"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Officiul Organ Vugoslav Federuliun, S. P.--Gladilo Jug<»tlovauMke Socialistične Zveze
— GLASILO — PROSVETN E MATICE J. S. Z.
IT. - NO. 1461.	•• MMM^Imi -.Ml«. Ilnrmlirr H, IIM»7. mt th« »«•< »HU«
i__41 ' «»"• »M., ttuarr «Mr Ar« wi «	wi tur< t> »r«.
CHICAGO, ILL., 11. SEPTEMBRA (September U), 1935.
l*MhlUfc»<l «*rrkl; »*UN» H. 241 b Rt.
LETO — VOL. XXX.
PREDSEDNIK VABI MAGNATE NA SODELOVANJE
SSN«* neprestana f>retnja mir«
Roosevelt zagotavlja, da so novi zakoni koristni, ne pa kvarni bogatim slojem
Laznjive trditve in zavajalne metode obeh kapitalističnih strank v boju za korita
Prirodni viri Etiopije pravi vzrok bojev za njeno 4 civiliziran je
t>
| Italija "razkriva" barbarstva, v Etiopiji
P
jHEDSEDNIK Roosevelt je v pismu Roy VV. Hovvardu izjavil, da se business — to je, ljudje, ki kontrolirajo ameriško industrijo, finance in trgovino, 'Vznemirjajo brez potrebe. Roy W. Hovvard kontrolira Scripps-Hovvardovo časopisje, katero je naklonjeno Rooseveltu. Sploh se Scripps-Hovvardovi dnevniki oglašajo za progresivna glasila. Predsedniku Rooseveltu je pisal, da njegova popularnost med ljudstvom pojema,, in da sovraštvo v trgovskih in industrialnih krogih proti new deal eksperimentiranju narašča; sploh, da je ameriški business' vsled tega v negotovosti, kar je glavna zapreka okrevanju.
V svojem odgovoru pravi Roosevelt, da je namen vseh zakonov, ki jih je sprejel sedanji kongres na priporočilo administracije, odpraviti hibe v ameriškem ekonomskem siste-
Haile Sflmi« je resno v strahu z« »vojo deželo. Mu»»olini jo koč«, nc sato, da jo civilisira. kajti to bi lakko • toril ▼ Italiji, ampak ker jo potrebuje T korist italijanskega imperializma Etiopija je industrialno nerazvita Geologi smatrajo, da je bogata na ru da k in olju. Italiji obojega manjka Haile Selassie je nekaj časa apeliral mm pomoč na ligo narodov, a ko jr uvidel, da mu is Ženeve ne obeta io bogve koliko varstva, je postal "civil - 1 siran" in si mislil: ' Ker je toliko preže na naia prirodna bogastva, čemi
nje. Drugi domnevajo, da se bi rad z vrhnjimi kapitalističnimi krogi popolnoma pobotal v interesu svoje ponovne izvolitve prihodnje leto. Tretji sklepajo, da je Roosevelt spoznal, da mora ali res pričeti z drastičnimi
mu, kakršne so pripomogle, da socialnimi akcijami na stroške je 1. 1929 strmoglavil v krizo kapitalizma, ali pa pridobiti
!BuPan*°i °b *n€mJ* namen kapitaliste, da pomagajo vladi „e bi uk.nil Mu.solinij. . tem.
NOTRANJA IN VNANJA POLITIKA V ITALIJI VSA V ROKAH ENE OSEBE
Omahljivost diplomatov v Ženevi. — Najnujnejša potreba Evrope je odprava fašističnih vlad
koristiti tistim in se sprijaznijo s sedanjimi re- podvriem kaki drugi sili. me«, .n-so ekonomsko gulacijskimi zakoni, ki niso ka- «l«»k« promoter je te dolgo deloval pitalizmu prav nič kvarni am- na to* v krilti mu j* u*Pe,°. in pak koristni. S tem, da njegove !**}
. ,	.	...	v,|t oljnega trusta pravico iskorisčat.
socialne zakone -- VV agnerje- etiopij.k. nar.vn« boga.tv. .koro va predloga je bila sprejeta ce- »»onj. Mussolini je rohnel, angleška in
volji —
teh zakonov množicam, ki
najmanj zavarovane. Torej so zaeno v korist ne .samo tem množicam, ampak še posebno tudi tistim, kateri jim najbolj ■asprotujejo, pravi Roosevelt. 8 tem ima v mislih svoje kritike med kapitalisti in politike republikanske stranke.
Največjo važnost polaga časopisje njegovi izjavi, da je o-mretje novih zakonov v prid o-krevanja dogotovljeno — to je, da nima administracija za rokavom nobenega načrta, ki bi pretil koristim velebusinessa.
Ameriški business, ki želi oddiha (od vladnih rcgulacij in pretenj), ga zdaj ima, je smisel predsednikovega pisma. Su-gC3tira, da se naj industrialci in drugi, ki kontrolirajo ameriško gospodarstvo, z mirno vestjo in brez strahu poženejo v business in pospešijo okrevanje.
Časopisi to predsednikovo pismo različno tolmačijo. Republikanska glasila pravijo, da se na predsednikove obljube ni nanesti, kar dokazujejo skuš-
lo proti Rooseveltovi označujejo za socializem,
mu
ameriška vlada pa sta bili v zadregi, ker bi •vet lakko sodil, da je nova pogodba njuno matlo. Pod pritiskom
d... .	■njuno mano. roa
elajo veliko krivico, ker niso Londona in W«.hinfto„. je ameriški nič drugega kakor napori za;družba oljni pakt oreklicala in abe stabiliziranje in uravnavanje ,insl,i Pr»rodni ««kiadi so zdaj zopet sedanje ekonomske uredbe.	"Dolgo re bodo." pravijo
i v Rimu.
Republikanski politiki, ki bi i Tef"«»i del predstoječega lemljeri-radi vzeli korita nazaj, trdijo h* ?"n"uje Uriliorij«" bi *»
t,li„U D__ i.	* i izrabljati amer.ška družba skozi 75
kljub Rooseveltovemu nasprot-|M. To je preccj .cčji ko. «mIjf) kot
nemil zagotovilu, da je new pa jo obsega Jugoslavija, in tudi vc-
Diplc matični zvočnik itali jamkega diktatorja Mussolini ja baron Pom. peo Aloisi je na zboru društva narodov v Ženevi dne 4 sept. prebral dolg memorardum, v katerem Italija dokazuje, da je Etiopija skrajno barbarska dežela, nesposobna, da se bi sama civilizirala. Predložil je kopo dokazov s fotografijami, ki naj bi predstavnike drugih držav uverile, da je nesmiselno • morati cesarstvo "kralja kraljev" za enakovredno z drugimi. Na kratko, Italije zahteva, da se Etiopijo zbriše z zemljevida kot neodvisno deželo. Musso'ini hoče večjo Italijo, ali vsaj vojno zanjo, drugače propade (ne Italija, rmpak Mussolini). Na sliki sta dva Et opijca, ki morata živeti sklenjene skupaj s pomečjo verige, dokler ne poravnata, kar sta dolžna fevdalnemu go-»podi* To fotografijo je oskrbela italijanska propaganda. Res je, da je Etiopija zelo necivilizirana dežela. Toda zr<topnik Etiopije e v svojem nedavnem govrru v Londopu dejal, da ljudstvo Italije bolj potrebuje osvoboditve in civilizacije, kakor pa prebivalstvo Etiopije. V njegovi trditvi j« veliko resnice.

deal nič drugega kot zastrt socializem. Tako se obe stranki pripravljata v boj na podlagi! zavajalnega frazarstva, da je ena za amerikanizem in druga za socializem, če ne celo za boljševizem. Demokrati bodo, oziroma že odgovarjajo, da so za ustavo prav tako, kakor republikanci in še celo bolj, pa-trotični in lojalni niso nič mani kakor republikanci, poleg pa hoče demokratska stranka in sedanja , administracija služiti
(Nadaljevanje na 5. strani.)
čji, kakor je površina Italije.
Eksekutiva S. P. za akcijo proti vojni
Odbor ameriške socialistične stranko je izdal proklamacijo na članstvo, da naj sklicuje shode, sprejema resolucije in prireja manifestacije proti voj-' ni, s katero preti Mussolini. Ob enem naj bo ta propaganda da delavce enako naperjena proti Nemčiji podvzetje,"
Johnson o znižani mezdi in daljsanju delavnika
Kritika proti vrhovnemu sodišču, ker je z uničenjem NRA povzročilo poslabšanje razmer
(len. Hugh Johnson, ki uprav- plačo znižane najmanj 20 od-lja javna dela v No\v Vorku, -tdkov in delavnik pa podalj-je na zborovanju odvetniške šan v enaki meri. Znana mi je zbornice države Indiane dejal, ona velika trgov-ka družba, v da z javnimi deli ne bo brez- kateri je izgubilo delo 17.000 poselnost nikoli odpravljena. delavcev v par dneh po uničeni! NRA.
"Najmanj de*et milijonov 1 ter delavcev je popolnoma neza
'Za
okrevanje je potrebno, u posle privatna je nadaljeval ter
in Japonski, kateri sta poleg I- nato argumentiral, da je razve- poslenih. Z družinami vred tvo-talije danes svetovnemu miru ljavljenje NRA povzročilo de- rijo eno tretjino prebivalstva te najnevarnejše dežele.
"PRI JATELJI'' DELAVSTVA V HUN JENI VLOGI
V nobeni deželi nimajo de- Veliko delavcev še verjame lavci toliko "prijateljev", ka- Coughlinovim obljubam in fra-kor v Zed. državah. Vsak še zam o socialni pravičnosti, zato tako reakcionaren politik se je on s svojo fašistično taktiko jim prilizuje. In nikjer na svetu toliko nevarnejši demagog, ni delavsko gibanje strokovno j Ljudje, ki mu slepo slede, ^»e-in politično tako šibko, kakor veda ne vedo, da bo njegova tukaj.	unija služila koristim kompartij
To priliko skuša izrabiti zna- veliko bolj kakor delavcem, ni radio pridigar Father Cough- Father Coughlin je v dema-lin, ki je začel konkurirati A- gogiranju vsega zmožen — na meriški delavski federaciji z primer v slepilo je nedavno in-ustanovitvijo svoje unije avto- direktno pohvalil tudi Norman
mobilskih delavcev. Možno je,	---
da bo uspel, deloma vsled hib A. F. ot L. pri organizatorič-nem delu, deloma zaradi podpore, ki mu jo bodo naklonile kompanije, seveda tajno.
Thomasa — tistega proti kateremu je grmel po ra diu v Detroitu že v mnogih svojih pridigah.
Ako bo Coughlin uspel, bo precej krivde tudi na vodstvu A. F. of L., ker je toliko časa preziralo problem organizira-
želi veliko gospodarske škode, dežele. Veliko agrikulture je še "Za konstitucionalnost ustanov, vedno v stanju onesveščenja.
tjt\	iwiiaiii<f.>i u^iaiKM ,	\ >i«iii|u uncnv catcuja. i -j---------o----- r-	— » j - «•»	. t voivuiva
kakor je bila NRA, ni treba no- Mnogi delavci so samo deloma' veči obrazi. Prizadete je potem sram, ampak v "afero benega dodatka k ustavi," je zaposleni. Veliko izmed nas; pritegnjeni vsled provokacij enega samega človeka, ki dejal. "Sodniki naj ustavo tol- i na prejemkrle tu in tam. in še] z" odgovornost nikakega smisla ali razumevanja, mačijo tako, kakor so si io nie- ti so nizki."-	! To so primere v malem. Mussolini ie nrimera v
IKTATOR, kot je Mussolini, je katastrofa za deželo, kateri vlada. Diplomati, ki jih najema, ne smejo početi nič drugega kakor izvrševati njegova povelja. Italijanski ; zastopniki v društvu narodov so brez samostojnosti, kar otež-, koča razprave v Ženevi. Dočim imajo zastopniki Francije,- An-Iglije in večine drugih držav več ali manj svobodne roke, sme prečitati ali izjaviti zastopnik Italije, baron Pompeo Aloisi, samo kar mu je narekovano iz Mussolinijeve pisarne v Rimu.
Kadar hoče koncil društva narodov od zastopnika Italije v teku razprave določno izjavo, je Aloisi ne more dati, pač pa vselej telefonira v Rim po svet in navodila.
Noben današnji diktator si ni podjarmil svoje dežele tako, j kakor si je Mussolini Italijo. V vsej kraljevini je edino le on, ki i odločuje. Nihče drugi ga ne sme obsenčiti. Vsakdo, ki si je za-| čel v Italiji širiti sloves ali ugled, da je zasenčeval Mussolinije-■ vega, je moral s poti. Ena primera je Italo Balbo, ki ga je duco J vsled njegove rastoče popularnosti premestil iz odgovorne pozicije v Italiji v italijansko kolonijo Libijo in ga s tem onemogočil za tekmeca. Ne kralj, ne papež in nihče drugi v Italiji ne sme imeti ljudske pozornosti obrnjene nase bolj kakor Mussolini. On je absolutni vladar nad državo, ki po imenu pripada savoj-ski dinastiji. Večino ministrskih portfeljev ima Mussolini sam. Noben drug diktator nima vlade tako temeljito v pesteh kakor on.
On je danes najnevarnejši provokator. V diplomatskih odno-sajih je nezanesljiv, kar je sicer že stara tradicija italijanske vnanje politike. Danes sklene zavezništvo z Avstrijo, jutri s Francijo in pojutršnjem jo prav tako lahko sklene s Hitlerjem <5oper Francijo. Mussolinijevo zavezništvo je vedno na prodaj tistemu, kateri največ ponudi, ali od katerega se nadeja za svoje provokativne in imperialistične ambicije največ koristi.
V nobeni deželi na svetu ni opozicija toliko zatrta, kakor v Italiji. Zastopnik Etiopije je imel prav, ko je dejal, da če se že govori o sužnjih, jih je v Italiji veliko več kakor pa pod vlado 'laile Selassia.
Mussolini je Italijo popolnoma militariziral. Vse mora služiti vojnim namenom. Komaj se deček izkobaca iz zibelke, že ga morajo starši dati v fašistične deške oddelke, kjer mu prično vtepati militaristično vzgojo in fašistični nacionalizem. Na ia način hoče Mussolini napraviti iz bodočih generacij vojake, katerih hotenje bo širjenje mej Italije. Kajti Etiopija ni edina, ki si jo je Mussolini zarisal v svoj zemljevid.
Evropski mir je v rokah tega človeka. Včasi preti, včasi grozi in insultira, tu in tam se pomiri in zagotavlja, da Italija ne išče vojne, niti se je ne boji, kajti pripravljena se je tepsti s komurkoli.
En sam spreten zdražbar v društvu lahko povzroči, da se razbije sejo. Kajti z izzivanjem pametnih članov ustvari napoto razpoloženje, posledica je kreg, vpitja, in končno kaos.
En sam pretepač lahko zaneti splošen pretep neglede kak > so ostali člani družbe mirnega temperamenta. Ampak z izzivanjem, ki ga je nemogoče prenesti, in če končno še udari, tedaj to ljudi neizogibno primora v jezo in odpor. Posledica so krva-
SO bili ne pose-
dejai. '\>oaniki naj
mačijo tako, kakor so si jo nje- j i i so nizki."; Thomasa, ni ai:torji ^^liij, pa bo NRA D(tjal jp da deRradirane de-
ustavna," je Johnsonovo mne- ,avske razmere v eni državi a.
nje' *	meriške Unije škodijo vsem o-
O sedanjem položaju delav- stalim državam. S tem je po-jstva je dejal:	| u daril, da je stališče vrhovnega
(sodiiča napačno, ko trdi, da je po ustavi reguliranje dela in
so primere v malem. Mussolini je primera v velikem. (Nadaljevanje na 3. strani.)
"Nihče ne ve točno v koliko je brezposelnost v tej deželi na-
nja unij po industrijah. A tudi rasla takoj po uničenju NRA, ta resnica ne izbriše dejstva, da toda iz tisoče v poročil v Nevv je Coughlinova unija nič dru-lYorku in iz osebnih pomemkov gega kakor ustanova za skeba- z nekaterimi največjimi delanje-	dajalci sem se uveril, da so bile
plač, kakor je bilo zasnovano pod NRA, problem in področje posameznih držav, ne pa zvezne \lade.
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Mednarodna zveza unij za preprečen je vojne
Ali je delavstvo že
toliko jžaju kakor Italija, mod onemo-j Južni Afriki in v Avstraliji, j apel, da naj vojno prepreči, Father Coughlin ni bil še ni-1 zrelo, da lahko prepreči vojne, gočiti vojno, ali pa uničiti re- Zdaj pa se je mojočna zveza ako ne, bo to storilo mednaro-kdar prijatelj unij — to je pri- ali vsaj povspeši polome impe- žim, ki jo bi povzročil.	strokovnih unij v Angliji izre- dno organizirano delavstvo.
