vsik dan, * HA » Pftfftfr «*»P|>ra Letnik XII. tuđi oo ne^^jah ob 5 zjutraj. In praznikih, Ut ,da skoraj ni vojuopravnega pra-fciančnim ministrom, vršil v Budimpešti j Yl]'f: kl bl ga sovrazn,k ne bl1 krsi1- Poleg ministrski svet. Dr. pl. Korber se vrne''"" tega pa je število dokazanih slučajev naravnost malenkostno proti številu slučajev, ki so se res dogodili. (Kor.) Zopet pastirsko pismo kardinala Mer-ciera. Ta vojeviti belgijski kardinal je zopet izdal pastirski list, ki so ga čitali s pro-povednic. Dočim je v zadnji epistoli precej ublažil ton, je pa v zadnji zopet ojster, kakor odgovarja njegovemu temperamentu. Za obnovljenje parlameutaričnega živ-1 Tendenca je zopet hnjskajoča. Vsebuje molitev do angeljev varhov zaveznikov najbrž že jutri na Dunaj. Včeraj opoldne j j Je cesar sprejel dr. pl. Korberja v več kot enourni avdijenci. Dr. pl. Korber je včeraj tudi dolgo konferiral z ministrom zunanjih stvari, baronom Btirianom. IV. Prihodnja a ali reiitnina. 100% vojni pribitek k rentnini, prirejeni po napovedi, je plačati 1. decembra 1916. Ce j a plačilni nalog o rednem davku za leto 1916 že dostavljen, mora davčni zavezanec sam preračuniti pribitek na podstavi te odmere. Če se plačilni nalog dostavi pozneje, bo imel pribitek že oa- Piseiuske znamke. Da se omogoči po-poli ia poraba pisemskih znamk po 1 in 2 vin. dosedanje izdaje, ki niso več pogrebne po veljavnih pristoibinskih postavka)], se opremijo pisemske znamke po 1 vin. z rdečim natiskoin i porto« in pisemske znamke po 3 vin. s črnini natiskoin »15 porto 15, in se uporabljajo kot pošt n in- merjen. Ako se plačilni nalog ne dobi pred ske znamke po lm 15 vin. 1. decembrom, treba je pribitek preraču-l Nenuine tiskovine. Da se niti in plačati po davku, ki se je odmeril ™™>£(>teretozbe o neenakem postopanju s preprečijo za preteklo leto. K rentnitfi, ki jo pobira dolžnik po od tiskovinami, je po poštnem *redu, veljav-! nem od 1. oktbora 1916, dano zanaprej od- bitku, je treba pobrati 100% pribitek gle - posiliateba na voljo da sam določi, ali se de tistih rentnini podvrženih prejemkov,!na? take pošiljke obravnavajo nujno ali ki so dospeli v plačilo leta 1916 in se iz-i nenujno. Tiskovine, na katerih m priJep-plačaio po 2. septembru 1916. Pribitek se Jena polna pristojbina v pisemskih znam- Kfi «10, belo in črno vino, čokolado, kavr, kondensirano mleko Vollmilch in Mager, sardine, lokarde na olju, kakao in vsakovrstne druge jestvine dobavlja na debelo in drobno po zmerni ceni KARL REX1NGER, posredovalec, ulica Knndler 7, II. n. od 9—10 predp. in od 2—4 pop. 1006 cDCsacoaeaDBaDacaciaEifiaaDacrbDCaaci ~ j g ine ■»o liti mm vesti. ljenja. Skromne so bile nade, s katerimi je j)oiitična javnost pričakovala konference zastopnikov parlamentaričnih strank, ki se je vršila minolega ponedeljka pri predsedniku poslanske zbornico, dru. Svlve- in Belgije in piipoveduje o klanjih v Armeniji. Izjavlja tudi: Pritegamo v svojo molitev tudi nesrečno Poljsko, ki je po ukazu Nemčije niti iz Amerike ne smejo siu. Bii jt: tudi mnogo prorokov, ki so i prehran jati. — Da se ta mož ne zaveda, napovedovali popoln neuspeh. Nu, rezultat ni bil povsem negativen. Vsi poslanci so se izrekli za