Št. 273. Trst, v četrtek 2. oktobra 1913. Tečaj XXXVII«. IZHAJA VSAK DAN Ieb nsdeljah ia praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih fc-sbakaraah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-afeni, DorDbergu itd. Zaetarele f-SO, y»l l»t« Kron I IO. Tli dopisi naj »e pošiljajo na uredništvo lista. Nefraak*- ▼ana pisma ao no tprejemajo In rokopisi s« as vrata)«. Naročnino, ogla«« ia reklamacijo j« pošiljati na upravo list«* UREDNIŠTVO: ulica Giorgi« flalattt 20 (Narodni d**) Izdaj atelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G0I>INA. LastaL fcansoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edine«*", vpisana zadruga e omejenim poroštvom v Trstu, oHcj, Giorgio Galatti 8tev. 20. Mtno-hranllnRnl raJun Ste«. 841-552. TELEFON It. 11 57. —afc^miir.ji ■ " —u*- -------r rr t- Albanski poraz pri Ohrid!. - DlDra In Otirlda zopet v srbskih rokah. Albanci na divjem begu. DUNAJ 1. (Izv.) Glasom vesti, ki so dospele danes oticijalno in privatno iz Srbije, je toliko kakor go tovo, da srbska armada na yseb točkah uspešno pobija albanske upornike. Albanci so že pregnani iz Dibre in so doživeli pri Ohridi strašen poraz. Tndi ves teritorij okoli Prizrena je očiščen albanskih tolp. Pri Praništi so pognali Srbi Albance že čez mejo in srbski od del ki, ki preganjajo bežeče Albance, se že nahajajo na albanski zemlji sami. Porota se, da so udrli Srbi že 15 km daleč v albansko de• želo. Dejstvo, da so Srbi udrli v Albanijo, dosedaj ne razburja nikogart ker je skoro sigurno, da se bo Srbija zadovoljila s tem, da stre albanski upor na vsej črti in da ne poseže v integriteto avtonomne Albanije, kakor je bila ustanovljena od velesil. Bežeče albanske tolpe strašno pustošijo pred seboj. Vse vasi, kjer se umikajo, so požgane in opustošene. BELGRAD 1. (Izv.) Semkaj so do-spele uradne vesti z bojišča, da se je srbskim četam, ki operi * aj j okoli Ohride in Dibre, posrečilo Albance na vsej črti premagati in jih pognati zopet na mejo. V srbskih vojaš h krogih so trdno prepričanida bo Srbija najdalje tekom enega itdna očiščena albanskih upornikov. BELGRAD 1. (Izv.) V Zaječar je prispelo pretekli teden 250 albanskih v jetnikov. BELGRAD 1. (Uv.) Arnavti popolnoma poraženi in razbiti. Ohrid in Debar zavzeta od srbskih čet. BELORAD 1. (Izv.) Na uradnem mestu se konstatira, da so vse vesti o obsegu In uspehu vstaje, ki ne prihajajo preko Bel-grada, deloma Izmišljene. Albanci so pač dosegli nekaj manjših uspehov, izpred Pri zrena in Bltolja pa s o biU popolnoma pregnani. PARIZ (Izv.) „Teroos" poroča : 13 kilometrov zahodno od Klčeva je prišlo do krvave bitke. Prt Mavrovu so bili Albanci popolnoma poraženi. Srbi so že na albanski meji. LONDON 1. (Izv.) Usti poročajo, da so vzeli Srbi včeraj ob 11. dopoldne Dlbro. LONDON 1. (Izv.) Glasom srbskih poročil, so Srbi zavzeli včeraj tudi Ohrldo. LONDON 1. (Izv.) Albanci se drže samo še v nekaterih pozicijah pri Prlškopejl. V kratkem jih bodo Srbi pregnali SOLUN 1. (Iiv.) Na južnem Albanskem koncentriranim srbskim četam, se jz posrečilo prodiranje Albancev popolnoma ustaviti. Albanci so se že pričeli umikati na vsej črti. Hudi boji ob grško albanski meji. BELGRAD 1. (Izv.) Ob celi albansko grški meji se vrše ljuti boji med Albanci P O D L g 5 T S K. Prisega. Spisal OCTA VE FEUILLET. Govore, da so kače, katerih pogled tako fascinira njih žrtev, da jej volja moči popolnoma upada, da (e izgubljena, da se tega zaveda In vendar občuti neko bolestno-sladko nasladnost. V takem stanju se je nahajal Maurice v družbi mlade vdove; postal je brezvoljna žrtev njenega čsra, pozabil {e na vse okolo sebe, živel kakor v sanjah; čim pa ni bil pri n]e|, ko ni dihal va-se omamljivega vonja, ki jej Je bil lasten, ko ni več čul glasbe njenega glasu, ko je bil zlomljen čar, se je vzdramli in videl, da stoji cb rcbu prepada. Kam ga vedi pot, kakove posledice bo Imelo to, kak konec? Ali ni bilo njuno često občevanje 2e splošno znano, kompromitujoče zanjo, katere dobro Ime mu je bilo svetejše, nego-II njegovo lastno? Kaj naj se zgodi v bodeč-nestt? Ko poteče njegov dopust, ali pojde, l\\ bo mogel oditi ? Ati ga pusti ? Ali bo pa lako slaboten, kako; je bil Robert, da se In Grki, katere so napadli Albanci. Grške čete so pri Korici In pri Janini pobile al banske čete In jih pognale 20 km proti se veru. Prespansko okolico po dogovoru s Si bi zasedli Grki. SOLUN 1. (Izv.) Glasom dogovora med Srbijo In Grško, so grške čete zasedle vse ozemlje okoli Prespanskega jezera, da tako razbremene srbsko armado In jI olajšajo nagli pohod na sever. Valonska vlada že odklanja odgovornost za dogodke na meji. VALONA 1. (Kor.) Z bo)', ki so se vršili zadnje dni pri Dibrl, Strugi in drugih krajih, valonska vlada ni v nobeni zvezi. — Sploh nima albanska vlada nobenega stika z uporniki in obžalfuje sedanje do godke, ki zamorejo deželi samo Škodovati. VALONA 1. (Kor.) Ker Je vlada uvidela, da stoji pred vedno večjimi in bolj odgovornimi nalogami, namerava Izmaii Kemal bej kot nekak prehod k defmitiv-nemu kabinetu, zbrati okoiu sebe vse trez-nejše ljudi, ki imajo smisel za potrebe dežele. Tudi Essad paša se opravičuje. BELGRAD 1. (Kor.) Kakor poroča „Tribuna", je poslal Essad. paša srbski vlad pismo, v katerem izreki radi krvavih do* godkov na meji S7oje obžalovanje, obenem pa izjavlja, da je odločao pripravljen z orožjem v roki braniti integriteto albanskega, od londonske reunije določenega ozemlja. Avstrija In albanska vstaja. PETROGRAD 1. (Kor.) Neki tukajšnji avstroegrski diplomat Je izjavil nekemu so trudniku »RJeči", da je naravnost absurdno, zvračati krivdo na albanski vstaji na Avstrijo. Postopanje Avstrije je najboljši dokaz, da store njeni diplomati vse, da preprečijo nove komplikacije. Avstrijski zastopnik na londonski reuni|i Je radi tega tudi vstrajal na tem, da naj se določijo Albaniji meje po etnografskem principu. Dejstvo, da ta princip ni prodrl, je glavni povod, da je izbruhnila vstaja. Trditve, da Je albansko gibanje crganizirano od zunaj, niso resnične. Velevlasti so že ukrenile vse potrebno, da pospešijo organizacijo dežele. V Srbiji vlada še vedno silno ogorčenje radi organizacije albanske vstaje in listi nadaljujejo svo> osfre napade na eni stran' proti Avstriji, ua drugi pa proti Bolgarski In prinalajo vedno nova dejstva, ki naj dokažejo, da Avstrija in Bolgarska v resnici podpihujeta sedanjo albansko vstajo. Listi priobčujejo tndi razne podrobnosti, iz katerih je razvidno, da se Bolgarska kljub vsem dementijem pripravlja na novo mobi lizadjo. Velike množine orožja prihajajo po Donavi v Bolgare ko In sicer orožja, ki iihaja iz avstrijskih skladišč. Trdi se tudi, da je Srbija odredila najstrožjo kontrolo železniškega prometa z Bolgarsko, oziroma ga skoro popolnoma ustavila, ker se vozijo preko Srbije bolgarski komitaši v delavskih obit kan v Macedonijo. Koliko je na teh vesteh resnice, za enkrat še nI mogoče kontrolirati. odreče sveji karijeri? In to radi Iste žene! In brez enakega opravičeval nega razloga: za Roberta je govorila vsaj pretveza že-nitve, ati zanj?! Če bi odložil svoje epau-lette, zlomil svoj meč, za žensko, ki ni smela biti nikdar njegova, ki mu ni smela biti več, nego prijateljica, ali ne bi bilo to nesparsetnost, sramota ? Toda, če bi zahtevala, bi li mogel, bi-li