VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v avgustu 2024 .........................................................................................................3 Razvoj vremena v avgustu 2024 ........................................................................................................... 26 Poletje 2024 ........................................................................................................................................... 33 Podnebne razmere v Evropi in svetu v avgustu 2024 ........................................................................... 53 AGROMETEOROLOGIJA 62 Agrometeorološke razmere v avgustu 2024 .......................................................................................... 62 HIDROLOGIJA 67 Vodnatost rek v avgustu 2024 ............................................................................................................... 67 Temperature rek in jezer v avgustu 2024 .............................................................................................. 73 Dinamika in temperatura morja v avgustu 2024 .................................................................................... 76 Količine podzemne vode v avgustu 2024 .............................................................................................. 82 ONESNAŽENOST ZRAKA 88 Onesnaženost zraka v avgustu 2024 .................................................................................................... 88 POTRESI 98 Potresi v Sloveniji v avgustu 2024 ......................................................................................................... 98 Svetovni potresi v avgustu 2024 ......................................................................................................... 100 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 101 FOTOGRAFIJA MESECA 106 Fotografija z naslovne strani: Nizka in topla reka Krka pri Brežicah. 12. avgust 2024 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: The low and warm Krka River near Brežice, 12 August 2024 (Photo: Iztok Sinjur). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič, Damijana Gartner Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V AVGUSTU 2024 Climate in August 2024 Tanja Cegnar dolgoletnem povprečju spada prva polovica avgusta k visokemu poletju, nato pa se običajno že pozna vpliv vse daljših noči in šibkejšega sončnega obsevanja, popoldnevi pa so tudi v drugi polovici avgusta še lahko zelo vroči. V Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka avgusta 2024 od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1991–2020, August 2024 V primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 je bil avgust 2024 na državni ravni za 3,3 °C toplejši in s tem najtoplejši avgust do zdaj, pa tudi najtoplejši mesec sploh. K rekordno visoki povprečni Agencija Republike Slovenije za okolje avgustovski temperaturi so najbolj prispevale izjemno tople noči, avgust 2003 pa ohranja rekord povprečne popoldanske temperature. Padlo je le 72 % toliko padavin kot v povprečju primerjalnega obdobja, kar tokratni avgust uvršča med pet najmanj namočenih avgustov. Sonce je sijalo 114 % toliko časa kot normalno. Povprečje obdobja 1991–2020 v tekstu označujemo kot normalo. Največji temperaturni odklon od primerjalnega obdobja je bil v Julijskih Alpah, na Kredarici je povprečna temperatura za 3,6 °C presegla normalo. Tudi drugod v hribih in gorah je odklon presegel 3,5 °C, v nižinah pa je povprečna mesečna temperatura presegla normalo za 3 do 3,5 °C. Konvektiven značaj padavin je povzročil precej neenakomerno prostorsko porazdelitev, ki odstopa od navadne porazdelitve padavin. Največ dežja je padlo na Kočevskem, v hribovitem svetu zahodne Slovenije in hribih Dolenjske in Zasavja. V Kočevju so namerili 211 mm, na Kredarici pa 181 mm. V večini Slovenije je padlo od 60 do 120 mm dežja. Najmanj padavin je bilo v Slovenski Istri, delu Posočja, delu Zgornjesavske doline in v Pomurju, kjer padavine niso dosegle 60 mm; v Seči so namerili le 21 mm, na Letališču Portorož pa 22 mm. Območja z več padavinami od normale so bila majhna. Najbolj je izstopalo območje Kočevja, kjer so padavine dosegle 180 % normale. Padavine so presegle normalo tudi na nekaj območjih Dolenjske in Štajerske ter na dveh manjših območjih na zahodu države. Primanjkljaj padavin je bil največji na Obali, v delu Posočja in Zgornjesavski dolini, kjer je padlo le do 40 % toliko dežja kot normalno. Sončnega vremena je bilo v večini države od 10 do 20 % več od normale. Na Kredarici so normalo presegli za 22 %, v Bohinjski Češnjici pa za petino. V Postojni so normalo presegli le za 5 %, v Ratečah in Novem mestu za sedem %, v Ljubljani za osem % in v Godnjah za devet %. Kredarica je bila avgusta 2024 brez snežne odeje. V prvi tretjini meseca se je povprečna dnevna temperatura na nekaterih nižinskih merilnih postajah v notranjosti Slovenije nekaj dni spustila nekoliko pod normalo (slika 1), sicer pa so bili avgustovski dnevi nadpovprečno topli. Okoli 20. avgusta se je temperaturni presežek nad normalo prehodno nekoliko zmanjšal, a je povprečna dnevna temperatura ostala nad normalo. Slika 2. Cvetoče sončnice naznanjajo bližajoč se konec poletja. Črmošnjice, 24. avgust 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. Blooming sunflowers herald the approaching end of summer. Črmošnjice, 24 August 2024 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je bila povprečna avgustovska temperatura 24,1 °C, kar je 2,8 °C nad normalo, s tem se avgust 2024 uvršča na drugo mesto najtoplejših avgustov. Najtoplejši avgust je bil leta 2003 s 24,2 °C, na tretjem mestu je avgust 1992 (23,6 °C). Daleč najhladnejši je bil avgust 1976 s 16,3 °C, s 17,5 °C mu je sledil avgust 1965, desetinko °C višja je bila povprečna avgustovska temperatura v letu 1978 (17,6 °C). V razvrstitvi so upoštevani homogenizirani podatki. Povprečna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je bila 18,5 °C, kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in največ do zdaj. Najhladnejša so bila jutra avgusta 1965 z 11,9 °C, druga najtoplejša pa leta 2003 s 17,8 °C. V razvrstitvi so upoštevani homogenizirani podatki. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 31,3 °C, kar je 3,7 °C nad normalo in tretja najvišja vrednost; avgustovski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 31,9 °C, avgusta 1992 je bilo povprečje 31,4 °C, najhladnejši pa so bili popoldnevi avgusta 1976 z 21,8 °C. V razvrstitvi so upoštevani homogenizirani podatki. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta prispevajo k naraščajočemu trendu temperature, primerljivost podatkov za celotno obdobje zagotavljamo s pomočjo homogenizacije podatkov. Temperatura ( C) 34 30 26 22 18 Ljubljana 14 10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 16 Temperatura ( C) 14 Kredarica 12 10 8 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu avgustu; prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki. Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in August Avgust 2024 je bil tudi v visokogorju občutno toplejši od normale. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 11,1 °C, kar je 3,6 °C nad normalo in je največ do zdaj. Najhladnejši avgust je bil leta 1976 s povprečno temperaturo 2,3 °C, sledijo mu avgusti 2006 (3,5 °C), 1968 (3,6 °C) in 1969 (3,8 °C). Drugi najtoplejši je avgust 1992 z 10,1 °C, 10,0 °C je bila povprečna temperatura avgusta 2003, na četrto mesto se uvršča avgust 2017 s povprečno temperaturo 9,7 °C. V razvrstitvi so upoštevani homogenizirani in dopolnjeni podatki. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna avgustovska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni naše merilne postaje avgusta 2024 niso zapisale, tudi na Kredarici je temperatura ves mesec ostala nad lediščem. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. V Ratečah je bilo 25 takih dni, na Babnem Polju, v Kočevju, Slovenj Gradcu in Lescah po 29, v Mariboru, Biljah in Postojni po 30. Na veliko nižinskih merilnih postajah so bili prav vsi avgustovski dnevi topli. Tudi v Ljubljani so bili tokrat vsi dnevi topli, v avgustu 2003 je bila najvišja dnevna temperatura le en dan pod 25 °C; najmanj takih dni pa je bilo avgusta 1976, ko sta bila topla le 2 dneva. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Avgusta so taki dnevi še vedno pogosti, tokrat še posebej. Po 30 jih je bilo v Portorožu in Biljah, 25 v Metliki, po 22 v Novem mestu in Lendavi, v Kočevju in Ljubljani pa po 21. V prestolnici (slika 4) je bilo največ vročih dni avgusta 2003, in sicer 23, brez vročih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja kar 11 avgustov, večinoma v prejšnjem stoletju. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Zanimive so tudi tropske noči, to so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura ne spusti pod 20 °C. Takih dni je bilo v Portorožu 19, v Biljah osem, po štirje taki dnevi so bili v Ljubljani in Lendavi, po trije pa v Mariboru in Murski Soboti. V Metliki in Novem mestu sta bila taka dva dneva. 32 Ljubljana 28 Vroči Topli Št. dni 24 20 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 4. Število toplih in vročih dni v avgustu Figure 4. Number of warm and hot days in August Temperatura ( C) 4 2 Kredarica 0 -2 -4 -6 Temperatura ( C) 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 Ljubljana Murska Sobota Portorož 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 5. Najnižja avgustovska temperatura Figure 5. Absolute minimum air temperature in August Marsikje je bilo najhladnejše jutro že 3. ali 4. avgusta. V Portorožu se je ohladilo na 18,3 °C, v Črnomlju na 14,1 °C, v Novem mestu na 14,9 °C, v Biljah na 17,3 °C, v Kočevju na 12,0 °C. V Ljubljani so izmerili 16,1 °C, kar je občutno več od najnižje temperature v avgustih 1949 (4,2 °C), 1968 (4,5 °C), 1995 (5,8 °C) in 1980 (6,3 °C). Drugo obdobje z nizko najnižjo jutranjo temperaturo je bilo 22. in 23. avgusta. V Ratečah so izmerili 11,2 °C, drugod po nižinah večinoma od 12 do 15 °C. Na Kredarici se je temperatura spustila na 5,2 °C; v preteklosti so avgusta na tem visokogorskem observatoriju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1972 se je temperatura spustila na −6,0 °C, sledil mu je avgust 1995 z −5,7 °C, temperaturni minimum avgusta 1978 je bil −5,4 °C, leta 1998 pa −5,1 °C. Najvišja temperatura v avgustu 2024 je bila izmerjena med 12. in 17. avgustom. Na Kredarici se je temperatura povzpela na 17,5 °C, v preteklosti so avgusta izmerili najvišjo temperaturo leta 2011 (19,6 °C), na drugo mesto se uvršča avgust 2017 z 19,3 °C, z za visokogorje visoko temperaturo pa mu sledjo še avgusti 2013 (19,1 °C), 2003 (18,6 °C) in 1956 (18,5 °C). V Ljubljani se je segrelo na 35,6 °C, 6 Agencija Republike Slovenije za okolje precej višja temperatura je bila avgusta izmerjena leta 2013 (40,2 °C), druga najvišja vrednost je iz avgusta 2017 (38,1 °C). V Ratečah je temperatura dosegla 32,3 °C, v Postojni 34,8 °C. V Črnomlju se je segrelo na 38,0 °C, v Biljah na 36,6 °C. Na veliki večini merilnih postaj je bila najvišja temperatura med 33 in 37 °C. Temperatura ( C) 20 18 16 14 12 Kredarica 10 8 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 42 Temperatura ( C) 40 Ljubljana Murska Sobota Portorož 38 36 34 32 30 28 26 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 6. Najvišja avgustovska temperatura, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 6. Absolute maximum air temperature in August Od 10. do 17. avgusta je bilo nadpovprečno toplo. Po nižinah v notranjosti države je bila dnevna najnižja temperatura večinoma med 14 in 20 °C, v toplejših predelih na Primorskem pa malo nad 20 °C. Dnevna najvišja temperatura je v notranjosti rahlo naraščala do 13. dne, nato rahlo padala in znova naraščala do 16. ali 17. avgusta. Drugačen časovni potek je bil na Primorskem, kjer je bil 14. avgust med najtoplejšimi dnevi. Večinoma se je čez dan po Sloveniji ogrelo na 31–36 °C, v Soški in Vipavski dolini, na Krasu, ob Kolpi in v Beli krajini pa tudi stopinjo ali dve več. Povprečna temperatura obdobja je bila v večjem delu Slovenije 4–6 °C nad dolgoletnim povprečjem, v višjih legah (npr. na Lisci in Rogli) tudi več. Ponekod je bila povprečna temperatura manj kot 1 °C pod rekordno vrednostjo za osemdnevno obdobje (npr. na Vedrijanu, v Lescah in na Kredarici), spet drugod v notranjosti Slovenije pa več kot 2 °C od rekorda (npr. v Ljubljani in Mariboru). Podrobneje je vremensko dogajanje opisano v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-nevihte_10–17avg2024.pdf Zadnji dnevi avgusta so bili sončni in vroči. Temperatura zraka je bila ves čas nadpovprečno visoka, zlasti izrazito sprva v nočnem času ob burji na Primorskem, nato pa čez dan od 28. avgusta do prvih dni septembra po vsej Sloveniji. Ponekod na Primorskem so od 29. avgusta do 2. septembra izmerili več kot 35 °C, sicer je bila tam in večino dni drugod po Sloveniji najvišja temperatura večinoma med 30 °C in 34 °C. Jutri 26. in 27. avgusta sta bili zaradi burje na Primorskem izjemno topli, krajevno se ni ohladilo niti pod 25 °C. Več o tem obdobju si lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-26avg-4sep2024.pdf 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 25 Ljubljana 23 21 19 17 15 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 28 26 Portorož 24 22 20 18 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 24 Murska Sobota 22 20 18 16 14 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 12 10 Kredarica 8 6 4 2 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 24 22 Let. ER Maribor 20 18 16 14 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v avgustu, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 7. Mean air temperature in August 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 18 36 Ljubljana 33 30 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 15 12 9 27 24 21 6 18 Kredarica 3 1 3 5 7 15 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 7 33 30 27 24 21 18 27 24 21 18 15 12 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 36 36 33 33 30 30 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 5 Novo mesto Celje 33 27 24 21 18 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 27 24 21 18 15 15 Let. ER Maribor 12 1 3 5 7 Murska Sobota 12 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 39 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 39 Portorož 36 Bilje 36 33 Temperatura ( C) 33 Temperatura ( C) 3 36 36 30 27 24 21 30 27 24 21 18 18 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna), najnižja (modra) temperatura zraka, zelena črta označuje normalo, avgust 2024 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), normal (green) August 2024 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni je bil avgust 2024 s presežkom 3,3 °C nad normalo najtoplejši do zdaj in to ne le med avgusti, ampak med vsemi meseci. Poleg februarja in julija je avgust že tretji rekordno topel mesec v letu 2024. Od sredine minulega stoletja je drugi najtoplejši avgust 2003 s presežkom 3,1 °C nad normalo. Avgust 1992 je bil 2,5 °C toplejši od normale. Najhladnejši avgust od sredine minulega stoletja je bil leta 1976, bil je kar 4,8 °C hladnejši od normale, drugi najhladnejši je bil avgust 1965 (odklon −3,8 °C), tretji pa avgust 1978 (odklon −3,5 °C). Povprečna temperatura na državni ravni kaže trend naraščanja vse do začetka sedemdesetih let, od takrat so avgusti že skoraj 3,5 °C toplejši. Slika 9. Odklon povprečne avgustovske temperature na državni ravni od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 9. August temperature anomaly at national level, reference period 1991–2020 Največji temperaturni odklon od primerjalnega obdobja je bil v Julijskih Alpah, na Kredarici je povprečna temperatura za 3,6 °C presegla normalo. Tudi drugod v hribih in gorah je odklon presegel 3,5 °C, v nižini pa je povprečna mesečna temperatura presegla normalo za 3 do 3,5 °C. Slika 10. Odklon povprečne temperature zraka avgusta 2024 od normale Figure 10. Mean air temperature anomaly, August 2024 Razsevni prikaz odklona temperature in padavin na državni ravni kaže, da je bil avgust 2024 na mesečni ravni še najbližje avgustu 2003, ki je bil nekoliko hladnejši in manj namočen. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za avguste v obdobju 1950−2024; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, avgust 2024 je označen z rdečo barvo. Figure 11. Temperature and precipitation anomaly for all August in the period 1950−2024 Slika 12. Prikaz porazdelitve padavin avgusta 2024 Figure 12. Precipitation amount, August 2024 Avgustovske padavine so prikazane na zgornji sliki. Zaradi večinoma konvektivnega značaja padavin je slika precej razgibana in odstopa od navadne porazdelitve padavin. Največ dežja je padlo na Kočevskem, v hribovitem svetu zahodne Slovenije in hribih Dolenjske in Zasavja. V Kočevju je padlo 211 mm, na Kredarici 181 mm, 156 mm so namerili v Šempasu, 150 mm pa v Malkovcu, na ostalih postajah je bilo manj padavin. V večini Slovenije je padlo od 60 do 120 mm dežja. Najmanj padavin je bilo v Slovenski Istri, delu Posočja, delu Zgornjesavske doline in v Pomurju, kjer padavine niso dosegle 11 Agencija Republike Slovenije za okolje 60 mm. Na primer v Seči so namerili le 21 mm, na Letališču Portorož 22 mm, v Opatjem selu 26 mm, v Kneških Ravnah 27 mm, po 28 mm je padlo v Bukovem in Lescah, v Bregu pa 29 mm. Drugod so namerili vsaj 30 mm padavin. Slika 13. Višina padavin avgusta 2024 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991−2020 Figure 13. Precipitation amount in August 2024 compared with 1991–2020 normals Območja z več padavinami od normale so bila majhna. Najbolj je izstopalo območje Kočevja, kjer so padavine dosegle 180 % normale. Poleg tega so padavine presegle normalo tudi na nekaj območjih Dolenjske in Štajerske ter na dveh manjših območjih na zahodu države. Primanjkljaj padavin je bil največji na Obali, v delu Posočja in Zgornjesavski dolini, kjer je padlo le do 40 % toliko dežja kot navadno. V Kneških Ravnah so padavine dosegle le 15 % normale, v Bukovem 20 %, v Bukovskem Vrhu in Bregu 21 %, 23 % v Planini pod Golico, 24 % pa v Opatjem selu in Lescah. Drugod je padla vsaj četrtina toliko padavin kot navadno. Na državni ravni je bil zaostanek padavin za normalo avgusta 2024 kar 28 % in to ga uvršča v petino najmanj namočenih. Najmanj padavin od sredine minulega stoletja je bilo avgusta 2001, ko je padlo le 24 % običajnih padavin, sledita avgusta 1962 (kazalnik 30 %) in 2000 (kazalnik 31 %). Najbolj namočen je bil avgust 1969 s presežkom 116 % nad normalo, na drugo mesto se uvršča avgust 2023 s presežkom 109 %. Tretji najbolj moker je bil avgust leta 1963 (presežek 106 %). Na državni ravni ni izrazitega linearnega trenda avgustovskih padavin, saj je spremenljivost iz leta v leto velika. Obilno namočeni avgusti so bili pogosti v šestdesetih letih minulega stoletja in drugi polovici osemdesetih let. Slika 14. Odklon avgustovskih padavin na državni ravni od avgustovskega povprečja obdobja 1991– 2020 Figure 14. August precipitation anomaly at national level, reference period 1991–2020 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 400 Padavine (mm) Ljubljana 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 600 Kredarica Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) Let. ER Maribor 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) Murska Sobota 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 400 Padavine (mm) Portorož 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 15. Padavine v avgustu, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 15. Precipitation in August 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v preglednici 2. Merilne postaje v preglednici 1 so izbrane na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. Lendava M. Sobota Mačkovci Ptuj Bizeljsko Maribor Metlika Celje Novo mesto Črnomelj Velenje Slov. Gradec Sevno Mežica Kočevje Gornji Grad Luče Solčava Osilnica Grosuplje Domžale Babno polje Ljubljana Nova vas Zg. Jezersko Kranj Tržič Vrhnika Il. Bistrica Logatec Postojna Lesce Železniki Bled Razdrto Idrija Cerkno Vojsko Kredarica Vogel Godnje Kn. Ravne Trenta Vršič Tolmin Soča Bilje Portorož Bovec Vedrijan Kanin Breginj Normala Avgusta 2024 0 50 100 150 200 250 Slika 16. Mesečna višina padavin v mm avgusta 2024 in povprečje obdobja 1991–2020 Figure 16. Monthly precipitation amount in August 2024 and the 1991–2020 normals Avgusta je v Ljubljani padlo 98 mm padavin, kar je 200 mm manj kot avgusta 2023 in 79 % normale. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin avgusta 1962, namerili so le 16 mm, sledijo avgusti 2001 (33 mm), 2000 (34 mm), 2011 (42 mm) in avgust 1992 (46 mm). Najobilnejše padavine so bile avgusta 1969 (303 mm), 302 mm sta padla avgusta 1963, 298 mm je padlo avgusta 2023, 264 mm so namerili avgusta 2005, avgusta 1989 pa 259 mm padavin. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Na nekaterih merilnih mestih merijo temperaturo in padavine s samodejno merilno postajo in na klasičen način, med obema meritvama občasno prihaja do manjših razlik v izmerjenih vrednostih, zato se lahko zgodi, da se vrednosti iz različnih virov za isti termin in isto merilno mesto nekoliko razlikujejo. Na sliki 17 je shematsko prikazano avgustovsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo v večini države od 10 do 20 % več od normale. Na Kredarici so normalo presegli za 22 %, v Bohinjski Češnjici pa za petino. V Postojni so normalo presegli le za pet %, v Ratečah in Novem mestu za sedem %, v Ljubljani za osem % in v Godnjah za devet %. Najmanj dni s padavinami vsaj en mm je bilo na Obali, našteli so le tri take dneve, največ pa jih je bilo v Sevnem, kjer jih je bilo 10. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2024 Table 1. Monthly meteorological data – August 2024 Postaja NV Kamniška Bistrica Brnik - Letališče JP Zgornje Jezersko Predel Soča Trenta Kneške Ravne Nova vas Sevno Ptuj Lendava Mačkovci Padavine in pojavi RR RP 615 362 876 1155 485 622 739 720 501 343 190 274 LEGENDA: RR RP SD NV 88 66 116 111 114 92 27 75 131 63 41 39 SD 59 51 76 55 61 53 15 56 118 71 52 39 8 5 8 ― 8 8 7 ― 10 4 9 6 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − nadmorska višina (m) RR RP SD NV − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals in % − number of days with precipitation ≥ 1 mm − altitude (m) Največ sončnega vremena je bilo na Obali, in sicer 345 ur, sledijo Bilje z 342 urami. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici (196 ur) in v Ratečah (237 ur). Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja avgusta 2024 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 17. Bright sunshine duration in August 2024 compared with 1991–2020 normals 15 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani je sonce sijalo 287 ur, kar je osem odstotkov več od normale. Najmanj sončni avgusti so bili v letih: 2006 (161 ur), 1976 in 1977 (obakrat 162 ur) in 2005 s 169 urami sončnega vremena. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena avgusta 2011 (333 ur), 2012 (329 ur), na tretje mesto se uvršča avgust 2017 (324 ur), le malo manj sončnega vremena pa je bilo avgusta 1992 (323 ur). Na državni ravni je bilo avgusta 2024 kar 14 % več sončnega vremena kot v avgustovskem povprečju obdobja 1991–2020. Zaradi velike spremenljivosti iz leta v leto v zadnjih treh desetletjih opazimo le rahel trend naraščanja. Najbolj sončen je bil avgust 1992 s presežkom 23 % nad normalo, sledi mu avgust 2012 s presežkom 22 %. Najbolj siva oz. najslabše osončena sta bila avgusta 2006 in 2005, ko je bilo sončnega vremena le za okoli 65 % normale. Slika 18. Odklon avgustovskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od avgustovskega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 18. August sunshine duration anomaly at national level, reference period 1991–2020 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ takih dni je bilo na Obali (22). V Črnomlju so jih našteli 19, v Biljah 17, po 16 v Novem mestu in Murski Soboti. V Postojni in Kočevju so našteli le po sedem takih dni, najmanj pa jih je bilo v visokogorju, na Kredarici le en. V Ljubljani je bilo 14 jasnih dni (spodnja slika), kar je največ do zdaj. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici brez jasnih dni 7 avgustov, po 13 jasnih dni je bilo v avgustih v letih 1990, 1992, 2000 in 2013. 16 14 12 Ljubljana Oblačno Jasno Št. dni 10 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 19. Število jasnih in oblačnih dni v avgustu Figure 19. Number of clear and cloudy days in August Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Avgusta jih je bilo po nižinah opazno manj kot jasnih. V Ljubljani je bilo pet takih dni, v Kočevju štirje, po trije na Kredarici in v Postojni. V 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljani je bilo največ oblačnih dni v avgustih 1976 in 1995, in sicer 11, le po en oblačen dan je bil zapisan v avgustih 1961, 1971, 2001, 2003, 2009 in 2011 ter 2019. Sončno obsevanje (ura) 400 Ljubljana 300 200 100 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 300 Kredarica 200 100 0 1961 1965 1969 1973 Sončno obsevanje (ura) 400 Let. ER Maribor 300 200 100 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 400 Murska Sobota 300 200 100 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 Sončno obsevanje (ura) 400 Portorož 300 200 100 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 Slika 20. Število ur sončnega obsevanja v avgustu, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 20. Bright sunshine duration in hours in August 17 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 10 20 8 15 6 10 4 5 3 5 7 16 14 Kredarica 60 12 10 40 8 30 6 20 4 2 10 2 0 0 Osončenost (ura) 50 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 14 35 30 12 30 12 25 10 25 10 20 8 20 8 15 6 15 6 10 4 10 4 5 2 5 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 64 16 14 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 56 16 Celje Portorož Osončenost (ura) 35 Padavine (mm) 40 Bilje Osončenost (ura) 16 40 16 Novo mesto 48 12 42 12 40 10 35 10 32 8 28 8 24 6 21 6 16 4 14 4 8 2 7 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 40 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 40 16 Let. ER Maribor 14 Osončenost (ura) 49 Padavine (mm) 14 56 Osončenost (ura) 16 Murska Sobota 35 30 12 30 12 25 10 25 10 20 8 20 8 15 6 15 6 10 4 10 4 5 2 5 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 14 Osončenost (ura) 14 35 Padavine (mm) Padavine (mm) 70 12 1 Padavine (mm) 14 30 0 Padavine (mm) 80 Osončenost (ura) Padavine (mm) 35 16 Osončenost (ura) Ljubljana Padavine (mm) 40 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), avgust 2024 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2024 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2024 Table 2. Monthly meteorological data – August 2024 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 538 468 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS 11,1 19,4 25,7 22,0 20,9 24,1 23,9 23,8 24,2 22,7 22,9 21,7 23,5 22,4 26,1 TOD 3,6 2,8 3,1 3,0 3,0 2,8 3,2 3,3 3,2 3,0 2,5 3,2 3,2 3,4 3,2 TX 14,0 27,6 33,3 30,1 30,1 31,3 31,7 31,0 32,7 30,9 30,2 29,4 31,2 29,4 33,0 TM 8,9 13,7 19,3 15,6 15,1 18,5 17,9 17,8 17,5 16,6 16,5 15,5 17,5 16,9 20,1 Temperatura TAX DT 17,5 12 32,3 12 36,6 14 34,8 12 34,5 13 35,6 16 35,8 13 35,5 12 38,0 13 34,8 13 34,1 17 33,0 13 35,4 13 33,9 16 36,6 14 TAM 5,2 11,2 17,3 12,4 12,0 16,1 14,5 14,9 14,1 13,9 13,2 12,0 13,9 14,0 18,3 DT 22 23 4 23 4 3 23 4 4 23 22 23 23 3 4 SM 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 0 25 30 30 29 31 31 31 31 31 31 29 31 29 31 TD 210 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 196 122 237 107 342 119 279 105 ― ― 287 108 ― ― 285 107 ― ― 284 115 282 112 280 116 296 113 ― ― 334 110 Oblačnost PO SO SJ 5,5 3 1 ― ― ― 2,1 2 17 4,1 3 7 4,6 4 7 3 5 14 3,5 2 9 2,3 1 16 2,3 1 19 ― ― ― 3 1 12 3,8 1 9 2,6 1 16 ― ― ― 1,3 0 22 RR 181 76 59 91 211 98 114 95 92 136 65 93 51 28 22 RP 88 49 57 91 181 79 128 85 85 119 64 73 54 24 32 Padavine in pojavi SD SN SG SS 9 9 11 0 8 2 4 0 4 4 0 0 5 7 2 0 7 3 7 0 7 9 0 0 6 10 6 0 6 8 4 0 7 7 0 0 7 10 0 0 6 5 0 0 6 3 1 0 8 4 0 0 7 8 ― ― 3 2 0 0 SSX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ― 0 DT ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― Tlak P 757,1 ― 1006,9 953,5 ― 980,6 ― 989,2 996,1 986,6 984,2 ― 993,1 956,8 1012,6 PP 10,1 ― 21,1 17,8 ― 20,3 ― 20,9 21,0 21,4 19,4 ― 20,4 18,5 21,6 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi  12 °C). n TD =  (20 C − TSi ) i =1 če je TSi  12 C 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost vetra m/s Slika 22. Vetrne rože, avgust 2024 20 Figure 22. Wind roses, August 2024 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna oblačnost je bila najmanjša na Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 1,3 desetin neba. Največja je bila povprečna oblačnost v visokogorju, na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 5,5 desetin neba. Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom in vzhodnikom jim je pripadlo 53 % vseh terminov, zahodseverozahodnik in severozahodnik sta skupaj pihala v 28 % terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 39 %, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 45 %. V Biljah je močno prevladoval vzhodni veter s sosednjima smerema, pihali so v 58 % terminov. V Ljubljani je jugozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 10 % terminov, severovzhodniku s sosednjima smerema pa 36 %. V Murski Soboti je bil veter dokaj enakomerno porazdeljen po vseh smereh. V Novem mestu je južni veter s sosednjima smerema pihal v 28 %, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 36 % vseh terminov. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature in padavin od povprečja 1991–2020, avgust 2024 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1991–2020, August 2024 Postaja Let. JP Ljubljana Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce LEGENDA: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M I. 1,0 1,2 1,4 2,1 1,6 0,6 1,0 1,6 1,4 1,2 0,1 1,1 0,6 0,8 Temperatura zraka II. III. 4,1 4,1 3,4 3,8 3,2 4,6 2,9 4,0 3,6 3,5 3,6 4,1 4,3 4,1 4,2 4,0 4,6 3,4 4,3 3,5 3,8 3,6 4,7 3,9 4,8 4,2 4,4 4,7 M 3,1 2,8 3,1 3,0 3,0 2,8 3,2 3,3 3,2 3,0 2,5 3,2 3,2 3,4 I. 70 119 130 70 341 183 126 35 18 87 110 167 101 43 Padavine II. III. 89 9 50 2 76 0 233 0 227 23 73 5 257 5 152 61 197 42 223 63 84 5 64 2 62 12 35 0 M 51 49 57 91 184 79 128 85 85 119 64 73 54 24 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1991–2020 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1991–2020 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1991–2020 normals (%) − thirds and month Prva tretjina avgusta je bila nadpovprečno topla, odklon je bil do 2,1 °C. Padavine so bile izrazito neenakomerno porazdeljene, v Kočevju je padlo 3,4-krat toliko dežja kot navadno, marsikje pa je bilo padavin manj od normale, na primer v Lescah, kjer ni padlo niti polovico toliko dežja kot navadno, še bolj je padavin primanjkovalo v Novem mestu in Črnomlju. Osrednja tretjina mesca je bila občutno toplejša od normale, odklon je bil večinoma med 2,9 in 4,8 °C. Količina padavin je bila tudi v osrednji tretjini meseca krajevno zelo raznolika, v Lescah je dosegla le tretjino normale, na Bizeljskem pa so namerili skoraj 2,6-kratnik normale. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Tudi v zadnji tretjini meseca se je nadaljevalo občutno toplejše vreme od normale. Odklon je bil od 3,4 do 4,7 °C. Padavine so bile v primerjavi z normalo skromne, marsikje jih sploh ni bilo, v Novem mestu in Celju pa so namerili tri petine normalne količine padavin. Slika 23. Kopalna sezona je na kočevskem Rudniškem jezeru trajala še ves avgust. Kočevje, 25. avgust 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. The bathing season at Lake Rudnik in Kočevje continued throughout August. Kočevje, 25 August 2023 (Photo: Iztok Sinjur) Največja debelina (cm) 40 30 Kredarica 20 10 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 24. Največja višina snežne odeje v avgustu Figure 24. Maximum snow depth in August 10 Število dni 8 Kredarica 6 4 2 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 25. Število dni s snežno odejo v avgustu Figure 25. Number of days with snow cover in August Na Kredarici avgusta 2024 ni bilo snežne odeje. Od sredine minulega stoletja je bilo največ snega avgusta leta 1969 (30 cm), sledijo mu avgusti 1966 (22 cm), 1954 in 2006 (obakrat 15 cm) ter 1957 (12 cm). Snežna odeja je najdlje obležala avgusta 2006, in sicer devet dni, v avgustu 1969 pa dan manj (osem dni). Število dni z nevihto je navadno največje junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, a vse je odvisno od prevladujočega vremenskega tipa. Število zabeleženih dni z nevihto in/ali grmenjem 22 Agencija Republike Slovenije za okolje je odvisno tudi od urnika delovanja meteorološke postaje, zato je primerjava med postajami težavna. Po deset nevihtnih dni je bilo na Bizeljskem in v Celju. Na Kredarici in v Ljubljani so jih našteli po devet, V Novem mestu in Lescah po osem. V Ratečah in Portorožu so zapisali po dva nevihtna dneva. Prva dva dneva avgusta so po Sloveniji nastajala neurja. Prvi dan meseca so se prve nevihte v zgodnjih popoldanskih urah razvile na severu in jugu države, popoldne pa je v pasu od Gorenjske proti Dolenjski nastalo nekaj močnejših neviht. Zvečer je nevihtni sistem iznad severne Italije dosegel Primorsko, zapihal je okrepljen severni do zahodni veter. Nevihtna dejavnost se je v noči na 2. avgust umirila. 2. avgusta popoldne je bilo več spremenljive oblačnosti, v prvi polovici popoldneva je nastalo nekaj ploh in neviht, po 18. uri pa je izrazita nevihtna linija iznad Avstrije dosegla sever države in zvečer prek vzhodne polovice Slovenije potovala proti jugovzhodu. Ločeno je močnejša nevihta okoli 18.30 nastala tudi južno od Ljubljane. Nevihte so spremljali močni sunki vetra, nalivi in ponekod tudi manjša toča. Vremensko dogajanje se je v noči na 3. avgust postopno umirilo. Več o tem vremenskem dogajanju lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_1–2avg2024.pdf V notranjosti Slovenije je predvsem 13., 14. in 17. avgusta nastalo nekaj vročinskih neviht, deloma zaradi bližine višinske doline nad zahodno Evropo. V vasi Krn je 14. avgusta popoldne padlo 39 mm v zgolj 20 minutah (ocenjena 25-letna povratna doba naliva), 17. avgusta popoldne pa so na merilnih mestih Tatre, Slavnik in Juršče izmerili naliv s petletno povratno dobo, in sicer 43 mm v 75 minutah, 38 mm v 55 minutah oziroma 25 mm v 25 minutah. V nedeljo, 18. avgusta, so nevihte z nekaj neurji zajele vso Slovenijo in osvežile ozračje ter zaključile vročinski val. Več o teh nevihtah si lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-nevihte_10–17avg2024.pdf 18. avgusta so okoli 11. ure v zahodni polovici države začele nastajati plohe in nevihte. Popoldne so nevihte zajele večji del vzhodne polovice Slovenije, le ponekod na jugovzhodu in severovzhodu je vreme ostalo suho. Nekatere nevihte je spremljal močnejši naliv, manjša toča, zlasti na mariborskem in lendavskem območju pa tudi močni sunki vetra. Kmalu po polnoči je novo padavinsko območje z nalivi najprej zajelo Belo krajino in Kočevsko ter se pomikalo proti severovzhodu in slabelo. Zgodaj zjutraj 19. dne je deževalo v večjem delu Slovenije, zlasti na Štajerskem so nastajale nevihte z nalivi. Nad Belo krajino in območjem Karlovca je po 5. uri nastalo novo območje ploh in neviht, ki je nato potovalo prek južne polovice Slovenije. Plohe in posamezne nevihte so sicer dopoldne v dveh valovih nastajale tudi nad severno Slovenijo. Proti večeru je jugovzhod Slovenije iznad Hrvaške zajel izrazit padavinski pas z nevihtami in se razširil nad večji del države. Izrazita nevihtna celica je nastala nad Kozjanskim in nato z močnim pišem prešla Zasavje in Celjsko kotlino. Proti jutru naslednjega dne so padavine povsod slabele in ponehale. Več o tem padavinskem dogodku si lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-padavine_18–20avg2024.pdf Kredarico so vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 11 dnevih, v Kočevju so meglo opazili v sedmih dnevih, na Bizeljskem pa v šestih. Po štiri dni s pojavom megle so zapisali v Ratečah in Novem mestu. V Postojni so meglo opazili v dveh dnevih, v Slovenj Gradcu pa enkrat. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani avgusta 2024 megle niso opazili. Od sredine minulega stoletja je bilo s po enim dnevom z meglo šest avgustov (1988, 1994, 1998, 2000 in 2001 ter 2017), po 21 dni z meglo pa je bilo v avgustih 1951 in 1965. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Ljubljana Št. dni z nevihto 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 26. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v avgustu Figure 26. Number of days with thunderstorms in August 24 Št. dni z meglo 20 Ljubljana 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 27. Število dni z meglo v avgustu Figure 27. Number of foggy days in August 990 26 Delni tlak vodne pare (mm) Ljubljana Zračni tlak (mm) 985 980 975 970 Ljubljana 24 22 20 18 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 28. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare avgusta 2024 Figure 28. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in August 2024 Na sliki 28 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Drugi dan meseca je bil povprečni dnevni zračni tlak 975,7 mb, sledilo je naraščanje do 10. dne, ko je bila z 986,3 mb dosežena najvišja vrednost tega meseca. Najnižji je bil zračni tlak 18. avgusta z 974,2 mb, nato je do konca meseca večinoma naraščal. Na sliki 28 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Najmanj vodne pare je bilo v zraku 6. avgusta, ko je delni tlak vodne pare znašal 18,1 mb. Najvišji je bil z 24,7 mb 12. avgusta. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY At the national level, August 2024 was the warmest on record with the anomaly of 3.3 C above the normal, it was the hottest not only among August months but among all months. Along with February and July, August is the third record warmest month on record in 2024. The largest temperature anomaly from the normal was in the Julian Alps, with the average temperature at Kredarica 3.6 C above normal. Elsewhere in the hills and mountains, the anomaly exceeded 3.5 C, while in the lowlands the average monthly temperature was 3 to 3.5 C above the normal. The convective nature of precipitation resulted in a rather uneven spatial distribution, which deviates from the normal distribution of precipitation. Most of the rain fell in the Kočevje region, in the hills of western Slovenia and in the hills of Dolenjska and Zasavje. 211 mm were registered in Kočevje and 181 mm on Kredarica. In most of Slovenia, 60–120 mm of rain fell. The least rainfall was recorded in Slovenian Istria, part of Posočje, part of the Zgornjesavska valley and Pomurje, where less than 60 mm fell. At the national average, 72 % of the normal precipitation fell. Areas with above-normal rainfall were small. The area of Kočevje stood out the most, with precipitation reaching 180 % of the normal. In addition, precipitation was above the normal in a few areas of Dolenjska and Štajerska and in two smaller areas in the west of the country. The precipitation deficit was the most pronounced on the coast, in part of Posočje and in the Zgornjesavska valley, where only up to 40 % of the normal rainfall fell. At the national average, the sunshine duration was 114 % the normal. Sunny weather was 10 to 20 % above the normal in most of the country. On Kredarica it was 22 % above normal and in Bohinjska Češnjica a fifth above the normal. At a few stations in the west and south of the country the anomaly was between 5 and 10 %. In August, there was no snow cover observed on Kredarica. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V AVGUSTU 2024 Weather development in August 2024 Matija Klančar 1.–2. avgust Popoldanske plohe in nevihte s krajevnimi neurji Nad večjim delom Evrope se je nahajalo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je k nam z zahodnimi vetrovi dotekal vlažen in nestabilen zrak. Sprva je bilo dokaj sončno. Čez dan se je razvijala kopasta oblačnost. Popoldne in zvečer so nastajale plohe in nevihte. Tudi drugi dan je bilo sprva dokaj sončno, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. V obeh dneh so se po Sloveniji pojavljala krajevna neurja. Najvišja dnevna temperatura se je v prvih dveh dneh avgusta gibala med 27 in 34 °C. Več o neurjih 1. in 2. avgusta pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_1–2avg2024.pdf 3. avgust Delno jasno, kratkotrajne plohe Nad večjim delom Evrope je še vedno vztrajalo območje visokega zračnega tlaka. Vremenska fronta se je od severozahoda bližala Alpam. K nam je z vetrovi severnih smeri v višinah dotekal vlažen zrak. Dan je bil delno jasen z občasno povečano oblačnostjo. Ponekod je rahlo rosilo, nastalo je nekaj kratkotrajnih ploh. Na severozahodu je bilo okoli 21, drugod od 25 do 31 °C. 4. avgust Sprva jasno, popoldne spremenljivo oblačno s posameznimi plohami in nevihtami Nad jugozahodno Evropo in večjim delom Sredozemlja je bilo območje visokega zračnega tlaka. Hladna fronta se je prek srednje Evrope pomikala proti vzhodu. V višinah je k nam od severozahoda dotekal nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak. Dan je bil sprva precej jasen, sredi dneva in popoldne pa spremenljivo oblačen. Nastale so posamezne plohe in nevihte, ki so bile pogostejše v zahodni polovici države. Najvišja dnevna temperatura je bila od 25 do 29, na Primorskem do 32 °C. 5. avgust Ponoči deževalo, dan delno jasen z občasno povečano oblačnostjo Nad večjim delom Evrope se je zadrževalo območje enakomernega zračnega tlaka. Prek vzhodne in srednje Evrope se je pomikala oslabljena hladna fronta. V višinah je k nam od severozahoda dotekal nekoliko hladnejši in občasno bolj vlažen zrak. Ponoči je občasno deževalo, dan je bil delno jasen z občasno povečano oblačnostjo. Predvsem v vzhodni polovici države je bilo popoldne in zvečer nekaj padavin. Od 24 do 29 je bilo, na Primorskem do 32 °C. 6. avgust Sprva nizka oblačnost, čez dan pretežno jasno, šibka burja Nad srednjo Evropo se je krepilo območje visokega zračnega tlaka. Z vzhodnim vetrom je k nam dotekal nekoliko bolj hladen in vlažen zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo po državi precej nizke oblačnosti, čez dan je bilo pretežno jasno, v gorskem svetu je bilo nekaj kopaste oblačnosti. Na Primorskem je prehodno zapihala šibka burja. Najvišja dnevna temperatura je bila od 25 do 28, na Primorskem do 32 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje 7.