obnovljenje parlamenta-ričnega življenja. S tem je povedano, da vsi narodi in vse stranke hočejo imeti par- kako malo je take hujskanje v skladu s svetim njegovim poslanstvom — miru in ljubezni! Rusija v pojnoč Romunski. Moštvo letnika 1917 in pozneje rekrutirano moštvo lament. Pa tudi med poslanci in člani go- letnika 1910 je določeno za pojačenje ro-sposke zbornice — ki so bili tudi zastopa- j munske vojske. Vsled preobremenitve ženi na konferenci -- ni glede zahteve po' parlamentu principijelnega nasprotstva. Tudi poslednji, ki zahtevajo za sedaj ie sklicanje delegacij, ne nasprotujejo načei-no sklicanju parlamenta; marveč imajo le pomisleke praktične naravi, eeš; da od i udeležiltudi"car, potem šef generalnega leznic s pošiljatvami municije se odpošiija-nje ruskih čet na romunsko fronto zateza. »Pester Lloyd« poroča: »V dvorcu Kamiencu Poaolskem je bil v vojnem stanu carja Nikolaja vojni svet, ki se ga je sedanjega parlamenta ne pričakujejo plo-donosnega dela v teh izrednih časih. Na to stran zahtevajo pa tudi nekatere stranke parlamenta nekih jamstev, da ne bi razprave zašle na poti, škodljive za državo in za parlament sam. Glede teh zahtevanih garancij odgovarja »Arheiter Zeitung«, da je tako jamstvo dano že v dejstvu, da stranke hočejo parlament. S tem priznavajo tudi vse potrebe, seveda resnične svri10 nove potrebe, ki pa niso identične s potrebami kake slučajne vlade, ali z nje prizadevanji. da bi kaj zakrivala. Več, nego volje za štaba, generalni adjutant Aleksijev, generali Ivanov, Evert, Ruskij in Brusilov, in slednjič romunski pooblaščenec v ruskem glavnem stanu, general Coanda. Vojni svet se je bavil z operacijskimi načrti generala Berthelota, ki sie imajo skoro porabiti na romanskem bojišču. Podrobnosti tega posvetovanja seveda niso znane. V zadnjih dneh so se že začela premikanja v grupacije romunsko-ruskih bojnih sil po direkturi Berthclotavi. — »Vossische Zeitung« pa je doznala iz Ko-danja, da je angleški general French s 13 mora oddati obenem z rentnino. V. Dohodnina. K dohodnini, vštevši pribitek za manj obtežena gospodarstva, je plačati vojni pribitek po tejle lestvici: Ako so se priredili dohodki z več nego do vštetih kron pribitek 3.000 5.200 7.200 10.000 14.000 20.000 26.000 32.000 40.000 48.000 56.000 64.000 76.000 100.000 5.200 7.200 10.000 14.000 20.000 26.000 32.000 40.000 48.000 56.000 64.000 76.000 100.000 140.000 200.000 15 odstotkov 20 odstotkov 25 odstotkov 30 odstotkov 35 odstotkov 40 odstotkov 4o odstotkov 50 odstotkov 55 odstotkov 60 odstotkov 65 odstotkov 70 odstotkov 80 odstotkov. 90 odstotkov 100 odstotkov 120 odstotkov parlament, stranke ne morejo nuditi. Ta generalštabnih častnikov odpotoval na volja jamči za parlament^ Res je sicer, da Romunski Frenchu je baje poverjena ie v narodnostni državi vzdrževanje centralnega parlamenta težko delo ter da se laglie gospodari brez državnega zbora. Ali če je pri tistih, ki vladajo resne volje in neumorne vztrpljivosti, se tudi te težave dajo premagati iti vdahniti parlamentu tistega duha, ki ublažuje težkoče in utrja parlament v zavesti ljudi in poslancev. Naglašati moremo, da smo se mi, čim je začelo gibanje za obnovljenje parlamentarnega