnovejših modelov znamke Carisch. Gramofonske igle na zalogi! »EVEREST«, LJUBLJANA, Prešernova 44 trgovce, da je za mesec december nakazano blago (sladkor, maščobe in milo) samo akontacija v približni višini dosedanje mesečne porabe. Če bo pa kakemu trgovcu zmanjkalo blaga, bo dobil novo akontacijo le na podlagi predloženih odrezkov, ki morajo biti pravilno nalepljeni ter opremljeni s trgovčevo štaimpiiljko in podpisom. Nevo blago bo trgovec dobil šele po obračunu za vse dobljeno blago vsake vrste. Da ne bo pomot. pripominjamo, naj trgovci prineso odrezke samo za ono vrsto blaga, ki ga jim je zmanjkalo in žele novo akontacijo. Ce bodo pa z decembrsko akontacijo shajali ves mesec, naj prin-eso odrezlce po dosedanji navadi kraj meseca. Ker se je dobava olja nekoliko zakasnila, bo olje razdeljeno pozneje. u— žrtve poledice. Zaradi naglih sprememb v temperaturi se vzdržema izmenjujeta brozga pa zmrzlina na cesti Poledica iz dneva v dan povzroča mnogo manjših, pa tudi nekaj nerodnih poškodb. Tako sta morala na kirurški oddelek tudi 80 letni posestnik Anton Pivec z Rakitne, ki si je pri padcu na poleleneli cesti nalomil nekaj reber, in pa 36 letna žena vojnega invalida Marija Kokova iz Ljubljane, ki se je močno ranila na glavi. — V bolnišnico so morali tudi 36 letni delavec električne cestne železnice Anton Rugelj, ki so ga močno udarila vrata v tramvajskem vozu, trgovski potnik Milan Piki, ki je doma padel in se ranči po obrazu, in delavec Karel Rejec, ki je padel s kolesa in si zlomil desno nogo. u— S strehe je padel. Včeraj dopoldne so bili mestni reševalci nujno klicani na Kodeljevo, kjer v Adamič-Cundrovi ulici pravkar dokončujejo novo stavbo. Na strehi je bil zaposlen tudi 26 letnd pomočnik Korno-ve kleparske delavnice Vinko Bricelj. Med delom je izgubil ravnotežje in padel v glo-bočino, pri čemer si je nalomil nekaj reber. u— Odsek sa živilske karte v veliki dvorani Mestnega doma posluje za stranke samo od 9. do 12. Prosimo in opozarjamo prebivalstvo, naj te uradne ure do skrajnosti upošteva, ker ta z delom težko obremenjeni odsek mestnega preskrboval-nega urada drugače nikakor ne bi mogel zmagovati ogromnega dela s pisanjem živilskih kart. Ne hodite torej pred 9. in po 12. s svojimi željami v veliko dvorano Mestnega doma. Danes ,Veseli teater* ob ^ 19* U— V tečaju Sadjarske in vrtnarske podružnice Ljubljana I. v kemijski predavalnici na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici bo predaval drevl g. Inž. Franjo Ja-nežič o zimskem zatiranju škodljivcev in bolezni v zelenjadnem vrtu ter o zaščiti koristnih ptic. Skioptične slike. Začetek točno ob 18. (šestih) zvečer. Vstop prost. u— črno damsko volneno rokavico (levo) sem izgubila v ponedeljek zvečer okoli 19. ure pred kavarno Emono. Najditelj naj jo vrne na upravo »Jutra« proti nagradi Iz Novega mesta n— Novomeška nedelja. Po poslednjih deževnih in sneinih nedeljah e bilo to ne del jo vreme izredno naklonjeno. Po neizogibni jutrnji megli je ves dan sijalo sonce kakor pomladi. Noč na nedeljo je bila sicer dokaj hladna in zjutraj je toplomer še vedno kazal 3° pod ničlo, proti poldnevu pa se je živo srebro že občutno dvignilo nad ničlo. V mestu je posebno dopo'dne vladal prav živahen vrvež in v« je na Glavnem trgu ponovno razvila za ta letni čas sicer kar neobičajna promenada. Tudi to nedeljo ni bilo v Njvem mestu nobene kulturne prireditve Zato je popoldne večina meščanov pohitela na daljše vprehode. Tudi gospodinje so izkoristile 'epo nedeljsko popoldne in pohitele v okolico, da se oskrbi jo za praznike. 2c v zgodnjih večernih urah je ponovno pritisnil mraz in so bile kmalu vse ulice zapuščene, prav dober obisk pa so imele kavarne in kino. n— Živinski sejem. Ponedeljkov prašičji sejem na Loki je bil najaivahnejši v poslednjih letih. Bilo je sicer pripeljanih samo 486 repov, toliko večje pa je bilo povpraševanje za prašiči. Na sejem je namreč prispelo veliko število kupcev iz Bele Krajine in Žumberka, katerim je zdaj kar-lovški sejem zaprt m so navezani le na Novo mesto. Na sejmu so si kupci kar trgali prašiče iz rok in mnevji prašiči so bili celo tri do štirikrat prodini od prekupčevalcev. Zaradi tako velikega povpraševanja so se Nalivna peresa svetovnih znamk: Aurora, Parker, Pelikan, Montblanc itd. — dobite še pri »EVEREST«, LJUBLJANA, Prešernova 44. Vsa popravila nalivnih peres izvršujemo najhitreje, solidno in poceni! tudi občutno dvignile cene in so stali do 4 kg težki prašički 200 L, do 10 kg 500 L, do 20 kg 1000 L, do 50 kg pa celo 1400 d j 1500 L. Nad 50 kg težkih prašičev sploh ni bi.lo. Vsi prauički so bili razprodani v najkrajšem času in so bili živinorejci močno zadovoljni z nepričakovanim porastom cen. n— Mladinske knjige so prispele. Prva pošiljka mladinskih knjig »Jutrove« knjižnice je biila takoj razprodana in mnogi či-taite-Iji jih niso mogli več prejeti. Te dni pa je prispela že druga pošiljka knjig, ki jih lahko vsi naši čitatolji kupijo v tukajšnji podružnici »Jutra«. Ojx>zarjb pujskom v svinjaku, zlasti onim, ki pridejo na vrsto za zakol še pred božičnimi