*>ito. Ampak tu in tam jih je po-j rialistov, ki se zatekajo k voj- Kongres angleških delavskih kla za preprečenje vojne,z vse- Eksekutiva zanaša, da ako hvalil — tu in tam je rekel za- nim metodam? To je bilo eno unij je sprejel načelo agresivne |ml sredstvi, ki so unijam na proglasi naredbe proti Italiji, nje dobro besedo, a načelno jejizmed vprašanj pred kon:?r> opozicije vojni. Mussolini, ki se razpolago, ako je vla le ne bo- jih bo podprlo tudi delavstvo deloval proti njim. Zdaj pa. ko som delavskih unij v Angliji, ki je vsa ta leta posmehoval do- do ustavile. To pomeni kata- -ovjetske Unije in Zed. držav, »e je A. F. of L. lotila organizi- je imel zasedanje v Margate. lavskemu gibanju, je imel pri- strofo za Italijo, ki je odvisna Kajti edino v Italiji in Nemčiji r«ti delavce v avtni industriji, Delegati so drug za drugim jliko že v par slučajih spoznati, lod uvoza tudi v še tako mirnih jo delavsko gibanje popolnoma * je on odločil ustanoviti kon- naglašali, da je delavstvo Ev- kaj pomeni celo ne v naprej za- odnošajih, kaj šele v vojni. Urto, "unije", ki so ga nasledi-^urenčno unijo. Zatrjuje, da bo rope spet na preizkušnji. V It*- snovana delavska akcija. V ra- Skoro istočasno je zborovala ie, pa so prisiljene služiti faši-v nji združil 90 odstotkov de- liji je proletariat brez besede zna pristanišča v Evropi so na- v Ženevi eksekutiva me Inaro- zrnu.
lavcev v avtomobilskih obratih in ob enem hujskan v vojniTz kozili blaga, ki ga je naročila dne zveze strokovnih unij, v Organizirano delavstvo je v Detroitu, kar pomeni, da bo viadno propagando. Ta edina italijanska vlada. Ko hitro so kateri je zastopano'organizira- proti vojni in za preprečen je njegova unijska postojanka po je dovoljena. Ampak kljub te- delavci zaznali, kam je name- no deiavstv;o vseh dež"el, iz- Mussolinijevega roparskega itcvilu članov ena največjih v mu ima delavstvo v ostalih ev- njeno, so odklonili vsako rav- vzemši Italije, Nemčije, sov j. vpada v Etiopijo. To je za civi-Zed. državah, ako se v pričako- ropskih deželah. nevštevši nanje z n jim. To se je dogodilo'Rusije in Zedin jenih držav. Na lizacijo v teh vzni jenih časih še vanjih ne ukani.	Nemčije, ki je v enakem polo-,v par pristaniščih v Evropi, v društvo narodov je naslovila najboljše znamenje.
1'apcž "|»raivirno in mirno
uveljavi jen je" italijanskih potreb i n koristi \ Etiopiji
"Mi želimo, da »e vsem aspiracijam tega dobrega ljudstva (Italije) v Etiopiji zadovolji, da se jih prizna in jamči v miru, toda pravično, kajti kjer ni pravičnosti jc greh, z grehom pa postane ljudstvo mizemo."
To je najvažnejši stavek iz papeževega govora ob priliki mednarodnega kongresa veteranov svetovne vojno, ki so dne 7. septembra prisostvovali maši v baziliki sv. Petra v Rimu.
Slično je izjavil dan pozneje pred isto množico veteranov Mussolini. Nekateri poročevalci tujezermkega časopisja so nato v svojih depešah iz Rima tolmačili, da pritiskata Benito in papež prejkone sporazumno v zahtevi za "mirno rešitev pravičnih zahtev Italije."
V ostalih stavkih svoje pridige je f*apež deklanviral svojo vero v ljubezen med ljudstvi, v mir, v časten ponos in take reči.
Ampak kako naj Etiopija častno, pravično in mirno zadovolji vsem aspiracijam in potrebam Italije? Tega papež ni pojasnil. Mussolini zahteva Etiopijo za izkoriščanje v prid Italije in za naseljevanje Italijanov. To so "potrebe", ki jih ima "to naše dobro ljudstvo" v Etiopiji. In da ne bo vojne, naj jih Haile Selassie mirno prizna in jamči s tem, da brez odpora izroči svojo deželo in ljudstvo v suž-nost Mussoliniju. Papež pa se bo zahvalil Boau, ker se je vse tako mirno, pravično in "častno" končalo.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Ckicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za
četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vai rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitav v številki tekočega tedna.
Proletarec, September 11, 1935.
Demonstracija za neodvisnost Etiopije končala na sodišču
PROLETAREC
Pubtiahed every Wednesday by the YuKX>slav Workmen'j Publlshinjf Co., Inc.
Establiihed 1900.
Editor................................Frank Zaits.
Business Manager.................Charles Pogorelec.
Assistant Business Manager.............John Kal: Jr.
SUB9CRIPT10N RATE8: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75: Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Montha $2.00.
PROLETAREC
3639 WEST 26TH STREET
CHICAGO, ILL.
Telepbonet ROCKWELL 2864.
=r
Civilizirane in barbarske dežele
Baron Pompei Aloisi, ki zastopa Mussolinija v društvu narodov, je dne 4. sept. predložil zastopnikom držav d >lg doku
ment, z izjavo, da Etiopija ne .spada v družbo civiliziranih ljudstev. Za to trditev je navedel celo vrsto dokazov, ki naj diplomate v Ženevi prepričajo, da so Etiopijci barbari in krvoločneži, nedostopni kulturi in nevredni, da bi se njihov zastopnik družil z reprezentanti civiliziranih dežel. Na podlagi tega je zahteval, da se Etiopijo izključi iz lige. če ne — gremo ven mi — kajti s predstavnikom barbarov ne bomo sedeli pri eni mizi. Baron Aloisi je nato res odkorakal in za njim njegovi podrejeni uradniki. Zastopnik Etiopije je ostal pri mizi in povedal Italiji nekaj gorkih o njeni civilizaciji.
Recimo, da se italijansko obtožnico zopet Etiopijo resno upošteva. Preiskava bi brez truda dcugnala, da je v Etiopiji telesno suženjstvo res še v veljavi, da je prostrana dežela skrajno zaostala in njeno ljudstvo revno, da uboji niso nič izrednega, da nekateri rodovi v njenih mejah res še žive v divjaštvu itd.
Ampak če se gre za "civilizacijo", bi lahko vstal zastopnik Etiopije, profesor Gaston Jeze in dejal v bistvu: "Predlagam, da se Italijo izključi iz društva narodov, ker je nevredna, da ,<e bi družila z nami. Njeno ljudstvo je zasužnjeno. Edina njegova pravica je ubogati. Citati sme samo kar rnu dovoli diktator, misliti pa mu je prepovedano. Kdor izrazi dvom v ducejevo modrost, ga napoje z ricinovim oljem, ga peljejo v kletki za zveri pred izjemno sodišče, tu ga obsodijo, nato pa ga ustrele v hrbet, ali pa ga pošljejo v mučenje na Liparske otoke. Giacomo Mat-teoti, eden največjih človekoljubov in predstavnik gibanja za civiliziranje Italije, je bil zavratno umorjen z ducejevo vednost-
V Chicagu so nameravali komunisti pod fir.no ''Prijateljev neodvisnosti Etiopije" prirediti v soboto 31. avgusta manifestacijo, za katero pa jim šef pslicije ni hotel isdati dovoljenja. Dejal je, da bi to lahko pov<-ročilo "plemenske boje", poleg tega pa Jf_ta!ia dsmon-• trfcija ičuvanje proti Italiji. Sklicateljski odSor je počival ljudi na prireditev demonstracije vseeno. Ko se je omerjeno soboto sbralo nekaj sto ljudi, jih je policija
ras(»nr?«, kak h <0 pa aretirala. Nekateri ismed njih (vidi'* j h na tej sliki), so bili pridržani za obravnavo pi oti nj.m, drug j to izpustili. Policija jih je obtožila ka-iitajA miru. Večinoma so to mladi ljudje is sol, po ka-krarih voha posebno Hearstovo časopisja, katero sa-hteva, da universe in srednje šole prepovedo in satro "r<? čkrrike'' aktivrosti študentov. Cikaška policija je v tem oziru veJno pripravljena pomagati.
Posledice prenapetosti ali pa namenomasvoj de,okrog ker °v vprizorjenih provokacijskih vpadov
,-------------. njen.
manilestaciji v Celju posamezniki vzklikali "Živijo Lenin", j "doli s krvavim režimom v Beogradu", in sploh da je imela
----manifestacija komunistični zna-
to že po nastopu vlade, katera čaj. "Svobodi" je bilo poslova-je zagotovila, da je z njenim nje dovoljeno , kot kulturni u-datumom diktaturi v Jugosla- stanovi — pravi banov doku-viji odzvonilo.	ment, — tu pa se je opetovano
Zgodilo pa se je to takole: ^kazalo, da je to politična or-Dne 7. julija je imela Delav- ■ ^nizacija, ki posluje p* maska kulturna zveza Svoboda vlfkiranl°	Vsled tega Celju manifestacijsko slavje po zakonih nima pravice pošlo-zveza Svoboda" postala naj- kakršnega Slovenija še ni doži-lvatL RazPust bi' zapovedan
V slovenskih pokrajinah Jugoslavije je bila po postanku diktature dovoljeno socialistično gibanje edino na prosvetnem in športnem polju. Sodrugi so se v to vlogo uživeli in delo-ali po svojih najboljših močeh.
Tako je "Delavska kulturna
važnejši činitelj delavskega gibanja ne samo na Slovenskem, ampak v Jugoslaviji v obče. Kajti to je bila najboljše zasnovana. najboljše upravljana in najpomembnejše delujoča socialistična ustanova izmeh vseh v Jugoslaviji. Delovala je na prosvetnem polju tako vzorno kakor nobena druga. Imela
vela. Dokaz, da socialističnega ne ™mo centrali, ampak tudi gibanja ni mogoče uničiti, kajti >m P^ruženim skupinam, ideje prodre) skozi vsako cen-zidove jetnlšnic
jo. Podjarmljene Slovence, Hrvate in Nemce se poleg vsega, česar so deležni zasužnjeni Italijani, še narodnostno zatira, da je !
njihovo trpljenje toliko hujše. Vse njihove ustanove so uničili.;. ... . . ,	,
Celo moliti ne smejo v materinem jeziku. V Italiji že otroke ^v®1,k°;s,,0rt?0	(T
uče, da so moritve na debelo nekaj krasnega, da je vojna taljenje naroda, da imajo oni nalogo podjarmiti vse dežele nekdanjega rimskega cesarstva v italijansko sužnost. Italije sploh ni, ampak le diktator, ki je nekdaj svobodno ljudstvo za^užnil toliko, da je danes edino njegova beseda, ki obvelja. Vsi drugi le poslušajo in mu dvigajo roke v pozdrav. Morajo, ker so sužnji. Društvo narodov pa ima dogovor, da se prizna za članice le tiste države, ki so brez zasužnjenega ljudstva."**
Gaston Jeze seveda ne bo vrgel Italiji te resnice v obraz. Ljudje, ki vodijo seje društva narodov, mu ne bi dopustili "in-sultirati" velesile. Zato ni zahteval nič drugega, kakor da se civiliziranje Etiopije prepusti Etiopiji sami.
Nihče se tega ni razveselil bolj kakor takozvani podzemski komunistični tisk v Jugoslaviji in zunaj, — češ, glejte, kaj smo dosegli, in koliko pomenimo !-Sodrugi, ki so vsa ta leta diktature v Jugoslaviji vzdrže-"Naš zlat 'Svobode' v Celju je b la vali svoje gibanje pod okriljem nenavadna manifestacija. Dvanajst Svobode, pa pravijo: "S komu-,tisoč ljudi je korakalo v prevodu. |njsti da sg b[ k(Jaj združili?
zuro, skozi zidove jetn;snic in preko vislic.
O tem slavju smo prejeli več zasebnih poročil. V izčrpku o-menjamo dva. Prvo se glasi:
iganizacijo delavskih telovad-111^ ,JUU'-»«	. 1it
,	X	* I 1 1 .. 'lflrralo je 18 godb, h lo je 14 rJeč.h ,, .	. ...
nih društev), enoto delavskih lut4V| ViH. mo,tv> Ctfjje jt. Wi0 v <lr_ Vse, kar počno, delajo po navo-
pevskih zborov, zvezo društev zavnih zastavah, na suknjth ljudi pa dilih od drugod. Tisti, ki jim
prijateljev prirode itd.	7<naki i" tu<b * oken hi« »o t oločajo naloge, prav nič ne za-
Vsa Jugoslavija je vedela, <1*li *judjevnh*imi ^naki ftpalir na popadejo, da lahko igrajo v ro-
i . i i in	ul.cah je bil jpo^t povsod, kjer je ko- , , . . . . . . .
da je Delavska kulturna zveza rakala mno4ica. I>ahl;o ,0 racunat dl ke baš onim, katere hočejo u-Svoboda, s svojim glasilom je stalo 7,000 ljudi. Torej je hilo v »e- dariti. Tudi najeti agent pro-
Denar v Nemčiji glavni diktator
Hitler je diktator Nemčije, a nad Hitlerjem je proti njegovi volji diktator Hjalmar Schacht. Njuni nazori se križajo, prav tako tudi njune ambicije. Ampak Hitler potrebuje Schach-ta veliko bolj kakor pa on Hitlerja.
Hjalmar Schacht je "ekonomski diktator" tretjega rajha. Slovi za finančnega veščaka in vsled tega ima on v področju finančno minstrstvo in pa načelstvo nad državno banko, katera kontrolira nemške finance, ki so vsled krize in notranjih homa-tij zelo kompliciran problem. V kapitalističnih krogih v inozemstvu Schachtu veliko zaupajo, ker obljubuje, da bo Nemčija ko hitro mogoče začela odplačevati svoje dolgove privatnim upnikom.
Schacht je eden onih redkih ljudi v Nemčiji, ki lahko reče nacijem "ne" brez da se bi izpostavil nevarnosti aretacije in koncentracijske kempe. Nedavno jim je vrnil s svoje visoke pozicije tudi polo, na kateri so vprašanja na vse državne uslužbence, kaj so bili pred "prevratom", ali so kdaj bili včlanjeni v ložah prostozidarjev itd. Na vprašanja ni odgovoril. Schacht je bil prostozidar. V tretjem rajhu so bile njihove lože razpu-ščene. Neizpolnjena Schachtova pola je bil insult na nacijsko avtoriteto, s katero se sicer strinja in ji pomaga, toda včasi si lahko privošči, da se ji roga, ali pa, da on igra vloigo diktatorja, namesto Hitlerja.
"Svoboda" skoz in skoz socialistična organizacija. Delovala je v mejah zakonov, ki so v tem lučaju mižali v toliko, da so socialističnemu delavstvu pustili prostost na prosvetnem polju, z omejitvami cenzure seveda, in v prilični meri tudi na industri-alnem bojišču.
Sodrugi so vedeli, da to
ni
Ki okroj? 19,000 ljudi in to ni preti-jrana številka. Kolesarjev a svojo fan-iiro je bilo 400 in več ovenčanih kmečkih voz in konjenica. B.lo je velica-t'no delavsko slavje.*'
Neki drugi naš somišljenik je nam poročal med drugim:
"Celjski 'jrvobodaški' irlet je bil so-' ;ali»tična manifestacija, kakršne Slo-!?v*nija ni še nikdar doživela. Zjrodo-HP	HH	IH j vinska v pravom pomenu besede. 7.jro-
zadostna svoboda. Ampak ho- d o Vinska zato, ker nam je prvič uape-teli so si v danih okolščinah o- lo očitovati, da smo prebili led tudi frraniti ogrodje, na katerem bi kmečkim proletariatom ki je ve-j * x * v. -	u i li ljal vse doslej za izključno kler.kalno
V Ugodnejših razmerah lahko dJomeno... Klerikalce,m *re naše
I et obnovili socialistično stran- banje, ki je močno aktivno, silno na .O. S pomočjo "Svobode" SO na- živce. Trdno sem prepričan, da bomo ('aljevali vsaj svoje prosvetno ie ™ doživeli zarjo socialistične dru-
c'elo in obdržali kontakte. c žahne
Po zaslugi njenih notranjih Par dni po tej proslavi je ban ii zunanjih nasprotnikov je bi- Dravske banovine "Svobodo" h julija t. 1. razpuščena — in'razpustil, češ, da je prekoračila
Vsake sorte "simulanti"
Edward J. Pinc je pred šestimi leti iz Chicaga neznano kam izginil in z njim vred poštna vreča z vsoto $16,500. Bil je uslu-žben na pošti v Melrose parku.
Nedavno je bil po zaslugi nekega detektiva aretiran. V preiskavi je bilo dognano, da je tudi sedaj imel vladno službo na relifni postaji — in sicer službo "reditelja". Njegova naloga je bila metati ven "sitneže", ki prihajajo v relifni urad s pritožbami in zahtevami. Kajti Pinc je nad 6 čevljev visok in vaga skoro 300 funtov. Pojasnil je, da je odšel po izvršeni tatvini pred 6. leti v Gary in pričel real estate business. Vsled krize je bil ob vse, si spremenil ime in si spet poiskal vladno službo.
Dostojanstvo in brezposelni odvetniki
Tudi brezposelni odvetniki se organizirajo, od vlade pa zahtevajo, da se jim plača večjo podporo kakor npr. brezposelnim poklicnim delavcem. "Mi moramo živeti dostojanstveno, svojemu pravnemu poklicu primerno, zato podpora $90 na mesec za nas ne zadostuje," se glasi ena izmed izjav v apelu društva "brezposelnih" odvetnikov v Chicagu.