smel odreči? Ali se |ej ni udal popolnoma in ali je — ah — ne ljubi? Nekega večera, ko je nastajala noč, Je zapustil grad in se povrnil domov peš Mej potoma ga je — kakor vedno, ko nI bil pri čarode|ki — vnovič mučilo bolj nego kdaj vznemirjenje, skrupeljni, slrah. Pot ga je vodila mimo župnišča ia videl je, da |e eno oken še razsvetljeno; stari župnik bržkone dela še. Ta svit luči, ki Je skozi drevje prodiral do nJega, nepokojnega, zdel se mu je kakor božja luč; tam v tistih prostorih je bil dom miru in zavidal je starčka, ki Je tam rahlo in v miru preživljal svoje dni. Ustavil se |e. A hkrafu, po fcitri odločit?i, le vstopil v hišo In potegnil za zvonec. Abfce Desmofteux je s povečalnim steklom preiskaval neke kovane denarje, ki jih )e bil donil med dnevom, ko so mu prijavili poveljnika. Ustal Je takoj ter ga Essad paša in provizorična valonska vlada. SOLUN 1. (Izv.) Essad paša vsfraja pri zahtevah glede reforme vlade. Če bi Izmaii Kemal bej ne ugodil njegovfm željam, hoče Essad paša bale zbrati svojo vojsko ia korakati ž njo v Valono. DUNAJ 1. (Iz?.) »Albanische Korrespon-denz" ve poročati, da Je Essad prša obve stil Izmaii Kemal beja, da Je v trenotku, ko [e skupna domovina v nevarnosti, zopet napravljen na skupno delovanje z valonsko vlado. Ruski glas o vstaji. PETROGRAD 1. (Kor.) »Rje«* piše: Ruska diplomacija priznava oravlco Srbije do varstva svojega ozemlja. Srbija ima pravico pacificirati albanske tolpe na meji. Ruska diplomacija Je pripričana, da ostane Srbija trezna in da ne izzove nikakih kom-pliKaciJ. Pogajanja med velesilami glede Albanije. DUNAJ 1. (Iz7.) Vest*, da se že više med veiesl'aml posvetovanja glede Albanije, so neosnovane. DoloCitev severne albanske meje. SKADER 1. (Izv.) Avstrijski in italijanski detašma. ki bosta spremljala mednarodno komisijo za trasiranje severne meje Albanije, sta že dospela semkaj in se pripravljata na odhcd. ' Srbska skupščiaa. BELGRAD 1. (Izv.) Kakor se zatrjuje, bo sklicana skupščina 8. oktobra k redne mu zasedanju. BELGRAD 1. (Izv.) „Pravda" poroča, da hoče finančni minister Paču tčkoj po PaŠfćevem povratku Iz zdravstvenih ozirov demtsljonirati. Vc jaški krogi Pačuja dolže, da je radi tega, ker ni hotel dovoliti vojni upravi zahtevanih kreditov, v precejšnji meri zakrivil sedanje dogodke. Grško-turški odnošaji. DUNAJ 1. (Iz?.) Pogajanja med Tur-č jo in Orško so sicer pretrgana, a se skoro zopet obnove. Na obeh straneh se zatrjuje, da za enkrat Še ni neb enega povoda za kake resnejše komplikacije, čeravno sta si stališči cbeh držav silno nasprotni. DUNAJ 1. (Izv.) V nasprotju z nekaterimi pomirljivimi vestmi zatrjujejo rimska poročila, da je položaj med Grško in Turčijo Jako resen. Grška že pripravlja novo splošno mobilizacijo. Sklicanje poslanske zbornice. DUNAJ 1. (Izv) Ptihofn.a plenarna sposlanike zbornice je sklicana na 21. oktobra ob 11 dopoldne. Na dnevnem redu (e nadaljevanje debate o novih davčnih predlogah. Obiski nadvojvode Franca Ferdinanda v Nemčiji in Angliji. DUNAJ 1. (Izv.) Prestolonaslednik Franc Ferdinand odide 7. novembra v Nemčijo, kjer bo lovski gost cesarja Viljema. Dne 11. novembra odpotuje nato v London, kjer bo lovski gost angleškega kralja. Obema obis koma se pripisuje velika polična važnost. Conrad pl H6 zendorf umakne svojo demisijo. DUNAJ 1. (Izv.) Šef generalnega štaba, Conrad pl. H5:zendoif, ki je kotferiral danes z grefom Berchtcldom In bo sprejet prihodnje dni od cesarja v posebni avdijenci, sprejel s prisrčno dobrohotnostjo, toda ce brez malega vznemirjenja. „Oipustite, gospod župnik," je rekel Maurice, »da se drznem motiti vas v taki pozni uri, toda čutim se tako mučenega, tako nesrečnega, da sem si hotel zopet izprositi vašega dobrega sveta." Duhovnik se |e priklonil na lahko. „Prosil bi sicer lahko svo|o mater za svet; razumna Je in dobra; ali v mojem slučaju, bojim se, ne bi imela potrebne nepristranosti ; tako prihsjam k vam, gospod župnik, v najtežavnejem položaju svo|ega življenja; prihajam k pošteno in odkrito mislečemu človeku, k prijatelju, če ml dovolite, da vas tako imenujem; prihajam k ?am kakor duhovniku, ki so mu lastne visoke in svete misli; prihajam In vas prosim sveta, kajti vse moje moralično življenje |e v nevarnosti, da doživi polom." »Govorite, moj sin." »VI veste, gospod Župnik, iz molih ust, da sem pre|el od umirajočega prijatelja nalog, da njegovi ženi, maiklzi de Lapave, -poročim ojegovo zadnjo voljo, in veste tudi, ka{ Je zahtevala ta njegova zadnja volja: slovesno jej Je prepovedal, da se ne sme nikdar več možiti. Poznate pa tudi vezi prijateljstva, ki me spajajo s to ženo, veste, bo umaknil svojo demlsljsko prcšjjo ia ostane še na S70{em mestu. Tehniška cbstrukcija v tirolskem deželnem zboru. INOMOST 1. (Kor.) Na dinašnjl seji tirolskega deželnega zbora *o vlož!ii nemški svobodomiselci 78 nujnih predlogov, ki se tičejo predvsem nove volilne reforme. Deželni glavar je v očigled tem razmeram izjavil, da je v takem položaju uspešno delovanje ibornice nemogoče in je zato zaključil sejo, nakar je bila sklicana seja klu-bovih načelnikov. Prihodnja se|a se viši jutri. Na dnevnem redu je proračun in pa deželnotborska velilna reforma. Proti renjikolom na Tliolskem? DUNAJ 1. (Kor.) Oficijozna „Wiener Allgemeine Zeitung" izjavlja, da so vett', da bi tirolsko cesarsko nćmestnlštvo zahtevalo odpuit vseh renj'kolov Iz cbčinsk h službe, popolnoma neresnične. Slična cd-redba na Tirolskem ni bila nikdar izdana. Kolera na Hrvaškem. ZAGREB 1. (Izv.) Včeraj |e bilo naznanjenih zopet 14 novih slučajev kolere na Hrvaškem. Velika nesreča na morju. HAMBURG 1. (Izv.) Na potu 7 Baiti-more, je dobila ladja Himburg-Amerika-Llnie, „Arkadia", brezzfčni brzojav cd angleškega parnika „Templemore*, na katerem Je zbruhnil stra'en požar. „Arkadla" je odšla takoj na pomoč in v resnici ništa parnik ves v plamenu. — Rešila |e vse moštto, a parnik [e popolnoma zgorel in se potopil. Železniška nesreča na Nemškem. BONN 1. (Kor.) Na progi KOla—Bonn Je vozil ueki brzovlak v na| večji naglici skozi postajo Bonn—Elleistn sse. Lokomotiva [e skočila naenkrat raz tir, vsled česar se Je več vozov prevrnilo. Ena oseba je bila na mestu mrtva, 12 lahko, 3 težko ranjeni. Vlakovodja |e Izjavil, da se Je na potu oresvestil, vsled česar ni mogel tlaka pravočasno ustaviti. Strašno groze dejstvo 151etnega dečka. NANTES 1. (Kor.) V vasi B3sbriage na Francoskem se {e zgodil včeraj strašen zločin. Zakonska dvojica Mabit je imela v službi nekega 151etnega dečka. Mabit Ia fant sta se v vinogradu pri trgatvi iz neznanih vzrokov sprla. Tekom prepira je razjarjeni pobič zgrabil za sekiro in Mabito smrtno-nevarno ranil. Nato je odšel domov, kjer je ubil Mabitovo nosečo ženo in deklo. Ubil (e tudi v sosednji sobi se n3ha|aJcčo Mabitovo mater in tri nedolefne Mabito ve o reke. Mladi morilec |e bil takoj aretiran. Goriški deželni zbor. Gorica, 1. oktobra. Danes dopoldne je bil otvorjen goriiki deželni zbor. Pred otvoritveno sejo je bila sv. maša v stolni cerkvi, katere so se udeležili namestnik princ Hoheclohe, deželni gkvar dr. Fafdutti, podglavar dr. F/anko In drugi slovenski In Italijanski deželni poslanci. Mašo je daroval monsignor Sion. Po maši so se zbrali poslanci na deželnem odboru in odšli v zbornico. Hitro po 11. uri fe bila seja