prazniki. Dobro dopitan prašič je ponos dorre gospodinje. V vaseh, kjer še niso deležni blagodati elektrike, hitijo z delom, da porabijo čim manj luči, ker se petrolej le te*.ko dobi. Drugače :'e tam. kjer jim že sveti električna luč. Tam se pričenja z večarom pravo Idilično vaško življenje. Ko je vse delo opravljeno, prinese gospodinja v sobo (kmetje pravijo: v hišo) posodo s fižolom ali koruzo, ki jo ružijo zbrani okoli tepie peči. Med delom si pripovedujejo pravljice aH razmotrivajo vsakdanja vprašanja. Kjer pa so naročeni na časopisje, ga spreten bralec čita na glas, da se tako najhitreje seznanijo z vestmi od blizu in daleč. Citajo tudi mlčne povesti. Da hitreje poteče fc»s, pridejo v vas sosedje, zlasti mladina se rada v družbi pozabava. Tudi otročad je v živahnih razgovorih o bližajočem se božiču. Delajo načrte za napravo jaslic. Spet bo treba nakupiti pastirčkov in ovčic, ki jih že pridno izrezujejo. Mah za jaslice je tudi že pripravljen in se suši na podstrešju. Dekleta so tudi še oskrbela svileni pipir v raznih barvah, papirnato list"'e in žico za napravo cvetic, ki bodo krasile »oltsrček« Gospodlnjina skrb Je, kaj bo pripravi dobrega za božične praznike. Mesa Ze bo. Domači pridelek pšenice je v mlinu in moka bo pripravljena. Raznim dobrinam pa se je treba v teh resnih časih odreči. Saj božični prazniki niso namenjeni le pojedini, marveč nam v dušo nričara'o pravo prelest zime ln yo-glabljajo naše tople želje, da bi kmalu zavladal mir na zemlji. Iz Tržaške pokrajine Sprejem hrvatskih dobrovoljcev v Na-brežini. V ponedeljek so predstavniki oblastev in fašističnih organizacij priredili v Nabrežini legiji hrvatskih dobrovoljcev, k prihajajo v Italijo na vežbe. da se pripravijo za borbo na ruski fronti, slovesen sprejem. Prisoten je bil tudi prefekt Eksc. Tamburini, ki je hrvatskim vojakom lastnoročno delil cvetje in druge darove. Smrt uglednega gospodarja. Dne 9. decembra je na svojem domu v Brestovici pri Sežani umrl posestnik Ignac Skok, v visoki starosti 82 let. Pokojnik je bil znan kot vzoren, napreden gospodar, ki je imel zveze in poznanstva daleč naokrog in zlasti rojaki iz Trsta so se radi oglašali v njegovem gostoljubnem domu. Pokojnik zapušča vdovo go. Julijano. rojeno Ma-sičevo, pa šest sinov in eno hčer, kj jih je vzgojil v poštene, zgledne ljudi. Pogreb na domačem pokopališču je nazorno pokazal, kako je bil pokojnik priljubljen in spoštovan daleč naokoli. Umrli so v Trstu 75'etni Alojz Zorzin, 561etni Rihard Lampe in 751etna Marija Stergar, vdova Cesar Na oklicih pa so pari brivec Giordano Novak in zasebnica Marija Bubnič. cementist Constantino Ami-cozzi Croce in frizerka Sonja Gerzetič tet krojač Aldo Bertossi in zasebnica Italija Cermelj. — Dne 15. decembra je bilo v Trstu zabeleženih 8 rojstev, 10 smrtnih primerov in 7 porok. Iz Metlike Narodno gledališče lz Ljubljane bo gostovalo v soboto 20. decembra ob 6. zvečer v »Teatro Puccini« z velezabavno ln prisrčno komedijo z godbo in petjem »Pesem s ceste«. Igrajo igralci iz »Via mala«, ki so že prvič v Metliki doživeli prodoren uspeh. Obisk toplo priporočamo. Naše ^Ifcfl^lisše DRAMA Sroda, 17. decembra: ob 17.30 Bog z vami, mlada leta! Red sreda. Četrtek, 18. decembra: ob 17.30 Rokovnja-či. Izven. Življenje, veselje in žalost ter ljubezen mladega študenta in njegovega prijateljskega kroga je podana v veseloigri »Bog z vami, mlada leta!«, ki sita jo napisala Ca-masio in OxiIia. Zelo prikupno delo očituje italijansko lahkotnost in prožnost, veliko prisrčnost m tehn:čno izdelanost. Glavno žensko vlogo ima Ančka Levarieva, moško pa Kralj. Nadalje sodelujejo: Danilova, Ra-karjeva, Gabri jelčičeva, Slavčeva, P. Juva-nava, Raztresen, Gale, Drcnovec, Gregorin in Tiran. Režiser: pref Sest. Predstava bo danes za red Sreda. V četrtek, dne 18. t. m. bo v režiji prof. Šesta naša ljudska igra »Rokovnjači«. Kot je znano, sta uporabila pisatelja Kersnik in Jurčič zgodbe o Rakav njačih za povest o njih. Fran Govekar, naš znani,književnik in gledališki kritik je napravil pred leti dramatizacijo, ki je šla preko vseh naših velikih rn malih podeželskih (vdrov tudi v inozemstvo, kjer živijo slovenski priseljen- ci. »Rokovnjači« so s svojo nenavadno po-pularn»tjo postali v pravem pomenu besede slovenska ljudska igra. Njena letošnja uprizoritev bo pomenila poseono zi starejšo gledališko občinstvo zanimivo predstavo, kajti v spominu ima še like, ki so jih postavili Verovšek. Danilo in drugi Glavno vlogo — rokovnjaškega poglavarja Nandeta bo igral Gregorin. OpozarjaMvo. da bo prva predstava izven abonmaja. OPERA Sreda, 17. decembra: ob 17. Prodana nevesta. Red Premierski. Četrtok, 18. decembra: ob .'7.30 Madame Butterfly. Red Četrtek. »Prodana nevesta t Bedricha Smetane je komična opera v treh dejanjih. Besedilo zanjo je napravil K. Sabina. Krstna predstava je bila 1866. leta v Pragi. Ta mikavna komična opera si je osvojila s cvctočo meto diko in sočno instrumcntacijo vse svetovne odre. Smetana je najbolj priljubljeni češki skladatelj; odlikuje ga tehnična popolnost Njegovim skladbam m dajejo svojevrsitnost folklorni motivi. Od prvotne za-*Mbe s-j> ostali: Hevbalova, Franci, Banovec Betetto, Janko. Kogojeva, Gnirkn-a. Novi bodo Pugelj, Polajnarjeva, Jclniiar m Marcnk. Letošnjo uprizoritev 'e muzikalno pripravil dirigent D. Zebre, zrežiral jo je C De-be-vec. Koreograf inž. P. Golovin. Inscenator V. SkruPrlzadevanja bibliofilov gredo za tem, da bi se z okusno opremo knjige vzbudil poleg pesniškega užitka tudi užitek, kakor ga dobivamo od podob, vendar se zaradi tega niti malo ne poveča pesniški užitek.