PRIMORSKI DNEVNIK Abb pastaIeaČr^uppo°tOVm1 Cdia 60 Ijr___ PROGLAS SINDIKALNE ORGANIZACIJE CGIL Leto XXIV. St. 104 (6997) Prvi maj naj predstavlja solidarnost z zatiranimi narodi V proglasu se omenja obdobje hudih borb za boljše življenjske in delovne pogoje - Lani ugodna italijanska trgovinska bilanca RIM, 30. — V svojem prvomaj-proglasu Italijanskim delav-tajništvo CGIL pravi «da le- f_, - piavi «ua le- Sl1 maJ sovpada v obdobje "udih in ostrih borb za boljše živinske pogoje, za višje mezde, za znosne delovne pogoje in za tnjanjšanje delovnih ur. po pozdravu delavcem Fiata, Val-®^gna in milijonom delavcev, ki borijo proti odpornosti delodajalcev, CGIL naglaša naj prvomaj-inf manifestacije predstavljajo pri. oznost za širjenje sindikalnih za-'uev in sindikalne enotnosti. CGIL adalje obsoja brutalne in neopra-ln 6ile naPacie policije na delavce n študente, vabi delavce in da j —-uciuc, VdUi UClttVUC jasno zahtevajo mir. Prvi maj naj Predstavlja tudi solidarnost z vsemi zatiranimi narodi, ki se bore svobodo in neodvisnost njiho-V1" držav. . Predsednik republike Saragat bo Jutri prisostvoval z najvišjimi predstavniki ob usti sve anosti v pala-oriru 3 v S! K, kje bodo podelili ""kovanja »zvezde za zasluge* no-JK, »mojstrom oda* Skupno bodo “""kovali 800 ci.eb. od katerih '5 Področja dežele Furlanije - Julij-sl(e krajine. ,jiPr,užba Marzotto je povabila sin-Kalne organizaolje, da se obno- ve pogajanja,, ki so jih prekinili zaradi incidentov 19. aprila in zaradi katerih je še vedno veliko število delavcev v zaporu. Družba tudi pravi, da bodo novi sistem samo preiskusili in da zagotavljajo, da bodo delavci prejemali iste dohodke, kot so jih do sedaj. V kolikor pa bi nove tarife ne privedle do istih dohodkov, jih bo preučila paritetična komisija. Državni svet je zavrnil pritožbo uslužbenca družbe SACEM, ki vzdržuje avtobusno zvezo Aqulia -Sulmona. Uslužbenec ni hotel pobirati voznine med stavko 7. decembra 1965. leta, zaradi česar so ga odpustili. Državni svet je razsodil, da ima pravico do stavke, da pa nima pravice, da bi sicer delal, vendar ne bi izvrševal vseh svojih dolžnosti, zaradi česar je bil odpust upravičen. Na zasedanju vsedržavnega sveta inštituta za zunanjo trgovino so pregledali zaključke lanskega leta in so ugotovili, da je uvoz dose gel 6 milijard 61 milijonov lir, iz voz pa 5 milijard 439 milijonov lir. Trgovinska bilanca je zabeležila pasivo 622 milijonov lir, ki pa jo brez težav krijejo drugi dohodki plačilne bilance. Prihodnja številka Pri- morskega dnevnika izide zaradi prvomajskega praz- nika v petek, 3. maja. položaj na srednjem vzhodu ZAR bo predložila OZN seznam napadov Izraela Aba Eban in Moše Dajan bi se rada sporazumela z Jordanijo ^AIRO, 30. ----- — Predstavnik ZAR j*1 OZN je dobil iz Kaira navodi-*a predložitev varnostnemu sve-" seznama napadov Izraela na sbske države od junijske vojne Jtoe- To je danes javil »Al A-j«T 1*' d°daJa> "A nota Obtožu- Ifcrael, da je oviral misijo po- k& oKa odPoslar*ca glavnega tajni-kOZN Gunnarja Jarringa. v '“"hnar Jarring je danes prispel t *el Aviv, kjer bo imel vrsto jT*8ovorov z izraelskimi državniki. t} l&tališču je Jarringa, ki ni ho-izr dat" nobenih izjav, pričakal j-^lski zunanji minister Abba jJkrkalski vojni minister general ju*®6 Dayan je danes v intervjuju Jpblcu «Maariv» izrazil mnenje, da ^ ,'ahko prišlo s tajnimi razgo sitik *tled Izrael°m in eno od arab-sk držav do sporazuma o koezi-DjT?0!. ki bi gotovo odprl pot for-‘nemu sporazumu o miru. Dalj? ni hotel imenovati države, s Jaiu° bi lahko prišlo do pegava J* vendar časnik dodaja, da gre l®tno za Jordanijo. ^'"istrski predsednik Levi Eškol ^ Je v intervjuju časniku «Yediot,h lir 0notd>> jasno povedal, da je gaa®l pripravljen ločeno se po nJJ® z jordanskim kraljem Huse! ""th * .............. tav ’ Ce sev®da ostale arabske dr- P "e bi hotele začeti s pogo-Eškol sicer dvomi v mož-bi se pogajal. ve v°ri. Vcwi. ^"seina, da l*iaJa *zraelske vlade je nadalje Vjl v*l' da je mir na Srednjem H« ?du- kljub neuspehu Jarringove st,,1'16 bližji, kot je bil pred junij- Lv°jn°. bo j °. Je tudi izrazil upanje, da sel dobil od ZDA zahtevana Ca]Ja R°t so ameriški viri poro tJ 46 v začetku tega leta, ie fe„,6J zaprosil za določeno število »Kolških lovskih bombnikov 10jntom«. Glede stikov med Izrae-s a ln ZDA je Eško-1 izjavil, da ni sk» ratli Amerike nobenega priti-ija ’ Pa čeprav je treba priznati. il0mmeci Tel Avivom in Washingto-^ obstajajo gotova nesoglasja. Kh j~danonskih diplomatskih kro-st4t.. r°žij° vesti, da zdravstveno nle jordanskega kralja Huseina m "jholjše. Nihče ni verjel urad da je šel Husein v tem *attw,Vern trenutku, ko so možne *6"iu fietrtkove parade v Jeruza-'tddiplikacije, na zasebni o-Ru? v Anglijo. Govorijo, da je šel U J®" konferenc in se je odprava v ZDA- kjer je govoril bjego^N' V zadnjih tednih so mu Rli j/1 osebni zdravniki priporo-Iz j oliko oddiha in počitka. Ija jj "dona javljajo, da so kra-fadl "®eina sprejeli v kliniko za-bo, u travniških pregledov Ni zna Ostai ° ik° Casa b° jordanski kralj «tv0rn P°d zdravniškim nadzor bioraj . Vse razgovore, ki bi jin ^bskiJlbeti jordansk’ kralj z bri-voditelji — biko681- da da bo ostal v kliniki tri dni. Ne davni prihod jordanskega kralja v London je presenetil uradne kroge. Domnevajo, da se bo Husein sestal z angleškim zunanjim ministrom in z drugimi osebnostmi, s katerimi bo razpravljal o političnem položaju Jordanije in o nakupu angleškega orožja. Sestanek šestih o mleku in prometu LUKSEMBURG, 30. — Ministri so danes nadaljevali razpravo o kmetijskih pridelkih in predvsem o mleku in o maslu ter o govejem mesu. Ugotovili so, da se je glede masla položaj celo poslat šal in da so se zaloge zvišale. Istočasno so razpravljali tudi ministri za promet, ker je treba do 31. maja dokončno urediti ta vprašanja, glede katerih pa obstajajo še vedno dokaj ostro različna mnenja. Prav glede prometa do sedaj v okviru Evropske gospodarske skupnosti ni bil dosežen skoro noben napredek tako glede cestnega prometa, kot tudi glede železniških tarif in rečnega prometa. Tudi na tem sestanku se niso ničesar dogovorili in so prepustili stalni komisiji, da ponovno preuči razna tehnična vprašanja. V Belgiji stavka 285.000 stavbincev BRUSELJ, 30. — Od včeraj je v Belgiji popolna stavka stavbinskih delavcev; 285 000 delavcev je na poziv svojih sindikalnih organizacij opustilo delo Stavbinci zahtevajo 6 odst. poviška plače v dveh letih — 3 odst. po sklenitvi sporazuma in druge 3 odst. v začetku 1969. Druge zahteve se nanašajo na delovni urnik, ki naj bi se zmanjšal od 45 na 43 ur, in na povišani,- pokojnine. Prvomajski proglas narodom Jugoslavije BEOGRAD, 30. — Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije, CK ZKJ, osrednji svet Zveze sindikatov Jugoslavije, zvezni odbor združenja borcev NOB Jugoslavije in predsed stvo Zveze mladine Jugoslavije ugotavljajo v prvomajskem proglasu narodom Jugoslavije, da se letošnji praznik proslavlja v znamenju uspešne borbe za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, ljudski" svoboščin in vedno večjega uveljav ljanja človeka kot ustvarjalca vse" materialnih in drugih vrednot družbe. Da bi se hitreje in uspešneje u-resničili smotri, se morajo vsi napori usmeriti na dosledno izvaja nje samoupravljanja in v okviru teh naporov se morajo najti nove možnosti za zaposlitev, za strokovno izobrazbo, za uspešnejši razvoj znanosti, izobrazbe in kulture, za povečanje proizvodnje. Narodi Jugoslavije, se poudarja v proglasu, pozdravljajo napore vseh delovnih ljudi sveta in njihove dosežke v borbi za mir, napredek držav v razvoju, za odstranjevanje politike sile in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Narodi Jugoslavije dajejo vso podpo ro vsem, ki imperializem občutijo na lastni koži, in sočustvujejo z vsemi, kii se borijo za narodno osvoboditev, za svoje dostojanstvo in napredek. Letošnji prvi maj, se poudarja na koncu proglasa, slavimo tudi kot dan naše popolne podpore junaški borba vietnamskega ljudstva, ki s svojo borbo jproti imperializmu daje svoj' prispevek k .miru in svobodi narodov. ____________TRST, sreda, 1. maja 1968 RAZGLAS SAJGONSKK ZVEZE DELA la sporazumno rešitev pod nadzorstvom OZN Ameriška revija «Look» obsoja ameriško intervencijo v Vietnamu - Ameriška letala nad Hanojem SAJGON, 30. — Južnovietnamska zveza dela, ki zastopa približno pol milijona delavcev, je objavila ob 1. maju razglas, v katerem se zavzema za sporazumno rešitev v Vietnamu pod nadzorstvom OZN. Sporazum naj bi določal umik »ameriških in sevemovietnamskih čet» in referendum tako na severu kakor na jugu. Severnovietnamsko poveljstvo je posvarilo svoje vojaške oddelke pred iluzijo miru, ki je nastala zaradi «lažne spletke ZDA» in zaradi odločitve ZDA, da prekinejo bombardiranja severno od 19. vzporednika Ameriška revija «Look» je zavzela odločno stališče proti vietnamski vojni. Revija piše v svojem uvodniku, da je ameriška intervencija v Vietnamu «bila napaka, ki je uničila, kar je bilo najbolj dragocenega v besedi Amerika». Revija dodaja: »Naučimo se biti koristni svetu, ne da bi skušali biti policaji, ali da bi narekovali zakone. Trudimo se, da na svetu omogočimo različnost v varnosti.« Predstavnik švedskega zunanjega ministrstva je danes izključil možnost, da bi švedska vlada dovolila kakršenkoli diplomatski položaj predstavnikom južnovietnamske o-svobodilne fronte. Predstavnik je to izjavil v zvezi s pisanjem švedskega tiska, da namerava osvobodilna fronta odpreti v prihodnjih dneh svoj urad v Stockholmu in da je prosila švedsko vlado, naj ta urad velja za diplomatsko predstavništvo. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da ni nobene težave, da bi odprli omenjeni urad, toda sedaj ni govora, da bi švedska vlada imela tak urad za poslaništvo ali diplomatsko predstavništvo, «ker osvobodilna fronta ne predstavlja neke dežele«. V Južnem Vietnamu so se včeraj in danes nadaljevali številni spopadi, štiri kilometre severno zahodno od Dong Nha so se osvobodilne čete spopadle z ameriškimi in sajgonskimi četami. Topništvo osvobodilnih sil je močno obstreljevalo ameriško oporišče Quang Tri in popolnoma uničilo električno centralo, ki dobavlja tok oporišču Dong Ha. Bitka je trajala pet ur ln se je končala nekaj pred polnočjo, ko so se osvobodilne sile umaknile. Na področju Sajgona so se ameriške motorizirane enote spopadle z osvobodilnimi silami 23 kilometrov .................................................11,.....................11.1................................. PO OBISKU V ŠTEVILNIH DRŽAVAH Po petindvaisetdnevnem potovanju se je Tito vrnil včeraj v Beograd Titove izjave na beograjskem letališču - Skupno poročilo o obisku in posvetovanjih v Moskvi BEOGRAD, 30. — Predsednik republike maršal Tito se je danes popoldne po petindvajsetdnevnem potovanju, med katerim je obiskal Japonsko, LR Mongolijo, Iran in Sovjetsko zvezo, vrnil v Beograd, kjer so ga na letališču pozdravile najvišje jugoslovanske osebnosti in voditelji diplomatskih misij, akreditiranih v Beogradu. »Smoter našega potovanja je bil, da se bliže seznanimo s stališčem In stremljenjem držav, ki smo jih obiskali, s stremljenji tamkajšnjih narodov in da skupno proučimo možnosti za napredek in medsebojnega sodelovanja,« je poudaril Tito v svoji Izjavi na beograjskem letališču ob vrnitvi v domovino. Tito je zatem kratko povzel, kar je bilo ugotovljeno v skupnih sporočilih o njegovih obiskih v posameznih državah, in je izrazil prepričanje, da so ti obiski prispevali h krepitvi mednarodnega sodelovanja in miru na svetu. »Tudi tokrat smo se prepričali, je dejal Tito, da imajo povsod razumevanje za zunanjo politiko Jugoslavije in da to prispeva k njenemu ugledu na svetu. V razgovorih smo odkrito obrazložili naše mišljenje in stališča o iiniiiimiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiii NA POBUDO «GIBANJA NENASILJA» Včeraj se je začel «pohod revnih» Številni člani gibanja so obiskali člane vlade in pripravili program proti revščini • Če ta ne bo odobren, bodo začeli državljansko nepokorščino WASHINGTON, 30. — Napovedani «pohod revnih« se je danes začel s tem, da je skupina sto predstavnikov «gibanja nenasilja«, ki ga je bil ustanovil Martin Luther King, obiskalo razne člane vlade v Washingtonu Prihodnje dni bo skupina obiskala voditelje kongresa in jim predložila program borbe proti revšči- ni, ki bi ga moral parlament o-dobriti, ker bodo demonstranti sicer opustili geslo nenasilja in bodo začeli državljansko nepo korščino. Kolona udeležencev pohoda, Ki se zbirajo v Jacksonu v državi Mis-sissippi, bo začela prihajati v Wa shington okoli 12 maja ko bo Kingova >oova vodila vzporeden pohod, tj. pohod »matere za skrbstvo«. Demonstranti se bode utaborili in ne bodo zapustili VVashingtona, dokler ne bo kongres odobri' ukrepov proti revščini. Obris' ukrepov so navedeni v orogramih ki so jih iz- so odložili VeT" fiaa- "flto,je Husein odšel v kli-80 iavu- danes zanikali. Uradno pa ročili predstavnikom izvršne obla- ‘b> da bo to storil jutri in sti in jih bodo prihednj* dni i«ro- čili parlamentarnim voditeljem. Kingov naslednik Ralph Aberna-thy je šel skupno s svojimi sodelavci k ministru za urbanistična vprašanja Roberto Weaverju, ki je tudi črnec. Druge delegacije so o-biskale Deana Ruska, pravosodnega ministra Ramseya Clarka in ministra za delo Wirtza. Značilnost te manifestacije je v dejstvu, da se nanaša na vse revne in ne sšino na črnce Eden od organizatorje je izjavil, da name hod 'očit.l vprašanje revšči- aktualnih mednarodnih vprašanjih in smo naleteli na soglasje naših sobesednikov o potrebi, da Se iz mednarodnih odnosov odstrani politika sile, pritiska In vmešavanja in da je potrebno povečati delovanje za utrditev neodvisnosti narodov in držav, miru In enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Napadalne akcije In nerešena mednarodna vprašanja, kot so vojna v Vietnamu, podaljševanje krize na Bližnjem vzhodu, nadaljevanje oboroževalne tekme in druga dejanja zelo zaskrbljajo narode ln vlade, ki smo jih obiskali. Vsi želijo, da se že enkrat preneha krivična vojna, ki se je vsilila vietnamskemu ljudstvu; sodijo da se mora dovoliti vietnamskemu ljudstvu, da samo odloča o svoji usodi, In da je nedopustno vsako nadaljnje odlašanje pogajanj. Prav tako obsojajo napadalno politiko Izraela, ki podaljšuje krizo na Bližnjem vzhodu. Tudi tokrat smo se prepričali, da je potrebno in da so pogoji za združitev naporov miroljubnih držav za zmanjšanje mednarodne napetosti ter za utrditev neodvisnosti držav ln narodov za mir in pospešen gospodarski razvoj,« je poudaril predsednik Jugoslavije. Maršal Tito je svoj govor končal z ugotovitvijo, da so Japonska, Mongolija In Iran vsak na svoj način pokazali veliko zanimanje in podprli pobudo za sklicanje konference voditeljev neodvisnih in drugih miroljubnih držav. Predsedniku republike maršalu Titu OK KP SZ, prevddij vrhovnega sovjeta in vlada Sovjetske zveza so priredili sinoči v Moskvi slovesno večerjo, ki so se je s sovjetske strani udeležili med drugim Brežnjev, Kosigin, Voronov, Podgomi in številne druge visoke osebnosti. Med večerjo, ki Je potekala v prisrčnem prijateljskem ozračju, sta Brežnjev in Tito izmenjala zdravici. Prav tako prisrčno je bilo tudi slovo najvišjih zastopnikov Sovjetske zveze z Brežnje-vom na čelu od predsednika Tita in njegovih sodelavcev na moskovskem letališču danes dopoldne pri odhodu Tita v domovino. V skupnem sporočilu o obisku in razgovorih Tita z Brežnjevom in njunimi sodelaved, ki Je bilo nocoj objavljeno istočasno v Moskvi in Beogradu, se ugotavlja, da rava •« ne od -asnega vprašanja, kajti gre1^”; pVijatefjskem ozračjuTzmen^ za vprašanje demokracije in pra- u odkrite misli o nadaljnjem raz vičnosti. Udeleženci pohoda bodo voju sovjetsko - jugoslovanskih od-opozorili na zlo revščine in na te- j nosov, o najvažnejših mednarodnih žave, ki naslajajo v prizadevanju, vprašanjih (vojna v Vietnamu, poda bi se rešili revščine. I Maj na Bližnjem vzhodu, evropski varnosti, neširjenje jedrskega o-rožja in druga) in o aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. Pri tem sta obe strani obsodili ameriško napadalnost v Vietnamu in poudarili, da mora napad takoj prenehati. Prav tako sta obe strani poudarili nujnost likvidacije posledic izraelskega napada na arabske države in potrebo, da se to vprašanje reši s pogajanji. Izraženo je bilo prepričanje, da bi prepoved širjenja jedrskega orožja prispevala k sporazumi' o splošni in popolni razorožitvi. Pri proučevanju mednarodnih vprašanj, se poudarja v sporočilu, se je pokazala enakost oziroma podobnost pogledov v ocenjevanju važnih mednarodnih vprašanj. Najvišji zastopniki Jugoslavije in Sovjetske zveze so nadalje ugotovili, da sedanji mednarooni položaj zahteva strnjenost komunističnih vrst in skupno nadaljevanje mednarodnih komunističnih ir. delavskih gibanj, sil socializma, miru, demokracije in narodne osvoboditve. Jugoslavija in Sovjetska zveza se bosta tudi v bodoče zavzemali za stvar miru, borili za krepitev pozicij socializma ter dajali pomoč in podporo narodom ki se bore proti imperializmu in kolonializmu, za svojo svobodo in neodvisnost in zavzemali za združevanje vseh naprednih sil v borbi za mir, demokracijo in socializem. B. B. PRIBLIŽNO 50 UR PO PRESADITVI SRCA Včeraj je umrl Clovis Roblain Vzrok smrti je bil prešibak krvni obtok v možganih PARIZ, 30. — Clovis Roblain, 66-letni šofer tovornjakov, je danes umrl ob 10.30, potem ko je približno 50 ur živel s presajenim sr cem. To vest je objavil prof. Mau-rice Mercadier, šef kirurškega oddelka pariške bolnišnice «de la Pitie«. Prof. Mercadier je s trepetajočim glasom sporočil vest o Ro-blainovi smrti, čeprav je bilo že ves čas pričakovati, da bo smrt nastopila od trenutka do trenutka. 2e na vseh tiskovnih konferencah ali drugih razgovorih je prof. Mercadier poudarjal, da je lahko diagnoza samo strogo rezervirana. Od danes zjutraj pa se je njegov pesimizem še povečal. Ko pa so ga časnikarji vprašali, če bodo kljub temu neuspehu poskušali še kako presaditev, je profesor Mercadier odgovoril pritrdilno, dostavil pa je, da v boljših razmerah. Tehnično je presaditev popolnoma izvedljiva, toda za uspeh je treba imeti dovolj odporen objekt. Vzrok smrti je bil, je še enkrat poudaril Mercadier, prešibak krvni obtok v možganih. Prof. Gerard Guiraudon, ki je sodeloval pri presaditvi srca, je vso noč prebil pri postelji Clovisa Roblaina. Noč je pacient prestal dokaj mirno, toda že od včeraj je za dihalni proces potreboval pomoč, ker so se njegove možnosti ■llll■|||llmlllllllllllllll■llllllllllllllllll||l|l■|||||||||■|l||||(|l|l||l|||||||||||||||||l|,|||||||||t|||||l||||||f|||M||||||||| Rockefeller napovedal svojo kandidaturo ALBANY (Nevv York), 30. - New-yorški guverner Nelson Rockefeller je na tiskovni konferenci, ki so jo oddajali po televizij, sporočil, da namerava zahtevati od republikanske stranke, naj ga kandidira za predsedniške volitve Rockefeller je izjavil, da so med razlogi njegove odločitve zlasti »izredni dogodki v preteklih tednih, ki so razkrili resno-; krize, s katero ima dežela opravka« Dodal je, da ga je nedavni razvoj tako doma, kakor v medmrodni politiki zelo pretresel Rockefeller meni, da na najboljši mogoči način služi svoji deželi, če ravna, Išakor se je odločil. Zatem je izjavil, da bo do repub- likanskega kongresa v avgustu de- loval z vsemi silami, kandidaturo. Prvi važen govor bo da doseže imel jutri v Filadelfiji, drugega pi v četrtek v Cedar Paridsu v dr žavi Iowa. za spontano dihanje močno zmanjšale. Stanje operiranca, ki ga je profesor Mercadier že označil za zaskrbljujoče, se je pozneje nenadoma še poslabšalo. Pri tem pa je značilno, da je bilo delovanje srca ves čas zadovoljivo, pač pa se je močno poslabšala funkcija dihalnih organov in ledvic. Sredi dopoldneva se je končalo življenje Clovisa Roblaina, ki so mu bili tako in tako dnevi šteti, tudi če na njem ne bi izvedli operacije presaditve srca. Ko je bil pacient še živ, je profesor Mercadier v razgovoru s časnikarji obžaloval, da je eden izmed zdravnikov članov njegove ekipe sprejel vabilo za intervju izven tiskovnih konferenc na nekem periferijskem radiu. Gre za intervju dr. Schwrtzenberga na Radiu Luksemburg. Tu je dr. Schvvartzenberg med drugim dejal, da bi bile možnosti za uspeh štirikrat večje, če bi pacient imel kakih 30 do 35 let. Presaditev srca, ki jo je opravil prof. Cabrol, je doslej sedma presaditev na svetu. Od šestih prejšnjih pacientov pa je ostal pri življenju samo eden, dr. Philip Blai-berg iz Captowna .Prvi je bil Louis Washkansky, ki je živel 9 dni po presaditvi in je umrl zaradi pljučnice. Potem so 6. decembra v New Yorku presadili srce nekemu dva in pol tedna staremu otroku, ki je umrl sedem ur po operaciji. Dr. Blaiberg je prejel «novo» srce 2. januarja in sedaj živi že skoraj normalno. V Palo Altu (Kalifornija) so presadili srce Miku Ka-speraku; umrl je 15 dni kasneje. V N?w Yorku so 9, januarja operirali Louisa Blocka, ki je umrl deset ur po presaditvi. In končno je 20. februarja v Bombayu umrl 27-letni indijski kmet Bodhan Chit. tan tri ure po presaditvi srca. severnozahodno od prestolnice. Bitka je trajala šest ur. Ameriško poveljstvo poroča, da je 2000 sajgon-skih vojakov danes zasedlo neko važno strateško križišče v dolini A šau. Ameriško letalstvo je nadaljevalo bombardiranje Severnega Vietnama ln demilitariziranega področja, Kakor poroča sevemoviet-namska tiskovna agencija, so ameriška letala letela davi nad Hanojem. Protiletalski topovi so odprli močan ogenj. Včeraj so ameriška letala izvedla 99 bombnih napadov na Severni Vietnam. Sajgonsko vojaško poveljstvo je sporočilo, da je bilo stanje pripravljenosti podaljšano do 3. maja. Pripravljenost so odredili 21. aprila, ko se je govorilo, da se pripravlja nova splošna ofenziva osvobodilnih sil. «Luna 14» MOSKVA, 30. — Sovjetska avtomatska postaja «Luna 14», ki so jo izstrelili 7. aprila in je začela krožiti okoli Lune 10. aprila, nadaljuje svoje kroženje in je do danes že 176-krat obkrožila Luno Agencija Tass sporoča, da so do sedaj že 97-krat navezali s postajo stik po radiu. Postaja je poslala na Zemljo številne znanstvene Potres v Iranu nad 35 mrtvih TEHERAN, 30. — Včeraj okoli polnoči je močan potres zajel področje iranskega mesteca Maku nedaleč od turške meie Večina prebivalstva je še pravočasno zbežala na prosto, kljub temu pa je oscaio pod ruševinami hiš nad 35 mrtvih. Boje se, da se bo število smrtoih žrtev še povečalo. Tudi ranjenih Zakonski načrt za rehabilitacijo v ČSSR PRAGA, 30. — Pravosodno ministrstvo je danes sporočilo, da bo konec junija predložilo zakonski načrt za rehabilitacijo oseb, ki so bile po krivici obsojene. Včeraj je predsednik skupščine Smncovsky izjavil, da bi se lahko skupščina zbrala, da izglasuje nezaupnico pravosodnemu ministrstvu, če bi se to še obotavljalo s predložitvijo zakona o rehabilitaciji. Ministrstvo je sporočilo, da so se začele priprave za zakonski načrt marca meseca na pobudo samega ministrstva. Smrkovsky je nadalje pozval CK partijo, naj pojasni, kdo so bili odgovorni za ilegalne procese, in naj začrta jasno ločnico med poštenimi komunisti in med tistimi, «ki so partijo osramotili«. Govoreč o imenovanju bivšega obrambnega ministra Lomskega za predsednika parlamentarne kulturna komisije (kar z več strani kritizirajo), je Smrkovsky zagovarjal to imenovanje, češ da je Lomsky popolnem" Izven zadeve pobega generala Sejne in samamor Janka. Kot minister pa bi moral seveda vedeti, kaj se na ministrstvu dogaja: zaradi tega je bil razrešen. Iasta se še vedno ukvarjajo s samomorom načelnika preiskovalne komisije Prage Jožefa Pečepdč-je obesil v nekem gozdu. Listi pišejo, da so ga zaslišali kot pričo v zvezi s pobegom generala Sejne. Takrat se naj bi Sejna zanimal, če so že pričeli preiskavo proti njemu in njegovemu sokrivcu Janu Moravcu. Pečepička je to potrdil, nakar je Sejna pripravil svoj beg v ZDA. V pismih, ki jih je samomorilec pustil družini, ne objasnuje razlogov za samomor, temveč samo govori, da se boji javnega škandala. Uradno so sporočili, da so od-pravili vize med CSSR in Romunijo. Vize bodo odpravljene s 27, majem. Razprava o študentskih izgredih v Bundcstagu BONN, 30. — V zapadno nemškem parlamentu je bila razprava o političnem položaju v zvezi s študentskimi izgredi in v zvezd z izidom volitev v Baden . Wuert-tembergu. Kancler Kiesinger je med razpravo izjavil, da je treba prepričati »revolucionarne« študente. da so njih ideje napačne in utopične. Istočasno pa je kancler tudi zagrozil, da bodo odgovorili maksimalno energijo na njih program nasilja. Glede Izidov volitev pa pravi, da gre za slabo ime Nemčije v svetu, čeprav je istočasno tudi dejal, da v NPD niso samo neonacisti in da taka oznaka predstavlja preveliko poenostavljanje. Glede prihodnosti je optimist, češ da je do tega volilnega izida prišlo zaradi nezadovoljstva kmetov in zaradi reakcije na študentske izgrede. Eisenhower v bolnišnici WASHINGTON, 30. - Sinoči so bivšega predsednika Eisenhovverja pripeljali s helikopterjem v bolnišnico letalskega oporišča March v Kaliforniji. Eisenhowerjevo tajništvo je sporočilo, da se je Ei-senhovver podnevi počutil slabo in da so zdravniki po pregledu odredili, naj ostane v postelji. Poročilo dodaja, da ne verjamejo, da gre za »srčno krizo«. Eisenhower ima 77 let in je ie dvakrat dobil srčni napad. Luna pokrita z drobnim peskom MOSKVA, 30. — Tass sporoča, da so objavili prve izide raziskav Luninega površja, ki jih je izvedla sovjetska sonda Luna 13. Rezultati potrjujejo, da je Lunina površina pokrita z drobnim peskom. Sovjetske raziskave se strinjajo z izidi ameriških, ki jih Je izvedel Surveyor podatke. Vsi aparati redno de-1 je veliko, ogromno število družin lujelo. 