Posairezna številka 10 vinarjev.
Siev.230.	V LjolM, v sototo, 7. oktobra 1916.
Leto XLIV,
s Velja po pošti: ~
Za oelo leto naprti . , K 28-— n en rneseo „ . . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— ia ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za celo leto napre] . . K 24'— n en rneseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeraan mesečno „ 1*80
s Sobotna izdaja: =
ia oelo leto......K T—
ia Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo . „ 12'—
1	Inserati: ~
Enostolpna petiivrsta [Ti шш široka ln 3 mm visoka ali n]o
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- ln večkrat . . 25,, pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora.
Enostolpna petitvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, izv emšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop
Redna letna priloga vozni red
ttjr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/Ш. Bokopisl te ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Urednlikega telefona štev. 74. =
za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi aliol št. 6. — Račun poštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravniškega teletona št. 138.
„Povodom Najvišjega godu dnevi darovanja od 4. do 8. oktobra 1916: Kupujte oficijalne znake dnevov darovanja. Pristopajte kot udje k društvu „C. kr. avstrijski zaklad za vojaške vdove in sirote".
Naš „Slovenec".
(Graderaski.)
1
V, mislih imam. list, ki ga držiš ravno v rokah, naš ponosni, veliki, ka-toliško-narodni dnevnik »Slovenec«. .Vojska nas je napravila nekako neob-Čutne za preteklost in sedanjost, gledamo samo na morje prihodnjosti, že li pluje ladja, obremenjena z našimi upi, srečno k nam? Kedaj se vsi uresničijo? Tako si tudi skoraj nismo v svesti, da je postal naš »Slovenec« v teku vojske največji slovenski dnevnik, naš popirnati Valvazor, ki z nepo-pisljivo marljivostjo zbira liste domače vojne zgodovine. Koliko materijala za zgodovino naroda in domače grude jo zbranega v njegovih predalih! Brez »Slovenca« v roki bo prihodnjemu zgodovinarju nemogoče podati natančen pregled zgodovine Slovencev za časa svetovne vojske. Beremo ga vsaki dan, pa ne vemo, da bodo naši potomci brali vse te junaške čine s svetim spoštovanjem, da bodo občudovali žilavost in organizacijo našega naroda, v boju za svoj obstanek in slavo Avstrije.
V tem oziru si je pridobil »Slovenec« neminljive zasluge. V vznesenih besedah je slavil, v krvavordečih barvah slikal svetovno vojsko, nas navduševal za našo sveto stvar, dajal poguma v težkih dneh. To delo izvršuje tudi v sedanjosti. Saj je zbral okoli sebe najboljša peresa.
Vpeljal nas je v strelske jarke, nam pripovedoval trpljenje in veselje v njih, živo slikal napade, in občudovali smo nepremagljivo vstrajnost naših mož in mladeničev. Razkazoval nam je kraške in dolomitske kaverne in nam povedal, da je kraški kamen samo mehka goba proti »železni« napadalni in odbijalni sili naših junakov. Kar pred očmi smo videli popisane boje v zraku, na morju in pod morjem. Razvijal nam je življenje ljudstva tik
za fronto, ljubezen dragih nam Gori-čanov do domače zemlje; povedal nam je, kako je vojaško poveljstvo zaupalo zvestobi našega ljudstva, tu ni bilo izdajalca med prebivalstvom, kakor se je žalibog dogajalo v Galiciji. To izpričevalo smo slišali iz ust višjih in nižjih častnikov. — In vojaki na fronti so čitali v »Slovencu«, kako je doma, so čutili z nami veselje in trpljenje naše ožje in širše domovine. Marsikateri mož in mladenič, ki je bil prej nepoznan, je v »Slovencu« ovekovečen po svojih junaških delih. Da, celo galerijo junakov imamo pred seboj; za domačo zgodovino velikega pomena. In vsi ti opisi in popisi so prihajali iz domačih virov. Naši »Janezi« in drugi naši slovenski junaki jo kar podomače, pa krepko zasukajo, ko nam pripovedujejo svoje doživljaje. Ravno to nas veseli in daje »Siovenčevim« popisom življenja. Seveda zraven tega pa so se oglašali tudi naši talenti, s pesniškimi spisi, s salonsko slovenščino, da je bilo človeka kar sram, če je bral take spise v zamazani suknji, kakor je bila navada v življenju za fronto. Pa saj je tudi te spise preveval genij našega jezika. »Slovenec« je bil samo takrat žalosten, kadar ni bilo domačih spisov, kadar nam je moral kak drug . ' . list popisovati kak vojni dogodek. Tu je manjkalo svežega domačega zraka. Zato smo pa zmiraj slišali ocl g. urednika, kadar smo se pokazali v uredniški pisarni: »Storite no kaj, povejte, pišite, navdušujte,« hotel je na domačih tleh domače cvetke.
Berem sedaj zraven »Slovenca« tudi nemške liste, in vendar najdem v »Slovencu« še zmiraj kakih posebnih novic svetovnega zanimanja, ne glede na to, da jc »Slovenec« glede poročil iz slovenskih krajev neprekosljiv.
Splošno, »Slovenec« je postal naš dom, naša domača hiša, kjer se kot ena družina najdemo vsi, kljub temu, da
smo raztreseni po svetu. Ravno za časa vojske so marsikateri drugi listi ostali v senici; s tem je slovensko ljudstvo v dejanju pokazalo kaj hoče, in kaj odklanja; in to v času svoje največje zgodovinske preizkušnje, odkar se je povzdignilo do svetovne izobrazbe. Ravno ob času vojske se je »Slovenec« povzpel do nečuvene slave in veljave.
S pomočjo »Slovenca« išče sirota svojih izgubljenih staršev, starši svoje ljube otročiče, vojak očeta, mater ali svoje sestre. Koliko solz je bilo izbrisanih po »Slovenčevem« posredovanju; v veselem objemu ali vsaj dopisovanju so se našli udje družine. Zavzel se je »Slovenec« tucli za sirote, mlajše in starejše, nabiral milodare, dostikrat torej izvrstno igral ulogo berača pred našimi durmi. Spomnimo se nadalje vseh pojasnil in pouka glede begunstva, kako je »Slovenec« prosil, naj se z našim izvrstnim goriškim ljudstvom lepo ravna, koliko gmotne podpore se je steklo po njegovi pisarni za goriške begunce in za razne podporne akcije. Zraven tega pa »Slovenec« bcgunce tudi vsaki dan obiskuje v tujini, kot nekak narodni zdravnik, z nalogo naše ljudstvo ohraniti n a m. V vsem tem vidimo velik kos narodnega dela.
»Mi Goričani smo izgubili z vojsko naš' »Novi čas«. (Bivšega g. urednika sem videl ravno pred par dnevi v vojaški suknji.) »Slovenec nam je rad privoščil naš »kotiček«, ki pa včasih ni več majhen, ampak »zračen, razsežen kot«, ki nas seznani z najvažnejšimi dogodki naše domovine. Uporabljajmo ga pridno! Našel sem v uredništvu »Slovenca« posebno pripravljenost in naklonjenost, kadar je šlo za kako goriško stvar. Saj so se vsi njegovi članki o goriškem bojišču končali s tiho ali glasno željo: Avstrija, spomni se, da imaš na jugu svoje najzvestejše podanike, naj razprostre dvoglavi orel svoje peruti kmalu, kmalu, čez vse kraje naše slovenske zemlje — habsburške declščine!
»Slovenec« naj nas še vnaprej svari, poučuje, naj brani našo katoliško vero, ta biser slovensko zemlje, naj očitno kara gnojno nenravnost, ki se je začela vjedati v javnost, splošno, naj ohrani naš narod zdrav v obeh pomenih te besede! In če so se glede zadnjih stavkov slišale včasih kake pritožbe, pomislimo prvič, da imajo tudi Nemci v Avstriji veliko takozvanih »krščanskih« listov, izmed teli sta dva — nam dobro znana — v verskem oziru zares »mlačna«, če se že mora rabiti ta beseda, ki jc pa glede »Slovenca«
ne napišem rad. Drugič bodimo prepričani, da bo »Slovenec« tak, kakor-šni bodo njegovi dopisniki, sotrudniki. Izobraženi, razumni, marljivi sotrudniki ga lahko dvignejo do one veljave, ki jo mora imeti katoliški list med katoliškimi Slovenci. In katoliških izobražencev vseh strok, hvala Bogu, imamo. Na delo tedaj, na delo!
Hoji 97. pešpot v Saliciji.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.
Nadaljevanje iz leta 1915.
Po zavzetju višin nad Žežavo, smo se takoj utrdili nad sinjim Dnjestrom. Zavedajoč se pa pomena naših uspehov so Rusi med 11. ter 13. junijem neprestano pošiljali v boj vrsto za vrsto — izostali niso niti krvoželjni Čerkezi ter Kozaki a brez upa zmage.
Marsikatero mlado življenje spi lahno spanje tam ob skrivnostipolnem Dnjestru.
Jedva so sc tu duhovi začasno pomirili, že smo IU. došli v Pohorlovc, odkoder smo 20. ponoči odkorakali skozi Okno proti Mitkevu. Prišli smo ravno ob še pravem času, ker Rusi so ravno nastopali proti tam borečim se Ma-žarom. Tu smo vstrajali v zelo hudem pehotnem ognju do 14. julija. Ta dan so sc namreč odprla mnogoštevilna žrela naših topov ter nam priborila prehod čez Dniester, Nekoliko lažje smo zadihali, ko smo sc iznad Synko-va obrnili na naša prejšnja v 'nižini ležeča kritja. Toda varal bi se., kdor bi mislil, da je bilo s tem vse končano. Ze 16. julija so podvzeli Rusi krepak protinapad, dva dni pozneje pa drugi še ljutejši — jedva smo vzdržali. Ko so 7. avgusta v tretje poskušali svojo srečo, so jim naši odločni fantje takoj preprečili njihove nakane.
Med 1. ter 10. septembrom so pa naši naperili bobneči ogenj na rusko postojanke, kateremu so v presledkih sledili krepki pehotni sunki. Z odločnim nastopom si je naš polk priboril pot skozi mogočne bukove gozdove ter zasedel vas Vigodo. Že so naši vzajemno z Bošnjaki stegali roke na Ščupar-ko, glavno rusko opirališče, toda njihova silna ojačenja so nam prečrtala načrte.
14. septembra smo odšli iz Synko-va v Kašparovce ob Sere tu. Tu smo se 16. prav živo pozdravili z Moskali. Med 7. in 9. oktobrom smo pa praznovali z Rusi »odhodnico« za leto 1915. pri Dzvinjaču po naših načrtih.
Po tem poslednjem spopadu so na-
LI STE K,
Na Vrazovem Somts.
(Piše dr. Rudolf pl. A.)
Vojna divja okolu mej stoletnega cesarstva, divja že tretje leto s krutostjo in neizprosnostjo, kakor bi si je preje niti v najtežjih sanjah ne mogli predstavljati, in vsak dan nam prinaša novih dogodkov, strašnih in razburljivih, ki počasi, aH sigurno vplivajo tudi na najmočnejše živce. Kaj čuda, da si človek v teh časih zaželi prejšnje krasne čase blagega miru nazaj in da je usodi hvaležen, če se mu v tem vojnem metežu nudi ugodnost, preživeti v kakem tihem kotu naše domovine vsaj par mirnih, brezskrbnih dni.
Take misli so mi rojile po glavi, ko sem se bližal, hode iz Ljutomera, cilju svojega kratkega dopusta, prijaznemu C e -rovcu, rojstnemu kraju velikega ilirskega pesnika, Stanka Vraza, sledeč prijaznemu vabilu Vrazove rodbine.
Oj ve slovenske gorice ljutomerske! Zastonj vas ni žerovinski slavec opeval tako gorko, tako iz globine svoje duše, vas slikal bratskemu narodu hrvatskemu v tako živih prekrasnih besedah in primerah, — tri četrt stoletja predno ic
vašo lepoto moral na novo razkriti — tudi Slovencem — Rudolf Hans Bartsch!
Večerno solnce je ravno lilo vso slad-kobo rožnatih in vijolčastih žarkov raz belkaslorumenega zatona, ko sem dospel, po bližnjici, med goricami hodeč, na višino. Tik pod mano sem ozrl v osojni dolini s slamo krito hišo, borno in nezazirno — a obstal sem ter dolgo zrl tje doli, saj je bila rojstna hiša Miklošičeva v Ra-dimirju. Od tod je hodil pogled po severovzhodu — na bogato mursko polje, obstal nad belo črto — cesto, obrobljeno s sto in sto prijaznimi hišami. Cela vrsta vasi se drži tod skup, tako da se voziš skoraj uro skozi, pa meniš, da je to eua sama, velikanska vas: tu prva z vitkim cerkvenim stolpom, in z dvema parnima opekarnama, to so K r i ž c. v c i; zrak je tako čist in prozoren, da se dim iz opekarn ziblje in vije, kakor tanka jesenska pajčevina daleč, daleč proti prekmurski ravnini; — za Križcvci se vrstijo Bučečovci, nanje se naslanja V u č j a ves, že precej v večerni megli. Na desno od Križevcev, žc bolj proli Muri, se blesti veliko poslopje v solnčnih žarkih, to je veliki samostan v Verze iu, že čisto na ogrski meji; če zreš še dalje, ozreš široke, razsežne naselbine ogrskih Slovenccv: B c i o t i n c c, Tišino, Soboto, dočim se ti bližji Ljutomer skriva pod vznožje slovenskih goric.
Ko sc okrenem na nasprotno stran, je solnce tonilo za slovenskimi goricami, vse krvavo; saj zre toliko gorja in krvopre-litja! — odbežite. žalostne misli! — oko išče novih, prijaznih vtisov; in. glej, na jugovzhodu zazre preko dveh ali treh brd, ki se kakor kulise v gledišču vrste drugo za drugim, na najvišjem gričku — cerkev jeruzalemsko s svojim širokim stolpom, pa s streho, ostro in sloko kakor šilo; na istem brdu, toda že bolj v daljavi zagledam drugo cerkev, obdano od cele vrste večjih hiš, da mi dozdeva kot trg ali mesto; to so Svetinje, župna cerkev, kjer jc ranjki župnik Jaklin krstil Stanka Vraza.
Pospešim korake; podsolčnik mi veje nasproti; prijeten vonj vdarja iz vinskih goric, ki mc spremljajo na levi in desni, pod stezo vodi globoko zarezan kolovoz: oko pa gleda ves čas zadivljeno na to juž-noštajersko neskončnost, na te nepregledne vrste lahnih bregov, podolgastih brd in gričkov, ki se mu zde v večernem mraku kakor valovi velikega tajnega morja; tiho je vsenaokolu, sem ter tje zašušti v goricah, če veter potegne; med trtami pa za-klopočejo tedaj klopotci svarilno in vendar poredno pesem vsem krilatim sladko-snednežem; iz kakega brega pa zadoni prelena narodna pesem slovenska —, bolj pritajena a ravno zaraditega še sladkejša.
Naenkrat postojim: п,ч levi pred me-
noj stojita, kot dva stražarja, — trdno in ostro začrtana v večernem nebu — dve jagneti in med njima razpelo. Sledeč notranjemu nagonu se odkrijem in zmolim tiho, srčno molitev, proseč božjega blagoslova tej pokrajini, temu kraju in njega prebivalcem. — Kakor v odgovor zadone iz vseh vrhov večerni zvonovi —; v rajsko harmonijo se mi razlije la trenotek, nepozaben na veke.
In glej, nevedć sem bil stal pred stražarjema Vrazovega doma! Sledeč stezi, sem ga bil pustil že na desni in šele prijazna viničarka mi pokaže kje stoji dom, pripomnivši, da me že Vrazovi ves dan pričakujejo.
»Vrazov oče pa so še v kleti« de mi in pokaže pol do prostornega hrama, čigar belo zidovje sc jc ostro rezalo v razvijajočo se temo. Železna, umetno izdelana mrežasta vrata pri temnem vhodu so bila na stežaj odprta; iz notranjščine mi je zasvetil tenek sijaj brleče svečke. Vrazov oče so stali tam in še pozno v noč upravljali klet in jo pripravljali za bodočo »bratov« (trgatev), zajedno pa pregleda vali kadi napolnjene s sadjem. Stopil sem pre-denj in ga pozdravil; prisrčno, naravno, brez ovinkov in mnogih besedi je odzdravil potem mi pa v pozdrav ponudil »kupico« žlahtnega Jeruzalemca. Še sem mu pravil, kako da sem zašel, in pri tem gledal v njegovo inteligentno, ostro zarezano
stopile za naš polk »zimske počitnice«, katere smo preživeli deloma na odpo-fitku v ZaleŠčikih, deloma pa v postojankah v odseku nad tem mestom. Judje, katerim smo dokaj v tem mestu napolnili žepe, nas Še dandanašnji ne
morejo pozabiti.
7 novembra smo odšli v bojno črto Dzvinjač-Bedrykovce, odkoder smo se na Silvestrov večer zopet vrnili v
Zaleščike.
10. januarja 1916 smo se odpeljali v Sadagoro pri Črnovicah. Ob istem času se je med Toporovcem—Raranče odigravala celomesečna žaloigra. Dne 14 smo i mi pod zaščito noči prišli v Raranče, kjer smo pa šele 19. stopili v
bojni metež.
Grozote teh bojev so itak mnogim znane iz časopisja. I tu so si naši hrabri fantje izvojevali s protinapadom lovorov venec.
Še isto noč smo se prema.kmli v Toporovc, odkoder smo 26. januarja odkorakali na nekak odpočitek v Sati a goro.
24. februarja smo odšli zopet v Toporovc, kjer smo še srečno preživeli najhujšo zimo. Dne 3. marca so nas premestili v bojno črto ob besarabsko-rumunski meji pred vasico Ojstrica, a 2. aprila smo prišli na odpočitek v Sa-dagoro. katero smo pa po Štirih dnevih zapustili. Po tridnevnem pešhodu smo se 16. ustalili nad deročo Stripo. Dne 22. istega meseca pa smo odšli v rezervo v Potok Zlotv, kjer smo preživeli par prav prijetnih uric. — V tem pa je vzplamtela krvava ruska ofenziva. Dne 29. maja smo nepričakovano odkorakali iz Potoka v Bučač, odkoder smo se z železnico prepeljali v Jurkovec. Dne 4. junija opoldne so naši neustrašni fantje prezirajoč smrt, zastavili pot prodirajočim ruskim masam v Okenskem odseku. Do 10. je vztrajal naš polk v najhujšem bobnečem ognju, kar jih pomnimo ter se ni ni za ped zemlje umaknil. Šele, ko so Rusi prodrli na levo od nas ter so Kozaki podvze-li njih dopolnjevalno delo, tedaj smo odstopili na višji ukaz.
Pozorišče — sploh vseh mogočih vojnih mahinacij — besarabska stran nikomur ne izgine iz spomina.
Kfllvflfflfl.!
Izviren dopis »Slovencu-.
Kalvarija! Kako naj jo imenujem, da tni ne bo vzdrhtelo srce ob tem klicu, da mi ne bo zatrepetala slednja žilica?
Koliko časa že nisem videl tega lepega grička; ne, te piramide mrtvaških glav, golih reber kot lobanja, režeča in strašna; groba, da, res, groba, prepojenega s krvjo, nasejanega z mrliči dveh domovin in dveh ljudstev?
