Št. 276 (15.720) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. (X)/7796500 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ innn UD poštnina PLAČANA V GOTOVINI IOUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% DiGIDGin TRST - TRG OSPEDALE 3 VELIKA IZBIRA DARIL ■MMnBnPBBBiBiMIII »1wWlllWiiiln|fii Tl ČETRTEK, 19. DECEMBRA 1996 Stari krmarji, stara politika DEŽELNI SVET-/ IZVOLITEV NOVEGA PREDSEDNIKA Antonione predsednik Cruder že v težavah SKR odrekla podporo manjšinskemu odboru Oljke Izid današnje številke Primorskega dnevnika je omogočilo Avtoprevozniško podjetje Cunja, ki se mu vsi, ki ustvarjamo časopis, naj lepše zahvaljujemo Sandor Tence Furlanija-Julijska krajina je skoraj do včeraj veljala za najbolj stabilno in resno deželo v Italiji. Bili so to sicer Časi prevlade demokristja-Sov in socialistov, deželni svet pa je, kljub Vsemu, vedno ohranjal dostojanstvo in ugled, ki ga sedaj žal počasi izgublja. Svetovalci so bili izvoljeni na osnovi popolnoma preživelega proporcionalnega sistema, tako da nekateri zastopajo le same sebe, drugi pa so od volitev sem že nekajkrat zamenjali stranke. Način, s katerim je bil včeraj izvoljen Roberto Antonione, spominja, a v negativnem, na stare Čase. Izvolitev je seveda povsem legitimna, je pa sad zakulisnih iger in jgric, pri katerih so imeli glavno besedo nekdanji Craxijevi in Andreottijev! pristaši, davna režiserja izvolitve novega predsednika deželnega sveta sta bivši socialist, danes voditelj »Forza Italia« Ferruccio Saro in melonarski senator Giulio Camber. Stara oblastniška struk-Jura se spet pojavlja in je tokrat izkoristila hud razkol v Oljki, ki se na deželni ravni obnaša le kot vsota levosredinskih komponent in nic vec. Ce je do takega sporazuma sploh prišlo, bi se lahko vse skupaj vsaj dogajalo ob belem dne-yu. Vsi, ki so pri tem 'meli prste vmes, kažejo yedaj neko zaskrbljenost 111 točijo krokodilje sol-Ze' V bistvu je Sarova Politična druščina uspe-*a z enim spretnim za-Jnahom še dodatno oši-biti itak zelo šibko Cru-derjevo vlado (umik SKP iz programske veCi-je logična posledica nogajanj) in zadati hud ndarec Oljki, ki je padla 118 pomembnem izpitu. Za odbor predsednika Gruderja postaja plovba v tem viharju zelo naporna in negotova. Vce-rajšnja dogajanja so jjrocno načela ugled deželnega sveta, boj za °hranitev upravne avto-aomije FJK pa bo sedaj težavnejši. TRST - Zastopnik »Forza Italia«, Tržačan Roberto Antonione (na sliki) je novi predsednik deželnega sveta. Izvoljen je bil z glasovi »navzkrižne« koalicije Ljudske stranke, Dinijeve skupine, Berlusconijevega gibanja in Liste za Trst. Dobil je le 21 glasov, kar trideset svetovalcev pa se ni udeležilo glasovanja. Antonionejeva izvolitev je močno zamajala manjšinski odbor Oljke predsednika Giancarla Cmderja, ki je včeraj izgubil napovedano podporo Stranke komunistične prenove. Dogajanja v skupščini so spravila v težave Oljko, v hudi zadregi pa so se znašli zeleni m DSL. Predstavnik Dinijeve skupine, bivši ligaS Roberto Tanfani, je bil izvoljen za odbornika. Popoldne je Cruder prebral program svoje vlade. Poudaril je skrb za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin; pozornost do Slovencev naj bi prišla do izraza predvsem v novi volilni zakonodaji. Na 3. strani TRST / PRVA SEJA NOVEGA SVETA Slovenski pozdrav v pokrajinskem svetu TRST - Sinočnja umestitvena seja tržaškega pokrajinskega sveta je potekala brez večjih presenečenj. Skupščina je z glasovi desničarskega Pola svoboščin podprla program predsednika Renza Codarina. Igor Gabrovec (DSL) je v slovenščini pozdravil tudi v imenu somišljenika Willyja Mikaca, Brune Zorzini (SKP) in Vladimirja Vremca (TS 2000-SSk). Slo je vsekakor za neke vrste »izredno koncesijo« predsednika, ki je napovedal, da bo dovolil le en pozdrav v slovenskem jeziku. Codarin ima res posebno predstavo demokracije, kar pa ni nič Čudnega, dovolj da pogledamo politično oziroma strankarsko sestavo nove uprave. Svetovalci slovenske narodnosti so torej že na prvi seji pokazali složnost, kar je dober znak, Čeprav se nahajajo pred zelo zahtevno nalogo. Codarin je sinoči uradno predstavil tudi nove odbornike. Na 5. strani ŠOLSTVO / MINISTER BERLINGUER Odlok za goriške stolice GORICA - Minister za Šolstvo tudi v drugih pokrajinah, je nam- slovenske šole in slovenski sena-Luigi Berlinguer je izdal odlok, reC izrecno zapisano, da so pri tor Darko Bratina, ki je na veC na podlagi katerega naj bi sloven- določanju Števila stolic »upošte- srečanjih opozoril ministra Ber-skim višjim srednjim Solarn v Go- vali le zahteve Sol z italijanskim linguerja na to vprašanje. Ni rici »vrnili« tistih 12 stolic, ki so jezikom, ne pa potreb in delo- izključeno, da bodo v prihodnje jih Črtali s seznama ob začetku le- vanja Sol s slovenskim jezikom.« seznam slovenskih stolic lotili od tošnjega šolskega leta. V odloku, s Za slovenske profesorske stoli- seznama italijanskih, kar bi bila, katerim zeli ministrstvo popraviti ce v Gorici sta se že od srede sep- verjetno, najboljša rešitev, podobne krivice, ki so jih beležili tembra zavzela goriski Sindikat Na 3. strani Drama na japonskem veleposlaništvu: življenje 490 talcev še vedno na nitki LIMA - Usoda kakih 490 talcev, ki so jih predsinoCnjim na japonskem veleposlaništvu zajeli pripadniki revolucionarnega gibanja Tupac Amaru (MRTA), je še vedno na nitki. Predsednik Fujimori je namreč šele 20 ur po napadu na pritiske zunanjih ministrstev, ki imajo v veleposlaništvu kakih 40 diplomatov, pristal na pogajanja. Gverilci, ki zahtevajo osvoboditev vseh v perujskih, bolivijskih in uruguajskih »zaprtih tovarišev« ter reformo perujskega pravnega in jetniskega sistema, so včeraj zahtevali, da se z njimi pogaja sam Fujimori, ker bodo v nasprotnem primeru ubili enega od japonskih diplomatov. Na 9. strani Slovensko deželno gospodarsko združenje z današnjim dnem zaključuje akcijo, ki je s pomočjo njenih članic ter drugih podjetij in podjetnikov v teh za Primorski dnevnik težkih časih omogočila izhajanje časopisa do konca leta. SDGZ se zahvaljuje vsem, ki so se vabilu odzvali. Zahvali se pridružujejo vsi, ki časopis ustvarjajo. ■ ..................— Slovensko gospodarsko združenje Gorica poziva vse člane in nečlane naj denarno prispevajo za pomoč pri izhajanju Primorskega dnevnika. Za vse informacije in pojasnila naj se interesenti javijo na sedež SGZ GORICA tel. št. 0481/537386 Danes na Opčinah »Naš športnik ’9&< V priredbi Primorskega dnevnika, Primorskih novic, Radia in TV Koper-Capodistria, Novega Matajurja, Radia Trst A, slovenske televizije RAI in Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji bo danes ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah zaključna prireditev ob izboru najboljših Športnikov Primorske in zamejstva »Naš športnik‘96«. Pri nas bomo najboljše Športnike nagradili že trindvajsetic po letu 1971, v osemdesetih letih pa je prireditev segla tudi preko meje. Na 13. strani Danes v Primorskem dnevniku Senat odobril proračun Zgornji dom parlamenta je odobril finančni zakon, o katerem se bo morala spet izreci poslanska zbornica. Stran 2 Januarja načrt za TVM Na včerajšnjem sestanku v Rimu se je družba Fin-cantieri obvezala, da bo januarja predložila načrt o nadaljnjem obratovanju TVM. oiran o Šola sožitja na Greti Stotrideset otrok in uCencev slovenske, italijanske in židovske narodnosti je včeraj zapelo pesem sožitja. StranB Nastop Corrada Rojaca v Milanu Z uspešnim koncertom v milanskem avditoriju palače Liberty je tržaški harmonikar Corrado Rojac prispeval pomemben delež k uveljavljanju koncertne harmonike. StranS Podpisali Listino za Gorico Po treh letih od prvega sporazuma so sinoči podpisati nov dokument Stran 10 RIM / Z ZAUPNICO VLADI Senat odobril finančni zakon, reforme sedaj spet v ospredju RIM -Z izglasovanjem zaupnice Prodijevi vladi je včeraj senat izglasoval tudi finančni zakon za leto 1997. Glasovanja so se udeležili samo senatorji vladne koalicije, medtem ko se je opozicija iz protesta vzdržala. Vlada se je odločila, da zahteva zaupnico o fi-nanClnem zakonu, da bi se izognila kopici popravkov opozicije. O finančnem zakonu se bo sedaj morala spet izreci v drugem branju poslanska zbornica, ker je senat vnesel precejšnje popravke, ko sta večina in opozicija skušala najti skupen jezik o nekaterih postavkah finančnega zakona. Poskus dogovarjanja ni obrodil sadov in vladno zavezništvo je tudi v senatu samo izglasovalo finančni zakon. O državnem proračunu za prihodnje leto se bo morala sedaj spet izreci poslanska zbornica. Dnevni red predvideva obravnavanje finančnega zakona od jutri do ponedeljka, ko naj bi bilo končno glasovanje. Opozicija je spet protestirala, ker ocenjuje, da ima premalo Časa, saj je hotela predložiti nekaj bistvenih popravkov, skromen Cas za razpravo pa naj bi ji onemogočil delo. Polemike bodo najbrž plamtele tudi v prihodnjih dneh, toda politično vzdušje je po torkovem dogovoru o reformi televizijskega sistema kljub vsemu bolj sproščeno. Potem ko je bil odobren odlok, ki podaljšuje veljavnost koncesij za televizijske frekvence, se je pozornost pohticnih sil spet usmerila k ustavni reformi in k problemu dvodomne komisije, ki bi morala reformo pripraviti. O dvodomni komisiji, ki je ustanovljena z ustavnim zakonom, se bosta morala v januarju spet izreci oba domova parlamenta in potrebna je kvalificirana večina, da bi se ukrep o ustanovitvi izognil morebitnemu potrdilne-mu referendumu. Silvio Berlusconi je včeraj podpisal zakonski predlog, ki ga je oblikoval odbor Maria Segnija, za izvohtev ustavodajne skupščine. Dodal pa je, da to še ne pomeni dokončnega »Ne« dvodomni komisiji. Uspeh ali neuspeh dvodomne komisije bo po njegovem mnenju odvisen od pohtičnega vzdušja. Za dvodomno komisijo se je včeraj spet jasno opredelil Massimo D’Alema, ki je poudaril, da bi bilo za vlado in večino samomorilsko, ko ne bi izpeljala reform. Zato se je zavzel za dialog z opozicijo, v kar upa tudi predsednik senata Nicola Mancino. SODSTVO / PREISKAVA O Dl P1ETRU V Brescii zaslišali tožilca Bonellija D/ Pietro je obtožen, da je zasliševanje osumljencev prepuščal sodelavcem Šef milanskega sodišča Francesco Saverio Borrelli (AR) BRESCIA - Državno tožilstvo iz Brescie je včeraj zaslišalo šefa milanskega državnega tožilstva Francesca Saveria Borrellija. Zasliševanje sodi v okvir preiskave o bivšem sodniku Antoniu Di Pietru, ki je osumljen, da je zasliševanje nekaterih preiskovanih oseb zaupal svojim sodelavcem. Preiskavo je bre-sciansko tožilstvo začelo na osnovi debate med procesom proti generalu finančne straže Giuseppeju Cerciellu. Med zasliševanjem nekaterih obtožencev je namreC prišel do izraza sum, da Antonio Di Pietro ni vselej osebno vodil zasliševanj osumljencev, čeprav je podpisal vse zapisnike. Nekatera zasliševanja - med temi tudi zasliševanje založnika Sergia Bonellija - naj bi bil zaupal sodelavcem, sam pa naj bi prisostvoval samo nekaj minut. Na osnovi teh pričevanj je tožilec Roberto De Martino začel preiskavo o delu Antonia Di Pietra. Borrellija so brescian-ski tožilci zasliševali slabi dve uri v vojašnici pokrajinskega poveljstva karabinjerjev. O vsebini Borrellijevih odgovorov ni bilo mogoče zvedeti ničesar, ker šef milanskega tožilstva ni hotel dati nobene izjave novinarjem. Pred nekaj dnevi pa je vsekakor v in- tervjuju za Corriere della sera dejal, da ni nikoli pooblastil Di Pietra, da zasliševanje osumljenih prepusti svojim sodelavcem. Medtem je tednik Av-venimenti včeraj napovedal objavo gradiva, ki ga je o Antoniu Di Pietru zbral poslovnež in Craxijev prijatelj Mach Di Palmstein. Iz gradiva naj bi izhajalo, da je bilo neko »informativno sozvočje« med Craxijevimi krogi, ki so zbirali informacije o bivšem sodniku, in obveščevalnimi službami, ki so sestavljale takoimenovani »dosje Achille«. Sicer pa včerajšnji dan ni bil naklonjen Antoniu Di Pietru. Milanska sodnica za predhodni postopek Maria Grazia Moi je na zahtevo tožilstva arhivirala postopek proti bre-scianskima tožilcema Fa-biu Salamoneju in Silviu Bonfigliju. Oba je Di Pietro dolžil zlorabljanja pristojnosti, ko sta raziskovala nekatere njegove dom-nenvne prekrške, zaradi katerih je bil oproščen. Po oprostiti vi je Di Pietro vložil štiri ovadbe, v katerih pa po oceni sodnice Di Moi ni omembe nobenega kaznivega dejanja. PROMET / Z ODLOKOM _ Cestni zakonik: številni popravki in prave novosti Manj birokracije in kontestacij pri kršitvi hitrostnih omejitev RIM - S predsedniškim odlokom je dosedanji cestni zakonik doživel delno spremembo, saj odlok obsega kar 238 členov za skoraj 200 strani. V nekaterih primerih je posamezne norme že predvidevala sprememba cestnega zakona iz leta 1993, a jih do sedaj niso uveljavili v praksi, nekatere pa so morali sedaj spremeniti, ker so bile težko uresničljive. Med najznačilnejšimi novostmi so sledeče: 1. Revizija - pri uradih za motorizacijo bo stala 30.000 lir. pri zasebnikih 45.000 lir ( 35.000 lir za pregled in 10.000 lit za vpis v prometno knjižico). Vsak avtomobil bodo morali prvič pregledati štiri leta po prvi registraciji (do sedaj po desetih letih), nato pa vsaki dve leti. Za taksije, avtobuse, rešilce, kombije za prevoz več kot devetih oseb in za vozila nad 3, 5 tone koristnega tovora pa je predvidena vsakoletna revizija vozila. 2. Kazni zaradi neopravljene revizije - gredo od 200.000 do 800.000 lir, ki se podvoji za »povratnike« (kogar so že enkrat zasačih z vozilom, ki ni bilo na reviziji) in za vse tiste, cigar vozilo ni prestalo revizijskega pregleda. 3. Vojaške kolone - prepovedano je prehitevanje in prekinitev kolon vojaških vozil, vojaki pa bodo lahko prometni policiji sporočih registrsko tablico vozil, ki so prekršila prepoved- 4. Prometni znaki - uvedli bodo znake za kolesarske in avtomobilske dirke; v krajih, kjer je to predvideno, pa dvojezične prometne znake. Poleg utripajoče rumene luči za izredn6 tovore bodo sedaj dovolili tudi oranžno, kot je to v drugih evrdpskih državah. 5. Vozniška dovoljenja - kdor je kratkoviden se bo lahko na pregledu predstavil s kontaktnimi lečami in ne z očali, kot je bilo do sedaj obvezno. Prav tako ne bo treba več predstaviti zdravniškega spričevala o splošnem zdravstvenem stanju in niti krvne skupine. 6. Otroci - mlajše od osmih let lahko peljemo na kolesu le v posebnem stolčku, ki pa ni treba, da ima uradni atest (omolm gacijo). 7. Oprostitev plačevanja cestnine - predvidena je za prostovoljna združenja in za nedobičkonosne (no-profit) organiza- 8. Mopedi - ob prodaji motornega kolesa (do 50 kubičnih centimetrov) za prodajalca ni obvezno, da preveri, če ima kupec osebno registrsko tabhco. 9. Radarsko ugotavljanje kršitve omejitve hitrosti (autove-lox) - da bi odpravih dosedanje spore, predvidevajo 5-odstotno odstopanje v korist kršitelja, v najslabšem primeru pa bodo morali od radarsko ugotovljene hitrosti odšteti najmanj 5 kilometrov. Kogar bodo »slikali« ob hitrosti 200 kilometrov na uro, bo plačal kazen za 190 kilometrov na uro. Kdor pa bi za 5 kilometrov prekoračil hitrostno omejitev 50 kilometrov na uro, kazni ne bo plačal. 10. Sprememba lastniška in bivališča - nalepko bo zainteresirani prejel na dom, do takrat pa bo lahko vozil brez omejitev. 11. Pajek - s takojšnim plačilom za poseg bodo lahko vozilo spravili s pajka. PO LIKVIDACIJI TRŽAŠKE KREDITNE BANKE Sestanek medbančnega sklada še ni dal odgovorov na vprašanje usode bivše TKB Sindikalna skupščina uslužbencev - Opozorilo odbora za zaščito varčevalcev RIM - Včeraj dopoldne se je v Rimu sestal Medbančni jamstveni sklad. Vprašanja Tržaške kreditne banke ni bilo na uradnem dnevnem redu, vendar so mu, kot kaže, posvetili veliko pozornost. Ne gre samo za pristop do krize tržaškega zavoda, paC pa za strateško vprašanje, kako bodo odslej reševali krize italijanskih bank, ki se spopadajo z vrsto težav, nenazadnje z vedno bolj restriktivno zakonodajo Evropske unije ter z bojevito mednarodno konkurenco, ki prodira tudi na italijansko tržišCe. Banke v krizi je treba prepustiti svoji usodi ali pa jim nuditi rešilni pas, vsaj glede hujših gospodarskih in socialnih posledic? Vprašanje, ki si ga javnost postavlja že več tednov, saj je od tega odvisna nadaljna usoda velikega števila varčevalcev in podjetij, dosedanjih strank TKB, pa vCeraj ni dobilo odgovora, vsaj javnega dne, saj ob zaključku seje niso objavili uradnih sporočil, pa tudi naše poizvedovanje o njegovih zaključkih ni rodilo sadov. Po nekaterih verzijah naj bi vprašanja TKB včeraj ne izčrpali oziroma ga nameravajo še poglobiti. Po nekaterih drugih vesteh -delno smo jih objavili že vCeraj -pa naj bi Banka Italije že jutri formalno potrdila predajo zdravega dela TKB padovanski banki Banca antoniana popolare veneta, pri čemer pa ostaja odprtih še nekaj nikakor ne postranskih vprašanj. Se najbolj delikatno je vprašanje odprtja petih bančnih okenc v sosednji Istri oz. Primorju, o Čemer je bil govor tudi na nedavnem obisku predsednika Republike Slovenije Milana Kučana v Rimu. Banka iz Padove naj bi bila zelo zainteresirana za to možnost - ki pa je za zdaj zgolj teoretska - ker bi si s tem pridobila močno pozicijo, ko bo čez nekaj mesecev sodelovala na dražbi za pridobitev izplačevanja pokojnin Inpsa državljanom nekdanje Jugoslavije. Kot je znano, opravlja začasno ta izplačila lombardska hranilnica Cariplo, čez nekaj mesecev pa naj bi o tem odločali z javno dražbo. Tisti, ki bo takrat razpolagal z okenci v krajih, kjer upravičenci živijo, bo seveda imel adut veC, da bi si pridobil ta do- nosen posel... Na sedežu banke v Ul. Filzi pa se je vCeraj popoldne odvila sindikalna skupščina, ki je bila v glavnem posvečena vprašanju perspektiv zaposlenih, ohranitvi delovnih mest in znižanju osebnih dohodkov. Zaradi tega niso v popoldanskih urah odgovarjali na telefon, kar je vzbudilo skorajda preplah pri strankah: »Pa kaj, da so dokončno zaprli banko?« Vsak strah je bil neupravičen, tudi telefonisti so bili na skupščini, na kateri so sindikalni predstavniki orisali hipotezo, ki so jo izdelali na podlagi razgovora s komisarjem likvidatorjem: delovno mesto bodo ohranili vsi uslužbenci, plaCe pa bo treba zmanjšati povprečno za 20 odstotokov, kar so prisotni uradniki in funkcionarji z glasovanjem potrdili. Medtem so na zavodu v Ul. Filzi pripravili in odposlali vsem varčevalcem pisma, v katerih obnavljajo saldo računov. Gre za eno prvih konkretnih sporočil nove komisarske uprave strankam, ki je marsikomu vzbudilo upanje, da se vendarle začenja deblokiranje dvomesečnega zamrznjenja računov. Podatki, ki jih navajajo v pismih, pa so pri nekaterih povzročili tudi zaskrbljenost, saj se številke ne ujemajo z dejanskim stanjem: ugotovili smo, da so v obračunih zaobjeti samo zneski tekočih računov in poimenskih hranilnih knjižic, ne pa druge vloge, ki niso poimenske, pač pa na pri-nositelja. Odbor za zaščito varčevalcev TKB ob tem opozarja, da je to iz tehničnih razlogov le prva pošiljka in da bodo v prihodnjih dneh varčevalci prejeli Se sporočila glede hranilnih pisem, vrednostnih papirjev in drugih oblik depozitov. Banka ima namreč Cas sporočiti višino svojih dolgov v roku 30 dni od datuma likvidacije, se pravi do 22. decembra. Odbor za zaščito varčevalcev pri tem obvešča, da morajo varčevalci v primeru, da bi sporočeni zneski ne odgovarjali, morebitne kontestacije predložiti banki najkasneje do 6. januarja. Tozadevne obrazce in navodila za posebne primere (n.pr. hranilne knjižice na prinositelja) bo odbor objavil v prihodnjih dneh. Odprto pismo KZ svojim članom Dragi član. Znano ti je, da je Primorski, edini dnevnik in glasnik naše narodne skupnosti v Italiji v hudi finančni stiski, ki mu onemogoča izhajanje. V teku so pobude zamejskih gospodarskih in drugih ustanov in organizacij za zbiranje sredstev, ki lahko omogočijo začasno izhajanje časopisa v pričakovanju, da mu italijanska in slovenska država zagotovita sredstva za redno izhajanje-Glavni svet naše zveze je sklenil na svoji zadnj1 seji, da se tudi Kmečka zveza vključi v to akcijo in zbere zadostna sredstva za izdajo vsaj ene številke, ki stane 3.500.000 lir. Zato te vabimo, da po svojih močeh prispevaš k uresničitvi omenjenega sklepa. Prispevek lahko nakažeš neposredno v uradih zveze v Trstu ul. Cicerone 8 ali na podružnicah in Gorici ul. Malta 1, ali na tekoči račun naslovljen na Kmečko zvezo pri Kraški zadružni banki št. 9997/1. Zahvaljujemo se ti za sodelovanje in ti voščimo Tebi in tvoji družini Vesel božič in uspešno leto 1997. Tr.t Kmečka zveza Trsi Kmečka zveza Gorica noč sindikata novinarjev •■ni odbor vsedržavnega sindikata novi-\v (FNSI) je časmikarjem pri našem driev r*/i mz-ir«n/-»r*a^7 n 1 nCP 777 ŽO ^ 'menično v aopoinuni uiugujm, ^.7 wga sklada, kot je že naredil v Steviln1 bnih primerih (na primer za kolege Pr la) odobril prispevek v višini dveh m1^0 ir. Tako je na konkreten način pokazal r ivanje za težave kolegov, zaposlenih p >m slovenskem dnevniku v Italiji- .