Štev. 44. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 3. novembra 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cenapri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D„ M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. čl se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za a D. vekša. A-merikanci pl ačajo za Novine, M. List4 do. ravno tak naročniki iz Canade, Austrije 1 Jüžne Amerike. Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništva naročit.: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Glasilo Slovenske kraiine Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, Ví strani dobi 20 %, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih o-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1'50 D., v „Po-slanom" 2*50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Ček. Položnice št: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Okrožni inšpektorati. Ustanovljenih 22 inipektoratov. - Inšpektorat naše banovine v Maribori. Pravoslavna dühovščina za verouk. Pred nedavnim smo ravno na tom mesti povdarili, kak važno se nam vidi to, da se vrši vzgoja tak doma, kak v šolaj na verskoj podlagi i smo Zednim tüdi izpovedali svoje Osvedočenje, da si brez verske podlage niti nemremo zamisliti prave vzgoje. V borbi za verouk i za versko vzgojo katoličani nesmo sami. Naši pravoslavni bratje so ravnotak osvedočeni, da je verski čüt pri človeki, posebno pri deteti najvažnejši i je zato najvekšega pomena, da se tak deteti kak starejšim cepijo v srce verske istine i verska navodila (postave), po šterih mora človek živeti. To je pokazala pravoslavna dühovščina na svojem zborüvanji. S pogledom na verouk i versko vzgojo je zavzeo sledeče stališče: „Skoz vsa leta od vojne do dnes se je zahtevalo, da se vči mladina v šolaj tüdi krščanski nauk. Brezverska vzgoja mladine v Rusiji je že začala prinašao svoje žmetne i grozne sadove: Velikansko število samomorov, neprestano naraščanje grdih hüdobij, medsebojno Odürjavanje, sebičnost, nezavüpnost ino. stud do živlenja i lüdi. Naši državniki i prosvetni činiteli so v zadnjem časi posvetili nekolko več paznosti verouk! v šoli, kak se je dogajale prva leta po vojni. Zbor pa je mišlenja, da bi se v tom pogledi moglo včiniti še vnogo. Vredno i potrebno je, da si te misli vtisnemo v srce i se po njih ravnamo. Pred vsem stariš mora skrbeti, da njegovo dete ne bo raslo kak hrast v logi, nego bo znalo za to, da so tüdi dužnosti, šterim pravimo — verske dužnosti. Zapisali pa smo te vrstice tüdi zavolo toga, ar se čüje, da so nešterni naši vzgojiteli mišlenja, da je verouk nepotreben i deci ne trbe hoditi v cerkev. Vsem tem bodi ponovno povedano, da njüvo vzgojno delo ne bo nikdar uspešno, če se bo vršilo v nasprotji z verskimi načeli, ar razmerje človeka do člo-veštva, do države vrejflje najbole ravno vera s svojov posta-vov lübezni, poštenosti i pravič-nosti. Pred vojnim sodom se vrši razprava proti kapetani Milani Džordzeviči v Belgradi, ki je obtoženi. da je zapravo 938 jezer 740 Din. Obtoženec je krivdo priznao. Ministerski predsednik Živkovič je na podlagi paragrafov 20. i 22. zakona o razdelitvi države odredo, da .se ustanovi v celoj državi 22 okrožnih inšpektora^. Drav-ska banovina je dobila eden inšpektor s sedežom v Maribori. Za inšpektora v Maribori je ime- Ka novoga v Belgradi ? Razprava v šumskih aferaj. Na kratko smo že poročali, da se vrši pred državnim svetom velka razprava proti Stankoviči, bivšemi glavnomi ravnateli rud i tovarišom, ki so bili obtoženi nekših afer. Razprava zbüja velko zanimanje, to tem bole, ar bodo zaslišani tüdi štirje bivši ministri. V vrhovnom zakonodajnom sveti je nastala sprememba. Ar so postanoli trije člani bani, so razreše-ni dužnosti, na njflyo mesto pa so imenüvani dr. Metod Dolenc, profesor vseučilišča v Ljubljani i bivša ministra dr. Grisogono i Sečerov. Belgradi so se stavili delegati mirovnoga kongresa v Atenaj i zastopniki mednarodne Lige za mir. Belgijski senator La Fontaine (Fonten) je dal izjavo, v šteroj je nastopo proti velkomi oborožüvanji. Prle se je za oborožüvanje izdalo li miljard, zdaj pa 18 miljard. Na čast delegatom je bio pripravlen obed, šteroga se je vdeležo tüdi papov nuncij Pellegri-netti. Stanovanjski zakon, šteri bi potekeo 31. oktobra, je bio na seji vlade podalšani do 30 aprila prihodnjega leta. Proslava 28, oktobra, ki je de-setletčica čehošlovaške države, se je tüdi v Belgradi vršila na slovesen način. Mornarica je dobila novoga komandanta v osebi viceadmirala Vickerhauser M. Viktora. Svetovna politika Vladna kriza v Franciji. Briandova Vlada je dobila v parlamenti nezavüpnim, zato je podao predsednik Briand odstop cele vlade. Sestava nove vlade je podeljena Daladieri, V Rusiji vre. Nemiri v Rusiji postajajo od dneva do dneva vekši. Sovjetska Vlada jih šče s s silov zadüšili i spraviti s poti vse, ki so osumleni, da delajo proti vladi, 'Bak je bilo Preminoči teden brez sodnoga postopanja streljenih pet generalov, šteri so bili obtoženi, da rovarijo proti vladi. Atentat na amerikanskoga predsednika. Politični dogodki v Ameriki kažejo, da predsednik Hoo-vcr ne vláda nemoteno. V parlamenti je že večkrat dobo nezavüpnico. Ma pa tüdi sovražnike, ki rovarijo proti njegovomi živlenji. Pred dnevi je bio zavlečeni na progo, po šteroj bi se ! meo pripelati z vlakom Hoover nekši avtomobil. Na dobro srečo so avtomobil prle opazili i tak ne prišlo do nesreče. nüvani dozdajšnji velki župan dr. Franc Schaubach. Naloga inšpektor bo, da bodo skrbeli za javno varnost v. svojih inšpekto-ratih i nadzirali delo oblastevin občinskih odborov i davali navodila oblastem. Volitve na Češkom. Preminočo nedelo so se vršile na Češkoslovaškom parlamentarne volitve. Nastopilo je 19 strank. Od teh dobi 16 strank poslance i to: komunist! 