Št. 47 (16.392) letoLV. . PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani i r-.. banski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ^ — GORICA - u ČEDAD - Ul R Internet: ht1p/www.(j,imorski.it/ e-mui, .*LXj«ufijWprirr\ssu.ir m OLICH S.R.L Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 1500 LIR 0,77 EVRA POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 2Qb, legge 66296 - Filiale di Trieste PETEK, 26. FEBRUARJA 1999 Zelem garda m meji Sergij Premru Pojav nelegalnih pritožnikov je že zdavnaj Prerasel v problem zaskrbljujočih razsežnosti za-radi množičnosti navala ba italijanski polotok in faradi očitne nedoraslosti Uržavnega aparata - pa 'Udi italijanske družbe -Pojavu, ki ga razvitejše evropske države že dolgo jet poznajo, urejajo in ce-10 •zkoriscajo v svoj prid. , Problem pribežništva *b begmistva zadobiva tu-ut drugo zaskrbljujočo dimenzijo, ki se ji (brez °vinkarjenja) pravi kse-bofobija in katere zgledne Primere so nam nudile b°Cne obhodnice zelenih m črnih srajc, pa tudi no-ya in nesprejemljiva pobuda, ki jo je Nacionalna Padanska garda napove-Jlbta za jutrišnjo noč na ržaskem in goriškem ^rasu. Eno od osnovnih pravil čivdizirane družbe je, da *e javni red stvar javnih Organov, ne pa zasebnih Organizacij, skupin ali °lp- Ce se odpovemo temu pravilu, potem bi dru-?a skupina državljanov ahko menila, da je vaja Padanskih gardistov pro-I akonita in bi lahko na astno pest skuSala Uveljaviti svojo zakonito-’ tretja skupina bi prev-e*a fukcijo prepreče-Vauja pretepov med na-jt^otujočima skupinama Tisti, ki se profesionalko ukvarjajo z vzdrže-aujern javnega reda in z alegalnimi prehodi b16)6, pravijo, da tihota-Pstva ni mogoče prepreči-Ua sami meji, pač pa na ^fah, na železniških po-mjuh, na avtocestnih po-“mjah, skratka na ožinah, I °zi katere morajo tiho-j Pci obvezno peljati ne-^alce, ter z neizprosnim odnarodnim bojem pro-kriminalnim tolpam, ki °dijo donosni posel tiho- taPljenja ljudi. "Napovedano nočno ežbanje Nacionalne pa-ouske garde ob »padan-u-slovenski« meji je to-J uesprejemljiva pohtič-a Šesta, ki izkorišča Praviceno zaskrbljenost ža a^i. resnega problema q. mmje pristranske cilje, t , e vaje se je torej v . odločiti med zahte-; ln upanjem. Zahteva uv Pristojne oblasti D 0'javijo legalnost in Dr P,r0Ci*0 tako nelegalno ,;,Wkanie meje kot nele-nf' Paravojaške obhod-bna’ ^Pauje pa je, da se Dr ? 8ardisti izkazali Vsem ub steklenici D-irJa v3 vina’ kot so to jpi mb zadnjic, ko so po-hm-O^aj vasi, obhodili 1 Uekaj gostiln. GENOVA / DORNIER 328 ITALIJANSKE LETALSKE DRUŽBE MINERVA AIRLINES Med pristajanjem letalo zdrsnilo s steze v morje: 4 mrtvi, 21 ranjenih Prisebnost 15-letnika, ki je odprl loputo zasilnega izhoda, preprečila hujšo tragedijo GENOVA - Tragedija bi lahko bila Se hujša, ko bi 15 letni fant, priseben plavalec iz Cagliarija, ne odprl lopute zasilnega izhoda takoj ko se je začelo letalo potapljati. Tako beleži letalska nesreča, ki se je pripetila včeraj v Genovi, samo 4 smrtne žrtve in 21 lažje ranjenih. Letalo družbe Minerva, ki je letelo na progi nacionalnega prevoznika Ali-talie iz Cagliarija v Genovo, po pristanku ni zavrlo, ampak je ob koncu pristajalne steze predrlo zid in zdrselo v morje. V kabino je začela vdirati voda in tedaj je mlad priseben fant odprl loputo in se izmuznil iz letala. Za tem je to naredilo še 26 potnikov in članov posadke, štirim, trem potnikom in mladi stevardesi, pa poidvig ni uspel. Utonili so v vodi, ki je medtem popolnoma zalila letalo. Tudi reševalci, ki so res hitro prihiteli na kraj nesreče, jim niso mogli pomagati. 21 ranjencev so prepeljali v bolnišnico, dobršen del so že odpustili, ostali pa bodo okrevali v nekaj dneh. Utrpeli so le lažje podplutbe, poleg tega pa so se premrazili v le-denomrzli vodi. Tako sodstvo kot tudi ministrstvo za prevoze sta že uvedli ločeni preiskavi. Zaenkrat kaže, da je nesreči botroval močan sunek vetra. Dornier 328 je namreč izredno solidno letalo nove izdelave, pilot pa je bil zelo izkušen. Družba Minerva je sorazmeroma nova; nastala je leta 1994, vzdržuje pa manj prometne notrabnje proge, večino-' ma po nalogu Alitalie. Med temi so tudi povezave med Trstom in Milanom ter nekaterimi drugimi italijanskimi mesti. Na 2. strani TELECOM / UPRAVNI SVET SE JE KONČAL BREZ SPOROČIL Olivetti že podpisal dogovor za prodajo svojih draguljev MILAN - Bitka med Telecomom in Olivettijem je še naprej v središču finančne in politične kronike. Potem ko je družba iz Ivree potrdila svoj namen in ponujeno ceno za Telecomovo delnico, je včeraj na borzi zavladala nervoza za možne protipoteze Telecoma, ki je v Milanu zbral svoj upravni svet. Medtem ko je bil v teku, so iz Olivettija sporočili, da so podpisali pogodbo o prodaji Omnitela in Infostrade nemškemu partnerju Mannesmannu za skupno vsoto 14.802 milijard lir. Zvečer so v Ivrei izdali tudi sporočilo za javnost, v katerem so podrobneje opisali potek operacije za zvišanje kapitala hčerinske družbe Tečnost, ki bo nosilka posojila za nakup Telecoma. Kot znano, ponuja Olivetti za delnico Telecom 10 evrov, od tega le 6 v gotovini, ostalo pa v vrednostnih papirjih. Na politični ravni gre poleg številnih komentarjev zabeležiti sestanek predsednika Consoba Luigija Spa-vente s predsednikom vlade D’Alemo, ki poleg nevtralnosti zagotavlja tudi skrb, da ostane Telecom v domačih rokah. Na 2. strani V šolskem letu 2000/2001 bodo šole avtonomne RIM - Ministrski svet je včeraj odobril pravilnik o uvajanju šolske avtonomije. V šolskem letu 2000/2001 bodo dobile šole status pravnih oseb, ki jim bo poverjena upravna, didaktična, raziskovalna, izobraževalna in izpopolnjevalna avtonomija. Po mnenju ministra za šolstvo Luigija Berlinguerja predstavlja ukrep korak na poti odpiranja italijanskega šolstva družbi. Pole bodo lahko same urejale šolski koledar in izobraževalno ponudbo, možna pa bodo tudi povezovanja z drugimi zavodi. Na 2. strani KOSOVO ZDA In NATO svarijo ZRJ VVASHINGTON -Tudi ZDA so sinoči posvarile Srbe, naj ne kopičijo orožja in sil na Kosovu v času do nadaljevanja konference v Rambouil-letu. Na zbiranje vojske so namreč opozorili kosovskim Albanci, včerajh pa so to potrdili opazovalci OVSE in predstavniki zveze NATO. Generalni sekretar atlantskega zavezništva Solana je prav tako dejal, da NATO ne bo prenašal srbskih vojaških priprav na Kosovu ali ob kosovski meji do 15. marca, ko naj bi se konferenca nadaljevala. Na 9. strani SNEŽNA UJMA / V TIROLSKI DOLINI V AVSTRIJI Izpod snega potegnili 32 trupel Nevarnost plazov še velika - Več desettisoč ljudi odrezanih od sveta LANDECK - V Avstriji so do včeraj potegnili izpod snežnih plazov 32 trupel, nekaj ljudi pa še iščejo. Po desetih dneh neprenehnega sneženja se je vreme vendar zvedrilo, kar je reševalcem olajšalo delo. Kraji v tirolski dolini Poznaun, ki jih je prizadel plaz, so še vedno odtrgani od sveta. Reševalna akcija poteka zato s pomočjo helikopterjev. V Švici je še kakih 50 tisoč ljudi osamljenih, v Franciji pa so po desetih dneh našli skupino treh.smučarjev. Preživeli so tako, da so v snegu izdolbli bivak, ki jih je ubranil pred neurjem. Izsledili so jih s pomočjo prenosnega telefona, ki ga je imel pri sebi eden od pogrešanih. Na 16. strani Na novo preučiti tržaško šolsko mrežo TRST - Pokrajinski odbornik za šolstvo Sbri-glia je včeraj napovedal, da bo treba na novo preučiti načrt o razsežnosti šolske mreže na Tržaškem. V to silita dve novosti: podaljšanje obveznega šolanja in deželna zakonodaja za demografski razvoj. Zaključke prve pokrajinske programske konference o šolstvu bodo zato na novo preučil tudi v sodelovanju z zbornimi organi, šolniki in sindikalnimi organizacijami. Sbriglia je tudi pozitivno spregovoril o stališču slovenskih komponent na soočenju o šolski mreži ter napovedal, da ne bodo uresničili navpičnih povezav v dolinski občini. Na 5. strani V Vidmu Srečanje z Nadišldmi dolinami VIDEM - V okviru ciklusa Srečernja z Nadiškimi dolinami je bila v sredo zvečer na sedežu videmske pokrajinske uprave v palači Belgrado predstavitev nove knjige Pavla Petričiča o zgodovini Beneške Slovenije. na 3. strani Adria predstavila 23. »Trofejo ZSŠDI« TRST - V prostorih KK Adrie v Lonjerju so včeraj predstavili 23. mednarodno kolesarsko dirko za trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki bo letos na sporedu 7. marca. Na 13. strani GENOVA / DORNIER DRUŽBE MINERVA AIRLINES JE PRIHAJAL IZ CAGLIARIJA Med pristajanjem na letališču v Genovi letalo zdrsnilo v morje: 4 mrtvi, 21 ranjenih Močan veter najverjetnejši vzrok nesreče - Prisebnost 15-letnega fanta preprečila hujšo tragedijo GENOVA - Vse se je zgodilo hipoma. Letalo je pristajalo na genovskem letališču; med zaviranjem se je zopet rahlo dvignilo in nato zapeljalo preko konca pristajalne steze in zdrselo v morje. Nekaj trenutkov je ostalo na morski gladini, nato pa se je zaCelo pogrezati iz iz inorja je štrlel samo Se rep. To je v skopih besedah opis včerajšnje letalske nesreče v Genovi, ki je terjala 4 življenja, 21 oseb pa je bilo ranjenih, na sreCo brez hujših telesnih poškodb. Med žrtvami je tudi mlada stevardesa. Letalo, domier 328 italijanske letalske družbe Minerva, ki leti na nekaterih regionalnih progah nacionalnega prevoznika Alitalia (med drugim na progah med letališčem v Ronkah ter Milanom in nekaterimi drugimi italijanskimi letališči), je ob 12.30 v Genovo prihajalo iz Cagliarija. Na krovu je bilo 31 oseb, 27 potnikov in štirje elani posadke. Pristajanje, je potekalo normalno, Čeprav je zelo verjetno, da zaradi močnega vetra letalo ni pristalo ob začetku pristajalne steze ampak proti sredini. To naj bi bila zaenkrat tudi edina možna razlaga vzrokov nesreče. Potnike je zejela panika, ki se je še povečala, ko je začela skozi odprtino, ki je nastala v spo-dnejm delu letala pri trčenju ob ograjo ob koncu steze, vdirati voda v letalo. Le prisebnost 15-letnega Marca, elana plavalnega društva iz Cagliarija (na letalu je bila ekipa, mladihg plavalcev, ki so potovali na državno prvenstvo v Ligurijo), ki je odprl loputo tasilnega izhoda, preden je letalo potonilo, je omogočilo večini potnikov in elanov posadke, da zapustijo letalo; nekateri so kljub ledenomrzli vodi splavali proti obali, drugi so se oprijeli kril in trupa letala. Vsem pa se ni uspelo preriniti skozi ozko loputo majhnega letala in iz trupa so jih potegnili gasilci, ki so prišli na kraj nesreče res hitro. Poskusili so jim pomagati, pri enemu od štirih je velo kazalo, da bo oživljanje uspelo, a žal ne. Med žrtvami je, kot rečeno, tudi stevardesa, 25-letna Alessandra Bmgno-lo iz Padove. Ranjence so prepeljali v genovsko bolnišnico in večino tudi že odpustili, ostali pa bodo okrevali v nekaj dneh. Vzrokov nesreče, kot rečeno, še niso pojasnili. Pri vodstvu družbe Minerva izključujejo, da bi jih bilo treba pripisati pilotu ali letalu: pilot je zelo izkušen, med drugim tudi inštruktor družbe Minerva, ki je opravil že 6.000 ur letenja, od katerih tretjino na dornieru. Letalo pa je novo, saj je v prometu komaj 18 mese- cev. Ostaja tako domneva o nenadnem sunku vetra. Vsekakor so sinoči začeli z dviganjem letala iz morja, kar bo terjalo precej Časa, in preiskovalci upajo, da bodo lahko ugotovili vzroke nesreče. Letališče v Genovi so takoj po nesreči zaprli za promet. O nesreči je minister za prevoze Treu že poročal v parlamentu. Dejal je, da vzroki nesreče še niso znani in da je m ini-strstvo imenovalo preiskovalno komisijo, ki je že na delu. Tudi on pa je omenil veter s sunki, ki so dosegali 27 vozlov. Italija vlaga velika sredstva v varnost letališč, vendar je težko kljubovati vsem vremenskim ne-prilikam, je še dejal minister. Iz morja gleda samo rep letala; v ozadju Genova (Telefoto AP) Letalo domier 328 in družba Minerva RIM - Dornier 328 je propelersko letalo nemške izdelave. V proppmetu je od leta 1993 in je znano še zlasti po izrtedni varnosti in po uporabnosti v težkih vremenskih okoliščinah: med drugim ga redno uporabljajo v polarnih predelih. Letalo je dolgo 21 metrov, prav tolikšen je razpon kril, lahko pa prepelje 33 potnikov do razdalje 1.556 kilometzrov s hitrostjo 639 kilometrov na uro. Tovarna Dornier je pred drugo svetovno vojno proizvajalo predvsem velike hi-droplane. Letalska družba Minerva je bila ustanovljena leta 1994 v Catanzaru z namenom, da opravlja redne linijske polete na manj prometnih progah. Zato se je odločila za dornierje, ki ustrezajo njenim potrebam. Kaj kmalu pa se je Minerva povezala z Alitalio in sedaj večino poletov opravlja na manj prometnih progah nacionalnega prevoznika. Operativna baza družbe je na letališču v Padovi, sicer pa se Minerva zelo pogosto poslužuje storitev letališča v Ronkah. ^TELEFONI / PO 3TIRIURNEM UPRAVNEM SVETUji Telecom zaenkrat skriva svoje karte Podpisan sporazum Olivetti-Mannesmann MILAN - Približno štiri ure je sinoči trajal upravni svet Telecoma na milanskem sedežu telekomunikacijske družbe, vendar uradnega sporočila ni bilo. Nekaj upraviteljev je sedež Telecoma zapustilo brez komentarjev, edino, kar so dali razumeti, je bilo, da se je končal en upravni svet in da bi se torej lahko sestal še drugi, tokrat upravni organ nadzorovane družbe Tim. Kot znano, je pooblaščeni upravitelj telecoma Franco Bemabe (na posnetku AP) te dni namignil na možnost spojitve med obema družbama, kar bi onemogočilo Olivettijev naskok, ker bi se njuna vrednost povzpela tja do 200 tisoč milijonov lir. V pričakovanju novic se je včeraj zaCel običajni ples govoric in namigovanj, ki gredo od vloge nekdanjega Olivettijevega lastnika Carla Di Benedettija, ki da je avtor naCrta za naskok na Telecom, do ugibanj o tem, kdo vse se je vklenil v navezo, ki jo plete družba iz Ivree, da bi zbrala dovolj denarja za svoj na- men. Seveda ni moglo izostati ime povsod prisotnega avstralskega medijskega mogotca Ruperta Murdocha, ki je zbudil še posebno radovednost potem, ko so je glasnik njegove News Corporation na vprašanje, ali sodeluje v Olivettijevi navezi, odgovoril z »no com-ment«. Drugi je namig na Berlusconija, vendar pri grupi Fininvest-Me-diaset zadevo prepričljivo zanikajo, medtem ko tisk trdi, da je dosje Telecom že dolgo na mizi obeh družb. Po neuradnih virih naj bi bila milanska medijska grupa v preteklih dneh kontaktirana tako s strani Olivettija kot Telecoma, saj je v dobrih odnosih tudi s Francom Bernabejem, s katerim je bila v Času njegovega predsedovanja Eniju zaveznica v družbi Albacom. Delnice vseh vpletenih družb so se včeraj v Milanu pocenile, najbrž tudi zato, ker Olivetti ni dvignil ponujene cene, ki torej ostaja na ravni 10 evrov (6 v gotovini in 4 v obliki zadolžnic njegove nadzorovane družbe Tečnost) in ker je javna nakupna ponudba napovedana komaj za april. Medtem so v Ivrei tudi napovedali podpis pogodbe za prodajo Omnitela in Info-strade nemški partnerici Mannesmann, za kar bo Olivetti pokasiral 14.802 milijard lir. Predsednik Consoba Luigi Sopaventa se je popoldne v palači Chigi na to temo sestal s premierom D’Alemo, medtem ko so v Ivrei stavkali uslužbenci OP Computers, podjetja, ki je ostalo od nekdanje Olivettijeve glavne dejavnosti in za katerega je menda v načrtu poseg holdinga Obdata. Kongres evropskih socialistov bo v Milanu MILAN - Stranka evropskega socializma, ki združuje večino strank evropske reformistične levice, bo imela svoj 4. kongres od 1. do 4. marca v Milanu. Slo bo za pomembno zasedanje, ki se bo odvijalo tako rekoč na predvečer evropskih volitev. Kongres je predstavil vCeraj v Milanu tajnik Jean Francois Vallin. Med drugim je dejal, da se bo zasedanja udeležilo 11 predsednikov vlad, od Blaira do Jospina, od Schroderja do D’Aleme . Na kongresu bo govor predvsem o problemih razvoja in zaposlitve ter seveda o programu za junijske evropske volitve. r ŠOLSTVO / POMEMBEN REFORMNI KORAK Zelena luč za šolsko avtonomijo Ministrski svet je odobril ustrezni pravilnik - Šolam več pristojnosti RIM - Ministrski svet je včeraj dokončno odobril pravilnik o šolski avtonomiji. Pričakovani ukrep bo povsem spremenil obličje italijanskega javnega šolstva. Od septembra 2000 bodo imele namreč šole pravni status, poverjene pa jim bodo tudi didaktična, organizacijska in raziskovalna avtonomija. Upravna avtonomija bo olajšala upravne procedure in omogočila konvencije z zunanjimi dejavniki. Vsak šolski zavod bo moral pripraviti svojo izobraževalno ponudbo. Togih ministrskih programov ne bo veC. Enotnost italijanskega šolstva bo zagotavljala obvezna vsedržavna izobraževalna ponudba, ki pa naj bi obsegala kakih 80 odstotkov predvidenih programov. Preostalih 20 odstotkov bo v domeni posameznih šol. V tem delu naj bi predvsem ovrednotili kulturni pluralizem in krajevni pluralizem. Didaktična avtonomija bo lahko spremenila dosedanji potek šolskih dejavnosti. Slednje bodo postale bolj prožne. Sole bodo lahko same sestavile šolski koledar, seveda ob upoštevanju minimalnega števila obveznih šolskih ur. Pouk bo lahko potekal šest dni tedensko, ali pa tudi pet. Predavanja bodo lahko skupna za veC ra- zredov, pri uCenju tujega jezika pa bodo lahko uvedli tako imenovano metodo full-immersion (namesto nekajurnega tedenskega pouka). Avtonomne šole se bodo lahko povezale med sabo v nekakšne šolske mreže s podobnimi didaktičnimi, raziskovalnimi, eksperimentalnimi, izobraževalnimi in izpopolnjevalnimi smotri. Minister za šolstvo Luigi Berlingu-er je včeraj poudaril, da bo nova šola bolj kot doslej po meri šolarjev in njihovih družin. To naj bi tudi zajezilo izstopanje iz šol, ki je predstavljalo eno od velikih odprtih vprašanj italijanskega šolskega sistema. Šolska avtonomija naj bi postal temeljni instrument za zbližanje med vzgojo in poklicnim izobraževanjem. Minister je prepričan, da bo »odprla šolo družbi.« Ob predstavitvi šolske avtonomije je bilo mnogo govora o ravnateljih, ki naj bi postali neke vrste menežerji. Minister Berlinguer je zanikal to možnost: »V šoli ne proizvajamo avtomobilov, temveč gradimo zavest. Ravnatelji bodo morali dokazati svoje organizacijske sposobnosti,« je obrazložil italijanski minister za šolstvo Luigi Berlinguer. POLITIKA / RAZISKAVA SWG_ Prodi bi volilno znatno okrepil levosredinsko Oljko RIM - Demokrati za Oljko, ki jih je oblikoval R°' mano Prodi skupno z Antoniom Di Pietrom in župa-ni gibanja Stomest bi lahko tudi krepko presegli deset odstotkov glasov. Tako ocenjujejo raziskovalci tržaškega zavoda za raziskovanje javnega mnenja SWg> ki so za Espresso »potipali« politični utrip italijanskih volilcev. Po izidu raziskave, ki jo je Swg pripra( vila za tednik L'Espresso, bi namreč Prodi in njegovl somišljeniki dobili 16 odstotkov glasov. Raziskava potrjuje ocene Demokratov za Oljko, da ne bi postali »volilni krvoses« glasov leve sredin6, ampak bi pridobili kar nekaj glasovov tudi v desnosredinskem taboru, mnoge absentiste pa bi tudi pre' pričali, naj se vrnejo na volišča. Po podatkih Swg bi leva sredina na evropskih volitvah dobila 44, 5 odstotka glasov na evropskih volitvah, na političnih volitvah pa še točko veC. Demokrati za Oljko bi imeli 16 odstotkov glasov in bi zaostali samo za en odstotek za Levimi demokrati, ki m zbrali 17 odstotkov. Ljudska stranka pa bi imela 4, 5 odstotka. Prodijevi somišljeniki bi odvzeli 2 odstotka glasov Levim demokratom, prav toliko tudi Ljudski stranki, še odstotek več pa Dinijevi Italijanski prenovi. Vse ostalo bi zbrala med absentisti in v nasprotnem političnem taboru. Po teh podatkih bi Forza Italia imela 19 odstotkov glasov, NZ 16, 5%, CCD 3» 5%, SKP 6, 5%, Zeleni 3%, Dini, Italijanski komuni s ti in UDR vsak po en odstotek. Severna liga pa 6%- Razumljivo je, da je Prodijeva lista nevarna tak nekaterim komponentam Oljke kot tudi Forza Itaii • Prav zato skuša tajnik LS Franco Marini ošibiti bi šega premiera s tem, da plete dogovor o predsedst republike, ki naj bi zbližal LD, FI in LS. S prigrizki gospe Marije je zgodovina teknila prav vsem ___________VIDEM / SREČANJE Z NADIŽKIM1 DOLINAMI___________________ Prazgodovina Benečije v Petričičevem prikazu Danes popoldne predstavitev Rudijeve študije o kozolcu VIDEM - V okviru ciklusa Srečanja z Nadi-skimi dolinami je bila v Sredo zveCer na sedežu videmske pokrajinske uPrave v palaCi Belgrado Predstavitev nove knjige Pavla PetriciCa o zgodo-vini Beneške Slovenije. Pravzaprav gre po vsej °§iki za prvi del širšega riaCrta, kajti včeraj pred-stavljena knjiga zajema obdobje od prazgodovinskih začetkov do železne dobe. Publikacija obsega 265 strani, vključno z bogato bibliografijo in je lzSla v italijanščini pri založniski zadrugi Lipa s Prispevkom občine Spe-er' O njej je na predsta-dvi uvodoma spregovoril avtor Pavel-PetriCiC, ki je dejal, da je delo na-stalo iz želje, da se po-nudi temeljitejše pozna-Janje Beneške Slovenije ^šemu okolju. Z istim Oarnenom, je dejal Petri-ic, so v zadnjih letih izdajale tudi ilustrirane ?8°dovinske tematske rošurice, ki so, tako v s,°venskem kot italijan-skem jeziku, Se zlasti Primerne za šolsko mla-irio kot odličen didaktiki pripomoček. Takih rosuric je doslej izšlo evet in so bile prav ta-,? predstavljene na sredinem večeru. 0 Petričičevem delu je azClenjeno spregovoril dfneolog dr. Andrea Pes-aina, ki je bil nad knjigo ein bolj navdušen zaradi ■jezi. ki jih je imel z Na-dititimi dolinami, potem ° le Se kot Študent arhe-?l°gije sodeloval pri zkopavanju ZavetiSCa v jarcu. O tem arheolo-kem najdišču blizu Spe-va’ ki mu tudi Petricice-a knjiga in ena izmed arnatskih brošuric na-6njata ustrezno pozor-°st, je Pessina dejal, da Pr® za eno najpomem-jdajsih najdiSC v Severni aliji. Arheologi so na-rec pri odkopavanju s,6lIleljSkih plasti odkrili s adove prehoda iz mlaj-] e8a paleolitika v mezo-1k. ki so nazoren do-. az, da je starejša kultura / a tudi začetek nasle-kajga obdobja. Ur. Pessina je med ,rkgim dejal, da je vre-, bost Petriciceve knjige s^aba iskati tudi v dej-. yn, da je avtor preučil lomno veliko količino gradiva, kar daje delu se acjo verodostojnost. 