___DEŽELNI SVET / PO RAZKOLU V LEVOSREDINSKI OLJKI IN V DESNIČARSKEM POLU SVOBOŽCIN_ Antonione predsednik skupščine z rekordno nizkim številom glasov TRST - Predstavnik »Forza Italia« Roberto Antonione je novi predsednik deželnega sveta. Zanj je glasovalo le 21 svetovalcev, belih glasovnic je bilo Štiri, tri glasove je dobil zeleni Elia Mioni, kar trideset svetovalcev pa se ni udeležilo glasovanja. Antonione, ki je deželni koordinator Berlusconijevega gibanja, je dobil glasove Ljudske stranke, Dinijeve skupine, Liste za Trst in seveda »Forza Italia«, glasovanja se niso udeležili svetovalci DSL, SKP, Lige, Nacionalnega zavezništva ter CCD in CDU, zeleni pa so podprli Mio-nija. Antonione bo Sel v zgodovino kot predsednik skupščine, ki je bil na to mesto izvoljen z daleč najnizjim številom glasom. Njegova kandidatura je sad nenapisanega sporazuma sredinskih komponent Oljke (Ljudska stranka in Dini) ter »Forza Italia« in Liste za Trst; njegov glavni navdihovale je bivši socialist in sedaj Berlusconijev privrženec Ferruccio Saro. Za kulisami pa se je za izvolitev Antonioneja v prvi osebi potegoval me-lonarski senator Giulio Caamber, ki se v Rimu vse pogosteje druži s pristaši zunanjega ministra Lamberta Dinija. Svoj delež so seveda prispevali bivši demokristjani Ljudske stranke (za njimi stoji Bruno Longo) in Dinijevi somišljeniki. Tudi v deželnem svetu se je torej rodila sredinska (ali oblastniška) os, ki združuje nekdanje demokristjane, Craxijeve pristaše (Saro) in melonarje, v miselni krog katerih sodi novi predsednik. Komunistična prenova je še pred izvolitvijo Antonioneja javno preklicala v torek podpisani politični dogovor, s katerim se obvezuje, da bo nudila podporo Cruderjevemu odboru. Njen deželni tajnik Gianluigi Pegolo je dejal, da smo priča »sramotnemu skrpucalu« nekdanjih Andreottijevih in Craxijevih pristašev, pri katerem je bila DSL po njegovem popolnoma pasivna in nemočna. SKP nima in noče imeti s tem nič skupnega, zato odpoveduje napovedano podporo manjšinski koaliciji Oljke. Renzo Travanut (DSL) je rekel, da si Berti-nottijeva stranka s tem prevzema velike odgovornosti, dodal pa je, da DSL nima nič skupnega z novim, v bistvu pa zelo starim političnim okvirom, v katerem je bil izvoljen Antonione. Od novega predsednika deželnega sveta so se ogradili tudi zastopniki Finijeve stranke in bivši demokristjani iz vrst CCD in CDU. Sergio Giacomelli (NZ) je napovedal odločno opozicijo Cruderjevi vladi, Alberto Tomat (CCD) pa je ponovil zahtevo po oblikovanju institucionalne vlade, ki bi zaobjela vse stranke, od NZ vse do komunistov. Bivši predsednik Dežele Sergio Cecotti (Liga) je bil kritičen predvsem do Oljke, češ da s svojim protislovnim in nerazumljivim zadržanjem pelje deželni svet in vso Furlanijo-Ju-lijsko krajino v popolnoma slepo ulico, s katastrofalnimi posledicami za celotno skupnost. Antonione je bil izvoljen v tretjem glasovanju, ker v prvih dveh ni dobil po poslovniku potrebne absolutne večine. Star je 43 let, rojen je bil v Nov^ri in živi v Miljah. Po poklicu je zobozdravnik, svojo politično kariero je pričel leta 1992 v Listi za Trst. Bil je tržaški občinski svetovalec in eden najožjih sodelavcev Giulia Camberja; po deželnih volitvah leta 1993 (izvoljen je bil kot kandidat LpT) je takoj pristopil v »Forza Italia« in bil podpredsednik odbora, ko je Deželo vodila Alessandra Guerra. V številnih intervjujih je dejal, da leta 1998 ne bo več kandidiral in da se bo znova posvetil svojemu poklicu. Novi predsednik deželnega sveta Roberto Antonione Tanfani (Dinijeva skupina) član Cniderjevega odbora TRST - Roberto Tanfani (na sliki), elan Dinijeve skupine, je bil izvoljen za odbornika in je tako zapolnil vrzel v Cruderjevi vladi, ki je nastala po odstopu Antonia Martinija (Ljudska stranka). Slednji formalno gledano ni nikoli sprejel odbomiškega resorja, njegova izvolitev (dobil je odločilne glasove Lige in desnice) pa je povzročila manjši politični škandal in prvo težavo v manjšinski vladi Oljke. Tanfani ima za sabo »pestro« politično živ- ljenje. V deželni svet je bil izvoljen na listi Severne lige, saj je bil njen tržaški tajnik, potem je bil med ustanovitelji gibanja LIF (italijanski federalisti), na koncu pa je pristal v stranki zunanjega ministra. Star je 38 let in je doma iz Trsta. Za odbornika je bil izvoljen v tretjem glasovanju. Dobil je 27 glasov (Cruderjeva koalicija), štiri glasove pa je dobil Fausto Monfalcon (SKP). Zanj so glasovali njegovi somišljeniki in s tem potrdili, da so od včeraj v opoziciji. Novi volilni zakon: »Zagotovili bomo zastopstvo manjšine< TRST - Predsednik vlade Giancarlo Cruder je po razburljivi dopoldanski seji predstavil deželnemu svetu programske in upravne iztočnice nove vlade. Poudaril je načelo, da je Furlanija-Julijska krajina dobila pravni položaj avtonomne dežele zaradi navzočnosti narodnih in jezikovnih manjšin. Nova vlada si bo zato prizadevala za ohranitev posebnega statuta in zato se bo na vseh ravneh uprla morebitnim poskusom za kakršno koli omejevanja svoje avtonomije. Predsednik je izrazil upanje, da bo rimski parlament odobril spremembo deželnega statuta in tako odprl pot spremembi volilne zakonodaje. V tem okviru, je podčrtal Cruder, bo treba ustvariti pogoje za izvolitev zastopstva slovenske narodnostne skupnosti. Novi predsednik se je zavzel za ozemeljsko celovitost FJK, priznal pa je, da bo treba na nek način urediti vprašanje sodelovanja in usklajevanja prav v tržaški pokrajini. Zavzel se je za federalistično ureditev države, ki pa ne sme brisati vloge deželnih uprav. Bolj kot program nove vlade, pa je trenutno bolj aktualna njena usoda, še posebno potem, ko ji je SKP - spričo zapleta ob izvolitvi Antonioneja - odpovedala napovedano zunanjo podporo. Cruderjeva koalicija uživa trenutno podporo 28 svetovalcev na 60, kolikor jih šteje deželni svet, kar pomeni, da bo njena skrajno težavna pot odvisna od zadržanja Severne lige ter desne in leve opozicije. Deželnemu svetu ne bo uspelo pravočasno odobriti proračuna za prihodnje leto, tako da bo morala Dežela vsaj nekaj časa poslovati v izrednih finančnih razmerah. Ce ne bo težav, bo skupščina odobrila bilanco februarja ali celo marca prihodnjega leta. Včerajšnja seja se je začela pričela z manjšim incidentom. Načelnik Ljudske stranke Ivano Strizzolo se je spomnil nedavno preminulega Giuseppeja Dossettija. Od komemoracije so se ogradili svetovalci NZ, CDU in Severne lige. V njenem imenu je posegel Beppino Zoppolato, ki je neumestno ironiziral nad likom pokojnega. Svetovalci Dinijeve skupine trdijo, da je Zoppolato celo zagrozil s fizičnim obračunom z novo vlado in z vsemi, ki jo podpirajo. HSOLSTVO / PRI DOLOČANJU ŠTEVILA STOLIC JE TREBA UPOŠTEVATI POTREBE IN DELOVANJE ŠOL S SLOVENSKIM JEZIKOM Minister Beriinguer izdal odlok, ki rešuje vprašanje profesorskih stolic v Gorici GORICA - Minister za šolstvo Lui-gi Beriinguer je septembra obljubil slovenskemu senatorju Darku Bratini, da bo njegovo ministrstvo pripravilo odlok, s katerim naj bi reših problem profesorskih stolic na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici. Včeraj je slovenski senator dobil kopijo ministrskega odloka, v katerem je izrecno napisano, da so šolske oblasti v goriški in tržaški pokrajini pri določanju števila stolic na srednjih šolah upoštevale le zahteve Sol z italijanskim jezikom, ne pa potreb in delovanja šol s slovenskim jezikom. Odlok določa, da morajo na višjih srednjih šolah v Gorici zvišati Število stolic za 25 enot, na nižjih srednjih šolah pa v goriški pokrajini za deset, v tržaški pa za 132 enot. »Ministrov odlok ocenjujemo seveda pozitivno, saj smo si za to prizadevali tri mesece, vse od začetim šolskega leta,« je povedal tajnik Sindikata slovenske šole iz Gorice Livio Se-raolič. Nekaj dni pred začetkom pouka je namreč Sindikat izvedel, da je goriško šolsko skrbništvo zmanjšalo število profesorskih stolic na slovenskih višjih srednjih šolah od 49 na 38 mest. Šolski skrbnik Ugo Man-nini je v intervjuju za naš dnevnik takrat izjavil, da je to moral storiti, ker sta šolsko in zakladno ministrstvo znižali število stolic na pokrajinski ravni, in sicer na 611 enot. Pri krčenju mest pa je uporabil enako merilo za italijanske in slovenske šo- Dva slovenska kandidata za pokrajinska šolska sveta Odbor za imenovanja v deželnem svetu je izrazil pozitivno mnenje o kandidaturah predstavnikov v pokrajinske Šolske svete, ki jih imenuje deželni svet. Med kandidati sta tudi Zdenko Floridan (za tržaški pokrajinski šolski svet) in Livio Semolič (za goriški Šolski svet). O imenovanjih se bo moral Zdaj dokončno izreči Se deželni svet. le ter sploh ni upošteval specifičnosti slovenskih šol, na kar sedaj izrecno opozarja novi ministrov odlok, ki je zvišal število stolic od 611 na 636. Glede na nova določila je sedaj pričakovati, da bodo goriške šolske oblasti takoj ustrezno ukrepale, in vrnile slovenskim višjim srednjim šolam tisto, kar so jim pred meseci odvzele, morda pa bi bilo potrebno tudi preveriti, ali slovenska šola zaradi lastnih »potreb« in zaradi boljšega »delovanja« ne potrebuje še nekaj stolic več, kot jih je imela do konca lanskega-šolskega leta. V septembrskem intervjuju je skrbnik Mannini poudaril, da je prišlo do zmede pri krčenju stolic tudi zato, ker je bil seznam stolic na slovenskih šolah priključen italijanskemu. Z ločenima seznamoma bi rešili težave slovenskih šol, je takrat namignil. Sedanji odlok torej ne rešuje vseh vprašanj, kaže pa, da se v Rimu vendarle nagibajo h konkretnejši in predvsem trajnejši rešitvi. Sen. Bratina: Kmalu okvirni načrt o šolstvu »Ministrstvo za Šolstvo je izdalo odlok o Številu stolic, ker je prišlo tudi v drugih italijanskih pohajinah do zapletov. O vprašanju profesorskih stolic na slovenskih goriskih višjih srednjih šolah sva se z ministrom Berlinguerjem res večkrat pogovorila, in vsakokrat sva skupaj posegla pri njegovem šeju kabineta, da bi opozoril funkcionarja, Id je dekret pripravljal, na potrebe slovenskih Sol, pa tudi, da bi dekret čimprej pripravil.« Tako je slovenski senator Darko Bratina obnovil svoje »poti« pri rimskih oblasteh za zaščito ukinjenih slovenskih stolic. »Mislim, da ima minister Beriinguer pozitivno percepcijo o naših problemih, tudi zato, ker je v šestdesetih letih kot poslanec spoznal slovensko poslanko Ma- tijo Bemetič, ki ga je opozorila na slovensko vprašanje. O tem mi je sam minister pravil med enim od najinih pogovorov,« je povedal senator, in dodal: »Ne vem, ali vse, kar je bilo doslej storjeno, odgovarja našim potrebam. Mislim, da bi si morali sedaj prizadevati za samostojne sezname profesorskih stolic. Do tega naj bi tudi prišlo. Z ministrom sva se namreč domenila, da se bova potem, ko se bodo končale sedanje mučne "finančne" zadeve, spet z njim in tudi drugimi srečali na ministrstvu, da bi slovensko šolsko vprašanje rešili s skupnim dogovorom. To pa zato, da bi se take zadeve ne ponavljale vsako leto. Minister je izrazil pripravljenost, da bi tak ustroj pametno definirali,« je napovedal senator DSL Darko Bmtina. 4 Četrtek, 19. decembra 1996 MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN GLOSA Režim brez bodočnosti Jože Pirjevec Nekaj ni mogoCe zanikati: da bi srbski narod ne bil nadvse vnetljiv, in da bi ga bilo težko spraviti na ulice. V Beogradu se v zadnjih dneh spet »dogaja narod«, kar pa ni nobena novost, saj se je to v našem stoletju zgodilo vsaj štirikrat. Prvič leta 1936, ko so Srbi iz protesta proti knezu Pavlu tako sunkovito protestirali proti konkordatu s katoliško Cerkvijo, da so ga preprečili. Drugič leta 1941, ko so vstali proti podpisu pogodbe z Nemčijo in Italijo, ki bi Jugoslavijo morda rešila pred vojno, saj se je Hitler obvezal, da ne bo zahteval njenega sodelovanja na bojnih poljih in da s svojimi četami ne bo stopil na njeno ozemlje. Manifestacije 26. in 27. marca sicer niso prepričale vlade Cvetkovič-Maček, da bi ne pristopila k pogodbi s silami Osi, nudile pa so primeren okvir za vojaški puč (za njim so stali Britanci), posledica katerega je bila Fiihrerjeva odločitev, da napade in razkosa »nezvesto« balkansko državo. O oceanskih manifestacijah v letih 1988 in 1989 v prid Slobodanu Miloševiču in Srbiji, ki da »mora biti velika ali pa je ne bo«, ne bi govoril, saj se jih vsi še predobro spominjamo. Naj mi bo dovoljeno le, da citiram misel, ki se je ob opazovanju beograjskih mitingov močno zasidrala v moji zavesti in ki sem jo v tistih letih večkrat izrekel, če ne tudi zapisal: »Dokler Srbi ne bodo stradali, se ne bodo spametovali«. Danes smo tam: še nikoli v svoji sodobni zgodovini in bil srbski narod v tako klavrnem položaju, kakor je tisti, v katerega ga je pahnil »mladi, lepi govornik« (da uporabim verz iz poezije v čast Miloševiču iz časov njegove slave). Tretjina prebivalstva je baje na robu lakote, načrt o Veliki Srbiji je splaval po vodi. Vojna Krajina je izgubljena, mejo na Drini garantira mednarodna skupnost, Kosovo se bo prej ali slej odcepilo, v Vojvodini vre, srbsko gospodarstvo je povsem na tleh, na tisoče intelektualce je zapustilo domovino in jo tako še bolj obubožalo prav tistega, kar ji je' vedno najbolj manjkalo, izobraženih, sposobnih ljudi. Skratka, polom na vsej črti, ki ga je mogoče primerjati - zaradi dolgoročnih posledic, ki jih bo imel - samo s srednjeveškim porazom na Kosovem polju. Ni čudno torej, da se v Beogradu spet »dogaja narod«, pri čemer pa je treba reči, da ima njegov protest prvič v tem stoletju racionalno vsebino, s katero se je mogoče strinjati. O tem priča tudi odsotnost tradicionalne folklore med manife-stanti, pa tudi molk srbske pravoslavne Cerkve, ki je sicer vedno prilivala olja na ogenj ljudskih emocij. Študentje, ki danes protestirajo, mahajo s svojimi uvniverzitetnimi knjižicami in s tem skušajo poudariti svojo pripadnost Evropi, njeni napredni, razumniški civilizaciji ter svoje odrekanje mitom »zemlje in krvi«. Res je sicer, da so njihovi leaderji, začenši z Vukom Draškovičem, še do pred kratkim zgovorno gojili te mite in da združena opozicija nima pravega programa o tem, kaj storiti, ko bo konec Miloševičeve strahovlade. Očitno pa je, da njegov režim nima velike bodočnosti, pa čeprav lahko računa na pravo armado (120.000) dobro oboroženih in izurjenih policajev. Tega so se zavedali vsi, razen italijanskega zunanjega ministra, ki je s svojimi izjavami med nedavnim obiskom v Beogradu še enkrat dokazal, da Italijani nimajo talenta za zunanjo politiko. DUNAJ / CENTER AVSTRIJSKIH NARODNOSTI »Neaktivnost zvezne vlade ogroža avstrijsko identiteto« Kritična ocena CAN ob predstavitvi poročila o manjšinah DUNAJ/CELOVEC -Neaktivnost zvezne vlade v vprašanju zaščite in pospeševanja svojih narodnostnih manjšin resno ogroža avstrijsko identiteto. Za politiko majhnih korakov da je prepozno, če vlada in parlament ne bosta takoj ukrepala in korenito spremenila njun odnos do manjšin, potem bo Avstrija v prihodnjem tisočletju postala država brez narodnih skupnosti. To je glavna izpoved prvega letnega poročila »Volksgruppenreport 1996« Centra avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju, ki ga je center v torek zvečer predstavil avstrijski javnosti. V njem so objavljena poročila o položaju vseh avstrijskih narodnostnih skupnosti, torej Slovencev na Koroškem in na Štajerskem, gradiščanskih Hrvatov, Madžarov, Cehov, Slovakov ter Romov. Predsednik centra, koroški Slovenec Marjan Pipp, je ob predstavitvi rep ort označil za »190 strani obsegajočo obtožnico« in ob tem navedel dolgo listo zamud avstrijske zvezne vlade na področju zaščite manjšinskih pravic. Kot je Pipp Se poudaril ob predstavitvi, je iz prve izdaje reporta razvidno, da je položaj manjšin v Avstriji postal skrajno dramatičen, odgovornost za to pa nosi avstrijska zvezna vlada, ki s svojo neaktivnostjo še pospešuje hitro napredovanje asimilacije narodnostnih skupnosti. Nedejavnost vlade se izraža še posebej na za manjšine tako pomembnih področjih, kot sta to predšolska vzgoja in šolstvo, rezultat tega pa jq dramatično upadanje jezikovne kompetence pripadnikov narodnostnih skupnosti. Manjšine pa da izgubljajo tudi na funkcionalnosti, kajti tudi glede medijev so medtem potisnjene na rob, je poudaril predsednik CAN, ki je nadalje kritiziral, da v Avstriji ne obstajajo enake zaščitne norme za vse manjšine. Tako imajo na primer koroški Slovenci multilateralno zavarovane pravice, medtem ko so Romi kot uradno priznana manjšina omenjeni edinole v manjšin-skošolskemu zakonu za zvezno deželo Gradiščansko. Z veliko vnemo je Pipp kritiziral tudi 25-odstotno klavzulo za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov (na Slovaškem velja pravilo 20 odstotkov, ki ga je šele pred nedavnim kritiziral avstrijski zunanji minister), prav tako manjšina ni enakopravna pri uradih in v stiku z oblastmi. Center avstrijskih narodnosti je za izboljšanje položaja avstrijskih narodnosti zato že leta 1995 izdelal predlog Temeljnega zakona o narodnostnih skupnostih, je dejal’ Pipp in ob tem pozval parlamentarne stranke, naj končno vzamejo predlog tudi v obravnavo, kot je to bilo predstavnikom centra zagotovljeno. Ob priliki predstavitve reporta, katere se je med drugim udeležil tudi klubski predsednik Južnotirolske ljudske stranke Hubert Frasnel-li (»Podpiramo zahtevo po temeljnem manjšinskem zakonu«) je Pipp še napovedal, da bo leta - po konceptu letnih poročil mednarodne organizacije za varstvo človekovih pravic am-nesty international, v katerem je zajeto stanje človekovih pravicah v vseh državah sveta -odslej izšel letno. Ivan Lukan VESTI S SEŽANSKEGA 130 let RdeCega križa SEŽANA - Na slovesen in dostojen način je območna organizacija RKS Sežana proslavila 130-let-nico ustanovitve RS Slovenije. Osrednja slovesnost se je dogajala v kulturnem centra Srečka Kosovela, ko so odprli razstavo likovnih in pisnih del učencev osnovnih šol iz Divače, Hrpelj, Komna in Sežane ter srednje šole Sežana WO Sežana, ki so prispele na natečaj pod nazivom 130 let Rdeči križ med nami. Hkrati so prikazali bogato dejavnost te humane organizacije na Sežanskem v besedi in sliki oz. z dokumentiranim in arhivskim gradivom. Razstava bo na ogled do konca leta. Na osrednji slovesnosti, v kateri so v kulturnem programu sodelovali pianist Vladimir Babin in vokalni kvartet 7 +, so za dolgoletno delo na humanem področju podelili priznanje bivšima predsednikoma RK dr. Jožici Mugoša in Jožetu Bevčiču, ob tem pa tudi krvodajalcev - jubilantom, ki jih je bilo v letošnjem letu kar 150. Najvišje priznanje za 100-krat darovano kri je prejel Radivoj Gregorič, predsednik komisije za krvodajalstvo. Priznanja, plakete in šopek rož so prejeli še: Milan Stojnic (80 krat), Franc Orel (60 krat), Marija Bačer in Jordan Fmako-vič (55 krat) in Jordan Cerkvenik (50 krat). Priložnost so izkoristili tudi za odprtje sklada Iz odprtih rok, v katerega so se stekla začetna sredstva v višini 186 tisoč tolarjev iz republiške akcije Nikoli sam. Namen tega sklada je pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom. Pomoč v višini po 50 tisoč tolarjev so že namenih dvema družinama sežanske občine, ki preživljata hudo stisko. To sta družina Lah iz Kazelj, ki bo nabavila posebno masažno kad za nego hčerke Jane, in gospa Vida Grmek iz Sežane, ki je pred kratkim imela hudo prometno nesrečo. Novi prostori za Old Timerje DIVAČA - Primorski klub ljubiteljev starih motornih vozil Balilla, ki združuje preko 50 članov cele primorske regije, se je preselil iz Sežane v nove prostore v Divačo, v stari zadružni dom. Prostore so z lastnimi sredstvi in marljivim delom, ki ga je vodil dolgoletni presednik Stefan Pozderec, obno-vili in jih bodo s slavnostno otvoritvijo v petek 27. decembra, predali svojim namenom. Na srečanju članstva bodo predstavih tudi novo videokaseto z relija Brkini 96, ki se ga je udeležilo preko 80 veteranov. Po pregledu bogatega dela v letošnjem letu bo sledilo družabno srečanje. Tradicionalni novoletni koncert DIVAČA - Godba na pihala Divača organizira že 14. tradicionalni božični novolenti koncert, ki bo potekal v nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri v športni hali osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača. Na koncertu se bo poleg divaške godbe pod vodstvom Darija Pobega predstavil še mešani pevski zbor Divača, ki ga vodi zborovodkinja Mirjana Gvozdarič, popestritev pa pomeni nastop mažoretk KUD Franc Žiberna iz Povirja pod vodstvom Mirjam Franko vic Franetič in plesnih skupin divaške osnovne šole. Sceno za koncert, katerega glavni sponzor je občina Divača, pa sta uredila oblikovalka Cvetka Oblak in slikar Marijan Miklavec. PISMO UREDNIŠTVU Odgovor na članek »Sesuvanje manjšin« V Primorskih novicah z dne, 13. decembra (v Primorskem dneiku smo povzeh naslednjega dne, op.ur.) ste v uvodniku zapi-sali, da je »politika slovenske države do Slovencev, ki živijo v zamejstvu ... že dolgo v domeni slovenskih krščanskih demokratov« in »da se je ravnala (in se očitno žal še ravna) po načelu naši - njihovi in ima poglavitno zaslugo, da so se pričele se-suvati institucije Slovencev v Italiji«. Gre za doslej najbolj grobe in žaljive insinuacije na račun politike SKD do Slovencev v zamejstvu, čeprav smo že dalj časa priča poskusom, da bi za sedanje težave slovenske manjšine v Italiji našli grešnega kozla, namesto pravega krivca. Zato čutimo dolžnost, da javnost ponovno opozorimo na nekaj dejstev, ki jih je odgovorni urednik Primorskih novic očitno spregledal. Politika slovenske države ni in ne more biti v domeni ene same stranke - katrekoli bi ta že bila - pač pa smernice te pohtike določajo Državni zbor, celoma vlada in sedaj še (šele) letos sprejeta resolucija o slovenskih manjšinah, s katero se je strankam v Državnem zbora končno uspelo zediniti o dveh, za SKD bistvenih točkah te pohtike, to je o subjektiviteti manjšine in o podpori pluralnemu predstavništvu manjšin, kot najboljšemu garantu za dober pogajalski položaj manjšine napram državi, v kateri ta živi. (Nemčiji na Južnem Tirolskem ter nedavno izvoljeni. Narodni svet koroških Slovencev najbolje pričata o tem). Ko uvodničar Primorskih novic govori o vlogi slovenskih strank pri kreiranju te pohtike pozablja na dejstvo, da je vse do uvedbe večstrankarskega sistema v Sloveniji o pomoči manjšinskim organizacijam odločala ena sama stranka in to po izrazito ideološkem ključu, po katerem so bil levičarsko usmejene organizacije v izrazito privilegiranem položaju. Sele Demosova vlada je uvedla prakso, po kateri se sredstva za slovensko manjšino v Italiji (podobno pa je urejeno tudi v primeru Slovencev v Avstriji) delijo brez diskriminacij enega ah drugega dela manjšine, v sodelovanju z obema krovnima ustanovama civilne družbe Slovencev v Italiji, to je, s Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Slovenski krščanski demokrati smo lahko na ta ključen premik v obravnavanju slovenskih manjšin lahko samo ponosni, saj je šlo za pretrganje dolgoletnega ideološko pogojevanega financiranja manjšine. Tem