Uganka za čitatelja je le, kaj je "dostojanstvo" advokatov.
llrezkorUlen aienial
Zdravnik dr. A. C. Weiss, tar 30 let, je dne 8. sept. v državni palači Louisiane v Baton touge nameril samokres v se-atorja Huey Longa in ustrelil. Uražniki, ki jih je imel I^ong krog sebe, so nato v dr. Weis-fi spustili kakih 50 krogelj. Njegovo truplo, vse preluknjano, je ležalo v veži državne pa-1 iče dve uri, predno so ga odnesli.
Senator Long je bil v Louisiani i iktator, kakršen v novejši zgodovini posameznih držav ame-
var.ega učinka. Senator Long je umrl na posledicah strela dne 10. sept.
Dr. Carl VVeiss je baje izvršil atentat zaradi enega svojih sorodnikov, ki ima sodno službo. Senator Long mu je nameraval vzeti dobro mesto in ga premestit: na slabšega. Če je bil motiv atentata samo to, je VVeiss popolnoma po nepotrebnem in brez koristi zavrgel svoje življenje. Politični atentati so v zgodovini opravičevani le tedaj, ako se izvrše res nese-
liške republike nima primere.Ibično in za ideale človečanstva
Vse, kar je on v Louisiani zahteval, je obveljalo. Ob tej priliki je dirigiral legislaturi, kako naj glasuje in za katere predloge.
Tudi še tako popularen diktator ima kopo sovražnikov. Zato so zastraženi z vseh strani. Senator Long ni šel nikamor >rez oboroženega spremstva. Kljub temu ga je eden njegovih političnih nasprotnikov zalotil v momentu, ko so bili osebni stražniki okrocr I>onga zaverovani drugam. Bil je v stanju pognati vanj samo eno krogljo, ki pa ni takoj izvršila namera-
proti in na tirane.
VVeiss ni imel takega namena. A tudi če bi ga to gnalo k njegovemu činu, bi bil kljub temu nespameten. En strel povzroči vselej nadaljne strele, je dejal eden Weissovih bližnjih sorodnikov. 50 krogelj v VVeis-sovem truplu potrjuje to resnico.
Atentati so lahko protest — a največkrat so le uvod v povečanje terorja, ali pa v vladne eksekucije. Atentator, ki je ubil Kirova v Ix»ningradu. bi
vokatorji ne bi mogli izvršiti za reakcijo boljšega dela, kakor so ga male skupinice, ki so se urinile v celjsko manifestacijo "Svobode" in s svojimi provo-kacijami pozvale oblast, da je zaduSila organizacijo, ki je stala ogromnega truda. Cleve-landski mimeografirani komunistični časopis, oziroma tisti, ki ga urejuje, bi se iz tega slučaja lahko naučil, da vzklika-nje revoluciji in Leninu na celjskih ulicah ni revolucija, pač pa je to bila provokacija, kakor nalašč dobrodošla klerikalnemu režimu, za zadušitev delavske organizacije, ki je svoj pokret gradila s stališča vzgoje-vanja, ne pa puhlih fraz. Novi tajnik kominterne Dimitrov bo imel mnogo posla, predno bo komuniste izven sovjetske Unije uveril, da to, kar počno, največkrat služi fašizmu, reakciji in klerikalizmu, najmanj pa socializmu.
V nedeljo na piknik newburškega kluba
Cleveland, O. — "Ali je še kam za ven?" vprašuje znanec znanca. "Sure. V nedeljo 15. sept. gremo na piknik kluba št. 28 JSZ.U
"Hm — tako, kje pa bo?" "Pri Joe Zornu na Bradley Road."
"Sure, you bet, da pridem. Pa (družina z menoj."
"Povabi tudi znance, prijatelj! Bo luštno in vsega zadosti za vse." — J. L.
"Ljudska" stranka "doktorjev"
V Jugoslaviji snujejo novo stranko, kateri so se pridružili tudi slovenski klerikalci. Prijavo zanjo na oblast so mej dru-rimi podpisali sledeči slovenski klerikalni veljaki: doktor Ko. :ošec, doktor Marko Natlačen, doktor Kuloves, doktor A. (]o<ar loktor Adlešič, doktor l^eskovar, doktor Schaubach, doktor Ju-/an, doktor M. Krrk, doktor Zvokelj. In tako naprej še celi copa doktorjev. Vsi ti so člani ziaj nedovoljene, nekdaj ttU /eljavne . lovensKc "ljudske" stranke.
"Legija rada" v Zagrebu
Na Hrvatskem so osnovali pre j par meseci fašistično Jru-itvo "Legija rada". Svoj apel naslavlja radničkom narodu. Fašistično gibanje pač ne more uspeti brez pomoči "ra-.lnog na-) Ja".
Po zatrtju svobode v Španiji
Po krvavi oktoberski vstaji 1. 1934 je iz Španije o delav-kem gibanju zelo malo poročil. Proletarska revolucija j^ bila i >omočjo armade zatrta. Večino socialistični^ vodij ? ) ob;odili »a dolge zaporne kazni. Stotine delavcev je bilo ubitih. Ampak e;olucija v Španiji živi. Klerikalizem se tega še posebno zaveda. V prizadevanjih, da ustavi kazalec na uri razvoja, se poslužuje vseh mogočih sredstev — barbarska vključen« — « Jj vendar gotovo, da se Španija nikdar več ne povrne v svojo črno prošlost.
Žid je in psi v Nemčiji	_
Napisi, "Vstop Židom in psom ni dovoljen", so v Nemčiji od prihoda Hitler ja nekaj običajnega. Psi ne porajtajo in prihajajo /seeno kamorkoli se morejo izmuzniti. Zidje po vsem svetu pa o bili užaljeni in se organizirali za bojkotiranje nemškega bla-ja veliko bolj učinkovito, kakor pa mednarodno delavstvo. Navzlic temu ne bo Hitlerja koncem konca v stanju premagati nihče dru'^i kakor delavski razred.
Steve Kuervich v kaši
Steve Kuervich v Hendersonvillu, Pa., je imel hišo. Dne 4. julija mu je zgorela. Steve in njegova žena Barbara sta nato iz-tirjala zavarovalnino v vsoti $5,500. Ko se je dogodil požar sta bila na obisku pri prijateljih v Ambridgu. Uradnikom zavarovalnice se je čudno zdelo, kako to, da sta hišo, ki je bila le malo vredna, tako visoko zavarovala. Enemu svojih detektivov so naročili, da naj poizveduje — morda požar ni bil nesreča, ampak požig. Ko je detektiv nekega dne skrivoma opazil, kako prihaja Barbara Kuervich v bližnjo garažo s kruhom in vodo, in 'kako je nato naglo odšla, je počakal noči in se priplazil bližje. Notri je skozi okence ugledal ležati človeka. Obvestil je državno policijo, ki je udrla v garažo in v nji dobila skoro do smrti sestradanega 40-letnega Marka Jurčeviča, ki sta ga zakonca Kuervich držala tu zaprtega 47 dni. Vsak drugi dan mu je Barbara Kuervich prinesla kos kruha in vodo, je dejal Marko. "Na ta način sta se me hotela znebiti s sveta, od kraja pa sta mi celo pretila, da me ubijeta. Zdaj pa bom povedal vse." Policiji je pojasnil, da %'e prišel iz Columbusa, O. in da mu je Štefan Kuervich obljubil $200, ako mu zaž;ge hišo. Domenila sta se, da stori to 4. julija. Sum pa naj bi padel na običajni Fourth of July igranje z ognjem. Tako je Kuervich izgubil hišo in dobil zavarovalnino. Tik njegove je imela hišo vdova Mary Godfish. Plameni so objeli tudi njeno poslopje in ga uničili. Izgubila je vse, ker njena hiša ni bila zavarovana.
Vse tri prizadete Hrvate so aretirali, časopisi v Pittsburghu in okolici so objavili njihove slike — ki so vse kaj drugega kakor prizor razumnosti. Tudi sliko garaže so priobčili in Barbaro z njenimi ostrimi, pretečimi očmi. O njenem možu Štelanu so listi pisali, da je navdušen agitator komunistične stranke in silno surov. Baje je verjel v načelo, da je treba kapitalistične ustanove čimbolj oslabiti, nato propadejo in revolucija pride izza hribov pri Hendersonvillu. Naučil se je, da je poštenost v kapitalistični družbi buržvazni bunk — in tako se je lotil podvzetja, v katerem se je presneto opekel. Ravno tako njegov pomočnik Marko Jurčevič. Štefan in Barbara sta obdolžitev tajila — ampak čemu sta imela Jurčeviča v jetništvu in ga skušala izstradati v smrt? je vprašala oblast.
Drugače pa je med našimi brati Hrvati in Srbi tod okrog pa skozi do Farrella po navadi. Kregajo se, ali smo Jugoslovani ali nismo. Ali naj bo Hrvatska zase, ali ne. V dokaz pa kažejo "Radnika", ki hoče samostojno Hrvatsko in ki je odločil, da so "Jugoslovani" iz njegovih kolon za zmerom izbrisani. —-c.
Vojna med bratranci
Haile Selassie — nedvomno ga čitatelji že dobro poznajo — in italijanski kralj, Viktor Emanuel III., sta bratranca. To se glasi nevrjetno, ampak je res, ker je tako odločil leta 1924 italijanski kralj sam, ko je cesarju Etiopije podelil odlikovanje "kraljevega bratranca". To je v Italiji najvišji red. Vseh takih bratrancev (po odlikovanju) ima italijanski kralj 22. če pride do vojne, se bosta torej tolkla bratranca. To ne bi bilo napačno, če se bi res le ona dva udarila. Ampak bratranec Victor Emanuel ne bo deležen nobene vojne neprilike. Tudi angleški kralj, bivši kajzer in pokojni ruski car so bratranci — ne po odlikovanju, ampak po rodu. Napovedali so vojno drug drugemu, ne da se je bi sami udeležili. V take nevarnosti se dvorni bratranci osebno ne podajajo.
SLAVJE 30-LETNICE PROLETARCA 29. SEPTEMBRA V CLEVELANDU, 0.
Prihodnje zborovanje odbora soc. stranke bo v Chicagu
Eksekutiva soc. stranke bo imela svoje prihodnje zborovanje v dneh 11., 12. in 13. oktobra v Chicagu. Ob tej priliki bodo sklicani tudi shodi v Yaz-
lahko potrdil to staro pravilo, i nih krajih mesta, na katerih ako bi Še mogel pričati.	Ibodo govorili Člani eksekutive.
Cleveland, O. — V tem letu in lani so Slovenci v Ameriki praznovali nešteto obletnic raznih ustanov in društev, katera imajo za sabo toliko in toliko let svojega obstoja.
Med temi jubileji je eden, kateri po pravici zavzema v zgodovini delovnega slovenskega ljudstva v Ameriki najvažnejše mesto: to je jubilej 30-letnice PROLETARCA. Za seboj ima tri desetletja vzgoje-valnega dela; tri desetletja se bori za delavske koristi in bodri proletarsko zavest.
To slavje bomo dostojno proslavili tudi v največji slovenski naselbini te dežele. Vršilo se bo v Slovenskem delavskem domu v Collinwoodu v nedeljo 29. sept. popoldne in zvečer.
Ker vemo, da čutite z nami
in se zavedate važnosti tega dogodka, se nadejamo, da si boste ta dan rezervirali za poset tega znamenitega slavja. Tako bomo skupno dokazali, da znamo ceniti delo, ki ga vrši Proletarec za delovno ljudstvo. Izkazali bomo s tem tudi čast onim, ki so se za list in nase gibanje nesebično žrtvovali in jih danes ni več med živimi.
Obstanek Proletarca skozi toliko let je v tej deželi ogromen uspeh, le da se nase delavstvo v splošnem tega ne zaveda zadosti. Pomen našega glasila jim bo še posebno predočen na tej slavnosti. Kličemo vam ponovno: V nedeljo 29. sept. vsi v Slovenski delavski dom! O sporedu poro'čamo v naslednjih številkah.
Pripravljalni odbor.
*
ANDREAS LATZKO:
SEDEM »M
/
ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ.
(Nadaljevanj ?.)
XI.	"
Trikrat je oral hotelski frizer zbaluuirati nazai v delavnico svojo visoko .naloženo vzorčno zbirko različnega mila, stekleničk, škatlic, glavnikov in krtač, ne da bi bil kaj opravil okradeni podeželski stric je spal tako trdno, da bi mu bili lahko tudi posteljo odnesli izpod telesa. Toda preveč ga je mikalo, da bi oskrbel visokega ijosta prav z vsemi toaletnimi potrebščinami — možakar si vendar ni naročil sobe s kopalnico zato, da bo živel tri dni kot brlogar? Po dvanajsti uri ne bo mogoče v vsem Berlinu kupiti niti zobne krtačke, bila je torej tako rekoč človeška dolžnost, in po vsej priliki bo ta dolžnost vrhu tega tudi tako dobro nagrajena, da je vredno poizkusiti še s četrtim obiskom.
PQ0tpa VVirdler. ste vi ? -— je zaspano zatikal Abt na frizerjeVo trkanje in se pognal iz postelje, a glasno za ječa 1 od bolečine, s tako silo so treščile njegove noge ob nenavadno bližnja tla, ki m/sc k sreči presenetljivo. mehko uprla v podplate. Zraven, v pramenu
svetlobe je ležala podložena copata ---
kup snega, pomedenega pred posteljo, se je izkazal za kopalno ogrinjalo, ki ga je bil enostavno vrgel s sebe na tla, ko je šel spat.
Kakor bi trenil, se je spet zavedel vsega. Doživljaji prejšnjega večera so ga vsevprek naskočili: baron — spalnica pri lepi gospej
—	moški glas in trdovratno trkanje, vse to je sprožilo v njegovi glavi misel, da je Mangien morda že naščuval tajno policijo na njegovo sled. Hitro se je zavil v kopalno ogrinjalo, smuknil v copate, si dal natanko razložiti skozi zaklenjena vrata, kako in kaj, šele potem je odfrrl. Ves v strahu se je globoko oddahnil, ko je zagledal frizerja. V ozkih brivnicah tam zunaj v,njegovem svetu so se lastniki tikali s svojimi gosti, in živ krst se ni domislil, da bi bil za denar, ki ga plača za britje, zahteval kakšno posebno izkazovanje spoštovanja. Kakor vratar in šoferja prejšnji večer je imel cetlo ta premožni obrtnik in buržoa za dolžnost, da iigra podrejenega v občevanju s stranko, katere bogastvo je cenil mnogo višje od svojega imetja. Vsekakor ni izkazoval svojega spoštovanja zastonj. Potrpežljivo si je dal Abt obesiti umivalno gobo, glavnik, krtačo, najdražja mazila, milo in tube, češ, možakar naj mirne duše misli, da je naletel na prismuknjenca; to edino priložnost, kupovati na baronove stroške, je treba izkoristiti.
Proti pričakovanju je Abtu tudi prijalo, da je brivec toliko časa brkljal okoli nje ga. Obril ga je, ostrigel, umi4, mu vtiral v polt dišeče esence in maže, in Abt je le napol poslušal neprenehno žuboreče žlobudranje, ki je čo-falo nanj kakor mlačen,dež. Njegove misli so se vračale k baronu, mislil je na lepe roke gospe majorke, ki so se tako bleščeče belo svetile iz rdeče svile, mimogrede videl v zrcalu, kako postajajo njegovi kuštvari iasje voljni in svetli in kako se urejajo v dovršeno frizuro
—	in planil jezen kvišku, ker ga je postalo sram svojega domLsleka: takole očeden bi morda napravil mnogo boljši vtisk na damo.
Kar podivjal je od strahu, ko mu je hotel nenasitni zaslužkar očediti tudi nohte. Potegnil je roke pod kopalno ogrinjalo ter rezko dejal, da ne krade časa; tudi je bil lačen, še od večerje pri Schiitzovki je bil tešč, bližalo pa se je že poldne.
Podkupljen z nenavadno visokim zaslužkom, je pohitel brivec takoj k pisalni mizi in telefonično naročil zajtrk. Abt se še ni bil nikoli domislil, da bi h kavi zahteval dve jajci v čaši in še pladen j mrzlega mesa. Bilo je vznemirljivo iznenadenje, da si aparatek lahko priključil mestnemu omrežju!... Potemtakem lahko tu od mize, ne da bi moral iz sobe,
pokliče gospo majorko —^--govori z njo,
drug z drugim — kakor včeraj! — Nemara
—	nemara bi lahko iztuhtal kakršnokoli pretvezo? Prav za prav se nista vsega do kraja domenila! Ze sama zavest, da lahko priključi njen gla« na oni konec voda, je bilo darilo — v izkušnjavi, da bi takoj poizkusil, mu je kri hitreje zaplala — čisto, čisto tiho se je oglašala tudi misel, da bi šel še enkrat tja — da bi »e osebno posriovil. Mar ni rekla "Na svidenje!"?
Ko je v«e, kar je bilo užitnega, spravil z volčjo lakoto, si je prižgal Abt zadnjo debelo cigareto iz zlate Mamgienove doze, se zadovoljno zleknil v udobni naslanjač ter z nežnimi pogledi božal telefonski aparat, ki mu lahko vsak hip "izpolni željo. Nič ni motilo njegove udobnosti, razen žalostna misel, da ne more z nikomur deliti svojega blagostanja. Tisti bledi, slabokrvni, drobceni obraz plavo-lase Friede iz kemične barvarnice na primer.
agitatorji na delu
Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca\ (
V$e naročnine, ki jih pošljejo zontopniki in drugi agitatorji Proletarca, no itete na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki jtcilje eno celoletno, je zabeležen v tem seznamu z dvema polletnima.
