UrednUtvo • uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Talelon 4001 - 4004 Mtječm naročnina 18 Itr, za Inozemstvo 31*50 lir. Ček. mi.' Ljubljana 10.«50 n naroduluo ln 10.549 u Inserale Starke Sowjetangriffe auf den Brticken-kopf Saporoschje und siidostlich Kiew in schweren Kampfen zerschlagen 137 Panzer vernichtet — Neue Abvvehrerfolge bei Gome! und Smolensk —- Am II. und 12. Oktober 142 Sowjetflug« zeuge abgeschossen — ortliche Angriffe der Anglo-Amerikaner in Siiditalien bluiig abgewiesen Aus dem FOhrerhauptquartlcr, 13. Okt. DNB: Das Obcrkommando der V/chrmacht glbt bekannt: Am D n j e p r gritf der Feind gestern den ganzen Tag (lber den BrUekenkopf Saporoschje und unsere stetlungcn im Abschnitt sUdostllch K i e w mit starken Kratten an. In schvveren Klnipfen vvurden die Angriffe zerscblagen und dabel 137 Panzer abgeschossen. Ortliche Einbrtichc sind abgeriegclt. An der Prlpjet - M Undung und sUdllch G o m e 1 crobcrten Panzeitruppen und Grenadlere in schvvungvollen Gegen-angrlffen mchrerc in den Vortagen verlo-ren gegangene Ortschaften zurttck. NBrdllch G o m e 1 und vvestllch Smolensk unternahmen die Sovvjets mit zu-sammengcfassten KrSften neue Durchbruchs-versuchc. In erblettertcm Rlngen erziclten unsere Truppen dort vvieder elnen vollen Abttehrerfolg. Von der Ubrlgen Ostfront, hesonders aus den Abschnltten niirdllch des Asovvschcn M e e r e s und sUdvvestltch W c 11 k 1J e Luki, wird lebhaftere firtltche Kampf-tktigkelt gcmeldct. . Am 11. und 12. Oktober schossen JSger u. Flakartlllerle an der Ostfront 142 Sovvjct-flugzeuge ab. Sechs clgene Flugzeuge wcr-dcn vermlsst. Mehrere Ortliche Angriffe brltlsch-nord-amerlkanisclier Kriifte im Volturno-Tal und in Stidapennlnen vvurden unter hohen blutlgcn Verlusten des Feindes ab-gevvlesen. Im Nittelmeerraum bombardlcrte die Luftwaffe mit gutem Erfolgc elnen felndllchen Insclstatzpunkt und fdhrte elnen vvirkungsvollen Nachtangrlff gegen Hafen und Flugplatz von A J a c c 1 o. ■ >vv Močni sovjetski napadi na mostišče Zaporožja in jugovzhodno od Kijeva v težkih bojih razbiti 137 oklepnikov uničenih — Novi obrambni uspehi pri Gomslu in Smolensku — II. in 12. oktobra sestreljenih 142 sovjetskih letal — Krajevni anglo-ameriški napadi v južni Italiji krvavo zavrnjeni FOhrcrJev glavni stan, 13. okt. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sli javlja: Na Dnjepru je napadal včeraj sovražnik ve« dan z močnimi silam) uiostl-Sče Zaporolje In naše položaje na odseku jugovzhodno od Kijeva. V hudlb bojih so btll napadi razbiti In pri tem je bilo uničenih 137 oklepnikov. Krajevni vdori sn zajezeni. Oh Izlivu Prlpjet a In Juino od G o m e 1 a so v r.anosnlli protinapadih ponovno osvojile oklepne čete In grcnadlrjl v zadnjih dnevih Izgubljene kraje. Severno od G o m e 1 a In zahodno od Smolenska so začeli Sovjeti s strnjenimi silami nove poizkuse za prohoj. V ogorčenem boju so tu dosegle naše čete ponovno popolen obramben uspeh. Iz ostalega vzhodnega bojišča Javljajo posebno lz odsekov severno od Azovskega morja In Jugozahodno od Velikih Lukov živahne krajevne hoje. 11. In 13. oktobra so sestrelili lovci In protiletalsko topništvo na vzhodnem bojišču 142 sovjetskih letal. Pogrešamo Sest lastnih letal. Na Južnoltalljanskem bojišču je bilo včeraj občutno ojačeno obojestransko topniško delovanje. Vce krajevnih napadov anglcško-ame-rlšklh sil v dolini Vol tur na tn v južnih Apenlnlh je bilo z visokimi krvavimi izgubami za sovražnika zavrnjenih. Na Sredozemlju je letalstvo bombardiralo z dobrim nspehom neko sovražno otoško oporišče In Izvedlo iičdnknvlt nočni napad na pristanišče In letališče mesta A j a c e 1 o. F0RTI ATTACCHI SOVIETICI SULLA TESTA Dl PONTE SI SAPOROSCIE ED A SUD0ST Dl KIEV RESPINTI Dal Quartlcr generale del Ftihror, 13 ottohre 1J43. II Comando Suprcmo tedesco comunica: , Sul Dnjcper 11 nemico Ieri durante tut-to 