načelom SKD ostaja zvesta tudi v obeh primerih, ki v zadnjih dveh letih posebej vznemirja slovensko javnost na tej in oni strani meje, to je v zadevi težkega položaja Primorskega dnevnika in zloma Tržaške kredime banke. Stališče SKD je, da mora biti Primorski dnevnik glasilo vseh Slovencev v Italiji, vendar vodstvo dnevnika nikakor ne pristaja na paritetno zastopstvo obeh krovnih organizacij v upravnem odboru časopisa.??? Kljub temu SKD ah njem predstavniki v to dogajanje ne posegajo. Celo nasprotno: vlada Republike Slovenije je v zadnjem letu mimo Urada za Slovence po svetu in mimo ustaljene procedure vsaj dvakrat odobrila visoka interventna sredstva za financiranje Primorskega dnevnika, sestrskega časopisa tukajšnje Republike. SKD se zavedamo izjemnega pomena Primorskega dnevnika za vse Slovence v Italiji - tudi, če bi šlo le za glasilo ene same komponente slovenske manjšine, in zdi se, da tako tudi je, saj je Primorski dnevnik včlanjen le v eno izmed krovnih organizacij, to je v SKGZ -hkrati pa menimo, da morajo slovenski davkoplačevalci vedeti, čemu in komu namenjajo visoke vsote. Kot dober gospodar bi se morala slovenska država zavzeti za popolno transparentnost poslovanja Primorskega dnevnika, kar pa vodstvo slednjega ne stori. Za podoben, le še bolj skrajen primer gre pri Tržaški kredimi banki, kjer obstajajo sumi kaznivih dejanj posameznikov. S sklicevanjem na nedvomne gospodarske interese slovenske manjšine v Italiji, katere steber je bila TKB, ni mogoče opravičevati nedvomno škodljivih ah celo kaznivih, politično pogojevanih poslovnih odločitev v tej banki v preteklosti. S takšnim ravnanjem se namreč v večinski italijanski javnosti ustvarja dvom v verodostojnost celome slovenske skupnosti in ne samo v tiste posameznike, ki so v »imenu naroda« vršili škodljive bančne malverzacije, ki so privedle do zloma banke. Da je temu tako, priča tudi zadržanost slovenskih finančnih in monetarnih oblasti (ki nikakor niso v »domeni slovenskih krščanskih demokratov), kakor tudi slovenskih komercialnih bank pri kapitalski soudeležbi v TKB. Memino, da ni potrebno omenjati ničkolikokratnih in tudi uspešnih posredovanj Lojzeta Peterleta v funkciji zuanje-ga ministra pri italijanskih oblasteh, ko je šlo za pomoč Primorskemu dnevniku ali TKB. Posebej bi spomnih le na posredovanje Lojzeta Peterleta pri guvernerju italijanske centralne banke oktobra 1994, za katero se je vodstvo TKB predsedniku SKD tudi pisno zahvalilo. V SKD smo prepričani, da reševanje teh vprašanj obvarovati, če bo del manjšine oz. njuni vodstvi vztrajal pri političnem monopolu nad njima, namesto pn spoštovanju ekonomskih zakonitosti, transparentnosti poslovanja in pluralni soudeležbi vseh komponent slovenske manjšine. Krivca za sedanje stanje pa seveda ni mogoče iskati v zagovornikih pluralnosti in čistih računov, temveč pri tistih političnih botrih, h katerim so v zadnjih desetletjih odtekle desetine milijard lir. Po tem, zakaj je prišlo do zloma obeh institucij pa se uvodničar žal ne sprašuje. Po volitvah je že najlaže, če so krivi kar krščanski demokrati ... _ ; Služba za stike z javnostjo pri SKD POKRAJINA / SINOČI UMESTITVENA SEJA NOVOIZVOLJENE SKUPŠČINE VARNOST PRI DELU / NOVA DOLOČILA Desnica po pričakovanju podprta Codarinov program Igor Gabrovec pozdravil v imenu vseh slovenskih svetovalcev Delavci subjekt za izboljšanje pogojev de a V veljavi z novim letom Sinoči se je prvič sestal novoizvoljeni pokrajinski svet, ki je po pričakovanjih podprl program predsednika Renza Coda-rina. Zanj so glasovali svetovalci desničarskega Pola svoboščin, vsi ostali pa so glasovali proti. Umestitvena seja je bila umirjena in je potekala brez posebnih prebesov. Svetovalec Demokratične stranke levice Igor Gabrovec je v slovenščini pozdravil v imenu kolegov Willyja Mikaca (DSL), Brune Zorzini Spetič (SKP) in Vladimirja Vremca (TS 2000-SSk). Rekel je, da je bila Pokrajina v preteklosti spodbujevalec manjšinskih pravic in v tem okviru je svojCas priredila tudi zelo uspelo mednarodno konferenco o manjšinah. Je prva krajevna ustanova, ki je na Tržaškem v svojo dvorano postavila napravo za simultano prevajanje, Čeprav je potem ni nikoli uporabila. Prav tako je med prvimi postavila dvojezične table in smerokaze na cestah. Gabrovec je dejal, da mora tudi sedanja uprava spoštovati pravice Slovencev. Poseg v slovenščini (v dvorani ni nihče protestiral) je jakoj zatem prevedel v italijanščino. Codarin je na seji načelnikov svetovalskih skupin povedal, da bo dovolil le en pozdravni poseg svetovalcev slovenske narodnosti, drugim pa bo vzel besedo. Res Čudno tolmačenje demokracije in manjšinskih pravic, za bar si je zaslužil ostro in Upravičeno kritiko predstavnikov DSL, gibanja »Trst 2000« in Komuni- stične prenove. Po posegu Gabrovca je predsednik dodal, da glede slovenščine ne more kršiti zakona in niti ne poslovnika pokrajinskega sveta. Ko bodo Slovenci zakonsko zaščiteni bo seveda Pokrajina prva spoštovala zakon, je v dobro znanem demokri-stjanskem slogu podčrtal Se Codarin. Vremec je govoril o potrebi po sodelovanju z okoliškimi občinami ter po odpiranju do sosednje Slovenije, pri Čemer pokrajinska uprava ne sme ostati križem rok. Zastopnik SSk je tudi navedel pravice, ki jih v treh obalnih občinah Slovenije v izvoljenih telesih uživajo pripadniki tamkajšnje italijanske narodnostne skupnosti. Codarin je predstavil kratka programska izhodišča. Zahvalil se je vladnemu komisarju Domeni-cu Mazzurcu in pozval opozicijo, naj sicer kritično spremlja delo večine, a ne iz prejudicialnih političnih staliSC. Zavrnil je očitek, da je nova uprava politično oziroma strankarsko zelo obarvana, dejal pa je, da je politika pomembna za vsako skupnost, Čeprav ne sme negativno vplivati na upravno kolesje. V razpravi se je oglasila tudi zastopnica »Forza Italia« Luisa Acerbi, ki je izrazila pričakovanje, da bo Pokrajina delala v dobrobit slovenskega in italijanskega prebivalstva. Soglašala je z Dennisom Visiolijem (SKP), ki je obžaloval, da v novem odboru ni niti ene ženske. Podpredsednik Pokrajine je Pariš Lippi iz vrst Nacionalnega zavezništva. Slovenski svetovalci Mikac, Zorzini Spetič, Gabrovec in Vremec pred sejo (f.KROMA) Dne 31. t.m. bo zapadel rok za sprejem ukrepov, ki jih predvidena zakon St. 626 o varnosti pri delu. Ministrstvi za okolje in za delo nista namreč podaljšali roka, zaradi Cesar bodo morala podjetja kot sicer tudi osebje spoštovati predpise, ki jih zakon predvideva. Novi normativi o varnosti pri delu so nekoliko razčlenjeni ter predvidevajo specifične ukrepe glede delovnega okolja in glede osebne varnosti. Glavne etape na poti prilagoditve novim normativom zadevajo: prilagoditev varnostnih izhodov, določitev odgovornih za preventivne in zaščitne službe, oceno stopnje tveganja v podjetju, izpolnitev dokumentov o vprašanjih varnosti, načrtovanje ukrepov in navodil za osebje v primerih resnične nevarnosti ter izo- ____INDUSTRIJA / VČERAJ SESTANEK V RIMU_ Januarja načrt za TVM Na ministrstvu za industrijo v Rimu so se včeraj srečali predstavniki ministrstva, tržaških sindikatov Cgil, Cisl in Uil, Dežele in družbe Fincantieri; predmet pogovorov je bilo vprašanje Tovarne velikih motorjev (iz grupe Fincantieri), ki je že od poletja v središču kompleksnega načrta, po katerem naj bi tovarno vključili v veliko evropsko grupo s doslej Se nejasnimi rezultati. Na včerajšnjem sestanku so sindikati izrazili veliko zaskrbljenost za to operacijo, predvsem pa zahtevali zagotovila za delovna mesta. Na njem se je družba Fincantieri vsekakor obvezala, da bo že v prvi polovici januarja predložila podroben načrt o nadaljnjem delovanju tovarne. Industrijci in sindikati o predaji industrijskega oddelka Smolars Združenje industrijcev in stanovske sindikalne organizacije Cgil, Cisl in Uil so v skupnem tiskovnem poročilu točneje razjasnile vprašanje preureditve delniške družbe Smolars, ki je privedla do predaje industrijskega oddelka delniški družbi Smolars Industrie grafiche. Namen sporazuma, ki sta ga dosegla Združenje industrijcev in sindikalne organizacije, je bil predvsem zaščititi važen industrijski obrat v Trstu; poleg tega vsebuje tudi pomembno inovativno značilno- st: Združenje industrijscev ter Cgil, Cisl in Uil sta spričo 49 odpustov, ki so bili potrebni, stopili na pot nove oblike sodelovanja; sogovorniki bodo na tej osnovi cimprej skušali ponovno zagotoviti delovno mesto najvišjemu številu odpuščenih. Imena 49 uslužbencev so bila praktično prednostno vključena v banko podatkov, v kateri Združenje industrijcev išCe novo osebje in ga nato signalizira podjetjem grafičnega in papirnatopisarniškega sektorja, ki imajo razpoložljiva delovna mesta. Ti uslužbenci pa bodo zaceli poklicno rekvalifika-cijo z namenom, da bi si zagotovili delovna mesta tudi v drugih proizvodnih sektorjih. braževanje osebja glede higiene, zdravja in varnosti na delovnem mestu na osnovi resničnih pristojnosti znotraj podjetja. Zakonski odlok št. 626 je enak za vsakogar: zakonska načela morajo izvajati vsa podjetja, tako javna kot zasebna. Veljal bo v industrijskem, obrtniškem in kmetijskem sektorju, ravno'tako pa tudi v trgovinskem in v sektorju storitev. Odlok nalaga specifične obveznosti delodajalcem, vodstvenemu osebju in tudi samim uslužbencem. Kršitelji teh predpisov bodo kaznovani s kaznijo do največ šest mesecev pripora, ah z globo do osem milijonov lir. S1. januarjem se bodo pri podjetjih začele kontrole; v primerih, da bi odgovorni organi medicine dela odkrili nepravilnosti, bodo morala podjetja poseči in jih »popraviti« v roku dveh mesecev. Zakonske predpise pa bodo morah spoštovati tudi delavci: spoštovati bodo morah navodila delodajalcev, korektno uporabljati orodje ter obveščati o vsaki nezgodi ali možnih nevarnostih; ne bodo pa smeli sprejemati pobud, za katere niso pristojni, ah pa obveznosti, ki so različne od njihove delovne zadolžitve. Zakonski predpisi pa slonijo predvsem na novih predpogojih: skušajo namreč uvesti novo kulturo, ki ne sloni samo na ekonomskem, ampak predvsem na širšem zdravstvenem in socialnem blagostanju. Delavci lahko - na osnovi teh zakonskih predpisov - postanejo aktivni subjekti, ki dan za dnem prispevajo svoj delež za varnost na delovnem mestu. ZANIMIVA RAZSTAVA MAMILA / KLJUB VSEMU USPEH Jaslice v palači poštne uprave Poleg raznih jaslic sta razstavljeni tudi bogati filatelistični zbirki .. V okviru številnih pobud, ki smo celo bombo, ki je na Trst padla med hto priča v teh predprazničnih dneh, enim od prvih bombardiranj, 10. junija Velja nedvomno omeniti zamisel 1944. To pa še ni vse. Obiskovalci si uZasko sekcije Italijanskega združenja bodo lahko ogledali tudi vrsto redkih Prijateljev jaslic, ki je skupaj z Italijan- in dragocenih papirnatih jaslic iz skimi poštami priredila posebno raz- Češkoslovaške ter bogati filatelistični stavo v palači na Trgu Vittorio Veneto. zbirki Lina Feliciana in Ermelita Mon-N,a razstavi, ki so jo odprli včeraj, so terre. Prva zbirka se nanaša na žigosa-Prikazana dela, ki so jih pripravili ne znamke, ki jih je od leta 1950 izdala izključno tržaški izvedenci s tega po- Krist-Krndl iz avstrijskega mesteca Un- 'JroCja: jaslice so iz lesa, plutovine, ter den Himmel, v drugi pa so znamke, tirevesne skorje, nekdo pa je izkoristil ki govorijo o Jezusovi zgodbi. Avtomobilist se je izognil aretaciji s skokom v vodo Ko so finančni stražniki odkriti mamilo v avtomobilu, si šofer ni pustil natakniti lisic, reagiral je bliskovito in se izognil aretaciji: pognal se je naravnost v vodni kanal, Čeprav je bila voda ledena. Drugemu potniku v avtomobilu pa ni uspelo zbežati, prijeli so ga in zaprli. Za dogodek, ki se je pripetil konec novembra, se je izvedelo šele včeraj, ker se je medtem preiskava nadaljevala. Sedaj, ko je padel v roke še ubežnik, so prišle na dan nekatere podrobnosti. Finančni stražniki, ki pripadajo 3. kompaniji 19. legije, so nekega dne ob koncu prejšnjega meseca opazili avtomobil, ki je z veliko hitrostjo zapustil pristaniško območje. Avto so ustavili in se odločili za podrobnejši pregled. Sum je bil upravičen, pod voznikovim sedežem je bilo 445 gramov hašiša. Ko je šofer, 31-letni Davide Benvenu- ti, uvidel, da je »posel« splaval po vodi, se je brez pomišljanja pognal v vodo: finančni stražniki so ga namreč ustavili blizu plovnega kanala. Njegov pajdaš, 33-letni Elvio Furlan, se je vdal v usodo (saj mu drugega tudi ni preostalo) in se pustil aretirati. Finančni stražniki so poklicali na pomoč potapljače gasilcev, ki so skupaj z nekaterimi plovili same finančne straže zaceli iskati ubežnika, vendar do pozne noči iskanje ni obrodilo nobenega rezultata. Odločili so se, da dodobra pregledajo stanovanje tako Benvenu-tija kot Furlana, stopili so tudi na turistično plovilo, ki ga je Benevenuti zasidral nedaleč od kraja, kjer so ju zasačili: odkrili so še preostalo mamilo, vsega skupaj ga je bilo za 1, 4 kg. Stražniki so zaplenili tako avtomobil kot plovilo. Cez nekaj dni so imeli v rokah še Benvenutija: sam se je predal. NOVICE Danes predstavitev knjige »Cime Irredente« Deželni institut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji Julijski krajini prireja predstavitev knjige Isaaca Sirovicha »Cime Irredente«, ki obdeluje viharen zgodovinsko alpinistični primer. Predstavitev bo danes ob 17.30 v avditoriju muzeja Revoltella (v Ul. Diaz 7), o knjigi pa bodo spregovorili raziskovalka instituta Tullia Catalan, novinarka tednika »Liberazione« Fran-cesca Longo in novinar »II Piccola« Pietro Spiri-to. Križ jutri dve uri brez elektrike Občinsko podjetje ACEGA obvešča, da bo jutri v Križu -zaradi vzdrževalnih del na omrežju-prekinjena dobava električnega toka od 14. do 16. ure. Večer o ženski in psihiatriji V društevi gostilni na Kontovelu se nadaljujejo kulturni ve C eri, ki jih prireja Center Niccolo Tommaseo. Drevisnji veCer bo posvečen psihiatriji v ženskem svetu. Ob tej priložnosti bodo predstavili knjigo tržaške psihiatrinje Assunte Signorelli »Fatevi regine«. O tem bodo govorile Giovanna Butti, Margherita Guida in avtorica sama. VeCer, ki se bo pričel ob 19.30, bo obogatila tudi glasba in branje poezij. Slovesnost v bazenu Bianchi V občinskem bazenu Bianchi bo danes ob 17.30 slovesnost ob koncu letošnje šolske športne dejavnosti. Po nastopu plavalk in vaterpolistov bo nagrajevanje dijakov, ki so se najbolj izkazali na Mladinskih igrah. ŠOLSTVO / SOLA SOŽITJA ŠOLSTVO / NA ZOISU IN PREŠERNU Himna radosti otrok treh narodnosti Srečanje slovenskih, italijanskih in židovske šole Stotrideset otrok in uCencev iz vrtcev in šol treh narodnosti, slovenske, italijanske in židovske, je včeraj v prepolnem avditoriju italijanske šole na Greti zapelo Himno radosti. Beethovnova glasba iz mladih grl je povezala otroke, vzgojiteljice, učiteljice in starše v idealno pesem sožitja, ki je vsaj za en dan predrla obstoječe pregrade in nezaupanje, ter vlila v prisotne vsaj kanček upanja za lepši in bolj strpni jutri. Pobudo za srečanje otrok treh narodnosti je dala slovenska rojanska šola Bazoviških junakov, na kateri udejanjajo načrt Sola sožitja. Pri njej so poleg organizatorjev sodelovali slovenska osnovna šola F.S. Finžgarja iz Barko-velj, njena sorodna italijanska šola Battistig, italijanska rojanska Sola Ta-rabocchia, slovenska vrtca iz Barkovelj in z Grete ter židovska Sola iz Trsta. Učiteljica Mirjam Mikolj je v pozdravnem nagovoru obrazložila, zakaj so se šole in vrtci, v katerih se otroci učijo različnih jezikov, odločili za skupno predpraznično prireditev, v židsovskem jeziku je pozdravil tržaški rabin Pi-pemo, sledil je še pozdrav v italijanščini. Otroci so skupno z vzgojiteljicami in učiteljicami pripravili luškan program, v katerem sta imeli glavno besedo glasba in pesem. Začetek je bil veličasten, z že omenjeno Beethovnovo Himno radosti, ki so se jo prav za to priložnost naučili otroci vseh sodelujočih vrtcev in šol. Zapeli so jo pod vodstvom učiteljice Erike Schei-mer in ob spremljavi treh kitar. Otroci vrtcev iz Barkovelj in z Grete so skupno zapeli in zaplesali o pričakovanju božička, medtem ko so učenci rojanske šole predstavili zanimive božične šege in navade iz naših krajev. Učenci barkovljanskih šol F.S.Finžgarja in Battistig so nastopili v skupni plesni točki. Zaplesati so dva plesa, od katerih je bil eden židovski, seveda v poklon gostom, zatem pa so slovenski učenci nastopiti še samostojno: recitirali so Minattijeve pesmi ter zapeli nekaj španskih in angleških pesmi. Sola Tara-bocchia se je predstavila s tremi nemškimi pesmimi. Veliko pričakovanje je veljalo predvsem za nastop učencev židovske šole. V svojem jeziku so zapeli pesmi o židovskih praznikih, ki so jih bili pred petjem predstavili občinstvu. Ob koncu je spet nastopil združeni pevski zbor. Mladi glaski so zapeti pesem miru Shalom in božično Sveta noč, a prireditve še ni bilo konec. Starši in oboci so se nato zbrati na družabnosti, in že je bil govor o naslednji prireditvi, ki jo bodo februarja prirediti na rojan-ski šoli Bazoviških ju- nakov: tednu slovenske kulture, na katerem bodo spregovoriti tudi o drugih kulturah, vedno v luči šole, ki naj mlade vzgaja v duhu sožitja. POMJO / V SOBOTO Božičnica vseh odsekov društva Fran Venturini Konec tega tedna se bodo v predprazničnem vzdušju zbrali tudi pri Domju: že tradicionalno božičnico bodo oblikovali vsi delujoči društveni odseki KD Fran Venturini. Na prireditvi, ki bo v soboto, 21. t.m., ob 20. uri v kulturnem centru Anton Ukmar - Miro bodo nastopili vsi pevci: najmlajši člani otroškega pevskega zbora, ki ga vodi Suzana Žerjal in pri klavirju spremlja Vesna Zuppin, do novonastale dekliške pevske skupine, ki jo je pod okriljem društva začel voditi VValter Lo Nigro, obenem zborovodja tudi lani rojenega mešanega pevskega zbora. Letošnja božičnica bo posebno praznična priložnost za moški pevski zbor, pravega starosto društvene pevske družine, ki bo na sobotnem nastopu proslavil 20-letnico neprekinjenega sodelovanja z zborovodjo Ivanom Tavčarjem. Poleg pevcev pa se bodo občinstvu predstavili in z nastopom voščili tudi harmonikarji: godci na fraj-tonarce iz razreda Denisa Novata in pa gojenci klasične harmonike v razredu Suzane Žerjal. (dam) Težave zaradi prenovitvenih del Med počitnicami pa bodo dela prekinili... Šolski poslopji trgovskega tehničnega zavoda Z. Zoisa in liceja F. Prešerna na Vrdelski cesti sta se spremenili v pravcato gradbišče. Že nekaj mesecev ju namreč prenavljajo, kar povzroča velike težave dijakom in profesorjem. Podjetje iz Barija je že zamenjalo okenske okvire na trgovski, sedaj je na vrsti Se licej. Nevšečnosti na tej šoli so bile tolikšne, da je zaradi del pretekli teden za en dan celo odpadel pouk. Dela so sedaj prekinjena, nadaljevali jih bodo 8. januarja, kar je res neverjetno, saj bi po zdravi pameti kazalo izkoristiti božične in novoletne počitnice, da bi se čim bolj izognili težavam med poukom. H PO USPEŠNI TURNEJI V AVSTRALIJI T Tržaški oktet navdušil v Lokvi Ubrano petje v akustični cerkvi močno ogrelo poslušalce Tržaški oktet je po povratku iz Avstralije in po nujno potrebnem oddihu, imel v soboto zvečer zelo uspešen nastop neposredno čez mejo, v Lokvi. Na povabilo tamkajšnje Krajevne skupnosti, ki ji predseduje Živko Race, je v domači cerkvi sv. Mihaela pred izredno številnim in pozornim občinstvom izvedel božični koncert. Oktet je pozdravil domači župnik Lojze Furlan, spored pa je napovedovala domačinka Helena Škabar. Čeprav je Tržaški oktet moral nastopiti brez obolelega baritonista, je pod umetniškim vodstvom Danila Čadeža zapel kot v polnoštevilni zasedbi, glasovno ubrano in harmonično tako, da je njegovo petje v akustični cerkvi izzvenelo v polnem blesku in močno ogrelo poslušalce, ki so v vsaki pesmi dolgo ploskati v skandbanem ritmu. Oktet je v prvem delu izvajal dela iz katoliške in pravoslavne liturgije, v drugem delu pa slovenske ljudske in druge za cerkveni prostor primerne skladbe in svojega mednarodnega repertoarja. Največji aplavz pa sta si zaslužila tenorist Rudi s svojim solom v ruski narodni »Odnozvučno gremit kolakolčik«, in pa domačin Ivan Muha za solo basovski vložek v črnski duhovni »Nobody Knows«. Po koncertu so gostitelji Krajevne skupnosti povabili oktetovce v gostišče Muha, kjer se jim je imenu skupnosti in vaščanov prisrčno zahvalil predsednik KS Živko Race in izrekel željo, da bi bil Oktet še kdaj, pa seveda čimprej, ponovno njihov gost. V nedeljo bo imel Tržaški oktet božični koncert v cerkvi v Skednju z začetkom ob 15.30. -en V PROSTORIH ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE ZNANI TRŽAŠKI KANTAVTOR Uspeh razstave Aleksandra Starca Razstava v priredbi Sklada Mitje Cuka je na ogled še danes Se danes je v prostorih openske Zadružne banke na ogled razstava, ki jo vsako leto prireja Sklad Mitje Cuka v božičnem času. Tokrat se predstavlja z najnovejšimi deli tržaški slikar in scenograf Aleksander Starc. Aleksander Starc se je že zgodaj usmeril v likovni svet ter izbral v umetnostnem zavodu usmeritev notranje opreme. Že. v letih višjega šolanja se je uspešno izkazal na marsikaterem natečaju. Sodelovanje s slavnim grafikom Amsticijem, je v njem odprlo voljo po likovni poklicni usmeritvi. Več let je zaposlen kot scenograf v gledališču Verdi v Trstu, kjer si je ob ustvarjalnem poslu priboril Se veliko novih izkustev tako na slikarskem kot na kiparskem področju. Aleksander Starc je tehnično izredno spreten in prožen. Tega mi ni treba posebej poudarjati. Dovolj je, da se zazremo v stike ati doživete kiparske objekte ter nam bo na hipu jasno, da se veščina scenografskega dela pretaka tudi- v svet osebne likovne izpovedi. Kljub bogatemu in vztrajnemu delu, se je umetnik prvič predstavil osebno le pred kratkim. Morda gre glavni vzrok pripisati zaprtosti okolja v katerem živimo, ki ni preveč naklonjeno mladim likovnim talentom. Prav to ugotavljanje je vzbudilo zamisel o novem večstranskem kulturnem prostoru: Isis je ime kulturnega krožka, ki mu Aleksander