IX. IZKAZ.
Ch. Pogorelec, na agitaciji v Ohiu in Pa. 92
Anton Zornik, Herminie, Pa.	21
John Zornik, Detrpi^, Mich.	..........10
Vincent YakseticK, Mdntyre, Pa.	9
John Tancek, Girard, O.	..........6
John Jereb, Ročk Springs, Wyo.	6 4
Frank Zaitz, Chicago, III. . . . ...	5
John Langerholc, Johnstown, Pa. .	5
Jacob Rožič, Milwaukee, Wia. ...	5
Anton Blasich, Fontana, Calif.	5
John Rak, Chicago, 111. ... ... ...	5
John Teran, Ely, Minn.	... ...	4
Bartol Yerant, W. Aliquippa, Pa.	4 Anton Skaberne, Maynard, O. ... .. .4
Anton Zidansek; Sharon, Pa. ... ....................3
Frank Boltezar, Pueblo, Colo. ..............................3
Frances Pogorelec, Pueblo, Colo. .. ....	2
Anton Tomsic, Oakland, Calif. ..	2
Anton Leksan, San Francisco, Calif.	2
Frank Augustin, Imperial, Pa. ..............2
Ilija Bubalo, Johnstown, Pa. ... .............2
Jacob Tomec, Crafton, Pa. ............................2
Frank Bizjak, Chicago, III. ... .........2
Lorenz Kavčič, Sygan, Pa. ...................2
Frank Martinjak, La Salle, III. ......................2
Martin Judnich, VVaukegan, III. ....	2
Frances Zakovšek, No. Chicago, III.	2
Lawrence Selak, Star City, W. Va.	2
Rudolph Fradel, Yukon, Pa. ..............\y2
John Krebel, Cleveland, O.
K. Erznoinik, Red Lodge, Mont. __________1
Joseph Snoy, Bridgeport, O. . .............> 2
Skupaj v tem izkazu (4 tedne) 215^ polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 250',.
AKO
ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Prole-
*arca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik.
Novi zakoni v strahu pred ustavo
Zaman jo je zasramovala vsa hiša; sama je \edela, da j-e v nojih razhojenih čevljih in ttapratrih jopicah ne more prav nič zanašati
na upravičeno zasmehovanje prismodeta, ki se je, kakor so govorili, imel za "nekaj boljšega" od sebi enakih. Vzlic tenvu je bila vesela, če ji je dovolil, da je skrbela za njegovo obleko. Kako lahko bi ji zdaj bogato povrnil vse, če ne bi bilo popolnoma nemogoče, da bi stopil prednjo v baronovi obleki, v baronovem kožuhu! Misliti bi morala, da je koga ubil ali vsaj kam vlomil.
Kdino, kar bi lahko storil zanjo, je to, da ji pošlje vstopnico za gledišče; na vso moč rada je hodila v gledališče, pa naj bi vsaj enkrat sedela -udobno na mehkem sedežu, namestu da stoji na nebogljenih, slabih nogah, po tovarni še zvečer, in to celo v svoje razvedrilo! Hotel je izbrati zanjo prav zabavno, veselo jiro, telefonično je naročil časnik, pisemski papir in cigarete, ter željno pričakovaje obsedel z zmedenim nasmehom okrog ust kakor obdarovan otrok, ki obotavljaje se sega po novi Igrici.
Mar ni bilo vse kakor v pravljici?--
Nečesa bi rad, pa ne greš ponj, vse si daš prinesti, svojo željo izrečeš v slušalo in obsediš, tuje noge tekajo in prinašajo, karkoli si pač poželel. Komur nikdar ne zmanjka denarja, živi v deveti deželi, ni se mu treba ukvarjati s čarodelno svetilko, samo telefon vzameš pred usta, in namestu velikana plane v sobo fante s srelwnimi gumbi, prinese časnik, papir, cigarete, takoj spet odhiti, da ti priskrbi sedež v gledališču, se postavi v vrsto, preriva in vztraja, dokler si ne pribori, kar hoče. Samo denarja je treba. Denarja! Potem je treba samo pritisniti gumb, pa ti letijo pečini golobi v usta — bog ve da res!
Kdor je vajen, da se sam potrudi za vsako stvar, da po najmanjšem veselju najprej dolgo hrepeni in si ga težko pribori kakor Abt, ta ne more brez nejevolje vse kar takoj izpre-meniti v trezno vprašanje cene, kakor je to doktor Landau tako pogosto razlagal. Kaj naj bi potem še mikalo človeka? Tiste pol ure v družbi lepe gospe ne moreš še enkrat kupiti za denar, in je zaradi tega tem bolj vabila kot edini pogled v zaprti svet na oni strani, v svet, ki mu niti kožuh niti listnica sama ne moreta odpreti vrat vanj.
Drugega nima izgubiti—da se odreče dveh dni, ni prav nikakšna žrtev, še eno noč v hotelu — še eno steklenico sekta — čemu?
V dveh vrstah je sporočil Mangienu njegovo osvoboditev in mu poslal pismo po po-strežčku.	(Dalje prihodnjič.)
NOTRANJA IN VNANJA POLITIKA V ITALIJI VSA V ROKAH ENE OSEBE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Ako bi bile dežele, ki so zastopane v društvu narod »v, zrelejše za kolektivno mirovno akcijo, bi Mussoliniju stopile na pr*te, namesto da iga tolažijo in mu obljubljajo k »ncesije trt račun Ktiopije in njenega ljudstva. Kajti človek, kak »r ie on, je miru nevaren prej ko slej, svet pa potrebuje ustvarj an je o l-noiajcv, ki mu bodo dali vsaj zasilno jamstvo sa miren i a/, v i i. Kajti vojna je katastrofa za vsako d< £el >, nčjli (Te ali Je v nji zmagovalka ali poražena.
Zveza unij angleškega delavstva in me Inarodna zv?z i strokovnih unij sta diplomate v Ženevi opozorile na to dejstvo in izjavile, da če oni ne preprečijo Mussolinijevih vojnih nakan, bo to storil mednarodno organiziran delavski razred s svojimi sredstvi. Največja potreba Evrope danes je, da zasužnjeno Italijo osvobodi iz Mussolinijevih klešč. Potem ji bo tudi s Hitlerjem laglje obračunati.
Komaj je new deal spravil ikoii »pet nekaj tvojih postav, še nasprot niki lomastijo po njih in jih tirajo na sodišča, kjer jih bodo skušali proglasiti neustavnim. Novi zakoni, tikajoči se socialnih preblemov, so kakor ptiči v gnezdu, po katerih preže mačke še predno »lete. Sprejem Hillquitovega amerdmrnta k ustavi bi odpravil to nevarnost. Podpirajte ga v dobrobit bodoče socialne zakonodaje.	,
Napake komunistov so končno priznane
Piney Fork, O. — Članek iz "Delavske Politike" pod naslovom "Likvidacija kominterne" je zelo zanimiv. Tiče se sedmega kongresa komunistične in-ternaeionale, ki se je nedavno ga kraja dobrega zdražbarja vršil v Moskvi. Na njemu so ko- in nato vpili, da Proletarec munisti po ovinkih priznali, da kmalu propade in da je sociali-
cej razočaranih komunistov je prestopilo v soc. stranko, drugi so svoje energije izčrpali in se umaknili, kakor sem že omenil.
Našim sodrugom pa priporočam, da naj bivše komuniste pridobe v soc. stranko. Ako zdaj komunisti sami priznajo, da je bila naša taktika pravilna in njihova pa kvarna, čemu aj sploh komunistična strankn
še obstoji? Sem za enotno fron-^oc, gtranke, Prosvetne matice,
polju širom sveta in videli, da je opustošeno, kakor da ga je uničila toča.
Tudi med Slovenci v Ameriki so poskusili z razdiralnim delom. Kupili so buržvazni list "Slovenija", dodali k naslovu1 delavska, dobili k listu iz stare- •
to, toda z zavednimi, pametnimi delavci, združenimi v socialistični stranki pod socialistično zastavo. Le tako združeno delavstvo ae bo "v stanju uspešno boriti za odpravo krivic in kapitalizma ter za nov socialni red. — Nace Žlemberger.
FRANK BAVDEK
O konferenci in naznanilu o društvenem slavju
Bridgeville, Pa. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice je imela sijajen poset. Chas. Pogorelec iz Chicaga, ki se je je udeležil, je napravil s svojimi izvajanji jako dober vtis. Govorit jc v prid
Proletarca in delavskega gibanja v splošnem. "Zares, Charles je 'fest' fant," so rekli ljudje. Mnogi so ga videli ob tej priliki prvič. Pa tudi govoril je tako iz duše, da je marsikdo potem omenil — "še bi .ga poslušal."
*
Naše društvo SNPJ priredi na Zahvalni dan v četrtek 28. nov. slavnost 10-letnice otvoritve svoje dvorane, članstvo vseh društev v tem okraju je
Krayn, Pa. — Tu je po dolgi in mučni bolezni na želodčnem
raku preminul Frank Bavdek. vabljeno na to prireditev. Za-Rojen je bil 20. marca 1886«pn* našamo se na vašo naklonje-njihova dosedanja taktika ni stična stranka mrtva, zaeno pa |St. Vidu nad Cerknico. V Ame- nost, kakor jo je to društvo vsi-bila pravilna in so jo sklenili so skušali razbijati naše shode |riko je prišel 1. 1903. Delal je kdar izkazovalo na vseh prire-spremeniti. Seveda so to storili in delili provokativne letake, v Clevelandu. v Johnstownu, jditvah, ki so bile v korist skup-
nosti in napredka. Zagotavljamo vas že zdaj, da bo vse čim-boljše prirejeno, tako da boste
na svoj način, da bi izgledalo	Socialisti, ki smo bili aktivni v največ svojega življenja pa je kakor da so le oni vedno in vse- onih letih, se tega pač predobro!prebil tukaj. Svoječasno je bil
lej v pravem. Kljub temu ves spominjamo.	jzelo delaven v soc. stranki. Na
svet ve, da so sklenili na tem	Najeti zdražbar iz starega j prošli konvenciji SNPJ v Chi- Izadovoljni z-zabavo in postre-
kongresu reči, kakršne so še	kraja je v svojih naporih do |ca»u Je zastopal društvi št. 174 jžbo. članstvo našega društva je
pred nekaj leti razglašali za	kraja izpodletel. Propadel je |in 274- v društvenem življenju vsikdar znalo upoštevati vljud-
"socialfašizem", "buržvazne	|jst Delavska Sle
Slovenija, ki je čednosti", ''izdajstvo nad pro- stal hrvatske delavce mnogo ti-letarijatom" itd.	SO£ dolarjev. Poskusili so nato
V to novo taktiko jih je pri-iše s par slovenskimi listi — pa
je deloval do zadnjega. Bil je nost in naklonjenost in vračalo prvi predsednik društva Zarja jo bo za usluge v polni meri tu-Svobode št. 11 SDPZ (zdaj di v tem slučaju. — Fr. Strah, združena s SNPJ), po združe-----
moralo bridko spoznanje, da so se jim tudi niso obnesli. Sloven- »Ju Pa Je vedno zavzemal kak £a ustanovitev občinske
v Nemčiji s svojim, prejšnjim ski delavci so pač kaj kmalu rohnenjem in razdvajanjem spoznali, kam pes taco moli. delavstva pomagali Hitlerju v Toliko več škode pa so komuni-sedlo. Prejšnja Nemčija je bila sti povzročili med Hrvati. Ve-sovjetski Uniji prijateljica in liko bivših hrvatskih komuni-zaveznica — zasluga socialne ftfčnih propagandistov je danes demokracije. Sedanja je sovjet- razočaranih in niso več sposob-ski Uniji sovražna in nevarna, ni za agitacijsko delo. Preva-Ako bi komunisti v Nemčiji ho- rali so v svojih upih in bojih sa-teli enotno fronto o pravem ča- mega sebe. su, ko jim jo je socialna demo- Spominjam se tudi, kako so kracija ponujala, bi bila Nem- komunisti napadali nemške so-čija še prijateljica in zavezni- cialdemokrate in jih vpraševa-ca USSR. Taka kot je danes, pa \\t cemu niso po strmoglavlje-se pripravlja na vojno z njo. nju kajzerja proglasili prole-Med vojno in po vojni sem tarske diktature. Proglasili so pazno sledil razvoju delavske-j jih za izdajalce in kaj vem kaj ga gibanja tu in v Evropi. Bolj- še. Kdor pa je pred vojno po-ševiki so ustanovili internacio- znal nemški narod, in kdor je nalo v Moskvi v namenu, da iz- vedel, čemu so francoske, an-vedejo svetovno revolucijo, še gleške in ameriške čete ostale v bolj pa, da z njo uničijo socia- Nemčiji tudi po končani vojni, listične stranke. V Zed. drža- bo priznal, da socialisti v takih vah so ustanovili komunistično razmerah niso mogli storiti nič in Proletarian stranko (slednjo več kot so. Z daljave je seveda v Michiganu). Komunistično so lahko vpiti nanje in jim pred-pozneje iz tehtnih razlogov bacivati napake. Socialisti v prekrstili v Worker's party. Ko Nemčiji so izvojevali demokra-je sovraštvo in gonja proti ko-jcijo, brez kakršne bi bila komunistom nekoliko ponehala, munistična stranka nemogoča, je VVorkers' party spet postala In kaj so delali komunisti? Communist party, kar je še danes. Poskušali so tudi s far-mer-labor strankami, ampak
urad v društvu št. 174. Ko je umrl, je bil predsednik tega	mesnice
društva. Pokojnik je bil človek Milvvauški socialisti so ""v kremenitega značaja in ga bo- mestnem svetu zopet pritirali mo prav težko pogrešali. Ako na dnevni red svojo staro pred-bi hotel opisati vse njegove ak- logo za ustanovitev občinske tivnosti in uspehe, bi vzelo de-j mesnice, ki bi ljudstvu dala pri-belo knjigo.	liko, da kupuje mesne potreb-
Smrt nam iga je iztrgala, 'ščfne po najnižji mogoči ceni.
ampak delo, ki ga je izvrševal, j	——----
lin ono, ki ga je negoval, živi.
Zapušča soprogo, dva otroka in mnogo sorodnikov. In pa seveda mnfižico prijateljev, ki se ga bodo spominjali do konca svojih dni. Preostalim iskreno sožalje. — Louis Sterle.
Norčevali so se iz demokracije in ji v državnem zboru skupno s hitlerjevci kopali grob. Zdaj vsi njihovi napori na političnem pa pozivajo socialiste v enotno
polju so bili fiasko.
Prav tako neuspešni so bili v svojem delu za osvojitev ali pa za razbitje unij AFL. Napadali in zmerjali so vsakega, ki je bil z njimi. S to rušilno taktiko so povzročili med delavci v unijah posebno še med premogarji, veliko zmede. Poskusili so med nami tudi z dualno unijo in o-klicali stavko v Ohiu in Penni, katero pa so zavozili bolj kot pa je bila zavožena katerakoli kdaj prej. To so potem priznali tudi komunisti sami v svojem teoretičnem mesečniku, o katerem sem takrat bral v Proletarcu. S svojim vpitjem in frazami so premotili marsikakega delavca, ki se je po nepotrebnem izpostavljal. Veliko je bilo aretiranih in deportiranih. Marsikdo izmed njih je danes razočaran in preklinja svoje komunistične učitelje.
fronto za obrambo ostankov buržvazne demokracije!
Tako se je po vseh povojnih letih komunističnega raz-diranja izkazalo, da je bila taktika socialistov pravilna. Zato so se zanjo zdaj izrekli tftdi komunisti.
V Nemčiji je zmagal nacionalizem, prepojen z imperialističnim duhom ter z geslom "Nemčija nad vse". Ako pa bi komunisti napravili tak sklep, kakor sedaj, v času svojega prejšnjega kongresa, je skoro gotovo, da bi bilo delavsko gibanje postalo enotno in tako mogočno, da bi razmahu fašizma zaprlo vrata.
Moje mišljenje je, da je za socialistično stranko v tej deželi boljše, ako ne sklene s komunisti nobene zveze. Komunisti se vsled svojih zvijač, laži in manevrov diskreditirani in ni-
Šest rudarjev zgorelo
Na Almi, Colo., je dne 8. septembra zgorelo v stanovanjski hiši ("bunkhouse") šest rudarjev. Dvanajst se jih je rešilo. Požar se je dogodil ponoči, ko so rudarji spali. Alma, ki je 13,500 čevljev nad morjem, je septembra že objeta z zimo. V njenih zlatih rudnikih je delalo v prošlih treh desetletjih med drugimi tudi veliko Slovencev. Možno je, da je bil med zgorelimi rudarji tudi kak naš rojak. Brzojav A P iz AI me ne navaja narodnosti ponesrečencev.
<
i\ i\
e
<>
i > 4: 41
41 <
<
4! 4! 4!
41 4: 41 <1 41 41
41
FEXCLS
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III.
Tel. Crawford 138J
Pristna In okasna domača jedila Cene mrkrn«. Postrežba točna.
V NOVIH PROSTORIH
CLOTHCRAFT ^r
POVRŠNIKI
OBLEKE
SUKNJE
16
.00
IZ
CISTE VOLNE
Obleke po meri $21 in več; hlače po meri od $3.95
Močnik Clothing, Inc.
6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O.