Ne, jaz nisem videl Kalvarije take, kot so jo opisovali listi križem Evrope, Kalvarije kot nosilke smrti in groze, največjega junaštva Dalmacije, najsilovitejše-ga odpora skupne misli narodov. Rad bi jo bil videl. Mnogokrat je hrepenelo moje srce, da bi zlezel na rob Svete Gore in pogledal tja doli v ^obljubljeno deželo«, rad bi bil videl prizor: izpremenitev raja v pekel.
Bolje, da nisem videl; bolje, mnogo bolje. Zajokal bi bil, zaprl oči. Tako pa je moja slika čista, lepa, ravno tako nebeško solnčna kot takrat, ko sem videl Kalva-rijo prvič in ko sem jo videl zadnjič. Samo vrata v njeno bližino so zaprta, a srcu ni mogoče zapreti poti.
Bilo je v maju 1915, ko sem jo videl poslednjikrat. Samo od daleč sem ji poslal v slutnji zadnji pozdrav z očmi. Na Kosta-stel v solncu in cvetju, goriško polje se je stil v solncu in cvetju, goriško polje se je širilo kot vrt, srebrn pas Soče je tonil v lurlanski nižini. Podolgovati hrbet Kab a-rije je bil zelen, poln vinogradov in akacij,
Eod njim je ležala Podgora s svojimi viso-imi tovarniškimi dimniki. Zadaj v Brdih se je blestel Števerjan kot belo gnezdo na hribu, po Oslavju nasejane hiše in nad tem s svojim skalovitim kraljevskim sedežem Sabotin in Sv. Gora.
Kalvarija! Eno najlepših let svojega življenja sem preživel ob njenih nogah. Glas fabriške sirene me je budil, vesele tovarniške delavke so v živahnem brbljanju zagrinjale cesto: šklepetanje brezpetnikov, mladi smeh in žive oči. Na cesti otroci, ki so cvrčali kot vrabci v furlanščini in slovenščini.
Zlato solnce sc je prilepilo na hiše, zapletlo se v košate murve in v trte na dvoriščih in pred hišami, vprlo sc v obdelano in gozdnato pobočje Kalvarije. Nad vasjo je plaval mir, na oni strani Soče je blestela Gorica. Plazili smo v hrib in nabirali kostanje, dobili smo celo fig iz dobrih rok, senčili smo se v gozdu in igrali igro: »Orožnik in razbojnik«. Bila nas jc mladost in veselje. Vpehani in s krikom smo se vrnili v šolo. (Nekateri izmed njih so sc zdaj borili na istem mestu, kot smo tedaj igrali, na istem mestu, na spominu mladosti, so gledali smrti v obraz.)
Ko je legel večer na zemljo, je Kalvarija zasnula in položila svoje senčne pe-roti na Podgoro. Gorica se je svetila, Soča je šumela, iz tovarne se je razlegal lahek šum. Pred hišami ljudje, srečni in zadovoljni, ljudje v hladu po cestah gori in doli, cele gruče mladih delavk, od nekje petje in spremljevanje na tamburico ali mandolino ,..
'Soča voda je šumela ,.,
Kadar slišim to pesem, mi vztrepeče srce in se spomnim na one dni nazaj. Tam doli so jo znali peti, kako lepo peti. Pesem se je oglasila s Kalvarije, glasen smeh v jasno noč ---
Ob nedeljskih popoldnevih je oživel hrib. Okrog trojnega križa so se nabrali izletniki, domači in tuji, odrasli ib otroci, posedli so po trati, izgubili se v hrastov gaj, v šumo akacij, govorili, smejali se v žarkem solncu ali molčali in z rokami v naročju zrli na Gorico, na Vipavsko, lepo furlansko nižino in Brda, Samo solnce, sam mir, sam dobrodejen smeh, poln notranje sreče in zadovoljnosti. Kalvarija je tedaj vriskala, ljudje so pozabili na za-dohlost tovaren, na težo vsakdanjega življenja.
Ta prizor na Kaivariji mi je bil vedno pred očmi in kadar sem imenoval to ime, je bilo nekaj jasnega, odrešujočega, v meni, nekaj podobnega Vstajenju, mladosti v najširšem pomenu besede.
Zato ne razumem sedanje Kalvarije in zdi se mi, da so ene same strašne sanje
lice, obžarjeno od plapolajočih pramenov sveče, kar prihiti kakor vitka srna mlada deklica v klet, kličoč očeta k večerji. Bila je bistra gospodična Francka Vrazova, ki sem jo poznal še od onega leta, ko se je v Gospodinjski šoli kmetijske družbe kranjske v ljubljanskem Marijanišču pripravljala za »višjo gospodinjo«. Spoznala me je takoj zopet, čeprav sva se v Ljubljani komaj enkrat ali dvakrat videla in trčili smo vsi trije na to veselo svidenje, potem pa se podali na Vrazov dom.
Bila je tema, ko sem prestopil prag tega zgodovinskega doma. A nič ni tam kazalo na to; imel sem ko sem stopil v vežo, prijeten domač utis, ki ga daje hiša slovenska, zagledajoč povsod snažnost in red, značilen vsem hišam teh krajev. Ta utis se je še podvojil, ko sem stisnil roko dobri mamici Vrazovi, ki ji priprosta in mirna dobrota sije iz oči, ko sem spoznal nje drugo hčerko, brhko Barbiko, ter stopil v prostorno kuhinjo, kjer so ravno odnašali večerjo. Medtem, ko so po lepi slovenski navadi domači in služinčad molili v hiši, me je gospodar spremil v prvo nadstropje v sobo za goste, prijetno razsvetljeno. V tej obširni sobi s petimi okni zagledam takoj v steni nasproti vratom med obema oknoma vzidano skoraj meter visoko mramornato tablo in v njej fino izklesani relief Stanka Vraza; spodaj pa smo besede: Stanku Vrazu — Hrvatice. Na levi strani so še iz 1. 1910 venci s hrvatskimi trakovi Matice Hrvatske in drugih hrvatskih društev, na desni pa s slovenskimi trakovi — spomini na poklonitev slovenskega učiteljstva. Pri večerji, ki je delala vso čast »višji gospodinji« iz Marijanišča, pa sva prišla z očetom Vrazom kmalu v prijeten razgovor. Pravil mi je mnogo o
svojih mladih letih, kako je hodil v tedaj enorazredno ljutomersko realko, in kako dobro se je potem učil v Mariboru; vidi se mu, da je imel veliko veselja do učenja; še danes hrani svoje šolske zvezke iz one dobe. Pa razmere so bile močnejše; moral je domov in pomagati očetu pri gospodarstvu. Oče, brat Stanka Vraza, bil je dobri-čina in velik lovec; rad je imel družbo; skoraj vsak dan je bilo pri njem kje »veselo«; dom je pa seveda pri tem bolj zanemarjal; tako je mladi France Vraz po očetu prevzel popolnoma zadolženo domačijo, ki so jo hoteli že razkosati; a on je s trdim neumornim delom in z železno voljo, obranil dom svojih dedov pred tujo roko. In ko mu gledam v to mirno, vzllc naporov in skrbi še vedno vedro oko, iz katerega šine sem ter tje bister pogled proti meni, ko vidim njegovo visoko čelo in njegov orlovski nos, si pravim, da bi bil ta mož, ko bi se bil izšolal, postal nekaj posebnega; a mahoma se mi misel ustavi in vprašam se nehote; aH ni to, kar mi je moj častitljivi gospodar pravil v tako pri-prostih besedah, nekaj nad vse vzvišenega in občudovanja vrednega? Da, oče Vraz, Vi ste tih junak Vaše rodne grude; žrtvovali ste svoje ideale, žrtvovali svojo mladost, žrtvovali celo svoje življenje, da odvrnete nevarnost od Vrazovega doma; odvrnili ste jo, nc, še več, napravili ste iz zadolženega posestva cvetočo domačijo, eno najimovitejših in najtrdnejših v ljutomerskih goricah. Tako ste se izkazali vrednega sorodnika in potomca Stankota Vraza da ohranite njegov rod čil, močan in gospodarsko trden na lepem domu, ki je ovekovačen po Glasih z dubrave žero-vinske!.
INadaljevanic sledi.'
in ko se prebudim iz njih, se zopet približam Kaivariji, lepi, zeleni, s kostanji, akacijami in vinogradi, s črešnjami celo in okrog tvojega kamenitega križa, znamenja neizbrisnega trpljenja je zopet cvetoča mladina, ki ji poje srce in obraz, ki se sveti v veselju in solncu in gleda raj naše lepe goriške dežele.	— bf. —
Pismo izpred Asiago.
(Izvirno poročilo »Slovencu,«)
Deževje je nastopilo. Dežuje ponoči in podnevi. Voda šumi, sc peni in dere z visokih gora v močnih potokih v dolino. Te dni je voda poplavila mnogo cesta in razrila marsikatere vojaške naprave. Vojaške zgradbe za ljudi in živali so prestale s temi nalivi najhujšo preskušnjo. Tam, kjer ni prišlo sedaj skoz, tudi ne pride več. — Vojska je ustvarila tu celo novo naselbino. Na tisoče rok jc delalo in tesalo. Ponosne in ravne jelke so padale, in danes stoje iz jelk zgrajene lepe barake in topli hlevi za konje. Ko bo nastopila krepkejša zima, bo našla celo našo vojsko pod streho na gorkem.
V zadnjem času so bili tu na našem bojišču neznatni boji. Sovražnik je podvzel parkrat posebno v večernih urah napade, katere so pa naše čete z lahkoto odbile. Kljub temu pa se ponoči še precej strelja. Pehota ponoči malo spi, marveč mora bdeti. Sedaj, ko so posebno temne, meglene in deževne noči, se strelja tjavendan proti sovražniku, Sovražnik tudi strelja, Če pa sovražnik napada v teh temnih nočeh, ko ne vidiš niti lastnega nosa, ima še precejšnje izgube na ranjencih, ki se po-tolčejo po kamenju in slabih cestah in nevarnih grapah. Saj v takih nočeh nisi gotov prestopiti niti deset korakov naprej. Tu kamen, tam jama, tu hlod, tam trnje, tu meja, tam žica itd. Te dni sta se dogodila dva slučaja, ko so sc Lahi sami med seboj klali v temni noči. Lah se je zaletel v temi v vojaka in ga prebodel. Laška patrulja je slišala na desni strani plezanje po kamenju; odprla je ogenj. Drugo jutro so naši našli deset Lahov mrtvih na dotičnem mestu. Takih slučajev se v temni noči več dogodi.
Pred par dnevi je laško topništvo odprlo ogenj, namerjeh na naše čete. Vsi streli so bili prekratki in so padali naravnost v laške strelne jarke. To je bilo vpitja, ki se je slišalo še daleč za našimi pehotnimi postojankami.
Lahi so postavili pred našimi postojankami močne žične ovire, Na nekaterih mestih so se umaknili za par sto korakov nazaj, tako da znaša razdalja med našimi in sovražnimi postojankami 700 do 800 metrov. Seveda to ni povsod, le na nekaterih kraiih. Naši jarki so dobro zgrajeni, tako da vsak mož lahko pokonci stoji in še ne sega glava preko zakopov. Jarki so skrbno pokriti, tako da vo.da ne more vanje. Sedaj se postavljajo peči v jarke in strani jarkov se z deskami prevlečujejo. Četam, ki bodo tu prezimile, se torej ustvarjajo kolikor mogoče udobna stanovanja in ležišča.
Te dni so Lahi vrtali pod zemljo dolg rov na planoti Sette Comune in skušali priti na ta način do nas pod zemljo. Nameravali so potem rov razstreliti in naše čete v zrak pognati. V zadnjem trenutku so naši doznali za to laško nakano, in krogle največjih kalibrov so se usule v smeri, odkoder je vodil rov. Naši so potem »šturmali« in zapodili Lahe i'z prvih jarkov in tako zasedli nevarni rov, katerega so Lahi izluknjali že globoko, skoro do naših jarkov. V njem so ujeli še enega laškega častnika.
Sedaj ni tu pomanjkanja desk. Debelih jelk ne manjka. Naše vojno vodstvo je postavilo tik za ognjeno črto mogočne žage na paro, ki žagajo iz debelih jelk deske vsake širokosti in dolgosti. Enako je naše vojno vodstvo postavilo težke stroje, ki meljejo kamenje. Sploh se vsestransko skrbi, da se kolikor mogoče olajša naporna bojna, služba v teh zapuščenih in osamelih mrzlih krajih.
Poznavalci teh italijanskih krajev pravijo, da zapade v Asiagu do 2 metra snega, po visokih vrhovih okoli Asiaga pa tudi 4—5 metrov. Ako ostanemo tu, potem bomo takorekoč zakopani v snegu. Treba bo kuriti. No, lo je dobro, da lesa ne manjka. Tega. je tu v izobilju.
Vojaki stopamo torej v tretjo zimo. Prva zima — v Karpatih — je bila. zelo huda. Na stotine naših fantov jc pomrz-nilo, mnogim so otrpneli udje in prsti. Rusov je zmrznilo na tisoče in tisoče. Saj Rusi so vedno pravili, da so Karpati njih pogin. Drugo zimo smo prebili na Krasu. Та. je bila že boljša kakor ona v Karpatih. Vsaj takega mraza in snega ni tam ob Adriji. Zmrznilo jih je malo. Tretjo zimo bomo prebili na italijanskih tleh, v viso-. kem hribovju, Prepričan sem, da tu ne bo toliko žrtev mraza kakor v Karpatih, kajti dveletna praksa je mnogo naučila. Vojno vodstvo je že vse potrebno ukrenilo v tem oziru. Preskrbljeno je za udobna, 4orka ležišča: zn ono moštvo oa. ki bo
moralo na snegu čuvati in stražiti, bodo na razpolago gorki kožuhi iz najboljše volne, kaltor tudi gorki Čevlji. Preskrbljeno bo, da^se bo to Jhoštvo gosto menjavalo in da dobi večkrat na dan gorkega čaja in drugih močnih in izdatnih hranil.
Sneg smo že imeli te dni. Zapadel je po celi planoti Sette Comuni. Skopnel pa je kmalu; južno in deževno vreme, ki je nastopilo, ga je kmalu spravilo. Smuški oddelki so že pripravljeni. Ti bodo med Zimo igrali veliko ulogo. Tudi sani so že pripravljene, ozitoma so jih razni oddelki dobili iz zaledja.
Vojaki upamo, da je to zadnja zima, katero prebijemo pod orožjem. Do tretjega gre rado! Leta 1917, se bodo naSi nasprotniki prepričali, da 55milijonsko državo se ne d d kar tako pokončati in jo razdeliti, Prepričali se bodo, da Avstrija z njenimi narodi mora obstojati, in poleg tega sami avstrijski narodi ne žele nikakih izprememb. V Evropi je prostora za vse narode in za vse države, ki bi lahko mirno živele med seboj v bratski, človeški slogi. Saj po naši veri smo vsi potomci istega očeta in iste matere. Boga pripoznajmo za najvišjega svojega Gospoda, in mir se vrne na ta prepirljivi svet. Do tega spoznanja mora priti prej ali slej. Če je Bog Angleže oblagodaril z zlatom in bogastvom, zato ne smejo postati prevzetni in vse podjarmiti. Prevzetnost in ošabnost se po božji pravici kaznuje. In tako se zna tudi sedaj zgoditi, da bo prevzetnost kaznovana. Nihče naj ne misli, da je popoln in da se mu ni treba nikogar bati.
Sedaj se bije vse, staro in mlado, Imamo na bojišču 18- in 501etne. Sedaj se napenjajo vse sile. Dal Bog, da bi nam leto 1917. prineslo odločitev in nam do-delilo časten mir!	—ič.
Pozdravi slovenski!) Molkov.
Naš črnovojniški bataljon se bojuje že od začetka vojne na soški bojni črti. Naš oddelek strojnik pušk Italijan že oddaleč pozna, saj dobro ve, kako zna Slovenec sukati strojno puško in da ne odneha prej, dokler vse ne popada, kar pred njim leze ino gre. Mi strojničarji sc pa laških šrapnelov, min in granat nič ne bojimo. Seveda se tudi bati ne smemo. Kdor se tega boji, ta strojne puške nikdar v roke ne dobi. Vztrajali bomo in kosili Italijane, dokler zmaga ne bo naša. Solnčna Gorica in naša primorska domovina sta bili in morata ostati slovenski in avstrijski vekomaj. Upamo, da se bomo kaj kmalu osebna pozdravili, za enkrat pa sprejmite vsi Slovenci in Slovenke tem potom naše najsrčnejše pozdrave: Četovodja Jožef Markočič iz Št. Andreža pri Gorici; četovodja Jožef Bas ob Savi; desetnik Anton Cikada, Ru-pe; poddesetnik Matija Brečko s Štajerskega; Franc Furlan, Št. Vid; Franc Pir-nar, Leskovec pri Krškem; Janez Pečnik iz Vorinice; Franc Zobalnik, Kamnik; Ivan Zupane, Borovje — Koroško; Fera iz Kostanjevice; J. Plehar iz Dola; J. Mu-šič Iz Grgarja pri Gorici.
Uradni izkazi izgon.
Izgube 07. pešpolka.
(Iz seznama izgub St. 468.)
Mrtvi: Kadet Furlani Josip, Trst, 1890 (11.,6. 1916); inf. Maver Ivan, 5. s., Tržič, 1892, mrtev (1,—10./6. 1916): inf. TrampuS Franc, 2. odd. »troj, pušk, Tcmnica, 1896 (1, —10,/6, 1916).