1 pa ie ostalo brez strehe. pa je ostalo brez strehe. VIENTIANE, 30. - V prejšnjih dneh so v Laosu zaprli več oseb, ki jih obtožujejo, da so ob priliki prvomajskega praznika pripravljali atentate. Ker se v krogih vlade boje, da bodo sile Patet Laosa za 1. maj ojačile vojaško dejavnost okoli Vientdana, so oborožene sile Laosa že nekaj dni v stanju pripravljenosti. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16,5, najnižja 13,3, ob 19. uri 15 stop,, vlaga 65 odst,, zračni tlak 1009,2 rahlo naraiča, nebo 6/10 pooblačeno, veter 5 km jugozahodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,4 stopinje, dežja je padlo 4 mm. Tržaški dnevnik Danes. SREDA, 1. maja PRAZNIK .DELA Sonce vzide ob 4.52 io zatone ob 19jl2 — Dolžina dneva 14.20 — Ul*-na vzide ob 6,34 in zatone ob 23.31, Jutri, ČETRTEK, 2. maja ZIVANA 1. MAJ NOVE DELAVSKE ZBORNICE CGIL S povorko in velikim zborovanjem glavna proslava na Trgu sv. Antona Ostale proslave bodo v Miljah, v Križu, v Nabrežini, proslava C/SL pa bo v Huminu ■ Podelitev znaik in kolajn zaslužnim delavcem Letošnji 1. maj bodo sindikalne organizacije prav tako slovesno proslavile kakor druga leta. Glavno proslavo bo organizirala nova delavska zbornica CGIL s povorko in velikim zborovanjem. Delavci se bodo zbrali ob 9. uri na Trgu Pe-stalozzi, od kodes bodo ob 10. uri krenili z godbo «Rmaldi» na čelu po Istrski ulici, mimo šentjakobskega trga, po Ul. Madonnina, po Ul. Carducci* čez Trg Oberdan in po Ul. XXX. oktobra na Trg sv. Antona. Tu bo ob 11. uri zborovanje, na katerem bo govoril vsedržavni tajnik FIOM poslanec Bruno Trertin. Poleg njega bosta spregovorila tajnik Nove delavske zbornice Arturo Calabria in Lucijan Pa-dovan. Zborovanju bo predsedoval podtajnik zbornice Floriano Tran-quillind. Praznik dela bodo proslavili tudi v Miljah, v Križiu in Nabrežini. V Miljah se bodo delavci zbrali ob 9. uri v Ul. S. Gdovanni, od koder pojde povorka na Trg Marconi, kjer bo ob 10.30 uri zborovanje. Na njem bosta govorila pokrajinski tajnik FIOM in član tajništva zbornice Giuseppe Burlo ter Peter Viola. Predsedoval bo Ser-gir> Tremul, član krajevnega tajništva. Zborovanje v Križu bo ob 18. uri na Krzadi, kjer bosta govorila tajnik zbornice Livio Saranz in Rudolf Wilhelm, član vodstva zbornice. Tudi v Nabrežini bo zborovanje ob 11. uri in na njem bosta govorila pomožni glavni tajnik Nove DZ v Trstu Albino Gerli in Rudolf Grgič. Predsedoval bo član tajništva krajevne Delavske zbornice Vittorino Caldi. Vseh treh proslav se bodo udeležile tudi krajevne godbe, ki bodo igrale delavske himne. Tudi tržaška CISL bo proslavila 1. maj z deželnim zasedanjem, ki bo letos v Huminu ob sodelovanju federacij CISL iz Vidma, Gorice in Pordenona. Shod bo na humin-skem gradu, kjer bodo razne prireditve. CISL je razširila med delavci lepak, v katerem poudarja Za prvi maj praznik vseh delovnih ljudi KMEČKA ZVEZA čestita kmetovalcem v tržaški pokrajini pravico delavcev do svobode, demokracije, socialnega napredka in miru na svetu. Letak omenja tudi težnje k sindikalni enotnosti. Pri tem pravi, da je pot, ki vodi k tej enotnosti še dolga in polna tež-koč in ovir, toda sindikati in delavstvo morajo stalno delovati na tem, da pride do enotnosti. Na ta način se bodo lahko sindikati tudi močneje uveljavili v družbi in izboljšali položaj delavstva. Prvi maj naj pomeni miselno združitev vseh delavcev na svetu, poziv ljubezni do vseh, ki še trpijo zaradi nasilja in preganjanja, poziv k miru in proti vojni in upanje v lepšo bodočnost delavstva in človeštva. Danes ob 10.30 bodo v dvorani Kulturno-umetniškega krožka ob prisotnosti podtajnika za zunanje zadeve sen. Olive izročili »zvezde za zasluge za delo», ki jih je podelil predsednik republike delavcem v naši deželi, ki so se izkazali na raznih delovnih toriščih. Svečanosti se bodo udeležili tudi »mojstri dela«, ki so v preteklih letih sprejeli o-menjeno odlikovanje, ter »vitezi dela« in predstavniki delavcev in podjetij, katerih uslužbenci prejmejo odlikovanja. Na ceremoniji bosta govorila ministrski podtajnik Oliva in tržaški župan inž. Spac-cini. Na županstvu pa bodo podelili zlate kolajne z vtisnjenim občinskim grbom iz 14. stoletja številnim občinskim uslužbencem, ki so 25 let v službi občinske uprave. Tudi pokrajinska uprava bo danes nagradila svoje uslužbence, ki so že 25 let v njeni službi. Slovesna podelitev nagrad bo ob 11. uri v pokrajinski palači ob navzočnosti predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti ter pokrajinskih u-službencev. V OKVIRU MEDNARODNEGA SALONA TURIZMA NA POMORSKI POSTAJI Minister Tolloy bo jutri odprl kongres turističnih organizacij Razprava o turistični propagandi na tujem - Pred novo puristično revolueijo» - Več pozornosti vzhodnim deželam Minister za zunanjo trgovino senator Giusto Tolloy bo jutri dopoldne na pomorski postaji slovesno odprl V. kongres Italijanske zveze potovalnih in turističnih uradov, na sporedu do nedelje 5. maja, ko se bodo nehale tudi vse spremljevalne prireditve (zlasti mednarodni salon turizma). Medtem se na postaji nadaljuje dejavnost turističnih in hotelirskih operaterjev. Včeraj je bila napovedana okrogla miza o turistični propagandi. V dopoldanskih urah so se strokovnjaki dotaknili propagandnih in sploh turističnih pobud na .področju turizma, na popoldanskem zasedanju pa se je razprava sukala predvsem okrog raznih reklamnih tehnik. Na prvem delu okrogle mize, ki jo je vodil predsednik tržaškega centra za gospodarski razvoj dr. Padoa, so spregovorili najvidnejši predstavniki Italijanskega turističnega sveta, med iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Z ZADNJIMI POIMENOVALNIMI ODLOKI MINISTRSTVA Vse slovenske srednje šole na Tržaškem se končno imenujejo po naših zaslužnih možeh Odloke za poimenovanje so dobili se klasični in znanstveni licej, učiteljišče ter srednji šoli pri Sv. Jakobu in v Rojanu Nadaljevati je treba z akcijo za poimenovanje tudi osnovnih šol Vse slovenske srednje in višje šole so zdaj poimenovane po slovenskih pisateljih in pesnikih ter zaslužnih možeh. Pred nekaj dnevi so namreč dobile zadevni dekret še zadnje šole. iki prej niso prišle na vrsto, in sicer klasični in znanstveni licej, učiteljišče, srednja šola pri Sv, Jakobu in srednja šola v Rojanu. To nas zelo veseli in izražamo zadovoljstvo vsega našega slovenskega življa. Slovenske srednje in višje šole na Tržaškem so tako poimenovane : Klasični licej, gimnazija in znan. stveni licej —■ • Dr. France PreUčiteljišče — «Anton Martin Slomšek, Trgovski tehjupni zavod, (Trgovska akademija).*- «2ipu -5So!*» Srednja šola pri Sv. Jakobu — «Ivan Cankar, Srednja šola pri Sv. Ivanu — • Sv. Ciril in Metod, ......................................... ZA AKADEMSKO LETO 1968-1969 Razpis natečaja za izpopolnitev v slovenskem jeziku in literaturi Natečaj je namenjen slovenskim učiteljem in profesorjem na Tržaškem Na podlagi jugoslovansko-italijan-tkega dogovora o kulturni izmenjavi Je republiiki sekretariat SR Slovenije za prosveto in kulturo tudi za akademsko leto 1968-1969 razpisal natečaj za izpopolnitev v slovenskem jeziku in literaturi, ki je namenjen slovenskim učiteljem in profesorjem na Tržaškem. Objavljamo celotno besedilo razpisa. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije razpisuje na podlagi jugoslovansko-italijanske-ga sporazuma o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964 in kasnejših dodatnih sporazumov sklenjenih v mešanem jugoslovansko-italijanskem odboru, predvidenem v 8. členu specialnega statuta, priloženega k londonskemu sporazumu z dne 5. oktobra 1954 natečaj za podelitev šestih štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega jezi ka in literature pri univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1968-69. Vsaka od navedenih štipendij znaša 9.000 din za celotno akademsko leto in se izplačuje v mesečnem znesku 900 din od oktobra 1968 do junija 1969. Štipendijo so namen je-ne pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah. Prošnje za dodelite' zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo. Prošnje lahko vložijo tudi tisti, di so že eno akademsko leto dobivali štipend;jo in jim je za dokončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani. V takem primeru mora kandidat za štipendijo predložiti potrdilo o opravljenih izpitih. Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki, zlasti c dokončanem študiju in o morebitni dosedanji službi, naj prosilci vlože pri šolskem skrbništvu v Trstu do 15. maja 1968. Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem. V Rimu razstava o Trstu Včeraj so v Rimu odprli razstavo «Trst pred osvoboditvijo*. Razstavo sta priredila tržaška muzeja za zgodovino in umetnost ter za .preporod s sodelovanjem združenja Tržačanov in Goričanov v Timu in odbora za proslavo 50. ob- letnice priključitve Trsta k Italiji. Otvoritve se je udeležil tudi tržaški župan inž. Spaccini, ki je imel ob tej priložnosti govor. Razstava prikazuje predvsem dokumente o italijanskem iredentizmu v Trstu do leta 1918. VOLILNA ZBOROVANJA KPI: ob 16. url Podlonjer (M Bemetlč in Colli), Križ (Vidali in Godnič), ob 18.30 v Griži pri Mi ljah (Cuflaro). V NEDELJO NA COLU Razstava živine Repentaborska občina priredi tudi letos s sodelovanjem Kmetijskega nadzorništva razstavo goveje živine sivo rjave alpske pasme. Razstava živine se bo pričela v nedeljo, 5. maja, ob 9. uri in se bo zaključila ob 11 uri s podelitvijo nagrad. Kot običajno bo razstava na Colu, blizu županstva. Srednja šola v Rojanu — •Fran Erjavec» Srednja šola v Nabrežini — •Igo Gruden, Srednja šola na Proseku — • Fran Levstik, Srednja šola na Opčinah — • Srečko Kosovel, Srednja šola v Dolini — •Simon Gregorčič, Kakor so napravile druge šole, ko so prejele dekrete o poimenovanju, tako bodo prav gotovo tudi šole. ki so zdaj prejele take dekrete pripravile šolske prireditve. Na to se je treba seveda pripraviti, naštudirati program, poskrbeti napisne table in kip. Za vsako šolo, dijake jn profesorje, kakor niiJi z3šolski okoliš, je to velik dogodek, praznik, ki ima kulturni in vzgojni pomen. Ko smo .dosegli poimenovanje vseh naših-srednjih in višjih srednjih šol, moramo nadaljevati akcijo za poimenovanje tudi osnovnih šol. Skoraj vse italijanske šole so že poimenovane in bi bilo zelo potrebno ter umestno, da bi bile tudi slovenske. Zato priporočamo vsem učiteljem in didaktičnim rav. nateljem, da se za to pozanimajo in predložijo zadevne prošnje pristojnim oblastem. ga funta, Johnsonova novoletna au-sterity, zahodnonemške gospodarske težave in podobno — so strokovnjaki ob okrogli mdzii pokazali izrazit optimizem glede verjetnostnega razvoja turističnih dejavnosti v prihodnosti. Po mnenju nekaterih izmed njih bodo celo leta 1970 prinesla Evropi in svetu «novo turistično revolucijo, na katero se je treba pravočasno in vsestransko pripraviti. Pri tem bodo morah turistični delavci upoštevati tudi najmanjše petkanostd, kajti konkurenca med deželami, ki vabijo turiste k sebi, je in še bo čedalje hujša. Upoštevati bo treba na primer, da od vseh 20 milijonov Nemcev, kolikor jih gre na leto v tujino na počitnice, jih samo 70.000 stopi na ladjo; da potujejo Angleži v 90 odsto primerov v tujino «skupinsko», da je italijanski gost najbolj zahteven pravzaprav v kuhinji, da so z ladij večinoma odpravili tisti blesk, pretirano mon danost in draginjo, po katerih še danes slovijo nekatera potovanja po morju, pa še marsikaj drugega. Tako na primer nove oblike turističnega izživljanja. Tu bi radi o-menili primer, ki ga je povedal glavni ravnatelj delniške družbe Alideco dr. E. Fracchia: omenjena družba je «zasegla» otok Albarella, kakih 40 minut plovbe od Benetk — postavila na njem hišice za skupno število 2000 družin, pri tem pa ohranila 75 odsto otoka nedotaknjenega z vsem njegovim naravnim zelenjem, čermi, travniki, itd.. Na otoku so nato zgradili še igrišča, pristajališča za čolne, plavalne bazene in sploh vse, kar spada v takšen okvir. Prek 160 zaupnih profesionistov v Italiji in na tujem so nato začeli ponujati delce otoka ustrezni klienteli. Kdor pristane na to novo turistično - re-zidencialno zamisel, postane lastnik hišice, ustreznega zemljišča itd, nadalje postane lastnik 2000-ega dela skupnih naprav na otoku (igrišč, itd.) ter postane polnopraven član Kluba Albarella. Zamisel je naletela na ugoden odmev tako v Italiji kakor tudi v tujini. če naj bi na koncu te okrogle mize povzeli še pregled o tem, katerim narodom v tujini posveča Italija največ skrbi kar zadeva propagando in prilagojevanje, potem pripada prvo mesto na tej lestvici daleč pred drugimi Združenim ameriškim državam. Na drugem mestu bi lahko brez posebnega oklevanja postavili Zahodno Nemčijo, na tretjem pa bi menda lahko bili ex aequo Velika Britanija in Švica. Nekaj se v zadnjem času dela tudi v Skandinaviji, zanimivo pa je, da je področje vzhodnoevropskih dežel s tega vidika doslej skoraj popolnoma zanemarjeno. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIHIIIIIIIIIlUIlN Z OBJAVO V ZADNJI ŠTEVILKI URADNEGA LISTA delal Demetrij Cej, kostume pa A-lenka Bartlova. Režijo je pripravil Adrijan Rustja. ToIloy bo sprejel slovenske gospodarstvenike Minister za zunanjo trgovino Giusto Tolloy bo danes, kakor o-menjamo tudi na drugem mestu, v Trstu, kjer se bo udeležil raznih turističnih in drugih prireditev. Med drugim se bo v glavni dvorani trgovinske zbornice srečal s predstavniki tukajšnjih oblasti in gospodarskih krogov, in sicer bo to srečanje posvečeno raz pravi o trgovinskem poslovanju dežele je Furlanije . Julijske krajine z Vzhodom. Srečanje bo ob 18.30. Jutri bo minister Tolloy sprejel na razgovor tudi odposlanstvo slovenskih gospodarstvenikov iz naše dežele. njimi predsednik Italijanske turistične organizacije CIT (Compa-gnia Italiana Turismo) dr. W. Pa-nicelli, delegirani upravitelj Tržaškega Lloyda in Adriatice inž. S. Cirrincione. ter predstavniki nekaterih turističnih organizacij kot so družba Alideco, družba Italjolly, Itd., pa še predstavniki državnih železnic in drugih zasebnih in javnih ustanov, ki se s tega ali onega vidika ukvarjajo s turizmom. Na popoldanskem srečanju so bili na vrsti predvsem predstavniki reklamnih agencij in grafičnih industrij, turistično-propagandnih organizacij, filmskih proizvajalcev in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s turistično propagando doma in na tujem, tako predsednik italijanske zveze za reklamo dr. D. Villani, predsednik italijanskega prikaza reklamnega in turističnega filma. dr. L. Algardi in drugi. Okrogla miza je imela namen razčistiti nekaj osnovnih točk glede propagiranja domačih naravnih lepot ter zgodovinskih, umetniških in drugih zanimivosti na domačem in tujih tržiščih, ter sploh izluščiti iz dosedanje prakse tiste zakonitosti, ki naj se upoštevajo pri izvajanju turistične propagande v prihodnje, da bi dosegli največji možen efekt. Strokovnjaki so se v svojih izvajanjih dotaknili tudi številnih tehničnih vprašanj, ki morda niso toliko zanimiva za široko občinstvo, Iz njihovih poročil in iz razprave, ki je sledila, pa bi le povzeli nekaj točk, ki se nam zdijo zanimive tudi za vsakega potencialnega turista, to je praktično za vsakega izmed nas, ■kajti kakor je nekdo med razpravo pravilno poudaril, ga ni na svetu človeka, ki mu ne bi ugajalo potovati, odkrivati nove kraje in spoznavati nova ljudstva. Svetovno prebivalstvo je torej se. stavljeno iz samih potencialnih Kvandrovcev«; odtod naraščajoči pomen turizma v mednarodnem merilu, pa tudi v okviru posameznih držav. Pomen turizma za Italijo, kjer se dohodek iz te postavke redno uporablja za kritje primanjkljaja v trgovinski bilanci, je na dlani. Ob včerajšnji okrogli mizi pa je bilo večkrat naglaševo, da bi morala država prav zato v večji meri kot doslej podpirati turistično propagando. Ustanovi ENIT so na primer lani nakazali prispevek 2.500 milijonov lir (0,14 odsto držav nega proračuna), od tega pa je šlo za propagando okoli 800 milijonov liT. Strokovnjaki so v tej zve zd poudarili tudi potrebo po tesnejšem sodelovanju med / javnim: ustanovami in zasebniki. Kljub raznim omejitvam v gospodarskem svetu — med katere sodijo zlasti devalvacija angleške- Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Felicien Marceau JAJCE (L’ OEUF) Komedija v dveh dejanjih Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Režiser: ADRIJAN RUSTJA PREMIERA: V soboto, 4. maja ob 21. uri Abonma . premierski . red A-Al (Vstopnice so še na razpolago) PONOVITVE: V nedeljo, 5. maja ob 17. url Abonma - nedeljski pop. -red D invalidski - red C (Vstopnice so še na razpolago) V ponedeljek, 6. maja ob 21. uri Abonma . športni - red H V sredo, 7. maja ob 20. uri Abonma . dijaški - red F V soboto, 11. maja ob 21. uri Abonma - sindikalni - red G I. ponovitev . red B V nedeljo, 12. maja ob 17. uri Abonma: okoliški - red E Prodaja vstopnic od četrtka, 2. maja dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. ZADNJA PREMIERA SG Marceau: «Jajce» v Kulturnem domu Slovensko gledališče v Trstu bo uprizorilo v soboto. 4. maja ob 21. uri komedijo Felicicna Marceauja «Jajcei>. To je zadnja premiera v letošnji jubilejni sezoni; ob zaključku sezone pa bo nastopil v Kulturnem domu balet reške Opere. Felicien Marceau je sodobni romanopisec, komediograf in francoski kritik. Po vsem svetu je zaslovel s to bizarno komedijo, ki je obenem komična in grenka. Magis, junak komedije je človek v «sistemu», pri čemer pojem sistem vključuje v svoj pomen povprečno meščanstvo. Sistem je popoln, neusmiljen, poln in okrogel kot jajce. Edini pogoj, da se lahko vanj uvrstiš, je ta, da se odrečeš svoji osebnosti. Tako je končno Magis prišel do uspeha. Marceau je pri tem prišel do za ključka, da je vse spremenljivo vse mogoče in dovoljeno, toda pod enim pogojem: svojih življenjskih pravil ne smemo vsiljevati sočloveku, kajti vsakdo se lahko na svoj način svobodno moti Pri predstavi sodeluje ves ansambel SG v Trstu. Nosilec glavne vloge je Stane Starešinič. Sceno je iz- Od 11. maja tudi za zavarovance dovoljena prosta izbira lekarn Z novim zakonom bodo lahko v tržaški občini odprli še 20 novih lekarn, od katerih jih lahko občinska uprava kot taka odpre polovico, ostale pa zasebniki V zadnji številki Uradnega lista je objavljen zakon, ki določa nova pravila o ustanovitvi lekarn in o pravici prebivalcev, tudi zavarovan nih pri raznih zavodih, da lahko kupijo zdravila, kjer se jim zljubi. V tem pogledu člen 15 zakona, ki bo stopil v veljavo 11. maja letos, določa: ((Vsakemu prebivalcu, tudi če je zavarovan, je priznana pravica, da si prosto izbere lekarno«. Zakon nadalje določa, da se lahko odpre ena lekarna na vsakih 4000 prebivalcev in ne več na vsakih 5000 prebivalcev, kot je bilo doslej v veljavi. Poleg tega pa zakon priznava občinskim upravam, da z zaposlitvijo lekarnarja lahko odprejo svoje lekarne. Občine lahko odprejo največ polovico lekarn, ki jih mesto ali določen kraj še potrebuje, da se doseže maksimalno dovoljeno število. Nov zakon o lekarnah postavlja vsaj za sedaj konec dolgoletni polemiki in prepirom med zasebnimi lekarnarji in največjo italijansko bolniško blagajno INAM. Kolikokrat so v preteklih letih zasebni lekarnarji stavkali proti sklepom bolniške blagajne INAM, ki je izdajala recepte svojim zavarovancem samo za svoje lekarne. Kolikokrat so se tudi mnogi zavarovalci pritožili, zlasti tisti, ki stanujejo izven mestnega središča ir, kjer ni bilo nobene lekarne INAM v bližini (v mestu jih je le nekaj), da morajo izgubiti mnogo časa in napraviti brezpotrebno pot za nakup zdravil v lekarnah INAM. Na osnovi novega zakona pa bodo morali zdravniki INAM dajati zavarovancem recepte za katero koli lekarno, lastniki lekarn pa se bodo morali dogovoriti z INAM o postopku plačevanja zdravil, ki jih bodo dajali zavarovancem. Upajmo, da bodo to iiiiminiiMiiMmiiiiiiiiHniiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii .......................................................................................imun"'1..................... SESTANEK UPRAVNEGA SVETA PRISTANIŠKE USTANOVE Pogajanja za obnovitev sporazuma o tranzitu češkoslovaškega blaga Dr. Franzil se je zahvalil za nadaljnji prispe, vek 1 milijarde lir za dograditev pomola Vil. Včeraj dopoldne se je pod vodstvom dr. Franzila sestal upravni svet tržaške pristaniške ustanove. Predsednik Je prikazal potek pogajanj s češkoslovaškim podjetjem Cechofracht glede obnovitve sporazuma o tranzitu češkoslovaškega blaga skozi tržaško pristanišče v tekočem letu. Sporazum, ki sta ga podpisala sam dr. Franzil in ravnatelj praškega podjetja inž. Koubek predvideva tudi za letos plafond 400 tisoč ton češkoslovaškega blagovnega tranzita. Med drugimi vprašanji, s katerimi se je bavil upravni svet pristaniške ustanove na včerajšnji seji, je tudi napovedano odprtje novega odseka avtoceste v smeri proti Benetkam, ki ga bo 8. t rn. izročil prometu minister za javna dela G. Mancini. V zvezi s pomolom VII. se je dr. Franzil zahvalil ministrom za trgovinsko mornarico, za javna dela, za zaklad in za proračun za nadaljnji prispevek ene milijarde lir. Ta sredstva in prispevek 500 milijonov, ki ga je iz Sklada za Trst v ta namen nakazal generalni vladni komisariat, bodo namreč omo- nem neokrnjenem načrtu. Franzil se je zahvalil tudi deželni upravi za nakazilo ene milijarde lir pristaniški ustanovi, ki bo uporabila ta sredstva za cestno in železniško povezavo pomola VII. z ostalim omrežjem. Končno je dr. Franzil omenil o-bisk pristaniškim napravam, ki ga je opravila 17. aprila letos skupina strokovnjakov iz dežel EGS. Upravni svet je na koncu sprejel proračun pristaniške ustanove za leto 1967 — ki se nanaša po večini na poslovanje bivših Javnih skladišč — pozneje pa so si njegovi člani ogledali delovišče na pomolu VII., da bi se «de visu« spoznali z ustreznimi problemi. Smrtne posledice prometne nesreče Na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice ie včeraj podlegel poškodbam 44-letni Elvio Pugliese, ki je stanoval pri Orehu št._ 156 Mož je bil preteklo nedeljo žrtev prometne nesreče. V Ul. Flavia ga je povozil avtomobil, ko se je na VČERAJ V PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI Elektronski semaforski sistem na Trgu Baiamonti začel delovati Sinoči ob 18. uri Je na križišču I se tudi, da bodo Tržačani z zado- , -r , i i - i j * .. «1 Ttrnm onminli ciomnfAr n. koiu odilai, ujuu namieu umu- jt* puvu/.u dviuinuuii, »vu gočjla zgraditev pomola po prvot-I kolesu peljal proti domu. med Istrsko ulico in ulicama Baiamonti in Salata začel delovati nov elektronski semaforski sistem, ki bo urejeval promet povsem avtomatsko. Nov sistem je ob prisotnosti predstavnikov mestnih oblasti, med katerimi so bili podžupan Lonza, odbornik Hreščak in poveljnik mestnih redarjev, otvoril občinski odbornik Romano, ki je orisal prednosti, ki jih nudijo novi semafori. Inženir podjetja, ki je izdelovalo elektronsko napravo, je nato obrazložil, kako deluje nov sistem. Gre praktično za to, da si vsak avtomobil, ki pride do križišča, rezervira določeno število sekund, v katerih bo imel prosto pot. V bližini križišča so namreč pod asfaltom namestili posebne plošče, ki zabeležijo prisotnost avtomobilov in na podlagi njihovega števila dajo za primeren čas prosto pot. Predstavniki oblasti so si nato ogledali, kako praktično delujejo novi semafori. Iz prvih opazovanj se zdi, da se je nov semaforski sistem kar dobro izkazal, saj onemogoča nastanek predolgih vrst avtomobilov ter odpravi tako imenovane «mrtve faze«, ko je prosta pot v smeri, kjer ni prometa. Zdi voljstvom sprejeli novo semafor sko ureditev na križišču, kjer je bil doslej promet še najbolj kaotičen. Nov elektronski sistem so uvedli že v številnih italijanskih mestih, kjer se je povsod dobro obnesel. Podobno ureditev pripravljajo sedaj na nekem križišču v Gorici. vprašanje rešili tako, da ne bo v škodo zavarovancev, ki jih je v Trstu okrog 100.000. V tržaški občini je (skupno z opensko in proseško lekarno) 49 lekarn, kar pomeni, da jih bodo po novem zakonu odprli lahko še najmanj 20. Prav tako po novem zakonu lahko tržaška občina odpre najmanj 10 lekarn, se pravi polovico od števila, ki je sedaj na razpolago. To pomeni, da sedaj ni več nobenih omejitev, ki bi preprečevale ustanovitev občinskih lekarn, kot je to že pred mnogimi leti sklenil tržaški občinski svet. Tudi o odprtju občinskih lekarn je bilo doslej že mnogo govora in razprav predvsem v občinskem svetu. Eden največjih zagovornikov občinskih lekarn, ki bi lahko dajale zdravila predvsem revnim upokojencem po nižjih cenah, je bil pokojni občinski svetovalec dr. Pincherle. Nedavno pa je tudi odbornik za zdravstvo in higieno dr Blasina sporočil, da o tem vprašanju razpravlja svetovalska zdravstvena ko-misija in da bo občina odprla poskusno eno lekarno. Ko je to izjavil pa še ni bil objavljen nov zakon, ki daje možnost občinski upravi, da jih odpre kar deset. Upajmo, da se bodo občinski u-pravitelji sedaj zganili, da jih ne bodo prehiteli zasebniki in jim pobrali še tista dovoljenja za lekarne, ki jih občina po zakonu lahko dobi. Zasebni lekarnarji so zelo zadovoljni z novim zakonom. To je tudi razumljivo, saj bodo imeli po vstopu v veljavo zakona mnogo več odjemalcev kot doslej, ker bo morala bolniška blagajna INAM izdajati recepte, ki bodo veljali v vseh lekarnah. MEDNARODNI SALON TURIZMA (POMORSKA POSTAJA STAZIONE MARITTIMA): Danes ob 18.00 ter ob 20.30 uri: • OBZORNIK TURISTIČNEGA FILMA Na sporedu: «Ti ne poznaš Benetk« Autonomne turistične ustanove iz Benetk in ((Robinson Crusoč« Balkan Tou-rista ter «Most do Sardinije« itd. državnih železnie Jutri 2. maja ob 19.30 uri bodo na sporedu: ((Izrael v barvah« Iaraelakef« (Irtmmi urada, «Peru» AIR France ter ((Turizem t Jasofaai Jtmfeo-nomne turistične ustanove iz Jesola Slomškov dom v Bazovici priredi PRVOMAJSKI PRAZNIK danes od 16. do 24. ure Nastopijo «Beneški fantje« in domači pevski zbor Lipa. Prireditev bo na športnem igrišču; v primeru slabega vremena bo prireditev v kino dvorani ob 16. in 18. uri, nadaljnji spored v prostorih Slomškovega doma. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU vabi na predavanje, ki bo v petek, 3. maja ob 20.30 v društvenih prostorih. Zdravnik dr. Živko Lupine bo predaval o temi BOLEZNI NEKOČ IN DANES PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC vabi v petek, 3. maja ob 20.45 v kino dvorani v Boljuneu na predstavo kriminalne komedije OSEM ŽENSK Režija: Stane Raztresen Gostuje dramska skupina prosvetnega društva Prosek-Kon-tovel. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO TABOR Opčine V nedeljo, 5. maja ob 18. url v Prosvetnem domu na Op činah KONCERT partizanskih pesmi Gostuje pevski zbor ((VASILIJ MIRK« s Proseka Kontovela. Dirigira: Ignacij Ota Sodelujejo: Aleksander Vodopivec — klavir Oskar Kjuder Vstopnina 300 lir in 150. PROSVETNO DRUŠTVO «VESNA» priredi jutri, 2. maja ob 20.30 v dvorani Alberta Sirka predavanje o vtisih s potovanja po Tuniziji in Alžiriji. Predaval bo Mario Magajnu ob spremljavi diapozitivov. Vljudno vabljeni vsi. GledaHšča Verdi V soboto, 4. maja ob 21. uri bo v okviru simfonične sezone recital pianista Franca Mannina. Mannino, ki je znan tudi kot dirigent in skladatelj, bo posvetil svoj recital skladbam Fr. Liszta. Izvajal bo skladbe: «Igre z vodo v vil' d'Este», Simfonija v a-molu, ((Funeralia«, «La campanella« (Iz P>-ganinija). «Serenata» (iz Schuberta) in parafraso na Rigoletta. Pri blagajni gledališča se nadaljuj* prodaja vstopnic. Teatro Stabile Danes ob 20.30 ponovitev tragedije Vittoria Altierija ((Agamemnon« v iz-vedbi skupine Proclemer - Albertazzi. V četrtek ob 20.30 ponovitev tragedije ((Agamemnon«. Vstopnice za obe predstavi so še n* razpolago pri centralni prodajalni 7 galeriji Protti. Nazionale 14.30 ((Fermi tutti, comin-oiamo d'accapo». E. Presiley, A. Day. ExceIsior 15.30 ((Trio«. Prepovedan® mladini pod 14. letom. Fenice 15.00 «11 pane amaro«. Dokumentarni film. Eastmancolor. Eden 15.30 ((Helga«. R. Gassmann, £• Mondry. Grattacielo 14.30 «Manon 70». Catheri' ne Deneuve, Samy Frey. Eastmancolor. Prepovedan mladini pod 1*. letom. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 14.30 ((Gangster story». Warren B*-atty In Faye Dunaway. Alabarda 14,30 «1 tre avventurieri»-A. Delon, L. Ventura. Colorscope- Filodrammatico 14.30 «Le professiom' ste«. Japonski sexy film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 14.00 «L’oro del momdo«. č' Bano, R. Povver, Franchl, Ingrassia- Cristallo 14.30 (dtalian Secret Service«. N. Manfredi, F. Prevost, *». Moll. Techntcolor. Garibaldi 15.00 «Modesty Blayse». M-Vitti, D. Bogarde. Teclinicolor. Capitol 15.30 «11 giorno della civetta*-C. Cardinale, F. Nero. Technicolof- Aurora 14.30 ((Commedianti«. A. Guin-nes. Impero 14,30 «La valle detle bamb®-le«. Barbara Parkins, Sharon Tat*- Astra 14.30 ((Agente 007, si vive sol® due volte«. Sean Connery. Vittorio Veneto 15.30 «James Bon® 007. Casino Royal». P. Sellers. Uf' sula Andrevvs, D. Nlven, Abbazia 14.30 «Vajas con Dios, Grl®' go». P. Sanches, Colorscope. Ideale 14.00 (cGungala, la vergine della glungla«. Kitty Swan, B. Lota- Ljudska prosveta Pd Igo Gruden priredi na svoj®’1' sedežu v Nabrežini jutri, 2. meja ob 20.30 večer barvnih filmov, •“ jih je posnela ob priliki letošnjih *■ zimskošportnih iger v Ornem vrh" Selma Micheluzzi. SPDT priredi 5. maja letos izlet * avtobusom na Krim pri Ljubljani J ogledom Iškega Vintgarja In gradu ’ Peklu. Vpisovanje v Ul, Geppa 9 d® 2. maja. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. aprila 1968 se Je V Trst® rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 19 ose®' UMRLI SO: 92-letna Elisabetta F®“' lin vd. Ladinl, 76-letna Giuseppi® Grahonja vd. Groppazzi, 66-letna M? lina Bucoi por. Giunchl, 79-letni Fy' dano Ricciardelli, 70-letna Etni", Scoberti por. Balestra, 71-letni Fr*®' cesco Boidi, 69-tetna Vittoria PagnU£ co vd. Leghissa, 71-letni Glivlero tj" ik, 83-letna Antonia Valcovich vd. ” • tech, 43-letni Elvio Pugliese, 23-let® EmMla Vidonls, 82-letna Maria KW vd. Miot, 85-ietna Romilda Corsi Ml kol, 79-letna Maddalena Carpo Stobbia, 67-letni Pietro Fllippi. ". letni Pietro Lanza, 75-letm Domeni® Zangrando, 81-letna Stefania Ehre® freund vd. Gambardella, 60-letnl 0 vo Ulcigral. 26. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul Commerclale Dr. Rossettl, Ul. Combl 19. Dr. gnon, Trg Ospedale 8. Tamaro et N rl, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Godina, Trg S. Giacomo 1. ion. Trg Virgilio Giotti 1. Al Due ri, Trg Uriita 4. Nleoll, Ul. di ‘ vola 80 (Skederii) Nalezljive bolezni Zdravstveni urao tržaške obči®* je v razdobju od 22. do 28. ap^jj, zabeležil v tržaški občini nasFj, nje število primerov nalezi]1'', obolenj: škrlatinka 16, tifoidj, mrzlica 1, ošpice 11 (5 izven ne), norice 7, vnetje priušesne L, navke 1, rdečke 17, srbečica 1 'L ven občine), nalezljivo vnetje J j ter 5 (1 izven občine), aku' sklepni revmatizem I. CVETLIČNA RAZSTAVA (Miramurski park) Razstava pomladanskega cvetja V zimskem vrtu cvetje iz Sanrema, eksotični okrasni ptiči, cvetlice najmtajših. POTOVALNI URAO « A U R O R A » priredi v soboto, 18. maja letos enodnevni izlet v Ljubljano na TRADICIONALNO KMEČKO OHCET Cena vožnji a avtobusom, vstopu v dvorano »Tivoli« in poročnemu kosilu znaša 3.900 lir. Odhod avtobusa iz Trsta ob 8. uri, povratek ob 20.30 ca. Vpisovanj« fet podrobnejše Informacije pri potovalnem uradu »Aurora« v Dl. Cttoerone 4, M. 19348, ki rezervira tudi mlae aa svatbeno koali«. Primorski dnevnik OB UREJEVANJU TRŽAŠKE KANALIZACIJE Urediti je treba tudi zbiralnike in obnoviti prečiščevaine naprave Zaradi dotrajanih naprav se iztekajo v morje velike količine umazane vode, kar je proti vsem higienskim načelom Nedavno smo objavili vest, da Je Blagajna za naložbe in posojila Odobrila tržaški občini 491.932,500 •lr posojila za gradnjo VII. obroba nove mestne kanalizacije, o Center je že sklepal občinski svet Pred več kot dvema letoma in ki °o zajela področje med Ul. Pascoli ' ™3ssetti - Hipodromskim drevoredom . Drevoredom D’Annunzio -Raffineria. Obnovitev kanalizacije na tako jedkem delu mesta predstavlja le jdali korak naprej pri ureditvi celotnega mestnega in predmestnega ~analizacijskega omrežja, čeprav ^jaša strošek del pol milijarde Novo mestno kanalizacijo gradijo postopoma po mešanem sistemu, in sicer tako, da omogočijo Zbiranje deževnice in umazanih *oda, ki se stakajo iz stanovanj ™r jih odvajajo proti morju. V*lede mestne kanalizacije je bil leta 1933 izdelan regulacijski načrt, delo inž. Cambona. Načrt Predvideva obnovitev kanalizacije ji 16 obrokih. Od teh jih je bilo sedaj zgrajenih šest, treba pa ■j0 zgraditi še deset obrokov, se Pravi, da še deset delov mesta !ma neprimerno in pomanjkljivo kanalizacijo. Za vsa ta dela bi potrebovali 5 milijard lir, ali pol mi-‘'Jarde za vsak obrok. . Toda vzporedno z gradnjo kana-nzacije je treba graditi tudi zbiralnike in zadostne naprave za Prečiščevanje umazanih voda, ki se “tekajo v morje. Do sedaj zgrajena kanalizacija teži na dva zbiral-0’ka, in sicer na zbiralnik visokega in na zbiralnik nizkega predela {Pasta. Oba zbiralnika pa odvajata “mazano vodo z deževnico v Ske-aenj, kjer so nameščene prečiščevale naprave. Toda te naprave so nile zgrajene pred 30 leti za potre-De 100.000 prebivalcev. Poleg tega pa so naprave že do-LraJane in jih je treba obnoviti. ‘ato si lahko zamislimo, koliko u-{nazane in slabo prečiščene vode ® steka v morje, kar je seveda v nasprotju z vsemi zdravstvenimi n higienskimi načeli. .^laga se zavedajo tudi občinske ravstvene oblasti, ki pritiskajo , vsemi svojimi močmi na občin-••te upravo, naj čimprej noskrbi Sai za obnovitev prečiščevalnih naPrav pod Skednjem. PRlMOfiSKElVI Zbiralnik nizkega dela mesta gre od Skednja do Trga Unita in teče pod obrežjem; zbiralnik gornjega dela mesta pa gre iz Skednja v predoru pod Sv. Jakobom, pod Ul. Pondares do Ul. Polonic. Občina ima v načrtu, da oba zbiralnika podaljša do Ul. Tor S. Piero, da bosta zbirala umazano vodo iz celotnega predela Ul. Carducci, glavnega kolodvora in Ul. Udine, kjer je bila svoj čas zgrajena nova kanalizacija. Del umazane vode se steka tudi v pokrite potoke, ki tečejo skozi središče mesta proti morju. Največji od teh je »Veliki potok*, ki teče pod Ul. Carducci in se steka v morje v Starem pristanišču Si-cer pa so tudi podzemeljske struk-ture potokov zelo stare in jih bo treba čimprej obnoviti, da ne bo prišlo v glavni mestni ulici do kakega udora. Celotna sedanja mestna kanalizacija meri okrog 260 km. To ni mnogo za mesto, ki ni zelo staro in ki se, čeprav počasi, stalno obnavlja. Poleg tega je treba pomisliti, da bo morala občina poskrbeti za ustrezno kanalizacijo tudi v predmestih in v okoliških vaseh. V teh se umazane vode stekajo predvsem v naravne kraške greznice, kar ni priporočljivo, če pomislimo, da ta umazana voda pronica v kraške podzemeljske vode iz katerih mesto črpa pitno vodo. Avto jo je podrl Zaradi neprevidnega prečkanja ceste se je morala včeraj 56-letna Giovanna Gruden vd. Studel iz Ul. s. Pelagio 28 zateči na zdravljenje v splošno bolnišnico. Okrog 7.30 je izven prehoda za pešce prečkala Videmsko ulico, ko jo je podrl fiat 500, ki ga je vozil proti Greti Giovanni Parovel iz Ul. Set-tefontane 49-1. Ponesrečenko so z rešilnim vozom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na glavi, u-darec na čelu ter ogrebnine na desnem kolena. Pridržali so jo na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala žena zdraviti 8 dni. OB PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA BERZANTIJA IN DRUGIH OBLASTI V Gorici odprli deželni urad ki bo pospešil javne gradnje Po zakonu mora prošnje za javna dela, ki jih bodo predložile krajevne ustanove, rešiti v 30 dneh - Prevzel bo večji del posla, ki je sedaj v pristojnosti tehničnega urada 33-letnemu mizarju Giovanniju Padovanu iz Ul. Ginnastica 42 so neznanci preteklo noč ukradli fiat 500, ki ga je bil parkiral na Ul. Paduina Ukradenec, ki je utrpel 350 tisoč lir škode, je tatvino prijavil agentom komisariata na Trgu stare mitnice. VČERAJ NA DEŽELNEM 0DB0RNIŠTVU JAVNIH DEL Otvoritev pokrajinskega ravnateljstva javnih del Imenovali so tudi člane štirih pokrajinskih tehničnih odborov Včeraj so uradno odprli perife-rična urada odborništva javnih del v Trstu in Gorici, medtem ko so odprli takšna urada v Vidmu in Pordenonu v ponedeljek. Tako delujejo sedaj štiri pokrajinska ravnateljstva javnih del odborništva, kot določa deželni zakon št. 22 iz leta 1967, ki predpisuje nov postopek glede javnih del. Hkrati so izvolili štiri tehniške pokrajinske odbore, ki bodo nadomestili inženirje načelnike tehničnih uradov In ki se bodo izrekali o raznih načrtih javnih del do 100 milijonov lir izdatka. V teh odborih so tudi državni funkcionarji, kar potrjuje enotno ravnanje in sodelovanje med javno upravo, deželo in državo na torišču javnih del. Kot v Gorici tako je tudi v Trstu otvorii pokrajinsko ravnateljstvo, TRST 68 PRIREDITVE MEDNARODNE CVETLIČNE RAZSTAVE miramarski park Od 25. aprila do 4. novembra!968 FRANC BERGINC UVOZ — IZVOZ IN PREDSTAVNIŠTVA TRST - UL. GATTERI 5/111 - TEL. 96-941 Ulm na ffirmrnnk-, Podvaja danes, 1. t. m. ob 15. uri barvni film: II tredicesimo uomo .... (TRINAJSTI ČLOVEK) *8rajo: CHARLES VANEL, GERARD BLAIN, J. C. BRIALY, NINO SEGURINI in PAOLO FRATTINI Ul MO .IKIS. PBOSEK Predvaja danes, 1. t. m. oh 16. uri Cinemascope barvni film: SANTOMAS CONTRO SCOTLAND YARD Vajo (SANTOMAS PROTI SCOTLAND TARDU) III. nadaljevanje touis DE FUNES, JEAN MORAIS ln MYLENE DEMONGEOT ki ima sedež na odborništvu za javna dela, deželni predsednik Ber-zanti, ki se Je zahvalil državnim funkcionarjem za sodelovanje v času, ko še ni imela dežela organov na tem torišču. Zatem je vladni komisar dr. Cappellini izrekel željo, da bi se iz naporov države in dežele rodili čimboljši rezultati na tem torišču, ki je velike važnosti za Furlanijo - Julijsko krajino. Končno je tržaški podžupan Lonza poudaril, da pomeni ta deželni ukrep valorizacijo krajevnih ustanov ter priznal veliki vpliv, ki ga imajo deželni posegi na tem torišču. Ceremonije so se udeležili deželna odbornika za javna dela in urbanistiko Masutto in Leschiutta, pokrajinski odbornik Visentini, občinski odbornik Mocchi, kvestor Gui-da, predsednik IACP Senigaglia, Dredsednik pokrajinskega nadzornega odbora Fazzini, ravnatelja pokrajinskega in občinskega tehničnega urada inž. Petrossi in inž. Po-lacco, deželni nadzornik javnih del inž. Cola in ravnatelj deželnega odborništva za javna dela inž. Mulas ter načelnik tržaškega pokrajinskega urada ar Hi SpineUI. Kazenski odvzem vozniških dovoljenj Prefektura je v marcu odredila odvzem vozniškega dovoljenja v smislu čl. 91 cestnega zakonika 12 osebam, ki so povzročile nesreče s hudimi ali smrtnimi posledicami za povožene. S tem ukrepom so bili kaznovani: Aniceto Burra za 24 mesecev, ker ni nudil pomoči in ker je po nesreči pobegnil; Attilio Giurini za 18 mesecev, Adriano Frezza za 12, Tullio Candoti za 9, Sergio Eng-landi za 9, Attilio Milani za 9, Giuseppe Ozbic za 9, Dino Turci-no za 6, Vittorio Bednarsech za 6, Josip Gruden za 4, Giovanni Pre-donzani za 3 in Luciano Turelli za 3 mesece. Zaradi ponovnega kršenja norm in ravnanja pri vožnji, so za 2 meseca odvzeli dovoljenje Seba-stianu Caprinu, 20 vozniških dovoljenj so odvzeli zaradi nesposobnosti njihovih lastnikov za vožnjo, 16 pa so jih začasno preklicali zaradi pomanjkanja moralnih rekvizitov in ker se njih lastniki niso podvrgli ponovnemu izpitu za ugotovitev njih psihofizičnih pogojev za vožnjo motornih vozil. Včeraj dopoldne so uradno odprli urade pokrajinskega vodstva za javna dela, ki so v zgradbi št. 203 na Korzu Italija v Gorici. Urad so ustanovili na podlagi deželnega zakona ter služi predvsem hitrejšemu reševanju postopkov krajevnih ustanov za javna dela. Prevzel bo večji del poslov, ki so do sedaj spadali v pristojnost državnega organa, ki ga je na tem področju za pokrajino predstavljal tehnični urad (Genio civile). Takšne pokrajinske urade za javna dela so no podlagi deželnega zakona v teh dneh ustanovili v vseh štirih pokrajinah dežele Fur lanija lulijska krajina Svečani otvoritvi S" prisostvovali predsednik deželnega odbora Ber-zanti, odbornik za javna dela Ma sutto odbornik za finance Tripani. prefekt Pietrostnfan' župan Marti na, predsednik pokrajine Chienta roli, predsednik poktajinskega nadzornega odbora Maeoratti, podpredsednik deželnega sveta Devetag, šolski «krbnik Simonoin' in drugi. Predsednik deželnega sveta Ber zanti 'e v svojem govoru poudaril, kako bodo pokrajinsk’ uradi za delo pospešili reševanje posameznih postopkov, saj morajo po zakonu prošnjo rešiti najkasneje v času 36 dni, nedtem ko so po dosedanji praksi v d-žavnii. uradih takšne prošnje reševali tudi več let, ker so obšle tudi .srednje urade Župan zvišala. Upoštevati je treba tudi, da tekstilna tovarna v Podgori že plačuje po 5 od sto od plače kot nadomestek za akordno delo v tistih oddelkih, kjer ne izplačujejo proizvodne nagrade. Spričo teh dejstev je tekstilni sindikat zahteval sestanek z vod-svom tovarne za dosego sporazuma. trebno primakniti še dodatno vsoto iz drugih virov, da bodo lahko ustrezno rešili ta problem i korist goriško | drugim proučili tudi načrt za ka-ga gospodarstva ter še posebej orne j nalizaoijo v Doberdobu, o katerem riil njena prizadevanja za izgradnjo j je poročal izvedenec inž Cataldo avtomobilske cesti Villesse — Go | Govorili so tudi o problemu oskrbe r'ca | z vodo za Sabeljče. Kot znano je Vodstvo pokrajinskega urada za družba Autovie javna dela bo vodil tehnični odbor, dosedanjo napeljavo vode temu z« ki mu bo načeloval ing Vuano, na selku in bo treba misliti na drugar-dalje bodo v njem načelnik tehnič- no ureditev te dobave, potem ko nega urada, pokrajinski zdravnik 130 ta družba izplačala primemo z dvema izvedencema, ing. Zardi, I odškodnino Seveda bo k temu poki ga je izvolil pokrajinski svet, in arh. Luisa ( odellia ki so jo izvolili občinski sveti, C.; bodo razpravljali o šolskih gradnjah, bodo povabili k sodelovanju še šolskega skrbnika. Tehnični odbor bo odobril idejne in izvršilne načrte, če ne presegajo 100 milijonov lir stroškov. Nadalje bo odobril razne, elaborate in popravke, če se strošek ne bo povečal več kot za eno petino. Na podlagi deželnega zakona št. 22 za krajevne ustanove ni predvidena tehnična odobritev, če za pokrajino načrt ne presega 20 milijonov stroškov, za občino Gorica 15 milijonov ter 10 odnosno 5 milijonov za ostale občine. Zaključna prireditev slovenskih šol Osnovne šole in enotna srednja šola s slovenskim učnim jezikom na Goriškem bodo imele skupno zaključno šolsko prireditev v nedeljo. 12. maja ob 17. uri v dvorani Katoliškega doma v Gorici. Nastopili bodo učenci osnovnih šol iz mesta in okolice z raznimi prizori ter enotna srednja šola s pevskimi točkami. ni n . To ho prva skupna prireditev OKIlCl V ODClUah l)ohiT(ll)l), slovenskih šol na Goriškem. Zato že sedaj opozarjamo našo javnost | SOVOdllie Ml StCVmail nanjo ter vabimo vse prijatelje 1 ® 1 mladine k polnoštevilni udeležbi. Oklici v občinah Doberdob, So- vodnje in števerjan: Dario Legiša od Sabličev in Anna Maria Visin-tin iz Rcmk; Vincenc Tomšič iz Sovodenj in Marija Jožefa Princi m Gorice; Radivoj Cemic z Vrha in Maria Razza iz Gradiške; Marija Koren od Aščevih in Lučano Bralni iz štandreža. S seje odbora v Doberdobu P. D. BRIŠKI GRIČ V ŠTEVERJANU IIIIMIimiillllllllHIlimilllimillllllUIIUIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItilfltllllllllllllllllllllMIllllinillllMMMIIIIIIIIIIIIIN DANES V ŠTEVERJAN V NA DVORU Otvoritev vinske razstave briških vinogradnikov Razstavni prostor so letos razširili in modernizirali Vesti iz Štcverjana Na županstvu v števerjanu pri-Venete pretrgala previjajo vse potrebno za državno Danes ob 11. uri bodo v kleti grofice Tacco na dvoru v števerjanu ot-voriii že tradicionalno razstavo vin vinogradnikov iz števerjana in Oslavja. Letos je ta razstava poleg tega še pod pokroviteljstvom konzorcija za zaščito imena tipičnih vin. K otvoritvi je organizacijski odbor povabi! predstavnike oblasti in številne druge zastopnike. Predvideno je, da bo podal poročilo predsednik konzorcija grof Atems, govoril pa bo tudi podpredsednik deželnega sveta odv. Devetag. Z deželnim prispevkom so za le Za uvedbo posebne nagrade v goriški tekstilni tovarni Tekstilni sindikat pri CGIL je poslal zvezi industrijcev v Gorici pismo, v katerem ugotavlja, da je minilo že več kot pet let od podpisa sporazuma, s katerim se je vodstvo goriške tekstilne tovarne pri Sovodnjah obvezalo, da bo določilo posebno nagrado namesto a-kordnega dela. Isto obvezo je vodstvo podjetja podpisalo dne 2. julija 1963 na pokrajinskem uradu za delo v Gorici. Od takrat se je podjetje lepo razvilo ter se specializiralo v nekaterih tekstilnih izdelkih, kar je zahtevalo tudi večjo specializacijo delavcev. Tudi proizvodna nagrada se je od takrat le za malenkost miiHiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiimmmiiiiHiiiiiiiiiiimiiiimiiuiHiiiiiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Potrjena obsodba šoferke v zvezi s smrtno nesrečo Se dva druga priziva na razsodbe v zvezi s prometnimi nesrečami Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni pravdnik Marši zapisnikar Mo-sca Riatel) se je morala ponovno zagovarjati 30-letna Maria Luisa Talamini iz Ul. Pola 55, ki je bila obtožena, da je nenamerno ubila tedaj 72-letno Margherito Savron vd. Saule, ki je stanovala v Ul. Pietraferrata 51. Nesreča se je pripetila v Zav-ljah, ko je že priletnejša ženska prečkala cesto. Vanjo je trčila z avtom fiat 500 Talaminijeva ter jo vrgla vznak na tla. Pri padcu se je Savronova hudo pobila po za-tilniku ter je tri dni pozneje umr la v splošni bolnišnici. Tržaško kazensko sodišče je spoznalo 13. marca lani Talaminijevo za krivo ter jo je obsodilo na 4 mesece zapora. Prizivno sodišče je včeraj _ v bistvu potrdilo razsodbo sodišča prve stopnje, proti kateri se je pri tožila prizadeta civilna stranka. Generalni pravdnik je zahteval, naj se zavrne priziv, ker ni bil utemeljen ter je celo zahteval, naj se obtoženka oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. Na kazenskem sodišču pa so imeli včeraj precej opravka s prizivi na razsodbe, ki jih je pred časom izrekel tržaški okrajni sodnik. V dveh primerih je šlo za hujše telesne poškodbe pri promet nih nesrečah. S-Jniki so najprej obravnavah r-imer 591; t i ga Mutira Pianola 'z Ul. Lego >2, k: je 14. aprila pred lani povzročil precej hude telesne poškodbe 27-letnemu Steliu Cheru-biniju iz Ul. A. Grandi 15. Nesreča se je pripetila, ko se je Cherubini peljal po Ul. Forti v smeri proti Ul. Flavia. Obtožnica je dolžila Pianolo, da je hotel zaviti na levo ne da bi upošteval prednostno smer vožnje nasproti vozečega mo torista. Sodnik je menil, da je motorist delno povzročil nesrečo, ker se je peljal prehitro (okoli 60 ali 65 km na uro). Zato je oprostil Pianolo in sicer zaradi pomanjkanja dokazov. Proti razsodbi se je pritožil Pianola, ker je menil, da oi ga morali oprostiti, ker dejanja ni zagrešil. Prizivni sodniki niso sprejeli priziva. Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 57-letni Alfredo Magnarin iz Ul. Palestrina L Tudi v njegovem primeru je šlo za trčenje med avtom (ki ga je upravljal Magnarin) in vespo, ki jo je peljal 37-letni Giuliano Ciabatti iz Trga C. Alberto. Nesreča se je pripetila v Ul. Androna S. Eufemia. Ker Magnarin ni upošteval prednostne smeri vožnje vespe, ga je sodnik obsodil na 100.000 lir globe (telesne poškodbe so bile precej hude ter mu odvzel vozniško dovoljenje za pol leta. Potem pa se je zvedelo, da je Ciabatti ozdravel v manj kot 40 dneh. Prizivni sodniki so sedaj u-stavili kazenski postopek proti Ma gnarinu ker je prizadeti umaknil tožbo. V teni primeru bo mora! Ui-hatti poravnati sodnijske stro ške. zborske in deželne volitve. Cez nekaj dnd bo imela občinska, volilna komisija sejo, na kateri bodo morali določiti med drugim tudi skru- J tošnjo razstavo postavili nove in tinatorje za volišča. | okusno urejene razstavne prostore. milimi hiiiii iiiii.. NEKAJ VESTI S PEČI S primernimi ukrepi naj CAFO poskrbi za redno dobavo vode Kako je z gradnjo vodnega rezervoarja? • Cesta ob Vipavi je tudi potrebna popravila Gremo proti poletju in s tem tudi proti večji potrošnji vode. To debro vedo tudi domačini s Peči, kjer imajo že sedaj težave s preskrbo vode za potrebe gospodinjstva. Marsikomu se bo zdelo to čudno, saj ni dolgo, kar je vodovod konzorcija CAFO s svojo napeljavo dosegel tudi to naselje so-vodenjske občine. Dejstvo je, da je že od samega začetka ta napeljava nepopolna in so domačije, ki ležijo malo višje proti cerkvi že lani občutile, zlasti v toplejših mesecih, pomanjkanje vode tudi za najnujnejše potrebe Obrnili so se preko občinske uprave do vodstva CAFO v Gradiški, ki je že lani zagotovilo, da bodo ojačili dobavo in uredili poseben vodni rezervoar na višjem kraju v bližini pečanske cerkve. Do sedaj pa ni o izvedbi te obljube ne duha ne sluha. Zato se prizadeti ponovno obračajo do občinske uprave v Sovodnjah, naj odločno zahteva takojšnjo izvedbo obljubljenih del Predvsem je to nujno za kakih 10 ali 15 družin, ki živijo v višje ležečih domovih v bližini cerkve; vaščani pravijo, da če so že potrošili toliko denarja za občinski vodovod, imajo polno pravico zahtevati, da jim ta dobavi vso tisto vodo, ki jo potrebujejo zase in za svojo živino Ker se te dni razpravlja v pokrajinskem svetu o nadaljevanju del na turistični cesti Sovodnje -Peč Rupa, opozarjajo vaščani s Peči tudi na cesto ob Vipavi Peč -Rubije Sovodnje, mimo tovarne Lacego. Občinska uprava bi morala po njihovem mnenju porabiti del denarja, ki je namenjen za občinske ceste, tudi za to pot, ki je v resnici zelo zanemarjena, čeprav se je poslužuje precejšnje število delavcev ni drugega prebivalstva. Obisk v SAFOfi in odlikovanje veteranov Kot je v zadnjih letih prišlo že v navado, bo tudi danes omogočen obisk tovarn SAFOG in Nuova S. Giorgio vsem tistim, ki si želijo o-gledati naprave obeh podjetij ter se seznaniti z njihovim proizvod nim procesom. Vabilu lahko dobi jo prizadeti na uradu podjetja za stike z občinstvom. Vstop je dovoljen od 9. do 12. ure in prav go tovo bo tudi letos dosti obiskoval cev. ki imajo s tem priliko seznaniti se z ustrojem in delovanjem obeh važnih podjetij za goriško gospodarstvo. Starejši delavci obeh podjetij bodo danes dopoldne praznovali prvi maj z zakusko, na katero so povabili tudi obe tovarniški vodstvi. Ob tej priliki bodo podelili 22 zla tih značk tistim delavcem, ki so osem spominskih kolajn tistim delavcem, ki gredo v pokoj. « Vprašanje županov o reformi proste cone Pri trgovinski zbornica v Gorici je v teku postopek za reformo pravilnika goriške proste cone Pripravlja se tudi ustanovitev posebnega podjetja «proste cone« pod upravo trgovinske zbornice. Pri izdelavi prejšnjega pravilnika je sodelovala tudi občinska uprava v Gorici in je v ta namen občinski svet v poseben odbor imenoval tri svoje zastopnike. V okviru teh dejstev je občinski svetovalec KPI dr. Battello poslal županu interpelacijo, v kateri ome nja, da je že večkrat postavil o za devi ustmena vprašanja v občinskem svetu ter sedaj pismeno vpra šuje župana kdaj bo povabil ome njene tri občinske predstavnike v posvetovalni komisiji proste cone, da bodo dali svoje poročilo v občinskem svetu o svojem delovanju in o tem, kako sedaj stoje stvari o zadevi. .------------ Vespist je trčil ob avto Včeraj ob 9. uri se je peljal 16 letni Ivo Vidmar, ki je doma iz Ajdovščine, pa stanuje sedaj pri sestri v Gorici na Trgu sv. Anto na 6, z vespo po Ul. Boccacio proti Ul. Cadoma. Istočasno pa je zavozil proti sredini ceste tudi 29-letni Ivan Šavli iz Ciginja 16 svoj avto fiat 1100 z registracijo iz Nove Gorice, ki je hotel mimo nekega parkiranega avta. Vespist tega m pravočasno opazil ter je od stram zadel ob Šavlijev avto. Padel je in se pri tem poškodoval. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržak za 15 dni na zdravljenju zaradi udarca v lobanjo ter poškodbe na čelu in zgornji ustnici. Cestna policija je ugotovila nekaj škode na obeh vozilih. miiiiimiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiimimiiiniimtiiiiniiiHiiiiuiiiiHiiiiuiiiiiimiiiiiiiimiiimiiimiitimii Z OBČNEGA ZBORA C01 Modernizirali so poslovalnice in okrepili zadružno poslovanje V Gorici bodo odprli $e eno poslovalnico - Izvolitev novega odbora Člani zadruge uslužbencev industrijskih podjetij COI) iz Gorice so imeli pred dnevi svoj redni letni občni zbor v mali dvorani UGG. Iz poročila, ki ga je podal predsed nik upravnega odbora Manfredini, je razvidno, da je imela lani zadruga, vkljub obstoječim objektivnim težavam, dobro poslovanje; okrepila je svoj gospodarski položaj, modernizirala svoje poslovalnice in poleg tega izkazuje obračun skoro 700 tisoč lir čistega do bička. Člani imajo sedaj na razpolago modernizirane poslovalnice, z vsemi ustreznimi napravami, kot jih narekuje moderna trgovina. Poročilo je tudi pohvalilo prizadevanje uslužbencev za dobro poslovanje prodajaln. Upravni odbor je predlagal, naj bi v Gorici odprli še eno moderno poslovalnico zadruge, ker je to priporočljivo zaradi zmanjšanja stroškov. Zborovalci so pred log odobrili in poverili novemu odboru nalogo, da napravi vse po trebne korake, za izvedbo te namere. Pri debati se je oglasilo več pri šotnih članov, ki so zastopali de lavstvo vseh večjih industrijskih podjetij v Gorici in zlasti so na glasili potrebo, da bi člani v več ji meri nakupovali svoje potreb ščine v poslovalnicah svoje zadruge, ker bodo tako imeli tudi sami dopolnili 25 let dela v podjetju ter največjo korist od nje. Zborovalci so nato soglasno o-dobrili tudi obračun ter od čistega dobička določili vsoto 120 tisoč lir za pomoč šolarjem, otrokom čla nov; pri tem bodo uporabili sistem enoodstotnega povračila na nakupe članov po poslovalnicah. Sledile so volitve novega odbora, v katerega so v glavnem potrdili dosedanje odbornike; predsednik je Bruno Manfredini. podpredsednik Giovanni Furlan, odborniki pa so Martellani, Galasso, Kodermac, Le-ghissa, Pintar Tonet, Zalateu. Med gosti, ki so se uoeležili zbo ra, naj omenimo Silvina Poletta, deželnega tajnika zveze zadrug, ter predstavnike zadrug iz Vidmu m Goriškega. Filmski festival ENAL Cineklub ENAL iz Bologne priredi 26. maja letos VI. vsedržavni kinematografski festival Appeninov za 8-mdlimetrski črno-beli, barvam, ozvočeni ali nemi film. Festival predvideva več kategorij, tako da morejo filmski amaterji poslati do kumentame filme kakor tudi filme o značilnih obrtniških dejav nosti v posameznih deželah, kakor tudi o opremi stanovanja. Za podrobna pojasnila je na voljo ravnateljstvo ENAL v Gorici, Verdijev korzo 115, tel. 3381. Prisotno bo tudi združenje vinogradnikov za ustekleničenje briških vin z vso zbirko svoje konfekcije. V kratkem občinska seja v Sovodnjah Občinski odbor v Sovodnjah je na svoji zadnji seji sklenil, da bodo sklicali prihodnji teden sejo občinskega sveta. Po vsej verjetnosti bo seja v sredo 10. t.m. Ob tej priliki so proučili tudi nekatere probleme, ki bodo prišli na dnevni red za to sejo. Nove slovenske knjige v vladni knjižnici V vladni knjižnici v Gorici so na voljo naslednje nove slovenske knjige: BEDNARIK: Italija. BIZJAK: Gornja Vipavska v narodnoosvobodilni vojni. DOBERŠEK: Vinogradništvo. GLAZER: Pohorje. GREGORČIČ: Poezije 1882. ILEŠIČ: Obča geografija KLOPČIČ: Pesmi in prepesnitve. KOCBEK: Listina: Dnevniški zapiski od 3. maja do 2. decembra 1943. KOCBEK: Tovarišija: Dnevniški zapiski od 17. maja 1942 do 1. maja 1943. KORN-HAUSER - PERPAR: Organska kemija. KOZINA: Tlaka. Kantata za soliste, zbor in orkester. Ljubljana 1945-1965 MOHORIČ: Zgodovina železnic na Slovenskem. O morju in pomorstvu. PEDICEK: Svetovalno delo ln šola. PLANINA: Jugoslavija. PRASEU-GERLANC: Bibliografija založbe Mladinska knjiga. 1945-1965 ŠKERJANC: Koncert za levo roko in orkester. SNOJ: Konjenica slovenskih hoplitov. STANIČ: Onkraj Kremlja. SUHODOLČAN: Rdeči lev. VIDMAR: Dnevniki. VRABEC: Moj otrok in film. ZGONIK: Zgodovina v sodobni šoli. Gorica VERDI. 15.00: «Sentenza di mor-te<>, T. Millian in R. Con te. Ameriški kinemaskop v barvah. Mlar dim pod 14. letom prepovedan. CORSO. 15.15: «Gangster Story», W. Beatty in P. Dunaway. Ameriški barvni film. Mladini pod 18, letom prepovedan. MODERNISSIMO. 14.30 - 16.45 - 1» 21.30 «Bambi». Walt Disneyje-va barvna slikanica, CENTRALE. Danes ob 15.00 — Jutri ob 17.00: «Attentato ai tre grandiu. F Clark ln J. Valene. Kinemaskope v barvah. VITTORIA. 15.00: «Una bara per Ringo», L Barker in M. Koch. Kinemaskopski film v barvah. Ir žir AZZt RKO. 15.00: «Per qualche dol-laro in piu», Van Cleef in G M. Volontč V barvah. EXCELSIOR 14.00: «Suspense a Vencziaa, E Sommer in R Wau-gham PRINCIPE. 14.00: «Gli occhi del- ta notta#. A Hepburn in A Ar-chin Konke 19 00: «1! ragazzo che sapeva amarci). A. Mersina. N. Scarpitto, N Faran* j. — Jutri ob 19 00: «Gb tndomabth delTArizo-na». G Ford m H Fonda RH) 1500 «Krimina)». H Linne, A Bosic. kinemaskope. — Jutri ob 19 uri DEŽURNI- ) PKAKNE GORICA Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57 - tel 28-79 TR2IC Danes ves dan in ponoči |e odprta lekarna «A1 Redentore« dr. Enneri in De Nordis - Ul Ros-selil 23 - tel 72340. RONKE Danes ves dan in jutri je odprta lekarna Aila Stazione, dr Matitti, Vermeljan, tel. 77446. S SKUPNEGA OBČNEGA ZBORA KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV O ZDRUŽITVI Enotna kmečka organizacija jamstvo za bodoče delovanje in zaščito interesov kmetov Kakor smo že poročali v včerajšnji številki, je bil v nedeljo dopoldne v Kulturnem domu skupni občni zbor Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov o združitvi, r.a katerem so člani soglasno odobrili sklep o združitvi v enotno Kmečko zvezo in pravila tet izvolili člane izvršnega odbora ter glavne-ea sveta. Objavljamo poročila in nagovore na nedeljskem občnem zbcru. Nagovor predsednika KZ Predsednik Kmečke zveze Jože Škrk je imel naslednji nagovor: Dragi člani, naša dolgoletna želja se je uresničila. naši napori niso bili zaman in vaše zaupanje in podpora sta nas pripeljali do uspeha. Združeni smo pod isto streho, ki nas bo bolje branila pred plohami, ki smo Jim tako pogosto kmetje žrtve; v isti hiši, ki je vsem odprta, ki nimamo drugih namenov, kot da si vsi skupaj — za posameznega člana in za vse člane, ter na splošno za vse kmete in za naše kmetijstvo — z nesebičnim in složnim delom pomagamo ustvarjati boljše razmere in večje upoštevanje vloge, ki jo imamo in nam mora biti vedno bolj priznana v sodobni družbi. V tem trenutku se s spoštovanjem spomnimo naših ustanoviteljev in članov, ki niso mogli doživeti skupaj z nami sadov tudi njihovega prizadevanja. Naša organizacija je in mora še toliko bolj sedaj biti naša, kmečka, kjer kmetje sami razpravljamo o svojih problemih in o njih odločamo. Vsi kmetje morajo razumeti, da samo taka organizacija je njim koristna, ne smejo se pustiti več zavajati in izrabljati v namene, ki niso njim koristni, od organizacij, ki so jim vsiljene z vrha od nekaterih gospodov. Enotna kmečka organizacija je in mora biti strokovna in glede na narodno pripadnost velike večine naših kmetov — narodnoobrambna, ne da bi bili zato, kot tudi nikoli do sedaj niso bili, niti najmanj prikrajšani člani italijanske narodnosti. Odprta je in mora biti vsem kmetom in zato nestrankarska in ne vezana na stranke. Vse, tudi naj-večje sindikalne organizacije kmetov in tudi delavcev so na načelnem stališču, da morajo samostojno v svoji sredi Izdelati svojo sindikalno politiko, ki Jo morajo potem tolmačiti strankam, ki naj jo zagovarjajo na tistih tribunah, ki so njihove, in ne narobe, da bi stranke ustvarjale stališča za sindikate. Tako je in bo ostalo načelo naše organizacije. To Je pot, ki nas bo vodila, v prijateljskem sodelovanju in s podporo vas vseh, v večje uspehe in boljšo bodočnost. Nagovor tajnika ZMP Ob zaključku občnega z&o ra je spregovoril dolgoletni tajnik Zveze malih posestnikov Marij Grbec, ki je dejal: «Ta dan, ko sta se naši dve organizaciji združili, je zame eden najpomembnejših dni mojega dolgega sindikalnega delovanja v kmečkih organizacijah. Ob tej priložnosti mi boste oprostili, če bom na kratko začrtal svoje delovanje, vsaj v tistih glavnih potezah, ki se istovetijo z življenjem in delovanjem našega kmeta na Tržaškem. Kot sin kmeta - najemnika sem že iz mladih let okusil in spoznal težko življenje, skrbi in težave našega kmeta. Prav kmalu sem se zato začel zanimati za probleme kmetov na našem področju. Na ilegalnem sestanku kmetov na Kolonkovcu, v hiši Josipa Kodriča, sem bil izvoljen leta 1926 za tajnika te ilegalne organizacije. Po vojni so me izvolili za tajnika Enotnih kmet. sindikatov in ob ustanovitvi ZMP sem postal tajnik te nove organizacije. Leta 1957 sem bil izvoljen za koordinacijskega tajnika KZ in ZMP z namenom, da bi deloval za združitev teh dveh zvez v enotno kmečko organizacijo. Danes, po dolgih 11 letih, vidim končno uresničeno to moje — to naše dolgoletno prizadevanje. Predlagali ste me in izvolili za tajnika združene Kmečke zveze in zahvaljujem se vam za to priznanje. Sicer ne vem ,koliko časa bom še mogel izvrševati to tajniško delo, ker leta postajajo tudi zame vedno težje breme. Z veseljem pa opažam v novoizvoljenem odboru nove, mlade moči, za katere sem preoričan, da bodo bolj uspešno sejali tisto ledino, ki smo jo mi zaorali s tolikšno težavo. V tem trenutku, ko sva bila ponovno izvoljena, ti za predsednika in jaz za tajnika, se obračam k tebi prijatelj Škrk! Četudi se najina življenjska pot bliža zatonu, je v naju zavest, da morava dati, dokler je v naju še kaj moči, temu novoizvoljenemu odboru najine nasvete in izkušnje. Prepričan sem namreč, da tista ledina, ki sva jo tudi midva pomagala orati, bo dala vedno boljše in obilnejše sadove in prav tako upam, da bo imela naša mladina pred sabo vedno boljšo in zanesljivejšo prihodnost na svoji zemlji. Naj živi združena Kmečka zveza!« Poročilo tajnika Kmečke zveze Dragi člani, ne pozdravljamo še gostov, kot po navadi ob vseh občnih zborih, ker nam je ravno veliki dogodek enotnosti narekoval primernost in potrebo, da bo to manj manife-stativen in bolj domač občni zbor, tudi zaradi natrpanosti programa. Ker je ravno današnji program tako natrpan, je to naše poročilo nujno krajše. Ne more pa mimo nekaterih važnih dogodkov, ki so si sledili od lanskega občnega zbora in ki jih je treba tu omeniti. Stopil je v veljavo tako imenovani 2. zeleni načrt in so bila zanj izdana navodila za našo deželo Furlani.jo-Julijsko krajino. Da se zaradi kratkosti omejimo na za nas najbolj važen, ker na razmere tržaškega kmetijstva najbolj vpliva, del deželnih navodil, naj omenimo, da bi po teh navodilih lahko dobivali prispevke, ki jih predvideva zeleni načrt, samo taki kmetje ,ki so lastniki najmanj 4 ha orne zemlje. Takih kmetov je v vsej deželi, še zlasti pa pri nas, izredno malo. Ce ne bodo torej ta navodila spremenjena, tako da bo zelo, vsaj na polovico, zmanjšana minimalna površina, se bo zgodilo, da bodo pomoč iz javnih sredstev dobili skoraj izključno veleposestniki, skoraj nič pa tisti, kt so je najbolj potrebni, to je naši mali kmetje. Dežela je v dobi, ki je sledila našemu lanskemu občnemu zboru, izdala 2 važna zakona, in sicer zakon o žlahtnih kulturah, ki predvideva prispevke za vrtnarstvo, cvetličarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo (tudi pri teh so prehude omejitve za male kmete) ter januarja letos zakon o kmečkih hišah, ki daje nizkoobrestna posojila za zidanje stanovanjskih hiš za kmečke družine in prispevke do največ 40% oz. 50% v hribovitih predelih za higienske izboljšave v kmečkih hišah, to se pravi za postavitev kopalnic in podobno. V lanskem letu je bila ustanovljena deželna ustanova za razvoj kmetijstva, katere upravni odbor je bil tudi pred kratkim umeščen. Vloga te ustanove za prepotreben razvoj kmetijstva, ki naj ga uvrsti v tok splošnega razvoja dru-gib gosnodarskih panog, je lahko z^lo velika. Odvisno bo predvsem od tega, kako bo ta ustanova delovala in kakšne bodo njene iztai-re Za nas bo važno, da ne bo pozabila tudi na našo pokrajino, ampak da jo bo izbrala med pod ročji za valorizacijo, glede na njene če velike možnosti razvoja sne r allziranih kultur. Tu je ravno potreben njen poseg, da se ta nadaljnja specializacija omogoči, s tem da se tudi našemu kmetijstvu ust v;: njo tako imenovane infrastrukture, to se pravi poljske poti, poceni voda itd. Pred nekaj meseci je bil na tržaškem pokrajinskem nadzorni^tvu za kmetijstvo, ki mu je v zadnjih letih deželna uprava skrajno okrni, la osebje, tako da mu Je skoraj onemogočila polno delovanje, umeščen novi nadzornik dr. Fioravan-te Bueco, namesto dr. Perca, ki je odšel Pri razgovorih predstavnikov strokovnih organizacij z novim načelnikom smo mu izrazili najboljše želje za uspešno delovanje v korist naših kmetov in pri- pravljenost sodelovanja, kar je dr. Bucco pozdravil. Najnovejša vest, ki jo pozdravljamo, Je, da Je bil prav ta mesec nameščen na kmetijskem nadzorništvu slovenski agronom, dr. Vremec. To je uspeh vztrajne zahteve in prizadevanj, predvsem naše organizacije. Ustanovljena je bila tudi deželna posvetovalna komisija za jusar-ske zadeve, kot je sicer zahtevala sklepna resolucija z našega lanske, ga občnega zbora, toda brez predstavnikov kmetov, in to nas ne more zadovoljiti. Uvedene so bile z državnim zakonom družinske doklade za otroke kmetov, toda te so neprimerno manjše od delavskih, šele 22 tisoč lir letno. Poleg tega, kot po navadi, dela državni zavod za socialno zavarovanje težave pri izplačevanju družinske doklade za vajence, ki od njih zahteva, da so obenem vajenci in študenti. Izkazalo se je tudi, da so od 28 milijard, ki Jih je zakon predvideval za kmečke družinske doklade, izplačali le 10; to se pravi, da je zadnji čas, da jih zvišajo in Jih priznajo tudi za žene in starše, kot velja za delavce in kot sam zakon obljublja. Uveden je bil tudi zakon o zdravniškem zavarovanju kmečkih upokojencev. Lansko izredno vroče poletje Je suša hudo prizadela naše kmete. Dežela je sicer že dala 10 milijonov za pomoč. Razdelili so krmila prek Agrarnega konzorcija, ki so mu še enkrat dali monopol, proti čemur smo energično protestirali pri inšpektoratu in pri deželnem odborniku za kmetijstvo, ki nam je obljubil, da se to ne bo ponovilo. Napovedal nam je tudi, da je na razpolago nadaljnjih 8 milijonov, ki jih bo razdelila pokrajina po posvetovanju s sindikalnimi organizacijami. Toda od tedaj je minilo več mesecev in ni bil niti sklican prvi sestanek. Radi bi spomnili pristojne, da kdor hitro da dvakrat dk. Nadaljuje se in ponavlja žalostni pojav razlastitev, ki Je že tako hudo prizadel naše ljudi in naše kmetijstvo. Mislimo, da nam ni mogoče očitati, da smo proti napredku in industrializaciji, če trdimo, kot smo v skupni izjavi KZ in ZMP z dne 21.10.1967, da se mora prenehati praksa, da se imajo kmetje in kmetijstvo za nujne žrtve tega. Treba je začeti kmetom in kmetijstvu v naši pokrajini nekaj vračati, za žrtve, ki so jim bile vsiljene. Ce je tako velik splošni interes, da se razvije industrija, če se investira zato toliko javnega, torej tudi kmečkega denarja, potem jim Je treba to povrniti, tudi za kmetijstvo graditi infrastrukture, poti, napeljati vodo, kot se to dela za industrijo in druge gospodarske panoge. Se vedno in preveč se imajo kmetje za državljane druge stopnje. Začnejo se graditi ceste, kot na primer na Vejni, brez vednosti in privolitve lastnikov zemljišč, državno podjetje prav tako začrtu je ob naftovodu traso za plinovod, ne da bi prej obvestilo in vprašalo za privoljenje lastnikov in ce lo proti njihovi volji; še vedno ni nobena ustanova poskrbela, vsaj ne v zadostni meri, kljub našim ponavljajočim zahtevam, zagotovilom in sejam, da bi se meščani navadili spoštovati ob svojih nedeljskih izletih kmečko lastnino, ki je po vseh zakonih prav tako sveta kot lastnina katerega koli državljana. Nastali so zaradi tega že incidenti in bodo lahko še nastali. Prisiljeni bomo še koga tožiti, kot smo že storili, ker ima tudi potrpljenje svoje meje. Temu je treba napraviti konec in tudi ni tako težko. Mi sijjo predlagali praktične rešitve, ki niso neizvedljive. Zahvaljujemo se tistim oblastem, ki so pokazale razumevanje in tudi začele nekaj ukrepati, toda jih ponovno prosimo, da ne ostane pri tem malem. V lanskem letu je bil izdan tudi deželni zakon za živinorejo, ki naj bi ji s prispevki pomagal iz hude krize, v kateri životari že toliko let. Toda če hočemo rešiti živinorejo iz krize, je treba predvsem rešiti vprašanje mleka, ker je še vedno in vedno bolj cena, ki jo zanj dobi živinorejec, manjša od proizvodnih stroškov. Treba je torej doseči, da se cena primemo zviša, in v tem smislu je naša organizacija bila pobudnica za sestanek med sindikalnimi organizacijami, župani, kmetijskim nadzor-ništvom in družbo SALPAT. Prišlo je tudi do nekaterih predlogov, toda organizacija iz via Roma 20 je odpovedala sodelovanje, kar še enkrat več dokazuje njen nekmečki značaj. Toda treba je predvsem iskati rešitev v znižanju proizvodnih stroškov, v znižanju cen krmilom, v zadružnih oblikah nakupovanja, reje in prodaje. O vprašanju naše živinoreje in mleka smo lansko poletje priredili prvo posvetovanje v Bazovici, na katero smo povabili predstavnike pokrajinske in občinskih uprav, zavarovalnic za govejo živino in strokovnjake. Prvi zaključek je bil ravno ta: rešitev je predvsem v zadružništvu, ki med drugim uživa znatno podporo v državnih in deželnih zakonih. POSLOVANJE ORGANIZACIJE Pravkar smo omenili dve važni pobudi naše organizacije. Gotovo ne moremo podrobneje naštevati in razčlenjevati vseh naših nastopov pri raznih posvetovanjih in okroglih mizah o problemih, ki so za naše kmete izredne važnostai, kot na primer okrogla miza o našem gospodarstvu, ki jo je priredila SKGZ, ali o zaščiti Krasa v organizaciji Primorskega dnevnika ali Slovenskega kluba. Ne bomo naštevali vsega našega dela v komisijah in odborih, kjer je organizacija zastopana, ter neštetih neposrednih in pismenih nastopov pri deželi, pokrajini, občinah in vseh pristojnih ustanovah v korist članov in vseh kmetov. Na žalost nismo še v vseh komisijah in odborih, ) kjer bi morali in imeli pravico biti. Kričeč primer je tržaška Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo, ki Je ustanovila kmetijsko komisijo, ne da bi sploh o tem obvestila naše organizacije, kaj šele sprejela njene predstavnike. Vse to kljub skrajno skromnim načrt), v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi pa nazaduje. Kmetijstvo je treba modernizirati, specializirati in mu zmanj-I-..H vodne stroške. Toda v zmanjšanje proizvodov stroškov s^aua poleg zmanjšanja cen njegovih potrebščin (krmila, gnojila, semena, stroji, voda za namakanje) tudi socialno-zavarovalni ukre. pi. Dobiti mora (prav tako kot vsi drugi delovni ljudje) zdravila brezplačno, boljše pokojnine in družinske doklade. Skupnost mu mora pomagati pri stalni nevarnosti, ki grozi njegovemu delu in zaslužku, to je pri vremenskih nezgodah (toča, poplave, suša). Toda ne tu pa tam z miloščino, ob hujših nesrečah. Ustanovljen mora biti, kot vztrajno zahtevajo kmečke organizacije, vsedržavni in pri nas deželni javni sklad za solidarnost, ki naj kmetu prežene vsaj stalno zaskrbi ljenost. Demokratizirati je in poljavne ustanove, ki delujejo na kmetijskem področju, da bo lahko kmet odločal ali vsaj soodločal o svoji usodi, ne da bi mu možnostim naše organizacije in težavam osebja, ki komaj zmore vedno naraščajoče naloge, ki jih narekujejo nove razmere in nova zakonodaja. Tudi lani smo priredili že tradicionalni poučni izlet ob priliki mednarodne vinske razstave v Ljubljani. Udeležilo se ga je 125 članov, ki so obiskali razne kmetijske objekte na Dolenjskem. Priredili smo s sodelovanjem inž. Stanka Grgiča in dr. Lea Kralja 2 ciklusa predavanj o vinogradništvu (Sv. Križ in Prosek) in o živinoreji (Bazovica). Prispevali smo k prireditvi razstave cvetlic in povrtnine naših kmetov ob priliki kmetijskega tabora na Opčinah, ki je prav gotovo veliko bolje izpadla kot pri mednarodni Ortoflori, ki jo je organiziral Ente Rinascita Agricola Pomagali smo Križanom ustanoviti Konzorcij vinogradnikov tržaške občine in prirediti prvo (in zelo uspelo!) razstavo domačega vina v tržaški občini. Prispevali smo tudi k uspeli proslavi 70-let-nice zavarovalnice za govejo živino iz Bazovice. Pri rednem poslovanju pisarne naj omenimo poleg neštetih prošeinj in vlog različnega namena 212 prijav dohodkov (Vanoni), 100 pratik v zvezi s kmečkim socialnim zavarovancem in družinskimi