otvorjena. Na predsedniškem mestu |e stal namestnik princ Hohenlche, na n.egovi desni deželni glavar, na !evi zastopnik vlade v deželnem zboru, namestoiitvenl svetnik Anton Rebek. Zbrani so bil! vsi poslanci razun da |e ta sltuvacija kočljiva, nevzdižljiva, neme žca. In sedaj, za sveta nebesa, kaj morem storiti, kaj smem storiti, da ostanem pošten mož?u »Dete," Je rekel stari mož, »vem dobro vse to In muči me dovclj; kajti vprašanje, ki mi je stavite, je v resnici nerazrešljivo, pa ni j Je obračam in sučem kakor hcčtin... Ne obdolžujem vas, ker sta cba brez krivde; nfč si bilo tu namerovanega ; okolnosti so vaju približale druzega drugemu, in te so bile neizogibne; korak za korakom sta se globlje in tesneje zapletala v p ijateijske vezi ia sedaj se ljubita — to Je nesreča, velika nesreča — ali na te u se ne da n'č spremeniti In gre le za za to, da se na.de pot iz te situvaclje. Pred vsem se ml zdi vaša pot |asno začrtana. Zberite ves svoj pogum, udušite svoje lastno čutstve, upirajte se hrabro očitanjem, solzam, tudi če bi se pri tem utegnili zdeti smešni — bežite, pojte in ne povrnite se več. Ali če storite to, |e Marianne — kolikor poznam msrkfzo — izgubljena. Da se maščuje nad vami, nad menoj, nad ltubim Bogom, vi že se v vrtinec, bo postopala kakor obupan^a, kakor blazna, in vas zadene krivda, ako postane — vlačuga." K 5 (Dalje). rt aau XX. .EDINOST" št. 273. V Trstu, dne 2. oktobra 1913. dr. FJego (laika ljudska stranka), ki se je opravičil, ker je po svojih poslih zadržao prisostvovati tej seji. Galerija je polna občinstva. Izdane so bile vstopnice. Namestnik Čita svoj otvoritveni govor najprvo v laškem, potem v slovenskem jeziku. Naznani sklicanje deželnega zbora, imenovanje deželnega glavarja dr. Alojzija Faiduttija in podglavarja dr. Alojzija Fran-kota ter predstavi zbornici oba v tej lastnosti. Izreka jima Čestitke in prosi vse novo izvoljene poslance, naj sprejmejo njegov uljudni pozdrav. Naloga deželnega zbora je težka, zato pa Je pričakovati marljivo iti složno delovanje vseh strank; dotika se melijoracij>klh naprav, regulačnih del, omenja med raznimi potrebami potrebo zdravstvenega zakona !n stavbenega reda po vzorcu, ki se pripravila v ministrstvu za javna dela. Denarja za vsa ta In še druga dela treba p oskrbe t i poto m s krbne in pre vidne finančne politike. Vlada bo pazljivo sledila delovanju deželnega zbora. Želi uspehov potom sporazumnega složnega dela. Nato predstavi vladnega zastopnika ▼ deželnem zboru, namestništvenega svetnka Antona Rebeka ter odstopi mesto glavarju dr. Faiduttiju, ko ga prej še zapriseže. Deželni glavar dr. Faidutti s križem iii komendo Fran Josipovega reda in opasan z višnjevim pasom, povzame besedo rekoč, da s težavo sprejema težek posel deželnega glavarja, se zahvaljuje za imeno vanje za deželnega glavarja ter prosi namestnika, naj sporoči njegovo zahvalo na najvišje mesto Po slovensko |e rekel: da se obrača do častitih slovenskih tovarišev in jih pozdravlja, vedoč, da poznajo nalogo, ki je dana poslancem, poslanim v to zbornico Omenja potrebo saniranja deželnih financ, finančne reforme, pomoči vsled ujme priza de tim. Ne bo našteval vseh potreb, v svesti pa smo si potrebe rešitve svojih naiog in problemov. Kar se tiče njega, ga bodo vedno vodila načela krščanske pravičnosti. Potem je, po laško, omenjal svoja prednika grofa Coroninija in dr. Pajerja, omenjal v izbranih besedah cesarja in pozval poslance k trikratnemu vskliku Eveiva I (Klici: Evviva in Ž!vio!) Poslanci so doslej stali. Vsedejo se. Glavar otvori sejo. Oglasi se k besedi dr. Franko, ki se zahvali za imenovanje pod-gbvarjeni In Izjavlja, da kadarkoli bi bil po-klican predsedovati deželnemu zboru, se bo posluževat najstrožje objektivnosti. To pove slovensko In italijansko. Poslanci, po abecednem redu, store svoje obljube. Dež. glavar naznani drugo sejo za popoldan ob 5 Dnevni red: 1) Č,tanje zapisnika otvoritvene seje. 2 ) Naznanila predsedstva. 3) Predložitev volilnih spisov. 4.) Volitev deželnega odbora. 5) Volitev deželnozbor skorskih odsekov. Seja konča ob 1145. Izvršila se je brez posebnega pompa, kakršnemu je bil prijatelj pok. Pajer, in tudi brez incidentov; čisto mirno je bilo vse. Popoldanska seja. Volitev deželnega odbora. GORICA 2. (Izv.) Popoldanska seja deželnega zbora se je pričela ob 5 Pred sedoval je deželni glavar dr. Fdiduttl. Navzoči so bili vsi deželni poslane?, pri vladni mixi pa namestnik princ Hohenlohe. Po otvoritvi seje se je deželni glavar dr. FJdutti v toplih besedah spominjal umrlega deželnega glavarja dr. Pajerja in pa tuđi u milega kraškega poslanca Muha. Glavna točka dnevnega reda je bila volitev deželnega odbera. Od slovenskih poslancev so bili izvoljeni v odbor: za odbornika pos'anec sodni svetnik D o m i n k o, za njegovega namestnika posl. dr. P o d g o r n i k, potem za odberjika posl. dr. Gregorčič, za nieg >vega namestnika pa poslanec dr. Franko. K tej izvolitvi je treba pripomniti, da je bit posl. dr. Gregorčič izvoljen za deželnega odbornika, da pride kot slovenski zastopnik deželnega odbora v deželni šolski svet, kar |e velev*žno pred vsemi zato, ker je dr. G egorčič že od nekdaj z vso vnemo in požrtvovalnostjo deloval na polju narodnega šolstva In je nujna potreba, da se njegovo delovanje na tem polju tudi zasi-gura za bodoče. V ostalem pa p os!, dr. Gregorčič ne bo izrševal poslov deželnega odbornika, temveč ga bo stalno zastopal njegov namestnik posl. dr. Franko. Izmed italijanskih poslancev sta bila izvoljena v deželni odbor lzm?d poslancev italijanske ljudske stranke posl. dr. F I e g o, izmed poslancev laške liberalne stranke pa posl. dr. P i n a u c i g. Izvoljeni so bili nato še razni odseki. Posl. dr. C?3ciuttl je vložil interpelacijo zaradi odvzetja vojaških agend in prenesenega delokroga mestni občini goriški. L sastanak slovenskih tehnikov v Ljubljani. »O organizaciji dunajskih I o v e n s k i h agronomov" je referi-al tov. cand. ing. agr. Dragoslav M i k u 2. Izvajal je v glavnem sledeče: Okoli I. 1906 ie vzniknila v slovenskih slušateljih zemije* delske visoke šole želja po ustanovitvi strokovne organizacije. S požrtvovalnostjo 9 članov in ob zapuščini prejšnjega kluba jugoslovanskih agronomov |e začelo delovati društvo „Kras", ki danes s skrbnim podpiranjem od strani starešin zadovoljivo uspeva in vrši nalogo, ki |o vidi v glavnem v vsestranskem izobraževanju svojih članov. Ena izmed glavnih nalog te organizacije pa je tudi, da proučuje, na kak način bi se povzdignila zemljedelska produkcija slovenskih pokrajin? Produktivnosti tal moramo obračati pozornost, produktivnost tal izrab i jati z vso gospodarsko modrostjo in z vsemi tehničnimi sredstvi, da povečamo to najvažnejšo produkcijo in zadostimo materijalnim potrebam večini slovenskega ljud itva. Nadalje je omenjal poročevalec, da bo društvo „Kras" v bodočnosti moralo stremiti tudi za tem, da bo proučevalo jugoslovanska gospodarska vprašanja in sodelovalo po možaosti tudi na gospodarsko književnem polju. Končno je poudarjal go vornik, da društvenim članom gre predvsem naloga proučevanja in se tako obenem pri pravljati za uspešno delovanje po študijski dobi v prid slovenski materijelni kulturi. „O splošnem položaju du najskih slovenskih agronomov" |e rtferiral tov. cand. ing. agr. Dragoslav