Ujeti: Inf. Antonič Anton, 3. nad. s., Bresto-vica, 1894; inf. Anzelc Josip, 3. nad. s., Lokove, 1897; inf. Bančič Josip. 4, nad. s„ Pazin, 1895; inf. Bandelj Karel, 1. nad. s., Komen, 1891; desetnik Batič Vinko, 12, s„ Osek, 1888; inf. Beltram Franc, 4. s., Vrtojba; inf. Benčič Ivan, 3. s„ Pazin, 1885, tudi ranjen; poddesetnik Berlot Ivan, 6. s., Kanal, 1889; inf, Bizjak Ivan, Otlica; inf. Bizjak Josip, 3. nad. s., Idrija, 1886; inf. Bogata Ivan, 3. nad. s., Črnivrh, 1885 (umrl 22./8 1915); inf. Bon Alojzij, 6. s., Dolenja, 1882; inf. Božič Anton, 3. nadom. »tot.., Podgrad, 1885; inf. Božič Josip. 2. stot,, Št. Vid, Postojna, 1885; inf. Brajdot Ivan, 3. nad. s„ MoiSe, 1894; tit. četovodja Budin Ivan, Grgar, 1882; inf. Bukovec Lidij, 2. nad. s., Piran, 1892; inf, čenčič Ivan, 3. nad. s„ Brcginj, 1889; inf. Čendak Josip, 4. nad. s., Materija, 1895; četovodja Cerkvenlk Josip, 8. s., Naklo, 1882; bobnar Četrtič Ivah, 3, s.. Gorica, 1890; inf. Cigale Franc, 3. nad. s,, črnivrh, 1886; inf. Cmagna Josip. 2. nad. s.. Trst, 1885; inf. Čok Ivan, 8. s„ Trst, 1889; inf. Komar Anton, 4. nad. s., Boljun, 1891; inf. Cujec Josip, Tolmin, 1892; inf. Ćurk Karel, 4, s., Šturje, 1895; inf. De^etak Alojzij Ivan, 15. s., Gorica, 1889; poddes. Fabjančič Karel, 1. s.. Trst, 1892; inf. Fajn Anton, 2. nad, s., Gorica, 1889; narednik Ferfila Anton, 1. nai, t., Podgora, 1888; inf. Ferjančič Franc, 3.. nad. s„ Goče, 1894; poddes. Furlani E., 2. nad. s., Koper, 1891; inf. Furlanič Jakob. 5. s., Boljun, 1885; inf. Gobina Josip, 1. nad. s., Trst. 1895; inf, Gogola Karel, 1, nad. s., Trst, 1895; inf. Gombac Anton, 4, nad. s., Podgrad, 1895; inf. Gorjup Franc, 1. nad. s„ Skopo, 1883; desetnik Gregorič Miroslav, 3. s., Vrtojba, 1889; tit. poddes. Gregorič Gregor, 1. s., Bovec, 1892; inf. Grudina Evgen, 3. nad. s., Kožbana, 1895; inf. GuliČ Josip, 1, nad. s., Kopriva, 1888; in'-Gnlin Josip, 3. nad. s,, Vrtojba, 1895; inf. Gustic-čič Anton, Trst, 1890; inf. Gustinčič Franc, 1. ria^-s.. Trst, 1895: inf. Hvala Peter, 2. s.. Pečne, 1842. poddes, Jerance Josip, 11. s., Štanjel, 1891; ini. Jejkič Josip, 1. nad. s., Sv. Križ, 1882; inf. Kalin Henrik. 7. s., -Trst, 1891; inf. Kalin Ljudomil, 4. a/i-s , Prosek. 1895; inf. Kamenšček Karel, 7. »./ goriška okolica. 1887; inf. Kančič Josip, 1. nad. s.. Trst, 1894; inf. Krpan Evgen Engclbcrt, 3. nad. «•. Renče. 1887; inf. Kertel Ivan. 1. nad. s.. Trst. 1895; inf. Klinec Franc, 7. s., Medana, 1890; inf. Klun Emil, 3. nad. s„ Naklo, 1895; inf. Kocjan Anton, T. s . Sežana. 1890; inf. KokoviČ Josip, 5. s., Piran, 1894; inf. Kovačič Anton, 13, s., Tolmin. 1886: inf.
Krašna Alojzij, 3. nad. s„ Budanje, 1886; inf. Kra-vos Marij, 2. nad. s., Trst, 1888; inf. Kregar Ludvik, 5, s., Jablanica, 1886; inf. Križman Josip, 4. nad. s., Podgrad, 1894; inf. Križman Josip, 1. nad. s„ Trst, 1896; inf. Kumar Ignacij, 4. nad. stot., Gorica, 1894; inf. Lazar Alojzij, 10. s., Vrtovin; tit. poddes. Lazar Ivan, 3. nad. s., Solkan, 1885; inf. Lipavšček Franc, Vrtojba, 1891; inf. Lištcr Ludvik, 3. nad. s„ Drcžnica, 1894; inf. Marinič Alojzij, 2. s., Kojsko, 1887; poddes. Marušič Stanislav, 4. nad. s., Štandrež, 1894; inf. Masič Franc, 3. nad. s„ Povir, 1895; inf. Maslc Anton, 2. nad. s„ Podgrad, 1893; inf. Merlak Albert, 4. nad. s„ Logatec, 1895; desetnik Mrmolja Evstahij, 12. s., Černiče, 1890; inf. Mevlja Anton, 4. nad. s., Lokev, 1896; inf. Mikuž Franc, 3. nad. s., Črnivrh, 1884; inf. Mlinar Lean-der, 4. nad. s., Žiri, 1895; poddes. Mlinar Matej, 5. s'„ Žiri, 1883; inf. Nemec Kristijan, 13. s., Loko-vec, 1888; častniški sluga Oblak Jakob, Cerknica, 1884; tit. desetnik Oblak Ivan, 12. s., Žiri, 1891; inf. Ogrizek Anton, 3. nad. s., Postojna, 1885; inf. Orel Ivan, 4. nad. s„ Goče, 1891; inf. Pahor Alojzij, 3. nadom. stot., Temnica, 1885; inf. Pahor Anton,
3.	nad. s., Selo, 1895; inf. Pajuter Nikolaj, 2. nad. s., Grahovo, 1884; inf. Paladin Anton, 1. nad. s., Baje, 1882; inf. Perič Alojzij, 3. nad. s., Brestovica, 1890; inf. Peric Josip, 3. nadom. stot., Brestovica, 1895; inf. Peršič Josip, 3. nad. s., Šempas, 1890; inf. Per-tot Anton, 1. nad. s., Trst, 1895; desetnik Pertot Anton, 3. s., Nabrežina, 1879; inf. Petrič Franc, 3. nad. s., Sp. Idrija, 1889; inf. Petrič Ivan, 3. nad. s., Št. Vid, 1884; inf. Pintar Egidij, 3. nad. s., Štever-jan, 1886; inf. Pipan Ivan, 4. nad. s., Šmarje, 1895; inf. Podobnik Anton, 4. nad. s., Žiri, 1895; inf. Po-vodnik Miroslav, 3. nad. s., Miren, 1895; inf. Pre-zelj Ivan, 1. nad. s„ Grahovo, 1880; inf. Ražem Silvester, Trst, 1893; inf. Rudež Franc, 2. s., Kobja-glava, 1887; inf. Šabec Franc, 1. s„ Št. Peter, 1888; inf. Sancin Peter, 2. s„ Trst, 1895; tit. poddesetnik Sardoč Franc, Slivno, 1882 (umrl v Skobelevu dne 17./7 1915); inf. Sedevčič Anton, 3. nad. s., Grgar, 1886; inf. Semič Ivan, 1 nad. s., Šturje, 1893; inf. Semič Josip, 2. nad. s., Trst, 1895; desetnik Simčič Anton, 3. nad. s., Gorica, 1882; inf. Širca Ivan, 3. nad. s., Postojna, 1895; inf. Sirk Jvan, 3. nad. s., Medana, 1885; inf. Skala Jos., 2. n. s„ Trst, 1877; tit. desetnik Skapin Adolf, 9. s., Tomaj, 1891; inf. Škerlj Janez, 16. s.. Naklo. 1891; inf. Skrobe Tomaž 4. nad. s., Boljun, 1895; inf. Sloka Štefan, 4. nad.' s., Škulje, 1882; inf. Sterle Ivan, 6. s., Stari trg. 1885 (tudi ranjen); inf. Štoka Emil, Milan, 1. nad. s., Trst, 1895; inf. Šuc Leopold, 4. nad. s., Pliskovica, 1896; inf. Švara Vinko, 1. nad. s., Komen, 1880; inf. Tankovič Anton, 3. nad. s., Kormin, 1891; inf. Tekavec Franc. 3. nad. s., Št. Vid, 1885; inf. Trampuš Karel, 3. nad. s.. Temenica, 1887; inf. Vehar Matej, 5. s.. Spodnja Idrija, 1895; inf. Visin-tin Franc, 7. s., Dornberg, 1884; čast. sluga Visintin Ivan, 11. s., Zagrei, 1891; inf. Vončina Alojzij, 3. nad. s., Sp. Idrija, 1892; inf. Zemljak Franc, 1. nad. s., Trst, 1882; inf. Žerjav Ivan. 2. nad. s., Pliskovica, 1885; desetnik Žnidarčič Franc, 4. nad. s., Anhovo, 1889.
Iz seznama izgub št. 469.
Poročnik Faletov Ernest. 8. pp., 13, s., Maribor, 1895. mrtev (6. 6. 1916); inf. Haberl Konrad,
4.	pp., Radgona. 1892, ujet; lovec Jerak Rudolf, 21, lov. baon, 2. s., Veiikovec, 1897, mrtev (18. avgusta 1916).
Iz seznama izgub št. 468.
Porotnik Tomšek Ivan, 87. pp., 5. s., Slovenji-jradec, 1881, ujet; inf. Antončič Ivan, 27. dom, pp., 3. s., 1895, mrtev (6.-8./7. 1916); inf. Bedenik Matij«, 26. dom. pp., 9. s., Sv. Bolfenk, 1895, mrtev (13./7. 1916); inf. Bevc Mih., 26. d. pp., 11. s., Maribor, 1897, mrtev (8./7. 1916); poddes. Bezak ferd. 26. d. pp., 2. s., Ptuj, 1886, mrtev (2S./6. 1916); inf. Bratanič Ivan, 26. dom. pp., 2. s., Zakot, 1897, mrtev (6./7. 1916); inf. Bratkovič Matija, 26. dom. pp., 9. s., Ljutomer, 1895, mrtev (12./7. 1916); inf. Breznik Franc, 26. dom. pp., 11. s., Nova Štifta, 1896, mrtev (30./6. 1916); inf. Gregorič Rafael, 27. dom. pp„ 1. odd. stroj, pušk, Maribor, 1894. mrtev (12./7. 1916); inf. Cmagner Josip, 26. dom. pp., 1. s., Maribor, 1888. mrtev (28./6,—14./7 1916); inf. Gobeč, 26. dom. po., 11. s., Ptuj, 1896, mrtev (2./7. 1916); inf. Golob Valentin, 27. dom. p., 11. s.. Ponikve, 1891 mrtev (6.-8. 7. 1916); inf. Gorjanc Ferdinand,
26.	dom. pp., 9. s., Maribor, 1897, mrtev (12Л7. 1916); inf. Gračner Franc, polk. štab, Celje, 1878, mrtev (30.'6. 1916); inf. Gregorič Rafael, 27. dom. pp 3. s., Vogrsko, 1890, mrtev (6.-8 /7 1916); inf. Ivanec Ivan. 27. dom. pp., 4. s., Vel. Lašče, 1897, ranjen in ujet; inf. Janko Rupert, 26. dom. pp., Sv. Lovrenc nad Mariborom, 1882; inf. Jenko Luka,
27.	dom. pp., 3. s., Radomlje, 1880. mrtev (6,—8./7 1916); inf. Jerenko, 26. dom. pp., 11. s„ Ptuj, 1896, mrtev (2./7. 1916); inf. Klepej J., 26, dom. pp., 9. s., Svetina. 1897. mrtev (12./7. 1916); desetnik Korenjak Franc, 26. dom. pp., 9. s., Polenšak, 1887, mrtev (12./7. 1916); inf. Korenjak Franc, 26. dom. pp., 2. s„ Biljana. 1887. mrtev (6./7. 1916); poddesetnik Kostomaj Josip, 26. dom. pp., 1. odd. stroj, pušk, Št. Jurij, 1897, mrtev (12./7. 1916); inf. Kovačič Franc, 26. dom. pp., 9. s., Brežice, 1870, mrtev (12./7. 1916); inf. Kožuh Viktor, 26. dom. pp., 2. s., Ceije,' 1896, mrtev (5./7. 1916); inf. Kramer Anton, 26. dom. pp.. I- odd. stroj, pušk, Št. Pavel, 1894, mrtev (12./7. 1916); inf. Krasna Franc, 4. dom. pp., 2 s., Vrhnika, 1893, mrtev (3./7. 1916); inf. Kravcar Josip, 27. dom. pp., 4. s., Velika Loka, 1895, mrtev (11—15/7 1916); inf. Kregar Franc, 26. dom. pp., 9 s Sv. Katarina, 1896, mrtev (12.,7. 1916); inf. Kušar Josip, 26. dom, pp., 11. s., Konjice, 1896, mrtev (8./7. 1916); inf. Labanja Tomaž, 4. dom. pp.,
2.	s. Ponikve, 1879, mrtev (3./7. 1916); poddesetnik Leskovar Martin, 11. s., Vrhole, 1892, ujet; inf. Malner Alojzij, 27. dom. pp., 3. s., Sušje, 1897, rar-lev (6,—8-/7 1916); inf. Mlakar Franc, 27. dom. pp.,
3.	s., Boštanj, 1895, mrtev (6,—8,/7 1916); inf. Mu-šič Franc, 26. dom. pp., 8. s., Slov. Bistrica, 1882, mrtev (30./6.—11./7. 1916); inf. Nartnik tranc, 17. pp„ 11. s„ Horjul, 1890, mrtev (1-/1 - 1915); inf. Okoorn Anton, 10. s,, Mokronog, mrtev (6./9. 1914);

^Harujte za uboge go-riške begunce obleke iti denarja. JCujna potreba! ^Darove je pošiljati posredovalnici za goriške begunce, jujubljana, 2)unaiska cesta.
inf. Oman Josip, 11. s., Štajersko, 1896, mrtev (8./7. 1916); desetnik Polak Ivan, 26. dom. pp., 3. s., Ljutomer, 1891, mrtev (10./7. 1916); inf. Pšak Karel, 26. dom. pp., 3. odd. stroj, pušk, Ptuj, 1893, mrtev (12./7. 1916); inf. Rečnik Iv„ 26. dom. pp., 1 ./XVIII. maršstot., Št, Lovrenc nad Mariborom, 1896, mrtev (15,—30./6 1916); inf. Serdinšek Josip, 26. dom. pp., 6. s., Maribor, 1886, mrtev (1,—15./7 1916); inf. Slavič Anton, 26. dom. pp., 9. s., Ljutomer, 1897, mrtev (12,/7 1916); inf. Sluga Ivan, 26. dom. pp., 9. s„ Maribor, 1886, mrtev (13./7. 1916); inf. Smolar Jurij, 4 dom. pp., 2. s., Mislinja, 1889, mrtev (3./7. 1916); inf. Sorčič Ivan, 26. dom. pp., 6. s., Maribor, mrtev (1,—15./7. 1916); inf. Sotašek Ivan, 26. dom. pp., 11. s., Gorica, 1896, mrtev (8./7. 1916); inf, Verk Ivan, 26. dom. pp., polk. štab, Sv. Hema, 1888, mrtev (30./6. 1916).
Goriški momenti
Goriško, dne 4, okiobra. Kakor velika pesem je naša Goriška, pesem viharja, bolesti, solz in trpljenja, a pesem samozavesti, ponosa in zvestobe naših ljudi. To čutimo posebno v zadnjih dneh, ko nam z železno pestjo črta težke črte v naše razore zgodovina, poslanka bolnega viharja. Kolikokrat sem se pogovarjal s častniki, ki so tujci med našimi ljudmi, v naši zemlji, ,pa so mi z velikim občudovanjem đovorili o našem goriškem prebivalstvu, ki res pozna v vsej globoko-sti grozo vojske in občuti njeno težo. Kot da bi bruhale naše gore, naše poljane, naše kraške skale, naše vinske gorice vso jezo, neizčrpno jezo bojnega viharja. In konca ni in govora o koncu ni, kupa ni še izpita do dna, a imeli bomo toliko moči,
da jo izpijemo do konca--v nadi, v
pričakovanju, v tem brezmejnem hrepenenju in pričakovanju lepših jasnejših dni,
zlate zarje bodočnosti---In ta mora,
mora priti---
V mesečino je bila zavita vsa naša Vipavska dolina, ko sva stopala s prijateljem dr. Vbl.—, ki je tedaj peljal vojsko na našem Goriškem, na vrh nekega naših vipavskih hribov. Hotela sva, da jo še vidiva ob solnčnem vzhodu pred seboj našo ljubljeno Gorico, hčerko naših sanj, katero nam je iztrgal izmed nas, a ne iz našega srca, nenasitni pohlep tujcev, dednih sovražnikov naše zemlje. In tako mirno je bilo, mirno na fronti, niti strel ni padel, mirno vse okrog. Vojni bog Ares je pred delom počival. In vstalo je tam za Nanosom solnce, a bilo je tako bledo in megleno. Le v nejasnih konturah se je belila pred nami Gorica s svojimi razvalinami in razkopanimi vrtovi. In tedaj je zagrmelo na Komenski planoti — sama nisva vedela kedaj, granata je padala za granato, grmenje topov je prešlo v eno veliko veličastno strašno bobnenje. Tam okrog kraške metropole je bilo vse zavito v dim, gost valoveč dim, znak opustošenja naših domov, naše zemlje, A takrat je zažvižgalo tik pod nami, zagrmelo s strašnim pokom, da so se stresla pod nami tla in je vzvalo-vi!o ozračje, Granata velikanka ie poljubila s svojim jekleno-ledenim, smrt prina-šajočim poljubom — eno naših večjih vipavskih vasi, poljubila prvikrat v znak ognjenega krsta. Za granato druga, tretia — vztrepetala sva groze in tako polno tesnobe je bilo v srcih. In prijatelj mi je moral priznati, da pelje vojsko že tretje leto, da ie videl in slišal že veliko britkih in težkih stvari, a tako groznega peklenskega bebnečega ognja še ni slišal. Stala sva molče pod temi vtisi. In glej, sam ne vem kedaj, tako nenadoma je to prišlo, prav za mestom, kjer je padla granata je zableste-la nad našo Vipavsko dolino v velikem loku, v vsej živi svoji prelesti, mavrica, znanigka rniru. In v srcu nama je bilo tako lahko, v srcu je vstala tako lepa misel, kot da bi govoril Bog med gromom in viharjem ---samo do tu boj in vihar,
a naprej, dalje solnce miru, dalje ne pustim sovražnika.
Samo enkrat doživi človek podoben trenutek. —
«
Po dnevi prenese človek veliko lažje bojni vihar. A noči so v dneh bobnečega ognja naravnost strašne, vse intenzivnejše legajo na dušo kot velika mora ti strašni vtisi, vse močnejše jih občuti srce. Človeka je v takih nočeh kar naravnost strah. Na obzorju svetli, iskravi plamenčki signalnih in svetilnih raket, kot vstajajoči in padajoči plamenčki vedno nemirnih zvezd, sedaj tu, sedaj tam eden. a okrog njih vi-jolčasto rdeča svetloba, A nad njimi daleč segajoči jarki stožci metalcev svetlobe, kot orjaški metlasti repovi kugo, vojsko in lakoto naznanjajočih zvezd repatic, Ognjeni jeziki šrapnelov, ognjeni črno-sivi dimi granat, v dalji sičanje in ječanje. Greš skozi noč sam z mislimi svojimi skrit. Po cestah velike napol zastrte ciklopske oči ropotajočih avtomobilov-velikanov, blizu nekje sopihanje in žvižganje vlaka. In tedaj pred teboj topovski strel, a v zraku kot neko čudno plahutanje splašenih kril, nato jokajoč rezk žvižg granate velikanke, imaš utis, da leti naravnost na človeka, nehote instinktivno kloneš glavo — nato eksplozija morda kilometer, morda dva pred teboj. Naši možnarji odgovarjajo. Greš mimo hiš. Glej tam v seniku jc zapla-kalo dete, počivajoče mimogrede pri ma-
mici na senu, morda splašeno od groma topov, morda vsled neznanih temnih prostorov.
Vseh vrst ljudi širne Avstrije je videla naša domovina, vsa plemena, vse šege in navade, vsi narodi in koliko blagih src med njimi. Človeku se zdi, da je v panoptikonu. Ali nikdar mi ni še tako igralo srce nekega neizmernega, neizra-ženega hrepenenja, ko se je oglasila tam za ovinkom pesem naših ljudi, naših fantov na naši zemlji. Kot velik smeh. Iiej ti naši ljudje, ta naša srca, ti naši junaki bodite mi pozdravljeni, bodite mi na naši zemlji stotisočkrat pozdravljeni. In kolikokrat so trepetala naša srca v takem podobnem bobnečem ognju, kot ga pozna naša Goriška, ko smo vse vedeli tik pred sovražnikom. Vaša pest, Vaša dlan, Vaše duše, Vaša srca so pisala in pišejo čuda junaštev in zvestobe. Tega Vam ne more odreči ne sovražnik nc prijatelj. Naša srca na naših tleh Vas spremljajo, rožmarin zeleni in nageljni rdeči Vas pozdravljajo na rodni zemlji--
*
Zopet bobnenje, grmenje topov pod noč. Po kraških borih, po vipavskih dobravah gre kakor ihtenje pričakovanje, veliko pričakovanje. In tako bobne topovi ------— tov. —
RaztiCni olasovi o sK!lcan;u državneoa žira.