dokladami, 148 pratik za dvolastnike (dvolastnike knjižice, prošnje za sečnjo drv v Jugoslaviji, uvozna dovoljenja), 54 vlog za državni prispevek pridelovalcem oljk, 89 prijav vina za vinograd ruke bližnje tržaške občine. ZAKLJUČKI Enotno kmečko organizacijo čakajo velike naloge, ker je še velika razlika med položajem kmeta in drugih delovnih kategorij v sodobni družbi, in še velike so njegove težave in upravičene zahte. ve. Rešitev ni in ne more biti v zapuščanju zemlje. Rešitev je v dolžnosti družbe, da predvsem zaradi «splošne koristi«, na katero se prevečkrat sklicujejo, ko oškodujejo kmeta, omogoči obdelovalcu zemlje dostojno življenje na nji, in enakopravno z vsemi državljani. Kmetijstvo, tudi naše krajevno, je pred odličnim obratom. Dati mu je treba pomoč, da zmore vlogo, ki mu jo postavljata skupno evropsko tržišče in gospodarsko načrtovanje. V lanskem letu so se cene pri pridelovalcu zmanjšale, pri potrošnji povečale. Stroški pridelovalca se večajo: leta 1962 so požrli 29% bruto pridelka, lani pa že 40%. Dohodek kmeta torej v absolutnih številkah (zaradi splošnega naraščanja cen in zmanjšanja vrednosti denarja) raste čeprav silno počasi (1,3% letno namesto 3,2%, kot predvideva gospodarski llllimillHIUIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillimimillliiHIffHllllltItlllllllllllllllHIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII Dr. Stanko Kovačič 70-letnik Sanice za motna krmila, za Ivliar-no gnojenje in analitske potrebe. Med drugimi dolžnostmi je bil tudi podpredsednik Kmetijske družbe za Slovenijo. Ob izbruhu druge svetovne vojne je organiziral s primorskimi prostovoljci Ha terski bataljon, po zlomu stare Jugoslavije se je umaknil na Vrh pri Ložu na Notranjskem. Ze leta 1941 je postal terenski aktivist OF; zaradi tega ga je z ženo Elo okupator poslal v taborišče na Otok Rab. Po italijanski kapitulaciji ie opravljal važne funkcije pri SNOS kot predsednik gosodarske komisije in komisije za narodno imovi-no, po osvoboditvi Trsta pa je bil poverjenik za gospodarstvo in prehrano pokrajinskega NOO, nato pa član gospodarskega odbora Narodne vlade za Slovenijo. Po pariškem miru, ko se je ustanovila vojna u-prava cone B STO, je bil imenovan za poverjenika za gospodarstvo v Kopru (1946-1952). V tem času je dr. Kovačič zelo uspešno vodil gospodarsko obnovo Slovenske Istre ter politiko izgradnje družbenih objektov kot je vinska klet, hladilnica, pristanišče, melioracije in drugo. Ustanovil je in vodil Zavod za gospodarstvo, kasneje Zavod za južne kulture, organizirat raziskovalno delo ter obnovo sadovnjakov ter vinogradov. Ob svojem življenjskem jubileju je dr. Kovačič še vedno pomembna osebnost v Slovenski Istri, saj je med redkimi, ki že 20 let aktivno posegajo v politično in družbeno življenje naše obalne metropole. Bil je vedno med tistimi, ki so z optimizmom in jasnim pogledom v bodočnost reševali življenjske probleme družbe in imeli smisla za posameznika, predvsem pa je nenadomestljiv mentor mlajši generaciji. Se vedno vodi svoj razvojni in raziskovalni laboratorij, svoj jsoskusni vrt in nasad mandarin, obenem ima pa čas za delo v družbenih in strokovnih organizacijah ter za vse, ki potrebujejo njegovo nesebično pomoč. Kljub vsem dnevnim težavam in družbenim nasprotjem je ohranil polno mero idealizma in zdravega humorja. ostal je skromen kot ie vedno bil, predan in delaven Takega si še dolgo vrsto let želimo, da bi s svojo mirno besedo vpli val na nadaljni razvoj naše družbe. ER. ADAMIČ Poročilo predsednika Zveze malih posestnikov «Tukaj je danes občni zbor dveh organizacij, kd bo postavil tisti trdni kamen na združitev, ki jo kmetje že dolga leta pričakujejo. Brez dvoma tukaj se lahko nekaj kritiziramo, ker voditelji teh dveh organizacij nismo znali prej, nismo uspeli prej, priti do te združitve. Ampak boljše kasno, kot nikdar. Jaz sem prepričan, da čeprav kasno, naša združitev bo imela velike uspehe za naše kmetijstvo, bo ve liko pripomogla k razvoju in k boljšim pogojem za kmete našega o-zemlja. Kot je že predsednik današnjega občnega zbora prej omenil, so bili na prejšnjih občnih zborih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov sprejeti sklepi, da se v čim krajšem času izvrši združitev obeh organizacij. Teh sklepov, sem prepričan, smo se stoodstotno držali, treba Javne j Kar je bilo sklenjeno na enem in ............na drugem občnem zboru, je bilo izvedeno in današnji občni zbor je rezultat tega sklepa, ki ie bil sklep kmetov tržaške pokrajine. Brez jo vsiljevali z vrha. Urediti je tre-1 dvoma moramo omeniti, nujno je, ba tržne razmere tako. da ne bo-1 da omenimo, da do združitve ni do več največji del sadov njego-j prišlo kar tako gladko, da so bile vega truda uživali posredniki Za reševanje vseh teh problemov mora kmet čutiti in se prepričati, da je in mora biti glavni dejavnik on. Zavedati se mora, da bo uresničil svoja več kot upravičena pričakovanja samo v skupnosti, v vzajemnosti, v sodelovanju, torej v sindikatu in v zadružništvu. «V slogi je moč-) ni samo pregovor, je dokazana stvarnost, ki so jo že doživeli delavci, ki bi sicer še vedno živeli tako, kot so v začetkih industrializacije, pa so si pridobili boljše pogoje in se še borijo enotni. Ta enotnost in ta sloga vodita tudi našo organizacijo, ki ji vi dajete moč in ki bo z vašim sodelovanjem in aktivnim prispevkom utirala pot k boljšim razmeram tudi za kmete, toliko hitreje, kolikor bolj ji bo vsak član pomagal. V zelo razgibanem obdobju pred prvo svetovno vojno so preporo-dovske ideje iz ljubljanskih gimnazij prodrle med slovenske dijake v Gorici in Trstu. Med njimi je bil tudi Stanko Kovačič, ki se je rodil dne 5. maja pred 70 leti im Greti v Trstu, v delavski družini. Bil je aktiven član in kasneje predsednik dijaškega društva Balkan v Trstu, ki je še prva leta po svetovni vojni vršila med našimi ljudmi na Krasu, na Goriškem in v Slovenski Istri zelo pomembno narodnostno in gospodarsko vzgojno delo; njihov idejni vodja je bil profesor dr. Lavoslav Čermelj, Stanko Kovačič pa eden izmed najbolj aktivnih predavateljev. Kemijsko tehnologijo je študiral v Ljubljani in Bologni, kjer je leta 1924 diplomiral in promoviral. Zaradi političnega delovanja, je moral emigrirati v Jugoslavijo. Delal je kot obratni inženir in šef razvojnega oddelka v sladkornih tovarnah v Osijeku, Belju in Dobaju, kjer se je spoznal z teškimi življenjskimi razmerami jugoslovanskega kmečko ■ delavskega proletariata. V času splošne gospodarske krize od 1925 do 1935 je propadlo več industrijskih podjetij, tako tudi sladkorna tovarna v USORI in dr. Kovačič je ostal brez dela. Zato se je preselil v Maribor, kjer je na svojem posestvu organiziral poskusno polje in analitski laboratorij Izdeloval je biološke in mineralne me- precejšnje diskusije, da se je precej predebatiralo, ne toliko zaradi tega, ker so bila mnenja različna, ampak predvsem zaradi tega, ker se je iskala za enotno kmečko organizacijo najprimernejša oblika da bd se ta organizacija rodila kot živa organizacija, kot organizacija, kd bo v naslednjih letih res lahke izvršila svoje dolžnosti, ki jih ima do kmetijstva na tržaškem ozemlju, ki jih ima do kmetov naše pokrajine. Precej se je diskutiralo o statutu in o drugih značilnostih naše organizacije in prepričan sem, da se je iz te diskusije rodila, in še bolj, da se bo ustvarila enotna in močna organizacija. Danes imamo tukaj občni zbor, ki formalno potrdi to enotno novo kmečko organizacijo, ampak jaz, sem prepričan, da ta enotnost, če prav ima tukaj danes svoj formalni sklep, se bo še nadalje utrjevala in da v vrste naše kmečke strokovne organizacije bomo lahko pritegnili res vse kmete tržaške pokrajine, ker to nam ukazujejo naši interesi, to nam ukazujejo interesi kmetov, ki dan za dnem vidijo bolj težke probleme za svoj obstoj, za nadaljnji razvoj kmetij stva. Nujna in potrebna je močna, trdna in enotna organizacija, da bomo te naše probleme rešili v interesu kmetijstva, tako da bo lahko kmet tržaške pokrajine zadovoljen s svojim poklicem, da bo imel od svojega dela pravilno plačilo, tako da ne bo naš kmet primoran zapuščati svoje zemlje, da ne bo naš kmet primoran garati in delati po nizkih ekonomskih računih. Prišli smo do enotne kmečke or. ganizacije, lahko pa danes tudi sprejmemo sklep, da bomo napravili vse, kar je v naših močeh, in tukaj se sklicujem ne samo na vodstvo, ki bo danes izvoljeno, ampak na vse kmete, da ta organizacija ne bo samo enotna, ampak da bo tudi edina organizacija kmetov na Tržaškem. Do sedaj smo imeli dve organizaciji, ki sta skupno, vsaj v glavnem, hodili po isti poti. Zdaj bomo imeli svojo enotno organizacijo, ampak imamo še druge, ki organizirajo kmete, ki imajo nekakšen vpliv med kmeti. Prepričan sem, če bomo pravilno delovali, da bo ta naša enotna kmečka organizacija postala tudi edina kmečka organizacija tržaške pokrajine. Za to so realne moinosti in tudi nujne potrebe, da pridemo ne samo do enotne, ampak tudi do edine kmečke organizacije tržaškega o-zemlja. Da utrdimo kmetijstvo na Tržaškem, je potrebna tudi strokovna izobrazba. Potrebno je, da se naši kmetje bolj zavedajo, da z e-notnostjo in z enotnim nastopom lahko dosežemo, kar je v našem interesu. Zavedati pa se moramo, da v našem prizadevanju nismo sami. Povezani smo z vsedržavno organizacijo kmetov v Italiji, z Alleanzo dei contadini, in v tem vidimo, da je tudi moč naše organizacije, ker naše zahteve bodo podprli kmetje vse Italije, kmetje, ki so organizirani v tej organizaciji. Vezi in prijateljske odnose moramo imeti tudi z delavskim razredom in sindikalnimi organiza. cijami Nujno je, da imajo kmetje stike in da so povezani z delovanjem in z borbami delavcev. Prijatelji naši niso samo delovni ljudje, ampak imamo mnogo prijateljev tudi med italijanskimi kulturniki. Tudi na italijanskem področju najdemo mnogo prijateljev Slovencev, najdemo mnogo prijateljev našega kmeta. Da se ne bi spuščal v dolgo imenovanje teh naših prijateljev, bi se rad spomnil edino enega, ki je bil res prijatelj Slovencev, ki je bil res prijatelj naših kmetov, ki je bil re,-prijatelj nafega Krasa in ki nas je pred kratkim zapustil, to je dr. Pincherle. Gotovo je, da naše probleme ne bo naša organizacija gledala ločeno od ostalega gospodarstva v naši deželi, v naši pokrajini. Kmečko gospodarstvo je tesno povezano s splošnim gospodarstvom našega ozemlja. Tudi če se ozremo nazaj v zgodovino, vidimo da smo imeli velik razvoj na našem Krasu, ko se je v prejšnjem stoletju tržaško mesto začelo širiti, ka se je začelo ustvarjati blagosta- Dolga leta so ti pljuvali v obral tvoje suženjstvo, ampak je prišla tudi tvoja ura. Cas je, da si “ Slovan, sin velikega bodočega pl* mena. Brat si ruskega kmeta, ® bo kmalu prišel v utrujena mest* pridigat nov Kristusov evangelij-* To je povedal in napisal v svo“ knjigi «11 nostro Carso« Scipi® Slataper, veliki sin našega Trsta-Ne bom pa vam prečital, ali P0, vedal, kar je napisal naš Srečk® Kosovel, drugi veliki sin našeg* Krasa, ki je prav tako vztrajal i® pokazal, kakšno pot morajo Sl* venci, morajo kmetje ubrati, da s* njihove pravice, da se njihov P* nos dvigne vse bolj kot se je dvig’ nil do danes. To je bilo napisan® leta 1912, še pred prvo svetova® vojno, in so res besede velikega preroka. Da utrdimo kmetijstvo, Je br®* dvoma potrebna strokovna izobrazba, potrebni so tečaji, potreb®* so šole, potreben je tudi tisk. l® ac jc aai/ciu ustvaijau umguata* ... ^ nje in se je mesto ekonomsko utr- tukaj bi jaz tudi s tega mesta liral, da bi se v Primorskem dne* niku obnovila priloga, ki je bil* dilo. Odraz tega smo imeli tudi na Krasu. Tudi danes je kmetijsko gospodarstvo v veliki meri odvisno od tega, kako bo naše mesto gospodarsko razvito, kako se bo naše mesto gospodarsko utrdilo. Zato naša organizacija mora zanimati tudi za vse načrte, ki so povezani s splošnim gospodarstvom Trsta, s problemi, ki nam jih prinašajo sklepi CIPE, s problemi, ki so povezani s VII. pomolom, in z mednarodnim tržiščem za sadje in zelenjavo, ki ga mislijo ustvariti. Povezani smo s problemi, ki so v vezi tudi z Doberdobom s fizikalnimi napravami, ki jih tam mislijo napraviti, povezani smo torej z vsem gospodarstvom tržaškega ozemlja. Tudi o tem moramo, in je pravilno, da povemo svojo besedo, ker je v zvezi s tem tudi razvoj našega kmetijstva. še bolj na so ti problemi povezani z našim kmetijstvom, ker se v zvezi z razširitvijo indu-strijje zelo pogostoma naša zemlja mnogokrat tudi nepotrebno raz. Ia*ča in se naš kmet stiska v ozadje. O razlaščanju in proti razlafčanju bi lahko mnogo govorili in se je mnogo govorilo, ampak zdi se mi potrebno, da poleg tega omenimo še drugi način razlaščanja do našega kmeta, t.j. odkup kmečke zemlje od strani nam tujih ljudi, ki so premnogo-krat po zelo nizkih cenah odkupili in s tem osleparili našega kmeta in mu dejansko ukradli lastno zemljo. Hoteli bi, da bi se postavil jez in da bi kmetje obdržali lastno zemljo in da se ne bi ponavljajo, kar se je zgodilo na naši obali, da so za počen groš, za zelo majhen denar, naši kmetje zapravili ogromno bogastvo, katero danes uživajo tisti, ki so na teh zemljiščih špekulirali. Nič čudnega ni, če se danes velike kapitalistične organizacije, kot je na pr. Lloyd Adriatico, spuščajo na špekulacije tudi po našem Krasu. Kar se dogaja pri Briščikih, nam je dokaz, da na račun našega kme. ta, kateremu so iz enega ali drugega razloga pokupili zemljo po zelo nizki ceni, da te monopolistične, da te kapitalistične družbe delajo prevelike dobičke na naš račun. Temu je treba napraviti konec in da se napravi temu konec, Je potrebno tudi, da se naša organizacija trdno zavzame za te probleme in da se naši kmetje zavedajo velike vrednosti, ki jo ima naša zemlja, velike vrednosti, ki jo ima zemlja, če ostane v lasti naših kmetov Nekdaj so pravili: «Ja, kras s Krasa je Kraševec« in smo gledali s podeželja in z našega Krasa z nekakšnim občudovanjem na gospodo v Trstu, ampak prepričan sem, da ni več daleč čas, ko ne bomo več govorili o gospodi iz Trsta, ampak bomo govorili o gospodih s Krasa. Prepričan sem, da bo tudi naša politika pripomogla k temu, da bodo naši kmetje na Krasu ostali pravi gospodarji Krasa in da se ne bomo čutili manj vredni kot tržaška gospoda in da bomo pravilno ocenili, kaj smo in kakšni moramo biti. Seveda so nam tudi naši intelektualci, intelektualci Trsta, pokazali pot. Pri tem seveda mislim predvsem na tiste velikane, ki jih je naš Kras, ki jih je naš Trst dal iz svoje srede. Hotel bi vam samo nekaj povedati, kar Je eden teh velikanov pred petdesetimi leti povedal o Krasu Ko se obrača na Slovenca mu pravi: «Ti si vztrajen in skromen. Si močan in potrpežljiv. res priljubljena in potrebna a*; šemu kmetijstvu. Tudi v mati®1® deželi imamo precej dobrega str* kovnega tiska in tukaj bi »P* liral na izdajatelje tega tiska, n® bi nudili po primerni ceni to vo, ki je res potrebno našel® kmetu, ker tudi v tem tisku mo našli tehnično izobrazbo, 10 je nujno potrebna za razvoj & šega kmetijstva. Zelo važen je problem kmečK® mladine. Danes vidimo, da je P" vsod mladina tista; ki najbolj nove poti in ne smemo je z*'rl' rati. Pomagati moramo naši n®*' dini strokovno in dati ji možnos*1 da si izbere nove poti, da je h1" di ona pobudnik novega, napr«“’ nega kmetijstva. Brez dvoma te® nika naglo napreduje, življenj*^ standard se naglo dviga in ne t®* remo zaostajati ter ne morei®® zavirati možnosti razvoja. N*5® mladina vedno hrepeni po novotariji in po novosti. Naša org*1®' zacija mora predvsem poskrbe® tudi za organiziranje in strokov®® izobraževanje naše mladine. Nuj®® potrebno je, da Imajo naši kr®«*-je odločujočo besedo v vseh organih, ki se s kmetijstvom in g®" spodarstvom ukvarjajo. Potre®®® je, da so Slovenci na kmetijsk®®1 inšpektoratu Problem, ki ga 60 treba rešiti, je problem bolnih* blagajne, ki nima še izvoljen«** predstavništva. Potrebno Je, da r* širno problem trgovinske zbor®’®®’ ker trgovinska zbornica ni sat®® trgovinska zbornica, ampak j zbornica za trgovino, industrijo ^ kmetijstvo, na žalost pa kmetje tej zbornici nimajo besede. *’®’ trebno je, da imajo v tej *®®r’ niči naši kmetje odločujočo bese®® pri vsej gospodarski politiki, *: jo trgovinska zbornica začrta ** našo pokrajino. Zelo važno je, in vredno orne®1' be, da se naše ljudstvo, da se ®*" ši kmetje lahko danes svobod®® sestajajo, svobodno govorijo svl® jezik, da imajo demokratične ® stanove. Temu je veliko doprine® narodnoosvobodilna borba, v teri so sodelovali vsi kmetje ^ žaške okolice Vsaka vas ima l>' sten spomenik padlim, lasten s^ menik onim, ki so umrli v ta®® riščih, lasten spomenik talcem *. na vsakem spomeniku so do1®, vrste imen ljudi, ki so žrtvov®' svoje življenje zato da danes ®®' ko demokratično in svobodno ®“j lujemo in dihamo Jaz mislim. ®} bi bilo potrebno, da gre tudi tega mesta poziv na predsedn1^, italijanske republike, naj se Pr. zna tudi tem na im majhnim skromnim vasem, ki so toliko ® prinesle v narodnoosvobodilni bi, ki so toliko doprinesle tu k ustvarjanju italijanske demoKI\1 cije, da se tem našim skrorn®® in malim vasem našega pode-'«11 da priznanje in se podelijo z19j! kolajne za doprinos, ki so g* t naše vasi doprinesle v narod® osvobodilni borbi In v tem duhu mislim, da jj naša organizacija morda delov9’* Ce bomo z borbenostjo, ki S®L jo Izkazali v tistih težkih dob*® še naprej nadaljevali in nekaj sa žrtvovali za kakšno predavam ' za kakšen shod, za kakšen sest* nek, da bomo znali upravi®®^ uveljaviti svoje zahteve, bo ®%J organizacija lahko res kos svoj®*, nalogam in res lahko veliko ® . prinesla k izboljšanju kmetiJstv na našem ozemlju.« PRED SEDEMDESETIMI LETI V TRSTU Iz stolpcev «Rdečega prapora» je odmevala uporna misel Delavski časnik «Rdeči p ra P°r» je vzklil iz epizodnega spora. Iskra razglasja je vzplamene-a na I, kongresu Jugoslovanske socialno demokratične stranke, Je bil 25. in 26. decembra 1897 ^ Ljubljani. Med drugim je bil tedaj sprejel sklep, naj gredo J]ubljanski pooblaščenci v Trst urejevat neprijetno vprašanje: Ka*o skrčiti režijske stroške v z7ezi z izdajanjem «Delavca» in ''Svobode«. Protisunek E. Kristama* J. Kopača in J. Zavertnika, •U so krepko poganjali socialno demokratično časniško kolo in jim je bila v ostrini ozračja °dpovedana služba, je bil pre-dei dinamičen. Sklicali so sestanek vodilnejših primorskih socialističnih delavcev in zastopnikov organizacij- Tedanji sklepi pomenijo rojstvo «Rdečega Prapora,, 15. marca 1898. Etbin pristan je kot njegov glavni u-jcdnik krepko zagrabil za časnikarsko pero. Pomagala sta mu ”°že Kopač in Josip Zavertnik. Neogibni razvojni nasledek: Bartlov in Zadnikov tržaški «De-*avec» podleže kvalitetno močnejšemu «Rdečemu praporu«, ki Je iz tržaškega rodnega jedra razrase tudi po kranjskem in “tajerskem socialističnem delavskem zaledju. In obnemore v “?nci Etbinovega časnikarskega SlJaja. Trenutno zevajočo razpoko v slovenski sooialni demokraciji in J' njenem časniškem tisku zamašijo ter zalepijo na izredni konferenci JDSD 1899 v Ljub-oani: razumem kompromisni ob-razec, ki natakne ((Rdečemu pra-P°ru» še bolj razprostrte peruti a nadaljnji vzlet med zavedno delavstvo: < proglasijo ga za strankino 2- kontinuiteta v slovenskem k?cialno demokratičnem periodnem tisku naj bo poudarjena razširjenem časniškem naslo-^ri Delavec - Rdeči prapor. Etri" Kristan je glavni urednik, 0ze Kopač pa upravnik. Pisana razvojna pot RP ima ji0! odsvit predvsem v menja-y oasniškega imena, pa tudi v ^Jugih spremembah. Od pr-,e štev. 15. marca pa do štev. J. }• 1898 je «Rdeči prapOr» ® asilo «slovenskih socialistič-delavcev za Trst in Prilik ko»- v času od štev. 18 1. jnt8 pa do sklepne štev. v 1. . “4 prihaja na svetlo v Trstu g?1.«Delavec - Rdeči prapor», twil0 Jugoslovanske socijalne Cbiokracijg Od 1. 1905 pa do jjslovil;ne štev. 31. marca 1911 se spet poraja kot «Rdeči Pa &Por>/ glasilo Jugoslovanske „, Clalne demokracije. Program-geslo: Kdor ne zna svobod- «6 misliti, ne more se boriti svobodo. vGre pa še za druge spremem-N.pr. glede periodičnosti, „ ka, lastnikov, izdajateljev, od-Po urednikov in osrednjih ■■ sucev časnikarskega ter ured. eQa oblikovanja. i-Periodičnost. Od prve izdaje j - marca 1898 pa do štev- 2 v n 1901 izhaja RP trikrat meseč-5, ’ od štev. 3 v 1. 1901 pa do t,v- 13 v 1.1907 prihaja na sve-0 kot tednik. V času dina- icpega voiiinega boja 1907 so jj, . .iskali od 5. aprila pa do 4. niJa vsak dan. Slovenske de- lš' Ivana Cankarja je Kristan Pritegnil k sodelovanju ski obiskoval kot opoldan-sfc* dnevnik: prvi pojav sloven-1-n.e soctalno demokratičnega 7, ?^ika. Nato izhaja v času od kot t ja Pa do 11. oktobra 1907 1? 'cdnik- Spet si opomore: od ca in °bra 1907 pa do 31. mar-i 09 je poltednik. V sestavi skr, *808 naletimo na dvestran-apHipril°§° ((Železničar«. Od 3. % a do 23. julija 1910 ga tikih * trikrat tedensko: ob torni 'Četrtkih in sobotah. V sklep-3l, Iazi (od 27. julija 1910 do Dik "jarca 1911) je spet polted-kupno je izšlo v tržaškem (lSnl'ls05) in v ljubljanskem obdobju 935 številk .Se,uga prapora» Prv- ,e iz tiskarne v tiskarno. $10 a štev- RP je poletela med delavce iz Werkove v Trstu (Via della Zonta ionTu so ga tiskali od 15. mar-to 888 Pa 36. štev v 1. 1902. Na-tiskarne zamenjali. Tisk 's. j prapora je prevzela Tip ilp E. Sambo. Tu so tiskali štev°d štev. 37 v 1. 1902 pa do 41 1- 1905, v tržaškem ob-tev j" RP. Značilna je utemelji-0's’ti, osvetljuje razloge v prid ?a »i Prt izdajanju strankine-vils a®i'a «Rdeči prapor«. Na zboru avstrijske socialno Etbin Kristan, glavni urednik »Rdečega prapora« demokratične stranke 24. do 29. septembra 1899 v Brnu ugotavlja poročevalec izvrševalnega odbora za Trst, Primorsko in Dalmacijo, da delujejo uredništvo, upravništvo in tiskarna »Rdečega prapora« v Trstu, ker na «vsem Kranjskem ni bilo niko- gar iz vrst več ko preveč znanih meščanskih bojazljivcev, ki bi bil prevzel list v roke.« Sklepi, ki so bili sprejeti na V. zboru Jugoslovanske socialno demokratične stranke 7. in 8. decembra 1904 v Ljubljani, pomenijo novo, ljubljansko obdobje v razvoju vRdečega prapora» (1905-11). Strankin zbor je namreč sklenil, da se premesti strankino glasilo RP iz Trsta v Ljubljano. Rok za to premestitev je bil določen najpozneje do 30. junija 1905- Neogibni nasledek tega sklepa: bilo je treba poiskati novo tiskarno. Od štev. 42 v K 1905, ki je že izšla v Ljubljani, pa do štev. 87 v 1. 