17, Češko narodni socialisti 22, češki Socialni demokratje 30, češki agrarci 35, Češka lüdska stranka 18, češki narodni demokrati 5, češki obrtniki 2, liga proti vezanim listam 2, Slovaška lüdska stranka 13, nemški Socialni demokratje 14, nemška volilna sküpnost 9, nemški krščanski socialisti 6, nemški nacionalci 3, nemški narodni socialisti 4, Polaki i Židovje 1, Zdrüžene vogrske stranke 7. Volitve so prinesle velki poraz komunistom; zgübili so naime 188 jezer glasov. Skoro 4 miljone penez zafüčkanih. Velko razburjanje vláda po celom Hrvaškom zavolo prepada .Hrvaške kmečke banke", štero je vodo Jožef Predavec i nešterni drügi lüdje, ki so nam Znani iz prlejših časov, ar so bili voditelje bivše Radičove stranke. Časopisi poročajo, da je prepad banke povzročo predsednik Jožef Predavec, ki je meo na leto' 72 jezeri Din. plače, zvün toga pa je še zdigno iz banke 800 jezer. Cela zgüba banke znaša 3 miljone 787 jezer 761 Din. Kak pri vsakšem prepadi, tüdi zdaj vnogo siromakov pride od svojih žmetno zaslüženi!] penez, Zednim pa zdaj hrvaški narod vidi, da lüdje, šterim so prle neomejno zavüpali, neso bili njüvi prijateli, nego so brezvestno zapravlali njüve peneze, štere so Jim zročili v varstvo. Kak se bo stvar končala, se še ne ve, ar jo ma v rokaj Sodnija. Vmro je herceg Biilov, bivši nemški kancelar (predsednik) i dugoletni nemški poslanik v Rimi, Novi teden v Rusiji. Ruska bolševiška Vlada je skraj-šala teden na pet dni i je prekrstila tűdi dneve. Zovejo se : Zvezda, srp, hamer, sunce i klas. 14 miljard zgüb en den. Amerikanske borze je zadeo velki vdarec. Samo v Newyorki samom je bilo v pondelek 10 miljard dolarov zgübe, na vseh amerikanskih borzaj pa 14 miljard dolarov. Grozovitosti v Rusiji. Bolševiki postajajo nasproti svojim nasprotnikom od dneva do dneva bole nesmileni. Smrtne obsodbe so na dnevnom redi. V Astrahami je bilo 7 uradnikov i ribičov obsojenih na smrt, 13 lüdi pa na 10 let voze. Trije atentati. Na luksemburške fašiste so bili v pondelek zvršeni trije atentati. Trije lüdje so bili žmetno ranjeni. Samomor od žalosti. Strelo se je vogrski pisateo Erik Oszvald. Pred par leti njemi je mrla žena. Zdaj pa njemi je mrla tüdi edina hčerka. To ga je tak potrto, da je ob njenoj smrtno} posteli zvršo Samomor. Kraja v cerkvi. V tork noč je bilo vlomleno v ježuitsko cerkev v Zagrebi. Odnešeni so vsi penezi. Gor je bio vtrgnjeni tabernakeo, s ciborija so strgali zlati križec, z monštrance pa dragi kamen. Iz šegeštije je biIo odnešeno več obleke. Grozno hüdodelstvo. Blüzi Loma v Bolgariji je bilo odkrito grozno hüdodelstvo. V hiši ednoga kmeta so našli vmorjenih pet njegovih sinov. Morilci so preminoli. 31. oktobra Cene • 31. oktobra Zrnje: pšenica 170-180 Din. žito 160-170 „ kukorca 150-160 ,, stara kukorca 200 „ oves 180 „ proso 170 „ ajdina 170-180 „ krumpli 50-55 „ det. seme 700-800 ,, grah (čreš.) 420-450 „ mešani grah 280-300 „ Vino: V Maribori se küpüje mošt od 4-7‘50 „ Za šmarnico plačajo küpci po 3- „ Živina: biki (živ.v.) 8-10 „ telice „ „ 7-10 „ krave 4-7 „ teoci. (mrtvi) 12-14 „ svinje (mrtve) 15-16'— „ slanine 26*— „ mást 30-32 „ Cene v Ljubljani: pšenica 230-250 Din, žito 210 Din, kukorca 195-200 Din. — V Novom Sadi: pšenica 190 Din., žito 150 Din., kukorca 110 Din. Na Vogrskom se plača pšenica po 185 do 190 Din., žito po 160 do 165 Din., kukorca po 165 do 170 Din' Penezi: U. S. A. dollar 56-20-56-40 „ Canadski dolar 55*- „ Argentijski peso 21*- „ Avstrijski šiling 7-90-795 ,, Čehoslovaška krona 1'65-1‘68 „ Angleški funt 271-275 „ Francoski frank 216-2*23 „ Talijanska lira 2*90-2*95 „ Madžarski pengő 9-80-9 90 ,, Nemška marka 13*35-1350 „ Švicarski frank 10'80 „ Uruguayski peso 50*— „ 2. NOVINE 3. novembra 1929. NEDELA (po risalaj dvajsetištrta. Evang, sv, Mat. 24, 15-25.) Vu onom vremeni': pravd je Jezuš vučenikom svojim: Kda bodete vidili odürnost opüščenja, štera je povejdana po Daniel proroki, stojéči na svétom mesti: (ki čté, naj razmi), teda ki so v-Judejt, naj bežijo na goré; i ki je na strehi, naj nejde jemát kaj z-hiše svojé; i ki je na njivi, naj še ne povrné jemat gvanta svojega. Jaj pa nosečim, i nadájajočim vu onih dnevaj. Molte pa; naj ne bode bežanje vaše v-zimi, aii v-soboto. Ár bode teda moka velika, kakše je ne bilo od začétka sveta do eti mao, niti je ne bode. í da ne bi.prikráčeni bili oni dnévi, ne bi se zveličao ni eden Človik; ali za volo odebránih prekrátijo se oni dnévi. Teda či što vam bode pravo: Ovo eti je Kristuš, ali etam; ne vérte. Ár gori stanejo krivi Kristušje, i krivi prorocje, i činili bodo znaménja velika, i čüda ; tak, da se v-blodnost zapelajo (či de Mogoče) In odebrani. Ovo naprej sam vam povedao. Či bodo záto vam pravili : Ovo vu püstini je, neidtè vö: Ovo vu notrešnjih mesta] je, ne vérte. Ár kakkoli blisk zide od sunčenoga za-hoda: tak bode i Prišestje siné človečega. Kdekoli bode telo, tá bodo se vküp správlati i Orli. Preci pa po moki onih dnévov sunce potemne, i mesec ne dá svetlosti svoje, i zvezde bodo z-nebés kapale, i jákosti nebeske bodo se gibale; i teda se skáže znaménje