GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE
TRBOVLJE, 8. aprila 1949.
Štev. 13.
Poštnina platana v gotovini.
'




Živel IV. kongres LMS
Nove delovne zmage dar IV. kongresu IMS
Nove (lanske izkaznice 01
bodo učvrstile in utrdile vrste OF
V mesecu aprilu bomo praznovali velike zgodovinske dneve, 30. obletnico ustanovitve KPJ, 8. obeletico OP, 27. april in III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije v Beogradu. Vsi ti veliki Prazniki bodo obenem mobilizacija novih sil za čimprejšnjo izgraditev socializma. Dosedanji uspehi na poti v socializem potrjujejo pravilnost linije baše Partije in njene tesne povezanosti z najširšimi ljudskimi množicami, združenimi v OP. Osvobodilna fronta je bila Pod vodstvom KP v osvobodilni vojni eden odločujočih činiteljev naše zma-Re- Veliiki pomen OP, ki je postala tr»jna politična organizacija delovne-RH ljudstva, jc v tem, da liA sleherne-•nu frontovcu zavest, da je častno biti član OF. Biti član Osvobodilne fronte Pomeni isto kot biti zavedni borec za socializem. V tem mesecu se bodo članom OP izdajale nove članske legitimacije. Izdaja novih članskih izkaznic Sc važen koraik pri nadaljnji organizacijski in politični utrditvi Fronte. Statut organizacije točno določa, kdo je lahko član Fronte. Vsakdo, ki uživa vse državljansko pravice in dela po načelih navedenih v programu in statutu ter je član ene izmed organizacij jc član OF. Pogoji članstva, ki so določeni, srt ogromen vir moči OF. Omogočajo široko združitev vseh delovnih ljudi v vrstah OF, obenem pa onemogočajo vsem temnim špekulant-sltim in sovražnim elementom, da bi se skrivali v OF. Volitve delegatov za Ul. kongres Ljudske fronte in volitve v sekretariate osnovnih organizacij, so V nekatreih osnovnih organizacijah pokazale potrebo izvršiti temeljit pre-Sled vseh članov OF, ki zaradi svojega zadržanja ne spadajo med članstvo. Dolžnost članov OF pa je po-sbeno sedaj, ob zamenjavi novih izkaznic, poskrbeti za enotnost in čvr stost svojih organizacij. Slabe je treba Izločiti in izključiti iz vrst članstva, zaslužnim borcem za izgradnjo socializma Pa je treba dati pravično priznanje in Polivalo.
Zamenjava članskih izkaznic bo nov korak na poti k socialistični ureditvi, fronta se bo še bolj utrdila, v dobrih elanih OF pa se bo dvignila zavest in Ponos, da so člani te vseljudske organizacije, ki je sposbna odpravljati sta-n° in ustvarjati novo socialistično družbo z lastnimi silami. Na frontnih sestankih, ki se bodo vršili v teh dneh, naj se zamenjava članskih izkaznic tcirieljito pripravi, obenem pa naj se pregledajo plani osnovnih organizacij ln kako se izvršujejo. Frontni sestanki naj hi bili obenem pregled našega dela ter manifestacija članov OF ob III. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije.
Da je rudnik Trbovlje tako uspešno izvršil plan I. četrtletja in ga presegel za 3.2*/*, je pred vsem velika zasluga rudarske mladine. V tem pogledu se je zlasti izkazala mladinska brigada št. 216 na Vzhodnem obratu, katero vodi 6 kratni udarnik Petek Alojz. Brigada je pričela delati že s 1. aprilom za drugo polovico meseca maja. Tri najboljše mladinske številke na vzhodnem obratu »o združene v mladinski brigadi št. 216, v kateri je od 2? brigadirjev 12 udarnikov. Na rudarski konferenci mladine, ki sie je vršila 18. marca v Trbovljah, je mladinska brigada št. 216 napovedala tekmovanje Drnovškovi mladinski brigadi na obratu Podstrana za čim večjo produkcijo ter sprejela obvezo, da bo do 1. aprila 1949. Izvršila štirimesečni plan. Z predčasno izvršenim delom ter pravilno organizacijo pa je mladinska brigada Petka Alojza obvezo presegla ter pričela s 1. aprilom delati že za drugo polovico meseca maja. Norma je bila v vseh treh mesecih presežena za 151.5*/..
Trboveljski rudnik je v letošnjem letu vseskozi redno presegel mesečne plane ter tako uspešno zaključil plan
I.	četrtletja, katerega je prekoračil za 3.2•/«. Od posameznih obratov so četrtletni plan dosegli in presegli, največ Doberna za 25.3*/., Zapadni za 8./v. do-čim Vzhodni obrat plana ni dosegel za Vzhodni za 25.3*/., Zapadni za 8.7*/. do-7.1*/«. Delovni elan, ki je bil ob zaključku leta zelo izrazit, ni popustil ter se. je v letošnjem letu postopoma dvigal tako, da je trboveljski rudnik presegel plan v januarju za 4.3*/., v
ki se bo vršil v Beogradu 9. in 10. t. m. Na tem kongresu bodo trboveljski okraj zastopali najboljši in zaslužni borci v izgradnji socializma. Tretji kongres Ljudske fronte bomo počastili s prostovoljnim delom in s sprejetjem sklepov, kako bomo izvedli izvršitev nalog, katere bo sprejel kongres.
V dneh, ko bomo vršili zamenjavo članskih izkaznic in proslavljali zgodovinske dneve, se morajo zavedati Frontne organizacije, da mora biti stalna in neprestana skrb posvečena utrjevanju in širjenju vrst OF
Doseženi uspehi so porok, da bo mladinska brigada št. 216 lahko častno izvršila obljubo, do 31. maja izvršiti polletni plan Brigada je znižala proizvodne stroške za 5*/., izvršila pa je tudi vse ostale obveze, ni imela1 nobenega neopravičenega izostanka ter so se redno vršili mladinski sestanki in študiji.
S tem lepim uspehom mladinske brigade št. 216 Vzhodnega obrata trboveljskega rudnika bo brigadir Zilnik Jože, 5 kratni udarnik in ustanovitelj prve mladinske številke na Vzhodnem obratu, zastopal rudarsko mladino na IV. kongresu Ljudske mladine Slovenije. Zilnik Jože dela aktivno v mladinski brigadi in prekoračuje normo 70 do 75•/«. Je član KP in sekretar celice Vzhodnega obrata. Ima odlikovanje in medaljo za hrabrost. Udarnik Zilnik Jože pa ne' bo zastopal samo svoje številke, temveč tudi ostale mladinske brigade in številke Vzhodnega In Za-padnega obrata, ki dosegajo v izvrševanju planskih nalog enako lepe rezultate. Mladina Zapadnega obrata je že dve nedelji zaporedoma tekmovala v
mesecu februarju za 4.7V«, v mesecu marcu pa celo za 7.4*/*.