1910 so tiskali RP v Lampertovi tiskarni v Kranju, od štev. 88 (1910) pa do 31. maja 1911 pa je prihajal na svetlo v tiskarni Dragotina Hribarja v Ljubljani. Tudi lastniki, izdajatelji in odgovorni uredniki v publicističnem krogu RP se živahno vrstijo. Kot lastniki lista so označeni Kaman in Panek Alojz, kot izdajatelj Stopar Josip, kot izdajatelji in odgovorni uredniki Sto- par Josip, Kopač Josip, Kermolj Vincenc, Kordelič Karl, Sitter Ignacij, Berdajs Jožef in Bartl Fran. Kot odgovorni urednik Zavertnik Josip. V krogu osrednjih nosilcev časnikarskega in uredniškega oblikovanja je osrednja postava Etbin Kristan, časnikar in publicist, idejni voditelj in organizator slovenske socialne demokracije, pisatelj in pesnik, govornik in režiser. Spretno poganja in uravnava kot glavni urednik socialistično časniško vzmet s pozomostnim težiščem na Rdečem praporu. Nenavadna, neukrotljiva je sila njegovega časnikarskega peresa- Atomska neizčrpnost: sočne uvodnike piše in podlistke, povesti in drame, nadrobno razčlenjene gledališke recenzije in bodljikave polemične sestavke. Etbinovo pero je bilo pri Cankarju zelo v čislih: Štefki Lofflerjevi piše: »Etbin opravi z enim samim uvodnikom za «Prapor» več kultur-DR. FRAN VATOVEC (Nadaljevanje na 14. strani) »Vietnamski obrazi« - Avrelij Lukežič miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiriiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VTISI FRANCOSKEGA ČASNIKARJA V VIETNAMU Hue - vietnamska Guernica Koliko je bilo v Hueju žrtev? - Grozljiva slika v zasilni bolnišnici - Roji muh obletajo od napalma oslepljene otroke - Dva tedna so Američani bombardirali mestno četrt, v kateri ni bilo niti enega vojaka osvobodilne fronte HITE, aprila — Če bi Vietnam potreboval simbol, ga sedaj ima: Hue. Hue bo ostal vietnamska Guernica. Če hočeš vedeti, kaj je umorjeno mesto, moraš videti najprej grobove, posejane po vsem mestu, pa ruševine na obeh bregovih «Dišeče reke«, tisto, kar je ostalo od mestne trdnjave in nekdanje cesarske palače; videti je treba črepinje znamenitih «modrih vaz iz Hueja« pa ruševine cerkva, budističnih templjev, šol in univerzitetnih zgradb, šele tedaj človek more doumeti, kaj je u-morjeno mesto. Kdo sploh pride pogledat Hue? in vendar je v Hueju mnogokaj, kar je vredno videti in kar navaja k razmišljanju! Trenutno je v Vietnamu 495 časnikarjev iz vseh držav na svetu. V desetih dneh, ki sem jih prebil v Hueju, sem srečal dva Japonca, eden od njiju je bil snemalec velike televizijske družbe. Japonci so strokovnjaki za ruševine. «Dišeča reka« deli mesto na dva dela: na desnem bregu so univerza, šole, rezidenčna četrt; na levem bregu je mestna trdnjava, palača, stari del mesta. Zdaj so na obeh bregovih reke samo še ruševine. V starih vodnikih bereš, da sta mesto in trdnjava «en sam o-cean drevja*. Zdaj ne n a. J deš drevesa, ki ga ne bi podrle, o-klestile ali kako drugače izmaličile bombe. Ni enega samega kokosovca, mangovca, grana-tovca, ki ga ne bi bila skrotovi-čila bomba! Niti ena klop v parkih (in bilo je veliko klopi), ni ostala cela. Niti en sam električni drog (električni drogovi so v teh odmaknjenih mestih azijskega vzhoda simbol XX. stoletja) ni ostal po-konci In žrtve? Ubitih je bilo 4.100 civilistov, 4.500 pa jih je bilo ranjenih- Mrtvece so pokopali tam, kjer so bili ubiti, gomila prsti, ime, izpisano na opeki ali koščku lepenke, cvet in prgišče riževih zrn, ki ga po budističnem običaju polože na pokojnikov grob. Na te gomile naletiš povsod: v parkih, pod drevjem, na obeh bregovih reke; nekatere so majhne, kar pove, da počiva pod njimi o-trok. Izpod ruševin še vedno odkopavajo trupla. V bolnišnicah še zmeraj vsak dan umirajo ranjenci, v begunskih taboriščih pa otroci. Na gimnazijskem dvorišču Quoc - Hoc sem videl vrsto grobov, lepo v vrsti vzdolž zidu, za katerim je spalnica. Ta gimnazija je zdaj največje begunsko taborišče. V razredih, ki so včasih sprejeli največ 800 učencev, se zdaj gnete 6.700 ljudi; mož, žena in otrok, ki tu vladajo, ni moč opisati: temačne sobe, zakajene od dima številnih ognjev, kajti vsaka družina zase kuha svoj obrok riža. Že tako ozek prostor delijo begunci s kokošmi in psi, ki se jim jih je posrečilo rešiti. Pred seboj vidim otroke ranjene od grušča. ki se je usul s stropa ob zadnjem bombardiranju. Veliki zemljevid Francije in Združenih držav so v zemljepisnem kabinetu za steljo. V Hueju je 27 podobnih begunskih taborišč- V prvi polovici februarja je bilo v mestu 113.000 beguncev; pravijo, da jih je zdaj 87.000. V nobenem taborišču ni sledu o kaki organizaciji, o kakršni koli oblasti in avtoriteti. Najboli grozljivo podobo nudi bolnišnica blizu gimnazije. Človek bi pomislil, da gre za taborišče okužencev, kamor si ne upa nihče vstopiti: 900 bolnikov, zvečine ranjencev, je prepuščenih samim sebi. Pravijo mi, da je tam samo osem vietnamskih zdravnikov, ki pa da so brez zdravil. O asepsi ni govora. Več bolnikov leži na nečem, kar bi težko imenovali posteljo; ranjenci leže tudi na tleh, pod posteljami... V prostoru je strašen smrad, zbirajo se roji muh, ki obletavajo od napalma oslepljene otroke. Tu vidiš otroke z amputiranimi udi, v povojih, ki jih niso nikoli menjali. Nobenega krika, nobenega stokanja; za kaj takega ni več moči- Na dvorišču med bolniškimi paviljoni se vrste v nagli'-' izpoka-ni grobovi. Mimo železnega, od bomb izkrivljenega portala pa se v neznanskem trušču in v oblakih prahu vale neskončne kolone ameriških vojaških vozil. Pre- Američani sami priznavajo, da ljudje plujejo prednje, ko jih srečujejo. Bolest in gnev sta globoka in obča. Vsak pripoveduje nadrobnosti. Ta ve povedati, kako so štirinajst dni zapored bombardirali neko četrt, v kateri sploh ni bilo nobenega vietkongovca-In kako so v štiridnevnem bombardiranju zravnali vzhodni vhod v trdnjavo, ki sta ga branila dva vietkongovca, z njim vred pa tudi vso gosto naseljeno četrt. V Hueju sem stanoval pri vietnamskem profesorskem zakonskem paru. Oba sta tri leta študirala v Parizu. Ko sem prišel, mi je gospa Q. N. rekla: ((Doživeli smo njihovo bombardiranje, njihovo okupacijo on njihovo plenitev. Vse so nam pobrali: televizor, srebrnino, dva fotografska aparata, konjak, ki sva ga prinesla iz Francije, perilo ...» Gospa Q. N. je nadaljevala: «Narod v borbi« - Jože Cesar važajo orožje, material in čete tja proti severu, proti Quang-Triju. Zdi se mi, da niti en sam Američan ni prestopil praga tega portala. Nedoumljivo je, kako lahko puste ljudi počasi umirati. Kdo je odgovoren za vse tc? Za vse te ruševine, za vso to črno bedo? Na vsakem drevesu, na vsakem zidu je pritrjen lepak; vlada odgovarja: vietkong. Ta propagandna kampanja je edini vidni znak, ki odkriva, da je v mestu oblast: prava orgija papirja. Mimoidoči lepakov ne trgajo, toda tudi nihče jim ne verjame. Ljudje ne zaupajo nikomur in ničemur, najmanj pa Sajgcnu. Vse opazke in pripombe, ki sem jih slišal, obtožujejo in obsojajo Američane zaredi slepega in sistematičnega bombardiranja. Tudi «Razni štabi ameriških 'marincev’ so za en mesec zasedli stanovanja v vsej univerzitetni četrti; tudi v našem stanovanju se je naselil tak štab. S petimi otroki smo poiskali zavetje v neki cerkvi. Ker sta dva otroka zbolela, sem se vrnila v stanovanje, da bi vzela zdravila- Seveda nisem ničesar našla in častnik mi je rekel: «Vietkongovci so vas okradli«. Vedela sem, da to ni res, pa tega nisem smela povedati.. Oba, profesor in njegova žena, sta mi pripovedovala, kako so ponoči 31. januarja prišli severno vietnamski vojaki: «Deset dni so bili v naši četrti, pa niti enkrat niso prišli v stanovanje. Pred hišo so si izkopali luknje, ki jih je še danes videti. Bili so videti zelo disciplinirani; v svoji vrečici so imeli kuhan riž...» Vietkongovci in severni Vietnamci so zaradi discipliniranosti napravili kar najgloblji vtis na prebivalstvo Hueja. Neki francoski misijonar, ki ni nikoli prikrival protikomunističnega razpoloženja, mi je pripovedoval o discipliniranosti vietkongovcev, ki so za dvajset dni zasedli zgradbo njegovega misijona; nekateri izmed njih so se v tem misijonu šolali. Tega misijonarja in še dva druga duhovnika so vietkongovci aretirali, ko so se vsi trije zatekli v neko bližnjo cerkev, ker je bilo tam, spričo bombardiranja bolj varno. Pripovedovali so mi, da so jih po 24 urah izpustili, potem ko so jih preiskali in zaslišali. Pri enem so našli vso blagajno misijona: 600.000 pia-ster (blizu 5000 dolarjev), pa tudi nekaj dolarjev in zlatnikov. Ko so jih izpustili, so jim vrnili vse piastre (še nikoli niso videli toliko denarja skupaj), potem ko so jih večkrat prešteli, da bi pokazali, da niso obdržali niti centima; obdržali so samo dolarje in zlatnike, «ker ta valuta ne sodi v redno računovodstvo misijona.« Sevemcvietnamski vojaki in vietkongovci niso plenili. Vsi prebivalci vedo povedati, da so plačali sleherno prgišče riža. Govorilo se je o skupnih grobiščih, kjer naj bi bili zakopani tisti, ki naj bi jih usmrtili vietkongovci. Večkrat sem prosil Američane in južnoviet-namske oblasti, naj mi pokažejo ta grobišča. Na večkratno prošnjo nisem dobil odgovora. Naposled je neki ameriški častnik obljubil, da mi bo dal na voljo helikopter in « spremstvo. Dejal je: «Ta grobišča so v predmestju; tja ni preveč varno, če greste po cesti.« Z japonskima časnikarjema smo v helikopterju kmalu prileteli nad dokaj nedoločen teren; helikopter je nekaj časa krožil nad njim, potem pa se je obrnil in se vrnil. Častnik nam je rekel, da pilot ni hotel pristati, ker na tamkajšnjih hišah ni videl južnoviet-namske zastave, pa se mu je zdelo sumljivo in se je raje vrnil. Kraja, kjer naj bi vietkongovci streljali civiliste, torej nismo mogli videti; prav tako nismo videli skupnega grobišča, kamor naj bi jih bili pokopali. Po vsem videzu so oblasti FNO aretirale nekaj »kolaboracionistov« in «tajnih agentov« in jih ustrelile. Nekatere so ovadili prebivalci-Slišati je bilo tudi pripombe, češ da so za nekatere ovadbe krivi ((lokalni aktivisti« (za razliko od rednih čet FNO in severnovietnamske vojske) in da je šlo tudi za poravnavo osebnih računov. Mladeniče so mobilizirali in odpeljali s seboj; nekateri so se odločili, da ostanejo, drugi so se vrnili. Prav nič čudnega ni, če je discipliniranost vojakov, ki so izvedli novoletno ofenzivo, napravila najgloblji vtis na prebivalstvo Hueja. Južnovietnamska vojska dela kar najslabši vtis; po mestu je videti vojake, ki se majejo s steklenico viskija v rokah. V svojo zabavo streljajo podnevi in ponoči. Cesarska palača v Hueju sicer ni bila eno izmed svetovnih čudes. Zgradil jo je Gia Long leta 1804. Nekaj njenih zgradb je bilo porušenih že pred dvajsetimi leti, med voj- no proti Francozom. Nekatere porušene paviljone so obnovili. Toda za mnoge na severu in na jugu je bila cesarska palača simbol vietnamske kulture in mesto svetih tradicij. Porcelan v njej je bil edinstven in izredno lep- Sedaj je skoraj v črepinjah. Trdnjavo obkrožata deset kilometrov dolg zid in prav tako dolg jarek. Sredi trdnjave je kvadratast prostor — ((cesarsko mesto« — sredi le-tega pa »škrlatno mesto«, kjer je živel kralj. Do leta 1945 je imel cesar tam svoj dvor Palače so poimenovane z imeni, ki spominjajo na kitajski vpliv. Vse so bile poškodovane. Bombe so porušile «Kraj večnega veselja«, «Belvedere tisočere sreče« in ((Paviljon spoštovanja misli in duše«. Tudi palači, razervirani sa «evnuhe, kadar niso bili v službi« in ((hlevom za slone« niso prizanesli. Prestolno palačo ali ((palačo popolnega miru« je zadela samo ena bomba. Prestol še vedno stoji. V prepovedanem mestu, ki je najbolj posvečen in nedotakljiv del cesarske palače, ni bilo bojev. Kraj je bil zaradi obzidja in jarkov izredno hranljiv. Podzemski hodniki (po katerih so konkubine prihajale v kraljevo spalnico' so bili kot nalašč ustvarjen' za branilce. In vendar južnovietnamske čete, ki so 23. februarja prekoračile Zlati most (ki je bil zgrajen samo za kralja) in napadle palačo, niso naletele na odpor. Za vsak zid so metali bombe. Nikogar. Severni Vietnamci so bili odšli noč poprej, ne da bi izstrelili en sam strel. Ta zadnja epizoda boja za Hue je presenetila ves svet in še zdaj ugibajo, kaj je bilo temu vzrok. Je mar vzrok za tak potek zadnje bitke za Hue treba iskati v starem izročilu, ki ga je pred nekaj leti ponatisnil zelo ugledni ((Bilten prijateljev starega Hueja«: Samo kralj in kraljice-matere so uživale privilegij, da so umrle za obzidjem prepovedanega mesta«? So severni Vietnamci hoteli pokazati, da spoštujejo to cesarsko izročilo, ki niti ni tako staro? Prej bo verjetno, da severnovietnamske čete niso hotele prevzeti nase očitka, da so povzročile razdejanje cesarske palače. Kaj zdaj mislijo prebivalci Hueja? V kaj verujejo in kaj želijo? Zdi se, da ne verujejo v nikogar in v nič. Funkcionarji in profesorji zapuščajo mesto in beže v Da Nang in v Saj gon. Boje se novega sever-novietnamskega napada. Vedo, da je ameriška reakcija slepa in strahotna, če se kje v bližini znajdejo sevemovietnamski vojaki ali pa borci FNO. Z odkritim prezirom govore o saj-gonskih oblasteh: «Kdo le naj jim še zaupa? Kdo naj jih še spoštuje?« Prav tako odkrito govore o Američanih: «Oni so odgovorni za vse te ruševine!« Število tistih, ki so proti Američanom, se ne manjša, zlasti med intelektualci, pa čeprav Američani vsakega, ki nasprotuje prisotnosti njihove vojske ali kakor koli drugače pokaže željo po neodvisnosti, takoj ožigosajo za komunista. To je v Hueju resnica, kt Je bolj celovita in bolj neizpod bitna kot kjerkoli drugje v Južnem Vietnamu. MARC RIBOUD (Le Monde, Pariz) IVAN REGENT: SPOMINI 21. Upoštevajoč tako stanje je spomladi 1907. leta deželna organizacija Jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Trstu sklenila na moj predlog poslati v Pulj sodruga Josipa Petejana, o čemer sem že pisal, ki naj bi tam organiziral deželno vodstvo stranke za Istro. Petejan, po poklicu čevljarski delavec, je predlog deželne organizacije sprejel in se poleti tega leta preselil iz Trsta v Pulj. Sodrugu Petejanu ni mogla dati deželna organizacija nič drugega na pot kot toplo priporočilo za italijanske socialiste v Pulju in prošnjo naj bi mu pomagali pri delu z nasveti. Petejan se je odpeljal iz Trsta v Pulj brez vsake strankine finančne podpore, osebno pa mi je zaupal, da ima s seboj majhno vsotico denarja, ki si jo je bil prihranil. Mislim, da je bila za Petejana to velika žrtev, za katero smo mu morali biti hvaležni. Petejan si je ob prihodu v Pulj moral najprej poiskati delo in šele potem začeti s politično organizacijo. Kot. član deželnega odbora za Trst sem vedel, kako se je Petejan lotil organiziranja Jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Istri. Najprej se je povezal z Italijanskimi socialisti, ki so imeli v Istri svojo strankino organizacijo. Z njihovo pomočjo je prišel kmalu v stik s slovenskimi in hrvatskimi socialisti in že mesec dni po prihodu v Pulj je imel prvi sestanek z jugoslovanskimi socialisti. Kmalu zatem je hrvatski nacionalist dr Matko La-ginja s tovariši predložil deželnemu odboru načrt zakona za spremembo volilnega zakona za mesto Pulj, na podlagi katerega bi cesarsko - kraljevska mornarica dobila v mestnem svetu 12 odbornikov in šest namestnikov, volilci pa bi v splošni kuriji izvolili le tri odbornike. Zaradi tega skrajno reakcionarnega načrta, po katerem so hrvaški narodnjaki hoteli izročiti Pulj avstrijski mornarici, so oktobra v Pulju sklicali hrvatski m slovenski socialisti javno protestno zborovanje in proti načrtu dr. La gin j e sprejeli resolucijo. Ob koncu leta 1907 je sklical Petejan že prvo deželno konferenco Jugoslovanske socialnodemokratične stranke za Istro, ki se je udeležilo dvajset delegatov iz vse Istre. Na tej konferenci so bili izvoljeni v deželni odbor JSDS za Istro: Jože Petejan, Alojzij Horvat, Pavel Bučič, Miha Potočki, Viljem Ha-ramina, Ivan Jelčič in Juretič. V tem letu je ustanovil tudi Delavsko izobraževalno društvo za mesto Pulj in okolico. Petejan je bil v Pulju le dobro leto, vendar je v tem času rodilo njegovo delo lepe uspehe. Pri splošnih volitvah v V. kuriji je bil 1909. leta za občino Pulj postavljen za nosilca skupne socialistične liste socialist Slovenec Jože Zlobec, po poklicu pekovski pomočnik, in pri volitvah zmagal. Kaže in to je treba še posebej poudariti, da so puljski sodrugi sprejeli predlog tržaških slovenskih socialistov, naj bi pri volitvah slovenski in italijanski socialisti nastopili z enotno listo. To so storili in dosegli prve uspehe. Konec 1908. leta je Tuma ponudil Josipu Petejanu vodstvo zadružne hranilnice in posojilnice v Gorici, kar je Petejan sprejel in zato zapustil Pulj. Medtem se je približal IX. kongres Jugoslovanske socialno-demokratične stranke, o katerem smo vedeli, da bo v Ljubljani. Med slovenskimi socialisti v Trstu, na Goriškem in v Istri se je rodila misel, naj bi izvršni odbor stranke, ki je tedaj imela svoj st dež v Ljubljani, premestili v Trst. Ni Slo, kakor so nekateri mislili, za kakšne antipatije do ljubljanskih sodrugov ali pa za to, da bi dvignili Trst na vodilno mesto: tržaški, istrski in goriški sodrugi takih namenov nismo imeli. Premestitev smo želeli zato, ker je bil izvršni odbor mrtev, pa ga je bilo treba oživeti. V Ljubljani je bilo nekaj sodrugov, ki so se med seboj nenehno prepirali, pa ne zaradi kakih poliričnih ali teoretskih razlik v mišljenju, marveč za to, kdo bo na vrhu, dasi ni bilo tam nikogar, ki bi bil mogel nadomestiti Etbina Kristana, ki je bil dejanski voditelj Jugoslovanske socialnode-mokratlčne stranke v Avstriji. Večni prepiri so verjetno deloma tudi vplivali na Etbina Kristana, da je sklenil zapustiti Slovenijo in se preseliti v Ameriko. Poleg tega se nam je zdela Ljubljana preveč malomeščanska in ni nudila potrebnih pogojev za razvoj socialističnega gibanja. V Ljubljani je bilo relativno malo industrijskega proletariata in še ta, kolikor ga je bilo, je tedaj polnil klerikalne vrste. Primorski in istrski socialisti smo hoteli izvleči izvršni odbor svoje stranke iz malomeščanskega okolja in ga presaditi v ozračje velikega industrijskega mesta, se pravi v proletarsko tržaško okolje S to idejo smo se primorski in istrski delegati odpeljali na IX. kongres Jugoslovanske socialnodemokratične stranke, ki je bil 28. in 29. junija 1914. leta v Ljubljani. Predlog primorskih in istrskih slovenskih socialistov, naj bi prenesli v Trst izvršni odbor stranke in osrednje strankino glasilo Zarja, je naletel na odpor kranjskih in štajerskih delegatov, ki so želeli obdržati vodstvo stranke v svoji bližini, kar Je tudi razumljivo, vendar je kongres po daljši razpravi naš predlog sprejel. Za predlog tržaških delegatov so glasovali tržaški, primorski m istrski delegati, katerim so se pridružili še jeseniški delegati Dalmatinski zastopnik, ki je zagovarjal predlog tržaških delegatov, se je glasovanja vzdržal, česar na kongresu ni mogel nihče razumeti. Sklep o premestitvi izvršnega odbora v Trst je bil sprejet v Ljubljani 28. junija 1914, to je mesec dni pred začetkom prve svetovne imperialistične vojne, do realizacije tega sklepa pa skoraj ni prišlo Izvršni odbor je bil sicer izvoljen, toda uspel je imeti le dve seji ali tri. Na prvi seji so me izvolili za predsednika izvršnega odbora. Na tej seji smo tudi potrdili delegate za mednarodni kongres socialističnih strank ali II Internacionalo, ki bi moral biti 1914. leta na Dunaju, Od prejšnjega izvršnega odbora smo dobili samo zapisnike sej, ves ostali material je ostal v Ljubljani, ker nam ga ljubljanski sodrugi niso hoteli izročiti. 2e prvi dan IX. kongresa Jugoslovanske socialnodemokratične stranke nas je Anton Kristan na popoldanski seji obvestil o atentatu v Sarajevu, kjer sta bila ubita avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Ferdinand in njegova žena. S kongresa smo se razšli v ozračju vojne psihoze. Vsi smo hib prepričani, da se bomo vojni le težko izognili. Naša diagnoza politične situacije je bila pravilna. Vendar je kongres zboroval po načrtu in svoje delo končal. Nekaj dni po kongresu in po atentatu so krs'o nadvojvode Ferdinanda in njegove soproge peljali na Dunaj prek Trsta. Tisti dan je bil Trst zavit v žalne zastave. Spominjam se, da sem se ob vhodu v bolniško blagajno srečal z njenim ravnateljem, italijanskim socialistom, dr. Edmondom Puecherjem. Ta me je vprašal, ali naj razobesi žalno zastavo na pol droga ali ne. Odgovoril sem mu, da socialisti nismo nikdar razobesili nobene žalne zastave ob smrti Habsburžanov. Kljub temu jo je razobesil, dasi je bil dr. Puecher italijanski iredentist Trst je živel tiste dni v strahu in v prepričanju, da bo prišlo do vojne, če na Dunaju ne bodo pametni. Pokazalo se je, da na Dunaju niso bili pametni. V taki psihozi je Trst živel, dokler ni Avstrija napovedala vojne Srbiji. Nekaj dni preden je Avstrija napovedala vojno Srbiji sem dobil letni dopust. Z Malko — z njo sem se kmalu potem poročil — sva odpotovala na Jesenice, kjer sem imel naslednji dan govoriti na shodu proti vojni. To je bil moj poslednji shod pred začetkom vojne. Tega shoda se dobro spominjam. Na Jesenice sva se pripeljala utrujena, kar sva noč prebila v vlaku. Shod je bil na prostem in zelo dobro obiskan. Govori na shodu! na katerem so govorili tudi jeseniški delavci, so bili tako ostri’ da bi na Dunaju, če bi nas bili slišali, ne bili napovedali vojne Srbiji. Razpoloženje med poslušalstvom je bilo bojevito, vendar zaman! Po shodu sva se z Malko odpeljali v Bohinjsko Bistrico in tam prenočila, ker sva si naslednji dan nameravala ogledati Bohinjsko jezero in slap Savice, ki ju Malka do tedaj še ni videla. Toda v Bohinjski Bistrici me je prvič zagrabil revmatizem, ki pa je čez noč izginil. Namesto v Bohinjsko Bistrico sva šla naslednji dan preko Sv. Lucije in Spodnje Trebuše v Malkin rojstni kraj Gorenjo Trebušo, da bi tam preživela dopust. Ta želja se nama pa ni izpolnila, ker sem prav kmalu aoDil iz Trsta brzojavko s pozivom, naj se takoj vrnem v urad. Tudi te vrnitve se dobro spominjam, kajti z Malko sva morala peš iz Gorenje Trebuše čez prelaz Kobilica v čepovan, iz če-povana pa peš v Gorico, od koder sva se šele potem z vlakom odpeljala v Trst. Tako sva ta dan s kovčkom v roki hodila približno deset ur. (Nadaljevanje sledi) TUDI ZATO, DA BI LEPI STARI SLOVENSKI OBIČAJI NE IZUMRLI Deset parov in stotine narodnih noš na veliki kmečki ohceti v Ljubljani Ves program se bo vršil od 16. do 19. maja - Narodne noše iz vse Slovenije - Sama ohcet bo kar se da podobna stari gorenjski ohceti Se dobra dva tedna nas ločita od največje slovenske in bržkone tudi jugoslovanske folklomo-turi-stične prireditve kmečke ohceti, ki jo že uvrščajo med največje turistične prireditve v Evropi. Prireditev bo letos od 16. do 19. maja, organizatorji pa so sklenili, da bo odslej vsako leto tretja sobota v maju določena za kmečko ohcet. Mesec maj naj bi tako stalno postal nekakšen mesec no-voporočencev v Ljubljani. V prihodnjih letih naj bi torej v tem mesecu v Ljubljano prišlo kar največje število turistov-novoporo-čencev, slovenska prestolnica pa jim bo ob tej priložnosti pripravljena nuditi najrazličnejše popuste, ugodnosti v hotelih in drugje, povrhu pa še številne zanimive prireditve, s katerimi se je Ljubljana že proslavila tako doma. kot tudi po svetu. Po dosedanjih predvidevanjih prireditelji pričakufejo, da si bo letos kmečko ohcet ogledalo rekordno število domačih in tujih gostov. Med organizatorji letošnle oh-eeti so malone vsa podjetja, ki so tudi lani sodelovala, generalno pokroviteljstvo nad prireditvijo bo imela tovarna likerjev «Alko», ostali soorganizatorji pa so še »Kompas#, «Slovenija vino», «Ljub-1 Janški dnevnik#, ljubljanski hoteli «Bellevue», »Ilirija#, «Lev», «Slon», »Turist.) in »Union#, številna gostinska in trgovinska podjetja itd. Za to priložnost so prireditelji tudi povabili vse, ki imajo narodne noše, naj bi na prireditvi sodelovali in tako prispevali, da bi kar najbolj uspela. Na letošnji kmečki ohceti, ki bo zapovrstjo že četrta, bo sodelovalo poleg hrvaškega in slovenskega še osem tujih parov, in sicer iz Švedske. Danske, Nizozemske. Ce-hoslovaške, Avstrije, Italije in Tunizije. Slovenijo bosta zastopala Mira Sinkovič, 23-letna učiteljica, rojena v Sevnici ob Savi, ki poučuje v Lokavcu v Slovenskih goricah, in Tomaž Jančar, 27-letni e-konomist iz Ljubljane. Letošnja slovenska nevesta in slovenski ženin sta se javnosti že predstavila 6. aprila v veliki dvorani Tivoli, jkjer Ju Je množica gledalcev prisrčno pozdravila. Osnovni smoter kmečke ohceti bi po zamisli in željah organizatorjev imel biti v pospeševanju slovenskega turizma in pa v obujanju oziroma varovanju starih slovenskih poročnih običajev, ki bd sicer bili zapisani pozabi, pa bi to predstavljalo veliko in nenadomestljivo izgubo v zakladnici našega narodnega bogastva. Nekaj besede o letošnjem programu, da bi tako mogli vsi, ki se te ■ zanimive prireditve v Ljubljani nameravajo udeležiti, biti seznanjeni, kako bo štiridnevni program potekal. 15. maja bodo v Ljubljano pri-tpeli švedski, danski, avstrijski, italijanski, nizozemski, tunizijski, slovaški in oba jugoslovanska para: eden iz Slovenije, drugi iz Hrvatske. 16. maja ob 11. uri bo sprejem za vse pare v hotelu »Lev#, kjer se bodo seznanili med sabo, prireditelji pa jim bodo pojasnili celoten spored. Ob 17. uri bo v Mednem fantovščina za ženine, ob 20.30 pa deklišna v hotelu «Lev». O tem kaj več pozneje. 