Politično glasilo čeških agrarcev »Rodnykraj« piše k vprašanju o sklicanju državnega zbora: »Vojska se je začela brez državnega zbora. Danes, ko se morda vojska že bliža svojemu koncu, gotovo ni več potrebno, da bi imel državni zbor svoj delež na tem, kar se je do sedaj zgodilo in storilo. Poklicani faktorji bodo gotovo sami in radi nosili odgovornost ne le za vodstvo vojnih zadev, marveč tudi za vodstvo političnih stvari, kakor je to vodstvo doslej tudi v resnici v njihovih rokah. Na ta način je tudi enotna ugotovitev vojnih ciljev najboljše zaiamčena. In to je vendar glavna stvar.« V istem smislu se izraža glavno glasilo čeških agrarcev na Moravskem »Selške Listy« v Olomucu.
V »Neuosterr. Korrespondenz« piše neki avstrijski parlamentarec: »Naj bodo preddela za novo organizacijo naše monarhije po vojski še tako potrebna, sedaj Je najnujnejša.лд1оДа ta*, da v&jska čimprej zmagovito konča; ta naloga potiska za enkrat vsa notranje-državna vprašanja v ozadje. Ako bodo Mackensenove operacije kakor doslej zmagovito napredovale, če bo Rumunija strta in bo ofenziva Rusov, Italijanov, Francozov in Angležev, kakor vse kaže, brezuspešno potekla, potem je opravičena domneva, da bodo proti koncu leta tudi v krogih entente prišli do prepričanja, da je nadaljevanje vojske brez vsake koristi. Centralni velesili sta pripravljeni k častnemu miru. Vsekakor zahtevata garancij proti ponovnemu napadu na vzhodu, zapadu in na Balkanu. Take garancije so: Osvoboditev Poljakov in kurlandskih Nemcev izpod ruskega jarma, gotove ročne zastave na Belgijskem in zavarovanje političnih in gospodarskih življenjskih interesov na Balkanu. Iz tega nastale teritorijalne izpremembe bodo neobhodno zahtevale, da se preosnuje državni ustroj naše monarhije, kar je pa mogoče le potom oktroija. Sedanje avstrijske zbornice pa ministrstvo Sturgkh — kolikor je v sedanjih razmerah orientacija za daljšo dobo sploh mogoča — ne bo sklicalo. Ker v tem slučaju tudi volitve v delegacijo niso mogoče, se tačas tudi o sklicanju delegacij ne more govoriti. Ako bo pa opozicija v ogrskem državnem zboru vstrajala na tej zahtevi in onemogočila stvarne razprave, potem bodo tudi ogrski državni zbor poslali domov.
Brnski »Hlas« piše: Parlament, v katerem je 40 mandatov nezasedenih, je krni zbor. Ako bi se sešel, bi moral sam zahtevati svoio dopolnitev potom ustave. Na to pozabljajo oni, ki tako hrepene po »vrnitvi v javnost«. Čisto prav je rekel poslanec Pacher, vodja radikalcev v izvršilnem odseku nemških strank, dne 1. oktobra na Dunaju, da je sicer popularno zahtevati, naj se skliče parlament, da pa ni nobene nade na plodovito, mirno, vzne-šeno zasedanje. Čisto gotovo bi se v njem zopet pokazale narodno-politićne težave. List je tudi zato tega mnenja, ker nc gleda samo na stvar nego tudi na to, kako je ta parlament sestavljen. Tudi v avstrijskem parlamentu bi veliko govorili in kako govorili! Govorili bi o stvareh, o katerih se danes ne more razpravljati, ker ni mogoče podati o njih natančnih pojasnil — pojasnil, s katerimi bi se okoristil tujec. Za pogovore v camera caritatis bo zadostovala konferenca načelnikov, ki jo jc sklical zbornični predsednik. To hrepenenje po javnosti bo odgovornim činiteljcin komaj imponiralo. Kajti ni bila vlada, Ki jc odstranila parlament. Parlament se jc sam ubil proti volji vlade in s tem sapi dovede! do sedanjega stanja. »Zgodila se je napaka« in te danes ni tako lahko mogoče po-
praviti, Zastonj so bila vsa svarila, ki so se od zgoraj in od spodaj prednašala in naslovljala na parlament; danes, ko velja »quieta non movere« bolj nego kdaj prej, se svarila ponavljajo. Kdor hoče javnosti napraviti uslugo, tega ne more storiti javno. Ponavljamo: Ponedeljska konferenca načelnikov bo storila dobro delo, ako opozori na lahko odstranljive in nepotrebne gospodarske težave, toda napravila bo novo napako, ako bi se vrgla po zgledu ogrske opozicije v reko hrepenenja po »vrnitvi v javnost«.
Beležimo te zasebne izjave kot kronisti.
Stranke gosposke zbornice nadaljujejo živahno o vprašanju sklicanja obeh avstrijskih zbornic.
Vojska z Italijo.
Petdnevne topovska nitka na Krasu. Vsi
napadi loške petiote odbiti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6, oktobra. Uradno:
Na Krasu traja močni italijanski ogen} s topovi in z minami na naše postojanke in na zadaj ležeče prostore neprestano že peti dan. Med popoldanskimi urami je poizkušal sovražnik več napadov s pehoto, ki so se pa povsod izjalovili.
Pod živahnim ognjem topov in min stoje posamezni pododseki na bojni črti dol'ne Fleims. V ozemlju Colbricona pričeti sovražni napad se v našem ognju ni razvil. Na višinah severno od doline Pel-legrini smo odbili več napadov nekega bataljona alpincev. Namestnik načelnika generalnega štaba;
pl. Hofer, fml.
XXX
Italijanska artiljerija. besni in divja na Krasu in v Vipavski dolini naprej. Kakor nam poročajo očividci iz Vipavske doline, eksplodirajo nove italijanske francoske granate, ki so vse napolnjene z ekskrazi-tom, na več krajih. Vojni poročevalci po-vdarjajo, da je sedanja osma laška ofenziva veliko hujša kot vse prejšnje italijanske. Italijani so šli v šolo k Francozom in zato se sodi, da bodo strašni boji dalja časa trajali. Tudi naša artiljerija razvija v sedanjih dneh večjo delavnost kot preje. Prvi italijanski pehotni napadi— ki so pa le predpriprava k generalnemu naskoku — so bili odbiti. Upamo v našo bojno srečo.
XXX Italijansko uradno poročilo.
4.	oktobra. Na celi bojni črti je de* lovalo topništvo. Posebno živahno so delovale sovražne baterije v goriškem odseku in na Krasu.
V dolini Travignolo je napadel sovražnik po živahni pripravi s topovi večkrat besno naše postojanke na višinah južnih robov. Povsod smo ga odbili s težkimi izgubami zanj.
Na južnih slemenih Collbricona so izvajali naši ljute protinapade; posrečilo se jim je, da so zopet pridobili na prostoru na višini »Collbricon Piccolo«.
Sovražni letalci so metali bombo na Tržič in na druge male kraje ob spodnji Soči; ena oseba je bila ubita, ena ranjena. Lastna skupina letal je obstreljevala uspešno železniško postajo Nabrežina.
5.	oktobra. Po nekaterih presenetljivih napadih ponoči na 4, oktober v dolini Travignolo na naše postojanke severno od reke je sovražnik iznova napadel južne strmine v odseku Collbricon. Povsod smo ga odbili. Dne 4. oktobra je po uspešni topovski pripravi ponovil s svežimi četami svoje napore; posrečilo se mu je, da je zopet vzel tiste postojanke, ki smo jih bili osvojili 3. t. m. zjutraj; gre za prednje postojanke Collbricona Piccolo. Na vseli ostalih točkah smo odbili sovražnika z zelo težkimi izgubami zanj. V zgornji Corde-volle dolini smo odbili presenetljiv napad na slemenih Siefa. Z več mest bojne črte se javlja o močnih nastopih sovražnega topništva: tako so obstreljevali obljudena kraje Sano (zahodno od Morija), Zborni, Avoltri (zgornja Deganska dolina) Timau in Paulano (kotlina But) in Gorico; povzročili so nekaj škode. Naše topništvo jo uspešno odgovarjalo na ogenj; uničilo je vojaške lope v Diirrenbaumu (Ziljska dolina) in. napravilo nered v sovražnih postojankah na Krasu.
Italijanski ministrski svet.
Milan, 1. oktobra. Včeraj .se je vršil ministrski svet, katerega se je udeležilo 16 članov kabineta. Razgovor se je vršil o raznih administrativnih vprašanjih. .Minister Scioloja je stavil predloge glede pomožne akcije za po vojni tako poškodovana mosta ob adrijskem obrežju. Sonnino je poročal o političnem položaju z ozirom na dogodke na Grškem in v Abesiniji. Ministrski svet jo sklenil podati izjavo, s katero se določi Fahizzo d i Venezia kot historično umetniški muzej.
SLOVENEC, dne 7. oktobra 1916,
i ■■ ■■■■И!■—■■— ■— ■ lil—M T ■ II—i■ J——M— ■■■шсју
Italijanska krogla usmrtila švicarskega vojaka.
Bern, 5. oktobra, Tiskovni urad švicarskega generalnega štaba javlja, da je včeraj pri »Vrhu treh jezikov« preletela švicarsko mejo italijanska krogla, ki jc smrtno ranila švicarskega vojaka Giorgio.
Avstrijski vojni ujetniki.
Milan, 3. oktobra. Avstrijski vojni ujetniki v Italiji niso kot v Avstriji internirani v velikih taboriščih, ampak so razdeljeni sukcesivno na 87 različnih krajev.
Plen: 43 lopov.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. oktobra. Uradno:
Bojna črta proti Rumuniji.
V	utrjeni postojanki na zahodnem robu gozda »Geisterwald« so sovražnika avstrijske in nemške čete generala pehote pl. Falkenhayna napadle in popolnoma premagale. Naši napadalci so zaplenili 28 poljskih topov, 2 težka topova in 13 pehotnih topov. Ujeli smo 2 častnika in 220 mož.
Tudi bolj proti severu od tam v prostoru pri Homorondu in vzhodno od Ma-gyarosa naš napad ugodno napreduje; tam smo ujeli 2 častnika in 202 moža.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6. oktobra. Veliki glavni stan:
Rumuna smo zopet premagali.
Avstrijske čete so vrgle v odseku Gorgony Rumune iz njih postojank južnozahodno od Libanialve, bolj južno od tam so odbili napade na vrhu Bockes in vzele na obeh straneh ceste Magyaros-Pa-rajd postojanko, ki so jo bile izgubile dne 3. oktobra; ujele so nad 200 mož.
Zvezne čete pod višjim poveljstvom generala pl. Falkenhayna so po srečnih bojih pri Repsu (Kokalon) in pri Krihalmu (Kiralyhalma) potisnile sovražnika čez Homorod in Alt.
Trdovratno hranjeno postojanko ob Sinči smo vzeli z naskokom.
Ujeli smo več sto mož in zaplenili 2 težka, 28 poljskih in 13 pehotnih topov. Sovražnik, katerega preganjamo, beži skoz Geisterwald.
Po naknadno došlih poročilih je razvidno, da se je posrečilo le delu tistih rumunskih čet, ki so prišle pri Rahovu Donavo, rešiti se na severni breg reke; ostanek je bežal proti vzhodu, kjer je trčil na zvezne čete, ki so prihajale iz Tutrakana, katere so ga uničevalno premagale.
Izjalovili so zopet tudi včeraj ponovljeni sovražni napadi vzhodno od železnice Gara-Orman-Cobadinu.
Zrakoplovi in letalci so napadli z bombami kolodvorske tabore čet severno od Donave.
Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 6. oktobra. Uradno:
Ob Donavi je mirno. Potem, ko se Je končno izjalovil rumunski prehod prehod pri Rjakovu čez Donavo, smo z našim topovskim ognjem uničili mate-rijal za most, ki so ga bili Rumuni privlekli nazaj na svoj breg, na našem bregu ostali materijal smo zbrali: Zaplenili smo 20 municijskih voz, druge voze, prtljago ln drugo vojno blago.
V	Dobrudži soes izjalovili ponovni sovražni napadi na črto Earabaeu-Am-čača-Derveli v našem ognju in vsled uspešnih protinapadov, Ujeli smo 60 Rnsov.
Ob obali Črnega morja je križarilo sovražno brodovje.
XXX
Na Sedmograškem so bili včeraj deli druge rumunske armade od čet generala Falkenhayna vnovič poraženi,
Severozahodno in zahodno od Fogarasa do potoka Haar prodrle rumunske čete so bile po uničenju prve rumunske armade v bitki ob prelazu Rdeči stolp napadene od čet generala Falkenhayna in v večdnevnih bojih na obeh straneh Alute vržene čez Fogaras nazaj. Od naših divizij krepko zasledovane so se ustavile na zahodnem robu gozda pri kraju Šinca, ki zapira pot v Braševo (Kronstadt) in so poskušale v tamošnjih močnih utrdbah ustaviti naše prodiranje. Naše čete so nemudoma napadle in vrgle v četrtek Rumune iz njihovih postojank. Napad gre dalje.
Sovražnik se na gorskem grebenu skuša upirati in zbira ojačenja, da bi rešil Braševo. Naše čete so zaplenile 43 topov, razmeroma malo šlevilo ujetnikov dokazuje, kako srditi da so boji. Kakor znano, se je ugotovilo, da Rumuni more naše ranjence; pos'edice si morajo tedaj pripisati sami sebi. Tudi v središču druge armade se Rumuni umikajo. Šli so iz črte Bekok-tcri — Szekely — Keresztur vzhodno proti Rcps—-Magvaros nazai.
Ta neznosen sistem je nastal po mnenju lista »Gazzeta del Popolo« vsled krivde volilcev, poslancev in ministrov, ki so se zavzeli za decentralizacijo v ujetniškem vprašanju, ker prinaša prehrana ujetnikov različne koristi posameznikom.
»Popolo d' Italia« cerkveno prepovedan.
Milan, 5. oktobra. »Italia« poroča: Vsled sramotenja vere je milanski kar-dinal-knezonadškof prepovedal dne 29. septembra v posebnem pastirskem listu znani hujskaški list »Popolo d' Italia«.
Rumunsko uradno poročilo.
5. oktobra. Severno in severozahodno bojišče. Pri Parajdu smo se polastili po tridnevnem živahnem boju sovražnih utrdb; sovražnika smo vrgli proti zahodu. Na osxtali bojni črti delni boji.
5. oktobra. V Dobrudži zelo besen boj na celi bojni črti. Ujeli smo 5 častnikov in 100 mož.
Bukarešt, 6. oktobra. Južno bojišče. Ko je bila med Ruščukom in Tutrakanom vprizorjena demonstracija končana, smo sc umaknili na levi breg Donave nazaj.
Rusko uradno poročilo iz Dobrudže.
4. oktobra. Na dobrudški bojni črti so obstreljevale ruske topničarke na Donavi levo bolgarsko krilo pri Rašovi in na gori Črnavoda. V pokrajini Rašova — Cobadi-nu — Perveli napredujemo,
Szurduški prelaz — grob Rumunov.
Poročevalec »Magyarorszaga« piše svojemu listu iz Deve:
Glasom novih podrobnosti o zo-petni osvojitvi Petrosenya ni bilo na cesti od Petrosenya do Livasenya nobenih večjih bojev. Na cesti od Riva-senya do Lupenya je pa padlo toliko rumunskih vojakov, da so morali vojaki, ki so po boju zakopavali mrliče, poklicati na pomoč civilno prebivalstvo. Pokopavanje rumunskih mrličev je trajalo še naslednji dan. V gorskih gozdovih nad Zsilsko dolino še vedno ujamejo veliko rumunskih vojakov, ki so se bili tjekaj zatekli. Ranjenci v Devi pripovedujejo, da so napravile naše baterije med rumunskimi četami, ki so bile stisnjene v Szurduškem prelazu, strahovita opustošenja. Cesto v Szurduškem prelazu so bile naše čete že ob svojem umikanju razdrle in Rumuni je Še niso bili mogli popraviti, vsled česar je njihov tren na begu obtičal. Na nazaj zgrinjajoče se trenske skupine so pritiskale rezerve in nastala je taka brezglava zmeda, da so se rumunske čete spoprijele med seboj, da si pribore prehod. Petroseny ni veliko trpel. Ob begu so popustili rumunski vojaški zdravniki veliko sanitetnega materiala. V Petrosenyu so bile na-kupičile rumunske čete večje množine moke, ki je potem niso mogle več odpeljati. Polili so zaloge s petrolejem in jih zažgali.
15 rumunskih polkov popolnoma izgubljenih.
Sofija, 6. oktobra. Balkanska Pošta« prinaša podrobnosti o rumunskih porazih na posameznih bojiščih in poroča, da so polki 15, 20, 30, 45, 73 in deset polkov popolnoma izgubljenih.
Vedno ljutejši boji v Dobrudži.
Švicarki listi poročajo 6. t. m. iz Rumunije, da se boji v Dobrudži zadnjo dni bijejo z vedno večjo besnostjo. Topovski ogenj Nemcev in Bolgarov se je zelo ojačil. Rumuni se boje velikega sovražnega nastopa.
Kako se Rumuni bojujejo.
Dunaj, 6. oktobra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Ujetniki 11. rumunskega pešpolka so izpovedali, da so od svojega poveljnika podpolkovnika Angelescu dobili povelje, da morajo ranjene c. in kr. vojake, ki jim padejo v roke, brez izjeme pomoriti. Ker se je baje zgodilo, da so ruski vojaki smatrali rumunske vojake za avstrijske in streljali na nje, so dobili Rumuni ukaz, da si morajo na čepice pritrdili bele trakove, V mnogih slučajih se je ugotovilo, da so Rumuni prisilili domače kmete rumunske narodnosti, da so se s puškami morali pridružiti ru-munskim četam in s temi bojevati proti našim vojakom. Take kmete Rumuni tudi brez puške uporabljajo kot predstraže in jih pouče, naj v slučaju, če bi jih Avstrijci prijeli, izpovedo, da so le iz gole radovednosti opazovali boje.
Preselitev rumunske vlade.
Sofija, 6. oktobra. Za sedež rumunske vlade so ndoločili Jassy, kamor se bodo oblasti prihodnje dni preselile.
Rumunsko vojaško odposlanstvo v Italiji.
Milan, 3. oktobra. »Secolo« javlja iz Rima: Sem je prispel včeraj rumunski general Essicuri v posebni misiji.
Vojni položaj Rumunije.
L-ugano, li. oktobra. »Stampa« po-| roča iz Pariza, da razvni dogodkov v
Rumuniji zelo pazno zasledujejo. Ponesrečeni prehod čez Donavo Pariža-nom dela velike skrbi.