Med obrati so največ presegli mesečni plan Dobrna— Neža za 35,9*/., Zapadni za 6.3V. in Vzhodni za 1.2*/«. V mesecu marcu je trboveljski rudnik dosegel pomembne uspehe. Samo 5 krat v mesecu ni dosegel dnevnega plana, drugače pa je plan dnevno presegel, v nekaterih dnevih še celo prav visoko. Tako je 7. 3. presegel dnevni plan za 24*/., 14. 3. pa celo za 36V«. Da je bil plan v trboveljskem rudniku v prvem četrtletju presežen, je zasluga dobre povezave uprave s sindikatom in partijsko organizacijo, ki je znala odstraniti nedostatke in izboljšala delovno disciplino ter znala pravilno razporediti delovno silo. Velike zasluge pa so tudi v načinu dela. Uvedba brigadne-ga sistema dela na kolektivni način, je visoko dvignila rudniški učinek in-s tem storilnost dela. V tem načinu dela so se odlikovale zlasti mladinske delovne brigade na Vzhodnem in Za-padnem obratu, ki so dnevno visoko presegale norme. Najboljša mladinska brigada št. 216, katero vodi 6 kratni udarnik Petek Alojz, je napovedala tekmovanje mladinski brigadi na ob-
čast kongresa ter pri tem izvršila 400 delovnih ur na mehaniziranem delu. Na posameznega delavca je prišlo • vozičkov premoga, norma pa je 7.5 v®, zičkov.
Rudarsko mladibo iz Zagorja pa zastopa na kongresu Dobčnik Alojz, ki je 4 kratni udarnik in dela na mladinski številka na obratu Podstrana. Poleg tega je delegat tov. Klemenčič Minka, 4 kratna udarnica iz Zagorja, kt je edina mladinka, ki dela na mladinski številki na odkopu, na obratu Pod. strana.
Za mladinskimi brigadnimi števil* kami trboveljskega rudnika pa ne za* ostajajo ostali, saj je brigada Drnovška Franca iz Zagorja tudi izvršila obvezng da bo do pričetka kongresa I.MS izvršila 4 mesečni plan, ki je predpisan za brigado. Sedaj že dela za mesec maj. Vsem tem pa se pridružujejo mladina ska brigada v hrastniškem rudnik« in mladina podjetij in tovarn v trbovetj-skem okraju, ki s svojimi 50 proglašenimi udarniki ln 173 pohvaljenimi častno zastopajo Industrijsko mladina revirjev na IV. kongresu LMS.	,
ratu Podstrani v Zagorju, da bo 4 m« sečni plan Izvršila do 1. aprila in takrt pričela delati v aprilu že za mesee maj. Do 31. maja pa so se obvezali izvršiti polletni plan. Mladinska brigada št. 216 je svojo obvezo izvršila in dela že za mesec maj. K uspehu trboveljskega rudnika pa je mnogo pripomogla tudi mehanizacija, ki se postopoma uvaja v tem letu na Vzhodnem obratu, kar omogoča večjo storil-* nost dela. Na potek proizvodnje pa M vplivali tudi drugi činitelji, predvsem lepo vreme, ki je omogočalo preseganje plana na dnevnem kopu Dobema—• Neža. Tekmovanje med obrati in po* sameznimi brigadami in številkami Je bilo v mesecu marcu zelo razgibano* Doslej še ni bil tekmovalni polet na tolikšni višini, kakor je bil ravno v mesecu marcu. Rudarska mladina je tekmovala z namenom, da tako najlepše počasti IV. kongres LMS-a, ostali rudarji pa so tekmovali za počastitev kongersa rudarjev in za 30. obletnico KPJ. Izboljšani način dela z uvajanjem brigad, mehanizacija, dvig delovne discipline ter visoka zavest vseh rudarjev, upravičeno postavlja trboveljski rudnik med najboljše rudnike v državi.
Živela LFJ z našim učiteljem in voditeljem tov. Titom na čelu!
Borba za plan — je naša vsakdanja naloga
Lep uspeh trboveljskega rudnika v I. četrtletju
Dornik Janko	Zelnik Jože	Blanko Franc ta njegov sodelavec	Petek Aloji	Menardi Aloji
Kisle® J® rudnik Zagorje izvršil svoj proizvodni plan za I* četrtki J«
Delovni koleiktiv rudnika v Zagorju Je 25 uspehom izvršil proizvodni plan za I. četrtletje 1949. Ta plan je bil naknadno povišan za 1.75 % in bil presežen za 0.08 %. Z ozirom na osnovni plan je bil plan v I. četrtletju presežen za 1.8"/«, za marec pa za 3,9'%. V mesecu marcu je bil ugotovljen tudi znaten prihranek pri potrošnji razstreliva in jamskega lesa, kjer so bile prihranjene lepe količine materiala. Odstotek izostalih je v marcu precej padel v primerjavi z januarjem in februarjem. V januarju smo Imeli 1.4%, v februarju 0.9 %, v marcu pa 0.4 % neopravičenih izostankov.
Kako je rudarski kolektiv zagorskega rudnika dosegel te uspehe? Zagorski rudarski kolekktiv ima radi pomanjkanja'nekvalificirane delovne sile precejšnje težave, zato so partijska in sindikalna organizacija ter uprava rudnika sklenile, da posvetijo posebno pozornost organizaciji dela in razporeditvi kadrov.
Ze od novembra lanskega leta pa do danes ni bilo sestanka ali konference, kjer bi se ne obravnavalo teh dveh aktualnih vprašanj. Z nasveti in temeljito podporo partijske in sindikalne organizacije je uspelo upravi rudnika sprostiti 20 delovnih moči za produkcijo, t. J. za delo na odkopih, ki so bile preje zaposlene pri neproduktivnih delih ln ki niso bile 100% Izkoriščene. Temu Je prišteti seveda še pravilno razvrstitev kadrov In vključitev, oziroma izkoriščanje mehaniza-jtsljc, kjer se je dala ta izvesti. Ker pa 8r tem. še ni bilo podano polno jamstvo z« dosego planskih obvez v I. četrtletju, je uprav* rudnika predložila in tudi izvedla izkop malega izdanka premogovnega slo}« n« obratu Semnik. Partijska in sindikalna organizacija Sfa ta predlog lakaj osvojili in z vso Mtiemo pristopili k delu. Uspeh je bil y tem, da »o bile tekom 20 dni izvršene vsa priprave za odkopavanje in tfo Je bilo v tem Sasu že tudi odkopa-a|h 600 ton premog«, kar je zadostovalo, da je bila trenutna zadrega glede izpolnitve pitana zadovoljivo rešena. Esd delu omenjenega dnevnega kopa Sna velik delež tudi OF v Zagorju, ki de je številno udeležila prostovoljnega dela. Samo v nedeljo dne 27. marca se je omenjenega dela udeležilo nad 100 članov OF, po večini žene in dekleta, katera so prišla na delo v spremstvu harmonike s pesmijo, Vsi člani mestnega komiteja KP pa vse do rajonskega odbora OF se niso samo zanimali, ampak se tudi udejstvovali pri izvajanju vseh planskih gospodarskih nalog. To nam bo v bodoče jamstvo, da bo rudnik Zagorje dosegel častno mesto na zaključku leta, iko se bodo pregledovali rezuultati velikega tekmovanja, ki smo ga sprejeli na poziv, rudnika v Brezi in ga potem napovedali rudniku v Trbovljah In Velenju.