življenja, takoj in odločno izrekli za sklicanje državnega zbora, v svesti si, da moment nedelovanja našega parlamenta slabi pozicijo naše polovice napram Ogrski in tujezemski javnosti. Storili smo to vkljub dejstvu, da smo bili v nesoglasju z vsemi češkimi glasili — ne izvzernsi so-cijaliiodemokratičnih, — ki važna ententina misija. ttaspias. niso principijelno oglašala proti sklicanju, pač pa so navajala razne pomisleke glede možnosti parlamentaričnega delovanja posebno pa tudi tega, da izvestni krogi le iz sebičnosti in zavratnih namenov forsirajo sklicanje parlamenta. Naše mnenje pa je bilo, da dobra stvar ne prenehuje biti dobra, če jo kdo zahteva iz svojili posebnih razlogov. Nečednim namenom treba pač zagradi:i pot; a to morejo stranke, ako ie v njih resna volja za parlament. Kar se tiče bojazni, da bi prišlo do pojavov, neprijetnih za državo v sedanjem trenotku, ostajamo pri svojem, opetovano naglašanem mnenju: narodi, ki toliko žrtvujejo na bojiščih za državo, ne bodo po svojih zastopnikih kvarili, za kar prelivajo svojo kri. Na posvetovanje, ki je je bil za minoli ponedeljek skiical predsed. posl. zbornice radi akcije za sklicanje državnega zbora, ie bil pozvan tudi predsednik deželnega zbora dalmatinskega, dr. Ivkovič, ki pa se radi boiehnosti ni moge ludeležiti, pač pa je pisal predsedniku dru. Sylvestru pismo, v katerem se odločno izjavlja za otvoritev poslanske zbornicc, in to s stališča ustavnih zakonov in iz ozirov na aktuehie potrebe. ova avstro ogrska »rdeča knjiga«. — A\! iistr.stvo zunanjih stvari objavlja novo rdečo knjigo o kršenju mednarodnega prava po državah, ki se \ojujejo z Avstro-O^rsko. Zbirka obsega deloma že znane slučaje l.nčeče kršitve mednarodnega prava, na primer aretacijo avstro - ogrskih konzularnih funkcijonarjev v Solunu in ravnanje ž njimi, torpediranje bolniške ladje ^Llektre in potniške ladje »Dubrovnika upodabljanje dumdumk, poruševanje z rdečim križem označenih sanitetnih zavodov, nezaslišane grozote proti ujetim ranjencem in neoboroženiin civilnim osebam. Naravnost strahovite podrobnosti vsebuje v tem pogledu poročilo o ustre-litvi vseh za korakanje nesposobnih vojnih ujetnikov' po Srbih, ko so se umikali, ter o bai barskih skrunitvah mrtvecev s strani Srbov. Po protokolarični izpovedi nekega avstro-ogskega vojaškega zdravnika je od 63.000 avstroogrskih ujetnikov umrlo 35 do 40.000 v ujetništvu. Objavljene listine kažejo nadalje, kako so Rusi gospodarili v Galiciji. S požigi, plenitvijoj in ropanjem povzročena škoda se ceni na i 40 do 50 milijonov v enem samem okraju, j Objava osvetljuje tudi ravnanje Rusov z Maiorusi,"katere so, kakor znano, Rusi hoteli odrešiti. Iz poročila gališkega namestnika, objavljenega v zbirki, izhaja, da je Na podlagi določbe § 3, odst. 2 cesarske naredbe z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280, se davčni zavezanci ix>zivljejo. da plačajo vojne pribitke k neposrednim davkom za leto 1916 na tale način: I. Zemljiški davek. Vojni pribitek v izmeri 80% rednega davka mora davčni zavezanec sam ugotoviti na podlagi predpisa zemljiškega davka, ki je merodajen za plačevanje davka leta 1916, in ga plačati povsem ob zadnjem roku, določenem za