V Slovenskem narodnem domu
mm

........
Milwaukee Leader
Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $8.00 r.a pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslov: 540 W. Juneau Ave.
MILWAUKEE, WIS.
ii
BARETINCIC & SON
TeL 1475
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOVVN, PA.

Na VII. kongres'u v Moskvvi mamo v njihovem zavezništvu so se komunisti ozrli po svojem za delavstvo kaj pridobiti. Pre-
. . ...«►».«„, »-'•-•. •-'»'• »■ e
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
V\HOI>\ \ TISKAItM
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo f slovenskem, hrvaškem, slovaikem, češkem, poljskem, kakor tedi v angleškem in nemikem jesiku.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCK
\

BOJ ZA 40-URNI DELOVNI TEDEN
1 | KULT MN0G02ENSTVA V ARIZONI VZLIC VELIKI KRIZI
Skrajšanje delavnika ni vprašanje samo ene dežele. Kajti če smejo delavci v Italiji garati 10 ur za malenkostno plačo, kako naj francoske tovarne tekmujejo z njimi, ako morajo svojim delavcem plačevati več za 8 urno delo? In tako lahko primerjamo, deželo z deželo.
Zaradi tega je-mednarodni delavski biro, z uradom v Ženevi, vzel problem skrajšanja delavnika na svoj dnevni red nc kot zadevo poedinih dežel, nego kot svetovni problem.
Na svojih prejšnjih posvetovanjih je zaključil že marsikaj koristnega za delavce, dasi veliko tega ni dobilo veljave, ker nekatere zbornice nočejo ratificirati njegovih sklepov. Kljub temu se mednarodni delavski biro pod okriljem lige narodov, kateremu je zdaj pridružena tudi zveza delavskih unij sovjetske Rusije, veliko briga za skrajšanje delavnika. Na njegovi konferenci, ki se je vršila nedavno, je bil sprejet načrt za uvedbo splošnega 40 urnika po vsem svetu. (1 lavni člen v njemu pravi:
"Vsaka Članica mednarodne organizacije dela, ki ratificira to konvencijo, se izjavlja v prilog:
a)	načela 40-urnega delovnega tedna, s katerega uvedbo se zaveže, da ne bo dovolila znižanja življenskega. nivoja delavcev in nameščencev;
b)	osvojitve in podpiranje mer, ki bi bile primerne, da se ta cilj doseže.
Obvezuje se, da se bo izvajalo to načelo v raznih kategorijah zaposlenosti, v zmislu detajlnih določb, ki jih bodo vsebovale razne konvencije, ki jih bo ta članica ratificirala."
Resolucija se glasi:
"Konferenca je torej sprejela načrt konvencije, ki izjavlja, da odobrava načelno 40-urni delovni teden.
Smatramo, da uvedba tega načela ne sme imeti za posledico, da bi se zmanjševali tedenski, mesečni ali letni prejemki delavcev in nameščencev, naj bodo kakršnekoli metode, po katerih se zaračunavajo, niti da znižuje njih življen-ski nivo.
Poziva se vlade: . 1. Da ukrenejo potrebno, da se vsako prilagodevanje mezd in plač v čim večji meri izvrši potom neposrednih pogajanj med interesiranimi organizacijami delodajalcev in delojemalcev.
2. Da podvzame ali olajša po zaslišanju interesiranih organizacij delodajalcev in delojemalcev, sklene primerno, da, ako bi bil sporazum med inte-resiranima strankama nemogoč, spor predloži že navedenim organizmom za reševanje mezdnih vprašanj in da bi se .taki organizmi, če še ne obsto-'je, ustanovili.
Da periodično pošljejo mednarodnemu uradu dela poročila o ukrepih, ki so jih storile za uvedbo 40-urnega delovnega tedna in za ohranitev življenskega nivoja delavcev in nameščencev.
Konferenca je na zadnjem svojem zasedanju sklenila prvo konvencijo o uvedbi 40-urnega delovnega tedna, ki se nanaša na izdelovanje steklenic; postavila pa je na dnevni red zasedanja v letu 1936. primerne konvencije za razne druge industrije.
Topalovič kaznovan
Starekrajski listi poročajo, da je bil dr. Živko Topalovič kaznovan na 10 dni zapora in 2000 dinarjev globe, ker je brez predhodnega dovoljenja ministrstva notranjih del (dr. Korošca) pozval pismeno svoje prijatelje, da vrše priprave za osnovanje socialističnega političnega pokreta.
To vest je razposlal polura-dni novinski urad vsem časopisom v Jufgoslaviji, s priporočilom, da naj jo priobčijo. Predno torej dobi Jugoslavija resnično socialistično stranko, bo moglo še precej Save in Drave izteči v Donavo.
Vzlic krizi je v Zed. državah ie vedno nekaj ljudi, ki hočejo ne »amo veliko otrok ampak tudi več žen. Eden teh ja "ikof John Y. Barlovr v Arizoni, ki je ustanovil kult mnogoieattva. Vsakdo, ki se zapise v njegovo cerkev, je dolžan poročiti več kakor eno ženo. Kar pa mu je po svesinih zakonih samo ena dovoljena, mora ostale vzeti v brak tajno. Oblast ja sa to prepovedano razmerja izvedela skosi prošnja sa relif. Kolonija bigamistov sa nahaja v hribih, od kjer so prosilci sa podporo prihajali v Kingman. Kar sa je šerifu v par slučajih sdelo, da vpraša sa ralif preveč sen enakega imena,
je poslal v naselbino poisvedovalce in socialne delavce, ki so odkrili v»o stvar. "Socialni delavci" so v svojem poročilu navedli ugotovitev, da so otroei teh bigamistov "isredno rasumni". Na sliki na .levi je ''skof" J. Y. Bariow s sedmimi otroci in eno ieno. Vseh otrok ima 19 in nekaj i«n. Na desni spodaj ja sodna palača v Kingmanu, Ari*., kamor so tirali poligamiste na obravnavo. Na vrhu je prosekutor E. E. Bolling in tik njega učiteljica Nancy Thiele. ki je po preiskavi v koloniji "mnogoženstva*' izjavila, da so otroci odgovarjali na njena vprašanja isredno rasumno.
Volilna kampanja v Clevelandu
V dneh od 22.-29. sept. bodo tu slovesnosti takozvanega ev-harističnega kongresa. Vse tem-Cleveland. — Zopet se bliža ne ^ reakcije so na nogah, da čas, ko si bodo volilci tega in jmobilizirajo ljudstvo za čim-drugih mest v Ohiu zbrali svo- boljši izid svojih namenov. Med je zastopnike v občinske odbo- jSIovenci pa se agitira v ta na-re. Prva volilna bitka — pri- men še posebej, ker pride sem marne volitve — se bo vršila v ljubljanski škof Rožman. De-torek 1. oktobra.	lavstvu niso klerikalne prire-
Oportunizem komunistov
V 8. okraju v New Yorku kandidira v mestni svet Geral-dine €haney, katero je indor-sirala tudi newyorška komunistična stranka in umaknila svojega kandidata. V apelu za njeno izvolitev pravijo komunisti, da Chaney zasluži njihovo podporo, ker je članica črnega plemena, boriteljica za pravice zamorcev in v svojem delovanju približana delavskim principom ter neodvisni delavski politični akciji.
Dejstva govore seveda drugače. L. 1932 je glasovala za Hoovera in lani pa se je registrirala za članico demokratske stranke.
Municipalne volitve so pose-jd,tve *e nikdar koristile in mu danjem mestnem Čarterju oz- ne bodo< Procesije niso še ni-načene za nestrankarske. kar kdar pnproaile dežja, ne od-le na papirju, kajti ne *nale hudourja. ^o »e večino
TE2K0ČE NA HOLANDSKEM
je res le na papirju, republikansko ne demokratsko stranko se z "nestrankarskimi" volitvami ne odpravi. Kandidati obeh se tepejo za korita. Pri tem jim pomaga zavajalno časopisje — angleško in drugo — med njimi tudi slovenska Ameriška Domovina, ki je zlo za to naselbino.
Kakor ne odpravijo "nestrankarske" volitve kapitalističnih strank, tako tudi socialistična deluje naprej za svoj program in v politiki. Socialisti v Clevelandu so se potrudili, da gredo lahko tudi zavedni delavci na volišče in glasujejo za SVOJE kandidate, ki zastopajo delavski program in koristi delavskega razreda. Socialisti sicer še nismo v stanju nominirati celot-
ma pečajo s posmrtnim življenjem.
Ampak bitka za obstanek se ne vrši po smrti, pač pa v življenju. Čitali smo o impozant-ni manifestaciji zaveJntga delavstva v Sloveniji. Vršila se je to poletje v Celju. Iz vseh krajev je pohitelo ljudstvo na to veliko izražanje delavske solidarnosti v posebnih vlakih. Za tak ogromen uspeh je bilo treba veliko požrtvovalnosti, kajti tudi nje tare brezposelnost, beda in druge nadloge.
Slovenci v Clevelandu, tudi mi lahko — z veliko manjšimi žrtvami — demonstriramo enako veličastno na našem slavju 29. sept. v Slov. del. domu v Collinvvoodu. Črta med nami in
V RAZPRODAJI!
Trgovine n pohištvom, manufak-turne, železninske in druge, vara nudijo ta mesec moderne plinske peči po izredno niz-kfh cenah
Splošno znane
CROWN Buffet plinske peči
Za izredno malo ceno lahko modernizirate svojo kuhinjo, ako nabavite pl viako peč najnovejšega izdelka in modela, jamčena od priznanih izdelovalcev. Prevlečena je * porcelansko snovjo (izvzema i korivnih obel), kar mogoča lahko čiščenje. Oven Hcat Regulator in avtomatični prižigale? na vrhu, lahko odpirajoči predali za pečenje, varnostna vrata in mnoge druge posebnosti. Popolna insulacija gorilm-ga oddelka Hrani uhajanju vročine iz peči v kuhinjo. Oglejte si to izredno ponudbo Ae danes v Public Service trgovinah. PoaluziU ae našega ugodnega načina odplačevanja.
rsivr i&ttitti iMif fii/i. a iiamAf/ btffor priti
h th*rfd f** mpplutnttt fid m dtftrrtd p*ym*nu.
Public Service Company
OP NOHTNIH H ILLINOIS *
* $«"> 7.a izmenjavo za vašo staro peč vas stane nova samo
S.14.30
dostavljena in instalirana
Redna cena $59.50 TakojAnji obrok samo $4 — Imate 18 mesecev za ostale Obroke
no listo, ampak kljub temu je:mračnimi silami postaja čezda-volilcem dana prilika piotesti-!jje boij j^sna in opasno8t dol-
fusizma je vedno večja.
Kar je bilo za Slovenijo Celje v pričetku julija, to naj bo
r. i . t* i T~;za Slovence ▼ Clevelandu in pana je Robert I). Dulea. V d d „ ohiu nede,ja 29
vvardama, kjer je Slovencev tembr8i Zavedni slovenski de-najvec naseljemh, pa sta naša ,avcj vgi na ,an, koncilmanska kandidata Louis
rati v torek 1. oktobra z glasov nico v roki proti obstoječim razmeram. 'Socialistični kandidat za žu
Zorko v 23. \vardi in Frank Barbič v 32.
Sedanji volilni red določa, da gresta v vsak urad na končne volitve le tista dva kandidata, ki dobita pri primarnih volit-
Joseph Jauch.
Domača zabava brezposelnih
Chicago. — Slovenski klub
Holandski vladi predseduje Coliju z večino petih meščan-sko-konservativnih strank. Mala dežela je za desefifto večja kakor Belgija in ima osem milijonov prebivalcev. Dežela je pravi kmetiški producent in je tam zlasti živinoreja vzorno razvita. Po vsem svetu prodajajo živino, mleko, sir, maslo in druge pridelke. Razvito je tudi »cvetličarstvo. S padcem angleškega funta je pa prenehal izvoz v Anglijo, ker je blago predrago in v vzhodnoindijskih vodah je holandsko plovstvo iz-jpodrinila Japonska. Tako je nastala gospodarska kriza in nezaposlenost.
Vlada je pričela uvajati de-tlacijo. Mezde so padle v dveh letih več kakor za eno tretjino. V.letu 1935. je hotela vlada ponovno znižati mezde državnim nameščencem, učiteljem, socialnim rentnikom in penzijoni-stom. Tako je deflacijska politika izčrpala vse ljudske sile.
Holandska ima obenem velike kolonije, ki štejejo nad 50 milijonov malajskih »prebivalcev. Trg v teh kolonijah je odvzela Japonska. Japonska pa v kolonijah vrši tudi protiholand-sko propagando.
V sedanjem kritičnem položaju, ko si reakcionarna vlada ne ve pomagati, se prav resno razpravlja o tem, da bi, kakor v Belgiji, vstopili socialni demokrati v vlado. In kakor v Belgiji Henrik de Man, zahteva tudi holandska socialna demokracija boj proti krizi z načrtom dela, kakor velika javna dela, po načrtu se vršeče industrializacije, torej prav nasprotno, kakor je deflacija:
Idvig, ne padec kupne sile množic.
V juniju so bile občinske volitve. Vladne stranke so izgubile 991 mandatov, socialistične .skupine so jih pa pridobile 216. Amsterdam in Rotterdam imata rdečo večino. Socialna demokracija je postala najmočnejša stranka v državi.
Zgledi socialističnih .*ad v sosednji Danski, Svediji in Nor-vegiji mičejo. In dasi je v Belgiji socialna demokracija le kratek čas na vladi, se že čuti bistvena izprememba in celo holandska katoliška stranka, čeprav je trenutno izven krize, želi, da bi socialni demokrati obljubili sodelovanje v vladi. Vstop socialnih demokratov bi ,bil pač mogoč le, če se izvedejo njih predlogi.
'Delavska Politika.
"Red Star Orchestra" vabi na svoj koncert
Chicago. — V področju klu. ba št. 20 JSZ, ki ga tvorijo na*i srbski sodrugi na severni itr*. ni, deluje kot naslednik blvfe. ga tamburaškega zbora "Crve-na Zvezda" skupina mladih godbenikov pod označbo Star Orchestra".
V soboto 14. sept. priredi v prostorih kluba st. 20 JSZ ni 2250 Clybourn Ave. svoj koncert. Spored vključuje točke, ki jih baigral orkester, najovor -odruafte Kugene Turek, Mike in George Chavichh nastopita vsaki v svoji točki z deklamaci-jo, E. Turek in A ima Chavich bosta zaigrali v duetu na violino, v pevskem trio pa nastopijo * Natalie in Anna Chavich ter G. Turek. Poleg teh bo več drugih nastopov-, torej zelo pester spo. red.
Vstopnina za odraščene 20c in za otroke lOc. Pridite, da vidite, v koliko smo napredovali med mladino, katera pri svojih naporih potrebuje ne le gmotne ampak prav tako tudi moralno oporo aodrugov, — Odbor.
Socializem napram boljševizmu
Randova knjigarna (Rand Book Store) v New Yorku je izdala nov pamflet v angleščini z naslovom "Socialism versua Bolshevism", ki obravnava razmerje in razlike med nazori teh dveh *gibanj. Pamflet vsebuje zgodovinska dejstva in je vreden, da ga prečita vsak razu-nen delavec. Posamezen iztis stane lOc, 25 izvodov stane $1.50 in večja naročila pa ima- * jo še znatnejši popust.
vah največ glasov Vsled tega b oseln]% idružen k Wor so po tem nestrankarskem si-' stemu primarne volitve v to-
rek 1. oktobra največje važnosti. Isto velja za župana, to je, tista dva kandidata, ki dobita na primarnih volitvah največ glasov, ostaneta na končnem tiketu. Socialisti so se po prejšnjem sistemu za primarne volitve prav malo brigali, često-krat nič. Zdaj je drugače, kajti naša politična moč bo ocenjevana na podlagi glasov, ki jih dobe socialistični kandidati v torek 1. oktobra.
V času, ko sem napisal ta dopis, datumi za socialistične kampanjske shode še niso določeni.
kers' Alliance, priredi domačo zabavo v soboto 21. septembra v svojih prostorih na 2544 So. Millard Ave. Prične se ob 8. zvečer. Vstopnice, ki stanejo samo lOc, dobite pri članih in članicah kluba. Imeli bomo pravo starokrajsko godbo pod načelstvom dobroznanega godca Puclja. ki je mojster valčkov in polk. Tudi okrepčil bo v izobilju. Naš Pepe je klubu daroval električno uro, ki jo dobi imetnik najsrečnejše številke.
Namen te prireditve je okrepiti kltibovo blagajno, kajti
_	. ' imamo razne stroške, vse v zve-
še niso»bili L, de| kj yrSi klub v
t, r0^anIso m bodo I ktivnostjh Workerg. Ailiance v tukajšnjih listih, z napisi le- j(? k|ub mp(1 imi poiilja
taki in z ustmeno agitacijo. V as de, ate na konvencije in ožje pa vabimo pri tem na sodtfo- ceMankef sodehlje tudi pri ma.