Vse masovne organizacije skrbe skupno z< upravo rudnika za učvrstitev delovne discipline. Delovna disciplina je
V zadnjih dneh meseca marca se je Vršila v trboveljski cementarni obratna konferenca, ki bi bila lahko bolje obiskana, z ozirom na važnost konference. Uprava in sindikat, ki sta sklicala konferenco, se namreč zavedata ogromnih nalog, ki jih bo treba izvest), da bi tovarna pravočasno dosegla predpisani proizvodni plan.
Na konferenci je bilo ugotovljeno, da ne bo izpolnjen plan v I. tromesečju, ker so potrebna večja tovarniška popravila, ki zavirajo izpolnitev plana. Predvideva pa se, da bo dosežen plan tako v klinkerju, kot v cementu v prvih dneh aprila. Uprava in sindikat sta prepričana, da se večina delavstva zaveda svojih dolžnosti In da mu je plan zakon. Potrebno pa bo preob-
v celotnem kolektivu na precejšnji višini z izjemo nekaterih posameznikov, ki nočejo razumeti kako škodljivo je kršenje discipline za izvrševanje plana. S takimi posamezniki bi zagorski rudarski kolektiv moral že končno enkrat obračunati. Semkaj prištevamo predvsem tiste, ki jemljejo po končani svatovščinl ali botriji bolniške liste, da bi se s tem odtegnili posledicam ki bi jih morali trpeti zaradi neopravičenega izostanka. Najdejo pa se tudi tovariši, ki vzamejo bolniški list, da lahko orjejo ali pa sekajo drva. V zvezi g tem bi bilo potrebno omeniti še eno stvar, ki vpliva na izvrševanje plana. To je brezvestnost paznikov-dispečerjev pri izvozu iz separacije. Ti tovariši dopuščajo, da se razni privatniki poslužujejo celih vlakov jamskih vozičkov za prevoz gradbenega materiala in s tem odtegnejo dokaj praznih vozičkov produkciji. S to svojo brezvestnostjo so zapravili že marsikatero tono premoga. Uprava bo morala proti takim škodljivcem ostro nastopiti in jih klicati na odgovornost.
Zaradi nezgod izpade dnevno okoli 40 ali še več delavnikov. Uprava rudnika bo morala energično nastopiti, da se nezgode omejijo na najmanjšo mero, saj bi bilo v tem primeru pridobljeno mnogo delovne sile. V sklopu uprave se sicer nahaja uslužbenec, ki je direktno zadolžen za jamsko tehnično zaščito dela, vendar pa izgleda, da ne stori vsega, kar bi moral v tem svojstvu storiti.
Uprava rudnika, partijska in sindl-kalna organizacija bodo morale posvečati še nadalje v povečani meri največjo pažnjo odstranjevanju raznih ne-dostatkov, ki še vedno v precejšnji meri ovirajo redno, brezhibno izvrševanje planskih nalog. Dosedanji uspehi so nam porok, da bo rudniška uprava s pomočjo masovnih organizacij in celotnega zavednega delovnega kolektiva ko* vsem nalogam, ki so Ji naložene v tem planskem letu.
Rudnik Hrastnik je dosegel plan za mesec marec 100%
Hrastniški rudnik se je v prvem mesecu letošnjega leta boril z velikimi težavami, zato v januarju ni dosegel plana za 7.80/*. z izboljšano organizacijo dela ter z izboljšanjem delovne discipline pa je v februarju presegel plan za 2.9°/», v marcu pa 1000/*. V I. tromesečju ni bil dosežen plan za 1.6%. Delo v rudniku Hrastniku se izboljšuje, ker se tudi tam uvaja brigadni sistem dela.
Rudnik Hrastnik ima izmed vseh revirjev največjo mladinsko brigado, ki šteje 40 mož ter je pričela z delom s prvim marcem. Vkljub težavam, ki se pojavljajo pri odkopih, je rudnik Hrastnik v marcu mesecu dosegel mesečni plan zato, ker so si rudarji zadali nalogo, zmagati v tekmovanju, ki so ga napovedali rudnikom Zabukovci, Kočevju in Laškem.
raziti še tisto malo število delavstva, ki mu še danes ni jasno, kaj pomeni Izgradnja socializma Y lastni državi.
Na konferenci je bilo govora tudi o racionalizaciji. Iznesenih je bilo več predlogov za izboljšanje dela v tovarni. Prisotna komisija si je zabeleže-vala vse predloge, ki jih bo uprava skupno s -sindikatom reševala.
Obratna disciplina je predpogoj za dosego plana. Prav v tej točki pa se opaža padec pri izven trboveljskih delavcih, ker jim ne prednjačijo starejši delavci, ki naj bi jim dajali vzgled, ni pa tudi pravilnega odnosa do vodečega kadra.
Da bi dostojno počastili II. kongres sindikatov Slovenije, go sklenili tek-
P
movati v lokalnem obsegu, t. j. pri čiščenju tovarne, zbiranju odpadkov ia zmanjševanju »plavih« na minimum Pododbor delavnice je napovedal vsem tekmovanje, tako glede čistoče la discipline, kakor tudi glede pobiranja članarine. Kamnolome! so se obvezali,
Delovni kolektiv CRD se dobro zaveda, da je vsak novi stroj, vsaka nova naprava za mehanizacijo dela v socialistični državi ogromnega pomena. S 1. januarjem 1949 so postale CRD v Trbovljah popolnoma samostojne. Iz nekdanje male tovarne pa bo zrasla velika tovarna rudarskih strojev, ki bo izdelovala predvsem stroje za mehanizacijo rudnikov v naši državi. Kolektiv CRD se dobro zaveda svojih planskih nalog, zato je na svojem masovnem sestanku pretekli teden sklenil, da izvede v obratu medobratno tekmovanje za dvig storilnosti dela. Obrati bodo tekmovali med seboj v sledečem:
1.	Kateri obrat bo v procentih najvišje dosegel in presegel vrtalni plan, kateri obrat bo v «/* največ znižal polno lastno ceno, imel največji red in čistočo na obratu, imel najmanjši % izostankov, dosegel najvišji «/* normiranih del, imel največji «/* redno plaču-jočih članov sindikata ter najnižji % nezgodnih šihtov. Tekmovali pa bodo še v tem, kateri obrat bo imel največji % ljudi na strokovnih predavanjih in konferencah, kateri obrat bo imel najbolj urejene varnostne naprave in največ racionalizatorjev, novatorjev in udarnikov ter predlogov za izboljšanje dela.