plačevanje zem-se seveda tudi' Ijiškega davka, to je dne 1. decembra 1916. Davčni zavezanec pa lahko pri pristojni davkariji naznani pismeno ali ustno, da hoče plačati pribitek tekom'enega leta, računano od dneva razglasitve cesarske naredbe z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280, to je od 2. septembra 1916 v dvanajstih enakih delnih zneskih v mesečnih rokih, ki se prično s 1. okt. 1916. Da se doseže zaželjeno olajšanje pri plačevanju davka, se mora naznanilo podati pravočasno, to je pred dospelostjo vojnega pri-bitka. II. Občna pridobnina. Vojni pribitek k občni pridobnini znaša 100 odstotkov rednega davka, če pripada davčni zavezanec I. ali II. pridobninskemu razredu, in 00 odstotkov, če pripada davčni zavezanec 111. ali IV. pridobninskemu razredu. Ta pribitek dospe v plačilo 1. oktobra 1916. Ce je plačilni nalog o rednem davku za 1. 1916 že dostavljen, pa še nima predpisanega pribitka, mora davčni zavezanec preračuniti pribitek po izmeri odmerjenega davka. Če pa plačilni nalog za leto 1916 še ni dostavljen, mora davčni zavezanec preracuniti in plačati pribitek po davku, ki se je predpisal za preteklo leto. Davčni zavezanec pa lahko pri davkariji naznani do 31. oktobra 1916, da hoče plačati pribitek za leto 1916 v 4 enakih delnih zneskih ob četrtletnih rokih, ki se prično z zakonitim rokom dospelosti vojnega pribitka (to je 1. oktobra 1916, 1. januarja, 1. aprila, 1. julija 1917). III. Pridobnina po II. poglavju. Pribitjk 207^rednega davka dospe v plačilo 1. oktobra 1916. Plačati ga je treba glede vsega davka pri davkariji na sedežu podjetbe. Če je plačilni nalog o rednem davku za leto 1916 že dostavljen, pa še nima predpisanega pribitka, mora davčni zavezanec sam preracuniti pribitek po tem predpisu. Če pa plačilni nalog za leto 1916. še ni dostavljen, mora davčni zavezanec preracuniti in plačati pribitek po davku, ki se je predpisal za preteklo leto. 140.000 čez 200.000 rednega davka. a) Pribitek k dohodnini, katero mora davčni zavezanec plačevati sam, Je plačati 1. decembra 1916, ako se pa plačilni nalog o rednem davku dostavi pozneje, ob dnevu dostavitve tega plačilnega naloga. Če je plačilni nalog že dostavljen, mora davčni zavezanec sam preračuniti vojni pribitek; plačilni nalogi. ki se izda-do po razglasitvi cesarske naredbe z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280, bodo imeli Že pribitek odmerjen. b) Tisti davčni zavezanci, ki morajo plačevati dohodnino deloma z odbitkom po službodajalcu, deloma neposredno, bodo tedaj, če jim je bil plačilrri nalog o dohodnini že dostavljen, dodatno obveščeni o višini vojnega pribitka, ki ga mora pobirati službodajalec z odbitkom, kakor tudi o vojnem pribitku. ki ga morajo plačati neposredno. c) Vojni pribitek k dohodnini, ki jo odbija službodajalec. mora le-ta preračuniti na podlagi predpisa za leto 1916, oziroma, čc se predpis še ni naznanil, po davku, ki se je predpisal za preteklo leto, in ga pobirati v enakih obrokih z odbitkom v času od 1. oktobra 1916 do 31. marca 1917 v istih rokih, kakor se izplačujejo službeni prejemki. O p o m n j a k I—V. Če bi se potrebovala še kaka nadaljnja pojasnila o prera-čunjenju vojnih pribitkov, se dobe lahko