Mikuž. Poročevalec |e omenjal predvsem gmotni paložaj slov. slušateljev zemljedelske visoke šole. Povedal je med drugim, da se ministrske podpore vedno bolj omejujejo in da so pogoji za oprostitev šolnine leto za letom strožji. V nadaljem izvajanju je ome-nja 1 še učil, stikov z drugimi akad. organi Z8ci|ami in slednjič tudi s!užbv na katere lahko refiektirajo absolventi zemljedelske vi soke iole. Za „Klub slovenskih tehnikov v Pragi" |e poročal tov. abs. ing. Ivan Leben „O organizaciji Id splošnem položaju slovenskih tehnikov". Praška tehnika (e v Evropi najstarejša. L. 1864. najdemo na te| tehniki prvega Slo venca, ta je bil brat prvega urednika „S'ov. Naroda" ing. Tomšič, ki |e ustanovil #Podporno društvo za slovenske visoko-šolce v Pragi*. Šele po daljšem odmoru so ca Celi slovenski tehniki številneje posečati Prago, kot študijsko mesto. L. 1902. so si ustanovili v področiu „Ilirije" tehnični klub, ki je postal I. 1905. samostojno društvo: .Klub slovenskih tehnikov v Pragi*. Smeri društvenega delovanja so od početka: stro kovna ali pa gospodarska predavanja, izleti in debatni večeri. Meseca sušca 1. 1906. so pričeli praški tehniki izdajati poljudoopisan slovenski list tehnične vsebine: „Slovenski tehnik", ki mu |e bil strokovni urednik profesor J. V. Hrasky, odgovorni urednik pa C.ril jekovec. „Slovenski tehnik" Je izhajal v 30 000 izvodih kot priloga 8 slovenskim časopisom. — Vsled malodušnosti slovenske javnosti je list prenehal izhajati z 9 številko. K splošnemu položaju je pripomnil go-vornik predvsem, da češčlna ne dela Sto vencem nikak'h ovir pri Študiju. Na nemški tehniki ne more študirati slovenski tehnik, ker bi drugače ne dobil podpore pri slovenskem podpornem društvu, kakor tudi pri čeških podpornih društvih. G notne razmere praških slovenskih tehnikov niio rožnate, eksistenčni minimum znaša 70 K mesečno, vendar pa moramo v večjem številu posečati to mest d, saj je praška češka tehnika tudi v inozemstu pri-poznana in ima sloveče učne moči. Poročevalec |e končno omenil še podporna društva, ki so Slovencem dostopna. (Zvršetek pride). Česa ne vidi Avstrija v svoji italijanski politiki I m. Lepe nauke daje člankar v milanskem „Corriere delta Sera" naši avstrijski vladi, takšna naj bi bila nje politika v notranjem države. In veselili bi se te lekcije — kakršnje so naši državniki v resnici potrebni v polni meri „■—,, ko bi ne poznali tendence. Dobrohotno postopanje, enaka pravica za vse, politika izenačevanja in pomlrjevanja: kdo ne bi ploskal z vsemi rokami?! Toda taki nauki na podlagi takih infor macij, kakor |ih je dobil Barzini v Trstu — ne, ti nam ne gredo v slast. Beseda je iepa, ali namen je grd, zelo grd. Saj ljudem, ki so informirali g. Barzl-nija, v resnici nI do tega, da bi živeli v teh pokrajinah kakor enakopravni poleg enakopravnih. da bi se vssm delila enaka pravica ! Ne pritožujejo se radi resničnih krivic, ki se gode Italijanom. Njim |e marveč do tega, da bi tu gospodovali, da bi si ohranili svojo dosedanjo pozicijo privilegijev, in čim je kaj stopilo na pot t?j njihovi pretenziji, dijametralno nasprotujoči lepim naukom, pa kriče o — krivicah. Po njihovem' je za tukajšnje Italijane največja krivica, če se — drugim, njihovim slovenskim sodeželanom — ne godi krivica I Taki ljudje pač naj b) ne prlhaiali z lekcijami o pravičnosti f NI vlada kriva, da tukajšnji Italijani niso zadovoljni. Oni sami so krivi, ker stavlja jo zahteve, da naj bodo v njihovo zadovol|stvo drugi — nezadovoljni. To so pač čudni pogoji za zadovoljenje Italijanov. Ni torej vlada kriva na nezadovoljstvu Ita-ijsnov, ampak krivda je v naravi italijanskih zahtev, v dejstvu, da se |im postavljajo na pot avstrijski zakoni in dejanske narodnostne razmere, ki |ih avstrijska vlada tudi ob na|večji naklonjenosti do Italijanov enostavno ne more prezirati. Etnlška konstrukcija v naših pokra|inah in 9 vsej državi in živtfenska korist te države ne dopuščata, da bi bili Italijani .zadovoljni". A Italijani zahtevajo še veliko več. Njihova zahteva po „zadovolje nju" sega tudi preko mej tedr-f a v e I Ne le naši domači, ampak tudi Italijani v kraljevstvu naj bodo zadovoljni z avstrijsko notranjo politiko 1 Sploh je nota italijanskih zahtev intonirana na pogo|, da bodi tudi naša notranja politika odvisna ud dispozicij v inozemstvu I Katera država oed solncem bi hotela, bi mogla ustrezati takim zahtevam, ako se noče odreči sjoji samostojnosti, svojemu pravu do samo-določbe, svoji suvereniteti?! Člankar v „Corrleru" pa stavlja tako nesmiselno, horendno, da naravnost infamno zahtevo in Jo opira tudi na — grožnje 11 Kaj drugega, nego nesramna grožn|a je to, ako člankar apostrofira avstrijske d žavnike. naj ne pozabljalo, da i t a I i j a n s k i e I e-n e n t v Avstriji ni osamljen?!! Grozi torej z vmešavanjem Italije v nate lotranje stvari. Take grožnje Involvirajo žaljenje in poniževanje države, na kakršno oi naši državniki zagromeli „roko pročl", da niso ravno — avstrijski 1 V vsaki drugi državi bi na take zahteve završelo od ogorčenja. Čiankar v milanskem Istu zahteva „zadovoljenje41 avstrijskih Ita-ijanov, sklicevaje se na naše zavezništvo z Italijo. Zveze med državami pa so le stvar vnanje politike in ustvarjajo se v obrambo interesov držav Izven lastnih meja 'a napram sodobnim vnanjim konstelacljam. Nikdar pa se še ni zgodilo, da bi se države radi svojih vnanjih zvez odpovedovale svoji samostojnosti in neodvisnosti v notranjem! Državnih, d bi hotel radi vnanjih zvez podrejati no tranjo politiko države tujim diktatom In s tem eventualno izzivati komplikacije v no tranjem, rušeče mir in zaupanje med lastnimi državljani do pravičnosti državne uprave: takov državnik bi bil zločinec, velelzdajica na interesih in varnosti državel Tudi z Nemčijo je naša država v zvezi n odnošaji med dunajskim in berlinskim dvorom so gotovo še nekoliko latimnejši, nego pa z Rimom. To pa ne ovira nemške vlade prav čisto nič, da ne bi v notranjem Nemčije postopala z avstrijskimi podanik' tako, kakor pač ona hoče. Kako ljubosumno :uva Nemčija to neodvisnost notranje uprave oi inozemstva, to je občutil nekdanji avstrijski ministrski predsednik gref Thun na svoji lastni koži. Rekriminlral Je v avztr!;-ikem parlamentu radi izganjanja avstrijskih delavcev iz Nemčije. Pa ne da bi se bil hotel vmešavati v notranje stvari Nemčije, ae da bi hotel kaj predpisovati nemški vlad*, ae da bi bil grozil z odpovedjo zavezništva — ne: le namgnil na možnost represalij v naši državi, na naših tleh, proti nemškim podanikom. V odgovor je bila naj-ostreja zavrnitev iz Berlina doli in avstrijska vlada je obmolknila. Nam pa se gospoda v Italiji drznejo groziti, ako jim nismo na uslugo v stvareh, v katerih jim ne gre prav nobena beseda G ožnje, ne morda kake nekorektnosti, H ih je zagrešala naša diplomacija v ko ti pleksu vnanje politike, ampak zato, ker že avstrijska vlada le radi zadovoljnosti Italije noče kršiti lastnih državnih zakonov, briski-ratl druge svoje narode in izzivati med ijirni razpoloženja, ki se jim mora izogibati po zapovedi zakonov, po dolžni obzirnosti do lastnih državljanov, oo dolžni pravičnosti, in to še posebno zato, ker bi mogla postati usodna 23 državo samo v dobi kakih velikih dogodkov, kakor so sedanji: take grožnje so prava nesramnosti! člankar v milanskem listu je dal svo-emu spisu naslov „Česa ne vidi Avstrija v svoji notranji politiki I" Česa vsega pa oo ie vidi ? 