- ZA GORIŠKO IJT BE1ECIJO
PRIMOkSKI DNEVNIK
postale I jruppo
Cena 30 lir
Neumorno delo reševalnih skupin v Agadiru Verjetno bo število mrtvih doseglo 6000
Na tisoče ranjenih v bolnišnicah in pod zasilnimi šotori - Evakuacija preživelega prebivalstva iz mesta - Pomoč iz številnih držav
Rabat ?
ločil. da " Maroški minister za zdravstvo je spo-v'h med n tSe vedno nemogoče vedeti za število mrt-lazne bolnr	SOm v Agadiru.	Do sedaj	so sprejeli	v
^odiru an	-	o'10'! tisoč	ranjenih. Medtem ko	se	v
sedaj odkn°ir'' 0	mrtvih, se je zvedelo, da so do
Načei,?? °koli 800 trupel izpod ruševin.
ciie na maroške poli--------------------------
liu dalvi sporočil kra-	Mednarodni	center	za	seli0 žrtev v	’ da bo števi-
i°00 ali finnnrjetno doseSl0 kritni ve°\mr,vih- med Kralj Mnh S Evropejcev.
Je P°zval črnost pi ^	° na soli-
®restoionfl °Udaril je. da je •an dobil ie1nik MulaJ Hacine nr^a g0 voditi re-stade nacije in da
ia krajU katastrofe.
izmologijo v Strassburgu je mnenja, da je bilo središče potresa zelo blizu in skoraj navpično pod mestom Agadir; prav zaradi tega je katastrofa zavzela tako velik obseg.
Ameriško letalstvo je začelo prevažati z letali ranjence ter pošiljati zdravila, rjuhe, živež in pitno vodo. Ranjence prevažajo v ameriško letalsko oporišče blizu Casablance. Tudi z ameriškega o-
no hodijo preživeli, ki iščejo svojce. Dogajajo se nepopisni prizori obupa.
Med francoskim prebivalstvom, ki je znašalo okoli 6500 ljudi, je okoli 1500 mrtvih. Prvotno je francoska kolonija štela 18.000 Francozov, Ko je Maroko dobil neodvisnost, se je to število skrčilo za dve tretjini.
Francoska atlantska mornarica, med katero je tudi letalonosilka «Lafayette«, ki je na manevrih blizu Kanarskih otokov, je že včeraj dobila ukaz, naj odpluje v Agadir in naj sodeluje pri reševalnem delu. Tudi španska mornarica je v pripravljenosti, da
zahodnonemškim prevoznih le-• poslala družba «Agip-minera-1 Hruščev izjavil, da «sovjet-tal z zdravniki, bolničarji in j ria» za uslužbence te družbe,'! sko ljudstvo visoko ceni na-
vsemi pripravami za zasilno | ki so na raziskovalnem delu bolnišnico. Prihodnje dni bo-lna tamkajšnjem področju. Po-
do poslali v Rabat še druga letala z zdravniki in zdravili. Iz Osla so poslali z letali tovor živil, ki ga je zbral norveški Rdeči križ. Napovedal je, da bo poslal šest ton zasilnih obrokov živil. Štiri holandske vojne ladje so že na poti proti Agadiru.
Italijanski torpedolovec «In-domito« je odplul danes popoldne iz Civitavecchie s tovorom 437 stotov zdravil, živeža in oblačil za ponesrečence v Agadiru. Iz Milana pa je odletelo vojaško letalo s tovo-
m elilia
Meknes /•
"N ■ '
^■'rJarouddnt
Cg0 'oriCan Pa je dobila
te 0 P°mc| ^Zlratl vsedr‘ k	Za ponesrečen-
ec J101, Pa K Sbčp 'ednov »o potrebno
■>94 ‘meti’ pi- ?n bo m°-
<» veiik0	Pre§led
tih. tvi Približn c? in. vedeti iL:	, no število mrt-
O P0danje-’ da naj-
Jejj ,0itler h„ *0 število mrt kodo 56 zive nnjan!e’ da nai-tte« reševa],r ruševinami na ndepl sk°Pine ne-«iki , .Maroški ■ Ze	ur
/ »ati i^talci in rVojaKi. ame-J' ?skeT?e(i ruSpJranc?skl mor‘ [I 9rit;o!i,'etalskeilfami' V fran_ J «i iski zdr,,.?., oporišču so
' t>Sa^vanji J s »a 8crara”'"’-
vnikj in kirur-
skupine
|t' CS nik°v nepresta-{ ¥ VZetW6ki 2ač<d Pihati to-
t 6t>idelat.° naft«lda^a lz Saha‘
J jebbi Je- Dano oevarnost •ir l °val Sei’. kat«? S0 se na P°-^ Ha Prestolon?1 i J-e Pre<ise-U ?alitliU.an. t n* leanik Mu-
1 uk«*pihetovali 0 na' V	2a prepreči-
ti’ Raba>-
>ta>oč
ačenj
a prihaja-sveta.
(Ater švinmar,oški Rde' kdalj Jjaritas ^arsko združe-
Ndih redite j? tak.°J zhlo-
Jjbia a- *°ndov« svT°Jih «nuj-
Mn'plonia?^.V lzrael- ki
'e, ko»l in ? jh Odnnsm, ,
ipi?lien sp°ročn
m
tudi
odnosov z ne poštnih
M‘k v Poslati ’ Je Prl‘ i?*Cega -0.diteiii zdravila in Ha kHži Scita,, n,(<Davidovega
n.Se Posviraelski Rda' °Si htinist,.; etujejo z zu-Co o tej po.
porišča v Ben Gueriru so poslali pitno vodo. Poslali so tudi več generatorjev, da čim-prej začnejo zasilno oskrbovanje z električnim tokom. Na zahtevo ameriškega poslanika v Maroku so preteklo noč dali velikim ameriškim prevoznim letalom v ameriških oporiščih Zahodne Nemčije in Normandije, naj takoj začnejo prevažati potrebna živila in vse kar je najbolj potrebno. Letala bodo prevažala tudi buldožerje, a-parate za umetno dihanje, ob povratku pa bodo letala prevažala ranjence v bolnišnice po raznih maroških mestih.
Francosko oporišče blizu A-gadira so spremenili v veliko bolnišnico in v središče za zbiranje vseh, ki so ostali brez strehe.
Iz Pariza je odpotovalo 85 zdravnikov in bolničarjev z dvema posebnima letaloma, ki prevažata tudi zdravila in živež. Danski Rdeči križ je sporočil, da bo poslal večjo količino zdravil, enega zdravnika in dve bolničarki. Danes so evakuirali iz mesta skoraj vse ljudi, ki so ostali ?ivi. Okoli Agadira se razprostira veliko število šotorov in avtomobilov, kjer so zasilno namestili prebivalstvo. V bližini letališča se zdravniki in kirurgi in bolničarji neumorno trudijo, da rešijo življenje stotinam ranjenih. Zdravniki neprestano operirajo in delajo transfuzijo krvi. Mrliče so razvrstili po tleh pod šotori vojske in mimo njih nepresta-
odpluje v Agadir. V Rabatu j rom 35 stotov zdravil in naj-pričakujejo prihod tudi treh I nujnejših potrebščin, ki jih je
slani material bo na razpolago tudi za drugo prebivalstvo. Med nameščenci omenjene družbe je zgubilo življenje 11 ljudi.
Hrušč«v v Kabulu
KABUL, 2. — Hruščev, je prišel danes iz Kalkute v prestolnico Afganistana Kabul. Od tu se bo vrnil v Moskvo. Na letališču sta ga pozdravila afganistanski kralj in predsednik vlade. V odgovoru na pozdravni govor kralja je
pore afganistanske vlade za okrepitev neodvisnosti države, ter za socialni in gospodarski napredek.^
V Kalkuti so se od Hrušče-va poslovili Nehru, predsednik burmanske vlade U Nu ter guverner in ministrski predsednik bengalske države in druge osebnosti.
Ob slovesu je Hruščev med drugim izjavil Nehruju:	«U-
pam, da Vas bom kmalu videl v Moskvi.# Nehru je odgovoril; «Da.» Pozneje pa je Nehru izjavil časnikarjem, da je njegova beseda imela pomen splošne želje in da za sedaj ni v načrtu njegovo bližnje potovanje v SZ.
TRST, četrtek 3. marca 1960
Norstad napoveduje ustanovitev integrirane premične «Task-Force»
To «posebno silo» bodo sestavljali vojaki več držav in bo pod skupnim poveljstvom ter bo oborožena tudi z atomskim orožjem • Svet stalnih predstavnikov odobril obrazložitev Nemčije o pogajanjih s Španijo
PARIZ, 2. — Svet stalnih predstavnikov NATO je na svoji današnji tedenski seji poslušal poročilo predstavnika Zahodne Nemčije glede nemških vojaških oporišč v Španiji. Poročilo poudarja v glavnem naslednje: I. Nemška vlada ima težave z vprašanjem logistike. 2. Razgovori v Španiji v zvezi s tem so bili izključno informativnega značaja. Nikoli ni bilo govora o pravih vojaških oporiščih. 3. Spričo poizvedovalnega značaja omenjenih razgovorov se nemški vladi ni zdelo potrebno uradno poročati svetu. 4. Nemški delegat je omenil A-denauerjevo izjavo od 27. februarja: «Razume se, da zvezna vlada ne vodi pogajanj in ne sprejema ukrepov brez sporazuma z NATO.« Na koncu je delegat izjavil, da ni vzro-
liiiniiiiiiitiiifinfiiiiiiiifiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiniiiiliiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiniitiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiinifiiiiiiMitiiiiiMiiiMiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiintiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiMiiiii
Prvi del krize demokristjanske vlade je zaključen
Eronchi je zaključil posvetovanja Jutri popoldne se bo najbrž odločil
mmmmmum^tmoH^uuummummmaoaaamuum^i^m^i^imumammummmummmmmmnmmmummmai^^um^mummmuummmuammmmumumummtmomuummmuummmmumuumnmumimmmmmmtuuomummmuammiaamummmmoummuaummummmmmmam
Novinarjem je dejal, da jih bo v kratkem zopet poklical - Nenni je ponovil že znane pogoje PSI za morebitno podporo novi vladi - Merzagora je izrecno poudaril «skrajno prisrčen» razgovor s poglavarjem države - Novo tajništvo KPI - Kongres PRI v Bologni
(Od našega dopisnika)
RIM, 2. — S sprejemom Nennija, Paratoreja, Leone j a, Merzagore in Einaudija je predsednik republike Gronchi danes zaključil svoja posvetovanja, na podlagi katerih bo poveril mandat za sestavo vlade enemu izmed vodilnih politikov, ki bo prav gotovo demokristjan. Gronchi je novinarjem izjavil, da so bila njegova posvetovanja tokrat
precej obsežna, ker je na podlagi petletnega, izkustva ugotovil, da «ne zadostujejo samo odgovori na vprašanja, temveč da je nujna podrobna analiza dejstev in namenov ter obširna presoja rešenih in nerešenih vprašanj, zaradi katerih je kriza nastala.«
«zaraai 'ega sem imel za potrebno, da voaim posvetovanja bolj v okviru pravih in obširnih razgovorov kot pa na običajnem terenu shematičnih vprašanj — je dejal Gronchi — da bi omogočil vsem mojim sogovornikom obrazložitev celotne osnovne presoje, ki bi mi nato omogočila, da si oblikujem točno in obrazloženo mnenje vsaj v mejah možnosti, ki se mi nudijo. Mislim, da je to koristilo za izoblikovanje v meni samem nekaterih premišljenih prepričanj, zaradi katerih vas bom kmalu sklical, da bi vam jih konkretno izrazil.«
Pletro Nenm, ki je bil pri Gronchiju prvi sprejet je ponovil pogoje PSI za podporo nove vlade: šola, dežele, nacionalizacija energetsKih virov. «Ti pogoji imajo posebno vrednost zaradi tega, ker mehanično povzročajo razkol z reakcionarnimi skupinami in prispevajo k razvoju vseh demokratičnih aktivnosti, katere mi spodbujamo«, je dejal Nenni. «Zahtevamo notranjo politiko razvoja vseh energij in možnosti v državi in zahtevamo notranjo politiko razvoja vseh energij in možnosti v državi in zahtevamo aktivno in učinkovito zunanjo politiko, ki bi obvezala našo državo v
da bi se tak položaj uresničili smo tokrat pripravljeni zavzeti v parlamentu stališča, ki bodo postopoma ocenjena kot potrebna in možna. Ostalo pa ni naša odgovornost; ostalo je odgovornost KD v trenutku, ko mislimo, da sme« na robu navad, ki trajajo že več kot deset let, navad, da se KD izogiba osnovni izbiri in da se zateka k dvoumnim programom.«
Nenni je še dodal, da Gronchi ni navedel nobenega imena za bodočega predsednika vlade, ker je «to dolžnost tistih skupin, ki nameravajo
organsko sodelovati v veči- j šitev	njen>h	gospodarskih	in
ni.» «Seveda mi ne mislimo, | socialnih	vprašanj	in	za	vklju-
da obstajajo ljudje, ki zna- čitev v politiko pomiritve.« jo vse dobro praviti; obstajajo pa ljudje, ki, so sposobni izvajati določeno politiko in ljudje, ki so sposobni za izvajanje drugačne politike. Za nas ne obstaja vprašanje formul, temveč vprašanje programov, stvari,, in sicer programov, ki ne zadevajo daljno bodočnost, temveč vprašanje stvari, ki jih je treba hitro opraviti.«
Odnos PSI do KPI pa je v tem pogledu obrazložil Nenni v intervjuju, ki ga objavlja najnovejša številka ilustriranega tednika «Epoca» «Kar se tiče stališča komunistov, ki mu pripisujejo tako veliko važnost, odgovarjam, da bomo mi odločali samostojno o svojem ravnanju. Danes so ogromne ovire za preokret v našo smer.
Toda ta preokret je obvezen prehod za razvoj demokratičnega življenja v državi, za re-
Zanimivo je, da je predsednik poslanske zbornice, Leone, po razgovoru z Gronchijem smatral za potrebno poudariti, da je pooblaščen — verjetno od Gronchija — obrazložiti, zakaj je poglavar države sprejel oba predsednika parlamenta na koncu posvetovanj in ne ob začetku. Vzrok je na kratko naslednji: Navada takojšnjega posvetovanja s predsednikom parlamenta je bila za časa monarhije, ko je predsednik parlamenta svetoval kralju imena politikov, s katerimi naj se posvetuje; sedaj pa je prešlo v navado, da se poglavar države posvetuje s predstavniki vseh političnih skupin in je zaradi tega mnogo bolje, da povesta cba predsednika parlamenta svoje mnenje takrat, ko so že vsi ostali povedali svoje.
Stari bivši predsednik republike Einaudi ni hotel dati nobenih izjav, medtem ko je sen.
"imhiiii MII n M imi m mn M n mu ■■ ■minulimi   millllllllllllllllllllllllllll
Sporazum o zunanjih tarifah evropske gospodarske skupnosti
Sporazum določa začasne izjeme glede nekaterih proizvodov tudi v Italiji
RIM, 2. — Danes popoldne na eni strani je skupna zu- ca in cinka (za osem let), vi-
so podpisali sporazum, ki določa zunanjo tarifno politiko evropske gospodarske skupnosti za 70 tako imenovanih «kritičnih» proizvodov, glede katerih ni bil sprejet noben sklep ob podpisu pogodbe. U-radno poročilo splošnega tajništva pravi, da je s sporazumom na rimskem zasedanju skupna zunanja tarifa skupnosti praktično popolna. «To
dejanje, pravi dalje poročilo, politiki pomiritve;! ima še posebno važnost, ker:
'••A
A
Žalosten pogled iz letala na del Agadira, ki ga je potres popolnoma uničil
nanja tarifa eden temeljnih kamnov, na katerih sloni zgradba skupnega tržišča; na drugi strani pa je bil sporazum o tej tarifi prvi pogoj za udeležbo skupnosti pri večstranskih tarifnih pogajanjih, ki se bodo začela jeseni v Ženevi v okviru GATT«.
Prav v zvezi s tem so države članice skupnosti sklenile končati svoja pogajanja o skupni zunanji tarifi v krajšem roku, kakor ga predvideva rimska pogodba. Poročilo pravi dalje, da so bila pogajanja za določitev carin za seznam «G» težavna, ker je bilo potrebno ustvariti ravnotežje med potrebami poedinih držav članic.
«Dalje, pravi poročilo, u-stvarja določitev carin za izredno občutljive proizvode težavna gospodarska in socialna vprašanja, ki zadevajo nekatere države skupnosti ali pa nekatera področja teh držav. Zaradi upoštevanja nekaterih tradicionalnih struktur v zvezi z nekaterimi proizvodi se je predvidevala možnost, da se nekaterim državam skupnosti dodelijo tarifni kontingenti brez carine, a-li pa z znižano carino. Za druge proizvode so bile carine, vključene v seznam, prekinjene za določeno dobo, za druge proizvode pa so predvideni socialni ukrepi, da se omogoči modernizacija in sprememba industrije prizadete države.«
Po podpisu sporazuma je luksemburški minister za gospodarstvo Elvinger poudaril važnost tarifnih kontingentov, ki dovoljujejo popolno ali del. no oprostitev carine za določene količine in s tem primerno ščitijo interese držav potrošnic.
Italijanski minister za industrijo in trgovino Colom-bo pa je govoril o važnosti prekinitve tarifnih znižanj, ki so jo dovolili Italiji za sektor svile (šest leti, žvepla, svin-
na, olja, in aluminija, Ta začasna ((izolacija« ima namen omogočiti izvedbo programov modernizacije in proizvodne racionalizacije na omenjenih sektorjih, ki se bodo šele po zaključku tega procesa lahko vključili v skupen tarifni režim.
 «#--------
Nemška pomoč za bombo v Sahari?
NEW YORK, 2. — Predsednik afriško-azijske skupine je včeraj sporočil, da je ta skupina dokončno opustila načrt pritožbe Varnostnemu svetu v zvezi z eksplozijo francoske atomske bombe v Sahari. 25 članov od 29 pa je dobilo od svojih vlad ugodna navodila za Sklicanje izrednega zasedanja skupščine OZN.
Na vprašanje, čemu ni skupina še formalno zahtevala o-menjenega zasedanja, je predsednik skupine odgovoril, da so nekatera navodila, ki so jih dobili člani skupine, podrejena ((pogojem«, in da je potrebno razjasniti še nekatere točke. Posebni odbor skupine bo proučil zadevo, da bo potem mogoča akcija na podlagi novega poročila tega odbora.
Predsednik Gvineje Seku Ture je poslal včeraj tajniku OZN pismo s prošnjo, naj ga razdeli vsem delegacijam. Gvi. nejska vlada pravi, da je Zahodna Nemčija finančno in tehnično sodelovala pri izdelavi francoske atomske bombe, ki so jo preizkušali v Sahari.
Gvinejski delegat v OZN je izjavil, da je Zahodna Nemčija v zameno dobila od Francije na dan eksplozije atomske bombe petrolejske koncesije v Sahari. Delegat je pripomnil, da pomeni pismo gvinejskega predsednika protest proti eksploziji v Sahari in proti morebitnim ponovnim poizkusom. Poudaril je, da je Sahara lastnina vseh Afričanov;
Merzagora s še prav posebnim poudarkom izrekel naslednja dva stavka, očitno v zvezi s svojim govorom v senatu in v zvezi s svojo ostavko: ((Očitno je da če obvezuje tajnost v teh okoliščinah vsakogar, po. tem je to še pra" posebej zame poseona dolžnost. Dejal vam bom samo. da sem kljub vsem tolmačenjem in namigovanjem imel s poglavarjem države skrajno prisrčen razgovor.« Kmalu nato je Merzagora odpotoval v Milan k svoji družini.
Domneva se, da bo Gronchi že jutri popoldne poklical k sebi novinarje in jim povedal, komu namerava zaupati mandat za sestavo nove vlade. Ce pa se to ne bi zgodilo jutri, potem se bo prav gotovo v soboto dopoldne.
Jutri se poleg republikanske, ga kongresa sestane tudi vodstvo PSI pod predsedstvom Nennija, da bi proučilo politični položaj.
Kar se tiče republikanskega kongresa, je že znano besedilo poročila, ki ga bo prečital generalni tajnik Oronzo Reale, ki precej jasno odklanja sodelovanje s KPI, pristaja pa — v istem smislu kot PSDI — na tako podporo morebitni vladi levega centra, kakršno obljublja Nenni z vzdrževanjem pri glasovanju. Pri tem je Reale zaskrbljen, ali bo mogel Nenni zaradi notranjih razmer v PSI svojo obljubo izpolnjevati. Za KD pa pravi, da je v nujnost take vlade del demokristjanov že prepričan ter da je vse odvisno od enotnega odgovora KD na predlog za tako vlado levega centra, kakršno predlagata PRI in PSDI.
Na_ zasedanju CK KPI je poročal Berlinguer in med drugim povedal, da je z devetim kongresom KPI prišlo do obšjrnega procesa obnove, ki se izraža v naslednjih številkah: od 4278 članov federalnih komitejev, jih je 2718 novih; med osmim in devetim kongresom je bilo izvoljenih 68 novih tajnikov federacij; od 70 do 80 odst. so vodilni federalni kadri stari od 20 do 40 let, od teh pa večina 30 do 40 let.
CK je izvršil nekatere spremembe v vodstvu KPI, in sicer: organizacijsko sekcijo bo vodil odslej Enrico Berlinguer, sekcijo za množično delo Enrico Bonazzi, sekcijo za tisk in propagando Alessan-dro Natta, agrarno sekcijo Ar-turo Colombo, kulturno sekcijo Mario Alicata, sekcijo za krajevne ustanove Edoardo D’Onofrio; zunanjo politiko Giuliano Pajetta, založništvo Pietro Secchia, partijske šole Pietro Valenza, žensko sekcijo Nella Marcellino, gospodar, sko sekcijo Bruschio Manzot-ti, sekcijo za Jug Giorgio Na-politano, upravno sekcijo Giu. lio Turchi. Do sedaj je organizacijsko sekcijo vodil Giorgio Amendola, sekcijo za tisk in propagando Pietro Ingrao, krajevne ustanove pa Nattoli.
V tajništvo KPI so poleg dosedanjih članov izvolili še Luciana Barco, tako da novo tajništvo sestavljajo: Togliatti, Longo Amendola, Ingrao, Giancarlo Pajetta, Barca in Barontini, nista več člana tajništva Bonazzi Enrico in Bu-falini Paolo. Urad tajništva vodita Longo in Barontini.
Ravnatelj rimske «Unita» o-stane Reichlin, milanske Tor-torella, revije ((Rinascita« pa Togliatti.
Jutri se zasedanje nadaljuje.
A. P,
ka, da bi dvomili v lojalnost Nemčije do NATO.
Po seji je predstavnik NATO izjavil, da «je svet soglasno zadovoljen z iskreno izjavo nemškega delegata, in drugi delegati so poudarili, da ni bilo govora, da bi dvomili v lojalnost Nemčije do NATO.« Sporazumeli so se, da je treba zadevo še dalje proučevati
Vrhovni poveljnik oboroženih sil NATO general Norstad pa je na tiskovni konferenci izjavil, da so sklenili ustanoviti premično «Task Force« (izredno oboroženo silo), ki bo imela nalogo poseči v akcijo, kjer bi bilo nujno potrebno. Norstad je izjavil, da bo ta premična «Task Force« sestavljena iz več narodnosti, bo popolnoma integrirana ter bo j-mela običajno in jedrsko orožje ki ga bodo uporabili, kjer se bo zdelo. Silo bodo ustanovili v prihodnjem letu.
V začetku bo ta sila sestavljena iz treh bataljonov: enega ameriškega, enega britanskega in enega francoskega. Pozneje jo bodo lahko povečali v divizijo, ki bo štela o-sem bataljonov, od katerih bo vsak druge narodnosti. Njeno poveljstvo pa bo enotno.
Zatem je general izjavil, da bodo to ((posebno silo« premeščali v potrebnem trenutku in na potrebne kraje ter da bo popolnoma zadostovala sama sebi. Imela bo svoja prevozna letala in taktična letala.
Kar se tiče letalske obrambe v Evropi, je general Norstad izjavil, da so nastale težave s . tremi vladami, toda rešene so bile 7. dvema od teh vlad. Kar se tiče tretje države — Francije — je Norstad izjavil, da je optimist in da bo v prihodnje prav gotovo zadeva rešena. Dodal je, da sedaj poseben tehnični odbor pripravlja podrobnosti o letalskem obrambnem sistemu
Govoril je zatem 0 nemških oporiščih v tujini in je v zvezi s tem izjavil, da je dobil zagotovila, da bo bonnska vlada sprejela sleherno pobudo glede tega sporazumno z NATO. Dodal je, da predstavlja Nemčija važen del atlantskega zavezništva in strateško važno področje, ter da je zadovoljen s stališčem bonnske vlade, ki je med glavnimi zagovorniki integracije oboroženih sil NATO.
Dodal je zatem, da se je udarna moč NATO izboljšala, vendar pa ni še zadovoljen z napredovanjem atlantskih sil in ni mogoče še trditi, da so vse sile NATO stoodstotno u-činkovite.
Zatem je general izjavil, da ni bil še rešen spor glede integracije letalskih sil in francoske sredozemske mornarice.
Končno je general izjavil, da bi. vprašanje atomskih skladišč lahko rešili s tem, da bi iz NATO napravili četrto atomsko silo in postavili jedrsko orožje pod skupno nadzorstvo. Predlog v tem smislu je on že sprožil 6. decembra.