« Z drugimi besedami: da pesniška zbirka učinkuje ne glede na to, kako je natisnjena. Da vrednost pesmi ni odvisna od črk in papirja, je ena najpreprostejših resnic. Vsak izkušen ljubitelj poezije ve, da slabi pesmi še tako lepi tisk ne pripomore do učinka, ve pa tudi, da dobra pesem izgubi nekoliko vabljivosti ln učinka, če je nemarno natisnjena, ali pridobi, če ji damo prikupno grafično obliko. Je to kakor pri vinu: grd, umazan kozarec ne spreminja kvalitete, vendar se zdi vinska kapljica v lepem, okusnem kozarcu neprimerno vabljivejša. Navedeni estet meni, da je poezija govorilna umetnost in da je potemtakem vseeno, kako se nam pokaže v svoji napisani ali natisnjeni obLki. A tudi pri govorilnem učinku pesmi je važno, kakšen je recitatorjev glas in kakšna njegova sposobnost recitiranja; kar pa pesmi dandanes bolj čitamo, t. j. gledamo nego pc '•Všamo ali govorimo, zahtevajo v času tiska tudi optično prikupen prostor, da nas bolj zavabijo in dv g-nejt». že stari knjigopisci so dobro poznali to skrivnost učinka napisane besede. Kdor ima izkušnje s tiskom svojih sestavkov, ve, da je slehern tisk, zlasti še tsk z lepimi, izbranimi črkami na dobrem papirju, že sam po sebi sodnik napisane besede; stavki, ki so v rokopisu še nekako zveneli, se pokažejo pod vpliivom nove, strožje, dokončnejše forme mnogo plehkejši in sla-bokrvnejši. 1 • Kdor ima veselje s knjigami, je natanko občutil, s kolikaj večjo ljubeznijo in spošt-Ijivejšim odnosom je vzel v roke že znano knjigo, ko jo je bil dobil v dokončni, dobro natisnjeni izdaji, na odbranem papirju in okusno vezano. Praktičen bralec bo dejal: Poglavitna je vsebina, važno je to, kako knjigo čitam in kaj iz nje posnamem, ne pa papir in ostalo! — Izkušenejši ljubitelj knjige pa bo pristavil; Da, to Je poglavitno ln važno, kakor je za telesno fiziologijo važna izlatnost ln hranlvost hrane. Vendar vemo, da nekateri dodatki ln oblike izdatno povečujejo nje tečnost, da dražljivo vzpodbujajo slast in olajšujejo tisti proces, ki izloči iz hrane najdragocenejše. Tako je tudi s knjigami, katerih težišče ni v strokovni koristi ali v intelektualni vrednosti, marveč v estetskem učinku, v povzdigi moralnih čustev in občutja lepega in vzvišenega v Kantovem smislu: pri takih knjigah so tudi »dodatki« in »oblike« važen duhovni stimulans k večjemu učinku. Enajsti snopič dr. Gradovega »Italijanskega tečaja za Slovence«. Dr. Antona Greda »Italijanski tečaj za Slovence«, ki izhaja v založbi knjigarne Tiskovne zadruge, se bliža zaključku. Pravkar izišli 11. snopič obsega str. 321—352. Nadaljuje se gradivo 50. lekcije z vprašalnimi in vzklicnimi zaimki in pridevniki, dalje je v zvezku več beril in zagovorov, razlaga pogojnega naklona, nedoločnih zaimkov in pridevnikov, trpne oblike in brezosebnih glagolov, s čimer je število lekcij doseglo 55. Tako se uspešno dovršuje najboljši in najlažji slovenski tečaj italijanskega jezika, — tečaj, ki s svojo mehanično-sugestivno metodo obeta zlasti samouku več uspeha, kakor drugi učbeniki. Okusno natisnjenega pre-osnovanega slovenskega «Mertnerja« za italijanščino priporočamo vsem, ki si hočejo pridobiti trdne temelje tega jezika. »Dežele novega reda.« Kr. Italijanska zemljepisna družba Je dala izpodbudo za izdajanje nove zbirke z naslovom »Paesi deli' Ordine nuovo«. Zbirke naj bi obsegale serijo monografičnih spisov o ozemljih, ki so pripadla Kraljevini, ali ki so zasedena od njenih čet odnosno ki gravitirajo v »življenjski prostor« Italije. Vsaka monografija naj bi bila kar moči izčrpen prikaz obravnavane pokrajine ln obilno ilustrirana. Med tem je omenjena družba že izdelala podrobne tehnične in finančne načrte za novo zbirko In zaupala vodstvo ln redakcijo zbirke posebni komisiji z Eksc. Zoliem na čelu. Komisija Je sklenila, da le bo v letu 1941.— 1942. posvetila proučevanju ln pripravi monografij tehle pokrajin: Ljubljanska pokrajina, Dalmacija, Črna gora, Jonski otoki, Kreta, Cikladi, Grčija in Hrvatska. K sodelovanju bo pritegnila tudi druge strokovnjake in se v posameznih primerih obrnila do domačih geografov in drugih j specialistov v tej ali oni deželL Po zavzemanju Ministra Eksc. Bottaia je Duce določil poseben kredit za izdajanje te zbirke. »La Corrisponlenza«, ki poroča o izpodbu-di in pripravah za to kolekcijo, beleži: »V tekočem letu se je glede na skrčen čas in na splošne razmere, ki na posameznih ozemljih niso ugodne za tako delo, omejila raz-iskovalska in prou Sevalna aktivnost komisije na Ljubljansko pokrajino. Sodelovala sta s hvalevredno skrbjo in pospešenim delom prof. Elio Migliorini in prof. V. Bohinec z ljubljanske univerze. Monografija o Ljubljanski pokra j ni utegne dozoreti za tisk v poletju ali jeseni leta 1942-XX in bo tvorila prvi zvezek zasnovane zbirke, ki se bo glede na vojne cilje Osi imenovala «Dežele novega reda».