%anje'	nifestacijah, v stavkah in v de-
Omenim pa lahko na tem me- iaVskih akcijah vobče. Vse to
stu. da se vrši siavje 30-letnice |prinaAa tudi broške. Sredstva
Proletarca v nedeljo 29. sept. v pridobivamo največ z zabava-
Slov. del. domu, iz katerega la- mj. /jato vas klub vljudno vabi
hko napravimo, če združimo na veselico v soboto 21. sept.,
svoje moči, /es sijajno delavsko da nam pomagate k čimboijše-
manifestacijo. Na tej jubilejni mu u.<pohu. To bo v korist vseh
proslavi nastopijo tudi naši delavcev, ki se trudijo, da izvo-
kandidati, med njimi R. D. Du- jujejo boljše razmere in boljši
lea. (Več o tem slavju je v dru- obstoj človeške družbe.
gem dopisu v tej številki.) , r, . , , ,	. ..
Za klub brezposelnih št. 61,
[ ^	R	' • John Hujan.
Jubilejno slavje v Fron-tenacu
Arma, Kana. — Klub št. 21 JSZ je sklenil to jesen prirediti slavje 30-letnice Proletarca in '25-letnico JSZ v dvorani na Frontenacu. Spored bo obsegal igro, pevske in razne druge točke. Datum in druge podrobnosti sporočimo pozneje.
. Naročajte knjige iz Prole-tarčeve knjigarne.
Zadnji piknik v tem letu, ali nekaj o počasnosti
Johnatown, Pa. — V nedeljo 15. sept. priredi klub št. 5 JSZ piknik v Zalbe parku. Očitajo nam, da smo socialisti počasni, pa smo se vsled tega iz prijaznosti do.drugih organizacij zakasneli tudi s piknikom. Naj imajo podporna in druga društva prednost. Zdaj, ko se bliža sezona piknikov h koncu, pa smo tudi mi na vrsti.
Sodrugi in somišljeniki, ta prireditev je obenem slavje 30-letnice Proletarca in 25-letnice JSZ, zato pričakujemo, da bo udeležba z vašim sodelovanjem še toliko večja, kakor bi bila brez tega slavja.
Spored bo pester. Imeli bomo športne tekme, petje zbora "Jugoslavija" itd. Glavni govornik bo George W. Hartman, socialistični kandidat za člana vrhovnega sodišča.
Tekme bodo za otroke in odraščene.. Igrala bo slovenska Moxham godba. Klub št. 5 JSZ vas vljudno vabi, da pridejte na to slavje.
Thereaia Glavach.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"PItOSVETA"
Stana sa celo leto $6.00, pol leta £3.00
Ustanavljajte nova društva. Deset članov(fc) je treba za novo društvo. Naslov za list i" za tajništvo je;
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
X. IZKAZ.
Bridfeville. Pa. Konferenca iL l"
JSZ zap. Penna. $25; nabrano med zastopniki $5.55, .sikupaj $30.55. Girard, O. Klub št. 222 JSZ $25.00. Power Point, O. Klub »t. 9 JSZ $10,29.
Barberton, O. John Jankovich $1;
Neimenovan iz Clevelanda $5; Ijfnac Flere, Nilos, 60c; Joseph Cvetbar, Sharon, Pa., lOc, .®kirpaj $6.60. (Poslal Charles Pogorelec.)
Cleveland, O. Nabrano na M^tanka kluba at. 49 JSZ $4.10.
Lawrence, Pa. Louis Britz $2.00. Bridgeport, O. Klub št. 11 JSZ $2; Joseph Snoy 25c, skupaj $2.25.
Mclntjrre, Pa. Joseiph Mavsar 30c; |M> 25c: Vincent Yaksetich in Anton Modic, skupaj 80c. (Poslal Vincent Vakaetich.)
Shady«ide, O. Georffe Vucelich 25c. VVindaor Height«, W Va. Louis Mi-hacič 25c.
Indianapolift, Ind. Val. Stroj $1.00. Boone, Colo. Mike Pogorelec 20c. Sygan. Pa. Prispevali: Joseph Der-novšek, Mis« Kramžer, Mildred Vi-rant in Lorenc Kavčič, skupaj $1.00. (Poslal Lorenz Kavčič.)
Sku/paj v tem izkazu $84.29. Prejšnji izkaz $310.12, skupaj $394.41.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURL: At 3724 W. 26th Street
1:30—8:30; 6:30—8:30 Dailj Tal. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4.30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tal.i Crawford 8440 If bo »niver — Call Austin 5700
PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO.
FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Nafti vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovaiajo Čistega na dom
TOČNA POSTREŽBA	DELO JAMČEN0
1727-1731 W. 21 st STREET	CHICAGO, ILL.
173
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.

Proletarec, September U, 1935.
VOJNA BARBARSTVA
Glasilo delovnih žen v Slove- lili ao kmetico Šternovo, ki je niji, "Ženski List", vsebuje v bolna ležala v postelji in zt-iadaji z dne 1. avgusta~j»ed žgali hišo v kateri se je nahajal drugimi sledeči članek:	njen mož ...
"Bolgarka Anastazija Pavlo-1 Tako se bi lahko naštevalo va pripoveduje ... Ko so naši alične dogodbe brez konca in molje odšli, so grški vojaki pri-1 kraja. " Vojna je barbarizem." čeli posiljevati žene. 3. vojaki j Mussolini meni, da je vojna 40 zaporedoma storili silo ene- cedilo za očiščenje naroda mu deklet u. Ko so prišli do m >- (prebivalstva poedine deiele). je hiše. so me vprašali, kje Vse, kar je zdravega, obvi I imam hčerko. Odgovorila sem nji kakor jeklo, številke iz pro-jim. da je bolna in je zdoma. vojne ne potrdujejo njego-Vdrli so v hišo, me pobili s pu- vega bahavega nacionalistične-Skinim kopitom na tla in oro- mnenja, kajti ves svet je v pali sobe. Ker niso našli hčer- krizi, ki mu jo je svetovna voj-ke, ao storili silo meni."	na ogromno pospešila in pove-
Mcd vojno so bile švicarske iaIil* meje na vso moč razsvetljeno, KaJli Posledica krvavega po-■	Iglavja 1914-18 je:
9 milijonov sirot.
UIMA V FLORIDI
da so tuji zrakoplovi takoj spo tnali, da so nad nevtralnimi tlemi. Kljub temu so "pomotoma" neke noči francoski zrakoplovi bombardirali neko švicarsko tovarno orožja in razmesa-rili vse detaystvo. Delavci so bile same žene in otroci, ki so izdelovali orožje za Nemčijo.
V nemškem mestu Karls-duhe je razpel šotore Cirkus Heinbeck. Pričela je predstava, kateri je prisostvovalo veliko število gledalcev, med njimi večina žena in otroci. Nad mestom je krožil francoski avion. Pilot je v cirkuških šotorih videl vojaške barake. Usula se
10 milijonov beguncev. 10 milijonov mrtvih. 21 milijonov ranjenih. 9 milijonov ujetnikov. 5 milijonov vdov. 187 milijard dolarjev škov.
Neprecenljiva škoda. 4063 razrušenih mest. Nezmagljivi vojni dolgovi. Kriza, ki davi ustvarjajoče.
Po šestih letih diktature v Jugoslaviji "Program administracije je v kongresu končan"
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ljudstvu, dočim pozna republikanska stranka le koristi bogatašev.
Tako bo ljudstvo znova za-vajano z napačnimi gesli, kapi-... ... ■ ■ «ill
zem pa bo zmagal neglede V Jugoslaviji je torej zdaj katera izmeJ teh dveh atrank
vsaj toliko več svobode, da se dobi večino Kiasov, kajti obe sme pisati tudi kritično, kajpa-;sta nj -ovi§ Tudi pre Jsedniko-da pod nadzorstvom cenzorju. vo pig^0 ne Mnikuje tetfa (I(,j. («re torej za edinstvo jugoslo-L^va
Jugoslavija ni še niti od da-|cialisti v tedanji narodni skup-leč.demokratiČna dežela. Ima ŠČIni samo enega socialističnega pa se vsaj nekaj "ostankov de- poslanca. Obsodil je prav ta-mo k racije", kakor so to stvar ko početje agentprovokat >rjev, definirali na sedmem kongresu ki so s svojimi vzklikanji in iz-kominterne.	„ zivanji na celjskem z letu "Svo-
Kijub tem ostankom je Jugo- bode" in s svojim ponašanjem slavija država, v kateri je opo- povzročili razpust te delavske zicija proti vladi praktično za- kulturne zveze, bran jena. Tudi teror ni nič izrednega v nji.
Pod pritisk >m njunih zaveznic Francije in čehoslovaške se Jugoslavija vsaj navidezno trudi dati svojemu političnemu u-stroju demokratični značaj. Tj v državi, ki hoče biti diktatura, toda na zunaj z vtisom demokratične oblike vladavine, ni lahka naloga. Zato vodilni meščanski politiki Jugoslavije demokracije ne jemljejo resno.
Ampak od zadaj je delav- ^ ' VT""^ 'T^u ^ """ ,t.,, J: „ . . , " demokratov, katerih rn bilo ma-stvo, ki noče več kakor geste. i« *______________.. » , ,
vanskega delavstva. Predno bo doseženo, bodo morali k ^muni-sti storiti korake, da zabelijo rane, ki so jih s svojimi nepremišljenimi pustolovščinami zadali delavskemu gibanju. Po-
Škandinavci za mir
Zunanji ministri Švedske,
Norvežke, Finske in Danske so
♦ »v» i> i . li i i i .•	na svojem sestanku v Oslu dne
tem bodo tudi velik ) bo j upra- „„„., * • , ,. . . V , ...... .. . J ' , 28. avgusta izdan ape na deže-
vičen kritizirati napake soc a - j j	1
stro-
RAZNOTEROSTI
Prošli trden je divjal v Floridi hurikar, ki ja uničil okrog 700 življenj in povzročil pesebno v obrežnih krajih milijone dolarjev »kode. Tudi ieles-r'ce ao bile na mnogih krajih razdejane, kljub temu so v splošnem v dneh katastrofe prizadetim krajem ie najboljše služile. Na sliki je vlak, ki je vozil ponesrečence is razdejanih krajev v bolnišnice bližnjega mesta.
STAROGORSKl:
NOČ MALE VERICE
__ ___ ______Bridgeport, O. — Tu je bil
je "toča krogel j "in atrahovito in!J »*>t«cIJI za ustanovitev so razmesarila gledalce.	.cilasticne mladinske poU>jan-
Dva francoska avijatičara ke, <YPSL> Ben Shangold, , i a t p I n»H nttcr:i rtnm v JaK na ohijski univerzi. Z
(tista letela nad Stuttgartom viJ.aK ,ia	univerzi. m >-Nemčiji. Na ravni cesti sta za- J1"1 *inom st» obiskala precej gledala regiment nemških vo- mlad,ne in vabila ljudi na shod. jakov. Dala sta odpreti strojni-
ce, ki so usule ogenj, šele tedaj
ki je bil sklican v ta namen za
Bil je sončen, vroč popoldan meseca avgusta. Ura v zvoniku predmestne cerkve majanega mesteca je odbila na majhen zvon štiri četrtinke, da se je zdelo, kakor da nekdo kliče nekega, ki preti zamuditi; nuto pa še s štirimi udarci na /oliki zvon, kakor da ded mr-
v torek 10. sept. v društveno mraje miri tistega, ki ga je kli-
sta spoznala, da je regiment ]e (lvorano na Boydsvillu.
nedolžna procesija.
Pri Šapcu v Srbiji so našli strahovito pohabljene vojake: enemu so bile iztaknjene oči in nadomeščene z gumbi uniforme. Drugemu, poročniku, je nekdo razparal trebuh na ta način* da mu je v zadnjico vtaknil koruzno steblo. Rusi so zavzeli Dolhopolje dec. 1914. Ustrelili so kmeta
Mladi agitator Shangold nima plače za svoje delo. Pvjtuje peš, vozi pa se, kadar ga kak avtoist povabi k sebi.
Gibanje brez mladine nima bodočnosti. Vsi si jo skušajo pridobiti. V diktaturah je to privilegij edinole vlade. V demokratičnih deželah pa tekmujejo za naklonjenost mladine razne stranke in cerkve. V ko-
Kahana in križali vaščana Pol-|rist mladine je, da gre v orga-zela. Pred križ so postavili stražo, ki so jo izmenjavali, dokler križani ni izdihnil. Ustre-
nizacijo, katera hoče preuredi ti družbeni red tako, da bo delovnemu ljudstvu v korist. Taka organizacija je socialistična I -	mladinska liga in pa mladinski
Johnson o znizant me- odseki klubov JSZ.
zdi in daljsanju delavnika
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Hugh Johnson je bil načelnik NRA. Po mišljenju je konservativni kapitalistični politik. Ampak se kljub temu zaveda, da če kapitalizem noče poginiti, mora nuditi ljudstvu priliko za delo in plačo, ki bo vsaj zasilno omogočila dostojno preživljanje.
Iz teh njegovih izvajanj je jasno, da je delavsko ljudstvo prav v takih razmerah, oziroma celo v slabših vsled znižanih plač in podaljšanega delavnika, kakor je bilo prva leta krize. In kakorkoli on veruje v svobodo kapitalizma, je vendar uverjen, da je zvezno reguliranje po vzoru prejšnje NRA potrebno.
Ampak tudi to ne bo zadostovalo. Brezposelnost s takim sredstvom ne bo odpravljena. To je naloga, katere kapitalizem ne zmore, pač pa le stranka, ki je za odpravo kapitalizma in ga bo odpravila, kadar ji ljudstvo poveri oblast.
Starši, sodelujte, ako imate priliko, za pojačanje socialistične organizacije med mladino. Navajajte svoje otroke v čitanje socialistične literature, in videli boste, kako se bodo razvijali v delavske agitatorje in borce.^ — Joseph Snoy.
Podhranjeni otroci
Nevv York Board of Educa-tion pravi v svojem poročilu med drugim, da trpi 135,000
otrok v newyorškem mestu na, .. , . . .
. , J ..... . . imagati, da bi ne stopila vanj. posledicah pomanjkljive in sla-1 T ., „ . . ,	-u
f	. „ , ,	Jablane so držale na svojih ve-
čal.
In tisti čas je mala, drobna I Verica stopila iz hiše tam v j predmestju, na pol razpadle, v i kateri je stanovala njena teta. 'stara ženica, upokojena tobač-j na delavka. Verica se je s svojo starejšo sestri?o Marico mudila pri nji na počitnicah. Živahna, bilo jo je povsod vse polno. Ko je stoprla na cesto, ki je kazala z belo črto v bližnjo, zraven predmestja ležečo kolonijo-vas, je, kot otrok, ves po raz-iskavanju strmeč, z drobnimi otroškimi nožicami odločno stopila v tisto smer, kamor je kazala bela črta bele ceste. Saj tam so tudi hiše, samo bolje nizke, kakor tu, kjer je teta in okrog tistih nizkih hiš zelena drevesa, na katerih so jaJoolka in hruške.
Z otroškimi očmi opazujoč* jo je mikalo vse na cesti. Marjetice z belimi cvetovi v sredi z zlatim gumbom, odevetel mleč z okroglo buciko, ki se je razpršila, Če se je je dotaknila z drobno ročico. Sama ni prav vedela, kako je prišla v kolonijo vas in kako je zašla na vrt kmetice Mike. Tako lep je pač bil tisti vrt, da se ni mogla pre-
lila sladkorja, ker si rumena kakor čebelni vosek. Spusti se k Verici, temu majhnemu srčku tu doli, da bo vesela. Saj zato smo ustvarjene."
In glej, tista z druge veje se je tiho odšcipnila z veje in kakor dragulj, padla k Veričinim nogam.
Verica se je v trenutku nekoliko ustrašila, ker je tako ne-
gi
Vlada je obljubila več. državljanske in politične svobode. Delavci so to zagotovilo sprejeli na znanje in ustanovili socialistično zvezo delovnega ljudstva. To, da so jo usta nosili, je eno. V koliko ji bo vlada dovolila svobodno delovanje, je pa kajpada druga stvar, kajti demokracija je v domeni kneza Pavla zelo omejena, kakor že naglašano prej.
Vendar pa je nekaj znamenj, ki obetajo spremembe. Na pr., 18. avgusta se je vršil v Mariboru impozanten socialistični shod, ki je bilo prvo delavsko zborovanje v tem mestu po 6. letih diktature.
GovorniKi so razpravljali tudi o edinstvu — o načelu edin-stva — v kakršnega je na VII. zboru kominterne pristala tudi
pričakovano padla zlatorume- Vf . f. , , . .. .
„ , •	A Moskva. Delavski vodja rerne-
na hruška k njenim nogam. A
lo. Ampak kritizirati tako, da bo koristilo delavstvu, ne pa mu škodovalo, kakor mu je v dosedanjem bratomornem boju obeh skupin.
Važna »eja kluba »t. 37
naj preprečijo vojne spopade.
preteče
1'ltlltf
KLUBOV
Jm S« Mjm
V sledečem seznamu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organi««* cij in socialističnih pevskih sborov. Ako priredba vašega kluba ni vklju«
Milvvaukee, Wis. — Klub št. .'57 JSZ obdržuje svojo redno sejo v četrtek 12. sept. v navadnih prostorih, na kateri bomojčena, nam sporočit« razmotrivali in sklepali o več važnih stvareh, posebno še o prireditvi, ki jo bomo imeli v proslavo 25-letnice našega kluba in JSZ ter 30-letnice Proletarca.
Sodrugi in sodružice, vzemite si vsi čas za poset te res važne seje.