1 Ne vidi avstrijskih zakonov, ne v'di narodnostne konstrukcije juga te države, ne vidi neizogibnih potreb, ki lih ustvarja a konstrukcija, in pred vsem prezira narode, ki žive tu poleg Italijanov z istimi pravicami, Ki pa Jim jih ravno isti Italijani odrekajo na brutalen način! Pravima: enaka pravica vsem in tudi Italijanom I Ali le enaka pravica! če pa člankar v milanskem listu zahteva za Italijane pravico do kršenja zakonov, če reklamira za Italijo pravico vmešavanji v notranje avstrijske stvari in če še arihaja z grožnjami: |e to nesramnost, ki ->i jo morali avstrijski državn ki zavračat« najodločneje, in to tudi na liziko, da bi nam Itslija — odrekla svoje zavezništvo!! _ Domače vesti. Orškl kralj v Trstu. S sne č nji m br zovlakom državne železnice Je prispel iz Londona v Trst grški kralj Konstantin*. Ufcrcal se je takoj na jahto „A m ph; trite« ia se odpeljal ž njo v Pirej. Iz šolske službe. Dosedanji sup^ent na državni gimnaziji v Pazinu, Anton Bur-gar, je imenovan za pravega učitelja na istem zavodu. PorotnlSka lista. Vsled novih spisov In izbrisov pODravljena prvotna porotniŠJta lista za leto 1914. je razpoložena v drugem nadstropju mestne palače na vpogled od 2. oa do vštetega 9. t. m. in sicer vsak de-lavn k od 9 dop. do 2 pop., v nedeljo, dne 5' oktobra, pa od 9 do 12 dop. Poživljamo torej vsakogar, kdor bi Imel kako pritožbo proti temu porotn ikemu imeniku, da si ga ogleda in potem poda svojo reklamacijo v omenjenem roku. To so sleparji I Predvčerajšnji milanski .Corriere deila Seraw si |e dal poročati dne 29. m. m. sledečo grozno vest iz Trsta: „Gospod halo Regini iz Benetk, trgovski sotrudnik pri nemš d tvrdki Oehler, je bil danes izgnan iz Trsta pod zelo čudnimi pogo|i. Pred štirimi dnevi je bi! odpeljan na policijo, kjer ga je zasiiševal neki nižji uradnik, ki mu je izjavil, da ga pridrže v za -ooru, a mu nI mogel povedati vzroka za to. Mladeniča so uklenjenega potem odpeljali skozi mesto v zapor. Reginijtv oče, obveščen o tem dogodku, je prlhitel v Trst in s pomočjo italijanskega konzulata se mu |e posrečilo doseči, da so pripeljali sina zopet aa policijo. Ugotovilo se {e, da je tri dni zastonj zahteval, da bi mogel govoriti s ka-kim odvetnikom aH sodnikom. Na policiji, kamor so ga prepeljali, mu |e komisar napovedoval irgon, in ko je vprašal Regini, z?kij, je odgovoril komi;ar: .Dovolj te, da mi vemo vzrok". Mladeniča so nato f otograf rali po B.rtilonovi metodi ter ga potem izpustili pod obvero, da odpotuje tekom 24 ur. Ker je rpkel, da se pritoži, so mu odgovorili, da bi ga otd žali toliko časa v zaporu, dokler bi ne bila rešena pritožba, nakar je Regini z ozlrom na to grožnjo izjavil, da sprejema izgon. Konzul si je pridržal pravico, da stori svč je korake proti temu izgonu*. Tako si Je dal torej porečati »Corriere della sera" iz Trsta po svojem trždškem poročevalcu, ki sedi seveda v „Piccolovtm" uredništvu in ni baje nihče drug nego sam Gutio Cesare, eden prvih „Piccolovlh" urednikov. .Corriere della Sera" je priobčil to vest na prvi strani z velikanskim naslovom : »Italijan izgnan iz Trsta brez vzroka" Ka| je torej neki resnice na tej grozni vesti, ki je zopet pretresla vso itailjanišo javnost. Informirali smo se in smo Izvedeli te-l« lepe podrobnosti: Italo Regini |e bil rojen v Benetkah leta 1885., je oženjen in Ima 4 otroke. Prišel je pred tremi tedni iz Italije v Trst in |e bil sprejet v službo pri nemški tvrdki Oehler, ki ima — mimogrede povedano — med svojimi uslužbenci dve tre-ijinl r e n J i k o I o v, dasiravno je tvrdka nemška, ne pa italijanska. Regini je bit aretiran zato, ker so naznanil« italijanske oblasti tukajšnji policiji, da le v Italiji ukradel 2000 Kinpotem pobegnil v Avstrijo, da bi se takoodtegiil kazni. To dejstvo potrjuje tudi v polni meri italijanski konzulat. Seveda j? potemtakem Regini popolnoma nedolžen, oravi cvet poštenosti in tržaška policija J« napravila zopet eno onih strahovitih kri/lc, ki jih danzadnem zadaja ubogim renjlkol-i ki m poštenjakom. Italijansko časopisje pa |e zope! za eno blamažo bogatejše. Kako neusmiljeno slepar! to časopisje Italijansko javnost, pa še bolje kaže drug slučaj, .dogodek", ki ga je sporočil isti poročevalec istemu časopisu občnem z zgoraj omenjeno s'rašno vestjo. Poročal Je namreč, da je dae 29 t. m. dopoldne prispel v Trst namestnik Hohenlohe, da Je bil ves kolodvor zaseden po policiji in da je bilo tudi zunaj kolodvora vse polno policije peš in na konjih. O vsem tem namreč nam v Trstu si šip? nič znanega in namestniki sploh ni v Tiitu. Tafca so torej poročila italijanskega časopisja in to časopisje, ki je tako na.anč-no informirano o razmerah v Trstu I Avstrija in Italija. Pod tem naslovom prinaša zadn'a došla nam prašsa .Uaicn* aeka| pripomb, ki so kakor nalaši naois^ne v prispevek k našemu domačemu uvodniku. „I ali|anski listi sfcu?a|o cbisk cesarja Viljema v KonopiŽtu (gralu prestolonas ed-nik3 Frana Ftrrdi iand2) in ca Dana|u pred-očati tako, kakor da gre za posredovanje v čržašti sferi. Temu prikaz ivanju je cčividao namen, da bi se nemškemu cesarju obrazložilo potrebo njegovega posredovanja v interes« trozveze. Cesar pa ne more vstreči tej zahtevi — tem manle, ko še tudi Nem -čljaPrusija nepuŠča po ozlrik natrozvezo niti na|man|e ovirati v svojih represivnih odredbah proti avstrijskim podanikom. Odredba tržaškega n a me s t -ništva je pa stvar notranje uprave, s katero nima mlnistr« stvo za vnanjestvar! absolutno nikakega po sla 1" Tako je in nič drugače. D^bro prijatelj stvo s sosedi je lepa in koristna stvar. Ali v svoji hiši ne trpi nlkdo rad ukazov — soseda. V Trstu, dne 2. oktobra 1913. „EDINOST" št. 273. Stran III. Streznjen je v Italiji. Vsa Italija |e bila pokoncu, ko (e tržaško namestništvo Izdal one znane odloke v zadevi inozemcev v tržaški občinski službi. Italijansko časopisje |e kar besnelo ia priobčevala take napade na avstrijske državne oblasti, da so bili iz Ita iije prihajajoči listi kar zaporedoma danza dnem zaplenjeni. Toda tudi to besnllo se Je uneslo in sedaj že začenjajo v Italiji mnogo trezneje presojati tržaške namestniitvene odloke. Tako n. pr. sedaj eden naluglednejših Italijanskih listov ,11 glornale d' Italia" na-ravnost odločno svetuje italijanskemu zunanjemu ministrstvu, naj nikar ne sklicuje onega diplomatskega sveta zaradi tržaških namestništvenlh odlokov, ker se ne da od razsodbe tega diplomatskega sveta ničesar dobrega pričakovati v nobenem slučaju C? bi namreč biia razsodba v nasprotju s spioš nim pričakovanjem, bi ne kazalo drugega nego prositi tržaškega namestnika princi HjhenlobeJa odpuščtnja. Oe bi pa diplomatski svet razscdil, da so oni odloki protizakoniti, pa bi tudi le ostalo pri tej razsodbi brez kakih drugih posledic, če bi se ne zganil Dunaj I Bolje je, da ni nikake razsodbe, kakcr pa da bi bila razsodba, ki bi ne imela nikakega vpH?a. Nadalje prari list. d i imajo vodilni dr žavniki za take slučaje na razpolago sred stva, da pripomorejo do zmage svojim na zorom, pred vsemi pa so to sredstva prijateljskih pojasnil in poudarjanja viš(ih interesov, ki naj bi |ih spletke malenkostnega egoizma nikakor ne ogrožale. Toda