–8. avgust Popoldanske plohe in nevihte Nad večjim delom Evrope je vztrajalo šibko območje visokega zračnega tlaka. Vremenska fronta je segala vse od Skandinavskega polotoka do zahodne Evrope in je v noči na 8. avgust prešla naše kraje. Z vetrom zahodnih smeri je v višinah k nam dotekal postopno bolj vlažen zrak. Prvi dan je bil sončen z občasno povečano oblačnostjo. Popoldne in zvečer so plohe in nevihte zajele večji del Slovenije. Drugi dan dopoldne se je postopno razjasnilo. Dan je bil dokaj sončen, popoldne in zvečer so se znova pojavljale krajevne plohe in nevihte. Najvišja dnevna temperatura se je gibala med 26 in 32 °C. 9.–12. avgust Sprva nekaj megle, obdobje jasnega in sončnega vremena Nad večjim delom Evrope se je zadrževalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je k nam pritekal zelo topel in suh zrak. Prvi dan je bilo ponekod nekaj megle ali nizke oblačnosti. Obdobje je minilo v znamenju jasnega in sončnega vremena z visoko dnevno temperaturo. Če je bilo prvi dan še od 27 do 31, na Primorskem do 34 °C, se je nato naslednje dni temperatura v večjem delu države povzpela nad 30 °C, na nekaterih postajah je bilo do 37 °C. 13. avgust Pretežno jasno, posamezne plohe in nevihte Območje visokega zračnega tlaka nad Evropo je nekoliko oslabelo, njegovo središče se je pomaknilo nad Baltik. Zahodno Evropo je dosegla hladna fronta. Pred njo je nad naše kraje v višinah z vetrovi južnih smeri dotekal razmeroma suh in zelo topel zrak. Dan je bil pretežno jasen, popoldne je nastalo nekaj posameznih ploh in neviht. Od 30 do 36 °C je bilo. 14. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte Nad srednjo in vzhodno Evropo je prevladovalo območje visokega zračnega tlaka. Hladna fronta se je počasi pomikala preko Francije proti Alpam. Pred njo je nad naše kraje v višinah z vetrovi južnih smeri še vedno dotekal razmeroma suh in zelo topel zrak. Dan je bil delno jasen s spremenljivo oblačnostjo, cel dan so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Najvišja dnevna temperatura je bila od 30 do 37 °C. 15.–16. avgust Sončno in vroče, posamezne nevihte Nad večjim delom Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z jugozahodnim vetrom k nam dotekal precej suh in zelo topel zrak. Dneva sta bila večinoma sončna. Popoldne je nastalo v notranjosti države nekaj posameznih neviht. Še naprej je bilo vroče, najvišja dnevna temperatura je bila od 30 do 37 °C. 17. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, posamezne plohe in nevihte, jugozahodni veter Območje visokega zračnega tlaka nad srednjo Evropo je počasi slabelo. Hladna fronta se je od severozahoda bližala Alpam. Od jugozahoda je k nam še dotekal dokaj topel in suh zrak. Dan je bil delno jasen s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne je v notranjosti Slovenije nastalo nekaj ploh in neviht. Ponekod je zapihal jugozahodni veter. Od 30 do 36 °C je bilo. O vročini in nevihtah med 10. in 17. avgustom pa smo pisali v: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-nevihte_10–17avg2024.pdf 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 18.–20. avgust Obdobje krajevnih ploh in neviht z močnejšimi nalivi, šibak severovzhodnik Nad severnim Sredozemljem in Balkanom se je nahajalo plitvo območje nizkega zračnega tlaka. Vremenska fronta se je bližala našim krajem in se zadrževala nad srednjo in vzhodno Evropo ter vzhodnimi Alpami. Prvi dan so se plohe in nevihte na zahodu države pojavljale že zjutraj, čez dan so postopno zajele večji del Slovenije. Drugi dan je bilo večinoma oblačno, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte z močnejšimi nalivi. Nadaljevale so se zvečer in do jutra 20. avgusta povsod ponehale. Ponekod je zadnji dan obdobja zapihal šibak severovzhodni veter. Ohladilo se je, večinoma je najvišja dnevna temperatura ostala pod 30 °C. O neurjih in obilnih padavinah med 18. in 20. avgustom pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-padavine_18–20avg2024.pdf 21. avgust Popoldanske plohe in nevihte, severni veter Severno od Alp se je proti vzhodu pomikala hladna fronta in je oplazila tudi naše kraje. Za njo se je nad delom zahodne in srednje Evrope krepilo območje visokega zračnega tlaka. K nam je od severa dotekal nekoliko hladnejši zrak. Dopoldne je oblačnost od severa postopno naraščala, po državi so se pojavljale posamezne plohe in nevihte, ki so do večera ponehale. Prehodno je ponekod zapihal veter severnih smeri. Bilo je od 24 do 30, na Primorskem do 32 °C. 22.–24. avgust Sprva še zmerno oblačno, nato sončno Nad srednjo in vzhodno Evropo, Balkanom ter Sredozemljem se je zadrževalo območje visokega zračnega tlaka. K nam je s šibkim jugozahodnim vetrom pritekal vroč in suh zrak. Prvi dan je bilo sprva zmerno oblačno, čez dan pa večinoma sončno z nekaj visoke koprenaste oblačnosti. Burja na Primorskem je dopoldne ponehala. Drugi in tretji dan sta bila večinoma sončna. Če je bilo še prvi dan od 24 do 32 °C, se je drugi in tretji dan še ogrelo, najvišja dnevna temperatura se je gibala med 29 in 34 °C. 25.–26. avgust Prvi dan pretežno jasno, drugi dan spremenljivo oblačno, vzhodnik, šibka burja Hladna fronta je dosegla srednjo Evropo in se je bližala Alpam. Za njo se je od zahoda nad Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka. Pred hladno fronto je k nam v višinah dotekal nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak. Prvi dan je bil pretežno jasen. Drugi dan je bilo na Primorskem sončno, drugod spremenljivo oblačno. Oba dneva je pihal šibak veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Prvi dan je bilo od 28 do 34 °C, drugi dan pa od 24 do 33 °C. 27. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, dopoldne plohe in nevihte, vzhodnik, šibka do zmerna burja Nad večjim delom Evrope se je pri tleh zadrževalo območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje je od vzhoda v spodnjih plasteh ozračja še vedno pritekal nekoliko hladnejši in vlažen zrak. Dopoldne je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale so se plohe in nevihte. Popoldne je bilo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, drugod veter vzhodnih smeri. Bilo je od 23 do 28, na Primorskem do 32 °C. 28. avgust Večinoma sončno z nekaj spremenljive kopaste oblačnosti, nevihte na Primorskem, burja slabela Nad večjim delom Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje je dotekal toplejši in občasno bolj vlažen zrak. Dan je bil večinoma sončen z nekaj spremenljive kopaste oblačnosti. Na 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Primorskem je popoldne nastalo nekaj krajevnih neviht. Burja na Primorskem je postopno slabela. Najvišja dnevna temperatura se je gibala od 26 do 31, na Primorskem do 34 °C. 29. avgust Sprva megleno, dopoldne pretežno jasno, popoldne delno jasno, krajevne plohe in nevihte Nad večjim delom Evrope je vztrajalo območje visokega zračnega tlaka. Ob šibkih vetrovih se je nad našimi kraji zadrževal razmeroma topel zrak. Sprva je bila po nekaterih kotlinah megla. Dopoldne je bilo pretežno jasno, popoldne pa delno jasno, nastalo je nekaj krajevnih ploh in neviht. Najvišja dnevna temperatura je bila od 28 do 34 °C. 30.–31. avgust Pretežno jasno, nekaj kratkotrajnih ploh in neviht, še vedno zelo vroče Še vedno se je nad večjim delom Evrope zadrževalo območje visokega zračnega tlaka. S šibkimi severnimi vetrovi je k nam dotekal topel in postopno bolj suh zrak. Oba dneva sta bila pretežno jasna. Prvi dan je bilo predvsem na zahodu države nekaj kratkotrajnih ploh in neviht. Še naprej je bilo zelo vroče. Dnevna najvišja temperatura je znašala od 28 do 32 °C, na Primorskem do 35 °C. O vročini med 26. avgustom in 4. septembrom smo pisali v: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-26avg-4sep2024.pdf 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 1. avgusta Slika 2. Satelitska slika 1. avgusta 2024 ob 14. uri 2024 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 August 2024 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 August 2024 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. avgusta 2024 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 August 2024 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 7. avgusta Slika 5. Satelitska slika 7. avgusta 2024 ob 14. uri 2024 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 7 August 2024 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 7 August 2024 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. avgusta ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 August 2024 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 10. avgusta Slika 8. Satelitska slika 10. avgusta 2024 ob 14. uri 2024 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 10 August 2024 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 10 August 2024 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 10. avgusta 2024 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 10 August 2024 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 18. avgusta Slika 11. Satelitska slika 18. avgusta 2024 ob 14. uri 2024 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 18 August 2024 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 18 August 2024 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. avgusta 2024 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 18 August 2024 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 21. avgusta Slika 14. Satelitska slika 21. avgusta 2024 ob 14. uri 2024 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 21 August 2024 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 21 August 2024 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 21. avgusta 2024 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 21 August 2024 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 30. avgusta Slika 17. Satelitska slika 30. avgusta 2024 ob 14. uri 2024 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 30 August 2024 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 30 August 2024 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. avgusta 2024 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 30 August 2024 at 12 GMT 32 POLETJE 2024 Climate in summer 2024 Tanja Cegnar eseci meteorološkega poletja so junij, julij in avgust. Vrh poletja običajno predstavlja julij, ki je v dolgoletnem povprečju tudi najtoplejši mesec. K visokemu poletju prištevamo tudi še prvo polovico avgusta, vroči dnevi pa se lahko pojavljajo tudi ob koncu avgusta. Sestavek je namenjen pregledu značilnosti poletja kot celote. Povprečje obdobja 1991–2020 je v tekstu označeno kot normala ali navadna vrednost. Na začetku povzemamo glavne značilnosti posameznih mesecev, v nadaljevanju pa poletja kot celote. M Poletje je bilo na državni ravni 2,4 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1991–2020 in s tem najtoplejše poletje do zdaj, bilo je podpovprečno namočeno, s kazalnikom višine padavin 92 %. Razporeditev padavin je bila neenakomerna, s sušnimi obdobji na severozahodu in bolj namočenimi predeli na vzhodu. Osončenost je bila nadpovprečna in je za šest odstotkov presegla normalo. Junij 2024 Na državni ravni je bil junij 2024 za 1,4 °C toplejši od normale, sonce je sijalo le 91 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1991–2020, padlo pa je 117 % toliko padavin kot v junijskem povprečju. Junij 2024 je bil povsod toplejši od normale. V veliki večini države je bil od 1 do 2 °C toplejši od normale. Nekoliko manjši je bil odklon na zahodu države, v širokem pasu vzdolž meje z Italijo in v Slovenski Istri. Manj dežja od normale je bilo v Slovenski Istri, južnih Julijcih, na ribniškem, grosupeljskem, delu južne Štajerske in v Pomurju. Z redkimi izjemami so padavine presegle 80 mm in v dobri polovici Slovenije je padlo od 80 do 160 mm dežja. Največ padavin je bilo v gorah na severozahodu države, v pasu od Trnovskega gozda do Ljubljane, delu Kamniško Savinjskih Alp in Karavankah ter na območju Snežnika. Na nekaj merilnih postajah so namerili nad 275 mm padavin. Zaradi konvektivnega značaja padavin je vzorec na karti kazalnika padavin zelo pester in razdrobljen. Več kot polovica Slovenije je bila bolj namočena kot normalno. Največji presežek padavin je bil na Krasu, kjer je padla skoraj dvakratna normalna količina padavin. Med območja z vsaj 60 % presežkom padavin nad normalo spadajo tudi območje Snežnika, pas od Postojne do Ljubljane, vzhod Bele krajine, Krško-Brežiško polje, Ptuj s širšo okolico in del Karavank. Med območji s primanjkljajem padavin izstopajo Obala in južne Julijske Alpe. Povsod je bilo manj sončnega vremena od normale. Najmanjši primanjkljaj, in sicer do desetine normale, je bil na jugu in severu države ter v Celju s širšo okolico. Razen na postaji Sv. Florjan je bil primanjkljaj povsod manjši od petine normale. V visokogorju se je debelina snežne odeje junija hitro tanjšala. Na Kredarici je bila snežna odeja najdebelejša prvi dan meseca z 132 cm. Sneg je tla prekrival 24 dni. Julij 2024 Julij 2024 je bil na državni ravni s presežkom 2,5 °C nad normalo najtoplejši do zdaj; padlo je le 84 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena pa je bilo za 111 % normale. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna julijska temperatura je povsod presegla normalo, odklon je bil med 2 in 3 °C. V severni polovici države je bil presežek nad normalo večinoma med 2 in 2,5 °C, drugod po državi je prevladoval odklon med 2,5 in 3 °C. Vročinski val je državo zajel med 9. in 13. julijem, izrazito vroče je bilo v notranjosti tudi 16. julija, na Primorskem pa ob burji še od 17. do 19. julija. V posameznih dnevih se je temperatura regionalno povzpela nad 35 °C. Zaradi konvektivnega značaja so bile padavine porazdeljene dokaj neenakomerno. Na nekaj merilnih mestih so namerili le od 10 do 20 mm dežja. Največ dežja je padlo v hribovitem svetu severne Slovenije, kjer so padavine presegle 200 mm. Junija je bilo več dogodkov s krajevnimi neurji. Na zahodu in jugu Slovenije je bilo večinoma manj dežja od normale, poleg tega je bilo še nekaj manjših območij, kjer je bilo manj dežja od normale. Na nekaterih merilnih mestih so padavine dosegle le od 15 do 25 % normale. V dobri polovici Slovenije je bilo od 70 do 130 % toliko padavin kot normalno. Padavine so presegle 130 % normale na več manjših območjih na Štajerskem, na manjšem območju Gorenjske in Dolenjske. V večjem delu zahodne Slovenije, v Ljubljani in v širokem pasu od Novomeške kotline vzdolž meje s Hrvaško pa vse do južnega dela Prekmurja je bil presežek osončenosti nad normalo do 10 %. Drugod po državi je bila normala presežena za 10 do 20 %. Na Kredarici ni bilo snežne odeje. Slika 1. Po številnih vročih in sončnih dnevih so se v Beli krajini sušne razmere začele odražati tako na poljščinah, kot v gozdovih. Okolica Doblič, 24 avgust 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 1. After many hot and sunny days, drought conditions in Bela krajina began to affect both crops and forests. Dobliče, 24 August 2024 (Photo: Iztok Sinjur) Avgust 2024 Avgust je bil na državni ravni za 3,3 °C toplejši od normale in s tem najtoplejši avgust do zdaj, pa tudi najtoplejši mesec sploh. K rekordno visoki povprečni avgustovski temperaturi so najbolj prispevale izjemno tople noči, avgust 2003 pa ohranja rekord povprečne popoldanske temperature. Padlo je le 72 % toliko padavin kot v povprečju primerjalnega obdobja, kar tokratni avgust uvršča med pet najmanj namočenih avgustov. Sonce je sijalo 114 % toliko časa kot normalno. Povprečje obdobja 1991–2020 v tekstu označujemo kot normalo. Največji temperaturni odklon od primerjalnega obdobja je bil v Julijskih Alpah, na Kredarici je povprečna temperatura za 3,6 °C presegla normalo. Tudi drugod v hribih in gorah je odklon presegel 3,5 °C, v nižini pa je povprečna mesečna temperatura presegla normalo za 3 do 3,5 °C. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Konvektiven značaj padavin je povzročil precej neenakomerno prostorsko porazdelitev, ki odstopa od navadne porazdelitve padavin. Največ dežja je padlo na Kočevskem, v hribovitem svetu zahodne Slovenije in hribih Dolenjske in Zasavja. V Kočevju so namerili 211 mm, na Kredarici pa 181 mm. V večini Slovenije je padlo od 60 do 120 mm dežja. Najmanj padavin je bilo v Slovenski Istri, delu Posočja, delu Zgornjesavske doline in v Pomurju, kjer padavine niso dosegle 60 mm; v Seči so namerili le 21 mm, na Letališču Portorož pa 22 mm. Območja z več padavinami od normale so bila majhna. Najbolj je izstopalo območje Kočevja, kjer so padavine dosegle 180 % normale. Padavine so presegle normalo tudi na nekaj območjih Dolenjske in Štajerske ter na dveh manjših območjih na zahodu države. Primanjkljaj padavin je bil največji na Obali, v delu Posočja in Zgornjesavski dolini, kjer je padlo le do 40 % toliko dežja kot normalno. Sončnega vremena je bilo v večini države od 10 do 20 % več od normale. Na Kredarici so normalo presegli za 22 %, v Bohinjski Češnjici pa za petino. V Postojni so normalo presegli le za 5 %, v Ratečah in Novem mestu za sedem %, v Ljubljani za osem % in v Godnjah za devet %. Kredarica je bila avgusta 2024 brez snežne odeje. Poletje 2024 V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah opažamo občasno manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi meritvami, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek za isto količino nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. Slika 2. Odklon povprečne temperature zraka poleti 2024 od povprečja 1991– 2020 Figure 2. Mean air temperature anomaly, summer 2024 Poletje 2024 je bilo povsod vsaj 2 °C toplejše od normale. V visokogorju in predvsem v širokem pasu vzdolž meje s Hrvaško, ki se je začenjal nad vzhodno Notranjsko in nadaljeval v Belo krajino in jugovzhodno Dolenjsko ter precejšnji del Štajerske in Pomurja, je odklon nekoliko presegel 2,5 °C (slika 2). V Miklavžu je bilo poletje 2,9 °C toplejše od normale, v Poličkem Vrhu in Osilnici pa 2,8 °C, kar nekaj merilnih postaj pa je poročalo o odklonu 2,7 °C. Rekordno visoke najvišje dnevne temperature poleti 2024 niso izmerili. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Odklon povprečne poletne temperature na državni ravni od poletnega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 3. Summer temperature anomaly at national level, reference period 1991– 2020 Na državni ravni je poletje 2024 s presežkom 2,4 °C nad normalo za malenkost preseglo do zdaj najtoplejše poletje 2003. Povprečna temperatura poletja 2024 je bila rekordna v višjih legah (Alpe, Karavanke in Pohorje), na Notranjskem in v jugovzhodni Sloveniji, ne pa drugod po nižinah. Na zahodu države je bilo poletje 2022 toplejše od tokratnega. V tem stoletju prevladujejo nadpovprečno topla poletja, poletje 2024 je že deseto nadpovprečno toplo zapored. V zadnjih petih desetletjih se poletja v povprečju segrevajo in od takrat so toplejša že za skoraj 3,5 °C. Od sredine preteklega stoletja je bilo poletje 2003 skoraj tako toplo kot tokratno, tretje najtoplejše je poletje 2022 s presežkom nad normalo 2,1 °C. Vsa najhladnejša poletja so bila v preteklem stoletju, najhladnejše je bilo poletje 1978, ki je bilo kar 3,2 °C hladnejše od normale. Ptuj Maribor Tolmin Lendava Kranj Ilirska Bistrica Idrija Portorož Metlika Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Velenje Mežica Celje Medlog Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno polje Nova vas Postojna Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Breginj Bovec Rateče Kredarica Ptuj Maribor Tolmin Lendava Kranj Ilirska… Idrija Portorož Metlika Lesce Murska… Slovenj… Velenje Mežica Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno polje Nova vas Postojna Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Breginj Bovec Rateče Kredarica 0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 Slika 4. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature zraka od normale v C poleti 2024 Figure 4. Mean daily minimum air temperature anomaly in C in summer 2024 0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 3.5 Slika 5. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature zraka od normale v C poleti 2024 Figure 5. Mean daily maximum air temperature anomaly in C in summer 2024 Povprečna najnižja dnevna temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje (slika 4). Velika večina odklonov je bila med 2 in 2,5 °C. Rekordno topla jutra so najbolj prispevala k rekordni povprečni poletni temperaturi. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil prav tako pozitiven (slika 65), in sicer je bil presežek nad normalo večinoma med 2 in 3 °C. Še vedno ostaja rekordno visoka povprečna najvišja dnevna poletna temperatura v letu 2003. Vroči so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 30 °C. Največ vročih dni je bilo na Obali, in sicer 64. Po njihovem številu močno izstopa Goriška regija, v Biljah je bilo tokrat 58 vročih dni, v poletju 2022 pa je bilo na tej merilni postaji rekordnih 80 vročih dni. Prav toliko, torej 58 vročih dni je bilo tokrat v Črnomlju. Vročih dni je bilo več kot tokrat v poletju 2003, takrat so jih v Ljubljani našteli 55, v Biljah pa 76. Slika 6. Odklon povprečne mesečne temperature od normale v zadnjih dvanajstih mesecih Figure 6. Anomaly of monthly mean temperature in the last twelve months Vsi trije meseci poletja so bili nadpovprečno topli, najbolj je od normale odstopal avgust, najmanj pa junij. Preglednica 1. Najvišja izmerjena temperatura in število vročih dni poleti 2024 Table 1. Absolute maximum temperature and number of days with maximum daily temperature at least 30 C in summer 2024 Postaja Bilje Murska Sobota Ljubljana Črnomelj Let. Portorož Slovenj Gradec Novo mesto Celje Absolutni maksimum 36,6 35,4 35,6 38,0 36,6 33,0 35,5 34,8 Št. vročih dni Postaja Rateče Babno Polje Bizeljsko Let. ER Maribor Lendava Postojna Kočevje Maribor Vrb. plato 58 42 49 58 64 31 47 44 Št. vročih dni Absolutni maksimum 32,3 35,2 35,8 34,1 36,0 34,8 34,5 33,4 11 25 48 39 48 36 48 35 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Po številu toplih dni v preteklosti izstopata poletji 2003 in 2022. Na Obali je bilo tokrat 85 takih dni, v Biljah 83, kar je za dva dni manj kot poleti 2023. Za primerjavo podatek, da je bilo poleti 2022 in 2003 v Biljah in na Obali 91 toplih dni. Poleti 2024 je bilo v Ljubljani, Novem mestu in Celju 80 toplih dni, v Ratečah jih je bilo 61, v Slovenj Gradcu 72 in v Lescah 70. 90 80 Ljubljana 70 Št. toplih dni Slika 7. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 C Figure 7. Number of days with maximum air temperature at least 25 C 60 50 40 30 20 10 0 1951 1957 1963 37 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Ob rekordno visoki povprečni poletni temperaturi je bilo rekordno veliko tudi tropskih noči, to so dnevi, ko je jutranja temperatura zraka enaka ali nad 20 °C. V Ljubljani jih je bilo tokrat 13, poleti 2003 jih je bilo sedem, v Biljah so jih tokrat našteli 20, poleti 2003 pa deset, v Portorožu jih je bilo tokrat 37. Na Kredarici se je poleti 2024 temperatura povzpela najvišje 12. avgusta, takrat so izmerili 17,5 °C, najhladneje je bilo na prvi poletni dan, ko se je temperatura spustila na −2,0 °C. Na Kredarici so bili poleti 2024 štirje hladni dnevi, to so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem. 60 Ljubljana Št. vročih dni 50 Slika 8. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 30 C Figure 8. Number of days with maximum air temperature at least 30 C 40 30 20 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 V Ljubljani je bilo najbolj vroče 16. avgusta, ko je temperatura dosegla 35,6 °C, najhladneje je bilo 14. junija, ko se je ohladilo na 10,3 °C. V Murski Soboti je bila najvišja temperatura, in sicer 35,4 °C, izmerjena 13. avgusta, najhladnejše jutro pa je bilo 14. junija, ko se je ohladilo na 8,7 °C. Na Letališču Portorož je bilo najtopleje 14. avgusta, izmerili so 36,6 °C, najhladnejše jutro je bilo 14. junija, ko se je temperatura spustila na 11,4 °C. 20 Temperatura (ºC) 16 12 8 4 Kredarica 0 -4 1 6 11 16 21 26 1 6 11 junij 16 21 26 31 5 10 julij 15 20 25 30 20 25 30 avgust 36 Temperatura (ºC) 32 28 24 20 16 Ljubljana 12 8 1 6 11 16 junij 21 26 1 6 11 16 julij 21 26 31 5 10 15 avgust Slika 9. Potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature poleti 2024 na Kredarici in v Ljubljani. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna, z rdečo maksimalna dnevna temperatura in z zeleno normala. Figure 9. Daily maximum (red line), average (black line), minimum (blue line) and green the normal air temperature during summer 2024 38 Agencija Republike Slovenije za okolje 36 Temperatura (ºC) 32 28 24 20 16 Portorož 12 8 1 6 11 16 21 26 1 6 11 junij 16 21 26 31 5 10 julij 15 20 25 30 20 25 30 avgust 36 Temperatura (ºC) 32 28 24 20 16 12 Murska Sobota 8 1 6 11 16 junij 21 26 1 6 11 16 julij 21 26 31 5 10 15 avgust Slika 10. Potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature poleti 2024 v Portorožu in Murski Soboti. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna, z rdečo maksimalna dnevna temperatura in z zeleno normala. Figure 10. Daily maximum (red line), average (black line), minimum (blue line) and green the normal air temperature during summer 2024 Velika večina poletnih dni je bila toplejših od normale. Glede na normalo je bila najbolj izrazita kratkotrajna ohladitev v začetku druge tretjine junija. Takrat se je, razen na Obali, tudi najvišja dnevna temperatura spustila pod normalo povprečne dnevne temperature. Slika 11. Po številnih vročih in sončnih dnevih so se v Beli krajini sušne razmere začele odražati tako na poljščinah, kot v gozdovih. Okolica Doblič, 24 avgust 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 11. After many hot and sunny days, drought conditions in Bela krajina began to affect both crops and forests. Dobliče, 24 August 2024 (Photo: Iztok Sinjur) V nadaljevanju je za pet merilnih postaj prikazan potek povprečne poletne temperature od sredine minulega stoletja. Prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje 24 Temperatura (°C) 23 Murska Sobota 22 21 20 19 18 17 16 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 24 Temperatura (°C) 23 Ljubljana 22 21 20 19 18 17 1950 24 1955 Temperatura (°C) 23 1960 1965 1970 Novo mesto 22 21 20 19 18 17 1950 1955 1960 1965 1970 26 Temperatura (°C) 25 Portorož 24 23 22 21 20 19 1950 1955 1960 1965 1970 10 Temperatura (°C) 9 8 Kredarica 7 6 5 4 3 1950 1955 1960 1965 1970 Slika 12. Povprečna poletna temperatura zraka, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 12. Mean air temperature in summer Poletje 2024 je bilo še najbolj podobno poletju 2019, ki pa je bilo pol stopinje C hladnejše in nekoliko manj namočeno. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za poletja v obdobju 1950−2024; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, poletje 2024 je označeno z rdečo barvo. Figure 13. Temperature and precipitation anomaly for all summer in the period 1950−2024 Slika 14. Prikaz porazdelitve padavin poleti 2024 Figure 14. Precipitation amount, summer 2024 Tako kot je poleti navadno, je bilo tudi poleti 2024 največ padavin konvektivnega značaja in prostorska porazdelitev je bila zelo razgibana. Največ padavin je padlo v gorskem svetu na severu države. Ponekod je padlo nad 500 mm dežja, na primer na merilnih postajah Jelendol (561 mm), Kanin (555 mm), Kamniška Bistrica (539 mm), Kredarica (524 mm), Logarska Dolina (510 mm), Podljubelj (508 mm), Črni Vrh (504 mm) in Soča (502 mm). V večini države je padlo od 280 do 420 mm padavin. Najmanj dežja je bilo na Obali in delu Prekmurja, kjer so namerili manj kot 140 mm dežja. Izstopajo predvsem 41 Agencija Republike Slovenije za okolje merilne postaje Koper (105 mm), Letališče Portorož (114 mm) in Seča (131 mm), na ostalih postajah je padlo vsaj 160 mm padavin. Slika 15. Višina padavin poleti 2024 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 15. Precipitation in summer 2024 compared with 1991–2020 normal V osrednji Sloveniji, večjem delu Štajerske, delu Koroške in precejšnjem delu Dolenjske je bilo padavin več od normale. Največji presežek je bil v Celju in na Krško-Brežiškem polju, kjer so padavine normalo presegle za več kot petino. V Brodu v Podbočju so padavine normalo presegle za 49 %, v Kalu pri Krmelju za 44 %, v Cerkljah in Planini v Podbočju pa za 34 %, če omenimo le največje presežke. Večina države je bila slabše namočena kot normalno. Padavin je najbolj primanjkovalo na Obali in bohinjskem gorovju. V Kneških Ravnah je padlo le 41 % toliko padavin kot normalno, v Kopru 45 %, na Letališču Portorož 54 %, v Podbrdu 57 %, v Čolnici in na Voglu pa 59 %. Drugod so padavine dosegle vsaj 60 % normale. Junij je bil nadpovprečno namočen, julija in avgusta pa je padlo manj dežja od normale, zato je bilo poletje 2024 slabše namočeno od normale. Slika 16. Odklon mesečnih padavin od normale v zadnjih dvanajstih mesecih Figure 16. Monthly precipitation anomaly in the last twelve months Na državni ravni je padlo kar 92 % toliko dežja kot normalno in poletje 2024 je bilo po rekordno namočenem poletju 2023 s presežkom 63 % nad normalo spet bolj sušno od normale. V drugem najbolj namočenem poletju leta 1989 je bil presežek 45 %, v letih 1969, 2005 in 1975 je poleti padlo dve petini več dežja kot normalno. Najbolj sušni sta bili poletji 2003 in 2013, le malo manj sušno je bilo poletje 2022, ko je padlo le okoli tri petine toliko dežja kot normalno. Izrazitega linearnega trenda poletne količine padavin ni opaziti, saj je spremenljivost iz leta v leto velika. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Tudi poletje 2024 so zaznamovale številne vremenske ujme, predvsem več močnih nevihtnih dogodkov, v katerih so gmotno škodo povzročali sunkovit veter, močan naliv in včasih tudi toča. Zaradi padavin in posledično razmočenih tal so se ponekod prožili zemeljski plazovi. Dogodki z večjo gmotno škodo so omenjeni v mesečnih podnebnih poročilih, podrobnosti pa v posebnih poročilih Agencije RS za okolje o izrednem vremenskem dogajanju na spletni strani agencije. Slika 17. Odklon poletnih padavin na državni ravni od poletnega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 17. Summer precipitation anomaly at national level, reference period 1991–2020 Padavine (mm) 400 300 Ljubljana 200 100 0 1 6 11 16 21 26 1 6 11 junij 16 21 26 31 5 julij 10 15 20 25 30 20 25 30 avgust Slika 18. Vsota dnevnih padavin v Ljubljani od začetka do konca poletja 2024 Figure 18. Sum of daily precipitation in Ljubljana from beginning to the end of summer 2024 600 Padavine (mm) 500 Kredarica 400 300 200 100 0 1 6 11 16 junij 21 26 1 6 11 16 julij 21 26 31 5 10 15 avgust Slika 19. Vsota dnevnih padavin na Kredarici od začetka do konca poletja 2024 Figure 19. Sum of daily precipitation in Novo mesto from beginning to the end of summer 2024 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Za štiri postaje je prikazana kumulativna vsota poletnih padavin v letu 2024. Padavine (mm) 300 200 Murska Sobota 100 0 1 6 11 16 21 26 1 6 11 junij 16 21 26 31 5 julij 10 15 20 25 30 20 25 30 avgust Slika 20. Vsota dnevnih padavin v Murski Soboti od začetka do konca poletja 2024 Figure 20. Sum of daily precipitation in Murska Sobota from beginning to the end of summer 2024 150 Padavine (mm) Portorož 100 50 0 1 6 11 16 21 26 1 6 11 junij 16 21 26 31 julij 5 10 15 avgust Slika 21. Vsota dnevnih padavin v Portorožu od začetka do konca poletja 2024 Figure 21. Sum of daily precipitation in Portorož from beginning to the end of summer 2024 50 Št. dni s padavinami vsaj 1 mm Ljubljana 40 Slika 22. Poletno število dni s padavinami vsaj 1 mm v Ljubljani Figure 22. Number of days with precipitation at least 1 mm 30 20 10 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 2023 Samodejne merilne postaje podatka o številu neviht ne beležijo. Vsekakor vse toplejše ozračje lahko sprejeme tudi več vodne pare, kar omogoča, da se lahko razvijejo tudi močnejše nevihte. Vendar labilnost ozračja ni odvisna zgolj od temperature v spodnji plasti zraka, izpolnjeni morajo biti tudi drugi pogoji, zato je bilo na primer v izjemno vročem poletju 2003 malo neviht. V zadnjih letih k pogostejšim nalivom in neurjem prispeva tudi vse toplejše Sredozemsko morje. 44 Padavine (mm) Agencija Republike Slovenije za okolje 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 Kredarica 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 600 Ljubljana Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 500 Murska Sobota Padavine (mm) 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 600 Portorož Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 600 Novo mesto Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 Slika 23. Poletna višina padavin Figure 23. Summer precipitation 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Lendava M. Sobota Mačkovci Ptuj Bizeljsko Maribor Metlika Celje Novo mesto Črnomelj Velenje Slovenj Gradec Sevno Kočevje Gornji Grad Luče Domžale Babno polje Ljubljana Nova vas Zg. Jezersko Kranj Vrhnika Ilirska Bistrica Postojna Lesce Železniki Žiri Bled Razdrto Idrija Cerkno Boh. Češnjica Otlica Vojsko Kredarica Vogel Godnje Kneške Ravne Trenta Tolmin Soča Krn Bilje Portorož Bovec Vedrijan Kanin Breginj Normala 0 100 200 300 400 500 Poletje 2024 600 Slika 24. Poletne padavine v letu 2024 in povprečje obdobja 1991–2020 v mm za več merilnih postaj Figure 24. Sumer precipitation in summer 2024 and the summer 1991–2020 normal 60 Slika 25. Poletno število dni s padavinami vsaj 1 mm na Kredarici Figure 25. Number of days with precipitation at least 1 mm Št. dni s padavinami vsaj 1 mm Kredarica 50 40 30 20 10 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 2021 46 700 Agencija Republike Slovenije za okolje 60 Kredarica Št. dni s snežno odejo 50 Slika 26. Poletno število dni s snežno odejo na Kredarici Figure 26. Summer number of days with snow cover 40 30 20 10 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 2021 500 Slika 27. Največja poletna debelina snežne odeje na Kredarici Figure 27. Summer maximum snow cover depth Največja debelina snežne odeje Kredarica 400 300 200 100 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 2021 V visokogorju lahko sneži kadarkoli, tudi poleti ob prodorih hladnega zraka. Prvi dan poletja 2024 je bila snežna odeja na Kredarici debela 132 cm, a je nato hitro skopnela že pred iztekom prvega meseca meteorološkega poletja. Največja debelina snežne odeje je bila izmerjena poleti 2021, znašala je kar 470 cm. Snežna odeja (cm) 150 Kredarica 100 50 0 1 6 11 16 junij 21 26 1 6 11 16 julij 21 26 31 5 10 15 20 25 30 avgust Slika28. Dnevna višina snežne odeje na Kredarici poleti 2024 Figure 28. daily snow cover depth on Kreadrica in summer 2024 Poleti 2024 je bilo v veliki večini Slovenije več sončnega vremena kot normalno, odkloni so bili večinoma do desetine normale. Le na merilnih postajah Sv. Florjan in Šebreljski Vrh je osončenost nekoliko zaostajala za normalo. Največji presežek sončnega vremena glede na normalo je bil v Iskrbi, kjer je trajanje sončnega vremena za 11 % preseglo normalo. Poletje 2024 je bilo na državni ravni za šest odstotkov bolj sončno od normale. Od sredine sedemdesetih let preteklega stoletja osončenost opazno narašča. Najbolj sončno je bilo poletje 2017, in sicer je osončenost normalo presegla za 15 %, drugo mesto najbolj sončnega poletja si delita poletji 2000 in 2021 s 13 % presežkom nad normalo, za 12 % več sončnega vremena od normale pa je bilo poleti 2013. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Najbolj sivo je bilo poletje 1975 z 20 % primanjkljajem glede na normalo, poleti 1989 je bil primanjkljaj 17 %, v poletjih 1980 in 2005 pa 16 %. Poletji 2005 in 2014 sta zadnji poletji z velikim primanjkljajem osončenosti glede na normalo. Slika 29. Trajanje sončnega obsevanja poleti 2024 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 29. Bright sunshine duration in summer 2024 compared with 1991– 2020 normals Slika 30. Sončno obsevanje poleti 2024 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 v % Figure 30. Bright sunshine duration compared to the 1991–2020 normals, summer 2024 in % Murska Sobota Let. ER Maribor Celje Novo mesto Slovenj Gradec Ljubljana Let. JP Ljubljana Najmanj sončnega vremena je bilo v visokogorju; na Kredarici je sonce sijalo 531 ur, največ pa na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 989 ur, kar je pet odstotkov več od normale. Postojna Kredarica Godnje Rateče Bilje Portorož Vedrijan 0 2 4 6 8 10 Slika 31. Odklon poletnega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od poletnega povprečja obdobja 1991– 2020 Figure 31. Summer sunshine duration anomaly at national level, reference period 1991– 2020 V Ljubljani je bil zračni tlak najvišji 29. julija z 987,1 mb. Najnižje se je zračni tlak spustil že kmalu v začetku poletja, 10. junija je bilo dnevno povprečje 970,9 mb. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Osončenost (ura) 1000 Ljubljana 800 600 400 200 0 Osončenost (ura) 1951 1956 1961 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 Portorož 1955 1960 1965 1000 Osončenost (ura) 1966 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 Murska Sobota 800 600 400 200 0 1951 1956 1961 1966 Osončenost (ura) 700 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 Kredarica 600 500 400 300 200 100 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 Slika 32. Poletno trajanje sončnega obsevanja Figure 32. Summer bright sunshine duration Slika 33. Odklon osončenosti od normale v zadnjih dvanajstih mesecih Figure 33. Monthly sunshine duration anomaly in the last twelve months 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Meteorološki podatki, poletje 2024 Table 2. Meteorological data, summer 2024 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož Temperatura Sonce nv ts tod tx tm tax tam sm 2513 864 55 538 468 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 9.2 18.5 24.2 20.8 20.3 23.1 23.0 22.9 23.4 21.9 22.3 21.0 22.8 21.1 24.9 2.6 2.0 2.1 2.2 2.6 2.0 2.5 2.5 2.5 2.3 2.1 2.5 2.6 2.2 2.3 11.9 25.7 30.8 27.6 28.3 29.4 30.0 29.5 30.8 29.3 28.5 27.6 29.4 27.2 31.0 6.9 12.7 18.2 14.5 14.3 17.5 16.9 16.8 16.8 15.9 16.1 14.8 16.6 15.6 19.0 17.5 32.3 36.6 34.8 34.5 35.6 35.8 35.5 38.0 34.8 34.1 33.0 35.4 33.9 36.6 −2.0 4.5 8.8 7.2 7.3 10.3 7.6 9.7 8.0 8.3 6.6 6.9 8.7 7.1 11.4 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 sx 0 61 83 71 73 80 83 80 83 80 78 72 81 70 85 obs ro 531 674 922 790 ― 810 ― 813 ― 805 835 783 848 ― 989 107 103 109 103 ― 101 ― 100 ― 109 105 107 106 ― 105 Oblačnost Padavine in pojavi po so sj 6.4 ― 3.0 4.7 5.1 3.6 3.7 3.1 3.3 ― 3.9 4.2 3.3 ― 1.7 23 ― 7 11 18 14 10 8 10 ― 12 11 9 ― 0 3 ― 40 15 14 37 32 39 39 ― 32 26 41 ― 57 rr rp sd sn 524 360 312 323 371 409 311 281 248 476 303 396 232 262 114 83 78 100 103 103 110 113 89 78 132 97 101 84 72 54 37 27 17 18 24 29 21 21 23 28 23 24 23 23 13 18 5 9 20 10 25 20 15 20 22 15 9 21 21 14 sg 54 4 0 2 12 1 13 8 0 2 0 2 ― ― 0 Tlak ss ssx p 24 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 ― ― 0 132 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ― ― 0 755.2 ― 1007 953.2 ― 980.2 ― 988.9 995.9 986.2 983.7 ― 992.7 956.4 1012.7 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX OBS RO PO SO SJ RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin v % od povprečja 50 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihto in/ali grmenjem − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) pp 9.3 ― 19.9 17.3 ― 18.9 ― 19.9 20.3 20 18.4 ― 19.3 17.8 20.9 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Bilje Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož hitrost m/s Slika 34. Vetrne rože, poletje 2024 Figure 34. Wind roses, summer 2024 51 Agencija Republike Slovenije za okolje 990 Zračni tlak (mb) Ljubljana 985 980 975 970 1 6 11 16 21 26 1 6 junij 11 16 julij 21 26 31 5 10 15 20 25 30 avgust Slika 35. Potek zračnega tlaka poleti 2024 Figure 35. Mean daily air pressure in summer 2024 SUMMARY At the national level, the summer 2024 was 2.4 C warmer than the normal and thus the warmest ever, even slightly warmer than summer 2003. In most of Slovenia, the anomaly was from 2 to 2.5 C. In the high mountains, and especially in the broad belt along the border with Croatia, from eastern Notranjska to Bela krajina and south-eastern Dolenjska, in large parts of Štajerska and Pomurje, the anomaly was slightly above 2.5 C, reaching up to 2.8 C on a few stations. In addition to the record high average summer temperature, there was also a record number of tropical nights, i.e. days when the morning air temperature remained above 20 C. 13 tropical nights were recorded in Ljubljana, 20 in Bilje, and 37 on the coast. In the summer of 2024, no record was set for the highest daily maximum temperature. At the national level, 92 % of the normal precipitation fell. Most of the precipitation in summer 2024 was convective and the spatial distribution was very heterogeneous. Most of the precipitation fell in the mountainous region in the north of the country. In some places more than 500 mm of rain fell. Most of the country received between 280 and 420 mm of rain. The least rainfall was recorded on the coast and in parts of Prekmurje, where less than 140 mm of rain was recorded. Precipitation was above normal in central Slovenia, most of Štajerska, part of Koroška and most of Dolenjska. The greatest surplus was in Celje and the Krško-Brežice region, where precipitation was more than one fifth above the normal. However, most of the country received less rain than the normal. The areas with the most deficit were the coast and the Bohinj mountains. Several storm events caused damage by gusty winds, heavy rain and sometimes hail. At the national level, the sun shone 106 % of the normal time. In the summer of 2024, the vast majority of Slovenia experienced more sunny weather than the normal, with anomalies mostly up to one tenth of the normal. The least sunny weather was in the high mountains, with 531 hours of sunny weather on Kredarica and the most on the coastal region, while in Portorož the sun shone for 989 hours. On Kredarica, the maximum snow cover depth was 132 cm; the snow cover completely melted before the end of June. 52 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V AVGUSTU 2024 Climate in the World and Europe in August 2024 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v avgustu 2024 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru programa Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo tridesetletno povprečje, ki ga priporoča Svetovna meteorološka organizacija, to je obdobje 1991–2020. Slika 1. Odklon povprečne temperature avgusta 2024 od avgustovskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for August 2024 relative to the August average for the period 1991– 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Avgusta 2024 je bila temperature zraka v južni in jugovzhodni Evropi precej nad normalo (slika 1). Vročinski valovi so bili v jugovzhodni Evropi, vključno z Romunijo, Srbijo in Bosno, kjer je temperatura segla do 41 °C. Tudi Italijo, Portugalsko in Španijo so avgusta zajeli vročinski valovi. Nad normalo je bila temperatura v Alpah in ledeniki so se pospešeno talili. Razen na jugu Norveške je bilo tudi v Skandinaviji topleje kot navadno. V severozahodnem delu Združenega kraljestva, na Irskem, Islandiji, obali Portugalske in jugu Norveške je bila temperatura blizu ali pod normalo. Nižja od normale je bila avgustovska temperatura v južni Rusiji in severnem Kazahstanu. Na vzhodu Antarktike je temperatura najbolj presegla normalo. Precej topleje od normale je bilo tudi v Teksasu in Mehiki, arktični del Kanade pa je zajel vročinski val, izmerili so rekordno temperaturo 35 °C. Tudi na severovzhodu Afrike je bil vročinski val, zlasti v Egiptu. Nadpovprečno toplo je bilo v južni Afriki, Iranu in osrednji Aziji. Na Kitajskem je bil avgust 2024 najbolj vroč do zdaj, Hongkong pa je v začetku meseca zajel vročinski val. V Avstraliji je bil avgust najtoplejši vsaj od leta 1910. Marsikje v vzhodni Rusiji in na Aljaski je bilo hladneje od normale, prav tako na vzhodu ZDA, v delih južne Južne Amerike in Pakistana. Hladneje od normale je bilo v Sahelu, na kar so verjetno vplivale nenavadno obilne padavine. Odklon evropske povprečne temperature je na splošno večji in bolj spremenljiv od svetovnega odklona (slika 2). Povprečna evropska temperatura avgusta 2024 je bila za 1,57 °C višja od normale, tako je bil avgust tokrat v Evropi drugi najtoplejši, rekordno topel ostaja avgust 2022, ki je bil 1,73 °C toplejši od normale. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Odklon povprečne evropske avgustovske temperature v letih od 1979 do 2024 od povprečja obdobja 1991– 2020 (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020 for each August from 1979 to 2024. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Slika 3. Odklon povprečne svetovne avgustovske temperature v letih od 1979 do 2024 od avgustovskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020 for each August from 1979 to 2024. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Na svetovni ravni je bil avgust 2024: 54 Agencija Republike Slovenije za okolje • • • 0,71 °C toplejši od avgustovskega povprečja obdobja 1991–2020; Skupno z avgustom 2023 najtoplejši avgust v razpoložljivem nizu podatkov; za 1,51 °C toplejši od povprečja predindustrijske dobe. Poletje 2024 Slika 4. Odklon povprečne poletne temperature od normale (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 4. Surface air temperature anomaly for the boreal summer from June to August 2024 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Slika 5. Odklon povprečne evropske poletne temperature od normale (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 5. Boreal summer (June to August) averages of European-mean surface air temperature anomalies from 1880 to 2024, relative to 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Svetovna povprečna temperatura za borealno poletje 2024 (od junija do avgusta) je bila najvišja do zdaj, in sicer 0,69 °C nad povprečjem 1991–2020 za te tri mesece. To je za 0,03 °C topleje od prejšnjega rekorda iz junija do avgusta 2023 (0,66 °C). Evropska povprečna poletna temperatura je bila 1,54 °C nad normalo in 0,2 °C višja od prejšnjega najtoplejšega poletja, ki je bilo leta 2022 z odklonom 1,34 °C. Na Japonskem je bilo poletje 2024 najtoplejše od začetka meritev. V Evropi je bilo poletje skoraj povsod toplejše od normale. Normala je bila najbolj presežena v jugovzhodni Evropi, vključno z Italijo, in na najsevernejšem delu Skandinavije. Nasprotno pa je bilo na Islandiji, Irskem, severnem in zahodnem delu Združenega kraljestva ter na jugu Norveške in na Danskem hladneje od normale. Najbolj je bila normala presežena nad vzhodno Antarktiko, nad oceanom južno od južne Afrike, v osrednji Aziji, osrednji Afriki, severovzhodni Severni Ameriki ter nad severozahodnim Tihim oceanom ter severozahodnim Atlantikom. Sezona je bila hladnejša od normale nad osrednjimi ZDA, v skrajnem severovzhodnem delu Rusije ter v delih Afrike in Južne Amerike. Tudi v Weddllovem morju je bila temperatura precej nižja od normale, nad ekvatorialnim vzhodnim Tihim oceanom pa je bil vse bolj opazen negativen temperaturni odklon. Dvanajstmesečno povprečje Slika 6. Odklon povprečne dvanajstmesečne temperature glede na povprečje obdobja 1991–2020 v obdobju od septembra 2023 do avgusta 2024. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 6. Surface air temperature anomaly for September 2023 to August 2024 relative to the average for 1991– 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna temperatura v dvanajstih mesecih od septembra 2023 do avgusta 2024 je bila: • • • • • • • najvišja v katerem koli 12-mesečnem obdobju 0,76 °C nad normalo in 1,64 °C nad povprečjem predindustrijske dobe; skoraj enaka povprečni temperaturi za dve prejšnji 12-mesečni obdobji (od julija 2023 do junija 2024 in od avgusta 2023 do julija 2024); veliko višja od najvišjih vrednosti 0,46 °C nad povprečjem, doseženih v letih 2015/16 in 2019/20; nad normalo v večjem delu sveta, vključno z velikim delom Evrope; malo pod normalo v večini Skandinavije in Islandije; precej nad normalo na kopenskih območjih, ki vključujejo severovzhod Severne Amerike ter dele Azije, Južne Amerike, Afrike in Antarktike; 56 Agencija Republike Slovenije za okolje • • • • nekoliko pod normalo na več majhnih območjih kopnega, vključno s skrajnim jugom Južne Amerike in deli Antarktike; precej nad normalo nad nekaterimi morji okoli Antarktike ter nad večjim delom severnega Pacifika in delom severnega Atlantika; precej nad normalo v vzhodnem tropskem Tihem oceanu, kar je povezano z razmerami el niño, ki so prevladovale večji del obdobja; pod povprečjem na nekaj oceanskih območjih, zlasti nad delom jugovzhodnega Tihega oceana in vzhodno od Grenlandije. Slika 7. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 7. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to August 2024. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečje dvanajstmesečnih obdobij izravnava kratkoročne odmike v regionalnih in svetovni povprečni temperaturi. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo odklonu od obdobja 1991– 2020 prišteti 0,88 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,64 ºC nad povprečjem predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je 2023 z odklonom 0,6 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti ozemlja z meritvami. Povprečna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih v Evropi je 1,48 °C nad normalo in najvišja za katerokoli 12-mesečno obdobje ter 0,02 °C nad prejšnjim 12-mesečnim obdobjem (od avgusta 2023 do julija 2024). Leto 2020 je bilo s presežkom 1,19 °C najtoplejše koledarsko leto v Evropi. Padavine Avgust 2024 je bil bolj sušen od normale v večini celinske Evrope, vključno z južnim Združenim kraljestvom in Irsko, Alpami, Balkanom, severozahodno Rusijo in vzhodno Skandinavijo, na območjih na jugu in vzhodu celine pa so bili suša in gozdni požari. Na Islandiji, v severnem delu Združenega kraljestva, na Irskem, v večjem delu Skandinavije, na severni obali celinske Evrope ter v zahodni Rusiji in Turčiji je padla nadpovprečna količina padavin, ki je ponekod povzročila poplave in škodo. Avgust 2024 je bil bolj namočen od normale v vzhodni Severni Ameriki (tudi zaradi orkana Debby), osrednji Rusiji, vzhodni Kitajski in vzhodni Avstraliji. Indijsko podcelino sta prizadela monsunsko deževje in ciklon Asna. Obilne padavine so povzročile poplave v Sudanu, Etiopiji in Eritreji. Japonsko je prizadel tajfun Shanshan. Bolj suho od normale je bilo v Mehiki in južni Severni Ameriki, v delih Rusije, na Kitajskem ter v večini Južne Amerike in južne Afrike; sušne razmere v Kanadi, Sibiriji in Braziliji so spremljali požari. Poletje 2024 je bilo v zahodni in severni Evropi večinoma bolj namočeno od normale. V večini Sredozemlja in vzhodne Evrope je bilo bolj sušno od normale, ponekod je bila suša. Od junija do avgusta je bilo bolj suho od normale v večjem delu Severne Amerike, severovzhodne Rusije ter v delih Kitajske in Azije, južne Afrike in Južne Amerike. Marsikje so bili obsežni požari v naravnem okolju. Bolj vlažno od normale je bilo na Aljaski, v Mehiki, delih ZDA in Kanade, osrednji Aziji, Pakistanu, severni Indiji, vzhodni Afriki, v delih Avstralije in v najbolj južni Afriki je bilo bolj namočeno od normale. Morski led V povprečju se je avgusta 2024 arktični morski led raztezal na površini 5,6 milijona km2, kar je 1,1 milijona km2 (ali 17 %) pod normalo. Ta obseg se uvršča na četrto najnižje mesto za avgust v satelitskem nizu podatkov, ki se začenja leta 1979, in je blizu površini v avgustu 2007 ter znatno manjši kot v zadnjih treh letih (avgusti 2021–2023). Najmanjšo površino je morski arktični led prekrival avgusta 2012, ko je bila ledena morska površina 22 % manjša od normale. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Levo: povprečni ledeni pokrov avgusta 2024. Oranžna črta označuje rob povprečnega avgustovskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na avgustovsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Left: Average Arctic sea ice concentration for August 2024. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for August for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for August 2024 relative to the August average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za avguste od leta 1979 do 2024 v primerjavi z avgustovskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 9. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all August months from 1979 to 2024. The anomalies are expressed as a percentage of the August average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Od začetka maja do sredine julija je površina morskega ledu ostala blizu normale. Ves avgust je bil dnevni obseg morskega ledu precej pod normalo. 31. avgusta je bil dnevni obseg uvrščen na 4. mesto 59 Agencija Republike Slovenije za okolje najnižjega v tem letnem času, s 4,8 milijona km2, kar je nekoliko pod vrednostjo, zabeleženo na isti dan avgusta 2023. Letni minimum je navadno dosežen septembra. Avgusta 2024 je bila koncentracije morskega ledu pod normalo v skoraj celotnem Arktičnem oceanu z zelo redkimi izjemami. Koncentracija je najbolj zaostajala za normalo v Beaufortovem morju, v vzhodnem Sibirskem morju ter severno od Svalbarda in severovzhodne obale Grenlandije. Podpovprečna koncentracija je prevladovala tudi v osrednjem Arktičnem oceanu. Območja z nadpovprečno pokritostjo z morskim ledom so vključevala zahodno Čukotsko morje in v manjšem obsegu tudi severno Morje Laptevov. Avgusta 2023 je bila površina morskega ledu na Antarktiki v povprečju 16,8 milijona km2, kar je 1,4 milijona km2 (7 %) pod normalo za mesec avgust. To je bila druga najmanjša avgustovska površina antarktičnega morskega ledu v 46-letnem nizu satelitskih podatkov. Najmanjša površina je bila avgusta 2023 z 12 % negativnim odklonom. Slika 10. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za avguste od leta 1979 do leta 2024 v primerjavi z avgustovskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 10. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all August months from 1979 to 2024. The anomalies are expressed as a percentage of the August average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Dnevni obseg antarktičnega morskega ledu ni dosegel rekordno nizkih vrednosti za letni čas, se je pa v drugi polovici julija približal vrednostim iz leta 2023. Konec avgusta, ko se bliža letnemu maksimumu (predvidoma septembra), se je dnevni obseg ponovno približeval ravni iz leta 2023. Dnevni obseg je 31. avgusta znašal 17,4 milijona km2, kar je blizu 17,0 milijonov km2 v letu 2023. Vzorec odklona koncentracije antarktičnega morskega ledu avgusta 2024 je podoben tistemu v juliju. Spet je prevladovala precej podpovprečna koncentracija na območju Indijskega oceana, vzhodno od Weddllovega morja. Na tem območju je bilo precejšnje območje oceana brez ledu. Podpovprečna koncentracija morskega ledu je prevladovala tudi v severnem Amundsenovem morju (70° Z–120° Z) in vzdolž obale vzhodne Antarktike (70° V–170° V). Nasprotno pa je severno Weddllovo morje še naprej izstopalo z območjem z nadpovprečno visoko koncentracijo morskega ledu. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Antarktični ledeni morski pokrov avgusta 2024, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v avgustovskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od avgustovskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 11. Left: Average Antarctic sea ice concentration for August 2024. The thick orange line denotes the climatological ice edge for August for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for August 2024 relative to the August average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 12. Dnevna površina antarktičnega morskega ledu, leto 2024 označuje temno modra črta. Vir: EU-METSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.2, C3S/ECMWF/EUMETSAT Figure 12. Daily Antarctic sea ice extent from 1979 to August 2024. The year 2024 is shown with a dark blue line and 2023 with a light blue line. Data source: EUMETSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.2. Credit: C3S/ECMWF/EUMETSAT. 61 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V AVGUSTU 2024 Agrometeorological conditions in August 2024 Marko Puškarić vgust je bil izjemno topel in podpovprečno namočen mesec. Odklon temperature zraka od dolgoletnega povprečja je na državni ravni znašal 3,3 °C. Letošnji avgust je bil najtoplejši mesec v zgodovini meritev v Sloveniji. Povprečna mesečna temperatura zraka je po večjem delu države znašala med 22 in 24 °C, na Goriškem in Obali okoli 26 °C. Število vročih dni (z najvišjo temperaturo nad 30 °C) je bilo večje kot običajno. V Portorožu in Biljah je bilo vročih dni 30, v Črnomlju 23, v Novem mestu 22, v Kočevju in Ljubljani 21, v Murski Soboti 18 in v Mariboru 14. V Beli krajini, na Goriškem, Obali, Krasu in v Pomurju so se dnevne najvišje temperature v sredini meseca v posameznih dneh povzpele tudi nad 36 °C. Letošnji avgust je že 15. zaporedni mesec, ko beležimo nadpovprečno temperaturo zraka. A Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana po Penman-Monteithovi enačbi, avgust 2024 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, August 2024 Postaja pov Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno/Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 5,1 4,4 4,8 4,4 3,9 5,2 4,2 4,1 3,8 4,2 4,4 4,3 4,4 4,5 4,4 4,7 4,1 5,8 5,8 5,1 4,2 4,1 4,0 4,3 5,0 4,6 4,3 I. dekada max  5,8 51 4,9 35 5,3 48 5,2 44 4,6 36 6,1 47 5,2 42 4,5 37 4,5 38 5,1 42 5,1 40 4,9 39 5,0 40 5,2 45 5,1 40 5,0 47 4,6 41 6,6 52 6,4 58 5,6 46 4,9 38 4,6 41 4,5 36 5,0 39 6,0 45 5,2 42 5,0 43 II. dekada max 4,8 5,9 4,2 5,2 4,5 5,5 4,1 5,2 4,0 4,9 5,0 6,8 3,8 4,8 3,7 4,9 4,1 4,7 4,5 5,5 4,6 5,5 4,3 5,3 3,9 5,3 4,3 5,3 4,7 5,5 4,3 5,5 4,0 5,0 5,6 7,1 5,6 6,5 4,2 5,8 4,3 5,2 3,9 5,0 4,0 4,8 4,4 5,2 4,5 5,7 4,1 5,6 4,3 5,8 pov 62  48 43 45 41 40 50 38 37 41 45 46 43 39 43 47 43 40 56 56 42 44 39 40 44 45 41 43 pov 5,0 3,9 4,2 3,8 3,8 4,9 3,8 3,6 3,6 4,4 4,3 4,2 4,0 4,0 4,3 4,1 3,8 6,3 5,4 4,4 4,0 3,9 3,8 4,1 4,4 4,1 4,3 III. dekada max 6,3 4,6 4,9 4,8 4,4 5,4 4,3 4,2 4,3 4,9 5,0 5,1 4,7 4,7 5,5 4,5 4,3 8,8 6,0 4,6 4,7 4,6 4,5 4,6 4,9 4,8 5,1  55 43 47 42 42 54 42 39 39 48 48 46 45 45 48 45 42 70 60 48 44 43 42 45 48 45 47 pov 5,0 4,2 4,5 4,1 3,9 5,0 3,9 3,8 3,8 4,4 4,4 4,3 4,1 4,3 4,5 4,4 4,0 5,9 5,6 4,6 4,2 4,0 3,9 4,3 4,6 4,3 4,3 mesec (M)  max 6,3 155 5,2 121 5,5 139 5,2 126 4,9 118 6,8 152 5,2 122 4,9 113 4,7 118 5,5 135 5,5 133 5,3 128 5,3 124 5,3 132 5,5 135 5,5 134 5,0 123 8,8 178 6,5 174 5,8 136 5,2 125 5,0 123 4,8 117 5,2 128 6,0 138 5,6 128 5,8 133 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečna vsota efektivnih temperatur zraka nad izbranim pragom 10 °C je v večjem delu države znašala med 340 in 440 °C, v Zgornjesavski dolini okoli 290 °C, na Goriškem in Obali pa okoli 490 °C. Mesečna akumulacija toplote je presegla dolgoletno povprečje za 80 do 105 °C (preglednica 4). Odstopanja letne akumulacije toplote od dolgoletnega povprečja pri pragu 10 °C so ob koncu avgusta, večinoma znašala od 200 do 340 °C. V avgustu je kazalnik višine padavin na državni ravni znašal 73 %. Glede na dolgoletno povprečje je najmanj padavin prejel severozahodni, skrajno jugozahodni ter severovzhodni del države. V nekaterih predelih je padla nadpovprečna količina padavin (Kočevje, Velenje, Celje, Bizeljsko, Brkini, Posavsko hribovje). Po državi je bilo zabeleženih 3 do 8 padavinskih dni, ko je padlo vsaj 1 mm padavin. V Ratečah je v avgustu padlo 76 mm padavin, kar je 80 mm manj kot običajno, v Portorožu pa 23 mm, kar je 50 mm manj od dolgoletnega povprečja. Povprečna količina dnevno izhlapele vode v mesecu avgustu je znašala od 3,8 do 4,6 mm, na Obali, Krasu in Goriškem od 5 do 5,9 mm. Skupna mesečna potencialna evapotranspiracija je znašala od 113 do 178 mm (preglednica 1). Največ vode je izhlapelo v tretji dekadi meseca. Preglednica 2, Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za avgust 2024 in za obdobje vegetacije (od 1. aprila do 31. avgusta 2024) Table 2, Ten days and monthly climatological water balance in August 2024 and for the vegetation period (from 1 April to 31 August 2024) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v avgustu 2024 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. Dekada III. dekada Mesec (1. 4. – 31. 8. 2024) −17,2 −26,6 −55,0 −98,7 −183,3 −8,5 −13,1 −42,4 −64,0 37,5 Novo mesto −36,0 13,5 −18,6 −41,2 −136,9 Celje −11,8 35,4 −16,2 7,4 85,9 −5,3 −20,3 −43,9 −69,4 46,9 Maribor - let. −16,8 −16,7 −45,6 −79,1 −95,4 Murska Sobota −15,9 −26,9 −44,2 −87,0 −245,9 Portorož - let. −54,3 −38,3 −59,5 −152,1 −438,8 Bilje Ljubljana Šmartno/Slovenj Gradec Mesečna meteorološka vodna bilanca je bila po večjem delu države izrazito negativna. Izjema je bila Savinjska regija, kjer je bila vodna bilanca pozitivna s presežki okoli 7 mm. V Ljubljani je vodni primanjkljaj znašal 64 mm, v Mariboru pa 79 mm, kar je za okoli 70 mm večji primanjkljaj od običajnega. Letošnjemu avgustu je bil po stanju vodne bilance do neke mere podoben avgust leta 2017, le da je bila takrat prostorska razporeditev in količina padavin nekoliko drugačna. Povprečna mesečna temperatura tal na globini 5 cm se je v mesecu avgustu gibala med 22 in 26 °C, na Obali in Goriškem med 28 in 30 °C (preglednica 3). Glede na dolgoletno povprečje je bila temperatura tal na državni ravni za približno 3 °C višja kot bi pričakovali v tem delu leta. V drugi dekadi meseca, ko so se tla najbolj segrela, se je v posameznih dneh temperatura tal ponekod povzpela celo prek 38 °C (Postojna, Bilje in Šmartno pri Slovenj Gradcu). 