Stsv. 315
V Trstu, v torek 18. novembra tS19
Letnik XIV!
Izhr.te vsak dan. u<li ob nedcijsh ta peaznlUh. zjtaraj. - l&edniStvoi uflca ; «v F.*-*ušk* Ast&ega ftrv. 20, L nadstropje. — Doptsi naj m poHTJajo nr«d-pdStvu. — N^f'ankirtina pisma ae ne «peejemah* »okoptel se n« vračajo. — Izdajatelj in odgovorni crodnik Štefan Godina. — Lastnik konsarcij Hsta Edinosti — Tisk tiskarne EdiaotL — Naročnina ***** na anesee t, 3 —, pol leta L 18— in celo leto L 36 -. - Telefon medniitva lo upravo fltev. 11-57.
\J
Posamezne Številke v Trsta in okolki po 10 stotlnk. — Oglasi se računajo V iirukosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov nun po 20 stoU osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarniii zavodov mui po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejemi inseraini oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in lnseratni oddelek se nahajala v Trstu, uL sv. Fiao&ika As. 2&
(z Jugoslavije.
Preureditev kabineta.
BELGRAD, 16. Vprašanje preureditve kabineta bo urejena v nekaterih dneh. zastopnik Črnogorcev bo vstopil v kabinet S prisoje Piletič kt>t minister zdravstva. Kot drugi kandidatje se imenujejo za kabinet Košta Stojanovič, radikalni disident, hrvatski ban dr. Paleček in Vaje Marinkovič. V par-lamentarnih krogih se govori, da se parlament ne skliče še nekaj časa.
Dr. Angielinović odpotoval v Pariz.
ZAGREB, 16. Narodni poslanec dr. Angje-linovič je odpotoval v Pariz, kjer se pridruži parlamentarni komisiji, ki se nahaja v Parizu radi vprašanja naših zasedenih ozemelj.
Izvažanje tujega denarja Iz kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
BELGRAD, 16. Na četrtkovi seji ministrskega sveta se je sklenilo, da se zabrani izvoz tuje valute iz jugoslovanskega kraljestva. Nihče ne bo smel iznesti več kakor 1000 frankov francoske ali švicarske veljave, 100 dolarjev ali 30 funtov šterlingov. Izvoz zlata in srebra je popolnoma prepovedan. Ta prepoved stopi v veljavo takoj. Carinske oblasti dote potrebna navodila.
Nadalje se je v ministrskem svetu razpravljalo o draginji. Minister za prehrano in obnovo zemlje Bukšeg je dobil kredit 50 milijonov dinarjev, da nakupi potrebna živila za ljudi in za boj proti draginji.
Razim tega se je na seji ministrskega sveta sklenilo, da se v Novem Sadu ustanovi prizivno sodišče.
Ustanovitev industrijsko-obrtnega muzeja.
BELGRAD, 16. V ministrstvu za trgovino in industrijo so izdelali nov načrt za ustanovitev državnega industrijsko-obrtnega muzeja.
Časnikarski kongres v Zagrebu.
ZAGREB, 16. Danes se je otvoril v Zagrebu zelo številno obiskani jugoslovanski časnikarski kongres. Kongres je otvoril v palači hrvatskega zbora predsednik hrvatske Časnikarske zveze Schlegl, ki se je spominjal v vojni padlih časnikarjev in nato pozdravil navzočega bana dr. Palečka, zagrebškega poveljnika generala Matica, župana dr. Srkulja, rektora zagrebškega vseučilišča in nato zastopnika češkoslovaške in poljske republike, zastopnika češkoslovaškega tiska in navzoče ruske časnikarje. Nato je bil izvoljen za predsednika urednik belgrajske »Epohe« Savčić, ki je pojasnil namen tega kongresa in naloge jugoslovanskega časnikarstva. Naglašal je, da je bil Zagreb vedno središče jugoslovanske kulture in svobodnega gibanja. Izrazrl je željo, da bi bil vsak državljan prežet misli narodnega edinstva.
Govoril je nato ban dr. Paleček, ki je pozdravil kongres v »imenu jugoslovanske vlade. G<xvoril je o razmerju med vlado in tiskom f in naglašal, da ima vlada vedno pred očmi državni blagor, ko nastopa proti ra-zdirajočim ; elementom, ker svoboda je bila kupljena s krvjo.
Dr. Srkulj je pozdravil kongres v imenu
mesta Zagreba.
Z?®toonik češkoslovaške republike dr. Ma-haček je prečital pozdrav češkega poslanika Kaline, ki omeaja preganjanja in interna-oiie slovanskih časnikarjev, ki so umirali za domovino v zaporih in na bojiščih. Toda ideali so zmagali, in časnikarji stoje tukaj, polni odločnosti in želie nadaljnjega dela. »Žel:.rr>o,« zaključuje Kalinov pozdrav, »tesno sodelovanje češk oslovaškega in jugoslovanskega časnikarstva. Poamjamo vam bratsko desnico, stisnite jq kot bratje!«
V imenu deputacije Čeških časnikarjev je pozdravrl kongres urednik Prokop ^Vavrinek, ki je tudi naglašal potrebo skupnega dela.
Govorili so razni drugi govorniki, med temi dr. Maranovič in dalmatinski časnikar Hugo Werk.
Končno je govoril Benin rz Banata, ki je nagla šal važnost Banata za Jugoslavijo. Po preči tanju pozdravnih brzojavk domačih in ino-
končano, smemo o tem poročati. Cenzura |e pač kakor D'Annunzio: ne veš, kaj hoče... Prinašamo torej vesti o novi D'Aimunzijadi
danes.
SPLIT, 16. Kolikor je znano dosedaj o za-
drskem puču, se je oddelek D'Anmmzijevih čet z Reke predvčerajšnjim izkrcal nedaleč od Zadra in prišel peš v mesto. Podrobnosti še niso znane. Stališče podadmirala Milla ni
jasno.
Od predvčerajšnjega dne ni prišel semkaj noben parnik iz Zadra. Splitski Italijani trde, da D'Annunzijeve čete prekoračijo demarkacijsko črto.
BAKAR, 15. Predvčerajšnjim ponoči se je odpeljal D'Annunzio s tremi malimi torpedov-kami v Zadar. Na Reko je prišla vest, da je D'Annunzio osvojil Zadar in izvršil stvar na isti način kakor na Reki. Danes ob deveti uri so reški Italijanaši pričakovali na pomolu Adamich D'Annunzijeva povratka.
SPLIT, 15. Vest o puču v Zadru se potrjuje. Podrobnosti še niso znane. Ne ve se, so U dospele na Reko čete D'Annunzija, ali .pa nove redovite italijanske čete, oziroma, »o se li polastile mesta morebiti čete, ki so se sestavile v Zadru iz legijonarjev in vojakov okupacijske posadke. D'Annunzio dosedaj Se ni dospel v Zadar.
pogodbe z inozemstvo® v poslednjem letu 1,261.636 stotov, med temi v Francijo 400.300, zaradi pomankanja vagonov se je izvedlo le 600.000 stotov.
Češkoslovaška podružnica komisije za inozemsko trgovino.
PRAGA, 16. Kakor se čuje, bo vlada ustanovila v Berolinu ekspozituro komisije -za inozemsko trgovino.
Brazilijanska delegata v Pragi.
PRAGA, 16. Semkaj sta došla dva brazilijanska delegata, da proučita čehoslovaške razmere ter da uvedeta potrebne zveze za uvoz in izvoz.