Frankfurt, 6. oktobra. V London došli rumunski general Georgescu, ki je bil vrhovni poveljnik v Dobrudži in zastopa sedaj rumunsko vrhovno poveljstvo v angleškem glavnem stanu, je izjavil, da Rumunija ni nikdar mislila na boj proti dvem frontam.
Letalski napad na Bukarešt.
Berlin, 6. oktobra. »Tagl. Rundschau« javlja: Sedem nemških letal je napadlo včeraj Bukarešt. Uničila so sedem poslopij in ubila, ozir. ranila veliko oseb.
Nov rumunski generalissimus.
Ženeva, 6. oktobra. »Petit Parisien« poroča, da je general Basile Zottu imenovan za rumunskega vrhovnega poveljnika.
BOhm-Erffiolijeva armada eiila 5 napadov Rusov.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 6. oktobra. Uradno: «
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
Odbili smo napadalni poizkus Rusov pri Bohorodczanih. Sicer nobenih dogodkov.
Vojna skupina maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Sinoči je poizkušal sovražnik zepet prebiti našo bojno črto med Narajovko in Zloto Lipo. Hrabre čete so proti štirim ruskim navalom, izvedenim z močnimi silami, popolnoma držale svoje postojanke.
Tudi pri armadi generalnega polkovnika Bohm-Ermoiliia se je izjalovilo 5 sovražnih napadov na postojanko južnovzhodno od Jasionova na vstrajnosti branilca. S posrečenim podjetjem južno od Majanova smo vzeli neko rusko predpo-stojanko.
V	Voliniji, kjer je postalo po ljutih bojih 4. oktobra mirno, smo popolnoma odbili osamljeni napad pri Kisjelinu. Skupen plen v teh boj'h se je povišal na 6 častnikov, 622 mož in 8 strojnih pušk, Namestnik načelnika generalnega štaba:
pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Na bojni črti zahodno od Lučka je včeraj utrujeni sovražnik miroval. V zadnjih bojih smo ujeli tam 6 častnikov, 622 mož in zaplenili 8 strojnvh pušk.
Med železnicama iz Brcdy in Zborova v Lvov so se beji zopet oživeli. Močnemu sovražnemu ognju so sledili zopet krepki napadi, ki so se že zrušili v ognju pri Vi-socku, Dubieh in pri Žarkovu; pri Betkovu ob Seretu so jih pa odbili nemški bataljoni s svežim protisunkom; 3 častnike in 120 mož so ujeli,
Na bojni črti armade grofa pl, Both-merja so pričeli Rusi na obeh straneh Zlcte Lipe zopet boj. Nemške, avstrijske in turške čete so s svojim vstrajnim odporom vselej razbile večkrat ponovljeni naval. Kier je na posameznih mest;h vdrl sovražnik, smo ga takoj zopet vrgli; poleg svojih krvavih izgub smo mu vzeli še 510 ujetnikov in 8 strojnih pušk. Postojanko smo popolnoma držali.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
Pri Bohorodczan:h (ob Bistrici Selot-vinsk') ni uspel siabejši ruski sunek.
V	Karpatih nič novega.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
XXX
Trdovratnost je postala znak sovražnih napadalnih bitk. Bližajoča se zima ima svoj delež pri tem. Posebno Rusija bo najhujše prizadeta, ker bo njene pomorske dovoze led močno skrčil. Zato traja blazni naval zapadno od Lučka dalje. Ali Brusilov način — to lahko mirno trdimo — je dogospodaril. Iz naših poročil izvemo, da se ogromne ruske napadalne skupine enostavno sestrelijo. S človeškega stališča je to nekaj groznega! Z vojaškega stališča opazujoč pa vidimo z zadoščenjem, da je naša artiljerija kos svoji težavnejši nalogi, kar se iz skupnega delovanja naše vrle pehote jasno vidi. Generalissimus Brusilov nc bo prodrl.
Rusko uradno poročilo.
4. oktobra. Ljut boj se nadaljuje zahodno od Bubnova pri Szelvvo^.vu _ Kostnici. Pri Cenievki in ravno tako pri izviru Zlote Line sovražnik ljuto drži svoje postojanke. Med bojem pri Dorni Vatri je bil nevarno ranjen hrabri brigadni general Horanov, ki sc je bil udeležil vojske leta 1877 in 1904.
Na ostali bojni črti mestoma topovski in otfeni s puškami.
Rumunija s svojo vojsko ni presenetila Nemcev, marveč sporazum.
London, 5. oktobra. (K. u.) »Daily Chronicle« izvaja v uvodniku: Senzač-ni uspehi sovražniku na severni in juž. ni rumunski bojni črti so povzročili sodbe, da vojska Rumunov ni toliko presenetila Nemcev kakor sporazuma. Pripoznati se mora, da so Nemci nasproti tej novi nevarnosti na Balkanu nastopili z veliko spretnostjo.
Arpadov spomenik na gori Cenk raz-streljen.
Stockholm, 6. oktobra. »Djen« piše: Rumunski list »Gazetta Transsilva-nea«, ki izhaja sedaj v Braševu, poroča, da so rumunske oblasti Arpadov spomenik na gori Cenk z clinamitom razstrelile, ker je simboliziral gospodarstvo Ogrske nad Rumuni.
Bitka v Voliniji,
»Tagliche Rundschau« poroča: Pri zadnji ofenzivi se je artiljerijska priprava izvršila po čisto drugačnih načelih kot pri prejšnjih napadih, in so napadi tudi mnogo delj trajali. 1 in pol milijona krogci so izstrelili na naše postojanke. Razdelitev ognja na postojanke same in na dohodna pola niso več strogo ločili.
Ruska zimska ofenziva pri Kovlu?
Lugano, 6. oktobra. »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda: General Brusilov pripravlja v okolici Kovla zimsko ofenzivo, ker se boji, da ga ne bi v nasprotnem slučaju Hindenburg prehitel.
Foložaj na ruski frontL
Bern, 6. oktobra. (K. u.) »Temps« piše o položaju na ruski fronti: Na severnem delu fronte so Rusi v defenzi-vi. Mnogo bolj resni so boji južno od Pripjcta, posebno pri Lucku, Vladimir-ju Volinskemu in ob Zloti Lipi so zelo trdovratni . Na zadnjem prostoru zbirajo Nemci znatna ojačenja. Izid ta-mošnje bitke bo zelo velikega pomena,
Brusilovu primanjkuje municije?
Baselj, 6. oktobra. »Rječ« z dovolje« njem cenzure prinaša poročilo lista »New-York Herald«, da so v Ameriki mnenja, da ruska ofenziva zato ne more uspeti, ker je Brusilovi armadi pričelo primanjkovati artiljerijske municije.
Srbski častniki v ruski armadi.
Kodanj, 6. oktobra. »Rječ« poroča, da so zadnji čas mnogo srbskih Častnikov prevzeli v rusko armado. Srbski general Živkovič je došel v Odeso, celo skupino višjih srbskih častnikov bodo uvrstili v rusko dobruško armado.
Zdravstveno ministrstvo na Ruskem.
Berlin, 6. oktobra. Iz Petrograda se po ovinkih poroča: Car je podpisal sklep ministrskega sveta, da se ustanovi ministrstvo za javno zdravstvo.
Razporoka ruske velike kneginje.
London, 6. oktobra. (Kor. ur.) Reutef poroča iz Petrograda: Car je razporoko med veliko kneginjo Olgo Aleksandrovno in vojvodom Petrom Oldenburškim potrdil.
Topovska Mika 06 Sommi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6. oktobra. Veliki glavni
stan:
Topovska bitka med Ancre in Som« me se je ljuto nadaljevala. Po treh zjutraj izjalovljenih angleških napadih tik vzhodno od Ancre so se razvili živahni boji z ročnimi granatami, ki so se nadaljevali do večera. Med Morvalom ln Bonchavesnesom so napadle popoldne močne francoske sile. Čete generalov pl. Beehn in pl. Garnier so sunek med Fre-giccurtcm in Bouchavesnesom po trdem boju v bližini krvavo odbile. Posebno sta se odlikovala pešpolka št. 155 in 186.
Južno od Ancre se je od časa do časa zelo oživelo streljanje.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 5. oktobra ob 3. popoldne: Noč je bila na celi fronti mirna. Pri našem prodiranju vzhodno od Morvala smo včeraj zaplenili devet 8.8 cm topov.
Zračna vojska. Kljub zelo slabemu vremenu je francosko letalo metalo bombe na letališče Kolmar. Pri povralku z nočnega poleta je bilo vrženih 90 bomb na žaromete in vojaška poslopja pristanišča Zeebriigge.
5. oktobra ob 11. uri ponoči. Severno od Somme smo vzhodno od Morvala prodirali dalje. Močan nemški protinapad na naše nove osvojene postojanke severno od Fregicourta smo odbili. Južno od Somme sovražno topništvo zelo živahno deluje, predvsem v odseku Barleux—Bellov—De-niecourt in v odseku Quesnoy
Romuni zopet poraženi.
Na Woevre so naši težki topovi pri Saint-Benoit obstreljevali vojaški kolodvor, ker se je poročalo o znatnem prometu; provzročili so velik požar.
Z ostalih bojnih črt se nič ne poroča.
Belgijsko poročilo. Pri Dixmuidenu in ob Yseri kakor tudi južno od navedenega mesta boji s topovi. Živahen topovski boj pri Steenstraete in Boesinghe.
Angleško uradno poročilo.
5. oktobra popoldne. Severno od Švabske utrdbe je zadalo naše topništvo pehoti na zahodu izgube. Uspešen presenetljiv napad smo izvedli pri Vin. Sovražnik je brez uspeha poizkušal udreti v strelske jarke vzhodno od Saint-Eloi.
5. oktobra zvečer. Z bojišča se malo poročaj le topništvo je delovalo pri Gue-decourtu; sovražnik je izvedel dva protinapada pri Thiepvallu, katera smo odločno odbili.
Med 1, julijem in 30. septembrom smo •saplenili ali pa našli na bojišču ob Somme 29 težkih in poljskih topov in havbic.
XXX
Zdi se, da so Nemci v bitki ob Sommi našli sredstvo, da ne samo vzdrže premočno sovražno artiljerijsko učinkovanje in ogromno sovražno pehotno premoč, marveč da niso izgubili niti pedi zemlje. To je razveseljivo in pomenljivo znamenje. Čeprav tudi prejšnja izguba na ozemlju ni bila velika, vendar se je sovražnik vsled teh razmeroma malih pridobitev prevzel. Temboljše, če sedaj ne pride naprej. To ga bo precej iztreznilo.
Izjalovljeno prebitje ob Sommi.
Rotterdam, 6. oktobra. Mali krajni uspehi, ki so jih bili dosegli Francozi in Angleži na bojišču ob Somme političnih krogov niso zadovoljili. Zaupnikom ministrskega predsednika Brianda je prena-tančno znano, da se je popolnoma izjalovil veliki udarec, s katerim so že pred zimo nameravali dovesti do odločitve na zahodni bojni črti. Briand je mislil, da bodo Francozi in Angleži s silovitimi napadi med Bapaume in Peronne prebili nemško bojno črto in jo razbili v južnovzhodni smeri. Zmagoslavno je mislil Briand naznaniti zbornici, da Nemci ne sede več v Noyonu. Iztrgal bi bil potem voditelju opozicije Clemenceau-u najbolj uničujoče geslo, ki se ga je Clemenceau posluževal ob vsaki priliki, da Nemci kljub vsem uspehom sporazuma še vedno sede v No-yonu.
Da dovede do velike odločilne bitke ob Somme, je nameraval Briand sovražnika zapeljati z napačnim manevrom, da bi mislili, da so na varnem. Manevriral je tako-le: Rumuni so udarili predčasno; časopisje sporazuma je moralo poročati, da bodo vpadli Rusi skozi Dobrudžo v Bolgarijo in da bo istočasno pričela Sarrailova armada veliko ofenzivo. Naznanjali so na Balkanu velike operacije, ki bodo odločile svetovno vojsko. Briand je mislil, da bo tako odvrnil pozornost Nemcev od zahodne bojne črte in provzročil, da bi svoje glavne sile vrgli na Balkan in da bi tako oslabili svojo zahodno bojno črto.
Stare zmote sporazuma glede na moč rezerv Nemčije in njenih zaveznic je tudi ob tej priliki igrala važno vlogo. Medtem ko je vse gledalo na vzhod, je pričel Briand kupičiti strašno angleško - francosko moč na zahodnem bojišču, da bi prebili nemške postojanke ob Somme, a Nemcev Briand ni prevaral, Z zahodne bojne črte niso umaknili niti enega moža, nasprotno: iz mogočnih svojih rezerv so vrgli še znatna ojačenja tja; Avstrijci so pa proti Rumuniji pomagali celo z znatno silo, V Pa rizu se zato nič ne vesele, ker so končno zasedli popolnoma razstreljeni Combles, Česar tudi pariško časopisje yeč ne prikriva.
Nobeni odločilni, a odločni uspehi.
Bera, 6, oktobra. »Times« pišejo: Ne da bi podcenjevali bojno moč zveznih rumunskih armad, lahko pribijemo, da, če tudi osrednji velesili nista priborili odločilnih uspehov, sta le dosegli odločne uspehe. Ker si je ohranilo vojno vodstvo svobodo, je to izrabilo zato, da je uničilo del rumunskega operacijskega načrta, ki je računal s počasnim napredovanjem proti dolini Maroš.
Topovski boji pri Ypernu.
Basel, 6. oktobra. »Baseler Nachrich-ten« poročajo iz Londona: Poročila posameznih vojnih dopisnikov angleških listov na flandrijski bojni črti pravijo, da so topovski boji pri Ypernu tako hudi, kot šc nikdar poprej.
Angleška potrebuje vojakov. Rotterdam, 6. oktobra. (K. u.) »N H. Courant« poroča iz Londona : Načel hik angleškega generalnega štaba Ro bertson jc izjavil na nekem zborovanju v Lincolnu: Ura še ni prišla. Pripravljeni moramo hiti, da nadaljujemo vojsko, koliko časa, še ne moremo vedeti. »Boj do konca«, je geslo. Splošno obrambno dolžnost smo v teoriji spre-Acli, Sedaj moramo princip, spremeniti
v prakso. Storili smo že veliko in mislim, da moremo še več storiti. Mi potrebujemo sedaj več moštva. Potrebujemo vsakega moža, ki ga je mogoče pogrešiti. Naloga vlade je, da se po tem ravna.
Angleži izgubili v treh mesecih pri Somme nad 300.000 mož. Haag, 3. oktobra. Londonski »Daily Telegraph« objavlja seznam angleških izgub, ki poda sledečo sliko: julija 7071 častnikov, 121,097 mož, avgusta 4693 častnikov, 42.000 mož, septembra 5403 častnikov, 113.780 mož. Angleži so torej izgubili v teh treh mesecih 17.167 častnikov, 288.878 mož. Na enega častnika odpade torej le 17 mož, Očividno so zato izgube moštva prenizko cenjene, kar tudi kaže neko drugo poročilo, ki navaja, da so izgubili Angleži od 15, do 30. septembra okroglo 121.000 mož. Dozdaj so se nahajale angleške izgube v razmerju 1:3. Če je temu tako, so znašale po »Daily Tele-graphu« dosedanje angleško-francoske izgube v bitki pri Somme na približno 40 km dolgi bojni črti skoraj 1% milijona mož, Z izgubami mornarice in nekaterih drugih skupin je naračunal »Daily Telegraph« skupno vsoto izgub z okroglo 300.000 možmi, a prave angleške izgube so, kar se iz tega lista lahko dokaže, veliko večje. »Daily Telegraph« je poleg navadnih uradnih seznamov izgub objavljal še več stolpcev obsegajoče sezname izgub, ki so obsegala včasih 1000 do 3000 več imenov kakor uradna poročila. Do zdaj objavljeni seznami izgub izkazujejo le del resničnih izgub angleške vojske, ker angleška vlada razdeluje sezname izgub na daljše roke, da jih občinstvo tako hitro ne opaža.
London, 6. oktobra. (K. u.) Izkaza izgub od 4. in 5, oktobra vsebujeta imena 116 častnikov (22 padlo) in 2223 mož, od-nosno 196 častnikov (63 padlo) in 2627 mož.
Irci proti brambni dolžnosti.
Rotterdam, 6. oktobra. (K. u.) »N. R. Courant« poroča iz Londona, da so irski nacijonalisti ogorčeni nad propagando za uvedbo brambne dolžnosti.
V
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 6. oktobra. Uradno:
Med Prespa jezerom in Vardarjem se ni nič važnega zgodilo.
Naš protinapad je preprečil poizkus Srbov, da bi prekoračili reko Črno pri vasi Skočivir, ob tej priliki smo ujeli 30 Srbov.
Naš ogenj je odbil napad na naše krilo pri Rjahovu.
Zahodno od Vardarja in Dojran-skega jezera slab topovski ogenj na obeh straneh.
Južno od mesta Dojran se je ponoči vzdrževal tonovski ogenj.
Ob vznožju Belašice planine in na bojni črti ob Strumi je bilo mirno.
Na obali Egejskega morja živahno križarijo sovražne ladje.
Sovražno brodovje je obstreljevalo Dedeagač in železniško progo; na blagu je bilo le malo škode.
Naša vodna letala so napadla brodovje in je prisilila, da se je moralo umakniti na visoko morje.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6. oktobra. Veliki glavni stan:
Na levem bregu Strume stoječe bolgarske čete so izpraznile ponoči na 5. oktober, ne da bi jih bil sovražnik motil, najprednejše kraje.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 5. oktobra. Orientska armada: Bitka na celi fronti se ugodno razvija. Prednje čete zaveznikov gredo čez Črno pri Obrovenili in Brodu. Kljub gladkemu ledu so dosegle na obeh po-pobočji gore Babe Buf in Pepli.
Angleško uradno poročilo.
London, 5. oktobra. Uradno poročilo iz Soluna: Boji v Jenikoju so se dne 4. t. m. ob 3. uri zjutraj končali s polnim uspehom. Cela vas je v naši posesti. Dan smo porabili za to, da smo utrdili naše postojanke. Izgube sovražnika so težke.
Laško uradno poročilo z Balkana.
4.	oktobra. (Začetka ni.) Isti dan je korakalo lastno krdelo z brzimi pohodi iz Topeleni v Argyrokastro, kateri kraj ie zasedlo. Lastni oddelek se je premikal proti Delvinu in ga je zasedel. Povsod je prebivalstvo naše vojake in mornarje slovesno sprejelo.
5.	oktobra. Trije naši konjeniški oddelki so zapustili Argyrokastro in zasedli Jorgukatti in Emiscopu v Drinski dolini (Vojuša); drugi konjeniški oddelki so sc pa medtem zvezali s posadko v Argyro-kastru.
Lahi na Epiru.
Lugano, 6. oktobra. (Kor. ur.) »Gior-r.ale d- Italia« poroča: Italijanski ekspedi-ciji da Epiru poveljuje generalni major
Oreste Bandin. Ker ekspedicijski zbor ni nikjer naletel na odpor, pravi »Tribuna«, da mora Italija zasesti ves Epir. Tudi drugi listi pišejo v istem smislu, češ, da mora dobiti Valona dovolj obsežno zaledje in ker se ni mogoče na Grško zanašati. Laški listi tudi ne prikrivajo, da mora nastop Italije odbijati grškega kralja in Venizelosa od sporazuma; sebične načrte Italije bi radi prikrili s pretvezo, da z Italijo glede na Epir soglašajo njeni zavezniki.
Grška napove vojsKo ?