Pretekli mesec so podali Zagorski rudarji na občnem zboru svoje podružnice obračun dela v preteklem letu. »Plan je bil uspešno Izvršen«, Je poudaril predsednik podružnice Guzaj Edi, bila pa je potrebna ostra borba ln le visoki zavesti rudarjev je pripisati, da je bil plan izpolnjen in da se tudi y letošnjem letu uspešno dosega. V sklopu rudarske podružnice je delovalo v preteklem letu pet pododborov in to v Kisovcu, Kotredežu, Pod-slrani, Strojnem in Zunanjem obratu. Koncem leta 1948. pa se je pokazala potreba, vključiti tudi podružnico apne-ničarjev kot nov pododbor, poleg tega pa se je osnoval še eden na rudarsko-kovinarski šoli, tako da šteje rudarska podružnica v Zagorju 7 pododborov. Od vseh pododborov je bil najboljši Strojni obrat, ki je znal organizacijsko pravilno poslovati in je vse naloge tudi izvršil. Strojni obrat je potom svojih članov izvršil 6572 prostovoljnih ur, najbolje je plačeval sindikalno članarino ter dosegel prav lepe uspehe na kulturno-prosvetnem polju. Na tem obratu je najboljši in najlepši rdeči kotiček, ki je opremljen z lepimi knjigami, šahi, časopisi in kjer se najbolj zbirajo člani.
Prav dober je tudi obrat Kotredež, ki je dosegel prav lepe rezultate v tekmovanju, posebno v predkongresnem tekmovanju v čast kongresa KPS in KPJ. Najboljše rezultate je dosegel ta obrat v decembru, ko so člani sindikata poleg svojega rednega dela napravili V jami 3960 prostovoljnih ur. Sindikalno je prav slabo deloval pododbor Podstrana, ki je drugače dosegel lepe uspehe v doseganju plana, malo pa je posvečal pažnje sindikalni vzgoji članstva. Tudi lculturno-pro-svetno delo ni bilo zadovoljivo. Rdeči kotički so bili zelo revni, z izjemo kotička v Strojnem obratu. V letu 1948 je dal Glavni odbor Sindikatov dotacijo za rdeče količke v iznosu 190.000 dinarjev ter za popravilo odra v fizkul-turnem domu 300.000 dinarjev. Krediti pa niso bili izčrpani, ker jo bilo premalo čuta odgovornosti. Za rdeče ko-
da bodo dnevno naložili po en voziček več čast II. kongresa sindikatov.
Ob zaključku Konference so bile ot* ravnavane še razne obratne zadeve, ysekakor pa je ta masovna konferenci V cementarni dosegla svoj namen, ker; dela cementarna že zopet z neznamjSai n im poletom.
S sprejetjem medobratnega tekmovanja pa je delovni kolektiv CRD skle* nil, da pozove na tekmovanje, ki bb trajalo od 1. aprila 1949 do 30. junija, CRD rudnika v Boru, Zenici, Kreki ia Raši v sledečih točkah:
1.	Procentualflo najvišja izvršitev drugega kvartalnega plana.
2.	Dosega najnižjega % izostalih.
3.	Znižanje polne lastne cene v °/».
4.	Največji % maksimalno izkoriščen nih strojev.
5.	Največji «/0 normiranih del.
6.	Največji % članov sindikata, ki plačujejo redno po lestvici članarino.
7.	Najmanjši »/o nezgod.
8.	Kdo bo imel največ strokovnih predavanj.
9.	Kdo bo imel največ kulturo-pro-svetnih prireditev.
10.	Kdo bo imel največ telovadnih iti športnih nastopov in
11.	Kdo bo Imel največ prostovoljnih ur na moža.
Delovni kolektiv CRD predlaga vsem navedenim rudnikom, da določijo po 1 do 2 člana za kontrolno tekmovalno komisijo, ki bo po končanem tekmovanju po doseženih uspehih določila zmagovalca.
tičke je bilo porabljenega le 60.000 dinarjev, za ureditev odra pa niti dinarja. Da se ni za oder uporabilo nič, je vzrok v tem, da se upravni odbor fiz-kuhure ni strinjal s tem, da bi s podružnico rudarjev napravil pogodbo, po kateri bi lahko sindikat uporabljal oder za dobo 10 let. Ta ukrep bi brez dvoma mnogo pripomogel k poživljG-nju kulturno-prosvetnega dela v Zagorju. Pohvaliti pa je treba zopet Strojni obrat, ki je sam uprizoril igro »Novi dom«.
Tekmovanje se je vodilo nenačrtno ter se je o njem vodila premajhna evidenca tekom leta. Premalo se je tolmačilo delavcem vprašanje norm. VI rudniku Zagorje dela po normali te 60«/* delavstva. Vseh udarnikov je bilo proglašenih 376. Vsi tl so poleg ostalih rudarjev mnogo doprinesli k uspešnemu tekmovanju rudnika Zagorje. 2ivahna diskusija je pokazala, da so navzoči pravilno razumeli kritične pripombe predsednika podružnice.
Ob zaključku so bili sprejeti sklepi, ki bodo brez dvoma poživeli delo rudarske podružnice v Zagorju, do bo častno izpolnjevala naloge, ki se postavljajo pred zagorske rudarje.
DELITEV INDUSTRIJSKIH NAKAZNIC ZA LETO 1949.
Vsa podjetja in ustanove okraja Trbovlje opozarjamo na navodila, izdana od ministrstva trgovine in preskrbe pri vladi LRS, ki so bila objavljena v »Slov. poročevalcu« v sredo 6. aprila 1949. Za vse so veljavna ta navodila ter okrajni ljudski odbor Trbovlje, odsek za trgovino in preskrbo, ne bo za to izdajal nobenih posebnih okrožnic. Način delitve nakaznic za ostale potrošnike krajevnih ljudskih odborov objavimo v prihodnji številki našega lista.
Uredništvo Zasavskega udarnika po navodilih poverjeništva za trgovino In preskrbo pri OLO Trbovlje.
Za HI« kongres Sindikatov Slovenije že tekmujejo v trboveljski cementarni
V čast 30. obletnice KPJ
Delovni kolektiv CRD Trbovlje napoveduje tekmovanje
Zagorski rudarji so podali obračun svojega dela
S firasttmsijtiisn delom v nove zmage
Ko so se dne 27. marca ponovno Vršile v Sloveniji volitve v sekretariate OF, je širom Slovenije prostovoljno delalo veliko število frontovcev. Poleg volitev pa je t?il ta dan še toliko bolj pomemben za vse narode Jugoslavije, ker pomeni 27. marec 1941 pričetek narodno osvobodilnega gibanja narodov Jugoslavije pod vodstvom KPJ. Sindikalne organizacije in člani OF so delali prostovoljno na raznih gradbiščih in ustanovah.
Tako so zagorski frontovci tn rudarji tekmovali v rudniku za dosego plana. Uslužbenci OZKZ Trbovlje so se udeležili polnoštevilno prostovoljnega dela na ekonomiji v Vrhovem.
MLADINA OGRADA JE TEKMOVALA V ČAST IV. KONGRESA LMS
Mladina okrajnega gradbenega podjetja v Trbovljah je sklenila, da se udeleži prostovoljnega dela in pritegne k temu vse uslužbence Ograda. Tako
Prostovoljci pri betoniranju temeljev
se je v nedeljo 27. marca zbralo za prostovoljno delo na cesti Miha Marinka vse usiužbenstvo Ograda z upravo na čelu. Z dobro voljo in s prizadevanjem vseh je bila presežena povprečna norma za 36 •/•. Izvršenih je bilo 180 prostovoljnih ur.