Siné človečega na nébi, i teda do se jokali vsi národje zemlé: i vidili bodo siné človečega prido-čega vu nebeskih oblakij z-velikov jákostjov, i díkov. I pošle angele svoje z-tromböntov, i z-velikim glásom : i vküp správijo odebrale njegove od štirah vütrov, od visine nebés notri do njihovih krajov. Od figovoga dreva se pa včite priliko: kda je že veka njegova gingava, i listje spüščeno, znáte, ka je blüzi leto: tak i ví, kda te vidili vsa eta; znájte, ka je blüzi pri dveraj. Zaistino Velim vam: ka ne prejde ete národ, dokeč se vsa eta ne zgodijo. Néba, i zemla preide, reči pa moje ne preido. Koledar. pondelek: Karl Borom. torek: Zaharija Sreda: Lenart, apat četrtek: Engelbert, püšp. petek: Bogomir Sobota: Božidar nedete: Andrej, Av. Fr. KoIenc: Smrt na bojišči. (Iz povesti: A njega ni . . .) Kakše pol vöre je ležao Štefan v omedlevici. Po vsem teli ga je spre-letavao mraz, bolela ga je rana in to ga je zbüdilo. Odpro je oči. Nad sebov je zagledno mrak. Zazeblo ga je. Z rokov se je podpro, da bi se zdigno. — Jezuš 1 - je zaječao bolestno i omahno na tla. V prsaj ga je zabo-lelo i iz rane njemi je bruhnila krv. Šele zdaj je popunoma spoznao, ka se je z njim zgodilo. — O Bog, ranjen sem! — je vzdihno i pritisno roko na srce, da bi stavo krv. Tla so bila krog njega že prepojena z njov, a vedno je še curlala. Ranjenec je čüto, da jo vso zgübi. Bajonet njemi je prerezao žilo, zato za njega ne rešitve. — Utnro bom ! — je šepetao tiho. — Moja slutnja se bo vresní-čila . gaj ; Zapro je oči in zaječao. Moči so ga zapüščala. Po vsem teli je začüto veliko otrüjenost. — Jezuš I Jezuš 1 Smilenje! — je vzdihovao. — Odpüsti! Odpüsti! Murska Sobota — Ne den Vseh svecov so vse trgovine zaprte, zato si naj vsakši že prle- preskrbi sveče i drüge potrebčine. — Gremij trgovcev. — Odhaja od nos gimnazijski profesor, g. Ivan Mlinar, ki je včio na našoj gimnaziji tri leta. Ná lastno želo je prestavleni v Celje. — Vmrla je preminočo soboto v Maloj Kaniži Rezar Suzana, ki je bila tu edna najstarejših žensk. Dosegnola je naime 90. leto. — Strelske vaje, V soboto so meli Orožniki iz cele Slovenske krajino pod vodstvom komandanta g. Iskriča, orožn. majora strelske vaje. — Sprememba v občinskom sveti. Mariborski velki župan je razrsšo dužnosti občinske odbornike gg.: dr. Šömena, Cvetka, L Horvata, Hekliča i je na njüvo mesto imenüvao gospode Hartnera, Dobrayja, Černjaviča i Ritupera. — Težko so ranili v Kneževom Zaplatič Štefana, ki je bio tam na deli. Nekši domači dečki so ga iz maščüvanja napadnoli s kantami i so njemi z njimi glavo tak razrezali, da leži v osješkoj bolnici. Maščüvali so se zato, ar jih • je njegov gazda Gašpar pregnao, kda so lazili za nešternimi delavkami. — Tak pri g. Hahni kak pri g. Benčec! se dobijo knige: A njega ni (povest iz svet. vojne) po 15 Din, Odpoved nesrečne žene po 12 Din, Prekmurski protili po 6 Din. Sto šče meti lepo čtenje, si jih naj küpi! — Za ordinarija je imenüvao mariborski oblastni komisar g. dr. Sil-vija Brandieu, asistenta v bolnici. Pri-ltíblenomi gospodi k imenüvanji iskreno častitamo. HORVAT FRANJO: Na svetek vseh . . . Idö prek zemln z oblaki sence in zvonovje z glasi splečo vence; zarümijo prek ravnič, idejo do vseh vesnic, da zbüdijo, poživao v mlačnih srcaj boži svet; že zamira késni cvet, šteri se na grobe devle, da kak spomenek odsevle doli s križov . . . Idö trüme — lüstva pune ceste — i dekličke z venci kak neveste stoplejo ob materaj; idejo va tisti kraj, kde molčijo mrtvi Spijo Vtihno je. Za neka* časa se je zgeno. — Minka! Minka 1 — je dehno komaj slišno. — Z Bo-o-go-om! . . . To so bile zadnje reči, štere je zgovoro pri zavesti. Potom se njemi je začnolo mešati. Mlada narava se je že borila s smrtjov, domišlija pa njemi je predstavila slike, da se je freseo ob njih. — Proč! Proč od mene! — je zakričao. — Püsti mel — je začeo nato prositi. — Ne ubij mel .- . Za hip je vtihno. — O, zabodno me jel — je zakričao zdvojno! — Oh, krv, krv 1 Rr-deča krv I Teče iz prsi. Z rokami se je zgrabo za prsi. Nekolko se je pomiro. — Uh, bob, peče! — je začno trgati s sebe obleko, dokeč ne popunoma razgalo prsi. Hipotna se je veselo nasmehno. — Minka! MinkaI Ti si? Ne jokaj 1 Glej, naskori pridem ... Že idem . . . Že idem ... O, kak bova srečna! . . . Nagelčekl Glej, nagelček, ki si mi ga dalal Čuvao sem ga. Tü, na srci sem ga noso... Izvoljeni je gledao v dühi i bio je srečen. A naskori ga je Obüo v Bogi sladki, večni sen, čakajo na sodni dén . . žmetna zemla jij pokrivle nihče groba ne razni vic — vsakši ma avoj mir. . . Idö srca — idö v pomirenje, Štera majo v žitki le trplenje; vsem odpira grob oči, da zapüščajo noči, štele tréjo i grizejo v düšnojvesti vsakši čas ; groba čisto-Iep obraz, rože z grobov nam povejo i zvonovje spomenejo: Grob čaka i nas. Slovenska krajína — Podpora pogorelcom v Dugoj vesi. Zvedeli smo, da je mariborski oblastni komisar dovolo za pogorelce v Dugoj vesi 10 jezer Din. podpore. — Bakovci. Preminoči četrtek je Šla zavolo betega na dvomesečen dopust učitelica gdč. Olga Tomincova. Želemo njoj, da kem prvle ozdravi i príde nazaj. — Posebnost bakovske kapele je, da ma eigle, ki so že po tom imenitne, da so jako stare. Na žalost so bile tak pokvarjene, da se več ne dalo na nje igrati. Te dni pa so je popravili, tak da so znova popunoma dobre i se skoro ne pozna, da so bile pokvarjene. — Občinska Hranilnica v Murski Soboti daje na mnogobrojna vprašanja na znanje, da podeljuje posojila proti intabulaciji, zadolžnici (karti bianki) ter menic!. Zaračuna izven 10%-ne obresti le en promi le stroškov t. j. od Din 1.000.