Jacob Rožič, tajnik.
hruška jo je gledala, kakor bi ji govorila:
zelj je na tem shodu dejal, da je zavedno slovensko delavstvo rza skupno fronto, toda za skup
Smrtna kosa
Bingham Canyon, Utah. —
Marks bolnišnici v Salt je dne 25. avg. umW
Ne boj se me, Verica. vze-«nogt 2avednega delavstva, ni- ,St\Ma mi me in vzgrizni. Zakaj se- kakor pa ne z elementi, ki so l.|i?ke	.
strice tam zgoraj na vejah so i<j27 s svojim razdiraln m de- Steve FrkoVlch« 44 ,et» ki me poslalje k tebi."	,om zakrivili, da so dobili so- je do odhoda v zdrav*tveni za~
In Verica je vzela hruško.1 Polna roka ji je bila in v srcu je nekaj veselo vriskalo. Hrušna v rokah, vsa žametasta in mehka pa se je stisnila k drobnim prstkom, kakor bi govorila:
"Vgrizni! — Bele zobke v moje sla:lko meso. Verica."
In Verica je vgriznila. Po ustah se ji je razdi 1 sladek sok. duhteč in tako prijeten, da se je za
Joseph Ivec umrl
Detroit, Mich. — Dne 3. septembra je umrl v bolnišnici za tuberkulozne bivši sodrug in naročnik Proletarca Jos. Ivec. Rojen je bil v Lokvici pri Metliki. Star je bil 17 let. V Ameriki je bival 29 let. V Detroitu
vod živel v našem mestu. Pokojnik je bil rojen v Gospiču, Jugoslavija. V Ameriko je prišel pred 28. leti. Bil je član društva Planina št. 8:i SNPJ v Bingham^ Canvonu, katero mu je priredilo krasen pogreb. Vršil se je 29. avgusta iz pogrebnega zavoda, ki ga lastuje naš znani rojak John Stamfel. Pokojni Steve Frkovich je bil po-
be hrane. 18 odstotkov new yorških otrok mora torej trpeti bolezni, ki jim jih je povzročil sistem, kateremu je profit prvi in glavni motiv, neglede na zdravje milijonov ali na uničenje otrok s pomanjkanjem.
Še več zlata
Produkcija zlata meseca julija po vsem svetu je zopet narasla. Izkopali so ga 2,499,000 unč, ali več ko kdaj prej, od kar se vodi statistika o produkciji zlata.

Grandsons
a
A novel about three grandaons of a Slovene worker
BY LOUIS ADAMIČ
Priee »2.50
Order from
PROLETAREC BOOK STORE
3639 WEST 26TH STREET, CHICAGO, ILLINOIS
jah okrogla jabolka, ki so gledale Verico — vsaj njej se je tako zdelo — zvedavo in poredno, kakor bi govorile:
"Ali nas vidiš? Tam v mestu nas prodajajo, ko smo zrele. Sedaj pa še zorimo, še nam vila počasi priliva sladkorja v naše! čase, in ko bo do vrha prilila, tedaj nas lahko vzameš."
Verica se je smehljala z o-troškimi očmi in usteca, jago-dasto rdeča, so kakor na pol odprte, poljubljale vsenao-krog.
"Saj vem, da ste visoko," je rekla bolje nekje v srce kakor v mislih in ročica, ki se je stegnila in ni dosegla, je pomiga'la k»kor v pozdrav.
Tam, tiste hruške, rumenkaste, podolgaste so pripogibale veje, kakoribi pozdravljale:
"Verica, tako sočne, tako sladke smo. Glej, kako težko nas držijo veje. čakamo, da prideš, da nas vzameš."
Verica je željno obliznila u-steca in rekla:	»
"Majhna sem še, ve ste pa visoko. Pa bi vas tudi ne vzela, čeprav bi lahko, zakaj bolelo vas bi. če bi tako katera skočila sem k meni v travo, eh, da, ne pustila bi je ležati."
In hruške so, kakor bi jo razumele, razmajale z vejami tako tiho, nalahno, kakor bi pritrjevale, kakor bi govorile dru-Ta drugi:
"Ti tam, na drugi veji. Zdi se, da ti je vila že do zvrha na-
z levico vsa srečna 'stisnila zapušfa žalujočo .soprogo, hčer j kopan po civi|nem obredu na
prsi in rekla:	i" *!"anlBl' Je c aM dTtva Bingham pokopališču.
..... „, št. 518 SNPJ. Pogreb se je iz.t-i	.
"oh lil. k-akn ip hflhrsi ' ...	............narn^nilr
Oh uj... kako je dobra!' m po civi|nih obredih. Pokojni| In vgriznila je še bolje glo-h„ bi, ^jeeasno agilen člani
boko.
je du svojecasno ,	_	, .kluba št. 114 JSZ.' Vsled tak-
Ni se pogoltnila grižljaja, j iičnih nesporazumi jen j je pa kar *se je, kakor iz zemlje vz- ;k,ub opusti, Pozneje se je pri-rastla pojavila kmetica Mika, druži, «Delavskemu izobraže-okrogla," trebušasta ženska in valnetnu klubu-f kateremu je vihtela s šibo, majala z glavo menda kumoval Rartulovič in tako strašao, da je padla \ e- kj je ž njim vreJ tU(li zaspa, v nci hruška iz rok in ji grižljaj p0slednjih ietih je pa zopet po-obtičal v goltancu.	.tal na- 8impatičar in naročnik
'Hudri, hudri, ti grdoba," je proietarca. kričala kakor čarovnica. Sko-
čila je k Verici in jo zgrabila za drobna ramena:
"Kdo ti je dovolil? — Kako i si si upala? — Ničvredno sejme!— Ali so tvoje nruaKe, kaj? ... Le počakaj, pokažem
Pokojni Joe si je s svojo energijo ustanovil lepo uspevajoče podjetje pod imenom "John R.
Naročnik.
Socialisti v Readingu prepričani v zmago
Mesto Reading v Pennsylva-niji ima eno najvzornejših so-; cialističnih gibanj v tej deželi. | Zdaj je spet v sredi ljute volilne kampanje. Prihodnjega novembra bodo volilci odločili, kdo naj ima v bodoče mestno upravo. Pri registriranju se je vpisalo za socialiste 17,235 vo-lilcev, kar je 90 odstotkov več
Iti!'...
| Verica ni mogla ničesar odgovoriti, tako je bila preplašena. Bilo ji je, kakor da jo je nekdo naenkrat, vso srečno in veselo, začaral s hudoono besedo. Gotovo ni bilo Adamu in Evi strašnejše, ko ju je angel pognal iz raja, kakor sedaj Verici, ko se je pred njo pojavi'la čarovnica in jo zgrabila s trdo roko.
Prijela jo je za mehko, drobno ročico in udarila s šibo trikrat po nežni dlani, <ia so ce pokazale rdeče pege in je Verico zabolelo, kakor če <bi se z nožem vrezala.
Bridko je zajokala, ali kaj,
ko nikogar ni bilo, ki bi slišal
njen jok. Teta je bila doma in
ni vedela, kam je zašla Veri-.„ »t ca.
"To še ni vse," je rekla čarovnica. "Prava kazen še le dledi, da boš vedela krasti. Z menoj greš, da veš!"
Verica se je vsa sključila, tako silen strah jo je prevzel.
"Saj ne bom več," je jecljala in trepetala. "Pustite me k teti!'
(Dalje prihodnjič.)
|Fuel & Supply Co." Bil je eden kakor kda j prej.. v prošlih temed redkih Slovencev, ki d je (lvoh volilnih bojih so i>i!i socU>) vpričo ostre konkurence gospo-Jporaženi edino s pbmočjo darsko opomogel.	združene sile demokratov in re-
Bodi mu lahka ameriška zem-
lja !
Frank Česen.
V Prosvetni matici je leto« več društev ko kdaj poprej.
Protesti proti vladi milice v Terre Haute
V Terre Haute, Indiana, je governer McNutt pred šestimi tedni proglasil vlado milice, za povod pa mu je bila generalna stavka, dasi niso delavci v nji izvršili nikakih nasilnih akcij. Vojaki so aretirali v tem času precej socialistov in pa unijskih agitatorjev vsled "nepostavne agitacije" in "sklicevanja zborovanj", ki pod izjemnim stanjem niso dovoljena. Ker je bila ta diktatura proglašena brez povoda, so socialisti podvzeli proti nji sodno akcijo na zveznem sodišču. V tem jih podpira tudi čikaška delavska federacija in mnogi vodilni agitatorji unij v Indiani. In naravno, vse delavske organizacije v Terre Haute.
Odprava brezposelnosti
11,000,000 brezposelnih v Zed. državah je problem, ki ga relifna javna dela s plačo od $40 do $90 na mesec ne bodo nikoli rešila.
publikancev. Socialisti v Readingu pravijo, da je ljudstvo končno spoznalo ta trik, in da je socialistična zmaga prihodnjega novembra gotova stvar.
SEPTEMBER.
CHICAGO, ILL. — Koncert "Red Star" orkestra » soboto 14. sept. r Prostorih kluba it 20 JSZ, 2250 Cly-bourn Ave.
NEVVBURGH, O.—Piknik kluba it. 28 JSZ v nedeljo 15. sept., pri Joe Zornu, Bradley RoVd.
CLEVELAND, O. — Izlet članstva soc. "Zarje" in prijateljev v nedeljo 15. sent. na Tdmsicevo farmo.
JOHNSTOWN, PA. —Piknik kluba it. 5 v nedeljo 15. sept. v Lorain Boro parku. "
GIRARD, O. — Piknik kluba it. 222 JSZ v nedeljo 22. septembra pri Slovenski Bistrici.
STRABANE. Pa. — Veselica kluba it. 118 J S v soboto 28. septembra.
CLEVELAND, O. — Klub it. 49 JSZ priredi slavje 30-letnice Proletarca in 25 letnico v nedeljo 29. sept. v Slovenskem delavskem domu.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo 20. sept. piknik v korist Proletarca pri Keglu v Willow Springsu.
OKTOBER.
CHICAGO, ILL. — Slavje 25-letni-ce JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani ČSPS.
NEVVBURGH, O. — Koncert • Delavca" v nedeljo 27. oktobra v SDD na Prince Ave.
SPRINGFIELD, ILL. — Proslavo 30 letnice Proletarca kluba it. 47 JSZ v nedeljo 27. oktobra v Slovenskem domu.	/
NOVEMBER.
VVAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne matice v nedeljo lO. novembra v Slov. narodnem domu.
MILNVAUKEE, WIS. — V nedeljo 17. nov. prireditev zbora ''Naprej' v S. S. Tu en dvorani. Dramski odsek kluba it. 1 vprizori dramo ''Rdeče rože".
CHICAGO, ILL.—Koncert "Save" v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ.
BRIDGEPORT, O. — Proslava 10-letnice kluba it. U JSZ, 30-letnice Proletarca in 25-letnice JSZ v soboto 30. novembra v društveni dvorani na Bojrdsvillu.
DECEMBER.
MILVVAUKEE, VVIS. — Proslava kluba st. 37 k jubileju Proletarca in Zveze v nedeljo 15. decembra.
CHICAGO, ILL. — Silvestrova aa-bava kluba it. 1 JSZ v torek 31. dec. v dvorani SNPJ.
SPRINGFIELD, ILL. — Silvestrova zabava kluba it. 47 JSZ v torek 31. decembra v Slovenskem domu.
--—.a-...............- ..........=	NAJVEČJA !	
-	SLOVENSKA KNJIGARNA	
SLOVENSKE IN		, «
ANGLEŠKE KNJIGE <	\	
	Pišite po cenik PROLETARCU ......... i	
A Yujps	lrv V.V.kfv IVvot«d
to the Int OFFK Vugosla	ei»?st of t^e VVorkers 'I/ OiUiAN OF v Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO OPER ATI VE
COMMONVVEALTH
NO. 1461.
PublUbed WaeWly at 363«» W. 2hth St.
CHICAGO, ILL., September 11, 1935.
VOL. XXX.
\ «•
PROCRESS OF LABOR
Reports of doings at tho meeting of the executive council of the American Federation of l^ahor remind us of vvhat vve said in this column Jan. 2, 1925, soon after Samuel Gom-pers died and VVilliam Green vvill be approved, and those in-vvas electei to take his plače: dustries in vvhich the industrial "The nevv president of the form is the natural one vvill be American Federation of Labor, jencouraged to maintain it or to \Villiam Green, announces that adopt it.
SOCIALISM VERSUSI BOLSHEVISM
i
'I he Itan<f F !hh1 Preti annountvs i ■	t}m» w>.v psmnhlst has just been
...	.	' fu,,>!! hed, rnt t!H '"Sciali^m veraus
Unless the threatened split Jmunitions, etc. 1 he issue ot vvar | B<	})y janieH Oncal, editor
of Th® Nrw Leeder umi a member of the National Kxecutive Committee of the Socialiat Party.
Ccmrad* Ben Blumenlber,? who ha* revicvved the pamnhlet "ajr*: "There i* a great deal of ccnfuaion on this
THE REVOLUTION OF MINDS
By Victor L. Berger
occurs, and vve hope it vvill be and peace lies largely in the
avoided by a forvvard movement on the part ol the more conservative element, a largiT measure of industrial unionism
hands of labor, and labor should be closely and intimatc-ly organized on a vvorld scale so that it can act uniformly and expeditiously in čase the financial and industrial barons! priMic, -but among peraons wh> are j
there vvill be no break in the Gompers tra lition and policies. Doubtless he thinks so—but it may safely be predicted that
It is pretty safe to predict,
aense. For it is foollrh to expe-t any
subject, not on!y among the generalifrom I*®** dynam;te, from
murderoua attacks and conyp:racies,
--v lin * mi,«.*«. ...U_______ U
isy»m na the tičali y
our
VVe are revolutioniats.	Itloody revolutiona vvill not ha*ten Kinnin* on any fixed ilate.
VVe are revolutionary not in the|—they m»y even retarl—the eominr Beaide, although capitalistic »o?iety vultfar meaninic o/ the vvord, which ia of the Socialist r«|>isblic. An 1 wheth?r ha« already passed its zenith, yet «ntir«ly vvrong,'but in th« sens« JUus-|*uch eruption* are to take	at even at the present day ftudahnm
trated by hiatory, the on!y lociral ali, w;ll depend as mu h u-pon t4»e pol- -hold* a very important plač* in m^
icy of th«* capitaliat class a* i»pon dern aociety. Thi« i* the rase not only
inclined, and even
in a country where we have the bal-
try to precipitate another vvar.	-——- -	lot. a> lor* as the ballot has not been
... ,	* .	.. . .. . vvitnin our tanKs. it is eommonly i	... ........
It is al so safe to predict that t1l ht thHt there iM on] H \ |«riven a full and fa.r tnal	,
sooner or later the federation f-cial diff«r«nce bctvveen the two ! - TJ wmnt to conv.nce the majonty j wealth. iU trus*. «t
vvill go in for independent la-1 movement«. This Mure« u» »n two the pe(>I>le- As lorv* M wt' art'
Organized vvork.n^men, who
-----— ------- our opinion upon an
in
__. the minority, we of coui>e hav< no
aiso, that sooner or later the bor politics, apart from and in	worK.nWmen, who
„ . ..	...	. ...	. . l.	^ i * 4	know that they are opposed to Com-i
federation vvill affiliate vvith jopposition to the capitalist po-|m(inisim pu,	n
■■^■■Pl	___________, , 8ocali.«fn undei the
the International Federation of|litical parties.	anu. hea<l and include us in their
It is also safe to predict that	hostility. On the Other hand, our par-
sooner or later the federatiop I h" to	time in di^u^ion of vvill become convinced that the profit system [* antiquated and
that it should be replaced by a	ment
to force unwillinif majority
Btvide«, as modern men an 1 true
the leaderfh:p of the proletartot.
VVe are Social-I)emo<,ratH because vve have re.-ojrniz« <1 that the econofli c development of the pretent ca«pitaliat i«ystem, vvith it« ;oncentration of
leads toward Sociali t':c pro<luctirn. Scciali.-m th? next phase of c vi.iration civillzation is to survive.
Revolutioi s— and .«.p<?cial urolutions
in Germany, in fpite of it« hi«h economic development, but also »n Eng-land, the *4cla«»ic Tand" of capitalism. Ju»t »o with any revolution. Capitalism wi)l not vanish in one day, or in one decade. Kven after the i* triumph of thi' woi4(in^ class the com-if moniwealth cannot take upon it.etf aH kinds of pro«luction.
Many in<ki»triea today are not con-
What's Doing In Cleveland
hopes lead.
of them eornin*: thru in the \jajj
there vvill. Hovv soon, vve can't Trade Unions. VVithout sueh say. But the labor movement in affiliation, should another vvar America will not stand stili. I f break out, the unionists of the it does, it vvill die. We have world vvould not be in a posi-faith to believe that it vvill go tion to act concertedly in sueh forvvard—and that means that matters as refusing to fight, re-it vvill discard the Gompers po- fusing to make or to handle licies to a large extent. Cer-1 === .,	—-
tainly, none of the good feat-ures of his policies ought to be discarded. The inviolability of
contracts, for instance, must be |	-- -
maintained. But that policy or Cleveland. o.—It seenus that the principle vvas not peculiar tO Emrlish Section of branch 27 JSF
Gompers. It is held by ali vvork- mufl intcwala be coaxed, ur*ed or
1	u u	'scolded into wntinvr articles for Pro- Sintrnj? Socsety Zarja of branch L'7
ers vvho approach the problems ll^arec. lt's not that WC Have nothinjf JwSF will close their achedule of out-of labor vvith common sense, to write about. Alth >ujr!i we hA ve door activities with an outinj? which super-revolution- ,H>t>n rather «juiet on poblcity, we »	have been doin^ some important and
. aetive work.