USLUŽBENCI UPRAVE RUDNIKA
V TRBOVLJAH NUDIJO POMOČ EKONOMIJI
Na ekonomiji trboveljskega rudnika W Hotemežu pri Radečah je vse živo. Spomladanska dela to v polnem teku. Upravnik Roš in vrtnar Zalokar vedno tuhtala, kako bi izboljšala način dela jjf ekonomiji, da bi se v letošnjem letu pridelalo čimveč pridelkov za delavstvo V rudniku. Vrši te »pomladanska iretev. Sejali so že oves in sadili zgodnji krompir in grah. Tekom zime je
Pogled na vrtnarijo
Ijilo izvršeno čiščenje in škropljenje sadnega drevja, v ekonomiji pa so se jtevrševala pripravljena dela. Vrtnarija je ponos ekonomije. Na trg prihaja že glavnata solata, v toplih gredah, katere so zasejane g potrebnimi sadikami, je že vse zeleno in čaka, ko bo to presajeno na obširno površino, katera bo v letošnjem letu obsegala samo za zelenjavo ln zgodnji krompir 20 ha orne zemlje. Od te površine bo 4 ha za zgodnji krompir, ostalo pa za zelenjavo. Posadili bodo 133.000 kom. paprik, 24.000 paradižnikov, 54.000 sadik poznega zelja, 20.000 sadik zgodnjega želja, 20.000 sadik ohrovta, 10.000 kar-fijol, 10.000 kolerablc, razne vrste solate 300.000 sadik. Poleg tega pa še peso, kumarice, korenje, peteršilj, nizki in visoki fižol ter čebulo in česen.
PRAV PRIDNO SO SADILI CEBULJCEK
Na veliki obširni njivi pa so dne S7. marca s prostovoljnim delom sodelovali uslužbenci Uprave rudnika. Sadili so čebulček. Vodja prostovoljne ekipe tov. Jelka, je pravilno razporedila delo, tako da je imel vsak svoje določeno delo. V štirih urah so zasadili
313 m dolgo in štiri metre široko parcelo s čebulčkom. Vsi ao bili pridni, nobeden ni hotel zaostajati, tako Milka, Fani, Dragica ln Mara, vsem pa je neumorno pomagal Rajko.
POLEG POVRTNINE BO EKONOMIJA POSVEČALA VSO POZORNOST SVINJEREJI
Ze v lanskem letu je ekonomija gojila cca 300 svinj, madih, plemenskih in pitanih. Po novi ureditvi rudnikov in osamosvojitvi CRD, si je vsak rud-
Pri saditvi čebuljčka
nik uredil svojo ekonomijo. Število svinj na ekonomiji Hotemež pa se je porazdelilo količinsko na posamezne ekonomije. S to razdelitvijo se je stanje svinj na Hotemežu občutno zmanjšalo. Uprava pa, ki se zaveda važnosti, katero ima maščoba v preskrbi, je posvetila všo pozornost vzgoji novega zaroda. Sedaj že šteje 120 svinj, med ■njimi 50 velikih, do zime pa bo 400 mladih, 50 pitancev in 75 plemenjakov. Za tolikšno število pa je potrebno zgraditi nore svinjake. Pričeli so z delom. Prostovoljci Stavbnega obrata trboveljskega rudnika ter nekaj rud-
niških nameščencev je v nedeljo 27. marca prav pridno kopalo pesek in betoniralo temelje za novi svinjak, v katerem bo dovolj prosotra. Bili so prav pridni, saj je 18 delavcev in delavk Stavbnega obrata v 5 urah nakopalo 8 m’ peska, od tega 6 ml prepeljalo in premešalo in naredilo 30 kub. m betona. Izmed prostovoljcev se je prav posebno izkazal 88 letni stavbeni tehnik Kariš iz Trbovelj. S pomočjo prostovoljnih delavcev bo ekonomija v Hotemežu rasla in se dvigala. Vodstvo ekonomije stremi za tem, da se čimbolj izpopolni delo na ekonomiji ter da se povsod uvede delo po normah. Po normah se dela uvedeno že v vrtnariji, kjer mlada dekleta Julčka, Rezi in Tončka stalno presegajo normo ter bodo 1. maja proglašene za prve udarnice na ekonomiji. Ekonomija pa ne izvršuje samo naloge, izboljšati pridelek na svojem posestvu, ampak pomaga tudi okolici s praktičnimi nasveti ter dejansko pomočjo. S traktorjem iz ekonomije orjejo zemljo tudi ostalim. Ekonomija na Hotemežu vnaša v povezavi z okoliškimi kmeti nov duh v nšRo vas ter z delom dokazuje prednosti kolektivnega in skupnega obdelovanja zemlje
Vrtnar Zalokar pri delu
Obnovljena tovarna kleja je pričela obratovati
Okrajni ljudski odbor Trbovlje posveča vso skrb izkoriščanju domačih virov proizvodnje. Ze v preteklem letu je bil narejen načrt, kako usposobiti čim več novih podjetij ter s tem zadostiti potrebam domače proizvodnje. Pričeli so z obnovo popolnoma demo-lirane in delno porušene tovarne kleja v Zagorju. Tovarna za Izdelavo kleja je bila pred kratkim obnovljena ln na nova opremljena e vsemi potrebnimi stroji. Pri tehnični ureditvi sta nudila pomoč ing. Jenčič in tovariš Grešak Mirko, direktor kemične tovarne v Hrastniku. Po že izvršenih poizkusih je bilo ugotovljeno, da bo možno izdelovati klej, kostno moko, milo in kostno olje. Poizkusi, katere pa še proučujejo, dajejo jamstvo, da bo to važen produkt, katerega smo pred vojno uvažali Iz inozemstva, velike važnosti v naši proizvodnji. Tovarna je že pričela obratovati ter Ima dovoljno količino surovin za pričetek
Zbiranje odpadkov rodi lepe uspehe
Pionirji trboveljskega okraja se dobro zavedajo, kolikšno vrednost predstavljajo najrazličnejši odpadki, ki jih ljudje odlagajo na smetišča. Na poziv šolskih oblasti so pionirske organizacije organizirale sistematično zbiranje vseh vrst odpadkov. Na šolah so se uredila posebna skladišča, v katera se stekajo vsi odpadki, ki jih zberejo razredi ene šole. V skladiščih odpadke sortirajo in očistijo, ko pa je zbrana dovolj velika količina, jih oddajajo sektorskim zbirališčem.
Na 6ltupnih sestankih so sprejeli pionirji obveze, koliko odpadkov bo zbral vsak pionir tedensko. Za vsako naselje šolskega okoliša so določili iz svoje srede po 2 do 3 pinirje, ki obiščejo tedensko po enkrat vse hiše v naselju in zberejo odpadke. Nad zbiranjem vodijo točno evidenco načelniki in desetarji čet, vsaka desetina pa ima v svojem sestavu pionirja, ki stalno opozarja svojo desetino na važnost zbiranja odpadkov. Vse delo se vrši prostovoljno.