— samo Din l|—. Enprocentna Jikvidacijska pristojbina se le enkrat odračuna. Vloge obrestuje od 6—8%, plača sama rentni davek ter je edini pu-pilarno varni zavod v našem Prekmurju. — Ravnateljstvo Občinske hranilnice. — Ogenj v Strükovcih. V noči od petka na soboto se je pri Vrečič Aleksandri vužgalo gospodarsko poslopje. Plamen je bio tak močen, da je razsveto celo kroglino i je naskori bilo pripelanih od vseh strani do 20 špricalk. Hrambe neso mogli rešiti, ar ne bilo zadosta vode. Poleg hrama je zgorelo tüdi vnogo drügih reči, tak da je Škoda preci velka. — Oslica slame je zgorela v Bogojini pri Lütar Vinciji. Gasifi ne bilo mogoče, ar bi s tem v nevarnost spravili hišo. — Tešanovci. V soboto, 26. t. m. se je ustanovo v Tešanovcih redovniški odsek. Ing. g. Wenko, živinozdravnik g. Šerbec in vsi odborniki fega odseka so Pregledali pri 24 po- mrzeo znoj. .Minka je preminola, iz zemle pa je vsfajala grozna bela postava; človeška lobanja s štirimi črnimi odprtinami i človeško okostje. Postava je naraščala in polagoma zakrila vse. Štefan je vido samo njo. Na rami je mela koso. — Smrt! — je zašepetao zgro-zov v srci. — Smrt! — je zaječao. — Smrti Smrt se mi bliža, — je zakričao. — Skrij koso ! . . Bojim se . . . Bliža se . . . Tiho se Plazi, da je ne bi opazo ... O, po-tuhnjenka, vidim te, vidim ... Ne boš me ukanila ... Že prle sem znao, da prideš . . . Prizor se je spremeno. V daljavi je zaglédao sklüčeno starko. Na palico se je opirala. Oči so ji begale po tleh. Iskala ga je. Štefan jo je spoznao. — .Mati 1 Mati 1 — je zaklicao — tű sem. Pridite . . . Starka je iskala dale. Obrnila se je na drügo stran. — Ne čüje me — je zastokao Štefan. — Tak blüzi je, a ne bo me videla. Zajokao je. Prijeo ga je krč. Prsi so se njemi začnole močno dvigafi. sestankih 70 krav, od šterih so odbrali le 29 krav sa odsek. Popoldne se je vršio v občinskoj hiši izredni občni zbor toga odseka, na šterom je g. jas. Wenko razložo veliki gospodarski pomen redovniški!] odsekov. Po občnom zbori pa se je vršila odbo-rova seja, na šteroj se je določo delokrog posameznih odbornikov. V srezi so zdaj 3 redovniški odseki i to : Püconcih, Moravcih i Tešanovcih. Ustanavi a jih kmetijska podrüžnica v Murskoj Soboti kak svoje odseke. p „A njega ni . . .“ je tak lepa povest, da jo človek lehko po dvakrat i še večkrat z zanimanjom prečté. Tak pretreseo zgodbo popišüje iz svetovne vojne, da se skoro vsakši, ki jo čte, joče. Küpite si jo, da bodete meli Íepo čtenje na zimo. Košta samo 15 Din. Dobi se na upravništvi Novin v Črensovcaj, v trafiki Marice Sevrove v Dolnjoj Lendavi. — Segajte po srečkaj. Žrebanja loterije orlovskoga odseka se z nagli-mi stopaji približüje, zato prosimo vse, šterim smo srečke poslali, da jih pridno razprodajajo i kem prle pošlejo peneze, da ne bomo meli nepotrebnih stroškov. Što hitro da, dvakrat da. Tüdi Vas, Amerikanske Slovence prosimo, da pridno küpüjete naše srečke. Dobijo se pri g. Vereni kaplani v Bethlehemi. One pa, šterim smo srečke poslali, prosimo, da nam kem prle pošlejo peneze. Žrebanje se bo vršilo 21. decembra t. 1. Glavni dobitek je 3500 Din. Srečke Koštajo samo 4 Din. ODBOR. — Dva zanimiviva slučaja. V sobočkom okraji se nahaja šola, v šteroj morata včiti dve učni moči štiri razrede, v lendavskem okraji pa šola, ki ma samo edno učno sobo i tri učne moči, tak da učita dve učni moči vsakši drügi den do poldne, edna pa vsakši den popoldne. — Čuvajte svoje prašičke 1 Da te meli vsigdar zdrave debele i črst-ve prašičke, küpite redílni prašek „MASTEL1N“. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci Koštajo v vsej trgovina] 3 i 6 Din. Glavna zaloga A. Kosec, Maribor Tezno št. 5. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro ,,INKA“. Pri reumafizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečina] kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natenčnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi, v — Bogojina. Preminočo nedelo se je müdio pri nas Znani poslanec bivše SLS. g. nadrevizor Pušenjak. Pregledao je poslovanje naše posojilnice po poldnevi pa se je podao v Dobrovnik k Prvomi uradnomi dnevi dobrovniške posojilnice. — Na kratki dopust je prišeo naš prilüblen! p, Egidij Horvat, — Zdaj, zda . . . ajje . . . e ko ... o ... nec O. . . jo ... Oj . ’. . Smrt . .. M . . . a . . . ti . . . il Mi . . . i . . . in . . . ka . . . a! . . . Zahropeo je i mlado živlenje je vgasnolo . . . Kda je Jože po dolgom iskanji prišeo do Štefana, je bio te že trdi. Poklekno je poleg njega i ga začno stepati. — Štefan 1 Štefani — ga je za-zavao. Štefan se ni zgeno. Jože se je nagno nad njega, njemi nastavo vüho na prsi in prislühno. Srce je mirovalo. — Ubogi Štefan! — se je dvigne Jože. Prekrižao se je i molo za pokojnoga. — Gospod, — je vzdihno na konci — dáj njemi večni mir in pokoj ! Večna lüč naj njemi sveti. Znova se je nagno nad prijatela. Odkapčo je kaput i iz notrašnjega žepa [potegno molitvenik. Odpro ga je. Prí mesečnoj svetlobi je vido sühi nagelček, ki ga je ubogi Štefan tak zvesto čuvao. — Ah, nesrečna vojska! Kolko goda povzročašl — je poveso glavo i tiho zajokao. 