Politični ogled. Avstrijske deželo. Nem.ški liberalci kalajo se uže na dvoje: nekateri hočejo našemu cesarju vsakako zvesti ostati, drugi pa čedalje bolj nesramno kažejo, da hočcjo pod prajzovsko Nemčijo. Zato krolijo ,,Wacht am Rhein", noaijo peneze v šulverein in razobešajo črnorudeče-žolte nemške zastave ali puntarske frankfnrtarce. Ako toraj takšui ljudje očitajo Slovencem, da hočemo Štajersko raztrgati, je to le politična sleparija, da nevedne kmete begajo ; v resnioi jiin ni zaStajersko, pa ne za Avstrijo, katero bi hitrej ko mogoče radi do Trsta raztrgali in 1'rajzom zašopali. Slovenci pa tirjamo le v Maribor slovensk oddelek graške namestnije, kakor imamo sloveusko škofijo tukaj. To pa tirjamo le, ako v Gradei, Jsauior veliko plačujemo, pravice ne najdemo. Ce najdemo pravico, smo itak zadovoljui Vse drugo je nemško-Hberalna laž. — Cesar in cesarjevič odideta kmalu k velikim vajam našega brodovja in cesarjcvic obišče nazaj grede Celovec. — Da nebi iz Francoskoga dobili strašne egiptovske kolere, zaukazalo je ministerstvo paziti ob mejah na potnike. — Na Moravskem^ so kmečki ljudje v deželni zbor izvolili 23 Cehov in 8 Nerncev. — Koroškim Slovencem je g. Haderlap spisal lepo knjižico: ,,Zlati kljač" za srečne volitve. Naj se ravnajo po njenih zlatih naukih! — Novine poročajo, da šolski nadzornik g. Ambrožic slovenske molitve iz šol odpravlja ia nemške uvesti zaukazuje. Do tega pa menda le nima pravice in slovenski poslanci bodo o tej rcii od vlade zaktevali preiskave. — Hrvaški sabor je sklenil soduikom na prste stopiti, ker se je pri njih 25.000 fl. izneverilo; sklenil je dalje v Požegi ustanoviti kmetijsko šolo. Vnanje države. Vedno tajijo naši nemčurji, da je šulverein ,,prajzovska"' kopriva, pa zastonj lažejo. V Berlinn je zboroval ^allgemeine deutsche Schulverein" in kujižico z letnim računora izdal. Tam beremo, da je 4000 mark k nam v Avstrijo našim šulvereinerjem poslal, dalje svetuje tam nekdo (v Mariboru pravijo, da je pisatelj profesor Nagele), naj se v Mariboru ustanovi ,,deutscbes Seminar", da bodo v njem otroke vzgojali v nemškutarje. To je vendar dovolj dokaza, da igrata avstrijski in prajzovski šulverein pod enim klobukotn. fc>i'amota! — Francozi imajo vendar le azijatsko kolero. V Toulonu je vže čez 50 ljudi za njo umrlo. nekaj tudi v drugih mestih. Sedaj si prizadevajo na vso moč širenje strašnej bolezni zabraniti. — Italijanska atmada šteje 80O.000 mož ter zamore 500.000 takoj oditi na vojsko. Tudi brodovje ni tako slabo, kakor 1. 186(>. — Iiuski car obišee pribodnji mescc Varšavo, piavijo, da se snide z našim in nemškim cesar- jem. — Kitajci so s Francozi skleneni mir uže prelomili, ter zavratno napali francoske vojake, pa bili od teb tcpeni. Sedaj tirja francoska vlada zadostenja in žu»a z mogoi nim brodovjem kitajskim pomorskim mestom Utegne torej zopct do boja priti.