Starc predseduje in si zastavlja prvenstveni cilj stikanja glasbene, gledališke in likovne ustvarjalnosti. Na obširni osebni razstavi v Isisu je poleg tehnične suverenosti izstopala sanjska prodornost. Prehodi iz iperrealističnih izsekov v surrealizem. Iz tega niza smemo na openski razstavi odkriti sled, ki je umetnika privedla iz utrinkov spomina, ki so nakazani na dveh večjih slikah, klic domačih tal je razblinil sanje in si utrl pot v zimsko kraško gmajno. Sivino in telesnost kamna objema toplina ruja. Vejevje dreves v svoji negibnosti posreduje prisotnost vetra, ki je liste odpihal. Stik človeka s krajino je hkrati vodilna nit razstave. Na samem vabilu se nam razgrne ta čvrsti vozel, ki ga je zavejala človeška roka in pritrdila teto, da je ne bi veter odgnal. Dinamično zasnovane kompozicije znajo oživeti melanhonijo sivine kot jo znajo topli barvni toni osmisliti. Pomenljiva je bila umetnikova udeležba na letošnjem sveškem slikarskem tednu, saj je Aleksander Starc doživel na sklepni razstavi velik uspeh, kot je važna tudi pričujoča razstava, ki potrjuje bogastvo in raznolikost našega kulturnega in ustvarjalnega prostora. Jasna Merku Novi album Anaeta Baiauere »Nekdo je lahko Turek, Slovan, musliman, kristjan, vendar je smrt tista in ne življenje, ki nas vodi drugam«: s temi besedami lahko na kratko obnovimo novi album Angela Baiguere, ki so ga včeraj predstavili v kavarni Tommaseo pred številno publiko kantavtorjevih prijateljev. Angelo Baiguera, s katerim sta bila sodelavca Alessandro Simo-netto - producent, aranžer, tehnik mešalne mize in basist ter Roberto Fer-rucci, režiser in producent, je s pomočjo odlomkov iz novega albuma zaigral melodije, ki jih je prevevalo mediteransko in balkansko ozračje; povedal je, kako je v svojem zadnjem albumu dal prednost glasbi iz drugih časov, torej glasbi, ki priviligira violino, harmoniko, kitaro, mandolino in tamburico ter se odpovedal vsakršnemu elektronskemu pripomočku. Nova plošča vsebuje sedem originalnih pesmi, poleg tega pa novo instrumentalno verzijo in dve strastni »darili« istrski glasbeni folklori: »Se mi volevi bene« in »Giovanetto Remator«, pri čemer je sodeloval kantavtor Massimo Bu-bolo, ki je po mnenju Baiguere med najboljšimi, če že ne najboljši italijanski kantavtor. Včeraj so tudi prvič predstavili videokaseto »Preko tega morja« (Oltre a questo mare«, delo Roberta Ferruccija. Videoka- seta (montažo, pri kateri je sodelovala Cvetka Aljančič, so opravili pri Videocenter Koper! izhaja iz zamisli: »posku simo, kaj lahko naredirn0 s skromnimi, izredno s romnimi sredstvi«. Foto in teksy Damjan Batin TV oddaja o dveh občnih zborih »Ob dveh prelomnih občnih zborih SKGZ in SSO»je podnaslov nove TV oddaje iz niza Pri nas doma, ki bo na sporedu v nedeljo, 22. decembra s pričetkom ob 20.50 uri. Poleg predstavnikov SKGZ in SSO bosta v studiu prisotna Se državni sekretar v zunanjem Ministrstvu, oziroma vodja urada za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj in univerzitetni profesor in zgodovinar dr. Jože Pirjevec. Debato bo vodil Ivan Peterlin, režija pa bo tudi tokrat zaupana Sergeju Verču. Otroški direndaj v Lonjerju Kot je bilo napovedano ob nedavnem mik-lavževanju in knjižnem sejmu, bo v nedeljo, 22. decembra v Lonjerju novo otroško srečanje v priredbi KD Lonjer-Katinara. Gre namreč za Otroški direndaj, ki ga elani lonjerskega kulturnega društva že vec let prirejajo. Otroški direndaj je posvečen otrokom, njihovi zabavi in novim spoznanjem. Otroci od treh do enajst let starosti so vabljeni na sedež lonjerskega kulturnega društva ob 10. uri, starši pa naj pridejo ponje ob 18. uri. Med tem Časom bo seveda poskrbljeno za laCne trebuščke udeležencev. Za prijave in informacije sta na razpolago Vesna (910-850) in Jana (910-178), ki lahko nudita najrazličnejše podatke o predbožičnem otroškem srečanju, ki med drugim ponuja malčkom eno izmed zadnjih priložnosti, da se skupno pozabavajo v letu, ki se zaključuje. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 19. decembra 1996 URBAN Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 13.14 in zatone ob 1.46. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Largo S. Vardabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Zavije. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Jutri, PETEK, 20. decembra 1996 EVGEN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,3 stopinje, zračni tlak 1016,2 mb, ustaljen, veter 6,1 km na uro seve-fozahodnik, vlaga 83-od-stotna, nebo oblaCno, tttorje skoraj mirno, temperatura morja 11,3 stopinje. ROJSTVA in smrti RODILI SO SE: Karin Kralj, Michela Bologna, Patrick Sartore, Chiara Ressetta, Andrea Fuk, Clara Stavro-Santarosa, Alessandro Musinelli. UMRLI SO:81-letni Giovanni Verdi, 55-letni Onorino Grizonic, 82-let-Jb Luigi Zanutti, 76-letni Renato Marion, 87-letna Paola Mohor, 86-letni Giuseppe Rolli, 65-letna Libera Blasovich, 86-let-r>a Zora Godina, 93-letni Lori Fulvi, 60-letni Gior-8io Donvito, 96-letna Antelia Ceriesa, 69-letni Alberto Palisca, 50-letni Gennaro Liguori, 85-let-Tullia Tulli, 75-letni Valter Perazzo. U LEKARNE Od PONEDELJKA,16. do SOBOTE, 21. DECEMBRA 1996 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13-00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. °35368), Largo S.Varda-dasso (bivša Ul. Zorutti 19) (tel. 766643), Zavije »el. 232253). mul d ČEVLJI TORBICE Voščimo vesele praznike Nabrežina center 79 NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna-služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri 16.00, 18.10, 20.20, 22.30 »So-no pazzo di Iris Blond«, r.-i. Carlo Verdone, Clau-dia Gerini. EKCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »Michael Collins«, i. Neil Jordan, i. Liam Neeson. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Cold Comfort Farm«, r. John Schlesin-ger. AMB ASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »II gobbo di Notre Dame«, prod. Walt Disney NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Segreti e bugie«, r. Mike Leight. NAZIONALE 2 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Trainspotting«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 17.00, 19.30, 22.00 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vit-torio Gassman. POHIŠTVO J K* \C TRST- Ul. S. Cilino 38 Tel. 54390 / Fax 350150 prodaja po polovični ceni do izčrpanja zaloge: dnevne sobe, omare, sedežne garniture in drugo pohištvo. Pohitite! lL@WEMBto Smi® Lutkovno gledališče Papilu MAJA in BRANE SOLCE KDO BO Z NAMI SEL V GOZDIČEK V nedeljo, 22. t. m., ob 11 .uri — OTROŠKA MA TINE J A! — Slovensko Stalno Gledališče BORIS KOBAL AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI krstna uprizoritev, režija BORIS KOBAL Jutri, 20. t. m. ob 17. uri FOTO TRST 80 prireja danes, 19. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11. nad.) večer diapozitivov Sonje Gregori in Franke Slavec S POTI PO NAMIBIJI Vabljeni! Danes slavi svojih 80 let nas dragi mož, oCe in nono Karlo Mikolj Se na mnoga zdrava, srečna in vesela leta med nami ti želimo žena Vanda, otroka Dani in Mirjan, snaha Serena in vnuk Marko Na tržaški univerzi je 17. decembra 1996 slovenska pesem zadonela, ko je nas Tomaž Petaros elektro inženir postal. Vse najboljše mu želijo teta Marija, Boris z ženo Marijo in Jana NAZIONALE 4 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Lo specchio della memo-ria«, i. Ray Liotta, Linda Fiorentino. MIGNON - 16.00, 22.00 »Ingorde ninfoma-ne«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.15, 20.20, 22.10 »A spasso nel tempo«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »II barbiere di Rio«, r. Giovanni Ve-ronesi, i. Diego Abatan-tuono, Margaret Mazzan-tini. LUMIERE - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Cra-sh«, r. Davide Cronen-berg. Prepovedan mladini pod 18.letom. H ČESTITKE Nina je dobila sestrico. Otroci otroškega vrtca iz Ricmanj, vzgojiteljici in Neva čestitajo srečnima staršema, mali MASI pa želijo obilo sreCe v življenju. PRIREDITVE SKLAD MITJA CUK - Se danes, 19. decembra v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah je odprta likovna razstava ALEKSANDRA STARCA. Urnik: vsak dan razen sobote od 10. do 12. ure, ob delavnikih od 17. do 19. ure. UCENCI in učitelji GOS S. Gruden iz Sem-polaja vabijo na BOŽIČNICO, ki bo jutri, 20. t. m., ob 14. uri. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU obvešča, da bo KNJIŽNI SEJEM odprt do vključno 20. t.m. ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. OBČINSKA knjižnica v Boljuncu vabi na prvo otroško urico jutri, 20. t.m., ob 16.30. V svet knjige in ilustracije nas bosta popeljala Marko Kravos in Klavdij PalCiC. Vabljeni otroci, veliki in mali! Srečanje bo v knjižničnih prostorih za gledališčem F. Prešeren v Boljuncu. SKD VIGRED prireja BOŽIČNI SEJEM KNJIG IN ROČNIH DEL v društvenih prostorih v Sempo-laju jutri, 20., v soboto, 21., v nedeljo, 22. (tudi od 11. do 12. ure) in v ponedeljek, 23. decembra od 18. do 20. ure. KD ROVTE KO-LONKOVEC - Ul. Monte Sernio 27 vabi na SREČANJE Z DOMAČO BESEDO Atilija Kralja v soboto, 21. t.m., ob 20.30. Člani in prijatelji so vabljeni, da ob družabnosti nazdravimo novemu letu. KD V. VODNIK prireja tradicionalno praznično družabnost za elane in prijatelje “POZDRAV STAREMU LETU” v soboto, 21. t. m., ob 20. uri v Zadružni gostilni v Dolini. Na razpolago je še nekaj mest: za prijave se zglasite v Zadruzini gostilni ali pri odbornikih društva. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN RADIJSKI ODER (Ul. Donizetti 3) vabita v soboto, 21. t.m., ob 18.30 na DOBRODELNI VEČER. Spored: Male dame (Piccole donne) -recital iz prvega dejanja z naslovom “Božic pri družini March in dobrodelna tombola z bogatimi darili". Vabljeni otroci in odrasli. KD F. VENTURINI priredi BOŽIČNICO v soboto, 21. t.m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. U. Miro pri Domju. Nastopali bodo vsi društveni odseki: moški pevski zbor - dirigent L Tavčar (ob 20-letnici vodenja zbora), mešani pevski zbor in dekliška pevska skupina - dirigent W. Lo Nigro, otroški pevski zbor - dirigent S. Žerjal in harmonikaši društvene glasbene Sole - vodi Denis Novato. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena sola vabita na KONCERT ob zaključku leta v nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. TRŽAŠKI OKTET bo nastopil v skedenjski cerkvi v nedeljo, 22. t.m., ob 15.30. Na sporedu bodo BOŽIČNE PESMI. PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 22. t.m. na božično prireditev V PRIČAKOVANJU... Nastopila bosta Tržaški dekliški zbor pod vodstvom Tamare Stanese in domači MePZ MaCkolje. Priložnostno misel bo podal g. Rafko Slejko. Pričetek ob 17. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Toplo vabljeni! GODBENO DRUŠTVO V. PARMA iz Trebe vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. □ OBVESTILA SKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi elane in simpatizerje na 6. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 19. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. VSI 30-LETNIKI (letnik 1966) nekdaj in sedaj bivajoči v zgoniški občini se dobimo jutri, 20. t.m., ob 20. uri v gostilni v Zgoniku. Potrdite VaSo prisotnost do 19. t.m. na tel. St. 229123 (gostilna Zgonik). DRUŽBENO politično društvo Edinost priredi jutri, 20. t.m., ob 20.30 v Saležu - KD Rdeča zvezda predavanje z naslovom “ Pravica do rabe slovenskega jezika", ki bo prikazalo možnost vsakogar, da prispeva k postavitvi temelja za dober zaščitni zakon. SK BRDINA naproša udeležence zimovanja v Mariboru, da poravnajo plačilo v teku tega tedna. PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi jutri, 20. t.m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na REDNI OBČNI ZBOR. Priporočamo udeležbo! SKD PRIMOREC -Trebče prireja DRUŠTVENI VEČER ob koncu leta v soboto, 21. t.m. od 20. ure dalje v Ljudskem domu. Zabavali se bomo s petjem, skeči, Šaljivimi igrami, tombolo ob dobri kapljici in prigrizku. Pridite! Lepo bo! KD LONJER - KATI-NARA prireja v nedeljo, 22. t. m. od 10. do 18. ure OTROŠKI DIRENDAJ za otroke od 3. do 11. leta starosti. Za informacije in prijave sta na razpolago Jana (tel. St. 910178) in Vesna ( tel. st. 910858). ZBOR pravoslavne cerkve sv. Spiridiona v Trstu išCe pevce, predvsem druge tenorje in druge base. Pogoji: poznanje not, vsaj triletno petje v zboru, dober glas, Ter or-ganik predvideva le 14 pevcev, ki pojejo v glavnem šestglasno. Interesenti naj tel. na St. 360891 zjutraj do 9. in po 19. uri. Cas prijave do 23. t.m. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ prireja SILVESTROVANJE: večerja, ples, srečolov, tombola, nagrajevanje najboljše torte. Rezervacije na tel. St. 51377 med 10. in 13. uro ter od 17. do 20. ure do 27. t.m. MALI OGLASI tel. 040-361888 AGRO - ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca ima vedno za Vas kanadske losose in salmerine. Odprta je vsak dan od 20. decembra 1996 do 1. januarja 1997, razen ob praznikih, in vsak petek in soboto od 8. do 13. ure. Tel. St. 228297. PRODAM enonadstropno hišo z vrtom na lepi lokaciji v LoCnikufUl. Chiese Antiche 1. Tel. st. 0038665/28417. Y 10 FIRE LXIE, november ’91, zelen metali-ziran, v odličnem stanju prodam za 7 milijonov. Tel. št. 214309. PRODAM Ford Scor-pio, 2.000 LE. Ghia s klimo ter ABS, letnik ’91 po ugodni ceni. Tel. št. 040/251234. PRODAM kombi Ford Transit za 9 oseb na bencin, letnik.’80. Tel. po 19. uri na St. 229430. PRODAM polžasto stopnišče visoko 3,30 m, železna vrtna vrata 3 mx 2,20 m, macesnova vrata 2,20 mx0,81. Tel. na S. 040/422836. PRODAJAMO drva za kurjavo. Tel. št. 0481/884161 v večernih urah. PRODAM kravo s teličkom . Tel. št. 281110. PRODAM nove ženske smučarske Čevlje Salomon St. 41/41,5. Tel. St. 040/229234 od 18. do 21. ure. PRODAM po ugodni ceni zaradi končanega poslovanja dvometrski hladilnik z izložbo za trgovinsko dejavnost, teh-nico do 150 kg, tehnico avtomatično “geet“ 15 kg in elektronsko blagajno. Tel. št. 410335. ŠTUDENTKA nudi pomoč pri uCenju osnovnošolcem in srednješolcem. Tel. St. 228382. DIPLOMIRANA medi- cinska sestra z izkušnjami nudi nego na domu. Tel. St. 309790 v večernih urah. ISCEM izkušenega električarja za prodajo električnega materiala. Tel. št. 0368/930625. CECILIA ima v Boljuncu ženski in moški frizerski salon. Urnik: vsak dan, razen ob sredah od 9. do 17. ure, v torek, 24. in 31. t. m. odprto od 8. do 19.30. GOSTILNA v Ric-manjih obvešča, da ima ob vikendih domačo žol- OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci St. 22. OSMICA je odprta pri Glavinovih v Lonjerju St. 255. Točijo belo in Črno vino. Vabljeni! OSMICO je v Borštu odprl Danjel Glavina. Vabljeni ! OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo točenih in sortiranih vin. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCek iz BriSC. PRI BATKOVIH bo osmica odprta do 21. t.m., Repen St. 32. Vabljeni! AGROTURIZEM Ostrouska - Zagradec 1 je odprt do 22. t. m. OSMICO je odprla Mavrica Radetic, Medja vas St. 10. Vabljeni! PRISPEVKI Ob 11. obletnici smrti našega dragega Renata Gombača, se ga iz dneva v dan vedno spominjajo mama, brat in vsi ostali, ter darujejo 30.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na dragega moža, očeta, nonota in tasta Gigija Paulina darujejo svojci 100.000 lir za Sempolajski cerkveni pevski zbor. Ob 50-letnici poroke darujeta Vera in Nino 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Emilijo Gregori vd. Kralj darujeta Lojze in Milka Žagar 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Pa-dricah. V spomin na mamo Fani Trošt daruje Luciana Šferca Colja 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na sestrično Marijo Husu vd. Puntar darujejo Gigi, Marija in Pina Timeus 70.000 lir za proseško cerkev. V spomin na drago gospo Poldo Gruden darujeta Sonja in Tonci 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Etko Križnic daruje Vanda Emili 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na sestrično Etko daruje Marija Puntar Prašelj 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na pok. Etko Puntar Križnic darujeta Lojzka Guštin in Zvonka z družino 40.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Marijo Milic daruje Savica Cibiz 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Nosilci krste pokojne Marije Husu vd. Puntar darujejo 200.000 lir za FC Primorje. V spomin na nono Marijo in nono Francko darujejo Ani, Giorgio in Martina 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob gospe E tke Križnic daruje družina Cvelbar 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob gospe Etke Križnic darujeta Armida in Danci z družinama 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na gospo Etko Križnic darujejo sedanji in bivši sodelavci pekarne Cok 270.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Mariso Sossi darujeta Marija in Lucia 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob priliki jubileja darujejo 50-letniki z Gropa-de in Padric 85.000 lir za SZ Gaja, 85.000 lir za KD Skala, 85.000 lir za KD Slovan in 110.000 lir za OS K.D. Kajuh. Ob 16. obletnici smrti Josipa Rebula daruje družina Rebula 50.000 lir za zgoniško cerkev. Ob 2. obletnici smrti Justine Rapotec daruje Ivan Racman 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Etke Križnic darujeta družini Danev - Gorkič 100.000 lir za košarkarsko sekcijo SD Polet. Namesto cvetja na grob Etke Križnic daruje Liljana Hrovatin z družino 30.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Etko Križnic darujeta družini Stoka in Bukavec 80.000 lir za MoPZ Tabor. Namesto cvetja na grob Amalije Colja vd. Doljak daruje Pepi Legiša 30.000 lir za zbora Igo Gruden. V počastitev spomina Marije Glavic - Slama darujeta družini Valenčič in Godnik 50.000 lir za Mladiko in 50.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. Namesto cvetja na grob Alberta Stoka darujeta Lidija in Maja 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Etko Križnic darujeta Irma in Egon 100.000 lir za SD Polet. V spomin na drago gospo Etko Puntar vd. Križnic darujejo Maruška, Marko in Samo 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. V spomin na dr. Jakoba Kanduta daruje družina Aleksandra Rustje 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk - Opčine. V spomin na dragega moža in očeta Srečka Su-man darujejo žena in otroci 100.000 lir za L Grbec - Skedenj in 100.000 lir za Dom J. Ukmar - Skedenj. V spomin na dragega Srečka Sumana daruje Elvi 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Srečka Sumana daruje Rožica Pockar 50.000 lir za KD I. Grbec - Skedenj. V spomin na dragega brata Srečka darujeta Mira in Darinka Suman 50.000 lir za KD I.Grbec -Skedenj in 50.000 lir za Dom J. Ukmar - Skedenj. V spomin na drago ženo in mamo Meri Petaros Rojc darujeta Pino in Nada 100.000 lir za OD Bor. Namesto cvetja na grob gospe Etke Križnic daruje družina Cvelbar 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob gospe Etke Križnič darujeta Armida in Danci z družinama 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST ■ Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 8 Četrtek, 19. decembra 1996 KULTURA PRESTIŽEN NASTOP / V MILANSKI PALAČI LIBERTV GLEDALIŠČE / V TRŽAŠKEM NAREČJU ~>| Coirado Rojac utira pot koncertni harmoniki V okviru festivala sodobne glasbe, likovne umetnosti in poezije V Četrtek, 12. decembra je v milanskem avditoriju palače Liberty nastopil nas tržaški harmonikar Corrado Rojac. Koncert je s sodelovanjem oddelka za kulturo milanske občine organiziralo združenje Novurgia. Združenje prireja vsako leto festival sodobne glasbe, sodobne likovne umetnosti in sodobne poezije. Tako se je letošnji festival pričel že 3. oktobra z recitalom znane igralke Ottavie Piccolo, zaključil pa se bo v Četrtek, 19. decembra s koncertom prestižnega pianista Micheleja Campanel-le. Ce moramo med glasbenike omeniti vsaj še pianista Bruna Canina in Čelista Rocca Filippinija, se moramo med nastopajočimi poeti zaustaviti na imenih Edoarda San-guinetija in Maria Lusija. To so vodilne osebnosti sodobnega italijanskega umetnostnega izraza. Predzadnji koncert sezone je bil posvečen harmoniki in njeni »renesansi« po vstopu na državne konservatorije. Corrado Rojac se je milanski publiki predstavil z naj-veCjimi imeni, kar jih premore sodobni harmonikarski repertoar: na sporedu so bila med drugim dela argentinskega skladatelja Mauricija Ka-gla, švicarskega skladatelja Klausa Hubra in finskega skladatelja Magnu-sa Lindberga; zadnji dve skladbi sta bili prvič izvedeni v Italiji. Kagel je harmoniki podaril samosvojo, ironično umetnino. Naslov Episo-den, figuren (1993), izpričuje, da je harmonikar soudeležen tudi scensko, kot igralec. Zaključni na- sam Kagel nekako »ob-smešek izvajalca, ki ga Ka- raCuna« z negativnim gel zahteva z didaskalijo prizvokom svoje poetike na partituri, zadobi in odpira svojemu glasbe-sprošCujoč učinek; s tem nemu izrazu nova obzorja. Tudi Hubrova skladba Vinterseeds je nastala leta 1993; Klaus Huber je navdih iskal v poezijah francoskega pesnika Ara-gona; harmonikar se tako prelevi tudi v recitatorja, kajti glasba raste v tej skladbi iz zvoCne magije besed. Magnus Lindberg je v svoji Jeu d’anches (1990) harmoniko interpretiral predvsem virtuozno: zamotane glasbene strukture se zato vrtijo v blazni hitrosti. Harmonikar Corrado Rojac je s to skladbo številni publiki utrgal navdušen aplavz. V zgodovini koncertne harmonike je bil Četrtkov večer prava prelomnica: koncertni harmoniki je pot odprta v širši krog italijanske sodobne umetnosti. RAZSTAVA / V DOMU BRDINA Skupno razstavljata Fulvio Cazzador in AdalbertŽvab Prepričljiva obravnava kočljive teme v gleda iškem jeziku Delo tržaškega avtorja Rodolfa Fellinija V okviru sezone italijanskih amaterskih skupin v tržaškem gledališču v Ulici Dei Fabbri je bila prejšnji teden na sporedu premiera enodejanke »Ci lasceremo alla stagion dei fior« (Pustila se bova, ko bodo cvetele rože), ki jo je v današnjem tržaškem narečju spisal Rodolfo Fellini. Mladi avtor, katerega dela so v majhni in še precej neudobni dvorani za Mestno knjižnico pogostokrat doma, sicer ni Tržačan, čeprav se je k nam preselil že dolgo tega in ga marsikdo pozna zlasti kot časnikarja, vendar pri vsem tem ni presenetljivo to, da je kot izrazno sredstvo zbral sebi morda nekoliko tuje narečje, temveč kočljiva tema dela samega, za katero naivno ne pričakujemo, da se je bo kdo lotil v običajno lahkotni komični igri namenjeni govorici. Sicer pa novega Fellinijevega gledališkega dela ne gre presojati z vidika filološko pravilne uporabe dialekta, pri katerem so bili tudi igralci sami marsikdaj nekoliko negotovi, in tudi enodejanka je v bistvu predelava daljše drame v knjižnem jeziku. Dejstvo je, da je gledališka pripoved o težavnem, čeprav dolgo trajajočem homoseksualnem odnosu med moškima, učinkovita, prepričljiva in zlasti privlačna. Značaji, ki jih Fellini nazorno prikazuje z veC plati in z njemu lastno razumevajočo simpatijo do vseh nastopajočih likov, so na odru resnično živi; na začetku so morda nekoliko klišejsko obarvani, vendar na koncu njihovi osebni problemi gledalce res prevzamejo. Delo je postavila gledališka skupina Teatro Rotondo v režiji Riccar-da Fortune, ki nastopa tudi v vlogi | Maura, na videz močnejšega, a v bi-: stvu manj samozavestnega člena ljubezenskega para, medtem ko je Fulvio, ki ga igra Maurizio Ferluga, nežnejšega značaja, a brez sramu sprejema svojo drugačnost. Oba igralca se brez zadrege predajata svojim vlogam, v katerih je tudi precej ironične šaljivosti. Poleg njiju nastopata ša Marina Bilucaglia kot mlada soseda Antonella, ki goji nedorečena Čustva do Maura, in Ina Rosati, ki s pristno preproščino podaja lik Maurove matere in njeno pripravljenost, da takoj verjame v za lase privlečeno zgodbo, da ji le ni treba sprejeti resnice o sinovi nekonvencionalni spolni izbiri. Občinstvo v dvorani je dogajanju na odru sledilo z navdušeno pozornostjo in večkrat zaploskalo ob odprti sceni. Predstava bo na sporedu še ta konec tedna, in sicer v soboto ob 20.30 in v nedeljo ob 17.30. UMETNOST / V LETU 1997 Bogat spored razstav v beneški palači Grassi Razstava o Grkih na zahodu se v beneški palači Grassi poCasi izteka. Strokovnjaki so že veC Časa na delu za pripravo razstav, ki bodo v ta Častitljivi muzej na Canal Grande tudi v letu 1997 privabile stotisoCe obiskovalcev. Že med 2. do 16. februarjem bodo priredili fotografsko razstavo o samih sebi. Njen naslov bo »Palazzo Grassi - Palazzo Aperto« (Palača Grassi - odprta palača). Uredila jo bo arhi-tektinja Gae Aulenti. To bo tudi razstava znanih Pirelhjevih koledarjev v obdobju 1964-1997. Že v marcu si bomo v tem sodobno urejenem muzeju lahko ogledali dela sodobnih flamskih mojstrov. S svojimi deli bodo zastopani Vincent Van Gogh, Rene Magrit-te, Piet Mondrian in še marsikdo drug. Ne bo nam treba v Amsterdam ali v Pariz, da bi videli ta dela, pa čeprav bodo v Benetkah razstavljena le • nekatera dela teh znanih mojstrov. Ta razstava bo od 16. marca do 13. julija. Razstavljena bodo dela mojstrov, ki jih danes prištevamo med Nizozemce ali Belgijce. V , preteklosti je to bila enotna Flamska dežela. 1 Sicer pa ljudje na Nizo- ; zemskem in v severnem delu Belgije govore isti jezik, holandščino. S tem pa ni še konec. V Palači Grassi bodo 7. septembra 1997 odprli še eno razstavo, ki bo na ogled do 11. januarja 1998. To bo razstava o nemškem ekspresionizmu v prvem obdobju našega sotletja, od leta 1909 do 1923. Razstavlje- , na bodo dela slikarjev, ki , so se razpoznavali v raznih tokovih, npr. v »Bruecke« (Kirchner, Heckel, Schmidt-Rottiuf, -Mueller, Nolde) in v »Blaue Reiter« (vodja leteli je bil Kandinsky). Marko VValtritsch Kako lahko neka kulturna pobuda združuje hkrati umetniško doživetje, duhovni užitek in skrb za združevanje različnih jezikovnih in kulturnih izrazov? Na to vprašanje nam nazorno odgovarja umetniška razstava, ki so jo v nedeljo, 8. decembra odprli na pobudo dvojezičnega kulturnega krožka Ob pečini - La Rupe v openskem Domu Brdina. Dva umetnika, različna po jeziku in po likovnem izražanju, sta se srečala in našla skupni jezik. Rezultat je bila skupno izdelana slika in skupna razstava njunih del, ki je pritegnila številno slovensko in italijansko občinstvo. Umetnika sta Fulvio Cazzador z Opčin in Adalbert Žvab iz Ljubljane, a po rodu Kraševec. Razstavi, ki bo odprta do nedelje, 22. decembra, je naslov O morju o zemlji. O morju, ker se Cazza-dorjeva ustvarjalnost navdihuje pretežno ob fantastičnih vizijah morja, o zemlji pa, ker Črpa Žvab motiviko za svoje akvarele na Krasu. Njuna dela in motive, ki so ju pritegnili k sodelovanju je na otvoritvi predstavil umetnostni kritik VValter Abrami. PREDSTAVITEV PRVE KASETE Pred kratkim so v domu na Vidmu predstavih zvočno kaseto ljubiteljske pevske skupine Hrušiški fanti. V sodelovanju z ZKO Ilirska Bistrica so pri-pravili promocijski koncert, na katerem so se predstavili še pevska skupina Vasovalec iz ReCice pri Ilirski Bistrici, dekleta folklorne skupine BistFški škuorci, ki jo vodi Romeo Volk, znana ljudska pevca Marija in France Anzeljc z Blok, Romeo in Nina Volk na harmoniko trieštinsko in kon-tabas, ljudski pevci iz Velike Bukovice, ki prepevajo podobno kot Hrušiški fanti, kot gostje večera pa so nastopili Zejanski kontaduri, skupina pevcev iz vasice Zejane v severni Čičariji, ter ljudski godec Zdravko Muha iz Brezovice pri Materiji. V poldrugem letu delovanja je Hrušiškim fantom uspelo posneti prvo kaseto, s katero se pravzaprav šele začenja njihovo poslanstvo. Skupino sestavljajo domačini iz Hrušice in iz Obrova. Skupina prepeva izključno stare ljudske pesmi, ki so se včasih prepevale v Hrušici in okoUških vaseh. Njihova prva avdio kaseta zajema zanimiv vsebinski in glasbeni prikaz tistega ljudskega petja, ki je živelo v teh krajih. Na kaseto so posneli 17 pesmi v starem štiriglasnem nadnu poletja, zra- ven priložili bogato natisnjen ovitek s priročno pesmarico z besedili vseh pesmi in razglednico. Zadevo je oblikoval Romeo Volk, ki je tudi rekonstruiral domaCe brkinske noše, v katerih nastopajo Hrušiški fanti. Pesmi so vsebinsko razvrščene tako, da se začenjajo s pripovednimi, prihajajo na lirsko ljubezenske in zakonske ter vojaške. Posebno zanimiva je legendama pripovedna pesem Marija in brodnik, kjer je hrušiški govor oz. narečje, zelo opazno z vsemi ozkimi in širokimi vokali, polglasniki, diftongi in grlenim, malo mehkejšim g, kot ga pozna- mo na Primorskem. Prav ta balada, je po izvom tipična srednjeveška Cu dežna legenda, je na Slovenskem se zdaj ena najbolj živih pripovednih P®" srni, ker se je še do nedavnega pela o bedenju pri mrliču. , Ob preplavi nekvalitetnih in ° mercialnih kaset z izvirno ljudsko g sbo je kaseta Hmšiških fantov odhce primer, kako lahko v sodobnem Cas na nov način neka krajevna ljubi e J ska skupina izvrstno oživi slovens ljudsko pesemsko in glasbeno izm in ga približa ljudem. olgaKrlez PERU / DRAMA NA JAPONSKEM VELEPOSLANIŠTVU V LIMI Teroristi grozijo z umorom 490 talcev, če vlada ne zadosti njihovim zahtevam Med talci tudi kakih štirideset tujih diplomatov, tako da je drama zadobila mednarodne razsežnosti LIMA - Usoda kakih 490 talcev, ki so jih predsi-nocnjim na japonskem veleposlaništvu zajeli pripadniki revolucionarnega gibanja Tupac Amaru (MRTA), je še vedno na nitki. PredsinoCnjim je namreč potekel še zadnji ultimat gverilcev, ki zahtevajo osvoboditev vseh v Perujskih, bolivijskih in uruguajskih »zaprtih tovarišev« ter reformo perujskega pravnega in jetniške-ga sistema. Po preteku ultimata so ugrabitelji po telefonu prebrali še en komunike, medtem ko se je v ozadju odmeval rafal iz avtomatskega orožja. Vse se je začelo predsi-noCnjim ob 23.45 po krajevnem Času (v srednji Evropi je bila včerajšnja 5.45), ko se je sprejem na japonskem veleposlaništvu v Čast rojstnega dne cesarja Akihita bližal koncu. Gverilci so stopih v akcijo, Potem ko se je prva v služabnike preoblečena skupina že pretihotapila v veleposlaništvo in poskrbela za prvo kritje. V krajšem spopadu so bili tanjeni trije varnostniki. Kot kaže pa je bilo ranjenih še več oseb, ker so napadalci zaprosili za zdravila in prvo pomoč, a je niso dobih. Prav tako je šele pozno sinoči, veC kot 20 Ur po napadu perujski predsednik Fudjimori ministru za šolstvo Domingu Palermu poveril nalogo, naj se pogaja z ugrabitelji. Bolj kot grožnje teroristov, ki so napovedati, da bodo začeli enega za drugim pobijati vse talce, prva na seznamu pa naj bi bila Perujski zunanji minister Erancisco Tudela in njegov kolega za kmetijstvo Rodolfo Munante, so kot kaže zalegli pritiski številnih zunanjih ministrstev. Med talci je namreč kakih štirideset diplomatov (teroristi so namreč osvobodili samo služnicad, ženske in starejše osebe), skoraj ves diplomatski zbor iz Lime. Po naključju je sprejem predtem zapustil le italijanski veleposlanik, odsoten pa je bil tudi ameriški. Svetovna diplomacija je sinoči od Peruja zahtevala, naj vzpostavi dialog z ugrabitelji in naj poskuša rešiti dramo brez uporabe sile. Kako bo Fujimoriju to uspelo, ni jasno, ker perujska vojska odločno nasprotuje, da bi vlada klonila pred zahtevami teroristov. Odkriti sovražniki vlade in maoistov Sendera luminosa RIM - Revolucionarno gibanje Tupac Amaru (MRTA) se je prvič pojavilo v Peruju leta 1984 po štiriletnem urjenju pripadnikov levičarskega revolucionarnega gibanja MIR in nekdanjih predstavnikov vojaške vlade generala Juana Velasca Alvarada, ki je vladal v Peruju od leta 1968 do leta 1975. Gibanje nima nobene veze z nekdanjimi uruguajski-mi skrajnolevicarskimi teroristi Tupa-maros. Ustanoviteljem MRTA je za zgled kubanski revolucionar argentinskega rodu Emesto Che Guevara, zgledujejo pa se tudi po drugih latinskoameriških gverilskih gibanjih (kolumbijska M-19, salvadorska narodno-osvobodilna fronta Farabundo Marti in nikaragvijska sandinistična fronta). Gibanje Tupac Amaru pa se ne bori samo proti perujskim oblastem, temveč tudi proti maoi-stiCni gverilski skupini Sendero lumi-noso. Voditelji MRTA privržence novačijo predvsem med univerzitetnimi študenti in zagrenjenci v mestnih ba-rakstih naseljih. Njihov glavni voditelj je bil Victor Polay Campos, znan pod imenom camarada Rolando, ki so ga leta 1992 aretirali in obsoditi na dosmrtno ječo. Gibanje je postalo znano zaradi napadov na vasi perujskega pragozda, kjer so bila oporišča Sendera luminosa in ker so uspešno ugrabljali generale in podjetnike. Zadnja njihova akcija je bila lanskega decembra, ko se je v Limi vnel poulični spopad, ki je terjal 5 mrtvih. Zajetje talcev je stara praksa RIM - Množično zajetje talcev na japonskem veleposlaništvu v Limi je le zadnje v nizu podobnih dogodkov. 22. avgust 1978 - V Managui so gverilci sandinistične-ga gibanja zasedli vladno palačo in zajeli 400 ljudi, med katerimi 60 parlamentarcev. Med zasedbo je bilo 14 oseb ubitih, vlada pa je čez dva dni klonila in gverilcem omogočila beg v Panamo, kjer so zaprosili za politično zatočišče. 4. november 1979 - Skupina 400 islamskih študentov je zasedla ameriško veleposlaništvo v Teheranu in za talce pridržala 52 Američanov. V zameno za njihovo osvoboditev so zahtevali, da jim ZDA izročijo Šaha Pahlavija. V aprilu 1980 je spodletel ameriški vojaški poskus osvoboditve talcev. Te so Iranci osvobodili po 444 dneh jet-nistva, ko so ZDA sklenile sporazum o vračanju Sabovega premoženja v Ameriki. 20. november 1979 - 500 pripadnikov Muslimanskega revolucionarnega gibanja je zasedlo Veliko mošejo v Meki in za talce zadržalo vse romarje. Savdske varnostne sile so 4. decembra vdrle v mošejo, pri tem pa je bilo ubitih 300 ljudi. 23. februar 1981 - Polkovnik Antonio Tejero je na čelu skupine 150 pripadnikov civilne garde vdrl v španski parlament v Madridu in z zajetjem 350 poslancev poskušal izvesti državni udar. Ker pa je ostal osamljen, je poskus udara spodletel, poslance pa so osvobodili 17 ur po napadu. . 7. oktober 1985 - Palestinski komandos Abu Abasove Fronte za osvoboditev Palestine je ugrabil italijansko potniško ladjo Achille Lauro med križarjenjem po Sredozemlju. Med ugrabitvijo je bil ubit ameriški državljan židovskega rodu, napadalci pa so se predali 9. oktobra. 6. november 1985 - V kolumbijskem glavnem mestu je skupina skrajnolevičarske skupine M-19 zasedla sodno palačo in zajela 400 oseb, med katerimi tudi 44 sodnikov. Naslednjega dne so varnostne sile vdrle v palačo. V napadu je bilo ubitih 115 oseb, med katerimi tudi 12 sodnikov. 14. junij 1995 - V južnoruskem Budjonovsku so čečenski gverilci zasedli bolnišnico in zajeli 1.500 ljudi. Po petdnevnih pogajanjih so Čečeni osvobodili večino talcev, nekaj pa so jih vzeli s seboj pri umiku na svoje ozemlja. Ruske varnostne sile so jih kljub dogovom napadle in pri tem je bilo ubitih 123 oseb. 9. januar 1996 - Čečenski gverilci.so napadli mesto Kizliar v mskem Dagestanu in se nato zabarikadirali v krajevni bolnišnici z več kot 2.000 osebami. Ruska vojska je 17. januarja napadla bolnišnico in pri tem je bilo ubitih 180 oseb. 9. april 1996 - Liberijski uporniki gibanja Ulimo-Krahns so zajeli 600 civilistov, med katerimi 60 tujcev, ki pa so jih postopoma osvobajali, v sklopu sporazuma o prekinitvi ognja med rivalskimi skupinami. LJUBLJANA / POSVETOVANJA ZA IZBIRO MANDATARJA Včeraj pri Kučanu predstavniki Združene liste, DeSUS in SNS Prvi dve stranki za Drnovška, SNS pa proti vsem kandidatom LJUBLJANA - Predsednika Združene tiste socialnih demokratov Janez Kocijančič in Demokratične stranke upokojencev Jože Glo-tiacnik ter poslanka Slovenske nacionalne stranke Polonca Dobrajc so bili včerajšnji sogovorniki predsednika Republike Slovenije Milana Kučana na neformalnih pogovorih 0 izbiri mandatarskega kandidata. 2e predvčerajšnjim je Kučan pogovore opravil s predsedniki Liberalne demokracije Slovenije, Slovenske ljudske stranke, Socialdemokratske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov, vendar so, kot smo že poročali, stranke slovenske pomladi ostale na enem, Liberalna demokracija Slovenije pa na drugem bregu. Janez Kocijančič je predsedniku Kučanu ponovil stališče njegove stranke, da bi namreč morala prvo Priložnost dobiti stranka, ki ima v parlamentu relativno večino, to pa je LDS. V Združeni listi socialnih demokratov menijo, da je nepro-duktivo iskati enega ali dva poslan- ca, ki bi enemu ali drugemu bloku dala svoj glas, saj to z vidika stabilnosti vlade ne bi imelo nobenega pomena. Po Kocijančičevem mnenju bi bil izhod iz trenutne situacije navzkrižna vlada, ki bi imela široko podporo, njen mandat pa bi bil omejen, saj bi imela za osnovno nalogo pripeljati do predčasnih volitev, opravljala pa bi tudi tekoče posle. V stranki so tudi pripravljeni storiti vse za preseganje pat pozicije, je povedal Kocijančič, zato so odprti za programska usklajevanja in za pogovore, kot zaenkrat kaže, pa v politiki še ni volje za sodelovanje. Predsednik Demokratične stranke upokojencev Jože Globač-nik je po pogovoru s Kučanom povedal, da sta se strinjala, da se stranke od pogovorov predsednika z vodji poslanskih skupin niso premaknile z mrtve točke in da torej niso niC bliže dogovom o mandatar-skem kandidatu. Po Globačnikovih besedah sta oba izrazila obžalovanje, ker še nič ne kaže, da bo Slo- venija v kratkem dobila stabilno vlado. Ocenila sta, da bo za doseganje premikov v iskanju mandatarja treba v naslednjih tednih še marsikaj narediti. GlobaCnik je Kučanu predlagal, da bi bilo treba stvari pustiti pri miru še nekaj časa, kandidata za mandatarja pa predlagati po novem letu. O podpori Janezu Drnovšku kot kandidatu za mandatarja pa je Globačnik ponovil, da lahko računa s podporo njihovih poslancev. Namesto predsednika Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča pa je bila včeraj popoldne na pogovora pri Milanu Kučanu poslanka SNS Polonca Dobrajc, ki je po pogovorih izjavila, da je predsedniku povedala, da stranka ni izrekla podpore ne enemu ne drugemu kandidatu. Tako stranke slovenske pomladi kot tudi Liberalna demokracija Slovenije so iskale podporo pri SNS, vendar po besedah Dobrajčeve nobena stran njihove stranke ne jemlje resno, zato se bo treba o morebitni podpori še pogovarjati. (A. K.) VRH NATO / NJEGOVA OSNOVNA NALOGA »Vzpostavitev celovite in svobodne Evrope« Nova mirovna operacija Natovih sil Sforza Bosno in Hercegovino se bo začela kot predvideno že jutri BRUSELJ - Obrambni ministri držav Članic Nata so včeraj končati dvodnevni sestanek, na katerem so potrdili, da »osnovna naloga zveze ostaja vzpostavitev celovite in svobodne Evrope skozi razvijanje miru, demokracije, varnosti, stabilnosti in sodelovanja«. Obrambni ministri so ugotovili, da je Nato dosegel precejšen napredek pri lastnem prilagajanju novim varnostnim izzivom, ki se pojavljajo v temeljito spremenjenem varnostnem okolju v Evropi. Ministri so pozdravili odločitev o sklicu Natovega vrhunskega srečanja v Madridu 8. in 9. julija prihodnje leto, ki označuje »začetek nove dobe«. Izraziti so zaupanje, da bo Nato sposoben odgovoriti na izzive svojega notranjega in zunanjega prilagajanja ter vzpostavitve močnih in trdnih odnosov z Rusijo in Ukrajino. Nova doba bo brkati prinesla »izredne priložnosti« tako za razvijanje in stabilnost zveze kot tudi za njene partnerje in vso evroatlantsko skupnost, so poudarili v sklepni izjavi. Nato se je obvezal, da bo tudi v prihodnje zagotavljal svojo vojaško učinkovitost, poglabljal Ce-zatlantsko povezavo, razvijal evropsko varnostno in obrambno identiteto v okviru Nata, razširil svoja prizadevanja z osnovne funkcije kolektivne obrambe na reševanje kriz ter gojil partnerstvo in sodelovanje na vsem evroatlant-skem območju. Ministri so znova pregledali rezultate iztekajoče se mirovne operacije Iforja v Bosni in Hercegovini, ki so jo ocenili kot uspešno. Vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi ameriškega generala Georgea Joulvvana so včeraj pooblastil, da izda ukaz za začetek mirovne operacije novih sil v Bosni Sforja v petek, 20. decembra. V operaciji bo sodelovalo vseh 16 držav članic in vseh 17 držav nečlanic Nata, ki so sodelovale v Iforju, poleg teh pa tudi nove države (sodelovanje sta ponudili Slovenija in Bolgarija). Na področju notranjega prilagajanja Nato vodijo trije cilji:- zagotavljanje lastne vojaške učinkovitosti, ohranjanje Cezatlantske povezave in razvoj evropske varnostne in obrambne identitete v okviru Nata. GORICA 10 Četrtek, 19. decembra 1996 RIM / V NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKA VLADE PRODIJA Sinoči so v palači Chigi podpisali Listino za Gorico Dopolnilo podobnega sporazuma, podpisanega pred tremi leti - Izvajanje bodo preverjali vsake tri mesece Po nekaj več kakor treh letih od podpisa Listine za Goriško, podpisana je bila 2. decembra 1993, so v Rimu včeraj podpisali novo listino. Gre za sporazum med Vlado, Deželo, Pokrajino, občinama Gorica in Tržič ter predstavniki gospodarskih struktur o svežnju ukrepov s ciljem premostitve težavnega stanja gospodarstva na Goriškem in tudi v deželi. Druga listina za Goriško se v uvodnem delu sklicuje na dokument izpred treh let, ki je prav tako pomenil dogovor, pakt med predstavniki osrednje vlade in krajevnih oblasti o sklopu posegov. Nekatere obveznosti so bile v tem času v celoti izpolnjene ( prav pred kratkim razrešitev spora glede plačila socialnih dajatev), druge deloma, nekatere pa so ostale zgolj na papirju. V treh letih so se v mnogočem spremenili tudi splošni pogoji; stanje je morda danes slabše kakor v začetku devetdesetih let, ko se je pripravljala prva listina. Zato je bila nujna nekakšna revizija prvotnega sporazuma. S političnega in logističnega vidika pa so razmere v letu 1996 vsekakor ugodnejše. Predstavniki politike in gospodarstva so v odnosu do rimske vlade nastopili usklajeno, v okviru Teritorialnega pakta. Dozorela pa so tudi nekatera nova spoznanja in ugotovitve. Prva listina za Goriško je pomenila novost v državnem merilu in vsaka novost ima tudi kakšno pomanjkljivost. Pomanjkljivost takratnega sporazuma je bila v tem, da ni izrecno predvidel mehanizmov za preverjanje stopnje izvajanja dogovora. V včeraj podpisani listini je predvideno, (čl. št. 5), da se stopnja izvajanja redno preverja in to v časovnih presledkih treh mesecev. Druga Listina za Goriško se razreševanja sicer zapletene problematike loteva v treh sklopih. Prvi sklop obveznosti se nanaša na vrsto posegov na področju prometnih infrastruktur (ceste, železnice, letališče, hidromelioracije itd), ki so tudi specifično navedene (čl. št. 2 sporazuma). Drugi sklop (člen št. 3) zadeva sprejem obveznosti na administrativno-uprav-nem področju (zakonska in druga določila), glede financiranja, oziroma drugih postopkov. Tretji sklop obveznosti se nanaša na ukrepe v korist prestrukturiranja in krepitve industrijske dejavnosti. Člen št. 4 Druge listine v celoti potrjuje obveznosti iz prejšnjega sporazuma. Na slovesnosti ob podpisu je bil prisoten tudi ministrski predsednik Prodi, ki je poudaril posluh in prizadevanje vlade za rezreševanje celokupne problematike, posebej pa prometnih povezav. Deželo je zastopal~podpredsednik Michele Degrassi. OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKIH ŠOLNIKOV Razprava o aktualnih vprašanjih - volitve novega vodstva sindikata Drevi vsakoletna družabnost v Sovodnjah Kot smo poročali, so se prejšnji petek slovenski goriški šolniki zbrali na 25. občnem zboru go-riškega tajništva Sindikata slovenske šole in na njem vzeli v pretres nekatere med najpomembnejšimi aktualnimi problemi slovenskega šolstva. Občni zbor se je sklenil z volitvami novega odbora. Volitev se je udeležilo 70 šolnikov, šest pe je bilo poverilnic, ki so jih navzočim zaupali odsotni kolegi. Največ preferenc so na odprti listi več kot dvajsetih kandidatov prejeli dosedanja predsednica Sonja Klanjšček in tajnik Livio Semolič, kakor tudi njuna predhodnika Leopold Devetak in Marjan Vončina. V novi' odbor Sindikata slovenske šole - Gorica so bili izvoljeni: Mirka Brajnik (osnovne šole), Ivan Bratina (Trubar), Arturo Bresciani (OS), Igor Devetak (OS), Leopold Devetak (Trinko), Dario Frandolič (Cankar), Milan Jarc (Zois), Sonja Klanjšček (OS), Jože Pahor (Cankar), Enzo Pavletič (Galilei), Nataša Pavlin (OS), Mihaela Pirih (Gregorčič), Livio Semolič (Cankar), Ivan Sirk (Trinko), Slavko Tomšič (Cankar) in Marjan Vončina (Cankar). Odborniki bodo nosilce vodilnih funkcij izbrali na prvi seji, ki bo predvidoma po praznikih. Sicer pa tudi v prihodnjih dneh ne bodo mirovali. Predsednica Sonja Klanjšček in tajnik Livio NOVICE "Daleč od boga in od ljudi” V Kulturnem domu bo drevi, ob 20.45, v okviru ciklusa filmskih večerov Kinoateljeja, vrteli film Daleč od boga in od ljudi, litovskega režiserja Sha-runasa Bartasa. V glavnih vlogah nastopajo Kateri-na Golubeva, Sergej Tulajev in Piotr Kishtejev. Film so predstavili na letošnjem festivalu v Cannesu, v sekciji Un certain regard. Grafike in risbe Jirija Anderla Na gradu bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo grafik in risb znanega češkega ustvarjalca Jirija Anderla "Metamorfoze”. Razstava je dokaj bogata, na ogled približno sto del, ki so nastala v razdobju od leta 1960 do lani. Razstava bo na ogled do 20. februarja. Ukradli sedem prenosnih telefonskih aparatov Tatovi so v torek ponoči iz izložbe trgovine Omni-tel v ulici 9. junija v Tržiču odnesli sedem prenosnih telefonskih aparatov, vrednih šest milijonov lir. Da so prišli do aparatov, so razbili šipo izložbe. Menda so že našli del ukradenega blaga. Pogreb Umberta Valentija Danes ob 11.30 bo v cerkvi sv. Justa žalni obred za Umbertom Valentijem, očetom goriškega župana Gaetana Valentija. Pokojnik se je rodil 10. junija 1899 v Poreču. Po vojni je z družino odšel najprej v Trst, od tam pa v Gorico. Po poklicu je bil frizer. PRIZNANJE ZA DRAGOCENO VLOGO___ Sprejem na županstvu ob IMetnici delovanja Kulturnega doma V teh dneh slavi goriški Kulturni dom 15-letnico delovanja, ki so jo proslavili prejšnji petek z nadv-sem uspelim koncertom mariborske filharmonije. BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA grupro caer OBVEZNICE spremenljiva obrestna mera bruto letna rentabilnost 7)50%> 1. kupon šestmesečni kupon s spremenljivo obrestno mero doba 3 leta komadi po 20 milijonov - davčni odtegljaj 12,50% DVE PRILOŽNOSTI ZA OVREDNOTENJE VAŠIH PRIHRANKOV fiksna letna obrestna mera 7% šestmesečni kupon - doba 3 leta komadi po 20 milijonov davčni odtegljaj 12.50% Obrestne mere in ekonomski pogoji so nakazani na "analitičnih informativnih listih", ki so strankam na razpolago pri naših poslovalnicah. V okviru proslavljanja pomembnega jubileja za slovensko kulturno hišo je v soboto občinska uprava priredila sprejem, oziroma srečanje s predstavniki upravnega odbora Kulturnega doma. Na srečanju, ki je potekalo v prijateljskem in iskrenem vzdušju, a obenem tudi delavnem, sta župan Gaetano Valenti in odbornik za kulturo Antonio Devetag, čestitala k jubileju in izrekla priznanje za bogato delovanje. Istočasno sta se tudi zahvalila za “pomoč”, ki jo je v teh časih - ob zaprtju drugih dvoran - ravno Kulturni dom znal nuditi vsemu mestu. Predsednica Upravnega sveta doma Nada Komjanc je ob tej priložnosti podčrtala vlogo doma kot “hiše sožitja” v goriški kulturni stvarnosti, obenem pa njegovo čvrsto zakoreninjenost v mestni skupnosti. V nadaljevanju srečanja je tekla beseda o nadaljnem skupnem delu na posameznih področjih, od teatra in glasbe, do športne dejavnosti. Podčrtana je bila potreba po večjem usklajevanju in povezovanju posameznih akterjev, v katerih naj ravno naše mesto v prihodnje bolj izstopa in pritegne potrebno pozornost. V tem okviru lahko Kulturni dom, kot tudi druga-središča in ustanove za-dobijo svojo še markant-nejšo vlogo in podobo. Sprejema so se poleg predsednice doma Nade Komjanc, udeležili še ravnatelj Igor Komel ter člana upravnega odbora Mirko Primožič in Renca Pelesson. (Foto Bumbaca). Srečanje ob 2(Hetnici pobratenja V kulturnem in športnem centru Danica bo jutri ob 20.30 prireditev, ki jo pripravljajo člani KD "Oton Zupančič” ter KD "Danica”. S prireditvijo bodo obeležili pomemben jubilej -20-letnico pobratenja med društvoma. Nastopila bosta dekliški zbor KD "Danica” in mešani pevski zbor "O. Zupančič”, v programu so tudi recitacije, glasbeni vložki itd. Prehodili bodo dve desetletji dolgo pot sodelovanja, ki je bilo včasih bolj, drugič manj intenzivno, vendar pa se nikoli ni prekinilo. Celotnega poteka večera nam prireditelji niso razgrnili, kar je razlog več, da se jutrišnjega kulturnega srečanja ob dvajsetletnici pobratenja in sodelovanja na Vrhu udeležimo. Selitev slovenske sekcije zavoda Galilei se bo izvedla Slovenska sekcija industrijskega tehničnega zavoda ”G. Galilei” se bo v prihodnjem letu zagotovo preselila v šolski center. Pokrajinska uprava pa bo poskrbela tudi za namestitev dveh uslužbencev ( tehnične, oziroma administrativne smeri). Zagotovila v tem smislu je dal pokrajinski odbornik Tavagnutti na včerajšnjem srečanju na Prefekturi. Srečanja so se udeležili, poleg Prefekta in šolskega skrbnika, tudi predstavniki SSS, staršev in krovnih organizacij. Pokrajinska uprava bo v proračun za prihodnje leto vnesla postavko 200 milijonov lir za ureditev posegov, ki so vezani na napovedano selitev, ne glede na splošni dogovor z Občino o prenosu pristojnosti višjih srednjih šol. Poleg ugodne rešitve vprašanja stolic na slovenskih srednjih šolah in ki zadeva tako šole v Gorici, kakor v Trstu o čemer poročamo na deželni strani, se torej rešuje še eno od predolgo odprtih vprašanj na področju šolstva. Semolič bosta danes v Ljubljani, kjer se bosta srečala s predsednikom Državnega sveta, prav tako danes pa bo Pri Francetu v Sovodnjah tradicionalna sindikalna večerja, ki jo prirejajo ob koncu leta in kjer se bodo tudi poslovili od kolegov, ki so se letos upokojili. M priredItve GLASBENA MATICA -GORICA vabi na Praznično glasbeno voščilnico, DANES, 19. decembra, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Nastopajo gojenci šole Glasbene matice. SEKCIJA RITMIKE IN ORODNE TELOVADBE SZ DOM GORICA vabi na Božično akademijo (prikaz 3-mesečnega dela), jutri, 20. decembra, ob 20.15 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Poleg ritmičark in orodnih telovadcev, bodo sodelovali se pripadniki drugih sekcij Doma ter skupina “Show dance” ZSKD-Prostovoljni prispevki gredo v dobrodelne namene! KSD VIPAVA bo 21. in 22. t.m. priredilo tradicionalno BOŽIČNO K0-TALKARSKO REVIJO v občinski telovadnici v Sovodnjah. Sodelovali tudi člani SZ DOM. PIHALNI ORKESTER KRAS priredi v soboto, 2L decembra, ob 20. uri' v župnijski dvorani v Doberdobu božični in novoletni koncert. Nastopajo tudi ansambel Zamejski kvintet ter dekliški in moški zbor Jezero. KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00»A spasso nel tempo«' KULTURNI DOM 20.45»Daleč od boga in od ljudi«. Film iz ciklusa Gorica - kinema. lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), Cai' duccijeva ulica 40, te1, 530268. , DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manbo 14/B, tel. 480405. . DEŽURNA LEKARNA v SOVODNJAH M. ROJEC, Ul. I. Maja 76, tel. 882578. POGREB! Danes: 10.00, Maria D1 Biagio vd. Eremondi m splošne bolnišnice; 10.3 ’ Ameba Andrian vd. Noms iz splošne bolnišnice v Gra dišče; 11.30, Umberto Valenti iz bolnišnice sv. Juj5 a v kapelo bolnišnice sv. Ju sta; 12.00, Margherita Bresca vd. Urban iz Trsta na glaVn pokopališče; 13.15, Roberto Blasema iz splošne bolnim* -ir X/forifl ANALIZE / PREDVIDEVANJA EKONOMSKEGA ZAVODA PROMETEIA NOVICE Šele leta 1999 bo Italija lahko zadihala sproščeno Ekonomska stognacija bo presežena komaj ob koncu leta 1988 RIM - Sedanja fotografija italijanske ekonomije je značilen primer gospodarstva sredi poti. Tako Poudarjajo raziskovalci ekonomskega zavoda Prometeia iz Bologne, ki so včeraj v Rimu predstavili svoje napovedi za prihodnja leta. Po tem poročilu bo italijanska akonomija stagnirala tudi v prvih niesecih prihodnjega leta, nato pa šibo počasi opomogla in proti koncu leta naj bi porast proizvodnje dosegel 1,6 odstotka. Zagon bo postal zaznavnejsi komaj leta 1999, ko naj bi proizvodnja narasla za nkoli 3 odstotke in ko bo Italija končno nagrajena, Ce bo znala Vztrajati v dosedanji politiki strogega varčevanja. Leto 1999 naj bi bilo Po sedmih letih žrtvovanja prvo leto, ko naj ne bi bili več potrebni restriktivni ukrepi za uravnovešanje italijanske državne bilance in ko ®aj bi tudi poraba odločno narasla (2,8%). Po oceni raziskovalcev Promete-ie ni se jasno, ah bo spomladi pri- hodnjega leta nujno spet korigirati državni proračun (morebitni ukrepi v obsegu med 10 in 15 tisoč milijardami), gotovo pa je, da bo tudi za leto 1988 potreben sklop ukrepov, ki naj bi zmanjšali primanjkljaj državne blagajne za 25.000 milijard lir. Od teh naj bi jih vsaj 6.000 prihranili s klestenjem v skrbstvu. Tudi na področju inflacije raziskovalci Prometeie niso pesimisti. Inflacijska stopnja naj bi ostala stalno pod 3 odstotki, vendar pod pogojem, da bodo zahteve po poviških plač zmerne. V industrijskem sektorju naj bi poviški plač ne smeh preseči 5 odstotkov v letu 1977 in 4 odstotkov v naslednjih letih. Scenarij, ki ga ekonomisti iz Bologne nakazujejo kot najbolj verjetnega za triletje 1997-99, nakazuje za prihodnje leto zmerno rast proizvodnje, ki naj bi v poprečju bila 1, 1-odstotna. Novega zagona naj bi dala nato pospešeni izvoz v Evropo in nove naložbe. Vzporedno s tem po oceni raziskovalcev kratkoročne napovedi o porabi niso rožnate. Samo leta 1988 naj bi poraba začela naraščati (1, 5%), leta 1999 pa naj bi se krivulja vzpela odločneje. V letošnjem letu je bila po podatkih Prometeie poprečna inflacijska stopnja 3, 8%, prihodnje leto naj bi v poprečju ne presegla 2, 7%, naslenji dve leti pa naj bi nihala okoli 2, 5%. To pa bo po oceni raziskovalcev Prometeie doseči samo z mezdno zmernostjo in ob upoštevanju, da je inflasijska stopnja v gospodarsko najmočnejših evropskih državah okoli 2%. »Samo na ta način bo italijanska ekonomija ohranila svojo konkurenčnost in bo mogoče ohraniti sedanja delovna mesta ter dovolj stabilno vrednost lire.« Ocene Prometeie vsaj glede podatkov o tekoCem letu potrjuje mesečno poročilo Isca o konjunktur-nem gibanju. Po teh podatkih italijanska ekonomija Se stagnira, zagon pa bo po oceni Isca možen, Ce bo mogoCe znižati obrestne mere. To pa bo mogoCe samo, Ce bo bilančna politika stroga in bo težila k sanaciji in Ce se bo okrepila plačilna bilanca s tujino. Pri dolgoročnih obrestnim merah se italijanske obrestne mere približujejo evropskim, pri kratkoročnih pa so znan-tno višje. Toda pod kakšnimi pogoji se obrestne mere lahko znižajo? Predsednik italijanske bančne zveze Tancredi Bianci je v svojem poročilu ob koncu leta dejal, da bi morala vlada že spomladi spet ura-vnovesti državno bilanco in naCeti mehanizme socialne države. Samo na ta način bi dala trgom dokaz, da misli dosledno nadaljevati po pob strogosti. To bi dejansko omogočilo znižanje obrestnih mer. »Samo Ce se bodo trgi prepricah, da Italija resno misli doseči stopnjo 3 odstotnega primanjkljaja, jo bodo nagradili in omogočili znižanje obrestnih stopenj,« je dejal Tancredi Bi-anchi. Kritika na račun umestnosti železnic z visoko hitrostjo RlM - Pri načrtovanju nove železniške mreže z visoko hi-frostjo niso upoStevah vseh s troskov in posledic, ki bi jih ferjalo tako omrežje po italijanskem polotoku. Študija, ki jo le izdelala skupina univerzitetnih izvedencev, ugotavlja, aa bo globalni stroSek za novo omrežje znatno večji od predvidenega. Izvedenci med drugim ugotavljajo da niso Pri načrtu upoStevah razvrednotenja poslopij tik ob novih Progah, zaradi Cesar bo treba lastnikom plačah odskodni-n°- Sum vlakov, ki peljejo s hitrostjo 300 km na uro, je tako ^znosen, da v drugih državah, kot sta Francija in Nemčija, ZaCenjajo vkopavah proge, kar predstavlja drug dodatni rirosek. Poleg tega, ugotavljajo univerzitetni izvedenci, pa ni rece-no> da mora posodobitev železniške mreže obvezno zago-toviti hitrost 300 km na uro. Ce bi vlaki peljah »samo« na 250 km na uro, bi se Cas za potovanje iz Milana do Neaplja Podaljšal od 250 minut pri hitrosh 300 km/h na 263 minut; skoraj neznatna razlika v času pa bi omogocha neprimerno j^anjse investicije in znosnejše posledice na okolje, ^edenci so preučili načrt železnic z drobnogledom in njihov zaključek je, da je vsekakor potrebna in celo obvez-113 Posodobitev zastarelega italijanskega železniškega siste-ki nikakor ne odgovarja zahtevam sodobnega potniškega in blagovnega prometa. Vprašljivo pa je, Ce je res treba 'toniti z ene skrajnosh v drugo: verjetno bi z relativno ^anjso investicijo lahko zadosihli potrebam razvoja želez-aiskega prevoza, ne da bi pri tem preveč prizadeli okolja in erjali pretiranih investicij. Nagradi L Stocka podjetnikoma iz Milj in Cente TRST - Včeraj so proglasili zmagovalce letošnje nagrade Li-onella Stocka, ki so jo uvedli Stockovi dediči skupaj s tržaškim središčem za znanstveno raziskovanje in ki je namenjena mladim podjetnikom. Z nagrado želijo pobudniki nagraditi in spodbuditi Cut za inovatorstvo. Prvo mesto si delita Mauro Pi-nosa iz Cente in Rolando Parme-sani iz Milj. Prvega so nagradili zaradi napora za tehnološko posodobitev elektronskih naprav, drugega pa za raziskovanje podjetja Aerostudi na področju vesoljskega raziskovanja, s katerim si je zagotovil tudi realizacijo poskusa na ameriškem vesoljskem trajektu. Priznanji je ocenjevalna komisija podelila tudi Riccardu Maz-zurcu, ki vodi tržaško podjetje Syac, in Milviu Zaccariottu por-denonskega Mediastudio. Med včerajšnjim nagrajevanjem so predstavili knjigo o življenju in delu Lionella Stocka. Danes prvi podatki o gibanju inflacijske stopnje RIM - Danes bodo občinski statistični uradi Trsta, Benetk in Perugie objavili podatke o gibanjih cen na drobno. Gre za prve podatke o inflacijskem gibanju v decembru, ki napovedujejo vsedržavni podatek državnega statističnega urada Istat. Inflacija bi po oceni nekaterih raziskovalnih zavodov morala potrditi novembrske podatke, po katerih je inflacijska stopnja pristala na 2, 6 odstotka, kar je raven izpred tridesetih let. Ce bo ta težnja potrjena, bo poprečna letna inflacija 3, 8 odstotka, proti lanskoletnemu poprečju 5, 4 odstotka. Izvedenci ne pričakujejo dodatne upočasnitve inflacije, ker je bil tudi lanskoletni december glede cen »hladen« mesec. Včeraj je vsedržavni statistični urad Istat objavil podatke, ki nakazujejo porast cen na debelo. Gre v bistvu za 0, 2-odstotno podražitev v primerjavi s spe-tembrom letošnjega leta in 0, 4-odsto-tni povišek v primerjavi z oktobrom lanskega leta. Po oceni izvedencev pa novemberski podatki o inflaciji kažejo, da so cene na drobno delno že »absorbirale« te poviške, ki so predvsem posledice podržavitve energije. Višji izdatki za nafto RIM - Italija bo imela letos višje izdatke za nafto in njene derivate. Za letošnje leto bo plačala 19.100 milijard lir za uvoz nafte in derivatov, medtem ko je v lanskem letu odštela 16.700 milijard lir. Izdatki za nafto so višji, Čeprav se je poraba nafte in njenih derivatov letos zmanjšala za 1, 4 odstotka (uvozila je 94, 8 milijonov ton »Črnega zlata« prah lanskim 96 milijonom ton) in se je lira ovrednotila v odnosu z dolarjem. Po podatkih italijanske naftne zveze so višji izdatki za nafto in njene derivate predvsem posledica podražitve surove nafte za skoraj 18 odstotkov. Ta podražitev je imela kot posledico podražitev bencina za 3, 3 odstotka in podražitev plinskega olja za 6,1 odstotka. Tudi za prihodnost naftna zveza ne napoveduje pozitivnih gibanj. V svetovnem merilu se povpraševanje po surovi nafti veča (letos je naraslo za 2, 6 odstotka, prihodnje leto pa za 2, 7 odstotka), rezerve so sorazmerno majhne in tudi vrnitev iraške nafte na tržiSCe naj ne bi prispevalo k normalizaciji stanja in pocenitvi »Črnega zlata«. Strožja določila EU za pomoč železastvu BRUSELJ - Evropska komisija je napovedala za januar strožja merila za dodeljevanje državne pomoti železarskim obratom. Do leta 2002 naj bi EU dovolila državno pomoč obratom samo za zanstveno raziskovanje in ukrepe, ki naj bi jamtih učinkovitejšo zaščito okolja. Edina izjema bo možnost pre-dupokojitev delavcev v primeru dokončnega zaprtja obratov. Komisija je tudi napovedala strožje nadzorstvo nad vladami držav Članic in sankcije v primeru kršitve pravilnika. EUo združitvi Boeinga z MacDonnellom Douglasom BRUSELJ - Evropski komisar za konkurenco Karel Van Miert je izjavil, da ni gotovo, ali bo Evropska Unija potrdila združitev ameriških letalskih družb Boeing in MacDonnell Douglas na evropskem tržišču. V pogovoru z novinarji je Van Miert poudaril, da mora vse aspekte pogodbe o združitvi Se pregledati urad za boj prod monopolom, ki mora ugotoviti, ali bi novorojeni ameriški kolos imel na evropskem tržišču dominantno vlogo. Zaradi tega je treba Se poglobiti vsebino pogodbe. Van Miert je tudi dejal, da bo evropska komisija vsekakor zaslišala vse prizadete stranke in se posebej predstavnike evropskega letalskega konzorcija Airbus, ki je neposredni tekmec ameriškega velikana. Danieli bo prodala stroje Američanom MILAN - Družba Danieh iz Buttria bo prodala ameriškemu podjetji Timken stroje za proizvodnjo posebnega jekla. Konpleks vseh strojev naj bi začel obratovah v zaCetku 1998. leta. Timken iz Ohia je najvecji svetovni proizvajalec krogličnih ležajev. ČET PET PON TOR SRE 1527,9 1521,7 1531,2 15255 1529,2 989,3 9888 9842 — 18. DECEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni < c ameriški dolar 1505,00 1550,00 co N nemška marka 975,00 995,00 $ 0 funt šterling 2522,00 2577,00 švicarski frank 1135,00 1165,00 <0 N , belgijski frank 46,80 48,80 5 « M francoski frank 286,00 296,00 danska krona 252,00 262,00 ^ D)£E norveška krona 231,00 241,00 švedska krona 218,00 228,00 ^ *0 kanadski dolar 1098,00 1138,00 N to 5 N portugalski eskudo 9,26 10,16 nizozemski gulden 862,00 887,00 oc ^ avstrjski šiling 137,40 141,90 španska pezeta 11,20 12,30 5 grška drahma 5,92 6,72 irski šterling 2496,00 2576,00 ; yir\ japonski jen 12,94 13,84 M avstralski dolar 1157,00 1227,00 madžarski florint 8,75 11,50 # hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,70 11,20 18. DECEMBER 1996 v LIRAH 18 DECEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1510,00 1540,00 ameriški dolar 1529,020 nemška marka 976,00 994,00 EKU 1895,070 francoski frank 287,00 297,00 nemška marka 984,880 nizozemski gulden 863,00 888,00 francoski frank funt šterling 291,570 2557,740 belgijski frank 46,97 48,77 nizozemski gulden 877,540 funt šterling 2504,00 2584,00 belgijski frank 47,786 irski šterling 2494,00 2589,00 španska pezeta 11,699 danska krona 253,00 263,00 danska krona 257,500 grška drahma 6,04 6,64 irski funt 2545,970 kanadski dolar 1098,00 1133,00 grška drahma 6,217 švicarski frank 1138,00 1163,00 portugalski eskudo 9,754 kanadski dolar 1119,750 avstrijski šiling 137,55 142,05 japonski jen 13,454 slovenski tolar 10,80 11,25 švicarski frank 1151,720 avstrijski šiling 139,940 norveška krona 236,470 švedska krona 223,460 finska marka 330,280 | 18. DECEMBER 1996 INDEKS MIB-30: +1,31 % delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 11.132 +1,13 Mediolanum 14.535 +1,56 Bca di Roma 1.271 +1,27 Montedison 1.019 -0,39 Bca Fideuram 3.334 +0,93 Olivetti 524 +0,13 Benetton 18.392 +1,21 Parmalat 2.436 +0,82 Comit 2.761 +0,18 Pirelli Spa 2.749 -0,32 Credit 1.661 +0,18 Ras 14.482 -0,43 Edison 9.317 + 1,23 Rolo 14.753 +2,19 Fiat 4.315 -0,39 Saipem 7.082 + 1,33 Gemina 716 +0,27 San Paolo To 9.698 +0,26 Generali 29.417 -0,14 Sirti 9.242 -0,22 Imi 12.646 -0,33 Štet 6.592 +2,95 Ina 2.032 — TIM 3.662 + 1,92 Italgas 6.337 -0,07 Telecom Ita 3.693 + 1,84 La Fondiaria 5.407 -0,40 Mediaset 7.238 +1,01 Mediobanca 8.327 -0,60 12 Četrtek, 19. decembra 1996 ŠPORT NOVICE r NOGOMET/ POKAL NOGOMET / »UNDER21«-i SMUČARSKI TEKI / OBERSTDORF. Indurain bo nastopal za Once MADRID - Španski kolesar Miguel Indurain ne namerava več dirkati za ekipo Banesta in je tik pred podpisom pogodbe z drugo veliko špansko kolesarsko ekipo Oncejem. To trdi španski dnevnik El Pais, ki tudi trdi, da ima Once že pripravljen načrt za Induraina, ki naj bi v naslednji sezoni nastopil na Touru in Vnete, medtem ko naj bi drugi zvezdnik ekipe, Švicar Alex Ziille, nastopil na Gim (in ga skušal dobiti) ter na Touru. Član Onceja Francoz Laurent Jalabert, ki naj bi tako kot Indurain nastopil na dirki po Franciji in Španiji, ni hotel komentirati pisanja El paisa, njegova žena Marisa pa je dejala, da Jalabert še ni obnovil pogodbe za leto 1997. Karlsruhe ne da Dundeeja KARLSRUHE - »Roke proč od Seana Dundeeja!« Tako nekako se glasi odločno sporočilo vodstva nemškega nogometnega prvoligaša Karlsruheja Bayemu, ki si na vse kriplje prizadeva, da bi južnoafriškega nogometaša, ki je od včeraj tudi nemški državljan zvabilo v svoje vrste. Pri Bayemu namreč iščejo zamenjavo za Jurgena Klinsmanna, ki bo gotovo odšel, Dundee pa je s 13 goli trenutno najboljši strelec bundeslige. Po pisanju nekaterih nemških časopisov, naj bi Klinsmann zahteval takojšnje razdrtje pogodbe zaradi nesporazumov s trenerjem Giovannijem Trapattonijem in Lotharjem Matthaeusom. Klinsmann bi se rad preselil v Blackbum ali Atletico Madrid, toda iz vodstva kluba so mu odgovorih, da bo moral počakati do konca sezone. V Val Gardeni smukači trenirajo, v Crans Montani pretoplo VAL GARDENA - Presenetljivi zmagovalec smuka v Val d’ Isereu, Avstrijec Fritz Strobl, je bil najhitrejši na prvem uradnem treningu za jutrišnji in sobotni smuk v Val Gardeni. S časom 1:58.82 je bil Strobl 86 stotink hitrejši od Italijana Kristiana Ghe-dine in Avstrijca Josefa Strobla. danes bo na sporedu še en trening, jutri pa smuk, s katerim bodo nadoknadili odpovedano tekmo v Whistler Mountai-nu, medtem ko bo v soboto v skladu s programom svetovnega programa na sporedu tretji letošnji smuk. Drugače pa je v Crans Montani v Švici, kjer je za jutri napovedan ženski smuk. Včerajšnji trening so zaradi previsoke temperature odpovedali. Za zdaj ostaja program nespremenjen. Jutri bi moral biti na sporedu smuk, v soboto pa slalom. Michael Tritscher najbrž že končal sezono SCHRUNS - V bolnišnici v Schrunsu v Avstriji so potrdili hudo poškodbo avstrijskega smučarja Michaela Tritscherja, ki je padel na torkovem slalomu v Madonni di Campigho. Tritscher si je pretrgal po-gačno vez, ki uravnava pregibnost kolena in letošnja sezona je tako zanj najbrž že končana. Poškodovano vez mu bodo operirah prihodnji teden, zanimivo pa je, da je imel Tritscher pred desetimi leti isto pogačico že počeno. Po prvih napovedih ne bo mogel tekmovati vsaj tri do štiri mesece. V A ligi kaznovanih 15 nogometašev RIM - Disciplinski sodnik nogometne Lige je bil tokrat kar strog. Filippo Galli (Reggiana) ne bo smel igrati dveh tekem in bo moral tudi plačati kazen v višini 3 milijonov lir, ker je žalil stranskega sodnika in bil zato izključen. Dve tekmi sta dobila tudi Giunti in Matrecano (Perugia), ki nista bila izključena. Oba sta po tekmi žalila sodnike, Giunti pa bo moral ob tem plačati še globo v višini 5 milijonov lir. S prepovedjo nastopa na eni tekmi in globo a milijonov je bil kaznovan Apolloni (Parma), eno tekmo pa bodo presedeli tudi Ddgnazio (Vicenza), Benarrivo (Parma), Bonacina (Atalanta), Deschamps (Juventus), Giannichedda in Helveg (Udinese), Magoni in Paramatti (Bologna), Sche-nardi (Reggiana), Toth (Roma) in Vanoli (Verona). Med trenerji je bil zaradi protestiranja z diskvalifikacijo do 6. januarja in globo 5 milijonov kaznovan trener Perugie Giovanni Galeone. Obvestilo ZSSDI obvešča, da bo urad v Gorici odprt v ponedeljek, 23. t. m., od 15. do 17. ure. Goriška društva prosimo, da v teh terminih predložijo trenerske dnevnike. Za vse nadaljnje informacije se lahko obrnejo v urad v Trstu, tel. (040) 635627. SMUČARSKI ODSEK SD MLADINA prireja od 22. t. m. do 1. januarja 1997 zimovanje v Mariboru (pohorska smuCiSCa). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirka vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva ali na tel. St. (040) 213513. SK BUDINA naproša udeležence zimovanja v Mariboru, da poravnajo plačilo v teku tega tedna. Po remiju z Juventusom Inter v polfinalu proti Napoliju Odločitev pa je padla že na prvi tekmi v Turinu Mer - Juventus 1:1 (0:1) Strelca: Amomso v 45., Ganz v 50. minuti. INTER: Pagliuca, Bergomi, Galante, Paganin, Pistone, Berti, Fresi, Inče, Win-ter (v 790. Zaneti) Branca, Ganz (v 70. zamorano). JUVENTUS: Rampulla, Pessotto, Por-rini, Juliano, Dimas, Lombardo, Deschamps, Tacchinardi (v 66. Trotta), Jugovič, Amomso (v 70. Vieri), Padovano. Sodnik: Nicchi (Arezzo) MIT,AN - Po prvem srečanju v Turinu (3:0 za Inter) je bilo povratno četrtfinalno srečanje italijanskega nogometnega pokala med Interjem in Juventusom zgolj formalnost. Juventus je sicer zaigral dobro, toda prednost Interja s prve tekme je bila prevelika, da bi lahko Lippije-vi varovanci pripravili preobrat. Povratna tekma se je končala neodločeno 1:1. V polfinalu, ki bo na sporedu 29. januarja in 26. februarja 1997 se bosta tako pomerila Bologna in Vicenza ter Inter/Juventus in Napoli. Kdo bo igral prvo tekmo doma, bodo določili danes z žrebom po končani generalni skupščini klubov A in B lige. »Azzurri« v Budimpešti zlahka ugnali Madžare Dva gola Lucarellija Madžarska - Italija 0:2 (0:1) Strelec: Lucarehi v 26. in 85. minuti MADŽARSKA: Kiraly, Vincze, Va-mosi, Z. Feher (od 66. C. Feher), Juha-sz, Korsos, Bukszegi, M. Feher (od 74. Potemkin), Lendvai, Dardai, Toth (od 84. Hollo) ITALIJA: Buffon (od 46. Sereni), Sartor (od 74. M. Longo), Goco (od 65. Pesaresi), Goretti (od 46. R. Longo), Franceschini (od 87. Oshadogan), Ri-valta, Locatelli, Ambrosini, Lucarelli, Fiore (od 46. Baronio), Cammarata (od 56. CarpareUi) SODNIK: Ifrzesmycki (Poljska) BUDIMPEŠTA - Italijanska mlada nogometna reprezentanca je v prijateljskem srečanju včeraj v Budimpešti brez večjih težav premagala Madžarsko. Strelec obeh zadetkov je bil Luca-relli, čeprav je pri drugem golu samo oplazil žogo, ki bi prav tako končala v mreži, potem ko je Baronio izvedel prosti strel z roba kazenskega prostora. Prvič je reprezentanco vodil Rossa-no Giampaglia, ki je zamenjal Cesara Maldinija, ki je na klopi A reprezentance zamenjal Aniga Sacchija. r KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO Slovenija dejansko že na EP Danes v Perugii v okviru iste skupine srečanje Italija - Finska LJUBLJANA, PERUGIA - Z visoko zmago nad Makedonijo 87:61 (36:34) si je Slovenija praktično ze zagotovila nastop na finalnem delu evrospkega košarkarskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Španiji. Sinočnje srečanje je bilo izenačeno v prvem delu, nato pa so Milic in soigralci povsem nadigrah goste in na koncu slavili kar za 26 točk. Slovenija je potrebovala zmago z več kot 14 točkami, ker je v Skopju izgubila s 14 točkami razlike (59:73). Najboljša strelca pri Sloveniji sta bila Teoman AlibegoviC (23) in Marko Mihe (21), pri Makedoniji pa Pe-tar Naurrioski z 18 točkami. Slovenijo čakata do konca kvalifikacij se tekmi s Finsko in Madžarsko v gosteh. V Perugii pa se bo danes v isti skupM reprezentanca Itahje pomerila s Finsko. »Azzurri«. ki so si nastop na EP ze zagotovili, so izraziti favoriti in vsak drug rezultat razen prepričljive zmage Itahje bi bil veliko presenečenje. Doslej sta se ekipi pomerih enajstkrat. Desetkrat je zmagala Italija, enkrat pa Finska. Prvo tekmo v kvalifikacijah je Italija na Finskem dobila z 92:68. Neposredni prenos srečanje se bo na RA13 začel ob 15.20. POSTAVI ITALIJA: 4 Coldebella, 5 Bonora, 6 FuCka, 7 Pittis, 8 Esposito, 9 Alberti, 10 Myers, 11 Moretti, 13 Frosini, 15 Marco-nato FINSKA: 4 Kuisma, 6 Markkanen, 7 Pehkonen, 9 Larklo, 10 Muhonen, 11 Tahvanainen, 12 Luhtanen, 13 Lehto-nen. 14 Vekklia, 15 Pratesi. VCERASNJA IZIDA: Slovenija -Makedonija 87:61, Češka - Madžarska 80:82 VRSTNI RED SKUPINE C (v oklepaju Število odigranih tekem): Italija (7) 12, Slovenija (8) 10, Madžarska (8) 8, Finska (7), Makedonija (8) 6, Češka (8) 4. Pri moških in ženskah popolno norveško slavje Na 30 km je slavil Bjorn Daehli, na 10 km pa Trude Dybendahl OBERSTDORF - Etapa svetovnega pokala v smučarskih tekih v nemškem Oberstdorfu je minila v zna; menju Norveške. Tako pri moških na 30 km kot pjj ženskah na 10 km v klasični tehniki so vikingi dosegi1 trojno zmago. Pri moških je bil najboljši Bjorn Daehlj6 (1 ura 20 minut 13. 3 sekunde), ki je za 44.2 sekund® prehitel rojaka Erlinga Jevneja in za 1:11.2 Stureja Sir-vetsena. Norvežani so imeli med prvimi desetimi kar8 predstavmikov, le Finca Mka Myllylae in Jari Itsomet' sae sta se vrinila na peto oziroma deveto mesto. V sve tovnem pokalu ima vodilni Bjorn Daehlie 313 točk drugi pa je z 203 točkami Italijan Fulvio Valbusa, ki Je bil včeraj Štirinajsti. Pri ženskah so Norvežanke zasedle prva štiri mest®’ zmagala pa je Trude Dybendahl (na sliki AP) s časod1 29:23.1 pred rojakinjami Bente Martinsen (+24.41 Anito Moen-Guidon (+26.1) in Marit Mikkelspla® (+41). Vodilna v svetovnem pokalu Italijanka Stefani Belmondo je zaostala 1:19.2 in osvojila 9. mesto, skupni uvrstitvi ima Belmondova 309 točk, Rusinj Elena Valbe pa 292. H KARATE / V ORGANIZACIJI SHINKA1 KARATE KLUBAh V nedeljo že sedmič za »Pokal Zgonik« Shinkai karate klub prireja v nedeljo 22. decembra z začetkom ob 9. uri v zgo-niški telovadnici že sedmo mednarodno tekmovanje v karateju »Pokal Zgonik«. Ker je letošnje tekmovanje tik pred božičem, bodo organizatorji poskrbeli tudi za bolj slavnostno vzdušje v dvorani. Kot običajno bodo nastopili tekmovalci iz treh Benečij v Italiji, iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. V vrstah organizatorja upajo, da se bodo domači tekmovalci dobro uveljavili. Pri fantih največ pričakujejo od bratov Elie (rjavi pas, na sliki) in Andree (črni pas) Hrovatina pri kadetih, ki sta zdaj vodilna tekmovalca Shinkai karate kluba, pri dekletih v isti kategoriji (14 let) pa bi se morala med najboljše uvrstiti tudi šinkajevka Manuela Schira. Od tekmovalcev iz drugih držav pa so precej močni karateisti iz Ilirske Bistrice in Hrvaške. Ob samem tekmovanju bodo popoldne dogajanje popestrili s prikazom drugih borilnih veščin. Tako se bodo lahko gledalci seznanili z elementi kung fuja in juda, po nagrajevanju pa bodo organizatorji za vse nastopajoče pripravili tudi priložnostno pogostitev. H KOTALKANJE Soliden nastop mladih poletovk na tekmi za trofejo »Carina« Pred kratkim je bilo na ploščadi Gioni v Trstu kotalkarsko tekmovanje za trofejo »Carina«, na ■ katerem so nastopile tudi najm-lajše kotalkarice Poleta. Skupn0 je nastopilo približno 30 kotalk3' ric iz Trsta in Nove Gorice, p°lf' tovke pa so solidno izvedle svoje programe, še posebej če upoštevamo, da gre za njihove prv® uradne nastope na tekmovanjih-Barve Poleta so med najmlajšin11 zastopale Helena Pertot, Mija Kalc, Lara Simoneta, Jasmin Sch-nelzer in Irina Počkar, kategorij0 vise pa je nastopila Jasmin Sossi-Poletovki Maja Berzi in Passian pa sta precej pripsevah zmagi tržaške reprezentance na deželnem pokalu v Pordenonu-Za Trstom se je uvrstil Videm, tretji je bil Pordenon in cetr a Gorica. Ljubitelji kotalkanja pa si v so boto zveCer ob 20.30 na plošča Gionija lahko ogledajo božičnic na kotalkah, ki so jo pripravi tržaška društva. TRADICIONALNA SKUPNA PRIREDITEV / OB 17. URI V PROSVETNEM DOMU Danes na Opčinah proglasitev najboljših športnikov in ekip »Naš športnik« že trindvajsetič po vrsti - Nagrade najboljšim z obeh strani meje - Izbor v zamejstvu so opravili dopisniki Primorskega dnevnika in Raia V priredbi Primorskih novic, Radia in. TV Koper-Capodistria, Novega Matajurja, Primorskega dnevnika, Radia Trst A, slovenske televizije RAI in Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji bo danes v Prosvetnem domu na Opčinah, s pričetkom ob 17. uri, zaključna prireditev ob izboru najboljših Športnikov Primorske in zamejstva »Naš športnik'96«. Na prireditvi bo sodeloval tudi ansambel Happy day, program pa bo povezoval Ivan Peterlin. Prireditev bosta neposredno Prenašala Radio Trst A in Radio Koper-Capodistria z začetkom ob 17.15. Pri nas bomo najboljše športnike nagradili že trindvajsetič po letu 1971, od leta 1982 pa nagrajujemo tudi ekipe. Prav se nam zdi, da ponovimo, da je s tradicionalno anketo najprej začelo Športno uredništvo Primorskega dnevnika samo. kasneje sta se pridružila še Športno uredništvo Radia Trsta A in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, v osemdesetih letih pa je prireditev dobila današnjo podobo in se- gla tudi preko meje na Primorsko. »Naj« športnika, športnico in ekipo so tudi letos, kot skoraj vsako leto doslej, izbirali dopisniki in sodelavci Primorskega dnevnika ter slovenskih programov Raia. Izbor kandidatov je bil res širok, zato so vsa ugibanja možna, vaša in radovednost številnih naših ljubiteljev športa pa bo potešena danes. Današnja slovesnost predstavlja pravi praznik zamejskega in primorskega športa, ki pa žal sovpada z izredno hudo krizo v zamejstvu. Temelji zamejskega gospodarstva, ki je v preteklih letih nudilo nenadomestljivo podporo našemu športu, so porušeni, s tem povezano krizo pa doživlja celotna manjšinska organiziranost. Proglasitev najboljših zato predstavlja tudi priložnost, da za trenutek odmislimo vsakdanje probleme, istočasno pa naj pomeni tudi injekcijo optimizma, ki je danes vsem nujno potrebna. Na sliki (foto Kroma): lani so najboljše nagradili v Novi Gorici. TENIS / PRI GAJI 2E PRIPRAVLJAJO NAČRTE ZA NASLEDNJO SEZONO ®°rut Plesničar, Jaka Božič in Aleš Plesničar (od leve) Pri teniški sekciji SZ T^ja je trenutno čas uračunov in pripravljanja Očrtov za novo sezono, ki se bo z raznimi uradnimi ekrnovanji začela fe-^arja prihodnjega leta. V Primerjavi z minulo sezo-n° bodo pri Gaji pri boškem sektorju nastopili Samo v B ligi, ki ostaja še ^Prej najvišje italijansko I ipno prvenstvo. Pred Stisko sezono se je sicer Ptecej govorilo, da bodo ^širili teniške lestvice in P°večali število igralcev A I ®tegorije, s čimer bi ehko ustanovili tudi te-lsko a ligo, toda potem 6 Ostalo vse po starem. Med A-kategomike namreč še naprej sodijo le tisti igralci, ki so na svetovnih teniških lestvicah pod dvestotim mestom. Pri Gaji je Aleš Plesničar ostal v kategoriji B4. Morda so pred sezono sicer upali, da bo napredoval, toda zaradi niza objektivnih okoliščin se to ni zgodilo. Po zelo dobro odigrani B ligi, je imel namreč Aleš precej s težav z dolgotrajno poškodbo hrbta. Kljub temu pa je imel nekaj uspešnih nastopov na močnih mednarodnih mladinskih turnirjih, udeležil pa se je tudi članskih Moška vrsta samo v B ligi Mladi v dveh prvenstvih Na državnih in deželnih lesivicah Aleš Plesničar obdržal B4 kategorijo, Borut C1 - Daša Grgič napredovala v C3 turnirjev za B-kategomike, kjer pa je imel težko delo, saj je običajno takoj na začetku naletel na BI ali B2-kategomika. Vsekakor pa zanj minula sezona predstavlja izredno izkušnjo, saj je prvič doslej na večino turnirjev potoval povsem sam, kar je vse zelo dobra šola za naslednjo sezono. Njegov brat Borut je ohranil Cl kategorijo. Na več tudi ni računal, pa čeprav je bil po končani B ligi na prvem mestu po točkah v deželi. Toda potem je imel nekoliko daljši odmor zaradi mature, tako da potem na deželnih turnirjih pač ni mogel zbrati dovolj točk za preskok kategorije. Poleg njiju ima Gaja še dva kategorizirana igralca. To sta Igor Stoka in Clau-dio Puglia, ki sta oba C4-kategornika. Društvo sta zapustila Sebastiano Franco, ker ne more toliko tre- nirati, kot bi zahtevale ligaške obveznosti, in Tiziane Del Degan, ki bi bil v naslednji sezoni le rezerva v B ligi. Gaja bo namreč pri moških nastopila samo v najvišjem prvenstvu, ekipo pa bodo sestavljali »tujec« iz Slovenije Jaka Božič, ki je z uspehom igral za Gaj o že lani, brata Plesničar in pa Tržačan Davide Ruzzier (B4, letnik 1978), ki je zadnja štiri leta prebil v teniški šoli v Emi-liji Romagni, lani pa je nastopal za TC Merano. Pri društvu so se odločili, da C lige ne bodo igrali, ker za to prvenstvo nimajo dovolj igralcev. Pri dekletih je največ dosegla Daša Grgič, ki je z dobrimi nastopi na turnirjih napredovala v C3 kategorijo. Po prenehanju Cirile Devetti z aktivnim igranjem je tako Daša prva igralka društva, ob njej pa bosta v prvenstvu C3/C4 nastopili še Chantal Ros-smann in Elena Vattovani. Nakdnadno bodo sestavili tudi moško in žensko ekipo za italijanski pokal. Kar se mladinskega delovanja tiče, bosta v novi sezoni v prvenstvu nastopili ekipa deklic do 12 let in ekipa dečkov do 14 let. Pri deklicah so v ekipi Urška Daneu, Morena Cal-zi in Anja Pertot, pri fantih pa Jurij Daneu in Ales-sandro Cossutta. Pri Gaji je trenutno skupina desetih mladih deklet in fantov (od 10 do 14 let), ki že nekaj časa trenirajo bolj resno pod vodstvom trenerja Igorja Godniča iz Kopra. Bolj številčna pa je skupina začetnikov in manj ambicioznih dečkov in deklic v starosti od 8 do 11 let. Ti vadijo pod vodstvom Cirile Devetti in Mire Grgič, vadba pa bo potekala skozi vse šolsko leto. (rg) PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET Društveni večer SPDT Ob udeležbi velikega števila planincev Prijateljev društva je bil prejšnji četrtek v nvorani Prosvetnega doma Tabor na Opčinah društveni večer SPDT. Na prijetnem srečanju je nekaj članov prikazalo vrsto dia Posnetkov z letošnjih izletov, srečanj in shodov, ki jih je samo ali v sodelovanju z nrugimi društvi priredilo SPDT. Prisotni so Pozorno sledili prikazu fotografske doku-njentacije, ki je obsegala društveno izletniško dejavnost od januarskega izleta po iržaški okolici in junijskega srečanja s pobratenimi ljubljanskimi planinci in vožnji s splavi po Ljubljanici, do decembrskega iz-eta °d Kriza do Nabrežine. Na četrtkovem tradicionalnem društvenem večeru je bila ndi krajša slovesnost podelitve priznanj anom, ki so osebno prispevali za postavi-®v spominskega obeležja Mariu Miliču na olniku, temu pa je sledila tradicionalna ružabnost ob poprejšnjem posegu pred- sednika SPDT, ki se je vsem prisotnim zahvalil za vestno prisotnost v vrstah SPDT, vsem članicam za »sladki« doprinos k uspelim društvenim večerom in vsem tistim članom, ki so na katerikoli način s svojim delom prispevali k odličnemu počutje vseh planincev na takih večerih. Četrtkov večer SPDT je bilo doživeto srečanje, ki bo dolgo ostalo v spominu vseh prisotnih. Pridite z nami na Medvedjak Kot je že tradicija prireja SPDT novoletni pohod na Medvedjak. Osvežili se boste na mejnem griču po prečuti Silvestrovi noči in ponuja se priložnost, da si obnovimo novoletna voščila. Izlet na Medvedjak - kot vsako leto - vodi Franc Armani. Zbirališče je 1. januarja 1997 ob 14.30 na Poklonu pod Ta-brom pri restavraciji Furlan ob vsakem vremenu. Pridite z nami! Ne bo vam žal! SPDT toplo vabi vse svoje člane in prijatelje. Zimski pohod na Javornik V priredbi planinskega društva Idrija bo v nedeljo, 22. decembra zimski pohod na Javornik v počastitev spomina na tem vrhu padlih partizanov proti koncu vojne, kjer bo spominska svečanost. Pohod bo v dopoldanskih urah. SPDT vabi vse svoje somišljenike, člane in prijatelje, da se pohoda udeleže. Potrebne informacije daje Aleksij Civardi (tel. 415336). Vsem vesele praznike želi SPDT Ob bližajočih se praznikih želi SPDT vsem svojim elanom planincem, smučarjem, jamarjem in sploh prijateljem in somišljenikom srečne božične praznike in mnogo zdravja in uspehov v novem letu 1997, z željo, da bi sev največjem številu udeleževali čim več društvenih izletov in prireditev. Posebna voščila vsem požrtvovalnim planincem, ki se nesebično žrtvujejo za društvo in si v svoji predanosti SPDT prizadevajo za uspešno dejavnost in splošno korist celotne planinske skupnosti pri ohranjevanju planinske miselnosti v našem zamejskem prostoru. (L.A.) NOVICE Nogomet: disciplinski ukrepi Disciplinski sodnik deželen nogometne zveze je imel tokrat kar precej dela. Kar se naših nogometašev tiče bosta v promocijski ligi zaradi četrtega rumenega kartona počivali Massimo Crocetti (Primorje) in Ladi Tomšič (Sovodnje). V prvi .kategoriji je iz istih razlogov kaznovan za eno tekmo Peter sedmak (Vesna), 2. AL pa jo je najbolj skupil Primorec. Zaradi izključitve bo dve tekmi presedel med gledalci Fabrizio Per-litz eno pa Stefano Srebemich (oba Primorec) in Marjano Berljavac (Kras). Enako kazen zaradi četrtega mmenega kartona je dobil tretji igralec Primorca Emanuelle Naperotti, eno tekmo pa sta dobila tudi Maurizio Indiano in Willy Vatta (oba Kras). Košarka: zanesljiva zmaga dečkov Poleta Polet - Ferroviario 86:62 (48:38) POLET: Vidah 2, Ferluga 4, Guštin 20, Grilanc 6, Pic-cini 10, Pavat 6, Mitja Suhadolc 2, Matjaž Suhadolc, Švab 10, Peric 16, Jevnikar 2, Jerman 8, trener Vitez. Poletovci so stalno imeli pobudo v svojih rokah. Bolje so igrali v drugem polčasu, ko so si priigrali tudi visoko prednost ter zasluženo zmagali. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Andreja Guština, ki je bil z 20 točkami najboljši strelec, Marka Švaba, Erika Piccinija in Mattea Perica. Naj omenimo, da je bil Peric izbran v tržaško pokrajinsko reprezentanco, ki bo nastopila na deželnem turnirju v Fontanafredi. Borovi minikošarkarji dvakrat uspešni in dvakrat poraženi Starejši Bor La Nuova Edile - Darvi 81:30 BOR: Oblak 16, Kovač, Morelj 12, Furlani 15, Udovič 10, Žiberna, Krevatin 2, Obersnel 8, Bole, Kneipp 12, Kemperle 2, Černigoj 4, Famec. vaditelja Corbatti S. in Delibasič Proti skromni ekipi Darvija so borovci visoko zmagali. Gostje so našim fantom bili enakovredni le v prvi četrtini (19:17), nato sta stopila v ospredje Mitja Oblak in Denis Kneipp, tako da je bilo ime končnega zmagovalca znano že po koncu druge četrtine. Za lepo zmago zaslužijo pohvalo prav vsi borovci. Mlajši Arcobaleno - Bor La Nuova Edile 60:43 BOR: Kovač 4, Bemetti 0, Crevatin 8, Trevisan 0, Batič 8, Ukmar 1, Marconi 6, Zgarro 0, NadUšek 13, vaditelj: Jogan. Borovi najmlajsi so ponovno ostah praznih rok. Po sicer lepi tekmi so izgubili proti novonastalemu tržaškemu društvu za minibasket Arcobaleno. Tokrat pa so plavi dokazali veliko borbenost. Dosegli so precej lepih košev in se z veliko vnemo borili, tako da so bili enakovredni domačinom vse do zadnje četrtine. Tedaj pa so popustih in izgubili. Tako visok poraz pa je nezaslužen in vsi skupaj zasluzijo veliko pohvalo. Bor La Nuova Edile - Azzurra 54:58 BOR: Kemperle 3, Batič 14, Trevisan 2, Ukmar 2, Kovač 4, Samec, Nadlišek 21, Bole, Sgarro, Bernetti, Malalan, Celano, Marconi 2, Corbath vaditelja Jogan in Stokelj Tudi prah Azzurri so mlajši borovci potegnili krajši konec. Naši pa bi tokrat resnično zaslužili kaj vec. Prah morda najbojši ekipi skupine so se odločno in požrtvovalno borih skozi vso tekmo. Poleg tega so naši tudi zmagah obe igrici, ki se jih na vsaki tekmi odigra med drugo in tretjo četrtino (zmagovalec vsake igrice dobi tri točke po skupnem seštevku točk). Kljub porazu vsi borovci zaslužijo pohvalo, zelo dobro pa sta tokrat zaigrala Matej Nadlišek in Danjel Batič. Barcolana - Bor La Nuova Edile 33:48 BOR: Batič 8, Kovač 4, Nadlišek 14, Sgarro, Bemetti, Malalan 10, Celano 6, Marconi 2, Bole 1, Samec, vaditelja Jogan in Stokelj Mlajši borovci so na najboljši način zaključili nastop v letu 1996. Dva dni po tesnem porazu z Azzurro so si naši le opomogli in povsem zasluženo premagah Barcolano. Zmaga naših ni bila nikoli v dvomu. Za lepe koše bi tokrat poleg Nadliška pohvalili tudi Danjela Malalana, (mat) Kontovel - Sgt B 52:47 (12:12,12:6,12:7,16:22) KONTO VEL: Rogelja 11, Hrovatin 11, Bukaovec, Veščo vi, Colja 10, Šušteršič 10, Turco 8, Guštin, Lanzet-ti 2, BrišCak, Košuta, Bufon, Sossi, Gattaruzza. Kontovel - Ricreatori 74:34 (6:6,12:7, 32:7, 24:14) KONTOVEL: Rogelja 12, Sossi, Gattaruzza, Hrovatin 10, Colja 6, Lanzetti, Šušteršič 14, Turco 4, Guštin 6, Bukoavec 8, BrišCak 10, Vescovi, Antoni, Košuta 4, Bufon. Kontovelci so v štirih nastopih še trikjrat zmagali. Za zadnja dva uspeha jih je treba resnično pohvaliti, saj so igrah dobro in požrtvovalno. Remi cicibanov Brega Prvenstvo FGQ San Luigi B - Breg 3:3 (2:0) Strelca za Breg: Cheber in Mihelčič 2 BREG: D. Slavec, Di Donato, Ghezzo, Sancin, Mihelčič, T. Klun, Zennaro, Romano, Carh, Cheber, Merlak. Vrovanci trenerja Gabrielija so sobotno srečanje pričeli slabo in v prvem polčasu prejeh dva zadetka. V nadaljevanju pa so le zagirah kot zanjo in si tako iztržili remi. Danes bodo Brežani v Dolini s pričetkom ob 17.30 odigrali zaostalo srečanje proti Montebellu Don Bosco A. (E.B.) Prvenstvo CSI GGS - Breg 4:0 BREG: Segulin, Zobec, Rossone, Carli, Slavec, Kraljic, Ota, Calzi, Križmancic Proti tehnično dobremu nasprotniku so se mladi Brežani dobro upirali žal pa se niso mogli izognih porazu. Pokazali pa so napredek v primerjavi s prvimi tekmami. Sedaj čakajo igralce prazniki in odmor. Naslednja srečanja pa bodo že na začetku januarja . (E.B.) 14 Četrtek, 19. decembra 1996 PRIREDITVE IN RAZVEDRILO A z x Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3,- 20.4: Zbližali se be boste z razigrano osebo. Veliko bosta skupaj in ob njej se boste počutili mladostno kot že dolgo ne. Ob njej boste me drugim odkrili car večne mladosti. BIK 21.4 - 20.5.: Nekaj nalog boste preprosto zavrgli. nekaj jih boste preložili na boljše Čase. Pametno, kajti vase zdravje se že pripravlja na protest Ohranitev zdravja naj bo vaša prva naloga DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: V lud pričakovanega uspeha boste prehitevali dogodke, vse dokler ne bodo zaceli dogodki prehitevati vas. Ni vam treba zavirati: nesreče ne bo, kvečjemu kak nepiredviden objem. RAK 22. 6. - 22. 7.: Krivdo za neuspeh boste podtaknili tistemu, ki ste ga obremenili s pretiranimi zahtevami. Ne bo se branil; nastavil vam bo ogledalo, kr vrača pogled na pravo mesto. LEV 23. 7. - 23.8.: Med letenjem boste trnasto zanemarjali pogled navzdol. Priznajte si: niste prezaposleni z vzvišenimi cilji, ampak se bojite vrtoglavice in padca na trda tla. DEVICA 24 8. - 22.9.: Fatalna oseba vas bo skušala ujeti v svoje mreže. Ne boste se ji upirali, skrbelo vas bo zgolj to. da vas ne bo vec izpustila. Kdor se pusti ujeti, se zna tudi izmazati. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Zamišljeni se boste vrnili v svoj brlog in dolgo tuhtali, kaj vam je storiti. Odgovor se bo porodil sam od sebe, ko se vam bo posvetilo pravo vprašanje. ŠKOMHJON 23.10.-22.11.: Dotaknili se boste meja lastne zmogljivosti. Ne prestopajte jih prezgodaj, kajti tisti, ki sega čez samega sebe, se ponavadi zvrne v posteljo začetkov. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Izkazali se boste na področju, za katerega še sami niste vedeli, da ga obvladate. Mojstrstvo se najbolje kali v izzivih, za katere ni niti orodja niti recepta. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Priznali si boste, da si poleg svojega partnerja vCasih zaželite še nekoga. Ideja občasne ljubezni vas bo privlačila, strah pred izgubo stalne vas bo odločno zaviral. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Slika hvaležnih obdarjencev vam bo tako zelo godila, da boste pomislili celo na posojilo. Ampak tistega, kar razveseljuje, ni mogoče dohiti z vsem denarjem tega sveta. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Nekdo se bo zalepil na vaše visokoleteče ideje in vam predlagal, da jih s skupnimi močmi spravita v življenje. Premagajte svojo premoč in sprejmite njegovo pomoč. GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom JUTRI, 20. t. m., ob 17.00 ponovitev krstne uprizoritve »Afrika ali Na svoji zemlji«, ki jo je napisal in režiral Boris Kobal. POtroška matineja: V nedeljo, 22. t.m., ob 11. uri gostuje Lutkovno gledališče Papilu. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 Danes, 19. t. m., ob 20. uri (red F) ponovitev opere »Rigoletto«. Dirigent Giorgy Gy6rivanyi Rath. Režija Roberto Lagana. Ponovitev jutri, 20. t.m., ob 20 uri (red H), v soboto, 21. t.m., ob 20. (red L) in v nedeljo, 22. t.m., ob 16.00 (red G). Predprodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 19. t. m., ob20.30 G.B. Shaw »Candida« z Marino Mal-fatti in Minom Bellei. Režija Luigi Squarzina. Predstava izven abonmaja, za abonente je predviden popust. Ponovitev jutri, 20. t.m., ob 20.30 Od 7. do 12. januarja 1997 bo na sporedu L. Pirandello »II giuoco delle p ar ti« z Umbertom Orsinijem, režija Gabriele La-via.V abonmaju: odrezek št. 14 (modri). Gledališče Cristallo Danes, 19.t.m., ob 20.30 : A. De Benedetti »Non ti conosco piu« z L. Masiero, M. Pambieri, O. Bobbio. Ponovitve do nedelje, 22. t.m. Ti povem pravljico: v nedeljo, 22. t.m., ob 11.00 »Le storie di Natale« v izvedbi Teatro Te-laio. MILJE Gledališče Verdi Danes, 19. t. m., ob 10.00 in 11.30 mladinska predstava »...E fu cosi che la guerra fini« v izvedbi gledaliških skupin Mug-gia Spettacolo Ragazzi, La Pic-cionaia in I Carrara. Ponovitev jutri, 20.t.m., ob 10.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 23. in v petek, 24. januarja 1997, ob 20.30 bo na sporedu A. Camus »Caligola« v izvedbi Teatridthalia s.c.a.r.L, režija Elio De Capitani. KOROŠKA CELOVEC Celovško sejmišče - Hala 7 (zaradi popravil Mestnega gledališča): danes, 19. t.m., ob 19.00 - opera »Rigoletto«. Ponovitve 21., in 28. t.m. Dom sindikatov: V soboto, 4. januarja 1997, ob 20.00 - Slovenski ples; igrata ansambla »Štajerskih 7« in »Alpe Adria Sekstet«.Rezervacije miz v tajništvu SPZ tel 0463/514300-22. OBIRSK Pri Zupancu: Jutri, 20. t.m., ob 19.00 - Občni zbor Alpskega kluba Obir. ŠENTILJ Farna cerkev:Jutri, 20. t.m., ob 18.30 - Adventni koncert. ŠENTJAKOB V ROŽU Farna dvorana: V nedeljo, 22. t.m., ob 14.00 -Redni občni zbor Društva upokojencev. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GORICA noatelje. Jutri, 20. t. m., ob 20. Kulturni dom: uri Božična akademija SRG Danes, 19. t.m., ob 20.30 - Go- Dom. ricakinema: film »Lontano da Dio e dagli uomini». Prireja Ki- GLASBA TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 28. januarja 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, solist Aleksander Rojc. Na sporedu Schubertove skladbe. Tržaško koncertno društvo 13. januarja 1997, ob 20.30 nastop ansambla Fiati della Scala, solist Pietro Borgonovo (oboa). Na sporedu Mozart, Strauss, Sciarrino, Pessi-na in Corghi. Gledališče Miela Jutri, 20. t.m., ob 21.00 Božični koncert s skupino VViener Ensemble, ki ga organizira Združenje Ancol-Indac, Tržaška turistična ustanova pod pokroviteljstvom tržaške občine. Rossetti V nedeljo, 5. januarja 1997:'’ NOVOLETNI DOBRODELNI KONCERT, ki RAZSTAVE ga organizira Združenje trgovcev 03 drobno v sodelovanju s Tržaško trg0 vinsko zbornico in CRT Banca Trs • Od danes dalje so v predprodaji vst° pnice pri UTAT (Pasaža Protti 2). GORICA Kulturni dom Jutri, 20. t.m., ob 20.00 Božična akademija SRG Dom (v telovadnico Kulturnega doma). Prireditelj SK Dom Gorica. V ponedeljek, 23. t.m., ob 20.30 Gledalska prestava skupine Tutto teatro »Gigi« z Ernestom CalindroH1, TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 17. januarja 1997, ob 20.3 koncert Neues Munchner Klavi°r trio s sopranistko Julie Kaufm31111’ Na programu Beethoven in Soš takovic. TRST Miramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Urnik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku: v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Občinski Muzej Sartorio: na ogled je razstava o. Tiepolu. Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Isis (Ul. Corti 3/a): se danes je na ogled razstava Diega Pobija. Galerija Torbandena: na ogled je razstava slikarja Cveta Marsica z naslovom »Fertilidades». Komercialni center II Giulia: Do 12. januarja 1997 je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delTamore e dell’awento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk. Galerija Bassanese: Do 10. januarja 1997 od torka do petka od 17.00 do 20.00 je na ogled razstava slikarja, kiparja in grafika Bruna Munarija. Turistična ustanova (Ul. S. Nicold 20): na ogled je razstava Annamarie Ducaton »Sensualita tropicali«. Državna knjižnica (Ul. del Teatro Romano 17): do 21. t. m. je na ogled razstava posvečena EIody Oblath NABREŽINA Župnijska dvorana sv. Roka - SKD Igo Gruden: na ogled je razstava kamnitih izdelkov »Kamen...«. GORICA Kulturni dom: Se jutri, 20. t. m. je na ogled skupinska razstava goriskih slikarjev ob 15. obletnici otvoritv6 Kulturnega doma. Katoliška knjigarna (Travnik 25l- na ogled je razstava Klavdija Tutte. PASSARIANO Viba Manin: do 6. januarja 1997 b0 na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin Jl1 Dolfin«. KOROŠKA CELOVEC Slovenski kulturni center Korotan Na ogled je razstava »Tapiserije8 Silve Horvat. Generalni konzulat RS - Na ogled 1° razstava slik in stekel Jožeta Horva ta-Jakija. _ Koroška deželna galerija: Do 2. bruarja je na ogled razstava najn° vejsih del koroškega slikarja Petra Krawagna. Kunsthalle Ritter: Do 22. t. m. raZ stavi j a Lavvrence VVeiner »Slipp111® and sliding«. Bank Austria:(LidmanskygasS _ Na ogled je razstava mozaikov Fran za Kapleniga. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Do 6. januarja 1997 r na ogled razstava del Draga DruSK vica. LIBUČE Galerija Falke: na ogled razstava del Gustava Januša in Gustava Gna- muša. ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 22. t.rnU na ogled skupinska razstava »b log«. Urnik: vsak dan od 15. do SKANDINAVSKA KRIŽANKA X MAROŠKI ATLET UKAZO- VALNOST SKRIVNOST ANG. ZIME SUMERSKA BOGINJA NEJAS- NOST SLIKE OS. ZAIMEK NORD. BOŽAN- STVA JAVOR (LATIN.) LITU GR. BOG. MIRU PORTUGAL. POMORŠČAK (DIOGO) X TRAVNATA POVRŠINA SORODNE KOVINE JU2N0AM. KUKAVICA ODSTRAN. POLITIC. TEKMECEV PREBIVALEC ASTURUE NALAGANJE VRSTA RIBE UDELEŽENEC ISTE TEKME PODLOŽNIKI VFEVDAL. ODTUJITEV - SRB. M. IME, RANKO ZEDONG RUSKI SLIKAR REPIN ZAJC STRAK.ZA ROM. JEZIKE BABACIC SLOV. SMUČ. TEKAČ PISATELJ DEFOE PREBIVALKE IRSKE LITVA OUT ANG. PISAT. (ARCHIBALO) SLOVEN. VESLAČ (ERIK) MESTO NA LUZONIJ IND. MESTO V ZAH. BENGALIJI TENSKI LOPAR, REKET IT. LUKA PRAPREB. ŠPANIJE ZNAK ZA MNOŽENJE OLIVER TWIST REKA V NEWY0RKU POKRAJ.V VIETNAMU VEZNIK IGRALEC ANDREWS GR. MUZA, AEDONA STRAN MEJNA REKA MED BIH IN HRV. DRAGO TRŠAR ORIENTAL. SUKNO KRAJ, KJER SE KOPLJE RUDA RUS. VLADAR NASLOV HANSSON GARDNER SKOPJE RINA SKOTSKI OTOK ONDREJ NEPELA SKELEČA BOLEČINA ILOVICA NIZOZEMSKA IZRAEL NARODNI PARK V KENIJI ROZEVINA GEORGINA CISTA DUŠA V BRAHMAN. / GL MESTO ALBANIJE PRAPREB. ITALUE rjJjbVil ‘VNV^ ‘NViW ‘NU-V^ ‘OAVSi ‘TN ‘OH ‘VNT®^ ‘VNOl ‘HV3 ‘dO^ ‘vav TO ‘VNA ‘VCE$V ‘NI ■vndanv ‘10SNVSV ‘ini ‘JAV .rgiMVfl ‘V ‘AVSINJJ ‘VlDVNanV^ ‘iNVDVgi -VAOP^S :oUAeJ0POA MIBliliM RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) £a Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Gustav TV DNEVNIK Slovenski film: Tistega lepega dne (France Štiglic, ponovitev) © RAI 1 6.30 9.35 9.55 U.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.00 15.45 16.10 18.00 18.10 18.50 119.35 20.35 20.45 20.50 22.50 22.55 0.00 0.30 0.50 1.00 1.15 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Maria Teresa Ruta, Ludo-vico di Meo), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Film: Italiani brava gente (dram., It. ’64, r. G. De Santis, i. Raffaele Pišu, P. Falk, T.Samoilova) Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta - (i. j. Seymour, J. Lando) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Kvarkov svet: Prerijski psi Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualno: Italia sera - Ita-! Hja zvečer Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: Regal o di Natale (vodi Mara Venier) Dnevnik Dokumenti: Kvarkov svet - Skrivnostno življenje rastlin - Cvetenje Dnevnik, zapiski, horoskop, noCni pogovori, vremenska napoved Dok.: Faraonovo oko Variete: Carosello NoCni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Film: Scarpe grosse (kom., It. '40, i. L. Silvi) RAI 2 7.00 8.45 9.35 10.45 11.00 11.15 11.30 13.00 14.00 14.45 16.15 16.40 18.15 18.40 18.55 19.50 20.30 20.50 22.30 23.30 1.20 Variete za najmlajSe Nanizanka Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Zdravje Nan.: Schwarzwaldska klinika Variete: Ci vediamo in TV-Ieri, oggi e... domani 17.15 dnevnik - flash Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo Dnevnik in šport Sereno variabile - Nasveti za izlete in potovanja Nan.: Wolff, policaj v Berlinu - Tommy je umrl Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Film: Premonizioni mor-tali - Dream Man (dram.,. ZDA '95, i. Patsy Kensit, A. McCarthy) Aktualno: Pregled tiska Dnevnik, Danes v parlamentu, 0.15 NoCni šport Film: 11 boxeur e la balle-rina (kom., ZDA ’78) A RAI 3 6.00 8.45 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.50 15.10 15.30 17.00 18.20 19.00 20.00 20.30 22.30 22.50 23.55 0.30 1.10 Jutranji dnevnik Film: La donna della domenka (krim.. It. ’75) Videosapere: Vstop prost, Domača telovandica, Zgodovina multimedial-ne Italije, 11.55 Pozor na kritika, Media/Mente Dnevnik Rubrika Telesogni Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Bellitalia Nan.: Blue Jeans Športno popoldne Dok oddaja o narava-slovju: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Aktualna odd.: Turisti per caso - Naključni turisti - Maraton v N. Yorku Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Film vero Nan.: Neverjetne zgodbe Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario §? RETE 4 6.00 9.50 8.30 9.00 12.30 13.30 14.00 14.15 15.30 17.45 18.55 19.25 20.40 23.10 1.20 Nan.: Ko jak TV film: Un grido di aiu-to (dram., ZDA ’79) Night Line Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Ali del desti-no, 11.30 dnevnik Variete: La mota della fortuna - Kolo sreCe Dnevnik Tg 4 Rubrika o zdravju Nad.: Sentieri - Steze Film: La bionda esplosi-va (kom., ZDA ’57) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Un genio, due com-pari, un pollo (vestern, It. ’75, i. Terence Hill) Film: La montagna (dram., ZDA '55, i. S. Tracy, R. VVagner) Night Line S CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 23.10 23.15 1.30 1.45 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Shbw (ponovitev) Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo) Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Robinsonovi - Iščemo Olivi o Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, Enrico Papi) Variete: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Variete: Beato fra le donne - Blažen med ženskami (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) noCni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia # ITALIA 1 6.10 9.15 10.15 10.20 12.25 13.00 14.00 14.25 15.00 16.00 16.30 18.30 19.00 20.30 23.15 23.25 0.25 1.25 2.00 Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Highlander Aktualno: Planet Nan.: Baywatch, 11.30 Street Justice Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajše, vmes risanke, 13.20 Ciao ciao Parade Nan.: Masked Rider Varieteja: Ciao ciao ver-de, 14.30 Colpo di fulmi-ne (vodi A. Marcuzzi) Nan.: Mr. Cooper (i. Mark Curry), 15.30 Wish-bone Variete: Planet Nan.: Parenti e tanti guai, 17.30 Flash - Nevarnost v Barryjevi hiši Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Star Trek - Dvojnik, 20.00 Happy Days Aktualno: Moby Dick (vodi Michele Santoro) Aktualno: Fatti e misfatti. Nan.: Vod nella notte Italija 1 šport Aktualno: Planet Nan.: L’ ombra della notte, 3.00 Flash S TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi KS Nad.: Amore gitano m| 11 supplemento La sfera di cristallo Gospodarstvo In diretta j Trst, pristanišče brez meja (#) MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.20 Dnevnik, 19.50 Šport Nan.: Irosnide Film: Caffe Metropole (kom., ZDA ’37, i. L. Young, T. Power) Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Aktualno: Check Point Film: Tuono blu (pust., ZDA ’82, i. R. Scheider) Film: Abissi (pust., ZDA '77, i. R. Shaw, J. Biset) {f* Slovenija 1 Slovenija 2 Videostrani - 1.00 Teletekst TV Slo- Otroški program: Sne- venija guljčica (gledališka igra) Euronevvs EBU drama: Ljubezen in Tedenski izbor: Šolska slaba riba TV - Hlapci (Ivan Cankar, Tedenski izbor: Pusto- posnetek predstave SNG lovščine in odkritja (ita- Drama Ljubljana) lijanska dokumentarna V žarišču serija) , 12.00 Po domače Košarka: Slovenija - Poročila TV igrica: Kolo sreče (ponovitev) Videostrani Makedonija (kvalifikacije za EP, iz Šoštanja) Tedenski izbor - Ameriški film: Zadnja želja (r. Jeff Bleckner, i. Patty Tedenski izbor: Svet na zaslonu Duke, M. Stapleton, Dwi- Gore in ljudje ght Schultz, L. VVallace) Videostrani Nan.: V slogi je moč (Av- TV Dnevnik 1 stralija, 4. epizoda) Otroški program: Delfi in Španska nadeljevanka: prijatelji (španska nani- Sodnikova žena (2. del) zanka) Sova: Umor je napisala TV igrica: Hugo (i. Angela Lansbury, 15. Po Sloveniji epizoda ameriške nani- Dodojeve dogodivščine zanke) Otrokom za praznike Nan.: Karina in Ari Tv igrica: Kolo sreče (Francija, 7. epizoda) Majhne skrivnosti ve- Korenine slovenske lipe: likih kuharskih mojstrov Barbana - Drugačna po- TV Dnevnik 2, vreme doba romanja Šport Ellen Cleghorne (5. del V žarišču ameriške nanizanke) Tednik Včeraj, danes, jutri Zlata Šestdeseta sloven- Nan.: V slogi je moč (Av- ske popevke - Nostalgija stralija, 5. epizoda) z avtorji: Mojmir Sepe Ameriška nanizanka: An- Včeraj, danes jutri gel, varuh moj (4. del) TV Dnevnik 3, vreme Dokumentarni film: Za- Šport nigrad - Skice zapuščene Poslovna borza vasi (r. Bogdan Mrovlje) Sova: Umor, je napisala Pisave: Pogovor z (ameriška nanizanka, i. Roddyjem Doylom Angela Lansbury, 16. Slovenski jazz iz Jazz epizoda) kluba Gajo: Zlatko Ellen Cleghorne (ponovi- Kaučič Trio tev 5. dela ameriške nanizanke) Euronevvs TV jutri, videostrani Ul Koper 15.00 16.10 17.30 18.00 18.45 19.00 19.20 19.35 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 Euronevvs 98. Mednarodno srečanje pevskih zborov Izola 1996 Zgodovina Amerike (8. del dokumentarne serije) Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Dokumentarna oddaja Nanizanka: NoCni sodnik Dokumentarna oddaja: Vatikanski muzeji Četrtkova športna oddaja Meridiani Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Euronevvs 22.30 Zabavnoglasbena oddaja Karaoke - Dobra volja je najbolja Slovenija I 5.00. 6.00.6.30.7.30, 8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari Oramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pre-9led; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Gčlasb. novice; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DlO; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol; 19.30 Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jdzz; 21.30 Proti etru; 22.00 Zrcalo dneva, ^eme, promet; 22.20 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7'00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, l8'00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10,05 čymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Mehurčki; 13.35 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko te-Tno; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni pevci; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi: sopranistka B. Nilsson; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30, 17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Potrošniški SOS; 10.40 Power play; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Poročilo z borze; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Program s T. Furtlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; 0.00 Nočni pr. RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' italy; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single;14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 8.40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 17. del); 9.40 Zdravje predvsem; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Cecilijanka '96; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Radio-kamera-ekran (N. Velušček); 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.15 Naš športnik 1996 (neposreden prenos nagrajevanja); 18.15 Jungova šola v psihiatrični ordinaciji; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koroška 18.10 -19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM"- Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG 16 Četrtek, 19. decembra 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI SREDISCE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 5.04 najvisje 39 cm, ob 12.21 najnižje - 30 cm, ob 18.19 najvisje 7 cm, ob 23.18 najnižje -16 cm. Jutri: ob 5.58 najvisje 42 cm, ob 13.08 najnižje -41 cm, ob 19.26 najvisje 14 cm. cutufli TERMINAL FERNETIČI - 34016 REPENTABOR (TS) - ITALIJA Tel: (040)213850 - 212616 - 213944 - FAX: 211994 Filala: GORICA - Tel. (0481 )522511 - 522368 Skladišče: GORICA - Ul. Čase Sparse 75 - Tel. (0481)21393 MEDNARODNI PREVOZI PREVOZI NEVARNIH SNOVI ADR 1 -2-3-4-5-6-8-9 IZREDNI PREVOZI - PREVOZI S CISTERNAMI ADR IN ZA ŽIVILA SPECIALIZIRANI ZA VZHODNE DRŽAVE s d. . 7.t< DOMAČI I MEDJUNARODNI TRANSPORT - UNUTARNJU I VANJSKU TRGUVINU FALLEROVO SET. 22 41000 ZAGREB (HR) TEL. - FAX (041)528322 PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN STORITVE PARTIZANSKA 79 TERMINAL PROSTA CONA 66210 SEŽANA (SLO) TEL. - FAX (067) 31744 MOBITEL (0609) 610665 MEDNARODNI PREVOZI - ŠPEDICIJA OP. URADI: TERMINAL FERNETIČI 34016 REPENTABOR (TS) TEL: (040)215360-215372 - FAX: (040)215378 THREE CONTINENTS EXPRESS ROAD SERVICE s.a.s. Autotrasporti Cunja Riccardo Eredi s.n.c. TIB di D. & V. Cunja Sedež: 34136 TRST - Ul. deH’Uva 1 Tel. (040) 415415 OP. URADI: TERMINAL FERNETIČI 34016 REPENTABOR (TS) TEL: (040)216947 FAX: (040)211994 di D. & V. Cunja Sedež: 34136 TRST - Ul. delVUva 1 Tel. (040) 410278-415415