3. novembra 1929. NOVINE 3. sin našega župana. Pater Egidij odpotüje v Ameriko. Na novom mesti njemi Želimo vnogo uspehov in srečno vrnitev. — V nedelo večer je na fantovskom sestanki predavanje o zadružništvi. Pridite vsi i točno. — Dobrovnik. Preminočo nedelo se je otvorila pri nas nova posojilnica. Otvoritev je zvršo tajnik bogojin-ske posojilnice g. L Casar. Udeležili so se otvoritve: g. nadrevizor Pušenjak, šteri je z lepimi rečmi razložo pomen in delo posojilnic v hasek našemi kmečkom! narodi, nadale zastopnik občine Dobrovnik g. župan Car i zastopniki drügih občin i drüštev. —■ Peneze je zgübila Bratkovičova iz Bakovec v Soboti ali v cerkvi ali na ulici med Cvetičovov trgovinov i Cerkvov. Penez je bilo okoli 170 din. Što jih je našeo, je naj vrne 1 Za hižo i dom. Red i čistoča. Rojstni dom je za človeka ali svetišče ali pekeo. To nam kaže Vsakdenešnje živlenje. Pekeo si napravijo v hiši največkrát drüžine same, ar si ne znajo tak vrediti doma, kak je to potrebno. Da postane dom kotrigam drüžine dragi i privlačen i da bodo vsi v njem zadovolni, je pred vsem potrebno, da je na zvüna primerno vremeni. Bogastvo v tom pogledi ne glavna stvar. Nasprotno lehko trdimo, da je ravno v palačaj bogatašov skoro nájveč nezadovolnosti. Lehko pa vláda velka zadovolnost tüdi v siromaških hišaj. Največ pripomore k tomi red i čistoča. Če človek ide mimo hiše, Štera je zdreta, štera ma spotreta okna i okoli štere je vse razlüčana po dvorišči, tak da je na priliko napajati škaf kde poleg gnojišča, železne radüje pri prekletnih dveraj itd. se taki vidi, da so v tistoj hiši lüdjé, ki se ne brigajo za red i čistočo. K takšim hišam nihče neide rad, ar se vsakomi človeki, ki lübi red, grdi, kda pride v nered i nesnago. Zanemarjene hiše pa ne odbijajo samo drügih lüdi, nego tüdi domači ne najdejo v njih zadovolnosti i veselja. Kak naj bode na priliko dobre vole oča, kda pride večer ves zmantráni domo z dela i si mora sesti v küp nesnage, praha i mora gledati okoli sebe sam nered. Ne Čüdno, če se razčemeri i zakriči. Matere i hčere, ve ste v hišaj kovači sreče i zadovolnosti. Ne trbe v hiši lepoga pohištva, drage posode, ■cifrastih prtov, nego je potrebno samo to, da vláda Vseširom, tak v sobi (ali sobaj), kak v kühnje kleti, na dvorišči i v drügih prostoraj red i čistoča. Za to pa trbe samo kakše pol vöre na -den, metlo i coto. V tom časi se lepo vse pomete, vsakša stvar se postavi pa svoj priprávni prostor, smeti se spravijo, kam spadajo, pavočine poiščejo i se zbriše prah. Red i čistoča je ne samo pogoj zadovolnosti, nego je tüdi dobro svedočanstvo za gospodinje i starejše hčere, zato pa si te naj tem bole prizadevajo, da bo to v njüvih hišaj vsikdar vladalo. Po katoliškom sveti. — Protestant darüvao za kat. cerkev. Verdunski püšpek je dobo 100.000 frankov za popravo svoje cerkve. Darovnik je pisao: »Četüdi sem Protestant, spoznavati da je katoliška Cerkev prava mati krščanstva. Brez nje bi postali barbari v poganskom sveti." — Francoski dühovnik] odliküva-ni. Francoska Vlada je dala kanoniki Cornetti v Parizi križ častne legije.' Za častnika legije je bio imenüvani püšpek Foncault (Foko). Zvün toga je bilo za Odlikovanje predloženih 113 redovnikov i dühovnikov. — Močna organizacija v Ameriki. Katoliški možjé v Amerki so ör-ganizerani pod imenom ,,Kolumbovi Beg blaznežae Raztégno križe na okni i zbežao v Spodnjem gvanti. V noči od torka na sredo je iz sobočke bolnice pobegno- Karl Horvat iz Bratonec, Imenüvanoga so pred kalčšim pol mesecom pripelali v bolnico beltinski Orožniki. V bolnici si je vračo rano, štero je meo na prsaj. Ar so se na' njem opazila znamenja blaznosti (norosti) je bio zapreti v posebnoj hiši. Rana njemi je skoro zacelila i prišlo je naročilo, da bi ga v kratkom časi spravili v ljubljansko norišnico. Toga ne počakao, nego je v noči raztégno železne križe v okni i je v robači, spodnjih hlačaj i opankaj p o b e gno. . Orožništvo ga išče. vitezi": Tá organizacija ma 637 jezer članov. — 2000 mladencov pri sv. obhajili. Mladenska organizacija Skau-tov je mela v Londoni taborišča. Ob toj priliki je preselo 2000 Skautovsv. obhajilo. Okoli 700 članov je vsakši den bilo pri sv. obhajili. Doma i po sveti — 80 letnico je obhajao 24. oktobra Fr, Šuklje, eden najbole znanih mož našega javnoga živlenja. Za pravice Slovenstva se je bojüvao pod Avstrijov, za svoj narod pa je delao tüdi v novoj narodnoj državi. Po trüdapunom deli v miri jvživa stara leta i vdano pričaküje hip, da ga Bog pozove iz toga živlenja. — Svinčnik! s slikov Pija XI. Za špomin na ztatomešniški jubilej sv. Oče, je izdelala fabrika Hartmudt posebne svinčnike (plajbase) z njegovov slikov. — Slovaški učitel! v Jugoslaviji. Pevski zbor slovaških učitelov je te dni napravo izlet v Jugoslavijo. Zbor se je stavo v naših glavnih varašaj i priredo koncerte. Slovaški učitelj so bili Vseširom prisrčno i slovesno sprejeti. — Protiverska visoka šola. Bolševiška vláda je v Lenjingradi odprla protiversko visoko šolo. V prvi letnik je bilo vpisanih 500 študentov. Namen šole je, da zgoji popunoma brezverske inteligente. — Razbojniki vmorili tri sodnike. Razbojniška banda Uzunova je v Bolgariji zvršila že več hüdodelstev. Pred krátkim je stavila na cesti več avtomobilov. Potnike so izropali, tri sodnike pa so vmorili. Banda drži v trepetu celo Bolgarijo. — Atentat na italj. Prestolonaslednika. Na {taljanskoga Prestolonaslednika Umberta, ki se je pripelao v Bruselj, da bi se tam zaročo z bel-gijskov princezinjov, je bio preminočo sredo zvršen atentat. Italianski re-volucionar Fernando de Rosa je z