V zvezi z izjavo Hruščeva o zmanjšanju števila sovjetskega vojaštva je Norstad izjavil, da to nima nobenega pomena, ker je sam Hruščev izjavil, da se moč sovjetskih oboroženih sil kljub temu veča
. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, de so ZDA naklonjene ustanovitvi francosko-angleško-ame-riske premične sile, ki bi raz-
polagala z atomskim orožjem. V zvezi z izjavami generala Norstada je predstavnik dejal: «Vemo, da vojaške oblasti NATQ sedaj razmišljajo o ustanovitvi premične izredna sile NATO za obrambo področja, ki ga zajema pogodba. Kar se tiče ZDA, so naklonjene slehernemu predlogu, ki i-ma namen izboljšati ustroj NATO in povečati učinkovitost naporov tega organizma glede obrambe.«
 «»------
Demonstracije proti Eisenhowerju v Urugvaju
MONTEVIDEO, 2. — Predsednik Eisenhovver je prišel danes iz Santiaga v Montevideo. O razgovorih, ki jih je imel v Cilu, so objavili skupno izjavo, ki pravi, da sta si oba predsednika izmenjala misli o glavnih vprašanjih mednarodne politike in o u-krepih za okrepitev medame-riškega sistema. Govorila sta o sodelovanju med Čilom in ZDA z mednarodnimi organizacijami za izvajanje skupnih načel zunanje politike obeh držav. Oba predsednika sta poudarila nujnost rešitve vprašanj, ki So povezana z gospodarskim razvojem in z izboljšanjem življenjske ravni v A-meriki. Poudarila sta, da mora meriameriški sistem temeljiti na spoštovanju človeških pravic, na dejanskem izvajanju demokracije in na nevme-šavanju v notranje zadeve drugih držav.
Posebna pozornost se je posvetila razorožitvi na kontinentu in pobudi Cila, da spodbuja ameriške države, naj nujno obravnavajo to vprašanje, da pride do primernega ravnotežja v okviru politike omejevanja kupovanja orožja. Govorila sta o ustanovitvi raznih regionalnih področij v Evropi in Ameriki ter o njihovih posledicah na gospodarstvo držav Latinske Amerike, Govorila sta tudi o kulturni izmenjavi, zlasti kar se tiče širjenja znanstvenega in tehničnega znanja.
Danes popoldne sta bili v Montevideu dve demonstraciji proti Eisenhowerju. Študentje, ki so organizirali demonstracije, so vzklikali proti ameriškemu imperializmu. Policija je demonstrante razganjala s sol-zilnimi bombami prav v trenutku, ko je šel Eisenhowcr-jev sprevod mimo. Pri tem je plin iz bomb zajel tudi obriz ameriškega predsednika. Temu so se oči še solzile, ko je čez nekaj časa poslušal pozdrave članov urugvajske vlade.
  «»-----
PARIZ, 2. — General de Gaulle, ki se pripravlja na odhod v Alžir, je dal nocoj ukaz vsem francoskim vojakom v Severni Afriki, naj se ne vrne. šavajo v politiko in naj' se bri. gajo samo za vojaške operacije.
Ta ukaz vsebujejo navodila, ki jih je objavil danes generalni delegat v Alžiru v zvezi z napovedano upravno reorganizacijo. V navodilih je rečeno, da v razdobju ki se sedaj začenja zaradi napredovanja v «pomirjenju», se «alžirsko prebivalstvo pripravlja na svobod, no izbiro svoje prihodnosti«.
imiiiiniiiiiiiiiiHimiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiimmiiM,,m,m,iiumiini,,,,umiril,,
Glasilo ZKJ o krizi Segnijeve vlade
Sožalje Tita in Vukmanoviča zaradi nesreče v Agadiru
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Organ Zveze komunistov Jugoslavije, •Komunist«, komentira danes politično situacijo v Italiji po ostavki Segnijeve vlade in u-gotavlja, da so vzroki krize globoki in da so predvsem v sami demokrščanski stranki, njeni razdeljenosti na razne struje in skupine in njihovi medsebojni borbi za nadoblast. To notranje nesoglasje v italijanski demokrščanski stranki otežkoča rešitev sedanje krize. Po mišljenju »Komunista« se izhod iz krize ne more iskati v enostavnem zbiranju glasov v parlamentu za de-mokrščansko stranko oziroma pro«ti njej, temveč na osnovi programa bodoče vlade. Kolikor bi se kriza vendarle rešila na podlagi zbiranja glasov v parlamentu, zaključuje »Komunist«, bodo vzroki, ki so pripeljali do padca Segnijeve vlade, še nadalje ostali, a rešitev krize bo le kratkotrajna.
Velika nesreča, ki je doletela mesto Agadir je globoko pretresla jugoslovansko javnost. Takoj po vesti o katastrofi je predsednik republike maršal Tito, poslal kralju Maroka Mohamedu V. sožalno brzojavko, v kateri mu zagotav-1 ja, da narodi Jugoslavije globoko sočustvujejo v hudi bolečini, ki je zadela prijateljsko maroško ljudstvo. Predsed-njk centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, Svetozar Vukmanovič, v sožalni br-
zojavki zagotavlja Unijo dela cementa.
Maroka, da lahko vedno računa na simpatije in solidarnost jugoslovanskih delavcev in narodov.
Danes je prispela z letalom v Beograd prva skupina 45 egiptovskih študentov višjega kmetijskega inštituta iz Mi-ni j a. Druga skupina 42 štu-dentov bo prispela v soboto, nato pa se pričakuje prihod skupine 63 študentov tehnike. Egiptovski študenti bodo po kratkem tečaju srbohrvaščine odšli na prakso v iugoslovan-ska industrijska podjetja, ozi-roma na kmetijska posestva.
B. B.
 «»-------
Nove rezerve rjavega premoga pri Banjaluki
SARAJEVO. 2. — V Bosni in Hercegovini, ki je znane po svojem rudnem bogastvu, so nedavno pri Banjaluki odkrili nove rezerve rjavega premoga, ki jih cenijo nad sto milijonov ton. Izkoriščanje rudnika, ki bo dajal letno 100.000 ton rjavega premoga, se bo pričelo konec prihodnjega leta.
Pri istem mestu so nedavno odkrili tudi velike rezerve lignita. Sloji lignita debeli 10 do 15 metrov, so pod visokim slojem laporja, ki s« bo uporabljal za proizvodnj#
Temperatura včeraj
Najvišja temperatura 16.8 stopinje ob 14. uri, najnižja 3 stopinje ob 6. uri. Vlage 90 odstotkov.
{■©riško-beneški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 3. marca
Milena
Sonce vzide ob 6.41 in zaton, ,na 17.54. Dolžina dneva 11.13. tu vzide ob 9.38 in zatone ob Jutri, PETEK, 4. marca
Kazimir
Seja odbora trgovinske zbornice
F Zdravščini proizvajali	ume
Zahtevali so zvečanje površin za pridelovanje sladkorne pese
Pod predsedstvom Giovanni- šanja in z nameni, za kateri-
ja Bigota se je sestal odbor trgovinske zbornice. Odborniki so podrobno proučili podatke, ki jih je zbral urad v zvezi z ugotavljanjem investicij v pasivnih področjih. Akcijo je pričelo ministrstvo za industrijo in trgovino, da bi se najprej po pokrajinah, potem pa na splošno zbrali podatki o razmerah in o razpoložljivih virih za razvoj investicij, ki naj omogočijo gospodarski razvoj in razvoj delovnih sil.
Najprej so se seznanili z informativno stranjo tega vpra-
•iti mi miiiiiimiiiihikiihiiiiii nii'iiiit minutni
Ta naša mladina...
(Pojasnila)
Mesto je sivo; spomladi, poleti, jeseni in pozimi, zmeraj sivo, kakor zidovi, kakor beton in kakor lakota. V srce se že zgodaj vsesa nemir, strupeno ozračje objame človeka, da pozabi klic poeta, ki mu poje pesnitev lepote, svobode in miru. Okna, samo okna so v mestu, ki ti odpirajo včasih koiček neba, košček sončnega žarka; in vsi postanemo bolni, bolni strašne sivine. Tu se odigrava naše življenje, ki mu lažni preroki prepevajo slavospeve mrzličnega tempa atomskega veka.
V dialektiki novih razmer se mnenja križajo, a se ne prir bližujejo niti najmanj, kajti v dotikališčih se odbijajo s silo sovraštva, ki ne pozna kompromisov. V luči kakšne svobode mišljenja naj mlad človek gradi življenjski ideal? Naj se mar odpove samemu sebi in naj zabrede v svet blodenj, kjer se mešajo pojmi v okviru zgolj subjektivističnega gledanja na svet, z utilitarističnimi prijemi in idealističnimi vrednotami v isti istočnici? Mlad človek, ki trpi z usodo 'Bazarova* in ki išče vrelce iz katerih naj bi polnih rok zajel življenja, ve, da pesnik govori celemu človeštvu, tudi «hlapcem* in 'generalom*. Ce se mešajo torej idealistične vrednote, kot so to narod, lepota, svoboda in dobrota z utilitarističnimi prijemi (•stolčki*, politična rovarjenja, propagandistična gesla ideoloških značk) pomeni, da je zaman vsako razmišljanje o zlati niti, ki bi naj poveza la našo mladino v smislu žlahtnih narodnih izročil.
Mi nismo govorili o socialistični stranki, mi nismo govo rili o komunizmu ali o Titu in o Jugoslaviji, mi nismo nikomur rekli, da je hlapec, če ima neko določeno politično prepričanje. Vse to spada v okvir profesionalnega dela političnih arivistov, ki racionalnim potom rešujejo uganke srca in ki si upajo pri tem trditi, da, kdor skuša biti zvest samemu sebi, je hlapec, ki ne bo mogel nikoli razumeti 'Turgenjeva*. Dragi Mladinec iz *Demokracije*, kako bi te rad spoznal! V svojem članku sem tedaj napisal, da smo mladi in da hočemo živeti, da pa se v resnici dogaja, da stari učijo mlade sovraštva in da tega nočemo. Narod je eno in politika drugo. O tem, kako človek pojmuje in ustvarja ideološke formule v okviru politike in ekonomije, naj govori politik oziroma ekonom; poet bo govoril o človeku, o ponosu krvi in o ljubezni; poet bo o naši mladini govoril zato. da bi se naša mladina zavedala, da mora biti.
FILIBERT BENEDETIC
mi teži ta akcija, potem pa so odborniki sprejeli nekaj smernic, da se zbrani podatki obdelajo; pozneje bodo sklicali še en sestanek, na katerem jih bodo dokončno proučili.
Odborniki so potem na predlog vsedržavnega sveta za e-konomijo in gospodarstvo pregledali cene kmetijskih pri-
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI
vabi
v nedeljo 13. marca na
PISAN SPORED PESMI IN PLESOV
ki bo v dvorani pri Zlatem pajku z začetkom ob 16. uri.
Z 41 nastopajočimi se bo prestavila folklorna skupina
TINE ROŽANC iz Ljubljane, ki je za
gostovanje v Gorici pripravila pester spored pesmi in plesov ju. goslovanskih narodov.
delkov, ki so jih izdelali uradi trgovinske zbornice; s tem v zvezi so sprejeli predlog, naj se v goriški pokrajini poveča površina, ki je določena za pridelovanje sladkorne pese.
Predsednik je obsežno poročal o sestanku s predsednikom SNIA-Viscosa dr. Francom Ma-nnottijem, ki je potrdil govorice, da bodo v kratkem pričeli urejati industrijsko poslopje v Zdravščini, kjer bodo proizvajali umetne tkanine.
Na koncu seje so imenovali člane stalne komisije za kmetijstvo ter sprejeli na znanje sklep ministrstva za industrijo in trgovino, da se odobri obračun ustanove za leto 1958.
Obvestila županstva
Goriško županstvo sporoča, da je razpisan natečaj za štiri mesta mestnih stražnikov. Rok za prijave prošenj zapade 15. aprila ob 12. uri.
Županstvo nadalje sporoča, da nameravajo sprejeti v začasno službo dva doktorja prava. Prošnje sprejemajo na pro-tokolnem uradu, kjer dajejo tudi vsa pojasnila.
Napravljen nov korak, da se uresničijo načrti
Zadružna vinska klet bo branila pristnost «brica»
Tiskovna konferenca na letečem oddelku tržaške kvesture
Takšna klet bo preprečevala prodajanje nepristnih vin pod plemenito oznako briškega vina
Zamisel o gradnji zadružne vinske kleti v goriški pokrajini je od prvotnega idejnega načrta, ki ga je na sestanku prikazal številnim kmetovalcem prof. Marsano, do danes napravila omembe vredno razvojno pot, ki smo jo v našem liatu že prikazali.
Prvi korak na tej poti je bila razširitev odbora z dvema predstavnikoma števerjan-skih in oslavskih vinogradnikov. Tako so v tem odboru štirje kmetje iz Števerjana in
Oslavja, ki bodo tolmačili težnje briškega prebivalstva.
Med tem časom se je določil tudi delokrog vinske kleti. Sporazumeli so se, da bi vanjo prinašali svoj pridelek samo vinogradniki, ki imajo svoje Vinograde severno od železniške proge Gorica - Krmin. To pomeni, da bo v novi kleti, ki jo bodo po vsej verjetnosti zgradili na področju mesta Gorice, da bi imeli koristi, ki izhajajo iz zakona o prosti coni, samo briško vino, ki je ne-
GORIŠKE ZENE bodo letos svečano proslavile 50. OBLETNICO MEDNARODNEGA DNEVA ZENA
PROSLAVA 8. MARCA
bo v PROSVETNI DVORANI v nedeljo 6. marca ob 16. uri popoldne
Na sporedu so poleg priložnostnega govora recitacije, nastop pevskih zborov Doberdob-Vrh; gostovali pa bodo poleg članice SG iz Trsta Mire Sardočeve tudi veseli fantje Dario in Darko iz Doline! Vsi toplo vabljeni.
primerno boljše od vina, ki ga pridelujejo v ravnini.
Po približnih predračunih bi v tej kleti spravili kakšnih 25 hi briških vin, kolikor znaša približna letna proizvodnja področja, ki bi spadalo pod zadružno klet. Ker bo ves briški pridelek vina v tej kleti, ne bodo mogli trgovci z vinom prodajati briškega vina, katerega se sedaj proda morda tudi do 125 hi na leto, torej morda tudi petkrat toliko kolikor dejansko znaša letna proizvodnja v Brdih.
Ustanovitev zadružne kleti bo ustvarila na trgu z vinom poštenost, ki jo sedaj iščemo. Samo ljubitelji in poznavalci briške kapljice danes vedo, v katerih gostilnah se toči pravo briško vino. Mnogi, premnogi pa se zadovoljijo s tem,. da jim trgovec reče, da toči briško vino, čeprav ga je kupil pri trgovcu, ki je «brica» napravil v svoji kleti.
Se bolj kot pivcem pa bo klet koristila pridelovalcem, saj jim bo odpravila številne skrbi, ki se pojavljajo, kadar je treba blago prodati.
Odkrili so nevarno tatinsko t s sodelovanjem policistov iz Gorice
Zapletena in nepričakovana sled - Izkušeni Pouk je bil spreten ključavničar ■ Skrivnostni Albert
Včeraj je bila na sedežu letečega oddelka tiskovna konferenca. na kateri je dr. Ambro, gi opisal uspešno akcijo agentov tega oddelka s sodelovanjem kolegov iz Gorice, ki je omogočila, da so odkrili nevarno tatinsko tolpo.
Do tega odkritja je policija prišla na skoraj nenavaden način. Pred časom so namreč za. pazili, da je vedno več tatvin raznega blaga iz avtomobilov. Te vrste tatove je težko odkriti, zato so agenti letečega oddelka začeli svoje delo. da bi ugotovili kam se steka in kdo kupuje ukradeno blago. Po poizvedovanjih so izvedeli, da ima verjetno tako blago 72-letna Vittoria Sivic vd. Križman iz Ul. Vidali 9. Pri preiskavi v njenem stanovanju so našli vsakovrstno blago: glavnike, ščetke, klobase, likerje itd. Nato so izvedeli, da j.i je blago dala za razpečevanje 71-letna Antonia Koslovich por. Fabris iz Ul. Madonnina. Ko so zaslišali Antonio Koslovich por. Fabris, je ta povedala, da ji je blago prodal neki Giovanni. Drugih podatkov o njem ni vedela. Kdo naj bi bil ta Giovanni?
Organi javne varnosti so bili že na sledu, imeli so pa še precej dela. Končno so izve-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiniimiiiiiiiiiiiiinnnimiii! iiiiiiiihii  ..............................................................................................................................................................................................................................
Izpred sodnih dvoran
IZ TRŽAŠKEGA
Iz sindikalne kronike
Kovinarji FIOM so proučili proizvodne nagrade CRDA
Predkongresna skupščina železničarjev Podjetje Italgas ne spoštuje delovne pogodbe
Odbor zveze kovinarjev FIOM je proučil vprašanje proizvodne nagrade v raznih obratih CRDA ter razpravljal o tem tudi s FIOM iz Tržiča in sindikatom kovinarjev stare Delavske zbornice. Na podlagi teh stikov in razgovorov je poslal ravnateljstvu CRDA in na znanje Intersindu pismo, v katerem zahteva sklicanje sestanka za dokončno ureditev proizvodne nagrade.
Včeraj je bila na sedežu zveze železničarjev CGIL predkongresna skupščina, na kateri so obravnavali položaj stroke, izvolili delegate za vsedržavni kongres in za kongres nove Delavske zbornice CGIL ter novo vodstvo.
Danes ob 17. uri bo na sedežu Zveze industrijcev sestanek, katerega sklicanje je zahtevala pokrajinska zveza delavcev steklarske industrije. V pismu, v katerem je zahtevala sklicanje, je zveza sporočila indu-strijcem, da podjetje Italglass industrijskem pristanišču v Zavljah ne spoštuje delovne pogodbe bodisi glede normativnega dela, ker ne daje delavcem delovnih oblek, bodisi glede menz. Delavkam, ki režejo mozajk, dajejo zelo nizke mezde, prostori v tovarni so mrzli, nikjer ni stolov, da bi se delavci odpočili itd.
«»---
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI #-II.
TELEFON 93-808 IN 94-688
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-83
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it 20 — Tel. it. 87-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
Četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka rneseCno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 230 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720. četrtletno 360 dir — Po*trii tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tKka Trst ti-5374 — Za FLRJ AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
Umestitev odbora za ribištvo na Jadranu
funkcionarji ministrstva in trije strokovnjaki, predstavniki ribičev iz Trsta. Caorle in Chioggie. V začetku otvoritvene seje je minister omenil skrb 'ministrstva za ribiče, zlasti pa za lastnike malih čolnov. Takoj se je pričela diskusija. v kateri so določili smernice za dodeljevanje državnih prispevkov, ki se morajo uporabiti za izboljšanje čolnov, pogonskih strojev ter ribiške opreme.
Uničevanje borovega prelca
Županstvo sporoča, da se rok za pobiranje in uničevanje gnezd borovega prelca, ki ie zapadel 15. febr., podaljša do 15. marca. Mila zima namreč ni
Danes zasedanje porotnega sodišča
Danes ob 9- se bo začelo novo zasedanje porotnega sodišča. Najprej se bosta morala zagovarjati jugoslovanska begunca Drago Vičič in Ljerko Patrun, ki sta obtožena ropa. O dogodku, ki je spravil dva obtoženca v zapor in na zatožno klop, je bilo precej govora lanskega novembra. Vičič in Patrun sta namreč 5. novembra lani sledila Kseniji Venier, ko se je iz svoje trafike vračala domov z izkupičkom dneva. V veži hiše, kjer Venier stanuje v Ul. Gat-teri, sta jo napadla in ji pobrala denar.
Vičiča so prijeli dve uri po zločinu, njegovega pajdaša pa naslednje jutro.
 «»-------
Gripa upada
Epidemija gripe upada. To je razvidno iz podatkov higienskega urada o nalezljivih boleznih v zadnjih devetih dneh februarja, ko je bilo pr:, javljenih 210 obolenj za gripo. Se od 10. do 20. februarja je bilo 767 primerov gripe, v prvih desetih dneh meseca pa 2449.
Glede drugih nalezljivih bo-
pospeševala nastajanja gnezd j lezni je bil položaj normalen, prelca, zaradi česar je bilo o-. Bilo je 37 primerov noric, 12 težkočeno pobiranje in uniče- koz, 16 parotitisa in 11 pri-vanje ličink.	I	merov	škarlatinke.
Na tri leta zapora obsojena mlada, toda »agilna" tatova
«Čarovnik ključev» se je moral zagovarjati skupno s svojo skupino pred sodniki
Na kazenskem sodišču so se I to verižico, zlat prstan in ma-morali včeraj zagovarjati 22-1 li radijski sprejemnik.
letni Giordano Pavani iz Ul. Galleria 3, 23-letni Romano Petrina iz Ul. Farneto 12 in 39-letni Guido Chiappi iz Ul. S. Margherita 13.
Pavani in Petrina sta bila obtožena tatvine, Chiappi pa, da je sprejemal ukradeno blago za razpečavanje.
Pavani in Petrina sta bila obtožena, da sta novembra lani ukradla Aloiziju Antonacu iz Narodne ulice na Opčinah 126, tri ure, fotoaparat, dežni plašč, električni brivni aparat in hranilnik, v katerem je bilo 60.000 lir. Razen tega so ju obtožili, da sta decembra lani ukradla Francescu Maiu iz Ul. Perarolo 28, žensko uro, zlato zapestnico, zlat prstan, zlato verižico itd. v skupini vrednosti 200.000 lir. 23. novembra lani v Cervignanu 4 zlate prstane, 5 zlatih zapestnic, 2 zlati verižici, zapestno uro itd. v skupni vrednosti 200.000 lir, 24. 12. lani zlato uro, zlato zapestnico, 40 švicarskih frankov in 350.000 lir Emiliji Me-mon por. Lupi iz Ul. Bosco 9, 23. 12. lani pa Mariji Carini vd. Rubini iz Ul. Udine 25 dve zlati uri, zlato zapestnico, zla-
Sodišče je Petrino obsodilo na tri leta zapora in 24.000 lir globe, Pavanija na 3 leta zapora in 24.000 lir globe. Chiap-pija pa na 8 mesecev zapora in 20.000 lir globe pogojno.
Tudi »čarovnik ključev«, o katerem je bilo precej govora lanskega septembra, se je moral zagovarjati skupno s svojo skupino na kazenskem sodišču. Na zatožni klopi so namreč bili: 69-letni Edoardo Zoratti iz Ul. G. Gozzi 5, 33-letni Rodolfo Quargnal iz Ul. Vicolo delle Rose 32 in 38-let-ni Claudio Lenardon od Sp. Magdalene 1238.
Obtoženi so bili nameravane tatvine na škodo knjigarne Cappelli na Korzu. Quargnal je bil tudi obtožen, da se je upiral in ranil javnega funkcionarja in da je imel pištolo brez orožnega lista. Zoratti pa še, da je imel razno orodje za tatinske podvige.
Lenardon se je 19. septembra lani sestal na Trgu Goldoni s Quargnalom ki je že imel s seboj šop ključev, ki mu jih je dal Zoratti. Bilo je okrog 6. ure in ulice so bile še prazne. Odšla sta na Korzo; Le-
IIIHIIHIIIIIHIIIlHIIIMIIHIIIMIHHIIIIIIIIIIHIMI»IIIHIIIIIIIHHH»IIIIIHIIHIIHI»lllll*,,MHIIIHIIIH»IIIHIIIIIIIIIIIII,»HIIIIIIII»»»IIHIIHIIIIIHIHIIIIIHIIIIHillllHIHIMlHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII*HIIIIIIIIIHIIIIUI
Hude	posledice	šofers
Minister za trgovinsko mornarico Jervolino je včeraj umestil tehnični odbor, ki ga predvideva člen 3 zakona št. 590 z rine 21. julija 1959 o ukrepih v korist ribištva v zgornjem Jadranu. S tem zakonom >e določenih v proračunu ministrstva -trgovinske mornarice 500 milijonor lir. V tehničnem odboru so podtajnik Turnatu-ri, kot predsednik, glavni ravnatelj za ribištvo dr. Gusmai,
Okrog 10. ure včeraj se je na Trbiški avtocesti zgodila prometna nesreča, ki pa ni imela hujših posledic. Policijski avto, ki je šel v preizkušnji, je vozil po omenjeni cesti v razdalji 50 m od tovornika, ki je vozil za njim in je bil natovorjen s kamenjem.
Šofer tovornika je zmanjšal brzino, si ogledoval motor in ni zapazil, da se je policijski avto med tem usitavil. Zaletel se ie v avto, ki je zletel še kakšnih deset metrov na-prei ter obtičal na grebenu ob cesti.
Pri trčenju so se vrata tovornika odprla in šofer, 31-letni Ettore Ciumin iz Verse, je zletel kakšnih 15 m vstran. Odpeljali so ga v bolnišnico in se bo moral zdraviti dva tedna, ker se je pobil in opraskal po obrazu ter rokah.
'1
nardon je stal na straži, Quar-gnal pa je poskušal odpreti vrata omenjene knjigarne. Ne. nadoma je Lenardon zapazil da ga nekdo opazuje in je o-pozoril svojega pajdaša ter zbežal. Nista imela sreče, ker ju je zapazil agent javne varnosti Sergio Barzelogna, ki sicer ni bil v službi in je čakal na trojlebus. Ne bodi len je Barzelogna urno skočil in zagrabil Guargnola. Policaj je potem povedal, da se je Quargnal upiral in da ga je ukrotil po hudi borbi.
Ko so Quargnala zaslišali in izvedeli, da mu je ključe dal Zoratti — čarovnik ključev — so agenti javne varnosti seve. da šli poiskat tudi Zorattija. Zasačili so ga, ko je prišel iz neke hiše v Ul. Cattedrale, v veži katere je hotel skriti celo vrečo svojega ((poklicnega o-rodja». Lenardon pa se je nekaj dni potem sam prijavil policiji, ker je vedel, da ga ta išče po vsem mestu.