Povišanje obrestne mere.
PRAGA, 16. Za bankami so tudi hranilnice povišale obrestno mero. Na včerajšnjem posvetovanju zveze hranilnic se je sklenilo, priporočiti hranilnicam, na od 1. januarja 1920 obrestujejo vložke splolno s tremi odstotki, pri devetdesetdnevni odpovedbi s	in pri
poluletni odpovedbi s 3 K 95.
zaslugah gospoda Hoowerja, ki je poslal prve transporte tkanin. Tovarne v Locku lahko obskrbe v enem mesecu vso poljsko vojsko z oblekami. Paderevvski je govoril o resoluciji, ki jo je ukrenila vlada proti vsem ve-ri ž ni kom in proti onim, ki se dajejo podkupovati z denarjem; slični zločinci zapadejo smrtni kazni, njihovo imetje pa zapleni vlada.
Poljska — je rekel predsednik — ne gre ne na desno ne na levo; ona hodri po ravni poti in jemlje z obeh nasprotnih strani vse elemente, ki so koristni plodonosnemu delu in napredku, udejstvujoČ na ta način veliko politično idejo, po kateri je postala Poljska v 18. stoletju vir velikih kulturnih načel, ki se izražajo v ustavi od 3. majnika 1772. Nikak-šne revolucije torej, nikakšne reakcije, temveč svobodno evolucijo. Vlada se drži Tolstojevega sistema in bo nadalje skušala potlačiti na najodločnejši način vsak pojav anarhije. Blagostanje dežele zahteva, da vlada vlada in da ne bo vladana; dežela hoče, naj se vlada ne boji nikakršnega terorizma.
Ljudsko glasovanje v osvobojenih krajih.
VARŠAVA, 16. (S.) Pilsudski je sporočil
parlamentarni komisiji za zunanje vojaške in
civilne zadeve, da se bo vršilo ljudsko glasovi____•	i.__"L _____i__:__:u „J KAilSot^i Lf rvv
oklic, s katerim zanika pravica do ustavitve dela. Ako izbruhne stavka, se ustanovi v Saarbriickcnu posebno sodišče, ki bo imelo dalekosežna pooblastila za kaznovanje delavcev, ki bi se pregrešili proti tej naredbi.
Nemčija odda 90.000 molznih krav.
BEROLIN, 16. Minister za državno gospodarstvo naznanja, da se je potom ustnih pogajanj doseglo, da odda Nemčija namesto 140.000 molznih krav, kakor veleva mirovna pogodba, le 90.000.
IZ RUSU2.
General Judenič odstopil.
LONDON, 17. (S.) »Daily Maylu« poročajo;vanje v krajih osvobojenih od boljševikov vz Helsingforsa: General Judenič, poveljnik j prihodnjega januarja. Vojaški položaj ne do-severozapadnih ruskih vojsk, je odstopil. Nje- voljuje, da bi se moglo izvršiti glasovanje
SPLIT, 16. Dne 10. t. m. je bil v Šibeniku pogreb odličnega meščana Nikole Pavasovi-ča. Pogreba se je udeležila velika množica občinstva. Ker je bil pokojni član Sokola, je bilo društvo v zmislu društvenih pravil zastopano po 4 Sokolih.
iz cehoslovaSke.
Seja vladne koalicije.
PRAGA, 16. (S.) Uradno poročilo pravi, da je imela vladna koalicija snoči ob prisotnosti vladnih članov sejo, v kateri je ministrski predsednik Tusar podrobno pojasnil položaj. Po razpravi o vseh spornih točkah programa in taktike je bilo sklenjeno, da se podvržejo vse stranke koalicije načelu zveze« katero zahteva skupni državni interes.
Češkoslovaška trgovinska pogodba z Italijo.
PRAGA, 16. O novi čehoslovaški trgovinski pogodbi z Italijo pišejo »Narodni Listy*, da so pogajanja zadela na težkoče, ker bi veljale pri izvozu v Italijo iste carinske postavke, kakor za Nemško Avstrijo, ne pa znižani tarif, kakor za Francosko in Jugoslavijo.
Češkoslovaško državno posojilo.
PRAGA, 16. »Venkov« poroča, da je čeho-slovaško državno posojilo, ki se podpisuje še
zemskih časnikarskih zvez se je kongres «"|na<iaijCf doseglo pravkar 800 milijonov
ključi!
Popoldne se je razpravljalo o notrarnih zadevah kongresa. Zvečer se je vršila svečasost v društvenih prostorih »Kola«.
Nova D'Annunzijada.
Ze v petek se je raznesel glas o neki novi D'Annunzijevi pustolovščini, ki je pa nismo mogli priobčiti, ker nam je poslala slavna cenzura svoj veto. Sele danes, ko je že vse
PODLISTEK
Za stara pra»d9.
m
Avgust Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
»Pojdi od tuf« je zakričal Tahi, -hvali Boga. da si živ! Pot pod noge!« — Bedni kmet «e je priklonil, pogledal še enkrat na belega konjiča in odšel povešene glave. Sedaj se je približala Tahu žena z detetom. — »Miloši vaša« — je komaj izpregovorila v silnem joku.
»Daj, Gavro, še enkrat ga poženi preko dvorišča!« — je zakUcal Tahi, kakor bi ne
»iišal žene.
Mladenič je poletel kot besen, a žena je ponovila:
»Milost vaša!.....«
»Kaj je? Kdo si?« je vprašal Tahi.z
•Marušička sem iz Zaprešiča.« »In?«
»Vali jsJUuJe ma mi odvzeli nai« nraguUro.«
Posojilo za uvažanje iz nizozemskih kolonij.
PRAGA, 16. »Tribuna« piše, da so pridobili severnočeski industrijalci kredit poldrugega milijona nizozemskih goldinarjev v svrho uvoza bombaža iz holandskih kolonij.
Pogodbe z i izvaža je sladkorja.
PRAGA, 16. Po izvestju družbe za izvoz sladkorja so znašale čehoslovaške sladkorne
g ovo mesto je prevzel general La Donnei-, poveljnik estonske vojske.
Kolčakova armada v razsulu.
BEROLIN, 16. Amsterdamska brzojavka, .ki jo prinaša »Abend«, se poroča iz Helsingforsa, da se položaj Kolčakove armade zelo hitro bliža razsulu. Kljub neštevilnim smrtnim kaznim obstaja disciplina samo še po imenu. Dezertacije se množijo vedno bolj in vojaki mislijo samo na to, kako bi se dali ujeti. Vsi izjavljajo, da padec Omska pomenja Kolčakov konec. Vsled napredovanja rdečih čet je osupel tudi častniški z;bor. Upor ustašev je Kolčak kruto zatrl, vendar pa se gibanje proti Kolčaku Širi vedno bolj.
Denjildnovo umikanje.
DUNAJ, 16. Ukrajinski tiskovni urad javlja v brezžični brzojavki iz Kameneca Po-dolskega: Denjikin je odredil izpraznitev Kijeva. Velikoruski prostovoljci v bližini Kijeva so v nevzdržnem položaju in so izgubili vse važne železniške postaje. Boljševiki stoje v polukrogu, ki sega do Faustova. južnozapadno od Kijeva. Ukrajinski uporniki se bližajo od vzhoda Kijevu in so prekinili železniško zvezo med Kijevom in operacijskim oporiščem pri Pol tavi. Edina pot za umik Denjikina iz Kijeva je Dnjepr, na čigar bregih stoje uporniki atamana Zelenega. Ti uporniki so zasedli kraja Kanev in Cerkas, ki stojita južno od Kijeva neposredno ob reki.