« Iz hrvatske književnosti Izšle so tri nove pesniške zbirke: Franjo Alfirevič, ki se je že dolga leta oglašal v zagrebških in beograjskih literarnih revijah, je izdal pri Hrvatski naroJni prosvjeti pesniško zbirko »More v dalekd krajevi«. Vinko Nikolič, ki piše prav zanimivo liriko v narečju, je objavil pri založbi »Prerod« zbirko svojih izbranih pesmi z naslovom »Moj grad«. — Vinko Kos, ki je izdal pred letom pesniško knjigo »Vodopad«, se je sedaj oglasil z drugo zbirko svoje lirike z naslovom »Kipar«. — »Savremena biblioteka« je izdala v hrvatskem prevodu Westerlindov življe-njepisni roman »Besmrtni Mozart«. Dvofakova opera »Armida«. V Ceško-Moravskem protektoratu se še vedno spominjajo stoletnice rojstva velikega češkega skladatelja Antonina Dvofška. Med posetno pomembnimi prireditvami v zvezi z jubilejem Je bila v zadnjem času uprizoritev poslednje Dvof-akove opere »Armida«, ki so jo krstili na odru Narodnega divadla v Pragi malo pred Dvofškovo smrtjo, a je bila pozneje zapostavljena, čeprav pravijo, da z glasbene strani prekaša »Rusalko«. Opero »Armida«, ki je spisana na tekst pesnika Jaroslava Vrchlickega, je sedaj glasbeno naštudiral Vaclav Talich in nje izvedba je bila eden najlepših doneskov k proslavam Dvofakove stoletnice. XXXIV. - XXXV. seznam kočevskih optantov XXXIV. maaii tutemah optantov (»Shj*benl Met«, 10. t. m.) obsega naslednjih 282 oseb (t oklepajih, starost ln rojstni kraj): OBČINA KOPRIVNIK K o primi*: Kump Marija (24, Bassano); Gertschmann Ivan (34, Golob jI potok), Antonija roj. Vesel (21); Hiris Ivan (38). Marija roj. Vesel (27), Ema (10), Jusfci (5); Meditz Edvard (21); Meuitz Edvard (48), Frančiška roj. Radovan (43), Frančiška (19), Ljudmila (17), Ernest (11). Konrad (3). Marija (3); Michitsch Avgust (24, Hrib), Roza roj. Stonltech (26); Hiris Ivan (48), Antonija roj. Ivane (44). Meditz Marija (82), Ana (45); Meditz Edvard (50), Pavla roj. Kump (50), Hiida (20), bivajoča v Ameriki, Josip (18). Hedi (16), Pavla (14;, Helmut (12), Edvard (9), Ingrid (5); Meditz Josip (78), Jakobina roj. Lobisser (58); Lackner Herman (30), Ana roj. Jonke (22), Vemer (4); Rabuse Aleksander (32), Marija roj. Staizer (30). Zofija (3), Ema (1); Zose Josip (29, šalka vas>; RoSchitsch Josip (59), Terezija roj. Rabuse (57); Jonke Matija (70), Emilija roj. Jonke (82), Ana (20); Tramposch Karel (65), Tere?'Ja roj. Perz (62), Herbert (15); Jonke Viktor (31); Kump par. Rabuse Neža (62, Cestna gora); Kurrp por. Kump Magdalena (79. Suha vas); Kump Ivan (47, Kumrova vas). Marija roj. Medlte (46), Ana (20), Rajnrund (19), Erna (17), |vanB (14), Herta (12); Stonitsch Erneit (41), Angela roj. Kraker (44); Kraker Andrej (18), bivajoč t Ameriki; Tschinkel Ivan (51), Josipina roj. Staizer (34), Ana (15), Valter (7"); Perz por. Wuehse Marija (69, Srednja vas); Flack Karel (59); Ktnkopf por. Tramposch Frančiška (731; Rebuse Friderik (33), Joslolna roj. Tramposch (32), Edlta (7), Rajnfrtd (3), Hermina (2); Kump Ernest (42, Hrib), Marija roj. Meditz (38). Ana (13), Berta (10), Ernest (4); Wolf dot. Lackner Marija (56. Kočevje), Ema (19), Ernest (26); Wuchse Ernest (04) Anton;'i roj. Staizer (58); Wuchse Ernest (31), Clta roj. Samide (24); Schmnck Robert (41, Podstenica), Elizabeta roj. HSIferie (35), Valtraut (1); Jonke Franc (33), Albina roj. Mausser (33-). Helena (11), Franc (8), Ivan (4), Marija (2); Hiris Ivan (69), Marija roj. Malnerftech (76): Stefandl Josip (63), Magdalena roj. Jaklitsch (64); Tramposch Marija (15, .Amerika); StaIzer Marija (24); Ernest (54). Josip (19), Herbert (18); Stonitsch Rudolf (2». Zagreto), Rozalija roj. Luschar (26), Rudolf (4), AdolT fl); Lusche Josip (19. škrilje); Rabuse Roza (59); Schmuck GvldO (36. Podstonica), Alojzija roj. Stertienc (38), Valter (12). Roland (8): Breser Pavla (49); Stonitsch Josip (42) Ana roj. Mausser (34), Albina (16). Fric (13), Josip (61. Ana (1); Kraker por. Kraker Marija (64. Svetli potok); Stonitsch Ivan (31), MarHa roj. Kraker (36), Rezi (16), Kristina (34); Meditz Josip (74, Morava). Margareta roj. Nick (53); Kraker Rihard (32, Svetli potok), Margareta roj. Deutsch-mann (35), Zofija (5); Flack por. Staizer Neža (74, Sp. Bnkova gora); Sterbenz por. Schmuck Rož® (39. Rodine). Marija (20), Albina (18): Stonitsch Maks (39, Nove Ereže), Marija roj. Stonitsch (37), Kristina (41; Med-:tz Viljem (511, Marija roj. Kogsch (51), Viljem (15), Ervin (14); Štefan del Jurij (58); Jonke Ernest (57); Knmp Henrik (78), Frančiška roj. Hogler (73), Adolf (29); Kirmp Josto (36), Marija roj. Kobetisch (26); Stonitsch Alojzij (59. Golobji potok). Josipina roj. Flack (82); Tschinkel Maks (54, Amerika), Hedvika roj. Schneider (38); Drobnlč por. Stonitsch Marija (47); Saievitz Leopold (48, Črnomelj). Pavla roj. Deut?chmann (44), Alfred (19), Adolf (15), Oton (13); Malneritsch Martin (37, Semič), Frančiška roj. Stonitsch (50), Josip (18). OBČINA STARI LOG Kot: KBnig Ivan (69, Stari breg), Marija roj. Poglajen (54), Franc (14); HSgler Alojzij (62), Frančiška roj. Samide (83); Rnpp« A)oj«Lj (38), Berta roj. Samide (39), Bogomir (13), Josip (12), Ervin (9), AmoJd (7), Alojzij (6)- Schnetder Ivan (59. Tmovec), Rozalija roj. Hogler (54), Berta (19), Franc (17). Marija (27); Konig Franc (32, Visoka gora), Albina roj. KSnig (24), Herbert (2); IVittreich Rudolf (40 Vis. gora). Kri-stina roj. Poglajen (33), Marija (13). Ivan (12), Josip (10), Berta (8), Alojzij (5); Ruppe Ivan (63), Magdalena roj. Kump (67). Visoka gora: KSstner Matija (52, Rajhe-nav), Josipina roj. Herbst (53), Ana (20), Roza (17), Franc (14); Kurre Bogomir (24, Tmovec), Marija roj. Kčlstner (18); Stritzel Franc (45, Resa), Marija roj. Samida (43), Josipina (20), bivajoča v Poljanah, Alojzij (17), bivajoč ua Madžarskem, Rudolf (13), Ivan (11). Franc (8), Traudi (2); Epplch por. Konig Marija (T7, Kot), Helena (48); Konitr Josip (57), Josipina roj. Ru-partschitjsch (36, Kočevje), Pavla (14). Ana (13), Anton (9), Olga (4). Hilda (1); Konig Jurij (68). Magdalena roj. Konig (69), Ivan (37), Marija (38), Marija roj. Konig (67); Wittreich por. Fink Ana (421, Josio (19): Ruppe Franc (56. Koti, Ma-dftlena roj. Hutter (60). Hilda (17), Josip (22); VVittine Matija (52). Marjeta roj. Hertert (50), Erik (18), Marijana (4); Nick Rudolf (33, Trnovec), Pavla roj. Apeldaiier (42); KSnig Frančiška (73); Herbst Adolf (33), Roza roj. Mausser (23). Emerik (3); Konig por. Samida Josipina (69, Kleč); Konig Ivan (70, Gornji Kamen), Alojzija roj. Herbst (70), Josip (36); Wittreich Franc (44), Štefanija roj. Konig (41), Ema (17) Josip (15) Marija (14), Josip (61); Konig por. Konig Neža (88); Kcnlg Ivan (43, Gornji Kamen), Ana roi Wittrelch (42). Mira (16). Franc (15), Irma (4). Erna (3), Ernest (1); Tramposch por. Wittreich Marija (73. Nove Breže), Alojzij (38). škocijan: Krische Anton (46. Stari log), Roza roj. Progar (44), Insreborg (17), Gerhard (9), Erika (5), Seč: Eppich Herbert .(22). OBČINA KOČEVJE Kočevje mesto: H6nigmann Alojzij (30. Liubljana); Herbst Josip (39), Ridl roj. Braune (32). Inta (8); Rothel Josip (33), Helena ro). Kresse (27), Gerda Helena (2); Hiris Herman (31); Juschek por. Honigmann Nntalija (51, LJubljana), Herman (18); Braune Aroold (29). OBČINA KOČEVJE — OKOLICA C v i šla rji: Poie Leopold (78 DoJga vas); Peack Ana (18. Kllnla vas), šalka v 5 s: Man s Ser Franc (33. Dolga vas). Rozl roj. Kreuz (31). Josip (8), Marija (3); Cimpritsch Albina (16. Cvišlarll), Jakob (18). Občina Kočevska Reka: Gor. Ve-cer.br.ch: St.Tmpfel Ivan (42). Občina M o z e 1 j: Mozelj: Staizer por. Sterbenz Julijana (62). Upniki navedenih oseb morajo do 24. decembra prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove ln terjatve, Ljubljana, Rimski trg. XXXV seznam kočevskih optantov (SI. list od 10. dec.) vsebuje naslednjih 224 oseb (v oklepajih starost in rojstni kraj): OBČINA STARI LOG Smuka: pfeifer Rudolf (27), Jožefa (71); Konig Jožef (36), Marija roj, Moscher (28), Franc (4); Kraker Alojzij (32), Pavlina (29), Berta (25); Frnk Jožef (34), Pavla roj. Morscher (20), Franc (28), Anton (26), Janez (31), AloJ-zil (21) Marija (65); Morscher Jožef (76), Marija roj. Gliebe (77), Ana (32), Jožef (43); Lube Franc (29), Pavla roj. Kikel (34); Fink Anton (61), Jera roj. Kraker (48), Erna (18); HOfferle Janez (66), Pavla roj. Samide (44), Margareta (19), Anton (17), Pavla (16), Janez (14), Franc Zijsr (99 Mirtja (M), (V), & (S) Jožef (M); Fink Franc (M). FlanŽMfca roj. ScboschteiBCbllB (49). Jmaea (19) Albert (IT). Friderik (32), Amalija (2S>: KOnlf Jana* (56). Ana m]. Schauer (»i), Franc (IS), Jožefa (16) Helena (3); Morscher Janee (34), Amalija roj. Gliebe (29). ELfrida (10), Ana (8), Herbert (4). Franc (70), Friderik (31); Kikel Janez (64, Stari log); Kikel Janez (27), Emilija roj, Konig (26), Ervin (1), Janez (8 mes.); Schaner Alojzij (57), Katarina roj. Mauser (51), Alojzij (18), Frida (14) Jožef (10). Leo (24), Pavla (22). Franc (26); Hofferle Alojzij (53). Margareta roj. Habjan (46), Rozalija (20), Jožef (19). Jožef (17). JuMj (12). Alojzij (10), Anton (7). Valter (4); Kraker AlojzU (48), Helena roj. Hogler (39), Jožef (14,, Henrik (12), Janez (10). Marija (9), Jožefa (7). Alojzij (5), Margareta (3), Valter (1); Papesch por. Skufza Marija (63. Looata). Jožef (32); Kikel Albert (31), Erna roj. Mausser (24), Oskar (1), Anton (82); Fink Franc (47), Arnima roj. Gliebe (32). Alfred (65, Valter (3); Hofferle Janez (57), Pavla roj. Fink (47), Jožefa (19), Jožef (17), Franc (15). Friderik (13). Valter (8); Skufza Jožef (53). Angela roj. Fabijan (38). Jožefa (19), Jožef (18), Janez (16), Franc (8). Ana (7), Anton (5), Amalija (2). Marija (20); Konte Martin 40). Rozalija roj. Schmidt (33). Marija (17), Amalija (13). Janez (9); Konte Anton (42). Angela roj. Skebe (36), Jožef (3), Herbert (1); Pfeifer Janez (361, Julijana roj. Gliebe (32). Julijana (12). Alojzij (7), Jožefa (3); Gliebe Leon (28), Marija roj. Skufza (27), Janez (70); Samide Jožef (67 Koblarji), Ma-rdalena roj. Konig (64). Doroteja (8); Petsche Leo (35. Rdeči ka-c^en). Veronika roj. Mausser (28). Jožef (6). Marija (1); Kikel Janez (37), Margareta roj. Gliebe (36). Amalija (9), Margareta (7). Pavla (4). Anton (2); Kinkopf por. Kraker Marija (68); Kikel por. Herbst Margareta (89); Lobe Alojzij (47). Helena roj. Konig (33). Marija (17). Franc (16), Jožefa (14). Alojzij (13). Frida (10). Jožef (8); Papesch Jožef (38), Marija roj. H5~ler (31). Ema (7), Jožef (7 mes.); Konig Rudolf (40). Ivana roi. Tudi j a (41); Tudija Marija (13); Konig Edvard (34). Katarina (77); TSchampl Alojzij (58). Rozalija roj. Zore (37). Janez (17). Franc (14). Marija (13). Jožef (10), Rozalija (8). Aloj-zil (4), Jožefa (2), Ema (8 mes.); Knmp Alojzij (46. Novi loe), Jožef (13). Ana (12). Rozalija (10), Adolf (6), Frida (3); Hofferle Franc (50), Marija roj. Mausser (36); Fhik Jera (83): Papesch Janez (32). Elizabeta roj. Pfeifer (30), Valter (6). Franc (5). Rozalija (3). Jožefa (1); Petsche Anton (51). Angela roj. Loger (45). Marija (4); Fink Jožef (39). Marija roj. Fink (29). Rudol-fina '6). Ema (4); Fink Janez (85). Margareta ro1. \Vidmer (83); Morscher Janez (56), Ana roj. Bukowetz (53), Janez (13). Rozalija (22); Hutter Magdalena (55. Kleč): Fink Alojzij (23 Kleč): Papesch Franc (34); Lobe Janez (65); Fink Andrej (64), Pavla roj. Legat (44); Bisill Janez (33, Ljubljana). Marija roi. Morscher (41). Marija (17). Ana (13). RozaMja (11). Rihard (7). OBČINA KOČEVJE OKOLICA šalka vas: Gole Alojzij (39), Pavla roj. Kraker (32). Alojzij (10). Ana (6 mes.); Senica roj. Miklitsch Terezija (28. Mali Lipovec), Emil (7), Herman (5); Jaklitsch Alojzij (28. čml po-tok). Elizabeta roj. Pleschinger (31); Erker Jožef (56), Florijana roj. Lackner (35): Perz por. Marokutti Amalija (49). Upniki navedenih oseb morajo do 24. decembra prijaviti Svoie terjatve Pobotna-ru uradu za dolgove ln terjatve, Ljubljana, Rimski trg. Kdor prepozno zase skrbi, dostikrat se praska, če ga tudi ne srbi. Leta ne lažejo. Kdor ni bil za pečjo, ne hodi drugih za pe<~ iskat. Todl za Božič so »Jntrove« mladinske knjižice zelo pripravno ln lepo darilo, vrh tega pa izredno poceni. Vsaka knjiga velja samo 4»— lire, čeprav so vse okusno vezane tn polne slik. Dobite jih v Ljubljani pri upravi »Jutra«, Puccinijeva ulica 5, v knjigarnah ln nekaterih večjih trafikah, v Novem mestu pri tamošnjl podružnici »Jutra«, ▼ starih pokrajinah Italije pa pri časopisnih prodajalni cah tvrdke ParoveL Iz Ljubljanske pokrajine lahko naročite knjiga kar po dopisnici z naslovom: Uprava »Jutra«, Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. — Knjige boste dobiH potem po pošti in jih plačali po položnici, M jim bo priložena. Na zalogi so Se tele knjige: JANKO IN STANKO — SKOK, CMOK IN JOKICA — PRIGODE GOSPODA KOZAMURNIKA — SAMBO IN JOKO — KRALJ DEBELUH — OSEL GOSPODA KOZAMURNIKA — VRTISMRCEK IN ŠILONOSKA — TARZAN — JELARJEVI ČUVAJI Od »TARZANA« je na zalogi samo Se n. del, ki pa je sam za sebe zaokrožen, tako da tvori docela samostojno knjigo. Drobne zanimivosti Prašički, M jih pogostoma vidimo na vlažnih krajih, v kleteh ln r astlinjakih, spadajo med rake. Navzlic temu, da živijo nakopnem, dihajo skozi škrge in so zaradi tega navezani na neko vlažnost v zraku. Za svoj zarod skrbijo na ta način, da prenaša samica kupček jajc pod svojim trebuhom, dokler se iz n-'lh ne izlešejo mladiči. «•» Listne uši izločujejo sladko tekočino, ki jo puste na listih kot svetlikajočo se, leoko prevleko. To »medeno roso« imajo mravlje nad vse rade, zato pa jih je videti toliko okrog kolonij listnih uši. »Smrekov med« sestoji iz samih takšnih izločkov, ki jih prinašajo čebele domov. Smreka in drugi iglavci ne dajejo nobenega cvetnega nektarja, kajti tu opravlja opraševanje veter in bi bil zato nektar kot vaba za žuželke odveč. «*» Med pikapolonicami je kakšnih 2000 vrst, ki žive od listnih uši in košemljk. Najbolj znana je sedmeropikčasta pikapolonica. ki požre kot ličinka okrog 800 listnih uši. Dvopikčasta pikapolonica požre na dan 18 Batnih riliHr Mi kot BMn okrog 300, v vsem svoje mžfvljenju pa več nego 2000 uši. Ce hočemo odpraviti epidemijo listnih uši, nam je veak hektar zemlje potrebnih okrog 75.000 pikapolonic. T. živalice torej niso samo mične, temveč tudi nad vse koristne in napačno je, če j!h zatiramo. Porod pomiril mesto V mestecu Kogeju pri Kodanju so se ro-dili že dolgo časa samo otroci ženskega spola. To dejstvo je napravilo na prebivalstvo končno takšen vtis, da so se začeli v časnikih že pojavljati običajni »svarilni klici«. Ljudje so bili vsi vznemirjeni. Pred nekoliko dnevi se je na zadnje vendarle rodil krepak deček, ki je vrlim Ko-gejčanom vrnil mir v srca. Dogodek je bil tako važen, da je smatral župan za pf* trebno, oznaniti ga na svečan način z balkona mestne hiše. Obnovite naročnino! rmmm Beseda I —.60. taksa — .60. rj daianie naslovi tli za Iifro L I.—- Kuharico samostojno in čisto, tudi za vsa druga hišna dela, spreimem k dvema osebama. 