1 obravnavi prostora Se tudi ni zaustavil _. kleji, ki z obravnava-}ki obdobjem očitno tka kaj opraviti. Teda- r LJUBLJANA / NEREŠENA SE ŠTIRI PODROČJA Župani za ratifikacijo dogovora $ Hrvaško Na posvetu je zunanji minister Boris Frlec poudaril, da se odnosi s sosedo urejajo LJUBLJANA - Slovenski parlament bi moral v interesu izboljšanja življenja ljudi ob meji s Hrvaško Cimprej ratificirati sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju s to državo, je menila velika večina županov slovenskih občin, ki ležijo ob meji s Hrvaško, pa tudi navzoči predstavniki vlade na posvetu v Ljubljani. Posvet je sklical zunanji minister Boris Frlec. Vodja slovenske diplomacije in sodelavci so poudarili pomen, ki ga pripisujejo omenjenemu sporazumu, in podrobno predstavili ugodnosti, ki jih ta prinaša za približno 250.000 prebivalcev Slovenije. Vnovič so zavrnili pomisleke, ki se ob njem pojavljajo in zaradi katerih ga slovenski parlament še ni ratificiral (podpisan je bil aprila 1997). Predstavniki slovenskega dela mešane diplomatske komisije za določitev poteka meje na Čelu z njenim predsednikom Petrom Tošem so predstavili tudi potek dela mešane komisije za določitev meddržavne meje, ki je po Frlecevih besedah "praktično pri koncu". Zunanji minister je zavrnil »splošen vtis, da so odnosi med Slovenijo in Hrva- ško neurejeni in celo katastrofalni«. Sam meni, da »smo tik pred popolno ureditvijo teh odnosov na tak ali drugačen način«. To trditev je utemeljil z dejstvom, da sta državi od osamosvojitve podpisali 31 dvostranskih sporazumov. Sporna so ostala le štiri področja, vendar so pogovori o nerešenih vprašanjih izjemno intenzivni, saj se obe strani zavedata, da je treba zadeve Cimprej urediti, je dejal Frlec. Navzoči župani so opozarjali na vrsto težav, s katerimi se njihove občine srečujejo zaradi dejstva, da od osamosvojitve ležijo ob državni meji - od problemov s prometnimi povezavami, z izgubo blagovnih tokov s sosednjo državo, posebej tistih s kmetijskimi proizvodi, težav zaradi premaloštevilnih mejnih prehodov, z ilegalnimi prestopi meje ipd. Predstavniki vlade so vnovič poudarili, da bi mnoge od teh problemov lahko rešili prav z uresničevanjem SOPS. Ta predvideva tudi ustanovitev mešane komisije, ki bo skrbela za izvajanje sporazuma in bo pristojna za obravnavo morebitnih predlogov in vprašanj. (STA) predstavitve so si s po-kušanjem lahko ustvarili predstavo, kaj jih Čaka, Ce jih pot zanese do Hlo-dica: karamele s klobaso, koruzna pinca z ocvirki, štrudel z vrzotami, pa še ”muset“ v kruhu in "skuta v kruhu". Vse skupaj zalito s Parovelo-vo malvazijo in Primoži-Cevim chardonnayem. Ali pa refoškom Zorzet-tiga in "pokalco" (schi-oppettino) Grilla. Danes, ob 20. uri je na vrsti druga pobuda ciklusa in sicer v videmski knjigarni II compralibro v ulici Vittorio Veneto 32/2, kjer bo predstavitev knjige arhitekta Renza Rudija Kozolec, spomenik podeželske arhitekture. Za pokušnjo bo tokrat poskrbel agrituristicni obrat II borgo dei meli iz Gorenjega Tarbija. (du) ______TRST / POBUDA »SIETAR EUROPA«____ Skupnost z več identitetami Na simpoziju sodeluje več kot dvesto izvedencev iz vsega sveta TRST - VeC kot dvesto izvedencev iz vsega sveta sodeluje na posvetu »Ena skupnost veC identitet«, ki ga prireja mednarodna ustanova Sietar Europa za medkulturne stike in raziskave. V sredo je bilo na sporedu soočenje o pisani tržaški skupnosti (-med razpravljalci je bil tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin), vCeraj pa je bila uradna otvoritev simpozija, ki se bo končal jutri v prostorih nekdanje pomorske postaje. Deželno vlado je na otvoritveni slavnosti zastopal odbornik za šol- stvo in za kulturo Franco Franzutti, ki je izpostavil središčno vlogo Fur-lanije-Julijske krajine v odnosih z državami srednje in vzhodne Evrope. O integraciji in o globalizaciji zlasti v gospodarstvu so nato govorili Massimo Guarini (Bosch Italia), Johan Stooor (-VVartsila-Grandi motori) in Enrico Cucchiani (-Lloyd Adriatico). Otvoritve srečanja so se udeležili tudi župan Riccar-do Illy, predsednik Pokrajine Renzo Codarin ter deželna svetovalca Cristiano Degano in Bruno Zvech. Sredine okrogle mize so se poleg podpredsednika deželnega parlamenta Budina udeležili rabin Daniele Piperno, zastopnik grške skupnosti Michael Hatzakis ter predstavnik tržaških Hrvatov Damir Murko vic. Pisana tržaška multietni-Cna stvarnost je izpadla kot neke vrste Evropa v malem, v kateri lahko vsakdo ohrani in goji svojo jezikovno in kulturno identiteto. Gre, kot vidimo, za zanimivo in za dobrodošlo strokovno srečanje, za katerega so organizatorji ne po naključju izbrali Trst. gg ■ 1 || M I zgodovinske premi-6 v Nadiskih dolinah is Namreč možno razu-J, e.tl.Je s tem, da se uo-jrijo v širši prostor, al v Jadransko- Psko območje, kar je avt°r tudi storil, do • to’ ie lahko zgo- , y.ina v sredo zveCer te-da prav vsakomur, je j Podstavitvi poskrbe-tJr, y°?Pa Marija, lastnica gostilne “Alla Posta" iz °diCa. Udeleženci TRST / DELOVNI SESTANEK Novi načrti in strategije Srednjeevropske pobude TRST - V hotelu Jolly se je včeraj zjutraj zaCela prva konferenca o sodelovanju med državami članicami Srednjeevropske pobude (-SEP). Dvodnevno konferenco prireja izvršni sekretariat SEP, ki ima sedež v Trstu, udeležujejo pa se je nacionalni koordinatorji držav Članic SEP, predsedniki različnih delovnih skupin pobude ter funkcionarji drugih mednarodnih ustanov, kot so Evropska banka za obnovo in razvoj, Evropska komisija in gospodarska komisija ZN za Evropo, pa tudi izvedenci za vprašanja držav Srednje in Vzhodne Evrope. Udeleženci nameravajo analizirati splošno dejavnost, prednosti strategije SEP in njenega akcijskega načrta, razpravljati o načrtih in dejavnostih delovnih skupin ter o kljuCni vlogi, ki jo ima izvršni sekretariat pobude v Trstu v smislu upravne in logistične podpore delovnim skupinam, so zapisali v sporočilu ob začetku včerajšnjega srečanja. Prav zaradi vloge Trsta se je uvodnega dela konference udeležil tudi Zupan Ric-cardo Illy, ki vse od izvolitve leta 1993 zelo pozorno spremlja delovanje Srednjeevropske pobude. Na konferenci sodeluje tudi parlamentarna delegacija SEP, ki oblikuje parlamentarno komisijo za kulturo in medije. Danes bo sedežu deželne vlade Fur-lanije-Julijske krajine potekal delovni sestanek odbora nacionalnih koordinatorjev držav Članic SEP, ki naj bi bil posvečen predvsem poteku konference, pa tudi nekaterim specifičnim načrtom SEP. VCeraj popoldne je zasedal odbor za kulturo in informiranje, na katerem so ravnatelj Prae Pavel MahorCiC, deželnega sedeža Rai Frassa in zastopnik Voce del Popolo orisali svoje naCrte in svoje izkušnje v čezmejnem sodelovanju. FJK / UKINILI BODO ERMI IN IRFOP Deželni svet se je zavzel za zaščito kurdske skupnosti TRST - Deželni svet FJK je skoraj ves dopoldanski del svojega včerajšnjega zasedanja posvetil zadevi Ocalan oziroma kurdskemu vprašanju. Po daljši razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki vseh skupin, je z veliko večino glasov odobril dve resoluciji. Prvo je predstavila skupina predstavnikov različnih strank. V njej je izaražena zaskrbljenost zaradi usode voditelja Kurdske delavske stranke (PKK) spričo dejstva, da ni mogoče računati na pravičen proces proti njemu v Turčiji. Drugo pa je predstavila skupina zelenih-sociali-stov ter poziva italijansko vlado, naj poseže pri turških oblasteh, da ne bi uporabljale smrtne kazni. Obe resoluciji izražata tudi solidarnost s Kurdi in pozivata turško vlado, naj kurdsko manjšino primemo zaščiti. Pristaviti moramo, da je deželni svet zavrnil resolucijo, ki so jo o zadevi Ocalan predstavili komunistični svetovalci. Ta resolucija se je kritično obregnila ob dejstvo, da D’Alemova vlada ni nudila voditelju PKK političnega zatočišča, ter le-to pozvala, naj prekine prodajo orožja Turčiji. Sicer pa je deželni svet vCeraj obravnaval predvsem osnutek zakona deželnega odbora o omejevanju javnih izdatkov. Odobril je več členov, med njimi tudi določila, ki predvidevajo ukinitev deželne ustanove za prise-Ijenece (ERMI) konec tega leta in ukinitev deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (IRFOP) septembra 2001. Osebje obeh ukinjenih ustanov bo prevzela sama deželna uprava. Včeraj pa sta skupini LD in zelenih-socialistov v ločenih tiskovnih poročilih komentirali izid sredine razprave deželnega sveta o volilni zakonodaji. Ostale skupine sta obtožili, da bojkotirajo vsako resnejšo volilno reformo, in to neumestno sklicujoč se na posebnost FJK. NOVICE Škofijska glasila odločno vztrajajo pri federalizmu VIDEM - Škofijska glasila in katohški dnevniki iz severovzodne Italije še naprej glasno zahtevajo federalistično ureditev države. To velja še posebej za škofijske tednike iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, katerih direktorji pozivajo parlament, naj ne pozabi na ustavne reforme in na decentra-lizacijo centralne oblasti. Prvi javni poziv v to smer je svojcas objavil tudi slovenski tednik Novi Glas. Apel je naslovljen tudi na Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, naj Cimprej dosledno izkoristi vse svoje ustavne pristojnosti na področju reforme krajevnih uprav. Še letos dvojezični krajevni napisi na Gradiščanskem? DUNAJ/ŽELEZNO - Urad zveznega kanclerja na Dunaju v sodelovanju z gradiščansko deželno vlado pripravlja postavitev dvojezičnih krajvenih napisov za hrvaško in tudi madžarsko narodno skupnost na Gradiščanskem. Tako deželna vlado kot tudi politične stranke so hkrati zaCele z akcijo ustvarjanja strpnega vzdušja, ki naj bi pospešila pozitivno vzdušje za dvojezične oz. večjezične table v krajih, kjer živijo pripadniki hrvaške in madžarske oz. obeh narodnostnih skupnosti. 5 postavitvijo dvojezičnih napisov in tudi kažipotov naj bi bil po skoraj pol stoletju konGno izpolnjen odstavek 7. člena Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in tudi Spomenice avstrijskih narodnostnih sosvetov iz leta 1997, ki je med drugim izpostavila prav to zahtevo. Ocenjujejo, da bo na Gradiščanskem prišlo do postavitve dvojezičnih krajevnih napisov še tekom letošnjega leta. (I.L.) k & k-center Šentjanž odslej samostojna kulturna ustanova CELOVEC - Kulturni in komunikacijski center (k 6 k) v Šentjanžu v Rožu je postal samostojna kultoma ustanova.SredišCe je ustanovila Slovenska prosvetna zveza (SPZ) leta 1995, da pospešuje komunikacijo in kulturna izmenjavo med ljudmi različnega kulturnega in socialnega porekla, večjezičnost s posebnim poudarkom na slovenščini, se zavzema za inovativno ljudsko kulturo in za kulturnopolitično izobraževanje in skrbi za poživitev vsestranske kulturne scene na podeželju. Na ustanovnem obenem zbom v začetku tedna se je društvo konstituiralo na osnovi avstrijskega društvenega prava kot samostojna kultoma ustanova in se kot Članica pridružila SPZ in vseav-strijskemu kulturnemu združenju za regionalno kulturo. Za predsednika je bil izvoljen Andreas Berchtold, nemško govoreči kulturni delavec iz Predarlske, za podpredsednika pa koroški Slovenec Roman Schellander. Za poslovodjo je občni zbor izvolil Tmde VVieser-Moschitz, njen namestnik pa je postal predsednik SPD »Zarja« v Železni Kapli VVilli Ošina. Občni zbor je vrhu tega imenoval poseben posvetovalni organ, v katerem so zastopana umetniška stroka in pa kultoma društva iz Roža. (I.L.) NOVICE ZGONIK / OBČINSKA SEJA POLITIKA / DANES OTVORITEV, Japonski gostje pri županu lllyju Tržaški župan Ricardo Illy je včeraj sprejel v goste japonskega generalnega konzula v Italiji Tet-sura Miyato, ki ga je spremljala delegacija japonskih gospodarstvenikov in podjetnikov. Gostje so se seznanili z možnostmi sodelovanja med Trstom in njegovimi gospodarskimi strukturami ter Japonsko. Obvestilo društvom o prispevkih Tržaška pokrajina obvešča športna in rekreacijska društva, da zapade 28. februarja rok za predstavitev dokumentacije za prejem predvidenih prispevkov za leto 1998. Ker je ta dan nedelja, bo rok zapadel 1. marca. Zamudnikom bodo črtali prispevke, poleg tega pa jih ne bodo prejeli še dve naslednji leti. Pobuda ob 8. marcu Komisija za enake možnosti tržaške občine se je dogovorila z upravitelji tržaških kinodvoran za zanimivo solidarnostno akcijo ob 8. marcu. Ta dan bo ženskam dovoljen vstop v kinodvorane po znižani jceni. Protestni dan na konservatoriju V ponedeljek, 1. marca, bodo na vseh italijanskih konservatorijih priredil protestni dan. Vzroke protesta bo ravnatelj tržaškega konservatorija Tartini orisal na tiskovni konferenci, ki bo istega dne ob 12. uri v dvorani konservatorija v Ul. Ghega 12. Obvestilo ACT o vozovnicah Konzorcialno podjetje za prevoze ACT obvešča, da so podaljšali veljavnost vozovnic serije 98 do 31. marca letos. Vse podrobnejše informacije posreduje Urad za stike z javnostjo na zeleni številki 167-016675 ali tel. št. 040-7795301/308. Predavanje o zdravju Občinske uprave Devina-Nabrežine, Zgonika in Repentabra v sodleovanju s Tržaško krajevno zdravstveno enoto prirejajo danes zvečer ob 20.30 v občinski knjižnici v Nabrežini drugo tematsko srečanje s ciklusa predavanj o zdravju oz. zdravem življenju. “Več zdravil za boljše življenje?” je naslov večera in obenem vprašanje, na katero bodo odgovarjali ugledni gostje, in sicer generalni direktor TZE dr.Franco Rotelli, dr. Tullio Giraldi z Univerze v Trstu ter številni drugi izvedenci in upravitelji Zdravstvene ustanove, (igb) Odkrili torbo s hašišem Agenti železniške policije so predvčerajšnjim odkrili na trgu pred železniško postajo torbo, v kateri je bila večja količina mamila, in sicer 2 kilograma hašiša. Torbo z mamilm, ki je vredno več desetin milijonov lir, je tihotapec zelo verjetno odvrgel, ko je zagledal policijsko obhodnico na območju, kjer so v zadnjih časih močno poostrili nadzorstvo predvsem zaradi nelegalnih pribežnikov. Sedaj preverjajo televizijske posnetke varnostne videokamere, ki nepretrgoma snema dogajanje na železniški postaji in okrog nje, da bi odkrili kdo in kdaj je odvrgel mamilo. 1|| Na Krasu skupne otroške jasli Obrtna cona pred končno rešitvijo Prvi kongres SKP po znanem razkolu Kdo bo novi tajnik? Kandidata sta Lauri in Visioli Poseg člana tajništva Giordano Glavni točki na dnevnem redu sredinega zasedanja zgoniškega občinskega sveta sta bili odobritev konvencije za upravljanje otroških jasli med občinama Zgonik in Repentabor ter vprašanje vojaških služnosti oziroma repentabrskega strelišča. Pred tem je županja Tamara Blazina poročala občinskemu svetu o znanih zastojih v zvezi z načrtovano obrtno cono. S tem v zvezi je Blažinova izrazila prepričanje, da se bo zadeva že v kratkem razrešila. V nadaljevanju je županja napovedala skorajšnjo predstavitev knjige "Občina Zgonik: narava in ljudje", ki bo predstavljena na otvoritvi občinske naravoslovne poti v nedeljo 14. marca. Po soglasnem sprejetju novega pravilnika (vzdržala sta se svetovalca SSk), ki poenostavlja postopek za nakup in dobavo dobrin in storitev, je Blažinova orisala vsebino in namen konvencije za odprtje otroških jasli. Potreba po občinskih jaslih je občutena že nekaj let, od leta 1987 pa obstaja tudi poseben deželni zakon, ki finansira tovrstne projekte. Občini Zgonik in Repentabor sta izvedli anketo med vsemi možnimi uporabniki, ki so večinoma izrazili povoljno mnenje. Jasli naj bi torej naj bi namestili v repentabrski občini in sicer v večjem poslopju, ki že danes gostuje občinski vrtec. Svetovalec SSk Jožko Gruden je ocenil, da bi se lahko Občina že prej odločila za tako pobudo, medtem ko so Maria Verbaccija (Pol svoboščin) še največ zanimali »jezikovni« kriteriji za nameščanje vzgojiteljev in vzgojiteljic. Načelnica svetovalske skupine Skupaj-Insieme Alenka Obad je pozitivno ocenila zamisel o skupnih medobčinskih jasli, saj skupnost razpolaga s podobno strukturo le v Trstu. Zadnja točka na dnevnem redu je bilo vprašanje vojaških služnosti. Deželna uprava je Občino Zgonik prosila za mnenje o pravilniku, ki naj bi urejeval uporabo repentaborskega strelišča. Slednje sega na zgoniško območje, poleg tega pa sovpada tudi z območjem nastajajočega Kraškega parka. S po- dobnim vprašanjem se v zadnjem obdobju spopadata tudi Občini Repentabor in Doberdob. Vse tri občinske uprave so se tako sporazumno odločile, da se o vsebini pravilnika sploh ne izrečejo in s tem obenem zahtevajo ukinitev vseh vojaških služnosti, ki segajo v Kraški park. Zahtevo krajevne uprave utemeljujejo z dejstvom, da je strelišče v odkritem nasprotju z izvajalnimi smernicami ter načeli parka, pa tudi geopolitične spremembe tega prostora ne utemeljujejo več tovrstnih vojaških objektov. Stališče uprave je ob županji utemeljil tudi večinski svetovalec Mitja Gialuz, medtem ko je opozicija sklepu nasprotovala. (igb) V konferenčni dvorani velesejma se bo danes ob 17.30 s poročilom tajnika Sergia Facchinija začel iZ' redni kongres Stranke komunistične prenove. To bo prvi kongres po znanem razkolu v stranki Fausta Ber-tinottija, ki je privedel do ustanovitve nove komuni' stične stranke. Jutri in v nedeljo se bo kongres nadaljeval na strankinem sedežu v Ul.Tarabocchia. Ob zaključku bo govoril član vsedržavnega tajništva Franco Giordano. Tajnika ne bodo direktno izvolili delegati, ampak novoizvoljeni federalni odbor. Glavna kandidata za to funkcijo sta Giulio Lauri, predstavnik mlajše generacije komunistov, ter pokrajinski svetovalec Dennis Visioli, ki je svojo politično pot začel v KPI. Zarad1 dokajšnje ostrine, ki spremlja soočenje o novem tajniku, ni izključeno, da bo na tem mestu ostal še nekaj časa Facchini, ki mu nekateri vsekakor očitajo precej sivo in premalo vidno vodenje steanke. Facchini, ki je bil izvoljen za tajnika po izstopu Jacopa Veniera (slednji je sedaj voditelj Stranke komunistov), je dal razumeti, da bo v primeru širokega konsenza še naprej ostal za krmilom SKP. Po odcepitvi pristašev Armanda Cossutte je glavnina članstva ostala v SKP, ki je ohranila enega pokrajinskega (Visiolija) ter enega občinskega svetovalca (Igorja Cancianija), medtem ko je deželna svetovalka Bruna Zorzini Spetič pristopila v SIK. OD SOBOTE NA NEDELJO / OB »PADANSKO-SLOVENSKI« MEJi_ Nočne vaje padanske garde Zelenosrajčniki spet napovedujejo vaje na Krasu: Nacionalna padanska garda je sporočila, da bodo v noči od sobote na nedeljo izvedli vajo civiln® zaščite ob padansko-slovenski mej* na Tržaškem in Goriškem. Cilj manevra je vežbanje prostovoljcev padanske straže za nočne operacije, pi5e Združenje nacionalne padanske garde iz Benetk, ki ugotavlja, da se na tej meji odvija velik priliv nelegalnih tujcev. Gardisti, ki bodo razpolagali z lastno medicinsko enoto za emer-genčne primere, bodo obvestili morebitne nelegalne tujce, da jih na te) strani meje čaka vključevanje v kriminalne organizacije in jih povabili' naj se vrnejo, od koder so prišli. P°( budo bodo predstavili jutri ob 15. uri na Griži, kjer bodo uredili svojo bazo in poveljstvo. Skoraj 30 pribežnikov, aretirali dva tihotapca Na tržaški železniški postaji so policisti odkrili skupino nelegalnih pribežnikov, in sicer osem Kosovarjev, dva Turka, dva IranCana in tri Hrvate. Eden od hrvaških državljanov je imel ponarejene dokumente, zaradi česar so ga prijavili sodstvu. Kaže, da sta turška državljana kurdske narodnosti in da sta zaprosila za zatočišče, ostale pa so izgnali v Slovenijo, od koder so se prikradli prek meje. Tudi financarji so odkrili več pribežnikov, pa tudi aretirali tihotapca, ki sta jih spremljala prek meje. Pri Fernetičih so aretirali mladega slovenskega državljana, ki je pretihotapil 8 Kosovarjev med katerimi tudi 4-letno deklico: za vsakega je dobil približno 3 milijone lir, za deklico pa poldrug milijon lir. Koso-varje so izgnali v Slovenijo. Na avtocesti pri Devinu pa so odkrili nadaljnih osem Kosovarjev, ki jih je prevažal hrvaški tihotapec: ta se je znašel v zaporu, Kosovarje pa so izgnali v Slovenijo. ODREDBA / NOVA DOLOČILA STOPIJO V VELJAVO 1. MARCA Umiki trgovin v tržaški občini S 1. marcem bodo začela veljati nova določila o urnikih trgovin v tržaški občini. Prinaša jih odredba, ki jo je izdal tržaški župan Ric-cardo Illy na osnovi deželnega zakona št. 37 iz leta 1989, kot je bil spremenjen 21. januarja letos. Pojasniti namreč moramo, da je deželni svet minuli mesec posebno spremenil ravno člen 25 omenjenega zakona, ki govori o urnikih trgovin. Sicer pa nova deželna zakonodaja daja tržaški občini veliko avtonomijo na tem področju, upoštevajoč dejstvo, da je Trst turistično mesto in da njegov sekundarni sektor veliko dela tudi s klientelo iz sosednjih držav, največ iz Slovenije in Hrvaške. Po drugi strani tržaški občinski upravitelj) niso čakali križem rok novega deželnega normativa in so priredili vrsto sestankov s predstavniki trgovskih podjetnikov in delavcev, da bi se z njimi dogovorili o urnikih. Sestanki so bili natanko 25. januarja ter 9. in 10. feruarja letos. Naj torej navedemo glavna določila županove odredbe. Po novem bodo trgovine v tržaški občini smele biti odprte med 5. in 22. uro, in sicer največ 13 ur dnevno. Trgovine bodo praviloma zaprte ob nedeljah in praznikih. Izjemoma bodo smele biti odprte pol dneva v ne- deljah 16. in 23. maja ter 3., 10., 17. in 24. oktobra, cel dan pa bodo smele biti odprte 5. 8.12. in 19. decembra. Trgovine bodo morale biti zaprte pol dneva tedensko, in sicer praviloma jestvinske ob ponedeljkih popoldne, ostale trgovine pa ob ponedeljkih dopoldne. Trgovci imajo pravico tudi spre- minjati dan obveznega poldnevnega zaprtja svojih obratov, toda to morajo sporočiti Službi za trgovino in tržnice tržaške občine, in sicer najmanj 15 dni prej. Vsak trgovec ima nadalje dolžnost javiti občinstvu dejanski urnik odprtja svojega obrata, in to s primernimi napisi in z drugimi sredstvi. Potrjena občinska določila o umikih javnih lokalov Kar se tiče umikov gostiln, kavam, restavracij, barov in sploh javnih lokalov v tržaški občini, pa ostajajo v veljavi določila, ki jih je je tržaški župan Illy postavil z odredbo že pred časom. Na osnovi omenjene županove odredbe so javni lokali na območju tržaške občine praviloma odprti med 7. in 21. uro. Posamezni upravitelji javnih lokalov pa smejo odprtje anti-cipnati največ do 5. ure zjutraj ter posticipirati najpozneje do 3. ure po polnoči. Javni lokali smejo tudi izjemoma preskočiti obvezni dan zaprtja, toda v tem primem morajo biti odprti vse dni v tednu. Gostišča (gostilne, restavracije ipd.) morajo biti odprta najmanj 6 ur med 7. in 21. uro, ostali javni lokali (kavarne, bari, točilnice ipd.) pa morajo biti odprti najmanj 10 ur med 7. in 21. uro. Upravitelji javnih lokalov so dolžni svoje umike objaviti z javnimi napisi in v dragih oblikah, poleg tega pa so dolžni o tem obvestiti Službo za trgovino in tržnice tržaške občinske uprave. _____________ČRNA KRONIKA_______________ Preprečili poskus izsiljevanja Za avtomobil alfa romeo sta zahtevala milijonsko odkupnino Policija je preprečila poskus izsiljevanja: za rešetkami se je znašel par, in sicer najprej 27-let-na Barbara Borsi, kmalu zatem pa tudi njen 28-letni prijatelj Mauro Mascia, oba iz Ul. S. Vito 4. V torek dopoldne je 27-letni Giuliano Levacovich iz Ul. Rio Primario pri Valmauri sedel v svoj avtomobil, ki je bil parkiran v Istrski ulici. Namenjen je bil v bližnjo bolnišnico Burlo, vendar ni prišel daleč: pred njegov rdeči alfa romeo je nenadoma parkiral zelen ford escort, da ni več mogel odpeljati. Iz forda sta izstopila Borsijeva in Mascia in zahtevala od Levacovicha, naj jima izroči ključe in dokumente avtomobila, sicer se bo njegovim sorodnikom zgodilo kaj hudega; proti plačilu 2.560.000 lir pa sta mu pripravljena vrniti vozilo v popoldanskih urah. Tako vsaj trdi Levacovich, ki je Borsijevi in Marsci brez na-daljnega izročil ključe in dokumente avtomobila, takoj zatem pa se je napotil na kvesturo, kjer je vložil prijavo na letečem oddelku. Levacovich se je dogovoril z agenti, da bo navidezno pri- stal na izsiljevanje in res so ga skriti policisti pričakali ob uri pred barom Cinzia v Istrski ulici. Tu je iz parkiranega avtomobila vrste alfa 33 izstopil® Borsijeva, ki je Levacovichu vo' lela, naj ji izroči denar in da ga bo šele potem odpeljala do m®' sta, kjer jo čaka Mascia, ki mu b° vrnil alfa romeo. Policistom je bilo dovolj: predstavili so se if1 pri priči aretirali žensko, identificirali pa so tudi tri moške, ki s° sedeli v njenem avtomobilu - gre za 27-letnega Giuseppeja Mariami, 27-letnega Andreo Albane' seja in za 29-letnega Marca De-cillisa - in so jih prijavili na pj°' stosti zaradi sodelovanja pri iz' siljevanju. Zvečer malo po 20. uri se je n® kvesturi oglasil sam Mauro M® scia, ki ga je spremljal odvetnik-Agentom je povedal, da mu j Levacovich prostovoljno izroči svoj avtomobil zaradi dolga- ^ ga je imel z njim, vendar ni rn0 gel podpreti svoje izjave z noj3®, nim dokazom in tako so polici® ^ priprli tudi njega z obtožbo iz siljevanja. Namestnik državneg^ pravdnika Frezza je uvedel pr® skavo o zadevi. POKRAJINA / ODBORNIK ZA ŠOLSTVO SBRIGLIA DEVIN NABREŽINA Preureditev šolskega sistema: vse znova V krotkem bodo sklicali novo pokrajinsko konferenco Regulacijski načrt: Vrsta sprememb Pogovor z občinskim odbornikom zo kmetijstvo Nevom Radovičem Načrt o razsežnosti mreže v tržaški p Iajini so umaknili zai Novosti, ki jih vnaše farski zakon n Podporo družine in demografskemu upad Vest, ki je sicer d Šolstvo Enrico St ^ekljucke pokraj konference o prenc F 80 zadevali preč trčenje šolske mre ir2aškem, bo trebe Povsem obnoviti. v®rjanja začel > rajšem, poleg dos Zahtevam šols kalnih organiz Ravnikov str ,'jakov, ravnate bodo vertikalno Preureditev s atema je za o ^origlio nelahki ena, saj zadeva 'eresov, ki so : uPrave. V p bacrtu ni bilo t ‘lcnih spreme ~"aien skuša Je Pristavil St 8'kateri strah Pravicen, saj i del' ukinitve i v katerih ve za samostojnost posameznih šolskih zavodov. Na Tržaškem je zaradi prisotnosti šol slovenske manjšine treba odstopiti od vsedržavnih določil glede minimalne številčnosti samostojnih zavodov, da bi zaščitili manjšinsko kulturo, je dejal Sbriglia, za katerega je treba upoštevati posebnost teritorija tudi v primeru večinskih šol. Predstavnik pokrajinske uprave je priznal, da na decembrski konferenci o preureditvi šolske mreže niso zastopniki slovenske manjšine zahtevali za svoje šole pretiranega odstopanja od splošnih kriterijev in s tem pokazali inteligentno premošCanje zastarelih pregrad. Med drugim je tudi omenil, da je dolinska občina predlaga- la - in dolinski predlog so že sprejeli - da bi se povrnili k stanju, ki je veljalo na šolskem področju pred zadnjimi spremembami. Novi predlog bo treba izdelati, je še naglasil Sbriglia, s skupnimi moCmi neglede na strankarske ali drugačne razlike, saj gre za naCrt, ki bo imel daleko-sežne posledice za vso družbo. Osrednji problem bo tudi v drugem krogu odstopanje od splošnih pravil pri dodeljevanju avtonomije posameznim šolam: pri tem bo potrebna velika previdnost, meni pokrajinki odbornik za šolstvo, saj ima samostojnost tudi zelo zahtevne plati s finančnega in organizacijskega vidika. Nasprotniki splošne variante regulacijskega načrta občine Devin-Na-brežina začenjajo po nekajmesečnem premoru ponovno brusiti nože. Sporni naCrt je pred iztekom mandata osvojila že Depangherjeva uprava, medtem ko ga mora sedanja občinska garnitura pod vodstvom Marina Voccija tudi dejansko sprejeti in udejaniti v dokončni obliki. Lanskega aprila je zapadel rok, do katerega so občani lahko predstavili morebitne ugovore. In občani so se te možnosti po-služili v res veliki meri, tako da se je uprava znašla s preko tristo popravki tako s strani zasebnikov kot tudi ustanov in samih deželnih uradov. Srečanje komisije za šolstvo LD Stranka Levih demokratov prireja danes ob 18. uri na svojem sedežu v Ul. S. Spiridione 8 odprto delovno srečanje komisije za šolstvo. Skupno s elani in simpatizerji se namerava soočati glede mnogoterih sistemskih novosti na šolskem področju, s posebnim poudarkom na predloženem naCrtu Pokrajine Trst o dodelitvi optimalnih razsežnosti šolskim zavodom. Razprava bo obenem ponudila smernice za organizacijo konkretnih političnih pobud. SSK / POKRAJINSKI SVET Izvolitev predstavnikov v strokovne komisije Dne 19. februarja so se na sedežu SSk v Trstu zbrali elani komisij, ki so bili izvoljeni oz. kooptirani na seji pokrajinskega sveta SSk, ki je bila 29. januarja. Na podlagi člena 29 statuta SSk se namreč posamezni elani porazdelijo v strokovne komisije, ki se posebej zbirajo, določajo svoj program in predlagajo svoje sklepe Svetu in Izvršnemu odboru. Na podlagi omenjenega člena statuta SSk so elani komisij izvolili iz svoje srede predsednika in tajnika. Komisijo za šolstvo, kulturo, tisk in šport bo vodila Nadja Maganja, tajnik pa bo Alojz Tul. V pravno-ur-banistiCni komisiji je bil za predsednika izvoljen Vladimir Vremec, za tajnika pa David Malalan. Gospodarsko komisijo bo vodil Igor Švab, njen tajnik pa je Branko Slavec. V Četrti komisiji, to je v komisiji za krajevne uprave, je bil za predsednika izvoljen Viktor Tanče, za tajnika pa Sergij Mahnič. Predsednik pokrajinskega sveta Drago Stoka je ob umestitvi elanov posameznih komisij v krajšem nagovoru zaželel CimveC uspešnega dela v korist ne samo SSk, temveC celotne slovenske narodne skupnosti. H ZALOŽNIŠTVO h TriesteOggi: Paticchio prosi dogovorjeno kazen Franco Paticchio, Franco Sferza in Fulvio Franza, bivši elani družbe Fiet, so zaprosili za dogovorjeno kazen 11 mesecev in 18 dni zapora na procesu o stečaju dnevnika TriesteOggi. O njihovi zahtevi bo aprila odločal sodnik za prelimira-ne preiskave Nunzio Sar-pietro. Paticchio, Sferza in Franza so obtoženi, da so namerno povzročili steCaj Časopisa, očitajo pa jim tudi druge nepravilnosti. Po mnenju javnega tožilca naj bi trije obtoženci tudi izmaknili dobičke založniškega podjetja ter uničili kar osem tisoč knjig, ki so bile last družbe Tres. Slednja je finančno nadzorovala založniško dejavnost Fiet. Dnevnik TriesteOggi je izhajal od leta 1990 do leta 1993. Paticchio je svojCas izdajal tudi tednik Meridia-no, nekaj Časa pa je bil tudi družabnik zasebne televizijske postaje Tele-quattro, potem ko je bil leta 1977 med njenimi ustanovitelji skupaj z dolgoletnim lastnikom Pic-cola Chinom Alessijem in Giorgiom Imerijem. ^Bna KRONIKA / SPRETNA LOPOVA Ogoljufala Svetnika za deset milijonov lir Spretna sleparja sta včeraj opeharila priletnega fSkega upokojenca, in to za znatno vsoto desetih jg1 'j°nov lir. Žrtev goljufije je 89-letni A.P. - policija sporočila samo začetnice priletnega naivneža, ki je j v mrežo profesionalnih sleparjev, morda celo ^ T ki sta pred nekaj dnevi ogoljufala druge priletne Lacane. j. ^Ceraj okrog 10.30 je A.P. stopil iz banke v Ul. Giu-d Pri Ljudskem vrtu. Približal se mu je lepo oblečen °ški, ki se je predstavil kot sin švicarskega industrij-Čokolade in ga vprašal po nekem zdravniku, katere-je U . m°ral izročiti večjo vsoto denarja. V razgovor se Se Vr'nil pajdaš, ki je sporočil, da je zdravnik umrl in k P°nudil, da bi sam prevzel posel, ki ga je opravljal . Kojnik. V posel sta goljufa pritegnila tudi priletnega sv -T3, k' je pristal, da bi investiral 10 milijonov lir seri i Pr'hrankov: stopil je v banko, dvignil denar in ei v avto goljufov, da bi se odpeljal k notarju za je r°vhev pogodbe. Lopova pa sta se »spomnila«, da p j P°treben kolkovani papir in prosila A.P.-ja, naj sto-. ,v trafiko. Ko se je žrtev vrnila s kolkovanim pa-L ,ern, seveda ni bilo ne avtomobila, ne goljufov in še ^denar),. p^ricija še enkrat opozarja, naj se ljudje pazijo ^ašli večji del ukradenega blaga d j^hrežinski karabinjerji so odkrili pri Proseku večji fin' b^3®a’ ki so ga prejšnjo noc ukradli iz trgovine ^ P^aaltecnica na Goldonijevem trgu. V dolini so ^r1 4 bralce CD plošC, 12 avtoradijev in 11 videoka-Kar k• .0 ha manjka samo še nekaj radijskih aparatov, oinjerji in kvestura nadaljujejo preiskavo. SV.JUST / KRAJŠA SLOVESNOST V spomin na Eugenia Curiela Prisotni zastopniki občinske uprave in Zveze partizanov ANPI V spominskem parku na griCu Svetega Justa je bila vCeraj dopoldne krajša slovesnost ob obeležju v spomin na tržaškega antifašista in komunista Eugenia Curiela, ki je pred 54 leti padel pod streli nacifaši-stov. Pobudo za krajšo slovesnost (na sliki-FO-TO KROMA) je dala mestna uprava, ki jo je zastopal odbornik za redarsko službo Sergio Alba-nese. Padlemu borcu za svobodo se je poklonil tudi vod mestnih redarjev. Zvezo italijanskih partizanov VZPI-ANPI in Curielove soborce je zastopal pokrajinski podpredsednik Marži. Nekateri ocenjujejo devinsko-nabrežinski regulacijski naCrt za primer novega in odgovornejšega pristopa do okolja in njegovega smotrnega načrtovanja, predvsem s kmetijskih krogov pa so ta naCrt označili kot pravi atentat kmetijskim dejavnostim in -širše gledano - samim narodnim interesom avtohtonega slovenskega prebivalstva. Uprava je že na prve kritike in opombe takoj odgovorila s prirejanjem številnih srečanj z občani in s predstavitvijo serije izboljševalnih popravkov, ki so zadevali predvsem kmetijsko nor-mativo. Imenovana je bila tudi posebna občinska komisija za kmetijstvo in teritorij. V njej so ob predstavnikih političnih sil zastopani tudi naravovarstveniki ter kmetovalci, včlanjeni v Kmečko zveze in v Zvezo neposrednih obdelovalcev (Coldiretti). Komisija, ki ji predseduje svetovalec Maurizio Rozza je v nekaj mesecih sestavila skupni dokument, ki vnaša še nekatere nezanemarljive novosti predvsem na kmetijskem področju. Usklajevanje stališč naravovarstvenikov in zahtev kmetovalcev seveda niso mačje solze. Glavno posredovalno vlogo je pri tem imel Voccijev odbornik za kmetijstvo Nevo Radovič. Sam je po poklicu kmetovalec, v prejšnji mandatni dobi pa je bil tudi pokrajinski predsednik Neposrednih obdelovalcev. »Kar pomnim, je to prvič, da kmetovalci in naravovarstveniki vendarle najdejo skupen jezik«, je v pogovoru za naš dnevnik dejal Radovič. V nadaljevanju je odbornik za kmetijstvo poudaril nekaj bistvenih sprememb, ki jih uvaja omenjeni dokument. Po novem naj bi torej regulacijski naCrt tudi v t.i. kmetijskih območjih biološke povezave (cone E3, ki v bistvu sestavljajo najveCji del občinskega teritorija) dovoljeval graditev stavb v živinorejske namene, to pa izključno tistim kmetijskim podjetnikom, ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodka. Za tovrstne gradbene posege pa bo občinska uprava od podjetnika zahtevala predložitev podrobnost-nega občinskega naCrta, kar je v bistvu regulacijski naCrt v zmanjšanem obsegu. Z druge strani komisija predlaga, naj se vsakomur dovoli sprememba namembnosti zemljišča v poljedelske namene. V t.i. kmetijskih območjih zaščite krajinskih posebnosti (cone E4) ne bodo dovoljene nove zgradbe, medtem ko bodo omogočena utrjevanja in obnavljanja že obstoječih poslopij. Nove gradnje v kmetijske namene bodo pa dovolejne v t.i. območjih pretežno kmetijske namembnosti (cone E5). Za slednje naj ne bi bili veC potrebni prvotno predvideni po-drobnostni občinski načrti, temveC le naCrt, ki naj oriše porazdelitev prostora v sklopu samega podjetja. Tople grede bodo kmetijskim podjetnikom po novem dovoljene v conah E5, medtem ko za postavljanje premičnih gred (t.i. tunelov) ne bodo potrebna nobena dovoljenja. »Izkopavanje zemlje v dolinah za ustvarjanje novih obdelanih površin oz. vinogradov sicer omejuje že Belcijev zakon«, je dejal Radovič. Dokument komisije se vsekakor loteva tudi tega vprašanja, in sicer s predlogom, naj bo izkopavanje zemlje dovoljeno v conah E3 in E5. Tovrstne posege naj bi urejevali posebni naCrti, ki naj bi predvidevali tudi sanacijo iznakaženih dolin. Sam odbornik Radovič pa je iznesel predlog, da bi odvažanje zemlje iz vnaprej določenih dolin urejevala sama občinska uprava, ki naj bi nato poskrbela za ustrezno uravnovešenje prizadetega območja tudi z ustvarjanjem novih naravnih ambientov, kot so npr. kali in mlake. Obsežen in podroben dokument komisije za kmetijstvo in okolje vsebuje še celo vrsto predlogov, ki jih bo občinski svet med konCno razpravo nedvomno upošteval. Predvsem naravovarstvene in kmetijske organizacije pa si ob tem seveda pridržujejo pravico do zahtevanja dodatnih izboljšav v eno ali drugo smer. Vse to bo torej predmet vroče razprave v občinskem svetu, ki je v zadnji istanci edini institucionalno in demokratično pristojen, da odgovorno sprejme ali zavrne kakršnokoli spremembo. (igb) PRIREDITEV / GLASBENA MATICA Glasbeniki GM ob prazniku kulture Nastopili solisti, komorne skupine in zbor Včeraj so se tudi na Glasbeni matici poklonili Dnevu slovenske kulture. Na šoli so namreC pred tremi leti uvedli prireditev Glasbeniki ob prazniku kulture s prepričanjem, da ne sodi v kulturo zgolj literatura, temveč ima v njegovem bogatem okviru svoje mesto tudi glasba. Prireditve v Gallusovi dvorani se je udeležilo res mnogo ljudi, gojencev in njihovih staršev. Uvodoma je ravnatelj Bogdan Kralj spregovoril o pomenu kulture in uokviril glasbo kot del kulturnega ustvarjanja. Ker je bil govor o slovenski kulturi, je bilo slišati na prireditvi izključno glasbo slovenskih avtorjev. Vokalna glasba je prišla do izraza med nastopom otroškega pevskega zbora, ki ga je vodil David Žerjal. Instrumentalno glasbo so predstavili razni solisti (zaigrali so na klavir in violino) ter dva kvarteta: kvartet flavt in godalni kvartet s klavirjem, zaigral pa je tudi šolski go- dalni orkester, ki ga vodi Peter Filipčič. Med izvedenimi skladbami sta bili tudi deli skladateljev Ubalda Vrabca in Staneta Malica, ki sta bila med drugim tudi bivša profesorja na Glasbeni matici in sta sk- ladbi napisala prav za takratne gojence. Kljub »glasbeni proslavi« pa brez recitacij ni šlo. Prispeval jih je igralec Danijel Malalan, a ne kot gost, temveč kot gojenec solopetja pri naši glasbeni šoli. Zadnje slovo od Simplicije Žerjal vd. Stopar Danes bodo na pokopališču pri Sv. Ani spremili k zadnjemu počitku Simplicijo Žerjal vdovo Stopar. Pokojnica je bila pristna Skedenjka, saj je bila v tem predmestju rojena 2. marca 1909, kjer je preživela vse svoje življenje, se poročila in imela sina Silvija, ki je na žalost umrl leta 1981. V zakonu z ženo Anico so se mu rodili trije otroci: Boris, Elizabeta in Igor, ki jih je imela pokojnica še posebno rada. Simplicija je bila dobra pevka v nekdanjem zboru Velesila, kot je bil dober pevec tudi njen pokojni mož Ivan Stopar, ki je večkrat nastopal tudi kot solist. Bila je šteta kot zadnja ške-denjska krušarica in se je zato rada udeleževala prireditev, ki so bile tej škedenjski posebnosti posvečene. Bila je tudi redna Članica domačega društva Ivan Grbec in seveda pogosta obiskovalka prireditev v društveni dvorani. Rada je brala, pela in ni nikoli pozabila, da je Slovenka. Naj ji bo lahka domača zemlja. Vsem njenim pa tudi naše iskreno sožalje. Neva Lukeš ■H PROSLAVA h Jutri v Bazovici mladi ob Prešernovem dnevu Zadnje Čase je v Bazovici opaziti otipljiv doprinos mladih pri vsesplošnem vaškem dogajanju. Med te mlade spadajo tudi osnovnošolci iz Bazovice in okoliških vasi, ki pridno nastopajo v otroškem zboru Antona Martina Slomška. Jutri zvečer, ob 20. uri, bo zato v župnijski dvorani prav živahno, saj bodo poleg omenjenega otroškega zbora nastopili kot gostje še godba na pihala iz Komna ter uCenci in učitelji tre-benske godbeniške in komenske podružnične glasbene šole z deli slovenskih skladateljev. Priložnostne misli bodo poleg domačina Mirjana Žagarja iznesli tudi dijaki DTTZG Žige Zoisa iz Trsta. Spored bo obogatil nastop baritonista Damjana Lo-catellija. Vaška društva, ki prirejajo ta večer, vabijo zato vaščane in prijatelje kulture k polnoštevilni udeležbi. GLEDALIŠKI VRTILJAK Pobegli robot bo našel svoje srce pri otrocih V nedeljo popoldne v Marijinem domu pri Sv. Ivanu zadnja predstava vrtiljaka To nedeljo bo ob 16. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu predzadnja izmed predstav, ki jih je Radijski oder vključil v svoj letošnji otroški gledališki abonma. Teden kasneje, kot je bilo sprva predvideno, bodo mladi igralci Amaterskega mladinskega odra otroke in njihove starše razveselili z igro Vida Pečjaka Pobegli robot. Zgodba govori o tem, kako skupina znanstvenikov izdela skoraj perfektnega robota, ki zna delati vse mogoCe. Ker pa znanstveniki niso pomislili na to, da bi mu dali tudi srce, se robot obnaša neumno, nagaja in je poreden. Reši ga mala Mojca, ki mu podari uro, ki simbolizira srce. To robotu pomaga, da postane prijatelj otrok. Od takrat dalje se igra z otroki in je vedno priden. Preprosta zgodbica ima v sebi skrito globoko sporočilo, ki je zanimivo tudi za odrasle, razumljivo pa je celo najmlajšim. Ti ga bodo skoraj nevede sprejeli vase, obenem pa se bodo zabavali ob prijetni predstavi, ki jo je zrežiral Emil Aberšek, glasbo zanjo pa napisal Marjan Mlakar. Zadnja predstava Gledališkega vrtiljaka bo na sporedu približno Cez mesec dni, 21. marca, ko bo na sporedu Petanov Obtoženi volk v izvedbi domače skupine mladih igralcev Slovenskega odra. Breda SusiC VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 26. februarja 1999 MATILDA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.46 - Dolžina dneva 10.57 - Luna vzide ob 13.51 in zatone ob 4.14 Jutri, SOBOTA, 27. februarja 1999 GABRIJEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1018,4 mb naraSCa, veter 24,1 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 25-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 6,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili sta se: Giada Kocjan in Michela Parisi-ni. Umrli so: 91-letna Mar-gherita Olivetto, 79-letni Bruno Lo Cicero, 61-letni Antonio Porcelluzzi, 92-letni Giovanni Bellini, 81-letni Nicolo Sulligoi, 70-letni D ari o Stella, 74-let-na Liana Manghetti, 85-letna Maria Rosa Gerin, 58-letna Alida Marši, 80-letni Diego De Apollonia, 78-letni Giuseppe Fabris, 97-letna Santa Stabile, 73-letni Luigi Suz, 90-letni Americo Cecchi, 65-letna Dora Colecchia. : : LEKARNE Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. februarja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel. 040 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 040 390280), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998). Opčine - Proseška 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Via Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Milje - Lungomare Venezia 3. OpCine - Proseška 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 040 361655) 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Shakespeare in love«, i. Gvvinett Paltrovv. EXCELSIOR - 15.30, 18.30, 21.30 »La sottile li-nea rossa«, r. Terrence Malick, i. George Cloo-ney, Sean Penn. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Ballando a Lugha- nasa«, r. Pat 0’Connor, i. Meryl Streep, Michael Gambon. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »A bug’s life«, prod. Walt Disney. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La proposta«, i. VVillim Hurt. Prepovedan mladini pod 14. letom. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Gloria«, i. Sharon Stone. NAZIONALE 1 - 15.45, 18.35, 20.20, 22.15 »Paj Back«, i. Mel Gibbson. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Ne-miche amiche«, r. Chris Columbus, r. Julia Roberts, Susan Sarandon. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »At-tacco al potere«, i. Bruce VVillis, Denzel VVashing-ton. NAZIONALE 4 - 15.45, 18.45, 21.45 »Vi presento Joe Black«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins. MIGNON - 16.00 -22.00 »Avventure in un cimena a luce rossa«. Prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Out of sight«, r. Števen Soder-bergh, i. George Clooney, Jennifer Lopez. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »L’assedio«, r. Bernardo Bertolucci, i. David Thevvlis in Than-die Nevvton. 'M PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja DAN SLOVENSKE KULTURE, danes, 26. februarja 1999 ob 20. uri v Kulturnem centru Gasto-ne Millo, Trg Republike 4 v Miljah. Kulturni spored bodo oblikovali uCenci COS Albin Bubnič, harmonikar Igor Zobin, zbor Jadran in oktet Odmevi. Govornik prof. Olga Lupine. SKD VIGRED IN OS »S. GRUDEN« vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo danes, 26. t.m., ob 20.30 v prostorih OS »S. Gruden« v Sempolaju. Nastopajo osnovnošolski otroci in KD Rovte-Ko--lonkovec z igro »Al s puško al s solato branili bomo našo zemljo zlato«. Vabljeni! SKD GRAD BANI vabi ob dnevu slovenske kulture v Zadrugo Ban, jutri, v soboto 27. februarja, ob 20.30 na predstavitev novejših publikacij o BENEŠKI SLOVENIJI. Predstavila bo prof. ŽIVA GRUDEN. Sodeloval bo C.P.Z. Sv. Florijan, ki ga vodi MELITA VIDAU. Vljudno vabljeni! VAŠKA DRUŠTVA IZ BAZOVICE vabijo jutri, v soboto, 27.2.99, ob 20. uri, v župnijsko kinodvorano na Proslavo MLADI OB PREŠERNOVEM DNEVU. Sodelujejo: vaška godba iz Komna in solisti, otroški zbor A.M. Slomšek, dijaki DTTZG Z. Zois. Vabljeni! KD JOŽE RAPOTEC PREBENEG prireja v nedeljo, 28. februarja 1999 ob 18. uri PREŠERNOVO PROSLAVO. Nastopali bodo baritonist Damjan Locatelli, sopranistka Mojca Milic, klavir Tamara Ražem, flavta Ana Marinkovič. Nekaj priložnostnih misli o glasbeni kulturi bo podal Janko Ban. PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi v nedeljo, 28. februarja ob 18. uri v Srenjsko hišo v Boršt na premiero dveh uprizoritev: glasbena igra v dveh dejanjih »Obleka naredi človeka?«, nastopajo elani dramske skupine PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec, režija Boža Hrvatic, in veseloigro v domačem narečju »An Ijep spomin in tude...«, nastopajo elani dramske skupine PD Slovenec, režija Ingrid Verk. Ponovitev bo V petek, 5. marca ob 20.30. DEVINSKI PEVSKI ZBORI vabijo na Prešernovo proslavo in srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem. Večer bo v nedeljo, 28. t. m. na sedežu pevskih zborov v Devinu z začetkom ob 17. uri. SKD PRIMOREC ' Trebče gosti osnovno šolo Alojza Gradnika in KD Kraški dom iz Repentabra z igro Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna, v nedeljo, 28. februarja 1999 ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Priredba in režija Stana Milic. Vabljeni! MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na srečanje ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE. So- delovali bodo etnografinja Rosana Špeh, ljudski umetnik Slavo Batista in Metka Avdič. O pomenu praznika bo spregovorila gospa Lučka Kremžar, v nedeljo, 28. februarja ob 16. uri. PD KOLONKOVEC, KD IVAN GRBEC, DOM JAKOB UKMAR vas vljudno vabijo na DAN SLOVENSKE KULTURE, v nedeljo, 28. februarja 1999, ob 16. uri v dvorani Doma Jakob Ukmar (UL Soncini). Priložnostni govor: Erika Jazbar. Nastopajo: Iztok Cergol - violina, MePZ Kolonkovec, ZPZ Ivan Grbec, skupina Istrski kantaduri. RADIJSKI ODER v sodelovanju s Slovensko prosveto vabi, v sklopu prireditev Gledališki vrtiljak, v nedeljo, 28. februarja ob 16. uri v dvorano Marijinega doma pri sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, na predstavo Vida Pečjaka POBEGLI ROBOT, v izvedbi Amaterskega mladinskega odra iz Nove Gorice in v režiji Emila Aberška. Ne zamudite! FINŽGARJEV DOM (Narodna ul. 98, OpCine) vabi v nedeljo, 28. februarja ob 18. uri na PRAZNIK SLOVENSKE PESMI IN BESEDE z na- slovom »Vse pesmi zvi' rajo ’z ljubezni ene«-Oblikovali jo bodo mladi recitatorji skupine Tamara Petaros (Alja Sturman, Urška Daneu, Mira Fabjan, Kristjan Stopar, Marko Zupan, Tomaž SusiC), vokalno-instrumen-talna skupina Ano urco al’ pej dvej (Nadja in Marta Fabris, Boris in Igor Košuta, Aleksander Ipavec, Tullio Možina, Zoran Lupine), baritonist Marjan Skerlavaj ob glasbeni spremljavi Vinka Skerlavaja in Marka Stoke, cerkveni pevski zbor Sv. Jernej pod vodstvom Aleksandre Pertot in slavnostni govornik Alek' sij Pregare. Vabljeni! GLEDALIŠKI VR- TILJAK vabi na otroško gledališko predstavo v nedeljo, 28. februarja, ob 16-uri v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul-Brandesia 27. Predstavo Vida Pečjaka »Pobegli robot« bo v režiji Emil3 Aberška izvedel Amaterski mladinski oder iz Nove Gorice. Zgodba o robotu, ki so mu profesorji pozabili vgraditi srce, bo gotovo očarala najmlajše-Pričakujemo vas! SKD TABOR - PR°' SVETNI DOM - v sredo, 3. marca, ob 20. uri, otvm ritev razstave SLAVKE KRANJEC. Predstavitev JASNA PERSOLJA. Na večeru sodeluje MoPZ Tabor pod vodstvom ALEK- SANDRA SLUGE. KD SKALA IZ GROPA' DE priredi v soboto, 6-marca 1999 PRAZNIK ZENA. Zabaval vas bo Zamejski kvintet. Rezervacije na tel. št. 040-22663 ali-040-226802, v večernih urah. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja DAN SLOVENSKE KULTURE danes, 26. februarja 1999 ob 20. uri v Kulturnem centru Gastone Millo, Trg Republike 4 v Miljah Kulturni spored bodo oblikovali UCENCI COS ALBIN BUBNIČ harmonikar IGOR ZOBIN zbor JADRAN oktet ODMEVI Govornik prof. OLGA LUPING m iilii Gostuje LUTKOVNO GLEDALIŠČE - Ljubljana Jan Wilkowski: TRDOGL AVC E K Režija: Matija Milčinski V nedeljo, 28. t.m., ob 11. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah OTROŠKA MATINEJA!------------- SKD F. PREŠEREN iz Boljunca priredi danas, 26. februarja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren predavanje ZAŠČITNI ZAKON MED STVARNOSTJO IN PRIČAKOVANJI gosta veCera bosta Rudi Pavšič - predsednik SKGZ in Sergij Pahor - predsednik SSO ---------Vabljeni!------- S ČESTITKE Danes praznujeta MARIO BRISCIK in IVANKA BADALIC 50 let skupnega življenja. Se jnnogo zdravja in sreče !ima voSCita sinova z družinama. Danes, 26. februarja Praznujeta zlato poroko dve moji sestrični, MARIJA BLAZINA z možem ALOJZEM CIBICEM in °ORA FURLAN z “Jožem MILANOM TROBCEM. Ob tem ve-Dkem slavju jim želim Oinogo zdravja, sreče in zadovoljstva. Korajžno Danes stopata na skupno življenjsko pot Ana in Erik Ob iskrenih Čestitkah s° nase srčne želje, da bi njuna barcica mirno Plavala in premostila tudi velike valove. Z ljubeznijo Dragica in Ramiro Danes se vzameta Ana in Erik Mnogo sreče na novi Življenjski poti vama želijo vsi domači, posebno nečakinji Nika in Nikol Dinga ringa raja... Ana z Erikom v Dolino odhaja. Vsi se veselimo, jima Polno sreče in ljubezni želimo Isabella, Remo, Miriam, Aleksander, Tjaša, Mauro Privekal je Matej! Skupaj z Mirjano, henri kom in sestrico Jasmino se veselimo nonoti Pepo, Mario, Laura, Bernarda in pranona Albina naprej, kot doslej! Francka. ANI in ERIKU, ki danes stopata na skupno življenjsko pot, iskreno čestita in želi mnogo sreče in medsebojnega razumevanja SKD Slavec. Danes FABIANA bo 6 let dopolnila in kmalu se v solo napotila. Bodi zdrava in pridna kot doslej, ter nasmejana se naprej, ti želijo nona Marija, nono Stanko, teta Nives, Franko in Devan. S_____________IZLETI SK DEVIN priredi avtobusni izlet jutri, v soboto, 27. t. m. ob priliki XII. Pokala prijateljstva treh dežel, ki se bo vršil v Podnu na Koroškem. Informacije nudi tajništvo na tel. 040-200782 v večernih urah. Zaželjena številna udeležba! ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH prireja JUBILEJNO ROMANJE V JORDANIJO, NA SINAJ IN V EGIPT od 13. do 20. marca 1999. Poudarek bo na spoznavanju krajev 40-letne poti izvoljenega ljudstva iz Egipta v obljubljeno deželo. Prostih imamo se nekaj mest. Danes, 26. t. m. bo za romanje druga priprava na potovanje. Ob 19.30 bo v župnijskem domu A. Zink (Pro-seška ul. 24) o krajih, ki jih bomo obiskali govorila specialistka za staro zavezo, dr. Snežna Vecko iz Maribora. Vabljeni vsi udeleženci in tisti, ki vas ta tema zanima. Informacije in prijave na tel. št. 040-211276 (pustite vaše sporočilo na tel. tajnici, poklicali vas bomo). SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. marca avtobusni izlet v Trbiž ob priliki Zimskih športnih iger. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, v ponedeljek, 1. in v sredo, 3. marca od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-299573. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 14. marca izlet na MONTE ELMO. Za informacije lahko kličete na tel. št. 040-291078 od 19.30 do 20.30. KLUB UPOKOJENIH KMETOV prireja petdnevni avtobusni izlet v Berlin, od 5. do 10. aprila t.l. Za vse informacije kličite na tel. št. 040-631494 ali ob sredah popoldne na 040-251196. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da zapade 13. marca 1999 rok za predstavitev prošenj za premestitve učnega osebja osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol ter 23. marca 1999 za premestitve uCnega osebja otroških vrtcev. V uradu Sindikata slovenske šole, ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, nudimo obrazce in informacije ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. ^ OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi danes, 26., jutri, 27. in v nedeljo, 28. februarja na IZREDNI KONGRES TRŽAŠKE FEDERACIJE. Otvoritev kongresa bo danes ob 17.30 v kongresni dvorani tržaškega sejmišča (Trg de Gasperi) z naslednjim dnevnim redom: 1) izvolitev predsedstva kongresa; 2) poročilo tajnika Sergia Fac-chinija, 3) izvolitev politične, volilne in jamstvene komisije. Kongres se bo nadaljeval v soboto in nedeljo na pokrajinskem sedežu v Ul. Tarabocchia 3, z razpravo in delom komisij. Zaključke bo podal v nedeljo, 28. februarja ob 9.30 elan vsedržavnega tajništva SKP Franco Giordano. SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL in KOORDINACIJSKI ODBOR ŽENA organizirata kosilo ob priliki 8. marca - dneva žena - v gostilni Leban v Bazovici, ul. Gruden 53 (avtobus št. 39). Praznik bo razveselila harmonika. Prijave še danes, 26. februarja na tel. št. 040-214222 (Opčine -v ponedeljek od 15. do 18. ure, v sredo in petek, od 9. do 12. ure) in 040-220710 (Sv. Križ - v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure. Vabljene žene in sorodniki! OBČINE DEVIN-NA-BREŽINA, ZGONIK in REPENTABOR TRŽAŠKA ZDRAVSTVENA ENOTA - 1. OKRAJ organizirajo ciklus predavanj o zdravju. 2. srečanje: VEG ZDRAVIL ZA BOLJŠE ZDRAVJE? Predavali bodo generalni direktor TZE dr. Franco Rotelli, dr. Tullio Giraldi z Univerze iz Trsta, izvedenci na tem področju, drugi upravitelji TZE, danes, 26. februarja, ob 20.30, v OBČINSKI KNJIŽNICI V NABREŽINI. Vljudno vabljeni! SKD F. PREŠEREN iz Boljunca priredi danes, 26. februarja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren predavanje ZAŠČITNI ZAKON MED STVARNOSTJO IN PRIČAKOVANJI. Gosta večera bosta Rudi Pavšič - predsednik SKGZ in Sergij Pahor - predsednik SSO. Vabljeni! KULTURNI KROŽEK ZVEZDA in REKREACIJSKA SKUPINA IPPOPO-TAMI prirejata fotografski natečaj na temo »Pustni vozovi in maske ’99«. Fotografije sprejemajo vsak dan od 16. do 20. ure v Ljudskem domu v Pod-lonjerju, Ul. Masaccio 24 do danes, 26. februarja. OTROCI, POZOR, POZOR! Jutri, v soboto, 27. februarja 1999 od 14.30 do 18. ure vabi Zadružni center za socialno dejavnost vse otroke na sdež TPK Sirena, Miramarski drevored 32 na barkovljanskem nasipu, na PRIPRAVO ZOOLOŠKEGA VRTA. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360324. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3, Trst) vabi jutri, v soboto, 27. februarja na predavanje z naslovom ZGODOVINA TRSTA 45-54 (Od konca II. svetovne vojne do priključitve Italiji). Govoril bo mladi zgodovinar Gorazd Bajc. Vabljeni vsi! Posebno priporočamo maturantom. ZaC. ob 18.30. KD VESNA vabi v nedeljo, 28. februarja, ob 18. uri, v Dom Alberta Sirka na srečanje s pisateljem MIRANOM KOŠUTO. Sodeluje IGOR MALALAN. Toplo vabljeni! V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 1. marca predaval psihoanalitik dr. Andrej Marušič iz Kopra o samomorih pri Slovencih. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. KRUT obvešCa, da se bodo 1. marca začele tedenske plavalne ure v termalnih bazenih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, v uradnih urah. Tel. 040-360072. KMEČKA ZVEZA obvešCa, da bodo tečaji HACCP (nove določbe za higijensko zdravstveno samonadzore vanje nad hrano) od 18. do 21. ure ob sledečih datumih: 2,-5. 3. 1999 Nabrežina, knjižnica - vinogradniki, osmice,'" zelenjava; 8.-10. 3. 1999 Opčine, dvorana Zadružne kraške banke -vinogradniki; 9.-12. 3. 1999 Boljunec, gledališče Prešeren - osmice; 15.-17. 3. 1999 Opčine, dvorana Zadružne kraške banke -osmice; 16.-19. 3. 1999 Boljunec, gledališče Prešeren - vinogradniki, zelenjava in ostali. PRIMOTOR KLUB vabi na sejo-družabnost za včlanjevanje 1999, ki bo v sredo, 3. marca v baru Petaros v Borštu. Dobrodošli vsi stari in novi člani! ODBOR SRENJE BOLJUNEC vabi vse člane na sestanek v zvezi z legalnim priznanjem srenje, v sredo, 3. marca, ob 20. uri v malo dvorano gledališča Prešeren. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 7. marca praznovanja dneva žena v gostilni Al Carso v Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla Zamejski kvinet. Za informacije lahko kličete na tel. št. 040-291078 in 040-2916110, od 19.30 do 20.30, od ponedeljka do petka. SZ BOR in KD SLAVKO ŠKAMPERLE prirejata ob DNEVU ZENA družabnost z večerjo, plesom in zabavo, v nedeljo, 7. marca s pričetkom ob 19. uri na Stadionu 1. maj. Praznik bo razveselil priznani in priljubljeni ansambel VValter, Doriana in Gior-gio. Za informacije in rezervacije lahko pokličete na tel. št. 040-566137 (od 12. ure dalje). Toplo vabljeni ženske, soprogi in prijatelji. SKD VIGRED ponovno prireja TEČAJ VEZENJA (Stikanja). Tečaj bo potekal ob torkih od 17. do 19. ure v društvenih prostorih v Sempolaju. Vabljena dekleta in žene! MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na VVEEK-END SEMINAR ANGLEŠČINE (Con-versation skills) z angleškim predavateljem Mr. Paulom Morrisom. Seminar bo potekal od 26. do 28. marca v Klancu pri Kozini, v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Pozor! Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami - na uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure (tel. št. 040-370846). MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na VVEEK-END KUHARSKI TEČAJ s kuharskim mojstrom Erikom Gomezlom. Seminar bo potekal od 26. do 28. marca v Klancu pri Kozini v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Pozor! Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami - na uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure (tel. št. 040-370846). SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro). KROŽEK YOGA & OMC »AMANDITA« iz Briščkov št. 2, prireja jutranje tečaje yoge, in sicer ob torkih in petkih, od 9.00 do 10.30. Za vpisovanje in informacije - tel. št. 040-327488 ali 040-200916. KUD MAGNET pričenja nov sklop tečajev, ki bodo potekali v prostorih srednje šole Iga Grudna v Nabrežini. Informacije po tel. 040-220202, 040-364211, 040-220680. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM dobro ohranjen motorček Malagutti Fifty Full CX Mix. Tel. 040-229286. PRODAM Lancia The-ma 2000 LS 16 ventilov, december ’92, full optio-nal, cena po dogovoru. Kličite na tel. st. 040-201164. PRODAM zelen metali-ziran BMVV 318 I coupe, letnik ’87, v zelo dobrem stanju. Revizija opravljena do oktobra 2000. Cena 3.000.000, oz. po dogovoru. Podarim štiri kolesa z zimskimi gumami. Tel. 0481-82353 zveCer ali 0347-1516964. 34-LETNA GOSPA, poštena in zanesljiva išče kakršnokoli delo, tudi kot hišna pomočnica, baby-sit-ter in drugo. Tel. št. 040-811396. PRODAM nov scooter Malagutti Phantom S12. Tel. št. 0339-5744106. ISCEM GOSPO veščo kompjuterja, part-time od 13.30 do 16. ure. Tel. na št. 0335-409002. NA PROSEKU bo plesni tečaj latinsko-ameriških plesov v parih, primeren za vse starosti. Pohitite s prijavami. Tel. 040-225657. V RUPI prodam hišo s centralno kurjavo in vrtom. Tel. 0481-784019. PRODAM stanovanje v Ul. Cologna v dobrem stanju, 70 kv. m, z balkonom, v 3. nadstropju, z dvigalom. Tel. 040-412549 v večernih urah. ENODRUŽINSKO, opremljeno hišo z vrtom na Opčinah ali v neposredni okolici, išče za dobo 15 mesecev zakonski par z nemškim državljanstvom. Tel. 040-211016 v večernih urah. CVETLIČARNA ANGELA iz Boljunca obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo ponovno odprta 26. februarja z običajnim urnikom. DAJEM V NAJEM opremljeno enosobno stanovanje s tušem in WC za 550.000 lir. Tel. 040-416132. PRODAM fiat tempra SW 1600, oktober 1995, opremljen s klimatsko napravo, abs in airbag, 40.000 prevoženih km. Tel. 0481/82487 in 0481/597228. NA KRASU dajemo v najem dobro vpeljano trgovino jestvinskih in nejest-vinskih artiklov (bivši tabeli X in XTV. Za informacije tel. št. 040-212114, od 8.30 do 9.30. PRODAMO celotno opremo (police, hladilnik, prodajni pult, itd.) supermarketa z jestvinami (120 kv.m.). Klicati od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure na tel. 0338-3689660. IŠČEMO stajico za 5-meseCnega dojenčka. Kdor nam bi jo lahko daroval, je naprošen, da kliče na tel. št. 040-635265 v večernih urah. PRODAM avto alfa 75 v zelo dobrem stanju, star 10 let, z novimi gumami in komaj opravljeno revizijo. Cena po domeni. Tel. 040-251039, v večernih urah. PRODAM FIAT SCU-DO 1.9 D EL v dobrem stanju, letnik ’96, s tremi sedeži, cena 18 milijonov lir ali po dogovoru. Tel. 040-281257 ali 0330-462560. V MEDJE VASI imata odprto osmico Gianna in Bojana. OSMICO je v Lonjerju odprl FABIO RUZZIER. Toči belo in črno vino. Poskrbljeno za prigrizek. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči črno in belo vino. Vabljeni! OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Toči Cmo in belo vino. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Josip Berdon, Pulje pri Domju, št. 123. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, ob torkih in sredah zaprto, tel. 040-200898. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23. PRISPEVKI V spomin na Jolando Dugulin vd. Coceani darujeta Sonja in Marjo Stoka 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob drage Marije Košuta daruje Lidia 20.000 lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob Ciže Busetti darujeta Marica in Francko Stefančič 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V slovo dragi Ciži darujejo Kristina, Majda, Eda, Marta in Ester 75.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na drago Cižo daruje Lidia 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Ivanko Kralj roj. Guštin in njeno hčerko Anico daruje Mara Milič 30.000 lir za zgo-niško cerkev. V spomin na Milkota Grgiča daruje Karlo Grgič (Nendetov) 50.000 lir za KD Slovan - Padriče. Namesto cvetja na grob Milkota Grgiča daruje Zelka Crismancich 50.000 lir za KD Skala - Gropada. Namesto cvetja na grob Milkota Grgiča darujeta Dragica, Nada in Sonja 50.000 lir za KD Skala -Gropada. Namesto cvetja na grob Marije Semec darujeta Paula in Stanko Peric 20.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Sempolaja. V spomin na Frančkota Terčona in Borisa Sardoča daruje Majda Paulina z družino 40.000 lir za SKD Vigred. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. V spomin na Marijo Semec in Borisa Sardoča daruje Ladi Sardoč z družino 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Marijo Semec in Borisa Sardoča daruje Jožko Rebula z družino 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na dobro sestrično Marijo Košuta por. Cattonar daruje Albin Ma-ganja z družino 100.000 lir za SD Vesna. V počastitev spomina drage sestre Marije Košuta por. Cattonar darujejo RinCi, Santino in Pino Sunseri 250.000 lir za SD Vesna. V spomin na gospoda Silvana Giraldija darujeta družini Daneu-Bucciarelli 200.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Ivanke Daneu Lenisa darujeta Stanka in Riko 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Kolegice in kolegi slovenskih programov Radia Trst A izrekajo iskreno sožalje Martini Repinc ob izgubi dragega očeta KRZNARSTVO FRANCETICH NEPONOVLJIVO znižanje cen ob koncu sezone moških in zenskih pletenin iz ioo % kasmirja N ere SAGA od 2.500.000. lir lisica od 1.500.000. lir svizec od 1.490.000. lir bober od 800.000. lir rat mousque od 1.190.000. lir usnjeni plaSči od 990.000. lir plašči (notranjost ločljivo krzno, obšiti s krznom) od 350.000. lir Trst, ul. Mazzini 22 - Tel 0039/040/639259 TAX - FREE V MIELI / O PLATONU Zanimiv odrski eksperiment Dvojezična igra Matejke Grgič 'mm .... ..._a S L / w 4 V okviru obsežnega niza mladega odra v dvorani Miela na tržaškem nabrežju so se v sredo zvečer predstavili tudi trije slovenski gledališki ustvarjalci, mladi seveda. Igralca Nikla Panizon in' Danijel Malalan, ki delujeta v različnih tržaških gledališčih -Nikla pri italijanski Contradi, Danijel pri Slovenskem stalnem gledališču -sta žal dokaj maloštevilnemu občinstvu predstavila kratko enodejanko Matejke Grgič z naslovom Studio su pla-tone/O Platonu, v kateri se italijanski jezik prepleta s slovenskim. Gre za nekonvencionalno gledališko predstavo, bolje reCeno za odrsko razmišljanje o sodobni stvarnosti, ki se v dialogu med mladima Človekoma, moškim in žensko, poraja ob branju enega najbolj znanih odlomkov iz Platonove Države: mita o pečini, v kateri starogrški filozof Človekovo spoznavanje primerja zaznavi stvarnosti pri človeku, ki živi v pečini in za katerega so stvarnost sence, ki jih svetloba meCe na steno pečine. Večjezično predstavo gledalci seveda različno dojemajo, odvisno paC od njihovega poznavanja različnih jezikov, čeprav pri učinkovito postavljenem delu to ni nikakršna pomanjkljivost, nasprotno. Kakorkoli že, uho tržaškega Slovenca, ki pozna slovenščino in italijanščino, je ob poslušanju besedila Matejke Grgič občutljivo lovilo zlasti namige na njemu lastno stvarnost, na vprašanje identitete in na to, koliko je italijanskega v senci, ki jo Slovenci tostran meje rišemo na steni svoje pečine. Zahtevnega teksta sta se mlada igralca lotila z veliko požrtvovalnostjo in predanostjo, na razmišljanju zasnovano predstavo so dopolnjevali tudi vizualno sugestivni efekti, zlasti projiciranje njunih senc na belo platno v ozadju, in kratka video posnetka. Pri postavitvi je bilo morda opaziti pomanjkanje solidnega režiserskega prijema, ki bi bolje usmerjal igralsko naravnanost obeh interpretov. ZvoCno dopolnjuje predstavo glasbena kulisa z glasom Tamare Stanese. (hov) Na sliki: od leve - Nikla Panizon, Mate jka Grgič in Danjel Malalan GLASBENO TEKMOVANJE / OITAUJANSKA POPEVKA Festival v Sanremu v tradicionalni preobleki Zanimivo vodenje oddaje, a nizka kakovost popevk In tudi letos smo se množično zbrali pred televizijskimi ekrani, ,da ne bi zamudili najbolj reklamiziranega glasbenega špektakTa. Kot vsako leto nas je bilo res veliko število, celo preveč glede na povprečnost popevk, ki jih predstavljajo na odru gledališča Ariston v San Remu. Da, kajti tisto, kar nas vabi pred ekrane, niso nove pesmi, temveč televizijski variete z vsem svojim cirkuškim ozadjem. Čeprav se televizijska formula tudi letos ni spremenila, se je vendar na odru vzpostavilo nekoliko drugačno vzdušje. Simpatični Fabio Fazio je znatno prispeval, da je zavladala sproščenost, h kateri je v prejšnjih izdajah festivala težilo vodenje Rai-monda Vianella in Piera Chiambrettija. Da bi dokončno prekinil dobo Baudovega maratonskega Sanrema, je Fazio pre- nesel svojo preprostost z oddaje "Quelli che il cal-cio...", od koder prihaja tudi nekonvencionalni par Orietta Berti - Teo Teocoli, ki hudomušno in pikro vodi "Sanremo notte". Vsi ostali ugledni "pomožni" voditelji oddaje - od Renata Dulbec-ca do Rogerja Moora - pa niso bistveno pripomogli k večjemu ali manjšemu uspehu oddaje. Kar pa se tiče letošnje ženske prisotnosti na odru, se je francoska lepotica Laeti-tia Casta s svojimi zadregami morda izkazala za še nezrelo Faziovo partnerico. Če je vodstvo televizijske oddaje iz San Rema letos konCno na zadovoljivem nivoju, je kakovost predstavljenih pesmi ohranila tradicionalno povprečnost, vendar z razliko, da nobena skladba ne izstopa. In če smo v prejšnjih letih z lahkoto označili najboljše popevke ali izvajalce (lani Avion Tra- Anchise Bolchi: country kot poslanstvo FOKUS Anchise Bolchi spada v tisto množico glasbenikov, ki po vsej verjetnosti ne bodo nikoli zasloveli, ker se publiki predstavljajo z ne preveč popularno zvrstjo glasbe. Izredni violinist Anchise, ki je prejšnji četrtek nastopil v kriški pivnici Oxis, igra namreč country glasbo. Sam pravi, da pri countryju ne obstaja neka srednja mera: »Ali ga ljubiš ali ga sovražiš?« Kako si vzljubil to zvrst glasbe? »Pred dvajsetimi leti sem na obrežju letovišča St. Tropez poslušal "bluegrass” skupino. Očarala sta me banjo in predvsem violina. Takrat sem prvič poslušal igranje violine izven klasične glasbe. Razumel sem, da na področju lahke glasbe violina igra edinole v country muziki. Čeprav sem že leta igral kitaro, sem se torej violini približal razmeroma pozno, se pravi pri dvajsetemu letu starosti.« Kako si se znaSel na italijanski glasbeni sceni, ki nima posluha za country? »V osemdesetih letih so bile razmere precej različne od današnjih. S countryjem si se težko preživljal. Pred desetimi leti sem se odločil, da odpotujem v ZDA. Živel sem v Austinu v Teksasu, kjer je country tako rekoč doma. Spoznal sem veliko glasbenkov, koncertiral, snemal, vendar sem se znašel pred tako hudo konkurenco, da sem se po dveh letih in pol moral vrniti v Italijo.« Katerih glasbenih sodelovanj se najraje spominjaš? »V Teksasu sem spoznal največjega coutnry violinista Marka 0’Connorja, ki je z Jean-Lucom Pontyjem moj največji vzornik. V Italiji sem koncertiral z Guyem Clarkom in Albertom Leejem. Leta 1991 sem igral na plošči "Lambrasco col-telli rose & pop corn”, ki je dvignila kantavtorja Ligabueja do slave. Prav tako sem igal na ploščah Ornelle Vanoni, Fausta Lealija in Maria Lavezzija.« Kako presojaš trenutno stanje country glasbe v Italiji? »Razmeroma dobro. Kljub dejstvu, da ta zvrst nima po- trebnega diskografskega trga, se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo. V severni Italiji deluje precej lokalov v country slogu, vedno več plesnih skupin, ki vadijo t.i. ”line-dance”, in glasbenih skupin.« Kako pa poteka tvoja glasbena dejavnost? »Kot solist koncertiram po raznih klubih, poleg tega pa igram šest mesecev na leto v Gardalandu. V Rimu smo ustanovili nov kvintet ”The New Country Kitchen”, s katerim smo že gostovali na festivalih v ZDA. Naslednji mesec pa bi moral dokončati snemanja svoje druge laserske plošče, ki bo obsegala izključno priredbe country popevk.« Tvoje rojstno mesto je Riva-rolo Mantovano, kjer je bil doma tudi slavni skladatelj, dirigent in jazz harmonikar Gorni Kramer (1913-1995). Si ga morda poznal? »Njegvovo stanovanje je bilo nsproti mojemu. Pri igranju violine mi je marsikaj svetoval. Bil je izredno duhovita oseba, pravi entuziast, a se je tudi strastno vdajal igri.« Anchisejeva prikupna pripovedovanja so se nato prelivala v anekdote iz sveta glasbenikov. Tudi Anchise je pravi entuziast: globoko je prepričan v svoje glasbeno poslanstvo. Preko countryja nam posreduje tisto mitizirano Ameriko, ki jo je sam spoznal v svetlih in senčnih straneh. KONCERT! Danes, Francesco Guccini, Por-denon, športna palača Danes, Diaframma, Trst, Hip Hip Jutri, Zbor L. Bratuž in Glasbeni atelje E. Komel, »Stanko Je-ricijo - Mladih let glasnica«, Gorica, Kulturni center L. Bratuž, ob 18. uri Jutri, The Slackers in The Gadjits, San Quirino (Porde-non), Small Club Jutri in 28.2., Orkester gledališča Verdi, dir. Daniel Oren, »Lucia di Lammermoor« (G. Donizetti), Trst, gledališče Verdi ob 17. uri (oz. ob 16. uri), operna in baletna sezona 28.2., Fems Mustafov s svojo makedonsko fanfaro, Trst, gledališče Miela, ob 21. mi 28.2., »Rossini e dintorni«, Passariano, villa Manin, ob 11. uri 1.3., A. Schiff (klavir), Trst, gledališče Rossetti, niz Tržaškega koncertnega društva 3.3., Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, dir. Andrej Petrač, Gorica, Kulturni center L. Bratuž, ob 20.30, koncertna sezona 4.2., Orkester gledališča Verdi, dir. Daniel Oren, »Lucia di Lammermoor« (G. Donizetti), Videm, gledališče Giovanni da Udine 4.2., Kim Krisvvell (sopran) inWayne Marshall (klavir), Tržič, občinsko gledališče, koncertna sezona. AJ vel, predlanskim Pitura Freska in Dirotta su Guba, pred tremi leti Elio e le Storie Teše), je letos res težko izbirati med to ali ono interpretacijo. Med preveč baročnimi orkestralnimi aranžmaji vseh skladb, za katerimi se največkrat skrivajo prešibke glasbene ideje, je skupina Stadio (edini nastopajoči ansambel v kategoriji uveljavljenih interpretov) predstavila rahločutno kantavtorsko liriko Vasca Rossija "Lo zaino", ki je v rock balado uglasbil izkušeni vodja kvarteta Gaetano Curreri. Na pot tenkočutnosti je zašel tudi neapeljski kantavtor Enzo Gragnaniello s simboličnim besedilom "Alberi" in se tako v napetem duetu z Ornello Vanoni po daljšem premoru vrnil v ospredje italijanske scene. Popolnoma različne zvočnosti, in sicer sodobni tehnološko obarvani pop, pa so zastopale tri med najbolj čislanimi italijanskimi pevkami. Antonella Ruggiero, ki po prvih ljudskih točkovanjih vodi začasno lestvico, je s svojo že poznano občutljivostjo izvedla pesem "Non ti dimentico". Anna Oxa, trenutno na tretjem mestu, pa je pritegnila pozornost s svojim zagonom pri popevki "Senza pieta". Najbolj zanimivo žensko interpretacijo pa je podala Marina Rei, ki je v svoji "Un inverno da baciare" dosegla zanimivo moderno zmes dosedanjih disko ritmov s prizvoki od sedemdesetih let do današnjih dni. Veliko več bi bilo pričakovati od Eugenia Finardija, Marielle Nava in Danieleja Silvestrija, ki so si z leti pridobili dokajšen ugled, vendar pa so njihove sanremske pesmi s skladateljskega vidika razočarale. Tudi na letošnji izdaji Sanrema so bili zanimivejši mladi upi. Prijetno nas je presenetila Leda Battisti s pesmijo "Un fiume in piena", predvsem pa z izvrstnim častnim sodelovanjem velikega kitarista Ottmarja Lieberta. Zanimiv je bil tudi nastop godalne skupine Quintorigo s skladbo "Rospo", medtem ko sta že uveljavljena Alex Britti in Max Gazze potrdila njuno kantavtorsko izvirnost. Da ljudska žirija nima posluha za kakršnokoli novost, je potrdilo točkovanje, ki je vrh trenutne lestvice mladih upov poverilo mladi pevki Arianni s patetično počasno popevko v sanremski tradiciji ”C‘b che ti amo". Koliko bo tir trenutne lestvice znala preusmeriti strokovna žirija, to bomo videli nocoj, ko bodo na Aristonovem odru razglasili zmagovalca kategorije mladih in jutri, ko se bo zaključilo tekmovanje uveljavljenih interpretov. Upajmo, da bodo Ennio Morricone, Jose Carreras, Toquinho in drugi ocenjevalci vsaj delno sprevrnili tradicionalno zasidranje italijanskih poslušalcev. In to v imenu tistega zadnjega delčka dostojne glasbe, ki bi edina morala pritegniti pozornost na sanremskem festivalu. Tako, kot je v sredo zvečer z edinim poetičnim trenutkom letošnje izvedbe storil častni g°st Ivano Fossati, eden izmed redkih stebrov, na katerih sloni starikava stavba italijanskega kan-tavtorstva. Aj Pesniški natečaj ZSKD obvešča, da je v teku razpis Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki bo uresničil 27. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije-Interesenti lahko pošljejo svoje prispevke do 2. marca 1999 na naslov: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (za 27. srečanje), Stefanova 5, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije bodo zainteresirani dobili po telefonu št. 0038661/1262083 ali 1259355. Osnovni pogoji za udeležbo so naslednji: avtorji morajo biti stari nad 15 let, ne smejo imeti samostojne knjige in niso smeli biti uvrščeni med najboljše v preteklih republiških tekmovanjih-Lahko pošljejo do 15 pesmi ali do 10 strani proze. Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem ali z računalnikom. Poslani morajo biti v treh izvodih in biti morajo označeni s šifro. V zapečateni ovojnici naj avtorji pošljejo osebne podatke in domač naslov. ________BRUSELJ / V PRIČAKOVANJU SPORAZUMA O KOSOVU_ Zveza NATO pripravlja vojsko Letalski napad ostaja grožnja Svarilo, da ZRJ premirja ne sme izkoristiti za kopičenje vojske BRUSELJ, PRIŠTINA - Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je na ZR Jugoslavijo, ki je po podatkih zavezništva na jugu in severu Kosova nakopičila enote, včeraj naslovil poziv k miru. Zveza NATO se ne bo sprijaznila s tem, da bi ZRJ premor med mirovnimi pogajanji s kosovskimi Albanci izkoristila v vojaške namene. Ce naj bi dali možnost miru, se položaj na Kosovu ne sme spreminjati, je še poudaril Solana. Predsednik vojaškega odbora zveze NATO, general Klaus Naumann, jpa je dejal, da so razmere na Kosovu zelo napete in eksplozivne. V pogovoru za nemški lokalni radio je Naumann dejal, da je Kosovo "skoraj sodček smodnika", saj je na srbski strani mogoče opaziti kopičenje enot v pokrajini, na albanski pa nezakonito vojsko, ki v bistvu ni organizirana. Po mnenju generala je v takšnih razmerah nujno, da zveza NATO ohrani vojaški pritisk ter ostane pripravljena na letalske napade in napotitev mirovnih sil na Kosovo. Načelnik združenega poveljstva ameriških sil, general Henry Shelton pa je izjavil, da so ZDA sposobne svoje kopenske enote poslati na Kosovo v zelo Kratkem obdobju. ZDA so izrazile pripravljenost, da bodo v morebitne mirovne sile na Kosovu prispevale 4000 vojakov. Francija bo napotila še tisoC vojakov v okrepitev mirovnih sil zveze NATO v Makedoniji ob meji s Kosovom. Štiristo vojakom, ki so z vojaško opremo na krovu ladje francoske mornarice Fou-dre v grškem pristanišču Solun, se bo pridružilo še 600 vojakov. Odbora nemškega Bundestaga za zunanje zadeve in obrambo sta podprla načrt nemške vlade, da bo v mednarodne mirovne enote zveze NATO za Kosovo poslala 5500 vojakov. Odbora sta izrekla podporo na osnovi pojasnil nemške vlade o namenu akcije. Tako je akcija nemške vojske pod pohticno in strateško odgovornostjo zveze NATO. Za uresničevanje mirovnega sporazuma naj bi vojaške sile na Kosovu poslali le, Ce bo s tem soglašala država bivanja - ZR Jugoslavija. Ob takšnem pogoju resolucija Varnostnega sveta ZN sicer ni potrebna, a je pohticno zaželje-na. Ob morebitnem nespoštovanja dogovorov ah ponovnih spopadih, pa bi naj bili letalski napadi samo zadnje sredstvo za preprečitev humanitarne katastrofe. Podpredsednik jugoslovanske vlade Vuk DraškoviC je izrazil naklonjenost namestitvi sil Združenih narodov na Kosovu, izključil pa prihod mednarodnih sil zveze NATO. Za srbsko lokalno televizijo Palma plus je DraškoviC dejal, da mirovne sile Združenih narodov za Beograd ne bi pomenile okupacijskih sil, tako kot to ni Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, katere članica je ZRJ. Zvezi NATO pa Beograd ni pripravljen prepustiti niti milimetra svoje suverenosh, je še dejal. Delegacija kosovskih Albancev, ki se je včeraj vrnila iz Francije, kjer je sodelovala na mirovnih pogajanjih v Rambouilletu, je v Prištini izrazila optimizem glede sklenitve mirovnega sporazuma o Kosovu. Sicer pa albanski viri poročajo o novih napadih in premikih srbskih sil na Kosovu. Srbske sile naj bi napadle položaje OVK blizu VuCitma. Okrepljene srbske policijsko-vojaške enote so nameščene tudi na vzpetinah blizu Kosovske Mitroviče. Isti vir dodaja, da na območje rudnika boksita blizu Kline že tretji dan prihajo srbske okrepitve. Srbski viri o napadih ah premikih svojih enot niso porocah. ZDA / POMILOSTITEV PO PAPEŽEVEM OBISKU LE MUHA ENODNEVNICA V Teksasu in Arizoni usmrtili dva obsojenca Mnogo polemik povzročila še zlasti usmrtitev nemškega državljana Karla LaGranda VVASHINGTON - Pomi- ANKETA / NOVINARJI Atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki dogodka stoletja -RsHJUJB-Branilca , končno obiskala jetnika ANKARA- Na buški otok Imrali, kjer je že deseti dan zaprt kurdski voditelj Abdulah Ocalan, sta vCe-raj na prvo srečanje Prispela njegova odvetnika. Odvetnika Katice Korkut in Ah-met Zeki Okcuogli sta na otok prišla v spremstvu sodnega Uslužbenca, je še poročala turška agencija Anatolija. Na otok sta odpotovala potem, ko juna je turško sodišCe Za državno varnost včeraj dovolilo obisk Ocalana. Ocalanu, ki je po mnenju Ankare terorist, grozi smrtna kazen zaradi poskusa 'razdelitve države". Turške oblasti so včeraj priprle poslanca Španskega parlamenta Angela Goloma, ker baj bi se zavzel za zaprtega kurdskega voditelja Abdulaha Ocala-ba Turska pohcija naj oi poslanca aretirala v kraju Diyarbakir na jugovzhodu Turčije, kjer se je sestal z Oca-lananovimi odvetniki. Colom je predsedujoči Stranke za neodvisnost Katalonije, elan španskega senata ter elan delegacije poslancev veC držav EU, ki so se zavzele za kurdskega vodjo Ocalana. lostitev obsojenca na smrt po obisku papeža Janeza Pavla h. v ZDA je žal ostala muha enodnevnica. Včeraj so v dveh ameriških kaznilnicah namreč usmrtili dva obsojenca. V teksaškem zaporu Huntsville so z injekcijo usmrtili 38 let starega Normana Evan-sa Greena, ki je bil obsojen umora mladega prodajalca med ropom v San Antoniu leta 1985. Ko je bil star 24 let je Green s pajdašem Ha-roldom Bovvensom (slednji je bil obsojen na dosmrtno jeCo) vstopil v trgovino z elektronskimi predmeti, od prodajalca Timothyja Adamsa zahteval, naj odpre blagajno, ker se je slednji uprl, pa ga je hladnokrvno ubil. To je bila sedma usmrtitev v Teksasu v letošnjem letu. Val polemik pa je sprožila usmrtitev nemškega državljana Karla La Granda. 35-letnega LaGranda so v državnem zapora v Florenci v ameriški zvezni državi Arizoni v sredo pozno zvečer po krajevnem Času usmrtili z injekcijo. Tik pred njegovo usmrtitvijo je guvernerka Arizone Jane Hull odločila, da ga ne bodo usmrtili v plinski celici: možnost, da si izbere naCin smrti, je bila edina koncesija, ki so mu jo priznale oblasti. Njegovega 37-letnega brata naj bi v istem zapora usmrtih 3. marca. Oba so leta 1984 obsodili na smrt, ker sta med neuspešnim poskusom ropa banke z nožem za papir brutalno umorila uslužbenca banke, dragega pa ranila. Upanje, da LaGranda de bodo usmrtili, je splahnelo predsinoCnjim, ko je vrhovno sodišče zavrnilo vse njegove ugovore. Nemški zunanji minister Joschka Fischer je včeraj izrazil globoko obžalovanje zaradi usmrtitve nemškega državljana Karla LaGranda v Združenih državah Amerike. Fischer je v sporočilu za javnost menil, da ne glede na to, kako velika je bila njegova krivda, to ne more biti razlog za odvzem Človeškega življenja. Fischer je dodal, da pozivi Arizoni in Wa-shingtonu, naj ne usmrtijo Karla LaGranda, odslej veljajo tudi za njegovega brata, ki še vedno upa na milost. Karl LaGrand je prvi nemški državljan, ki so ga v tem stoletju usmrtili v ZDA, Ce izvzamemo, da so med drago svetovno vojno obsodih na smrt in obesili nekaj nemških vojnih ujetnikov. VVASHINGTON - Prva uporaba jedrskega orožja v zgodovini človeštva oziroma odvrženi jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki ter brezpogojna predaja Japonske leta 1945 sta po mnenju ameriških novinarjev in razumnikov najpomembnejša dogodka 20. stoletja. V anketi je sodelovalo 67 novinarjev iz ameriških tiskanih in elektronskih medijev ter ameriški intelektualci, med njimi tudi zgodovinar Arthur Schle-singer. Izide je vCeraj objavil arlingtonski muzej tiska Nevvsmusem. Drugi najpomembnejši dogodek iztekajočega se stoletja je po mnenju vprašanih pristanek in koraki prvega Človeka na luni leta 1969 - Neila Armstronga, tretji napad na Pearl Harbour in posledična vključitev ZDA v drugo svetovno vojno leta 1941. Četrti najpomembnejši dogodek je prvi let z motornim letalom bratov VVright leta 1903, sledita mu pridobitev volilne pravice za ženske v ZDA leta 1920 ter umor ameriškega predsednika Johna Kennedyja leta 1963, Na sedmem mestu je odkritje grozot holokavsta v nacističnih koncentracijskih taboriščih leta 1945, na osmem pa zaCetek prve svetovne vojne leta 1914. Na deveto in deseto mesto sta se uvrstila še dva dogodka iz ameriške zgodovine -odprava rasnega ločevanja v ameriških šolah leta 1954 ter gospodarska kriza leta 1929. Afera Lewinsky in s tem povezan proces odstavitve proti ameriškemu predsedniku Billu Clintonu v senatu sta pristala šele na 53. mestu, na 13. pa razpad nekdanje Sovjetske zveze leta 1991. Na zadnje, stoto mesto so novinarji in razumniki uvrstili opozorilo ameriških zdravstvenih oblasti (Surgeon General) o škodljivosti kajenja iz leta 1964. V izidih ankete je med drugim razbrati, da je večina izbranih dogodkov posredno ah neposredno povezanih z ZDA. (STA/AFP) EVROPSKA UNIJA / PRIPRAVE NA IZREDNI VRH O AGENDI 2000 Zunanji minishi držav Evropske unije bodo danes usklajevali stališča o proračunu za leto 2000 Neformalno srečanje zaupne narave naj bi omogočilo iskreno izmenjavo stališč - Nemčija želi plačevati manj BRUSELJ - Mesec dni pred rokom, si ga je Evropska unija zadala za sklenitev dogovora o reformi unijinih Politik, ki jih začrtuje Agenda 2000, bodo deljena stališča petnajsterice da-nes na neformalnem zasedanju v Bon-bu pri Petersbergu usklajevali voditelji držav članic. Predsedujoči EU, bernski kancler Gerhard Schroder, je v pismu, ki ga je pred vrhom naslovil ba kolege, za cilj zasedanja zastavil postavitev temeljev" za kasnejši kompromis o paketu reform, s katerimi se bu’ pripravlja na prihodnje tisočletje s Širitvijo vred. Neformalno zasedanje bo, tako Behroder, zaupne narave, zato bodo delegacije na pogovorih maloštevil-be, kar naj bi omogočilo iskreno iz-bienjavo mnenj in stališč. Zastavljeni cilj> ki izključuje kompromisni dogo-v°r o celotnem paketu reform, odse-Va realno stanje v petnajsterici - Ce-Prav je Evropska komisija Agendo 2000 predložila že pred sedemnajsti-bri meseci, Članice EU različnih po- gledov na prihodnji ustroj unije, v bistvu njenega financiranja, doslej niso premostile. Agenda 2000 je paket reform ključnih skupnih področji EU; predvideva reformo financiranja, reformo skupne kmetijske politike in reformo skladov, iz katerih Črpajo unijine revnejše regije in države. Za omenjene sklade in kmetijstvo skupaj gre iz proračuna EU skorajda ves denar. V stališčih se Članice v grobem delijo na "severne" in "južne" oziroma tiste, ki v skupno blagajno veC prispevajo, kot iz nje dobijo, in tiste, ki jim sedanji sistem nudi boljše finančne ugodnosti kot obetajoče reforme. Stališča se nemalo krešejo zaradi močnega prizadevanja Nemčije, naj-veCje plačnice v skupni proračun, za zmanjševanje svojih prispevkov ob predloženi hkratni omejitvi skupne porabe do leta 2006 na sedanjih 85 milijard evrov. Na ta naCin bi morale ostale Članice plačati veC. Oba tabora se sklicujeta na solidarnost - Nemčija opozarja na svojo "novo realnost", do katere je pripeljala finančno zahtevna združitev obeh NemCij, južni del, naj-veCji porabnik denarja iz skladov za revnejše - za Španijo so tu v prvi vrsti Portugalska, Grčija in tudi Irska -, pa opozarja, da bodo na ta naCin reforme in širitev izvedene na njihov račun. Vsota, ki jo namerava unija nameniti za širitev, sicer načeloma ni sporna. Kot je nedavno dejal nemški zunanji minister Joschka Fischer, v petnajsterici "narašča konsenz" o širitveni pomoči. Agenda 2000 predvideva, da bo EU v obdobju od leta 2000 do leta 2006 vsem kandidatkam skupaj namenila 21 milijard evrov pomoči. Pomoč za kandidatke naj bi v skupnem proračunu nastopila kot samostojna postavka. Sredstev, v proračunu namenjenih petnajsterici, naj v nobenem primera ne bi bilo moč preusmerjati na kandidatke, veljalo pa naj bi tudi obratno - pomoči za kandidatke v nobenem primera ne bi bilo moC preusmeriti na petnajstericino porabo. Dosedanja usklajevanja niso prinesla bistvenega napredka tudi glede reforme skupne kmetijske politike. Predlog predvideva zmanjšanje garantiranih cen za nekatere kmetijske proizvode tudi do 30 odstotkov, pri Čemer bi bili kmetje deležni kompenzacij, ter omejitev porabe za skupno kmetijsko politiko na okrog 40, 5 milijarde evrov na leto. V igri je tudi predlog za delno sofinanciranje kmetijske politike iz nacionalnih proračunov članic. Nemčija, ki stoji za temi predlogi, se je tu soočila z ostrim nasprotovanjem evropske kmetijske velesile Francije. Parizu poglobljena reforma skupne kmetijske politike ne ugaja, saj zanj prinaša večje stroške. Najbolj ostro se je Francija uprla predlogu o delnem sofinanciranju unijinega kmetijstva iz nacionalnih blagajn Članic. Med argumenti za nasprotovanje takšni reformi skupnega (kmetijstva je bilo tudi opozorilo, fceš da predlog ni v duhu pogodbe EU - skupna politika se financira iz skupnega proračuna. Predloženi reformi so se ostro uprli tudi evropski kmetje; na nedavnih demonstracijah proti načrtovanim spremembam se jih je v Bruslju zbralo veC kot 30.000. Osrednji cilj neformalnega vrha je torej priprava na izredni vrh o Agendi 2000, ki bo 24. in 25. marca v Berlinu. Petnajsterica si je za cilj zadala, da bo do takrat dosegla dokončni dogovor o paketu reform, tako da bi bile te uradno potrjene na rednem junijskem vrhunskem zasedanju v Koelnu. Poleg Agende 2000 bodo voditelji na neformalnem zasedanju predvidoma govorili tudi o dragih temah. Po predlogu predsedujočega EU Gerharda Schroderja naj bi govorili o razmerah na Kosovu, razmerah na Bližnjem vzhodu in odnosih z Rusijo. Pričakovati gre, da bodo voditelji govorili tudi o imenovanju novega predsednika Evropske komisije, ki bo na Celo slednje nastopil na začetku leta 2000. Mihela Zupančič, STA _________TURIZEM /ZDRUŽEVANJE________ Skupna turistična ponudba pod znakom ” Antiča Contea” Predstavitev prospekta v nedeljo v Celovcu GRADIŠČE / OD 6. MARCA Niz gledaliških večerov V priredbi A. Artisti Associati Junija izbor gledaliških tekstov Nekajletna prizadevanja o skupni turistični ponudbi Goriške, so vendarle obrodila uspeh. Včeraj so v gorofovi dvorani na gradu predstavili vodniCek, ki italijanskemu in tujemu gostu (tiskan je namreč v italijanščini in nemščini) ponuja v zgoščeni, vendar pa dovolj pregledni obliki kulturne spomenike in zanimivosti Gorice, Krmina, Gradišča ter Gradeža in Ogleja ter tudi enogastronomsko ponudbo tega tako zanimivega in razgibanega območja. Včeraj so publikacijo na 34 straneh žepnega formata "Antiča Contea” predstavili javnosti, že v nedeljo, 28. t.m. pa jo bodo ponujali gostom , oziroma obiskovalcem Celovškega sej- Pokrajinski kongres stranke SKP Od 18. do 21. marca bo v Riminiju vsedržavni kongres Stranke komunistične prenove. V okviru priprav na omenjeno skupščino, se te dni odvijajo kongresi po sekcijah in tudi v pokrajinskem okviru. Tako bo danes 26. in jutri, 27. t.m. pokrajinski kongres SKP na Goriškem. Potekal bo v Kulturnem domu. Uvodni del bo danes ob 18. uri. Zasedanja se bo predvidoma udeležil elan vsedržavnega vodstva stranke Marco Nesci. ma. Naslednji koraki na poti nove oblike promocije naj bi vodili v Salzburg. Gradec in na Dunaj. V publikaciji, ki jo je gmotno podprla Goriška hranilnica, za pobudo pa stoje, poleg Goriške občine tudi združenje trgovcev, občinski upravi v GradiSCu in Krminu ter letovišCarska ustanova iz Gradeža so predstavljena posamezna območja in njih značilnosti. Poseben poudarek je namenjen Ogleju "drugemu mestu za Rimom”, vinom , tako briškim kakor nižinskim, medtem ko so v zadnjem delu navedene turistične zmogljivosti, oziroma gostinske zmogljivosti, brez Cesar si je težko zamisliti takoimenovani "kombinirani” turizem. Na včerajšnji predstavitvi je najprej spregovoril goriški župan Valenti ter izrekel priznanje pobudnikom, ki so vendarle uspeli uresničiti pomemben naCrt. Spregovorili so zatem še predstavniki drugih ustanov in končno odbornik Antonio Devetag, ki je poudaril, da je publikacija le prvi cilj širše zasnovanega načrta, ki se in ki se bo uresničeval postopoma. Prvi rezultati nove pobude naj bi bili opat-ni že v letošnji poletni turistični sezoni. Skoda le, da so pobudniki pozabili, da je nekdanja "Goriška grofija” segala krepko preko krajev, ki jih v publikaciji predstavljajo. Po Krminu, kjer so lani jeseni spet odprli obnovljeno gledališče in kjer se odvija dokaj živahna kulturna dejavnost, postaja tudi Gradišče zanimivo prizorišče. Na pobudo Občine in v sodelovanju z združenjem Artisti Associati, se bo od marca do začetka junija zvrstilo osem gledaliških predstav, zraven pa bo, 5. in 6. junija, tudi vsedržavni izbor gledaliških tekstov za nagrado "Giorgio Vignoli”. Sest predstav je v okviru abonmajske sezone, dve pa bosta izven. Ciklus pomladnih gledaliških predstav, ki jih bodo igrali v dvorani Bergamas, na odprtje gledališča, ki ga prenavljajo že kar nekaj let, bo treba, kakor kaže počakati še lep C as, se bo zadel 6. marca s komedijo Namišljeni bolnik, v izvedbi skupine Teatroa-perto, nadaljeval 20. marca z delom ”Male-detti Toskani” v izvedbi goriške skupine A. Artisti Associati, 10. aprila z delom ”La časa nova” v izvedbi gledališča La Contrada, 17. aprila s predstavo "Udrai nel mar che mormora” prav tako v izvedbi gledališča La Contrada, 8. maja z delom ”11 cantatore cal-vo”, v izvedbi skupine Sosia iz Bologne, 22. maja z izborom operetnih melodij iz Dežele zvončkov in Pri belem konjičku. Izven abonmaja bosta glasbeni predstavi Omaggio a Bertold Brecht (Poklon Bertoldu Brechtu), 27. marca ter ”1 canzonie-ri” - izbor italijanskih popevk prve polovice 20. stoletja, 12.junija. Abonmajske vstopnice bodo na razpolago od 1. do 5. marca od 11. do 13. ure na sedežu združenja A. Artisti Associati v Carduc-cijevi ulici 69/71 v Gorici. Danes in jutri, 27. februarja ter od 4. do 6. marca bodo vstopnice v prodaji tudi pri blagajni dvorane Bergamas v Gradišču, z naslednjim urnikom: ob sredah, Četrtkih in petkih od 16.30 do 18.30. Na razpolago so seveda tudi vstopnice za posamične predstave. Pobuda, ki so jo priredili tudi v lanskem letu, je naletela na zelo ugoden odziv. PRIZNANJE Vončinova finalist nagrade ”D. Rea” Goriška pesnica in pisateljica Klavdija Vončina je dosegla nov uspeh na državnem literarnem natečaju. Tokrat se je uvrstila v izbor 30 finalistov (med 214 udeleženci) 3. izvedbe nagrade »Domenico Rea«v Empoliju. Predsednik natečaja je Giorgio Saviane, v Častnem odboru pa sta med drugimi Lina VVertimiller in Clau-dio Magris. VonCinova je na natečaju sodelovala s povestjo »Atto finale«, ki je v bistvu povzeta iz odlomka novega policijskega romana iz sveta avtomobilskih dirk. Z uvrstitvijo v finale bodo povest Klavdije Vončina objavili v antologiji natečaja, ki jo bodo predstavili v soboto, 6. marca, v Empoliju. Danes na obisku L Violante Danes prihaja na krajši, lahko bi rekli, delovni obisk, predsednik poslanske zbornice Luciano Violante. Ob 15. uri se bo udeležil javnega srečanja na Univerzi ob odprtju dejavnosti Instituta za vprašanja migrantov. Zatem (ob 16.30) pa je na sedežu pokrajinske uprave napovedano srečanje s predsednikom Giorgiom Brandolinom in sicer o Čezmejnem sodelovanju. 23 OBVESTILA »S PLESOM DO SPRO; STITVE«je geslo ki združuje ljubitelje glasbe in naravnega plesa. Srečujemo se ob sredah, ob 19.30 v Kulturnem domu v Gorici. Prireditelj KD Oton Zupančič iz Standreža. Za informacije tel. 0481-537525 ob uri kosila. ZSKD obvešča, da bo jutri, v soboto 27. februarja, ob 15.30 v Feiglovi knjižnici v Križni ulici 3 GLEDALIŠKA DELAVNICA IN ANIMACIJA (za delo z otroki). Informacije na tel 0481-537525 ob uri kosila. SPDG - Smučarski odsek in KD Briški grič priredita, v nedeljo, 7. marca ob Zimskih športnih igrah na Trbižu, avtobusni izlet za tekmovalce in smučarje - rekreativce. Prijave na sedežu SPDG in pri Maji Humar tel. 0481/884187. DEŽELNA RADIJSKA POSTAJA RAI 3 bo danes ob 11.30 oddajala zanimiv pogovor o delovanju centra za zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov podjetja Pulitecnica Ambiente. Center deluje v Podgori, na območju nekdanje tekstilne tovarne. SEKCIJA SPI CGIL V DOBERDOBU vabi vse upokojenke in upokojence na srečanje ob podelitvi članskih izkaznic za leto 1999, ki bo danes, v petek, 26. februarja, ob 15.30 v občinski telovadnici v Doberdobu. ODBOR STARŠEV osnovnih šol gor. didaktičnega ravnateljstva vabi v ponedeljek, 1. marca ob 18-uri na predavanje mag. Branke Jurišič na temo "Težave pri vzgoji otrok v današnji družbi”. Predavanje bo v prostorih OS ”0-Zupančič”. Pe KONCERT! DANES ob 21. uri n dvorani Pokrajinskih muzejev na gradu nastop dua Giovanni Maier - Lauro Rossi. Koncert je v okviru niza prireditev ”Squarci” DANES ob 20.30 V deželnem avditoriju koncert pianistke Marthe No-guera v okviru sezone društva ”R. Lipizer”. STANOVALI SO V MILANU, KRADLI NA GORIŠKEM Za zapahi tatinska skupina Pod ključ so jih spravili videmski in gradiščanski karabinjerji Karabinjerji v Vidmu in Gradišču so te dni prišli na sled tatinski tolpi, ki je po do zdaj znanih podatkih zagrešila veC vlomov tako v Vidmu pa tudi v raznih krajih na Goriškem. V priporu je pet oseb, ki so menda vsi državljani ZRJ. V goriškem zaporu sta Miodrag DjeviC in Goran Janiceviž, v Vidmu pa Milorad DjeviC, Nemeth Mitič in Blaženko Vladoviž. Nekateri med njimi so bili pravi mojstri pri vdiranju v stanovanja. Največkrat so v notranjost splezali preko balkonov oziroma žlebov. Ko so bili v stanovanju, ki so si ga izbrali za cilj, so se zavarovali tako, da so vrata založili s težkimi kosi pohištva in nato seveda preiskali stanovanje. Skupina je imela oporišče v Milanu, od koder je prihajala na Goriško in Videmsko z avtomobilom, opravi- la nekaj vlomov in se nato spet oddaljila. Karabinjerji v Vidmu so bili nekaterim elanom na sledi, te dni pa jim je uspelo zajeti celotno skupino in tudi zaseči nekaj ukradenega blaga. Dva izmed skupine sta poskušala vlomiti v neko stanovanje v Krminu, vendar pa sta imela "smolo” kajti v tisti hiši stanuje tudi karabinjerski podoficir, ki je početje opazil in vlomilca skušal ustaviti. Slednja sta sicer skušala pobegniti, vendar pa brez uspeha. Vsem so nataknili lisice. Zdaj se vodi preiskava o številnih vlomih, ki naj bi jih zagrešili tudi na Goriškem. Ker so pri skupini našli nekaj blaga sumljivega izvora, karabinjerji naprošajo oškodovance, ki menijo, da je blago njihovo, naj se zglasijo po telefonu 0432/505380. NOVICE Kulturni praznik v znamenju spomina na Stanka Vuka Krajevna skupnost Miren vabi drevi, ob 19. uri, na prireditev ob kulturnem prazniku. Ob tej priložnosti se bodo s predstavitvijo knjige Pomlad pod Krasom spomnili rojaka Stanka Vuka. Njegov lik in ustvarjalnost bo predstavil prof. Tomaž Pavšič, zamisel o izdaji knjige pa bo orisal urednik založbe Obzorja Andrej Brvar. Nastopili bodo pevski zbori. Prireditev bo v dvorani na Mirenskem gradu. V Štandrežu skupna prireditev V župnijski dvorani v Štandrežu bo drevi ob 20. uri prireditev v počastitev Dneva slovenske kulture. Tudi letos so se predstavniki KD O. Zupančič in PD Standrež dogovorili za skupno pobudo. Kulturni program bodo oblikovali uCenci OS Fran Erjavec, pevci zborov O. Zupančič in Standrež in recitatorji. Priložnostni nagovor bo imela Elda Nanut. Občinska seja v Doberdobu Danes ob 19. uri se bo sestal občinski svet v Doberdobu. Dnevni red obsega štiri točke: županovo poročilo glede dviga iz rezervnega sklada, določitev mikrocon ob upoštevanju DPR št. 138 z dne 23.3.1998, odobritev pravilnika o uporabi strelišča, vprašanja in interpelacije. O novem obdobju ”Oljke” Na povabilo in v priredbi deželnega gibanja za Oljko ter pokrajinskega gibanja, bo danes ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorane javno srečanje s poslna-cem Francom Monacom, koordinatorjem poslanske skupine "Demokrati za Oljko”. Predstavil bo dogajanje na vsedržavni ravni ter naloge in pričakovanja glede mesnicitve drage faze gibanja. GLASBA / JUTRI V KC LOJZE BRATUŽ \M PRIREDITVE KINO Poklon skladatelju S. Jericiju Predstavitev nove zbirke pesmi za otroški in mladinski zbor V niz srečanj z glasbo je Center ”E.Komel” vključil tudi večer posvečen ustvarjalnosti go-riškega skladatelja Stanka Jericija ob njegovem življenjskem jubileju. Na prireditvi, ki bo jutri ob 18. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž bodo organizatorji predstavili novo zbirko Jericijevih pesmi za otroški in mladinski zbor "Mladih let glasnica”. Mladi izvajalci bodo zapeli in zaigrali nekaj skladb iz nove zbirke ter Je-ricijevo skladbo za klavirski trio. Portret skladatelja pa si bomo lahko ogledali v obliki videofilma, ki so ga izdelali Hijacint Jussa, Tatjna Gregorič in Dario FrandoliC. Stanko Jericijo je že dolgo let osrednja osebnost v goriškem glasbenem življenju. Pomembno je njegovo delo na zborovskem področju, v zadnjih letih pa se uveljavlja tudi kot skladatelj vokalne in instrumentalne glasbe. Center "E.Komel” mu želi izkazati priznanje z izdajo njegovih številnih pesmi in priredb, ki so nastajale v letih, ko je poučeval na šolah. Pred kratkim je prejel najvišje priznanje Sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko dejavnost. Na sliki - skladatelj Stanko Jericijo. moška oblačila r GORICA ul. Carducci 24 tel. 0481/537561 KD SOVODNJE priredi v nedeljo, 28. februarja, ob 18. uri tradicionalno pevsko revijo Sovodenjska poje v Kulturnem domu v So-vodnjah: KD BRIŠKI GRIČ vabi na Prešernovo proslavo, jutri, v soboto, 27. februarja, ob 20.30 na Bukovju. Nastopali bodo MePZ Slavec Solkan, združeni moški pevski zbor Briški grič - Andrej Paglavec, domači recitatorji. PD RUP A/PEC vabi jutri, 27. t.m. ob 20.30 na Dan slovenske kulture. VeCer bo popestrila predstavitev zbirk Zore Saksida Goska brez noska in Prav zares, ki sta izšli pri Pastirčku. Priložnostna misel: Janez Povše. Nastopili bodo tudi recitatorji ter mešani in otroški pevski zbor Rupa/PeC. SKRD JADRO IZ ROMK vabi na proslavo dneva slovenske kulture v petek, 5. marca, ob 20. uri v župnijski dvorani v Romjanu. Sodelujejo otroci OS iz Romja-na, ZPZ Ivan Grbec iz Skednja, na ogled bodo dela umetnikov Veronike Bizjak in Milana Bizjaka ter ške-denjska narodna noša. GORICA VITTORIA 1 18.40-21.40»La sottile linea ros-sa«. I. Sean Penn, George Clooney, Nick Nolte. VITTORIA 3 16.50-18.40-20.30-22.20»Bug’s B' fe«. Walt Disney. CORSO Rdeča dvorana: 18.00-20.00-22.15 »Payback - la rivincita di Porter«. Modra dvorana: 17.30- 19.45- 22.00 »Shakespeare in Love«. G. Paltrovv. Rumena dvorana: 17.15' 19.45- 22.00»Nemiche ami' che«. TRŽIČ EKCELSIOR 16.30»Bug’s life«. Walt Disney. 18.20' 20.15-22.10 »Payback«- M’ Gibbson. COMUNALE 20.30 »Un’altra storia«. Gledališka predstava iz ciklus® "Ridere e sorridere”. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSIRITA, Ul. don Bo- sco 175, tel. 32515 . DEŽURNA LEKARNA v TD JlOl T RISMONDO, Ul. E. To« 52, tel. 410701 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo >n druaimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 JAVNE FINANCE / ZAKLADNISTVO SDGZ / PRVA SEJA NOVEGA ODBORA Vlada bo popravila (preveč optimistična) predvidevanja o letošnji rasti BDP Zahteven program dela sekcije za proste poklice Sindikalno delo po podsekcijoh - Delovne skupine zo profesionalno vprašanja - Družabnost zo povezovanje RIM - Zakladništvo bo prihodnji teden začelo revizijo predvidevanj o Sospodarski rasti v letošnjem letu. Napoved Podtajnika v zakladnem ministrstvu Piera Giarde Prihaja dan po avdiciji 8uvernerja Banke Italije Antonia Fazia v proračunski komisiji poslan-ske zbornice, kjer je le-ta Potrdil svojo oceno o omejeni stopnji rasti bruto domačega proizvoda BDP) tudi v letošnjem letu. »Gospodarstvo ne raste tako, kot smo predvi-oevali leto nazaj, posle-^ice pa gotovo niso sekundarne,« je priznal ^mrda. »Ge pogledamo tisto, kar je dejal guverner Fazio (da bo BDP zrasel za 1, 5 do največ 2 °dstotkov) in naredimo povprečje, ki se giblje njed 1, 7 in 1, 8 odstotka, vidimo, da nam manjka okrogel odstotek do stopnje, ki smo jo načrtovali ani. K temu pa je treba Prišteti še pol odstotka Zgubljenega BDP v lanskem letu.« Podtajnik Giarda je sicer dejal, da t° ni nič dramatičnega, ker je treba upoštevati tu-m ugodne dejavnike, kot s° nizke obrestne stopnje, vendar je priznal, np je potrebno preveriti vladine ocene o gospo-jmrski rasti v letošnjem »Seveda bomo izpostavljeni kritiki, ker so bile naše napovedi preveč optimistične, toda tukaj ni pomoči. Zdaj se bomo lotili revizije lanskih predvidevanj, delo pa bomo začeli prihodnji teden, ko bodo znani obračuni za leto 1998. Čeprav niso navdušujoči, rezultati lanskega leta vendarle dokazujejo, da so bili sanacijski posegi v letu 1997 v veliki meri strukturni. Treba pa bo videti, ali bodo ti posegi zadostovali tudi letos, ko smo priče zelo medle gospodarske konjunkture,« je dodal podtajnik v zakladnem ministrstvu Pie-ro Giarda. Marko Stavar (F. KROMA) TRST - V preteklih dneh se je sestal na prvi seji novoizvoljeni odbor sekcije samostojnih poklicev pri SDGZ v Trstu. Inž. Marko Stavar je v dvojnem svojstvu predsednika sekcije in podpredsednika Združenja poročal o delovanju sekcije in o splošni problematiki slovenske stanovske organizacije. V sindikalnem delu SDGZ je namreč od njegove ustanovitve tako rekoč institucionalno prisotna skrb za razvoj sekcij in za splošno rast, ki je vezana na manjšinsko gospodarstvo. Omenjena je bila r TRST / POSVET NA TRGOVINSKI ZBORNICI Pobliže o ektronski trgovini Skokovit razvoj tega sektorja priložnost za majhna podjetja TRST - Na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu je bil včeraj posvet o pravnih in davčnih vidikih elektronske trgovine in sklepanja pogodb prek elektronskih spletov, ki se ga je udeležilo več kot 80 interesentov. Pobuda je sad sodelovanja med specializiranim zborničnim zavodom Trieste on Line, Italijanskim združenjem za elektronsko trgovino (AICEL) in poklicnim združenjem Centrum - Consulen-ti dTmpresa. Posebno zanimiv je bil seznam poročevalcev, ki prihajajo iz univerz (ne samo tržaške, ampak tudi iz Pavie in Piše) in iz profesionalnih vrst in so zato analizirali elektronsko trgovanje z izrazito strokovnih vidikov in na osnovi zadnjih normativ- nih novosti, tako italijanskih kot mednarodnih. Predavatelji so se posebej ustavili pri problemih zaščite privatnosti in pri pravilih za transparentnost elektronske trgovine, pri varnosti denarnih transakcij in pri davčnih vprašanjih. Udeleženci so med drugim izvedeli, da elektronsko trgovanje neverjetno narašča in bo prihodnje leto v EU po predvidevanjih vredno že 200 milijard evrov. V svetu bo število priključkov na intemetov splet letos zraslo na 250 milijonov. Številke potrjujejo izredno potencialno možnost rasti tovrstnega trgovanja z blagom in storitvami, zato ga lahko s pridom izkoristijo tudi majhna in srednja podjetja. SLOVENIJA / ZAMENJAVE V VRHU DVEH POMEMBNIH PODJETIJ Janez Božič na čelu Darsa LJUBLJANA - Po preteku mandata štirim čla-n°m uprave Družbe za avtoceste (DARS) je vlada yceraj za petletno obdobje imenovala novo šestčlansko upravo, za njenega predsednika pa 45-letnega Janeza Božiča, sedanjega direktorja za organizacijo m informatiko v ljubljanskem gradbenem podjetju SCT. Ta je na mestu prve-8a moža avtocestne družbe zamenjal Jožeta Brodnika. Rot je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za promet in zveze Anton Bergauer, je vlada imenovala predsednika v skladu s koalicijskim do-Sovorom, usklajevanja pa So potekala kar dva mese-ca- Za potrditev petletnega mandata vsem članom Uprave se je vlada odločila zato, da ima vsa uprava odslej enotni mandat. Dosedanji predsednik Darsa Jože Brodnik naj bi Po besedah ministra Ber-Sauerja še naprej delal na avtocestnem področju. Slovenija se namreč z zainteresiranimi državami pogovarja o ustanovitvi mednarodnega konzorcija za izgradnjo petega evropskega koridorja od Barcelone do Kijeva. Brodnik naj bi prevzel mesto predstavnika Slovenije v tem konzorciju, ki naj bi ga ustanovili še letos, Ljubljana pa si bo prizadevala, da bi bil njegov sedež v Sloveniji. Na novinarsko vprašanje je Bergauer odgovoril, da ni potrebno spreminjati vodenja projekta, ker je bil ta točno naravnan z rebalansom nacionalnega programa izgradnje avtocest. Minister je izpostavil roke in finančne okvirje izgradnje posameznih avtocestnih odsekov in povedal, da je program je brez stroškov finansiranja vreden približno 4, 3 milijarde dolarjev, do sedaj pa so za izgradnjo avtocest v Sloveniji porabih nekaj več kot milijardo dolarjev. Elan zamenjal vodilno ekipo BEGUNJE (STA) - Nadzorni odbor družbe Elan je pretekli torek sprejel sklep o odstavitvi tričlanske uprave z Boženo Ključarič na čelu in za novega predsednika uprave imenoval Vladimirja Selebaja. Selebaj je doslej opravljal funkcijo svetovalca predsednika uprave Pri vredne banke Zagreb (PBZ), ki je večinska lastnica begunjskega podjetja. Diplomiral in magistriral je na pravni fakulteti v Parizu iz trgovinskega in davčnega prava, poleg hrvaškega pa govori še nemški, angleški in francoski jezik. Dosedanja uprava, ki so jo sestavljali predsednica Božena Ključarič ter člana Stojan Zibert in Matjaž Pust, je bila imenovana 1. maja lani. Kot je znano, je vodstvo Elana sredi januarja Privredni banki - ta ima v lasti 77, 25% delnic' - posredovalo ponudbo za odkup njenega svežnja delnic, ki jo je pripravilo skupaj z eno od ameriških investicijskih bank. V začetku januarja se je minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja) e s predsednikom uprave zagrebške banke Božom Prko dogovoril o izmenjavi podatkov v zvezi s prodajo kapitalskega deleža in nekaterimi finančnimi vprašanji. Minister je tedaj dejal, da je potrebno narediti »nabor vseh možnih rešitev za restrukturiranje Elana in njegovo finančno ozdravitev«. PBZ že nekaj mesecev išče najustreznejšega kupca za Elan, ki ga je sama kupila decembra 1991 za dobrih 32 milijonov mark. Trenutno se pogaja z dvema kandidatoma: z ameriškim Headom in s konzorcijem slovenskih vlagateljev. Ponudba Elanovega menedžmenta je torej šele na tretjem mestu, kajti to ima vse po-' goje za nakup, razen denarja, pravijo v Zagrebu. (STA) vedno bolj izrazita in priznana prisotnost Združenja v sredinah lokalnega gospodarskega življenja. Zato je bila poudarjena priložnost, da bi prav v vrstah slovenskih profesionalcev poiskali ustrezne profile, ki bi lahko bili vključeni v razne organe in komisije glede na njihovo strokovnost in izkušenost. Novim odbornikom najmlajše sekcije pri SDGZ (nastala je leta 1995) je bila nato prikazana funkcija odbora samega, ki naj bi zaradi številnosti in razpršenosti poklicev bila predvsem usklajevalnega in povezovalnega značaja. Predstavniki kategorij (projektanti, zdravniki, komercialisti in drugi svetovalci, pravniki, finančni pro-moterji, trgovski zastopniki itd.) naj bi bili sami pobudniki najkoristnejših akcij za vsak poklic. Pri predlogih, ki so jih iznesli člani na dobro obiskanem novembrskem občnem zboru, so že prišle na dan nekatere stvarne indikacije. V kratkem naj bi pripravili konvencijo o finančnih in zavarovalnih storitvah za člane Združenja. Prav tako naj bi preučili paket možnih kratkih tečajev o novih informatskih pripomočkih za posebne potrebe poklicev: t.im. office automation za pisarne, internet, programi za projektante itd. Pozorno naj bi sledili poenotenju prostora kar zadeva posamezne stroke, ki ga bo prinesla vključitev Slovenije v Evropsko unijo. Sindikalno delo naj bi se razvijalo zlasti po pod-sekcijah. Projektanti, kot so arhitekti, geometri in inženirji, naj bi se v kratkem sestali za novo katastrsko reformo, ki predvideva pravo revolucijo pri opredelitvi vrednosti nepremičnin, npr. v zgodovinskih jedrih. Omenjeni načrtovalci naj bi se sestali tudi glede nastajajočega kraškega parka in za možno sodelovanje pri obravnavi evropskih programov, ki so namenjeni ožjemu okolju, kjer živijo Slovenci v FJK. Tudi ostale skupine naj bi se dobile za točno opredeljena vprašanja, odbor pa naj bi ob vlogi spodbujanja skrbel za povezavo slovenskih profesionalcev tudi na družabni osnovi, saj je bilo to na občnem zboru splošno zaželjeno. Zato naj bi pred poletjem priredili srečanje vseh članov, kjer bi ob družabnosti ne manjkala priložnost za vsebinsko soočanje o novih perspektivah in izzivih za samostojni poklic. TEČAJNICE ? EVRO= 1.936.. I EVRO= 1.936,27 URE 25. FEBRUAR 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 25.02. 24.02. ameriški dolar 1,1031 1,1037 japonski jen 132,87 133,86 grška drahma 322,65 323,35 danska krona 7,4346 7,4345 švedska krona 8,9740 8,9115 britanski funt 0,6888 0,6883 norveška krona 8,6965 8,6540 češka krona 37,994 37,992 ciprska lira 0,5800 0,5799 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 252,56 252,23 poljski zlot 4,3051 4,2813 slovenski tolar 190,2926 190,3167 švicarski frank 1,5905 1,5940 kanadski dolar 1,654 1,6582 avstralski dolar 1,756 1,7465 novozelanski dolar 2,090 2,0768 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 25. FEBRUAR 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 OSTALE VALUTE EVRO NAKUP PRODAJA ameriški dolar britanski funt švicarski frank danska krona norveška krona švedska krona kanadski dolar grška drahma japonski jen avstralski dolar slovenski tolar hrvaška kuna Češka krona slovaška krona madžarski florint 1,1116 0,6950 1,6075 7,5745 8,8805 9,1868 1,6832 339,17 137,64 1,8412 193,72 8,0719 45,052 55,35 298,04 1,0942 0,6813 1,5746 7,2887 8,4823 8,7474 1,6212 295,23 129,31 1,7200 188,90 7,3104 36,552 44,028 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 25. FEBRUAR 1999 EVRO URE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,1105 1,0911 1744 1776 britanski funt 0,6963 0,6791 2781 2851 kanadski dolar 1,6652 1,6244 1163 1192 japonski jen 135,8204 132,1996 14,26 14,65 švicarski frank 1,6034 1,5750 1208 1229 norveška krona 8,8174 8,5802 220 226 švedska krona 9,0736 8,8470 213 219 grška drahma 327,6851 318,6815 5,91 6,08 danska krona 7,5579 7,3512 256 263,4 avstralski dolar 1,7607 1,7161 1100 1128 slovenski tolar 193,24 189,45 10,02 10,22 hn/aška kuna 8,067 7,45 240 260 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG 25. FEBRUAR 1999 delnica cena € var. % INDEKS MIB 30:-2,79% delnica cena € var. % ALITALIA 3,366 -0,41 ITALGAS 4,753 -1,79 ALLEANZA 10,034 -0,25 MEDIASET 8,359 +0,71 COMU 5,826 -0,69 MEDIOBANCA 10,544 -0,97 BCA Dl ROMA 1,347 -2,74 MEDIOLANUM 5,864 -0,22 FIDEURAM 5,322 •1,91 MONTEDISON 0,919 -3,30 INTESA 5,022 +0,46 OLIVETTI 2,812 -4,51 BENETTON 1,510 -0,65 PARMALAT 1,304 -0,76 COMPART 0,633 +0,76 PIRELLISPA 2,671 -0,11 EDISON 8,628 -2,11 RAS 9,892 +1,35 ENI 5,220 -1,19 ROLO BCA 1473 22,940 -0,90 FIAT 2,773 +1,98 SAIPEM 3,165 -0,78 FINMECCANICA 1,055 -0,93 SAN PAOLO IMI 15,815 -0,27 GENERALI 35,950 -2,36 TIM 6,483 +0,63 HDP 0,568 -1,69 TELECOM ITA 9,773 -0,82 INA 2,126 +4,11 UNICREDIT 4,707 +0,34 C ■ ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA SLOVENSKEGA PREMIERA CELOVEC / V NEDELJO NA KOROŠKI POJE Drnovšek: Stabilni v svoji nestabilnosti Vabilo drugim strankam, naj sodelujejo z večino Krstna izvedba kantate Žena-mati Osrednji koncert Krščanske kulturne zveze v znamenju skladateljev Tomca in Kernjaka LJUBLJANA - Koalicija spet deluje dokaj normalno in učinkovito, tako vlada kot koalicija se stabilizirata in rešujeta vse tekoče naloge, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal predsednik vlade Janez Drnovšek (na sliki) in dodal, »da koalicija na nek način postaja ^stabilna v svoji nestabilnosti«. Kljub temu pa si po Drnovškovih besedah nekateri prizadevajo, da bi do ustavne in politične krize prišlo ali da bi vsaj tako kazalo ter da bi razmere postale čim bolj nepregledene, z namenom, da bi v takšnem položaju imeli večjo priložnost zase. Premier je ob tem poudaril, da takšnim poskusom lahko zelo učinkovito kljubuje, in dodal, da je povabilo za sodelovanje v koaliciji tudi s strani drugih strank je še vedno odprto. O vrnitvi ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonja v Lek je Drnovšek dejal, da je to ministrova želja, ki se o tem še pogovarja. Drnovšek sam, kot je dejal, bi sicer želel, da minister v vladi ostane še nekaj časa, vendar če se bo Dragonja dokončno določil za Lek, temu ne bo nasprotoval. Glede namigov o morebitnem odhodu še nekaterih ministrov pa je premier dejal, da drugi ministri ne odhajajo in da si tega tudi ne želijo. Sam pa o tem razmišlja, saj mora predsednik vlade vedno razmišljati tudi o tem, če morda obstaja boljša rešitev. Glede imenovanja Andreja Podvršiča za generalnega direktorja policije je Drnovšek dejal, da so v vladi to kadrovsko vprašanje želeli rešiti čim prej z namenom, da se v policiji vzpostavi normalno stanje. O kandidatih za notranjega ministra pogovori še potekajo, je dejal premier in izrazil željo, da bi imel kandidat zagotovljeno dovolj široko podporo in da bi prispeval k umiritvi razmer v ministrstvu. A izbor ne bo trajal dolgo, saj ga premier, kot je dejal, želi hitro končati, vendar s podporo kandidatu tako ob sami izvolitvi kot v prihodnjem delovanju. Razmere glede volilne zakonodaje so vse bolj zapletene, je dejal Dr- novšek in izrazil prepričanje, da jih ne bo moč rešiti s pravnimi sredstvi, kot je na primer vračanje tega vprašanja pravnim ustanovam -bodisi generalnemu državnemu tožilcu ali ustavnemu sodišču. Premier meni, da bi morala politika sama zbrati dovolj zrelosti in doseči soglasje o tem, kaj je prava rešitev. Ne smemo pustiti, da nastane popolna pravna in politična zmeda na tem področju, je poudaril Drnovšek. V naslednjem koraku bo potreben zelo resen političen razgovor med parlamentarnimi strankami o tem, kako naprej, je še dejal Drnovšek in dodal, da čaka, da ta trenutek dozori. (STA) CELOVEC - Vsakoletna zborovska revija Krščanske kulturne zveze (KKZ) »Koroška poje«, ki bo v nedeljo v Celovcu, bo potekala v znamenju obletnic dveh velikih slovenskih skladateljev - 100-letnice rojstva Matije Tomca in 100-letnice rojstva Pavleta Kernjaka. Na sporedu je nadalje krstna izvedba psalmske kantate »Zena - Mati« (besedilo: Alojz Rebula - glasba: Jože Ro-pitz), torej skladba domačega ustvarjalca. Koncert se prične ob 14.30 v Domu glasbe. Prvi del koncerta bo namenjen letošnji 100-letnici rojstva Matije Tomca in Pavleta Kernjaka. Oblikovali ga bodo mešana pevska zbora »Podjuna« iz Pliberka, »Danica« iz Sentprimo-ža, MoPZ »Jepa-Baško Jezero« iz Loč ter MePZ iz Standreža pri Gorici v Italiji. Matija Tomc (1899 -1986), slovenski skladatelj, organist, duhovnik, je študiral glasbo na Dunaju; bil je profesor na škofovih zavodih v Ljubljani in poučeval orgle na konservatoriju in na Akademiji za glasbo (1932-1947). Je eden najbolj izrazitih skladateljev cerkvene glasbe, skupaj s Francetom Maroltom se je ukvarjal z ljudsko glasbo in vzorno priredil vrsto ljudskih napevov. Pavle Kernjak (1899 -1979), zborovodja in skladatelj iz Trebinjah pri Šentilju na Koroškem, v mladosti za glas- MARIBOR / SEMINAR ZA ZBOROVODJE MLADINSKIH ZBOROV Erkki Poyhota je s pesmijo gradil mostove Finski zboirovodnja mlade pevce spdbuja z animacijo, z gibi, s plesom in tudi z dramatizacijo MARIBOR - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je od 19. do 21. februarja organiziral v Mariboru Republiški seminar za mladinsko zborovodstvo. Glavni predavatelj seminarja, ki je nosil naslov Song Bu-ilding Bridges (Pesem gradi mostove), je bil finski zborovodja Erkki Pohyola, ena osrednjih osebnosti svetovnega mladinskega zborovod-stva, cenjen pa je tudi kot predavatelj na konferencah o glasbeni vzgoji. Njegov zbor Tapiola Cboir je na Finskem in po vsem svetu zaslovel po svojem zvoku, ki zazveni res naravno in neprisiljeno. Mnogo kritikov je tudi zaznalo posebno vzdušje, ki obdaja zbor med petjem. Cista radost, ki izvira iz petja in igranja, sveži pristop k vajam in skupinskemu delu in lahkotnost pri izvajanju glasbeno zahtevnih skladb ustvarjajo pri pevskem zboru res posebno vzdušje. Prof. Erkki Pohjola je na seminarju predstavil svoj pristop in način razmišljanja, ki temelji na zaupanju v zmogljivosti mladih pevcev, katere z animacijo, gibi, plesom in tudi dramatizacijo spodbuja, da svobodno in skoraj brez poznavanja glasbenih in tehničnih pravil občuteno izvajajo tudi tehnično zahtevne skladbe. Na seminarju, ki je bil predvsem praktične narave, je sodelovala tudi finska dirigentka in Po-hjolova asistentka Sanna Valvanne, ki je vsako srečanje začelala z zabavnim rastezanjem mišic, sprostitvijo in seveda tudi upevanjem, kjer so vokalize in razne tehnične vaje spremljali gibi, plesi in igre. Kot demon-stratorski zbor je bil na razpolago najboljši slovenski mladinski zbor Carmina Slovenica, ki sodi med najpomembnejše ansamble v svetovnem mladinskem in otroškem zborovskem gibanju. Seminar je bil torej res zanimiv, saj so imeli udeleženci možnost od bliže spoznati drugačen zborovodski stik, ki ga je predstavil finski zborovodja Erkki Pohjola, dobili pa so tudi veliko nasvetov glede vokalne tehnike, glasbene teorije in dirigiranja. Predavatelj je udeležencem predstavil tudi veliko notnega gra- diva ne samo finskih in severnih skladatljev, pač pa tudi iz svetovnega zborovskega repertoarja. Za obisk seminarja se je navdušilo kar veliko število prevsem mladih dirigentov iz Slovenije, iz zamejstva pa sta se kljub vabilu in pomoči Zveze slovenskih kulturnih društev prijavila samo dva udeleženca. Vsak dirigent se je po seminarju vračal k svojemu zboru poln novih idej in volje po delu, zato v prihodnje podobnih seminarjev ne kaže več zamuditi. E.C. beni pouk ni imel priložnosti, zato se je pozneje sam izobraževal. Pritegnilo ga je izročilo koroških pevskih zborov in začel je zapisovati ter prirejati ljudske pesmi. Tudi izvirne pesmi je v besedilu, napevu in harmoniji približal koroškemu zborovskemu izročilu. Med najbolj znanimi so »Rož, Podjuna, Žila« ter »Mojcej« in »Katr-ca«. V drugem delu je na sporedu krstna izvedba psalmske kantate »Žena - Mati«. Sodelovali bodo MePZ »Jakob Petelin Gallus« iz Celovca, MePZ PD »Sele«, Trobilni kvartet Gallus iz Ljubljane, solista sta Bernarda Fink-Inzko (mezzosopran) in Bruno Pe-trischek (bariton); kan-tor: Mario Podrečnik; recitatorja: Monika Novak in Sigi Kolter; dirigent: Jože Ropitz. Tema psalmske kantate je ženska v vlogi žene in matere na prelofnu tisočletja. Sedem ženskih likov je predstavljenih v času, prostoru in v družbi. To so Eva, Marija, Monika (mati sv. Avguština), sv. Hema Krška, Donna Pica Giovanna (mati sv. Frančiška), Marija Slomšek in slovenska mati. LukanKrstne izvedbe so v tradiciji te osrednje koncertne prireditve, saj so že v zadnjih letih bile izvedene nekatere zahtevnejše skladbe. Npr. kantata Ustoličevanje karantanskega kneza, Pesem o Miklovi Zali, Večernica v čast škofu Antonu Martinu Slomšku, itd. Ivan Lukan _____LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA DRUŠTVA____ Izgnanci kritični do vlade in do pariamenta Premiera so pozvali, naj se opredeli do poplačila vojne škode in zakon pošlje v parlament LJUBLJANA - Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 nasprotuje in protestira zoper napovedane spremembe zakona o žrtvah vojnega nasilja, s katerimi se želi poseči v nekatere že uveljavljene pravice, nezadovoljni pa so tudi nad počasnostjo sprejemanja zakona o poplačilu vojne odškodnine, ki po dobrih treh letih in pol še vedno ni prišel v drugo parlamentarno branje. Predstavniki Društva izgnancev Slovenije so na včerajšnji novinarski konferenci izrazili upanje, da bo omenjeni predlog zakona uvrščen na marčno sejo državnega zbora, zato pozivajo vlado in premierja Janeza Drnovška, naj se vendarle opredelijo do vprašanj poplačila vojne škode in zakon pošljejo v parlament. V skrajnem primeru bo društvo, ki v okviru svojih 82 krajevnih organizacij šteje 20.000 članov, letos spomladi organiziralo vseslovenski protestni shod. V omenjenem društvu ob tem pojasnjujejo, da sicer niso pristaši "jogurtne" revolucije, vendar pa jih mineva potrpljenje ob hudi ignoranci državnih organov, ki v treh letih in pol še vedno niso pripravili zakona za drugo branje. Odločno tudi odklanjajo trditev, da država finančno ne bi zmogla uresničiti zakona o poplačilu vojne odškodnine, saj v društvu menijo, da je številka 62 milijard tolarjev, kolikor naj bi bilo potrebno za izplačilo odškodnin, prenapihnjena, ter da je treba postaviti realne okvire. V društvu ob tem opozarjajo, da doživljenjska mesečna renta (200 tolajev za vsak mesec nasilnega dejanja), do katere so upravičeni in ki jo nekateri že uveljavljajo, ni vojna odškodnina. Poleg tega pa naj bi, kot trdijo v društvu, obstajali predlogi, da bi se omenjene rente obdavčile, čemur pa ostro nasprotujejo. Po besedah podpredsednice društva Ivice Žnidaršič je pravice po zakonu o žrtvah vojnega nasilja, ki je bil sprejet leta 1995, uveljavljalo 90 odstotkov slovenskih izgnancev in 80 odstotkov beguncev. Tako je bilo na upravnih enotah do konca minulega leta vloženih 56.041 zahtevkov za priznanje statusa in pravic, ki izhajajo iz omenjenega zakona, rešile pa so jih 47.055. V drugostopenjsko reševanje -na ministrstvo za delo družino in socialne zadeve - pa je bilo do konca oktobra vloženih 35.737 zadev, od tega jih je bilo 30.372 rešenih, 5.365 pa jih še čaka na revizijo. Od 38.899 dokončno odločenih zahtevkih, uživa status žrtve vojnega nasilja 26.069 upravičencev. Glede predloga za noveliranje zakona o žrtvah vojnega nasilja pa v društvu upajo, da bi vanj kot upravičence vključih tudi nekdanje zapornike v italijanskih koncentracijskih taboriščih, kot tudi begunce, ki so s svojih domov zbežali, vendar so ostali na območju Slovenije in se niso zatekli izven njenih meja. Po mnneju predstavnikov društva bi bila Slovenija, brez njihovih podatkov, praznih rok, in bi se še vedno pojavljala števila o 361 prisilnih delavcih. Po podatkih Društva izgnancev Slovenije je bilo med drugo svetovno vojno izgnanih 63.000 Slovencev, od tega samo v nacistično Nemčijo približno 45.000, pred izgonom jih je pobegnilo 17.000, približno 30.000 pa jih je bilo na prisilnem delu. Od omenjenih 63.000 izgnancev pa jih še živi približno ena tretjina. V društvu tudi menijo, da bi morala Slovenija z Nemčijo skleniti zakon o spravi, podobno kot jeto Nemčija že storila s Poljsko. Ob tej priložnosti pa je Žnidaršičeva tudi opozorila, da center Simona VViesenthala letos organizira sestanek predstavnikov vseh držav, katerih državljani so bili na prisilnem delu. Omenjeno srečanje bo potekalo avgusta v Los Angelesu. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Kam pes taco moli! Ko Slovenec z zaskrbljenostjo gleda slovensko manjšino v Italiji, ki mora žejna čez vodo, ker je ta baje namenjena le nekaterim maziljencem, vzkipi od veselja, ko se nepričakovano dobi pred bogatim zakladom. Nanašam se na izvajanje v članku objavljenem v torkovi številki P.D. v rubriki »pisma uredništvu« pod naslovom: PD in zadeva Marije Ferletič s podpisom gospoda Viljema Gergoleta. Članek namreč dokazuje globoko prepričanje v novinarsko etiko, katere bi se odgovorni morali strogo držati in to zlasti tedaj, ko poslujejo pri medijih, ki so deležni javnih finančnih sredstev. Žal pa naša organizacija v to etiko ne bo mogla verjeti dokler se ne bo prikopala do vseh tistih milijonov tolarjev, ki so bili preko medijev razglašeni kot njej dodeljeni. Z ozirom na višino prispevka, organizacija RAT SLOGA - Promo-SKulturE -, lahko z optimizmom računa na rešitev vseh svojih perečih problemov izhajajočih iz posegov krovnih orgnaizacij pri Uradu za Slovence po svetu za ukinitev že ustaljenega finansiranja ob predhodnem skupnem preve-ijenju umestnosti določenih projektov. Če je organizacija kljubovala vsem nasprotovanjem in oviram in zahtevnim stroškom dolga tri leta (1996, 1997, 1998) s prispevkom 210.000.000,- lir, se ji ni bati za bodočnost! Vprašanje pa je, kdaj in odkod bo denar priromal v pristan! Gospodu Geigoletu bo brez dvoma uredništvo Mladine, na katero se bomo tudi sami obrnili, dalo najustreznejši odgovor! Ko se mu zahvaljujemo za njegovo veliko skrb, mu kot javnemu upravitelju priporočamo, da preveri tudi, kdo je neposredno odgovoren za koriščenje milijard namenjenih od strani RS slovenski manjšini v Italiji, po katerih kriterijih in procedurah prihaja do uporabe le teh, kako so sredstva RS obračunavana, v čem obstaja prozornost, kateri so pozitivni učinki vloženega javnega denarja RS in končno tudi koliko je še nekoriščenih milijard namenjenih slovenski manjšini v Italiji v upravi dežele FJK. Kar se naše organizacije tiče, je bil podan URADU celoten dokumentiran pregled uporabe dodeljenih sredstev. Glede nastalih dolgov pa bomo račune poslali krovnima organizacijama, ki sta si do Urada prevzeh vso odgovornost za svoja zavzeta stališča. Z ozirom na to, da od dveh krovnih organizacij do danes nismo še dobili odgovorov niti za leto 1999, bomo prisiljeni ubrati drugačno pot. Končno še priporočilo kot javnemu upravitelju: več praktičnosti in prožnosti! Namesto, da bi bremenil sebe, PD in potrpežljive bralce, ki brez dvoma razumejo, kam pes taco moli, bi bil umes-tnejši telefonski klic, da bi skupno preverili, če je zakladnica dovolj gotova za varovanje presenetljivega zaklada, katerega bo naši organizaciji posredovalo uredništvo Mladine. S spoštovanjem Marija Ferletič lesarske zveze, predstavniki Save in Mirna Eurospin in pa Gorazd Penko, selektor slovenske reprzentance. (RAS) _KOLESARSTVO / PREDSTAVITEV 23. TROFEJE ZSSDI V LONJERJU Tudi letos bo dirka Adrie zelo kakovostna Dirko bo 7. morco - Ugledni gostje no predstovitvi Sinoči so v društvenih prostorih kolesarskega kluba Adria predstavih javnosti in medijem letošnjo izvedbo lonjerske mednarodne kolesarske dirke za 23. Trofejo Združenja slovenskih šPortnih društev v Italiji. Dirka bo 7. marca, tudi fetos pa bo potekala po blaških, goriških in kraških cestah. Neuradni start bo ob 12-40 v Lonjerju, uradni ob 13. uri v Barkovljah, cilj pa k°t vsako leto nad Lonjerjem po stopetdesetih kilometrih. Na letošnjo mrko se je vpisalo 200 tek-jriovalcev, oziroma toliko kot jih dopušča pravilnik rrrednarodne zveze LO. Ko-tesarji so svojo prisotnost Potrdili že decembra in januarja, tako da so morah organizatorji zavrniti kar nekaj kvalitetnih moštev. Nastopilo bo 27 moštev iz -[nogometH Zarja/Gaja Coslalungi zabila kar deset golov NAJMLAJSI Zarja/Gaja - Costa-lunga 10:3 (4:1) Strelci: Strajn 4, A. Milič 2, A. Kante 2, Cecchi, Vojnovič Zarja/Gaja Zarja/Gaja: M. Kante, Franco, Gre-§ori, A. Kante, Ota (Cecchi), Balde, J. Milic (Vojnovič), Pi-Pan, A. Mihe, Strajn, Stoka V zaostali tekmi 80 najmlajši združene ekipe visoko spre-magali skromno ekipo Costalunge. Naši tantje so zaigrali tako, kot smo jih bili vajeni v začetku prvenstva in bili za razred boljši. Takoj so pozabih na nedeljski spodrsljaj, nekateri so preboleli gripo in prepričani v zmago stopili na domače igrišče in že takoj po prvih udarcih je Aljaž Mihe popeljal Zarjo/Gajo v vodst-vo. Naša enajsterica fe imela ves čas pobudo, kljub temu pa je v pravem festivalu golov tudi tržaška ekipa dosegla kar tri zadetke. Tekma, kot kaze tudi končni izid 10:3, je bila precej zanimiva. Naj omenimo, da je bil tokrat najboljši strelec Strajn s štiri-nii zadetki, najbolj Pa se je veselil požrtvovalni »mali« Jaro Cecchi, ki je dal, v veselje vseh soigralcev, svoj prvi zadetek za združeno eki-P°. Za visoko zmago Pa vsekakor zaslužijo Pphvalo prav vsi. (d-gr.) celotne srednje Evrope. Poleg svetovno priznanih Italijanov z lanskim svetovnim prvakom do 23. leta Ivanom Bassom na čelu, bodo nastopili tudi Slovenci, Hrvati, Cehi, Poljaki, Madžari in Avstrijci. Slovenci bodo letos nastopili v nekoliko okrnjeni postavi, saj jih je veliko prestopilo v italijanska profesionalna moštva. Odsoten bo tako lanski evropski prvak do 23. leta Zoran Klemenčič, prisoten pa bo lanski državni prvak Igor Kranjec. O pomebnosti lonjerske dirke pričajo številne osebnosti, ki so bile včeraj prisotne na tiskovni konferenci. Nedvomno med njimi izstopa predsednik itahjanske kolesarske zveze Giancarlo Cerutti, ki je v svojem pozdravu podčrtal, da je ta manifestacija zelo pomembna ne samo iz športnega temveč tudi iz političnega in družbenega vidika, saj vsako leto združuje veliko število narodov. Dodal je še, da so ekipe zelo enakovredne in nivo zelo visok, o tem pa priča zlata kjnjiga lonjerske dirke, saj so v njej imena znanih kolesarjev kot npr. Fondriesta, Figuerasa in pa prezgodaj preminulega Fabia Casartellija, ki so tudi slavili na tej dirki. Predsednik Cerutti pa je na koncu svojega govora prisotnim razkril novost, da bo prihodnje leto dirka vključena v satelitski program vsedržavne mreže, kar bo gotovo dalo organizatorjem novih moči. Udeležence tiskovne konferren-ce pa so pozdravih še predsednik pokrajinskega olimpijskega komiteja Stelio Borri, predsednik ZSSDI -glavnega pokrovitelja dirke Jure Kufersin in Pavel Mihe, predsednik Zadružne krasne banke, ki je tudi glavni sponzor dirke. Seveda se je oglasil tudi nekdanji slavni tržaški kolesarski as Giordano Cottur, ki je kot vsako leto podal vremensko napoved za dan dirke. Po mnenju Cotturja bo po vsej verjetnosti vreme letos organizatorjem naklonjeno, podčrtati pa je treba, da je Cottur v zadnjih 7 letih vedno pravilno napovedal. Prisotne je pozdravil tudi predsednik organizacijskega odbora Miran Batič, in poudaril koliko truda zahteva organizacija tako velike manifestacije in se zahvalil vsem, ki so na kak način pipomo-gli k organizaciji dirke. Direktor dirke Radivoj Pečar je dejal, da je ta dirka ena izmed največjih športnih me-nifestacij pri nas in da zahteva veliko truda tudi finančnega, zato se je zahvalil vsem sponzorjem, predvsem pa glavnemu sponzorju Zadružni kraški banki in pa podjetjema Sava in Mirna Eurospin. Poleg predsednika Ceruttija pa so bili prisotni še Gianni Del Grande, predsednik deželne kolesarske zveze, Aleandro Poles, član vsedržavnega sveta ko- NORDIJSKO SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO Rusinje v štafeti boljše od Italijank Za srebro ima največ zaslug Belmondova, ki je najuspešnejša tekmovalka tega SP RAMSAU - Rusija je po pričakovanju osvojila zlato odličje v ženskem štafetnem teku (4X5 km) na svetovnem prvenstvu (SP) v nordijskem smučanju v Ramsau v Avstriji (53:08, 3). Srebrna je bila Italija (1:24, 5), bronasta pa presenetljivo Nemčija (2:07,8). Rusinje Olga Dalinova, Larisa Lazuti-na, Anhsa Režova in Nina Gavrlijuk so bile v vsaki izmed predaj prepričljivo boljše od vseh tekmic in vprašanj o tem, kateri ekipi bo pripadlo zlato, ni bilo. Veliko bolj negotov pa je bil boj za preostali odličji. Italija je bila druga po zaslugi dvakratne svetovne prvakinje v Ramsau Stefanie Belmondo. Pred zadnjo predajo so bile namreč »azzur-re« šele na petem mestu za Rusijo, Ukrajino, Švedsko in Nemčijo. Nemčija je imela tokrat tri zelo izenačene in motivirane tekmovalke, ki so ves čas ohranjale možnosti za preboj na prva tri mesta. Norveški do odličja ni pomagal niti nastop Bente Martinsen, ker sta bih po tretjem mestu Maj Helen Sorkmo v prvi predaji naslednji dve tekačici pre- slabi. S petim mestom je presenetila Švica, ki je imela vse do zadnje predaje možnost za odhčje. Sestouvrščeno Ukrajino, ki je bila zanesljivo druga pred zadnjo predajo (15 sekund prednosti pred zasledovalkami), pa je pokopal povprečen nastop Viktorje Jakimčuk. Steiania Belmondo je dvema zlatima odličjena na posamičnih tekmah tega SP dodala še srebro v štafetni tekmi in je trenutno najuspešnejša udeleženka SP. »Pred tekmo sem se kar malo zbala, kako mi bo šlo, ker sem še vedno čutila utrujenost. Izkazalo se je tudi, da je vodstvu izbralo pravo taktiko in najmlajšo v naši vrsti Antoneho Confortolo postavilo v tretjo predajo.« Poleg teh dveh tekačic sta bih v ekipi se Sabina Valbu-sa in tekačica iz naše dežele Gabrieha Peruzzi. Včeraj je bila na SP še moštvena tekma v nordijski kombinaciji. Zlato so osvojili Finci pred Norveško in Rusijo. Danes bo na sporedu še moški štafetni tek in pa skoti na 90-metrsti skakalnici v Bischofshofnu. ODBOJKA / DEKLICE NA GORIŠKEM NOVICE Valovkezzmago nad Farro v boju za prvo mesto v skupini Do konca samo še lažji nasprotniki V finalnih bojih za naslov s Paolo Uršič Val Zadružna kreditna banka Sovodnje - Farra 3:2 (15:2,15:13, 5:15, 6:15,15:7) VAL: Del Fabbro, Plesničar, Simčič, Bresciani, Gej, Cumin, Devetag, Balsizza, Sturm. Valove deklice so se vodeči Farri oddolžile za poraz v prvem delu z enakim izidom, kar pa bo morda dovolj, da valovke na koncu osvojijo prvo mesto v svoji skupini. Za Farro sicer zdaj še zaostajajo za 3 točke, toda odigrati morajo še zaostalo srečanje z Lu-cinicom, ki doslej ni osvojil še niti točke. Ker je Farra izgubila tudi set z 01ympio (prej sta tako Farra kot Val vsa srečanja dobila s 3:0), ima Val lepo priložnost, da se v pokrajinski finale uvrsti kot prvi v skupini in s tem v polfinalu dobi lažjega nasprotnika. Kljub okrnjeni postavi je Val v prvih dveh setih zaigral zelo dobro, izkazala pa je je Brescianijeva, katero je trener Sterra postavil na podajaško mesto namesto Del Fabbro ve, ki je zaigrala kot glavna tolkači-ca namesto obolele Kuštrinove. V nadaljevanju so valovke sicer nekoliko popustile, toda v petem setu so spet zaigrale tako kot znajo in zasluženo slavile. Pri tem se je v odločilnem setu še posebej izkazala Giada Simčič, ki je na mreži dosegla 8 točk. V finalnem delu za naslov bodo lahko valovke računale tudi na doprinos Paole Uršič, ki je standardna igralka šesterke, ki igra v C ligi, v prvenstvu deklic pa ne igra. Vesna v nedeljo brez dvojice kaznovanih Deželna nogometna zveza je objavila običajni vsakotedenskim seznam kaznovanih nogometašev, ki so bih izključeni ah pa so dobih četrti rumeni karton. Od naših enajsteric je tokrat na najslabšem Vesna iz Križa, ki bo v nedeljo igrala brez dveh svojih nogometašev. Fabio Sambaldi je bil zaradi izključitve kaznovan z dvema tekmama. Njegov soigralec Giancarlo Sannini pa je dobil četrti rumeni karton in bo počival eno tekmo. Enako kazen je dobil tudi igralec Primorja Peter Stoka. V 1. AL sta z eno tekmo kaznovana Massimo Kaus (Juventina) in Valentino Cemic (Sovodnje), v 2. AL pa igralec Mladosti Cristian Gorjani. Propaganda: druga zaporedna zmaga jadranovcev in presenetljiv uspeh poletovk FANTJE Jadran - Ubertas B 44:32 (28:14) JADRAN: Bandi 2, Puzzer 2, Facco 2, Longo 2, Pregare 2, Sosič 12, Rožac 2, Langeha 2, Jevnikar 2, Foraus 2, Boneta 2, Gombač 2, Gej 10; trener Vremec. V zaostah tekmi so mladi jadranovci z zelo dobro igro v prvih treh četrtinah (po tretji četrtini so vodih s 40:18) zanesljivo premagah drugo postavo Libertasa. Za dobro igro zasluži pohvalo vsa ekipa. DEKLICE Polet SGT 8 56:54(23:28) POLET: Derin 4, Piccini 16, Purič, Gantar 15, K Malalan 17, Lupine 4, M. Malalan, Sturman; trener Broho. Košarkarice Poletove propagande so presenetljivo premagale drugo postavo SGT, s katero so doslej vedno izgubile. Začele so slabo, nato pa so pridobile na samoza-vesh in se po res dobri igri, za katero zaslužijo pohvalo vse igralke, na koncu veselile zasluženega uspeha prah objektivno boljšemu nasprotniku. Konjske dirke p^Giorgiopiettersech ■ Danes igra za vas Totocalcio m Obvestila 1 dirka (Padova): Topka-pi As (X) je v formi in zato obvezen favorit. Paziti pa bo moral na Sec Moja (1) in Tumo Gas (2); 2. dirka (Bologna): Tamil Nes (2) ne bi smel imeti težav. Opozarjamo pa še na Rodney Forte (X) in Skanda Laksmy (1); 3. dirka (Turin): Onest Lao (X) je eden od možnih favoritov, možnosti pa imata še Tango di Mar (2) in Etrus Vol (1); 4 dirka (Rim): Sir Dancer (X) najbrž nima enakovrednih nasprotnikov, ob njem pa velja omeniti še Sampa Stone (l) in Marjorie (2); 5. dirka (Piša): Tunder-black (2) je v nižji skupini obvezen favorit. Našo pozornost pa zasluzita tudi Bar-row (X) in Nevvmare (1); 6. dirka (Dunaj): možnost baze s konjem William Herrn (2). Lepe možnosti ima tudi Zillentaler (1), vse pa lahko preseneti Luky Look (X). Dodatna dirka NASI FAVORITI 5. Golden vvings; 14. Che Guevara; 12. Little Nalive. Totip 1. — prvi X drugi 12 2. — prvi 2 drugi IX 3. — prvi X drugi 12 4. — prvi X drugi 12 5. — prvi 2 drugi XI 6. — prvi 2 drugi XI Julij Vanello Premru Bari - Cagliari 2 Empoli - Sampdoria X2 Salernitana - Fiorentina 2 Venezia - Udinese Vicenza - Lazio Atalanta - Napoli Genoa - Temana Reggiana - Pescara Reggina - Ravenna Torino - Lecce Treviso - Monza Padova - Spal Fermana - Palermo 2 2 X2 IX 1X2 X2 1X2 1 X X Julij Vanello Premru (letnik 1983) je standardni elan Borove košarkarske ekipe, ki nastopa v državnem prvenstvu za kadete. Košarka je tudi edini šport, s katerim se resno ukvarja, prve mete na koš pod trenerjevim nadzorstvom pa je opravil pri enajstih letih v Borovem mini-basketu. Od takrat je zvest Borovim barvam, lani pa je bil član ekipe naraščajnikov, ki je osvojila drugo mesto v deželi. Od ostalih športov sta mu najbolj všeč nogomet in formula 1. Prejšnji teden jeRoberto Jakomin zadel 9 izidov. ZSSDI obvešča, da bodo danes, 26. februarja uradi v Trstu odprti samo od 12. do 14. ure. PRIMOTOR KLUB vabi na sejo-družabnost za včlanjevanje 1999, ki bo v sredo, 3. marca v baru Pe-taros v Borštu. Dobrodošli vsi stari in novi člani! SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. marca avtobusni izlet v Trbiž ob priliki Zimskih športnih iger. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, v ponedeljek, 1. in v sredo, 3. marca od 19. do 20. ure. Inforamcije na tel. št. 040-212859 in 040-299573. TPK SIRENA obvešča člane, da bo 22. redni občni zbor danes, 26. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu bodo tudi volitve v nove odbore. SK DEVIN priredi avtobusni izlet jutri, v soboto, 27. t. m. ob priliki XII. Pokala prijateljstva treh dežel, ki se bo vršil v Podnu na Koroškem. Informacije nudi tajništvo na tel. 040-200782 v večernih urah in na tel 2916004 (Stojan). Zaželjena številna udeležba! V Trstu Edoardo Bennato, v novogoriški Perli Nomadi, v Pordenonu Guccini V Času, ko sanrem-ski festival vabi milijone ljudi pred televizijskim ekranom, se lahko tudi zgodi, da se v dokaj zmerni razdalji odvijajo kar trije podobni koncerti. Danes je tak dan, popolnoma posvečen avtorski pesmi. V Trstu bo drevi igral Edoardo Bennato, v novogoriški igralnici Perla bo nastopila skupina I Nomadi, v Pordenonu pa bo igral France-sco Guccini. Kantavtor iz Pava-ne sodi med^redke italijanske glasbenike, ki si lahko privoščijo dobro obiskane koncerte tudi v Času, ko nimajo nobene ploSCe v prodaji. Za trening (in seveda tudi za zaslužek) si je Guccini tako letos privoščil daljšo turnejo, v okviru katere pa igra le enkrat ali dvakrat tedensko. Na odru športne palaCše v Pordenonu bo drevi ob 21. uri nastopil s solidnimi spremljevalci, kot so Ares Tavolazzi, Gato Barbieri, Ellade Bandini, Agostino Maran-golo ali Roberto Mannuzzi in Vince Tempera. Guccini (na sliki) s programom koncerta seveda ne bo imel problemov, saj je v veC kot tridesetletni karieri napisal ogromno pesmi, ki so zaznamovale italijansko avtorsko popevko. Poleg številnih klasikov, od Canzone per un’amica, do Avvele-nate, ki jo v zadnjih letih po petnj-stletnem premoru ponovno rade volje igra, bomo v Pordenonu lahko prisluhnili tudi dvem novim skladbam. Autunno in taverno ’60, ki bodo sestavni del njegove nove zgoščenke, izid katere je predviden za letošnjo jesen. Aleš Waltritsch GLEDALIŠČA ■ GLEDALIŠČA ■ GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA ___________KRAJINA_______________ TRST Gledališče Rossetti Nuova Scena/Arena del Sole in Stalno gledališče iz Bologne bosta podala delo »Un’aria di famiglia«. Avtorja Agnes Jaloui in Jean Pierre Bacri. Režija Mi-chele Placido. Predstave bodo: 2. marca ob 20.30, 3. marca ob 16.00, 4., 5., in 6. marca ob 20.30 in 7. marca ob 16.00. Stalno gledališče iz Trsta -La Contrada Gledališče Cristallo William Douglas in Marc Gilbert Sau-vajon, »L’ahatra alParancia«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: danes, 26. in jutri, 27. februarja ob 20.30, 28. februarja ob 16.30, 2. marca ob 16.30, 3., 4., 5. in 6. marca ob 20.30 in 7. marca, ob 16.30. Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4) V sredo, 10. marca, filmi v francoskem originalu: Claude Lelouch »Per caso o per azzardo« (Hasard ou coinciden-ces). Gledališče »Silvio Pellico« (Ul. Ananian) Jutri, 27. ob 20.30 in v nedeljo, 28. februarja ob 16.30, gledališka skupina Quei de Scala santa bodo podali komedijo »No saria mai de fidarse«. Skupinska režija. Gledališče Miela Od 1. do 5. marca retrospektiva filmov Emira Kusturice. V nedeljo, 1. marca ob 18.00 »Guernica«, ob 18.30 »Črna mačka in beli mačkon«, v torek, 2. marca ob 18.00 »Neveste prihajajo«, ob 19.30 »Bar Titanic«, v sredo, 3. marca ob 18.00 »Dom za obešanje«, v Četrtek, 4. marca ob 18.00 »Se spominjaš Dolly Bell?«, ob 20.00 »Očka na poslovnem potovanju«, v petek, 5. marca ob 18.00 »Arizona Dream« in ob 21.00 »Under-ground«. OPČINE Finžgarjev dom V nedeljo, 28. februarja ob 11. uri gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane s pravljico Jana Wilkowskega »Trdo-glavCek«. Režija Matija Milčinski. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« Iskrivi smeh na ustih vseh, pod tem geslom bo Dramska skupina KD Grgar podala delo »KrCmarica Mirandolina« in sicer v nedljo, 28. februarja ob 17.00. Kulturni dom Kinoatelje predstavlja »Pomlad 1999«. Pričetek bo v Četrtek, 4. marca ob 20.45 s filmom »My name is Joe«. Režija Ken Loach. Dvorana Pokrajinskih muzejev V petek, 5. marca ob 18. uri, televizijski dokumentarni film o prvi svetovni vojni na soški fronti »Bitka za reko«. Predvideno tudi srečanje z avtorjem. TRŽIČ Občinsko gledališče V okviru niza današnjih komikov bo danes, 26. februarja ob 20.30 nastopila Lella Costa z delom »Druga zgodba«. V torek, 2. in v sredo, 3. marca ob 20.30 bo na deskah produkt gledališča iz Brescie »Alla meta« Thomasa Bernharda. Režija Cesare Lievi. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« Danes, 26. in jutri, 27. februarja ob 20.30 in v nedeljo 28. februarja ob 16.00, Milanski Piccolo teatro v Se- pulvedovi »Zgodbi o galebki in mačku, ki jo je naučil leteti«.. Gledališče Zanon Gledališče Contatto bo do 28. februarja ob 21. uri izvajalo delo »La resurrezio-ne rossa e bianca di Romeo e Giuliet-ta«, režija Rita Maffei. 6. marca ob 21. uri bo skupina Katzen-macher podala delo Antonia Petita »Petito Strenge«. __________SLOVENIJA PORTOROŽ Avditorij Jutri, 27. ob 20.30 in v nedeljo, 28. februarja ob 18.00 in 20.30 romantična komedija, Sliding Doors, »Helenini ljubezni«. Režija Peter Hovvitt. HRPELJE Danes, 26. februarja ob 19. uri gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik. LJUBLJANA Mestno Gledališče Danes, 26. februarja ob 19.30, Eugene Ionesco »Zavratne igre«. Jutri, 27. februarja ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«. V ponedeljek, 1. marca ob 19.30, Wil-liam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«. V torek, 2. in v sredo, 3. marca ob 19.30, Evgene Ionesco, »Zavratne igre«. V četrtek, 4. marca ob 17.00 in ob 19.30, Ivan Cankar, »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V petek, 5. marca ob 18.00 in ob 21.00, Boštjan Tadel, »Policija, d. d.«. V soboto, 6. marca ob 19.30, Curth Fla-tow, »Mož, ki si ne upa«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V soboto, 27. febmaria ob 17.00 in v nedeljo, 28. februarja ob 16.00, Gaetano Donizetti »Lucia di Lammermoor«. V soboto, 6. marca ob 20.30, »Labodje jezero« v izvedbi baleta Kirov iz SanktPeterburga. Ponovitve v nedeljo, 7. marca ob 16.00, 9., 10., 11. in 12. marca ob 20.30 ter v soboto, 13. marca ob 15.30 in 21.00. V nedeljo, 14. marca ob 16.00. Dvorana Tripeovieh V ponedeljek, 1. marca ob 18.00 »Eno uro z ... Amedeom Morettijem«. Gledališče Rossetti V ponedeljek, 1. marca ob 20.30, bo tržaško koncertno društvo priredilo koncert, ki ga bo imel Andras Schiff. 8. marca, vedno v okviru tržaškega koncertnega društva bo ob 20.30 nastop Orchestra da Camera di Mantova, Alexander Lonquich. Glasbena matica V dvorani Deutscher Hilfsverein v Ul. Coroneo 15, bo v torek, 9. marca ob 20.30, 5. abonmajski koncert v priredbi Glasbene matice iz Trsta. Nastopil bo Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Umetniški vodja Andrej Petrač, solist Zoran Markovič - kontrabas. Trg Zedinjenja Italije V nedeljo, 28. februarja ob 12. uri bo nastopil saksofonist Ferus Mustafov. Gledališče Miela V nedeljo, 28. februarja ob 21. uri, makedonski saksofonist Ferus Mustafov in njegov orkester. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« - Velika dvorana Jutri, 27. februarja ob 18. uri, v okviru srečanja z glasbo, Stanko Jericijo »Mladih let glasnica«. Pesmi za otroški in mladinski zbor. V sredo, 3. marca ob 20.30 bo nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Umetniški vodja Andrej PetraC. TRŽIČ Občinsko gledališče Kim Kriswell, protagonist koncerta v Četrtek, 4. februarja ob 20.30. VIDEM Novo gledališče »Giovanni da Udine« 4. marca ob 20.30 bo gledališče Verdi iz Trsta podalo Donizettijevo delo »Lucia di Lammermoor«. 10. marca ob 20.30 nastop FilfarmoniCnega orkestra iz Vidma. Pianist Francois - Joel Thiollier. Režija Anton Nanut. ______________SLOVENIJA_________________ LJUBLJANA SNG Opera in balet V sredo, 10. marca ob 20.00 premiera klasičnega baleta, Peter Iljic Čajkovski, »Trnjulcica«. Dirigent Aleksandar Spasič. KOPER Palača Gravisi - Barbabianca Jutri, 27. februarja ob 20. uri bo imela koncert hrvaška pianistka Katarina Krpan. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 15. marca ob 20.15 bo v veliki dvorani Kulturnega doma klavirski recital Dmitrija Baš Kirova iz Moskve DOBROVO Grad Doborovo Danes,' 26. februarja ob 20.00 nastopajo: Tomaž Rajteric - kitara, Matjaž Drevenšek - saksofon in Milko Lazar - Čembalo. V petek, 19. marca ob 20.00 violinski duo Pavel Berman - violina, Boris Bekhterev - klavir. PORTOROŽ Avditorij Danes, 26. februarja ob 20.30, bo baletni večer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi. ________________AVSTRIJA__________________ CELOVEC Mestno gledališče Jutri, 27. februarja ob 19.30 bo opera »La clemen-za di Tito« (W. A. Mozart). V Četrtek, 4., 6. marca ob 19.30 bo opera »Schre-ber« (P. Androsch). Dom glasbe V nedeljo, 28. februarja ob 14.30 v priredbi Krščanske kulturne zveze, koncert Koroška poje 1999. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 27. februarja peto »Srečanje umetnikov«. Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8): do 19. marca razstavlja Amaldo Milanese »La stanza dei ri-cordi«. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure. Državna knjižnica (palača Morpurgo, Oširek papeža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giuseppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja in sicer ob ponedeljkih, sredah in Četrtkih od 9. do 17. ure, ob torkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.30. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): razstava »V poklon Federicu Righiju«. Odprta bo do 26. februarja in sicer od torka do petka od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. GORICA Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. fe- bruarja in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Umik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Kulturni dom (Ul. Brass 20): »Zarek ustvarjalnega duha«, umetniki v spomin na Avgusta Černigoja. Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. VENETO BENETKE PalaCa Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. ____________SLOVENIJA_____________ PORTOROŽ Avditorij: do 7. marca prodajna razstava »Istrski pejsaži ’98« slikarja Zvesta Apollonia. Urnik ogle- da: od 9. do 12. ob delavnikih in v Času večernih predstav. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. Razstavišče Stolp na vratih: do konca marca razstavlja akademski slikar Ivan Rob. Informacije na tel. 00386-67-79112. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. URICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je moZen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 -17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Umik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Modema galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Moderna galerija: do srede marca odprta razstava o slovenski avantgardi - Tank. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Slovenski šolski muzej, (Plečnikov trg 1): »NE! razstava o drogah«. Odprta bo do 26. februarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00. Jakopičeva galerija: do Četrtka, 4. marca bo razstava Cmobelih fotografij Karla KocjanCiCa. Galerija Tivoli: do 28. marca slikarska razstava »Akt na Slovenskem«. RAI 3 slovenski program S RAI 1 m st ymi @1 Euronews Pregled tiska Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Uno scugnizzo a new York (kom., It. ’84, i. Nino D’ Angelo) Dnevnik Jutranja oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: II tocco di un ange-lo (i. R. Downey) Dok.: Kvarkov svet Variete za najmlajše: Sol-letico (vodita Irene Ferri Mauro Serio), vmes risanke Heidi, nan. Zorro ter mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika, vmes (18.00) dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carl o Conti) Vremenska napoved Dnevnik Aktualna odd.: II fatto Kviz: Navigator Zakaj Sanremo je Sanre-mo? 49. Festival italijanske popevke Dnevnik Zanimivosti o festivalu: Sanremo notte Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: II grillo, 1.25 Aforizmi, 1.35 Potihoma , RAI 2 Variete za najmlajše: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: Blossom Nad.: Quando si ama, 10.10 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve (vodi Massi-mo Giletti) Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV Aktualno: Ljubim živali Kronika v živo: Vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Kamaleon Jarod Loto ob 8-ih VeCerni dnevnik Tg2 TV film: Provincia segreta (krim.. It. ’97, i. L Ferrari, A. Giordana, 3. del) Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, v parlamentu, vreme Film: Le mele marce (dram., It. ’92, i. C. Pani) RAI 3 Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Me-dia/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Kinematografija SP v smučarskem teku: štafeta 4x10 km, moški Dnevnik in šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Melevisione, 13.40 Tisoč in ena Italija Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo Pravljice in risanke Športno popoldne Dokumenti: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole (i. Samuela Sardo) Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Superman Film: Firefox (pust., ZDA ’82, r.-i. Clint Eastivood) Dnevnik, deželne vesti Nan.: Bugs Aktualno: Media/mente Dnevnik, pregled tiska Fuori orario Šport: dresura §2 RETE 4 Nad.: Un volto, due don-ne, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Nad.: Renzo in Lucia, 9.45 Huracan, 10.45 Feb-bre d’ amore Peste e corna Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Tormento d’ amore (dram., It.-Sp. ’58) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik Nan.: Colombo TV film: Come una mam-ma (kom., It. ’91, i. S. Sandrelli, M. Dapporto) Film: Di chi e la mia vita? (dram., ZDA ’81, i. R. Dreyfuss, J. Cassavetes) Pregled tiska Film: Celebrita (It. ’81) CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costanzo Show Nan.: Komisar Scali, 12.30 Normo Felice Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: AH’ improvviso una sconosciuta (thriller, Kan. ’95, i. Poliv Deaper, James McCaffrey) Kronika v živo: Verissi-mo Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Variete: SuperPaperissi-ma (vodita L. Cuccarini in Marco Clumbro) Film: S.I.S. - Giustizia sommaria (pust., ZDA ’93, i. L. D. Phillips) Dnevnik Striscia la notizia Aktualno: Tele-visioni ITALIA 1 gg ImISi Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Mac Gyver Film: Le piogge di Ran-chipur (dram., ZDA ’55, i. L. Turner, R. Burton) Šport, 12.25 Odprti studio Nan.: V osmih pod streho Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!15.30 Fue-go presenta 1’ altro Sanremo Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio Šport Nan.: Plavolaska za očeta, 19.30 Tata (i. Fran Drescher) Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Atto forza - Total Recall (fant., ZDA '90, i. A. Schtvarzenegger, S. Stone, R. Ticotin) Film: Venerdi 13: week end di terrore (srh.,m ZDA '82, i. D. Kimmell, P. Kratka) Odprti studio, 1.20 Šport Film: Non si sevizia un paperino (krim., It. ’72) # tele 4 MONTECARLO 19.30, 22.45, 0.30 Dnevnik, 13.30, 19.50 Šport Nan.: Agencija Rockford, 13.00 Eller}' Queen Film: Imputazione: omi-cidio (’59, i. Alan Ladd) Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap TV Aktualno: Giocamondo Film: Aliče (kom., ZDA '90, r. W. Allen) Šport: Mondocalcio Šport: Tmsci fcr Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Počitniški program: An ban pet podgan: komarji in zaspanci, 9.00 mladinska nad. Moj prijatelj Arnold (J. Vidmar - B. JuraševiC, 5. del), 9.30 Glejte, kako rastejo, 9.40 Enajsta šola, oddaja za radovedneže Predstava Prešernovega gledališča Kranj: Nora (H. Ibsen) Zenit Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Po domaCe Howard Goodall predstavlja zborovsko petje Podoba podobe Mostovi Rdeči grafit Otroška oddaja Vremenska panorama TV prodaja SP v nordijskih disciplinah: štafeta 4 x 10 km, moški Tedenski izbor. Nadaljevanka: Zla kri (1. del) Film: Drobtinica III. (Danska) Cuk TV: Veliki show SP v nordijskih disciplinah Dokumentarna serija: Spoznavajmo (ZDA, zadnji del) Po Sloveniji Nan.: Zebljico na glavico (ZDA, i. Mel harris, Jere Burns, Marne Patterson, 2. epizoda) Nan.: Simpsonovi (ZDA, 1. ep.) TV igrica: Kolo sreCe Videoring z Nikolajem Šport 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Informativna oddaja Gledališče v Gorici Kotiček za zdravje Zoom umetnost Film: La notte in Manco Zoom umetnost | Film: II lago della paura Obzornik, vreme, šport SP v nordijskih discipli- Dok.: Izzivi prihodnosti nah: skoki, 90 m Razpoke v Času - Sloven- Film tedna: VVidovvmaker ski miti in legende: Zak- Kruta resnica (dram., VB lad treh kron 1990, r. John Madden, i. Risanka Annabelle Apsion, David TV Dnevnik, vreme, šport Morrissey) Zrcalo tedna Nan.: Nash Bridges EMA'99 (ZDA, 16. epizoda) flkfi TNan.: Seinfeld (ZDA, 7.) Nanizanka: Poročila (Ka- 98 Odmevi, kultura, vreme nada, 7. ep.) (jgl Šport, marketing Polnočni klub Koncert: Trio Barocco Forte - Frančiškanska cerkev Dok. serije: Izzivi prihod- nosti Razpoke v Času - Sloven- ski miti in legende: Zaklad treh kron K Koper Eumnevvs Otroška odd.: Gugalnica TV PRIMORKA Četrtkova športna oddaja SP v nordijskih disciplinah. štafeta 4X10 km, M Program v slovenskem je- 17.00 Videostrani ziku: Iz prve roke MS Kuhajmo skupaj Primorska kronika rey| Na robu Dnevnik, šport Rgl Nad.: Sosedje (130. del) Otroška oddaja: Gugalnica Kako biti zdrav? In zma- Vsedanes aktualnost pkj govati - Rudi Klarič Potopis (vodita R. Giuri- Videostrani cin, S. De Franceschi) Dnevnik, vreme, misel Dok.: Potovanje po gg Dovolite, nasmejmo se Nemčiji - Miinchen Gostišče Metulj Vsedanes - TV dnevnik Pogovor z..: Lojze Peterle SP v nordijskih discipli- Studio AS M. Sobota nah: skoki, 90 m jjj Kontaktna oddaja: V znamenju ribe Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik Dnevnik TV Primorka Radio Trst A 8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Evergreen; 9.15 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (prip. M. Sardoč); 9.45 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 MPZ Fantje izpod Grmade; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: MePZ Primavera; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30.12.30.18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30.17.30.19.30 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 Za in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 \^Daj, povej; 15.30 PIO; 16.00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO; 20.00 Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 13.55 Moj dom; 14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.35 Euro notes; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London calling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Labirinti sveta; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd; 22.45 Naš kraj; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9.35 Popevki; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.00 Countn/ glasba; 13.45 Gost, drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Posnetki festivalov in koncertov; 19.30 Koncert orkestra Slov. filharmonije, v odmoru Glasbeni globus; 22.05 Igra; 23.25 Šestnajst strun; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski dimnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Nad južnim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi priteka v višinah k nam suh zrak. DOLŽINA DNEVA * Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.46. Dolžina dneva 10.57. f LUNINE MENE Luna vzide ob 13.51 in zatone ob 4.14. PLIMOVANJE Danes: ob 0.57 najnižje -8 cm, ob 6.40 najvišje 33 cm, ob 13.34 najnižje -49 cm, ob 20.17 najvišje 32 cm. Jutri: ob 1.48 najnižje -15 cm, ob 7.30 najvišje 38 cm, ob 14.12 najnižje -56 cm, ob 20.48 najvišje 39 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 6,7 stopinj C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen, pri najbolj občutljivih Iju-dej se bodo pojavljale vremensko pogojene težave. J (vremenska napoved Hidrometeorofoškega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............6 1000 m..............5 1500 m..............3 °C 2000 m.............1 2500 m ............0 2864 m.............-4 VETER MEGLA TOPLA FRONTA r . SREČ SREDISCE HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA ^isirviicfA DANES GRADEC -5/5 TRBIŽ CELOVEC o -7/5 -12/5 KRANJSKA GORA „ O TRŽIČ -8/6 ČEDAD—O ■2/9 O KRANJ OVIDEM -2/9 O S. GRADEC -10/4 MARIBOR ° -5/7 Q PTUJ M. SOBOTA O -6/6 —■»N. GORICA-3/12 GORICA o -3/12 ° POSTOJNA O ‘7/8 LJUBLJANA -5/7 CELJE ^ -4/8 N, MESTO -4/7 O ZAGREB -4/7 _ Pretežno jasno bo, čez dan bo ponekod rahlo oblačno. V višjih legah se bo otoplilo. SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo jasno vreme. Sevrovzhod-no od nas se bo prehodno pooblačilo. JUTRI TRBIŽ CELOVEC O -6/7 o •11/6 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -7/8 CEDAD-^,^ O -1/11 O ' KRANJ OVIDEM -VU ^^N. GORICA -2/12 GORICA n GRADEC -4/8 9 GRADEC -9/7 MARIBOR o -4/10 PTUJ M. SOBOTA O -5/10 CELJE O -3/11 ___ N. MESTO -3/10 O -3/9 V soboto bo pretežno jasno. Zjutraj bo po nižinah kratkotrajna megla. Gez dan bo začel pihati jugozahodnik. V nedeljo se bo od zahoda prehodno zmerno pooblačilo. SNEŽNA UJMA V ALPAH / POSPEŠILI REŠEVANJE LJUDI S HELIKOPTERJI Plazovi v Avstriji: doslej našli 32 tmpel Vreme se je izboljšalo, nevarnost pa ni mimo LANDECK - Nad dolino Paz-nun na Tirolskem je vCeraj po desetih dneh snežnega besnenja končno zasijalo sonce in s svojimi žarki olajšalo delo reševalcem. Iz najbolj prizadetih krajev Galtuerja in Valzurja so začeli s helikopterji prenašati krste žrtev v Innsbruck. Do včeraj so našli 32 trupel, sedem ljudi pa še pogrešajo. Med doslej prepoznanimi žrtvami ni italijanskih državljanov. Največ je Nemcev (9), umrlo je po pet Avstrijcev in Nizozemcev ter dva Danca. Cestna povezava s krajem nesreče še ni mogoča. Sprva so sicer javili, da bodo cesto skozi dolino Paznun odprli opoldne, pre- vidnost pa je prepričala oblasti, da so odprtje preložili: bali so se namreč, da bi ropot vozil sprožil še kak plaz z vrhov prepolnih svežega snega. Tako je povezava poverjena 20 helikopterjem (avstrijskim, nemškim in ameriškim), ki prinašajo s sabo nove novice o snežni ujmi. Med ranjenci iz Valzurja je tudi 4-letni otrok. Oče in mati so se po plazu sama rešila iz snega in začela z iskanjem sinčka. Našla sta ga pod stopniščem. Sprva je kazalo, da je klinično mrtev, po intenzivni negi v bolnišnici Zams pri Landecku pa si je opomogel in ni več v življenjski nevarnosti. Plazovi še vedno preteče grozijo nad vsem alpskim lokom. Najhuje je še vedno na Tirolskem, kjer je od sveta odrezanih še 10.000 turistov. V Ischglu več kot 7.000 ljudi čaka, da bodo odprli cesto. Ta je zaradi nevarnosti plazov že več dni zaprta. Na kraj so oblasti poslale ekipo dvajsetih psihologov in socialnih asistentov, da bi nudili pomoč ukleščenemu prebivalstvu. Izvedenci zagotavljajo, da obstaja zelo majhna verjetnost plazov, oblasti pa se bojijo, da bi od sveta odrezano prebivalstvo zajela panika. S helikopterji odvažajo predvsem prebivalce iz okoliških kmetij, če bo mogoče, bodo nato prepeljali bolnike, ostarele, ženske in otroke. V bližnjih krajih je osamljenih še kakih 2 tisoč ljudi, iz doline Kauner pa so izselili kakih 700 domačinov, večinoma kmetov. Pristojne službe so vsekakor opozorile, da se je nevarnost plazov še povečala, ker se temperature zraka na območju dvigajo. Velik plaz je je včeraj zasul tudi švicarsko letovišče Leukerort. Odnesel je več hiš, vendar so reševalci uspeli vse stanovalce pravočasno rešiti. Drugače je bilo v dolini He-rens. Plaz, ki je zasul Evolene, je zahteval še dve življenji. Tako se je število mrtvih povečalo na devet, nadaljuje pa se še iskanje pogrešanega francoskega turista. Iz švicarskih gorskih krajev in letovišč so do včeraj z vojaškimi in civilnimi helikopterji prepeljali na varno že 15 tisoč ljudi, kakih 100 tisoč pa jih še čaka na prevoz po zraku, ker so kopenske povezave prekinjene. Iz Francije so včeraj sporočili, da so reševalci našli tri smučarje, ki so jih pogrešali že deset dni. Vsi trije so živi in zdravi, čeprav so ves ta čas prebili na gori Va-noise na nadmorski višini 3000 metrov. Ko jih je zamelo, so si izkopali bivak v snegu. Eden od pogrešanih je imel pri sebi prenosni telefon, s katerim je klical na pomoč. Inženirji Telecom France so prvi signal sprejeli pretekli torek, bil pa je prešibak, da bi lahko točno določili, od kod je prihajal. Sele včeraj, ob izboljšanju vremena, so reševalci ugotovili, kje je trojica bivakirala, in smučarje tudi rešili iz belega oklepa. Zdravstveno stanje vseh treh je bilo dobro.