to delo spada na polje višje politike ter zahteva mnogo časa, mnogo truda in mnogo potrpljenja. Tako torej pišejo sedaj v Italiji, kajti izpoznali so pač, da na Dunaju ne kažfJ^ prav nobene voije, da bi se vdali italijanskim kričačem in razveljavili namestništvene od loke, ki so tako potrebni za Trst, kakor le potrebna ribi voda. Treba je torej sedaj najti pot, da bi se v Italiji umeknili zopet nekoliko v ozadje, ko vse rohnenje ni pomagalo prav čisio nič in je šla avstrijska vlada še celo nekoliko dalje in zahtevala tudi na Južnem Tirolskem neksj podobnega, kakor se je zgodilo v Trstu. No pa saj bi blio res dobro, da bi tuja vlada odločevala v tem, kako naj se varujejo avstrijski državni osnovni zakoni, in po italijanski vladi sklicani diplomatski svet, naj bi presojal zakonitost ali nezakonitost odlokov, hi jih izdaja avstrijska vlada v svojem področju. V Italiji so pač začeli uvidevati, da so jo pošteno zavozlll, in prav zato se nam tudi zdi naravnost smešen sklep raznih zborovanj o gospodarskem bojkotu proti Avstriji. Naj bi le poizkusili to, potem bi se pač kuaiu pokazalo, kdo bi bil tepen v tem boju, ko mora skoraj polovica Italije pogi niti, če bi se pretrgale gospodarske zveze med Italijo in Avstrijo. Ali bi se pač potem hitro streznili vročekrvni Lahi I Torej naj le poizkusijo 1 Narodna rodbina |e žarišče, ki širi toploto ljubavi, je ognjišče, ki neti ogent zvestobe do lastnega naroda. Narod naj blagoslavlja tako natedno družino I V narodni rodoini so stebri narodnemu obstanku, v narodni rodbini se ustvarjajo pogoji za napredek naroda, iz narodnih rodbin priha |a[o bojevniki in — bojevnice za pravo nareda I Sreča tržaškega Slovenstva je, da si je ustvarilo že mnego tacih hramov slovenskega redoljubja, ki so v jamst?o naše bodočnosti. S stališča slovenskega rodoljub}* naj se torej cenijo te le vrstice, ki jih po svečamo tu eni tacih tržaških slovenskih rodbin povedim veselega rodbinskega praznika. Niso to nikaki .odlični" ljudje v tistem korivenciionalnem sraUIu. Priprost človek je bil Jakob V a t o v e c , ia priprosta ž-na je bila soproga mu Katarina, Ati s poštenjem in deiona sta pripravila sebi In svoji rodbin? spoštovano stališče. Ustanovivši si svoje ognjišče, sta pa zanetila na nJem tudi ogenj slovenske zvestobe, ki ogreva njiju in vr sto — hčerk. V Vatovčevih ima d užba sv. CM svoje darovatelje, imelo je „Kolo" zveste svoje podpiratelje, ima „Gasbena Matica" 5 7o)e uavduSene pevke, slovensko gledališče vnete cb'skovalce, .Sokcl" svoje Čestllce, i vra slovenska stvar — zve&ta srca. Pri Vatovčevih so imeli te dni lep rod i>žnski praznik: Jakob In Katarina sta slavila s-olo srebrno poroko, srečna v krogu svojih srečnih I S prisrčnimi čestitkami združujemo željo da bi se na tej rodbini vzgledovale tudi druge, posebno pa take, ki bi mcg'e še ve liko več storiti . . .1 Poslovanje „Splošne hranilnice" se Je ptičelo včeraj točno ob 9 zjutraj, ob na vzočnostl celokupnega odbora. V najkrajšem ča-u je bilo vloženih več tisoč kron hranil-nin vlog. Prostori novega zavoda, ki so okusno oprem;jeni z moderno, solidno opravo, se nahajajo v ulici Torre Bianca št 41, v bližini kavarne »N u o v a Y o r k". OJbor ,Splošne hranilnice" sestoja iz sledečih gospodov: Predsednik državni In deželni poslanec g. dr. Otokar R y b a r podpredsednika gospoda G acijan S te pan či t in Anton Kalister; odborniki gg dr. Joslo Abram, F misari,atu v u«. Luigl Rlccl je ovadil neki Evstahif Ker pa a, stanujoč na Vrdeli-Scogli etto št 72. da je prejšnjo noč nekako ob 2 Šel s svojimi prijatelji, prepevajoč neko ita ijansko pesem, proti domu. Medpotoma pa da ga je začel 23'etnl Josip Gr( pajc, stanu oč na Vrdeli št. 63, najprej zmerjati, potem pa da mu je skcčil za hrbet ia ga dvakrat uekal z žepnim nožem. Policija Je uvedi* preiskavo. Iz zaporov je hotel pobegniti. Nekako prve dni avgusta Je bil aretiran na o?adbo stavbnega podjetnika Petra Antona 3iccine, stanuječega v Škednju, njegov usluž benec C^sare Maiaresi, renjikolo, ki Je svo-emu gespodprju poneveril in ukradel razm tvote. M^iavasija so zaprli v zaporih v ul Tj gor, a včeraj bi ga b II morali prepeljat' sodni zapor k Jezuitom. Tu pa so opazili ietaišniški pazniki, da je bil železni križ v ttilavasijevi celici že skoraj popolnoma pre žogan, tako da je manjkalo le še čisto malo pa bi se bilo posrečilo tičku pobegniti iz de tke, kar se pa sedaj seveda ne zgodi. R niikolski slepar bo pač moral pošteno dosluž ti svojo zasluženo kazen. Tatvine v prosti luki. Pri izhodu iz preste iu :e so bili aretirani: 191etni Ivan Viitoii, iz Fogliana, stanujoč v ul. delle Scuole Israelltlche Š*. 2, ker je ukradel 4 kg kave; 191etni Jjsip Velentlč, h Pule, kei je ukradel 5 kg kave. in 25letni Fran MU» Skladišče in oblastveno dovoljena delavnica za izdelovanje majoličuih Cl. SFERZA & O. FBEOARZ, - ulica Molino piccolo št 15, (vogal ulica Caserma) Velika izbera majoličnih peči v modernih barvah, oblikah in risbah in iz trpežnega materijala. Lastna izdelovalnica štedilnikov vsakovrstnih oblik in velikosti. Bogata zaloga majoličnih plošč za kuhinje, kopel i, stranišča itd. Zaloga keramičnih in cementnih ^ f t r . m | - plošč za pode. ^ v. \ \ \ \ STx\ Sprejemajo se poprave in napeljave. vvvvvvv\v Že sestavljene peči se pošiljajo na deželo. Vsa dela izvršujejo vešči delavci, ptči in štfdilmkuv - iRsr, t Mnogo uspdšnejša nego ribje olje je „Emulzija Scott" iz ribjega jetr nega olja. Dokazi so na dlani i. s. Z uporabo „Emulzije Scott" so odpravljene vse težkoče, med katerimi posebno težka prebava, zoperni okus in duh. „Emulzija Scott" pa je tako lahko prebavna in tako dobrega okusa, da so jo lahko da tudi otrokom v povojih, ker je ista posebno velike važnosti v času, ko otroci delajo zobe. Naj ee ne daje te 'aj otrokom navadno ribje olje, ampak „Emulzijo Scott" in ribjega jetrnega olja, ki je bela kakor mleko in ravno tako uspešna poleti kakor pozimi. Cena originalni steklenici, ki se dobiva v v>eb lekarnah K 2 59. Ako se pošlje 50 vinarjev v znamkah tvrdki „Scott & Bo\vne G. m. b H., Dunaj IIL, ter se ob tej priliki sklicuje na ta oglas, pošljemo potom ene lekarne, in sicer samo eukrat, steklenico emulzije „Scott" za poskušajo. __(4) Vozni potovalecp, vpeljan v vseh manjših krajih Istre, veše jezika, dobi od dunajske svetovne tvrdke 10% provizije za razpečavanje konsumnega blaga znane znamke Ponudbe pod „A S. 20 W G. 1436" na Rudolf Miss«, Dunaj I , Setlersta'te 2. že mnogo let preizkušeno in od naj odličnejših zdrav knikov priporočeno redilo za odrasle in otroke v slučajih motenja prebave Sib-kosti in pomanjkanja slasti. Idealno krepilo za prebolevnike, ki sć da pripraviti na različne načine. PovzroČuje 6lasi ter urejuje prebavo, :: DOBI SE POVSOD " Velika zaloga u Intu Najcenejše ograje Iz žične mreže, pohištvo železno In iz medi dobavlja, kakor je dokazano, tvrdka VALENTIN BEPMAN GRADEC Podružnica Trst uL Nuova št. 27. Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj. ANTON SKERL - TR87 mehanik, zaprisežen Izvedenec. Tr§ Carl« GeMosI itev. 10—11, TtL 1734 Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokoi«* itd. Generalni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford* Zalega avtomobilov, motokolee itd. Napojjava ta uloga električnih zvončkov, prodaja gramofonov, ksenofonov in fonoerafov Zaloge priprav za točenje piva. Lastna delavnic« za popravljanje livtlnih strojev, koles, motokolo* itd. — Velika zaloga pripadkov. MU nitmi lenfe, M liikl M. veflsl mm »nrtMHi riUVM tHT. - 8TOOK FMMtJM GOODKOB (hMrikntk^ 4VTOMBIU IA POSODO PO Velika zaloga dvokolea Ib ihratelh strele*, |ru«fMn, •rte.tr...