ustno pri davkarijah in pri davčnih oblastih. C. kr. finančno ravnateljstvo za Primorje. V Ljubljani, dne 1. oktobTa 1916. Dr. Olivier baron Kober c. kr. podpredsednik fin. dež. ravnateljstva in finančni ravnatelj. kah in povišana pristojbina 2 vin. v nuj-nostniii zi>amkah, nadalje vse tiskovine, ki se predajajo na okroglo zavite, se smatrajo kot nenujne in veljajo za nje sledeče omejitve. Take tiskovine se odpreinljajo le enkrat dnevno z manj obremenjenimi poštami in se samo ob delavnikih dostavljajo naslov ljencem z manj obremenjenimi do-s t avl jalni? ni obhodi. Ako dospe večje število teh tiskovin nazaj na predajni kraj, sš&n3mi. fin drcimo. Ha flefcelo. Velika zaloga Jcanclijskega in koncept-nega papirja, vseh vrst kuvert, velika izbira pisemskega papirja v map£h in kasetah i. t. d. i. t. d. Pivniki, črtanei, peresnlki, držala, pe-resca, črnila in svinčniki vseh vrst, penkala i. t. d. i. t. d. Trgovske knjige, in papir, črtala, radirke, tintniki, gobe, lepila, pečatni vosek. Vizitke, notezi, albumi, merila, bloki, nahrbtniki, vseh vrst barvanega papirja, papirnati prtički i. t. d. 1HT Šolske potrebne ^ Velikanska zaloga vseh vrst cigaretnih papirčkov in stročnic, vojne dopisnice roza in bele, največja izbera razglednic, umetniških, pokrajinskih, ljubavnih vo- ščilnili i. t. d. i. t. d. Električne svetiljke in baterije svetovnih mark, najboljši zemljevidi vseh bojišč. Preskrbuje vsa tiskovna dela, stampilije, vezanje knjig i. t. d. I. t. d. Vse vrste igralnih kart, šah in domino. Pismena naročila izvršuje točno. J. ŠTOKA - Trst ulica ^ B B ♦ E2 ❖ S S a 701 Odda se ▼ najem mljeao, pripravno za Jbegnnce IZ Moreri št. 77. 'anoranje prazno ali opre Ulica Ks debelo sama za preprodajalce. Kogarice, sukanec, pipe, milo, gumijev« podjetnike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, piseraiki papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razaa rezila, robai, mrežice za brke, pletenina, srajce, spodnje hlače, ogledala, ponke „Patent. LKVI. ulica S. B ■ ta ■ B ■ E Trst - Via Stadion 10 - Trst (Mprioč 8'.2 mm naprej ustnike, razne glavnike, za; in drugo prodaj* J A. Ji OB Štev. 19. I i Cena: i. orste K 2.11. orste Kl. 2« CSaBiaSBIHBHBaBSSUIPilUi n ■as a „Tržaška posojilnica in hranilnica POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 xJt na menice po 6*/# na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora ESKOMPTUJE TRGOVSKE MEKICS. ■prej od HRANILNE VLOGE če tudi ni ud in jih obrestuje po Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Ren«? davek pUfuje zavod satn. se Ubko po eno kroao. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUSICE.) regis!rov?na zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza delia Caserma il. 2, I. nad. - TRST (v lastni hlSi) vhod po glavnih stopnUcah. Poštno hranilnični račun J 6.004. TEL^OJi flt 962 ■«a varnostno celico (safe deposite) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih dragih vrednot* popolnoma varno proti ulomu in poiaro, urejeno po najnov^dem načinu ter je oddaja strankam v najem po naJnlKJIfl Cenah. STANJE VLOa NAD 10 MILIJONOV KRON. Uradne ure: od 9 do 12 dop. it sd 3 ia 5 pip. izpisuje vsak dtlanik ti oradaiii bi a