These 10 years have seen The meirtbers of the En^liah Section
changes, and there vvill bejtook u|x>n themselves to aolicit .si^r-
more. President Green has naturi,-s on petitions f<»r I^ous z >rko, * u:______r> Socialist candidatc f »r counc Iman
pleaded for things vvhich Gom- and Roht,rt	Socialjs, camlj.
pers opposed.	(1ate for Ma.vor of Clevelan 1. VVe
When the Socialist congress- worked earnestly and accomplished man, Meyer London, intro- what ™ *et ®ut t0/10 and w:urei, r . ■ .. .
. ,	...	.... enoujfh signatures to pot our can- alive, in wh ch life is an adventure
duced a social insurance bili, di(iate for courH.uman an the ballot.
Gompers appeared against it VVith that done we shall concentrate
before the congressional com- »ur work in the twenty-thu l waH.
mittee. He said if the govern-|We exTct to distnbute leafleta to . , , .	• i • cvery home in this territory. The
ment had to provide social in-	|eafIet wU1 explain the ^^ party
surance his lifevvork vvas a fail-	platform, ure, meaning, vve suppose, that * his purpose vvas tO secure A few months a^o we vvere piven a
pvervthinl? throuch thp uninns	Q"ota of $25.00 to raise for the S>- »nd jrirls whose paren ta are m-mA>ers to create it.
min,, mrougn iru unions	rampeijpn Fund. W« branch No. 20 JSF, are »ponaoring I Meantime the
tlM »o-»alled united front, whi"h fommunists opcnly talk of as a "ma-
(lemuK-rate, we have a some vvhat leas roman t ic and l>oyiah idea of the development of human thin«s and social systems. And w« knovv that one can
•t . i: . .u c s ji *	i WiL1 tyranta and acare ind.vidua s with
neuver to dusrupt the Socialiat move- , . „ .. . , .. ,
t	dynanute and bullets^ but one cannot
, j 4- t	« . u • . |develop a syatem in that way.
system of production for use. "'Soc ahrm versus Bolahevifm con- i Therefore, no true S<Kcial-I)emocrat The Milvvaukee Leader. jtmin® a thorou^h hiatoncal and W«c«l {ev«r dreama of a sudden dian^e of
■__ma]y* s of th- two philoaophiea, goci«ty. Sueh fanatic dreamers no-
makin^ cleer the fundamental dif-|whert, find ' more determined op-
feren e. It.s master!y in its cU-mrneaa po ne n ta than in the ranks of th. So- universal enthuaiasm t^juired to in
Thrpamphlet sells for lOc per	;	^titute any fundamental inovations.
copv. A d s ount of 40 percent is	knT P«rfectly well that force Beaides, doctrinarlsm and doK-
uiven on order* of 25 or more copies.	thT» that	matiam lead to aplita and to the for-
vour order s to Th,- Rand Book	f overthrovv w;!l b, ,e 1 d c-	nation of political *octs. But when
rather than ar>' nonsense.'
vvill be held at To*nsic's Farni, Sun day. September 15. Ali mem^H*rs are urjjed to attend in full numbers.
Josepbinr Turk.
THE WORLD WE SEEK
world in vvhich the creative špirit is alive, in vvh ch life is an a<lventure full of joy and h^pe, Vase I rather
Store 7 East 15th St New VoA tatom» that il oan Pomote only sui)-	^ople are constantly abeoifeed in
j N y '	............' jjection, never li*>erty.	(loinif thinjfs, and in preparirv* for
_ ____J The Social-Democra^ do not ex-	atill greater things, the petty jealou.s-
;pect auccess from a s »-called revolu-	ies and -mali causes for strife and
Marx once** -ai<l that -ap tali«m tion—that is, a smaller or bi^ifer riot	diAsension disappear. came into the vvor+d ooring blood and —-hut from a real i-evolution, from We must not expect that the So-
l'i «1 from every pore. It poliahed up . the revolutionizinjr of minds, the only	.cialist era vvill come ali at one stroke,
from time to time, but novv look i true revolution there is.	Neither capitalism nor fe-udaliam
it!	*	aroae "at a eertain date," nor can the
----------The socialiat ropublic vvill come by	Socialist foim of aociety have ita be-
evolution. It cann »t come any other i —-————-:--—
vvay. VVe may see, hovvever, the nost fearful revolution*' (and many of them) as a part of that great evolu-tion.
are brought ahout in human affairs oentrated, and therefore are not ripe not ao much by the dissemination of for eolleetive production. Som« will a multitude of idea<, as by the con- become ao in time, others perhaps wi!l cen trat ion of a multitude of mind* not. The editor of this paper is no upon h aingle idea.	prophet and will not attempt to p:«-
And this idea must be near enough diet detaila. and comprehensive enough and of	*
sufficient importance to atir the very The capitaliat fear Socialiam. They j*ou 1 of the masses.	point to poor Russia— <which ia under-
Mere theoretical or dogmatic ^oing the pengs or rejuvenation— phraaes—no matter hovv "cleareut" where a nevv »ociety ia to be born out are not cajmble of pr'nlucing the 0f chaos and pain—aa an exampie of
Socialism. Thia' ia not the time nor the plače to explain Bolsheviam—|>ut there can Ive no doutot that Bolahev-iam is the natural result of czariam and of the methoda the caars uaej
againat the Socialiats.
*
Socialists knovv that capitalism cannot and will not last forcver, any more than the feudal syatem laated forever. Socialiata"^deaire to create a nevv and higher civilization vvhich ia to aucceed capitaliat civilization— retain ita advantages anl overcome ita evils.
The vvorld that we must seek ia a (i»pon impulsc to construct than utx»n
the disire to retain what vve poetiMp or to aeize vvhat ia po«se<»ed by others. It muat be a vvorld in vvhich aifection has free play, in vvhich love ia purge<l of the jnstinet of dom nation, in vvhich cruelty and enw have
VOU^E INVITED
n«"
'SEARCHUCHT
IIIII f III t................I
Donald Lotrich
lihi.....,iill
CONCERT AND DANCE SATURDAY, SEPT. 14
Chicago, III. — With "Indian Surn-been dirpelled by happineas anl the mer" approaching there vvill be stili unfettered development of aH th«' in- a fevv warm days left to enjoy our-stinet« that build up life and f 11 it selvea orut in the open. Pro*>atbly the Chicaco, III. The Junior Red Star w.:h mt ntal <leligbt. Sueh a vvorld ia laat of the out-door affairs for this OrcheMra. compoaed of young boys ij>ossihle; it waita only for men to vvish *eason vvill be that of branch No. 1
JSF, sponaoring a picnic for the be-vvorld in vvh ch vve nefit of Proletarec. The picnic will
,any other im|>ortant matter of im-
and have the government keep ; uiet|v buck1ed (Jowrif hel<1 a raffle !a concert and dance Saturlay, Sep- exist has other a ma. But it wi.ll pa^s'take plače at KegePs (Jrove, W\Vy» T** A ' '	' '	and consequently raised the money. tember 14, at 2260 Clyibourn Ave. away, burnt in the fire of .ta own Sprinfrs, Sunday, Septemiber 29.	^^ ^Tl"™™ ^^
We have pretty fixed opiniona on revival or renevved pro«perity while the role of the vhurch in the present multitudes stili can find ro vvork." setuj) of our socicty. In particular, And because their conacience vvill not the Catholic faith has been a con-^tant r*** until uncmployment ia baniahed dravvbac-k to any and aH progresa. they Propose nevv forma of social coa. Now, vve can diacuaa ,K>litica, econ- tro| «radicate aelfiahneea and to omy. the advancement of science or make albundance ava.lai>le for aJl. If
the Catholic religion vvould adopt
its hands off except to guaran
tee liberty of aetion by prohi- I m ght a'dd that it takes the co-I The program vvill begin at S P. M., hot F>asaions; an l from its ashes vvill biting injunetions and the like. >p^ration of every member to make |featuring a number
any
In order to aaaure everyone an en-
profess to <ae Catholic ehristians and
But in course of tipe the fe- * ?^mp,ete succeM of
w	'ta<king.
under- duets, recitations
^	short addreas by	_	___ _____ ^____^
deration came around tO the ""	*	several other numbers. After the pro-__Balina conte*ts and other ganiea vviii time came- If someone narrowly es-
support of social insurance. It The 1m)VS (>f our fc^Ksh Se -ti »n pram the Junior R<,<l Star Orcheatra	• be plentiful. The young comrades also crpe* doaths »t was likevviae not his
supported section 7A of the in- organized a ba,eball te a ni this -um- wi" "^^ain both young and old j We have often thought that nn cx- plan to feature a new game at thia	Tn^
. r. ,	. T.	. . . .. u; , , „ vvith good dance music. The a<lmission cellent conuc opt^ra eould ^>e wrvttcn picnx. In the dame Davillon Jf>hnnv atcount>ng of <atholics k.lling fe1 ow
dustrial recovery act. It sup- mer «ndI jomed tho Worker, Šport	0„|y 20c. We e^tend our «r- -bout .he worker who »oe. u. .he Ko.-hev.r's orS"ir«S C.tholi« .eroM Ihe <>onler of his
1 ' ' * ( S dial invitation to ali members and ! vot. ng *>ooth vvith the same kind of the dance lovera vvith goo<l muaic. co,untry, in one vvar or another, vvith
the ibleeaings of the hif?h pričata, it meant that way. In other woixls
....." " —- -• ----- ---- »	»---- -------------------| •••	■ w ■•^■"u" v c»ri|Hiiv au vil- i in j
er of aolo aele?tion«i i apring a nevv and younger wx>rld, full joyable afternoon and evening the ar- ' ■ ^ run up a*ainst the same , chorua singin*. a of fresh hope, vvith the light of morn- rangement committee vvill plan enter- p:e',lC3nu nt- ,f »omeone dies it ia be-Eugene Turek anl ing in Ita eyea.— Bertrand Ruaaell. tainment for both yountf and old. cause ]t wa-s meant for him to go. His
ported the VVagner bili. It sup-ports the Connery bili for the licensing of industry and the 30-hour vveek.
Decidedly it has moved forvvard.
It vvill move farther forvvard.
I>eague of Cleveland. This league
Icmm^oua voiftlT clui^ ^'It'^comr^fe l5yrT>pathiM,rS to SFH,ml an	<>nj0>a'v,c ,mll<>t in hls that explo:iter Reaerve Sunda.v, Se»ptem.Ser 29, and the
Frank Kera;sn;k as caiotain-manacer ovenin»f this Saturday with	us on the votes. A good t iti« vvould be /Heeza join the readers of Proletarec at thia ?as
t .u e , North a de. — Committee.	Geezer." picnic. The admission ia fi^e
our team ia one of the four that sur-	K	1	n^v.
vived eliminations. The tcam has yet
to p4ay several games to determine
the cbampionship and though they've
lost a game recently vve stili have
MUSSOLINrS JUNGLE PATH
The State Department« of the world are brewing vvar again. That means death for million« of «tarry-eyed boy». But it means death of an empire or to, too.
Muaaolini has embarked upon that trail tovvard possible vvorld dominion vvhich is so clearly marked by the skeletons of czars and kings. And vvhich echoes vvith the wood-chopping at Doorn.
Hundreds of thousands of Italian boys, vvho have been fed for years on stories of high achievement, the rebuilding of the great Roman empire, the glory of conquest, cheer as they march away. Then they find that the bands stop playing, the dietators and generals fade, the speeches are over, and the road to empire becomes a jungle path beset by fiercely fighting natives, by reptiles and tropical disease. In the rear is an officer vvho vvill certainly kili if one retreats; in front lies terror. The starry eyes deaden, the flushed face blanches; then it's quicklime and a shallovv treneh. Soon streteher bearers begin to note that a grovving proportion of dead officers have been shot in the back. The boys—men novv—remember that those vvho didn't come along because they vvere tossed into Fascist jails talked revolt, "refuse to die for the imperialists, turn the vvar into civil vvar." It had aH sounded strange, unpatriotic, shameful. But it makes sense novv. So does the Piave retreat? So does the German army marching on Berlin to overthrovv the kaiser, the Russians erushing czar and capitalist on their road to peace and povver. And vvhen those ideas grip an army, the dictator*s dream of empire ends.
Yet Mussolini must go on. He has made the dictator's speeches and novv he must make good. He has driven the people to a poverty they vvill no longer endure and novv he must turn their minds from hunger to heroism. He has impoverished the people to equip a great army and novv it must be used. A dic-tatorship is its ovvn destruetion.
Where vvill that destruetion end? That is the question that breaks the complacence of British diplomacy. If Italy is de-feated, every colored colonian in the vvorld vvill say: "Perhaps vve can defeat the vvhite imperialists, too." Hovv many vvill try? Hovv many vvill vvin? Hovv many Britishers vvill be vviped out on Afričan and Indian frontiers? Dutch and French imperialists have the same vvorries, intensified.
Is Mussolini merely endangering an empire—or imperial-ism?—Frank L. Palmer.
facts or figurea and statiatics or log e and reasoning mean nothing to them. lThey are just blithely held in aubmer-
sueh a program we'd have a much easier road to travel. For, the.program follovved by this group show«
intelligence vvhatever else may follow. *
Our comradea mustn't forget thst vve at:ll have an Unemployed C1<A and that it numibera lfiO memtbers. ALso, that these people are the logical onea to <»e given the needed lessons to bring them out of the lethargy of the past and into the presence of mind auch as you and I posseaa. Al-together too often ia this fiHd ne-glected. There ia a fine opportunity for us to convert these people to Socialism. Let the club be the trainin*
Watermelon Time
»ence and it is a problem hovv auch grounds for ua. Comrades should be
aouls vvill ever be reacued here on earth. Yet, that's the tytpe of people we've tfot to contend vvith at lea.«t vve in the Yugoalav Socialist Federation.
Hovvever, not ali the faiths are I ke the Catholic«. Take the Federated Council of the Churches of Chriat, for instance. These people believe
more particioating. Incidentally, our local. No. 61 IWA of Cook County vvill ibe holding a social and party at the headquartera, 2544 S. Millard Ave., Saturday, Sopt. 21. You are urged to attend. We muat extend our influence i-nto this field more thsn vve have.
*
And our ovvn Social • Study Cluib
that there is no justifiaible reason for vvhich ha.* been on a furlough for the vvant and auffering on thia earth be- aummer should get into *ctivity cauM* man and hia niachines can pro- again. VVhen is the next program? duce an a^bundance for ali. They be-	*
lieve it is a false notion that" "hy "No vvonder Americans are so preachm* they can save the souls of goofy," was a remark that came from men vvhile unemployment breaks their the lob»by as vve pasaed out of a local hearta, untbalancea their minds, de- theater. The pieture vvas neither «troys their home.s, tempts them be- elever, nor funny nor intereating and yond measure. visita vvant and disease aa for the vaudeville acts, well they uipon their children; turna the heart were aimply ridiculous. Nothing art-to bitterness, hatred and reibellion, or istic or elever, merely crazy antk« to hopelessneas, despair and death/' and noises and the crovvd applauded Novv, that makes for sense. Thafs and cheered. Yes, I said. that'« one why this gi-oup adopted re*olutions reason why America ia morally »o for a chanire, from the ayst«m of bankrupt and ao looseminded. In s tfreediness and exploitation. The.v Socialiat aociety theatera vvould aerve don t vvant to forget the unemplo.ved. Jan entirely different purpose. that of They don't fail to see that our aocial teaching the people and educatin* fabrk! is as shabb.v as the garments them to live a better and happier life. of the jobles* millions. These people Nor vvould good vvholeaome fun be say that they vvant to be delivered lacking. That too is important in any from the aatisfaction vvith any trade life or any Society.
J()IlNSrOW.N DOINGS
Jokmtown, Pa.—The Socialiat Sum- . The annual picnic of Branch No. 6 mer School held in Pi-persville, Pa., -ISF vvill be held on Sunday, Soptem-vvaa vvell attended by atudents from 15. It vvill take plače at J^olb? ali sections of the state. It vvas held Park, in Lorain Boro. Dr. Geo. W. in Camp Hofnunjr. which ia one of Hartnvann of State CoHege vvill be the number of camps ovvned hy the t)he principal jpeaker. He^ia the can-Workmen s Circle Organization, didate on the Socialiat tidcet for .Sup-vvhich is *ympathetic to the la»bor and reme CofflTJudge. There •varili *>e mu-Socialist movement. The Kducatiormi "ic in the afternoon and daneing »n Director vvas I>r. C,eo. W. Hartmann the evening. Ali Socialista and sym-of State College. Sueh aubjeds aa the pathizera should take note and r«-Hiatory of the Trade Uniona in Ame- serve thia date. rica, Journalism, Public Speak ing/!	*
Onranizing and many laibor billa vvere diacusaed. Those leading the diacu*-siona vvere comradea James Oneal. I>arlington Hoopea, Joseph Sha^»len and Auguat Claessens. It can be truly aaid that the iMay aeaaiona vvere be- I neficial l>oth to the at-udenta and t>H' I organization.
The Moxham Band'a picnic on the ISth of Augtrat was a succesa as w«a the picnic held the following Sunday. Flood City I^>dge No. 712 SNPJ wHI hold ita annual Hallowe*en dsnee S«turday, Octolier 19.	%
John Lan|irholc, Jr.