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, avgust 2024 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, August 2024 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 29,0 28,9 36,9 35,2 23,5 24,3 30,5 30,4 39,4 36,9 24,2 24,6 29,5 29,5 37,5 35,5 23,5 24,3 29,7 29,0 Bovec - let. 24,4 24,2 28,9 27,6 20,9 21,4 24,6 24,5 29,4 28,0 21,7 22,0 23,8 23,8 26,6 26,0 21,4 21,8 24,2 24,0 Celje 24,3 23,9 27,2 25,9 21,8 22,3 25,1 24,8 28,0 26,6 21,7 22,4 23,9 23,6 26,6 25,3 21,4 22,0 24,4 24,0 Črnomelj 25,4 25,5 29,4 28,5 22,5 23,2 26,2 26,3 30,0 29,1 22,3 22,9 25,2 25,3 28,5 27,7 22,1 22,7 25,6 25,0 Gačnik 25,8 25,5 35,4 31,4 20,0 21,6 27,4 26,9 36,2 32,2 21,8 23,4 24,4 24,3 30,3 27,9 19,1 20,8 25,8 25,0 Ilirska Bistrica 22,8 22,6 26,2 24,6 20,0 20,6 22,5 22,3 26,0 24,6 20,1 20,6 22,2 21,9 25,3 23,8 19,8 20,3 22,5 22,0 Lesce - let. 22,4 22,4 24,2 24,2 20,8 20,8 22,5 22,6 24,7 24,7 20,6 20,7 22,3 22,3 24,1 24,0 20,3 20,4 22,4 22,0 Maribor - let. 33,6 30,5 41,9 36,2 27,1 25,2 35,1 31,6 43,1 38,7 29,8 26,4 36,4 32,7 49,4 41,7 25,0 23,4 35,1 31,0 Ljubljana - let. 25,1 24,8 31,8 29,7 19,7 20,8 25,4 25,3 32,6 30,4 21,0 22,1 24,1 24,0 30,1 27,7 19,6 20,7 24,8 24,0 Ljubljana Maribor - Vrbanski Plato Murska Sobota 25,5 25,3 28,6 27,4 23,0 23,4 25,8 25,7 29,1 28,0 23,2 23,5 24,7 24,6 28,3 27,2 22,5 23,0 25,3 25,0 24,3 23,9 34,9 28,8 18,6 20,4 25,9 25,4 35,4 30,9 20,4 21,8 24,4 24,1 33,1 29,4 17,6 19,5 24,9 24,0 24,4 24,2 28,5 27,5 20,9 21,5 26,3 26,1 32,2 30,7 22,8 23,1 25,6 25,4 31,3 29,6 20,8 21,4 25,4 25,0 Novo mesto 26,3 26,0 34,2 30,7 20,9 22,5 27,4 27,1 35,9 31,8 21,2 22,6 25,3 25,3 31,0 28,6 20,9 22,4 26,3 26,0 Portorož - let. 28,3 28,1 33,1 31,3 24,2 25,3 28,8 28,7 33,4 31,7 24,7 25,5 27,3 27,3 31,2 29,8 23,8 24,8 28,1 28,0 Postojna 26,8 26,1 37,7 33,6 19,6 20,6 26,2 25,5 38,7 34,3 19,6 19,9 24,5 23,6 33,9 29,1 18,2 19,1 25,8 25,0 Šmartno/Sl. Gradec 25,1 25,0 36,6 32,4 18,2 19,9 27,1 26,9 39,5 35,7 19,6 20,6 25,1 24,9 35,4 31,5 16,2 18,2 25,8 25,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, avgust 2024 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, August 2024 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2024 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 99 4037 2847 1804 486 98 3829 2672 1679 130 371 94 3149 2031 1181 116 115 338 91 3098 2003 1146 90 101 102 292 86 2544 1602 888 105 112 135 139 386 105 3126 2043 1215 519 101 107 132 124 364 101 3096 2053 1239 189 537 96 115 134 134 382 96 3183 2116 1278 200 211 593 88 132 150 156 438 88 3584 2467 1529 183 199 202 584 102 133 149 147 428 102 3605 2478 1532 99 186 208 201 595 99 136 158 146 440 99 3736 2606 1640 704 94 171 190 187 549 94 121 140 132 394 94 3371 2274 1383 710 79 166 193 196 555 79 116 143 141 400 79 3488 2375 1465 729 101 170 202 202 574 101 120 152 147 419 101 3540 2437 1520 I. II. III. M Portorož-let. 259 264 288 811 Bilje 251 258 287 Postojna 221 220 Kočevje 206 Rateče Vm I. II. III. M 99 209 214 233 656 796 98 201 208 232 240 681 94 171 170 216 225 648 92 156 190 201 212 602 87 Lesce 212 235 249 696 Slovenj Gradec 207 232 234 Ljubljana-let. 215 234 Ljubljana 232 Novo mesto Vm I. II. III. M 99 159 164 178 501 641 98 151 158 177 185 526 94 121 120 166 170 493 92 106 140 151 156 447 87 105 162 185 194 541 674 101 157 182 179 244 692 96 165 184 250 266 748 88 182 233 249 257 738 102 Črnomelj 236 258 256 750 Celje 221 240 242 Maribor-let. 216 243 251 Murska Sobota 220 252 257 Vm LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1991–2020) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 65 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje V začetku meseca so dozoreli prvi plodovi črnega bezga. V primerjavi s preteklimi leti zorenje črnega bezga kaže le nekajdnevno odstopanje. Pospešeno so dozorevali tudi plodovi rumenega drena, ki so prav tako kot črni bezeg fenološki kazalci poznega poletja. V drugi dekadi meseca je bila vinska trta v fazi zorenja, zgodnje sorte so prešle v fazo, ko so jagode zrele za trganje. Ponekod se je trgatev začela tri tedne prej kot običajno. Zaradi pozebe in toče se pričakuje nekoliko manj pridelka, ki pa bo po prvih ocenah dobre kakovosti. V sredini meseca so bile jablane večinoma v zaključnih fazah razvoja plodov ter v fazi zorenja. V nekaterih nasadih se je začelo obiranje zgodnjih sort, kot sta gala in elstar. Suhe vremenske razmere so omogočale, da so bili prvi plodovi lahko obrani v optimalnem času. Temperaturno vlažnostni indeks (THI) – kazalnik vročinskega stresa za živali na prostem (govedo na paši) se je večji del meseca zadrževal v območju velikega tveganja za vročinski stres. V drugi dekadi meseca pa se je v najbolj vročih dneh povzpel tudi v območje zelo velikega tveganja za vročinski stres. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY August was warmer than normal, while the amount of precipitation was lower than usual. Monthly climatological water balance was negative in most parts of the country. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 22 and 26 C in warmer regions around 29 C. At the end of the month, the harvesting of early varieties of apple and grapes begins. 66 HIDROLOGIJA HYDROLOGY VODNATOST REK V AVGUSTU 2024 Discharges of Slovenian rivers in August 2024 Maja Koprivšek, Florjana Ulaga vgusta se je po slovenskih rekah pretakalo približno 30 odstotkov manj vode kot v povprečno vodnatem avgustu primerjalnega obdobja 1991–2020. Vse reke po Sloveniji so bile podpovprečno vodnate, najmanj vodnate pa so bile reke Jadranskega povodja in Pokolpja. Soča je v Kobaridu manjši srednji avgustovski pretok od letošnjega dosegla le ob izredni suši leta 2022. Tudi gorvodno, v Kršovcu, se je njen srednji mesečni pretok približal najmanjšemu: od leta 1981 je bil tretji najmanjši. Prav tako tretji najmanjši od leta 1981 in tudi v celotnem obdobju meritev na tej vodomerni postaji je bil srednji mesečni pretok Kolpe v Petrini. A Slika 1. Razmerja med srednjim mesečnim pretokom avgusta 2024 in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between August 2024 mean monthly river discharges and the reference period 1991–2020 mean monthly discharges at the representative gauging stations Srednji mesečni pretoki rek so bili v zgornjem Posočju in zgornjem Pokolpju manjši od 5. percentila primerjalnega obdobja 1991–2020. Pretoki drugih rek v Posočju in na zgornjem Gorenjskem ter pretoki Reke, Ljubljanice, srednje Save in Drave so bili uvrščeni med 5. in 25. percentil obdobnih pretokov. Reke na vzhodu države so bile nekoliko bolj vodnate: Sava in Kolpa v spodnjem toku, Mura, Dravinja ter reke na Savinjskem so imele srednje mesečne pretoke med 25. in 50. percentilom, Pesnica in Sotla ter povirje Krke pa med 50. in 75. percentilom. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Srednji mesečni pretoki rek avgusta 2024 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 2. Mean monthly discharges in August 2024 and its percentile classes ranking among the reference period 1991–2020 corresponding discharges at the representative gauging stations Slika 3. Kanjon Kolpe v okolici vodomerne postaje Sodevci in Kolpa z mlinom v Bregu ob nizkovodnem stanju v 1. dekadi avgusta (foto: M. Koprivšek) Figure 3. The Kolpa Canyon in the vicinity of gauging station Sodevci and Kolpa with a mill at Breg during low water level, in the 1st decade of August (photo: M. Koprivšek) Značilni pretoki rek avgusta 2024 in v obdobju 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. Večinoma so reke najmanjše pretoke dosegle v zadnjih dneh meseca, le Kolpa (slika 3), Krka in Sotla so najmanjše pretoke dosegle sredi meseca. Največje pretoke meseca so Sava v zgornjem in srednjem toku, Sora, Ljubljanica, Vipava ter Drava in Mura dosegle na začetku meseca, druge reke po Sloveniji pa med 17. in 20. avgustom. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki avgusta 2024 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020. Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in August 2024 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges. Avgust/August 2024 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Vodotok/River Vodomerna postaja/ Gauging station Dan/ Day Mura Gornja Radgona 31. 8. 93,2 122 264 8. 8. Drava Črneče 25. 8. 160 216 473 2. 8. Dravinja Makole 31. 8. 1,25 2,09 15,6 8. 8. Sava Radovljica 27. 8. 14,9 20,4 46,7 1. 8. Sava Litija 30. 8. 47,5 66,1 112 3. 8. Sava Čatež 31. 8. 65,0 110 393 20. 8. Sora Suha 31. 8. 3,71 4,84 18,7 1. 8. Sotla Rakovec 18. 8. 1,07 2,48 26,2 20. 8. Kolpa Metlika 11. 8. 10,6 12,0 24,0 20. 8. Ljubljanica Moste 29. 8. 6,48 8,82 27,0 1. 8. Savinja Laško 31. 8. 9,67 16,1 122 20. 8. Krka Podbočje 17. 8. 10,0 15,6 33,5 20. 8. Soča Kobarid 31. 8. 6,94 7,89 20,9 18. 8. Soča Solkan 31. 8. 21,3 26,1 136 19. 8. Idrijca Hotešk 29. 8. 4,61 5,40 12,8 19. 8. Vipava Miren 31. 8. 1,72 2,25 7,99 4. 8. Reka Cerkvenikov mlin 27. 8. 0,584 0,913 8,00 18. 8. Rižana Kubed 31. 8. 0,159 0,211 0,683 17. 8. Legenda: mesečne značilne vrednosti / monthly characteristic values Dan/ Day n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v Avgust/August 1991−2020 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s 46,0 55,1 136 108 167 425 180 345 1350 110 177 241 184 270 569 283 396 1428 0,430 0,631 1,10 1,33 3,14 27,5 3,10 9,41 93,2 8,36 15,5 35,4 17,2 29,9 101 28,5 61,5 241 28,7 33,0 64,9 52,0 82,7 242 101 196 687 48,3 52,0 67,2 81,1 140 442 137 356 1276 2,14 2,83 7,00 4,18 8,04 58,5 8,54 23,2 235 0,337 0,383 0,513 1,02 2,95 19,2 2,08 11,2 82,3 5,94 6,67 8,77 9,58 20,4 112 19,4 77,3 594 4,39 5,60 11,2 8,52 18,2 72,7 17,5 51,4 216 3,74 5,02 8,10 9,04 22,6 160 15,8 77,9 508 4,44 5,06 10,4 11,6 24,5 81,0 25,1 83,2 269 6,64 10,2 14,2 11,6 20,2 106 17,5 48,6 358 13,7 23,6 90,7 22,7 44,3 238 39,9 119 666 3,60 4,24 6,19 5,54 9,90 64,8 15,3 41,8 252 1,20 1,31 2,23 2,09 5,04 28,6 4,89 26,4 210 0,252 0,371 0,526 0,896 1,86 16,6 1,80 10,0 161 0,074 0,083 0,126 0,162 0,879 6,28 0,544 5,86 35,9 Qnp Qs Qvk najmanjši mesečni pretok – dnevno povprečje srednji mesečni pretok največji mesečni pretok – konica the lowest monthly discharge – daily average mean monthly discharge the highest monthly discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values: n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok veliki obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge high periodical discharge – peak v – največji / maximum 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qs, v sredini) in velikimi (Qvk, spodaj) pretoki rek avgusta 2024 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 4. Ratios between low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and high (Qvk, lower) discharges in August 2024 and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio Na grafikonih na sliki 4 so predstavljena razmerja med značilnimi pretoki rek v avgustu 2024 in v primerjalnem obdobju 1991–2020. Srednji mesečni pretoki (Qs) so opisani že v uvodnem delu besedila. Mali (Qnp) mesečni pretoki so bili na večini rek nekoliko pod povprečjem primerjalnega obdobja. Najmanjši mali pretok je imela Soča v Kobaridu, ki je dosegla tretji najmanjši mali avgustovski pretok od leta 1981, izrazito podpovprečna mala pretoka pa sta imeli še Ljubljanica v Mostah in Reka pri Cerkvenikovem mlinu. Malenkost nadpovprečne male avgustovske pretoke so imele le Sotla, Kolpa in Savinja. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Visoke konice pretokov (Qvk) so bile na večini vodomernih postaj izrazito podpovprečne in so se marsikje približale najmanjšim obdobnim vrednostim. Soča v Kobaridu je dosegla četrto, Sava v Radovljici in Idrijca v Hotešku pa peto najmanjšo avgustovsko konico od leta 1981. Slika 5. Urni pretoki avgusta 2024 na izbranih vodomernih postajah v Pomurju, Podravju in Posavju Figure 5. Hourly discharges in August 2024 at the selected gauging stations in the Mura, Drava and Sava river catchments 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Na slikah 5 in 6 so prikazane urne vrednosti pretokov rek v avgustu. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. Slika 6. Urni pretoki avgusta 2024 na izbranih vodomernih postajah rek jadranskega povodja Figure 6. Hourly discharges in August 2024 at the selected Adriatic Sea Basin rivers gauging stations V začetku avgusta je po Sloveniji prevladovala mala vodnatost rek, srednjo vodnatost so ohranjale le Mura in posamezne reke v porečjih Drave in Savinje. Manjše reke v osrednji Sloveniji in na severovzhodu države so ob popoldanskih plohah in nevihtah že v prvih dneh prehodno narasle do velikih pretokov, v porečju Sore pa do srednjih pretokov. V noči na 8. avgust so prehodno narasle reke v osrednji in vzhodni Sloveniji. Vodnatost rek je bila na severovzhodu države srednja, drugod pa še naprej večinoma mala. Naslednjih deset dni so reke po državi počasi upadale; na Bovškem, Goriškem, Notranjskem in Kočevskem smo beležili zmerno sušne razmere na površinskih vodah. 18. avgusta so narasle predvsem reke na Primorskem, v noči na 20. avgust pa tudi drugod po državi. Najbolj, do velikih pretokov, so narasle reke v porečjih Savinje in Sotle ter na Dolenjskem. Nato so do konca meseca reke večinoma upadale, le Krka, Sotla in Mura so 27. avgusta ponovno nekoliko narasle. Ob koncu meseca je bila vodnatost rek po državi mala, z izjemo Mure in Drave, ki sta bili srednje vodnati. Pretoki rek na Primorskem, Notranjskem in v Prekmurju so bili manjši od običajnih za avgust. SUMMARY In August, thirty percent less water flowed through Slovenian rivers than was usual for this month in the reference period 1991–2020 (Figure 1). The mean monthly discharges of all the Slovenian rivers were below average, among them the least water abundant were Adriatic basin rivers and rivers in the Kolpa catchment. The Soča River in Kobarid had a smaller mean August discharge only during the extraordinary drought in 2022. Even upstream, in Kršovec, the mean monthly discharge of Soča River approached its lowest mean August discharge: it was the third lowest since 1981. Also, the mean monthly flow of the Kolpa River in Petrina was the third smallest since 1981 and also since the beginning of the measurement at this gauging station. 72 TEMPERATURE REK IN JEZER V AVGUSTU 2024 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in August 2024 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila v avgustu 2024 v povprečju 2,5 °C višja od srednje avgustovske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo za 4 °C višjo srednjo mesečno temperaturo glede na primerjalno obdobno mesečno povprečje, Blejsko jezero pa za 2,4 °C višjo (preglednica 1). Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila 2,8 °C. T V prvih dneh avgusta so se reke večinoma malo ohladile, nato pa do 13. avgusta segrevale. Med 13. in 17. avgustom se srednja dnevna temperatura ni veliko spreminjala. Sledila je manjša ohladitev. V zadnji tretjini meseca pa so se reke ponovno nekoliko segrele. Največ rek je imelo najnižjo mesečno temperaturo 4. ali 23. avgusta, veliko pa tudi kakšen dan prej ali pozneje. Najvišjo temperaturo je imelo največ rek 12., 13, ali 17. avgusta. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C v avgustu 2024 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average August 2024 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura - Gornja Radgona Ledava - Polana Drava - Ptuj * Mislinja - Otiški Vrh Dravinja - Videm Pesnica - Zamušani Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Čatež Sora - Suha Kamniška Bistrica - Kamnik Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Unica - Hasberg Savinja - Laško Dreta - Kraše Paka - Rečica Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Bača - Bača pri Modreju Vipava - Miren Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Rižana - Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero AVGUST 2024 20,8 25,7 21,8 19,3 22,8 22,8 15,9 18,2 25,2 20,7 13,8 25,0 19,5 10,5 22,7 17,4 22,0 24,0 12,9 17,9 25,2 21,5 16,2 14,1 23,9 25,4 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 73 obdobje / period 1991–2020 razlika / difference 17,7 20,3 19,2 17,1 21,0 18,5 13,8 16,1 22,0 16,8 11,3 22,3 17,2 10,7 19,1 16,1 19,8 21,1 10,5 15,9 20,9 18,7 15,8 13,9 19,9 23,0 3,1 5,4 2,6 2,2 1,8 4,3 2,1 2,1 3,2 3,9 2,5 2,7 2,3 −0,2 3,6 1,3 2,2 2,9 2,4 2,0 4,3 2,8 0,4 0,2 4,0 2,4 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 30 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 15 10 15 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Mura G. Radgona avgust Drava Ptuj 3. Mislinja Otiški Vrh 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Ledava Polana 30 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 20 15 10 20 15 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Čatež avgust Kamniška B. Kamnik Sora Suha 30 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Dravinja Videm 10 5 20 15 Kolpa Metlika 20 15 10 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust avgust Ljubljanica Moste Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje Dreta Kraše Paka Rečica 30 25 25 Temperatura (°C) 20 Temperatura (°C) avgust Pesnica Zamušani 15 10 20 15 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust avgust Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki Bača Bača pri Modreju 74 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (°C) 30 25 Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v avgustu 2024, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in August 2024 in C 20 15 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust Bohinjsko jezero Blejsko jezero Bohinjsko in Blejsko jezero sta se v prvih dneh avgusta počasi ohlajali. Sledilo je postopno segrevanje, do najvišje srednje dnevne temperature. Bohinjsko jezero jo je doseglo 11. avgusta, Blejsko pa 13. avgusta. Sledilo je nekaj dnevno postopno ohlajanje obeh jezer, v zadnji tretjini meseca pa je bila srednja dnevna temperatura obeh jezer precej ustaljena. Najnižjo srednjo dnevno temperaturo je imelo Bohinjsko jezero 5. avgusta, Blejsko jezero pa 25. in 28. avgusta. Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v avgustu 2024, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in August 2024 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily average temperature of the selected Slovenian rivers in August 2024 was 2.8 C. The average observed river’s temperature was 2,5 C higher as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 4 C higher as a long-term average and Bled Lake was 2.4 C higher as a long-term average. 75 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V AVGUSTU 2024 Sea dynamics and temperature in August 2024 Daniela Turk orje je bilo avgusta, podobno kot julija, nadpovprečno toplo. Srednja mesečna temperatura ob obali v Kopru je dosegla najvišjo vrednost od začetka meritev, in sicer 28 °C. Med 13. in 17. avgustom je temperatura v štirih dneh presegla 30 °C, kar predstavlja najdaljše obdobje v avgustu s tako visokimi temperaturami. V zadnji tretjini meseca se je morje ob šibki do zmerni burji v zgornjih plasteh dvakrat nekoliko ohladilo. Najmočnejši sunki vetra s hitrostjo 22,4 m/s iz zahodne smeri in najvišji val z višino 1,82 m so bili izmerjeni 1. avgusta. Srednja mesečna višina morja je bila avgusta najvišja zabeležena na mareografski postaji Koper, znašala je 233 cm. Morje ni poplavilo ali se razlilo po nižjih delih obale, seglo je največ do 298 cm. Višina morja je bila večino meseca višja od pričakovane astronomske višine. M Višina morja Višina morja na mareografski postaji Koper je bila avgusta, podobno kot julija, nadpovprečna. Srednja mesečna višina morja (SMV) je znašala 233 cm, kar je enaka kot avgusta 2023 in višja od maksimalne SMV v primerjalnem obdobju. Tudi najnižja zabeležena višina (NNNV) je presegala maksimalno vrednost najnižjih avgustovskih višin v primerjalnem obdobju 1991–2020 (preglednica 1). Najvišja zabeležena višina (NVVV), 298 cm, je bila za 5 cm višja od povprečja in med 10 najvišjimi avgustovskimi NVVV. Višina morja v avgustu ni presegla visokovodne višine 300 cm (slika 1), kar pomeni, da morje ni poplavljalo ali se razlivalo po nižje ležečih delih obale. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja avgusta 2024 (10–minutni intervali) in v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Characteristic sea levels in August 2024 (10–min intervals) and in the reference period 1991–2020 VIŠINA MORJA / SEA LEVEL Mareografska postaja Koper/ Mareographic station Koper Avgust 2024 Avgust 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas cm cm cm cm SMV NVVV NNNV — 20. 8., 10.40 19. 8., 3.30 233 298 157 213 269 98 222 293 140 230 320 155 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Legenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month Dnevni hodi, ko je razlika med najvišjo in najnižjo višino v dnevu merila več kot 100 cm, so bili v prvem tednu avgusta in med 17. ter 23. avgustom. Največji dnevni hod pa je bil izmerjen 20. avgusta, in sicer 139 cm. Ta dan je bila izmerjena tudi najvišja višina v avgustu, dan pred tem pa najnižja višina v mesecu, predvsem zaradi izrazite astronomske oseke v času polne lune. V avgustu je bila podobno kot v juliju 76 Agencija Republike Slovenije za okolje povprečna rezidualna višina (razlika med pričakovano astronomsko višino in izmerjeno višino) večinoma pozitivnih vrednosti (slika 1). Mareografska postaja Koper višina morja Hmer in Hast [ cm ] merjena višina (Hmer) astronomska višina (Hast) visokovodna višina (300 cm) 6 .8. 10 .8. 330 310 290 270 250 230 210 190 170 150 130 1 .8. 2 .8. 330 310 290 270 250 230 210 190 170 150 130 16. 8. 3 .8. 4 .8. 5 .8. 7 .8. 8 .8. 9 .8. 11 .8. 12 .8. 13 .8. višina morja Hrez rezidualna višina (Hrez) [ cm ] 60 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 14 .8. 15 .8. 16 .8. 17 .8. 60 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 17. 8. 18. 8. 19. 8. 20. 8. 21. 8. 22. 8. 23. 8. 24. 8. 25. 8. 26. 8. 27. 8. 28. 8. 29. 8. 30. 8. 31. 8. 1. 9. Slika 1. Merjena (Hmer), astronomska (Hast) in rezidualna višina morja (Hrez) avgusta 2024 (10–minutni podatki) Figure 1. Measured (Hmer), astronomic (Hast) and residual (Hrez) sea level in August 2024 (10–min intervals) Valovanje morja Oceanografska boja Vida (Tržaški zaliv) višina valov [m] značilna višina valov (mediana) maksimalna višina valov (maksimum) perioda valovanja (mediana) perioda valovanja [s] 2 6 4,5 1 3 → ← ← ↑ →→ ↑ ↑ → ↑ ↑ ↑ → ← →→ ↑ →→ ↑ → →↑ ↑ → → ↑↑↑ ↑ ↑→ → ↑ ↑ ↑↑ ←→ ↑ ↑ ↑→ → → ↑ ↑↑ ↑ ↑↑ ↑ 0 1,5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Oceanografska boja Vida (Tržaški zaliv) hitrost vetra [m/s] hitrost vetra (mediana) sunki vetra (maksimum) 25 20 15 10 → → ←→ → 5 ← ↑ ← ↓ ← → → → → → ← ↑← ↑↑ ↑→ ↑ ↑→ ↑↑ → → ↑→ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ → ​ ↑ → ← ← → → → → ↑←↑ ↑↑→ ←←→↑ ← → → ←← ↑ ↑ ←← ↑ 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 2. Valovanje morja (zgoraj) in hitrost vetra (spodaj) na oceanografski boji Vida v Tržaškem zalivu (6–urni intervali) avgusta 2024. Smer valovanja in vetra je prikazana s puščicami. Figure 2. Sea waves (above) and wind speed (below) measured at the oceanographic buoy Vida in the Gulf of Trieste (6–hourly intervals) in August 2024. The arrows present the wave and the wind direction. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Srednja hitrost vetra je bila avgusta na oceanografski boji Vida 3,2 m/s. V prvi tretjini meseca je pihal šibak do zmeren spremenljiv veter, v štirih dneh so njegovi sunki presegali 10 m/s. Najmočnejši sunek zahodnega vetra, s hitrostjo 22,4 m/s, je bil izmerjen 1. avgusta v večernem času, ob čemer je bil izmerjen tudi najvišji val (1,82 m). V zadnjih dveh tretjinah avgusta je bila zabeležena tudi šibka do zmerna burja. V dneh 18., 19. in 26.