20491-1 Brivskega pomočnika res dobrega, sprejme takoj Gril Marijan, brivski salon, Ribnica, Dolenjsko. 20482-1 Drogerista strokovno izvežbano mlado, podjetno, samostojno in zanesljivo moč. sprejmem. Obširno ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Provinca«. 20494-1 Punčko znamke »Lenci«, skoraj novo. 48 cm veliko, z bogato garderobo prodam. Poizve se v vseh poslov. Jutra. 20492-6 Omaro za pisarno in več letnikov »Življenje in svet« prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20490-6 Kupim Beseda L —.60. taksa —.60. zi daianje naslova tli za iifro t 3.—. Mizarji! Rabim 20 kaučev, oreh, 190X90, furnir in špirit dim sam. Proračune na: Novi trg 4. Tapetništvo. 20506-7 Služkinjo pošteno, pridno, ki opravlja vsa hišna dela, išče dvočlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 262«. 20502-1 Službe išče Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova »li za šifro L J.—. Natakarica dobra moč, išče službo za kjer koli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20489-2 Frizerka prvovrstni moč, želi menjati službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra s točnimi pogoji pod »Takoj«:. 20500-2 Prodam Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslovi ali za šifro l }.—. Lisica dobro ohranjena, naprodaj po ugodni ceni. Poizve se v pisarni »II Piccolo«, Frančiškanska, ul. 6. r* rt beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Gospod, ki je bil resni kupec radio-aparata v Jenkovi ul. 13, naj se oglasi istotam. 20488-9 Dva radioaparata s kratko, normalno in dolgo valovno dolžino, prodam. Ogleda se med 13. in 14. uro: Bleiweisova c. 42-1., vrata 26. 20509-9 Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro l 3.—. Dve moški kolesi rabljeni, z novo gumo, in eno žensko, prodam. Fan-tini, mehanik. Celovška cesta 42 . 20503-11 r/ Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L J.—. 2 pisarniški mizi, trgovski pult, moderno spalnico in posamezne komade pohištva proda trgovina »OGLED«, Mestni 20499-6 trg 3. 20487-12 Kapital Delnice Trboveljske premogokopne družbe kupimo. RUDOLF ZORE, Ljubljani, Gledališka 12. 20508-16 lilllL LLi Stanovanje 1—2 sob iščemo. Nudimo visoki odkup. Realitetna pisarna Adamič, Ljubljana, Gosposvetska 7. 20504-21a 1W3L BSi Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro t 3.—. Garsonjero v novejši hiši, v strogem centru ali njegovi najbližji okolici, iščem za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa garsonjera«. 20496-23a Sobo z dvema posteljama, čisto, s posebnim vhodom, v centru iščeta akademik in srednješolec za takoj ali s 1. ian. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«. 20505-23a Lokali Beseda L —.60, taksa —.60, zi daianje naslova tli za šifro l 3.—. Lokal zi ivtomehanično obrt v Ljubljani, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z dvoriščem«. 20498-19 beseda L —.60, taksa —.60, za dijanje naslova ali za šifro L 3.—. Enodružinska hiša s komfortnim stanovanjem in lepo ograjenim vrtom, naprodaj. Ogled samo popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20486-20 Trgovska hiša naprodaj na najprometnej-ši točki periferrje Ljubljane. Hiša je enonadstropna z zelo dobro vpeljano trgovino špeceriie in mešanega blaga. Velik mesečni promet. Vrt 2000 m2. Poleg teg* je naprodaj še reč drugih nepremičnin. Reali-tetni pisarni ZAJEC Andrej, Tavčarjev« "i- 10, tel. 35-64. 20507-20 Obrt Kože domačih zajcev in vseh drugih vrst diviačine plačuje naiboljše Krznarstvo L. Rot, Ljubljani, Mestni trg 5. 39 30 Živali Čistokrvnega lepega in odličnega ps« prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20483-27 Beseda I. —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali n iifro L 3.—. Filatelisti, pozor! Naiugodneiše kupite 10 unovčite znamke vseh kontinentov do posledniih oku-pacnskih znamk v knngar-ni Janez Dolžan, Liubliana, Stritarieva 6. 19 49 Izgubljeno Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslovi tli za šifro t 3.—. Izgubila sem v petek, soboto ali nedeljo ves svoj težko zaslužen denar Lir 2500.— v kuverti. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi Lir 500.— v ogl. odd. Jutra. 204S >28 Izgubila se je zlata zapestna verižici od Miklošičeve po Frančiškanski do Slavije. Ker ie drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 20495-28 v.!*:'- V '-J !* Ji.-' "-"*.t. '. ToVi« * f Globoko užaloščeni javljamo pretužno vest, da Je danes mirno ▼ Gospodu zaspala naša preljuba mama, teta in svakinja, gospa Marija Erjavčeva, roj. FerEIa vdova po profesorju In pisatelja Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 18. t m. ob 3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 16. decembra 1*41. SahiJoSt LJUDMILA in MILENA — hčerki, ter ostalo sorodstvo EL Sabatinl: •ti 20 ___ R o m a a »Upam, gospod,« je dejal, »da mi izkažete čast ter ostanete z nami pri kosilu in da vas bomo med vašim bivanjem v Bloisu tolikokrat videli pri sebi, kolikorkrat vas bo volja priti k nam.