Quargnal je priznal skoraj vso svojo krivdo, zatrjeval pa je, da se ni upiral in da ni napadel agenta javne varnosti. Rekel je tudi, da mu je Zoratti dal šop ključev, ker ga je zaprosil, naj mu jih posodi, češ da si mora izbrati ključ za svoje stanovanje. Glede pištole pa je dejal, da jo je že pred časom našel nekje na deželi in da si jo je obdržal za samo. obrambo, ker je stanoval na samotnem kraju.
Zoratti je priznal, da je imel ključe in drugo »orodje«, zanikal pa je vso krivdo pri nameravani tatvini.
Lenardon je dejal, da je tisto jutro le opozoril svojega prijatelja na nevarnosit.
Sodišče je Quargnala obsodilo na 1 leto in 2 meseca ter 15 Kjni zapora in 6 mesecev pri. pora ter 6.000 lir globe, Zorattija na 4 mesece zapora in 6 mesecev pripora ter 3.000 lir globe, Lenardona pa na 4 mesece zapora in 3.000 lir globe.
 #»--------
deli, kdo je ta Giovanni, in sicer 53-letni Adriano Pouk iz Ul. Toricelli 10, Pri sodišču je Fabrisova spoznala Pouka.
Na letečem oddelku so hoteli zaslišati Pouka, toda mož je sedel mirno na stolu in ni zinil besede. Policija je vedela, s kom ima opravka, Pouk pa tudi, saj je odsedel v raznih obrokih že 22 let v zaporu zaradi tatvine.
Preiskava se je seveda nadaljevala in je policija zaslišala 31-letnega Giovannija Na-cinoviča iz Ul. G. Gozzi 5, ki je kmalu povedal, da je skupno s Poukom ukradel klobase v neki gostilni v Ul. Gambini, maslo, slaščice itd. v mlekarni v Ul. Ronco in istega večera salamo itd. v neki gostilni v Ul. F. Severo, nato razno blago v gostilni Tavernetta.
Policija je tudi zvedela, da je Pouk v svojih mladih letih delal 10 let v neki tovarni blagajn in da je v zadnjih letih, ko je bil zaprt v Benetkah, sklenil prijateljstvo z nekim Albertom. Kdo pa je ta Alberto?
Ker ima policija dober nos, je kmalu zvedela, da je to 38-letni Alberto Alonzi iz Gorice, Ul. del Colle 10. Poiskali so ga in pripeljali v Trst na zasliševanje. Ker je policija vedela, da je bil Pouk spreten ((ključavničar« in da je bil na svobodi, ko so neznanci v Gorici vlomili v blagajno podjetja ILMU ter odnesli 56.000 lir v gotovini in 185.000 kolkov in kolkovanih papirjev, so zaslišali Alonzija in tako odkrili najbolj zanimivo stran te zadeve, da je namreč Pouk sodeloval z Alonzijem pri tem podvigu in v ta namen prinesel svoje poklicno «orodje» iz Trsta. Vlom je bil pravo mojstrsko delo, ki sta ga Pouk in Alonzi opravila v zelo kratkem času.
Alonzija in Pouka so že spravili na varno, z njima pa se bodo mOrali zagovarjati še Mario Pin iz Gorice, ki je kupil kolkovane papirje in kolke Giovanni Nacinovič ter Vittoria Sivic vd. Križman in Antonija Kozlovich por. Fabris.
Ki
Tovornik se }e zaradi brzine prevrnil
22784
•; ■ ''
Smola žeparja
Zaradi nameravane tatvine se bo moral zagovarjati na sodišču 57-letni Antonio Bracci-na iz Ul. G. Gozzi 5. Na pustni torek si je Braccina verjetno zaželel malo zabave ali je potreboval denar za druge styari. Ker je bilo po mestnih ulicah polno ljudi, je hotel izrabiti lepo priložnost, a ni i-mel sreče.
Pred pokritim trgom v Ul. Carducci je čakal na tro'ej-bus št. 19 neki podoficir komisariata javne varnosti iz Ul. Caprin. Da se ne bi dolgočasil, je opazoval maske in drugo občinstvo. Nenadoma pa je zapazil Braccino, ki je vtikal roko v žep plašča 40-letnc Marije Gasparini iz Ul Ron-chetto 40, ki je pravkar hotela stopiti v trolejbus. Ne bodi len je podoficir naglo skočil m zagraotl malopridneža, ki so ga odpeljali na komisariat nato pa v zapor.
Pustni podvigi pobalinov
Policijski avto je sunek vrgel več metrov po ce»u
Na tem mestu je prišlo do nesreč«
Pustno razpoloženje so Izrabili tudi nekateri «teddy boys» za svoje podvige. Okrog dveh po polnoči sta se vračala s pustne zabave 18-letni študent Pietro Gori ato iz Ul. Franca 5 in njegova punca. Na Trgu Unita sta naletela na skupino pobalinov, ki so ju začeli zmerjati. Beseda je dala besedo in malopridneži so napadli študenta, ki se ni mogel braniti proti premoči. Odšel je v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral deset dni, ker so mu malopridneži zbili dva zoba in mu ranili ustnice. Policija vodi preiskavo da bi izsledila brezvestne pobaline.
Razdeljevanje bonov za Gorico in Sovodnje
Na sedežu trgovinske zbornice v Gorici so pričeli z razdeljevanjem bonov proste cone za potrošnike iz Gorice in Sovodenj.
Vsaka oseba ima pravico do
prodajal po 170 Ur . 0,250 kg surove ali žene kave ter liter se ga olja
Ker se razdeljevanje j omenjenih nakazil za_. napt»
tega meseca so trgovci ^ šeni, da dvignejo bone ic8 t dežu trgovinske zbo«11 Gorici.
 «»—
Uradovanje poslan^ Marangona v G°r'(1
t« sociJ'i
Poslanec ItalijansK
stične stranke Pr0*'. 4 itt' Marangone bo v pete« ■ , ca od 11.30 do 12.30 n jt lago strankam, ki 1 j( j njega kakršnekoli P zvezi s pokojninami 1 mi postopki.
Uradoval bo na skem sedežu PSI v maggio I-I.
pol
01.
Lanskoletno deloval#
policije v Tržiču
vad5'
Komisariat za jaVI}° pf iz Tržiča je izdal obE ročilo o delovanju v P
letu.	-j),	*]
Komisariat je
Tržiču v P1*' jjjfij letu ustavilo za več * m dni 1029 tujcev, in S1Cit
80 na mesec. Organi Ja
vne
nosti so morali šes
gati pri požarih, _ Pr’s° 81 f so 35 glob, zabeležili^*.^
merov kraje, od sledili 11 krivcev.	pjjS'
V preteklem letu s ja|jS beli za prenos v raza šča 35 umobolnih ose ^ [t viti so morali vzroke zgod na delu in	J
smrti.	u	iJj
Nadalje so poskrb ^ dajo 94 orožnih listo ’z8pi terih so jih 89	ffj
ženim organom.
nih drugih dovoljenj ^r„š#
ovi1*-
tudi 173 dovoljenj jem, od katerih 20 no J(| priseženim stražniku
'•
dali 106 dovoljenj. 0(, V preteklem letu s°^8 j«
li 1131 potnih listov, ^ pa so jih izdali 422-. ^ vi1'
ne izkaznice so
izdali
itlO;
mov za potovanje^ „oVSetf
stvo, od katerih 423 P'
1,500 kg sladkorja, ki se bo | novo. iiiiHiiiiHiiiiiiiiiifmininiuimniiiiiiiiminiimitimiiiiiiiiiMMtiiiiiiiiiiiitiii'111'11
Vprašanja rejcev malih živali
ih
Kokoši si pult} perje med selA
Kmet iz okolice nas prosi za I tudi potrositi s
naslednje pojasnilo. Njegove praškom, kokoši so si druga leta ob tem času in tudi letos pričele puliti druga drugi perje s hrbtov in tudi drugih delov telesa. Nekatere so zaradi tega postale precej gole in polne grdih ranic. Rad bi vedel, ali je to bolezen ali kaj je temu vzrok.
Zivinozdravnik nam je podal naslednje pojasnilo:
Ta pojav je neke vrste bolezen. Povzroča jo neharmonič-na razdelitev ali celo pomanjkanje nekaterih snovi v krmi, ki jo dnevno dajemo kokošim. Te snovi so kalcij, mangan, vitamini, beljakovine in predvsem žveplene aminokisline neobhodno potrebne za rast perja v dobi mene, ki se vrši na pomlad. Dovolj je, da prične s puljenjem ena sama kokoš zaradi pomanjkanja gori navedenih snovi. Druge ji sledijo takoj, pa čeprav njihov organizem še ne čuti pomanjkanja določenih snovi. Nastane pač neke vrste psihoza za puljenje, ki se razširi na ves kokošnjak. Človek si že misli, da je priča kaki epidemiji (e-pizoozija je isto kot v človeški medicini epidemija). V takih primerih nam ne preostane drugo, kakor zboljšati hrano kokošim. Predvsem bomo dali dnevno putkam kaj zelenjave,, pomešali bomo tudi med hrano nekaj mleka in malo klajnega apna. Kokoši se bodo puljenja le počasi odvadile. Najteže pa tiste, ki so pričele s puljenjem zaradi neke vrste psihoze. Zaradi tega pojava se nam bo tudi zmanjšala nesnost kokoši, kakor tudi njihova teža. V nekaterih kokošnjakih se to ponavlja leto za letom. Tam moramo zboljšati hrano že januarja in februurja. Na ta način zanesljivo preprečimo množični pojav puljenja. Pozneje si že same kokoši poiščejo boljšo hrano zunaj na paši. Ranice na hrbtih kokoši pa je dobro razkužiti s hipermr.nganom, lizo-lovo raztopino ali drugimi razkužili, da preprečimo morebitne okužbe po raznih klicah in j seveda gnojenja. Dobro jih je
V nedeljo dr#
na župansivu v Sovodnj^
.4^0
Sovodenjsko žup*n
je sporočilo, da bo ^jjjL
ob 9. uri na sedežu 'aue
bat9 V
prodajo občinske v „a",
Karliču«. Kdor bi s a n9 bi rad potegoval z naj si poslopje ogl
-((»-
Kino v G«*'6) ;
«S«?. f
CORSO. 17.00:	>"	5
FBI«, James Ste J
Milles. v barvah. \t
: «LjUd,C 1 *
VERDI. 17.00:
menitaši«, De	i
VITTORIA. 16.30:
Suarez, J. Sassa
rd. /'
17.15:	o
CENTRALE.	>	C
tat miluon vt>>'/ t
Wass,	-	v
Fischer, J. Andree’ ,te* ' s MODERNO. 17.00: «v ,
ga meča«.	,	1
 “”'7učA|i / 1
DEŽURNA	,
Danes je čez dah sto,'| ,
odprta lekarna S. jKj t
zo Italia
ICKdllld	|	J»	1	v
lia št. 10«,	>
 \
Slovenska ProsVjf,,|I'V<i
Društvo slovenso^a šolcev, Rod Mo" '
športno združenj®	1
Simon Gregofc;bu pI-in I
simon '->reg”‘—'^ pi‘-beneških študento ,
i il
it'1 1
Driij»i mladi
nedeljo	,
KOP** rj
ki bo
oldo'1
VM 1
„ i'1:?' ' artn* 'J
Program:	dop°
tovarn«? motorni*1 mo«, nato špoftn in kulturni Pr0frSt« 1 hod iz Gorice, Ir: j t f: , v nedeljo zjuttaJ n , nimi avtobusi,.	J
vratek. * vP|Svet,-
vseh zgoraj na „ fj ganizacijah *n df
vseh prosveta
PRIMORSKI dnevnik
3. marca 1960
V' •
noci
£a^!.^0II'erno zenino dihanje
kdo ve^kako0' °na SP‘‘ ,n Polnoč 'tCiT pozno Je zt? spi Tako nekako. Gotovo
snrotfJ!n “0? Pr^el bolj P°PlesovaI dlhati' Bo steni s0
Si^em otrT akadje °b
dala	Zunaj je vla-
B»ve nr,!3*’ P°lna zvokov sa-
*£ Pv ■ ne n0Či- Skoz' aka' Je se je smehljalo
žejnih °š '-ZVezdami- PJes
bi se J, lrlav je vabil, da *ebt> o °V0k *zvil iz samega ostal - prerase^ *n obenem
na..mestu kot del neba, 'ne Zelja po navad-
fcaCin°VeŠkih doživetjih pro-vzvi;°SVaja srce- Po čistih
^v‘«nih doživetjih
tebe-	^-arai samega
sv0jQ ?!C°3 si. spet užalostil kakor kam' bd s’ bladneiši željah "*n ob nežnostih in aterimi so te spre-
i?- °či- Nemirno je
*al'l Prsi
Me
^	iNei
ŽJlil prsi'-1 u°,	J0 ln si raz'
K°likokr=* ■=	mu ie vroče-
loitjij
Sovorii
rat j0
Ha
je ze tako uža-
z°čaral. Razburil. In
več... Venrt“emU Sebi: Nlkdar menilo. nuar se .n‘č ni spre-nosti, (ja u. vsak' novi mož-!e Podlegal - P°.Stal drugačen,
notram "aisl^™u v svo-°pazil a {"e ie Pr' njej
jo je surovo
", da .
'"‘itnneif. ,Je razpoložena za 2avrnil v Je’
,lal° neka, a'6m 36 ]e Prebudi vreli avnega, kar je v pradedov -od dedov in ^ošk; ' e ženska, temveč "'Zevale« a,prvi pričeti! Po-in. n
In
Bloški
se
j oHnos med žensko ® za Vs® večne čase!
Posebno
Poroko, u , . .
po kVobodn' *a sklenjena
za to njegovo Wla sklen; volji. Toda
z , .	iuua ta
tta<iavr,em aja^a krila tistemu I !kril rese “ v nJem. da je '!ls' Pa je00«'^.1, ga rrpin-Iaziasniti on	ni mogel
poskuSu 'a vsakem njenem ?>0 igri? bi Pričela ljuoe-I , aden ’ Se Je umaknil v ■ eriiii eprodoren sklep, s j i®gal ie branil. Igral je, ?e zato a! !zm°taval. In vse a Pogladil-ne k' bilo tre-plu^^iti njen ne-
Pogled,
m prsih. Bele’ro-
Ostnicah*'--’ pogasiti ogenj
Pran ;e 2aman razpirale, za-I 2a 8etalo mlado telo, in Pj be, ugrize, ob-2abljenja a ruzevanja do po-nklep s ’ . 0 smrti. Strahotni iadnejši n« Vdal' P°stajal je še ?°ž ®i mnJT0dornejši. Njen v9'1 moreč«6 Skriti in °bvla-r, ie m -a dolgočasja — p ePrav j °cnejše od njega.
Ho° ji dela ’ kakšno kri-i. 2ak= o drugače ni <1 l'ta'st njenJ' Mar ie ngasmla ,i| kadar , Vega. srca? ln ce-[H ,ai — je v« P je sam pribli-iJ «akšneja 0 i° le zaradi ne-reda. mehanično. . se m,,J .to ie breme. Mu-rešil J*’ da bi se čim-
^°hvladanaar,VSaka odkrita
lepota postaja
T dilo3 -,e hilo
Zrl
•'eni
Hal
5Da vsakdanjost?
Je v
v
noi?kac’pne sence na v- iih je ,ln zvezde. G)e-?ec. 7 Je okriv ' tai edal
vaj, kakor kri-
napak'7 *se ie' da )p rav-
S,‘	ir«S;,°- k'
Ni Qi zraven nje-
a 1° je t.9' m°§el oprostiti,
oi^ftltt, , noc°i užalil. L 'aiai
-«a Molda613*^ 83 16 Pn'
C„ 2ahtevala ,dl,, ni dru' V6 ali n«,kakor toplo
A >5*' »»k' °” M- “
i v*e nil	’	da bo
> ih čil in pe.nežnosti, se ,,c
8Uvnepreihosti ■ ju ~ hladen I ln Osram )'V' Sklonila je aiost«« ocena. Užaljena.
"°stna.
„ *°tla
isib|‘ž]aV2de‘ ie' da mu °da ka,'J K-bl kradel, ubi-
Olii.i	^	Vsflm	t.pm
je
S‘|d°volju
"i
hiu
alb, da
vsam tem, Je žalostna!
kamnitem mostu z dvanajstimi oboki, pod katerimi šumi ponosna reka, zgodba o bobnenju nasilniških kopit in tankov, o novih bulvarih in ulicah, po katerih zveni hehe-tanje mladih deklet, o šepetu zaljubljenih. Stara ura naj kar bije, kolikor jo je volja — časa skopskih poletnih noči ne bo mogla izmeriti, teh noči, oplojenih in polnih večne neizrečenosti in želja po odkritjih, jemanju in p okla-njanju.
Vstal je na prste in stopil korak, dva proti oknu. V senci akacije sta stala objeta mladenič	in	dekle.	Zmedeno	je
gledal —	bil je,	ne da bi	to
želel, priča večne zgodbe, skrbno skrivane in povsod napisane z najlepšimi lisami življenja. Šepetanje se je sprevrglo	v	burno,	glasno diha-
nje, V njegovih očeh se je pojavil nepremagljiv glad. Pozabil je na cigarete. Glad je naglo naraščal> ga vsega prevzel, da se je obrnil... Strasti no je prižel ustnice v polno, mehko ramo svoje žene. Telo je	vztrepetalo; še bolj	se
je približal in se vsesal bliže njenih ust. Ni spala, je po-
mislil
razga
m:°
znova poljubil m ji prsi. Njena roka se je vpletla med njegove” lase, močno mu je stisnila glavo, potem pa ji je dejal; «Mar še ne spiš?» Kakor da se je zagovarjal, ker prihaja ob tej pozni uri. Toda, mar strast pozna čas stare ure? Zena je molčala, ni mu povedala, kako dolgo je čakala, da bo prišel tako k njej. Niti zganila se ni. Se ramena je posebej odgrnila. Čakala je. «Spi, dra-i, pozno je!» je zašepetala in ga še močneje objela z obema rokama. Vedno strast-neje jo je poljubljal. Zena, sramežljivost je kakor vino, ki opaja! Natakaj mi tega vina — in tvoje noči ne bodo prazne! In sen mirnejši... «Ta-ko je, tako je.» je ponovil m jo prekril s svojim velikim telesom. Svoje ustnice je prisesal v njene, vlažne — bile so kakor razcvel sočen plod, vnet za poljube.
Tišina je nenadoma postala bogatejša novih zvokov, noč je radostneje zašelestela... Šepet v sobi ni prenehal.
«Mi boš oprostila?* je vprašal,
«Kaj naj ti oprostim?« je vprašala.
«Zelo te ljubim,# je dejal.
«Tudi jaz,« je dejala.
In prisegel je, da Je nikdar več ne bo razžalostil.
S prstom se je nežno dotaknila njegove ustnice: »Vem, dragi.« Na jutri ni hotela misliti. To noč je tako lepo!...
V sobo je s svojimi belimi nogami stopila zora. Začudeno je pogledala in se nasmehnila. Veselo in prijateljsko. Ena postelja je bila prazna, v drugi pa sta bila mož in žena. Spala sta prižeta drug k drugemu.
Njuna obraza sta žarela v nekakšni sladki utrujenosti.
IVAN TOČKO
(lz makedonščine prev. V A.)
— Ben taku, tudi pust je šou.
— A ja! Ma kaku ga ledje pošacajo! Jest mi-slem, de nobenga svetnika ne taku.
— Se zna, de ne. Kej češ, pust za-stope, kej se ledem dopade. Van uči, de morejo bet ledje veseli jen magari tudi naumni. Jen ni čudno, de se tu ledem dopade. Uan zastope ledi jen ledje njega. Drugi svetniki pej pretendi-rajo, de be se ledje neč ne devertirali. de be se zmiri modro držali jen samo molili. Jen zatu ledje za druge ne ba-celirajo tolko. Samo Miklauš je še an tašen bol popularen svetnik.
— Ma zadne dni pusta so ga lomili tudi politiki. Tudi vlada od šenjata je šla pogobe. Jen zastran tega se je še razjezu ta prvi od senata jen nekej forte šimfau proti korupcji u politiki.
— Jen vsi senatorji so mi dali prou jen mi forte ploskali. Ma pole, ke so pršli domou, so se pej premisleli jen začeli še njega obirat.
— Znaš, tisto ploskanje jem je ušlo, ke niso jemeli direktiv. Ma pole so pršle direktive, de ga morejo kritizirat. Tudi ta višji derecjon od demokristjanou je dau Merzagori zastopet, de ni dekordo ž njim. Alora uan se je še bol razjezu jen je reku; pište me vsi skupej u... jen je dau demesjone. Jen zdej je vse vkep še bol zmešano.
— Ma tudi s tistem Melonetam so ga lomili na tistem procesi. Videš, ke jest zmiri pravem, de je treba bet previden jen de ni za škercirat ses policijo! Če
be uan tabat tistga kve-štorja pestu pr miri, vsega tega ne be blo neč. Taku pej bo mogu jet u pržon. Jen zdej ke je vre obsojen so mi nardili še ano ovadbo.
— Sm slišou, ja. Da je ani muli pravo, de je lejdeh jen de se kliče drgači.
— Znaš, kej ti rečem jest? če be teli zaprt vse tiste poročene može, ke skrijejo rinko, kadar grejo kam, be zidarji jemeli dosti dela za zidat nove pržone. Pej kadu be biu tisti šempjo, ke be šou pravet kašni fejst muli, de je poročen? Če be jemu kej upanja, de mu bo kej ratalo?
— Ma tudi tribunal ni dosti vervau tistem verbalam od policije. Jest mi-slem, de je rimska policija nardila na tem procesi še preči grdo figuro.
— Kadaj je pej nardila lepo? Ma jest rečem, de tisti fotograf na Angleškem pej ne bo skrivau rinke, kadar bo pršu do nje. Van viš, jema srečo, bol ku naš Marjo! Dobet ano princeso za ženo ni kar taku. Take reči so se anbot godile samo u praucah. Jen angleške princese morejo bet še preči pr soudah.
— Ma jest ti rečem, de je tudi uana žiher kontenta. Zatu ke danes je kro-naneh glav vre forte malo jen tudi ana princesa nima dosti za zbirat med svojo gliho. Jen taku se more konten-tirat kar dobi. Jen taku je dober tudi an fotograf.
— Videš, danes morejo postat tudi princese bol demokratične.
— E, al taku al neč!
Vintenzo (tirnim v galeriji «Lonza»
Puč najbolj vztrajna in prizadevna razstavna galerija v Trstu, ki že dolgo let nudi nepretrgano vrsto razstav, ki so duhovne, skoro družbena potreba obširne, sindikalne skupine ljubiteljev likovne umetnosti. Skoda, da je nekoliko od rek, v Ul. Giotto, blizu Ljudskega vrta.
Ze nekaj dni razstavlja tu mladi toskanski umetnik Vin-cenzo Cuomi iz Prata, pravzaprav po rodu iz Neaplja.
Na prvi pogled spominja na svoja učitelja in vzornika Campiglija ter Sironija. Vendar je dobro vidna zanimiva lastna umetnostna individualnost. Arhaični nadih tihožitij, izvirajoč iz zaverovanosti u-metnika v staro eruščansko umetnost, prevladuje pri veliki večini del. Dasi barvno prefinjen, je bolj pester, z rahlo pastozno razvlečenimi, moderno geometričnimi raz-predelki, v vedno novih oblikah vaz ali starih na pol orientalnih spomenikov. Južnjaška ali chagallovska fantazija stavlja podobe v neko irealno ozračje, ki skoro prehaja na pot v neko toplo, čutno abstraktnost. Bolj realističen videz nakazujeta dve tihožitji s cvetjem bolj žive barve. Enako tudi krajina, ki diha bajno negibnost samote, dasi precej realnih, poenostavljenih barvnih ploskev.
Z. J.
Še enkrat o tem, kako si olajšamo delo
Da bi vas gospodin jstvo ne odtujilo družini
Nevarnosti sta dve: preutrujenost je ovira dobrega razpoloženja, včasih pa lahko načne tudi samo zdravje
Če bi se ženske, ki so gospodinjile pred desetletji, vrnile v življenje, bi se začudile, kako lahko da je današnje gospodinjsko delo, seveda v primerjavi z njihovim. še naše starejše gospodinje tožijo, kako nudo je bilo nekoč, ko so same vodile gospodinjstvo. In resnici na ljube je treba priznati, da ima današnja gospodinja veliko lažje delo, kot ga je imela gospodinja nekoč. Splošni napredek zadnjih desetletij zares ni šel mimo tudi te dejavnosti. Vrsta modernih kuhinjskih naprav in pripomočkov — od električnega štedilnika, do sodobnega likalnika, ki sproti perilo vlaži in lika — je gospodinjsko dejavnost zares olajšala. Kljub temu pa današnja gospodinja toži nad utrujenostjo. In to povsem upravičeno.
Nekateri k temu pravijo, da so bile gospodinje nekoč bolj trpežne, da so fizično
Hill II11IIII IHim	11II11 li IIIIIIIHI IIH ••■•■••••••••IIIIHIIIIH MIH III UH H •••11(111
  iiiiiiiiiiiiiiiiiihhiiiiii ......................................................................