Haag, 6. oktobra. »Daily News« poročajo iz Aten: Princ Aleksander je baje dejal, da bo Grška v petih do šestih dneh napovedala vojsko.
Grška ministrska kriza.
Pariz, 6. oktobra. (Kor. ur.) »Agence Havas« poroča iz Aten z dne 4. t. m. zvečer: Kralj še ni nikomur poveril sestavo novega kabineta. Možnost je, da se sestavi narodni kabinet. Dimitrakopulos je izjavil zastopniku Reuterjevega urada, da on ne bi sestavil nepolitičnega kabineta. Povdarjal je potrebo, da ima dežela v svojem postopanju popolno svobodo.
Pariz, 7. oktobra. (K. u.) »Temps« poroča iz Aten: Pričakovalo se je sicer, da bo vlada odstopila, a glede na to, kaj prinese bodočnost, so lo ljudje precej pobiti. Trdi se, da sporazum zahteva ali čisto poslovno ministrstvo ali pa politično vlado z Vemzelovo veČino. S Krete se javlja, da je začasna vlada ustanovila vojni svet.
Pariz, 7. oktobra, (K. u.) Glede na odstop grške vlade izvaja »Temps«: V Atenah ni nobene vlade več. Edina vlada, ki zdaj na Grškem posluje, je vlada Venizela, Ivonduriota in Danglia.
London, 7. oktobra, (K .u.) Reuter javlja: Sporazum vztraja na zahtevi, da grška vlada zatre nemško propagando v Atenah in potlači nemire rezervistov.
Guverner na Kreti,
Milan, 5. oktobra. (K. u.) »Secolo« poroča: Venizelos je na Kreti zopet ustanovil urad guvernerja in imenoval za guvernerja bivšega ministra Ciri-mocco.
Grški rezervisti proti ententi.
Atene, 6. oktobra, (Kor, ur. — Agence Havas.) Spletke rezervistov so dosegle nevaren obseg. Rezervisti terorizirajo pristaše štirisporazuma in uprizarjajo povsod burne demonstracije, posebno ob priliki odhoda ententinih prijateljev v Solun. V Patrasu so med gledališko predstavo pretepli Venizeliste. V Volo so vodjo ententi prijaznega časopisa »Thessali« rezervisti napadli in mu grozili s smrtjo.
Rusija in Grki.
Basel, 6. oktobra. Iz grškega vira se poroča listu »Baseler Nachrichten«: Pri diplomatičnem pritisku proti Grški, ki ga vodi Angleška, Rusija ni v nobenem oziru udeležena. Zato so Angleži nejevoljni na Ruse.
Poleg tega je važno še nekaj drugega. Kralj Konstantin je v neprestani zvezi s carjem v Petrogradu in to občevanje se vrši po črti, ki jo ententa ne obvladuje. Kako se vrši, ni znano, vendar je gotovo, cla čez London ne. Ostalim sporazumnim diplomatom to ni všeč in so ugovarjali, češ, da gredo po tej poti tudi druga poročila. Ruski diplomat je pa jasno namignil, da ne more smatrati blokado poročil za opravičeno.
Drobne grške vesti.
Atene, 5. oktobra. (K. u.) Kralj Konstantin bo imel jutri posvet s političnimi osebnostmi in predsednikom kasa-cijskega dvora, — V glavnem'mestu in v provincah je mir. Neprestano potujejo mornariški časniki na Kreto, cla se pridružijo narodnemu gibanju.
in Kuangtung, kakor tudi francoski Indc Kino.
Rožna mm.
Ameriške volitve.
Wilsonov govor.
Haag, 6. oktobra. Wilson je te dni govoril v Now Jersey pred 2500 mladimi možmi. Rekel je, da je glavna točka, okoli katere se sučejo volitve, ta, če se udeleže Združene države vojske ali ne, Republikanska zmaga, je menil predsednik, bi pomenila udeležbo na evropski vojski in nove težkoče z Mehiko. Wilson je bil prekinjen s strastnimi klici: »Mi hočemo mir!«
Sprava med Taftom in Rooseveltom.
Rotterdam, 6. oktobra. »Nieuvve Rot, Courant« poroča iz Washingtona: Končna sprava med Taftom in Rooseveltom se je izvršila v klubu Union-League.
London, 6. oktobra. (Kor. ur.) »Central News« poroča iz Honkonga: Sunyat-sce se je postavil na čelo gibanja, ki namerava ustanoviti južno republiko s provincami Jiinnan, Kueičou, Sečuan, Kuangsi
Carranza zaplenil francoske in angleške banke.
Washington, 5. oktobra. (Kor. urad.) Reuter: Angleški in francoski veleposlanik sta pri državnem oddelku odločno ugovarjala, ker je Carranzova vlada zaplenila angleške in francoske banke v Mehiki.
Ustavitev sodnega postopanja proti italijanskim socialističnim voditeljem. Basel, 5. oktobra. »Avanti« poroča* Italijanska vlada je sklenila ustaviti sodno postopanje proti italijanskim socialističnim voditeljem, ki so bili obdolženi agitan cije za mir. Zaporna povelja proti socija-* lističnim poslancem so preklicana,
»Franconia«.
Haag, 6. oktobra. »Central News« poročajo: V Sredozemskem morju potopljeni 18.000tonski parnik »Franconia« je bil vre* den 20,400.000 mark.
Podmorski čolni v Ledenem morju.
Amsterdam, 6. oktobra. Kapitan par-« nika »Bruck« je poročal, da pet nemških podmorskih čolnov Murmarsko obal do 72 stopnje tako popolnoma blokira, da ne more nobena trgovska ladja skozi. Nori veške vojne zavarovalnice so imele v zadnjih dneh nad štiri milijone kron škode. V zadnjih tednih so na Severnem ledenem morju potopili več norveških ladij, ki so obsegale 13.000 ton.
Pošliie vesli.
Seznam vojnopoštnih uradov, pripuščenth H prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov; 8, 9, 11,
19, 19/11., 20, 20/V., 24, 34, 36, 37, 39, 49, 51, 54, 55, 65, 69, 76, 79, 80, 88, 95, 102, 110, 111, 113, 125, 126, 133, 137, 138, 140, 145, 146, 147, 148, 153, 167, 175, 176, 177, 178, 180, 181, 183, 184, 185, 188, 190, 203, 207, 215, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 229, 231, 237, 239, 250, 252, 253, 255, 258, 259, 260, 267, 273, 274, 276, 277, 278, 282, 283, 284, 286, 287, 288, 289, 291, 292, 294, 295, 302, 307, 315, 316, 318, 319, 323, 321, 335, 336, 338, 340, 354, 364, 369, 372, 376, 377, 378, 383, 386, 389, 399, 400, 400/II., 400/III., 401, 403, 404, 405, 407, 444, 444/11., 444/111., 509, 510, 511, 512, 513, 514, 517, 600, 601, 602, 605, 607, 608, 611, 612, 613, 630. — Zasebni vojnopoštni zavitki so od sedaj naprej dovoljeni le na vojnopoštne urade oziroma etapne poštne urade s številko, ki so navedeni v gornjem seznamu. Vsi drugi vojnopoštni uradi oziroma etapni poštni uradi s številko, ki se nc nahaja v tem seznamu, so za promet zasebnih poštnih zavitkov zaprti Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov z vsemi c. in kr. etapnimi poštnimi uradi z označbo kraja v zasedenem ozemlju Rusko-Poljske, Srbije, Črnegord in Albanije — izvzemši etapna poštna urada Mitro-vica na Kosovem in Novipazar — je dovoljen prej-koslej pod obstoječimi pogoji.	(
GospeiM no®! jposKe polilike v svetovni VOjli.
Ako hočemo prav razumeti stališče Japonske nasproti svetovni vojni in voju-jočim se državam, moramo predvsem upo-. števati gospodarske razmere in stremlje-t nja v tej vzhodnoazijski otočni državi« Vstop Japonske v svetovno vojno je bil čisto tako kakor njena zavezniška pogodba z Anglijo leta 1902. v prvi vrsti le korak, ki je izviral iz gospodarskega položaja te vzhodnoazijske države. Docela zgrešeno bi bilo, kdor bi menil, da morejo široke mase japonskega ljudstva v enaki meri vplivati na politiko svoje države, kakor sq to dogaja v evropskih državah, kjer vlade vsepovsod, da, celo v Rusiji, upoštevajo dejanska politična stremljenja srednjega in deloma tudi delavskega stanu. Na Јаропн skem so nasprotno široki ljudski sloji že stoletja vajeni, da jih politično vodijo mai loštevilne posamezne družine. Gospodar-« ski interesi teh družin določajo potem tudi politiko japonske države. Japonski ve-< leposestniki dele svoj vpliv, odkar je bila odpravljena japonska fevdalna ustava, z industrijci in veletrgovci. Stare družine so se same lotile veleindustrije ter so na ta način svoja, na vojevitih tradicijah temei lječa stremljenja spravile v soglasje s stremljenji sedanje kapitalistične politike Japonske kot velesile. Če sta bili zadnji japonski vojni: proti Kitajski leta 1895. in proti Rusiji v letih 1903. do 1905., v prvi vrsti vojni, ki naj bi bili služili koristim јач ponskega veleposestniškega in vojaškega plemstva, potem je smatrati sedanjo vojno Japonske proti Nemčiji posebno kot izraz kupčijske nevoščljivosti japonskih tovarnarjev, veletrgovccv in bank protf Nemčiji,
Nemčija si je bila znala pridobivati v zadnjih desetletjih s svojim izbornim industrijskim blagom tako na Kitajskem kakor tudi v vseh drugih deželah na obalah Tihega oceana vedno večji gospodarski vpliv. Pri tem ni zadela tu samo ob angleško konkurenco, marveč tudi ob japonsko. Japonska industrija jc lip slabo financirane in z nezadostnimi tehničnimi pomožnimi sredstvi umetno povzdignjene, čisto kapitalistične tvorbe. Kar manjka japonskim industrijcem in tamošnjemu vclctrgovstvu na stvarnih sposobnostih, nadomeščajo z brezvestnim kupčijstvom
in s sramotnim izkoriščanjem japonskega industrijskega delavca in nastavljenca.
Japonske delavske razmere se skoroda samo po imenu razločujejo od groznega suženjstva v starem poganskem Rimu. Tu kot tam je industrijski delavec kaserniran in glede prehrane popolnoma odvisen od podjetnika. Tudi'najprimitivnejše delavsko varstvo je Japonski tuje. Bogati Japonec ce ničesar bolj ne boji nego vpliva zdrave socialne politike, katere središče sta pa ravno Nemčija in Avstro-Ogrska.
To je en vzrok več za to, da so postali japonski industrijci in veletrgovci v sedanji svetovni vojni v polnem nasprotju s pričakovanji posameznih naivnih nemških japonskih prijateljev — zavezniki Rusije, Japonski oblastniki so vsekakor tako modri, da svojega ljudstva niso postavili naravnost v vojno službo Rusije in Anglije, Udeležbo japonske armade v bojih na evropskih bojiščih, kamor jih je bila četvero-sporazumna diplomacija navljudnejše povabila tako na zapad kakor na vzhod, — so modri japonski državniki in velekapita-listi doslej odklanjali. Zanje je bolj prav, da revno japonsko ljudstvo pridno dela v njihovih tovarnah in na njihovih velepose-stvih ter preskrbuje Anglijo in njene zaveznike za drag denar z vojnimi sredstvi in vojnim blagom. Celo japonsko vojno dobavo Rusiji je soditi s tega stališča japonske kapitalistične politike. Japonska je mogla vsled svojih vojnih dobav zvišati zlati zaklad v svoji državni banki od 300 na 700 milijonov. Velik del japonskih državnih rent, ki so bile v angleški in ameriški posesti, so mogli Japonci nazaj kupiti, njihov kurz se je znatno zvišal. Prepustitev cele južne in srednje Mandžurije Japonski, ki jo določa zadnja rusko-japon-ska pogodba, je le posledica ruske odvisnosti od japonske orožne industrije. Na ta način se je nudila Japonski prilika, da pridobi odločilen vpliv v celi severni in vsled tega tudi južni Kitajski, vpliv, katerega gospodarske posledice so spričo bogastva, ki ga hrani Kitajska na različnih surovinah za veleindustrijo, naravnost nepregledne. Kakor je postala Koreja japonska provinca, tako se dogaja danes z velikim delom severne Kitajske. Vsi ti politični dogodki so pa le spremne prikazni kapitalistične velepolitike, ki jo skušajo voditi z udeležbo na sedanji svetovni vojni japonski oblastniki in jo tudi za svoje interese dejansko uspešno vodijo.
Dnevne novice.
+ Iz srednješolske službe. Za su-
plente so nastavljeni tudi v tekočem šolskem letu dosedanji suplenti: Na I. državni gimnaziji v Ljubljani: Fran Bradač, Pavel Lokovšek, Andrej Prebil, Alojzij Sodnik in Martin Volovšek; na II. državni gimnaziji v Ljubljani: Ivan Mazovec in Ivan Škrlj; na drž. gimnaziji z nemškim učnim jezikom: Arnold Gratze, dr. Bruno Stettinger in Gottfried Wageneder; na drž, gimnaziji v Kranju: Josip Koletič in Peter Prosen; na drž. realki v Idriji: Josip Ivremenšek, Ludvik Mlakar in Andrej Snoj. — Za suplenta na idrijsko realko pride v tek. šol. letu Anton Debeljak, bivši suplent na goriški realki.
-f- Z južne železnice. Za njih vzorno službovanje v prid vojnim namenom so bili s posebnimi dekreti pohvaljeni Od c. kr. načelnika vojne prevozne službe: Nadzornik in načelnik kurilnice v Trstu Ivan Brabanec, nadzornik in načelnik kurilnice v Ljubljani Ignacij Šega, tit. nadzornik in kontrolor Andrej Vrečko, železn. tajnik in kontrolor dr. Maks Daser, nadrevident in postajenačelnik v Nabrežini Nikolaj Ba-testin, nadrevident postajenačelnik v Ljubljani Avgust Ludvik, revident postajenačelnik na Opčini Anton Dorrer; od načelnika 9. vojnega prevoznega vodstva: nadrevident in postajenačelnika namestnik v Trstu Nikolaj Fabianich, revident in dirigent vozil Anton Gregorig, Za njih vzorno službovanje vprid vojnim namenom so od c. kr. načelnika vojne prevozne službe pohvaljeni: nadrevident in postajenačelnik Gustav Motka, pristav Julij Meixner in asistent Miroslav Punčuh v Zidanem mostu, ter pristav France Škof v Ljubljani. Splošno pohvalno priznanje se pa izraža vsemu železniškemu osobju za njega požrtvovalno izvrševanje svoje težavne službe v obrambo domovine,
-r Priznanje železničarjem. Dnevno povelje št. 40 c. in kr. 5. armadnega poveljstva vsebuje tudi ta-le stavek. Končani so obsežni vojaški prevozi zadnjega časa. To mi daje povod, da izrazim vsem železniškim uradom in železničarjem za njih smotreno in požrtvovalnosti polno delovanje ter njih zvesto izpolnjevanje vojaškim zahtevam v polni meri odgovarjajoče dolžnosti v imenu Najvišje službe moje posebno zadovoljstvo. — Boroevič 1. r.
— Nadvojvoda Leopold Salvator je
danes zjutraj odpotoval s svojo družino iz Zagreba.
Skrbstvo za jetične vojake. Od ministrstva za notranje zadeve ustanovljena družba za zatiranje jetike, ki ji je odmenjena četrtina dohodkov darovnih dni, ima namen na novo ustanavljati zdravilišča za bojevnike, ki so oboleli na jetiki, hkrati pa namerava primerno izpopolniti že obstoječe zavode za tuberkuloznike. Okrevalnice, domovi za rekonvalescente po jetiki, šole v gozdih i. si. zdravstvene naprave naj podpirajo in dopolnjujejo delo zdravilišč. Za težko obolele* jetičnike treba urediti posebne hiralnice, da se po možnosti omeji razširjanje) to opasne bolezni in da se bolnikom zagotovi primerna in dobra oskrba. Treba pa tudi povsod ustanoviti oskrbovališča, ki bodo vso svojo pozornost posvečala rodbinam jetičnikov in z veščo roko se pojavi opasnost. Le na tak velikopotezen način bo mogoče uspešno kljubovati temu nevtrnemu sovražniku, ki preti z uničenjem ljudskega zdravja in ljudske življenjske sile, in ga zatreti. Za vse to ogromno zdravstveno početje pa treba velikih svot denarja. In zato se Avstrijska družba za zatiranje jetike obrača do dobrosrčne javnosti s prošnjo, naj po možnosti prispeva k njenim dobrodelnim namenom. Kdor da njej, ne stori dobrote samo vojnikom, ki se kot j etični vračajo domov, ampak tudi svojim civilnim bližnjikom in pravzaprav tucli samemu sebi: saj pomaga pri zatiranju sovražnika, ki ogroža tudi njega.
—	Odkritje »vojnega moža« v Novem mestu se je preložilo na 2. decembra t. 1.
—	Srebrno trobento so poklonili Va-raždinci svojemu junaškemu 16. pešpolku.
—	Za kandidata hrv. seljačke stranke v volilnem okraju Hrtkovci v Slavoniji je proglašen kmet Dragotin Kovačevič.
—	Obsojen je bil bivši bos. herc, poslanec Stepan Grgjič, član srbske stranke, na 14 mesecev težke ječe, in sicer zaradi razžaljenja Njegovega Veličanstva in članov vladarske hiše.
—	Duhovne vaje za čč, gg, duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani bodo meseca oktobra še dvakrat. Začetek dne 9, in 16, zvečer ob 6. uri. Čč. gg., ki se jih nameravajo udeležiti, naj to pravočasno naznanijo predstojništvu. Prihodnji teden (začetek 9. okt.) je še nekaj prostora; zato lahko pride nekaj gospodov neoglašenih.
-J- Peto nemško vojno posojilo. Po zaupnih cenitvah bančnih krogov so podpisali v Nemčiji vojnega posojila nad deset tisoč milijonov mark.
—	Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 5. oktobra 1916, št. 29.700, o določitvi najvišjih cen za nadrobno prodajo krompirja. V nadrobni prodaji krompirja avstrijske letine 1916, to je, kadar se prodaja v množinah pod 1 meterskim stotom porabnikom, se naslednje najvišje cene ne smejo preseči: Cene v vinarjih za 1 kilogram zdravega, primerno suhega krompirja brez prsti in kali, razun ro-gličarjev, prebran, čist in najmanj velik kakor kurje jajce za čas do 28. februarja 1917 li, neprebran 12; od dne 1. marca 1917 prebran 16, neprebran 14 vinarjev.
— Poročil se je 27. septembra v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Miroslav Jazbec, nadučitelj v Št. Lovrencu z gospodično Kristino Bojanec iz Ždi-nje vasi pri Novem mestu. Obilo sreče!
—	Nagla smrt vojaka. Na Poljskem je nagloma umrl narednik Verbič. Igral je z vojaki karte. Njegov tovariš je zaklical »Ultimo«, Verbič se je pa v tem trenutku mrtev zgrudil.
—	Smrtna kosa. Dne 4. oktobra je umrla na Vrabčah (Vipavsko) gospodična Marija Č e m a ž a r v 46. letu starosti po mukapolni bolezni. Osmina po ranjki so vrši dne 11. oktobra zjutraj ob 8. uri. — Umrl je v Veržeju v 72. letu starosti obč. tajnik g. Anton Ko-š a r.