Da je taka organizacija in način pravilen, dokazujejo prvi rezultati zbi-
na razpolago. Predvideno je, da bo treba mesečno vsaj 2 vagona kosti, da bi podjetje normalno obratovalo.
Vzporedno z ostalimi'' akcijami za zbiranje surovin, »e vrši pospešena akcija za zbiranje kosti, pri kateri so se dosedaj najbolje izkazali pionirji. Uprava okrajnih proizvodnih podjetij je v ta namgn razpisala tekmovanje med šolami, ki bo trajno. Tekmovalo se bo v naslednjem:
1.	Katera šola bo najlepše uredila skladišča in zbiralnice kosti.
2.	Kateri razred bo procentualno organiziral največ zbiralcev.
3.	Katera šola bo vodila najboljšo statistiko in evidenco.
4.	Kateri razred bo zbral največ kosti in izvedel najboljšo organizacijo.
Med šolami in razredi se je razvilo pravcato tekmovanje, kar da slutiti, da bodo najmlajši storili vse, da bodo s pridnim zbiranjem omogočili redno obratovanje te prepotrebne tovarne.
ranja. Po poročilih iz 5 krajev so zbrali pionirji v marcu 1508 kg kosti, katere že predeluje novo ustanovljena klejarna v Zagorju v dragocene izdelke, ki bodo dvignili gospodarsko moč naše domovine. Poleg tega so zbrali 260 kg stekla, 18G kg cunj, 199 kilogramov papirja In 1245 kg železja To pa še zdaleka niso vse količine, ki so jih zbrali pionirji v našem okraju, ker še manjkajo poročila večine šol. Pravo sliko bo mogoče dobiti o uspehu zbiranja šele, ko bodo poslale vse pionirske organizacije svoja poročila. —
V vasi Turje so razkrin-
kaEš zavirače, ki so hoteli razbiti sestanek davčne komisije
Po vsem trboveljskem okraju so se v preteklem tednu začeli masovni sestanki za odmero dohodnine kmečkim gospodarstvom za leto 1948. Za sestanke, ki se vršijo po vseh večjih vaseh, kažejo kmetje veliko zanimanje, saj je bila udeležba 100»/n v Savni peči, Cernšeniku, Dobovcu itd. Primer pa, ki se je zgodil na masovnem sestanku v Turju dne 30. marca 1949, kaže, da so tudi v našem oknuu posa-
mezniki lz vrst večjih kmetov, ki jim ni všeč delo naše ljudske oblasti in da ne poznajo pravih odnosov do skupnosti zlasti še, kadar gre za vprašanje prispevek kmetov v obliki davkov. Krajevna davčna komisija v Turju je prišla na sestanek s predlogi osnov, za vse davčne zavezance celega KLO-ja. Po uvodnih besedah tov. predsednika Gašparuta Antona so pričeli razpravljati o osnovah za posamezna kmečka gospodarstva. Na vrsto je prišel davčni zavezanec Hauptman Ivan, večji kmet iz Sv. StefanaT katerega je zastopala njegova žena Alojzija. Ko je zvedela osnovo 77.500 dinarjev, je začela delo krajevne komisije kritizirati, češ da je osnova nepravilna. Tej premožni kmetici so se pridružili še Večji kmetje Grešak Leopold in Košič Marija. Vsi trije so komisijo napadali z raznimi nedostojnimi izrazi. Sele po posegu predsednika komisije je bil po dvorani zopet izpostavljen mir, nakar je tov. predsednik omenjene tri kmete razkrinkal ter poudaril, da so edino večji kmeti tisti, ki skušajo zavirati ukrepe naše ljudske oblasti ter s tem pot v socializem. Po besedah tovariša predsednika, s katerimi so se strinjali in jih odobravali vsi navzoči mali in srednji kmetje, razen zgoraj navedenih treh, so ti trije, ko so uvideli, da so ostali osamljeni in izolirani od malih tn srednjih kmetov, demonstrativno zapustili dvorano in odšli. Po odhodu teh treh, katerim se ni posrečilo razbiti sestanka, ker niso našli nikake opore pri malih kmetih, je nadaljevala komisija z razpravami ter so bili vsi navzoči z delom krajevne komisije zadovoljni.
Sestanek v Turju naj bo primer za vse ostale male in srednje kmete, po vseh vaseh, kako je treba raskrinka-vati in osamiti posamezne večje kmete, ki hočejo s svojim protiljudskim delovanjem zavirati našo začrtano pot Vsem krajevnim davčnim komisijam pa naj bo komisija Iz Turja za vzgled, kako je treba vztrajali na pravilnem stališču ter sl pridobiti oporo in po4 moč pri malih in srednjih kmetih.
Prvi zaključek delavsko« večerne gimnazije v Zagorju je bil uspešen
Dne 29. marca 1946 se }e zaključil prvi tečaj DVG in to 3 razredni. Tečaj je bil dovršen z zadovoljnim uspehom. Dovršilo ga je 10 dijakov, ki s® vztrajno vzdržali vse do zaključka, četudi je bilo dokaj težkoč zaradi njihovih služb.
V prvi razred se Je prijavilo 48 delavcev in delavk, 3 razred pa je dokončalo 10 dijakov. Vzrok tolikšnemu znižanju je, da so nekateri izgubili voljo, pa zaradi preobremenitve niso vzdržali do konca.
Ko se bo začel novi tečaj bi priporočali vsem, ki bodo imeli take tečajnike, da jim bodo dali več možnosti, za pridobitev izobrazbe, da se ne bodo tečajniki pritoževali, da bi radi obiskovali tečaj, pa ga ne morejo, ker imajo preveč službe.
Najboljšim dijakom je podružnica rudarjev poklonila lepe nagrade za njihov trud, ob enem pa je pokazala, da ima njihov upravni odbor dovolj smisla za vzgojo kadrov, kar je hvalevredno, vsem ostalim pa vzpodbuda za nadaljnje delo.
PREKLIC
Tov. Kolenc Ana, rojena leta 1896., stanujoča Zagorje Toplice štev. 11, preklicujem vse Izjave, ki sem jih izjavila o tov. Krautbergerju Jožetu in Majcenu Ignacu, uslužbencema rudniške poslovalnice štev. 1, češ, da sta imenovana dne 29. marca 1949 ob 10. uri zvečer nesla Iz poslovalnice v aktovki dve steklenici vina. To sem smatrala za tatvino, kar pa sedaj preklicujem ter prosim imenovana tovariša, da odstopita od tožbe. Tov. Krautber* ger in Majcen se strinjata s to poravnavo pod pogojem, da se izjava prekliče v »Zasavskem udarniku« in z okrožnico po obratih.
Zagorje, dne 31. marca 1949.
Kolenc Ana, 1. p,
Kultura in prosveta
Delavska godba SKUD-a Jlojza flobkrauta 4
ie priredila koncert
Takoj po pevskem koncertu gimnazijske mladine, je priredila svoj koncert delavska godba v Trbovljah. Program je bil razdeljen na dva dela, ki sta vsebovala po nekaj klasičnih in deloma partizanskih, deloma novejših del.