« pri B»tjel-U, •nlM, Stola* alte« it- 9 ia 4. BofceeM— Mavetae. — Pr—J. mm Mrtki. CMtkl frMk«. V«liU zat*«a nuimtii etre]«v raUjMUi p. mb! UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine Dr. J. Cermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik TRST - jifoft dellft Caserma Si. 13. II. ^adst o K □ m MAL1S tfipl krejae n« dunajskim učna« zavodu za pritrajavmnj«, z d jvoIJ-n*ij««vatc. ram. TRST ul. Tor S Piero 4 Podružnica v Nabrežinl Krojačnica zaloga sukna Obleke po zmernih cenah Solidna, vzorna izvršitev V dobroznani mesnici Trst Piazza Barriera veeehia št. 9 se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in keštrunovo, jančje in kokošje meso. Po strt žba tudi na dom. CENE ZMERNE. Uelikaoska zaloga pohištva Id fapecarij :: Paolo 6astwirfb n TEST, d. Stađlsa St S - Itt Z2-8S Ml5 fjaMUfe PeM Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. *»'«»»li51 1 =? R. C5 a sperl ni, Trst Telefon Štev. 1974. špediter vi* Economo ^ l0' «a Prevozno podjetje Sprejema razcarlnjanje vsaKegakell blaga Iz nitBic, Ustavlja na im, POSlLJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdka „Coment" Tovarna cement* .Portland" r Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENK BREZ KONKURENCE. I SHBBBgfS Stran IV. .EDINOST" št. 273. V Trstu, dne 2. oktobra 1913 novlč, Iz Reke, stanujoč v ul. del Pc:ne 4, ker le v sklad šču Št. 7 ukradel tekaj kil j gramov rozin. Iz polidjcikega poročil«. Aretiran |e bil 29ietni Karel Tcrcello, TižaČan, stanuje č v ul. S. FiUpoo št. 14, ker le ukradel kovčeg nekemu Samuelu Mustscchlju. — Karel Cusma, star 38 let, iz Tižlča, dninar, le hetel včeraj po \se| sili v ljudsko prenočišče v ul. Gaspare GorJ, daslravcc Je bilo še zaprto. Tamkaj v bližini se nahajajoči stražnik ga Je pozval, cal cdide,česfr pa ne Ie ni ho»el stori«, temveč ie Je celc z?gnal v stražnika in mu cdtrgai polumesec Končno ga Je stražnik le ukrotil in odpeljal v luknjo. Izgnanci. Tržaška policija Je te de i zopet izgnala nekaj renjlkolsklh „poštenja kov" čez mejo. Bili so pa to: 191etni Dante Negri iz Ampezza, ki so ga pod napačnim imenom 20ktoega Santa N«rlja pripeljali v Trst iz Šmohorja v Ziltki dolini. Negri Je v Itellji pobegnil od vojakov in Je bil tudi večkrat kaznovan. — Valente Biusaferro, star 58 let,,Iz Contariue v jakintki provinciji, strojnlk^ste-cujcč v ul. Farneto št. 12, |e bil v Trstu večkrat kaznovan zaradi telesne poškedbe in žaljenia Javnih organov. — Atbacgel Giove, ster 29 U t, slikar, iz Barija stanujoč v ulici detla piccola for race Št. 2, obsojen v Italiji na eno leto in 10 mesecev zaradi tatvine. V Trstu [eOicve prenočeval razne zlikovce. — Benedikt joslp Favsri, star 41 let, iz S. Maria S ella pri Veren), je bil v Italiji opetovano kaznovan zaradi tatvine in golju-f je in je po tamošnjih oblastih zelo slabo opisan. — Rihard Plzzutti, star 24 let, Iz Vidma, mizar, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. Pondares š . 5, je bil v Trstu obsojen zEradi tatvine. — Franc Santln, star 19 let, dninar, stanujoč Largo Pestalozzi It. 5, obsojen tu zaradi tatvine. — Ivan Faldf, star 26 let, iz Longiana v forlijskl provinci, zidar, stanejoč v ul. An tocio Caccia it. 4, Je bil v Trstu opetovano policijo kaznovan, v Italiji pa sodnijsko zaradi žalitve javnih organov. „Piccolo" in drugo italijansko časopisje Ima (u zopet n< oda, da se lahko zgraža nad .krivifncstjG" tižažke policije napram nedclžn m retijlkclskim pregnancem. Slovensko gledališče v Trstu, Prihodnjo nedeljo se bo pela v našem gledališču prva opera iz letošnjega repertoarja. V tej operni predstavi se prvič predstavijo občinstvu naše neve eperne moči Glavni ulogi so v rokah primadone gotplce Fritzove In tenorja gospoda Dure. Poleg njega imajo večje uloge bariton Primcžič in nova mezzosopranistlnja gospica Maša Pilt-zeva ter gg. Požar, Bordon in Odžič. Za to novo operno predstavo se delajo velike priprave, novi kostumi in nova scenerija Sodeloval bo vojaški orkester. Vstopnice se dobivajo Že danes pri dnevni blagajni Slo venskega gledališča. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. POLITEAMA ROSSETTI. Danes ob 8 zvečer četrta repriza opere „II Trovatore". FENICE. Danes zvečer se uprizori toliko pričakovana opereta „Smejoči soprog", ki gotovo prlvsbi lepo Število poslušalcev. K1NE-VAR1ETE „EDEN". Vse toikr, ki se danes uprizore, so popolnoma nove tržaškemu občinstvu. KINE .EDISON" predstavlja celotni f»m po slovitem Sienkievviczevesi romanu ,Quo vadiš ?u. _ Društvene vesti. Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi na javni žeiezničarski shod, ki se bo vršil |utri, 3. oktobra t. I., ob 8 zvečer v društvenih prostorih, ul, sv. Frančiška 2 Dnevni red: 1. Povišanje delavskih pač in povišanje minimalne plače ca Južni želznic. 2. Predlogi za koalicijsko kotferenco, ki se vrši dne 7. oktobra na Dunaju. 3. Naši nasprotniki. Slovenski železničarji 1 Udeležite se v čim večjem številu tega shoda, ki |e veleva-žen za vaše interese. Pokažite z ogromro udeležbo, da se svojih pravic zavedate in da si jih ne daste kratiti od nikogar. Torej Jutri vsi na shcdf Nar. delavska organizacija. Delavci iz plavžev so vabljeni na shod, ki se bo vrš i v soboto ob 7 zvečer v „Gospodarskem društvu" v Skednju. Shoda ce lahko udeleže tudi delavci drugih tovarn: rižarne, čistilnfce petrolela Itd. Godbeni odsek NDO je otvoiil svojo glasbeno šolo. Učenci, ki fe žele učiti kakršnegakoli inštrumenta, se lahko zglaie vsak dan cd 8 do 5 pop. v društvenih prostorih pri Sv. jakobu (blizu „Jadrana"). Vabimo odbornike naSih skupin na važen sestanek, ki bo [utrl zvečer, v petek ob 7 zvečer v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška št 2. Na dnevnem redu |e več ažmh vprašanj, zato naj oihče ne Izostane. . „ _ j Delavci rižarne pri Sv. Soboti se vedno pritožujejo — kar Je posebno raz vidno iz včerajšnje »Edinosti" — toda t -stega sredstva, v katerem obstoji rjihova rešitev, namreč organizacije, se nočejo oprijeti. Nar. del. oig. je sklicala za omenjeno delavstvo že večkrat kak sbod, a vedno brezuspešno. Tore] se potemtakem nI čuditi, da so razmere v tej tovarni tako slabe in žalostne. Odpraviti se bodo dale šele tedaj, ko bo delavstvo rižarne organizirano in solidarno nastopalo za spoje pravice. Zato, dela«d rižarne organizirajte se 1 Pevci! Kdor čuti veselje in nadarjenost za p?ije, naj se blagovoli zglasitl v uradu NDO, ul. sv. Frančiška št. 2, insfetr vsak dan cd 10 do 12 dopoldne in cd 4 do 8 zvečer, to pa zato, ker namerava NDO, kčdar se priglasi zadostno število petcev, ustanoviti svoj lastni pevski zbor. Vesti iz Goriške. Telovadno društvo »Sokol* v Št. AcdreŽu priredi v nedeljo, 5. cktobra t. U štiridejansko rodbinsko dramo „Sin", ki jo je spisal staresta „Idrijske Sokolske Zape" E. Gargl, v dvorani g. P. Lutmana ob 4 popoldne. Namen, ki ga je imelo diuštvo pri uprizoritvi te drame, je ta, da se poda našemu ljudstvu ceka| resnega, poučnega in »motrenegp, pri Čemer naj se IzobnŽa. Da bo igra di bro uspela, nam Jamči veselje in prdaost domaČih diletantov in gostov. Med odmori in po ter! bo sodeloval orkester 47 pešpolka Iz Gorice, ki bode proizvajal rszne koncertne točke. Igra se bo vtšila ob vsakem vremenu. Loterijske Številke, izžrebane dne 1. oktobra : Gradec 2 8 33 69 89 Brno 13 5 1 64 3 lnrmost 56 39 76 67 66 Hali oglasi Teoretičen poduk Stf^M« na prodaj Že rahl;ene citre Vi« Toro 7, I. 2206 Ocfda « — soba b tri»no sli tudi brez. • Utica »6 Belvf dere 57 IV. 22(8 „Narodni dom" pri Sv. Ivanu odda y D*jf m BtBDOTanje (dve sobi ia kuhinja) 2209 Ivnnhil CD IO lfwkipeB,bel,rnmeno-pikm«t IZyUKIII 5o JC Kdor ga najde nuj ga pripelje v ulico Giorgio VsBari 1<, kjer dobi prim rno nagrado. 