–27. avgusta so posamezni sunki presegli 10 m/s, ob čemer je bilo opaženo povišano valovanje morja nad 1 m. Srednja značilna višina valov je bila 0,2 m, srednja perioda valovanja pa 2,1 s. Temperatura morja Avgusta je bila srednja mesečna temperatura na površini morja (Ts) na mareografski postaji Koper 28 °C, kar je najvišja od začetka meritev (preglednica 2). Najvišja temperatura (Tvk) v mesecu je bila 2. najvišja glede na primerjalno obdobje 1991–2020. Izmerjenih je bilo 30,3 °C, kar je 2 °C več od povprečja najvišjih avgustovskih temperatur. Tudi najnižja temperatura (Tnk) je bila nekoliko nad povprečjem najnižjih avgustovskih temperatur, in sicer je bila 1,2 °C višja. V dnevih od 13. do 15. in 17. avgusta je temperatura morja (10–minutni intervali) ob dnevnem segrevanju presegla 30 °C. To je najdaljše avgustovsko obdobje v zgodovini meritev na mareografski postaji Koper od leta 1957, ko je temperatura morja ob dnevnem segrevanju presegla 30 °C. Prejšnje tako obdobje, avgusta 1994 in 2017, je trajalo en dan. Preglednica 2. Najnižja (Tnk), srednja (Ts) in najvišja (Tvk) temperatura na površini morja (10–minutni podatki) avgusta 2024 in značilne avgustovska temperature morja v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 2. Low (Tnk), mean (Ts) and high (Tvk) sea surface temperature (10–min intervals) in August 2024 and characteristic sea surface temperatures in the reference period 1991–2020 TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Mareografska postaja Koper/ Mareographic station Koper Avgust 2024 Avgust 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas C C C C Tnk Ts Tvk 20. 8., 9.50 — 15. 8., 16.30 22,1 28,0 30,3 17,8 23,4 25,6 20,9 25,3 28,3 25,4 27,4 30,6 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Temperatura morja ob obali v Kopru je po začetni manjši ohladitvi 3. avgusta postopoma naraščala in se v dneh od 4. do 19. avgusta zadrževala med približno 27 in 30,3 °C (slika 3). Po obdobju izjemno visoke temperature morja je 20. avgusta prišlo do ohladitve do 22 °C, nato pa se je po nekajdnevnem ogrevanju morje 28. avgusta ponovno ohladilo do 23 °C. V zadnjih dneh avgusta se je morje ponovno segrelo na okoli 29 °C. Na oceanografski boji Vida se je temperatura morja v avgustu gibala podobno kot na mareografski postaji Koper, vendar z nekoliko nižjimi vrednosti pod 30 °C ter z manjšima ohladitvama 20. in 28. avgusta (slika 3). 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 31 30 29 28 27 26 25 24 23 22 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Oceanografska boja Vida (Tržaški zaliv) temperatura morja najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 31 30 29 28 27 26 25 24 23 22 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 3. Temperatura morja (6–urni intervali) avgusta 2024 v Kopru (zgoraj) in Tržaškem zalivu (spodaj) Figure 3. Sea surface temperature (6–hourly intervals) in August 2024 at Koper (above) and in the Gulf of Trieste (below) Vpliv vremena na dinamiko in temperaturo morja Avgusta je bila povprečna višina morja večinoma blizu pričakovane astronomske višine ali pa nekoliko višja, saj ni bilo daljših obdobij zelo visokega zračnega pritiska, ki običajno povzroči izrazitejše znižanje gladine morja. Rezidualna višina je bila najvišja in najnižja 7. avgusta, ko je višina morja ob lastnem nihanju Jadranskega morja zaradi pihanja juga s sunki do 11,9 m/s dosegla 34 cm in −2,7 cm odklona od pričakovane astronomske višine. Podoben pojav je bil opažen tudi 1. avgusta ob zahodnem vetru, ki mu je sledila burja v Tržaškem zalivu. Močnejši jugozahodni veter s sunki nad 10 m/s smo v Kopru zabeležili 18.–19. avgusta ob prehodu območja nizkega zračnega pritiska in posledično nekoliko povišano valovanje morja (slika 4). Ob visoki temperaturi zraka in močnem sončnem sevanju večino dni, se je morje v prvih dveh tednih v mesecu postopno segrelo nad 30 °C. Nato se je 20. avgusta ohladilo za okrog 4 °C zaradi predhodnega naglega zmanjšanja sončnega sevanja in temperature zraka ter močnejšega vetra. Po ohladitvi je temperatura morja postopno naraščala do 26. avgusta, ko smo zaznali ponovno ohladitev ob znižanju sončnega obsevanja in sočasnem zvišanju temperature zraka. Morje se je kljub zvišanju temperature zraka, v zgornjih plasteh nekoliko ohladilo zaradi burje, ki je povzročila mešanje plasti morske vode. V zadnjih dneh meseca se je morje zopet postopoma segrelo nad 28 °C (slika 4). 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper rezidualna višina morja [ cm ] najvišja Hrez povprečna Hrez najnižja Hrez zračni tlak [ mbar ] zračni tlak (mediana) 40 1020 20 1015 0 1010 -20 1005 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 hitrost vetra [ m/s ] 25 hitrost vetra (mediana) sunki vetra (mediana) 20 15 10 5 → → ← → ←→ ← ←← ←← ↑ → ←←↑ ←← → → ← ←←→ ←← ←← → → → →→ ←←→ ←←→ ←→ ← ← ← ← → ←←→ ←←→ ←← ↑←←↓←← → ←←→ → → → → ↓ ←←→ ←← ←←↑ ←← ←← ↓ ← → ←← ←←↑ ← 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Temperatura morja, zraka in globalno sončno sevanje temperatura morja in zraka T zraka (Koper) T morja (Koper) T morja (boja Vida) glob. sončno sev. (Koper) globalno son. sevanje [ W/m2 ] 32 350 30 300 28 250 26 200 24 150 22 100 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 4. Rezidualna višina morja in zračni tlak (zgoraj) ter hitrost vetra (na sredini) na mareografski postaji Koper (6–urni intervali) avgusta 2024. Smer vetra je prikazana s puščicami. Spodaj: srednje dnevne vrednosti temperature morja in zraka ter globalnega sončnega sevanja na mareografski postaji Koper ter srednje dnevne temperature morja na oceanografski boji Vida v Tržaškem zalivu Figure 4. Residual sea level and air pressure (above) and wind speed (middle) at the Koper mareographic station (6–hourly intervals) in August 2024. The arrows present the wind direction. Below: mean daily values of sea surface and air temperature and global sun radiation at the at the Koper mareographic station and mean daily sea temperature at the Vida buoy in the Gulf of Trieste Astronomsko plimovanje morja v prihodnjem mesecu Oktobra bodo najbolj izrazite razlike med višinami plime in oseke glede na astronomsko plimovanje v obdobjih 1.– 5., 15.–20. in 30.– 31. oktobra, ko bo astronomska višina ob višji plimi v dnevu vsaj 40 cm višja in ob nižji oseki v dnevu več kot 50 cm nižja od srednje višine morja (224 cm) na mareografski postaji Koper (slika 5). Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2024 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Prognozirano astronomsko plimovanje morja oktobra 2024 na mareografski postaji Koper Figure 4. Tidal predictions for October 2024 at the Koper mareographic station SUMMARY Similarly, as in July, the sea continued to be warmer than average in August. The average monthly temperature along the coast in Koper reached 28 C, the highest value since the start of the measurements. Between 13 and 17 August, the temperature exceeded 30 C on four days, which represents the longest period in August with such high temperatures. In the last third of the month, the sea slightly cooled twice in the upper layers with weak to moderate bora. The highest wave with a height of 1.82 m was measured on 1 August with the occurrence of the strongest gusts of the wind in August reaching a speed of 22.4 m/s from the west. The mean monthly sea level (233 cm) was the highest recorded in August at the Koper mareographic station. The sea did not flood or overflow the lower parts of the coast, reaching a maximum of 298 cm. Sea level was higher than the expected astronomical tide for most of the month. 81 KOLIČINE PODZEMNE VODE V AVGUSTU 2024 Groundwater quantity in August 2024 Urška Pavlič vgusta so bile povprečne mesečne gladine podzemne vode v večini medzrnskih vodonosnikov v območju od običajnih do visokih višin primerljivega meseca dolgoletnega obdobja meritev. Izjemi sta bili zelo nizka vodna gladina vodonosnika Čateškega polja in nizka gladina podzemne vode v spodnjem delu Vipavske doline (slika 1). Odklon povprečnih mesečnih višin gladin podzemne vode je bil na ravni države že več kot poldrugo leto pozitiven (slika 2). Vodnatost kraških izvirov se je avgusta zmanjševala in je bila večji del meseca manjša od dolgoletnega povprečja. Temperatura vode na območju kraških vodnih virov se je avgusta postopno zviševala in je mestoma na območju Dolenjske in Notranjske dosegla svoj letni višek. A Slika 1. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v centilne razrede (P) referenčnega obdobja 1991–2020; avgust 2024 Figure 1. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in monthly centile values (P) of reference period 1991–2020; August 2024 Napajanje večine vodonosnikov z neposrednim prenicanjem padavin je bilo avgusta podpovprečno, kazalnik mesečne višine padavin je znašal 73 %. Prostorsko je bilo zaradi konvektivnih padavin obnavljanje podzemne vode neenakomerno. Manjše količine napajanja od značilnih za avgust je prejela večina vodonosnikov v državi, najmanj, tudi pod 30 %, na območju slovenske Istre, južnega dela Julijskih Alp, Zgornjesavske doline ter Goričkega. Več napajanja kot je značilno za avgust so v tem mesecu prejeli le posamezni kraški vodonosniki območja Brkinov ter deli Dolenjske in Štajerske. 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Sora se v spodnjem toku napaja s podzemno vodo Sorškega polja; Foto: V. Strmšek, 30. avgust 2024 Figure 2. Sora river is gaining groundwater from Sorško polje aquifer at lower course; Photo: V. Strmšek, 30 of August 2024 Podobno kot v preteklih mesecih tega leta, je tudi avgusta v medzrnskih vodonosnikih po državi prevladovalo ugodno količinsko stanje podzemne vode glede na referenčne vrednosti količin primerljivega letnega časa. Gladina podzemne vode je bila v vodonosnikih Vrtojbenskega polja, prodnega zasipa Kamniške Bistrice ter v delih Spodnjesavinjskega, Dravskega, Apaškega in Murskega polja, višja kot je značilno za avgust. Drugje po državi so prevladovale običajne višine gladin podzemne vode za ta letni čas, le v plitvih vodonosnikih spodnjega dela Vipavske doline in Čateškega polja smo spremljali nižje povprečne mesečne gladine podzemne vode od običajnih (slika 1). Povprečje standardiziranega mesečnega kazalnika gladin podzemne vode (SGI) na ravni države je bilo že več kot poldrugo leto višje od normale (slika 3). Pozitivna vrednost tega kazalnika je prevladovala predvsem na severovzhodu države, na območju Krške kotline in mestoma v osrednji Sloveniji, negativne odklone pa smo beležili predvsem na območju plitvih vodonosnikov zahodnega dela države in Čateškega polja (slika 4). V medzrnskih vodonosnikih je avgusta prevladoval trend počasnega zniževanja vodnih gladin (slika 5). Vodnatost kraških izvirov se je avgusta postopno zmanjševala zaradi primanjkljaja napajanja vodonosnikov. Pretoki so se izjemoma, predvsem na območju Alpskega krasa, v času poletnih ploh in neviht, prehodno nekoliko povečali (slika 6). Vodnatost kraških izvirov je bila nižja od dolgoletnega povprečja tako na območju Dinaridov kot tudi na območju Alp. Temperatura vode na območju kraških izvirov se je večinoma zviševala, marsikje so v zapisu nihanja temperature vode razvidna dnevna nihanja vrednosti, zaradi izrazitega dnevnega hoda temperature zraka. Na nekaterih hidroloških merilnih postajah Dinarskega krasa je bil v drugi polovici avgusta zabeležen letni višek povprečne dnevne temperature vode. Specifična električna prevodnost vode na območju kraških izvirov je bila avgusta večinoma ustaljena. 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mesečno povprečje standardiziranega indeksa gladine podzemne vode (SGI) na izbranih merilnih postajah; avgust 2024. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 3. Monthly average of standardized groundwater level index (SGI) on selected measuring stations; August 2024. More information on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Slika 4. Potok Struga, desni pritok Sore, ki odvaja podzemno vodo iz vodonosnika Sorškega polja; Foto: V. Strmšek, 30. avgust 2024 Figure 4. Struga stream, right tributary of Sora river, which drains groundwater from Sorško polje aquifer; Photo: V. Strmšek, 30th of August 2024 SUMMARY Normal to high groundwater quantitative status prevailed in August in alluvial aquifers compared to long term seasonal values. The exceptions were Čateško polje and lower part of Vipava valley aquifers where groundwater levels lower than normal predominated. Karstic springs discharged below long term average and decreased over time. 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Potek standardiziranega indeksa povprečnih mesečnih gladin podzemne vode (SGI) od leta 2010 na izbranih merilnih mestih. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 5. Standardized mean monthly groundwater level values (SGI) from 2010 on selected measuring locations. More information is available on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi s centilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020 (P), zglajenimi s 7-dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika. Več: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/watercycle/diagrams/varstat/ Figure 6. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to centile values for the comparative period 1991–2020 (P), smoothed with 7-day moving average and daily precipitation amount in the aquifer area. More on: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/watercycle/diagrams/varstat/ 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških monitoringa kraških vodonosnikih v zadnjem trimesečju Figure 7. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic in last three months 87 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V AVGUSTU 2024 Air pollution in August 2024 Tanja Koleša nesnaženost zraka je bila v avgustu nizka, izjema je le onesnaženost z ozonom. Ravni ozona so skoraj na vseh merilnih mestih presegle 8-urno ciljno vrednost, največ 22-krat v Kopru. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 kljub vročemu poletju ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Poteki ravni ozona v letošnjem poletju kažejo, da v Sloveniji lokalno kljub visokim temperaturam večinoma ni pogojev za visoke vrednosti ozona, ki bi presegle opozorilno urno vrednost. Nad večjim geografskim območjem (npr. Slovenija in Padska nižina) mora najprej več dni skupaj vztrajati jasno in vroče vreme. Ko je ta pogoj izpolnjen, pa je odločilno iz katere smeri pride zrak na lokacijo meritve. Če po višini prevladuje zahodna smer, bo prineslo onesnažen zrak iz Padske nižine, ki ima zaradi velikih izpustov predhodnikov ozona v splošnem višje ravni ozona. V tem primeru lahko pride do preseganja opozorilne vrednosti na Primorskem. Če zrak nad naše kraje zanese z vzhoda, pa so praviloma ravni ozona nižje. O Ravni delcev PM10 in PM2.5 so bile avgusta nizke. Do preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m 3 za PM10 ni prišlo na nobenem merilnem mestu. Tudi onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom in benzenom je bila avgusta nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, OObčina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 Ravni delcev so bile avgusta na vseh merilnih mestih nizke in nikjer niso presegle mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3. Od začetka leta do konca avgusta je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (31). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. V letošnjem letu je bilo več preseganj mejne dnevne vrednosti posledica puščavskega prahu, na katerega se ne da vplivati in v skladu z zakonodajo se preseganja naravnega izvora ne upoštevanju pri ugotavljanju skladnosti z mejnimi vrednostmi. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 (12 µg/m3) je bila avgusta najvišja na merilnih mestih v Murski Soboti ob Cankarjevi cesti in v Hrastniku. Predpisana mejna letna vrednost znaša 20 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Kljub vročim dnevom in ugodnimi pogoji za nastanek ozona so najvišje urne ravni ozona v dnevu v avgustu zgolj nekajkrat presegle 160 ug/m3 (Koper, Nova Gorica in Otlica). Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 za ozon, tako kot v juniju in juliju, tudi avgusta ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Preseganje 8-urne ciljne vrednosti 120 µg/m3 je bilo zabeleženo skoraj povsod, največkrat 22krat v Kopru, sledita Otlica in Krvavec s po 16 preseganji, Nova Gorica pa s 13. Vrednosti ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 4. V Novi Gorici so bile najvišje urne in 8-urne vrednosti ozona večinoma nižje, pogosto tudi precej pod tistimi v Kopru. To razliko v sredini avgusta lahko pripišemo pogostim ploham in nevihtam, ki so se pojavile v Novi Gorici in njeni okolici, medtem ko na Obali ni bilo padavin. Potek urnih ravni ozona v Novi Gorici 14. avgusta kažejo, kako padavine zavirajo tvorbo ozona. Zaradi popoldanske nevihte nad območjem Nove Gorice se je temperatura v Biljah pri Novi Gorici znižala iz 37 °C na 24 °C. Najvišja 8-urna vrednost ozona na postaji Nova Gorica je tega dne znašala 123 µg/m3, v Kopru pa 143 µg/m3. 24. avgusta je bila najvišja urna raven ozona v Kopru 165 µg/m3, v Novi Gorici pa 139 µg/m3. Za padec ravni ozona v vročem dnevu zadostuje že povečana motnost (puščavski prah in ostali delci v ozračju) ali pojav oblačnosti, saj se v obeh primerih zmanjša energijo UV sevanja. 24. avgusta je bilo na Otlici in v Novi Gorici manj sončnega sevanja, medtem ko je bilo v Kopru cel dan jasno. Razmeroma visoke ravni ozona smo zabeležili tudi ob koncu avgusta in v začetku septembra, ko je nad večjim delom Evrope vztrajalo območje visokega zračnega pritiska. Vročo in suho zračno maso je tokrat prineslo z vzhoda, zato so bile ravni ozona v notranjosti Slovenije bolj podobne tistim izmerjenim na Primorskem. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja mesečna povprečna vrednost (33 µg/m3) NO2 je bila zabeležena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, prav tako najvišja urna vrednost (110 µg/m3). Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim oksidom je bila v avgustu na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 16 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Pesje, ki je pod vplivnim območjem Termoelektrarne Šoštanj. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikov monoksid Ravni ogljikovega monoksida so bile v avgustu na edinem merilnem mestu, kjer potekajo meritve (LJ Bežigrad), precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v avgustu na petih merilnih mestih, kjer potekajo meritve, nižja od predpisane mejne letne vrednosti, ki je 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven je bila avgusta izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center in je znašala 0,6 µg/m3. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v avgustu 2024 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in August 2024 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Občina Medvode EIS TEŠ MO Maribor MO Ptuj Občina Ruše EIS Anhovo Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Črna na Koroškem Črnomelj* Hrastnik IB Gregorčičeva Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Zadobrava Medvode Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Pobrežje Radvanje Tezno Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT UT UB UB UT RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UB UT UB UB UB UB UT RI UT RB SB SB SB SI SB UB UB UB SB RB RB RB % pod 100 100 100 58 100 100 97 94 94 100 97 100 100 94 100 90 94 97 97 100 94 100 100 97 97 94 98 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Cp 18 15 23 10 19 17 16 19 16 19 19 19 18 15 16 15 16 20 16 17 14 15 17 17 23 23 13 16 16 17 12 17 15 17 18 14 15 16 Cmax 27 25 45 15 38 23 26 28 23 30 28 37 28 25 29 26 22 28 25 27 20 26 24 25 39 40 20 26 25 30 19 26 31 27 28 22 42 24 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 17 14 27 14 4 11 4 11 11 17 20 20 10 4 23 12 8 11 5 16 7 4 9 6 31 16 4 4 3 2 1 12 5 12 23 6 5 3 Opomba: * Zaradi okvare vzorčevalnika je majnši izplen podatkov. Podatki so informativni. Merilna mesta in podatki, ki so v mreži DMKZ pridobljeni z avtomatskim merilnikom, so napisani poševno, tisti z gravimetrično metodo pa pokončno. 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v avgustu 2024 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in August 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ OMS Ljubljana EIS TEŠ Postaja/Station Podr. CE bolnica CE Ljubljanska Črna na Koroškem Črnomelj Hrastnik IB Gregorčičeva Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Trbovlje Zagorje LJ Center Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja UB UT UT UB UB UT RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UB UB UB UB UT UT SB SB SI SB % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 100 100 100 97 100 100 97 100 100 100 94 100 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 10 11 11 10 12 10 10 10 11 11 11 11 10 10 12 11 11 10 11 10 11 10 7 8 9 7 15 20 18 15 18 15 15 17 18 18 19 22 16 15 21 20 15 17 18 17 18 18 13 14 15 12 Opomba: Merilna mesta in podatki, ki so v mreži DMKZ pridobljeni z avtomatskim merilnikom so napisani poševno, tisti z gravimetrično metodo pa pokončno. Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v avgustu 2024 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in August 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UB UB RB UT RI UB SB RB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 96 87 94 95 59 60 101 110 66 69 67 76 60 107 51 92 59 55 78 75 85 62 91 Cmax 132 147 169 145 147 143 137 169 132 168 129 136 127 130 140 145 125 133 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 117 130 160 142 132 131 130 157 119 164 117 132 117 121 117 130 120 122 0 4 22 16 5 5 5 13 0 16 0 7 0 1 0 6 0 2 >CV ∑od 1. jan. 7 14 47 37 22 11 12 34 7 49 5 17 3 5 6 19 2 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v avgustu 2024 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in August 2024 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje TE-TOL MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor AMP Gaji Zadobrova Tezno UB UB UB UT UT UB RB UB UB UT UT SI RI SB SB RB UB RB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 96 100 100 82 13 13 13 24 18 3 7 17 6 10 33 6 3 3 5 3 12 6 4 53 73 52 64 63 13 35 92 39 36 110 20 20 11 26 17 40 41 34 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 13 15 34 29 3 7 21 7 17 52 8 5 8 7 5 18 8 5 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v avgustu 2024 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in August 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Iskrba Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh EIS TEŠ Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna post. EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrova Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB RB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB RB 100 96 99 97 100 99 100 100 100 100 99 100 100 95 100 100 4 2 2 5 4 5 6 4 6 5 10 5 6 4 1 4 9 6 7 7 7 9 11 6 11 7 16 7 10 10 8 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 2 4 5 5 6 6 5 7 5 14 6 7 5 3 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v avgustu 2024 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in August 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ LJ Bežigrad Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB 100 0,2 0,4 0 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v avgustu 2024 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in August 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Iskrba LJ Bežigrad MB Titova LJ Center* Medvode Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen RB UB UT UT SB 82 91 92 43 83 0,1 0,3 0.4 0,6 0,3 0,1 3,5 2.9 0,9 5,8 0,0 0,3 0.3 0,0 0,3 0,0 1,0 0.9 0,6 0,7 0,0 0,1 0.3 — 0,4 *Okvara merilnika. Podatki so informativni. Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v avgustu 2024 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2023 Figure 1. Mean PM10 pollution level in August 2024 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2023 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v avgustu 2024 Figure 2. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in August 2024 Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v avgustu 2024 Figure 3. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in August 2024 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v avgustu 2024 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2024. Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in August 2024 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2024. Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v avgustu 2024 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in August 2024 with the number of 1-hr limit value exceedences 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v avgustu 2024 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in August 2024 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m 3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 5 40 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 96 40 (MV) 20 (MV) Agencija Republike Slovenije za okolje 1 2 5 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution was low in August, with the exception of ozone pollution. Ozone levels exceeded the target 8-hour value at almost all monitoring sites, with a maximum of 22 exceedances in Koper. The 1-hour information threshold of 180 µg/m3 was not exceeded at any monitoring point. Pollution levels of PM10, PM2.5, NO2, SO2, CO and benzene were below the limit values. 97 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V AVGUSTU 2024 Earthquakes in Slovenia in August 2024 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so avgusta 2024 zapisali 163 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 30 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za enega šibkejšega, ki so ga prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je avgusta 2024 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Velikost krožca pomeni magnitudo potresa, barva pa globino njegovega žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, avgust 2024 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, August 2024 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, avgust 2024 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, August 2024 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2024 8 1 19 22 46,49 14,65 12 1,5 Leppen (Lepena), Avstrija 2024 8 1 22 16 46,48 14,65 10 1,1 Leppen (Lepena), Avstrija 2024 8 2 3 23 45,97 14,81 10 1,2 Metnaj 2024 8 4 14 27 46,57 15,23 5 1,3 Sv. Anton na Pohorju 2024 8 4 21 9 46,04 15,10 9 III 1,2 Kladje pri Krmelju 2024 8 6 13 33 46,14 14,87 7 čutili 1,2 Žvarulje 2024 8 6 20 3 46,14 14,71 9 IV 1,7 Dvorje 2024 8 7 11 0 45,48 15,73 1 1,3 Kablar, Hrvaška 2024 8 10 3 33 45,98 15,47 1 0,1 2024 8 11 17 34 45,29 13,33 15 2024 8 12 8 37 46,01 14,20 9 zvok 1,1 Gunte pod morskim dnom v bližini Novigrada, Hrvaška Praprotno Brdo 2024 8 12 9 58 46,29 13,38 16 čutili 1,3 Breginj 2024 8 13 6 43 46,21 16,57 13 IV* 3,6 2024 8 13 21 51 46,50 14,72 8 1,1 2024 8 14 6 27 46,25 14,68 12 1,1 2024 8 14 12 44 46,29 13,34 13 1,1 2024 8 14 23 32 45,28 14,93 12 1,0 2024 8 15 3 44 46,20 16,65 11 2,1 Slanje, Hrvaška Koprein Petzen (Pod Peco), meja Avstrija Slovenija Studenca Monteaperta (Viškorša), Italija Begovo Razdolje, Hrvaška Ivančec, Hrvaška 2024 8 15 3 56 46,19 16,65 8 1,1 Ivančec, Hrvaška 2024 8 17 2 59 46,21 16,64 6 1,6 Ivančec, Hrvaška 2024 8 19 6 27 45,68 15,20 6 1,1 Osojnik 2024 8 19 6 45 46,15 15,04 12 1,3 Trbovlje 2024 8 22 14 52 45,69 15,62 8 1,0 Malunje, Hrvaška 2024 8 25 1 25 46,10 14,81 8 čutili 1,2 Zgornji Hotič 2024 8 25 13 7 46,21 14,60 17 III–IV 2,2 Podgorje 2024 8 26 12 1 46,29 14,95 7 1,1 Čreta pri Kokarjah 2024 8 28 14 20 46,46 14,93 9 1,2 Jazbina 2024 8 29 12 29 45,96 14,39 18 čutili 1,7 Prevalje pod Krimom 2024 8 29 16 34 45,58 14,22 12 III 1,8 Rečica 2024 8 30 10 27 45,96 14,41 17 III 2,3 Kamnik pod Krimom 2024 8 31 16 5 46,11 14,69 16 čutili 1,5 Osredke čutili čutili 2,5 čutili* III–IV Opomba: Preliminarne intenzitete potresov so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji; Avgusta 2024 so prebivalci Slovenije čutili 16 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Najmočnejši potres z žariščem v Sloveniji (MLV = 2,3) je bil potres, ki se je zgodil 30. avgusta ob 10.27 po UTC (ob 12.27 po lokalnem času) v bližini Kamnika pod Krimom. Največja preliminarno ocenjena intenziteta potresa je bila III EMS-98. Najmočneje so čutili potres, ki se je zgodil 13. avgusta ob 6.43 po UTC (8.43 po lokalnem času) z žariščem na Hrvaškem, v bližini kraja Slanje. Zanj smo na ARSO prejeli 409 izpolnjenih vprašalnikov, predvsem iz SV dela Slovenije. Magnituda potresa je bila 3,6, največja preliminarno ocenjena intenziteta potresa v Sloveniji pa IV EMS-98. 99 SVETOVNI POTRESI V AVGUSTU 2024 World earthquakes in August 2024 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2024 Table 1. The world strongest earthquakes, August 2024 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura.min širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 2. 8. 22.23 8,19 N 126,62 E 6,8 32 pod morskim dnom, območje Filipinov 8. 8. 7.42 31,76 N 131,50 E 7,1 24 pod morskim dnom, Miyazaki, Japonska 10. 8. 3.28 47,22 N 144,79 E 6,5 402 pod morskim dnom, območje Rusije 12. 8. 20.55 35,12 N 37,02 E 5,2 7 17. 8. 19.10 52,93 N 160,13 E 7,0 29 20. 8. 1.15 34,16 N 74,27 E 5,1 14 25. 8. 23.29 19,79 S 175,07 W 6,9 96 Vir: 2 As Salamīyah, Sirija pod morskim dnom, območje Kamčatke, Rusija 1 Bāramūla, Indija pod morskim dnom, območje Tonge USGS – U. S. Geological Survey ; Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2024) V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v avgustu 2024. Navedeni so potresi, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje) oz. povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2024 Figure 1. The world strongest earthquakes, August 2024 100 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar, Anja Simčič1 V avgustu 2024 so meritve cvetnega prahu potekale v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. V Mariboru manjkajo podatki za 1. avgust. Največ zrn smo namerili v Lendavi, in sicer 13.053 zrn, v Mariboru smo našteli 5.169 zrn, v Ljubljani 3.446 zrn in najmanj v Izoli, 2.453 zrn. Mesečni seštevek cvetnega prahu je bil nadpovprečen na merilnem mestu v Mariboru in Ljubljani, v Izoli povprečen in v Lendavi rahlo pod povprečjem v primerjavi s povprečjem obdobja 2019–2023. Beležili smo cvetni prah 24 skupin rastlin. Prevladovala so zrna koprivovk, ambrozije in konopljevk, delež koprivovk se je gibal od 41 % do 61 % vsega zabeleženega cvetnega prahu, ambrozije od 15 % v Mariboru in Ljubljani do 43 % v Lendavi. Konopljevk je bilo od 6 % do 10 %, trpotca od 2 % do 8 % in trav od 2 % do 5 %. Med pogostejšimi vrstami je bil še cvetni prah pelina, metlikovk in amarantovk. 800 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, avgust 2024 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, August 2024 Avgust 2024 je bil izjemno topel, padavin je bilo manj kot navadno, sončnega vremena pa več kot v dolgoletnem povprečju. V prvi polovici meseca je povsod prevladoval cvetni prah koprivovk, v Lendavi so bile v drugi polovici visoke obremenitve z ambrozijo. Na ostalih merilnih mestih se je obremenitev z ambrozijo povišala šele v zadnji tretjini meseca. Avgust se je začel s sončnim dopoldnevom, popoldne in zvečer pa so nastajale plohe in nevihte. Podobno je bilo tudi naslednji dan. V zraku je prevladoval cvetni prah koprivovk. Beležili smo nizke obremenitve z zrni trav, njihova sezona se je iztekala, zrna so ostala v zraku do konca meseca. Sezona trpotca se je v avgustu nadaljevala z zmanjšano močjo, v Primorju so bila v zraku ves mesec posamezna zrna. Beležili smo prva zrna konopljevk, opazili smo le nekaj zrn pelina, metlikovk in amarantovk. V Lendavi je že potekala glavna sezona ambrozije, drugod se sezona še ni začela. 3. avgusta je sončna obdobja občasno prekinjala oblačnost, nastalo je nekaj kratkotrajnih krajevnih ploh. Tudi 4. dne je bilo sprva sončno, sredi dneva in popoldne pa spremenljivo oblačno, predvsem na vzhodu države so bile posamezne plohe in nevihte. V noči na 5. avgust je občasno deževalo, čez dan je bilo nekaj sončnih obdobij, predvsem na vzhodu države je popoldne in zvečer padlo nekaj dežja. Obremenjenost zraka je krojilo vreme, največ cvetnega prahu smo namerili v Lendavi, vendar večjega porasta obremenitve nismo zaznali. Tudi na ostalih merilnih mestih so se začela pojavljati zrna ambrozije, pelina je bilo v zraku zelo malo, še vedno smo namerili največ cvetnega prahu koprivovk. 6. avgusta je bilo sprva precej oblačno, čez dan je posijalo sonce, na Primorskem je prehodno zapihala šibka burja. V Ljubljani in Mariboru so bile zabeležene najvišje obremenitve meseca s cvetnim prahom koprivovk. Deloma sončno je bilo 7. dne, popoldne in zvečer so bile plohe in nevihte. V Lendavi je ambrozija prvič presegla obremenitev 20 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 101 Agencija Republike Slovenije za okolje zrn/m3 zraka, visoke obremenitve so se nadaljevale do konca meseca, na ostalih merilnih mestih je bila obremenitev ta čas nizka. Naslednji dan dopoldne se je postopoma zjasnilo, vendar so se popoldne in zvečer znova pojavljale krajevne plohe in nevihte. Nekaj megle ali nizke oblačnosti je bilo 9. dne zjutraj, čez dan je bilo sončno. Sončno in vroče je bilo od 10. do 12. avgusta. V skupnem seštevku je prevladoval cvetni prah koprivovk, ki je v Lendavi dosegel 11. avgusta svoj mesečni vrh. Večinoma sončno je bilo tudi 13. dne, popoldne je nastalo nekaj posameznih ploh in neviht. 14. dne so sončna obdobja prekinjali oblaki, čez dan so nastajale krajevne plohe in nevihte. Sončno in vroče je bilo 15. in 16. avgusta. Naslednji dan je bilo ob jugozahodnem vetru nekaj sonca in nekaj oblakov, v notranjosti države je bilo tudi nekaj ploh in neviht. Od 13. do 18. v mesecu se je skupna obremenitev s cvetnim prahom rahlo zmanjševala na račun koprivovk, le v Lendavi je ostajala visoka. Večino cvetnega prahu je tu prispevala ambrozija, katere visoke obremenitve so vztrajale do konca meseca, nekaj manj je bilo v zraku koprivovk in konopljevk. Od 18. do 20. avgusta zjutraj so bile pogoste plohe in nevihte, zadnji dan je zapihal šibak severovzhodni veter. Obremenitev z ambrozijo se je tudi na ostalih merilnih mestih nekoliko povečala, do konca meseca je znašala nad 20 zrn/m3. Sezona koprivovk pa se je začela iztekati, do konca meseca ni bilo več povišanj. Beležili smo le posamezna zrna pelina. 40 Izola Lendava Ljubljana Maribor TRAVE Število zrn/m³ 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, avgust 2024 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, August 2024 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, avgust 2024 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava, August 2024 Izola Ljubljana Maribor Lendava ambrozija 29,6 14,6 15,1 43,2 pelin 0,8 1,7 1,2 0,8 metlikovke amarantovke 3,0 2,1 1,3 1,5 konopljevke 5,5 6,1 9,5 7,7 trpotec 1,7 7,9 4,7 1,8 trave 5,2 4,0 4,4 2,1 koprivovke 49,6 60,0 61,0 40,9 Dopoldne 21. dne je oblačnost od severa postopno naraščala, pojavljale so se posamezne plohe in nevihte, ponekod je zapihal severni veter. Naslednji dan je bilo sprva zmerno oblačno, čez dan pa večinoma sončno z nekaj visoke koprenaste oblačnosti. Burja na Primorskem je dopoldne ponehala. Obremenitev s pelinom je bila v avgustu večino dni zelo nizka, po 22. avgustu smo občasno opazili le posamezno zrno. Sledila sta dva sončna dneva. 25. in 26. dne je bilo sončno, več oblakov je bilo drugi dan v notranjosti države. Pihal je šibak vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. 27. avgusta je bilo sprva spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami, popoldne so bila tudi krajša sončna obdobja. Naslednji dan je bilo večinoma sončno, popoldne je bilo na Primorskem nekaj neviht, burja pa je slabela. Jutro 29. avgusta je bilo sprva po nekaterih kotlinah megleno. Dopoldne je bilo sončno, popoldne pa je nastalo nekaj krajevnih ploh in neviht. Zadnja dva avgustovska dneva sta bila večinoma sončna in vroča. Obremenitev z ambrozijo je v zadnji dekadi avgusta naraščala in zadnji dan v mesecu na vseh merilnih mestih dosegla najvišje vrednosti meseca. Sezona ambrozije se bo nadaljevala v september, ostalih vrst pa je s koncem avgusta zaključena. Izjema je obremenjenost s cvetnim prahom tujerodnega pelina, ki v toplem septembru lahko za nekaj dni poveča obremenjenost zraka. 102 Agencija Republike Slovenije za okolje V poletnih mesecih je pelin poleg ambrozije pogost vzrok alergij za cvetni prah. Raziskovalci so ugotovili, da so zrna navadnega pelina, ki doseže višek sezone v avgustu, glavni vektor za prenos endotoksinov v zraku. Endotoksini prispevajo k boleznim dihal tako, da sprožajo vnetje dihalnih poti in povečujejo preobčutljivost za cvetni prah. Posledica prekomerne izpostavljenosti je vnetna reakcija, ki je dejavnik tveganja za povečano razširjenost astme. Družina konopljevk je v Sloveniji zastopana z dvema rodovoma, hmeljem in konopljo. Nekatere vrste srečujemo v prosti naravi, druge so pomembne za sejanje in vzgajanje v kmetijstvu. Polja posejana s konopljo so obsežnejši vir cvetnega prahu, medtem ko na hmeljiščih rastejo pretežno ženske rastline in ne sproščajo cvetnega prahu. Obe vrsti ne sprožata pogosto alergij, vendar so v svetu že zaznali povečanje števila obolelih v predelih z intenzivnim gojenjem industrijske konoplje. Po vstopu Slovenije v EU se je pridelava konoplje za seme in vlakna ponovno povečala, kar lahko pripelje do povečanja števila preobčutljivih posameznikov tudi pri nas. Največ cvetnega prahu iz družine konopljevk beležimo v avgustu, po mesečnem seštevku izstopa merilno mesto v Lendavi. Drugod je cvetnega prahu manj, v letošnjem letu ga je bilo v Mariboru le polovica toliko kot v Lendavi. Beležili smo v Ljubljani 21 % in v Izoli 13 % Lendavskega mesečnega seštevka. Preglednica 2. Avgustovski mesečni seštevek cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 2. Monthly pollen integral in August in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor Lendava 2019 2020 2021 2022 2023 2024 3227 3970 5018 17266 3139 3408 5803 — 1321 2077 3292 — 1871 2660 3922 9576 2529 3034 4254 13510 2453 3446 5169 13053 200 Izola Lendava Ljubljana Maribor KONOPLJEVKE Število zrn/m³ 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu konopljevk, avgust 2024 Figure 3. Average daily concentration of Hemp family (Cannabaceae) pollen, August 2024 500 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 400 AMBROZIJA 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, avgust 2024 Figure 4. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, August 2024 V panonskem delu Srbije so raziskovalci s poskusom v naravi izmerili dinamiko pojavljanja cvetnega prahu ambrozije. Meritve so potekale 0,5 m nad nivojem rastlin. Največ cvetnega prahu je bilo zabeleženega v času od 6.00 do 12.00. Šibka korelacija je bila izračunana med koncentracijo cvetnega 103 Agencija Republike Slovenije za okolje prahu in meteorološkimi parametri, kar nakazuje na nelinearno povezavo med meteorološkimi vplivi na sproščanje zrn iz cvetov. Visoke koncentracije sovpadajo s temperaturo med 20 °C in 24 °C. Relativna vlažnost okoli 95 % zakasni ali celo prekine sproščanje zrn, medtem ko za dvig zrn v zrak zadostuje že veter manjši od 0,1 m/s. Rezultati meritev s fino časovno ločljivostjo so pokazali, da površina zarasla z ambrozijo ni neprekinjen vir cvetnega prahu, temveč se le ta sprošča v številnih manjših skupkih v daljšem časovnem obdobju, ko so cvetovi v fazi sproščanja in so okoljski pogoji ustrezni. Obremenjenost s cvetnim prahom ambrozije je bila v letošnjem avgustu nekoliko nadpovprečna glede na obdobje 2019–2023. Bilo je predvsem več dni, ko je bila dnevna povprečna obremenjenost 20 ali več zrn na m3, ko se pri večini ljudi preobčutljivih na alergene ambrozije pojavijo simptomi alergijske bolezni. Slika 5. Pelinolistna ambrozija, moška socvetja - viseči koški v pokončnem klasu (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 5. The male flowerheads of common ragweed (Photo: Andreja Kofol Seliger) Preglednica 3. Avgustovski mesečni seštevek cvetnega prahu ambrozije v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 3. Monthly pollen integral of Ragweed in August in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor Lendava 2019 2020 2021 2022 2023 2024 864 1120 1084 6779 92 242 547 — 75 312 449 — 192 336 492 3723 153 258 523 4958 727 503 781 5635 Preglednica 4. Število dni z vsaj 20 zrn cvetnega prahu ambrozije/m3 v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 4. Number of days with at least 20 grains of Ragweed/m3 in August in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor Lendava 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 4 0 8 — 5 5 8 — 2 5 13 31 10 10 15 31 9 10 15 27 1 2 9 22 0 7 10 — 3 4 6 29 4 4 10 — 8 9 12 25 104 Agencija Republike Slovenije za okolje 500 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 400 KOPRIVOVKE 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, avgust 2024 Figure 6. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, August 2024 40 Izola Lendava Ljubljana Maribor TRPOTEC Število zrn/m³ 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, avgust 2024 Figure 7. Average daily concentration of plantain (Plantago) pollen, August 2024 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v oktobru 2024 V septembru se izteče sezona večine vrst alergenega cvetnega prahu. Izjema je ambrozija, ki bo še po malem sproščala cvetni prah, obremenjenost pa navadno ne dosega višine, ki bi vplivala na zdravje. Vendar v panonskem svetu pričakujemo nekoliko višje obremenitve, ki lahko tja do sredine meseca dosegajo vrednosti problematične za zdravje. Zrna v jutranji jesenski megli tudi dalj časa ostajajo na rastlinah, z obleko in čevlji jih lahko zanesemo v bivalne prostore, prav tako hišni ljubljenčki na svojih kožuhih. Velike količine cvetnega prahu bodo v parkih sproščale cedre, občasno bo njihova bližnja okolica obarvana rumeno. V zraku bo nekaj malega bršljanovih zrn. Cvetni prah obeh vrst ni prepoznan kot inhalatorni alergen. SUMMARY The pollen measurement in August 2024 was performed in Izola, Ljubljana, Lendava, and Maribor. 105 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Ozke in senčne hudourniške grape v vročih dneh nudijo svežino. Bajdinški potok, 4. avgust 2024 106