revolvov strelo na njega. Krogla ne zadela i to je Umberta rešilo. Atentatora je taki zgrabo policaj. — General postao redovfiik.Zna-ni bolgarski novinar, Vojvoda Mih. Gerdžikov se je odpovedao sveti i odišeo na Sveto Goro med redovnika. Sprejeo je redovno ime Metod. — Vojaški, manevri. Preminoči teden je mela ljubljanska garnizija velke vojaške vaje. Pri vajaj se je pokazalo, da je vojska jako dobro zvežbana. Pohvalo jih je celo general Tripkovič. Zanimivosti. Kolko šol majo evropske države ? Po najnovejšoj štatistiki je v etopskih državaj 463 jezer 62S osnovnih šol. Na prvom mesti je Rusija, ki ma 90 jezer šol, na zadnjem pa Letonija z 1185 šolami. V našoj državi je 7463, na Vogrsksm 6390, v Avstriji pa 4904. Kde jejo najmenje mesa? V novejšem Časi je že vnogo takših lüdi, ki mesa ne jejo i se hranijo samo z zelenjavov. Najmenje mesa se je na Japonskom, potom pride Italija, Francija, Nemčija, Rusija, Jugoslavija, Anglija, Amerika itd. Pri nas pojemo razmeroma sedemkrat' več mesa kak na Japonskom. Drüštvo proti ženskomi brb-ranji. V ednom angleškon! varaši se je ustanovilo drüštvo, šteroga člani še morajo zaprisegli, da bodo od bližnjega govorili samo dobro i istino i da bodo [Vseširom i vsikdar preganjali žensko brbrave, štero dostakrat povzroči velko škodo. Drüštvo se je ustanovilo na vzpodbüdo domačega pastora, šteri je v cerkvi dostakrat predgao, da je ženski jezik za človeštvo najvekša nesreča. Delavske zadeve. Za Delavski Dom v Murski Soboti so darüvali: Iz Grenzhofa: Broder Franc Pečarovci 10 Mark. Iz Damme Drense: Moršič Anton Vadarci 5, Zorjan Leopold Kruplivnik 5, Cvömjek Alojz Vidonci p, Anton Mencinger Skakovci 5, Gerlec Franc Vadarci 3, Herba! Franc Predanovci 5, Drvarič Mihael Lemerje 3, Štefan Gorčan Gederovci 2, Josip Cvömjek Kruplivnik L Ana Kuzmič Motovilci 2, Lujza Sukič Vadarci 2, Pozvek Johana Srdica 2, Pozvek Etna Srdica 2, Horvat Treza Prosečkaves 2, Franc Marija Kovačevci 2, Žökš Adela Vidonci 1, Pozvek Ermina Vidonci 1, Kerpič Cili Novi Beznovci 2. Vsega 60 markl Vsem naj Bog stotero povrne ! Nadale so darüvali v dinaraj: Izidor Hahn Prekm, tiskarna v M. Soboti 20, Stefan .Podlesek paler Predanovci 9, Štefan Žibrik paler Predanovci 50, Štefan, Andreč paler Pečarovci 55, Horvat Lajoš paler Kuštanovci 26, Koltai Šandor paler Ratkovci 13, Ficko Ludvik, Gornja Lendava 120, Ficko Marija, Gornja Lendava 30. Vsega 323 dinarjev! Vsem, ki so že darüvali, se odbor najtoplejše zahvalüje! Vse tiste delavce pa, šteri so kaj nabrali prosimo, naj peneze pošlejo kak smo to povedali v prošnjaj, če pa nikak ne mogoče, te pa naj je končibar tam zberejo i majo pri sebi pa nam je te izročijo, kda pridejo domo. Nešterni so nam pisali, ka do svoje dare zročili te, kda prido. Tem Povemo, ka to lehko včinijo, no peneze naj tam že zbrane majo i naj se vpišejo v nabiralne Polo, ne sme pa biti tak, ka bi se pola prazna nihala, ar bi doma že težko dali telko dinarov kak pa fant mark. Teda ponovno prosimo, naj se takši vsi malo osrčijo i se z dobrov primlejo za klabajs pa naj podpišejo tisto svotico od dveh treh ali pa od desefih mark! Delajte po zgledi Pr. Brodara, ki je siromak pa je vendar prispevo lepo šumo, kak tüdi Morši-čova Partija. To je lepi zgledi Bog plačaj vsem! — Odbor za Zidanje delavskoga doma v Murski Soboti, Ekspozitura Javne borze dela v M. Soboti naznanja, da je na posebno intervencijo Upravnoga odbora javne borze dela v Ljubljani prek Centralnoga odbora v zadevi brezplačnoga prevoza silja za sezonske delavce prejela od Generalne direkcijo državnih železnic, komercijalno oddelenje G. D. br. 85. 651 od 21./10. 1929. sledeči odgovor: javnoj Borzi dela v Ljubljani. V odgovor na Vašo prošnjo poslano Min. Saobračaja, v šteroj ste zaprosili brezplačni prevoz za silje sezonskih delavcev, Generalnoj Direkciji Drž. Železnica čast je odgovoriti Vam, da tej prošnji nemre ugoditi za volo, ar za zaprosili popüst nega zakonske niti budžetske mogočnosti. izvzetki se nemrejo napraviti z ozirom na § 6. Železničke Saobračaj-ne uredbe, ar te imajo moč zakona. Načelnika za Komercijalno Odelenje Generalne Direkcije Drž. Železnica: Podpis nečitjiv. S tem se davle delavcom na zna-: nje, ka se od strani Borze dela vodi za nje zadostna briga i skrb, no na žalost ne vsikdar uspešno. Na znanje. Na farofi v ŠTRIGOVI se vsakiden odavajo gibajoče stvari in to: Pohištvo, žito, pšenica, kukorica, vino | letnik 1928. in razno drügo gospodarsko orodje (šker) Zglasiti se je na farofi v j ŠTRIGOVI. Naznanjam našim katoličanom, da mi je Prečastiti gospod JOŽEF RADOHA z dovolenjom cerkvene oblasti prepisao iz kniževne slovenščine v naš prekmurski jezik molitveno knigo: „MOLITE BRATJE". Te nove knige v našem domačem jeziki so za volo lepih molitev vsem vernim katoličanom jakó potrebne. Molitve te knige so povzete iz spisov svétoga Janeza Vianneja, francuskoga župnika. Molitvena kniga "MOLITE BRATJE" obsega kratki živlenjepis toga svetnika, 3 sv. meše: prva na čast B. D. Mariji, drüga Premišlavanje trplenja Jezušovoga i njegove Matere, tretja Kratke molitve (za pesmare, ali pa za kaj drügo moliti vmes) 5 litanij, Križno pot svétoga Leonarda Porto-Mavinskoga, spovedne i tüdi vèč drügih molitvi. Knige so naštampana v Srednje velkoj obliki i májó 232 strani. Vezane so v nájbole močno ledèr-platno i je ta vezavá moje lastno ročno delo. Prosini vse verne katoličane, da naj si to lepo knigo kem prle küpijo! Knige se dobijo pri meni v Brezovici, v Murskoj Soboti v Martinišči i v Črensovcaj v trgovini Kocet Ivana. Naznanim pa lüdi Amerikancom, da si je Iehko naročijo. Pošlem vsakomi, ki naroči i naročnino naprej pošle poštnine prosto!, Širitelje dobijo popüst 10%. Cena knigám doma je 20 Din. v Ameriko pa 50 centov. ZVER IVAN, knigovez BREZOVICA Pošta TURNIŠČE. 