2211 C+aitnuonio Fe odda P" Sv- Iv»nu; MdM* OlSlfUVali|U tovarne Girardelli, Lobar. 2213 Mlflairon m"ar v Ulici Torquato Taaao . ITlOjbClI (\ogal Belvede;e) 5t 2S se pri-poicČa slavnemu cbfinst\u. Iidelnje spalne seb"* in drugo pobiStvo.__2005 ARlF-fiFR Trat' V]* B srn era 33. na- • mi*UC.n, 13. Damska krojačnica. Isdelnit vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kro;u, plesne obleke, obleke za poroke, biuze z: gledališče itd. Cene zmerne. Franjo Stančić Tzst - uli o a Medla St. 17 - Trst priporoča svojo jestvin in kolonij alnegfa blaga katera je vedno oskrbljena b svežim in prvovrstnim b'acrom Slavnemu občinstvu naznanjam, d8 sem prevzel dobroznano trgovino jestvin Antonija Mihelič v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. zobotehnlk 2EiI2£ Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—/ In od 3—6. Trst Plazza C. GoldonJ St. 5 II Prva slovenska izde-lovslnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic 2a trgovino in otrt, stavbno in umetno ključavničarstvo IVAN REBEK Celje, Poljska ulica 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki narazpoiago brezplačno in tranio. NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v uiici Caserroa St. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. NajfinejSe vrsti moke. Prepečene?, sla S£ice, mrzle pijače, kakor tudi vino in liker.i. Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej na trgu Ca-erma). SliiiSgREg&ilEsilBilOllP* Ljudska ar^na SI BOCiOMIL PIM0| Si Trst, ulica Vincenzo Bellinl St. 13 gg (umreti csme it. iiteia Krnja) H <2> Bogat izbor ftc^^ nr» orr»tnlh j gi verižic, u bitno v, pr- e 8t»rov,zaprstnIc Itd. ^ Konkurenčne cene. g fflHIilii8glHHililHHilHHl? Nova zaloga šip, posođja in kuhinjskih Trst, Istrska ceeta (Via deiristrlui ster. (i7. Namešča osebno stekla in brezplačno Velika izber za gostilne in hrtme. ^ene zmerne Zdravljenje krvi! čaj „Tisočeri eret" (Mllleflori) Cisti kri tef j« Irvrstno sredstvo proti onim ilnfijem. lm pei« v želodcu, ktknr prati slabemu prebsvtjafil« ta htmorcidam. — Jedea omot za zdravljenje st*n« 1 K ter s« doblvs v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE Trst (mestna hlSa) — Telef. 377. PoltM poifljatve se InrSuJejo takoj In Iranko ako sa dopoiljekroa 110. ZobotehnlCn] ambiilstori] Univ. zdrav« t. Dr. Maks o Barrj Ermanr.o Schultzo, I. tehnik. Trst, oHc« Caserroa Ster. 17, 1L natfaU Poaebsi zavod za umetne robe brci nato ploiče. Plombiranje z zlatom, platinom r porcelanom. Vaa dela brez bolećin. Zrwx aanje krivo rastočih zob. Zmerne cene Sprejema ođ 9 do i tn od ] do i popo7 Pr ennfliAna je dovršila meščanske šole U' SpUUt LISc&7 in trgoTflki tečsj, koresponden-tinja v nem&krm in Biuven»kem jeziku, zmožna Bte-n< grhfi e in e tro episja, ifče službe v kakšnem kon-tf srju Vpraša nsj ee Via Nuova štev. 15, I. nnd. Valentinovi __2203 Trgovina jestvin in delikatea CELESTE FURLANI Trst, via Belveders SC. 57. Prodaja vedno svežo testenine iz Ilir« ake Bistrice ter iz dragih zunanjih tovarn. Vino in likeri v ateklonicah. popoluma velč slovenskega in ] ^ostreiba na dom RaspcSiija se pa-Konioansi nemškpga jezika, želi popoldan ! kete od 6 kg naprej: kave, olja i. dr. > skega zaslužka. — Sub .Kontobrist 80- glavna pošta ERNE3T KOČEVAR, VOdja trflOV In B. ! Trst. _ 2002 9 cdlikovsn z ziato kelajno na mednarodil polje deisko-cbrtnl r«2»tavi v Hltru 1913. caravno pečeni čiati bob s finim okusom ia jako izdaten v uporabi Kron 19 S kilogram. Poštno pošiljko 5 kilogramov po povzetju franko v vsej Avstro - Ogrski. ! The Caffee Sur Export! Trat 1/233. —— Iščejo se zastoonikl. Cnvaimo OP tak01 tJgo\Bkega vajenca v tr OUrCjIHC 3C ža ki okolici Naslov pove In-sf ratni • ddelek Edinosti pod St 2196 2196 Hntilirinn sobico g h aro Be odda takoj v meuiirdliu ul. Behedere 32, prTličje, levo. 9175 in razna zemljišča na prodaj v bližini mesta pod ngodnimi po- Male h.šice goji. Pojaoaila daje Jaki b Stanko Godina — Trst, V rdela Via dello Scoglio 174, Telefon 18-78. (2o79 Mnrlorno a^al a soba a k.isialiiim ogledalom muuurnd se proda - Miztr M. Majcen, Trst, ulica Torquato Ta»so (vogal Belvedere) 29. (2004 Antnn Turi/ edina Slovenska žg-.njarna it Mniun I um, „loga Ukerjev, v kateri ee dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bliž ni „Narodnega doma" v Trstu, ul. Carlo Ghega 10, vogal nI Ceci ia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca Ba»p' iilja tudi na deželo. 1152 Restavracija „Alia Stazione4 TRST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najugoc-nejSa restavracija za potnike in za meščane, ker je 1 bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjei te užita po leti na obširnem prostoru pod nebonc svež irak. — Toči se ie vrstno pivo in vino I. vrste. Izborno briSko vino. Furlansko in istrsko za dom ! po stot. liter. DomaČa kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton Andrijacčič, bivši vratar Ho tela Balkan. 1152 Kje se dobi ? prnu! rlocl sladkor 40'„ stetikelil od belega??? Fri (MIGU, ulica i Bioranni st 8. ATIA Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske In Preradovičeve ulice. ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU. Elini domači zaramalii zafoi. Ustanovljena leta 1884 Glavno zastopstvo s Ljubljana, Novlsad, Osjek, Reka, Sarajevo, Podružnica: v Trstu, Via del Lavatoio št. L II. nad, ---Telefon 25-94 --- Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I) Eia življenje 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrt^ 2) Zavarovanje dote. 3) Zavarovanje 2ivljenske rente. 2) Proti škodi po požaru 1) Zavarovanje zgradb (hi5, gospodarskih zgradb in tovaren, 2) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodaj al nizkega blaga gospodarskih strojev, blaga itd, 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (ž'ta, sena itd.) 3) Zavarovanje steklenih iip. Zadružno imetje v vseh delih znaša . K3013. 3336 Letni dohodek premije s pristojbinami . , , , . it 7/ff'.£< 7Tf» Izplačane Škode...................KrifJJI?£6 Sposobni posredovalci in akviziterjl se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natanjineje Informacije daje PoJTUŽIliCa „CTOatlafi" W, ^ M LSTatOlO St 1. E S. in glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (Tvrdka Kmet In Sllvar) Zastopnika za Goriško s sedežem v Gorici sta Franc Perko vvte dtUm r scuola agraria 6 in D. Gllčvert, ul. BertoHnl 20 | Pozor i Opoldne m zvečer abonement. Zefo ugodne. Izborna kuhinja lp Bsdjejavliko pi* e (brez glavobola). Zmerna cene. RESTAVRACIJA-HOTEL BALKAN (Srdr) 1