—	Dva slanika na eno krušno nakaznico prodajajo v mestnih prodajalnah v Novem Kolinu.
—	Tovarna za lokomotive. Z Dunaja se poroča: Tovarne« za lokomotive so zaposlene sedaj z izdelavo 400 lokomotiv, ki jih je naročila državna uprava, Tovarne imajo dela do prihodnjega junija..
Poročil se je g. Alojzij Črepinko, čast. niški namestnik pri 3. pionirskem bataljonu z gosp. Reziko Heinriher iz Novega mesta. Bilo srečno!
Novi japonski ministrski predsednik,
Pariz, 6. oktobra, »Journal* poroča, da je general grof Terauchi imenovan za japonskega ministrskega predsednika.
Lju&unnsKe novice.
l j Katol. Tiskovno društvo v h ' ljani jc povodom cesarjevega godu podarilo 400 K za vojaške vdove in sirote, 300 K za pohabljene vojake in 300 K *a bolne vojake, skupai 1000 K.
lj Darovni dnevi v Ljubljani. Spored prireditev: Danes (sobota, šole prost dan): a) Srednješkolci pobirajo po hišah od stranke do stranke darove v čistem denarju in priglase za pristop k društvu Avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote, b) Od 10. ure dopoldne do večernega mraka prodajajo mlade dame po mestnih ulicah, trgih in javnih lokalih znake, cvetlice, karte, bonbončke i. si. c) V obeh kino-gledali-ščih se vrše dobrodelne predstave, d) Zvečer bo v Cesarja Franca Jožefa jubilej skem gledališču dobrodelna predstava. — Jutri (nedelja, poslednji dan darovanja): a) Nadaljuje se do poljubne ure javno razpečevanje znakov, cvetk i. dr. po mestnih javnih prostorih. b) Od pol 12. do pol 1. ure popoldne koncertira v Zvezdi vojaška godba, c) V obeh kino-gledališčih se vrše dobrodelne predstave.
lj Imenovanje. Cesar je podelil naslov in značaj generalštabnega zdravnika višjemu štabnemu zdravniku v rezervi dr. Edmundu Geduldiger,
lj Prodaja moke. Novi načrt za pre-skrbovanje občinstva z moko se je obne-sel imenitno. Z zadovoljstvom konštatu-jemo, da se je oprijelo ljubljansko in oko-ličansko občinstvo drage volje danih mu nasvetov, naj opusti čakanje in drenjanje okolo trgovin, ker prejme itak vsak ono množino moke, ki mu jo zagotavlja krušna znamka, V najlepšem redu, brez zamude časa, brez drenjanja in prerekanja se je vršil nakup odnosno prodaja moke. Ker se je načrt posrečil, ostane neizpremenjen; izraženim željam po pomnožitvi prodaja-len, se bo ustreglo po možnosti o priliki izdajanja novih krušnih znamk. Prihodnji teden, — od srede 11, t, m. dalje —, se bo prodajala moka v vseh onih prodajalnah, ki so jo imele na prodaj tekoči teden. V prodaj pride bela moka in dobe nekateri okraji št. 0, ki stane kilogram eno krono 18 vin., drugi okraji št. 1, kilogram po 98 vin. Vsem okrajem se ne more nakazati enaka moka, ker je ni dovolj v zalogi. Kakovost med št. 0 in št, 1 ni velika, precejšna pa je razlika med obema v ceni, in to naj se blagovoli vpoštevati. Imena prodajalen, v katerih bo dobiti eno ali drugo moko, priobčimo v pondeljek.
lj Osebna vest. Prosesor Bogumil Remec, bivši ravnatelj slov. trgovske šole v Ljubljani je začetkom šolskega leta odšel na gimnazijo v Novo mesto.
lj Za suplenta na ckr. učiie!j;šču v Ljubljani je nastavljen tudi za tekoče šolsko leto glavni učitelj Ivan V e s e n j a k. lj Pogreb pokojne gospe Mici Drofe-
nig se vrši jutri, v nedeljo popoldne ob četrti uri, in ne, kakor je bilo včeraj pomotno javljeno.
lj Nekaj, kar se tiče šolske mladine. Da se more tudi šolska mladina udeležiti večernih dobrodelnih prireditev ob darovnih dneh (koncertov in dr.), je šolska oblast izjemoma dovolila, da smejo dijaki in dijakinje v svrho prisostvovanja pri taki prireditvi z doma izostati preko devete večerne ure. Vsakršno zlorabljanje tega izjemnega dovoljenja se bo ostro kaznovalo. Med dobrodelne prireditve ob darovnih dneh je šteti tudi koncert Glasbene Matice, ki bo v torek zvečer.
lj Povišana maščobna količina za diabetike, in sicer težko bolne. Vsled odredbe c, kr. deželne vlade za Kranjsko imajo diabetiki, in sicer težko bolni pravico prejemati na karte dvojnato maščob-no količino. Povišek velja le za osebo. Kdor nanj reflektira, mora pri mestnem magistratu vložiti posebno prošnjo in tej priložiti zdravnikovo izpričevalo, v katerem je bolezen dokazana. Če magistrat, zaslišavši mestni fizikat, takojšnji prošnji ugodi, prejme prosilec pismeno privolilo in ž njim pravico, prejemati pri osrednji komisiji na mestnem magistratu poleg normalne izkaznice, ki jo dobi pri svoji komisiji, še drugo izkaznico.
lj Iz ruskega ujetništva se je oglasil enoletni prostovoljec Zdravko Bernik iz Ljubljane.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Petresku in Ivan Schedlich, pešca. — Marija Radovič, vdova vpokojenega kaznilniškega paznika, 77 let.
lj Osebna vest, Vsled smrti ravnatelja delniške družbe pivovarne »Union« g. Ludovika Moro je bil njegovim naslednikom imenovan g. Karol Ernst, večletni uradnik pivovarne Reining-haus v Gradcu.
lj Iz magistralnega gremija. Ugodno se reši prošnje za gostilniške koncesije Jadranske banke v hotelu pri Maliču (odstopi Deghenghi), Karel Tavzes v hotelu »Lloyd« (odstopi Počivalnik), Jernej Černe, ki je podedoval hotel Štrukelj, Prošnja Olupa sc vrne šc enkrat obč. svetu, — Viktor Rohrmanu se za dobo pet let dovoli pobirati mestni kostanj proti odškodnini 150 K na leto. — Adolf Reich dobi za štiri leta dovoljenje za zgradbo novih kotlov in novečanje dimnika, — Prošnja
mestnega dobavitelja lesa za zvišanje cen se odbije,
lj Stranke, ki so dobile gnjil krompir
pri mestni aprovizaciji, ga lahko tekom 24 ur zamenjajo. Tako se je včeraj sklenilo na magistratu.
lj »Glasbena Matica« v Ljubljani
priredi v torek, 10. oktobra 1916, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« povodom darovnih dni na korist vojnim invalidom, j etičnim vojnikom, vojaškim vdovam in sirotam dobrodelni koncert. Sodelujeta slavna hrvatska umetnika: virtuoz na violončelo, g. prof. Jure Tkalčič in klavirski virtuoz, g. prof. Herman Gruss, oba iz Zagreba. — Spored: 1. Koncert za violončelo in klavir v A-molu. Saint-Saens. Allegro non troppo. Allegretto con motto. Allegro con motto (v enem stavku). — 2. a) Noclurno v F-mollu za klavir; b) Valček v As-duru za klavir. Chopin. — 3. Varijacije na rokokoški tema. Čajkovskij. Za violončelo in klavir. — 4. a) Ljubavne sanje, za klavir;
b)	Raspodija za klavir. Liszt. — 5. a) Largo. Leclair. b) Ha j d u kolo. Tkalčič.
c)	Intermezzo. Sitt, č) Ob vodometu. Davidov. Za violončelo in klavir. — Prebitek se izroči odboru za prireditev darovnih dni. Preplačila za imenovani namen se hvaležno sprejemajo in izkazujejo.
Primorske novice.
Cesarjev god na Goriškem se jc praznoval dasi v skromnih razmerah in med gromenjem topov, vendar slovesno in prisrčno. Slovenske in cesarske zastave so bile razobešene. Šolska mladina in domača dekleta so prodajale znake in cvetlice v korist bolnim vojakom in vdovam in sirotam. Vojaštvo se je udeležilo skupno z domačim prebivalstvom slovesnih maš.
Županstvo Opatjeselo so nahaja v Vižmarjih pri št. Vidu nad Ljubljano,
— Smrt za domovino. V noči dne 28. avgusta je padel za domovino vrli junak Rudolf Pahor, stražmojster, pri 5. dragonskem polku, 4. eskadron, sin župana iz Opatjegasela. Že sedemnajst let star je prostovoljno vstopil 1; dragoncem. Tri leta jc služboval v Dunajskem Novem mestu. Po dokončani vojaški službi je služil 7 let v Trstu kot redar na konju. Tržaški Slovenci so ga jako ljubili. Iz Trsta so mu poslali na bojno polje tri harmonike, da jih jc razdelil med svoje tovariše. Težka je izguba za tovariše in prijatelje, težka izguba za naše Goričane. Bodi slovenskemu junaku tuja žemljica lahka! Cenjeni družini naše sožalje.
Pismo iz Gorice. G. Grusovin, trgovec z avtomobili in dvokolesi v Gorici, kateri je ostal v mestu za časa italijanske ofenzive, piše nekemu svojemu prijatelju v Ljubljano, da ima odprto svojo trgovino naprej. Tudi kmečka dela da ostali kmetje delajo naprej. Na Vipavskem, blizu fronte je bilo dovoljeno, da smejo ostati 8 dni dalj na svojih domovih. Iz Šempasa in Ozelja-na so se 6. t. m. od svojega rojstnega kraja poslavljali domačini; v Šempasu so ostali še doma in ostanejo do skrajnosti, tam z dovoljenjem c. kr. vojaške oblasti. Zastopniki občine Ševnpas, župan in štirje občinski možje ter trgovec Bavdaž. gredo večinoma na Dolenjsko in peljejo s seboj dosti živeža in nekateri tudi letošnji pridelek vina. Pod Černiško gmajno so padale italijanske granate. Vipavska kapljica dobrega vina je še na razpolago in se jo lahko dobi še po vseh vipavskih občinah do Čer-nič. Krčmarji sedaj imate še čas, požurite se! Tam je vino še precej ceneno. Vipavska železnica že teče po novi skrajšani progi, katera jc bila sedaj na novo narejena nekaj kilometrov, tako _da gre iz B^ tuj do Rihemberka.
Železniška nesreča dveh goriških beguncev na Viču. Dosedaj še neznano, kako sta zašla na tračnice na žel. prelazu na Viču pri Ljubljani 9 let stara Marija Zussig in petletni njen bratec Gvidon, stanujoča na Viču št. 106, otroka ključavničarja drž. žel. Jožefa, begunca iz Gorice. Ko sta šla čez progo, je pridrdral vlak ter ju zgrabil. Deklica je poškodovana na glavi, deček ravno tako, vrhutega ima zlomljenih nekaj reber. Zdravita se v tuk. deželni bolnišnici. Dečkovo stanje jc še opasno, deklici pa se hitro boljša.
Naši begunci v Lipnici. Pišejo namj Čitali smo v -Slovencu' , cla je Lipnici 350 slovenskih beguncev, v resnici nas ie
pa približno 200 in sicer iz Bilj, Vrtojbe, Št, Petra in bližnjih krajev, potem iz Nabrežine, Komna, Gorjanskega in drugih ta-mošnjih krajev, dalje iz Vipavske doline, Bukovice, Renč, Prvačine, Dornberga, Ozeljana, Št, Mihaela in tam okoli. Slovenske šole imamo res in tudi slovenske pridige, pa brez slovenskih duhovnikov.
Umrl je v Skednju pri Trstu trgovec Ivan Marija Fonda, star 84 let.
Goričani v ljubljanski deželni bolnišnici. V tukajšnjo dež. bolnico so včeraj došli: Zgonik Jožef, okoli 90 let star kmet iz Bukovice pri Vrtojbi. Špacapan Franc, 73 let stari posestnik iz Ozeljana št. 50, obč. Šempas. Ima 4 sinove v vojni, 2 omo-ženi hčeri pa sta begunki neznano kje, Hvalič Mihael, 76 let stari onemogel hlapec iz Kronberga št. 53, obč. Solkan.
Umrl je v Malem Lošinju Ambrož Ha-račič, vitez Franc Josipovega reda, šolski svetnik in deželni poslanec.
Na Planini je umrl zadnje dni sept. g, Jož. Škerk, begunec iz Opatjega sela na Spodnjem Krasu. Umrl je na mrtvoudu. Bil je občespoštovan mož, poštenjak prve vrste in zelo bogoljuben, Znan kot velik podpiratelj cerkev in revezev. Lahka mu zemlja! Spremila so ga dobra dela.
Zaplembo premoženja je odredilo tržaško deželno sodišče proti Ivanu Marocco, roj. 1. 1869., posestniku v Gra-dežu, ker je osumljen zločina proti oboroženi moči države.
Padel je na italijanskem bojišču desetnik Rafael Malnič, doma iz Ročinja pri Kanalu,
Žensko truplo v morju. 5. t. m. so
opazili nekateri mornarji na morju pred državnim kolodvorom v Trstu plavati žensko truplo. Potegnili so truplo na suho in poklicali pristojno oblast. Zdravnik je konstatiral smrt, ki je pa bila nastopila šele pred nekaj urami. Ženska je bila stara 40—45 let. Truplo bo prenesli v mrtvašnico k sv. Justu.
Obesil se je v Gozdiču v Trstu 54letni mizar Fr. H. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv, Justu.
Mlin v najem
lifo na stalno moč mlad, vojaščine prost mlinar, ki sploh želi premenitt službo
Naslov pove uprava lista pod št. 2380
najbogatejši alkalični (natrou litijev) kislec na Češkem. — Izb orna diete tična namizna pijača. U vrednosti „Bilinska" izvolite vprašati hišnega zdravnika.
Kot pomoč gospodinji se išče k trem osebam mirna, poštena, varčna in pridna
z malimi zahtevami, ki bi razumela hišna dela opravljati, nekaj kuhati in šivati in da bi imela veselje do enega otroka.
Vse drugo po dogovoru.
Ponudbe na upravništvo tega lista pod št. 2378.	2378
Kupim več starih
možkih in ženskih, z gumijem ali tudi samo gumi, pisalnih in šivalnih stro.ev za mesto in okolico. Prodajalec lahko naznani svoj naslov po dopisnici F. Batjei Ljubljana, Cesta na Rožnik štev. 29, dvorišče.
bel, srednje visok s streho, za ležati in sedeti se ceno proda. Kje, pove uprava lista. - 2379.
Kupim nekaj vagonov
zeljnatfh
Ponudbe s ceno na Kari Bambcvger, Dunaj II. Ob. Augarloa T. li.
Tt. 15.270.
2373
Mestna občina razpisuje za tekoče leto
Oddati je 20 mest, vsako po 100 kron.
Pravico do te ustanove imajo brez lastno krivde obubožani obrtniki obojega spola, če so vsaj eno leto samos ojno (na lasten obrtni list ali koncesijo) v Ljubljani upravičeno izvrševali kak obrt ali pa vdove takih obrtnikov, če so po moževi smrti njegov obrt vsaj eno leto upravičeno nadaljevale.
Prosilci in prosilke, ki prebivajo v Ljubljani, so enako upravičene ncglede na svojo domovinsko pravico in na državljanstvo.
Med prosilci, ki ne žive več v Ljubljani, imajo prednost oni, ki imajo ljubljansko domovinsko ptavico.
Prosilci, ki zase ali za svojce no vživajo stalne občinske ali mo^čanske podpore, imajo ob sicer enakih razmerah prednost pred onimi, ki imajo tako podporo.
Prošnji je priložiti doka/ obrtovanja; če_ to ni mogoče, je vsaj natanko povedati, kdaj in v kateri hiši v L.ubljani da je prosilec imel obrt. Če je mogoče, je navesti datum in magistratno številko obrtno listine.
Tudi jo v prošnji navesti vzrok obubožanja — prosilci, ki ne žive v Ljubljani, morajo priložit? ubo/ni list svojega županstva, — Število in starost rodbinskih članov, katere ima prosilec še preživljatti, zdravstvene razmere, o čem sedaj živi in zlasti, ali vživa kako stalno ustanovo, javno ali zasebno podporo iu v kateri višini. Tudi mora biti naveden naslov prosilca.
Na prošnje, ki tem pogojem no bodo odgovarjale, se ne bo oziralo. Tudi na zakasnele vložene prošnjo so ne bo oziralo.
l'rnšuje jo vlagali pri vložnein zapisniku mestnega magistrata do vštetega zadnjega oktobrn 101G,
Ker sem pri vojakih, bom svoje poljedelsko zemljišče dne 15. t. m. razprodal/ Dražbeni pogoji pri meni vDoLLogatcu. josip Toilazzi.
ve • «e
za živote se sprejme v trajno delo. — Emon. ska cesta 2., I. nadstropje.
Proti katarom nedosegljiv.
LIBERSKI
EffllB in Konstantinov
vrelec.
' Bedno ga rabi NJeg. Veličanstvo oosar in kralj Fran o Jožef I.
' Dobiva se povsod ali po ravnateljstvu vrelca v Liberoih.
15.269
Ustanoua za mestne reneže.
2374
Oddati je za tekoče leto »Cesar Franc Jožefovo nstanovo za mestne reveže.« in sicer đve tuesti po 50 K, deset mest pa po 40 K.
Pravico do te ustanove imajo samo taki reveži, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico, a U ne dobivajo iz mestnega ubožnega zaklada stalne mesečne podpore.
Prošnie je vlagati do vštetega zadnjega dne oktobra meseca 1916 pri vložnem zapisniku mestnega magistrata.
V prošnji je rodbinske in zdravstvene razmere ter o čem prosileo pravzaprav živi, natanko navesti, zlasti je tudi povedati, za koliko oseb ima skrbeti iu ali uživa od koderkoli kako stalno podporo, ustanovo, pokojnino, invalidščino i. t. d. in koliko ta podpora znaša. Tudi je navesti prosilcev natančen naslov.
Na prošnje, ki ne bi odgovarjale tem pogojem ali bile vložene prepozno, so ne bo oziralo
mestni magistrat Isubljjanskš,
dne 6. oktobra 1916.

————t
Dne 9. oktobra ob 10. uri dopoldne se opravi
rekvijem
po pokojni gospej Mici Drofenig v cerkvi oo. frančiškanov.
ZRHVALR.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam doš i vodom smrti naše iskrenoljubljene, nepozabne matere, gospe
Uršule Fajdiga
posestnice ln trgovke
kakor tudi za prekrasne poklonjene vence, in časteče spremstvo,
izrekamo tein potom vsem našo najiskreuejšo zahvalo.
2372	Žalujoči ostali.
dno 6. oktobra 1916.

МШ,
Klotilda Golf, mestna učiteljica, javlja v svojem, v imenu svoje sestre Hedvige Honigmann in svojega brata c. kr. dvornega svetnika Leopolda Golfa tužno vest, da je njih dobra mati, blagorodna gospa
c. kr. višjega finančnega svetnika vdova
v soboto dne 7. oktobra 1916, po dolgi bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v pondeljek, dne 9. oktobra 1916 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Franc Jožefova cesta št. 7 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 7. oktobra 1916.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
2376
lj Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja slavnemu občinstvu, da ni noben čevljarski mojster odgovoren zaradi trpcž-nosti ali močnosti podplatov, ker jih v sedanjem času še za visoke cene ni mogoče dobiti. Skupaj zlimani podplati se danes prodajajo po 26—30 K kg. Iz tega je razvidno, da so te cene pri takem blagu pretirane. Prepričani so čevljarski mojstri, da si nižji uradniki, učitelji kakor tudi uslužbenci in dclavci za svoje družine kmalu ne bodo mogli preskrbeti obuval pri takih cenah. Zadruga je storila že več korakov glede usnja ali do sedaj brez uspeha. Zahvaljuje se trgovski in obrtniški zbornici za usnje, katero je bilo naklonjeno čevljarskim mojstrom v Ljubljani. Obrača se zadruga s prošnjo na merodajne kroge, da bi se tudi v tem slučaju kaj preskrbelo za čevljarsko obrt in za občinstvo ter na kak način odpravilo to izkoriščevanjc, katerega ne more prenašati ne čevljarski mojster in ne tudi naročniki. Ker cene od dneva do dneva naraščajo, blago je pa vedno manj trpežno, tako da ni mogoče nobene odgovornosti prevzeti ne za blago ne za cene. V Ljubljani, 4. oktobra 1916. Kari Kordelič, t. č. vodja.
Ne prezrite današnjega eglesa „Sreikovnsga zastopstva"!
Slov. voj. narodne pesms
:-: za štiri glasove, 1915. Fran Marolt, Ljubljana, K 1-30 in K 1*80.
Šolam, župniščem, društvom, vojakom itd. najtoplejše priporočamo. — Najlepše darilo!
Proda se 5 komadov kompletnih
izložbenih oken vrat
z roleti. Velikost 130 <300 cm. Več se izve pri stavbni tvrdki IVAN OGHIN, g Ljubljana, Grubarjevo nabrežje št. 8. «
Proda se
2 leti in 2 meseca star, sive pasme. Cena po dogovoru. Več se izve pri g Francu Zidar, Breže pošta Ribnica, Dolenjsko. —
Po dnevnih cenah kupuje
diuji hosfani, 2eiod, jezice, cunje, stM^ železo, hosti in sls r
papir Viktorija Fanholzer
Ljubljana Pražakova ulica štev. i
ki je dovršila 8 razredov išče službe v kakšni trgovini ali kje drugje, najraje na deželi. Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 2364.
SLOVENSKE
narod m pesmi
ZA
priredil in izdat podpisani. Izila sta v drugi predelani izdaji 1. in II. zvezek. Zvezki so po 2 K 40 v. III. in IV. zvezki so še po dve kroni V. in VI. zvezek sta pripravljena in izideta kmalu. Ker mi je v Primorskej šlo nad 50 K čez ramo, ne morem pošiljati brez denarja. Povzetje je drago! Najbolj praktično je da pošljete denar naprej, pa dobite zvezke poštnine prosto.
Priporočam se: iv. KIFERLE v Ljubljani, Krojaška ut. 8., II.
Za takojšnji vstop se iščeta dobro izurjena
Ponudbe z navedbo plače naj se pošljejo pod K. K. štev. 2352 na upravo tega lista.
ttatfe
dobi, kdor preskrbi takoj ali za 1. november zakonskemu paru brez otrok prazno stanovanje z 2 gobama in pritiklino. Pismene ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod „Primerno slanovanjs '.
Iščem
a ft ш ш a&fiifcmj
(2 sobi, kuhinjn in pritikline) v Ljubljani ali v njen bližini za 1. november. Posredovalcu 20 K nagrade Pnnudbe na upravo tsta pod št. 34.
«3=
ga latos najbolisl Kakovost Iz dobo mitu
Razprodajatci zahtevajo cenik o malih svetilih.
V8gawsrKe, Kralj. Vinogrmli, 112, Gesko.
Knpi se v okolici ljubljanski s» ft Ђ • V
$ ® V
z vrtom. Ponudbe pod ništvo tega lista.
•O. K,« na uprav-
2337
Preklic.
zanesljiva se sprejme v večjo hišo blizu Ljubljane za vožnjo mleka s konjem v Ljubljano. Mesečna plača 32 K. Naslove sprejema uprava „Slovenca" pod številko 2359.
Železniški uradnik išče O
z 2 posteljama (ali 1 posteljo in 1 divan) za se in svojo mater s priprosto ampak dobro hrano. Plačilo po dogovoru. Ponudbe na upravo tega lista pod »Soba s hrano«. —	2356
pridno, poštenih staršev, sprejme takoj trgovina Jos. Kranjc Loka, p. Zid. Mostu.
iz boljše hiše, ki je obiskoval drugi gimnazijski razred želi vstopiti v kako trgovino z mešanim blagom. Naslov se izve v upravi „Sloveča" pod številko 2335.
Zanesljiva poštena
ve5ča manufakture in specciije, želi službe, najraje v mestu. Naslov v upravaištvu „Slovenca" pod štev. 2336
,, (presajene) črni bori . . . .
o o
macesni .... 2
akacije.....1
jelše......2
kanadski topoli 2 do drevesca .....
m
H K
- 1 »
h ° n „ « „
» 7 « » 7 „
и 7 n
visoka . 50 K
dobi, kdor preskrbi takoj ali za 1. november stanovanje, 2—4 sobe s kuhinjo. Ponudbe na upravo lista pod »40 kron «	2369
2367
Podpisana Jožefa Globelnik obžalujem in prekiicujem vse, kar sem kjerkoli govorila •žaljivega in neresničnega zoper č. g. župn. Jem. Podbevšek. — Izjavljam tudi, da sem za svoje delo prejela pošteno in dobro plačilo, Kostanjevica, dne 3. oktobra 1916.
Jožefa Globelnik 1. r. Martin Koretlč, priča. Franc Debernardi, priča.
katera je porodila v tem mesecu, se sprejme v dobro hišo v Ljubljani, proti dobri plači. Samo pismene ponudbe naj se pošiljajo na M. R. L., Franca Jožefa cesta št. 16, L nadstropje, vrata št. 4.	2361
Iz državnih drevesnic na Kranjskem se1 bodo na jesen 1.1910 prodajale, dokler jih bo v zalogi, naslednje vrste gozdnih sadik:
Smreke.....4 letno po
Cene veljajo za 1000 sadik z zavojem vred, postavljene na najbližjo železniško ali poštno postajo.
Naročila naj se pošiljajo c. kr. deželnemu gozdnemu nadzorništvu v Ljub-I liani.	2244
dobi oni, ki moro dati kaka pojasnila
ki je dne 24. septembra 1.1. pri papirnici v Vevčah izginila v valovih. — Neznanka je kake 45 let stara, lasje nekoliko osiveli, obleka črnn, krilo, bluza rudeče-rujavo, progasta vrlina jopica. — Pojasnila naj so pošljejo na naslov: ADOLF KLUGEH, četovodja kr. ogrskega čmovojn. del, oddelek 16/1,, 2347	Cov. Mar. v Polju.
Spretnega fl.
2343
izurjena v špecer. in manufakt. stroki, vešča obeh deželnih jezikov, išče primernega mesta, najraje kje na deželi. Vstopi lahko takoj ali po dogovoru. Naslov pove iz prijuznosti upravništvo pod št. 3325.
ФФФФФФФФФФФФФФФФОФФФФФОФ
z gostilno in trgovino, pri
župni cerkvi na Štajerske m ali ФФ na Kranjskem. Pismene po-^^ nudbe z natančnim opisom, %% pogoji ter s ceno na uprav-^ф ništvo „Slovenca" pod št. 2349 ФФ
ФФФФФФФФФФФФФФФФФФФ9ФФФФ
sprejme v svojo pisarno DR. MATEJ PRETNER, odvetnik v TRSTU, ulica dei Forni številka 15.
nove in stare §£|Ј|5ЈЈ vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana
ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
Plemenski	m
se prodajo pri Svinjerejski družbi Ljubljana Dunajska cesta 29. 2319
Najcenejše
dežnike in
Kupim:
jabolka, hruške, orehe, 1 rablj. tehtnico do 150 kg.
Prodam:
2 krojaška šival, stroja
v dobrem stanju in 2000 kg kislega zelja. Ponudbe na: Milan Poljanšek, Logatec.
Фарђепк - flanek
baržun, blago за obleke ce/ir
itd. pošilja
/aroslav Marek,
tkalnica, v Bistri pri Novem mestu ob Metavi, Češko. —
20 m barhenta — ostanke za 72 K 20 „ flanele — „ „ 62 K 20 „ cefira, blaga za obleke 56 K
Od ostankov se vzorci ne pošiljajo.
Zaloge v Ljubljani: A. Šapabon in dulius ElbePt.
domačega izdelka
pripoioča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavuumu občinstvu in prečastiti duhovščini
Josip Vidmar, tavsrna dežmKov, Ljubljana,
Pred škofijo 19. Prešernova ulica i.
Popravila točno in ceno.
m slovenska tvrdka le stroke.
Obstoji žc nad 38 let
imejiteljica zaloga cerkvene obleke in orodja. ШШаиа, Woifsva »lica 4
si usoja javiU preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdelajo natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandero, balda-hine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatlke, velume, albe, korstlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje s'.are obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro in najpoštenejšo postrežbo, prosi, da so pri naročilih izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
Prvo Hranisho pctiietje za umetno steklarno in siaiije na silo
MUgHSfH Шт
Dunajska cesta štev. 13 pri „Идош"
sc priporoča slav. cerkvenim pred tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev v.sakov stnega umetnega ste« klarstva in slikanja na steklo, za stekla stvo v figuralni in navadni oriamentlki, stavbna ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in pcoračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
m
sta pod ugodnimi pogoji v sredini mesta v Krškem
dveiuMttpslop.
V hišah se nahaja gostilna, kavarna in zaloga piva ter zasebna stanovauja. Gostilniški prostori so zelo pripravno razdeljeni; poleg hiš se nahaja velik, zaraščen, senčnat vrt, zidano kegljišče. V gospodarskem poslopju se nahajajo hlevi za domačo in tujo živino, velika ledenica, skladišče in tri sobe za posle. Radi njih razsežnosti in po legi pa sta hiši tudi pripravni za izvrševanje mesarije, pekarlje ali katerosibodi trgovine. Ker lastnik radi bolezni posestva ne more nadzorovati, proda isto po zmerni ceni. Kupcem daje pojasnila lastnik Valentin Scagnetti, Ljubljana, šoienburgova ulica št, 6.
2351
Četrto žrebanje 4V2°/o zastavnih listov in 41/Ло komunalnih zadolžnic Kranjske deželne banke se vrši dne 16. t. m.
ter se bo izžrebalo nom. K 33/100 4'/2% zastavnih listov in nom. K 22.800 4 V2"/o komunalnih zadolžnic.
V Ljubljani, dne 6. oktobra 1916.
Kranjska deželna banka.
2305
Za
OREHOVE
ter Javorove, iesenove, češnjeve in macesnove
HLODE
plačale vedno па]т№|е oene in sprejema
pismene ponudbe z navedbo množine lesa
PjsTER ANGELO,
žage, Saabach pri Beljaku, poprej Ljubljana
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
1 Ltr dobrega olja
el lahko naredi vsak sam brez vsakega truda, če naroČi pri meni en zavitek	2229
..Morskega maha"
Iz katerega se da, narediti liter dobrega olja, ki se popolnoma nič ne razlikuje od navadnega Dlja. En zavitek stane K 1 —
Pošilja se najmanj 6 zav. po povzetju. Trgovci precejšen popust!
Bazpošiljalsica Ivan Urek,
Ljubljana, Mestni trg 13.

volaSevalBu li trgovec glasbil
n
Ljubljana, Wolfova ulica št 12.
Zaloga ter izposojevalnica gla-
sovlrjev, planin In harmonijev. Ugodna zamena in deeetlntno jamstvo. Špcciclnt zavod za vglaševanje ter popravila vseh glasbil. Vglaševalec v »Glasbeni matici« ter v vseh slovenskih zavodih.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
Ceno se prodasta udobni, dvosedežni zapitf
voz in kočija
Vpraša naj se: Frančiškanska ul. 8, Istotam se odda prav dobro ohranjeni
Stol za prevažanje bolnika.
2328
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. žlvlj. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje In smrt, otroških dot. rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
javen zavod.	Absolutna varnost	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovani koncem
leta 1914. . ........................K 173,490.838--
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432 232-66
Kdor namerava skleniti iivljensko zavarovanje, veljavno za ООЈПО Zaoavooaaile, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poStnlne prosto.	1439
IV Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
Marije Terezle cesta St. 12.
OREHOVE
kakor tudi
Creinjeve, hrnšeue, jsuorjeue ter iesenous
knpnjem po najvišji dnevni ceni
v
C
o
C
D
A «
"3
O
o t« CL (Л CO
2
BRATA EBERL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
Pozur begunci!
Odda se večja soba primerna za lokal dalje več
stanovanj
Več se poizve pri gospodu Fr. Klopčiču v Moravčah 32.
z dobrimi spričevali kuhinjsko-gospodinjske šole, želi primernega mesta v boljši kuhinji. Ponudbe na upravo Slovenca pod »KUHARICA 2339«.
ШШШШШШШШтШМЋ
Ustanovljeno 1. 1893.
1839	кириЈкш pu najvišji цпкмп! tenu	. .=. m ■ ■
Ponudbe na naslov: JOS. КГ||], ЦВВДВПВ	1 VZ3(EmHG
Ustanovljeno 1.1893.
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica št. 3.
Zaloga
izgotovljenih oblek
za
gospode in dečke
21S5
Priporočamo
FAFF brzošivalne stroje
priznano najboljše na svetu 1	s pismeno 10letno garancijo! ————
Posebno pripravni za umetno vezenje (štikanje) krpanje perila, nogavic itd. o čem dajem brezplačen pouk. — Lahek in tih krogličen tek. — Šivajo naprej in nazaj.
Ugodne stare cene in mesečni obroki.
Zaloga vseh vrst šivank, olja ter posameznih delov za stroje in kolesa
i. Vok
Ign.
Specialna trgovina Šivalnih strojev in Puch koles
Ljubljana, Sodna ul. št. 7. zraven sodne palače.
Sprejmem zastopnika ali zastopnico v večjih krajih na deželi.
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega. csscss Zunanjim vlagateljem so za poši-
O
ljanje denarja na razpoki lago brezplačno polož-** niče poštne hranilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2| 15 ali 22v2 let; pa tudi izveu odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1314 2228 s 16.493 deleži, ki repre-zeutnjsjo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	II. podpredsednik:
Bogomil Remec, ravnatelj slov. trg. šolo Karoi Pollak ml., tovarnar v Ljubljani, v Ljubljani.
Člani: Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rač. oficijal v Ljubljani: Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani; Dr. IVIerhar Alojzij, gimn. vero-učitelj v Ljubljani; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani" dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Sašnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr, Viljem Sohweiizer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušoničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verb'c, o. kr. giuiimzjjbki prolosor v Ljubljani; Ignacij Zaploinik, katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo;
Predseduik: Anion Kržič. c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — (Jlani: Anton Čadež, katebet v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. lin rač. oficiial v Ljubljani. Ivan Mlakar, profesor, v Ljubljani; Avguštin Zaje. o. kr. rač. revidont iu posestnik v Ljubljani.
№ mi
C. kr.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Snlošna prometna banka
Centrala na Dnnajo. - Ustanovljena 1864. - 34 podrazaže, Uagal ШагНш
PreSkrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzeruanjo denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovan jem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedu — Kupo vanje tn prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra-njevanjo in upravljanje (dopoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Ustmena ln pismena pojasnila in naiveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar
31. decembra Шп na кпјШов lo

m
m m
m
m
m m
m m
ш
Toleton št. 41.
rg — Sv. Petra cesta. Delniški kapital is reserve бЗ.Ш.оаЗ kron,
Najkulantnojše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih tnos tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papitjav. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut iu tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) r.n ognjevaruo shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promoso za vsa žrebanj", brezplačno. Stanje denarnih vinu ua hranilno knjižice dne 30 sept. 1916 K 136,245.420'—, iekočl ifacuu K 2в8,2«47в —.
V
(J^tambilije
' " vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
fjraver iu izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
Ceniki tranko.
553
Ceniki iranko.
Volna zapestna ura
np.taniino rogul. in ro-pds. Xikol itli joklo K 12.— Ifi — 20'— z radij s v ut i ln knznliićum K IB — г»1 K 24"— v srebrnem okrovu K 18 — 24 - K 28 -, 7. radij svet. knial. K HO — Л0-— srebrna zapcstn.ura na olast. K 30 — 36 — 40 — 14 kar. zlnfn zap««tna ura na clast. K 100 - K 12« - K 140 - 3 lotilo pismeno )am-stvo. Pošilja po povzetju. Vikah riziko! Zamena dovoljena ali donar nazai-
Prva tovarna ur Jan Konrad
c in kr dvorni založnik Drli* št. 1553 (fteško.) Na željo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik.
*******

Županstvo trga Železniki, razpisuje službo
2317
t
občinskega tajnika
ki obenem opravlja službo zdravstvenega okrožja in krajnega šolskega sveta. Prošnje naj se pošljejo do 10. t. m. na županstvo. Prednost imajo oni, ki so že
službovali v enakih službah.
Ivan Lotrič, župan
črno in rdečo deteljo, kurnno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakortudi vse vrste deželnih pridelkov kupuje SEVER & URBANIČ Ljubljana, Wolfova ulica 12.
m
m
««
ЈЧе puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
шшшшееглшшшлмп
ttr*
ILST
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih nonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam t 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi 6tavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije iu proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad lo udnine, ki so znašale L 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1013. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh farab nastavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.
1439
■каоппшпошп
ii n n II 11 n ИИИИ1Г
H
Ne puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
Zavod za ortopedično telovadbo
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom
raznovrstno skrlvljenje hrbtenice. Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledfa Itd. |e v Stritarjevi ulici št. 7. I. nad.
2315	Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 3.—4.ure popoldne istotam.
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
249
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. V sredini mesta imam tudi več dobro se obrestujočih hiš. Več se izve na označenem mestu.
Kupim rabljeno, dobro ohranjeno
kolesno pnevmatiko
(gumijasti plašči in zračne cevi)
v vsaki množini in najvišji ceni.
A. GOREČ, Ljubljana
specijalna trgovina • kolesi in deli Marije Terezije cesta 14 (Novi svet).
Bližalo se veliki dnevi sreie!
V času do 1. leb. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornih srečk:
Kovlh srečk Hvstr. rdečega križa . Зоо.ооо <n 5oo.ooo kron Turških srečk . . 2oo.ooo, 4oo.ooo <n 2oo.ooo kron
37o zerclJHklb srečk iz 1. 1880 . . So.ooo >n 9o.ooo frank. 3% zemljiških srečk iz 1. 1889 . . 60.000 >n I00.000 kron
17 Žrebanj vsako leto! Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,230.000 КГОП oziroma frankov. -- Mesečni obrok samo K 7«— oziroma K 3*75.

Te srečke imajo trajno denarno vrednost in ]e izguba denarja kakor prijoterljah v slučaja neizžrebanja izključena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in Igralni načrt, hitite z naročilom!
Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.


Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
11 o
2 o
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4
zavod sam za svoje vložnike, krone 50 vinarjev na leto.
Hezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hrani!nih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.