4. NOVINE 3. novembra 1929. Dijaško polje Raičeve »Črtice o Prekmurcih...“ (Konec.) Jezikoslovna gradivo te razprave tvorijo a) madžarske besede slovanskoga izvora (R. je odlično Poznal madžarščine — o. p.) in b) prekmurske besede, ki se ločijo od sinoni-mov ali pa so ,,krasnejše" (Raičev izraz kakor njih sinonimi v centralnih narečjih. R. jih je vzel „iz naroda, Küzmiča in Košiča". Verjetno je, da misli Mikloša, zakaj v istem spisu hvali njegov lepi jezik, dočim Števana K. ne omenja. Zapisal je tudi mnogo krajevnih imen, ki se v mnogih slučajih razlikujejo od svojih danasnjih oblik. Dobro bi bilo, ugotoviti točnost R. zapisa, kajti šele tedaj bo postalo gradivo uporabno. Radi skritih besednih zakladov, obilice ter gladkosti v izreki in narodne izvir-nosti imenuje R. ,,to krajino najkla-sičnejšo slovensko zemljo.* - O kulturnem položaju naroda v Prekmurju izvemo sledeče, narod je zelo vljuden; sožitje katoličanov in protestantov je nadvse Prijatelsko, v mnogih krajih obiskujejo protestanti ob svetkih kat. cerkve. Goričanska zemljá je siromašna, hiše so lesene, gostilne so redke. Tudi v duhovnem oziru se narodu slabo godi. šol je 18 župnijskih 9 vaških in 4 protestanske; skoro Vseširom je pouk mad-žarszki-poučuje Sicer nekaj štajerski učiteljev — in ne rodi zadovoljiv^ uspehov. Narodno čutečih duhovnikov je malo. V korist Slovenstva predlaga R. priklopitev prekmurske zemlje lavantinski vladikovini — sej je v tistem času živelo v sombotelj-skofiji 53.000 Slovencev 25.000 Hr-tov. Toda z mariborske gimnazije in bogoslovja tudi ne bi prihajali boljši Slovenci in "Prekmurci bi se nam lepo zahvalili za tevtonsko petkovico, vselej še jim ljubši ostane madjarski turošmaček" — zato sedaj še ne vsil-juje svojega predloga. R. predlaga tudi sprejem Slov-pravopisa (za nekatere še danes pre-misleka vredno ! o. p.) zakaj "treba potegnoti tudi Prekmurce v svoje slovstveno kolo: nekaj, da zvemo za obile zaklade, ki so shranjeni v njihovom golču, nekaj, da bi je pridobili za svojo književnost ter oteli prepada, kteri nam je že čuda sorodni-kov požrl" (s. 64. Navdušen je za Prekm, literamo produkcijo in kritič-no opozarja, „da še doslej ni bilo nijednega jezikoslovno omikanega Prekm, pisatelja, kteri bi mogel pisati v tem razrečji pravilno, t. j. konči brez nemčizen in madjarizem" (s. 68) in „nijeden Prekmurec ni zajemal iz hrepilne vretine Miklošičevih učenih prikazni." Kakor Raič pohvalno govori o dobrih straneh Prekmurcev, tako ostro obsoja madjarski šovinizem ki kráti slovenskemu narodu njegove osnovne pravice. V duhu sočasnega slovansko usmerjenega gibanja na Slo-venskem večkrat govori o Slovanih, da bi Prekmurce navdušil za vztraj-nost in da bi ostale Slovence zainte-resiral za nje. Obsoja pa tudi nebriž-nost Slovencev v narodnostnih zadevah. V. N. Gospodarstvo Kolko živine je v Jugoslaviji? Štatistika pravi, da je bilo na konci lanskoga leta v Jugoslaviji. 1 miljon 109 jezer konjov, 3 miljone 654 jezere goveje živine, 2 miijoni 662 jezeri svinj, 7 miljon 722 jezeri ovc, 1 miljon 750 jezer koz, 103 jezere oslov, 15 jezer bi volov, 32 jezeri bivolic, 16 miljon perotnine i 567 jezer košnic. Na Slovenijo od toga pope: 61 jezero 837 konjov, 415 jezer 648 goveje živine, 303 jezere 803 svinje, 45 jezer 979 ovc, 12 jezer 613 koz, 153 osli, 97 mul, 1 miljon 172 jezeri perotnine i 21 jezero 212 košnic. Cene v Zagrebi. Na senji se je živina plačüvala, krave (živa v.) 4 do 5 Din., debeli biki i jünci 7 do 10 Din., izredno debeli 11‘50 Din., debele telice 8 do 10 Din., teoci (živ.) 13 do 15 Din., (mrtvi) 17 do 19 Din., svinje (živ.) 13 do 14 Din., (mrtve) 16 do 17 Din. Vinski mošt — brez trošarine. Po novom vinskom pravilniki je vinski mošt prosti trošarine tak dugo, dokeč ne zavre, najkesnej pa do 20. novembra. Ka se med tem časom oda i porabi, je brez trošarine. Odajo pa vseedno trbe prijaviti pristojno-mi oddelki finančne kontrole. Što toga nè bi včino, bi zapadno kaštigi. Če se (odani) küpleni mošt ne porabi do 20. novembra, ga trbe prijaviti kak vino. Za smeh. Vrezala se je. „V štiridesetom leti merjete" — je preroküvala ciganica. "Nikaj hüdoga." ,,Ali ste mogoče siti živlenja?" „Ne, nego 41 Ieto sem star." Na korajčo pije. Gospa: »Zakaj kodivate ? Raj ne bi pili tolko ?" Kodiš: »Lüba gospa, če sem trezen, ne vüpam prositi. * Ne srce, nego nos. Mož je prišeo po zimi ves prezebeo iz loga. Žena ga je nežno pitala. ,,Srček moj, ali si jako zmrzno ?