17. maja bo ob 12. uri ljubljanski župan sprejel pare in organizacijski odbor. Ob 14. uri bo skupno kosilo, ki ga bo priredil pokrovitelj prireditve — tovarna »Alko#. Ob 17. uri bo v Ljublja- ni promenadni koncert milice, nato — kot včasih na slovenski vasi — kanonada, ognjemet in kresovi. Ob 20.30 bo svečani predvečer kmečke ohceti v veliki dvorani Tivoli. Nastopili bodo vsi pari, sledila pa bo zabavno-glas-bena oddaja, nakar bo deset ne vest obdarilo deset izžrebanih gledalcev. Kot znano, je v dvora- njimi ceremonial, družina in godba na pihala ter bala z vsemi vozovi v istem vrstnem redu. Srečna nevesta in ženin se bosta zdaj že vozila skupaj. Prek Tromostovja. Miklošičeve, Dalmatinove, Gosposvetske in po Celovški cesti bodo nato svatje krenili do dvorane Tivoli. Ob 14. uri se bo tu začelo slavnostno svato- Tri generacije v slovenskih narodnih nošah na lanski ohceti ni Tivoli mesta za okrog 7000 ljudi. Vstopina bo izjemno nizka. Slavnostnem uMbamojaubodoi ob 8. uri prišli vozniki r-. furmani na Gospodarsko razstavišče, ob 9,30 pa bodo na iste;'rifesttl' Načele jšri--hajati narodne hošč. Ob 10. Uri se bo kakih 700-800 ljudi zvrstilo v sprevod, kakršnega Ljubljana doslej še ni videla. Na čelu svatbenega sprevodu bo konjenik, za njim bodo stopale narodne noše, godba na pihala, belokranjske noše, za njimi voz s svatovskimi godci, voz tete in starešine, nato bosta v prvem ohcetnera vozu sedela ženin Slovenec in njego- a priča Šved, nakar se bodo zvrstili svatovski vozovi vseh drugih ženinov in nevest, njihovih prič, koroška skupina iz Žile, korošKe noše Maroltove skupine in belokranjske folklorne skupine. Ob 11,30 bodo svatje odšli z Gospodarskega razstavišča po Titovi in Dvorakovi v Vošnjakovo' ulico, kjer se bo spri vod pred hotelom «Lev» ustavil. Tu bodo prevzeli neveste, bale ir: kravo, pridružile pa se jim bodo pastirske noše in planšarski kvintet. Po Gosposvetski in Titovi cesti bo sprevod prišel do hotela »Slon#, kjer bo «šranganje», nakar se bodo skupine odpravile čez Trimostovje do magistrata. Med poročnimi obredi bodo folklorne skupine in posamezne noše nastopale pred Tromostovjem in magistratom, dokler ne bo ob 13.15 odhod z magistrata, i Na čelu bodo stopali svatje, za vanje s pravim ohcetnim vzdušjem, ki ga bo lahko gledalo kakih 5-6 tisoč gledalcev, Svatovska miza bo neobičajno velika, tako da se bodo tu lahko «postavile# vse ljubljan-t ske kuhinje. Poleg glavne mize bo plesišče, kjer bodo folklorne skupine nastopale s svatbenimi plesi, blizu pa bodo tudi mize za druge goste. Svatovske jedi pri glavni mizi, kjer bodo neveste in ženini, bodo servirali šefi kuhinj vseh ljubljanskih gostinskih podjetij. Na mizo bodo nosili jedi v celih kosih in neobičajnih merah, tako da bo vse po pravem ohcetnem vzdušju. Drugi gostje si oorio za 2 dinarja vstopnine /ahko ogledali vse plese in program ob mizi, slavje pa bo trajalo ves popoldan in zvečer. Pet najstarejših narodni'i noš in vse otroke do 10 let starosti, ki bodo prišli v nošah, bodo prireditelji še posebej nagradili. Posebnost svatovskega kosila bo torta-velikanka, kakršne v Ljubljani še niso videli. Prireditelji so to veliko mednarodno srečanje nevest in ženinov seveda tudi zavarovali. V organizaciji bo tri dni sodelovalo okrog 420 oseb, na prireditev pa je prijavilo svoj prihod več sto poročevalcev iz številnih evropskih držav. Prvi se je prijavil filmski snemalec iz Buenos Airesa, in to preko svojega veleposlaništva v Beogradu. Za konec bo 19. maja ob 14. uri pri motelu v Mednem »šteh vanje#. To je 150 let stara koroška konjeniška igra, pri kateri bodo jezdeci z železnim drogom zbijali na lesenem drogu nasajen sodček. «Štehvanje» bo tokrat prikazala skupina fantov in deklet iz koroške Žile v originalni 'zvedbi. Po «šteh-vanju» bo «ples pod lipo# pri motelu v Mednem, Kaj pa ženini in neveste? Od 20. do 24. maja bodo pari gostje hotelov v raznih turističnih krajih Slovenije. 24. maja pa se bodo vrnili v Ljubljano, kjer si bodo naslednji dan ogiedali trgovine, ob 19,30 pa bodo v ljubljanski Operi poslušali »Gorenjskega slavčka#. Skratka, letošnja kmečka ohcet bo v vsakem pogledu izjemna atrakcija tako za Ljubljano in Slo- venijo, kot tudi za vse tuje turiste. Ob vsem tem se nekako samodejno vsiljuje še važno vprašanje: kakšno pa bo vreme7 Od tega je v nemajhni meri odvisno marsikaj. Torej, meteorologi glede tega pravijo takole: «Nobene sobote v letu še ni bilo, da berač ne bi posušil svoje srajce...# Če bo deževalo, se bo svatovska povorka 18. maja pomaknila za kako uro, če bi lilo, pa bo sprevod naslednji dan. Kakor vidimo iz doslej nanizanega programa, je letošnja prireditev »kmečke ohceti# v Ljubljani ponovno velikopotezno zamišljena. In tudi zanimanje zanjo je tako v Sloveniji, kot drugod po Jugoslaviji in tudi v tujini, veliko. Zato se pričakuje zelo velik obisk. Seveda je popoln uspeh, kljub temeljiti pripravi, odvisen tudi od vremena. Morda nam ta pripomba sili v pero pod vtisom kujavega vremena, ki ga imamo v trenutku, ko to poroča-mo, vendar smo prepričani, da se bo v dveh tednih in več časa, kolikor nas še loči od »ohceti#, vreme uneslo. No, in ko smo tako v glavnem navedli spored prireditev in udeležbo, se bomo ustavili še pri nekakšni primerjavi med nekdanjo ohcetjo in sedanjo ohcetjo v Ljubljani. Res je sicer, da še niti ni tako daleč, odkar so se ohceti vršile v po starih običajih, toda čas naglo hiti in z njim gredo v pozabo tudi številne lepe navade in zato moremo stare običaje videti le na nekaterih folklornih prireditvah, kot na primer na podobni prireditvi, ki jo v turistični sezoni prirejajo v Bohinju in ki je resnično izredna tovrstna prireditev, saj si jo prične ogledat ljudje iz številnih bližnjih predelov Slovenije in tudi iz tujine. Toda pustimo bohinjsko ohcet in se vrnimo v Ljubljano, kjer se bo na «kmečko ohcet# zbralo veliko ljudi, ker bi mogli reči, da bo pri tej ohceti sodelovala malone vsa Slovenija: Ženin slovenskega para je namreč Ljubljančan, zato pa je njegova nevesta štajerska, gorenjski običaji pa bodo tisti, ki bodo služili kot osnova vse prireditve. Največja skupina narodnih noš in godcev pa bo prišla iz Dolenjske. Toda tudi iz drugih slovenskih predelov bo prišlo veliko skupin narodnih noš, saj se jih je do pred nekaj dnevi prijavilo že več sto. Mimogrede bomo omenili, da se narodne noše lahko še vedno prijavijo, seveda organizacijskemu odboru »kmečke ohceti# v hotelu Lev. To je priporočljivo tudi zaradi tega, ker bodo vsi udeleženci kmečke ohceti v narodnih nošah dejansko »privilegirani#, ker bodo sredi dogajanj in bodo zato mogli vso svečanost bolj od blizu videti. Ljudje v narodnih nošah bodo nadalje imeli prost vstop v dvorano Tivoli, dobili bodo brezplačne kupone za hrano in pijačo v dvorani. Sedanja ohcet bo v glavnem po starih običajih, ki so bili v navadi do pred nedavnim na Gorenjskem. In kako je bilo tedaj? Ves teden pred poroko so ženin s starešino in nevesta s teto hodili vabit v svate. Na vasi, nekoč, je to bilo možno, normalno. Sedanja kmečka ohcet pa je nekaj drugega. Namesto ženina neveste in njunih spremljevalcev je svate in druge goste vabil organizacijski odbor, seveda po pošti. Nekoč, na Gorenjskem, sta ženin in starešina odšla na nevestin dom. Tja so za njima prišli fantje iz nevestine vasi z odkupnin-skim pismom, ki so ga izročili ženinu. Pismo je bilo zapečateno z največ možnimi poštnimi žigi in vse prelepljeno z znamkami. Poštni žigi so bili prečrtani «ker fantje dolgo niso mogli dobiti ženina na pravem naslovu#. Ženin je nato odprl pismo, prebral pa ga je eden izmed fantov. Pismo je bilo vedno napisano v šaljivem tonu. Po prebranem pismu so se ženin in starešina začela z domačimi fanti pogajati za odkupnino za dekle. Seveda so odkupnino tudi dobili. Med pogajanji pa so pred nevestino hišo drugi fantje zapeli tudi podoknico. Tako je bilo nekoč na Gorenjskem, kaj pa sedaj v Ljubljani, na kmečki ohceti? Na predvečer poroke bo v veliki dvorani Tivoli prireditev, na kateri bodo mogli gledalci videti vse folklorne skupine, ki bodo prišle s poročnimi pari iz tujine. Nastopil bo tu Avsenikov ansambel, seveda v narodnih nošah in s tipičnim svojim programom. V četrtek zvečer, dva dni pred poroko, pa bodo v motelu »Medno# uprizorili fantovščino, na kateri bo občinstvo moglo videti nekatere običaje, ki so bili v navadi na predvečer poroke. V Mednem bodo namreč fantje prebrali odkupninsko pismo, ki smo ga prej omenili, seveda bo le eno odkupninsko pismo za vseh deset ženinov, ki se bodo letos poročili na Kmečki ohceti. Na Gorenjskem so, nekoč, nevestino balo vozili z njenega doma na ženinov dom že nekaj dni pred poroko, včasih pa tudi na sam dan Slika z lanske kmečke ohceti v Ljubljani: pred magistratom poroke. Tako bodo storili tudi letos. Na vozu, morda na več vozovih, bodo stari predmeti, ki so ponekod na Gorenjskem še vedno v rabi. Po mestnih ulicah bodo vozili n.pr. skrinjo, stari kolovrat s prejo, nekaj kosov pohištva, za zadnjim vozom pa tudi kravo. Na dan poroke je ženin prišel z godcem klicat svate. Tako je bilo nekoč. Na kmečki ohceti v Ljubljani pa se bodo svatje zbrali pred Gospodarskim razstaviščem in bodo vsi skupaj odšli na nevestin dom. Samo ob sebi se razume, da se bo pred Gospodarskim razstaviščem zbralo vseh deset ženinov, ki bodo v spremstvu vseh svatov odšli na nevestin dom vseh desetih nevest. Nevestin dom pa bo — hotel «Lev». Ženini in svatje bodo prispeli pred nevestin dom — hotel «Lev», — kjer jih bo, podobno kot nekoč na Gorenjskem, čakal nevestin oče. Nekoč je oče ženinu najprej ponudil staro žensko, obiečeno v slamo, s čimer pa ženin, in godec, ki ga je vedno spremljal, nista bila zadovoljna. Šele na ponovno prošnjo je prišla hlfvbsta. oblečena tako, kot bi bila pravkar opravljala običajna gospodinjska dela. Vtem ko so svatje z žaninom sedli k mizi, da bi se odžejali, se je nevesta preoblekla in svatje so nato dobili tudi «pušeljce». Nato sta nevesta in njena teta sedli na en voz, ženin in starešina na drugega, godci i ter svatje pa so sedli na ostale vozove in se odpeljali na poroko. Tudi pred hotelom »Lev#, ki tokrat služi za dom neveste, bo — kot smo že rekli — ženine pričakal v gorenjsko nošo nolečen moški. Tudi tu se bo ponovil prizor, ki se je stoletja ponavljal pri takšen priložnostih na Gorenjskem na domu neveste. Po opravljenih zadnjih »formalnostih# se bodo, podobno kot nekoč na Gorenjskem, ženini in neveste in za njimi svatje odpravili na zapravljivčkih na poroko. Seveda bodo ženini sedeli na svojih, neveste pa na svojih zapravljivčkih. Vendar pa s tem še ni vse končano. čaka jih še en običaj iz nekdanjih dni. In njegova ponazoritev na bližnji kmečki ohceti. «Šranga» ni bila v navadi le na Gorenjskem. Poznali so jo skoraj povsod po Sloveniji «šrango» so postavljali preko ceste fantje iz nevestine vasi vozovom, ki so prevažali nevestino balo na ženinov dom. Fantje so po navadi postavili čez cesto hlod ali pa so cesto prepregli s koriti, v katera so nasuli ovsa, da so se konji ob njih ustavili. In medtem kc so konji zobali oves, so fantje izsilili iz ženina odkupnino. Vse pa se je moralo zdeti kot nepripravljeno. Zato l so fantje čakali ra voz tako, da so I ob cesti tesali kak hlod. Ko pa so dobili odkupnino, so zavili v go-I stilno, pred tem pa so dvignili »šrango#, da sta mogla ženin k? nevesta s svojimi svati nadaljevati pot k poroki. Pri sedanji kmečki ohceti bod° «šrango# postavili pred hotelo*11 »Slon#. Kot smo že omenili, bo že nine in svate pred «revestinim de mom» — hotelom «Lev» — dočakal «oče», pred hotelom «Slon» P® bodo ženine in neveste počakal) fantje s «šrango». Hlodov, ki 1,1 jih tesali ob cesti, pred »Slonorff) danes ni. Zato pa bodo ponazoril* nekaj drugih starih kmečkih opravil. In šele ko se bodo za odkup-nino »pobotali#, bo povorka ženi-nov, nevest in svatov nadaljevala pot proti mestnemu magistratu na poroko. Ker je bilo lani, predlanskim i® na vseh dosedanjih kmečkih ohc®' tih zelo veliko občinstva in bi bi#) nemogoče, da bi si vsi obiskoval®1 povorko ogledali od blizu, še man) pa da bi slišali »pogajanja# za odkupnino, prebiranje odkupninsk® ga pisma itd., so organizatorji P®' skrbeli za ozvočenje tako da b® tudi obiskovalec, ki bo nekolik® stran od samega dogajanja, moSe slediti razgovorom, pogajanje**1' praktično vsemu, kar se bo na rajnih točkah sprevoda dogajalo. Kakor vidimo, je kmečka ohc®1 zamišljena tudi tokrat v velikan1 stilu in zato je pričakovati, da b® bolje uspela, pa čeprav bo v s* večjem obsegu kot lani in spl®11 doslej. PRED SEDEMDESETIMI LETI V TRSTU Iz stolpcev Rdečega prapora* je odmevala upoma misel (Nadaljevanje s 13, strani) nega dela, kakor bi ga z desetimi nemškimi feljtoni (sodeloval je pri dunajski «Arbeiter Zei-tung). Glavni urednik in ustanovitelj RP Etbin Kristan je pritegnil k sodelovanju spretna peresa. Ob njem stopa v ospredje podoba Ivana Cankarja. Etbinu K. piše z Dunaja, da je RP «dobro pisan.# Sporoča, da želi pri njem sodelovati, četudi brez honorarja. Ko postane RP dnevnik, krepko pomaga prijatelju Etbinu. Večkrat ga nadomešča v u-redništvu v času Kristanove prostovoljne ali prisiljene odsotnosti. Bele lise v črno obrobljenem uvodniku «Krvavi dnevi v Ljubljani# na naslovni strani ob septembrskih dogodkih 1908 oznanjajo silo in pogum Cankarjevega časnikarskega peresa. Razen E. Kristana, V. Schweigerja, Zofke Kvedrove, Ade Kristanove, Ivana Regenta, dr. H- Tume in VI. Levstika se najpogosteje o-glaša v listku. Svoje pero sočno pomaka tudi v aktualnost političnih, polemičnih in celo zunanjepolitičnih dogodkov. Vrh publicistične kvalitete pa pomeni nedvomno že omenjeni uvodnik | stril kritični pogled na tedanje v Rdečem praporu 23. septem-1 klavrne kulturne in družbenopo- HOROSKOP Mlad zakonski par na lanskoletni ometi OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dvignili boste večjo vsoto denarja, ki vam bo podarjena. Odslej bo v ljubezni več sreče. BIK (od 21.4. do 20.5.) Temeljito razčistite neko važno vprašanje. Prejeli boste zasluženo priznanje. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Nehote boste storili nekaj, kar vas bo pripravilo ob gotov zaslužek. Bodite bolj iskreni do prijateljev. RAK (od 22.6. do 22.7.) Več pre: vidnosti v poslovanju z mladimi operaterji. Smešno je potegovati se za slavo. LEV (od 23.7. do 23.8.) Nekdo se trudi, da bi vam prevzel mesto. Izpolnite neko svojo častno obveznost. DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Vsekakor nemudoma sprejmite nasvet nekega sodelavca. Draga oseba se ,4ia odtujuje, in to po vaši krivdi. TEHTNICA (od 21.9. do 22.10.) C’’ ' ' > i' - nr5, ki ga ne morete več nositi. Z ljubeznijo se ni moč i^rcičkciti ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ostro nastopite proti lenuhom in razgrajačem. Udeležili se boste proslave neke obletnice STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Dobro premislite, preden se odpravite v neko poslovno pustolovščino. Ne zavržite svojih mladostnih idea lov. KOZOROG (od 22 12. do 20.1.) U-darite po svojih nasprotnikih, preden bodo oni po vas Poznanstvo z izredno ljubko žensko osebo. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Izne- J nada se boste znašli v okolju, ki bol za vas povsem novo. Izreči morate vi prvo besedo, ne pa ona. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Da bi ne! bili vedno odvisni od drugih, sku-1 šajte sami postati večji strokovnjak. bra 1908, ki je nedvomno naj revolucionarne) ši slovenski uvodnik v avstrijskem odbobju. V tem žarišču zanosne socialistične publicistične in časnikarske izpovednosti je omeniti Zofko Kvedrovo (1878-1926), ki sodi v prvi, najstarejši krog časnikarsko in publicistično nadarjenih slovenskih žena. Razločujemo njeno tržaško in zagrebško obdobje. V začetku 1. 1899 se je namreč preselila v Trst, kjer je prevzela upravo časopisa ((Slovenka# in dnevnika »Edinost#. Tu je navezala stike z Ivanom Cankarjem, zlasti pa še z Et-binom Kristanom, ki ji je izo- litične razmere. Skupno z njima se je pognala v boj zoper družbene krivice in za neogibno preobrazbo vsega našega življenja. Res se je Kvedrova razdajala na vse strani Pisala je povesti, črtice, drame, eseje, kritike, članke, časniška poročila, še več. Dopisovala je na razne strani, predavala, govorila na shodih, dokler ni v prehudem naporu o-mahnila. Etbin K. in njegovi sodelavci so oblikovali ((Rdečemu praporu# njegovo notranjo in zunanjo podobo. Njegova notranja, vsebinska prelomna rast poganja iz revolucionarnih programskih osnov, začrtanih predvsem v E. Kristanovi pesnitvi 1848-98 na naslovni strani prve izdaje RP, iz izpovednega članka «Petdeset let» v isti izdaji, razen tega iz programskega naznanila na naslovni strani druge štev. RP z dne 25. marca 1893. V sozvočju s temeljnimi socialističnimi načeli, razglašenimi v omenjenih in tudi drugih časnikarskih tekstih odseva notranja podoba RP predvsem v uvodnikih. RP hoče služiti delavskemu razredu; želi ostati pravo delavsko glasilo, napoveduje brezobziren boj za delavske koristi na gospodarskem, strokovnem in političnem področju; se bojuje za splošno, e- Drago bitje hrepeni pa vas. i Vietnamsko ljudstvo v boju Robert Hlavaty nako, tajno in direktno volil pravico, četudi ne pričakuje 1 lavstvo svoje končne rešitve volilne reforme, temveč od J spodarske osvoboditve v sini* socializma; pobija militariz®1 naskakuje trdnjave slovensk® klerikalizma in šibkejše pos janke liberalizma; poziva del' stvo k stavkam; se zavzema rešitev narodnostnega vpraša* j težiščem na narodni avtono* ji, ki je ne morejo dušiti 1 silno postavljene, izumetnič® kronovinske meje, zavrača i® riščanje, hlapčevstvo in suže stvo, ogreva se za razvoj soc*1 stičnega časniškega tiska takšne stopnje, da bo dora meščanstvu, grmi zoper dragi1 in nove davčne obremenitve,* glasa nujnost uzakonitve na*1 nostnih pravic v Avstriji, J glasa delavcem geslo «Svoj' svojim#, utemeljuje potrebo, j ljudskih stanovanjih itd. Iz ® 1 niških stolpcev RP zvenijo J no začrtana stališča do vseh rečih družbenih, gospodah strokovnih, političnih in dtdi vprašanj, ki so pretresala t®1 nji čas. Zunanja podoba RP pa je snovana na ogrodju, ki g® stavljajo posamezni časniški P delki: na prvi strani raze*1 vodnika in aktualnih č’3*1-podlistek, zatem politični 0,1 vi, dopisi, domače vesti, $°c. ni pregled, umetnost in knj*J nost, gospodarski pregled, sj kovni pregled, iz stranke, de* sko gibanje, shodi, društvene sti, zadnje vesti, raznoterosti1 Predelki so precej ustaljen*- Ob sklepu moramo nedvo*11 priznati, da je RP z revo!*1 narnim zanosom, ki je bil z*11 len predvsem za Cankarjevo Etb. Kristanovo uporno P® dramil in krepil razredno . vest med slovenskim d®, stvom. Spretno ga je priprav za prihodnje boje proti n®2 njaškim silam v slovenski . litični areni. Bil je Krista* RP, kakor ugotavlja devet det zneje novi «Rdeči prapor», K1 vzniknil 15. maja 1920 kot Jj silo Socijalističre delavske st*' Ke Jugoslavije (komunistov)' res glasilo (inajzavednejšsg® " let, riata v 3’oveoUi#. Dr. FRAN VATOV-* 1. maja 19«« V nedeljo bo na vrsti zadnje kolo Ha lestvici nobenih sprememb več? Breg in Aurisina imata najboljši napad, Breg in Primorje najboljšo obrambo tega prvenstva in slabo vreme Potek sta ovirala in . služei ter t Predzadnjega kola III. ama-s . e lige. Kljub temu pa so razen oanja Primorec Union odigrali nj6 .jtme. V nedeljskem zavrtljaju l Prišlo do presenečenj in tako v 'Peirib* n' pr'®*° bo bistvenih spre- {?REG __ PRIMORJE: rezani zadovoljni — tesečani razočarani. ričakovani spopad med Bregom . rimorjem se je popolnoma za-nozene zaključil v korist domačijo ' “rezani so zaigrali odločno in isri-’- temu' da jih je blatno j^, ?ce oviralo. Brežani so še en-‘ Pokazali vrline svoje napadal-dej.Vrsle, kjer je ime! Zonta v ne-jjSlavno besedo V sprednji tro-n So Brežani predstavili tri odlič-Gr krež!serje Vižintina, Mikuša in nan °nj°’ kl so >me!’ stalno premoč sia neP°srednimi nasprotniki (Fra-t c°m°, Metelko, Verginella). S i„ :.da so prevladovali na sredini laž'SCa bila njlbova naloga še sta]3' ^urlanova mreža je bila v Pri*11 nevarnosti. Na srečo pa je ,rnorje imelo močno obrambo in k.: 1 Vratar Furlan je z nekaj drzni-Cn Posegi rešil Primorje hujšega dj ^a- Na močno blatnem igrišču nihb' 0 m°Soče pokazati lepih skupil Brežani pa so kljub te- . zadovoljili, medtem ko so gost-^očarali. V vseh 90’ igre ni ene Primorju spraviti skupaj niti je same nevarne akcije. Primorje ^ Popolnoma razočaralo, sicer ne ekih* Poraza, ker ga lahko vsaka •gr« doživi, ampak s prikazano trn? bomo mnogo zgrešili, če ja 'Oo, da si Primorje samo koplje te.°'_ Prosečani so spet menjali nj ''rJa, ki je tako že peti v letoš-ob6m Prvenstvu. To ekipa gotovo op!?:1.in to je bilo v nedeljo jasno d|.„|. • Poleg tega pa je s tem spo-nosllaiem u na četrtem mestu v lestvici, kar >II najsterici v svojih vrstah presku-šene nogometaše. Več o tem bo mogoče vedeti, ko boder-znane postave ekip, ki bodo nastopile. B. R. URARNA IN ZLATARNA BRATINA TRŽIČ — MONFALCONE CORSO 28 — Telefon 72-674 VELIKA IZBIRA ZLATIH PREDMETOV IN UR KVALITETA ZLATA ZAJAMČENA Zastopstvo OMEGA in TISSOT ur TVRDKA LUCIANO FABIAN IMPORT EXPORT TRST, Ul. del Boseo 20 Tel. 78267 GRADBENO PODJETJE KARLO BAN & družba z o.z. TRST — Ul. Maiolica 1/1. —Tel. 90821 ŽJefan olivier [£l NO VI ŠEF žjj ^eugebauer je postajal besen. Predrl je maternico, se zgro-statPredrl' Pa tega ni opazil. Ali pa se je pretvarjal in prepustil žadtv ^ensko smrti? Sedaj moram iti do konca. Sedaj! To je iw stvar. Vrgel mu jo bom v obraz. Toda zdaj ima v roki ijj6]l ^red njim je slabotno telo, ženska komaj še diha. Tu je ra-žlvljenje, ki ga mora rešiti. Treba je delati. Sekunde so \ e- Jeza je minila. Kri je polzela in treba je bilo veliko gaze. ga je gledal — kaj bo ukrenil? sfcta .‘^scizija,» je spregovoril Neugebauer. Najbolje je bilo od-maternico. Bila je že tako mrtva. stfarv arzin se je čudil, kako neverjetno hitro je Neugebauer od-kot J.eval predrti mišičasti organ. Delal je skoraj mehanično, ka-Vjg vodile njegove prste nevidne žice, ki jih premika neka ne-a sila. «Primerek prihranite,» je dejal v mrtvaško tišino, rirnerek prihranite? je pomislil Warzin. Zakaj? f‘ote °tem je bilo spet vse tiho. Očistila sta operacijsko področje. J? je Neugeubauer zašil rez, plast za plastjo. £°nčano. 0 je Neugebauer snel rokavice, je še enkrat pogledal staro SanJai- ^ slvlm’ upadlim obrazom je v nekako polzavesti nekaj smo,» je nato rekel, «vse je v redu, gospa S&bisch. vam, dobro ste se držali,« Toda ženska ni odgovorila, z er ni pokazala, da ga je slišala, bi bilo bolje, če sedaj umre? se je vprašal Neugebauer. Kaj bi izgubila? Ali jo je z novo operacijo oropal miru in ji nakopal nove težave? Ali jo je operiral, da bi ji pomagal — ali da bi se izkazal? Ali je to pošteno? Ali ni tak kot Feldhusen — morda še bolj nepošten? 2eno je prijel za roko. žila je bila slabotno, komaj zaznavno.. Ne, si je mislil, zlasti pa ne jaz. «Warzin,» je rekel, ((intravenozna injekcija. Poživila za srce kot prej. Pokličite me takoj, če bi obtok postal slabši.« «Da, doktor.« ((Sestra Sieglinde, prosim, dajte mi steklenico alkohola. Primerek bom vzel s seboj.« Pokimala je in se ozrla proti Warzinu. Njune oči so se srečale. Neugebauer je vzel steklenico In brez besed odšel. «Kaj bo storil?« je vprašala sestra Sieglinde. «Warzin je nagubal čelo. «Ne bi dvakrat rekel, da ne bo vsega skupaj postavil na šefovo mizo.« Ko je pogledal pacientko, je nadaljeval: «Dajva, odpeljiva jo, in to hitro. Za gospo S&bisch so pripravili posteljo v sobi privatnega oddelka. Niso je peljali v sobo 28; tako pacientke, s katerimi je doslej skupaj ležala, niso potešile svoje radovednosti. Warzin jo je obiskal vsake pol ure. Najprej ji je dal injekcijo v žilo na roki. Kaplje slane raztopine so brezšumno tekle v njeno telo. Gospa Sabisch je ležala sama, kakor da ne sodi več med druge pacientke. Popoldne je postala nemirna, začela je stokati, žila je bila hitreje, a zelo slabotno težko je dihala. Neugebauer je bil takoj pri njeni postelji. Pripeljali so posodo s kisikom Plin je stekel skozi jekleni valj in po cevi skozi ustnik do njenih modrikastih ustnic. Ko ji je dajal injekcijo strofantina, je bolnica odprla oči. Vse življenje, kar ga je bilo še v njej, se je zbralo v rotečem izrazu njenega obraza. Neugebauer se je nasmehnil. «Samo globoko dihajte. Nc bojte se.» Napeto ga je gledala. Videl je bled krog okrog njenih šarenic, zenici sta bili tem- h^lŠTVO: ni in razširjeni. Umirajoči ljudje imajo razširjene zenice, kakor da hočejo vsrkati zadnjo svetlobo pred končno temo. Vse je bilo zaman, umira, je razmišljal Neugebauer. Na nasprotni strani se je pravkar rodil otrok. Delaj naprej! V nekaj dneh jo boš pozabil- Končana bo zgodba in nekje bo svež grob. Strofantin je počasi tekel v kri. Ko se je brizgalka izpraznila, je bolnica zaprla oči. Warzin, ki je na drugi roki kontroliral pulz, je že menil, da bo srce prenehalo biti. Toda nenadoma je postal njegov obraz zaupljivejši in Negebauerju je spodbudno pokimal. Pulz je postajal počasnejši in močnejši, dihanje ltižje. Modre ustnice so dobivale slabo, bledo rdečo barvo. Neugebauer si je nervozno obrisal čelo. ((Nadaljujte s kisikom,« je zamrmral, ((dajajte adrenalin in kofein izmenoma vsake pol ure.« Spet je zabodel injekcijsko iglo. «Ne pustite je same, pokličite me, če se bo kaj spremenilo.« Nato je Neugebauer s sklonjeno glavo odšel proti svoji ordinaciji. «Kje naj dobim posebno sestro?« je brezupno vprašala sestra Mathilde. «Ne bo trajalo dolgo,« je odvrnil VVarzin, «ne verjamem, da bo prestala. — No, pusti mi nekaj potrdil o smrti na mizi. Zadnjič sem jih iskal vsepovsod!