11 glorno con lngcntl forze lanclava attacchi sulla testa dt ponte presso Saporoscie nonclič sulle nostre poslzionl nel settore a sudost dl Klev. In duri combattimenti gll attacchi sono stati resplntl cau-sando la perdita dl 137 carri armati. Brce-ele locall furono asscragliate. Alla foce del Prlpjet ed a sud dl Gomcl le truppe corazzate e granatlerl, sfcrran-do contrattaccbl pleni d| slanelo, hanno rl-conqulstato parccchle localita perdute nel glorni preccdentl. A nord dl Gomel cd ad ovest dl Smolensk I sovietici tentavano nuovamente, lmpcgnanilo forze conccntrate, dl rompere II fronte. Nel corso dl accanlta lotta lo nostre truppe ottenero cola di nuovo pleno successo dlfenslvo. Dal rlmancnte fronte orientale, speclal-mente dal scttorl al nord del Mar d'Asov o a sud-ovest dl Vctlklje Luki si segnala plu vlvace attivlta combattlva locale. Nel glornl 11 e 12 ottobre I caccla e Partlgllerla controacrea sul fronte orlcn. tale hanno abbattuto 142 velivoli sovietici. Mancano sel proprl apparecchl. Al fronte d'Italla merldlonale Ieri au. menlo In modo rllevantemente l'attlvlt& d'artlgllerla da ambo le partl. Pareccbl attacchi locall dl forze brlta-nlche e nordamerlcane nella valle dl Vol. turno e nelPApennluo merldlonale sono stati resplntl con gravl e sangulnosc per. dlte del nemico. Nel Medlterraneo la Luftwaffe ha bom. bardato con buon successo una base Insu. laro ncmlca cd Intrapresso un attacco not-turno con pleno effctto contro 11 porto c 1'acrodromo di Ajacclo. Atentat na generala Eisenhowerja -kg- Vichy, 11. okt. Proti vrhovnemu ameriškemu poveljniku, generalu Eisen-howerju, je bil izvršen atentat. V letalo, s katerim se je hotel odpeljati iz Tunisa v južno Italijo, je bila položena bomba. Eksplodirala je prej, preden je general stopil v letalo. Ameriške oblast iso uvedle obširno preiskavo, ki doslej še ni rodila uspehov. Poročilo o tem etentatu nikogar ne preseneča, kajti vojaške oblasti so storile vse, da se je obrnil proti njim srd domačega mohamedanskega prebivalstva zlasti v Tunisu, kjer je alžirski odbor na ameriško pobudo ustanovil »posebno sodišče«. To sodišče je bilo maščevalno sodišče ze vse tiste, ki niso hoteli navdušeno pozdraviti anglo-ameriške zasedbe in je obsodilo več sto ljudi na smrt. Pri tem so bili zlasti prizadeti mohame-danci. Atentat na Esinhowerja dokazuje, da je odpor severnoafriškega prebivalstva močno organiziran. To dokazuje še cela vrsta drugih dejstev. Že nekaj tednov se širijo med prebivalstvom protizakoniti letaki, ki pozivajo ljudstvo k odporu proti Angležem in Amerikancem, kar povzroča anglosaškim vojaškim oblastem precejšnje skrbi. Nov tajni degaullovski list »Lo Canard Disident«, ki se očividno v Degaulleovem imenu obreoa proti ameriški strahovladi, je zelo razširjen. Atentati na ameriške in angleške častnike so na dnevnem redu. Sedaj je bil poskttšen še prvi udar proti vrhovnemu poveljniku. Dve plodoviti Idi Tojm vlade Tokio, 12. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služha). 18. t. tn. bo proslavila vlada ministrskega predsednika Toja svojo dvoletnico. Ob tej priliki proslavlja list »Mainiš Šinbum« v ponedeljkovem uvodniku vladne zasluge. Po odstopu Konoya jo stavila Japonska, tako piše list, vse svojo nada na Toja in ta je vse, kar so od njega pričakovali, srečno izpolnil. Od vlade Saita dalje je bilo vsem japonskim vladam usojeno le kratko življenje. V japonskem političnem udejstvovanju je biio vse nestanovitno in polno menjav. Vlado Toja lahko razdelimo v tri časovna obdobja. Kratka predvojna doba, ki se je končala že 50 dni po Tojevem nastopu, doba narodove združitve za uspešno vršitev vojnih nalog in doba ojačenja vojne moči tudi na domači fronti. Trije novi odlikovane! z vitežkim križcem I/. Fiihrerjevega glavnega stana, 12. oktobra. Fiihrer jo podelil viteški križec k železnemu križu majorju Diet-rnar