Dela so bila Izvajana prav dobro, čeravno je bilo tu in tam opaziti preveliko pozornost za izvajanje tia škodo predvajanja. V splošnem bi lahko omenili, da bi mogla godba s svojo zmogljivostjo predvajati dela. ki niso tako utrujajoča za poslušalce, kjer bi morali slediti koncentrirano predvajanju, odnesti pa vtis, da je godba želela nuditi poslušalcem dela, ki naj bi jih v njihovem težkem dnevnem delu razvedrila.
Omenimo še lahko, da so se godbeniki v celoti potrudili, kritika o samem koncertu pa bo prikazala vse, čemur naj bi se godba v koncertih izognila, dasiravno je študij takih del, tudi del njihove nadaljnje izobrazbe. Vemo, da je vodila koncertante dobra volja, prikazati zmogljivost godbe, ne sme pa pri tem trpeti izvajanje na škodo skladbe same.
Pevski koncert trboveljske gimnazije
Minuli četrtek je priredita trboveljska gimnazija v Delavskem domu koncert slovenskih narodnih pesmi. Program je vseboval narodne pesmi iz vseh predelov Slovenije. Pred pričetkom koncerta je pojasnil gimnazijec tov. Kastelic zbranemu občinsvtu, ki je napolnilo dvorano, namen koncerta in način sestave sporeda.
Posebnost koncerta je bila v tem, da sta nastopala dva zbora, pionirski in mešani. Oba zbora je vodil prof. Ponikvar Stanislav. Pred vsako pesmijo so recitatorji podaji besedilo pesmi, le škoda, da niso pojasnili, v katerem delu Slovenije je kaka pesem nastala. Nastope posameznih zborov so povezovale recitacije »Lepa Vida«, »Desetnica« In »Rošlin in Verjanko«, ki so jih občuteno podali tov. Dolančeva, Plevčakova in Drolc.
Z Venlurinijevo pesmijo »Prepevajmo Slovenci«, se je predstavil občinstvu mešani pevski zbor, ki je izpolnil tudi zaključni del koncerta. Zbor ima
Za prvenstveno nogometno tekmo med domačim Rudarjem, ki trenutno vodi v prvenstvu I. Slovenske lige in Nafto iz Dolnje Lendave, je vladalo v Trbovljah veliko zanimanje. Na igrišču Rudarja se je zbralo cca. 2000 obiskovalcev, ki so po končani igri zadovoljni odhajali z igrišča.
V predtekmi je prvo moštvo Rudarja dobilo brez borbe proti Hrastniku dve točki, ker Hrastničanov ni bilo na igrišče. Sodniku Fajonu iz Ljubljane sta se moštvi predstavili v trenutno najmočnejših postavah.
Rudar je bil ves čas igre v premoči ter zasluženo odločil zmago v »vojo korist. Ze prvi pričetki igre so prikazali, da bo borba ostra. Rudar je pričel ostro napadati, vendar brezuspešno. ker je dobra obramba vse napade pravočasno zavrnila. Napadi so se vrstili drug za drugim in Rudai je dobil kmalu terensko premoč, katero je obdržal vse do konca igre. V 15. minuti je dosegel Rudar vodstvo po lepi kombinaciji Oster Hudarinov strel je obtičal tik pod prečko. V 25. In 20. minuti je dosegel nadaljnja dva gola Klančišar. Rudar je vodil s 3:0
mlade, sočne glasove, le II. bas še ne prihaja do izraza. Pri zboru smo pogrešali tudi nekoliko večje dinamike in boljše vlitosti glasov, kar pa je razumljivo, ker je zbor v tej sestavi, doslej le malo prepeval. Pohvaliti pa je treba umerjenost zbora, ki ni zahajal v kričavost, kot se tako rado dogaja pri nastopajočih zborih.
Pionirski zbor, ki je nastopil s 4 pesnicami, se je odlikoval zlasti po svoji številčnosti. Pesmi je zapel lepo in ubrano.
Dijaki gimnazije zaslužijo s svojim pevovodjem na čelu, prav tako pa tudi recitatorji, vse priznanje za delo, ki je obrodilo na njihovem prvem koncertu tako lepe sadove in upamo, da ta prvi Koncert obeh zborov, ne bo ostal tudi zadnji.
Večerne delavske gimnazije
Usposabljanje srednjih strokovnih kadrov je ena izmed najnujnejših zahtev našega razvijajočega se gospodarstva. V ta namen služijo predvsem delavski tehnikumi v Ljubljani, Mariboru, Dolnji Lendavi, na Jesenicah in v Trbovljah, v najkrajšem času pa tudi v Celju. Doslej so se kandidati za te tehnikume rekrutirali Iz vrst onih kvalificiranih delavcev, ki so predhodno obiskovali pripravljalni tečaj. V bodoče pa bodo sprejeti v delavske tehnikume samo kvalificirani delavci, ki bodo absolvirali nižjo gimnazijo (3 razrede).
Delavcem bo omogočen obisk gimnazije z- osnovanjem tako zvanih večernih delavskih gimnazij, v katerih se vrši pouk ob večernih urah in kjer traja šolsko leto 6 mesecev, tako da delavec lahko konča nižjo gimnazijo v 18 mesecih.
Take večerne gimnazije se snujejo v našem okraju v Trbovljah in Zagorju, po možnosti in potrebi pa bo osnovana tudi v Hrastniku.
Delavci! Izkoristite to priliko in se vpišite v delavske gimnazije v velikem številu. Z vpisom ne odlašajte, ker se mor a pouk pričeti takoj. — Vpisovanje vršijo:	v Trbovljah
direktor tehnikuma tov. Papov Jože, v Zagorju tov. Brglez Janko, v Hrastniku pa upravitelj osnovne šole.
Minuto kasneje pa je srednji napadalec Nafte Gerenčič prodrl s hitrim predorom pred vrata Rudarja in znižal rezultat na 3:1. V drugem polčasu je Nafta napela vse sile, da bi znižala rezultat, vendar ji vsled dobre obrambe Rudarja to ni uspelo. Ze v 14 minuti je Hudarin povišal na 4:1, v 26. minuti pa zopet Klančišar, ki je postavil končni rezultat 5:1. Igra je postajala ostra, s strani Nafte celo delno surova, vendar je energični sodnik pravočasno preprečil vse Izpade. Rudar je imel še več prilik, vendar je odlični golman preprečil s pravočasnimi intervencijami, da gostje niso dosegli še večjega poraza.
Proletarec (Zagorje) ■ Gregorčič (Jesenice) 1:1 (1:0)
V nedeljo 3. aprila je zagorski Proletarec odigral svojo drugo tekmo v spomladanskem prvenstvu druge Slovenske lige in to na Jesenicah proti Gregorčiču. Po zanimivi igri je moštvo Proletarca doseglo neodločen rezultat ter odneslo z Jesenic eno točko
Ze v prvih minutah prvega polčasa je Proletarec dosegel vodstvo ter vodil vse do nekaj minut pred koncem drugega polčasa, ko je Gregorčič izenačil. Neodločen rezultat odgovarja poteku igre. Moštvo Gregorčiča je sicer prevladovalo na terenu, revirski fantje pa so manjkajočo tehniko nadoknadili s požrtvovalno in hitro igro.