“ - ,,Ne srček, ne, nego nos" — je odgovoro mož i si je šeo za peč. Pošta uredništva. B. L Zagreb. Čüdno, da nisi dobil dveh številk. Vprašal sem in rekli so mi, da so naslov popravili in list redno poslali. N. V. Ljubljana. Za prejšnjo številko je bilo prepozno. Prosil si, naj bi ti dal snov. Najbolje bo, ako ostaneš pri naših veteranih. Stvar je zanimiva. Kr. M. Ljubljana. Povest sem prečita!. Za naše ljudi je pretežka, zato moram prenehati z bojavljanjem. C. J. Bogojina. Ka ste zadnjič poslali, je prišlo prekesno. Pošilajte tak, da bom meo že v tork ali bar v sredo zajtra v rokaj. Pošta upravništva. Preč. g. Bednarik Rudolf, Grad. 4215 din. naročnino smo že letos sprejeli i s tem je za to leto cela poravnana. Hvala lepa za gorečnost. Toplo pozdravljeni. Fartek Franc, Kuzdoblanje 60. Naročnina je za celo leto v obilnosti plačana, ešče par dinarov ste više poslali, za koj vam Bog povrni v imeni sirot, na štere te krajcare obrnemo. Ratnik A. Vančaves. Vam isto odgovorimo. Kolmanič Stefan, M. Sobota. Dajte nam, prosimo odgovor, na koj ste nam 60 din. poslali, ar samo 15 dužni ? Rengeo Št. Melinci. Kda je dobimo od tistih nazaj ki so više dobili, se zglasi za nje. Miholič I. Ropoča. Pred ednim mesecom so vam svalili Novine, pa je zdaj komaj prosite. To se more včasi zgoditi i ne trbe karte pisati, nego na eden papir samo ka „reklamiram št. . . (zapisati štero številko i keliko falatov) Novin." To se pošlje na Upravo v Črensovce i nikaj ne košta. Sukič Anton, Trdkova. Na vas je zdaj prišo red i smo vam poslali podobo Marijino. Obečali smo jo za to leto i jo tüdi vsaki dobi, ki plača M. List. Veren, M. Sobota. Naročnino z nadplačilom z zahvalnostjov sprejeli. Najlepše kmečko posestvo 24 plügov v Ljutomeri odam. Realitetna pisarna „Slivar“ Ljutomer. 1 K ODAJI je v Dolnjoj Lendavi v Kolodvorskoj ulici ena Iepa hiša. štera sestoji iz 3 sob, 1 trgovinskoga Jokala, 1 pred-sobe, 1 kühnje, 1 hrambe, 1 kleti, 1 štale, 1 gümla, 1 svinjaka, ograda i pol plüga domačega grünta: zvün toga se oda blüzi hiše 4 i pol plüga dobre zemle i ena gozdna i pašna pravica. Küpci se naj obrnejo na 1 lastnika BARTANIČ GEZA trgovca z ledrom v Dolnjoj Lendavi št. 178. K odaji na Hotizi krčma i celo posestvo Turnauer Bele, gostilničara. Stoji iz krčme, baute, gospodarskoga poslopja, Iedenice, dvojih štal za 14 glav živine i klavnice. Poleg krčme i baute sta dve sobi za stanüvanje, špaiz, pivnica, velika to-čilnica. Funduš meri pol vogrskoga plüga z ogračekom i nekaj sadovenim drevjom. Hiša ma juš do dva voza drv na Ieto i zvün toga ma dva i pol dela v sküpnom pašniki. Velika drvarnica s črepom pokrita i zemica za dva vagona krumplov lepo zidana. Vse je zidano i z črepom pokrito. Ki se zanima za ceno. posebno naši Amerikanci, naj se javijo pri TUR-NAUER BELI na Hotizi, p. D. Lendava. 2 K odaji v Dolnja Lendavi v glavnoj ulici ena velika zidana hiša, štera odgovarja za 2 družini, pa obstoji iz 8 sob, 2 kühnji, 2 gangov, 2 hramb, 1 velke kleti, 2 štal, vsaka za 5—6 falatov živine, 1 gümla, 2 magazinov, drvarnice, velikoga dvora i ograda. Küpci se naj obrnejo na lastnika TEICHMAN HINKO, špeditera v Dolnji Lendavi hšt. 114. 2 Dam na znanje, da se dobijo pri meni najbolše zdelane kože in poplatje za obüteo. To posvedočijo vsi vučeni čevlari i tüdi kmetovje, ki so pri meni že blago küpüvali. Slab leder je dosta drakši kak dober. Peneze v blato meče, što slab leder küpüje. Dober leder pa samo tisti pozna, ki ma več letno prakso v njem. Ne dajte se zapelati; nepozna ledra tisti, ki ne je meo posla ž njim. Zato vsi, ki potrebüjete za zimo dober leder, dobro obüteo i fal. to dobite vsigdar pri ŠKAFAR JOŽEFI v Beltinci, i Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Ka je „Mastelin“? „MASTELIN“ je prašek za svinje po živino-zdravniško preizkušenom recepti, sestavni iz aromantični zelisč, kakti Kalmus, Encian i dr. ka povzroča prebavo i tek. ,,MASTHLIN" vsebüjo bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. „MASTELIN“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od praska debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tudi pri .najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. »MASTELIN" Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. „MASTELIN" dobite v vsej trgovina] na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC Maribor, Tezno št. 5. — Mladost pa lepoto vzdržavle ,,MAJALA“ mást i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i erdéče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. PRODA SE GOSTILNA na Avstrijskoj meji 5 minut od trga na dobrom prometi i do 7 plügov zemle poleg. Naslov se Zvedi v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti. 1 Izšla je BLASNIKOVA VELIKA PRATIKA za navadno leto 1930. ki ma 365 dni. .VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bio že od naših pradedov najbole upoštevan i je še dnes najbole cenjeni. V .Velikoj Pratiko najdeš vse, ka človek potrebüje vsaki den. Katoliški koledar z nebesnimi, sunčnimi, mesečnino vremenskimi in dnevnimi znamenji ; — sunčna i mesečna potem-nenja; — mesečne spremembe; — koledar za proslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za konce na menile, pobotni-ce, kupne pogodbe i račune; — konzule tüjih držav v Ljubljani in Zagrebi; — vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji Medžimurji i v Julijskoj Benečiji; — pregled o konci brejosti živine; — tabe-lo hektarov v plügaj; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v Preteklom leti; — tabele za računanje intereša; — živlenjepise važnih In odličnih oseb s slikami: — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec i žena v hiši. ,,VELIKA PRATIKA" se dobi v vseh večjih trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno prí založnikl: tiskarni 3. Blasnika nasl. d. d. 4 v Ljubljani. POZOR! Če še si neste küpili slamoreznoga mašina se paščite küpiti pravi »Szombathelyi Pohl E. és Fiaia slamorezni mašin. Vsikdar je v zalogi! Nisike cene ! ! ! Franc Tivadar, Železna trgovina Dolnja Lendava. 2 Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC.