Letnik 1911 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CII. — Izdan in razposlan 30. dne decembra 1911. Vsebina: (Št. 241—244.) 241. Razglas o izdaji imenskih obligacij rentnega dolga /. napisom „Avstrijsko-ogrska banka, depozitni oddelek glavnega zavoda Dunaj kakor hranilno in upravno mesto v imenu lastnikov bančnih (oziroma sodnih) pokladov te vrste dolga“. — 242. Zakon o davčnih ugodnostih za nove stavbe, prizidane, dozidane in prezidane stavbe vobče in za stavbe majhnih stanovanj posebej. — 243. Zakon o davčnih pri-stojbinskih ugodnostih za občekoristne stavbne družbe. — 244. Zakon o državnem pospeševanju skrbi za zgradbo stanovanj. 341. Razglas finančnega ministrstva z dne 26. decembra 1911. 1. o izdaji imenskih obligacij rentnega dolga z napisom „Avstrijsko-ogrska banka, depozitni oddelek glavnega zavoda Dunaj kakor hranilno in upravno mesto v imenu lastnikov bančnih (oziroma sodnih) pokladov te vrste dolga“. Finančno ministrstvo je odredilo, da se smejo na prinosnike glaseče se obligacije vseh kategorij enotnega rentnega dolga ter rentnega dolga v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, kijih predloži Avstrijsko-ogrska banka, depozitni oddelek glavnega zavoda Dunaj, na zahtevanje prepisati v imenske obligacije enake rentne vrste in istega obrestovalnega roka z napisom „Avstrijsko-ogrska banka, depozitni oddelek glavnega zavoda Dunaj kakor hranilno in upravno mesto v imenu lastnikov bančnih, (oziroma sodnih) pokladov te vrste dolga“. Obresti od teh imenskih obligacij se izplačujejo proti pobotnici Avstrijsko-ogrske banke, depozitni oddelek glavnega zavoda Dunaj, potom žiro-prometa Avstrijsko-ogrske banke. • S spredaj oznamenjenim napisom izdane imenske obligacije rentnega dolga se smejo na podstavi pismene s podpisom firme podpisane izjave Avstrijsko-ogrske banke, depozitni oddelek glavnega zavoda Dunaj, ki jo je namestiti na obligacijah samih, prepisati skupaj ali narazen v imenske obligacije, glaseče se na večje ali manjše zneske in opremljene z enakim napisom, nadalje premenjati (razrešiti) v obligacije, glaseče se na prinosnika, iste vrste dolga in istega obrestovalnega roka. Izjava Avstrijsko-ogrske banke, depozitni oddelek glavnega zavoda Dunaj, potrebuje, ako gre za razrešilo, sodnega ali notarskega poverila. Vrhutega je ob izročevanju na prinosnika glasečih se obligacij, ki se izdadö na mesto imenskih obligacij, paziti na posebne opreznosti, dogovorjene s poslovnim vodstvom Avstrijsko-ogrske banke. Zaleski s. r. (SlotenUoh.) 154 348. Zakon z dne 28. decembra 1911. 1. o davčnih ugodnostih za nove stavbe, prizidane, dozidane in prezidane stavbe vobče in za stavbe majhnih stanovanj posebej. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Prvo poglavje. Obče ugodnosti. Prvi oddelek. Pogodovane gradnje. § 1. S tem zakonom se dovoljujejo davčne ugodnosti za gradnje v nastopnem oznamenjene vrste, ki so se začele po 31. dnevu decembra 1911. L, in sicer za: 1. nove stavbe, to je napravo novih zgradb na prej nezazidanem zemljišču; novim stavbam je enačiti tudi gradnje na prej zazidanem zemljišču, ako se je ali: a) podiranje prejšnjih zgradb končalo najmanj tri polna leta prej, preden se je začelo graditi novo poslopje, ali b) ako je v novi zgradbi površinska izmera nadstropij, ki so nad površjem zemlje, izvzemši podstrešje, najmanj poldrugikrat tako 'velika kakor v starem poslopju, ali c) ako je bilo iz stavbnih ali zdravstveno-policijskih razlogov potrebno podreti staro zgradbo ; 2. prizidane stavbe, to je povečanje že obstoječih zgradb v vodoravni smeri na doslej ne zazidani površini, ako se z gradnjo na novo napravijo celi, s stenami omejeni prostori ali se povečajo že obstoječi prostori; 3. dozidane stavbe, to je povišanje že obstoječih zgradb s tem, da se napravijo nova nadstropja; 4. celotno prezidane stavbe, ako se zgradbe ali samostojniporabni trakti poslopij v vseh nadstropjih vštevši podstrešje v celem obsegu podrti do tal in I zgradé na novo, izvzemši pod št. 1, drugi odstavek, ! oznamenjene gradnje; 5. delovito prezidane stavbe, ako se podrti nadstropja v vsem svojem obsegu z nadstropji, ki so nad njimi, in s podstrešjem vred in se na njihovo mesto zgradé nova nadstropja. Pri prezidanih stavbah (št. 4 in 5) in pri gradnjah na piej zazidanem zemljišču (št. 1, drugi odstavek), ki jih je enačiti novim stavbam, je smatrati za začetek gradnje v zmislu tega zakona tisti čas, v katerem se je začela graditi nova zgradba. § 2. Davčne ugodnosti tega zakona se raztezajo, pridržujč posebne zaukaze drugega in tretjega poglavja, ako se zidajo na novo cela poslopja, vedno na celo zgradbo, ako se pa z gradnjo niso na novo sezidala cela poslopja, samo na novo sezidane dele poslopja. V poslednjem primeru naj veljajo naslednja načela: 1. za priredbo hišne najmarine po najemninskem donosu je z najemninskim donosom, pripadajočim na novo zgrajene prostore, oziroma z najemninsko vrednostjo ravnati pogodovano; kadar se povečajo posamezni prostori, pa je na pogodovani del pripadajočo kvoto najemninskega donosa, oziroma najemninske vrednosti izračunih po razmerju talne površine starega in novega dela prostora; 2. za priredbo hišne najmarine po § 5, lit. a, zakona z dne 9. februarja 1882.1. (drž. zak. št. 17) za ne v najem dane stanovanjske sestavine ter za priredbo hišnorazrednega davka je treba tarifni po-stavek razmerno porazdeliti na stare in novo zgrajene slanovanjske sestavine; po tem je s kvoto, pripada-dajočo na novo zgrajene stanovanjske sestavine, ravnati pogodovano. Drugi oddelek. Vsebina ugodnosti. A. Za nove stavbe, prizidane in dozidane slavbe. § 3. Novim stavbam, prizidanim in dozidanim stavbam (§1, št. 1 do 3) gredč nastopne ugodnosti: 1. pridržujč določila § 28 popolna časna oprostitev od hišnega davka trajajoča šest let po določilih tretjega oddelka tega poglavja; 2. trajno uporabljanje v tarifi priloga A določenih davčnih postavkov; Priloga A. 3. pobiranje hišnorazrednega davka, ki se predpiše po veljajoči tarifi hišnorazrednega davka, z odbitkom, ki naj znaša za poslopja I. do vštevši VII. tarifnega razreda eno desetinko, za poslopja VIII. do vštevši XVI. tarifnega razreda eno petinko postavkov tarife hišnorazrednega davka k zakonu z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17); isto načelo velja za hišno najmarino po § 5, lit. a, zakona z dne 9. februarja 1882.1. (drž. zak. št. 17) za ne oddane stanovanjske sestavine. Davčni postavki tarife, priloga A, se uporabljajo, oziroma znižani postavki tarife hišnorazrednega davka se pobirajo tudi za vse poznejše gradnje na novih stavbah, prizidanih in dozidanih stavbah, zgrajenih po § 1, št. 1 do 3. B. Za prezidane stavbe. § 4. . Celotno prezidanim stavbam in delovito prezidanim stavbam (§ 1, št. 4, 5) gredo nastopne ugodnosti : 1. kolikor so zavezane hišnorazrednemu davku: a) popolna časna oprostitev trajajoča šest let po določilih tretjega oddelka tega poglavja; b) v ostalem trajna ugodnost v zmislu § 3, št. 3; 2. kolikor so zavezane hišni najmarini: a) časna znižba davka na znesek 5 odstotkov čistega najemninskega donosa trajajoča šest let po določilih tretjega oddelka tega poglavja; b) v ostalem trajne ugodnosti v zmislu § 3, št. 2 in 3. Določila § 3, zadnji odstavek, se uporabljajo zmislu primerno. Tretji oddelek. Načela za terminiranje časnih ugodnosti. § 5. Časno davčno oprostitev ter časno znižbo davčnega postavka v zmislu' § 3, št. 1, § 4, št. 1, lit. a in št. 2, lit. a, oziroma § 28 je dovoliti : 1. ako davčni zavezanec pravočasno prosi (§ 7), od dne dovršitve gradnje do prihodnjega koledarskega četrtletja in odtlej za dobo, oznamenjeno v § 3, št. 1, § 4, št. 1, lit. a, in št. 2, lit. a, oziroma § 28; 2. ako prosi prepozno, od začetka prihodnjega koledarskega četrtletja, ki sledi izročitvi prošnje, za ostanek dobe, ki se preračuni po št. 1. § 6. Za časno davčno oprostitev ter za časno znižbo davčne mere v zmislu § 3, št. 1, § 4, št. 1, lit. a, in št. 2, lit. a, oziroma § 28, pride v poštev gradnja (§1) kakor celota. Posameznim prej dovršenim delom se ne smejo posebej dovoljevati ugodnosti spredaj oznamenjene vrste. Ako se pa dokaže, da se ostali deli ne dadd dovršiti v bližnjem roku, je treba hkratu, ko se do-volé navedene ugodnosti za dovršene dele, za poznejšo presojo pogojev § 1 za tedaj še nedovršene dele gradnje izreči, ali so izpolnjeni načelni pogoji § 1. Ako so se posamezni deli gradnje uporabljali že prej, so zavezani obdačenju od časa, ko se začno uporabljati, do dne stavbne dovršitve cele stavbe. V takih primerih pa je smatrati, da je stavbna do-vršitev cele nove stavbe, prizidane, dozidane ali prezidane stavbe nastopila najkasneje dvanajst mescev po prvi dejanski rabi. Če je rabil stavbo tisti, ki je nadzoroval gradnjo, se to ne vpošteva. Četrti oddelek. Postopek. § 7- Prošnjo, da se priznajo časne davčne ugodnosti po §§ 3, 4 in 28 lega zakona, je vložiti pri pristojnem davčnem oblastvu I. stopnje v 60 dneh po dejanski dovi šitvi cele zgradbe (§ 6, prvi odstavek), v izjemnem primeru § 6, drugi odstavek, pa z ozirom na še ne dovršeni del poslopja po dovršitvi tega dela, ki ga je obravnavati posebej, ali po njega do-gradbi. Prošnji je treba priložiti: 1. oblastveno stavbno dovolilo; 2. oblastveno potrjeni stavbni načrt; 3. oblastveno potrdilo o dovršitvi stavbe; 4. popis hiše. Da se priložijo ta dokazila, za to je na utemeljeno zaprosilo davčnega zavezanca dovoliti primeren rok; kolikor se posamezna dokazila iz tehtnih razlogov sploh ne morejo predložiti, jc stranki naloženo merodajne razmere drugače verojelno dokazati. Določitev dolžnosti, predložiti eventualna drugačna dokazila se pridržuje ukaznemu potu. Prošnje, ki niso v redu opremljene, je stranki vrniti, da jih popolni v primernem roku. V pravem roku popolnjene prošnje veljajo, kakor da so bile vložene v prvotnem roku. Za uporabljanje davčnih poslavkov tarife, priloga A, ter ugodnosti po § 3, št. 3, ni treba prositi. Ako se zahteva, da se ravna z gradnjo kakor z novo stavbo v zmislu drugega odstavka § 1, št. 1, je lastnik dolžen, preden začne podirati staro zgradbo, oziroma v primeru pod § 1, št. 1, lit. a, preden se začne graditi nova zgradba, dati ugotoviti za presojo pravice merodajne razmere; stranki je dano na voljo zaprositi, da se izreče prejudicijalna sodba, ali pojde projektovani stavbi ravnanje kakor z novo stavbo. Natančnejša določila se izdado ukazoma. § ». O prošnji, da se prisodijo časne ugodnosti, naj opravi davčno oblastvo praviloma ogled, da se do-ženejo merodajne razmere in da se popreskusi popis liiše. K temu je povabiti lastnika hiše ali njegovega pooblaščenca vsaj tri dni poprej; ako lastnik hiše ali njegov name'stnik ne pride k temu uradnemu dejanju, to ne ovira njegove izvedbe. Davčno oblastvo lahko opusti zaukaz ogleda, ako smatra, da more odločiti že na podstavi strankinih navedb. O uporabljanju davčnih postavkov tarife, priloga A, ter ugodnosti po § 3, št. 3 odloči davčno oblastvo v teku priredbe na podstavi predloženih mu dokazil; posebnega pravnega pomočka zoper to ni. § 9. Da odloči o prošnji za priznanje časnih davčnih ugodnosti po lem zakonu, je vobče poklicano davčno oblastvo prve stopnje; zoper to odločbo je odprt rekurz na finančno^deželno oblastvo. Ako se'pa zahteva, da se ravna z gradnjo kakor z novo stavbo v zmislu drugega odstavka § 1, št. 1, odloča na prvi stopnji fmančo deželno oblastvo v porazumu s političnim deželnim oblastvom, na drugi stopnji finančno ministrstvo v porazumu z ministrstvom za javna dela; pri tem je finančno oblastvo v primerih § 1, št. 1, lit. c, vezano na izrek političnega deželnega oblastva, oziroma ministrstva za javna dela. Drugo poglavje. Posebne ugodnosti za majhna stanovanja in obratovališča v hišah z majhnimi stanovanji. Prvi oddelek. Vsebina in pogoji posebnih ugodnosti. § 10. V hišah z majhnimi stanovanji, ki se naredé z novo stavbo (§ 1, št. 1) ali s celotno prezidavo (§ 1, št. 4), gre majhnim stanovanjem, ki sov njih in so stavbno zase odločena, ne kraté drugih ugodnosti §§ 3 in 4, oziroma § 28 na mesto v tarifi priloga A določenih davčnih postavkov trajna znižba davčne mere na davčne postavke, določene v tarifi priloga B. Ti davčni postavki naj veljajo z drugimi pogoji posebnih ugodnosti za hiše z majhnimi stanovanji tudi za vse poznejše gradnje na hišah z majhnimi stanovanji, zgrajenih po § 1, št. 1 in 4; po tem je najemninske donose, oziroma najemninske vrednosti delov poslopij, ki se v merodajni najemninski dobi porabljajo za majhna stanovanja, prirediti z davčnimi postavki, določenimi v tarifi priloga B, ostalih delov poslopja pa z davčnimi postavki, določenimi v tarifi priloga A-, poprečne najemnine, oziroma najemninske vrednosti v zmislu zakona z dne 12. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 120) je preračunjati ločeno po gorenjih dveh skupinah delov poslopja; odpisovati se morajo davki od istih najemnin, oziroma najemninskih vrednosti in z’istimi davčnimi postavki kakor so bili predpisani, kar služi odpisu za podlago. Iste ugodnosti kakor majhnim stanovanjem v zmislu prvega odstavka gredo stavbno zase odločenim obratovališčem malih obrtnikov s pogojem, da ima imetnik obrti v isti hiši nahajajoče se majhno stanovanje (kvalifikovana obratovališča). Pravica do posebnih ugodnosti tega zakona za hiše z majhnimi stanovanji, ki jo je presojati za vsako posamezno davčno dobo po razmerah merodajne najemninske dobe, ugasne, ako je gradnja v teku merodajne najemninske dobe izgubila kvalifikacijo za hišo z majhnimi stanovanji, od začetka ustrezajoče davčne dobe. Ako se taka gradnja pozneje zopet posveti namenom majhnih stanovanj v zmislu tega zakona, je dano lastniku hiše na voljo vnovič prositi pri pristojnem davčnem oblastvu prve stopnje, da se priznajo posebne ugodnosti tega zakona za hiše z majhnimi stanovanji; v tem primeru dobé po drugih določilih tega zakona posebne ugodnosti tega poglavja vnovič moč od prihodnje davčne dobe, ki sledi vložbi te prošnje; za postopek se v tem primeru zmislu primerno uporabljajo določila drugega oddelka tega poglavja. § H- Za hiše z majhnimi stanovanji veljajo take zgradbe, v katerih prideta od vsote površin, na katerih se more stanovati, in od površin za trgovske ali obrtne namene namenjenih prostorov najmanj dve tretjini na majhna stanovanja. Ob preračunu površin, na katerih se more stanovati, je vračuniti zgolj površine pravih stanovanjskih prostorov (izbe, stanice in kuhinje, v katerih se dâ stanovati), ne pa površin takozvanih stranskih prostorov (predizba, shramba, kopalnica, kuhinje, v katerih se ne dâ stanovati, in druge pritikline). Prav tako ni vračunjati v zmislu § 10 kvalilikovanih obratovališč v površine prostorov, namenjenih za obrtne namene. § 12. Za majhna stanovanja naj veljajo stavbno zase odločena stanovanja, kojih površina, ha kateri se more stanovati, v celem ne obsega več nego 80 kvadratnih metrov. Majhna stanovanja ter kvalifikovana obratova-lišča veljajo le tedaj za stavbno zase odločena, če so od drugih stanovanj, oziroma obratovališč odločena tako, da se more ta odločitev odpraviti samo s stavbnimi izpremembami. § 13. Od kvalifikacije za hišo z majhnimi stanovanji so izključena: voluptuarno posestvo (vile i. e. r.), nadalje hoteli, gostilnice, zdraviliške hiše, pensije, internati, samostani in slične zgradbe; nadalje naj sezonska stanovanja ne veljajo za majhna stanovanja. Drugi oddelek. Postopek. § H. Za pravico do uporabljanja davčnih postavkov tarife priloga B, ki se razteza tudi na čas eventualne davčne dolžnosti v zmislu § 6, tretji odstavek, se je potegovati praviloma v roku, določenem v § 7, v tam oznamenjeni prošnji, sicer se izgubi ta pravica; tej prošnji je za lo poleg dokazil, oznamenjenih v § 7, priložiti še naslednje, ako treba, oblastveno potrjene izkaze: 1. izkaz izmere talne površine posameznih, bodisi k majhnim stanovanjem, bodisi k drugačnim stanovanjem spadajočih pravih stanovanjskih prostorov v zmislu § 11 (izbe, stanice) in vseh kuhinj ločeno po takih, v katerih se more stanovati in v katerih se ne more stanovati; 2. izkaz izmere talnih površin posameznih za trgovinske ali obrtne namene porabljanih prostorov, izvzemši pod št. 3 navedene prostore; 3. izkaz za kvalifikovana obratovališča (§ 10) porabljanih prostorov; 4. izkaz skupne sestave pod št. 1 navedenih prostorov, izvzemši kuhinje k majhnim stanovanjem, v katerih se ne dâ stanovati. Ako se ne prosi v roku, oznamenjenem v § 7, temveč šele v poznejšem času, se dovoli posebna ugodnost v zmislu tega poglavja od davčne dobe, ki sledi zaprosilu, toda le tedaj, ako stranka dokaže, da je kvalifikacija gradnje za hišo z majhnimi stanovanji dana že, odkar se je začela rabiti. § 15. Davčni zavezanec je dolžen davčnemu oblastvu prve stopnje naznaniti v 14 dneh, da so nastale okolnosti, zaradi katerih izgubi zgradba svojo kvalifikacijo za hišo z majhnimi stanovanji. Davčni zavezanec ima vsakčas pravico odreči se posebnim ugodnostim tega zakona za hiše z majhnimi stanovanji. § 16. Na postopek o priznanju posebnih ugodnosti tega poglavja se v ostalem zmislu primerno uporabljajo določila §§ 7 do 9. Priloga C. Tretje poglavje. Posebne ugodnosti za stavbe jurističnih oseb. navedenih v $ 4 zakona z dne 22. decembra 1910. I. (drž. zak. št. 242) o zakladu, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj. § 17. Za stavbe hiš z majhnimi stanovanji v zmislu drugega poglavja, ki jih v letih 1912 do vštetega leta 1920. začno in popolnoma dovrše samoupravne korporacije, javne korporacije, zavodi in ustanove, oznamenjene v § 4 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242) o ustanovitvi zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, ter stavbne združbe, -ki jih je po oznamenjenem zakonu in k njemu izdanem ustavu smatrati za občekoristne, stopijo na mesto v tarifi priloga B določenih še dalje ■znižani davčni postavki tarife priloga C. § 18. Znižani davčni postavki tega zakona se uporabljajo na zaprosilo stranke tudi na hiše z majhnimi stanovanji, začete v letu 1911., katerim se je podelila kreditna pomoč državnega zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj. Finančni minister je nadalje pooblaščen v po-razumu z ministrom za javna dela priznati enake ugodnosti tudi prej, in sicer od leta 1909. dovršenim stavbam z majhnimi stanovanji, ako so jih zgradile zadruge v zmislu zakona z dne 9. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 70), ki jih je po tem zakonu smatrati za občekoristne. Prošnjo v zmislu prvega in drugega odstavka tega paragrafa je staviti najdalje v šestih mescih po začetku veljavnosti tega zakona. § 19. Posebna ugodnost po lem poglavju neha, ako last preide na osebo, ki po tem poglavju ne uživa ugodnosti; pri tem je zmislu primerno uporabljati določila, omenjena v Ji 10 za primer, da neha kvalifikacija za hišo z majhnimi stanovanji. Prenos lastnine mora prejšnji lastnik in novi pridobitnik naznaniti davčnemu oblastvu I. stopnje v 14 dneh. V ostalem se zmislu primerno uporabljajo določila drugega poglavja. § 20. Ministrstvo za javna dela mora odločevati, ali po tem poglavju pogodovane stavbne združbe izpol-njujejo merodajna določila zakona z dne 22. decembra 1910. L (drž. zak. št. 242) in k njemu izdanega ustava, jih mora nadzorovati in, ako se kršijo ta določila ali se jim združba ogne, izreči, da pogoji za občo koristnost niso več dani. § 21. Finančni minister je pooblaščen v porazumu z ministrom za javna dela v sklepnem odstavku § 2 zakona z dne 8. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 144) za podjetnike in njihove delavce omenjeno določilo slično uporabljati tudi na občekoristne zadruge gledé njihovih zadružnikov, ako naj veljajo za delavce v zmislu zakona z dne 8. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 144); prav tako se sme za oznamenjene zadruge v g 3, št. 1, zakona z dne 8. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 144) navedena izjema raztegniti tudi na druge osebe, ako so udje dotične zadruge in njihov dohodek ne presega v § 2 zakona z dne 8. julija 1902. 1 (drž. zak. št. 144) stavljene meje. Četrto poglavje. Obča določila. Kazenska določila. § 22. Kdor podaja nepravilne ali nepopolne podatke z namenom, da bi dosegel nepristojne ugodnosti tega zakona, ali kdor z istim namenom opusti naznanilo v zmislu § 15, prvi odstavek, ali § 19, drugi odstavek, se kaznuje s trojnim ali šesterim zneskom tistega zneska, za katerega se je davek prikrajšal ali bi se bil mogel prikrajšati. Ako se da iz okolnosti posneti, da se kaznivo dejanje ali opustitev ni zgodilo z namenom prikrajšati davek, je to kaznovati za golo nerednost z denarno kaznijo do 200 K. Izvršiti kazenski postopek je poklicano davčno oblastvo prve stopnje; zoper njegovo odločbo je dovoljen rekurz na finančno deželno oblastvo. Popusti po zakonu z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220). § 23. Popust hišnorazrednega davka, oziroma po tarifi hišnorazrednega davka odmerjene hišne naj-marine (§ 5, lit. a, zakona z dne 9. februarja 1882.1. [drž. zak. št. 1 7]), ki se vrši po členu VIII do XII zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), se izvršuje, dokler zakonito velja, pri poslopjih (delih poslopja), podvrženih določilom tega zakona, v polni izmeri poleg odbitka, ustanovljenega v § 3. št. 3, tega zakona. Od hišne najmarine, odmerjene po tarifah priloge A, B in C. oziroma znižane po § 4, št. 2, lit. a, in § 28 na 5 odstotkov, ni nadaljnjega popusta. Določitve davčnih postavkov po tarifi priloga A, B in C pa gledé takih posebnih ukrepov, ki se nanašajo na zvišani predpis za preračun doklad povodom' definitivne znižbe izmere realnih davkov po členu XII zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), ni enačiti taki znižbi. Predpis davka za porazdelitev doklad. § 24. Pri tistih poslopjih (delih poslopij), s katerimi se ravna po določilih tega zakona in ki so podvržena hišnorazrednemu davku ali hišni najmarini, odmerjeni po tarifi hišnorazrednega davka (§ 5, lit. a, zakona z dne 9. februarja 1882. 1. [drž. zak. št. 17]), se predpiše davek tako v času davčne oprostitve (§§ 3, 4, 28), kakor tudi po nje preteku brez odbitka, ustanovljenega v § 3, št. 3, da se porazdelijo' doklade. Hišno najmarino je predpisovati tudi v času davčne oprostitve (§ 3, št. 1), oziroma dokler je davek znižan na 5 odstotkov (§ 4, št. 2, lit. a, g 28), za porazdelitev doklad po tarifah priloga A, B in C, ako deželno zakonodajstvo ne ukrene za ta čas oprostitve od doklad, podvrženih njegovi pristojnosti. Ako je taka oprostitev po predpisih deželnih zakonov, ki so bili izdani pred začetkom veljavnosti tega zakona, vezana na časno oprostitev od davka od poslopij po zakonu z dne 25. marca 1880. 1. (drž. zak. št. 39), veljajo določila tega zakona o času davčne oprostitve, oziroma o znižbi davka na 5 odstotkov (gg 3, 4, 28), kakor da so stopila na mesto omenjenega zakona. Ako SO se po pravilih, ki so doslej v veljavi, v času oprostitve od priklad pobirale doklade k 5odstotnemu davku po § 7 zakona z dne 9. februarja 1882. I. (drž. zak. št. 17), naj služi po § 4, št. 2, lit. a, oziroma § 28 na 5 odstotkov znižana hišna najmarina odmeri priklad za podlago priklad, dokler traja ugodnost za priklade. Pristojbiuskopravna določila. § 25. Za najmanjši znesek, ki se sme vzeti za vrednost zgradb, katerim so se dovolile ugodnosti tega zakona, po g 50 zakona z dne 9. februarja 1850.1. (drž. zak. št. 50) in zadevnih dodatnih določil, naj velja — ako je to vrednost določiti po razmerah časa. v katerem gredo zgradbi omenjene davčne ugodnosti — v g 13 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) določeni mnogokratnik tiste hišne najmarine, ki bi jo bilo treba plačevati od zgradbe po dosedanjih predpisih o davku od poslopij, ako bi ji ne šle ugodnosti tega zakona. Razmerje zakona do občih davčnih zakonov. § 26. Zakon z dne 25. marca 1880. 1. (drž. zak. št. 39) izgubi moč gledé gradenj, podvrženih določilom tega zakona. Nadalje tegubé moč določila g 7 zakona z dne 9. februarja 1882. \. (drž. zak. št. 17) za gradnje, ki jim je podeliti ugodnosti po tem zakonu. Razmerje zakona do specijalnih zakonov. § 27. Za posamezna mesta obstoječi posebni zakoni o oprostitvah od davka od poslopij ostanejo nespremenjeni v moči do časov, omenjenih v njih, v katerih prestane njihova veljavnost ; s poslopji, spadajočimi pod take posebne zakone, pa je gledé izmere hišne najmarine ter gledé obdačevanja doseženega čistega donosa v dobi časne davčne prostosti brez ozira na čas, v katerem so bila dejansko zgrajena, ravnati vedno tako, kakor da bi se bila začela že pred 1. dnem januarja 1912. 1. Isto načelo velja za zakon z dne 8. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 144) o ugodnostih za poslopja z zdravimi in cenimi delavskimi stanovanji, toda za take po 31. dnevu decembra 1911. 1. pričete hiše z delavskimi stanovanji je po preteku veljavnosti davčne oprostitve uporabljati davčne postavke tarife priloga B, oziroma priloga C tega ukaza. Začetek veljavnosti in prehodna določila. § 28. Ta zakon dobi moč s I. dnem januarja 1912. 1. V letih 1912 do vštetega leta 1916. dovršenim novim stavbam (§ 1, št. 1) ter v istih letih dovršenim stavbam hiš z majhnimi stanovanji v zmislu tega zakona se na mesto v § 3, št. 1, in § 4, št. 1, lit. a, oziroma št. 2, lit. a, omenjenih časnih davčnih ugodnosti dovoli popolna oprostitev od hišno-razrednega davka trajajoča deset let, oziroma enako dolgo trajajoča znižba hišne najmarine na znesek 5 odstotkov čistega najemninskega donosa. Določila sprednjega odstavka je zmislu primerno uporabljati tudi na stavbe, dovršene pred letom 1912., ako se jim podelé ugodnosti § 18. Izvršitev. § 29. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru v porazumu z Mojim ministrom za javna dela. Na Dunaju, 28. dne decembra 1911. 1. Franc Jožef s. r. Stürgkh s. r. Zaleski s. r. Trnka s. r. Obča tarifa. 1 :=* ! j " 2 3 1 4 1 5 lo je v znaša Z 'd davčno l»*to poprečni odstotek za vzdrževalne in amortizacijske stroške najmarina od davčnega čistega najemninskega donosa (§ 6 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. fdrž. zak. št. 17)) odstotkov A vseh v seznamku A k zakonu z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) imenovanih mestih in krajih izvzemši mesta in kraje pod kategorijo B, C in D 1912 in dalje 15 19 B Černovcih (notranje mesto) in Zadru dto. 30 19 G v mestih in krajih, spadajočih pod prehodna določila zakona, z dne 10. avgusta 1905. 1. (drž. zak. št. 133). ).• j. v Badnu (z Alland- in Thurngasse vred, nadalje Gutenbrunn), Toplicah - Sannvii. Karlovih varih. Marijanskih Lažnih. Francovih varili. Olomucu in Krakovu 1912 22 19 1913 23 18-5 1914 24 18 1915 25 17-5 1916 26 17 1917 27 16-5 1918 28 16 1919 29 15-5 1920 in dalje 30 15 1) n) Trstu, pomerij; h) Trstu, okolica 1912 1913 1914 1915 1916 1917 1918 in dalje in sicer v kategoriji a b a ! b 15 30 19 15 (SlOTtnUoh.) 155 1 'Ž 3 ' 1 1 1 5 ;naša ••=* **) 1 š? 3 to je v za davčno leto / poprečni odstotek za vzdrževalne in amortizacijske stroške najmarina od davč- ! nega čistega najemninskega donosa (§ 6 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. [drž. zak. št. 17]) > odstotkov in sicer v kategoriji E F in G v prehodni dobi za E F in G E F G — 1. leto — — 2. leto — — 3. leto — K v tistih delih mesta dunajskega, ki spadajo pod prehodna določila zakona — 4. leto — 30 — 15 12 — 5. leto — z dne 10. avgusta 1905. 1. (drž. zak. št. 134)*); v tistih delih mesta praškega, ki spadajo pod pro- — 6. leto — — 7. leto — r ) 1912 8. leto 29 29 153 12-6 hodna določila zakona z dne 21. avgusta 1908. 1. (drž. zak. št. 188); 1913 9. leto 28 28 15-6 13 2 1914 10. leto 27 27 15 6 13 2 j (j*«. v tistih delih mesta Ins- 1915 11. leto 26 26 15-9 13-8 liruk, ki spadajo pod prehodna določila zakona z dne21. decembra 1905.1. 1916 12. leto 25 25 17 5 16-2 14-4 1917 13. leto 24 24 16-2 14-41 (drž. zak. št. 198); 1918 14. leto 23 23 16-5 15 1919 15. leto 22 22 16'8 15-5 1920 16. leto 21 21 171 16 1921 17. leto 20 20 17-4 16-5 • 1922 18. leto 19 19 17-7 17-7 17 1923 19. leto 18 18 18 18 17-5 1924 20. leto 17 17 183 18 3 18 1925 21. leto 16 16 18-6 18-6 18-5 1926 22. leto 15 15 19 19 19 in dalje *) Od zneska, omenjenega v S 3 zakona z dne 10. avgusta 1905. 1. (drž. zak. Sl. 134), in pripadajočega vsakočasno po številu sestavin stanovanja po tarifi hišnorazrednega davka, se odbijajo v § 3, St. 3 tega zakona omenjeni odbitki; nadalje naj stopi namesto 26*,., odstotne davčne mere hišne najmarine, omenjene v S 3 zakona z dne 10. avgusta 1905. 1. (drž. zak. št. 134), davčna mera 19 odstotkov. Ista določila veljajo gledé § 3 zakona z dne 5. januarja 1896. 1. (drž. zak. št. 13). **) Ako v posameznih ozemljih le kategorije, stoječih že v letu 1911. pod prehodnimi določili, v letu 1911. veljajoča davčna mera odbivši popuste po zakonu z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) presega v tej tarifi za dotično davčno leto določeno davčno mero, naj se uporablja v davčnem letu 1911. veljajoča davčna mera. 1 2 3 4 5 ! znaša i to je v 7. a davčno leto poprečni odstotek za vzdrževalne in amortizacijske stroške najmarina od davčnega čistega najemninskega donosa (§ ö zakona z dne 9. februarja 1882. 1. [drž. zak. št. 17]) > odstotkov 1! vseli ne že pod A do G imenovanih krajili in delili krajev izven Tirolskega in Predarelskega 1912 in dalje 30 15 .1 vseh krajih in delili krajev na Tirolskem in Predarel-skem izvzemši Insbruk (kategorija A in G) d to. 30 12 \ 16B* Tarifa za majhna stanovanja. 1 2 3 1 4 1 5 ! 3 > to je v znaka za davčno leto poprečni odstotek za vzdrževalne in amortizacijske stroške lajmarina od davčnega čistega najemninskega donosa (§6 j zakona z dne 9. februarja 1882. 1. [drž. zak. št. 17]) odstotkov A vseli v sezuamku A k zakonu z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. àt. 17) imenovanih mestih in krajih izvzemši mesta in kraje pod kategorijo B, C in D 1912 in dal je 15 17 B černoveih (notranje mesto) in Zadru dto. 30 17 j 0 v mestih in -krajih, spadajočih pod prehodna določila zakona z dne 10. avgusta 1905. 1. (drž. zak. àt. 133), t. j. v Badnu (z Alland- in Thurngasse vred, nadalje Gutenbrunn), Toplicah - Sanovu, Karlovih varih, Marijanskih Lažnih. Francovih varih. Olomucu in Krakovu 1912 22 17 1913 23 10-5 1914 24 16 1915 25 15 5 1910 20 151 1917 27 14 7 1918 28 14-3 1919 29 13-9 1920 in dalje 30 % 13-5 D a) Trstu, pomerij ; b) Trstu, okolica 1912 1913 1914 1915 1910 1917 1918 in dalje in sicer v kategoriji a b a b 15 30 17 13-5 1 2 3 1 4 1 5 V kategoriji to je v znaša za davčno loto poprečni odstotek za vzdrževalno in amortizacijske stroške najmarina od davč- i nega čistega najem- j minskega donosa (§ 6i zakona z dne 9. februarja 1882. 1. [drž.! zak. št. 17]) odstotkov E F**) ! G '■*) v tistih delih mesta dunajskega, ki spadajo pod prehodna določila zakona z dne 10. avgusta 1905.1. (drž. zak. št. 134)*); v tistih delih mesta praškega, ki spadajo pod prehodna določila zakona z dne 21. avgusta 1908. 1. (drž. zak. št. 188); v tistih delih mesta Ins-bruk, ki spadajo pod prehodna določila zakona z dne 21 .decembra 1905.1. (drž. zak. št. 198); in sicer v kategoriji E F in G v prehodni dobi za E F in G E F G ; 1. leto — , 30 — 13-5 11-5 — 2. leto — — 3. leto — — 4. leto — — 5. leto — - 6. leto — — 7. leto — 1912 8. leto 29 29 » 17 13-7 119 1913 9. leto 28 28 13-9 12-3 1914 10. leto 27 27 13-9 12-3 1915 11. leto 26 26 141 12-7 1916 12. leto 25 25 14-3 131 1917 13.leto 24 24 14-3 131 1918 14. leto 23 23 146 13-5 1919 15. leto 22 22 14-9 13-9 1920 16. leto 21 21 15-2 14-3 1921 17. leto 20 20 15-5 14-7 1922 18. leto 19 19 15-8 151 1923 19. leto 18 18 161 16-4 15 5 1924 20. leto 17 17 16 1925 21. leto 16 16 16-7 16-5 1926 in 22. leto dalje 15 15 17 17 *) Od zneska, omenjenega v jj 3 zakona z dne 10. avgusta 1905. 1. (drž. zak. št. 134), in pripadajočega vsakočasno po številu sestavin stanovanja po tarifi hišnoruzreduega davka, se odbijajo v § 3, št. 3 tega zakona omenjeni odbitki; nadalje naj stopi namesto 26*/aodstotne davčne mere hišne najmarine, omenjene v § 3 zakona z dne 10. avgusta 1905. 1. (drž. zak. št. 134), davčna mera 17 odstotkov. Ista določila veljajo gledé § 3 zakona z dne 5. januarja 1890. 1. (drž. zak. št. 13). **) Ako v posameznih ozemljih te kategorije, stoječih že v letu 1911. pod prehodnimi določili, v letu 1911. veljajoča davčna mera odbivši popuste po zakonu z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) presega v tej tarifi za dotično davčno leto določeno davčno mero, naj se uporablja v davčnem letu 1911. veljajoča davčna mera, oziroma ako znaša več nego 17 odstotkov, davčna mera 17 odstotkov. 1 2 3 1 i ! 5 znaša I 3 to ji' v za davčno leto poprečni odstotek za vzdrževalne in amortizacijske stroške najmarina od davčnega čistega! najemninskega donosa (§ 6 [ zakona z dne 9. februarja 1882. 1. [drž. zak. št. 17]) odstotkov H vseh ne že pod A do G imenovanih krajih in delih krajev izven Tirolskega in Predarelskega 1912 in dalje 30 13-5 J vseh krajih in delili krajev na Tirolskem in Predarel-skem izvzemši Inshruk (kategorija A in G) (Itn. 3d « 11-5 I Tarifa za majhna stanovanja v hišah z majhnimi stanovanji juristic-nih oseh, navedenih v tretjem poglavju. 1 2 3 1 4 1 5 ! f ■ 3 > to jo v z n a š a '/.a davčno loto poprečni odstotek za vzdrževalne in amortizacijske stroške uajmarina od davčnega čistega najemninskega donosa (§ 6 [ zakona z dne 9. februarja 1882. 1. [drž. zak. št. 17]) odstotkov A vseli v seznamku A k zakonu z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) imenovanih mestih in krajih izvzemši mesta in kraje pod kategorijo B, C in I) 1912 in dalje 15 15 B V černovcih luotrauje mesto) in Zadru dto. 30 15 1912 22 15 1913 23 14-6 v mestili in krajih, spadajočih pod prehodna določila zakona z dno 10. avgusta 1905. 1. (drž. zak. št. 133). 1. j. v Badnu (z Alland- in Tlturngasse vred, nadalje Gutenbrunn), Toplicah - Sanovu, Karlovih varili. Marijanskih Lažnih. Francovih varih. Olo- 1914 24 14-2 1915 25 13-8 c 1916 26 134 1917 27 13 1918 28 12 6 mucu in Krakovu 1919 29 12 3 1920 in dalje 30 12 D a) Trstu, pomerij; b) Trstu, okolica 1912 1913 1914 1915 1916 1917 1918 in dalje in sicer v kategoriji a b a h Ui 3o 15 12 1 2 3 4 5 znaša 1 2 to je v za davčno leto poprečni odstotek za vzdrževalne in amortizacijske stroške najmarina od davčnega čistega najemninskega donosa (§ 6 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. [drž. zak. št. 17]) > odstotkov in sicer v kategoriji E F in G v prehodni dobi za E F in G E F G — 1. leto — — 2. leto — -- 3. leto — E v tistih delih mesta dunajskega, ki spadajo pod prehodna določila zakona — 4. leto — > 30 — 12 10-5 — 5. leto — z dne 10. avgusta 1905. 1. (drž. zak. št. 134)*); v tistih delih mesta praškega, ki spadajo pod pre- — 6. leto — F **) - 7. leto — 1912 8. leto 29 29 12-2 10-8 hodna določila zakona z dne 21. avgusta 1908. 1. (drž. zak. št. 188); 1913 9. leto 28 28 12-4 111 1914 10. leto 27 27 12 4 111 U**) v tistih delili mesta Ins- 1915 11. lelo 26 26 12-6 11-4 brak, ki spadajo pod prehodna' določila zakona z dne 21. decembra 1905.1. 1916 12. lelo 25 25 128 117 1917 13. leto 24 24 12-8 117 (drž. zak. št. 198); 1918 14. leto 23 23 13 12 1919 15. leto 22 22 > 15 132 12 3 • 1920 16. leto 21 21 13 4 12 6 1921 17. leto 20 20 13 6 13 1922 18. leto 19 19 13 8 13 4 1923 19. leto 18 18 14 1 13-8 1924 20.leto 17 17 144 14-2 1925 21. leto 16 16 14 7 14-6. 1926 22. leto 15 15 15 15 in dalje *) Od zneska, omenjenemu v § 3 zakona z dne 10. avgusta 1905. I. (drž. zak. št. 134). in («padajočega vsakočasno po Številu sestavin stanovanja po tarifi hišnoražrednegu davka, si' odbijajo v § 3. št. 3 lega zakona omenjeni odbitki; nadalje naj stopi namesto 268/sodstotne davčne mere hišne najmarine. omenjene v § 3 zakona z dne 10. avgusta 1905. I. (drž. zak. št. 134), davčna mera 15 odstotkov. Ista določila veljajo gledé § 3 zakona z dne 5. januarja 1896. I. (drž. zak. št. 13). **) Ako v posameznih ozemljih te kategorije, stoječih že v letu 1911. pod prehodnimi določili, v letu 1911. veljajoča davčna mera odbivši popuste po zakonu z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) presega v tej tarifi za dotično davčno leto določeno davčno mero, naj sc uporablja v davčnem letu 1911. veljajoča davčna mera, oziroma ako znaša več nego 15 odstotkov, davčna mera 15 odstotkov. 1 2 3 4 5 znaša ~ • ! 1 to je v za davčno loto poprečni odstotek za vzdrževalne in amortizacijske stroške najmarina od davčnega čistega najemninskega donosa (§ 6 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. [drž. zak. št. 17]) > odstotkov H vseh ne že pod A do G imenovanih krajih in delih krajev izven Tirolskega in Predarelskega 1912 in dalje 30 12 J vseh krajih in delih krajev na Tirolskem in Predarel-skem izvzemši Insbrnk (kategorija A in G) dto. 30 10-5 IM (SlovonlKcIi.) Zakon z dne 28. decembra 1911.1. o davčnih in pristojbinskih ugodnostih za obče-koristne stavbne združbe. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Stavbne združbe, ki jih je v zmislu § 12 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242) o ustanovitvi zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, in k njemu izdanega ustava smatrati za občekoristne in ki imajo v § 4 istega zakona omenjene namene, je gledé pridobnine od tega obrata, urejene v II. poglavju zakona o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), enačiti pridobitnim in gospodarskim zadrugam, ki uživajo ugodnosti po § 85 nazadnje imenovanega zakona. Te stavbne združbe so popolnoma oproščene pridobnine, ako njihov v zmislu zakona o osebnih davkih poizvedeni čisti donos ne presega 1200 K. Plačane obresti glavnic, najetih za hipotekarno zagotovilo, pa ne za delne zadolžnice, so ob odmeri pridobnine imenovanih združb dopustni postavek odbitka. Podpore, ki jih imenovanim združbam naklonijo država, dežela ali druge javne korporacije, niso zavezane pridobnini. Kolikor so te združbe po spredaj stoječih določilih oproščene pridobninske dolžnosti, uživajo tudi oprostitev rentnine. § 2. Ako stavbna družba, ki jo je v zmislu § 1 smatrati za občekoristno, brez izpremembe svojega obče-koristnega značaja izpremeni zgolj svojo pravno obliko (na primer zadruga z izpremembo v družbo z omejeno zavezo ali v občekoristno delniško družbo, oziroma narobe) ali ako jo potom fuzije vzprejme (Jruga taka združba, naj se iz tega povoda reserve dodatno ne obdačijo po § 96 z. o o. d. Ta ugodnost je vezana na pogoj, da je po pravilih stavbne združbe, narejene z izpremembo ali fuzijo, izprememba njenih določil, na katerih je osnovana obča koristnost (§ 1), dopustna samo s privoljenjem ministrstva za javna dela, in se izgubi, ako-to ministrstvo na podstavi njemu izročene nadzorne pravice (§ 7) izreče, da pogoji občekoristnosti niso več dani. § 3. Ako občekoristna stavbna združba v § 1 navedene vrste za plačilo pridobi nezazidana zemljišča z namenom, da tam zgradi majhna stanovanja v zmislu §§ 6 in 7 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242), in ako podeli zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, po § 4 omenjenega zakona za to posrednjo ali neposrednjo kreditno pomoč, je prenos zemljišča na stavbno združbo zavezan pristojbini v polovični izmeri v § 1 zakona z dne 18. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 74) ustanovljenih pristojbinskih postavkov. Ako je bila v času prenosa kreditna pomoč zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, sicer že zagotovljena, pa še ne plačana, je ugodnost priznati s pogojem, da se finančnemu oblastvu v dveh letih po prenosu zemljišča dokaže izvedba zemljiškoknjižnega zagotovila, zaukazanega v § 5 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242). Rok se sme iz posebno ozira vrednih razlogov podaljšati. Ako se dokaz ne poda pravočasno, je pristojbino dopolniti na polni znesek, ki ga je plačati po občih pristojbinskih predpisih. Ugodnost se izgubi v primerih sprednjih dveh odstavkov : a) ako se v drugem odstavku omenjeno zagotovilo izbriše pred pretekom desetih let po prenosu zemljišča, ker se je odpovedalo posojilo, ki ga je dal ali jamčil zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, nadalje b) ako stavbna združba ne zgradi v treh letih po pridobitvi zemljišča na njem poslopja z majhnimi stanovanji za porabo v izmeri, navedeui v § 7 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242). Okolnosti, ki osnujejo izgubo, mora stavbna združba v štirinajstih dneh po njihovem nastopu naznaniti finančnemu oblastvu, drugače je po občih pristojbinskih predpisih pripadajoči večji znesek pristojbine pobrati v dvojni izmeri. Finančni minister je pooblaščen v porazumu z ministrom za javna dela dovoliti, da se določila prvega in četrtega odstavka zmislu primemo uporabljajo tudi v primerili, v katerih zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, v času prenosa še ni bil izplačal ali zagotovil kreditne pomoči, ali se sploh ne išče kreditna pomoč zaklada. To dovoljenje je združeno s pogojem, da se na zemljišče, ki je predmet prenosa, v prid državi vknjiži kakor realno breme lastnikova dolžnost, v treh letih po pridobitvi zemljišča zgraditi na njem poslopje z majhnimi stanovanji za porabo v izmeri, navedeni v § 7 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242), in nepremičnine ne prodati v desetih letih po nje pridobitvi, ne gledé na primer, oznamenjen v § 4 ; ako se ne izpolné te dolžnosti, se izgubi ugodnost. Natančnejša določila o kavtelah, ki se določijo v obrambo državnega zaklada, se izdadö ukazoma. § 4. Ako se zgradi na zemljišču, čigar pridobitev je bila zavezana znižani pristojbini v zmislu § 3, poslopje z majhnimi stanovanji (§§ 6 in 7 zakona z dne 22. decembra 1910.1. [drž. zak. št. 242]) in ako ga občekoristna stavbna združba prenese za plačilo na enega izmed svojih udov kakor lastno hišo s pogoji, ki se določijo ukazoma, se zniža pristojbina za ta prenos, ako vrednost prenesene nepremičnine ne presega 10.000 K, na polovico, ako je pa ta vrednost višja nego 10.000 K, pa ne presega 15.000 K, na tri četrtine v § 1 zakona z dne 18. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 74) določene pristojbine, ako po § 3 nazadnje omenjenega zakona ni plačati še nižje pristojbine. Ako se ne izpolné za pridobitev lastnih hiš ukazoma določeni pogoji, se izgubi v prejšnjem odstavku omenjena ugodnost. Ista pravna posledica nastopi tudi tedaj, ako izgubi pristojbinsko ugodnost za pridobitev zemljišča občekoristna stavbna združba po § 3. Ako je občekoristna stavbna združba pridobila zemljišče, na katerem je zgrajena lastna hiša, že preden je ta zakon dobil moč, in ako je zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, podelil za to kreditno pomoč, lahko finančno oblastvo zmislu primerno uporablja določila obeh sprednjih odstavkov na prodajo lastne hiše udu stavbne združbe s pogoji, ki se uslanové ukazoma. § 5. Ako se na poslopje, ki je v lasti občekoristne stavbne združbe (§ 1) in v katerem so majhna sta- novanja v obsegu, oznamenjenem v § 7 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242), v prid državi vknjiži kakor realno breme lastnikova dolžnost, da poslopja ne sme prodati brez dovoljenja ministrstva za javna dela, je za čas do izbrisa tega realnega bremena iz zemljiške knjige vrednost tega poslopja za odmero pristojbinskega namestka računih samo s polovico vrednosti, določene po občih pristojbinskih predpisih. § 6. V primerih, oznamenjenih v § 2, in s pogoji, navedenimi tam, predrugačba ali fuzija — kolikor se pri tem ne pomnoži glavnica stavbnih združb ali se ne prinesejo seboj nepremičnine, ki jih združbe niso že imele pred predrugačilo ali fuzijo — ni zavezana pristojbinam za družbeno ali zadružno pogodbo, določeno v tarifnem postavku 55 zakona z dne 13. decembra 1862.1. (drž. zak. št. 89), v § 3 zakona z dne 21. maja 1873. 1. (drž. zak. št. 87) in v § 117 zakona z dne 6. marca 1906. 1. (drž. zak. št. 58). Zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic od predrugačenih ali fuzijo-niranih združb na novo združbo, ki je potreben zaradi predrugačbe ali fuzije, ni zavezan vpisnini, določeni v tarifnem postavku 45 zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89), ako so izpolnjeni v prejšnjem odstavku navedeni pogoji. § 7. Ministrstvo za javna dela mora nadzorovati, da stavbne zdiužbe, ki uživajo ugodnosti po sprednjih paragrafih, izpolnjujejo določila §§ 4 in 12 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242) in k njemu izdanega ustava, in ako kršijo ta določila ali se jim ognejo, izreči, da niso več dani uveti obče koristnosti. Te stavbne združbe so zlasti dolžne bilance in poslovna poročila v 30 dneh potem, ko se je sklepalo o njih, predložiti ministrstvu za javna dela in na zahtevanje ministrstva za javna dela dajali o svojem poslovanju pojasnila vsake vrste. . 8 8. Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve. § 9. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru ter Mojemu ministru za javna dela. Na Dunaju, 28. dne decembra 1911. 1. Franc Jožef s. r. Stiirgkli s. r. Zairski s. r. Trnka s. r 84Ü. Zakon z dne 28. decembra 1911.1. o državnem pospeševanju skrbi za zgradbo stanovanj. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Z zakonom z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242) ustanovljenemu zakladu, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, se za leti 1911. in 1912., ne gledé na znesek 1,500.000 K, izkazan v § 3 omenjenega zakona, odkazujo izreden prispevek 2,000.000 K. § 2. Da se občekoristnim stavbnim združbam dovolé odpovedne, obrestne naprednine v zmislu § 12 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242), katerim se je zagotovila posrednja ali ne- posrednja kreditna pomoč po § 4 omenjenega zakona, se naklanja znesek 2,000.000 K, porazdeljen na leta 1912 do vštevši 1915. Taka naprednina se lahko izjemoma podeli občekoristni stavbni združbi, ako je prisiljena, zgraditi stavbo v prid svojim udom, da odpomore v kraju vladajočemu pomanjkanju stanovanj, če njeni v zmislu §§ 5 in 8 omenjenega zakona potrebni lastni novci ne zadoščajo, da bi se je lotila. Ako se podeli taka naprednina, mora biti tudi zagotovljeno, da bodo občekoristne stavbne združbe v šestih letih, računjeno od časa, ko se podeli naprednina, imele polno na razpolaganje potrebne lastne novce (odstavek 2) z nadaljnjimi vplačili. § 3 Natančnejši predpisi o porabi v § 2 navedenega zneska, zlasti o tem, po katerih pogojih, v kateri višini in kako se more izplačati taka naprednina, se izdado ukazoma. § 4. Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve. § 5. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu ministru za javna dela in Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju. 28. dne decembra 1911. 1. Franc Jožef s. r. Stiirgkli s. r. Zairski s. r. Trnka s. r.