« Warzinu se je mudilo. Z Brigitte se je dogovoril, da bo ob sedmih prišel na večerjo. Že leta je hodil vsak teden k njej na večerjo. Srečal jo je, ko je študiral medicino, to so bila huda povojna leta. Bila je e-dina pekova hči in to je prošlo zelo prav lačnemu Warzlnu. Toda to ni bilo vse. Bila je čedna, dobra, nekomplicirana. Imela ga je rada in cenila ga je, skratka, navadila sta se drug na drugega. Tako je bilo tudi potem, ko je končal študije in postal zdravnik. Zaradi tega mu ni bilo treba iskati druge prijateljice, da bi mu pripravljala ocvrt krompir, pa tudi sitnosti, ki bi na-’ stale, če bi z njo prekinil, ni bilo. Srečavala sta se vsak ponedeljek pri večerji, med tednom pa v kinu, pri plavanju ali v baru. (NadalTevanTe sledi) SREDA, 1. MAJA 1968 Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 8.00 Koledar - 9.00 V prazničnem tonu - 10.00 Slovenski pregovori o delu« - 10.15 Operna glasba - 11.15 Karakteristični ansambli - 11.40 Tržaški motivi - 12.10 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 14.45 Veseli motivi - 15.10 ((Veliki punt« - 17.30 Revija „— --------- ---------------- zborov - 18.20 L’allegra brigata -( - 18.15 Umetnost - 18.30 Zafred: - -------- Metamorfoze - 18 50 Ellis* in, nje- ČETRTEK, 2. MAJA 1968, Radio Trst A 7.00 Koledar - 7.15. 8 15, 17..15, 16.15, 20.15 Poročila - 7.30 Ju/cra-nja oddaja - 11.35 šopek slovenskih - 12.00 Ruska revolucija -12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17,00 Or kester Bevilacqua - 17.20 Kacin: «Glo-sue Carducci - 17.30 Zaploskajmo jim - 18.00 Zbor «Santa vCecilia« 18.30 Nove plošče . 18.55 Fabor in Metamorfoze - 18.50 Ellis* In, nje-njegov orkester - 19.10 Zdravniška ■ 8°v orkester - 19.10 Pisani balonč-posvetovalnica - 19.20 Razkuštrane . 19 4° Zabavni ansambli,'- 20 00 pesmi - 20.00 šport - 20.30 Simf. Šport - 20.35 «Beg v bodočnost«, koncert. Trst Koper 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran 7.30, 12.30, 14.00, 19.15 Poroči- 7 ,13 J5 J^ b°x 7 1135 Zadnja - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Pre- >leta Avstrije v Trstu - 14.15 Simf. ve dt Q nci f^oef-vHrA H^lnvrvih ?, KOncei t. Koper nos RL - 9.05 Čestitke delovnih kolektivov - 10.30 Nove plošče - 11.00 Pesmi za prvi maj - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - J4.15 Nove plošče - 14.30 Pri slovenskih pevcih - 15.10 Prenos RL - 19.00 K. Salmon igra na Hammond orgle Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila-8.30 Jutranja glasba - 9.06 Mozart, Petralia, Ivanov itd. . 10.00 Ura glasbe - 11.00 Podelitev nagrad in priznanj - 11.30 Zdravstvena oddaja - 11.35 Glasbena antologija - 12.00 Kontrapunkt - 13.15 Poje Luciano Tajoli - 14.00 in 55.00 Plo- 7.30, 12.30, 14.uo, 19.15 Poročila 7.10 Jutranja glasba - 9.05 Svečana počastitev 1. maja v Gorici - 10.00 Orkester - 10.15 Plošče - 10.30 Addinsel: ((Varšavski koncert« - 11.00 Orkester RTV - 11.30 Današnji p vel - 11.45 Me-Modije - 12.00, 12,50 in 14.10 Glas ba po željah - 15.10 Prenos RL ,19.00 Ansambel Jougin - 19.30 Prenos RL - 22.10 Plesna glasba. Nacionalni program 7 00, 8.00. 1300, 15.00. 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10 05 šola - 10.35 uuviauu *. ajuu * --- - — j, i_ia.iv - LW «Ultt - JU.O šča za poletje - 16.00 Sopranistka »jura glasbe - 11.00 Plošča za po-L. Priče - 16.30 Mednarodne plo- [|letje - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 šče - 17.00 Mladina in koncert -18,05 Veliki variete - 19.30 Luna park II. program 7.30,’ 8.30, 13.30, 19.30 Poročila -8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni al- vJiooouu j It.DVJ, AJ7.0U JTU~ bum - 10.00 Neapeljske pesmi - fi ročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glas-mis T . mzs Phnsha nn že- henl nlhnm - 10 (in Rnman _ in jn Preizkušajo se diletanti - 14.45 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 18.05 V riikl variete -19.30 Roman - 20 25 Operete. II. program 7 30, 8 30, 13.30. 14 30, 19 30 Po 10.15 Jazz - 10.35 Glasba po že ljah - 11.40 Plošča za poletje - 13.00 Glasbeno govorni spored -13.35 Pesmi za vsakogar - 14.05 Juke box - 15.00 Izbrani motivi: Gershwinova In Coplandova glasba - 16.00 Plošča za poletje - 16.30 Orkester Strin,g - 17.05 Glasba in šport - 19 00 Pevec med množico III. program 10.00 Operna glasba - 10.55 Na programu Barber in Skrjabin -12.20 Chopinovi valčki - 13.05 Simfonični koi iert - 14.30 Violinist Ruggero Riccd - 15.30 Ravelove skladbe - 15.55 Sodobni ital. skladatelji - 16.20 Bach, fantazija-Britten, fantazija . 17.00 Moteti da Palestrine - 17.20 Solisti berlinske filharmonije Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila - 8.05 Veseli tobogan - 9.05 Vedre melodije - 9.40 Pesmi o maju - 10.20 »Prebujenje polj...« - 11.00 Turistični napotki - 11.20 »Prišla je pomlad zelena« - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Čestitke- 13.15 Uspele popevke - 14.00 S. Matelič: Mi in čas - 14.30 Orkester na pihala - 15.05 Popoldanski koncert >v 16.00, Mladina sebi in vam -17.05 Glasba in šport - 19.00 Lahko noč, ntroci! - 19.15 Godala v ritmu - *).00 Nikoli niso nastopili na opernem odru - 21.00 Iz Vietnamske lirike: «Pohod volkov« - 2130 Lepe melodije Ital. televizija 10.55 Podelitev nagrad in priznanj ob 1. maju - 12.30 Ital. podvigi po svetu - 13.30 Dnevnik - 18.30 šport - 17.00 GiocagiO - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Čudovita priroda ■ 18.15 Človek in podeželje - 19.45 šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Almanah II. kanal 17.30 G. Sand: «Lo stagno del diavolo« - 18.50 V soboto zvečer -21.00 Dnevnik - 21.15 Film «La banda degli onesti« Jug. televizija 8.50. 20.00, 24 00 Poročila - 7.00 Pozdrav 1 majo 7.45 Prvomajska parada v Moskv: 9.00 Otro- ška prireditev - 10.00 Potovanje Jamesa Coocka, film - 10.50 Film za otroke - 11 00 Danes fjosneto -11.10 Mladina poje 11.40 Danes posneto 11.50 Pinalni orkester JLA 12.30 Pesmi m plesi 12.45 Danes posneto 12 55 Oddaja za otroke - 13.40 Danes na Rožniku -J3 Giuseppe v Varšavi, film -15.20 Danes posneto - 15.30 Prvomajsko srečanje - lti.45 Titova štafeta - 16.45 Boks 18.15 Danes posneto 18.25 Koncert - 19,15 Reportaža - 19.45 Vijavaja 20.30 I. Potrč: Krefli 22.00 Festival za-bavno-glasbenih oddaj - 22.35 Zabava vas M. Aleksič - 23.15 Film. beni album - 10.00 Roman - 10 40 glasba tn skeči - 11.40 Plošča za poletje - 1300 Popevke - 13.00. 14 00 Juke box - 15.15 Sopranistka M. Poppe in baritonist Warren - 16.00 Z mikrofonom v Pavli -16.35 Plošča za jjolelje - 17.35 E-notni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Pisana glasba - 20 16 Glasbeno tekmovanje -21.15 Anpieške plošče III. program 10.00 Schumannova simfonija štev. 3 - 10.50 Milhaudove sklad be - 12.20 Sweelinck, variacije 13.00 Antologija Interpretov 14.30 Komorna glasba - 15.30 Ca-sella ln Busoni - 16.05 Brahmsov koncert štev. 2 - 17 20 Francoščina - 17.40 Stravinski, Italijanska suita - 18.30 Lahka glasba -18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Vsakovečernl koncert - 20.30 WagnerjevB opera «Valklrija» Slovenija 6 00, 7.00. 12.00. 13 00, 19 30 Poročila - 8.05 Neverov: ((Taškent, kruha bogato mesto« - 8.35 Melodije - 9.05 V svetu glasbe 10.00 Šober: ((Človeška plat turizma« 10.20 Zabavna glasba - 11.00 Turistični napotki - 11.20 Ritmi raznih časov - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Čestitke - 13.15 Domače viže - 13 40 Kržišnik: «Dne-vi našega življenja« - 14.00 Lahka glasba - 14.30 Ljubezenske humoreske - 15.05 Kaj pojo - 16.00 Popoldanski koncert - 17.05 Ples ob petih - 18.00 Po svetu oper -18 30 šport na praznik - 1900 Lahko noč, otroci! 19.15 Zveneče kaskade - 20.00 Domače pesmi - 21.00 Literarni večer - 21.40 Glasbeni nokiurno Ital. televizija 10.30 Sola - 12.30 Poljudna znanost - 13.00 V avtomobilu - 13.30 Dnevnik - 14.30 Davisov pokal: Italija - Madžarska - 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17 45 Program za mladino -18.45 Kmetijska oddaja - 19 IS Primitivni narodi - 19.45 šport in kronike strank - 20.30 Dnevnik 21.00 11 qulnto glorno dl pace II. kanal 18 .30 Nikoli ni prepozno - 19 00 Francoščina - 21.00 Dnevnik -21.15 Su e gib - 22.30 Filmske in gledališčp kronike. Jug. televizija 10.00, 16.00, 20.00, 23.00 Poročila 10.10 Pihalna godba 10.40 Delav ska pesem 11.10 Maribor, delav sko mesto 11.40 P Voranc: Prvi maj - 11.55 Mladinska oddaja 12.25 Siptarske naiodne 16.05 Športni veterani - 16.35 Košarka 18.05 Orkester in zbor RTV - 18.30 Jubilejni ho-ruk 19.00 G. Mihič: Samci, humoreska 20.35 Spomin na Leningrad - 21.15 Baletna lepljenka - 21.45 Maribor - 22.15 M. Kozina: Bela krajina 22.30 Re portaža o -elezaini Sisak. uvoz IZVOZ MI iRCANTILE dl MARCO TENZE TRST- UL. MACHIAVELLI 17 - TEL. 38-614 (D adriaimpe}r D. D. UVOZ IZVOZ ZASTO PSTVA T R S T = UL. GEPPA 9/111 _ TEL. 38-770, 29-135 TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODKUŽNi. V: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-33» 95-823 - nakocmim. četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 lir, celoletna 8.100 lir SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun V * .,mesefino m Or - 41-5374 _ za SFRJ ADIT D2S. Mubltr.no Stari trg 3/1., telefon 22-207. tekoč! račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501 3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim^enega stolpca: trgovski 150. finančno-upravnl 250, osmrtmee 15011r - M |trŽaS|ke?r' tIslu —— založništvo’ tržaškega tiska, Trst °* be«-da - Or'®s* ta tr/rU ko In go riško pokra jino 22-207. tekoč! račun naročajo pr' upravi Iz vseh dingih pokrajin Italije pr! «Societfi Pubblioitš Ttallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Govor dr. Francija Zwittra na nedeljski počastitvi spomina selskih žrtev Zgodovina koroških Slovencev ima mnoga huda obdobja Kakor smo že poročali, je bila v nedeljo v Doma glasbe v Celovcu spominska svečanost ob petindvajsetletnici obglavljenja selskih žrtev. Danes objavljamo govor predsednike Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr, Francija Zunttra na tej svečanosti. Zgodovina koroških Slovencev ima mnoga težka in huda obdobja; med najhujša in najtežja, a tudi najbolj junaška in najsvet-lejša pa spada brez dvoma doba narodnoosvobodilne borbe. Med najhujša in najtežja; ker razkadil, njihov pepel pa je pre-gnojil nesrečno zemljo«. Ko se v hvaležnosti in spoštovanju klanjamo spominu vseh številnih žrtev našega ljudstva v borbi proti fašizmu, pa nehote zaživi pred našimi očmi spet tista strašna doba, ki je ni mogoče pozabiti. Pozabiti bi namreč pomenilo pozabiti vsa ponižanja in žalitve, vse mrcvarjenje in človeško podlost, pregon iz doma in trpljenje v tujini, vse teptanje svobode in zločinsko roganje človekovemu dostojanstvu! Pozabiti pa bi pomenilo hkrati tudi pozabiti na vsa pretresljiva dejstva predanosti, trpljenja, ju- lajo na tem, da izčrpno razisku- ! borca za človekove pravice Marti- Demetrlj Cej je zavladala nad nami neusmiljena strahovlada, ki je s preselitvami, zapori, vislicami in zažiganjem akuraj skrvavelo ljudstvo obsodila na smrt; med najbolj junaška in naj-»vetlejša ker se je naše ljulstvo, samo brez vodnikov zavedalo spet svoje moči — in to «ljudstvo», ki se je moralo v vsej zgodovini zmeraj tako popolnoma samo ubijati z vsemi nadlogami, ki so stoletja deževale nadenj, ki ni sodelovalo na mednarodnih konferencah in c e vedelo za spletke in grdobije državnikov in diplomatov, ki so baršntali z njegovo kožo. Kulturniki v Vietnamu naštva in vztrajnosti našega ljudstva v borbi za zmago pravice in za lepše, svobodnejše življenje! Prav obglavljenje selskih žrtev, pri katerih in to je treba zgodovinski resnici na ljubo poudariti, ni šlo za skrivače z majhnimi o-sebnimi interesi, ampak za zavestne protifašistične borce v tesni povezavi z OF slovenskega naroda je sprožilo še hujši odpor in je vzrok razširitve misli narodnoosvobodilne borbe na vse kraje Koroške, kjer živijo tudi Slovenci. Kakor silen požar po vsej Sloveniji vzplameni borbenost in tudi doslej tihotnih koroških gorah jejo dogodke marca 1938. To je potrebno zaradi tega, ker so le-ti dogodki bili prekriti in zrn egi eni od teže in tragike naslednjega raz-volja ter postavljeni v senco, zaradi česar jih ne smatramo za važne. Toda marec 1938 je ustvaril pogoje za naslednji razvoj. V marčnih dogodkih je iskati, kakor danes vemo, zarastek za tragedijo druge svetovne vojne Za nas ;n še bolj mlado generacijo ipa ni važna samo zgodovinska ugotovitev teh dogodkov, marveč v prvi vrsti spoznanje tega, kar je treba skupno storiti, da se prepreči ponovitev take tragedije*. Nato je postavil zahtevo na vse Avstrijce, »nobenih kompromisov, nobene oportunitete, kadar gre za interese naše države.* Isto velja tudi za nas: nobenih kompromisov, nobene oportunitete, pač pa enotnost vseh, kadar gre za življenjske pravice naroda! To je nauk zgodovine in spoznanje vseh, ki so dobre volije in niso šli slepi skozi čas trpljenja. Spričo ogromnega krvnega dav. ka, spričo prestanega trpljenja in ob spominu na številne žrtve, ki se jih danes v hvaležnosti- spominjamo, se mi zdi zato silo nevarno postavljati spet v ospredje svetovno nazorna vprašanja in ustvarjati nove ideološke pregrade med naše ljudstvo, kakor se to dogaja v zadnjem času. Pred tridesetimi in petindvajsetimi leti selskih žrtev nihče ni vpraševal, kakšnega svetovnega nazi-ranja so, marveč so jih obsodili na smrt in obglavili samo zaradi tega, ker so bili Slovenci in so se borili za pravice svojega ljudstva, za bratstvo in razumevanje med narodi in konec koncev za dostojanstvo človeka. In ali je danes drugače? Tudi danes, kadar gre za pravice našega ljudstva, šovinisti ne vprašujejo, kako kdo misli, marveč gre borba šovinističnih sil tako proti duhovnikom, če nočejo kloniti in se postavijo v obrambo pravic svojega ljudstva, kakor proti slovenski levici — da uporabim označbo tistih, ki jim je v prvi vrsti za ideološko opredelitev — le-ta terja nacionalno in socialno enakopravnost slovenske I narodnostne skupnosti na Koroškem, pa tudi proti vsem tistim avstrijskim krogom, ki so za strpnost in mir v deželi in priznavajo tudi slovenskemu človeku pravice, ki jim grejo! Boj proti fašizmu, proti vojni in nasilju je namreč ustvaril čudovite primere človeške solidarnosti — ne samo med posamezniki, temveč tudi med narodi in je še danes eden od temeljev skupnih prizadevanj za najbolj plemenite cilje človeštva. Dunajski kardinal Konig je dal te dni za češki tisk naslednjo izjavo: skupna tla za kristjane in nekristjane naj so človek, njegova dobrobit in njegova sreča. Marksistom naj bi bila njihova ideja humanizma ravno tako resno pri srcu kakor kristjanom njihovo krščanstvo. Končno naj je enim in drugim skupna misel — svet, ki živi v miru in pravičnosti! To pa je bila skupna misel vseh protifašističnih borcev in vseh svobodoljubnih narodov, ki so po težkih letih strašanske vojne pred dvajsetimi leti sklenili deklaracijo o človečanskih pravicah. Da le-te v svetu še niso uresničene, je primerov dovolj: umor odličnega v in dolinah odjeknejo partizanski Kadar namreč, sovražnost naras- , streli Kakor vsepovsod po sloven- KVALITETNO SVE2E MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAJ'1 NUDI PREKO SVOJIH TRGOVIN NA ŠKOK1JAH IN v KOPRU RryhzL^-Lci. K-crp-e^f na Luthra Kinga, rasna diskriminacija v Južni Afriki in v Ameriki, umazana vojna v Vietnamu, uboštvo in lakota v številnih delih sveta, odrekanje pravic manjšinam itd. Z vso pravico je zato glavni tajnik OZN U Tant na jubilejnem dvajsetem zasedanju konference OZN za človekove pravice v Iranu te dni zaskrbljeno opozoril, da je le malo možnosti za spoštovanje Človekovih pravic, če ni miru in odločno obsodil sleherno obliko nasilja ter resno obžaloval, da diskriminacije na mnogih področjih in gospodarske neenakosti v velikem delu sveta ogrožajo ekonomske in socialne pa tudi človekove pravice. Papež pa je v svoji poslanici tej konferenci poudaril: rasna diskriminacija povzroča tolik nemir, socialne krivice in go-gospodarsko bedo ter ideološko tlačenje toliko odpora, da je skušnja velika na te kršitve človekovega dostojanstva odgovoriti s silo. Katoliška cerkev je pripravljena, da sodeluje z vsemi ljudmi dobre volje, da pomaga graditi svet, v katerem sleherni — neglede na raso, veroizpoved in narodnost — lahko živi resnično človeka vredno življenje, svet, v katerem svoboda ni le prazna beseda.* Svet v miru in svobodi, človeka vredno življenje ne glede na raso, veroizpoved in narodnost — to je nov jezik cerkve, to je svet, za katerega so se borili svobodoljubni narodi, za katerega so umirali borci za svobodo in trpini v ka-cetih in za katerega so dali svoja življenja tudi selske in številne druge naše žrtve! Naj bo zato naša zaobljuba danes na spominski svečanosti ob petindvajseti obletnici obglavljenja selskih žrtev, da hočemo tudi danes strnjeno stati v borbi za enakopravnost našega ljudstva, za kulturno enotnost slovenskega naroda, za mir v deželi, za bratstvo in razumevanje med narodi in za očuvanje človeškega dostojanstva. Ce bomo ohranili svojo enotnost in se ne bomo sami izključevali iz družbenega dogajanja smo lahko uverjeni, da bo kljub številnim drugim znakom končno le zaživel svet miru in bratstva med narodi in bo za našo mladino zlo nečloveških mučenj koncentracijskih taborišč in teptanja človekovih pravic samo zgodovina in nikoli več živa resnica in da bodo naši mladi v svojih vrstnikih — sinovih in hčerah tistih, ki so selili, zapirali in ubijali ter dušili njihove starše in sosede, lahko gledali prijatelje in sosede. Treba pa je našo mladino seznaniti s to zgodovino, da bo razumela nas in čas in predvsem žrtve svojih prednikov, ki naj so nam in mladim stalen poziv k čuječnosti pred zme. raj živim zlom, krivico in nasiljem, ki neprenehoma ogrožajo človeka in njegovo dostojanstvo Ko v tem smislu objavljamo svojo zaprisego in se klanjamo spominu vseh padlih in umrlih žrtev pa se zavedamo, da težnja po novem, lepšem svetu v miru m enakopravnosti v spoštovanju in bratstvu med ljudmi ni nova, mar. več je bila živo prisotna v vseh časih pri vseh teptanih narodih. Tako jo je že pred več kakor sto leti čudovito preprosto formuliral naš največji pesnik France Prešeren v svoji Zdravljici, s katero nam je poklonil najbolj jasen in realen narodni program. iščete darilo?... EMO POSKUSITE Z GARNITURO NOVUM mm CELJE industrija cementa in azbest-cementt ANHOVO OB PRAZNIKU 1. MAJ VOŠČI KOLEKTIV LEPE USPEHE V BORBI ZA MIR NA SVETU le re*-e razdere bregove in temne vode prete z uničenjem, saniozi-va želja in podzavestna sla — o-hrapiti si življenje in očuvati dom in zemljo — povežeta vse ljudi v živi zid, ki se postavi v bran razbesnelemu neurju. Kajti človeku ni prirojena samo navezanost na mater in očeta, ampak tudi pripe-1 tost na zemljo, na kateri se je rodil, zakoreninjenost v svoj rod, k. je iz svojih korenin, široko razraslih po preteklosti, sesal zauj moči in sokove življenja, in tudi Ski zemlji, tako je tudi nd koroških tleh kipelo isto čustvo: ohraniti sebe in rod, ustvariti novo, pravičnejše življenje! Vse to pozabiti pa bi pomenilo končno pohabiti tudi na čudovito povezanost in | enotnost vsega slovenskega ljudstva v boju za iste težnje! In če se nam očita povezava z matičnim narodom, je Dila ta naravna, neovirana po meji, ki je nismo mi ampak so jo sami zrušili. Zato se koroški Slovenci zavestno in brez pridržka priznavamo k ljubezen do ožje domovine, ki ga | narodnoosvobodilni borbi slovenje klesala v osebnost in mu vce- j skega naroda in vsej njeni vsebt- In to tembolj, ker, kakor je pila zavest narodnostne pripadnosti: zato tudi strašna nacistična povodenj, ki je pljtisknila čez meje Avstrije in se ‘razlila čez noč čez vso državo, v koroškem sloveit-skem ■ ljudstvu ni mogla preplaviti in utopiti narodne zavesti, ljubezen dp podedovane zemlje in pripravljenosti braniti njo. In tako je po moriji, ki je legla na našo zemljo, po pregnanstvu stoterih družin, vstala velisa vrsta neustrašenih upornih bojevnikov, znanih, k) so žrtvovali svoja ž;vlje’nja za zmago pravice, še več pa neznanih, o katerih zgodovina ne bo zapisala besede, čeprav bo govorila o delu, v katero so Vtkali svoje življenje in ga žrtvovali v borbi proti nacistični krivici in neznosnemu nasilju. Za vse te znane in nepoznane žrtve so nam trinajstere žrtve iz Sel, Obirske in Železne Kaple simbol — prispodoba našega mučenega, za svojo pravico do življenja bojujočega se človeka! To pa predvsem zato, ker je to bil najbolj zločinski poseg v naše življenje, ker je nacistični krvnik hotel s tem procesom in s to nečloveško krivično kaznijo postaviti primer in uničiti vsak organizirani odpor. Pa tudi zaradi tega, ker so le-te žrtve okusile vso težo smrti, na katero so morali čakati 20 dni, in nam v tem času v svojih poslovilnih besedah zapustile čudovite predsmrtne vizije, ki so podobne najlepšim življenjskim sanjam, in se je v njih združilo vse bistvo najplemenitejšega, kar so nosili s seboj skozi svet — zvestobo do roda in doma, ljubezen do svobode in spoštovanja do človekovega dostojanstva! In če se danes ob petindvajseti obletnici obglavljenja trinajstih predanih mož in žena v najlepših letih v hvaležnosti in spoštovanju klanjamo njihovemu spomipu, po tem velja naš hvaležni spomin vsem številnim partizanskim žrtvam, ki so padli v borbi za svobodo in počivajo na štiridesetih pokopališčih ali še neznana kje po gozdovih širom po naši zemlji, vsem, ki »o zaradi zvestobe svojemu ljudstvu umrli v izseljeništvu ali v kacetih in njihova trupla ležijo v tujini, in vsem, «ki jih je bilo slišati včeraj v radiu, nemške šovinistične sile v deželi ne /.adr-ž.jt svojega besa niti ne pred veličastvom smrti trinajsterih od na-čističnih rabljev obglavljenih nedolžnih žrtev. Njihova borba in borba slovenskih partizanov pa je bila pravična, svetla borba, ni bila napadalna, ni hotela nič tujega, marveč je na smrt obsojeno slovensko ljudstvo šlo le v boj proti nasilju za obrambo svojega jezika, svojih domov in svoje zemlje ter /a svobodo in človekovo dostojanstvo Ne smemo namreč prezreti, da so nacisti takoj po svojem prihodu zaprli in selili vso našo inteligenco, kmalu za tem razpustili vsa naša kulturna društva, hiopali in uničili vse naše zadruge, aprila meseca 1942 pregnali z domov nad tristo slovenskih družin, v domovini ostalim prepovedali vsako slovensko besedo in v začetku leta 1943 priprli več sto naših ljudi ter v aprilu istega leta s procesom proti 37 osebam iz Sel in J.e-lezne Kaple pričeli s fizično likvidacijo našega ljudstva. Trinajst smrtnih obsodb, 17 obsodb na težko ječo od 2 do 12 let in 7 obsodb na več mesecev zapora je bila pred 25 leti strašna bilanca nacističnega ljudskega sodišča iz Berlina po tridnevn, obravnavi pod vodstvom krvnika dr. Freisslerja v Celovcu. Kdor kljub tem dejstvom ne razume odpora in upora teptanega naroda, se očitno identificira z nasiljem in odobrava nacistične zločine nad koroškim slovenskim ljudstvom. Kako drugače naj sicer razumemo poziv nemških nacionalističnih organizacij na prepoved te naše spominske svečanosti? Zato pa nas ta pojav še posebno obvezuje, da spoštujemo in uveljavljamo visoka načela naše narodno osvobodilne, protifašistične borbe in kot tedaj tudi danes str-nemo vse sile neglede na različne svetovnona-zorne poglede v borbi za ohranitev in uresničitev te naše vse narodne borbe. Zvezni prezident Franz Jonas je o-b 30. obletnici zasedbe Avstrije po nacistih poudaril, da ima avstrijsko ljudstvo vzroka dovolj, da ljubezen do rodnega kraja pripe- | se spomni marčnih dni 1938. leta ljala v tovarno smrti in ki nimajo in razsula Avstrije. «Zgodovinar-groba, ker se je nad pečjo dim ji. — je dejal dobesedno — «de- IhttiuUjUOGfUL/ KtifUVu MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT DIREKCIJA: KOPER Pristaniški trg 3 TELEFON: TELEX: 21-830 34-117 SPECIALIZACIJA • carinjenje blaga • transportno zavarovanje blaga • kontrola transportnih dokumentov • dodajanje ledu in vskladiščenje blaga • redni zbirni promet iz evropskih centrov • čezmejni prevozi z lastnim kamionskim parkom • agent organizacije LATA • blagovni tranzit preko pristanišč Rijeka in Koper • sejemska špedicija na sejmih in razstavah doma in v tujini Poslovne enote v vseh republiških središčih, v vseh Jugoslovanskih pristaniščih in na vseh obmejnih prehodih. ZAUPAJTE TRANSPORTE VAŠEGA BLAGA INTEREUROPI KOPER MEHANIČNA OELAVNICA S KAROSERIJO GRGli PKODAJA VSEH VRST NOVIH IN OBNOVLJEN1** AVTOMOBILOV NA RAZPOLAGO FIAT 1100 <■«** 1958), HAT U(H) (leta 19HU), FIAT 500 (leta l«®2 BIANC1IINA FAMIGLIAKE 500 (leta 1981), FIAI »Ji (leta 195»), GIARD1NETTA FIAT 500 (leta h*531 UD Sprejema vsaka popravila avto* mohilov in karoserije ter pranj* in čiščenje — Cene u g o d o * * Hitra postrežba! PADRIČE ■ Telefon 226-161 DANES 2. MAJ f. MA) VSE ZAPRTO odprto do 11. ure MARKET KOPER, KRANJSKA GORA, SEŽANA, NOVA GORKA, OPATIJA Ob praznovanju 20. obletnice tovarne «MEBLO» it* praznovanju delavskega praznika čestitamo vserfl potrošnikom Trgovina s pohištvom: Nova Gorica Kidričeva ul. Jugoslavija