Wahlu, bataljonskemu poveljniku v nekem grenudirekem polku; rezervnemu stotniku llenrichu Strate-mannu, četnemu poveljniku v nekem oklepnem grenadirskem polku, in rezervnemu podporočniku Gerhardu MLbradtu, četnemu vodniku v nekem grenadirskem polku. Uspehi nemških letal v Italiji Berlin, 12. oktobra. Na južnoitali-janskem bojišču so hitra nemška letala 10. oktobra z velikim uspehom napadla sovražni oskrbovalni promet. Nešteta vozila različnih vrst so bila razbita in so zgorela. Često so uničena vozila zaprla gorske cesto in s tem zaustavila sovražni promet. Protiletalsko topništvo nemškega let nlstva je na obalah zahodnega Sredozemlja zbilo v času od 1. sept. do 0. oktobra 114 sovražnih letal. Japonci uničili že 690 sovražnih vojnih ladij Tokio, 12. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba). Japonski tisk piše. da je bilo od izbruha veliko vzhodnoazijske vojno potopljenih nli poškodovanih 690 sovražnih vojnih ladij. Na podlagi objav glavnega stana so listi izdelali pregledno razpredelnico iz katere izhaja, da jo bilo med potopljenimi ladjami: is bojnih ladij, 11 letalonosilk. 70 križark, 75 rušil-cev in 74 podmornic.. Obratno pa je japonska mornarica izgubila samo 90 potopljenih ali poškodovanih ladij. Pot v Moskvo - pot v Canosso Stockholm, II. oktobra. EXNB. V uvodniku z naslovom »Ca.nossa Moskva« piše »Dagsposten«, da bo moskovska konferenca za Anglijo in Ameriko prava »Pot v Canosso* — (o je pot podreditve. Sličnost med novembrom 1040 in oktobrom 194"5 je zelo velika. Takrat je Molotov v Stalinovem imenu od Fiihrerja zahteval nemški pristanek k ruski nadvladi nnd Bosporjem in Dardanelami, Balkanom ter Finsko, pa ga ni dobil. Danes bo Stalin od Churcbilkrvih in Roosevel-tovib zastopnikov zahteval najmanj isto, a dobil bo zadovoljiv odgovor. Oba zaveznika sta namreč na ruske zahtevo najbrž žc pristala. Kot dokaz tega, da so zahodne sile klonile pred ruskimi zahtevami, navaja uvodnik švedskega lista stališče zaveznikov do Finske, ki jo sedaj javno silijo, naj čimprej kapitulira Stalinu, kot tudi odmikanje od prej zelo slavljc-nega jugoslovanskega uporniškega generala Mihajloviča v korist za rus-ske interese delujočemu poglavarju upornikov Titu. Moskovska konferenca bo torej svečana potrditev sovjetskih stremljenj. Bosejeva vojska narašča Tokio, II. oktobra. DNB. (Vzhodno azijska služba DNB). Kljub vsem angleškim naporom, da bi preprečili de-zertiranje indijskih vojakov k indijski osvobodilni armadi pod poveljstvom Chandra Boseja, je po poročilih iz Ranguna v zadnjih dnevih de-zertiralo kar 12.000 mož, od tega 8.000 v polni bojni opremi. Čeravno ni bilo možno izvedeti vseh podrobnosti in ali *e te dezertacije izvajajo načrtno in kakšen obseg bodo še dosegle, vendar vlada splošno prepričanje, da moramo iskati glavni povod za to dezer-tiranje v veliki lakoti, ki vlada v Indiji in v vedno bolj naraščajoči pro-tiangleški propagandi. Angleži pustili na cedilu grško in jugoslov. begunsko vlado Stockholm, 11. oktobra. DNB. Časopis »Observer« se bavi z raznimi begunskimi vladami in piše, da se približuje trenutek, ko se bo treba odločiti, ali bo hotela Anglija narodom vsiliti nepriljubljene vlade ali pa vzdrževati neposredne politične odnose z narodi samimi. Reuter ponavlja to brez dvoma z višjega mesta naročeno izjavo in pripominja: »čeprav nekatere begunske vlade v resnici kontrolirajo uporniška gibanja v svojih deželah, tega o grški in jugoslovanski vladi v Kairu nikakor ne moremo reči«. Prebivalstvo teh dveh dežel gleda po Reuterjevem mnenju v London. Če pa bi bilo nad Londonom in bližnjo trojno konferenco razočarano, bi se lahko obrnilo samo na Moskvo. Na kraju pravi: »Odgovorni bomo pred zgodovino, če bomo prepuščali narode vladam, ki so pri prebivalstvu nepriljubljene in ne uživajo njegovega zaupanja«. Angleži so organizirali nemire na Danskem. Neki mladi Danec, ki je