« Segel sem mu v roko, a brez navdušenja, kajti dobro sem se zavedal, da mu besede niso prišle iz srca, marveč jih je izrekel le zato, ker misli, da mu bom zaveznik pri nameri, povzdigniti hčer v vojvodinjo. Evgsn de Canaples je utegnil biti še takšen nepridiprav in zavrženec; vendar sem menil, da njegov značaj ne more opravičiti brezčutnosti nizkomiselnega starega sebičneža do svojega lastnega sina. Začulo se je trkanje na vrata in lakej, prav tisti Gilbert, ki sem ga bil v Choisyju videl z gospodičnama. je prišel naznanit, da je obed na mizi. VIII. NESREČA V ZASEDI. V prostorni obednici canapleškega gradu sem našel gostiteljevi hčerki, ki sta naju pričakovali, prav tisti dve, ki sem ju bil videl v kočiji na Vendomskem trgu in potem znova v choisyjski gostilni — temnolasa, ponosna ln hladna Ivona ter plavolasa. vesela mladenka Genovefa. Ko me je vitez predstavil, sem se udvorljivo sključil v globok priklon, hkratu pa kradoma ošinil dekleti s hudomušnim pogledom, da bi že na prvi mah pretehtal, kaj mislita o meni. Genovefa se je z izrazom zadrege skrivaj ozrla po sestri. Ivona mi je privoščila komaj opazen in skrajno hladen naklon glave, a lica so ji pri tem neobičajno pordela. »Zdi se mi, da vas že poznam,« je zaničljivo dejala. »Res sem bil enkrat tako srečen, gospodična, da sem vas videl,« sem odgovoril, misleč na najino prvo srečanje v kočiji. »Dvakrat, gospod,« je popravila; tedaj sem se spomnil, kako me je zalotila z roko okrog pasu gostilničarjeve hčerke, in da so me bogovi obdarili s sramežljivostjo, bi mi bila morala planiti kri v obraz. Toda če je mislila sladka Ivona zbegati Gastona de Luynesa z očitkom, da prerad sprejema dobrote, ki mu jih pošilja Previdnost, se je silno motila. »Prav imate, gospodična, dvakrat že. Toda usluga, ki ste mi jo storili prvikrat, je bila v mojih mislih tako živa, da je povsem zatemnila spomin na najino drugo srečanje. Od tistih dob, gospodična, sem ves čas hrepenel po priložnosti, da se vam zahvalim, ker ste mi rešili življenje. To zdaj storim. Moje življenje je s tem, da ste ga obvarovali, postalo vaša last in vam je na voljo.« Naj sem si še tako prizadeval in se krotil, mi je vendar zvenel v glasu podsmehljiv poudarek; tega je bilo krivo dekličino vedenje, njene prezirljivo zavihane ustnice in zaničljivi pogled njenih sivih oči — zakaj bile so sive, takisto kakor očetove, samo da je bil pogled pri nji stanoviten, pri njem pa nemiren. »Kako je mogoče, da ste moji hčerki dolžnik za življenje?« je vprašal Canaples. »Prosim vas, povejte mi.« »Iz srca rad,« sem se podvizal in s tem prehitel gospodično. »Pred tednom dni sem imel z nekim plemičem, ki ga ne morem imenovati, prepir zaradi jako sitne reči. Konec najinega spora je bil že naprej jasen in tako sva se dvobojevala vpričo mnogoštevilne množice gledalcev. Pravica je bila na moji strani in plemič se je ranil ob mojem meču. Nu, gospod, množica je jela lajati, kakor bi se bila vsa stvar zgodila po moji krivdi, in jaz sem ji dal porogljiv odgovor. V svesti si, da jih je sto zoper enega, so se ti psi vsaj enkrat pokazali hrabre in so me napadli. Zbežal sem, in ko sem na begu srečal kočijo, sem se prijel za njena vratca ter obvisel na stopalniku. V kočiji sta bili dve mladi ženski in eni izmed njiju se je oglasilo sočutje z menoj; povabila me je v voz in me rešila. Ta mlada ženska, gospod,« sem končal s priklonom, »je bila vaša gospodična hčerka.« V očeh sem ji čital, da je uganila, kdo je neimenovani plemič. Dekleti sta nad mojo dozdevno predrznostjo kar ostrmeli. Ivona pa se je hitro zbrala in me vprašala, ali je moja navzočnost na gradu v zvezi s tem, da sem dodeljen gospodu Manciniju. Dodeljen je bogme nehvaležna beseda. Dvorjanik je dode- ljen kralju, vojak vojski, in v tem ni nič poniževalnega zanj. Toda plemič zasebnik utegne biti komu dodeljen kot tajnik, kot sluga ah — tudi to je mogoče — kot oborožen uslužnik. V tem je bil strupeni pomen besede, ki si jo je premišljeno izbrala. »Z gospodom Mancinijem sva prijatelja,« sem odvrnil ter dal svojim besedam neprisiljeno dostojanstven poudarek. Namesto odgovora je presenečeno dvignila obrvi. Canaples je krivo gledal. Jaz sem se grizel v ustnice. Nastal je mučen molk, ki se je k sreči kmalu končal z Andrejevim prihodom. Mladenki sta ga prijazno sprejeli in bistro oko bi bilo lahko opazilo na Genovefinih licih lahno rdečico. Začela se je ljubezniva izmenjava poklonov, nakar smo sedli za mizo. Lahko se pohvalim, da sem se z izvrstnim tekom lotil jedi. Sedel sem zraven Genovefe in nasproti Andreja, ki je imel — povabljeni gost — častni prostor ob domačinovi desnici, na drugi strani pa je sedela poleg njega Ivona. Meni je bilo sicer prav malo mar, kje sedim, kajti vse, kar me je zanimalo, je bil obed. Andrej me je mrko gledal, ker sem bil bliže pri Genovefi kakor on, Ivona pa krivo, toda iz drugih razlogov. Genovefa ni kazala nikakega zanimanja za to, kar sem govoril, in moje prizadevanje, da bi jo zapletel v pomenek. je bilo zaman. INSERIRAJTE V »JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tfskarnarja: Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani