Štev. 98
TRST, soboto 9. aprila I9IO.
Tedaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Petamišt«T. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogik tobakarnat v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-*'§feini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). O6LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ao st. vi m. Za oglase v tfkstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-m&nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
= Plačljivo In utožljivo o Trstu. =====
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
za colo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlano naročnine, se uprava ne ozira, ■uoinlnt na D*đeIJ«ko lzđ&nj* „ESIVOSTI" staa«: M
••le lato Kron 5*30, za pol lata Kron a-OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko*
vana pisma so ne sprejemajo In rokopisi se m vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta.
UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galattl 18 (Narodal dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom t Trstu,
= Giorgio Galatti štev. 18.	--
Poltno-hranllnllnl račun St 841652. TELEFON It 11-57.
BRZOJ/UJNE UESTI.
Ljubljanski septemberski dogodki pred kasacijskim sodiščem.
DUNAJ 8. „Kor. Gerichtshalle" poroča : Kasacijsko sodišče je danes presojalo razsodbo ljubljanskega dežel, sodišča, izrečeno po osemdnevni razpravi proti 22 slovenskim demonstrantom dne 28. aprila m. I. Dne 21. septembra 1907, tri dni po znanih večih dogodkih je prišlo do malih izgredov.
Od 22. mladih ljudi jih je deželno sodišče obsodilo sedem radi zločina izsiljeva-▼ ječo od 14 dni do 3 mesecev, štiri druge radi prestopka zlobnega poškodovanja v zapor od 5 dni do 3 tednov. Ti obsojenci so uložili proti razsodbi pritožbo ničnosti, ki jo je danes kasacijsko sodišče zavrglo.
Hrvatski sabor.
ZAGREB 8. (Ogr. birč.) Zbornica je nadaljevala debato o indemniteti. Poslanec Novak (Čista stranka prava) je govoril proti dovolitvi in je obširno kritikova! programni govor bana. Potem je z ostrimi besedami obsojal ogrsko-hrvatsko nagodbo, ki jo je označil kakor vzrok vsega zla.
Avdijence pri cesarju.
DUNAJ 8. „Fremdenblatt* poroča: Današnja avdijenca finančnega ministra Vladi-slava Lukacsa, ki je pričela ob 10. uri, je trajala eno uro. Po avdijenci je finančni minister posetil več oseb, mejtemi guvernerja avstro-ogrske banke Popovicsa. Okolu 1. ure se je finančni minister Lukacs vrnil v ogrsko ministerstvo ter se je nasproti enemu naših urednikov o svoji današnji avdijenci izrazil, da je ista veljala izključno carinskim stvarem. Jaz sem pač resortni minister, je izjavil Lukacs, in radi tega je umljivo, da prihajajo na taki avdijenci v razgovor različne resortne stvari. Na vprašanje, če se je govorilo tudi o političnih stvareh, je minister odvrnil, da se to ni zgodilo.
DUNAJ 8. Cesar je ob 12. uri opoludne vsprejel v posebni avdijenci skupnega finančnega ministra barona Buriana, ob 1.30 pop. pa ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala.
Italijanski minister za unanje stvari v Parizu.
PARIZ 8. Minister za unanje stvari Pichon je priredil obed na čast italijanskemu ministru za unanje stvari Di San Giuliano, ki je dospel semkaj, da izroči predsedniku republike svoje odpozvalno pismo. Obeda se je vdeležil tudi ministerski predsednik Briand.
Izvolski v Berolinu.
BEROLIN 8. Ruski minister za unanje stvari Izvolski je zvečer dospel semkaj iz Petrograda in odpotuje ob 10.40 v Mona-kovo.
Turčija na čelu balkanske zveze?
CARIGRAD 8. Nek tukajšnji list je priobčil razgovor s srbskim ministrom za unanje stvari Milovanovidem, ki je izjavil, da je med Srbijo in Turčijo skoraj sklenjena ugodna pogodba glede Jadranske železnice. Srbija bi hotela, da se osnuje balkanska zveza pod vodstvom Turčije.
Kralj Peter v Carigradu.
CARIGRAD 8. Srbski kralj Peter, ki si je ogledal včeraj mestne spomenike, je prisostvoval danes selamliku in odpotuje jutri na goro Atos.
Zrakoplovstvo.
BRUSELJ 8. Belgija in Francija nameravate sklicati v Parizu mednarodno zrakoplovno konferenco, ki bi pregledala in uredila pravila mednarodnega zrakoplovnega obrata.
Kri2arenje angleške flote v Severnem morju.
LONDON 8. Kakor poročajo, priredita domača in atlantiška flota prihodnji mesec križarenje po Severnem morju. Vsa flota bo štela 22 bojnih ladij, 13 oklopnih križarjev, 50 lomilcev torpedov, 6 ladij-delavnic in 20 podvodnih ladij. Med ladijami je najmanje 10 Dreadnoughtov.
Štrajk mornarjev v Marsilji.
PARIZ 8. Današnji ministerski svet se je bavil s štrajkom v Marsilji. Sodeč po zadnjih vestih je nade, da štrajk kmalu konča.
Iz Albanije.
SOLUN 8. Šefket Torgut paša je ime-novan poveljnikom vseh čet v Albaniji. Od i 1. zbora odide baje 18 batalijonov v severno Kosovo.
I	Potres.
GALLINA (Kalabrija) 8. Danes ob 7.30 zjutraj je bilo tukaj čuti potresni sunek s podzemskim bobnenjem. Prebivalstvo je zbežalo iz lesenih barak.
i Bukarešt 8. Senat je vsprejel trgovin-. sko pogodbo s Švedsko.
Kulturna slika iz Istre. - Bankrot laškega gospodstva.
Italijanski listi vedo poročati o sledečem :
' „Deželni odbor istrski naznanja s posebno okrožnico županstvom Istre, da deželna bolnišnica v Puli nima nikakoršnega oddelka za umobolne in da radi tega ne more vsprejemati v obskrbo bolnikov na duhu, oziroma se jih bi moralo spraviti v prostore, ki niso primerni njihovemu stanju. Da se torej prihrani sorodnikom neprijetnosti in bolnikom težkih posledic, ne smejo županstva od slej pošiljati v deželno bolnišnico v Pulo nobenega umobolnega, naj si to še tako nujno zahtevajo okolnosti slu-čaja !"
Tako poroča „Piccolov" dopisnik, brez druzega komentarja, le dostavlja, da je s tem dokazana nujna potreba, ustanovitve zavoda za umobolne v deželi istrski.
Skoraj da dvomimo na zdravi pameti laških žurnalistov, ki se ne sramujejo brez vsake kritike priobčiti javnosti to sramotno obsodbo kulturnega stanja v Istri. Torej županstva, naj ne pošiljajo več nesrečnih umobolnih v bolnišnico, tudi ne v slučaju najhuje potrebe, niti, ako bi taki nesrečneži spravljali v nevarnost last, zdravje in življenje lastno ali drugih !! Županstva naj store, kar hočejo — le v deželno bolnišnico jih ne smejo pošiljati, ker sicer bi se jih vrnilo
PODLISTEK.
jurkica Agićeva.
Povest.
Hrvatski spisal Ks. Šftndor-Gja ski. - Prevel Fr. Orel.
Od tedaj je tudi opuščal v prošnjah „bojne poljane Ogrske". Čutil je sicer, da mu njegov ponos ne dopušča tega poniženja, a premagoval se je. A naposled? Zakaj ne bi tudi on odnehal z onim ponosom ? Prepričal se je, da so se celo generali in polkovniki vdali in za stvari, ki so bile manjega pomena, nego je njegova; kako torej, da bi le on vstrajal v svoji trmi? A koncem kraja treba si je zapomniti, da debeleji paličin konec drže v rokah „oni višji", a njim je malo mar za kri, ki se je prelila na ogrskih bojnih poljih. Čemu torej omenjati to? — A priznati moramo, da ga je v pritajevanju „ogrskih bojnih poljan" bodrila zavest: „Če cesarju prav in vse odpušča — zakaj ne bi jaz?" — A pri vsem tem mu je bilo večkrat kakor apostolu Petru, ko je zatajil svojega učenika. Pa — naj bo ! Kakor oče mora postopati tako in ne drugače. Tako tudi ni žaloval po denarju, ki ga je izdajal za koleke neprestanih proŠeij. Izražal pa je čast in hvalo Bogu, da mm ni vsakikrat še posebej kolekovati
prilog. Vsaka na novo vložena prošnja vzradostila ga je upanjem. A v tem upanju snoval je v naprej načrte, kako se vse izcimi. Ali vse prošnje so se mu vračale z vedno jednako opazko : „Vrača se nerešeno, ker razpisano mesto je že oddano drugi prositeljici". — „Druga, druga — prositeljica!" Skoraj z mržnjo v srcu je gledal v duhu nanjo in žalostno se je vpraševal, kako čudo more biti „ona druga", da so jej „ti višji" dali prednost! A Jurkica, — s takimi vrlinami! — Pograbil se je za čelo, stisnil svoje velike, graničarske roke v pest in preklel nesrečno svojo usodo. Obpsoval je pristranost vlade in „vseh tam gori",^— jezen se ni mogel načuditi neumnosti šolskih odborov; dokazoval je napačnost zakona, ki dovoljuje, da „taki tepci" odločajo o usodi človekovi — z jedno besedo: to ga je vsakikrat razjezilo in čutil se je neizmerno nesrečnega. V takih dneh je majo koristil kr. poštnemu uradu, kjer je služil kakor dnevničar, ker ob sami mali pokojnini ne bi bil mogel drugače prehraniti sebe in družino. Kakšenkrat je bil skoro popolnoma prepričan, da se je vse zarotilo proti njemu. Tu je bilo potrebno, da sta ga pomirjevali žena in hči. Soproga, slabotna in suha ženica, navadno molčeča, nevajena komu kaj zapovedovati, se je ob takih prilikah popolnoma izpremenila in je odločno rekla: „A ne tako očka, — kakor
nazaj, najbrže na občinske troške! Pa tudi v slučajih skrajne potrebe, naj store županstva z nesrečneži, kar hočejo — ni treba da jim pošiljajo umobolnih v deželni zavod, da ta človekoljubna gospoda ne prihaja z njimi v zadrego !!
To je popoten bankrot laškega gospodstva v Istri, in to ravno mesec pred otvoritvijo „deželne" razstave v Kopru, kjer hočejo pokazati svetu svoje uzorne deželne naprave in ustanove v blagor človeštva, svoja človekoljubna stremljenja, svoj kul-j turni napredek. Da, na vrata te Potemkinove razstave v Kopru naj nabijejo ono okrožnico deželnega odbora, da izve civilizirani svet, da je v tej dobi civilizacije in huma-nitete še neka dežela imenom Istra, ki ne more dati zavetišča niti enemu umobolnemuy niti v skrajnej sili ne!! Inda je županstvom taka človekoljubna namera še posebej prepovedana ! !
Ta okrožnica bi drastično razkrinkala vso prevaro in laž, ki bode tam v Kopru nakopičena in znešena! Nesrečne neozdravljive umobolne je Istra doslej pošiljala v — Italijo, ker so tam manje stali; da-li pa jim je bilo boljše nego drugje: to seveda ni prihajalo najmanje v poštev pri teh — človekoljubih. Ko je pa Italija v raznih svojih srednjeveških „zavetiščih" za umobolne začela višati ceno, pogodil se je slavni istrski deželni odbor z tržaškim mestom za gradnjo nove mej pokrajinske umobolnice („Fre-nocomio interprovinciale"), ki je res že dozidana na naši Vrdeli. In to posebno obsežno ravno z ozirom na veliko število umobolnih iz Istre, ki bi jih morali tu nastaniti in zbrati iz raznih norišnic Italije. Ali kakor je že navada pri laški gospodi, da vse tako slabo preračunavajo: sedaj nakrat istrski mogotci nočejo ničesar več vedeti o norišnici na Vrdeli pri Trstu in so raje svoje bolnike puščali, kjer so bili: deloma v Italiji, deloma doma, a nekaj so jih nabasali v (edino!) deželno bolnišnico v Puli, dokler je šlo! Tedaj pa so se — bogsiga-vedi zakaj! — premislili in veleoblastno zaukažejo županom: držite bolnike doma, naj se zgodi, kar hoče ! To je vneboupijoče stanje, ki utegne imeti groznih posledic! In kdo bo odgovarjal za nje? Istrska gospoda, ki je tako neodpustno zanemarjala vsaki gospodarski in socijalni napredek — ta ne! Ljudstvo trpi, molči, plačaj nove davke in čakaj, dokler ti ne zgradimo nove norišnice črez desetletja; sedaj imamo polne reke dela, da slepimo svet se svojo kulturno razstavo !
Ne smemo pa pozabiti tudi tistih naših vlad, ki so v minolosti tako brezskrbno dopuščale, da so razmere v Istri dozorele tako daleč, da ni bolnišnic, ni človekoljubnih zavodov, ni zdravnikov, ni poti, ni vode !! In še danes gleda vlada mirno, drži roke križem, in čaka boljših časov in lepega vremena. Kam pa naj svetujemo našemu ljudstvu, da pošilja svoje umobolne?! To naj nam odgovore gospoda na namestništvu, ker deželna gosposka tega ne ve in noče povedati! Na sanitetni oddelek našega na-mestniŠtva naj se obrnejo županstva z vprašanjem! Morda odgovore njim, ako nočejo nam!! _
Še nekoliko odgovora „Gorici' .
Včeraj že smo dokazali, koliko drznosti — kakoršnjo more zagrešiti le oni, ki nima
starka pri svojih kozah! Kaj bi tožil, sokol moj sivi?! Kar ni danes, bo jutri. Pa — potrpi, — ko pride, pride prezgodaj! Misliš-li, da bi jaz lahkega srca pustila svoje dete v daljni tuji svet, — v svet se srcem tršim od kamema, — da bi jo pehala od sebe kakor podi volčiča zarod svoj, — ej — ej, — siromaček moj, — a tako misliš tudi ti! Resnica — tedaj bi bila oskrbljena — lažje bi se živelo — ona in mi, — a če smo se že mučili doslej, — prenesemo še kateri dan. Hvala Bogii, jaz sem še močna", — in močen suh kašelj jej je pretrgal nadaljni govor.
— Evo — ženske modrosti! — menil je tedaj stotnik, — ne vidi, ne sliši, ne sodi, ampak gre le za lastnim srcem. Ne zabi, draga moja, da bi bila tedaj oskrbljena za vse svoje življenje. Pa ni tako, kakor praviš ti. Sedaj so učiteljice plačane izborno, novi zakon je sedaj veljaven, —-pa — ne pozabi, — „sie hat Rang". Pri nas v granici je bil učitelj nekdaj v „rangu lajemana" (na plač. stop. kot poročnik).
Da — da v granici, — mu je starka prestrigla besedo in začela hvaliti tedanje razmere v Granici. V svesti si je bila, da ga s tem odvrne od nadaljnih tožb. „Ubil ga Bog, kateri se je prvi izmislil, da se „kasira" Granica! Živelo se je tedaj!- — je dovršila gospa, a stotnik je res nehal zabavljati čez šolske odbore ter je v vzne-
absolutno nobenega spoštovanja do resnice — je bilo v trditvi „Gorice", da je slovenski klub v prejšnjem zasedanju goriškega deželnega zbora hotel Gregorčičevo stranko odtisniti od vsacega vpliva na deželno upravo in deželno gospodarstvo.
Ne le, da to ne odgovarja resnici, marveč smo nepobitno dokazali, da je tedanja večina slovenske delegacije v deželnem zboru goriškem šla do skrajne meje miroljubnosti in odjenljivosti nasproti manjšini, hoteč tej poslednji prepustiti mesto glavarjevega namestnika in enega deželnega odbornika in se sama — ona, večina — zadovoljiti z enim deželnoodborniškim mestom. Dejstvo imamo torej, da je hotela večina prepustiti manjšini več, nego je zahtevala za-se.
Slovenski javnosti prepuščamo sodbo o moralni kakovosti ljudij, ki si vspričo teh notoričnih, neutajljivih dejstev upajo še trditi, da jih je večina hotela odriniti od vsacega vpliva na deželno upravo.
A kaj je storila prav ta ista tedanja manjšina, ko je po zadnjih volitvah postala večina slovenske delegacije? Isti ljudje, ki so poprej lagali, da se jih je kakor manjšino hotelo odtisniti od vpliva na deželno upravo in so s to lažjo celo opravičevali tisto svojo zločinsko obstrukcijo: isti ljudje so v zadnjem zasedanju s pomočjo naj-hujih sovražnikov našega naroda tri člene slovenske manjšine kar iz deželnega zbora vrgli v jedini namen, da so preprečili vsaki vpliv manjšine volitev deželnega odbora in vsled tega deželnega zbora! In niti toliko sramu in spoštovanja pred pravnim čutom javnosti niso imeli, da bi bili počakali dopolnilnih volitev za one razveljavljene tri mandate, marveč so hiteli brez-sramno, da sebi zasigurajo korito — brez kontrole!! Kdo je torej v resnici odrival druge od vsacega vpliva na deželno upravo in gospodarstvo ? !!
Sedaj pa še nekoliko podrobnosti © dovolitvi podpor. V zadnjem zasedanju je bilo dovoljenih podpor v znesku K 2,449.420. Ker pa je v tej svoti tudi stalnih, opetujočih se izdatkov, treba te kapitalizirati. S te« pa naraste obremenitev za K 929.388 — torej na K 3,378.808, blizu tri in pol milijona !! Takega gospodarstva ne moremo imenovati niti več slabega ali lahkomišlje-nega. To je : ali blaznost, ki ne ve, kaj dela, ali pa perverznost, ki jej nobena grdoba ni pregrda, da le trosi peska v oči ubogemu ljudstvu.
Kdor ima le zrnce zdravega razuma v glavi, more izprevideti, da takih izdatkov si ne morejo dovoljevati niti veče in premož-neje dežele, ne da bi s tem gnale vsega svojega gospodarstva v neizogibno pogubo — kamo-Ii mala deželica, ki so jej vrhu vsega finance itak že v popolnem razsulu!
Nova doba na Ogrskem.
Narodnosti na Ogrskem se že 10 let niso tako oddahnile, kakor sedaj. Madjarsko, šovenističnim duhom navdahnjeno časopisje napada seveda radi tega novo vlado ia posebno Khuena, kateremu očita izdajstv« na madjarskih interesih. Neki listi vedo celo poročati, da je Khuen z voditelji narodnosti sklenil pakt, glasom katerega bo izvoljenih 53 poslancev narodnosti. Seveda bodo narodnosti morale zato podpirati vladne kandidate v vseh ostalih okrajih.
šenih besedah poveličeval Granico, tarnajoč čez novo dobo, ki jo je zakopala. Da — tedaj se mu je godilo dobro. Ko so pa „oni gori" odpravili — krajino in „Grenz-verwaltung", dali su Agiću „den blauen B6-gen". K četi ga niso mogli uvrstiti, pač pa k upravi — ali — prehiteli so ga bližnji rojaki in prijatelji komisarjevi. Kako torej, da ne bi tožil radi tega?
Jurkica, ki je te materine in očetove razgovore znala skoraj na pamet, je odhitela ob takih prilikah v svojo sobico, sedala tukaj za mizico k oknu k ročnim delom, največ belega šivanja, katerega kup se mi nikoli nižal. Šivala je jurkica za neko zelo nervozno gospo „svetnikovo" in za neko modno trgovino v llici. S tem skupičkom se je mogla kolikor toliko dostojno oblačiti in od časa do časa je še pripomogla z malim zneskom hiši; ker naj se je le varčilo, stotnik se svojimi dohodki ni bil kos stroškom. Vsled tega jej je bilo žal vsacega nemarno izgubljenega trenotka m ni se pridruževala tarnanju in javkanju roditeljev niti tedaj, kadar so se jej vračale odbite prošnje. A to je ni puščalo hladnokrvne. Videči vsakdanje potrebe v domači hiši ni si niti želela, da bi dobila službo čim prej. Vendar si je tudi te silno želela, ali zavoljo tega ni dekle nikoli tožilo in ni
zavidala tovarišicam bolje sreče.
(Pride še).
„EDINOST" št. 98.
V Trstu, 9. aprila 1910
Zbesneii germanski furor. Nemci in :talijansko vseučilišče.
Nemški „Volskverein" za Koroško je imel dne 6. t. m. , borovanje, na katerem je slovenski pangerman Dobernig poročal in polagal račune o svojem delovanju in o politiškem položaju. Mož je o tej priliki po stari svoji navadi kar otepal svoje ultra-germanske fraze. Samoobsebi umevno je, da se je izrekel proti trialistični razdelitvi monarhije, ker bi bila Nemcem s tem zaprta ot do Adrije. Zanimiveje je, da se je izrekel mož tudi proti instituciji ministrov-rojakov. Iz golega strahu, da ne bi tudi Jugoslovani dobili svojega ministra-rojaka, je mož pripravljen odpovedati se tudi nemškemu ministru-rojaku! Izrekel se je tudi proti vsem nenemškim vseučiliščem in seveda tudi proti italijanskemu ! !
Shod je vsprejel konečno resolucijo, v kateri se izreka proti vsem nenemškim vseučiliščem in posebej Še proti italijanskemu vseučilišču v Trstu. Taktične razloge, ki govore za osnutje italijanskega vseučilišča v Trstu, da odvagujejo narodni, gospodarski in državno-politiški pomisleki, ki govore proti. Zato zahteva shod od nemških poslancev, da morajo biti proti vsem novim nenemškim vseučiliščem, a še posebej proti italijanskemu vseučilišču v c i-n:m nemškem pristaniškem mestu v Tr i.
Iz Trsta pa je došla shodu sleG_ a brzojavka: „Bodite z nami tudi v teh težkm dnjvjh in prosite z nami vred svo'" ^a ne-utrudljivega poslanca Doberniga, d astavi ves svoj vpliv proti nevarnosti itai iskega vseučilišča v nemškem Trstu".
Tf) h r-r/-»'<■» v V o	rir. "'-v'- ^' i
skoro vseh nemških urusiev v irstu.
Značilno je, da včerajšnji „Piccolo", ki prinaša dolgo poročilo o omenjenem zborovanju, ki reproducira skoro doslovno Dober-nigova izvajanja med Nemci in Slovani, doćim le mimogrede omenja onega dela, ki se tiče razmerja med Nemci in Italijani, oziroma stališča, ki je zavzemajo Nemci napram italijanskemu vseučilišču, ne ve nič povedati ne o resoluciji proti italijanski univerzi in tudi ne o gori navedeni brzojavki tržaških Nemcev!
Gospodje pri „Piccolu" ! Mi smo Vam že opetovano očitali, da varate svoje javno mnenje. S tem, da ste ponovno zamolčali ta pojav nemške agresivnosti in ekspanziv-nosn, ste zakrivili nov zločin na italijanski javnosti. Vaša dolžnost bi bila, da informirate svojo publiko točno o sličnih pojavih, kar bi gotovo mnogo pripomoglo za bistrenje pojmov, ker bi se italijanska javnost na tak način prepričala, kje ima iskati svoje prave sovražnike.
Vsporedimo samo naše — slovansko — stališče napram italijanski univerzi z nemškim stališčem ! Mi smo proti italijanski univerzi v Trstu, a le pogojno in le tako dolgo, dokler ne bodo izpolnjene naše šolske zahteve, Nemci pa, — ki že imajo v Trstu ▼se one šole, ki jih mi poleg vseučilišča v Ljubljani zahtevamo kakor kompenzacijo za italijansko vseučilišče, — so brezpogojno proti italijanskemu vseučilišču v Trstu! Ali, gospodom okoli „Piccola" je ležeče na tem, da italijanska javnost ne izve te resnice. In mejtem, ko italijansko časopisje piše o slovanski nevarnosti, slavi zbesneli germanski furor svoje orgije in pijonirji nemštva postavljajo kol za kolom za nemški most do Adrije.
Dnevne novice.
Novoizvoljeni zagrebški župan g. J. Holjac se je rodil v Zagrebu leta 1865. Ljudske in srednje šole je dovršil v Zagrebu, a tehniške študije na Dunaju. Leta 1889. je postal inženirski pristav pri hrvatski deželni vladi. L. 1895. je izstopil iz te službe in kmalo na to je ustanovil poseben študij kakor civilen arhitekt. V tem svojstvu se je skozi deset let bavil z gradbenimi načrti in dovršil lepa dela. L. 1907 je opustil tudi ta posel in se posvetil vodstvu zagrebške tovarne opeke. L. 1904 je bil izvoljen v občinski svet.
Novi župan je v vseh zagrebških krogih zelo priljubljen ter člen in odbornik številnih društev. V svoji stroki, kakor arhitekt, je bil odlikovan na razstavah v Zagrebu, Pesti in Parizu.
Grof Zeppelin je sklenil, da o priliki
cesarjeve osemdesetletnice, meseca avgusta pripluje s svojim zrakoplovom na Dunaj.
Župnik-iredentist. Državno pravdni-štvo je uvelo kazensko postopanje proti italijanskemu župniku Moradinu v Monte Severo na Tirolskem. Obtožen je, da je v šolski sobi strgal s stene cesarjevo in Hoferjevo sliko ter ju pogazil z nogami.
Bivša srbska kraljica Natalija je v Ciirihu težko obolela.
Madjari o zvršetku veleizdajniškega procesa. Madjarski list „Az Ujsag" ni zadovoljen s zvršetkom veleizdajniškega procesa. Pravi, da je bil proces sicer škandalozen, a oni, ki so bili obsojeni, da niso povsem nedolžni. List pravi, da „hrvatsko občinstvo" ne more biti zadovoljno s tem izidom, ter vprašuje, bi-Ii državni pravdnik ne mogel sestaviti nove obtožnice?
Tako madjarski list. — Kar se tiče trditve, da „hrvatsko občinstvo" ni zadovoljno s takim izidom procesa, more veljati to te za tisto občinstvo, ki nosi ime fran-
kovci in furtimaši. Ti bi najraje hoteli, da se pozaprejo sploh vsi Srbi. Poštena hrvatska javnost pa se popolnoma strinja z raz-veljavljenjem sodbe od strani stola sedmorice. — Glede nove obtožnice pripominja „ Obzor" zelo umestno: „G. Accurti mora, ako se noče osramotiti do kosti, ali zapustiti svoje mesto, ali pa sestaviti novo obtožnico".
Mi menimo, da je vsekakor laž — prvo in upamo, da gosp. Accurti tudi stori to.
•f Vrhni ravnatelj Salezijancev. V
Turinu je umrl 6. t. m. vrhni ravnatelj Salezijancev, Don Michele Rua v starosti 73 let. Don Rua je bil eden prvih don Bosko-vih gojencev. Salezijansko kongregacijo, ki se je pod njegovim vodstvom silno razširila po vsem svetu, je vodil 22 let.
Proti prof. VVahrmundu je državno pravdništvo v Pragi uvelo kazensko postopanje radi nagovarjanja k neubogljivosti napram določbam oblasti in radi sovražnih izjav napram katoliški veri, ki jih je zagrešil dne 27. febr. na nekem shodu društva „Svobodne šole".
Srbska skupština je z 80 proti 3 glasom v prvem čitanju vsprejela proračun za I. 1910.
Domače vesti.
Gg. odbornike Političnega društva „Edinost" vabim vljudno na na odborovo sejo, ki bo v ponedeljek 11. t. m., ob 3. uri popoludne v prostorih ,,Slovanske Čitalnice" v Narodnem Dolu.
Predsednik.
Dr. Gregorčič je vrgel ven — samega sebe ! Na zadnjih volitvah za goriško slov. veleposestvo je deželnega glavarja goriškega, namestnik in — zaveznik, dr. Gregorčič, silno razgrajal, ker mu niso pustili brez pooblastila voliti v imenu vipavske železnice. Trdil je, da pooblastila ne treba, ker ima že kakor upravni svetnik pravico voliti. V istem smislu je rohnel tudi v deželnem zboru goriškem. Potem pa je v imenu iste železnice uložil pritožbo na državno sodišče proti nekaterim volilcem nasprotne stranke, češ, da ne plačujejo 100 K zemljiškega davka, da-si zakon faktično ne govori o zemljiškem, ampak o realnem davku, torej tudi o hišnem, ne da bi — kakor je to v volilnih redih dežel — določal razmerje med obema davkama.
Dočim je hotel dr. Gregorčič vedeti le za zemljiški davek, se je pa vlada — ravno z ozirom na besedilo zakona — postavila nn stališče, da je vpoštevati tudi hišni davek. Drž" /no sodišče pa ni dalo prav ne enemu ne arugemu, ampak je z razsodbo od 17.1. 1910 št. 67604 razsodilo, da je upoštevati tud hišni davek, da pa mora zemljiški da- k Iznašati vsaj polovico za volilno /ico v veleposestvu predpisanega najmanjšega davka, torej vsaj 50 K.
Na podlagi te razsodbe so bili brisani iz volilne liste samo 4 voliici, dočim je dr. Gregorčič reklamiral veče število in je na podlagi te svoje krive interpelacije zahteval v deželnem zboru razveljavljenje treh veleposestniških mandatov. Razsodba državnega sodišča pa priča, kako frivolno je hotel dr. Gregorčič anticipirati razsodbo državnega sodišča, ko je predlagal in dosegel razveljavljenje rečenih treh mandatov. Najinteresantneje in najzabavneje na stvari pa je, da je med njimi, ki so na podlagi razsodbe državnega sodišča odfrčali iz volilne liste, tudi ista vipavska železnica, v katere imenu je dr. Gregorčič špilal veleposestnika. Tako je dr. Gregorčič, ki se je toliko bahatil kakor veleposestniški volilec, dokazal, da ravno on ni imel volilne pravice, in je srečno izključil vipavsko železnico in sebe od vsacega upliva in sodelovanja na volitvah slovenskega veleposestva na Goriškem. Kopal je jamo drugim a je sam štr-bunknil vanjo.
Truplo pok. mons. Flegota prepeljejo po državni železnici z Dunaja v Trst.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek 11. t. m. ob 11. uri predpoludne z državnega kolodvora pri Sv. Andreju v baziliko sv. Jušta, kjer bo slovesna maša zadušnica in eksekvije. Po maši prepeljejo truplo na pokopališče pri sv. Ani.
Za slovanski koncert dne 16. t. m. vlada zelo veliko zanimanje. Vstopnice so v predprodaji pri vratarici „Nar. doma" vsaki dan od 12. ure opoludne do 8. zvečer. Opozarjamo na to, da se vsakdo preskrbi pravočasno z vstopnicami, ker je gotovo, da posebno sedeži zmanjkajo zadnje dni.
Spremembe pri južni železnici. —
Gosp. Josip Gostiš a, postajenačelnik v Št. Petru, je imenovan prometnim kontrolorjem na Zidani most. V Št, Peter pride za postajenačelnika g. Ivan Arhar, do sedaj postajenačelnik v Divači, na njegovo mesto pa. g. Karei Gabrijel, revident pri prometnem ispektoratu v Trstu. Koncipist pri prometnemu ravnateljstvu na Dunaju, gosp. dr. Aleksander Fatur, je premeščen k prometnemu inspektoratu v Trst, g. Jakob Prek, revident v Trstu, je imenovan po-stajenačelnikom v Vuzenici na Štajerskem, g. Friderik Perne, asistent iz Divače, je pa premeščen v Trbovlje.
Kdor se želi par ur pošteno zabavati, naj gre jutri k sv. Ivanu v „Nar. domu kjer uprizori Št. Jakobška Čitalnica velezabavno opereto „Čevljar baron". Glavno vlogo igra iz prijaznosti g-ca J a i o v a. — Začetek točno ob 4.30 pop. Vstopnina k predstavi 60 stot. Sedeži I. vrste 60 stot., II. vrste 40 stot., III. vrste 30 stot. Po predstavi bo ples do polunoči. Na predstavi in pri plesu bo sviral popolni društveni orkester. Predstava se vrši ob vsakem vremenu.
Protestni shod poštnih in brzojavnih uslužbencev. Danes v soboto bo v restauraciji „Laudon", ulica Stadion, protestni shod poštnih in brzojavnih uradnikov s sledečim dnevnim redom :
1.	Pomanjkljivosti vladne predloge glede službene pragmatike, ki pride vkratkem do prvega čitanja v državnem zboru.
2.	Miništerska izvršilna naredba, tičoča se zakona od 1.1908 glede zboljšanja razmer teh uslužbencev.
Tovariši! Vaša dolžnost je torej, da skupno z združenimi močmi povzdignemo svoj glas, da bo iz vse Avstrije mogočno donel na ušesa naših gospodov na Dunaju za dosego naših pravic. — Vsi torej na shod!
Iz zračnih višin sem sinoči vdobil (pravzaprav vlovil) netopirja, ki je imel na hrbtu prilepljen stenografiran listek. Pokazal sem ga prijatelju in ta mi je čital sledeče :
„V zaporih pri jezuitih sedi mož imenom Peter Magrini, (oni ki je na borznem trgu na Slovence streljal) ki — da-si je obsojen v 16-mesečno težko ječo — še vedno nosi svoje brke pod nosom, čeprav sicer režejo brke vsem kaznencem, ki jim je prisojena več nego 6 mesečna težka ječau.
Jaz od svoje strani mislim, da treba postopati proti vsem jednako. In ako se to ne zgodi, pošljem zopet mojega netopirja na poizvedbo in bom še mnogo drugega poročal.	D i o n i s.
Kmetijska družba za Trst in okolico
naznanja, da je te dni začel delovati nje strokovno izšolani uradnik v osebi g. Fran Jereba. Ta gospod bo uradoval v družbini pisarni (via Galatti 12, II.) od 9. do 12. ure predpol. vsaki dan, razun nedelj in glavnih praznikov. V popoludanskih urah bo pa obiskoval razne vasi in kraje po okolici, opazoval stanje kmetijstva in gospodarstva ter dajal potrebne nasvete in pouke. Pozneje bo prirejal o tem shode in predavanja ter povspeševal racijonelno delovanje v vseh panogah kmetijstva.
Priporočamo tega gospoda našim poljedelcem in prijateljem, naj mu gredo prijazno na roko v njegovem dobrohotnem prizadevanju in naj skrbno izvajajo njegove nasvete.
Stavbeni fond tržaške slov. šole. Tržaška moška podružnica CMD je začela pod gornjim naslovom nalagati v Jadranski banki one darove, ki so jej bili darovani za stavbo slovenske šole v Trstu. Danes znaša ta uloga še-le K 140 31 zato se tem potom obračamo do rodoljubnih src, da nam pomorejo zvišati to svoto. Potreba je jasna kakor beli dan, zato rodoljubi, prihitite na pomoč. Darove vsprejema moška podružn. v mestu, uprava „Edinosti" in g. Pinter v Jadranski banki.
Sokolski izlet v Komen določen na jutri v nedeljo se ne vrši radi nepredvidjenih zaprek.
Občni zbor Cir.-Met. podružn. v sv. Ivanu, se je vršil v nedeljo 20. marca in nadaljeval v ponedeljek 4. aprila. Na obeh nabralo se je lepo število členov in členic podružnice. Na prvem kakor tudi na drugem je bil navzoč odbornik glavne družbe, prof. dr. Ivan Merhar. Na prvem imel je krasen govor, na drugem pa velezanimivo predavanje: „O potrebi in koristi narodne vzgoje". To predavanje bi pač zaslužilo, da se je ponatisne v kakem širji masi dostopnem listu. Poročili tajnika in blagajnika sta bili vsprejeti soglasno. Isto tako se je tudi volitev novega odbora vršila z vsklikom in soglasno.
V prvi odborovi seji se je novi odbor sestavil tako-le:
Predsednik: Kamuščič Miloš, podpredsednica : Furlani Josipina, tajnik: Germek Anton, namestnica Sabadin Iva, blagajnik: Valič Ivan, namestnik: Trobec Vinko, pregl. računov: Kariš Josip, Vaiič Frančišek in Vatovec Ivana. Odborniki-zaupniki: Černigoj Frančišek, Negode Josipina, Sosič Josipina in Vrtovec Edvard.
Imena novih odbornikov so nam porok, da bo podružnica vspevala še bolje nego doslej; občinstvu pa je sedaj v dolžnost, da podpira to velenarodno in kulturno društvo !
Razpuščeno društvo. C. kr. namest-ništvo je razpustilo kolesarsko društvo „Cir-colo ciclistico Marte".
„Banca Popolare". Isti — kakor znano — je glavni obdolženec in ob £nem najbolj važna priča v škandalu one oanke. Zbežai je iz Gorice takoj po polomu in slednjič so ga iztaknili v Krfu. Še predvčerajšnjem so ga prevzeli policijski funkcijonarji iz Gorice v svojo shrambo ter ga odvedli v Gorico na razpolago ondotnega okrožnega sodišča.
S pestjo stri čeljust. Dne 26. m. m. je težak Ivan Massaro na Ponterosu bri! norce iz 34-letnega težaka Ivana Massega. Ta mu je v odgovor zasolil s stisnjeno pestjo tako klofuto, da mu je razbil čeljust. — Včeraj je ranjenec šel v bolnišnico in ob enem podal ovadbo proti Massegu.
Aretirani „alphons". Predsinočnjem so bili aretirani: Leopold Lang, star 30 let, brezposlen delavec iz Dunaja, in Viktor Po-sar, star 21 let iz Trsta, ki so se preživljali na stroške prostitutk.
Koledar in vreme. — Danes: Marija Kleofa. — Jutri: II. povel. nedelja.
Temperatura včeraj 2. uri popoludne -f- 16J Cels. — Vreme včeraj: oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko : Semtertja oblačno. Hladni vetrovi. Prevladuje stanovitno vreme.
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETTI. Danes se ponovi v šestič Puccinijevo opero „La Bo-heme".
FENICE. Danes se ponovi v petič opereta „Herbstmanover". (Jesenski manevri).
V ponedeljek bo premijera operete „Grof Luksemburški".
uri
C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavne vesti je vojna ladija „Panter" dne 7. tek. m. priplula v Taketoyo, kjer ostane nekoliko dni. — Na ladiji je vse zdravo.	__ _
Tržaška mala kronika.
Colle v Trstu. Predvčerajšnjem zvečer je z Lloydovim Zamikom „Euterpe" bil pod policijsko eskorto priveden iz *Krfa v Trst
Društvene vesti.
A	VESELIČNI ODSEK
telovadnega društva „Sokol"
;Trstu ima danes zvečer ob 9. -:I- . sejo v restavraciji „Balkan". Ker ;\se gre za jako važne stvari, so ' <v bratje odborniki naprošeni, da se V atJ ; »ste gotovo udeleže. * "	Na z dar !
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
Izlet določen na jutri v nedeljo se ne vrši radi nepredvidjenih zaprek.
Volilni shod! Članom „Del. podpornega društva" se naznanja, da bode v nedeljo dne 10. t. m. ob 10. uri dop. v društvenih prostorih volilni shod.
Tržaško vojaško veteransko društvo
priredi jutri v nedeljo na vojaškem streljišču v Bazovici tržaškemu občinstvu toliko priljubljeno streljanje v tarčo z armadnimi re-petirkami; ki se dne 3. aprila radi slabega vremena ni moglo vršiti.
Spuščanje vojne ladije „Zrinji" bo dne 12. aprila 1910 v ladijedelnici S. Marco. Uniformirani udje, ki se udeleže te slavnosti kakor deputacija, naj se zberejo omenjega dne ob 9 uri zjutraj v društveni pisarni (ul. Gelsi.
„Učit. društvo za Trst in okolico"
naznanja udom in prijateljem društva, da bo imelo svoje glavno zborovanje v Trebčah jutri v nedeljo ob 10. uri zjutraj v tamošnji šoli. Število udeležencev banketa naj naznani takoj vsaka šola tov. Bratožu.
Glazbeno društvo „Trst" Danes ob 8. zvečer pevska vaja za mešani zbor v prostorih Narodne delavske organizacije, ul. Lavatoio 1. I. Sprejema se ob enem tudi nove pevce in pevke.
Jutri v nedeljo, bo koncert pevskega društva „Slava" in tamburaškega zbora pri Sv. M. Magd. spodnji. Po koncertu bo tudi ples.
Pri tej priliki se uprizori najnovejša, Štokova burka, (Mutasti muzikant"). Ta burka obeta biti ena najlepših del, kar jih je spisal g. Stoka.
Veselica se bo,vršila v dvorani gosp. J. Miklavca (sedaj Čiač) in se prične ob 5. uri popoludne in sicer ob vsakem vremenu.
Odsek za skioptikom. Danes pop. ob 3. uri v „Slov. Čitalnici" važna seja.
DAROVL
—	Za obrambeni sklad sta nadalje darovala g. Anton Lavrenčič, dijak, 1 K in g. Marija Ivančič 1 K. G. Ivan Sancin-Čon je daroval podružnici 2 K.
—	Podružnici CMD. pri Sv. Jakobu je daroval odbor del. kons. društva 8 K.
Za isto podružnico je nabralo po občaem zboru omizje v društveni gostilni K 5 70, dodal Franc Solik 50 stot.
—	„Tržaški pogrebec", koncipijent dr. J. K., je daroval za obrambeni sklad CMD. mesto cvetke na grob nesrečnega Josipa Simčiča 10 K in jih je vrgel v pušico za obmejni sklad „Slovenskega omizja14 v „Evropi."	_
Književnost in umetnost
Koncert dunajskih glasbenikov, kije bil včeraj zvečer v Politeama Rosseti je dosegel naravnost velikanski uspeh. Ljudstvo ni moglo prenehati z aplavzom, ki se je osul po vsakem kosu kakor gosta toča
Izidor Colle, pobegli blagajničar goriške po gledališču. Skladatelj Smareglia, katerega

V Trstu, 9. aprila 1910.
„EDINOST" št 198.
Stran III
preludij k „Kornelij Schutl'u* se je igral, je bil navzoč sam. Mesto Lisztovih preludijev se je dala predigra k „Norimberškim pevcem mojstrom". Natančnejšo oceno prinesemo jutri.	E- A.
Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri kat. Jugoslovanih. Pod tem naslovom je izšla brošurica, v kateri je ponatisnjena razprava, ki jo je objavila „Edinost" pod naslovom : „Škofu Naglu v slovo". — Priporočamo to brošurico, ki se dobiva v tiskarni „Edinost" za ceno 30 vinarjev vsem oni, ki se zanimajo za predmetno vprašanje! Cisti dobiček je namenjen zgradbi novega šolskega poslopja pri sv. Jakobu.
Na orkestralnem koncertu, ki ga prirede dne 16. aprila t. 1. društva „Slovanska Čitalnica", „Dalmatinski Skup", „Češka Beseda" in „Srpska Čitaonica", nastopi razun mojstra Franca Ondriček-a, kakor smo že poročali, tudi operna pevka g-a L i I y N o r d-aartova. Zadnjič smo podali kratek životopis o mojstru Francu Ondričku ; danes pa podajamo javnosti nekoliko črtic iz umetniškega delovanja gospe Nordgartove.
Gospa Lily Nordgartova, hči višjega ravnatelja moške kaznilnice v Pragi, se je
že t mladi dobi posvetila glasbi in umetnosti. Temelj glasbene vzgoje si ji pridobila v znani operni šoli g-e Pivodove v Pragi.
Po svoji poroki preselila se je na Dunaj, kjer je svoje pevske zmožnosti izpopolnila pri izvrstni, svetovno znani učiteljici petja, gospej Galimberti.
Ta je, videč izredne zmožnosti svoje učenke, posebno pazno vodila njeno na-daljno pevsko vzgojo. Gospa Galimberti je večkrat izjavila, da v vsej dobi svojega 30-Ietnega delovanja ni imela še bolj nadarjene učenke, nego je bila g-a Nordgartova.
V tej dobi je nastopila g-a Nordgartova z naj lepšimi vspehi na koncertih v Pragi, Brnu, Inomostu, Dunaju itd.
Po dolgih osmih letih napornega učenja je nastopila g-a Nordgartova tudi v gledališču. Bila je takoj angažirana pri slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani kakor primadona, kjer je ostala 2 leti. Takoj si je osvojila slovensko publiko. Prvi veliki vspeh je dosegla v operi „Madami Butterfly". Njen repertoir je izredno obsežen. Naj navedemo samo nekoliko najbolj znanih oper: Carmen, Nižina, Lohengrin, Lepa Vida, Tosca, Trubadur, Dalibor, Prodana nevesta, Sabska kraljica, Oberon, Tannhauser, Libuša, One-gin itd.
Sedaj je angažirana pri mestnem gledališču v Aachenu.
Na orkestralnem koncertu dne 16. aprila t. L bo pela dve ariji iz opere „Oberon" in „Dalibor", ter pesmi Fibichove, Jenkove in Lisinskeg-a; in to v slovenščini, češčini in srbo-hrvaščini. _____
Vesti iz Goriška.
Nekoliko na adreso „Gorice." S
Krasa smo prejeli:
„Gorica" grdi in psuje na vse strani, najbolj pa proti dr. Gregorinu, predstavljaje ga ljudstvu kakor kapitalista in advokata, ki sedi na samih tisočakih.
No, to je že znan način „Goričinega" zavijanja resnice. To metodo goriškega lista poznamo prav dobro in vemo, da ti ljudje nimajo v sebi ne narodnega, ne čuta pravičnosti. Tako pisarjenje se jednostavno studi vsakemu le količkaj poštenemu človeku.
Nas Kraševce hoče prevariti s tem, da čveka, da nam je dr. Gregorin napravil vsled odstopa veliko gmotno škodo. Mi pa smo ponosni na takega poslanca, ki se zaveda v polni meri svojih dolžnosti napram svojim volilcem in napram zahtevam položaja sploh in kar nič ne dvomimo, da bi bila Gregorčičeva stranka kaj zadovoljna, ako bi imela vsaj enega dr. Gregorina v svoji sredi.
Seveda, poslanci Gregorčičeve stranke bi se ne odpovedali! Od kodi neki pri njih toliko smisla za svojo, svojih voliicev dostojanstvo ? !
Nastop Pajer-Gregorčiča je bil pač tak, da je moral razžaliti ne samo našega poslanca, ampak tudi nas volilce.
Kar so Pajer-Gregorčijanci vprizorili proti pravici in zakonu, to je bilo naperjeno tudi proti nam in proti vsakemu človeku, ki ljubi pravičnost. Edini primerni korak v protest proti takemu nečuvenemu nastopu je bila odpoved na mestu.
Kar je dr. Gregorin storil za Slovence v Trstu, ne stori dr. Gregorčič z vsemi svojimi poslanci, tudi če živi še 50 let.
Moža, kakoršen je dr. Gregorin, ki je oral herazorano ledino na narodnem polju, ki si je s svojim požrtvovalnim delovanjem osivel glavo med najhujšim narodnostnim bojem, ko se ni strašil boja proti najmogočnejšim sovragom našega teptanega naroda, in to v kraju, kjer je in divja najhujši boj za ostanek Slovencev, ki je odbijal besne navale nasprotnikov; takega moža in bori-telja primerja „Gorica" — čujte! — enemu Babiču! To se pravi naravnost norce briti iz najresnejših stvari.
Marsikateri drugi bi si bil v njegovem položaju, prihranil tisočakov. In če bi dr. Gregorin danes imel, kar mu je odtegnilo narodno delovanje, bi bil danes imovit človek.
„Goričinemu" dopisniku gotovo bolj dišijo tisočaki, saj zato jih povsod v Gorici
imenuje. Saj vemo, da čevljar po smoli diši. In v slučaju, da bi neslo, bi bil ta mož tudi liberalec — kaj ne ?!
Za to se tudi mi Kraševci zavedamo, da ne smemo več pošiljati takih ljudi v deželni zhor, ampak moža, ki ga lastno delovanje že od nekdaj hvali in kateremu iz-vestne poznane duševne reve ne sezajo niti do kolen.
Naša čast in ponos zahtevata, da pokažemo ravno v nedeljo, da se ne puščamo tako farbat, kakor bi si kdo mislil, in zato smo gotovi, da bode naš kandidat dr. Gregorin tudi izvoljen.	X
Bralno in pevsko društvo „Sivi grad" v Rihenberku priredi dne 22. maja svojo veselico s plesom.
Bratska društva, posebno v bližini so naprošena, da tega dne ne prirejajo svojih veselic. Vspored se objavi pravočasno.
x Riboreja. Deželni odbor goriški sklicuje na dne 14. t. m. posvetovanje v namen izdatneje riboreje kakor to predvideva deželni zakon iz 1. 1894.
Riboreja je v naši deželi popolnoma zanemarjena in storilo bi se lahko prav mnogo pametnega in koristnega.
x Trgovsko in obrtno društvo v Gorici bo imelo v nedeljo dop. 24. t. m. pri „Jelenu" v stranski sobi svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Odprto pismo.
Gospodu Josipu Babič-U. v Rodiku hiš. št. 80.
Poroča se mi, da ste dne 26. pr. m. pred pričami izjavil, da sem Vas uničil, da Vam še dandanes delam neugodnosti ter da imate vedno revolver se sabo in da me ustrelite, kjerkoli me srečate, naj si bode po dnevu ali po noči.
Ako je to res, in dotični k, ki mi je to sporočil, je pripomnil, da je pripravljen priseči na to, moram izjaviti, da je Vaša trditev grda izmišljotina, kajti jaz Vas niti [ne poznam nimam ničesar z Vami opraviti, Vas torej nisem nikdar uničeval še manj pa uničil ter Vam ne delam dandanes nikakih neugodnosti.
Pozivam Vas toraj, da stvar tekom 3 dni pojasnite ker bom sicer moral verjeti sporočilu ter na podlagi tega nastopati proti Vam kazensko pot.
TRST dne 8. aprila 1910.
Dr. GUSTAV GREGORIN.
VODITELJA
HOTELA
V V

• isce •
u pri.tu hotelskega in ::: kopališkega
podjetja GRLJAN (GRIGNANO) pri Miramaru. Zahteva se znanje slovenskega In po moinosti dragih slovanskih jezikov, kakor tudi Italijanskega, nemSkega in erentnelno
francoskega jezika. Oferte s spričevali in vaznaniloa zahtev In pogojev je vlažiti pri „Tržaški posojilnici in hranilnici
registr. zadrugi z omejenim poroštv v Trstu najkasneje do dne it. t. m
Zastonj in poštnine prosto se razpošilja:
Domača knjižnica.
Seznan izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. Ig. pl. Kleinmajr 1 Fed. Bamberg, knjigarna v Ljubljani.
Majcen Miloš
mizar - Trst - uiiea Leo štev. 2
DriMrste itavMM sbčiastvu
I
Svoji k svojim! Odlikovala krojačnica Cene zmerne! |
HsSgliis
Trst, Via deiie raste št 12, !. nad.
{ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
: izvršuje usnlfourstns obleke:
najnovejše mode (od 50 Kron naprej)
in vsakovrstne uniforme. Naročbe se izv šijo točno Delo solidno
n rinilo eo ID zal<>ga ca'matinskega vio a' UUpriCt OB JO v ulici Giacinto Galliia št. 4, kjer se prodaja Tir o črno, opolo in belo. Postrežba na dom. Vino je najboljše vrste. Za obilno ude-ležbo se priporoča Fra ujo Dvornik._533
Spletna	lastnega pridelka,
J s lalllG VINO. istrsko in o poletnim Čseu kraški teran, priporoča slavnemu občinstvu Franc Stranca r, lastnik gostilne „Pri Vipavcu" v ulici Industria, zraven ulice G-uliam.	375
Podpisana priporoča svojo dobroznaro gostilno
„Pri stari breskvi"
čere štev. 17, kjer tuči najboljši KKAŠKI TERAN istrsko črro in vit avsko belo vino Domača kuhinja Postreže ob vt-aki uri z mrzlimi in gorkimi jedili Postrežba točna. — Cene zmerne.
Za obilen obisk se priporoča udana
Josipina Fiier go stile ič&rka.
NOVO P06
Z H. Stbiel i n dru^
se ]e preselilo na
©aST z bogato opremo za vsaka Corso 49 (Piazža Goldoni) Tel. 1405. vrstni pogreb	in prodaja]
nico mrtvaških predmetov in vsa tovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga VV
voscentii sveč
Prodaja na debelo in drobno
Erpest Pegan, Trst
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom.
Vse vrste salami. Najlln. sir. Mast. Kooserve. Praške In grašte gnjati.
Razne klobase. — Moderno opremljen beffut.
Ved ho sveže D8EHERJEV0 PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantirana PRISTNA VINA is prre vipavske vloorejske sadra ge. ŠAMPANJEC. - DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK.
Gostilničarjem se daje primeren popust.
t
St-aii
►EDINOST« st. OS.
V Trstu, dne 9. aprila 1910
Upati je, dase na občnem zboru doseže lepo udeležbo iz mesta in z dežele kakor-šae zaslužuje to društvo po svoji imenitni važnosti.
x V morsko kopališče v Grade žu se
sprejme, kakor vsako leto, 50 revnih škro-fuložnih otrok iz mesta in z dežele brezplačno.
Potrebna je starost od 6—12 let. Priglasiti se je do 15. maja. Prošnje treba vlagati v mestu na magistratu, na deželi pa na glavarstvih.
Vesti iz Istre.
Gostovanje „Slovenskega gledališča" iz Trsta v Pazinu. Danes in jutri t. j. 9. in 10. t. m. gostuje v Pazinu „Slovensko gledališče" iz Trsta s tam krasno uspelo literarno „Noro", in priljubljeno igro z kmečkega življenja „Samsko domačijo". S temi igrami je doseglo najlepšega vspeha v Gorici, kakor tudi v Ajdovščini in je upati, da vzbudi kar največ zanimanja tudi »d pazinsko publiko.
Razpisana služba. V c. kr. kaznilnici v Kopru je razpisana služba čuvaja.
Iz Bertokov pri Kopru. Naše pevsko društvo „Samo" je priredilo v ponedeljek dne 4. t. m. izlet na Sp. Škofije.
Izleta se je udeležilo okoli 30 druŠtve-nikov ter vrli naš narodnjak in prijatelj našega društva Hrvat gosp. Skrlec iz Kopra.
Ustavili smo se najprej v krčmi gosp. Spagnoletto.
Tu se nam je pridružil predsednik tamkajšnjega bratskega društva g. Peter Cupin, ki je obžaloval, da ni bilo njih društvo prej obveščeno o tem izletu, da bi se skupno pobratsko zabavali ob prepevanju mile naše pesmi.
Tudi nam je bilo žal, da se niso mogli zbrati v skupno zabavo.
No moremo pa drugače, nego nasveto-▼ati oz. prositi naše vrle zavedne Škofijce, naj one nezavedneže, ki so pri drugej mizi (baje demonstrativno) prepevali italijanske pesmi, pouče, da ni bilo njih početje lepo in častno za naprednonarodne Škofije.
No, v vsaki pšenici je najti tudi ljulke vmes: ali gledati moramo, da je iztrebimo !
V	krčmi g. Božiča se je napivalo bratski slogi in narodni vzajemnosti.
V	znak protesta proti „Cirilmetodariji" smo nabrali znesek 2 K 86 stot.
Zabava je bila res prekrasna; le žal, da je prekmalu prišel čas odhoda, ker naš „maženin" (isterska železnica) ne Čaka.
Zavriska in gre korajžno dalje — kadar ni burje.
Izrekla se je želja, da bi se taki izleti večkrat prirejali.
Na svidenje torej v kratkem v Dekanih !	Izletnik.
Grda razsodba. Iz pobegov pri Kopru: Naši pobežanje imajo grdo navado, ali bolje razvado, da praznujejo ponedeljke, oziroma dneve za prazniki.
Dobro bi bilo, da bi se ta „praznik" edpravilo, ker, ni nič časten za nas in nam ne prinaša nobene koristi. — Nasprotno !
Tak praznik so obhajali naši možje kakor tretjega tudi ravnokar minolih velikonočnih praznikov. Završil pa se je s pretepom, v katerem je letalo kamenje in so se svetili „kosirji". — jeden slaviteljev tega „praznika" je bil krvavo ranjen na roki.
„Možje!" odpravimo take „praznike", ki so v razvado in pohujšanje mladine ter zavajanje k brezdelnemu postopanju in zapravljanju!
Naš narod je nujno potreben gospodarskega napredka, kar se pa doseže le z uvaž-nostjo in treznostjo!
Roditeljski sestanek. Iz Trušk: V nedeljo dne 10. t. m. priredi tukajšnje šolsko vodstvo roditeljski sestanek. Na ta sestanek so vabljeni vsi očetje in vse matere občine Truške. Dnevni red: 1) Pomen roditeljskih sestankov. (S. Cerut); 2) Snaga in red (M. Šuc); 3) Vzgoja v predšolski dobi (Jelena Prešeren); 4) Kako je vaditi otroka pokorščine (V. Mayer); Alkohol in nikotin (M. Anžlovar).
K sestanku so tudi drugi tov. dobrodošli.	___
Druge slovenske de! ele.
Nesreča na delu. Iz Trbovelj: Dne 9. t. m. je 19-letni Janez Bratun, doma iz Pol-šnika pri Litiji na Kranjskem, smrtno ponesrečil na delu.
Bil je uslužben kakor pomočnik v tukajšnji rudniški električni centrali. Omenjenega dne so popravljali na takozvanem mestu „Poseti" električno žico. Po naključbi se je ponesrečenec dotaknil glavne žice, ki vodi črez 2000 ton moči, in ga je teško poškodovalo. Ponesrečenca so prenesli takoj v tukajšnjo bolnišnico. Težko da bode o-kreval.
Cerkev okradena v Senožečah. V ■oči od 6. do 7. t. m. so ulomili tatovi v župno čerkev v Senožečah. Ukradli so mo-štraico, par kelihov in nekaj drugih predmetov.
Danes dne 6. t. m. je pričelo približno J300 tukajšnjih premogokopnih delavcev
stavkati. Kakor se čuje od zanesljive strani j p fj^fkC BSIHIbI da pridejo kmalu do sporazuma s premogo-' kopnim društvom in da pričnejo kmalu delati.
Gospodarstvo.
„Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu"
je imela minolo nedeljo dne 3. t. m. svoj IV. redni občni zbor.
Ker je bilo že ob napovedani uri navzoče zadostno število zastopanih deležev, je predsednik g. Ulčakar otvoril zborovanje. V pozdravnem nagovoru je omenjal med drugim krasnega napredka „Zadruge" na narodno-gospodarskem polju. Nakup hotela Grijan v družbi s „Tržaško pos. in hranilnico" in „Jadransko banko" in pa omogo-čenje ustanovitve prve slovenske šole v središču mesta, dokazujeta, da delamo in napredujemo. Govornik se je spominjal prerano umrlega zadruginega nadzornika, g. dra. Slejko Ivana, povabivši zborovalce, da v znak sožalja vstanejo s sedežev.
Zapisnikar je prečital letno poročilo, ki je bilo odobreno soglasno.
V imenu nadzorništva je poročal pod-načelnik g. Millonig Ivan, izjavivši, da je nadzorništvo našlo vse v najlepšem redu. G. Millonig je izražal načelstvu toplo zahvalo za uzorno delovanje.
Občni zbor je odobril predlagano razdelitev čistega dobička tako-le: 5% dividenda glav. deležev, 10% nagrada načelstvu, 5°/0 nagrada nadzorstvu. K 2500 zalogu za vzdrževanje nižje slov. trgovske šole v Trstu, K 500 „Dramatičnemu društvu" v Trstu, K 100 „Dijaško podp. društvu" v Trstu in K 300 trgovskemu tečaju („Trg. izobr. društva"). — K 7396 67 se je dodalo splošnemu rezervnemu zakladu, ki znaša zdaj K 16.853*92. Oba rezerv, zaklada znašata K 26.586-45.
Mesto umrlega nadzornika g. dr. Ivana Slejko, je bil izvoljen g. Engelman Vinko.
V odlik, prodajal, obuvala
„Calzoleria Triestina'4 Trst, ulica Glosue Carducci 21
prej Torreote), dobi se poleg raznih finih čevljev ta gospode in gospe sledeče obuvalo po najzraernej&ib
cenah in sicer: (Moški Čevlji Iz usnja Boxoalf (za psvezati) Kron 9 60 „ „ „	Boxcalf (z elastiko) „ 9.60
„ „ „	Boxcalf Derbey	„ 10.—
„ „ „	Boxcalf zap. Trlumph „ 10.—
Kavno taki čevlji za dečke 1 krono mani. Vsaki pai je iz najfinejšega usnja. DELO SOLIDNO.
iz S finega, občina Šmarje j toči belo \ipavsko vino v' ulici Veduta Romas^a & 2« po 32 novčičev, na dom po 28 in na debelo od 10 litrov naprej pa po 26 novČ. Pripo^ea se za obilen obisk._581
V Milini	Prfd vojašnico se odda mala
UII2II1I sobica (kabinet) v najem. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti
900
Meblirana 801)11 z dvemi p°steijami m brano
Farneto 12, I. nadst.
slovenski družini odda te v ul
549
Sttnun	na Koriu T Gorici s pritličjem in
fvUVU nadstropjem, vsako štiri sobe, preda L e-ban Peter, Šempeterska cesta 7, Gorica. (579
PftTfir ! Napoljske testenine, bolcnjski.riž, salsa rU2Ur • s sicilijanskega paradajza,se predajajo
v ulici Farneto 3.	585
i..' Cinlfo mizarski mojster, Trst, ulica JOSip OUJlia Brlvedere Stev. 8, i z v r guje
vsakovrstna mizarska dela. __
Plesni venček ^iS"':8^
lem Župsnu. Svira godba iz Sv. Križa. K obilni udeležbi vabijo M1 adeničL_5i7
IfHft UD kje se nahaja deček star 14 let z IVIIU	brazgotino na desnem Bencu, temnih
las. Kdor ve kaj o njem, dobi 3 krone. Vesti naj se pošljejo na caslo* : Vlica San Giacomoin Monte 15.
588
Na prodaj
so zemljišča ob moTju od Grijana do Nabrežine za novo Opatijo. FBOĐA SE ali ds v najem krasen dvorec pri svetokriškem kolodvoru. Šest prostorov in podzemska klet. — DVOREC se proda. Deset Bob, velik vrt ob vozni cesti. — Sv. Križ. — Kavarna Rafael Francais.	586
V ulici Arcata 7 rednih cenah velika
partija izgotovljenih oblek in hlač za delavce. LaBtna krojačnica.__592
Hiiicn
z zemljiščem v okolici želi Be kupiti. Vrednost kron 4000— 6000. — Naslov pove Inser«toi oddelek Edinosti. 589
Odda se
vrata 5.
mala sobica za K 2*20 na teden v ulici Gaspare Gorzi štev. 3, II, n.
590
B Umetni: fotosrufiini i atelje
ori sv. Jako« bu - TRST.
pri sv. Jakobu - TRST.
ulica Rivo štev. 42 (pritličje)
IiTrtaJ« vsako fotogratidao	ka-
kor tudi magle J«, pooeetke, utra-njoet lokalov, porcelanast«	u
vsakovrstno »pomenite itd. iti. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naroćba in jib IzTriuj« na domu, CTentuela« tad i zaoaj Me« ta.

ALEKS. FUANC MAYER - TKST
žgaMiea kave
TELEFON 1743.
Najboljil vir n dobivanje pečene kava
Gostilna Al Belvedere
ul. Belvedere št 37
\v. toči najboljša
belo In črnn ulp. in črna dalm. vina.
Domača kuhinja, gorka in mrzla jedila vedne c a CENE ZMERNE ~ razpolago. POSTREŽBA TOČNA.
Za obilen obisk 86 priporoča Vekoslav JRebek.
■ „Slavija" g
uzo] zavarao banka v Pragi
Rezer. fondi K 44,437.03601. Izplačane odškodnine in kapitalije K 98,323.486-35.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manj saj očimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
0. CEGHAR, ul-CosermalZJ.
Ugodna prilika !
V veliki, fini žganjarni
na trgu pred Narodnim domom št. 1
(vogal ulice Ghega) je na razpolago.
Nov dohod ogromne partije maršale in
vermoutha po K 1*60 liter. Asti Spumante, Kefošk, zagrebški Pelinkovac in Sokol. - Pnve^re vrste: Raie po n&Jzmernejših cenah.

Velikanski : dohod : za : novo : : : : sezono
Lastna kro-: jačnica. :
Delo so-:: lidno.
TRST
7. Carflncci 32 \
(vogal Santorio)
ZOBOZDBAVMSD ' AKBDLAT0B1J
Dr. Viktor Bandel
Trst, ulico San Giovannl 7,1. nad*.
po 9. do I. in od 3. do 6«
Kdor hoče dober zajutrek
naj se oglasi pri
Antonu lvančič-u, Trst
ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat. salami, sir in razne s anins kakor tudi raznovrstna vina in vedno sveže
pivo.
M
% Jure Karaman
Zaloga vina: V. Tintore lO, Gostilne:	ffT T« Via Scorzeria 4 in V. Valdirivo 14.	ir" --U
Goap. Jure Karaman iz Kr la (Jesenice)
ii Dal« acija izložil je na zadnji mednarodni	0
razstavi v Parizu svoja izvrBtna dalmatiD-	giv
i/ ska vina (črno, belo, opolo in refošk) in bil	VJL,
^^ cdbkovnn z diplomo zlate kolajne in <Ja*t-	fl
nim križcem (Diplome de Mćdaille	rf d' ot avec Croix d' Honneur
du Mćrite	^
Ivan Godinu
TRST
stavbni klepar ulica Scussa štev. 3 - TRST
Na obroke!
P:iiika Izbera
Na obroke!
izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga
po Jako zmernih cenah
Izvršuje vsakovrstna v to btroko fpadato«:i dela :: kakor s. pr. sta^bm, pomorska In obrtna. ::
Poprave iz bandona cinka, medena, bakra itd.
se Izvršujejo točno m solidno.
KOPELJI Itf SESALKE PO !N ARO ČILU. • Prodaja kuhinjskih in kruetlj ktli potrebše n 1.1, d.
ggjT vse to po n^jni^jih oennb, i ii
JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, ILn.
ZCXXXXXXXXXXXXX%XOXXXXXXXXXXXXX)^>
Ker sem prisiljen v kratkem	se preseliti
prodajalo se bo vse blago, kakor batist, perkal, oksford, zefiir, platno, panama, sukno, obleke, čevlji itd. itd.
■H po čudežno nizkih cenali
: ulica Nuova štev. 36
Trgovina posameznih partij
L	1 1 guf iua pvoMiiuuiii r J
Sigmund Vamos
EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PREPRIČATE O TEJ ! UGODNI PRILIKI!
izključno eflmi slovenski gostilničar
ki toči najboljše vino!
Kdor gleda svoje zdravje, mora ili v goBtiino
J. Leban, ul. Salice, Trst
pod stopnicami, kjer toči dobro vipavsko po 72-64 atotink liter. Istrsko po 64—56 stotin k liter. Za obilen obisk se si. občinstvu priporoča J. L^BAV.
VelikiTir^^ograf
,Colosseo4
Ul. Rossetti 4, vogal Giotto.
Soboto 9. in nedeljo 10. aprila 1910 :
Veleinteresanten
@@ vspored <§)@
I.	prostori st. 30; Otrsci In vsjaki 20.
II.	prastari st 30; Otrnl in vajakl 10.