Nov in nenavaden pogled na družbene razmere« ki vladajo na Siciliji
Kapucini iz samostana vMazzarina izsiljevali denar tudi na obroke
Denar so nalagali na tekoče račune v krajevno banko - Samostanski vrtnar si je z naropanimi milijoni nameraval kupiti vilo v Liguriji
Pretekli teden so v majhnem mestecu Mazzarino v provinci Caltanissetta, na Siciliji, aretirali štiri patre iz kapucinskega samostana v tem mestu, m sicer: patra Carmela (Luigi Galizia), patra Venan-zia (Oliborio Marotta), patra Vittoria (Ugo Bonvissuto) in patra Agrippina (Antonio Ja-luna), ki so se — kakor pra--vi obtožnica — dogovorili s samostanskim vrtnarjem Car-melom Lo Bartolo- (ki je kasneje napravil samomor v zaporu) ter s kmeti Girolamom in Giuseppom Azzolinom, Giu-seppom Salemijem in Filip-pom Nicolettijem z namenom, da bi izvršili dolgo vrsto zločinov in kaznivih dejanj, kakršnih sodna kronika še u® pomni.
Pred preiskovalnim sodnikom se patri zagovarjajo, češ da jim je vsa ta dejavnost bila sicer znana, da pa se niso znali, oziroma da niso imeli zadostno trdne volje, da bi se uprii nasilju tolovajev, ki naj bi se jih posluževali, da bi laže vršili svoje zločine. Toda preiskava je po-
kazala, da omenjeni patri niso bili nikakršna žrtev tujega nasilja, ampak da so bili prav oni tisti, ki so si vso zadevo zamislili, jo organizirali in vodili. Iz njihovega samostana so prihajala na pisal ni stroj pisana grozilna pisma, s katerimi so izsiljevali denar; v njihovih celicah so hranili puške, samokrese in bodala, ki so jih potrebovali za svojo zločinsko dejavnost; v njihovih žepih (bolje na tekočih računih v krajevni banki) se je stekal pretežni del plena njihove zločinske dejavnosti.
Prvi podatki o tej njihovi dejavnosti datirajo od oktobra 1957. Nekega vročega opoldne dobi Angelo Cannada, 47-letni kmet, ki se je pred nekaj leti poročil z Eleonoro Sappio, na pisalni stroj natipkano grozilno pismo z naslednjo vsebino: «Don Angelo, če vam je za lastno kožo, pripravite 10 milijonov.« V katerem koli drugem kraju Italije bi se prejemnik podobn^a pisma takoj obrnil na policijo. Toda tu smo na Siciliji, v Mazza-
Ne0ft*ar»ci JeŽko- Na Postelj-1« cigare,e-Vi,. un zal'h. Tega ne daj "J® inia ncn° ~ vsako C0 SVV0J konec. Te-V mu Je „i!Se Pripeti. V
Vl2adt'hlei*n‘la kn: prv!-
5t,
se prestrašil.
r« v Zu.u	sucsir
Nn„ 2Vrbana! Ce že
, Pdla”ina?
S, ‘"ko
ne sme več Je . to o ra pove-V*8'11, žali, dar več ne bo
j vendar ne
VS se ■dc*
hjo.. n^e’ k' jo ljubi.
p V^el 'J6 ln Pogledal že-
J Ha^Utiit,36 Pabežati in s
?°«t na hecni endar ga je J jo n‘la aniena lenob-iA %u Je Pogled° , te namere.
A N 1, ' jo Zri- ' Je deia!: Sol !Do sni ?a) badim, ko
(/iciclio iti fefeiiisifn
Radio Trst A
Četrtek, 3. marca lllttO
°ljstv;.sPi. In
čutil je za-
,»| So'rt'e ^e'bUdl1 * ni za-
/ Dr -UV ort, Naj "P'
H] Vi^ ^1 - d 0cU \ “i
A &’i. °ž’
4 V Se ^ Polca	'w*
A V "a ctrg Postelje, stori v5V n6 breden Se zravnal.
a kož.
'•„1 Uk1- da v 0cno svetilko je Po cigare-na mizi pri
tal-16
stopil, je da se mu
5i' PravzanPriha3al J®
. »vzapi.av .
F	wr	sližal	-
J) So 'i d°končei ,lmcev- raz-" i J* Je .* bilo j, ’ kategoričen.
i a opel n,ii odprto — A Stoiki, e‘ni večer. Sta. A Vtr,, s iv * 'e Pričela 4 Sto ?v°koin lno na-
sSk?hr ie moč0 aumom te
> 0 > hočj p '^meriti čas
^ f Sda>« v*likim° 36 nebo P°-4	inTS	bleščečimi
j*| V ako k° J® vsak tre-
! iF Vv^dhi, ani.e nedokon-n, Uo,.stanh hramov
Veimož,
zgodba o
7.30 Lahka glasba m koledar; 11.30 «Potovanje po Italiji, turistični razgledi Maria Adriana Bernonija«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Fafa Lemos; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Franc Orožen: Življenje Babiloncev in Asircev — «Delo, trgovina in obrt«; 18.10 Koncert pianista Fabia Peresspnija — Bach: Preludij in fuga v b-molu, Preludij in fuga v Cis-duru; Beethoven: Sonata v Es-duru, opus 81 «Les Adleux»: 18.35 Slovenske instrumentalne zasedbe; 19.00 Dušan Pertot: Vzori mladini — «Fraqc Liszt«; 19.30 Pestra glasba: 20.00 Šport; 20.30 Glasbeni album; 21.00 Boris Mihalič: «160-letnica mesta Wa-shingtona«; 21.15 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga vodi Alfred Hering — Berlioz: Benvenuto Ceilini, uvertura; Richard Strauss:	Duet koncertlno za
klarinet, ragot, godalni orkester in harfo; Bossi: Tre vibra-zloni, opus 49; nato Josip Tavčar: «Ottiero Ottieri in njegova knjiga Donnarumma v napadu«; 22.20 Orkestra George Melachrino ln Ray Martin; 23.00 Sekstet Borut Lesjak.
Trst
12.10 »Tretja stran« — oddaja posvečena videmski In gori-ški provinci; 12.40 »Dogodek tedna«; 14.15 »Kakor juke-box»: 14.40 Bruno Tonazzl igra na ki-taro; 14.15 Rimski-Korsakov — Kvintet (VViener Symphonlker); 15.35 Pri klavirju Franco Russo.
Koper
Poročila v slovenščini:	730,
13.30, 15.00.
Poročila v Italijanščini: 6.30,
12.30, 17.15, 19.15, 22.30.
11.00 Otroška oddaja; 11.45 «Naša žena«; 12.00, 1250 Glasba za vas; 13.40 Antibiotiki v živinoreji; 13.50 Melodije Em-mericha Kalmana; 14.00, 14.40 Glasba po željah; 15.20 Dalmatinske popevke; 16.00 Popevke In ritmi; 16.30 Nušičeva komedija «Pra$lček gospoda mini-
stra«; 16.50 Pri klavirju Wan-da Landovvska; 17.00 Igrata Franck Pourcell in Ray Martin; 17.30 Odlomki iz oper (VVolf-Ferrari, Rossini, Saint-Sačns, Verdi); 19.00 Zabavne melodije; 22.15 Trigger Alpert in njegovi Ali stars; 22.35 Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
11.00 Radijska Sola; 1135 Glasbeno življenje v Ameriki; 12.10 Razne popevke; 12.25 Glasbeni album; 13.30 Angelini in njegov orkester; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 «Ze-plenke« — otroška oddaja; 16.30 Plače de 1'Etoile; 16.45 Živalske obrti in poklici; 17.20 Tečaj francoskega jezika; 19.30 Ciak- 20.00 Sloviti tangi in valčki; 20.55 Mali oder; 21.00 Riccardo Zandonai; »Konjeniki iz Ekebu«.
II. program
9.00 Preludij; 11.30 Sest glasov m osem glasbil; 13.50 Div kobulus; 15.00 Novosti na ploščah; 15.40 Glasbeni kotiček; 16.00 Fantazija motivov; 16.20 III. kolesarska dirka po Sardiniji; 17.00 Achille Campanl-le in njegov oderček; 17.30 Koncert operne glasbe (sopranistka Nina De Courson in bas Paolo Dari); 18.35 PleSite z nami; 20.30 Arcidiapason — Glasbena predstava; 21.45 Trobenta v jazzu; 22.00 Salvatore Dl Giacomo »Marijin mesec« (enodejanka s Titlno de Fi-llPDO).
III. program
17.00 Mozartov solistični koncert; 18.30 Claudio Menilo: Toccata VI., za orgle; Girolamo Corazzoni:	Ave Maris Stella,
himna za orgle; Girolamo Fre-vobaldi:	Capriccio na arijo
Rugglera; Capriccio pastorale; Bergamasca; Michelangelo Rossi: Toccata in do; 20.00 Večerni koncert. M. elementi: Dve sonati za klavir, s spremljavo violina In čela: v C-duru; v I> duru. C. Nlelsen: Kvartet št. 2 v F-duru, opus 5, za godala;
22.25 Skladbe G-brtela Faurea;
23.25 Beethoven; Sonata št. 21
v C-duru opus 53, za klavir (»Zarja«),
Slovenija
8.30 L. van Beethoven: Fi-delio-uvertura — A. Thomas: Mignon-uvertura — E. d’Albert: Nižava — uvertura — R. Wag-ner:	Lohengrin-uvertura; 9.25
Črnske duhovne pesmi poje zbor Graham Jackson; 9.45 Pet-nast minut s Fritzom Kreisler-jem — Ljubezenska bol — Španski ples iz opere Kratko življenje — Recitativ in Scher-zo-Capriccio op. 6 — Ljubezenske radosti; 10.10 Radi bi vas zabavali; 10.40 Pet minut za novo pesmico — a) J. Bitenc: Putkin jajček, b) Pozdravi mladim risarjem; 11.00 Simfonična matineja; 12.00 Petnajst minut z Vaškim kvintetom; 12.25 Vedri napevi z instrumentalnim kvartetom »Skrjanček«; 12.40 Pesmi jugoslovanskih narodov; 13.55 Dva odlomka iz Verdijevega Rigoletta; 16.00 Skladbe Gabriela Faurčja in Clauda Debussyja; 16.30 Popevke na tekočem traku; 17.10 »Konja jezdi Hasan aga«, Pesem Petra Liparja poje Mariborski komorni zbor; 17.30 Izbrali smo za vas; 18.15 Spoznavajmo naše umetnike — XX. oddaja Tenorist Jože Gostič; 18.45 Radijska univerza — Janko Pristav:	Kaj lahko pričakujemo
od vremenske napovedi; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov; 20.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 21.00 Mlade umetnice pred mikrofonom; 21.40 Komorni intermezzo; 22.15 Po svetu jazza — Najtsa-rejšl veliki orkestri jazza; 23.10 Partiture mladih slovenskih avtorjev.
Ital. televizija
13.30—16.05 TV Sola; 17.00 do 18.00 Otroška oddaja; 18.45 Stari in novi šport; 19.00 Tečaj angleškega .jezika; 19.30 Glasbeni variete; 20.00 Oddaja za kmetovalce; 21.00 »Campanile Sera«; 22.10 Današnja mladina.
Jug. televizija
20.00 »Mikrofon je vaš« — prenos javne oddaje.
rinu, kjer se ve, da je bilo že mnogo podobnih pisem in da so tistim, ki jih niso upoštevali, uničili vinograde in pobili živino. Tako je Don Angelo spravil pismo v listnico in čakal.
Nekaj dni kasneje mu poštar izroči drugo pismo, ne da bi bila v njem označena oseba, kateri naj bi kmet izročil zahtevano vsoto. Don Angelo je shranil tudi novo opozorilo, toda ni utegnil pozabiti nanj. Se isti večer se pri njem zglasi pater Carmelo, stari kapucin (ima jih čez 81), ki je pri družini Cannada kakor doma. Ko sta na samem, mu pater Carmelo pove z zresnjenim obrazom, da mu je znano o grozilnih pismih in da celo ve, kdo jih je pisal, da pa mu tega ne more zaupati, ker mu je to bilo povedano pod spovednim pečatom. Na vprašanje, kaj mu pater Carmelo svetuje, dobi presenetljiv odgovor:	»Pla-
čajte.«
Toda Don Angelo ne more sprejeti tega nasveta. Sam si je zgradil in ustvaril, kar ima, v dolgih desetletjih trdega dela. Ne bo plačal, tudi če bi ga napadli z orožjem.
Pater Carmelo ga skuša prepričati, češ:	imate	ženo in
otroka. Ce bi se premislil, naj mu to sporoči in naj izroči denar njemu.
Toda Don Angelo se ni premislil in je tudi naslednja grozilna pisma vrgel v peč. S tem’ je bila njegova usoda zapečatena. Proti večeru 24. maja 1958 je Girolamo Azzolina, po navodilu patrov iz kapucinskega samostana, počakal za neko živo mejo Angela Cannado, ki se je z ženo in sinom vračal proti domu, in ga do smrti pobil
Po pogrebu je pater Carmelo spovedoval pokojnikovo ženo Eleonoro Sappio in jo na koncu vprašal, če je morda v tem poslednjem času dobila kako pismo. Na prestrašeni pritrdilni odgovor, jo pater vpraša, kaj namerava storiti. »Ne morem plačati za sedaj in razpolagam le s kakšno manjšo vsoto...«
— Koliko?
— 500.000.
— Premalo. Ce oni izgubijo potrpljenje... Ste videli, kaj se je zgodilo Don Angelu — naj mu bo bog milostljiv — ker ni hotel plačati?«
— Lahko bi podpisala menico za nadaljnjih 500.000. U-pam, da bom temu kos, ko bomo pospravili letino.«
— No, tako je že bolje.
— Toda, komu naj izročim i denar i menico?
— Meni.
— Vam, pater Carmelo?
— Hčerka moja, božji služabniki morajo tudi preprečiti, da bi se kristjani med seboj pobijali. Sedaj pa, za pokoro svojih grehov, izmolite...
Toda tu SD1° ae'e na začetku. Ernesto’ Colajanni, lekarnar v Mazzarinu, ki je uničil nekaj podobnih grozilnih pisem, je neko jutro našel zažgana vrata svoje lekarne, Nekoliko kasneje, ko ga obišče pater Carmelo, se mu potoži.
— Zakaj pa ne plačate, kar zahtevajo?
— Toda, kako naj plačam, če niti ne vem, komu naj
dveh milijonov, ki ju zahtevajo?
— Temu se da odpomoči. Denar morete izročiti meni, na obroke. Bom že jaz poskrbel, da jih dobijo tisti, ki vam hočejo škodovati.
— Me potem ne bodo več nadlegovali?
— C tem ste lahko trdno prepričani.
Vdova Cannada je plačala, plačal je tudi dr. Colajanni, plačali so tudi drugi. Toda nekateri so se uprli. France-sco Bonanno, od katerega so zahtevali 10 milijonov, ne plača. Odslovi patra Agrippina in ne gre več z doma. Prav tako se je uprl Giuseppe Bar-
(NadaIjevanje na 5. strani)
zmogle več. To pa ne bo držalo, vsaj popolnoma, kajti bolj bo držalo to, da smo danes veliko bolj zahtevni, zaradi česar ima gospodinja danes sicer več pripomočkov, ki ji delo o-iajšajo, zato pa tudi veliko več dela. In posledica tega je utrujenost gospodinje, ki je vsestransko neprijetna, včasih celo nevarna.
O tem, kako naj to preprečimo, ali kako naj si pri tem pomagamo, smo že razpravljali. Nikoli pa ne bo preveč, tudi če se k temu povrnemo. Najprej nekaj o tem, kako gospodinjsko delo opravimo z manj truda.
Ne moremo dajati nasvetov za vsako posamezno gospodinjsko delo, saj je teh nešteto. Dali bomo le nekaj osnovnih pravil in to takih, po katerih naj se gospodinja sama ravna, pač v odnosu od dela do dela, od opravka do opravka. Delo. ki ga opravljamo stoje, porabi več energije, kot delo, ki ga opravljamo sede. Z druge strani pa delo, ki ga opravljamo pripognjene, terja več truda kot delo, ki ga opravljamo stoje. Nadalje se človek prej utrudi, če opravlja neko delo vedno v istem položaju, kot pa če ga opravlja tako, da se od casa do časa premakne, kajti s tem prenese težo in napor z ene skupine mišic na drugo, zaradi česar si mišičje breme in napor deli. Ce moramo na primer prebiti dolgo časa pri enem delu, ki ga moramo opravljati stoje, ne bo odveč, če delo od časa do časa za minuto, dve prekinemo in napravimo nekaj korakov. Iz gornjega tudi sledi, da si moramo del opravkov organizirati tako, da jih bomo vršile sede. Nadalje skušajmo izločiti čim več del, ki jih opravljamo pripognjene ali čepe, kajti taka dela so najbolj utrudljiva. Primer: likalna miza je po starem »normalna«, to se pravi nekoliko nizka. Zato smo pri likanju pripognjene. Če je le mogoče, si poskrbimo višjo mizo, da bomo perilo li-
kale stoje z vzravnanim telesom, ali pa še bolje bo tako, da si likalno mizo u-redimo tako, da moremo likati sede. To ni prav nič nemogoče. Celo pri navadni mizi, ki služi tudi v druge namene, nam ustrezno visoka stolica more služiti, da bomo pri likanju sedele in imele gornji del telesa vzravnan.
Podobnih nasvetov bi mogli našteti še veliko, saj je gospodinjskih del nešteto. Navedli smo pa le osnovne pojme in en primer, ki naj gospodinji služi, da se po njern pri svojem delu ravna, ker bo s tem utrujenost vsaj ublažila.
Kljub temu pa bo gospodinja vendarle utrujena. Včasih celo preveč utrujena, saj je dela toliko, da ga brez naporov ne moremo opraviti. Preveliki napori pa vplivajo na zdravje in ni malo žensk — gospodinj, ki tožijo nad tem, da jim odpoveduje srce. Veliki napori vplivajo tudi na jetra, kar vse nujno vpliva na krvni obtok in na zdravstveno stanje nasploh. Od tod nerazpoloženje v družini, ki smo ga že v začetku omenili.
Da bi pa mogla žena — gospodinja pričakati svojo družino kolikor toliko razpoložena, se mora temu primemo ravnati. Delo sicer mora opraviti, toda paziti mora, da se od časa do časa odpočije .Temeljito odpočiti se je med delom nemogoče, toda od časa do časa za nekaj minut opustiti delo, od časa do časa stopiti k odprtemu oknu in nekaj krati globoko vdihniti, po daljšem delu, ki ga moramo opravljati stoje ali celo pripognjena, sesti ali se celo zlekniti na divan ali ležalni stol za tri minute, štiri, to bo zmogla vsaka gospodinja, saj ji bo delo nato šlo laže od rok in bo svoje opravke prav tako pravočasno opravila, pri tem pa bo prihranila na svoji moči in, kar je najvažneje, njeno zdravje ne bo utrpelo nobene resnejše škode.
Tudi glede tega smo navedli -le nekaj osnovnih principov, in le en konkretni primer oziroma nasvet, ker bi jih bilo preveč. Pametna gospodinja bo znala te nasvete pravilno dojeti in jih pri svojem delu upoštevati, in ko bo ob večeru vsa družina zbrana, bo na domu spet prijetno razpoloženje, ki ga tako pogosto manjka.
Caterina Valente v nemškem filmu »Tu sem ln tu ostanenj«
Tudi v času nosečnosti - lepe
Neka naša čitateljica, ki rada prebira naše nasvete o kozmetiki in modi, pričakuje otroka. «Kako naj ohranim prijetno zunanjost tudi v tej dobi pričakovanja?» nam piše.
Naš odgovor: Nič bolj zgrešenega kot misel, da mora biti noseča ženska grda in da je zaman vsa njena skrb in trud, da- bi si ohranila prijetno zunanjost. Vsaka ženska je lahko vedno in ob vsakem trenutku prijetne zunanjosti. Samo od nje je odvisno, če si bo znala to zunanjost priboriti in ohraniti.
Predvsem se mora vsaka nosečnica otresli zgrešene ideje, da mora v dobi nosečnosti «jesti za dva». Ce bi se držala tega načela, potem je lahko gotova, da si pridobi toliko odvečne maščobe, ki se je zlepa ne bo več rešila. Vsaka ženska bi se morala v nosečnosti zrediti približno kakih 10 kg. To težo bo po porod u prav lahko zopet uravnovesila Ce pa opazi, da njena teža le v prvih mesecih nosečnosti močno narašča, potem naj se raje kar takoj obrne do zdravnika, ki ji bo predpisal potrebno dieto.
Cim bolj se zensko tel o zaradi nosečnosti širi, tem bofj napeta postaja tudi keža in prav v tem času se rade pojavijo na koži bele črte in madeži. To je prvi znak, da je treba kožo dobro hraniti sicer bodo posledice po porodu nepopravljive. Uporabljajmo v tem času kakšno dobro mastno kretno, ali kar man-deljnovo olje, s katerim si na-
denar izročim, in če nimam lahno masirajmo najbolj ogro-
žene dele kože. Tako napeta koža bo maščobo takoj u pila in ne bo nobene nevarnosti, da bi se kvarilo osebno perilo, ali posteljnina. Naj opozorimo šc, da se mora vsaka ženska že v tretjem mesecu nosečnosti oskrbeti z dobrim steznikom, ki ga bo lahko poljubno širila, in še s primernim modrčkom. Ce bo pomislila v pravem času na vse te pripomočke, potem se ji ni treba bati, da bo po porodu izgubila svojo prvotno vitko linijo.
Skrb za primerno pričesko mora biti noseči ženski vedno na prvem mestu. Predvsem svetujemo, da si takšna ženska izbere pričesko, ki ne bo zahtevala dolgih posedanj pri frizerki S tem se bo izognila neprijetnemu sušenju las pod električnimi havbami, kar marsikateri škoduje, ter bo tudi sicer pustila lasišču potreben oddih in počitek Najbolj primerne so za to dobo kratke pričeske, ki ne zahtevajo dosti truda in dela. Seveda je škodljivo v lem času vsakršno barvanje la kot tudi ni priporočljivo trajno kodranje z raznimi kislinami.
«Ali je masaža v času nosečnosti škodljiva?» nas še vprašuje naša čitateljica
Brez zdravniškega nasveta prav gotovo. Ce ste bile vajene masaže telesa že pred nosečnostjo, potem boste lahko z njo v prvih mesecih nosečnosti nadaljevale, seveda pod zdravniškim nadzorstvom, v nasprotnem primeru je bolje, da s tem počakate po
porodu.
Tudi skrb za zobe je pri nosečnosti zelo važna. Obrnite se do svojega zobozdravnika da vam že v prvih mesecih nosečnosti predpiše potrebno kuro za ohranitev zdravih zob.
Vemo, da se noseče ženske najbolj bojijo temnih madežev, kt se pojavijo pogosto na obrazu in ki večkrat le zelo počasi izginejo. Vsak trud, da bi jih z raznimi kremami že med nosečnostjo odpravile, bi bil zaman in bi bil lahko celo škodljiv. Počakajmo vsaj tr mesece po porodu. Ce bi madeži tudi potem ne izginili, '<i bila seveda kura s posebv mi kremami utemeljena in na mestu.
Ne pozabimo, seveda, še na noge, ki v času nosečnosti najbolj trpijo. Predvsem proč z visokimi petami. Udobni čevlji s polpeto, počitek in čim manj soli v hrani, nas bodo obvarovali pred oteklimi gležnji in bolečinami nogah.
Telovadba po porodu bo potem opravila še vse potreb no, da pridobi ženska zopet svojo normalno linijo. Ne mislite pa, da je treba začeti s telovadbo komaj nekaj mesecev po porodu. Telovadba je potrebna takoj, seveda v začetku bolj zmerno, kasneje pa nam ne bo škodilo, če ji bomo posvetile dnevno tudi 20 do 30 minut.
Tako, to so v glavnem nasveti, ki se jih draga čitateljica držite in vsa vaša skrb da ste si z nosečnostjo, zapra vili mladost in lepoto, bo od več.
HOROSKOP
JLA DANES.
OVEN ((od 21.3. do 20.4.): Popoln uspeh v vaših načrtih. Verjetno boste dobili naročilo ali ponudbo, ki ga niste pričakovali, pa čeprav ste ga želeli.
BIK (od 21.4. do 20.5.); Ne zanašajte se na tujo pomoč, kajti delo boste morali opraviti sami in po njem bodo sodili vaše sposobnosti. Po-mujajte se, ker gre za večjo stvar.
DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.):	Osredotočite vso pozor-
nost le na lastne zadeve in pustite tuje skrbi drugim, kaj-ti dovolj opravkov boste imeli lastnimi težavami.
RAK (od 23.6. do 22.7.): Le z iskrenostjo boste prišli do konca. Vsako prikrivanje neuspeha bi vam več škodovalo kot koristilo. Ne sprejemajte vabil in ne vabite nikogar.
LEV (od 23.7. do 22.8.): Mirnim potom boste spor hitreje in laže rešili, kot če trmasto rinete k posredovalcem. Nekoliko nervozni boste.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.): Ne duhovičite preveč na tuj račun, ker boste sami osme-šeni. Bolje bo, če vsakemu priznate to, kar mu gre. Pazite na. zdravje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.): Prenaglo se boste odpovedali svojim načrtom, ker niste vanje verjeli. Zgled sodelavca ali prijatelja naj vam služi za v bodoče.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.); Zelo pameten nasvet boste dali, le da preradi dajete nasvete drugim, za vaše posle pa vam zmanjka iniciative.
STRELEC (od 23.11. do 20. 12.): Dan bo poln dejavnosti in tudi uspehov. Krepko po tej poti, da si utrdite položaj. Pri tem vam bo pomagalo odlično zdravje.
KOZOROG (od 21.12. do 20. 1.):	Vprašanje je, če boste
danes zmogli vse, kar ste si prevzeli. Več časa posvetite sebi, ne zanemarjajte pa okolice.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.)S
Hoteli boste priti prvi na cilj, pa vam bo spodletelo. Nič čudnega, ker na stvar niste bili dovolj pripravljeni.