V Hrastniku so ustanovili alpinistični odsek
Alpinistični odsek v Hrastniku je pred kratkim sprejel program svojega dela z namero, da še bolj poživi planinstvo na sektorju Hrastnika. Ze v preteklem letu je Planinski odsek v Hrastniku pokazal lep napredek s tem, da je postavil novo planinsko kočo na Kalu ter bil za svoje delo pohvaljen od Planinske zveze Slovenije. V letošnjem letu pa se je ustanovil še alpinistični odsek pod vodstvom tov. Cenžeka Ivana, člana Planinskega društva Hrastnik. Na svojem ustanovnem sestanku so sl zadali težke naloge za leto 1949., katere pa bodo z vztrajno voljo in premagovanjem težav tudi izvršili. Vsakih 14 dni bodo imeli redne sestanke, na katerih bodo obravnavali politično in poučno gradivo. Tekom leta bodo napravili tri poletne vzpone III. težavne stopnje, dva pa pozimi. Uredili si bodo lastni lokal za sestanke tn za razne prireditve. Za strokovni dvig članstva bodo priredili 14dnevni plezalni tečaj v Julijskih alpah. Nabavili si bodo popolno opremo za alpiniste in privatnike. Članstvo in ostalo prebivalstvo bodo seznanjali z alpinizmom s predavanji, povezanimi s filmskimi predstavami. Zadali pa so si nalogo, da uredijo strokovno knjižnico, v kateri bodo člani dobivali poučno čtivo.
Razpis pokalnega tekmovanja aktivov SšD Rudarja
V smislu poživitve delovanja aktivov razpisuje Rudar za svoje aktive tekmovanje v šahu, odbojki In nogometu za pokal, ki po enkratni osvojitvi preide v trajno last aktiva, ki v vseh treh disciplinah doseže najboljši uspeh.
Tekmovanje v vseh treh disciplinah se vrši po pravilih FISAJ-a in sicer z enkratnim tekmovanjem po točkah. — Pokal bo osvojil oni aktiv, ki bo dosegel največ točk, računajoč v vsaki disciplini za prvo mesto toliko točk kolikor je udeležencev in za vsako naslednje mesto eno točko manj, do zadnjega, ki dobi eno točko. V slučaju istega števila točk odloča plasma med dvema aktivoma rezultat, ki sta ga dosegla tekom tekmovanja. Ce je tudi tu število točk enako, se tekme ponove med aktivoma v vseh treh disciplinah do odločitve.
Tekmovanje se bo vršilo po sistemu, da vsak teden odigrata tekme po dva aktiva in se prične v tednu od 18. aprila dalje. Pravico do nastopa v tem tekmovanju imajo vsi člani Rudarja, ki pa izgube pravo nastopa v slučaju, da na poziv nočejo nastopati za matično društvo.
Vodstvo tekmovanja je poverjeno tov. Jerinu; Sajevicu in ing. Petriču, v šahu tov. Jazbecu in Ruglju, v odbojki pa tov. Žagarju in Vaneliju.
Vsi aktivi ki žele sodelovati, naj se prijavijo do 16. aprila v tajništvu, kjer se bo istega dne izvršilo žrebanje, na katerega naj ta dan pošlje vsak aktiv svojega zastopnika.
SSD RUDAR
Vsak obrat
in vsaka vas
mora imeti
dopisnika za »Zasavskega udarnika«
Ali že veste
da tov. Raz-šek v Zagorju točno ve, kdaj se bo začela vojna, s katero naj bi se končalo delo napredno mislečih ljudi;
da se paznik v kamnolomu apnenic v Zagorju ne zanima, kako bi preprečil nezgode, katere se dnevno dogajajo, pač pa se zanima za vse mogoče druge stvari;
da sl na koncertu delavske godbe v Trbovljah imel priliko, da sedež na tla vkljub temu, da si imel plačan sedež, to pa zato, ker so nepoklicani razbili sedež;
da je o priliki otvoritve nove trgovine v Trbovljah »Na-Ma«, na daa 1. aprila slikar SvagI še pleskal našlo« z modro barvo, vendar se številni čakajoči niso prav nič zmenili zato. ko je modra barva kapljala na njihove obleke — nobeden se ni hotel umakniti;
da so se ob tej priliki pojavili tudi žepni tatovi — torej pozor?
Obvestilo
Ker se širijo po Trbovljah neresnične vesti o pretiranih cenah za vzdrževanje in nego dojenčkov v Dečjih jaslih rudnika Trbovlje, katere se bor do odprle dne 17. t. m., obveščamo matere o vzdržnini sledeče:
Za otroka se odtegne 30«/, od vsote, ki pripada na 1 družinskega člana (mesečno).
To se pravi:
Družinski glavar zasluži mesdčno 3000 din in ima za vzdrževati 2 člana družine. Na enega člana pride mesečno 1000 din in 30«/, od din 1000 je 300 din.
Kakor je razvidno od navedenega primera vzdržnina v dečjih jaslih ne stane 1000 do 1500 din temveč le pr<>-centuelno od zaslužka in se na podlagi tega poudarja, da naj matere ne poslušajo klevetanje raznih elementov, katerih namen je oviranje zaposlitve žene-matere v produkciji in • tem njena pomoč k izgradnji socializma, nego naj se one same v svrho pojasnil obračajo le na upravo dečjih jasli rudnika Trbovlje (bivša vila rudniškega direktorja).
KINO »TRIGLAV« - ZAGORJE
predvaja sledeče filme Sobota 9. aprila ob 5 in 7 zvečer. Nedelja 10. aprila ob 3, 5 in 7 zvečer, ob 10 dopoldne mladinska predstava — sovjetski film
Mlada garda I. del
Sreda 13. aprila, četrtek 14. aprila ob 5 in 7 zvečer odlični sovjetski film
Štiri srca
KINO TRBOVLJE
predvaja nemški film
Nekje v Berlinu
Predstave: v soboto ob 5, v nedeljo ob 3, 5 in 7, v ponedeljek ob 5 in 7, v nedeljo dopoldne ob 9 mladinska predstava po znižani ceni.
Kino Trbovlje opozarja istočasno obiskovalce na odlični sovj. film
Vlak pelje na vzhod
ki se bo predvajal od srede dne 13. aprila do ponedeljka 18. aprila 1949. — Razpored predstav bo razviden iz reklamnih omaric.
KINO »RAJKO« - HRASTNIK
predvaja sovjetski film
Vlak pelje na vzhod
Predstave: v soboto ob 5 in 7, v nedeljo ob 3. 5 in 7, v nedeljo dopoldne ob 10 mladinska predstava.
Prihodnji teden predvaja francoski film
Fantastična simfonija
Predstave: v sredo ob 7, v četrtek ob 5 in 7.

Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje telefon 34 — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar
n. kolo spomladanskega prvenstva v nogometu
je prineslo vrsto presenečenj
Rudar : Nafta (Dolnja Lendava) 5:1 (3:1)