pobegnil na Švedsko, je pripovedoval, da je orožje, ki so ga uporabljali saboterji, »padalo z neba«, torej, da so ga metali angleški letalci, kar so nemški krogi trdili že prvi dan, ko so izbruhnili nemiri na Danskem. Sovražnik je pripravljal sabotažo s hujskaško agitacijo, nato pa je dal saboterjem še vse potrebna sredstva. Anglosaška propaganda je nato razširila po svetu pravljico o nemških grozovito-6tih, da bi obdolžila Ncmce in zakrila lastno krivdo pri tem rovarjenju. Jlovencr- scdemdcsdleftifih Danes slavi ^Slovenec« svoj no-1 tranji življenjski jubilej — svojo 70- ' letnico. 14. oktober 1873. leta je rojstni dan našega lista, ki jo kanil iziti najprej pod imenom »Slovenija*, pa se je zadnji hip spremenil v »Slovenca« ter je izšel ta dan prvič na — štirih straneh kot list, ki Dr. Karel Klun, ustanovitelj »Slovenca« naj bi izhajal začetkoma trikrat na teden. Tiskal se je v Blazuikovi tiskarni, uredil in največ političnih člankov pa je napisal poznejši poslanec dr. Karel Klun, načelne pa prof. Mam. Nastal je naš list — letos tudi že 60 let dnevnik — iz potrebe po obrambi katoliškega prepričanja in za dosego veljave katoličanov v javnem življenju, kajti po liberulnem časopisju se je začela vedno bolj razdirati duhovna enotnost nnrodn. Tak edini slovenski dnevnik te dobe se je tedaj po besedah uvodničarja »izneveril svojemu namenu ter nostal bolj glasilo le nekaterih ljudi, kakor pa naroda slovenskega, in ti si iščejo z njegovo pomočjo dobiti nekako veljavo, širiti svoje lastno mišljenje. Stopil je v vrsto tistih... ki pobirajo laži, psn-_ jejo in grdijo tiste, ki niso z njimi enakih inisli ter so narodu v škodo in spridenje ne pa v korist. Nasledek tega početja jc združba in sovraštvo med rojaki... iu pa sramota pred sovražniki in tujci. Živo potreben in od vseh strani zahtevan jc bil nov list, kateri naj bi možato, nepristransko in obenem pošteno iu olikano zastopal zadeve naroda slovenskega.« In zato so ti rodoljubi s Klunom nn čelu ustanovili »Slovcncn«, ki si je nadel program: »Biti v pravem pomenu Slovenec!« In potem je pritrdil: »Slovenci ljubimo svojo domovino. »Slovencc« se bo resno potegoval za njo, za njeno narodnost v vsakem oziru, zn stare pravice v cerkvi, v šoli, v uradnijah itd. Ker slogn joči, nesloga tlači, »Slovenec« ne bo le delal na to, da smo Slovenci spet složni in edini duševno, ampak da se zedinimo tudi Vitanje v eno upravno skupščino, kar naši rodoljubi že od leta 1848 vedno zahtevajo.« Iu: »Slovenci ljubimo svojo edino pravo katoliško vero, smo zvesti otroci svoje svete cerkve. »Slovenec« bi ne bil pošten Slovenec, če bi se v tem ne strinjal z narodom slovenskim. Potegovnl se bo tornj z« sv. katoliško cerkev in hranil pravice, katere je prejela po svojem začetniku in po postavni poti.,< Nato govori še o razmerju ccrkve d<> države, o priznanju pravic drugih postavnih verstev, o ureditvi šole ter o bojih z« potrebe kmečkega stanu. Obenem pn tudi vršil službo novičarjn doma iu o svetu. S tem programom je stopil naš iS 1 o venec« prvič v svet, tedaj, ko so nekateri prenapeti, v tujini šolani mladi razumniki začeli voditi narod v versko mlačnost iu razkroj. Tedaj se je oglasil »Slovenec« kot glasilo resnične gn slovenskega naroda. tistega, ki se ne spreminja vsako leto, temveč živi že stoletja i/, vere v Boga in ljubezni v lastno kri. In tega glasnik je ostal »Slovenec« preko vseli premen iu razburljivih dogodkov do danes: zvest Cerkvi in vdun član naroda v njegovi vekoviti in živi biti. Stol je mo/nto nn braniku vere in narodnosti v vseh bojih dolgih 70 let, ki so jih vodili na njegovih straneh taki živi iu za domovino zaslužni možje, kakor so bili Klun, Mam, Žitnik, Lampe, Knluu in Krek, pa tudi šušteršič in Korošec, Knlovec in Natlačen... izvrševalci volje nnrodn. ki je bil, je in hoče biti katoliški in slovenski. Naš list je stal tem voditeljem, ki so urnvnavuli narod v naravnem razvoju z vsemi rodovi v skladu, vedno ob strani ter preprečeval po svojih najboljših močeh kvaren vdor tujih ideologij, kakor so bili ob njegovem vzniku liberalizem, pozneje pa predvsem socialistični iz-rodki zlasti komunizem, s katerim stoji ob svoji sedemdesetletnici v nnj-hujšem boju kot z največjim sovražnikom onih nespremenljivih »Slo-venčevih« načel: Bog in narod! Tako je »Slovenec« vseh sedemdeset let ostal zvesto na najtrdnejših temeljili, na tisočletni tradiciji slovenskega nnrotlu, pa vedno dovzeten zn vse koristne in napredne izume tujine. lu tudi danes stoji naš list trdno na slovenskih duhovnih tleh, gleda pa široko v svet, odkoder jemlje novih pobud, na ne v smislu revolucij, temveč evolucij, ki so narodu lahko v prid. 'Slovenec« je v svojem 70. letu mlad iu borben, kukor je bil ob svojeii rojstvu, le šc bolj možat, razgledan in izkušen, ne da bi izdal načelu svojih očetov. Tnko si pa preko njega naši očetje podajo roke bodočnosti, ki bo znala tudi to vihar, ki nns sedaj obdaja, previhnriti s svojim geslom naših ustanoviteljev: Bog in narod in poštenu oblast! Nova hrvatska vlada Zagreb, 13. okt. DNB. Dosedanja hrvaška vlada je odstopila. Poglavnik je nato po predlogu ministrskega predsednika oprostil dosedanje ministre njihovih dolžnosti in Je, kakor uradno poročajo, imenoval tole novo vlado: Predsednik vlade: dr. Nikola Mandič; namestnik predsednika vlade: dr. Džafer Kulenovič; zunanji minister: dr. Mile Budak; notranji minister: dr. Mladen Lorkovlč; prosvetni minister: prof. Julij Makanac; pravosodni mlnl3ter: dr. Pavel Cankl; finančni minister: dr. Dragotin Toth; trgovinski minister: dr. Josip Kabas; minister za narodno gospodarstvo ln prehrano: dr. Stjepan Hefcr; prometni minister: Ante Vekič; vojni minister: general Friderik Navratil; minister za gozdove ln rudnike: Inž. Josip Balen; minister ia javno skrbstvo: Janko Torpič; minister za razrušene pok-ajtne: dr. Mehmed Alajbegovič; minister za osvobojene pokrajine: dr. Edo Bulat; minister za korporacije: dr. Lovro Sušič; državni ministri: dr. Mllovan Zanič, dr. Sava Bcsarovič, dr. Vekoslav Vrančlč, 21-van Kuvedžlč; čuvar državnega pečata: dr. Andrija Artukovlč. Ameriški senatorji nezadovoljni z Anglijo Stockholm, 12. okt. DNB. Kot je znano, je obiskala neka skupina ameriških senatorjev vse zunanje položaje ameriške vojske. O vtisih te komisije so razpravljali na neki tajni seji, in kakor je baje zvedel vvashingtonski dopisnik lista »News Cronicle«, je bilo na seji največ govora o tem, da se morajo Zedinjene države uveljaviti proti Angliji in misliti posebno na lastne koristi. V skrajnem primeru morajo Zedinjene države postati celo imperialistične, ker bodo sicer pre-gažene od Anglije. Senatorji so 6e tudi pritožili proti angleški poročevalski službi, ki se je med vojno razširila po celem svetu, in proti angleški poročevalski politiki. Angleška poročevalska služba omalovažuje ameriške vojne uspehe, dočim uspehe angleških čet istočasno povzdiguje visoko v nebo. Anglija tudi čisto »mlačno« spremlja vojno proti Japonski in noče poslati svoje velike armade v Indiji v boj. Velike gmotne in politične koristi pa vleče Anglija iz vseh ameriških dobav. — Tako prevzema na srednjem vzhodu razdeljevanje velikanskih ameriških dobav, toda zamolčujc ameriško poreklo blaga in si s tem ustvarja veliko prijateljev na ameriški račun. Kot »nezaslišano« pa smatrajo posebno senatorji, da bi morale Zedinjene države po koncu vojne vrniti vsa letalska oporišča, katera 60 zgradili z velikanskimi stroški. V nekem svojem poročilu zahtevajo, da naj izroči Rusija Amcri-kancem oporišča, iz katerih bodo lahko bombardirali Japonsko. Kratke vesti Fiihrer je odlikoval prol. Saucrbrucha z viteškim križcem h križcu za vojne zasluge z meči. Italijanska delovna služba spada po sporočilu ministrstva za narodno obrambo izključno v pristojnost tega ministrstva. Armadni zbor črnih srajc. Po poročilih iz Rima je odredil minister za narodno obrambo, da bo v okviru fažistično-republikanske vojske osnoven posebni armadni zbor črnih srajc. General Farrel — argentinski podpredsednik. Vojni minister general Farrel, ki je svoje dosedanje mesto obdržal, je bil z vladnim odlokom imenovan za podpredsednika argentinske republike. Od junijske revolucije je član Ramirezo-v c vlade. Lepe žalne slovesnosti za žrtve komunističnih zločinov V vseh župnih cerkvah so bile zadušnice za pok. dr. Marka Natlačena — V stolnici je opravil slovesno mašo zadušnico knezoško? dr. Gregorij Rozman Ljubljana se jo danes spominjala obletnice, ki bo po narodovi želji ostala tudi v bodočnosti ljudski spominski dan. Na ta dan sn bo slovenski narod ob obletnici smrti pokojnega slovenskega bana dr. Marka Natla. čona spominjal vseli tisočev plemenitih Slovencev, ki so padli kot mučenci in junaki zaradi svoje zvestobe narodu in veri pod kroglami komunističnih krvnikov in morilcev slovenskega naroda. Danes je naše ljudstvo prvič proslavilo ta dan. Kukšna razlika med lanskim 13. oktobrom in današnjim dnem! Lani jo Ljubljana na ta dan žalovala. Komunistični zarotniki so v svoji taktični preračunanosti zaključili v našem mestu svojo zaroto z najpodlejšim zločinom, ki gn jo opravil rdeči krvnik, preoblečen v duhovniško obleko, nad edinim narodnim vodnikom — pokojnim dr. Markom Natlačenom. Ljubljana je jokala zaradi zaslepljenosti morilcev, znradi katerih so potem padli talci in okrvavill ulico. Takrat jo bila rabeljskn rdeča roka razkrinkana. Ljudstvo, pošteno in zvesto svojemu narodu, je spregledalo, evangelisti krivega nauka so se morali znradi ljudske jezo umakniti in utihniti. Njihov srd in maščevanje pa sta rodila nove tisoče mučencev in junakov, sinov slovenskega naroda. Plaz umorov se je sprožil čez našo zemljo, slovenski narod je umiral pod poklicnimi zločinci, koinuinzem je uničeval narodno premoženje in slovenska domovina se je skoraj tako rekoč spremenila v pokopališče, ki jo dan za dnem sprejomalo vaso nove žrtve. Vseh teh se je danes Ljubljana s častjo spominjala. Pesem zvonov, ki so doneli preko ulic in mesta na deželo trpinčenomu narodu, je bila pesem iu prošnja tisočov vernikov, kl so se zgrinjali pred tumbami in s svojim školom ter duhovniki peli protrcsljivo »Iteši me, o Gospod .. .« Bila pa jo to tudi zahvalna pesem vseh onih, kl so so po svetlem vzoru naših mučencev in junakov postavili v vrste onih, katorih geslo je rošitev in samoohranitev slovonskega naroda. Šepetajoča jo bila ta molitev v naših cerkvah, vendar tako glasna, kot šo nikoli. Po vsoh ljubljanskih cerkvah so bile danes žulno svečanosti, povBod je ljudstvo do zadnjih prostorov napolnilo svetišča, v vseh cerkvah jc donela prošnja: »Reši me..« in »smili se me...« To je biln molitev slovenskega ljudstva, ki se je spominjalo slovenskih mučencev in se zahvaljevalo Bogu, da nam je dal veliki petek, da bi tako pripravit našemu narodu veličastno zmagovito veliko nedoljo. V stolnici je daroval ob veliki asistenci stolnih kanonikov slovesno službo božjo sain škof dr. Gregorij Uoiinan. Stolnica jo bila nabito polnu. žalno službe božjo se je zlasti polnoštevilno udeležila visokošolska mladina in njeno starešinstvo. Po sveti maši jo Pre-vzvišeni opravil ob asistenci stolnega kapitlja svečane žalno obrede prci okrašeno tumho. Prnv tako slovosno so počastili Bpomin padlih Slovencev tudi v drugih ljubljanskih cerkvah. Ljubljnna sc je danes lepo in pobožno spominjala vseh, prav vseh žrtev, ki so padle pod zločinsko komunistično roko nli pa pod roko njihovih pomagačov, ali kot posledica njihovih grozot. Ta dan bo ostal v zgodovini Zatemnitev od 18 do 6 Z ozirom na naredbo visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne C. Junija Hll. št. 142 ln z dne 2». avgusta 1913, št 89 ter smatrajoč za potrebno, da se določi nov čas za zatemnitev, odrejam: Cl. 1. Od torka, 12. oktobra 1143, do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 18 do I. ure. Cl. 2. Ostali predpisi, kl Jih obsega naredita z dne (. junija 1941, štev, 142, se ne spremene. Ljubljana, dne 11. oktobra 1943. Predsednik: UUPNIK, m. p. Pred novo dramsko sezono cz nekaj dni bo v DramJ začetek novo | Razvoseljlvo je dejstvo, da je bil zelo ne Iu ker /.e ponavljajo to dui dela, ki bogat slovenski * pot cd. Ce bi imeli pri tem - - ' ■ ■ -----'- ----- izboru še srečno roko, bi bili dvakrat veseli. Poziv Pozivam vse osebe, kl so ae priglasile za sprejem v začasno policijsko. službo, da se zaradi zdravniškega pregleda javijo v poslopju Mladike v Ljubljani, Sublčeva ulica št. 9, soba štev. 3 v pritličju ln sicer po naslednjem vrstnem redu: dopolduc od 8 do 12 ln popoldne od 14.30 do 17.30: dne 14. 10. dopoldne, osebe, katerih priimki začenjajo s črkami A do G. popoldne od črke II do črke K, dne 15. 10. dopoldne osebe od črke L do črke O, popoldne od črke P do črke S, dne 16. 1«. dopoldne od črke S do črke V, popoldne ostali ln vs| zamudniki. UPRAVA POLICIJE. aBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEBB 205 lepih slik krasi zgodovinski roman »IVANH0E« ki jc izšel v založbi ured. »Slovenca« Velja: broširan 35 lir, v polplatno vezan 45 lir, v celo platno vezan in tiskan na najfinejšem papirju 80 lir. kot spominski dnn in slovenski nnrod so bo I Kniigo dobite v veži Ljudske tiskarne __,_ .i_______,..: ------i ..„»1. 1------------ I J S , , ,. . in v vseh knjigarnah. Naroča se v uredništvu »Slovenca«. ■■■■BBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBB na ta dan vselej spominjal vseh Slovencev, žrtev komunističnega nasilja in komunistično zaroto ler zablode. Koledar četrtek, 14. vinotoka: Kulisi I., papež in mučenec: Fortunuta, devica in mučenica; Burhard, škof. Petek, 15". vinotoka: Terezija Velika, devica ln opatica; Avrelija, devica; Bruuo, škof in mučeucc. Zgodovinski paberki 14. vinotoka: L ISO«, jo bila hitka pri Jeni in Aucr-stedtu. Pruski kralj Friderik Viljem III. jo žolel ohraniti svoji državi mir, n obenem inzširiti njen obseg. Zaman sta ga nagovarjala cesar Franc II. in ruski car, naj se jima pridruži v boju proti Francozom, pri-k6 je rajo Napoleonu, ki mu jo pre-Uannoveransko (1805.). Po bitki pri Slavkom in miru v Bratislavi jo Napoleon ponudil Ilannoveransko Angležem, v Berlinu jo zmagala vojna stranka, krnlj se jo zvezni z Rusi, ki so obljubili Prusom vojaško pomoč. Napoleon je liltro vdrl v Tu-ringijo in premngal Pruse pri Jeni ln Auer-stedtu ter v kratkem zasedel skoraj celo Prusijo 7. Berlinom vred. Tedaj so prišli na pomoč Rusi. Z njimi se je meril Napoleon v krvavih bitkah pri Eylanu (1807.) in pri Friedlnndn. Potem je pridobil Napoleon mladega carja popolnomn zase in sklenil mir v Tllšl (1S07.). Obljubil mu jo, da hosta skupno gospodarila. Evropi: Napoleon na zahodu. Aleksander na vzhodu. m — Ali ste že izpraznili in pospravili podstrešje zaradi zaščite pred letalskimi napadi? — Na praznik sv. Terezije Velike v petek 15. oktobra. Jc v karmcllčanskl cerkvi na Selu celodnevno češčenje Najsvetejšega. Oh «.30 ho slovesna sv. maša. Popoldne ob petih govor g. svetnika župnika Košmerlja. Po govoru peto litanije Srca Jezusovega, zahvalna pesem in blagoslov. Lepo povab I jeni t — Maša zadnšnlea zn pokojnega Štefana Vidriha. župana v Ajdovcu, ki je 16. oktobra lani bil žrtev komunističnih zločincev, bo v soboto. 16. oktobra Ob 7 zjutraj v stolnici pri glavnem oltarju. — Predavanje o Mozartu v Nemški akademiji. V torek, 12. t. m. je imel v okvirju Nemško akademijo v Ljubljani ji j en predsednik dr. Henrik Stvoboda v unionski srebrni dvorani ekioptično predavanje o velikem nemškem glasbenem geniju W. A. Mozartu. Številno podobo so spremljalo predavateljev oris življenja tega genija nemške glasbe, rojenega v Salzburgu. ki jo postalo pravo Mozartovo mesto, hraneče nanj največ spominov, predvsem rojstno hišo ter hišico, v kateri jo komponirni eno najpomembnejših svojih del »Čarobno piščal«. Predavatelj nas je vodil po posameznih postajah njegovega življenja v domačem mestu, ua dunajskem dvoru, v Tragi. v Frankfurtu, Berlinu itd., ^cznanjal na-s z ljudmi, ki so bili z njim v zvezi ter zanj in njegovo glasbo usodne. ter tudi vprizorltve njegovih nesmrtnih del, zlasti oper. S spomenikov v Salzburgu iz 1. 18.17 in s pripombo, da je tudi ljubljanska Filharmonijo sodelovala tedaj pri zbiranju doneskov, jo zaključil svojo predavanje ob odobravanju poslušalcev. — Slovenski Rdeči križ poroča: V skladišču paketov, Kotnikova 16, ee naj javijo od 13. t. m. dalje 20. 10. vso osebe. k| so oddale pakete za odpošiljntelje iz naslednjih občin tor imajo v rokah prejemna potrdila zanje: Ajdovec, Ambras, Bela cerkev. Brusnic«. Crmošniico. Dobrniče, Dvor, Hinje, Kostanjevica, Mirna. Mirna peč. Mokronog, Orohovica, Prečna, Sela-Sumberk, Sv. Križ-Krka, Sv. Križ pri Litiji. Skoojan, Slivnica-Zalna. Smarjeta, Šmlhel-Stopiče, St- Jernej, St. Iiupert, št. Vid pri Stični, BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Izšla je druga knjiga poljudnoznanstvene zbirke »SVET« »LADJE« Knjiga Jc prirejena po znameniti Wan LoonuovI knjigi »O ladjah« In šo po ne katerih drugih tovrstnih delih. Prvega novembra bosta izšli dve poljudnoznanstveni knjigi hkrati, in sicer Carne gleva »Kako si pridobim prijatelje« ter novo Izvirno, za Slovence pomembno delo dr. Fr. Kotnika »Slovenske starosvcfnostl«, Naročite se aa »SVET«! Naročnike bomo sprejemali le do 1. nov. t. I Stična. Toplico. Trebolno. Trebnje, Tržišče, Velika Loka Zagradeo in Zužemberg. Tatu se naj javijo tudi naslednje osebe: Majcen Terezija, Zupančič »Marjanu. Semolič Ann, Sugovič Draga, Zdešur Alojz, Utcnkar Metoda, TlošiS Marija, Samec Pepca. Jundl Funi, Todorovlfi lin/, a, Krivokupič Milica. — Vpisovanje v trgovsko učlllščo »Clirlstofov učni zavod«, LJubljana. Domobranska 15 za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in za Višji trgovski tečaj ter vso ostalo točajo in oddelke so vršj šo redno vsak dan dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih urah. Informacijo in novi prospekti brezplačno na razpolago. — Ravnateljstvo. — Združenje kmetovalcev obvešča svoje člane, da jo prodaja opečnih Izdelkov oproščena kontrolo ter si morejo interesenti opeko prosto nabaviti pri opekarnah. — Učite se strojepisju! Novi eno-, dvo-in trimesečni dnevni ln večerni strojepisni tečaji se prično 15. oktobra. Najuspešnejša dosetprBtna učna motodu. Specialna stroje, pisna šola: Največjn modoma slrojepisniea, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Pouk P VESTEN UČITELJ pride za 8—10 lir ali za skromen obed poučevat na dom: violino, za mojstrski izpit, nemščino, italijanščino ter vse predmete ljudskih in nižjih srednjih šol. Naslov Izročite v trgovini K. Pučnik, Frančiškanska 3. (u OSEBA ki jo pri menjavi pomotoma prejelo 500 lir preveč, se naproša, da jih vrne. A. Prclog. Tyrševa c. o STANOVANJE eno sobno, ali sobo . štedilnikom iščeta zakonca, Imam tudi telefonski priključek. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Telefon«. 6924. STANOVANJE 2 sob in kuhinje, oddamo mirni stranki dveh oseb, kot hišniku. Prošnje poslati na upr. »Slov.« pod »Solidna stranka« št. 6909. Prodam neka) SODOV od 50—50 litrov, primernih za kislo zelje. So zmerni cent. — B. uštin. Vodnikov trg 1. KREDENCO kuhinjsko, poceni prodam. Svetosavska št. 6, podpritličje, Bežigrad. Kupim prazne STEKLENICE vseb vnt tn dobro plačam. • B. Goštin. Vodnikov trg 2. PISALNI STROJ dobro ohranjen, ku- pim. Gcrovac, Kolodvorska B. RADIO APARATE kupuje po najvišji ceni tvrdkn: »Evcrest«, Prešernova 44. k