RIBI (od 20.2. do 20.8.): Cernu bi se zaganjali, ko pa ,ie še dovolj časa. Odložite kaj tudi na jutrišnji dan.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
3. marca
Že leta se zavarovanci upravičeno pritožujejo da bolniške blagajne ne nudijo dovolj pomoči
Skrajni čas bi bil, da raztegne vladni generalni komisar, poleg zakonov nesocialnega značaja, tudi zakone, ki bi vsaj delno ugodili željam prebivalstva, kot je to zakon o svobodni izbiri zdravnika
Oglejmo si sedaj še drugo bolniško blagajno, pri katerih so zavarovani uslužbenci lokalnih u-stanov, to je blagajno INAD gL. V Trstu je včlanjenih v INADEL približno 17.000 zavarovancev. Blagajno INAD EL so ustanovili šele pred nekaj leti. Glavni sedež INA DEL (Istituto nazionale d’as-•istenza dei dipendenti da en-ti locali) je v Rimu, v Trstu pa je le podružnica. Ko so u-»tanovili to blagajno, so imenovali tudi zdravnike za zdravljenje zavarovancev. Nekje so imenovali 5, nekje 10 ali več zdravnikov, pač v sorazmerju • številom zavarovancev. Zavarovanci se zatečejo za pomoč k enemu zdravniku, ki je v službi pri blagajni INA DEL. Bolniki ne plačajo pregleda in prejemajo tudi zdravila brezplačno. Blagajniški zdravnik ne prejema mesečne plače, pač pa prejme določeno vsoto denarja za vsak pregled. Poleti leta 1958 se je glavna direkcija te blagajne sporazumela * predstavniki zdravniških zbornic iz vse I-talije za prosto izbiro zdravnika za zavarovance. Sporazum je stopil v veljavo 1. januarja leta 1959. Qd tistega dne imajo zavarovanci INAD EL možnost, da si izberejo svojega zdravnika. V Trstu je zdravniška zbornica sprejela sporazum in se z njim strinjala. Povabila je vse zdravnike, naj se vpišejo v seznam. Takrat pa se je direkcija IN ADEL v Trstu uprla in ni sprejela sporazuma. Ni znano, na kakšni osnovi se je uprla, a dejstvo je, da v Trstu zavarovanci INADEL še nimajo možnosti, da si prosto izbirajo zdravnika. Ko so se lani meseca maja zdravniki -sindikalisti iz Trsta, Gorice in •Vidma zbrali na kongresu v Gorici, in pretresali vprašanje proste izbire zdravnika, je prisostvoval kongresu blagajniški zdravnik INADEL iz Trsta. Na vprašanje, zakaj direkcija INADEL iz Trsta ne spoštuje sporazuma med glavno direkcijo INADEL in predstavniki zdravniških zbornic iz vse Italije, je navedel samo en argument; češ da v Trstu ni proste izbire zdravnika pri bolniški blagajni IN AM in zato se tudi direkcija INADEL protivi prosti izbiri zdravnika. Dejansko bmja IN ADEL nikake zakonite osnove in žalostna resnica je le ta, da se nekateri krčevito dr. Že svojega stolčka v brk vsem »nacionalnim« sporazumom.
Zanimivo je pri tem, da najbolj rohnijo proti sporazumu, ki velja za vso državo ljudje, ki so drugače hudi nacionalisti in spadajo povečini v skrajno desničarske stranke.
Oglejmo si sedaj še ekonomsko ozadje bolniških blagajn v Trstu. Bolniške blagajne so izrazito socialne ustanove. Prejemajo denarne prispevke od svojih zavarovancev, od delodajalcev in potrebujejo največkrat tudi državno pomoč. Po vseh italijanskih pokrajinah je bolniška blagajna INAM pasivna in zato mora nujno prejemati pomoč iz državnega sklada. Samo v Trstu je baje bolniška blagajna INAM aktivna, kar pomeni, da zasluži, S prejemki zavarovancev in delodajalcev krije vse svoje potrebe, vzdržuje ves upravni aparat, plačuje zdravnike, zdravila in stroške za bolniško oskrbo zavarovancev, Kako je to mogoče? Logično je samo to, da bolniška blagajna v Trstu stiska, kolikor je le mogoče. In kdo nosi posledice take ekonomije? Povsem naravno je, da jo nosijo zavarovanci, poleg njih delno tudi drugi u-službenci bolniške blagajne. Dejansko nosi torej posledice ekonomije 110.000 tržaških delavcev, ki tvorijo večino zavarovancev pri INAM. Tudi v tem se morda kaže skrb države do tržaškega ozemlja, ki ji je tako pri srcu.
Rekli smo, da bolniška blagajna v Trstu ekonomizira na vseh koncih in krajih na škodo zavarovancev. Poglejmo malo na kakšen način. Vzdržuje v službi le majhno število zdravnikov, kajti vsakemu zdravniku izroča v oskrbo 2.500 m več zavarovancev. S tem seveda krši državni zakon, ki dopušča, da en zdravnik lahko zdravi največ 2.000 zavarovancev. Zdravnikom daja samq mesečno plačo, dočiru po vsej Italiji bolniška blagajna INAM plačuje posamezne preglede ali pa daja zdravniku neko določeno letno vsoto za vsakega zavarovanca V vsakem primeru je zdravniški honorar do-stojnejši od honorarja, ki ga prejema blagajniški zdravnik v Trstu. Bolniška blagajna e-konomizira nato pri predpisovanju zdravil. Teoretično predpiše blagajniški zdravnik v Trstu lahko vsa zdravila ne glede na njihovo ceno. Toda sliši se, da blagajna od časa do časa ocenjuje službo svojih zdravnkov tuui po tem, koliko in kakšna zdravila predpišejo. De znaša skupna cena 1.000 receptov zdravnika X recimo 50.030 lir in
zdravnika Y 30.000 lir, je v o-
čeh blagajne sposobnejši zdravnik Y, ki bolj ekonomi-zira. Sicer se tudi sliši, da i-majo nekateri zdravniki bolj proste roke v tem pogledu.
Bolniška blagajna v Trstu štedi tudi pri stroških zdravljenja v bolnišnici. V Trstu je dopustno zdravljenje zavarovancev samo v splošni bolnišnici in v sanatorijih bolniške blagajne (v Trstu in v Miljah). Se pred leti je lahko vsak zdravnik napotil v nujnih primerih zavarovance v splošno bolnišnico, kadarkoli je imel za potrebno zdravljenje v bolnišnici. Bolniška blagajna je nerada plačevala stroške zdravljenja v bolnišnici. Da bi omejila do skrajnosti te stroške, je poverila nekemu svojemu zdravniku kontrolo vseh zavarovan, cev, ki j.ih zasebni in blagajniški zdravniki napotijo v bolnišnico. Samo v skrajnih primerih je torej dopustno, da se zavarovanec zateče in zdravi v bolnišnici. Nujna posledica takega nesocialnega postopka je ta, da blagajniški zdravniki mnogokrat držijo doma bolnike, ko bi se morali zdraviti v bolniški u-stanovi. Porazne posledic« pretirane štednje nosijo seveda zavarovanci, ki bi morali večkrat sami iskati pomoč laven bolniške blagajne.
Oglejmo si tudi dejavnost zdravnikov bolniške blagajne INAM v Trstu. 2e prej smo naglasili, da niso znana pra vila za vstop v službo. Za sprejem zdravnikov v službo pri blagajni ne odloča starost niti sposobnost niti izkustvo posameznikov. Zdravniki pri INAM baje ne prejemajo niti pokojnine. Vršijo 3lužbo dokler lahko stojijo na nogah, ne glede na starost. Služba je torej nestalna. Mnoge zdravnike imenuje INAM le začasno, vsake tri mesece. V tem času morajo torej izkazati svojo sposobnost, kajti drugače izostane ponovno imenovanje. Kariera pri bolniški blagajni se začenja tako, da mlajši zdravnik, ki uživa simpatije pri blagajni, zamenja bolne ali odsotne kolege, da vrši torej substitucije. Ko naraste število substitucij — štejejo se namreč dnevi, ko je zamenjal odsotne kolege —' obstaja možnost' imenovanja za prve tri mesece in kasneje za nadaljnje tri mesece. Seveda se mora izkazati sposobnega v smislu navodil, ki jih prejema od blagajne. Po možnosti mora predpisati cenejša zdravila, ne sme po možnosti pošiljati zavarovancev v bolnišnico, ker bi lahko zrušil bilanco bolniške blagajne. Bolniško bla-
gajno ne zanima mnogo, ka-
ko zdravnik opravlja svojo službo, prav tako ne upošteva volje in želja zavarovancev. Povsem naravno je, da tak način poslovanja bolniške blagajne ne zadovoljuje njih zavarovancev.
Ze leta in leta se zavarovani pritožujejo, da jim bolniška blagajna INAM ne nudi oskrbe, ki jim jo je dolžna nuditi. Toda do sedaj so bile zaman vse pritožbe. Da bi se izboljšala zdravstvena služba, bi bilo predvsem nujno, da bi komisar dr. Pala-mara raztegnil na tržaško o-zemlje zakon o prosti izbiri zdravnika. Zakon o prosti izbiri zdravnika pri INAM je socialna in demokratična pridobitev vseh delavcev v italijanski republiki. Generalni komisar Palamara je takoj raztegnil na tržaško ozemlje
vse zakone o davčnih obremenitvah. Zakaj se upira drugim zakonom, ki bi bili v prid Tržačanom? Morda zato, ker je bilanca INAM aktivna?
Po vsej Italiji so uvedli prosto izbiro zdravnika pri bolniški blagajni INADEL. V Trstu ji baje nasprotuje sam komisar Palamara, h kateremu se je zatekla tržaška podružnica INADEL. Ali morda gospod komisar ščiti samo interese te podružnice, oziroma tistih, ki se branijo sporazuma sklenjenega v Rimu, zaradi svojega osebnega interesa? Zakaj morajo neki veljati v Trstu drugačni zakoni kot v italijanski republiki, tudi takrat, ko so ti zakoni protisocialni in nedemokratični?
Predstavniki zdravniških sindikatov iz Rima in drugih italijanskih mest so se na kon-
gresu v Gorici lanskega leta zgražali nad krivicami, ki jih oblasti izvajajo na obmejnih področjih v pogledu zdravstvene službe. Na interpelacijo tržaškega poslanca v rimskem parlamentu zakaj ne izvajajo v Trstu zakona o prosti- izbiri zdravnika so odgovorili, da to vprašanje skrbno proučujejo. To je bilo menda že lansko leto. Do kdaj bodo še proučevali to vprašanje? Vanonijevega zakona o obdavčevanju niso proučevali toliko časa kot socialne in vsaj deloma demokratične zakone, ki zadevajo zdravstveno službo! Zato bi bil skrajni čas, da raztegne vladni generalni komisar poleg zakonov nesocialnega značaja na naše področje tudi zakone, ki bi vsaj deloma ugodili željam in zahtevam vsega prebivalstva našega področja!
Zmešnjava v pokojninskem zavarovanju uslužbencev krajevnih ustanov
Vsem uslužbencem se mora priznati
posebna pokojninska konvencija
INPS
V nasprotnem primeru pa naj jih vpišejo vse v vsedržavno pokojninsko blago/n0 krajevnih uslužbencev - Neupravičene zahteve po zvišanju zavarovalnega prispel
Na svoji kongresni skupščini so uslužbenci krajevnih ustanov posvetili posebno pozornost vprašanju pokojninskega socialnega zavarovanja, ker vlada zanje na tem področju velika zmeda in se jim godijo krivice.
Oktobra 1957 je namreč oddelek za splošno starostno in mvalidnostno obvezno zavarovanje INPS prenehal z likvidacijo invalidskih, starostnih in družinskih pokojnin zavarovancev, uslužbenih pri krajevnih ustanovah, in izjavil, da r>e prizna več zavarovalnih prispevkov, ki so jih vplačale zanje krajevne ustanove.
INPS je trdil, da so bili ti prispevki vplačani v nasprotju s predpisi, češ da delavci in uradniki pokrajine, občine in Občinske podporne ustanove (ECA) niso podvrženi obveznemu starostnemu in inva-lidninskemu zavarovanju, ker
Tradicionalna «pokopavanja» pusta v predmestjih in okoliških vaseh
Ogromna	množita	je
spremila	pusta	na
Nekaj sto ljudi je v Boljuncu prisostvovalo slavnostni cere-moniji, ko je predsednik pustnega odbora delil < p ustno doto>
V ognju gore ostanki prešernega Pusta
litimi min  ............................................  iiuiiiHinmiiiiniitiiiiiii..................................mini
Pismo iz Kopra
«Leone» je isti kot «Vinicio»
Podrobnosti o postopku proti ribiškima ladjama, ki sta ribarili v jugoslovanskih vodah • Veselo kurentovanje
Patrolni čoln, je zasačil ri- ke, je ostal, do dokončne re
biški ladji «Pierpaolo Verge rio« in «11 Leone«, ki sta ribarili v jugoslovanskih teritorialnih vodah in sicer 1 morsko miljo (1835 m) od področja, ki je prosto za ribolov. Posadka patrolnega čolna je zahtevala od kapitana prve in druge barke, da dvigneta iz morja mreži in sledita v koprsko pristanišče.
Po zaslišanju kapitanov ladij (posadka je bila takoj prosta) se je o prekršku napravil zapisnik in odločba. Zasliševanju, čitanju in pozneje prevodu odločbe o storjenem prekršku je prisostvoval tudi tolmač za italijanski jezik in sicer uslužbenec italijanskega konzulata v Kopru gospod Izidoro Levi, ki ga je pozvala Uprava carine v Kopru, da prisostvuje kot uradna oseba italijanskega konzulata zaslišanju.
Posadka in kapitan ladje »Pierpaolo Vergerio« se ni pritožila proti izrečeni kazni in je kapitan zbral med posadko 42.000 din. in plačal kazen, ter smel takoj odpluti proti Trstu. Bolj zapletena pa je bila zadeva z barko «11 Leone« in njenim kapitanom. France-sko Markezan oziroma oče, ki je lastnik barke, je jugoslovanskim carinikom dobro poznan. Z isto barko «11 Leone«, ki je prej nosila ime »VINI CIO«, je bil že leta 1955 ujet pri ribolovu v naših vodah in sicer pri Poreču. Da se izogne eventualni zaplembi barke, če bi jo ponovno ujeli, jo je preimenoval v «11 Leone«.
Kazen za storjen prekršek Markezanove ladje se je glasila; 378.000 din globe in 4.500 din plačila stroikov postopka, zaplenjen, je bil ulov rib in sicer 1884 kg ter barka «11 Leone« odnosno «VlNICIO».
Posadka je bila takoj po zaslišanju izpuščena in je odpotovala. Le kapitan ki se
»kupna cena 1.000 receptov j je pritožil proti zaplembi bar-
šitve pritožbe, da vzdržuje ladijski inventar in mreže, ki
bi lahko brez nege propadle.
Takšen je torej stvarni dogodek, ki se je pripetil zgoraj omenjenima ladjama. Ze iz tega se vidi, da je pisanje v nekaterih listih samo napihovanje laži, ki jih izreka tisti, ki je kriv.
Nimamo namena, da bi še pisali o tistem kar navajajo pisci, želeli bi pa samo, da se vsaj upoznajo s pogodbami preden jih tolmačijo po svoje.
Ze v soboto zvečer so bili skoraj vsi lokali polni gostov in raznih mask, ki so hiteli, da se tudi letos lepo poklonijo Kurentu. Ljudi je bilo dosti, med njimi tudi precej Tržačanov, prireditelji pa se niso nič kaj lepo izrazili o inkasu, ki je pač zaradi visokega datuma bil nekoliko nižji kot običajno.
No. kar so pogrešali na pustni soboto, se jim je izpolnilo
na sam dan pusta. Lokali so
bili nabiti vseh vrst častilcev Kurenta. Med temi častilci pa
je bilo kar lepo število okusnih in prikupnih mask, ki so vzbujale pozornost. Kurentovanje se je zavleklo že kar v pozno pepelnično jutro.
Sicer pa dovolj o tem, saj moramo napisati tudi nekaj vrstic o tistih najmlajših, ki so bili zelo nestrpni že pred pustom.
V nedeljo, ki je bila kot nalašč naročena za malčke, je bila otroška maškarada po ulicah v vseh mestih ob morju Lepo število mask lepo vreme in fantazija mamic, ki so skrbele, da so bili malčki kar najbolj okusno oblečeni je dalo svoj pečat nepozabnemu sprevodu mask in marsikateri starejši pešec se je ob zadovoljnih obrazih pustnih šem spomnil svojih mlajših dni, ko je tudi sam pod okriljem mamice stopal po ulicah in ku-rentoval.
Pusta ni več. Včeraj so ga pokopali, zazgali ali obglavili in nanj je ostal samo lep spomin.	«Pokopavanje»
pusta je bilo v raznih vaseh tržaške okolice in v predmestjih, največje pa je bilo nedvomno v Skednju, kjer se je popoldne zbrala ogromna množica ljudi. Okoli 16. ure so pusta naložili na mrtvaški voz in sprevod se je začel odvijati po ikedenjskih u-Itcah.
Predvsem je treba povedati, da Skedenjci letos niso v ničemer zatajili svoje stare navade. Mrtvaški voz je bil tak, da bi ga ocenili za sprevode l. kategorije in tudi «pogreb» je bil kar najbolj slovesen. Pusta so položili v pravo krsto, tako da je ob svojih zadnjih trenutkih bil deležen vseh najvišjih časti.
Sprevod je otvorila ške-denjska godba v uniformah, ki je igrala »žalne« koračni-ce. Vsi godbeniki so imeli na rokavih črne trakove v znak žalovanja, prav tako tudi najožji sorodniki in pustovi dobri prijatelji. V mrtvaški voz, ki je sledil godbi, je bil vprežen konjiček, za njim pa se je v silnih bolečinah zvijala pustova vdova, njegovi bratje in sestre, ki so na ves glas tulili od hude žalosti. Za njimi so hodili ostali pogrebci, ki so med potjo v gostilnah nabirali moči, da so lahko vzdržali in prenesli neznosno bolečino.
Ljudi je bilo ogromno, tako da je bil ves promet u-stavljen in je morala policija zapreti vse glavne dohode v Skedenj. Brž ko je pogrebni sprevod krenil po ulicah, se je del množice usul na prostor, kjer običajno pusta zažgejo. Ljudje so zasedli vse najboljše položaje:	stali so
na zidovih, visokih kupih kamna, sedeli na strehah bližnjih hiš in se prerivali na ravnem prostoru, kjer je šele čez eno uro pustu odklenkalo.
Sprevod je namreč zaradi daljših postankov pred gostilnami močno zakasnil. Toda ko so pogrebci prišli na «pokopališče», se je okoli njih zgrnilo toliko ljudt, da bi se kmalu drug drugega pohodili. In ko so pusta položili na tla ter ga zažgali, je množica tako pritisnila, da bi prav lahko kdo od gledalcev padel nanj, Tu se je seveda ponovila običajna scena objokovanja in ko je od pusta ostal le majhen kupček pepela, so se ljudje začeli razhajati.
Velika reč je bila tudi v Boljuncu, kjer je pust pred smrtjo zapustil doto. Na vaškem trgu je bila popoldne pojedina, saj so ocvrli ogrom-
Nesreča ne počiva
1
V prvih jutranjih urah, In sicer malo pred peto, se Je včeraj zgodila pri Konltone-lu prometna nesreča, ki bi lahko terjala večje žrtve. Takrat se Je z avtom peljal proti mestu 21-letni Študent Gianpaolo Canova iz Ul. Tor S. Piero 16. Polet njega se Je peljala 19-letna Silvia Rl-va iz Ul. Romagna 3*. Nenadoma Je privozil z nasprotne strani avto in močne luči so tako zaslepile Canovo, da Je zgubil kontrolo nad vozilom. Avto Je zletel na desno stran ceste in z vso silo zadel v drog. Tako Canova kot Silvia sta se poškodovala; Canova se bo moral zdraviti dva meseca, ker si Je zlomil desno nogo, Silvia pa se bo morala zdraviti dober mesec, ker se Je pobila in ranila po obrazu, po rokah in kolenih.
no jajc, vino pa so točili iz soda, ki	so	ga	imeli na	po-
sebnem vozičku Nad vsemi je kraljeval ogromen pust, ki se je naslanjal na lajno, iz katere so »koraj neprenehoma prihajali zvoki poskočnih pesmic.
Slavnostna ceremonija se je začela okoli	17.	ure. Na	trg
je prikorakala ošemljena godba, za njo pa je vozil avto, na katerem je sedel predsednik pustnega odbora, oblečen v črno obleko in s cilindrom na glavi. V avtu so bili njegovi pomočniki, okoli njega pa so bili za častno stražo štirje ctmarsovcis. Sledila sta še dva avtomobila s člani pustnega odbora in vsa povorka je obkrožila trg, na katerem	je	bilo zbranih	že
nekaj sto ljudi.
Potem	je	na	mizo, ki	je
bila postavljena pred pustom, stopil predsednik pustnega odbora in nagovoril zbrano množico. Povedal je, da se letos praznuje stoletnica »zapuščanj a doten in zato je podal kratko zgodovinsko poročilo o razmerah in navadah pred sto leti in vse do današnjih dni: kdo je ustanovil sklad za «pustno doto« kdo so bile v starih časih najboljše plesalke, katere maškare so bile najbolj revne, kdo so bili največji jedci itd.
Njegovo poročilo je večkrat prekinjala godba, predsednik sam pa je krepko praznil kozarce domače kapljice. Potem pa je prišla na vrsto letošnja zapuščina. Ljudie so se smejali posrečenim domislicam pusta, ki je zapustil toliko reči svojim najzvestejšim občudovalcem in častilcem. No, končno je bila tudi »dota« razdeljena in godba je zaigrala koračnico...
Pusta so potem odpeljali na drugi konec trga, kjer so ga neusmiljeno vrgli na tla. Razparali so mu trebuh, da je iz njega pogledala slama, nekdo je prižgal vžigalico in kmalu se je iz pustovega trebuha začel valiti gost dim; potem pa je bruhnil plamen in pust je v nekaj minutah žalostno zgorel.
Ljudje so poiem odšli v domače gostilne, kjer so živahno komentirali pustovo «doto». Vsi so bili zadovoljni, saj jim je toliko zapustil, da bodo do prihodnjega leta preskrbljeni....
jim je bilo že po zakonu ali pravilniku zagotovljeno starostno zavarovanje.
Ti uslužbenci bi morali biti res vpisani v posebno konvencijo, katero so med leti 1925 in 1927 sklenile uprave krajevnih ustanov iz Trsta z INPS. Ta konvencija je bila kasneje potrjena tudi z zakonskim odlokom št. 880 od 3. marca 1938 in z zakonom št. 934 z dne 25.7.1941. Po teh odlokih je postala konvencija, sklenjena med krajevnimi u-stanovami in INPS, izjemno veljavna na bivšem avstro-ogrskem ozemlju, s čimer so bili tukajšnji uslužbenci oproščeni obveznega vpisa v pokojninsko blagajno uslužbencev krajevnih ustanov, ki je veljalo v ostalih delih dr-žave
V pismu z dne 24. marca 1959 je generalno ravnateljstvo zavarovalnih zavodov, ki so odvisni od zakladnega ministrstva, izjavilo, da se na podlagi omenjene konvencije vpis osebja v posebni zavarovalni seznam INPS ne tiče le stalnih uslužbencev, marveč tudi uslužbencev začasnega staleža, to je uslužbencev, ki so bili sprejeti v službo, ko določena mesta v staležu niso bila krita. V zvezi s tem je treba poudariti, da ni tržaška prefektura, ki mora po zakonu nadzirati dolžne prispevke pokojninski blagajni uslužbencev krajevnih in zdravstvenih ustanov, nikoli kontrolirala, ali so v ustreznih splošnih seznamih tud, uslužbenci treh krajevnih ustanov (občine, pokrajine in ECA), v kolikor se tiče obveznega vpisa vanje. Iz tega se lahko domneva, da je osebje teh u-prav opravljalo službo s kvalifikacijami, ki jih predvideva omenjena konvencija Kar se tiče pokrajinske uprave, predvideva konvencija obveznost vpisa za vse osebje ne glede na juridični status in na kvalifikacije. Do tu pismo omenjenega generalnega ravnateljstva.
Iz tega sledi, da ne bi bili nikoli smeli vpisati uslužbencev krajevnih ustanov v seznam navadnega obveznega zavarovanja INPS. Nadalje tudi ni bil za uslužbence obvezen vpis v pokojninsko blagajno uslužbencev krajevnih ustanov. Vse uslužbence krajevnih ustanov pa bi bili morali vpisati v posebno konvencijo INPS, in sicer, odkar je stopila v veljavo, to je 1. julija 1923.
V resnici pa so vpisali v posebno konvencijo uslužbence samo od dneva, ko so bili uvrščeni v stalni stalež, stalne delavce občine in pokrajine pa od L novembra 1952.
V seznam navadnega obveznega socialnega zavarovanja INPS pa so vpisali vse uslužbence občine, pokrajine in ECA za ves čas njihove nestalne zaposlitve ter vse stalne delavce do 31. oktobra 1952. Tako so sedaj vpisani v sezname obveznega zavarovanja INPS nestalni uslužbenci občine in anevničarji pokrajin® ter vsi uslužbenci ECA. Iz tega sledi, da je samo del uslužbencev krajevnih ustanov vpisan v posebno konvencijo INPS m še te so vpisali prekasno. Vsi drugi so Dili vpisani in mnogo je vpisanih še sedaj v seznam navadnega obveznega zavarovanja IN PS, v katerega ne bi bili smeli biti nikoli vpisani.
Za to so odgovorne uprave krajevnih ustanov in sindikat poudarja, da bi morale te uprav® vpisati po letu 1923 vse uslužbence od prvega dneva v posebno konvencijo, pa naj so stalni ali začasni. Zaradi bi morale uprava plačati za uslužbence vso razliko prispevkov in jim hkrati izplačati dopolnilo k pokojnini po istih kriterijih, kot če bi bili vedno vpisani v posebno konvencijo. Poleg tega se mora doba štiridesetih
Pust Je imel mnogo častilcev, ki so ga včeraj spremili v Skednju na njegovi letošnji zadnji poti
let službe, ki je predpisana po posebni konvenciji INPS za najvišjo starostno pokojnino, šteti od dneva, ko je bil uslužbenec sprejet v službo, ne pa od dneva, ko ga je uprava vpisala v posebno konvencijo. Seveda veljajo te zahteve sindikata, dokler bo veljala posebna konvencija. INPS namreč še ne priznava r.ove konglobirane pokojninske osnove, ki je začela veljati od 1. julija 1956 in ki je višja kot prejšnja. Za priznanje nove osnove zahteva INPS zvišanje prispevkov, ki znašajo sedaj 16 odstotkov, to je 9 v breme uprave in 7 v breme uslužbenca. Toda odstotek prispevka se ne sme zvišati. Uslužbenci krajevnih ustanov v ostalih krajih države plačujejo samo 5,30 odst. prispevka, državni uslužbenci pa 6 odst. S tem pa imajo pravico tudi do zdravstvenih storitev in do nagrade ob koncu službe, ki jim jo da EN
PAS. Ce zahteva lNP®j^
šanje prispevka, da omenjeno posebno konv naj plačajo razliko uPra^
Sindikat zahteva
da se vključijo v Pcl£°^
sko osnovo tudi razD® doklade, da se zniža 1 katere posebne skup1De lavcev službena doba 11 znanje najvišje pokoja1 40 let na 30, da se P 13. pokojnina. Nadalje
i
va, da se prizna
pokojnine tudi že P°
20 V'
službe, ko gre za
skrčenje osebja ali P° nesposobnost uslužbenc , po 25 letih iz katere««
Električni tok ga je oP>
bo
Od 20 do 30 dni se ral zdraviti na dermat- p oddelku 45-letni G udi,,, nada s Skoljeta 1? * -Zg» peklin na obeh rokan. ^ r^r^viial v stare«; „
da je popravljaj v s~ stanišču električni to ,
ga je nenadoma op trični tok.
lazil
elf<
11,11
Vozni red avtobusoj.
(postaja na Trgu Liberta) ODHODI
PRIHODV«
BAZOVICA - PADRICE — GROPADA —
Ub delavnikih:	Ub delavnikih:
7.30* - 9.30 — 10.45 - 12.
6.30
6.50*
13.10*
14.* —	15.30
16.50	-	17.30 —	18.'
18.50* — 19.50* — 20.40 — 22.40.
Ob praznikih:
7.25 - 8.30* — 10.* — 11.* — 12.30* — 13.10* — 13.50 -
—’ 755* — 8.50 - 9.20 '50"
_	111	K	_	—	*	'eC	'
- - 12.15 - 13.05 " *£j} ' 15.45 -	16	50	'Jt	V
— 16.30 — 17. — 17.30 — 18. - 18.30 - 19. — 19.45 — 20.30* - 22.30* — 24.
18.40 - 19.35 - 20.3°
Ob praznikih:	jlJ*
7.05* - 8.30 r,9-45 755; - 12.15 - 14-2® iffao 1
*****
* Skozi Gropado
Ub delavnikih: 6.20 - 7.30* 10.30 — 11.45 -
12.30*
20.30*.
Ob praznikih:
6.45* - 8.30* — 10.*
12.*
— 19.20 — 20.30*.
15.45 -	16.10 -
- 17.30	18.15
19.30 -	20.05* -
— 21.30	— 22.25*
* Skozi	Gropado
(Skozi Križ)	
Ub delavnikih-	
6.10 -	6.45* -
- 9.30*	- 10.20
13.10 -	14.50* '
17.25 (samo ob 1	
17.45* -	- 18.40
21.40*.	
Ob praznikih:	
8.20*	- 9.35 -
13.05* -	- 14.30* •
17.10* -	- 18.30*
22.35*.	
- 8.1['
-'ti'
- 16 M ' četrtki?’ /
* Za sanatorij
* Za sanatorij BANI
Ob delavnikih:	Ub	delavnikih:
5.5o ~ 7.40 - 840 —	11.	6.45	— 7.35 - 8 "j 5.(5
— 12.30 - 13.50 — 17.15 — — 13.20 — 13.25	30
17.50 - 18.30 - 19.30.	18.45 - 19.35 -	zU'
Ob praznik«V;	Ob	praznikih:	.3 jt) .
8. — 9.30	-	11.	- 12 30	9.	-	10.35 -".,5
— 14.30	16.30	-	19	14.25	—	16.15 -	18\
CEROVLJE (Nabrežina, Sempolaj, Mavhmje'
Ob delavnikih- 7.30.	Ob	delavnikih- 9- , p
Ob praznikih; 15. — 20.30.	Ob	praznikih: 1'-*
PESEK
Ob delavnikih:	Ub	delavnikih:	,
7.55 — 13.10 - 17.30.	8.55	- 14.20 7,-3.11'
Ob praznikih; 11.30 - 17.30.	Ob	praznikih: 14«
FERNETIČI — REPENTABOR - V. RED'1'
Ob delavnikih;	Ob	delavnikih:
7.15	10.30	6.20	— 19.40	„
Ob	praznikih;	Ob	praznikih:	,355
10. - 12.30 -	14.	— 16.20	7.20	—	11-30	«5.
— 18.30	—	20.30.	17.45	-	20.15 -	22-
SAMATORCA Ob delavnikih:	Ob	delavnikih:
7.35	10 45 — 17.30	—	6.20	7.20
19.45.
Ob	praznikih;	Ob	praznikih:	.453
11. — 13.45 — 18.	6.20	—	12.40	"
19.10
SEMPOLAJ
Ob	delavnikih:	Ob	delavnikih:	.^50
7.30 -	13.15	—	16.20 —	6.45	—	9.30	-
18.50.	17.45	-	20.20.
Ob	praznikih:	Ob	praznikih:	jjjO
6.45* - 10. -	15.	— 20.30.	8.20	—	11 30	"
----------------------------------------	22.35.
jj) i
14.40-
* Do bloka pri Gorjanskem _
BAZOVICA — TREBČE — FERNETIČI Ob delavnikih:	Ob	delavnikih.	j4.50
7.30 - 10.45 —	13.10	—	9.30	- 12.15
15.30 — 18.	16.50 — 19.35.	,jl
Ob praznikih:	Ob	praznikih:	. ^1,
7.25 - 8.30 — 10. -	11.	105	- 8.30 - 9	"
12.30 — 13.10 -	13.50	—	— 12-15	- 14.25	- '
14.30 -	15.	-	15.30	- 16.	-	15.45 -	16.10 -	‘J? ji»
15.30 —	16.	—	16.30	- 17.	—	~ 17.30	- 18 15	$ '
17.30 -	18.	-	18.30	- 19.	-	19.30 -	20.05 --
19.45 — 20.30 - 22.30.	~ 21.30 - 22.25
STARE MILJE (Skozi Campore)
Ob delavnikih:	Ob	delavnikih:	jjS
6.45 - 7.50 — 10.	— 12.	—	6.40	-	7.40 "	,4.5»))
13.30 — 16.30 - 17.45 — 18.30	“	13.15^	^0j	**
9.55-7 f
— 19.15 — 20.30 (samo ob so- 16.50 — 18. botah).
Ob praznikih:	Ob	praznikih:
6.35 — 8.15 — 10. — 12.	6.30 - 7.40 -
— 13.45 - 15.15 — 18.30 — - 13.20 - 15,09 20.10 — 21.45.	— 19.50 — 21.35-
TRZIC (Skozi Sesljan)
Ob delavnikih:	Ob	delavnikih:	„
7. - 9.30 - 12.05 —	16.0»	6.52	- 9.02 — J‘j. 1«;’
— 18.15 — 20.05 — 23.
— 16.12 — 17.57 21.57.	v ,
Ob praznikih:	j4-u
9.17 — 11.22 —2i^2-16.22 - 19.52 —
4' k
6i
Ob praznikih;
7.35 - 9.30 - 12.05 - 14.30 — 18.15 — 20.0« - 23.20
TR2IC (Skozi Bane - Sesljan)
13.20.
GORICA
Ob delavnikih:	Ub	delavnikih:	.	s
7. - 13. - 14.30	- 19.	8.15	- 13. -
Ob praznikih;	Ob	praznikih:	^	**
11.
7. — 9.55 — 12.30 —	13.30	8.30	—	12.30
— 19.30.	-	21.20
ČEDAD (Skozi Krmin)	|
Ob delavnikih;	Ob	delavnikih:	.40
8. - 14.	8.35	-	17.35	—
Ob praznikih; _	sobotah)	2j0'
7. — 14. — 21.80	Ob praznikih.
GRADEZ (Skozi Tržič)	n
Ob delavnikih:	Ub	delavnikih:	s
8.15 — 13. - 17.45 —	19.	7.45 - 9.15 - l4‘	,(J
Ob praznikih:
V
'v
v« I;
8<j
v«
It še to De to «0 De Ve *o
i’ to,
19.	7.45 - 9.15 - **"> u
Ob praznikih:	,5	■*
7.4» — 13. — 17.45 — 19 30	7 45	«115	-
VIDEM (Skozi Tržič)	'
7.80 — 18. — 16. - 18	7.	(.30	-	9
- 14 - 15.45 - 18 HERPELJE
¥
&
Ob torkih; 18. — 19,	ob torkih: 9 25 "T	^ 1
Ob sobotah: 7.30 — 13	Ob sobotah: 1°lu
REKA
7. — 17.30.	H 20 —	19.20.
LJUBLJANA 7.15	- 18	9.30 -	20
ZAGREB (Skozi Sežano in Ljubljano)
18.	10.
PULJ
1».	10.45.	.„45
Ob nedeljah: 7.25 — 1« Ob nedeljah:	lu'
SEŽANA	.»'C
Ob petkih in sobotah: 7. - 15.30.
Ob ponedeMfcih in nedeljah; 8.30 — 19.
sob«'
Ob petkih in 10 50 - 19.50.	#
Ob ponedehkth j is J
nedeljah: 9.20
MtllflMIIIIMItHIIIMimillNIIMHIttltMMIIIIIIIttmilllltlllimMtlllHIMlHIII
»i
H
Vi]
*»i
lu
ij«
«(
'Dl
««
primorski dnevnik
— 5
3. marca 1960
fiaznarodov
Mra liiti konec
'ama
»9
na rta ko Atrija dan Južn„ ™.opozarja svet na lojaj t r?lsko in na po-man«' tšn.je nemške Koroškem S° S1°Venei na «emati^.iZpostavljeni šivani., emu raznarodo-striid- ln^°- kijnb čl. 7 av-•Sloven ?.ržavne Pogodbe, lovca « 1 .ves'nik» iz Ce-
vilki oda26Jafeb SV0:|i Šte' »er PiiKl ; feb[uar]a pri-Primorski c,® .katerem Pom^i Slovenci nehote P“»> hmo tudi na razme-Za^° ta članek
loš.
celoti objavlj Baših naseljih na Ko-zlvijo še stari ljud-
da se*Ve pr*oe> ki pomnijo, Pa ‘udi^ posebn° v mestih, teklih dfna-,POdežellu v Pre* stanjf
Bo st5„desetletph narodnost-t spre
slove-'“‘*‘ačega
do j" spremenilo v ško-
venswega avU)htoneSa le Po,u ,ga Prebivalstva, kar •• ca nasilne germa-
mzacije.	^	sv'.Allia“
*Ja sn iet°de ponemceva-v 80 anane dovolj.
Be ceri,')rezveslne in načrt-
iB malo v preg0//6	S°	kratk°
IatpolaBa . vse‘ s clmer Proti v,, m°čnejši narod, letja ,erega navalu se sto-®l°vetic apos^avlieni koroški Oovoli ,* niso mogli	vedno
»orci dSpesno braniti. Rodo-8>» ’ir,;, POieni 2 nacional-
šjudje °rniZm°m’	ki	80 ga
let,emštv ozadia, v duhu ve-»0 7tva gojili, so bili ved-in Ht„i?ospodarski
družKl1"'JuaI&Kl’ politični »izatorii °ni ofenzivi. Germa-v»e v ; , So 'tnčli
v mi, i ““cil v deželi uZah: Vlado, šolo, cer-
de' javne in u°dne ura' Ve’ ve« j zasebne ustano-
gospode:denar
ar, skratka vse
Promet *S V°’ vse obrate in za dav^er VS0 °blast že iz-?0&Podariega dasa' Močnejši
»and;
tarjj
rali
deželi so po-načela človečanstva
Se jim Prav‘co delili, kakor Ker pač zdelo.
*0l> tudi *	ustrezajočih
tadniijov 1	0 zavednih u-
P* rediri ln i2°bražencev, o-Pali d0 ki so se doko-e skozi a ademske izobraz-Vražne tn|Vse Slovencem so-|i dobit- 6’ so Povečini mo-lih Krajih zap°slitev le v tu-v šolau S Ponemčeva-
0 itobražo 36 bil° tudi ma' g°vskeea naga kmečkega,
'^‘škeim’ °brtn'škega in u-!Caia- RP« slovenskega nara-
n?ne»čenih8atska. g°sPoda v Kerku -o rnestih kakor v izvim I'kovcu in dru-
1 in v3aŽa *z s'ovenske 8lovat,SkeEarzevana z žulji
n> delavc“k0hškega kme' m , stedišč le lz zagriže-
v va2evalaalram°vala in °' etl8ko ra:0 brezpravno slo-
Valj ° *er j° ponemče-Tati
d°Vedli '!! nešteti vzroki so st' v zjdr,tega. da je zla-^^^etjih mno-,,ziro»a zat . ijudl zgubilo Cuh .ai’i° narodno za->iuT bi bil v tem
lat Zares čud - bll° drugače hklh taZm je- da je V družmerah °Stal° še to’
'“dno
!>nsk'aVednih. ki
značajnih in na-
Vei>sk'
ter riPredelu'a^i. kompaktne-
dajejo aktne-naše domovine
i. doka,	——
?°»ti, ir„a porne sile in ti-
'jive L,kak°r d°
tudi nezlom-samobitnega
z V, 7* življenja.
Vmh kraii!nes.v teh ponem-
r>lo ai.3'b zei° mnogo go-raz
v tistih krajih,
^<0, celo”'1'* razumejo sio-s5aU s m o rej o dovolj po-joVom> dejan°3'm Prageiman-
C>Ui a:Ko pa 'le mol'e’ žilah be tudi v nJi’
kri, y bretaKa sloven-
«ov
ska
la
lej Prpnee .Pi'berški okolici
f“v„er!; v t>libVcedatl’ Ua pred ',h redkih K1
r-oto
111
razen neka-
Lvem
Privandrancev.
.vl„K4korprav čudno, da tv>« Vem°. Pliberško
vo (lv, »ošao r- "ht,e-
Pevsko druš-
r 8esar,gvei.
eini na
C k° j«dbJ*,m Počnem zbo-
Po
SVo
‘Je
najprej poudarja-aln. daUl'ee zaslnse.
Se,, Praznovai„ V nuaHi
vei Ba obst„ u stl
Jiibermem°. v-' Kaku naj *°
‘rtih
stoletnico
ko
g0VoV?U Vse^r S° takrat v
in gutr!reK slovanjko S Pretev0:,0 tud' la 8i°-
J|(i; 8u pr,,.	• Sele poz-
*« * ga^an ,U z intenziv-Se°	v Katc-
H nemškotUd' "emško žpšfa- teli br pesniijo so <aj kr»n	ti
“či
raja
so
in
slovenski
„ —	okolice,	s
*	'	,i'b	zbirali	po
ki
z raznimi
razn
/s.;/
odtujl[odova*nlmi me-vok- ‘ narodu. Tudi 11 k *v*ina ,e ^ Mannerge-
'-‘iu^bik in, predsed’ l belit	_ zborovodja,
sinovi sloven-
W)1’ So
5i?4- „
>■5«
. b« ^ SVo
ilo
Vi,>0 Štv°
»Os
Hi t >ra
že
'Si,
1 loZ‘- Pri
J Po rojstvu 80 očitno po-'oreklo. Povenid, da
SCJ*W. *3b0 ieto zasta-Sb bli glav J °SC’ med ka’
N:Sfc pr-lava 10. t<nV.d“grlil0„T:_kak0rn-
C Pato
,.t»ren-, za
Prvem vbo-začetek grad-
aeima
so pou-
‘5i-rdai‘babdb
Sk? Bain°endom slui'l kul-m barodrt0"1 vsem brez ep‘ivanja°^ a“ dmge-• P° izkušnjah
pa je zelo verjetno, da bo tudi ta dom služil le ciljem, katerim služijo razne zgradbe z zvenečim naslovom Haus der Heiviat po naših slovenskih in jezikovno mešanih krajih.
Tudi pliberški primer dokazuje, da se razna društva in organizacije ter tudi »učenjaki« trudijo, da bi prikazali pragermanski značaj vse Koroške, kar je v kričečem nasprotju z zgodovinskimi dejstvi, ki nesporno dokazujejo, da so se Slovenci naselili po sedanjih pokrajinah v šestem stoletju in sicer ne le v sedanjih krajih, temveč daleč na sever in zahod, o čemer še danes pričajo mnoga krajevna imena. Ko so prišli Slovenci pod nemško oblast, se je pričelo iztrebljanje slovenskega življa, ki se je nadaljevalo od moderne, sistematične in radikalne germanizacije v zadnjem stoletju, predvsem pa v zadnjih desetletjih do današnjih dni, ko smo priča žalostnim posledicam tega nekulturnega in genocidnega početja.
Toda še pred dobrimi sto leti, leta 1850, ko je cesar obiskal Celovec, ga je pozdravljalo toliko «živio»-kli-cev, da je postal pozoren in je vprašal guvernerja, če je toliko Slovencev v Celovcu, na kar mu je le-ta odgovoril, da je tretjina celovških prebivalcev Slovencev kar pa niti ni odgovarjalo dejanskemu takratnemu še večjemu stanju slovenskega prebivalstva v deželnem glavnem mestu. Nekoliko pozneje je bil cesar na obisku na Zilji, kjer mu je okrajni glavar na vprašanje, če je tukaj mnogo Slovencev, odgovoril: Od tu proti vzhodu so sami Slovenci!
Ker se pa ta sestanek o-pira na Pliberk, si pokličimo v spomin tozadevne številke iz ljudskega štetja leta 1910, ko so nemški števni komisarji zapisovali duše po svojem, Slovencem gotovo ne naklonjenem • namenu. Zato so našteli v Pliberku 927 Nemcev in 124 Slovencev, dočim je nepristransko zasebno ljudsko štetje po objektivnih znakih ugotovilo 788 Slovencev in le 243 pristnih Nemcev. Zanimive so številke u-radnega ljudskega štetja leta " 1910 v pliberških_ sosednih občinah, ko izkazujejo v občini Bistrica 18 Nemcev in 1841 Slovencev, v občini Blato 32 Nemcev in 1451 Slovencev in v občini Libuče 153 Nemcev in 1607 Slovencev. Ali je naravno in moralno, ko številke poznejših ljudskih štetij prikazujejo vse drugačno sliko?
Borba slovenskega ljudstva na Koroškem za narodnost-, gospodarske in socialne pravice je moralna in upravičena, življenjska volja ljudstva pa nezlomljiva in se je pokazala zlasti v odločnem odporu proti pritisku, ko so nacistični oblastniki skušali fizično iztrebiti slovenski živelj na Koroškem. Pravice o enakopravnosti so lepo zapisane v ustavi ter državni pogodbi in naša zahteva je, da se tudi v celoti uresničijo. V tem stremljenju pričakujemo razumevanje pri demokratičnih silah v državi in tudi v svetu, kar .ie v skladu z današnjim časom in razvojem v prizadevanju za zbližanje med narodi. Enakopravno razmerje med obema narod-nostima na Koroškem v korist vseh brez razlike za plo-donosno, prijateljsko in mirno sožitje v deželi pa se more doseči le, če bo konec turi nasilnega raznarodovanja in narodnostne diskriminacije.
— «»—— FROSTNONE, 2. — Državni tožilec je vložil priziv proti obsodbi Metoneja, Lavigne in Zonte glede vseh obtožb, zaradi katerih so bili obsojeni.  «»------------------
TEHERAN, 2. - Vladi naklonjen dnevnik «Farman» je davi sporočil, da bo perzijski cesarski dvor čez približno teden dni objavil uradno poročilo o nosnosti cesarice Farah Dibi.
Tudi Brown smrtne kazni
za ukinitev v Kaliforniji
V deželah, kjer so smrtno kazen ukinili, se število umorov ni povečalo Za Chessmana pa že določen nov datum usmrtitve
Sin Charlieja Chaplina Sidney se je v torek zaročil s francosko plesalko Noelle Adam, ki ima 24 let. Poročila se bosta prihodnjo nedeljo
pokvarjencev, pač pa ustreza j je sodnik sprejel kljub naspro-zahtevi javne vesti in dejan- j tovanju odvetnikov, ki poudar-
■iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1 iittiii 1 iiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiviiniiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiit*
SACRAMENTO (Kalifornija), 2. — Kalifornijski guverner Edmund Brown je danes
poslal kalifornijskemu državnemu parlamentu poseben poziv, naj ukine smrtno kazen. V pozivu guverner ne omenja primera Caryla Chessmana, ki čaika že 11 let na usmrtitev v svoji celici v St. Quintinu.
V guvernerjevem pozivu je rečeno, da se je smrtna kazen slabo izkazala. Ne glede na to, da je smrtna -kazen znak neciviliziranosti in da vzbuja grozo, ni koristila niti toliko, da bi zaščitila nedolžne, niti da bi hudobneže odvrnila od kaznivih dejanj. Smrtna obsodba je bila le v škodo šibkih, siromašnih in nepoučenih ter v škodo plemenskih manjšin, pravi Brownov poziv, ki vabi člane kalifornijskega parlamenta, naj o zadevi razpravljajo «z razumom in s čutom za mero«. Njegov poziv, pravi Edmund Brown, ne temelji na kaki na. klonjenosti do kriminalcev in
skim izkušnjam dobe nad 15 let, ko se smrtna kazen izvaja. Guverner nato dodaja, da je bila smrtna kazen ukinjena v osmih zveznih državah ZDA ter v 30 tujih deželah, pa se v nobeni izmed teh dežel število umorov ni povečalo.
Guverner Brown je včeraj izjavil novinarjem, da meni, da bodo težko njegov predlog sprejeli. Temu naj bi bilo vzrok ostro nasprotje mnenj glede Chessmanovega primera.
Danes je predsednik sodne komisije senata Edvin Reggan izjavil, da praktično ni nobene možnosti, da bi njegova komisija predložila senatu Brow-nov poziv s pozitivnim mnenjem.
Trenutno je v kalifornijskih zaporih 24 obsojencev na smrt, ki čakajo na izvršitev sodne obsodbe.
LOS ANGELES, 2. — Sodnik Clement Nye je določil kot nov datum usmrtitve Caryla Chessmana 2. maj. Ta sklep
Nad SO oseh mrtvih pri požaru na Koreji
Požar je nastal v neki tovarni . Mnogo delavcev je poškodovanih
SEUL, 2. — Zaradi nenadnega požara, ki je izbruhnil v neki tovarni gumastih izdelkov v Pusanu v Južni Koreji, je izgubilo življenje 50 delavk in 2 delavca. Po prvih podatkih pa je še kakih 50 delavcev in delavk ožganih ali ranjenih. Posebno veliko je takih, ki imajo zlomljene roke ali noge. ker so med požarom skakali skozi okna iz prvega ali drugega nadstropja.
Do nesreče je prišlo v tovarni Kukje v vzhodnem predmestju Pusana. Kakih 400 delavcev in delavk se je pravkar pripravljalo, da zapuste tovarno, ker so končali svoj nočni turnus. Vtem pa. sft. se začeli vzkliki, da gori.,„Vsa množica je drla proti vratom, mnogi pa so začeli skakati skozi okna. Ne ve se še za vzrok požara, ki so ga gasilci iz vsega mesta po nekaj urah pogasili. Požar se je naglo razširil po vsej tovarni, kajti blago v njej je bilo zelo naglo gorljivo. Skoda znaša več sto milijonov.
Prepovedana izstrelitev
da prekinitve poizkusa ni povzročila nobena tehnična okvara
Ob vhodu v gledališče
ni
so do smrti
KI
WASHINGTON, 2. — V zadnjem trenutku so «višje oblasti« prepovedale izstrelitev medcelinskega balističnega izstrelka vrste «Atlas», ki bi bil moral biti izstreljen iz Cape Canaverala na razdaljo skoraj 15.000 kilometrov. Balistični izstrelek bi moral pasti v južni del Indijskega oceana in bi potemtakem opravil pot, ki bi bila za 3COO kilometrov daljša od poti najmočnejšega ameriškega balističnega izstrelka, kar so jih doslej preizkusili.
Nihče ni povedal, zakaj je bil poizkus v zadnjem trenutku ustavljen, vendar menijo, da je to zahteval sam Eisen-hower, kajti to bi moglo biti v nasprotju z njegovim poslanstvom v deželah Latinske Amerike, ki se vrši pod znakom miru in dobre volje. Drugi pa menijo, da je bi' poizkus ustavljen, Ker niso bile mornarice pravočasno obveščene, da se izognejo področju, ';amor bi raketa morala pasti. Sicer pa bi se raket? itak med vračanjem v atmosfero razkrojila.
Bela hiša in ameriško zunanje ministrstvo nista hotela dati glede tega uradne izjave vendar je znano, da se je zu
TOKIO, 2. — Pred nekim gledališčem v Jokohami se je zbrala velika množica, da bi slišala pevko Cijoko Simaku-ra. Ko so se pol ure pred pričetkom predstave odprla vrata, je množica tako pritisnila proti vhodu, da je nekaj 0-seb padlo, nakar so jih drugi takoj pomendrali. Pri tem je bilo 12 oseb mrtvih in 11 hudo poškodovanih.
17 oseb mrtvih vlaka z bencinsko
pri trčenju avtocisterno
Nesreča se je pripetila pri Bakersfieldu, približno ISO km od Los Angelesa - Bencin se je vnel in goreti je začel tudi vlak
BAKERSFIELD, (Kalifornija), 2. — Po prvih poročilih je pri iztirjenju razkošnega brzca, ki vozi med San Franciscom in Chicagom, bilo 25 do 30 mrtvih. Pozneje se je izkazalo, da je to število nekoliko manjše. Do nesreče je prišlo v torek popoldne v bližini mesta bakersfield. Nesreča se je zgodila na nekem prelazu, ko je vlak treščil v avtocisterno s prikolico, polno bencina: od 11 vagonov se jih je zvrnilo ob progo 9. Bencin avtoci^terne se je vnel in plamen je nato zajel tudi vagone. Mnogi potni i so 0-stali blokirani v vagonih in se je slišal njih klic na pomoč.
Iz vseh okoliških krajev so
takoj prihiteli ne pomoč avtomobil RK ter gasilci. Reševanje pa ovira požar, kajti nemogoče ali zelo težko je približati se vagonom, v katerih so blokiranih potniki. Mesto Bakersfield je kakih 150 km severnozahodno od Los Angelesa.
Vodstvo družbe »Santa Fe«, kateri pripada vlak, je javilo, da je izgubilo življenje 17 oseb; 14 potnikov, dva strojevodja in šofer avtomobila, v katerega je vlak treščil. Pri nesreči je bilo kakih 50 oseb ranjenih. Skupine, ki so prihitele na pomoč, so delale ob luči acetilenskih svetilk in jim je uspelo rešiti, nekega nosača, ki je bil vklenjen med ruševinami prvega potniškega vagona nad pet ur.
Moža so sicer rešili, toda ima hudo ranjene noge. V istem vagonu so našli tudi pet ožganih trupel.
Vlak je drvel z brzino nad 100 km na uro in s to brzino treščil v avtocisterno, ki je prevažala 320 hi goriva. Gorivo se je vnelo in nato eksplodiralo.
Na tisoče oseb je prihitelo na kraj nesreče in s tem zaviralo dohod zdravnikom, bolničarjem in avtomobilom RK. Plameni, ki so se dvigali nad gorečim vlakom, so bili visoki nad 30 metrov. Gasilcem je uspelo kontrolirati požar šele po dveh urah, medtem pa so si potniki skušali utreti pot med ru:evinami ter so pri tem klicali na pomoč.
IMIlIIIMIIIIlllllllllllllllllllimmtMimillllllllllllHIfminimiHIIIIIIIIMIIimillllllllllllllllHIIIllllllMIMIIIIIIIMIlIlHIIIIIIttllimMMIIIIIIIHIIIIIIIIIHUllllimilllllllltlllHIIIIIIHIIIimillllllHIIIIIIIItMII'
Mladenič je v ubil mater ter
živčnem napadu ponorel močno poškodoval očeta
hudo ranil očeta. Do tragedije je prišlo na njihovem domu, na nekem kmečkem posestvu izven trga Salsasio.
Po prvih podatkih je morilec Antonio Agnese že dolgo bolehal zaradi živčne izčrpanosti in tudi zaradi sporadičnih epileptičnih napadov. Zdi se, da sta ga sinoči oče m mati okregala zaradi neznatnih razlogov. Mladenič je nato dolgo kuhal jezo v sebi, nato pa dobesedno zdivjal a-li ponorel. Pograbil je velik nož in težek angleški ključ', vdrl v spalnico staršev in ju začel z nožem zabadati ter s ključem tolči, kamor je zadelo.
Ko je nesrečni mladenič izvršil svoj zločin, je sedel na kolo in se pripeljal v dva kilometra oddaljeno naselje. Nato je brez cilja vozil po trgu in vtem srečal nekega karabinjerja, ki mu je rekel: -«Ubil sem očeta in mater!« Karabinjer je mladeniča odpeljal na karabinjersko postajo in službujoči podčastnik je na kraj nesreče takoj poslal nanje ministrstvo	glede	tega	, nekaj karabinjerjev, ki so tu
posvetovalo	z obrambnim mi-1 našli mladeničevo mater An-
nistrstvom.	Prav	tako	drži,* no Že mrtvo in očeta, ki je
CARMAGNOLA, 2. — Pre- bil sicer še živ, toda bolj teklo noč je v naselju Salsa-j hropel kot dihal. Z avtomobi-sio di Carmagnola 20-letni lom Rdečega križa so ranje-študent Antonio Agnese z no- J nega očeta odpeljali v bolniš-zern in velikim angleškim kiju. Inico, kjer so ga zdravniki ta-čem do smrti pobil mater in koj operirali. Njegovo stanje
■ V' :
Jutri bomo imeli priložnost gledati Shakespearovo tragedijo uKralj Lear« po televiziji. Delo je za televizijo pripravil režiser Sandro Bolchi (v sredi), ki je tu v družbi igralcev Nanda Gazzola (na levi) in Ottorina Guerrinija, ki je bil več let v tržaškem Stalnem gledališču. Gazzolo bo Edgard.Guerrini pa corntvallski vojvoda. Kralja Leara pa to igral
Salvo Randone
je zelo resno.
 «»------
«Golobica» je streljala
v svojega «zapcljiv(‘a»
BARI, 2. — V Castellana Grotte je prišlo do zelo «zani-mivega« obračunavanja. Vtem ko je sinoči pozno v noč na glavnem 1rgu ljudstvo slavilo zadnji dan pusta, se je 18-let-no kmečko dekle Anna Nicco-lis s tremi streli iz samokresa hotelo maščevati nad 19-letnim Luigijem Pacejem, ki jo je bil zapeljal. Na mladeničevo srečo — kot tudi na njeno srečo — je fanta zadel le en strel in še ta ga je le malo ranil v hrbet. Dekle je bilo maskirano kot — golobica.
Pravočasno se je v zadevo vmešal karabinjer, ki je dekle razorožil, kajti dekle je imelo namen ponovno sprožiti proti fantu. Dekle so aretirali, mladeniča pa odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da njegovo življenje ni v nevarnosti.
• «r,----
k rna oseba od preživelih pri Shannonu je včeraj umrla
SHANNON, 2. — Davi je v tukajšnji bolnišnici umrla Barbara Caloggi, ameriška državljanka, ki se je ponesrečila pri letalski nesreči, ki se je pripetila italijanskemu potniškemu letalu CD-7. Njen oče Rocco Caloggi je še vedno v smrtni nevarnosti, vtem ko se je stanje kapucina Giusep-pa Caciolija v noči poslabšalo. S smrtjo Barbare Caloggi se je število žrtev te letalske nesreče povečalo na 31.
 «#------
Umetna srčna kap
MOSKVA, 2. — Terapevtič-ni inštitut sovjetske akademije medicinskih ved s.) more pohvaliti še z enim velikim uspehom. Specialistom, ki de-
lujejo na tem inštitutu, je u-spelo povzročiti umetno srčno kap na nekem zajčku. Značilnosti, te umetne srčne kapi na zajčku so podobne srčni kapi pri človeku. Prof. Jevgenij Časov, ki je vodil poizkus, je zatrdil v svojem poročilu, da bo podrobnejše poznavanje tega procesa omogočilo sestaviti nove teorije glede izvora srčne kapi ali vsaj za zdravljenje te hude bolezni.
 «»——
Tudi SZ ho gradila atomske podmornice
WASHINGTON, 2. — Po informacijah iz ustreznih wa-shingtonskih krogov se Sovjetska zveza namerava usmeriti v gradnjo atomskih podmornic. Sovjetska podmorni-ška mornarica — gre za konvencionalne podmornice — šteje okoli 500 enot in je sedaj v svoji popolni dejavnosti za vežbanje mornarjev in za raziskovanje ter za kartografijo morij. Zdi se, da bodo del te mornarice postopa-ma odstopali LR Kitajski. Za sklep, da se v SZ preide k gradnji atomskih podmornic, naj bi bil odločilen uspeh ZDA, ki so zgradile več atomskih podmornic, ter tudi dejstvo, da so te podmornice zelo učinkovite. V ameriških krogih se ne izključuje, da bi SZ imela atomsko podmornico že v gradnji, vsekakor pa se izključuje možnost, da bi bila taka sovjetska podmornica na atomski pogor. že v redni službi.
Ubili so očeta in hčer nato pa
BRINDISI, 2. — V pretekli noči so neznanci v neki samotni hiši naselja Ospedale delle Campagne di Lafiano v bližini trga Masseria Mangiata umorili kmeta Vencenza Bar-letto, starega 80 let, in njegovo hčerko Carmelo, staro 40 let, nato pa zažgali hišo. Truplo pokojnika so našli z glavo vso razbito s kakim topim predmetom, roke pa je starček imel zavezane z žico. Truplo njegove hčere so našli v sosedni sobi in je bilo povsem ožgano. Gasilci iz Brindisija so v dopoldanskih
urah pogasili požar, ki je u-ničil vso hišo in kar je bilo v njej. Nadaljnjih podrobnosti o tem še ni.
——«»-----
Samomor etiopskega odporniškega voditelja
ADIS ABEBA, 2. — S strelom iz samokresa v sence se je ubil senator Degiasmach Dagno Tesemma, guverner pokrajine Gaint v osrednji Etiopiji. Pokojni senator Degiasmach Dagno je bil v času italijanske zasedbe Abesinije eden glavnih predstavnikov e-tiopskega odpora proti italijanski zasedbi in je vse od leta’ 1937 do 1941 organiziral gveriljo v področju Gondari-na. Vzrok samomoru je hujša oblika živčne razrvanosti.
jajo, da se nov datum usmrtitve ne more določiti, dokler ne preteče rok 60 dni, za kolikor je guverner Brovvn usmrtitev odložil. Ako je pri sedanji od ložitvi vplivalo dejstvo, da se je Eisenhotver odpravljal na obisk v Latinsko Ameriko, ali bo v maju vplivalo kako drugo dejstvo mednarodnega po mena? (Glede debate v parlamentu o odpravi smrtne kazni si očitno sodnik ne dela nika-kih utvar.)
 «»-------
Žrtev poklica
PISTOIA, 2. — Krajevni zdravnik v trgu Buggiano dr. Giulio Cesare Simoni, star 66 let, je podlegel ranam, ki jih jc- dobil pri opravljanju svoje službe. Doktorja Simonija so poklicali včeraj v nujnem primeru v neko hribovsko vas. Pred vasjo pa je prišlo pred dnevi do nekega usada, tako da je bil zdravnik primoran nadaljevati pot na traktorju. Toda med potjo se je traktor prevrnil in pokopal pod seboj tudi zdravnika, ki je bil pri nesreči hudo ranjen. Danes je podlegel ranam.
Vllllllllliaillllllllllllf llllltliiiiiiinitllf lf llltf III
Kapucini iz samostana v Mazzarinu
(Nadaljevanje s 3. strani)
toli, kljub temu da grozijo smrt njemu in njegovi družini.
Toda patri Se nis0 zadovoljevali samo s posvetnimi žrtvami. Od časa do časa so se spravili tudi na svoje sobrate iz drugih samostanov. Tako so od patra Sebastiana iz Si-racuse izsilili 100.000 lir, ki so končale na tekočem računu patra Venanzia v krajevni banki v Mazzarinu. Pozneje je postal njihova žrtev pater Costantino iz Caltagirone, ker je bil na glasu, da ima nekaj prihrankov. Od njega so zahtevali nič manj kot milijon lir in grozili, da bodo v nasprotnem primeru zažgali samostan, menihe pobili in ves cerkveni inventar uničili. Tudi pater Costantino ne zaupa karabinjerjem. Po posvetovanju s starim patrom Carme-lom in svojimi sobrati, sklene plačati 650.000 lir. A tudi to na majhne obroke, po že običajnem sistemu, ki upošteva trenutne težkoče in zelo slabo gospodarsko konjunkturo na Siciliji
Tu smo navedli le nekaj primerov, toda omenjeni patri so bili zelo delavni in seznam znanih, predvsem pa neznanih podvigov, mora biti zelo obsežen, če so ob aretaciji našli pri Carmelu Lo Bartolu (samostanskem vrtnarju, ki je v zaporu napravil samomor) kar 7 milijonov, s katerimi si je nameraval kupiti hišico v Liguriji, in še so druge milijone našli v kra. jevni banki na ime patra Car-mela in njegovih pajdašev v tej kriminalni dejavnosti.
Ce so se patri omejevali le na izsiljevanje, so se za sankcije proti tistim, ki so se njihovemu izsiljevanju upirali, zatekli za pomoč k ostalim članom organizacije, ki so ropali živino in na najrazličnejše načine strahovali ljudi.
Za razmere, ki še vedro vladajo na Siciliji, pa je zna-čilna okoliščina, da se je po aretaciji te tolpe prijavilo policiji komaj 20 oseb, ki so dobile grozilna pisma, medtem ko sto in sto drugih žrtev raje molči.
Macha Meril je novo odkritje francoskega filma. Poleg dru gega so ji bile za popularnost v korist govorice, da se stalno zanjo zanima Jacques Charier, mož BB, s katerim na stopa v novem filmu »Topla roka*
Lundkvist je ostal v Agadiru živ in zdrav
V nesrečnem mestu A-gadir, ki ga je potres tako grozno prizadel, se je nahajal tudi švedski pisatelj Artur Lundkvist. Leninov nagrajenec za književnost 1.	1959.	On
in žena Maria Wine sta se nahajala v hotelu • Mauritania« In ostala sta živa in zdrava. Z zasebnim letalom kralja Mohameda V. sta se odpeljala v Rabat, kamor je prišla tudi skupina 12 švedskih turistov.
Solohov
ogorčen
zaradi
Salisburyja
Mihail Solohov je v včerajšnji «Pravdi» napisal, da bi ameriški časnikar Harrison Salisbury zaslužil, da bi ga človek našeškal s šibo kakor nemarnega šolarja. Solohov obtožuje Salisbury-ja. da se zanima za njegova dela le s političnega stališča ter da je napisal zlobne in prismojene izmišljotine. Sovjetski pisatelj se je tako žolčno zagnal v Salisburyja, ker je ta kot bivši moskovski dopisnik lista «New York Times«, napisal, da je Solohov spremenil zaključni del svojega zadnjega romana pod »uradnim* pritiskom. Pred kratkim je neki sovjetski list objavil intervju s Solohovom, v katerem pisatelj zatrjuje, da je s težavo pisal knjigo in da ne najde pravega konca. Nekatera poglavja je prepisal po sedem ali osemkrat. Delo je bilo skoraj končano že 1. 1940, toda med vojno je bil rokopis uničen. Drugi del romana je nato Solohov napisal z mnogimi spremembami, ker ga prvotna verzija ni več zadovoljevala.
Edenovi spomini niso navdušili v Ameriki
Med zanimivostmi ameriškega knjižnega trga v preteklem tednu so tudi Edenovi spomini, več ali manj že znani po objavljenih izvlečkih. Sedaj pa je v ZDA izšla celotna knjiga. Kot politik u-živa Eden v Ameriki določeno spoštovanje, kot pisec spominov pa ni posebno navdušil, Najuglednejši kritiki poudarjajo, da je glavni namen objavljenih spominov apologija Edenovega dela v sueški krizi, ki je pomenila konec njegove politične kariere. Ta apologija, tako pišejo kritiki, pa ni prepričljiva. Zanimive pa so seveda njegove sodbe o raznih osebnostih in pa število in važnost dokumentov, ki jih je Eden uporabil in objavil.
Brazilija v svojem paviljonu na Bienali
Tudi Brazilija bo imela lastni paviljon na XXX. beneški bienali. Ker pa je bilo sklenjeno, da se v vrtovih Bienale ne smejo zidati zgradbe, so projektanti nov brazilski paviljon postavili na kanal, ki deli vrtove Bienale na dva dela. Po svoji konstrukciji kakor tudi ooremi bo brazilski paviljon že na zunaj privlačnost več na prihodnji razstavi. Na prihodnji Bien8ii bo imelo 25 držav lastni paviljon, najmanj deset nadaljnjih držav pa bo gostovalo v osrednjem paviljonu.
Beethovnove rokopise so našli v Moskvi
V SZ so našli nekaj Beethovnovih rokopisov na 168 listih, ki jih bodo sedaj izdali kot jac-simile. L. 1827 je rokopise nabavil neki ruski glasbenik na Dunaju, Do 1. 1920 so bili v v muz;ju Rumjanceva v Moskvi, nakar so izginili, v teh dneh pa so jih slučajno odkrili. Med rokopisi je tudi nekaj skladb, ki niso bile izdane.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 6
3. marca lW® —
Četrta etapa dirke po Sardiniji Cagliari-Oristano
Belgijec Van Loy pred Pobletom in
zmagovalec
Darrigadom
Danes 141 km dolga etapa Oristano-Nuoro z nekaj vzpetinami
ORISTANO, 2. — Četrta eta. «a kolesarske dirke po Sardiniji ni z ničimer spremenila vrstnega reda v splošni lestvici kolesarjev. Poskusov za beg je bilo precej', posebno še pred raznimi letečimi cilji, ki jih je bilo na progi brez števila, a nihče od kolesarjev ni pokazal. da bi imel kake resnejše namene.
Današnja etapa se je začela
v Cagliariju in je šla tudi mi-
AN LOOY
Prvi v Oristanu
mo predmestja Pirrija, kjer stanuje prvi v splošni lestvici Aru. Monti se kmalu znajde na tleh, a brez posebne škode. Kmalu zatem mora sardinski kolesar Pau pustiti karavano, ker mu je zaradi slabe prebave	postalo	slabo.
Musone se je prvi hotel otre. sti	družbe.	Njemu	sta	takoj
odgovorila Catalano in Garau in	vse se	je pomirilo. Tik
pred dolgo	sicer, a	ne	težko,
vzpetino pri Villacidru se Pam-bianco hoče sam odpraviti pro. ti letečemu cilju, a Nencini se mu pridruži in ga ne izpusti izpred oči. Pambianco si zagotovi nagrado letečega cilja in se s tem tudi zadovolji.
V Guspiniju čaka kolesarje druga vzpetina. Vrsta kolesarjev se zdaljša in medtem ko je moral Massignan stopiti zaradi defekta s kolesa, si Fer-lenghi zagotovi nagrado letečega cilja. Podobno nagrado si je v Arborei pridobil Schroe-ders in kmalu nato so se kolesarji znašli v predmestju Ori-stana.
Vsi se pripravljajo za končni sprint in si iščejo primerna mesta v ospredju. Pri tem je Messina postal žrtev nerodnega padca. Darrigade. kateremu pomaga Graczyk, si skuša pridobiti dober položaj, a Poblet in Van Loy mu rte dopuščata. Kakih 300 m od ciilja Van Loy sproži ofenzivo, zapusti družbo kolesarjev in nemoteno zmaga.
Jutri čaka kolesarje ena naj. bolj težkih etap z dvema vzpetinama v prvih 76 km proge ter s ciljem, ki je postavljen ravnotako na vrhu vzpetine v Nuoru. Etapa je dolga 141 km.
Vrstni red današnje 131 km dolge etape Cagliari - Oristano je sledeč:
1. Riok Van Lojy (Faema) v času 3.23’20” s povprečno hitrostjo 38.665 km (čas za lestvico 3.22’50”); 2. Poblet 3.23’5”, 3. Darrigade, 4. Guazzini, 5. Musone, 6. Brancart, 7. De Roo, 8. Graczyk, 9. Nencini, 10. Be-nedetti, 11. Vlayen, 12. Natucci, 13. Esimi. Vsi ostali z istim časom zmagovalca razen 57.
Velucchi 3.23’32’’, 58. Messina 3.2418", 59. Monti 3.26T9". Pau je odstopil.
Splošna lestvica po IV. e-tapi;
1. Aru 10.39T9”, 2. Pambianco 10.39’27’’, 3. Impanis 10 ur 39’42", 4. Stablinski, 5. Chio-din.i 10.39’56”, 6. De Roo 10 ur 40T”, 7. Gastone Nencini 10.40’26”, 8. Daems 10.40’41’’ 9. Battistini, 10. Coletto Tino, 11. Defilippis 10’41’04”,	12.
Carlesi, 13. Favero, 14. Metra, 15. Kerkhove, 16. Sorgeloos, 17. Falaschi, 18. Gaggero, 19. Moser, 20. Massignan, 21. Ca-sati 10.42’H", 22. Bruni 10 ur 43’05", 23. Natucci, 24. Catalano, 25. Musa 10.45’41”, 26. Boni 10.49’53’’, 27. Bud 10 ur 51T2”,	28. Benedetti,	29.
Schroedera, 30. Niesten 10 ur 52’40”, 31. Graczyk 10.57’33”, 32. Brankart 10.58’03",	33.
Guarguaglini, 34. Van Looy 10 ur 58’40”, 35. Poblet.
Zanimive ponudbe Bennia Forda iz Amerike
Carlos Ortiz-Duilio Loi za naslov svetovnega prvaka
Do dvoboja bi moralo priti 25. maja v San Franciscu
SAN FRANCISCO, 2. — Ameriški organizator boskar-skih srečanj Bennie Ford je zagotovil svetovnemu prvaku welter junior kategorije Carlosu Ortizu 20.000 dolarjev (13 milijonov lir) garancije samo zato, da bi stavil svoj naslov na razpolago za borbo med njim in evropskim prvakom Duiliom Loijem.
Ford je pripomnil, da je italijanski organizator Vitto-rio Strumolo sprejel v imenu Loija ponudbo in je dodal, da bi moralo priti do dvoboja 25. maja letos v prostorih «Cow Palače« v San Franciscu.
Iz Milana poročajo, da sta evropski prvak Loi in njegov
prokurator Steve Klaus sprejela z zadovoljstvom na znanje vest o pogajanjih za dvoboj med Italijanom in Američanom. Klaus sicer ne pozna podrobnosti, potrdil pa je, da mu je Ford že pred časom poslal ponudbo.
Vittorio Strumolo, ki je šel v Ameriko kot organizator SIS in predstavnik italijanske zimskošportne zveze, je s S. Klausovim in Loijevim privoljenjem proučil na kraju For-
dove ponudbe in je istočasno obrazložil kakšni so predlogi evropskega prvaka.
Pozitivni ton vesti, ki prihajajo iz Amerike potrjuje, da sta se obe stranki že sporazumeli tudi o predlogih, ki jih je Loi vedno postavljal za odhod v Ameriko.
Steve Klaus pričakuje samo povratek Strumola, do česar bi moralo priti 6. t. m. Zelo verjetno je, da ima Strumolo v žepu že pripravljeno pogodbo, ki jo bo dal v podpis Loiju in Klausu.
UMETNO DRSANJE
Carol Heiss (ZDA) vodi tudi na svet. prvenstvu
VANCOUVER, 2. — Na svetovnem prvenstvu v umetnem drsanju, katerega se udeležujejo najboljše drsalke, ki so se že izkazale na olimpiadi, je Američanka Carol Heiss po prvih dveh obveznih likih na prvem mestu z 266,1 točke pred Nizozemko Dijkstra, ki si je priborila v Squaw Val-ley srebrno kolajno. Nizozemka ima sedaj 255 točk. Tretja je Američanka Barbara Ro-les, ki je bila tretja tudi na zimski olimpiadi. Ta si je do sedaj nabrala 242,7 točke.
Italijanski reprezentantki pa sta: Galmarinijeva na 35. mestu z 206,4 točke, Tichatschek-sova pa na 20. s 187,1 točke.
SMUČANJE
SUN VALLEY, 2. — Smučarji štirinajstih držav, ki so se udeležili zimske olimpiade, bodo sodelovali pri tekmovanjih, ki so jih organizirali v Sun Valleyu. Preteklo noč so prispeli v zimskošportno središče Idaha smučarji Velike Britanije, Španije, Kanade in ZDA. Pričakujejo še predstavnike Švice, Italije, Avstrije in Francije,
Tekmovanja se bodo udeležili tudi smučarji Nemčije, Islandije, Libanona, Turčije, Argentine in Koreje.
IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllillIHlIllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIlUlIllllllllllllMilliiiiiiuillllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllll
Nogometni tokmi za m Pokal prvakov1
Zmagi Real Madrida in Barcelone nad moštvi Nice in Wolverhamptona
Prva tekma se Je končala s 4:0, druga pa s 5:2
MADRID, 2. — Pred nabito polnim stadionom je bila danes nogometna tekma med domačim Real Madridom in francoskim 01impycom iz Nice. Ta povratna tekma je bila v okviru tekmovanja za “Pokal prvakov*.
V prvi tekmi, ki so jo odigrali v Franciji, je domača e-najstorica premagala špansko moštvo s 3:2. Danes pa so se Španci pošteno maščevali. Goste so odpravili s 4:0.
Španci so igrali bolje in hitreje in so imeli v Di Stefanu nenadkriljivega napadalca in nevarnega strelca. Tudi Puskas, pa čeprav je zastreljal enajstmetrovko, se je izkazal z nevarnimi streli, o4 katerih je eden končal neubranljvo v gol negotovega Lamie.
Francozi so bili v napadu brez posebnih idej in tudi ze-
lo počasni. Tudi v sredini igri-
lllllltllllllilHIIIIIIMlIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlllltllUlllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltinillllllHIIIIIII
Nadoknadenje zaostalih tekem prvenstva B lige
Catania	zabelež
na igrišču	bo
Lecco-Messina 1:0, Como-Marzotto 1:1
Včeraj so nadoknadili prvenstvene tekme B lige, ki so bile v preteklosti odložene iz enega ali drugega razloga. Catania je igrala v Novari, kjer je okusila prav grenak poraz. Rezultat 3:1 je dovolj jasen In dokazuje da enajstorica z juga ni nudila odpora svojemu severnemu tekmecu.
Igralci Novare, ki so dokazali, da so v dobri formi, so svoj uspeh dosegli v prvem polčasu, ko so gostom nasuli tri gole v mrežo. V drugem polčasu so nogometaši z juga dolgo pritiskali na vrata domačinov, ki so skušali samo obdržati rezultat, ki so si ga pripravili v prvem delu igre. Prevladovanje na igrišču je prineslo Cataniji en sam gol.
Lecco je tudi končal zmagovito srečanje z Mesaino. Prvi poičas se je zaključil brez golov. V drugem polčasu pa je Bonacchi, ki je dobil žogo od Gottija neubranljivo streljal z roba kazenskega prostora v gol.
Zadnja tekma, ki so jo mo-
rali nadoknaditi, je bila med enjstoricama Coma in Marzot-ta. Medtem ko so domačini prešli v prvem polčasu v vodstvo, so morali v drugem kloniti in se zadovoljiti z neodločenim izidom.
TEŽAVE TRIESTINE
Magistrelli in Auber poklicana k vojakom
Szoke še ni okreval in še ni na razpolago trenerju, da bi ga uporabil za prihodnjo teknio, ko je prišla iz krogov Triestine nova, še bolj ne-všečna vest: Magistrelli in Auber ne bosta za dalj časa na razpolago društvu. Magistrel-li je namreč že včeraj odpotoval v Casale Monferrato, kjer bo začel prve dni vojaškega življenja. Moral je namreč k vojakom, pa čeprav je bil povabljen na skupen trening za sestavo italijanske mladinske reprezentance, ki bo nastopila proti Španiji.
Toda vse kaže, da je nogometna zveza izposlovala od vojaških oblasti, da bi pustili Magistrellija prostega za ča-
sa skupnih treningov. Ni znano, če bo Magistrelli lahko šel v Florenco.
Tudi Auber bo moral danes odpotovati v Avellino, kjer so ga dodelili tankistom. Z njim in Magistrellijem je Trie-stina izgubila dva dobra igralca, na katera se je lahko nanašala. Za precej časa torej ta dva ne bosta prišla v poštev za prvenstvene tekme.
Szoke je začel včeraj redno trenirati. Tokrat je treniral z žogo, vendar je njegova prisotnost na igrišču za nedeljo proti Sambenedettese dvomljiva. Po mnenju nekaterih bo moral Szoke še enkrat ostati med gledalci,
Triestina ima sedaj problem kako nadomestiti Magistrellija. Za sedaj kaže, da ga bo zamenjal Mantovani, ki je zadnje čase treniral na levi strani napada.
Rezervno moštvo Triestine bo danes igralo za prvenstvo rezerv v Padovi. Tržačani bodo šli na igrišče v sledeči postavi:	Demin; Tulissi II.,
Ceppa; Pellegrini, Dudine, Scala; Colausich, Taccola, De-megna, Viviani in Fornasaro.
šča so morali prepustiti skoraj vse žoge požrtvovalnejšim Špancem, ki niso štedili z nevarnimi in hitrimi prodori ter s streli na gol.
Prvi polčas, ki je bil zaradi negotovega izida boljši in živahnejši, se je končal v korist Spancev s 3:0. V drugem polčasu sta obe enajstorici popustili, najbolj pa seveda Francozi, ki so morali igrati brez enega igralca, lgi ga je sodnik izključil. Igra je izgubila na zanimivosti in tudi v tempu. Čeprav so Francozi skušali doseči vsaj častni gol, se jim ni posrečil noben uspešen prodor. Z druge strani pa so Španci povečali rezultat na 4:0.
S to zmago si je enajstorica Real Madrida zagotovila pravi, co do nadaljnjega tekmovanja v polfinalu.
* » *
WOLVERHAMPTON, 2. — Tudi španska enajstorica iz Barcelone se je plasirala v poL finale tekmovanja za «Pokal prvakovo, ker je danes v povratni tekmi, premagala s 5:2 (2:1) angleško moštvo Wolver-hamptona. Barcelona je prvo srečanje zmagala s 4:0,
Priprave ital. nogometašev
Slaba igra reprezentantov
majico s Paganijem, ki je dosegel prvi gol dneva. 10 minut kasneje pa je Brighenti izenačil.
Po prvem golu Pro Patrie niso “plavi* sprožili ostre ofenzive kot se je pričakovalo, vendar so se vseeno nekoliko potrudili in po lepi akciji Guar-nacci - Boniperti - Lojacono se je Brighentiju ponudila prilika, da je ostro streljal v gol. Kasneje je Brighenti še večkrat spravil Buffona v resno nevarnost, a vratar je klonil šele v 19’. Stacchini je poslal žogo z desne strani proti Loja. conu. ki je predriblal Borsa-nija in jo podal Brighentiju, ki je z ostrim strelom pretresel mrežo.
V drugem polčasu je trener vnesel v enajstorico precej sprememb. Vseeno pa ni dosegel izboljšanja igre. V tem polčasu, ki je trajal kot prvi 40’, so «plavi» dosegli samo 1 gol po zaslugi Bonipertija, ki je v voleju poslal žogo Sarti-ju, ki je zamenjal Buffona, za hrbet.
 «»------
ZIMSKA UNIVERZIADA
Veleslalom Dusonchetovi
TURIN, 2. — Igralci, ki bi morali sestavljati italijansko državno reprezentanco za tekmo proti Španiji, so med današnjim treningom razočarali. Njihove nasprotnike, enajstorico Pro Patrie, so le s težavo odpravili s pičnim rezultatom 2:1. Samo tu pa tam, kar je bilo zelo redko, so se igralci reprezentance znašli in se predvsem naslanjali na Bonipertija in Lojacona. Napadalna vrsta je igrala le za Bri-ghentija, ki je praktično edini večkrat poklical Buffona na delo.
Moštvo Pro Patrie je že v 9’ presenetilo kandidate za plavo
CHAMONIX, 2. — Francozinja Marie Jose Dusonchet je danes zmagala v veleslalomu za ženske, ki nastopajo na zimski univerziadi. Njena so-narodnjakinja Cecile Prince, ki je v ponedeljek zmagala v slalomu, se je morala zadovoljiti z nadvse častnim drugim mestom.
Vrstni red tekmovanja v veleslalomu je sledeč;
1. Marie Jose Dusonchet (Fr.) 2’12”3 desetinke.
2. Cecile Prince (Fr.) 2’13” 6 des.
3. Gaber (Avstr.) 2’13”8 des.
4. Goetz (Nemč.) 2T4".
5. Legat (Avstr.) 2’16” 7 des.
6. Seyfrid (Nemč.) 2T7” 4 des.
7. Dierig (Nemč.) 2’18" 1 des.
8. Jacqueline Pissard (Fr.) 2T9" 4 des.
9. Wissmath (Nemč.) 2’21” 4 des.
10. Quaglia (It.) 2’22’ 8 des.
11. Filipello (It.) 2'22” 9 des.
16. Ventura Gregorini (It.)
 #»--------
Disciplinski ukrepi nogometne zveze
MILAN, 2. — Disciplinski odbor nogometne zveze je na svoji redni tedenski seji izrekel več kazni. Med drugimi
je kaznoval z globo nekatere igralce in tudi moštva. Odbor je kaznoval z dvodnevno prepovedjo igranja Sivorija (Ju-ventus), Tortula (Padova) in Roncolija (Atalanta). Nekaj i-gralcev je bilo kaznovanih z enodnevno prepovedjo igranja.
Med igralci, ki jih je disciplinski odbor kaznoval z u-korom in z globo je tudi For-tunato (Triestina), medtem ko se je Del Negro (Triestina) rešil samo z ukorom.
Ob jubilejni 2o. obletnici planiške skakalnice
Najboljši evropski skakalci že prijavili svojo udeležbo
Tudi olimpijski prvak Helmut Recknagel med udeleženci?
issSS
Planica: pogled na skakalnico, kjer so možni sko ki do 80 in 120 m
. ,	jvoi*
Olimpijske igre v Squaw Valleyu so za nami, preosta-	bodo	zanesljivo	poslal	jjj.
ne	pa za vse ljubitelje zimskega športa še nekaj po-	tekmovalce,	tako	da	^
membnejših prireditev, od katerih bo nedvomno najlepša in	najpomembnejša v Planici. Niti štirje tedni nas ne ločijo
od	velikih dogodkov na mojstrovini ing. Stanka Bloudka,
pa	vendar moramo reči, da imajo organizatorji še precej
težav in problemov, za katere pa so prepričani, da jih bodo uspešno rešili. Ce gre za srebrni jubilej Planice, se je vredno potruditi!
Udeležba najboljših skakal- ah ‘r> skakalce, ki bodo izpopolnili seznam pnjavljen-cev — svetovnih mojstrov.
cev iz vse Evrope je skoraj zagotovljena. Prijavili so se mojstri s severa -— Švedi in Norvežani, medtem ko še pričakujejo prijavo Fincev, ki i-majo v dneh planiške prireditve svoje držauno prvenstvo. Toda, ker se je Jugoslavija odzvala povabilu Fincev in poslala na njihova tekmovanja Jemca in Pečarja, ki bosta potovala tja na njihove stroške, smo prepričani, da bodo Finci kljub svojemu prvenstvu vendarle poslali dva
Odgovor so poslali Rusi, ki imajo žal prav za Planico svoje državno prvenstvo in zato ne morejo v nobenem primeru priti v planiško dolino. Vse povabljene države bodo poslale po 3 tekmovalce, razen Francozov, ki bodo poslali dva in Avstrijcev, ki jih bodo poslali pet. Organizacijski odbor pričakuje poimensko prijavo še od vzhodnih in zahodnih Nemcev in Italijanov. Vse povabljene države
IlimlllliiiillllllllllliHIlllimmilliillllllliiiiiiiiilinillllllillimmlMIlluillllillllilllllllllllllilliiiMHlliliiiiiiilliilillllllillllllllmilniiiillllltHiillll
Najboljši boksarji sveta po mnenju revije «The Ring»
V nasprotju z mnenjem NBA Archie Moore svetovni prvak
Revija je podelila naslov «boksarja meseca» Daveyu Mooreyu zaradi zmage nad Italijanom Caprarijem
NEW YORK, 2. — Tudi ameriška revija «The Ring* je objavila lestvice najboljših boksarjev sveta, ki pa se ponekod razlikujejo od lestvic zveze “National boxing as-sociation*. Medtem ko je NBA podelila Carlosu Ortizu naslov »boksarja meseca*, je revija «The Ring* podelila tega Daveyu Mooreyu zaradi njegove zmage s k.o. v 8. rundi nad Italijanom Sergiom Caprarijem.
Ostale razpredelnice po kategorijah pa so sledeče:
TEŽKA — prvak INGEMAR ~	~
JOHANSSON (Švedska) — 1. dello, 6. Spider Webb, 7. Dick
Zorra Folley, 2. Floyd Patter son, 3. Sony Liston, 4. Eddie Machen, 5. Henry Cooper (V. B.), 6. Billy Hunter, 7. Roy Harris. 8. Alex Miteff (Arg.), 9. Mike Dejohn, 10. Joe Ers-kine (Wales).
SREDNJE TEŽKA — prvak ARCHIE MOORE (ZDA) — 1. Harold Johnson, 2. Eric Schoeppner (Nemčija), 3. Mike Holt (Južna Afrika), 4. Von Cia, 5. Chic Calderrvood (V.B.), 6. Sixto Rodriguez, 7. Jesse Bowdry, 8. Germinal Ballarin (Francija), 9. Johnny Halafihi (Tomga), 10. Sante Amonti (Italija).
SREDNJA — prvak PAUL PENDER (ZDA) — 1. Ray Robinson, 2. Gene Fullmer (svetovni prvak po lestvici NBA),
3. Gustav Scholz (Nemčija),
4. Henry Hank, 5. Joe Giar-
Tiger (Nigerija), 8. Carmen Basilio, 9. Joey Giambra, 10. Holly Mims.
WELTERS — prvak DON JORDAN (ZDA) — 1. Luis Rodriguez (Kuba),- 2. Rudell Stich, 3. Ralph Dupas, 4 Ben-ny Paret (Kuba), 5. Denny Moyer, 6. Charley Scott, 7. Sugar Hart, 8. Kenny Lane,
9. Federico Thompson (Arg.),
10. Duilio Loi (Italija). LAHKA — prvak JOE
BROWN (ZDA) — 1. Carlos Ortiz, 2. Paolo Rosi, 3. Dave Charniey (Alg.), 4. Len Mai-thews, 5. Willie Toweel (Juž. Afr.), 6. Battling Torres (Mehika), 7. Paul Armstead, 8. Johnny Gonsalvez, 9. Mario Vecchiatto (Italija), 10. Mau-ro Vasquez (Meh.).
PERESNA — prvak DAVEY | checo.
MOORE (ZDA) — 1. Ricardo Gonzales (Arg.),	2. Harold
Gomez, 3. Hogan «Kid» Bas-sey (Nigerija), 4. Sergio Ca-prari (Italija), 5. Percy Le-wis (Trinidad), 6. Gracieux Lamperti (Francija), 7. Rafiu King (Nigerija), 8. Paul Jor-gensen, 9. Ike Chestnut, 10. Sugar Ramos (Kuba).
PETELINJA — prvak JOSE BECERRA (Mehika) — 1. Al-phonse Halimi (Francija), 2. Freddie Gilroy (Irska), 3. E-der Joffre (Brazilija), 4. Pie-ro Rollo (Italija), 5. Leo E-spinosa (Filipini), 6. Danny Kid (Filipini), 7. Jose Lopez (Mehika), 8. Kenji Yonakue-ra (Japonska), 9. Ernesto Miranda (Argentina), 10. Herman Marques.
MUSJA — prvak PASCUAL PEREZ (Argentina) — 1. Po-ne Kingpetch (Tajlandija), 2. Sadao Yaoita (Japnoska), 3. Mumun Ben Ali (Španija), 4. Dommy Ursua, 5. Hiram Ba-callo (Kuba), 6. Johnny Cald-well (Irska), 7. Ramon Arias (Venezuela), 8. Risto Luukko-nen (Finska), 9. Nacho Esca-lente (Mehika), 10. Ray Pa-
čeno pričakujemo doslej ^ največjih smučarskih P ^ tev v zgodovini ju0°s ^ skega skakalnega šp°r*®’;e| *
ko se zgodi, da bo Pr,s^e Planico celo Olimp1)5/1«
govalec iz Sguaiv
Mall^ '
mec Helmut Recknag
el.
Tehnično vodstvo je
si*
ji veliki skrbi za formo 1
skakalcev |? kako eimbo‘1:
slovanskih
preudarilo, koko <-*■—	^
koristiti zadnje dneV*efiiH velikimi dogodki.	ti
smo že, da se bosta P* p* Jemc udeležila na strosK
cev (kaj takega se
do
st
še ni pripetilo) tra*~ . # skakalnih tekem v La j«,
dicioF
drugih krajih
od tam 'pa bosta odšlo like tekme v Holmen ^ kjer pomeni zmago za kalca več kot lovorov na olimpijskih igrah. jfi skakalci bodo začeli ie -p# s pripravami na °b~	^
skakalnici, nekateri Pa jtt odšli na velike te^mponte ^
feld in v Italijo
Legno. Ker so bile
jugoslovanskih skakaRjh' , [t ne kot verjetno še n. j »t
radi česar so v najbolj* mi, tedaj lahko pr>ca
prav za planiške dni
urilo1’’ ji
do imeli najlepso V su«
slavje jugoslovanske!/*
nega športa.
■ v 11
na planiški skakalnim . mednarodni konk«ren^! zati, kaj zmorejo in	(
potrdili svoj sloves Squaw Vallegu.	^
In kako je s
riV'
sedaj jo je vedno V^
pokojni ing. Bloudek■
logo je prevzel rzjefi)0 p(jjit>^ sodelavec od r°istva.hsri^ [ Kerštajn iz Rateč, u ^ isto delovno moštvo^
prejšnjih letih m	*.
bo
skakal"
bleš
■tel*
vemo, da prazničnih dneh starem sijaju.
 «» -------
26. in 27. ^
«Pokal
ABETONE, 2. 7 *va»)!> no smučarsko	tekm	,po .
ženske, 10. po	vrsti,	0d 'j
Foemina*, bo letos kroviteljstvom žene C nika republike Gronchi.	.	Vrfl
Tekmovanje,	»(j **, 'f
smuk in slalom, b0 gib*A t. m. Organizacijsk>jrancy
že prejel prijave švicarskih in avstru pri> ir
čark. Nadalje b9t*°n s® 11 tudi Italijanke, ki ,s“„9,v
ležile olimpiade v leyu.
■g*
PRETRESLJIVE ZGODBE
VI.
PLESALEC
8.
Jerome K. Jerome
»Nocoj ste čudoviti,» ji je govoril z ubitim glasom, ki ga je bilo slisati od nekod daleč. — »Danes je bil lep dan, kaj?» — «Radi plešete?» — »Dobro se ujemava s koraki, se vam ne zdi?» — «Mi boste dovolili še kakšen ples. upam?, — »Dajte no, ne bodite tako poredni!» — »Kako lepo obleko imate!» — »Valček je pa res krasen ples, kajne?» — »Z vami bi plesal do smrti.» — »Ste že večerjali?»
Ko se je nekoliko sprijaznila s tem čudnim bitjem, jo je zadrega minila in se je popolnoma prepustila plesu.
»čudovit je,» je zaklicala drugim in se smejala. »S taktm bi plesala vse življenje!,	«
Pridružil se jima je par za parom in kmalu so plesali vsi povabljenci. Nicholas Geibel je stal ob strani in se naslajal nad prizorom otroško vesel svojega uspeha.
K njemu je pristopil stari Wenzel in mu nekaj zašepetal na uho. Geibel se je krčevito, a tiho zasmejal in prikimal. Potem sta počasi odšla skozi vrata.
»Tu je nocoj mesto za mladino,* je rekel Wenzel pred dvorano. «Midva pa pojdeva v mojo pisarno na kozarček in pokadiva vsak po pipo tobaka.*
Medtem se je ples vrtel vse hitreje, vse besneje. Mala Anka je premaknila ročico za hitrost svojemu kavalirju do kraja in avtomat jč kar Ircai z njo po sobi, Par za parom se je umi-
kal s plesišča, ker so bili plesalci že izčrpani, le onadva sta nadaljevala v vrtoglavem ritmu, tako da sta naposled plesala zopet sama.
Hitrost njunega plesa Je bila že brezumna. Celo glasba ju ni mogla dohajati, zato so godbeniki prenehali igrati. Sedli so in ju gledali. Mlajši gostje so jima ploskali. Na obrazih starejših pa se je pričela prikazovati zaskrbljenost.
»Zdaj bi pa že lahko nehala, draga,, je dejal aneka ženska, »Do smrti se boš utrudila.,
Anka ni odgovorila.
»Slabo ji je,» je zakričalo neko dekle, ko jo je kot v poblisku videla v obraz, ko sta se vrtinčila mimo nje.
Neki gospod je planil naprej in zagrabil avtomat. Vrglo ga je na tla in jeklene noge mehaničnega plesalca so ga ranile po obrazu. Videti je bilo, da se čudni plesalec ne bo dal kar tako ugnati.
Misliti je treba seveda, da bi bili avtomat že kako ustavili, ko bi bili ohranili hladno kri. Dva ali trije moški bi se bili morali brž sporazumeti in bi bili morali avtomat dvigniti s tal. A malo je takih, ki bi znali obdržati v razburljivih trenutkih mirno kri. Kdor ni bil prisoten, bo pomislil, da so bili vsi sami tepci; kdor pa je bil, mu bo kasneje prišlo na misel, kako bi bilo lahko urediti to ali ono, da se je tega le pravočasno domislil.
Žensk se je polaščala histerija. Moški so si na ves glas dajali popolnoma nasprotna navodila. Dva ali trije so se v neredu zagnali proti avtomatu, a so dosegli le to, da so ga spravili iz njegovega krožnega teka po sredi sobane in se je začel zaletavati v stene in v pohištvo.
Na dekletovi obleki se je pokazala sraga krvi, tudi po podu so bile krvave kaplje. Začenjal se je trenutek groze, ženske so zagnale krik in planile iz sobane. Moški so pritisnili za njimi.
šele tedaj je od nekod prišla pametna misel: »Treba je poiskati Geibsla, treba je poiskati Geibela!*
Nihče ni bil namreč opazil, kdaj je stari mojster zapustil dvorano in nihče ni vedel, kje je. Neka skupina ga je šla iskat. Drugi, ki so bili preveč prestrašeni, da bi si upali v sobano, so se gnetli pri vratih in poslušali. Slišali so enakomerno brnenje, ko je avtomat krožil po svetlem podu. In vsakokrat, ko je s plesalko zadel ob kakšno oviro, je zamolklo udarilo in
avtomat se je vselej odbil v nasprotno steno.
Neprenehoma je govoril s tenkim pošastnim glasom in ponavljal zmeraj in zmeraj iste stavke: «Nocoj ste čudoviti!»•— »Danes je bil lep dan, kaj?,.. «Dajte no, ne bodite tako poredni!,... «Z vami bi plesal do smrti.,... »Ste že večerjali?,
SeVeda so Geibela iskali povsod, samo tam ne, kjer je bil. Pogledali so v vse sobe, potem so vdrli ven in tako zapravljali dragocene trenutke, ko so budili staro in gluho hišnico. Naposled je nekdo opazil, da tudi Wenzela ni in tedaj se jim je posvetilo v glavi, da je pisarna preko dvorišča. Tam so ju našli. Stari Geibel je prebledel, vstal in šel za njimi. Z Wenzelom sta si utrla pot skozi gnečo gostov pred vrati. Stopila sta v sobo in zaklenila vrata.
Iz sobane je prihajalo zamolklo govorjenje, ropot naglih korakov in potem nejasen šum prerivanja. Nato je sledila tišina.
čez nekaj časa so se vrata odprla in tisti, ki so bili ob njih, so pritisnili, da bi vstopili, pa jim je stari Wenzel zastavil pot s svojimi širokimi rameni.
“Potrebujem tebe... in tebe, Bekler,, je rekel in se obrnil do nekaterih starejših moških Glas mu je bil miren, a v obraz je bil smrtno bled. »Vse druge prosim, da odidejo. Brž odpeljite ženske!,
* * *
M
^MjiitJUitiUJiiitiuitžKJir. airimum-Mkiiiki—*1 —	.—.nn-nnnn«	m*	-»m	mm«	anr—nwwrnBiMntaaL«M	— — mm	*,tu*n0
meglen zastor in ta je plaval nad nami, nad	$
jambori, in se včasih spustil ter ovil ves del okoli	j
čega morja.
Kar ni bilo vetra, smo privezali krmilni drog in	!
sem ostal sam. Moštvo, ki so ga sestavljali dva dečko, je spalo v prostoru na sprednjem krnu, moj ‘
Will, poveljnik ladje, je bil na zadnjem krnu v m*'
Nenadoma se zasliši iz teme klic:	^
»Hoj, morjarji!,
Ta klic je prišel tako nenadoma, da prvi sem mogel odgovoriti, ker sem bil ves trd od	gl>s
Pa se zopet oglasi s čudnim grlnim nečloveškim od nekod z morja na levi strani:	J
»Hoj, morjarji!,	^d0	‘
»Halo,, sem zakričal, ko sem si opomogel.	-'
Kaj hočete?.
fiU'
t«
Od tistega dne je Nicholas Geibel izdeloval samo še mehanične zajce in mačke, iti mijavkajo in se umivajo.
VII.
GLAS	IZ
1.
“Ne bojte se,, je odgovoril glas, ki je najbrž kako bojazen v mojih besedah. «Sem sam in... star-» ppZp Tisti premor se mi je zdel kaj čuden, a šel® ji sem mogel razumeti, kaj je pomenil.	.	r	š1
«Zakaj se ne približate?, sem ostro vprašal,	j
zbodlo njegovo namigavanje na mojo neumno boja»z » * «Jaz... jaz... ne morem. Ne bi bilo pametno.	j
se je prelomil in utihnil.
»Kaj hočete reči?, sem vprašal z rastočim zac J »Zakaj ne bi bilo pametno? Kje ste?,	,e
Prisluhnil sem, a odgovora ni bilo. Tedaj nil. }	^
glavo nenaden čuden sum, sam ne vem kakšen, ]1\Te&e. J planil proti omari, v kateri je bila svetilka. Mimo®, potolkel z nogami po deskah palube, da bi zbu“ to rf Potem sem se vrnil k ograji in posvetil z rumeni v neizmerno tišino. V tistem hipu sem zaslišal J^jtil A
Williani Hojic llod^son
dušen krik, nato pljusk, kakor bi 'kdo nenadoma v vodo. In vendar ne morem reči, da sem kaj
ni
videl, sicer se mi je zdelo, da sem ob prvem
Bila je temna, brezzvezdna noč. Na severnem Pacifiku
je bilo zatišje. Ne vem natanko, kateri je bil naš zemljepisni položaj Ves teden, ki ga ni hotelo biti ne konca ne kraja in je bil zrak prepoln vlage, se je sonce skrivalo za
nekaj videl na vodi, a takoj nato ni bilo ničesar
več-
«Hej, vi! Kakšna neumnost pa je to?,
Do mene e prihajalo samo šumenje čolna, ki 5 J daljeval v noč.	n,,ii
se
I*