Boljševiško-turška zveza?
LONDON, 16. Mustafa Kemal paša, vodja turških nacijonalistov, je poslal Lenjinu spomenico, v kateri mu predlaga, naj sklene a Turčijo zvezo.
b Poljsko.
Govor ministrskega predsednika Paderew-skega.
VARŠAVA, 16. (S.) Predsednik ministrskega sveta Paderewski je imel v državnem zboru govor, v katerem je rekel, da je konferenca naredila krivico političnim okrajem Spitza in Orawe s tem, da jim odreka pravico do samoodločbe; oo upa, da se ta krivica poravna. Izjavil je svečano, da ne bosta ne on ne Dmowsk£, drugi delegat na mirovni konferenci, privolila, da bi se podpisala pogodba, ki ne priznava poljski republiki pravic na vzhodno Galicijo. Rekel je, da je sporazum z neodgovorno boljševiško vlado nemogoč; Poljska pozdravi z radostjo Ruadjo, ki se preporodi k novemu življenju svobode in pravice in ki bo vredna, da se udeleži kot članica zveze narodov. Paderewski je nato izrazil hvaležnost Poljske napram zavezniškim državam in se zahvalil poljskim izseljencem v Ameriki za prostovoljno pomoč, ki so jo 12-kazali materi-domovini. Izjavil je, da je Poljska uradno priznala Letiško, Estonsko in Finsko kot neodvisne države, in izrazil željo za mirne in prijateljske odnošaje s Češkoslovaško; glede Litve, napram kateri goji Poljska vedno" bratska čustva, je rekel Paderewski, da je s to deželo nemogoč vsak sporazum, dokler bodo vladali proti Poljski sovražni vplivi n dokler bodo tam gospodarile tuje čete, ki ;majo tajinstvene stike s taribsko vlado. Pa-'erewski je nato govoril o notranjih problemih in vzpodbujal vse sloje v delu. Poljska industrija — je rekel — je postala velika po
»Imaš maivje skrbi,« se je zasmejal Tahi.* »Udri Gavro!«
»Ali lačna sem, gola in bosa, bilo je vse, kar imam.«
»Tvoje? Kaj tvoje? Nič ni tvojega. A, se daj vem! Zahteva se " pitani vol od gospe Uršule.«
V tem hipu se je zaletel Gavro profl me stu, kjer je stala žena in malo da je ni pre vrnil z detetom vred, ali, nenadoma je priskočil Gubec, prijel konja za uzdo, žena pa se je odvlekla jokaje. Konj se je ustavil, stari Tahi je osupnil in pogledal kmeta.
»Kdo si ti?« je vprašal Tahi.
»Matija Gubec,« je odgovoril kmet mirno, ali odločno.
Gospodar je ošinil Gubca z očesom.
»Gubec? Gubec?« je vprašaL »Da, dal Ti si iz zgornje Stubice, ni res?«
»Sem, vaša milost.«
»Tisti krivi prorok, tisti kmetski bog,« je pristavil gospodar porogljivo, »moj kmet«.
»Kmet gospoščme Stubiške,« je odvrnil Gubec mirno.
Kai zahtevaš, redki tfost. kako milost?« ie
vprašal Tahi, »ohol si, čujem; nisem te še videl.«
»Nisem prišel prosit milosti« je nadaljeval kmet, »temveč pravice.«
»Kmet in pravo?« se je začudil Tahi.
»Da mMost vaša, doznal sem, da vaša milost vpisuje naše mladeniče v konjenike.«
»Da, pa kaj potem«? »Čujem, da je vpisan tudi An dro Mogaić iz StiAice, sin moje sestre.«
»A, da, Mogaić! Je!« se je spomnil Tahi.
»Ali, Gjuro je svobodnjak,« je rekel Gubec, ni vezan, da bi šel v kako bansko vojsko, pa se sedaj ženi.«
»Kaj vse to tebe briga?«
»Ujec sem mu mesto očeta in matere! Skrbnik sem mu ter sem prtfel opomnit vaše gospostvo.«
»Kai svobodnjak!« se je otresel Tahi, »briga me. z menoj pojde v konjenike! Ne sme se ženiti. Sedaj veš. Mora s menoj. Malopridnež je, v hiši dela prepir.«
»Svoboden Človek f*,« je odvrnil Gubec mirno, »ni prietljea v vojake, more ee ženiti.«
(Dabe.)
poprej.
Poljska žel! premirje.
NAUEN, 16. Iz Varšave poročajo preko Anglije, da namerava poljska vlada pozvati vse vojskujoče se stranke ruske, naj ustavijo sovražnosti dne 25. novembra, in naj se dne 15. decembra v Varšavi prično splošna mi rovna posvetovanja, katerih naj bi se udele žili tudi zastopniki velesil.
Boji z boljševiki.
VARŠAVA, 16. (S.) Poročilo poljskega vrhovnega štaba pravi: Boljševiška fronta. Na celi črti se vrše boji med predstražami. Oklopni vlak, ki je obstreljeval naše predstraže pri Polotu, je prisilil topovski ogenj na umik.
Volinska fronta. Ponovni boljševiški srditr napadi proti Jemilczynu so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnika.
Kz Ma^ars e.
Kortyjeve čete v Budimpešti.
BASEL, 16. (S.) Iz Budimpešte poročajo Madžarske narodne čete z admiralom Horty-jem na čelu so v so.bo'to svečano vkorakale. Župan Body je sprejel admirala na Gellerto-vem trgu. Horty je imel govor na trgu pred parlamentom, kjer so bili zbrani vladni člani s Friedrichom, ki je odgovoril na admiralove besede. Kardinal Csernoch je obhajal na trgu božjo službo in blagoslovil čete in zastavo.
BUDIMPEŠTA, 16. Danes predpoldne je narodna vojska z vrhovnim poveljnikom Hor-tyjem na čelu vkorakala v glavno mesto. Na Gellertovem trgu jo je pozdravil župan Hody z nagovorom. Vrhovni poveljnik Horty mu je odgovarjal. Vojska je nato šla med gostim Špalirjem ljudstva na trg pred parlamentom, kjer je imel govor ministrski predsednik Frie-drich. Horty je odgovoril, da revolucija narodu ne samo da ni prinesla niti svobode, niti pravic niti kruha, temveč tudi ne zaželjenega miru. Ker je razdejanje tako dolgo trajalo, bo tudi obnova trajala dolgo. Da se ta doba skrajša, se morajo vsi ogrski patrijoti združiti v interesu enega svetega cilja, Čegar dva stebra sta narodna misel in krščanska morala. Madžarski primas Csernoch je vršil slavnostno službo božjo, na kar je vrhovni poveljnik Horty izročil vojski zastavo, ki so jo darovale madžarske žene. Ko je primas Csernoch blagoslovil zastavo in čete, je operni zbor zapel madžarsko narodno himno. Odposlanci posameznih županij so darovali cvetlične šopke, zasedene županije pa šopke z žalnim trakom. Na koncu slavnosti je bilo defiliranje čet.
Pogany aretiran.
DUNAJ, 16. Iz Kapošvara javljajo: Častniška patrola je prijela tu bivšega ljudskega poverjenika in poveljnika rdeče vojske Poga-nyja. Pogany je pobegnil iz Karlsteina v Nižji Avstriji, kjer je bil interniran. Odpeljali ga bodo v Budimpešio.
ti A'j5trl}3.
Ustanovitev mejne komisije.
DUNAJ. 16. V področju državnega urada za zunanje posle se je ustanovila osrednja mejna komisija, ki ima pripraviti vse potrebno, da se avstrijske meje končnoveljavno urede, kakor predpisuje saintgermainska mirovna pogodba, in da se ta ureditev v sporazumu z državnimi uradi, ki so v njej zastopani, dejanski izvede.
Zapleni lev goriva.
DUNAJ, 16. »Wiener Mittagspost« poroča, da bo vlada v najkrajšem času zaplenila vse zaloge drv. Ravnotako se baje zapleni tudi premog.
Iz Komna.
Otvoritev osebnega prometa ▼ HemČijL
BEROLIN, 17. Kakor poročajo listi, se je baje osebni promet v Nemčiji zopet otvoril.
Vprašanje nemške valute.
BEROLIN, 16. Poslanec dr. Riesser je stavil v nemški narodni skupščini predlog, v katerem zahteva od vlade obvestila, ali je pripravljena začeti mednarodna pogajanja v svrho saniranja nemške valute, češ da se da to doseči za Nemčijo kakor za ves »vet le potom mednarodnih pogajanj.
Sodišče za delavca. FRANKOBROD OB MENI, 16. Kakor poroča »Frankfurter Zeitung« iz Saarbruckena, je vrhovni vojaški upravitelj saarskega ozemlja, general Andlauer, izdal na prebivalstvo
Vprašanje svobode bivšega nemškega cesarja-
AMSTERDAM, 16. »Pressinformation« doznava, da je nizozemska vlada sklenila, opustiti nadzorovanje nemškega prestolonaslednika in razveljavi omejitve, tičoče se svobode bivšega nemškega cesarja.
Mirovna konferenca.
Povabilo vladi Srbov, Hrvatov in Slovcnccv, naj podpiše saintgermainsko pogodbo.
PARIZ, 16. (S.) Vrhovni svet se je sestal danes zjutraj v ministrstvu za zunanje zadeve pod Clemenceaujevim predsedstvom. Razpravljalo se je o raznih poročilih o položaju na Madžarskem, toda do kakega sklepa ni prišlo.
Nato je bilo sklenjeno, da se odvedejo ladje za prevažanje petroleja, ka jih je pred kratkim izročila Nemčija, v pristanišče Firth of Fort in da se postavijo pod angleško nadzorstvo.
Vrhovni svet je končno sklenil, povatbiU vlado Srbov, Hrvatov in Slovencev, da podpiše enočasno saintgermainsko pogodbo in finančna dogovor, ki se priloži tej pogodbi.
Jutri <se vrhovni svet zopet sestane.
Iz Franc;Je.
Izid volitev v Franciji.
PARIZ, 17. (S.) Longueova lista v IV. senn-skem volilnem okraju dobila 889.900, lista narodnega bloka pa 1,315.725 glasov. Poznani izidi v okraju spodnjega Porenja so dali 234.281 glasov socijalistom, 57.180 glasov republikancem in radikalcem in 322.528 glasov republikanski zvezi. V Cirondi ima lista republikanske zveze pretežno večino glasov.
PARIZ, 17. (S.) Ob 11 so poročali dopisniki agencije »Havas« naslednje izide volitevi Izvoljenih je: od radikalnih socijalistov 20 prejšnjih in 15 novih, skupno 35; od levih republikancev 24 prejšnjih in 30 novih, skupno 54; od radikalcev 8 prejšnjih in 15 novih, skupno 23; od republiknnskih socijalistov 6 prejšnjih in 3 novi, skupno 9; od zedinjenih socijalistov 9 prejšnjih in 6 novih, skupno 15; od raprednjakov 13 prejšnjih in 18 novih, skupno 31; od liberalne stranke 5 prejšnjih in 20 novih, skupno 25; od konservativcev 5 prejšnjih in 9 novtih, skupno 14. Skupno število izvoljenih poslancev je 206.
Levi republikanci dobe 13 most, a izgube 7, raHikalci dobe 13 mest, a izgube 6, radikalni socijalisti so pridobili 4 mesta a izgubili 36, republikanski socijalisti so pridobili 13 mest, * izgubili 7, zedinjeni socijalisti so pridobili 3 mesta, a izgubili 19, napredni republikanci so pridobili 17 mest, liberalna zveza je pridobila 17 mest, konservativci so pridobili 5 mest, a •izgubili 4. Med izvoljenimi osebnostmi se nahajajo: minister za mornarico Leygues, podtajnik za trgovinsko mornarico Cels della Lot et Oironne, Albert Thomas, zopet izvoljen v Parnu, Dechanel v Eureju in Loireju, minister za kolonije Simon, zopet Szvol^en v Tari, podtajnik za demobilizacijo Dechampo v Ileju in Illineju. Med neizvoljenci se nahaja bivši minister za pravosodje Cruppi, enotni socijalist, Pedouche, neodvisni socijalist, Vio-lette i. dr.
PARIZ, 17. V oficijelnih krogih se smatra, da izgube katoliki 7 ali 8 mest v prid liberalcem in socijalistom. Število katoliških poslancev se baje zniža od 99 na 84.
Stavke v Ameriki.
NEW YORK, 16. Okoli 4000 delavcev strojne in kovinske industrije v vsej deželi je zagrozilo s stavko, ako sprejme kongres proti stavkam naperjene predloge in prisilna delavska razsodišča.
Iz Italije.
Pogovori med Nittijein in Tittonijem.
RIM, 16. Tudi danes sta imela Nitti in Tit-toni dolge razgovore o položaju, ki je nastal radi določitve najvažnejših jadranskih vprašanj. Danes zjutraj je amel ministrski predsednik kmalu po svojem prihodu v palačo Braschi s podtajnikom za zunanje zadeve grofom Sforzo pogovor, ki je trajal približno pol ure. Ob 10 je p-išel v ministrstvo za notranje zadeve general i>adoglio, kateri je takoj stopil v kabinet ministrskega predsednika. Nitti-jev pogovor z Badogliom je trajal približno X ure. Ob 17 sta šla poveljnik vrhovnega štaba italijanske vojske general Diaz in general Badoglio k Tittoniju, s katerim sta imela zelo dolg pogovor.
Volitve v Italiji.
RIM, 17. (S.) Volilni okraj Rim: lista s pe-terožarno zvezdo 16.619 glasov, Hsta s križem na ščitu 18.202 glasa, lista z rimskim orlom 10.127 glasov, lista s srpom in kladivom 17.814, lista s čelado, lopato in krampom 1796.
Volilni okraj Jakm, Pesaro, Urbino (91 odsekov): lista s križem na ščitu 4901 glas, lista s klasom 4278 glasov, lista s plugom 4?61 glasov, lista s srpom in kladivom 6658 glasov, spornih in nedoločenih glasov 267.
Volilni okraj Noia (23 odsekov): lista s pe-terožarno zvezdo 319, lista s sekiro 6, lista z grozdom 1615, lista z zmajem 2, lista s srpom in kladivom 57, lista s klasom 235, lista z zastavo 1530, Ksta z lopato 52, lista s križem na ščitu 470.
« HS*
V 7tM,
O.
M*
TsBUri ia f«oio {odeek 226* ImUt * oeratf K83	SfU « čelado 5787, Sata •
%ri£«* M «977. ihte s ^igođi IU40
— Podrobfcejta pOr-Ofirt* o tedu vofctev j *Mo Mvtd« Mir jutri, — Prfcp. »»red.
Gftke raaedfe« v Epirtt.
ATENE. 16. {S.) Vsled grško-itaHjaitfkega i »poraztuue $o grike čeie začele zasedati 1 verni Epir. V Riveri »in Orfam?d»u je izka-sala italijanska stotnika vojaške časti, a takoj oato 60 te italijanske tete umeknil«. Prebi-valstvo je sprejelo grške čete z nav<tuieiTjem. j GrSke in itaKjarake oblasti so dale ob tej j priliki dokaze vzajemne prisrčnosti.
V razmltiM.
{jDopiS.)
Stikitk^r sem rudi jaz, pr«as iiATmlne stranke. Svo^e	imam in primerno urciain svoje
oc&tfćro mfcHenfe svoje jmsfci>anle. PHsezam na narodbo načelo, ker to ie načeto pravičnosti m mfcosti eoeđincev: načeto socijalne prarvjtowtL i>e tada*. če je	drrsepe* enakovrednost e
narodi, morejo ttvdi njegovi čbjii pestati enakovredni članom timgfo narodov. To <e moja poetična vera. ki t* ostsoam vedno zvest kot 4*n svojega narodu hi kot Človek, hrepeneč po črtrfalmcm red«, ki zagotovi primerno mesto »n ▼redno fiviienie vsem plastem Karaj*.
ikiločen vKamk^r, aii hladne krvi: ne poznam ieaatizmaL Uho nrt je odprio tudi za drugačna ♦noensia. SpoSluiem fud» dra-ga^na «ver>enVa.
ttladno m brez srrankarj&e strasti zasledujem n^K sedanjo polemiko med Edmc^tjo* in scci-jaini.m demokrati. Tehtam arciimentc z obeh «trs«i. Ta mota treuwst mi n-areknje nnstednie Ibesede. Ne nariejam svijena nabrana litkomur m todi ne pričakujem, da bi mi odkrito pritrdili tisti, na katere oestovijem t* besede z, ozirom na <*T>eajetM> polemiko. Ne izrekam nikake sedbe o -tono *e polemike m tudi osebe puščam na strani.
Govorim na n*4ov na$«h socija'nrft »demokratov, proseč tih, nai razmika!!©- Ova argitnrenia — pravzaprav: očitanji — ki sta «e »vetjavijaka od sociMnodemokratične strani in ki ju moram odkloniti.	.	.
Na račun ^ovensicega nacMouaiizma se mo očitani tistega znanega političnega gesla: »Vse za vero, dom, cesarja'! Socijalni demokratje hočejo
—	če prav razumem — očitati etovenskemu na-CRorafizm«, in s tem našemu narodu, da se ie *avdixsevat za svoje fcrinosre wi Hm prisesral zvestobo. da >e torej M*pčevsfce*a in rebskera duKi V prvo bi odgovoril: da omenjeno geslo «h fctfo «esk> naroda, ampak le ene stranke, pa t>3o todr davne. Druga stranka }e imeta, drugačno vesk>, ki f^e je zelo bUžr.lo ideologiji socijalne de-mokraćne: Vse za narod, onriko in svobodo! V dr«;o pa naj bi soc«?aki! deinokratje ovaievaK rid hna vsak narod svojo zgodovino, da mora prebiti svoj politični proces Ni naroda, ki b» ne *me4 v svoH egodovini ti*di terrmib strani. R-adi lega pa se mu ni treba sramovati in nihče nima prarloe, An H temu narodu 4e pr-zneje. ko Je po-
<b*«ačen. radi tistih .?»mot "m greben odrekal mesto med narodi, ki ga je vreden m mu gre v svObodnosti po načelu narodne, politične m soel-i^lse pravičnosti. Kar »e bMo. je bilo; in kdor je blase voi-e. se k radu* na tem, da Je postaJo drttgdće. SociiaUli demokraiie naj b» u vaze vab večno resnico, da je tako. kakor vsak o!ovek, tudi vnafc rusrcJ v posameznih dobah svoje zgodovine prodok t razmer h» časov, v katerfh jte živel! Saj ^ dejstvo, neoporečno dejstvo, da se v td vojni
—	torei v dob« oovih kkfj. kulturnega in pHit*č-«e«a napredka — nI »e skvrankt narod v bivši
o*arbi$i, marveč da so vsi naredi in vse stranke _ ne rzvzemši ne kai»»enov in ne sociiainth demokratov — izvrševali dve tretjini tistega inkri-nrin»rane«a ge-da: ^ dom. ce^ar-ia! Ne radi, proti svoiemu srcu. o tem sem uverien. Toda vendar dejanski. Saj so š4i v^i pod oro/je! Pokori so se razmeram, — Kako naj bi b£o to le slovenskemu narodu, in edino temu. v nersbnren greti, večen medež, ra-^i katerega na: N se pcfco-rii vse večne čase — brezpraven in fzkfeičen *xJ dobrin narodne m pcJitične svobode?! Soci--afni devnokratje naj razmišlja:/)! Morda pridejo do rzpoznanja, kako krivičnost vsehnje rečeno o-Citanje na škodo n^bovega lastnega naroda!!
Druga krivica f* v pavšalnih n:.oad*h na sIo%-e!»-vki oacijonalizem, ki naj bi tr-t krtvec na vsemu Razsoden pofctik, ki hoče- dobro, mori pop-ej, nego izpre^ovori be edo, — če bi bite tnd» stvarno ot*avičena — dobro premisliti, kak vtis da napravi »n kako da bodo njegovo besedo tolmačili dragi, posebno pa nasprotniki tistega dobrega, ki je hoče on!l Ce bi socijalni demokratje obsojali le politiko ia metode narodnega vodstva v Trstu, ali pa pisavo urednikov v n'egovem gla-
_ ev^obodno jim! Pravico imajo .:o tesa, S
tem pa. da obsvpJjejo z najhujšimi očitki slovenski nacijonalizem sploh, in izreknpo o nem zanić-sodbo, zadev!ie4o v resnici stvar svojega naroda! To je voda na mlin nasprotnikov, posebno pa na mSn drug< rcdne^i. voievitega, aa-r»>tki sovražnega — nacHonatena!!! Ta ne izrab-njihovih očakov le proti edovenskenut narodnemu \x:^-stvTJ, ne le proti kakemu listu, temveč proti narod«, njegovim stremUcojem in «egovini pravicam!!
GovorH sem »sine ira et stirdio^, brez vsake** strankarskega nasprotstva: le kot r\res« ein svojega irereda, žcieč mu. da pride do vsega, kar mu ^rre v imenu politične, narodne in socijahie pravičnosti. Naše sfnvenske socnaJoe demokrate prosim: razmišljajte!
Domače vesti.
Imenovale novega Škota v Trstn. 2e nekotiko
<asa stm te je govorilo in pisa!o, da bo moral mons*gnor Andrej Kariin zapustiti tržaško Škofi;o, in da pride na rije sovo mesto monsignor Angelo BartoJom.si, ki "k5 WI Prej škof na bojnem pol}«. Sedaj prhala uradna vest od svete stol'ce. ki pra\-i, da « monsignor Andrej Karlm premeSčer. v tMuJarno škofijo Tem»<ci\o<?) in imenovan za »r^sieiita pri papeževem prestolu. — Koga je ta vest presenetila? Nas gotovo ne, ker smo že vajeni, da se gode tuci nai ne verjetnejše reči. in ker vemo, da ie Vafka« v... Rinm. Ali naj govorimo Še več? Zaka-? Saj govori že dejstvo samo zadosti in -preveč. Izraziti s« upamo eno farno željo: naj bi to dejstvo odprlo slepcem oči!
Nekaj za tržaške socijaine de.nokrate. Povodom obletnice nemško-avstrijske republike je državni kancelar dr. Renner v ministrskem svetu izvajal: »Dasi je sedan j kabinet tretji, odkar obstoji republika, }e vendar ostai enak v svoji politični sestavi in v ovojem programu. V tem letu je kabinet izvršH nedcgtedno de'o. Moči za to mu ;e daialo dejstvo, da je to kabinet poverjenikov m>fstva, sloneč na zaupanju ljudskega zastopa in s tem vsega ljudstva. To Tpupanje ga je edino usposobilo, da « je na esrf štreni uprl komunističnemu gibanju in silnim voanfkn za-pletkam ter da ie dovede! republiko do trenutka, ko ie tklenjen mir in zasotovfcen obstanek države. Za-
HtsM va *k	M *M OMM <M|-
vvCjo odsovorsoal. SpmejeH «*o dofenont, da delo ovejesa dneva ta akri>	moči neomejeno po-
•rečatn* Hudslvu ter obi»ubtH«M>; da bomo to
dolžnost r vesto fcpotu|evaB tadi r bodoče. — Istim povodont pčSe	vktde «em§ko-»vstrfJ-
ske »ejmUike »VVieoer Abendpontc med drugim: »Ce no bv Imela nemSfca AvstrHa Vavne oblasti, skmeoe ua Ipcrdskl vo?£, bi bUa gotovo podlegla bol£evlski propagandi! Možje, ki ie ltod?ka volja poverila vodstvo javrUh poslov, so imeli «bog te>sa ziiiginja inoraMčrso avtoriteto, da so z Uspehom nastopili proti strasti komunistične agitacije... Treznost na uporabljanj ti državnih sredstev, zastavljajoč vsak po edini svojo osebnost sredi mas. }e obvarovala deželo rajpreš pred »rdečo- strahoto in je s tem poaieje preprečila »belo« strahoto!« — Tako govore nem^ko-avstri> ski socijalisti: odklanjajo 4>o!3še\Tško propsgan-do< m strast komunistične aiptadjec!
Ureditev valute. Tukajšnja trgovsko-obrtna zbornica poroča: Ker d« bUža kosec leta, ne da bi se brJo uredbo \a+i:tno vprašanje in z ozlrom na težke i*pr»l}ke. ki bi' se pojavile tržaški trgovini, katera bi morala zaključiti račune na negotovi podlagi. Je poslala trgovska zbornica vladi mvJao brzojavko a prošnjo, naj se »e nada-He odfa§a to vprašanje, k? je na oelo mesto živtjenske važnosti. V odgovor na to bnzoiavko ie ipos^ai min^ski predse tki ik trgovski zbornici obvestilo, .da je med-mrnistrski odbor -proučil ce4o vprašanje in da se ureditev valutne zadeve izvrši tekom tekočega meseca.
Vipa^ska dolina. Vino, Unbc^en, Merkur. LHibHanski - Merkur« potrebuje vina. ObmM se ie v te; svoji veHki spotrebi tnd-: do italijanske vtede. V tradicijonaini svoji ljubezni so biH lta-iijajni takoj pripravljeni poslati :*Merkurju« pristno Ttahiansko kapUco po 3 lire l rek to. Lepo, to 4e liti-beziem
Se že malo g »bijemo. V Ajdovščini dramatski krožek". V Vipavi pa so v ponedeljek, dne 10. novembra, vzbudiN Čitalnico. V Šentvidu in Loafcah bo v kratkem dramatski večer s petjem, »Edinosti -se pridno kupuje in bere. Za »Goriško Stražo^ se pr'dno oglašajo naročniki. Občine se vračajo nazaj k stoletnemu slovenskemu uredovanju. Dobro!
Slovensko gledališče v Trstu. Nedeljski predstavi. Pri pope klanski rn večerni predstavi srednji obifiik. Kvajutativno je bila popoldanska predstava »Pelikana«, boHša. Posebej gre priznanje in pohvala Igri g. Terčiča, ki se boljša od predstave do predstave. Ce bo napredoval z dosedanjim merilom, bo prav- kmalu stal v sprednjih vrstah. — R.
— V čeirtek, 20. t. m. ob 20*30 se prvič uprizori AJaiandre Bissonova burka v treh dejanj:h »Madame Bonivard«. N-iSlo^.-no tilogo igra ga-Silo v a, gIa\nK» moško udogo pa g. Sila. Poleg teh nat?topi^o v večjih trfogah g-<čne. Mezgečeva in Gradišarjeva ter <gg. Požar Ln Boleslavski. Ta hurka le od istega pisatelja kakor »Nadzornik spalnih vozov«, ki je dosege! velik uspeh. Obeta se nam aopet izredno zabaven večer. Vstopnice in sedeži so od jutri dalje, v predprodaji pri bla-gaintčarki v veži »Nar. doma«.
Postojnski Salomoni. Ne smem hitro z resnico na dan. Bojim se iramreč, da bi od smeha ne počili. In v sedanjih čas!?i je vendar škoda za vsakega juJi-jskcga Benečana. Torej prosim! Risum teneatis, armci! — Nekega koroškega župnika so1 obsodili teta 1915. era^adJ razžaljeni a Veličanstva Franceta Jožefa, L, v aapor. Odvzeli so mu službo, phčo. penzijo, »n tudi duhovniški pri vile- J gij glede vojaštva, fe zapora so ga potemtakem poslali na soško fronto in «?<er kot infanterista v prve strelske 4arke na Fajtov Hrib. Imel je. seveda, 36 vinarjev na dan. Ko je b»l že dve 3eti na fronti, dobi od celovških davčnih Salomonov poziv za napoved ostbne — dohodnine. — Vsa kompanija s-c je trt dni smejala. Tako. sedžj, po tej pripravi in tem modu pa smete zvedeti najnovejšo pavHiiovko postojnskih Salomonov. Evo: Dušni pastirji kranjskega okupiranega OBemlia še doedaj, torej že čez eno leto, niso dob^i duhovniških plač. Te dni pa so dobiK ura'ni iik.iz za napoved osebne — dohodnine. Sivi Nanos se je od satnega smeha tako tresel kakor tedaj v revolucionarni tercijemi perijodi, ko se je ba;e su-g. J, kakor gondole v beneškem kanalu grande.
Predavanje proi. dr. Favastnija. »Unione c-pe-raia de!la Venez-'a Ghdta- nas naproša, da priobčimo: Napovedano predavanje proi. dr. Giorgija Ravasinija se bo vrš&> danes ob 19'30 v veliki dvorani zgnrai omenjene zveze. V?4opn:na provta.
Mestna zasta^liah^ca. Danes predpoldne se bedo prodajale razne že eacadle dragocenosti ser. 1>?4 od št. 7901 do F400. popoldne pa neiragoceni pred-tneii ser. 144, sprejeti meseca febrnarja.
Nesreča za vlakom. Iz Grijana v Sv. Križ hodi vssko jutro nekaj delavcev na dela Ko so heteli včeraj oditi od grjjanske postaje, je ravno prišel vlak, ki vozi v Gorico. Zato so uporabili prM ko in privezali ob zadnji va-con vlaka voziček e ž'co, da bi .prej prišli na določeno mesto. S početka Je šla vožnja dobro in hitro. Da bi pa ne trčil voziček ob vagon, ko se vlak ustavi, je hotel neki Jos'p Čeh obvezati voziček in se Eato prijel za zadnji vagon ter gw tudi odveza!; voziček pa je začel tzao-:<ajati, tako da ni mogel Ceh zopet na njega. Obvisel ^e na -vagonu, ki ga je vlekel s seboj nekoliko metrov, nakar je padel na tir. Dobil je precejšnje poškodbe na obeh nogah. S prvim viakom, ki je šel v Trst so ga pripeljali na južni kolodvor, odkoder so ga prenesli v mestno bolnišnico, kjer so ga -srireieii v 10. cxl ~ dek.
Polzkušen rop. Berre:-rd Cantcmi, star 27 let, težak, in Cezar DeJiabbro, star 30 let, mizar, sta se snoči vračala domov na Skorkljo. Nepričakovano pa jima priskočita nasproti dva lopova, ki sta očividno hotela oropati delavca; ker pa sta se jima zadnja dva postavila v bran, sta vzela lopova nože v roke in ranila oba delavca ter jima ukradla — 2») £r. K sreči sta pa le lahko ranena; De'fabbro ima rcno na desni roki, Cantoni pa na zati!n:ku. Na rešilni postaji sta dobila potrebne pomoči, nakar sta ce vrnila domov.
Avtomobil jo je povozil. Tereszija Taft, stanujoča v ulici GiuJia 10. se je včeraj ob 17 vračala ie mesta domov »n se mneknila v ulici GiirMa neki kočiji, ko je stopala čez cesto proti hišni veži. V tein času pa je prišel po isti ulici avtomobil, kateremu se Terezija Taft ni mogla več irrr.-ek-nlti. Avtomobil jo ie povozil; bUa je vsa pod avtomobilom. samo negi ste ji moleli izpod njega, Priskočili so fekej ljudje, ki so vzdignili avtomobil in izvlekli presira?eno ženo izpod nega. K sreči pa je dobila žena samo laiike .poškodbe; zdrav^ nik, ki je prišd z rešilne postaje, ji je dad prvo pomoč. Ostala je v domači oskrbi.
Potzknšen samoumor. Predvoerajnjem eo aretirali neko prostitutko Ones Lucchini, stanujočo v ulici del Toro 4, kt je na sumu. da je ukradla Virgin iču Pelinaztzu iz njegovega stanovanja za 3000 lir oblek in perila ter poštno knjižico a vlogo 2400 lir. Včeraj pa so jo -zopet izpustil: začasno v svobodo. Ko je priši« na svoje Manovanje. ie izpila precejšnjo množino karbolne kiseline. Telefonirali so po zdravnika, ki je kmalu na to prišel na ojeno c-tanovaoje in ji iz pral želodec io ii naredil
*ar aponnffhrov* Mek ca. fKeno 9Mnie *e-
16 kg Mkb inrlrdfc v6erat nro/aHci katere ^ vodi mestu ntr*I**t AMc* Rte, nekem« Vfncencn <0riMltli*; tobak je jprfeei • parni kan TNcntino« v Trst. DunS^Sm so tretiran, *n0ra pa Ce drage osdbe. ki so pomagale DussJobn pri itobuntva In sicer: njegovo sestro Marijo Dussich. stannjočo na trgu Vico 7, MarHa Rossetta, stanujoče ga v uttci Remota 4, A»rfo»va Govacicha. stamročega v tittci Monfal-cooe in J'rait^a Viranta, «tannjoeeffa v ulici Eco-nomo 6.
Zmešalo se ^ je. Včeraj sta dva orožnika prijela neko Giorglno S., staro 34 h?t, stantijočo v ulici Navali 50, na obrežju pred hotelom »Sa-vok>«, ravno ko je hotela skočki v morje. Oblečena je bila v moško obleko. Povedala je orožnikoma. da se je hotela usmrtiti, ker jo vsi preganjajo in io hoceio ubiti. Orožnika sta jo spremita na svojo pes ta jo v u'ici Oroiogi; poklicali so dr. Trevesa, ki jo >e dal odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v 8. oddelku.
Vhu# in obleke. Minuio noč so vdrli neznani gostje v go>trlno Josipa Crevafina v ufici MoHn a ven to 51 in odnesli ca 5000 Hr vina. — V odsotnosti Vwgimja Petina so prišli na njegovo stanovanje v trfici Aoquedotto 3 neznani ljudje, ki so se preskrbeH z oblekami in zimskim perikan v skupni vrednosti 9000 lir; s seboj so vzel* ttidi poštno knjižico « vlogo 3000 lir.
DAROVI.
—	Za ^ažičnicot je croiči blagajnik Šentjakobskega pevskega zbora znesek L 45.20, ki ga
je prejel na Martinovem večeru pri Sv. Jakobu od gospe Kalčičeve. katera ga je izknpila iz dobitka. Gospe srčna hvala!
—	šentjakobskemu pevskemu zboru so darovali posetniki Majtinovega večera L 49.60 m sicer po L 5 Oisfcč in Maorič, po L 4 gospe Fratnik in Cernigoj, L 2 M »belič, po L 1.30 Cehovin, Cevna. Omerza, Višnjevec, L 1.40 Cretn»k Martin ml., po L 1 Jančar, N. N., Cretnik, Koruza, N. N., Sulčič, Zenko, Može et, Kocjančič, N. N.. Stekar. JuTčič, N. N., Ivančič Josipv vsi ostali skupaj L 8.20. Odbor pevskega zbora se najsrčneje eahva-Jjuie vsem dobrotnikom >n posetnikom Martinovega večera pri Sv. Jakobu.
—	šentjakobski podružnici CMD so darovali ob priliki občnega zbora čteni društva Jadrana^ pri Sv. Jakobu L 25.—.
FOTOOdtAP 1 JfcW0C, trm, nI. k Hai dvorne«.
24. G*rlca P Tli
Vsi Oni, kateri nam po prejema računa od našega Inseratnega oddelka poSljefo denar, naj Magovole nap!* sati na odrezek poštne nakaznice« — Številko dotlčnega računa. —
Stoj n stenj! is	»rafti bzjri
Seidel & Neumann in i »Singer1 Gast & Gasser
„ . ______ ._.	Tvrdka us+aoovtjen !. t873
Bogata ralogt vseh poiretoscin BPflU^rfffl DfnMna MehaniČn delavnica ia vsako rEfiSlLSCO DlSuAiI
popravhanja.	Tint, uL Campnnile 19
Maribor.
Kdor želi posestva, hiše, vite prodajalne itd.muda pojasnili
rajali JANKO TROSI Mer
Ferdinandova ulica 3, III.
Czaiemna zduarovdlnlcu
poz'vlja vse svoje člane da plačajo zaostalo zavaroralnino z naverb) pol. štev. na njeno gUvno zastopstvo y Barkovljati pri Trstu.
0MlKDr.K.Poila9rn!R
se ia presti l:
Gorica, ulica Co&lli ita 18
(pri senenern trgu)
Kifla in vrtnarsko uim v M
reg. zadruga z orne j. poroštvom
naznanja svo|:m članom, da |e otvorila ?-/oje uradne prostore
v ulici RaKIneria St. 7, I. nadsir.
ZOBOZDRAVNIK
Listnica nredništva.
Borzna poročila.
Trst, dne 17. novembra 1919. lečaji;
Jadranska banka	250— 255
Cosulich (Austroamericaoa)	505— 510
Daimatia (Parobr. dr.)	205— 300
Gerolimich	1250- 1300
Lioyd	820— 8"0
Lussino	1400— 1450
Martinolich	340— 350
Navigazione Libcra Triestina	1360— 1400
Oceania	' 405— 420
Preniuda	550— 560
Tripcovich	500— 510
Assicurazioni Generali	16100—16500
Riuni one Adrintien	3000— 3100
Ampelea	420— 4'0
Cement Dalmatia	290— 300
Cement Spalato	330— 340
Čistilnica petroleja	2025— 2075
Čistilnica rila	260— 270
Krka	355— 365
Tržaški Tra»way	2^0— 236
Tržaška tvornica olja	* 825— 875
Poslano")
Srebrn denar kupujem po najvišjih cenah.
ALOJZIJ POVH
nrar in zlatar, sodni izvedenec Trst, Car baldi ev t: g št. 3 (prej Barriera)
Za članke pnd tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
HALI OOLHS]
LEPO POHIŠTVO se proda. Opčine št. 448. — V5!a Kancbel.	4364
KAMNOSEŠKO ORODJE se proda. TUskovka št. 79.	4365
D". MBACEK mSl
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop.
Eraznelsslaa \itimn u), uli&iraaja io osiai
Urad je odprt vsak ponedeljek In četrtek od 8-10 dop. In vsako nedeljo od 9-12.
Obenem vabi svoje člane, da pri.lejo po poljsko orodje: šape okoličanske in istrski*, motike, sekire, vrtnarske nože in drugo, ki jih odda zadruga po nakupnih cenah k svojim članom.
P i tej p iložnosti se člani lahko vpi5 J za različna semena in sicer: žveplo in ume; na gnojila ki bodo na razpolago že prihodr e tedne.
0L	m A10GA UR IN ZLATK::: S na veliko izbero se vdobi pri	[§j
p	h A. POVH v Trsta	rrri
	TRG GARiBALDi (HARRtE^^A) 3.	□ 1
| Edino MMm pristnega j
- brlnlevca -
Proda se lepa, skoraj ni>va
v
v najbolj zdravi, solnčnati legi Trsta.
Hi^a ima 3 nadstropja in pritrčje, skupaj 8 stanovanj; vs^ko stanovanje ima 4 sobe, sobico in kuhinjo, vodno n^pe javo, plin in električno luč. Pred hišo je lep vrt
Nese1e*no 11.00^ L. Vse oddajo. Cena nizka; proti takojšnemu plačilu.
Pojasnila daje in?eratni oddelek Edinos i pod št. 120.000.
HIŠA v Ro'anu. se proda -za samo 4000 lir, fcko pripravna za .perice. Kavarna Fabris pri bla-
pajni	43C6 i
HIŠA s štirimi sobami ln tou-hinjo ter hlevom, kakor tudi zemljišče, se odda v najem. Al-oiz Ch: j, ui. 30. okrebra 11.	436S
UČENCA in UČENKO 14-15 letna, poštcn:h staršev, t?prejmen? takoj v trgovino mešanega blaga. Senožeče 187.	4306
VEC VAGONOV ktenih hrastovih drv proda Iva nZeđen v Senožečah.	4359
KROJACNICA RupniK Fr. ui. Geppa 10 L. si pr -
poroča občinstvu iz mesta in okolice. 4177
SREBRN DENAR in zlato kupuje po najvišjih cenah urar, uL Manzoni 17. vr. 2, priti.	4332
HIŠA ▼ Divači St. 13, z gospodarskim poslopje na ia vrtom se proda. Več se izve pri Andreju Obersnehi It. 52. Istotam se proda todi močan voz.	4353
KROJACNICA Avgust Stular uL S. francesco d'Asisi šiev. 34, 111. je edina dobroznana kro-JaČnica v Trstu.	3367
IŠČE se brivski pomočnik. Josip Kolakovič. Aj-dovSčina.	4352
KRAJEVNE ZASTOPNIKE in potovatoe sprejme Dragotin Starec, g Lavni zastopnik Vzajemne zavarovalnice v Barkovljah pri Testu.	3334
I lil H 0im! i 3 _3
Nazna ia no cen. od-milcem, da smo prtjeii ve'.Uo množino
Mfflraf^
ff m^l^^rr Uii^^U kii	Viiiil)
dć.lm;,lmsT era Cpo'lo po t j; itaUj.mskih vin. vse ra sito n brez c rine — V za o^i nam tudi v no Chia ni v ori-g nalnih s»ekle ii i, astif žamp^njcc, maralo, ve mouth, žcaf» a in fina viua v steklenicah.
tir.zzl C::euar In r:arccc!c!i
Tr.t. ci::n m. ok'oira šiev. 14
(prej ul. Casermc)
— sn —
tropinovke
žagar ^ mmm - Trst
Lastna dlsfilacija Sfcedsnj il 10-21.
Urad v mestu:
BL mmtismiumrn)
SRIodisčs vsrmontna najffuejse vrste in M!i likerjev.
— Transito: prosta luka. —
JADRANSKA BANKA
Deln. gUv. K 3*», UJ.O K), Reiifve Centralu T^ir
flatun m ihjuain - m i ffl:iin
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,. <ot »r,	j ia
lja.ia, Mctcović, i Spit, iloean	ZuJar
Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v b .nčao s trata spili{s!a	pisl«
Sprajaaa vloj3
na hr?niJae knjižice prnti )i/2) , letiirt -»Vj-stim v jjart-ogtro-prjtnttu proti i'j litii ii i-bresti n '."a odpnve.i naveza >e zaesii sare-jema po najugoUaejš h pogonu, vi ii i.tujo pogoditi od slučaja Jo siačiji.
Ca;c« ?3I31SlM )U\i\l (illl JillihiL
Biag.ij a posluje oi	i« 14. 11 —1'-
J
. - on ! >Tff — " Vir^ i - r - iniaf r\
C2
? mm Z03JE
x In brez čel ust?, zlate kione in tudi obrobki
ViUerlTUSCtfČtf^&ttS
ItvSi'. ul i), oktobra 'ex Caser ua# 11, a I Ordinira od 9 predp. do o zvečer.
V
povzroča med mišmi ii poldan mi kut? >, vs ed k t re poginejo vse v na k a š.-m času7 ker ena d« bi b > i. zen d druge Za vse drn^e živali je „strup za ni ši * h ez učinka in
nearno^ti. Ena doza s p štuinj vred 2 HiI.
Lekarna IVAN MED v Vip ivi. Zilo^e : Okrajna lek rt a v Sežinl, Ci Bre'i -AntanLzco, ti Bac ?.r-cich, lekarna v Postojni, leknrna k sv. Ciril i i i Metodu. lvaii Dorčič v Pazir.u.
f m si
kiipule po naJvi^J!h cenah
R urar, ulica Manzoni It. 17, vr. 2,


Umetno - fotograficeil
Slike - povečanje - slike na porcel. ploSčah, umetne si:ke v velikih oblikah.
Trst — ulica AcquedotCo Itev. 27 — Trst
Pozor 1 — Govori se slovensko in hrvatskc»-srbski 1 — Fozor!