UDK 634.0.903(497,12} »1976-1980« POGOJI IN REZULTATI GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V SLOVENIJI V PRVIH LETIH SREDNJEROČNEGA OBDOBJA 1976-1980 dr. Iztok Win k 1 er (Ljubljana)* Win k 1 er, 1.: Pogoji in rezultati gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji v prvih letih srednjeročnega obdobja 1976-1980, Gozdarski vestnik 36, 1978, š1ev. 10, str. V prvih dveh letih srednjeročnega obdobja 1976-1980 se je tržna proiz- vodnja povečala za 15 Ofo, kar je v skladu s planskimi predvidevanji. Zaosta- jajo pa biološka vlaganja v gozdove, Za vlaganja v gozdove so gozdno- gospodarske organizacije namenile ca. 19,5% realizacije, dosežene s prodajo lesa. Za sedanje obdobje je značilen skladnejši razvoj gozdno- gospodarskih območij, intenziviranje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, boljša samoupravna organiziranost in povečana vloga izobraževalnih in raziskovalnih organizacij. Družbeni vpliv na gospodarjenje z gozdovi se vse bolj uveljavlja prek samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarsfvo. Pre- počasi pa se razvijajo novi družbenoekonomski odnosi med proizvajalci in porabniki lesa. Srednjeročne plane razvoja gospodarjenja z gozdovi za obdobje 1976-1980 smo prvič pripravljali in sprejemali na podlagi določil novega zveznega zakona o temeljih sistema družbenega planiranja. Izhodišče za planiranje na vseh ravneh, od temeljnih organizacij združenega dela do samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, so bili dolgoročni plani razvoja gozdarstva, ki jih predstavljajo ob- močni gozdnogospodarski načrti. Z njimi smo prvič imeli zanesljivo in realno naturalno podlago za programiranje prihodnjega razvoja gozdarstva, s katero je bilo mogoče tudi strokovno primerno pripraviti osnutke planov. Pri tem pa smo napravili začetniško napako, ko smo desetletne usmeritve, ki so začrtana v območnih gozdnogospodarskih načrtih pogosto skušali mehanično prenesti tudi v srednjeročne plane in smo pri tem premalo upoštevali dejanske družbeno- ekonomske možnosti za uresničitev teh dolgoročnih postavk. Zato je usklajevanje plana in sporazumevanje teklo še skoraj vse leto 1976. Na drugi strani pa se je jasno pokazalo tudi, da je razumevanje novega sistema planiranja v naših gozdno- gospodarskih organizacijah premajhno in da marsikje sploh niso pripravili in sprejeli vseh planskih dokumentov in podobno. 1. Gozdni fondi Tabela št.1. Krepitev gozdnih fondov v povojnem obdobju Gozdna površina v 000 ha Lesna zaloga v m3/ha Prirastek v m3/ha 833 133 3,3 909 130 3,0 943 159 3,6 975 168 3,8 1970 1.008 174 4,1 • dr. l. W., izredni profesor biotehniške fakultete, TOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. 410 V sedanje srednjeročno obdobje smo stopili s povečanimi proizvodnimi mož- nostmi slovenskih gozdov, ki se kažejo v okrepljenih gozdnih fondih, zlasti v večji lesni zalogi in prirastku ter v naglem povečevanju obsega gozdnih površin. 2. Sečnja in tržna gozdna proizvodnja V srednjeročnem obdobju bo znašal povprečni letni etat 3,48 mio m3. Letni etat bomo vsako leto povečevali tako, da bo leta 1980 znašal že 3,6 mio m3 • V primerjavi z dejansko sečnjo v obdobju 1971-1975 pomeni to naslednje premike: Tabela št. 2. Primerjava sečnje v obdobju 1971-1975 in 1976-1980 poprečno letno v ooo m3 Realizirana Planirani Realizacija sečnja etat 1971-1975 1976-1980 1976 1 1977 SKUPAJ OBA SEKTORJA 3.065 3.483 3.310 3.440 - iglavci 1.768 1.983 1.929 2.013 listavci 1.297 1.500 1.381 1.427 DRU2BENISEKTOR 1.498 1.563 1.620 1.640 iglavci 900 950 1.015 1.029 - listavci 598 613 605 611 ZASEBNI SEKTOR 1.567 1.920 1.690 1.800 - lglavci 868 1.033 914 994 - listavci 699 887 776 816 Ob poprečnem povečanju sečnje za 14 °/o, odpade pretežni del povečanja na zasebni sektor (indeks 123) in na listavce (indeks 116). Načrtovana struktura sečnje naj bi tudi neznatno korigirala razmerje med iglavci in listavci, ki je znašalo v preteklem planskem obdobju 58 : 42 na razmerje 57 :43 v obdobju 1976-1980. V prvih dveh letih sedanjega srednjeročnega obdobja je obseg sečnje v: poprečju skladen s planiranjem. Pri tem pa je v družbenem sektorju obseg Tabela št. 3. Tržna proizvodnja lesa v obdobju 1971-1975 in 1976-1980 poprečno letno v 000 m3 Realizacija Plan Realizacija 1971-1975 1976-1980 1 1976 1977 SKUPAJ OBA SEKTORJA 2.148 2.488 2.352 2.466 - iglavci 1.363 1.527 1.500 1.570 - listavci 785 961 852 896 DRU2BENISEKTOR 1.232 1.353 1.392 1.414 - iglavci 746 812 863 876 - listavci 486 541 529 538 ZASEBNI SEKTOR 916 1.135 960 1.052 - iglavci 617 715 637 694 - listavci 299 420 323 358 411 secnje nad predvidevanji. Prekoračitve v tem sektorju so že tako velike, da se obseg sečnje približuje prirastku in da torej, če ne upoštevamo zaostajanj v sečnji v preteklih letih, marsikje že posegamo v glavnico. Posebej je to očitno za sečnjo iglavcev (prirastek iglavcev v družbenih gozdovih 1,040.000 m3 , sečnja leta 1977 pa 1,029.000 m3). Zato bi morali sečnji v družbenih gozdovih s tega vidika posvetiti več pozornosti. V zasebnih gozdovih se sečnja sicer vsako leto povečuje, vendar je še pod planskimi predvidevanji. Domača poraba lesa se je po ocenah doslej gibala v višini okoli 500.000 m3 letno, od tega je bilo 140.000 m3 iglavcev in 360.000 m3 listavcev. Pri opredeljeva- nju izhodišč srednjeročnega plana smo ocenjevali, da se domača poraba lesa ne bo spremenila. Tako smo načrtovali, da bo za tržno gozdno proizvodnjo ostalo v obdobju 1976-1980 poprečno letno 2,48 m3 lesa, ali 16 °/o več kot v prejšnjem planskem obdobju. Največje povečanje odpade spet na zasebni sektor, ki bo moral tržno proizvodnjo povečati skoraj za četrtino. V letih 1976 in 1977 se je obseg tržne proizvodnje lesa gibal v skladu s planiranim, vendar pa bodo v naslednjih letih potrebni znatni napori, da bi obdržali doseženo stopnjo rasti in izpolnili plan. Prepočasi pa se spreminja struktura tržne proizvodnje lesa. Ugodna gibanja, ki so se že začela v prejšnjem srednjeročnem obdobju in deloma nadaljevala v letu 1976, so se v letu 1977 ustavila. Spet se povečuje delež debelejših sortimentov in zmanjšuje delež lesa za vlaknine in plošče. Tabela št. 4. Struktura tržne proizvodnje lesa V 0/o Plan Realizacija 1971-1975 1980 1 1976 1977 lglavci 100 100 100 100 - les za mehansko predelavo 66 61 70 70 - les za vlaknine in plošče 10 19 13 11 -tehnični les za neposredno uporabo 24 20 17 19 Li stavci 100 100 100 100 - les za mehansko predelavo 52 44 51 54 les za vlaknine in plošče 12 29 15 13 - tehnični les za neposredno uporabo 9 8 10 11 -drva 27 19 24 12 V usmeritvi prodaje lesa ni bistvenih sprememb. Leta 1977 so gozdnogospo- darske organizacije prodale 62,7 °/o lesa lesni industriji, 11,6 °/o trgovini, 6,3 °/o cel ul ozni industriji, 4,9 °/o lesa so predelale same, ostalo pa so prodale drugim kupcem. Lastna predelava lesa v gozdnogospodarskih organizacijah se je leta 1977 podvojila v primerjavi z letom 1976 (od 48,584 m3 na 116.266 m3). 3. Vlaganja v gozdove Načrtovani obseg gozdne proizvodnje je narekoval tudi obseg vlaganj v gozdove, saj morata biti gojenje in izkoriščanje gozdov v medsebojni skladnosti in soodvisnosti ter zagotavljati" trajno in racionalno regeneracijo gozdov v okviru naravnega ·razvoja gozdnih združb ter omogočiti optimalne pogoje za razvoj sodobne tehnologije v gozdni proizvodnji. 412 3.1. En o sta v na gozd nob i o 1 oš ka rep rod u k ci ja Za sedanje srednjeročno obdobje smo načrtovali intenziviranje gozdnogojit- venih del in spremembo njihove strukture. Predvsem naj bi bilo več obnove in nekoliko manj negovalnih del. Tabela št. 5. Obseg enostavne gozdnobiološke reprodukcije poprečno letno v ha Realizacija Plan Realizacija 1971-1975 1976-1980 1976 1 1977 Nega gozdov 22.239 18.971 20.872 20.538 - družbeni gozdovi 10.755 12.441 12.331 - zasebni gozda~ 8.216 8.431 8.207 Obnova gozdov 1.836 3.696 3.093 3.164 - družbeni gozda~ 2.274 1.899 1.854 - zasebni gozdovi 1.422 1.194 1.309 V obsegu obnove gozdov zaostajamo v obeh sektorjih, prog·ram nege gozdov pa prekoračujemo. Gozdnogospodarske organizacije so pri zagotavljanju sredstev za enostavno gozdnobiološko reprodukcijo vezane izključno na lastne vire, predvsem na pri- spevek za biološka vlaganja, ki mora znašati najmanj toliko. da je zagotovljena izvedba gozdnogojitvenih del, ki so določena v gozdnogospodarskih načrtih. 3.2. R a z š i r j e n a g o z d n o b i o 1 o š k a r e p r o d u k c i j a V Sloveniji je razkorak med proizvodnjo in porabo lesa vsako leto veCJI. Obstoječi gospodarski gozdovi mu kljub načrtovanemu povečanju sečenj ne bodo kos. Zato je treba poleg povečanja proizvodnje v ohranjenih naravnih gozdovih, širiti tudi proizvodni potencial na površinah, ki niso izkoriščene, pa so primerne za gozdove. Prav zaradi nujnosti smotrnega načrtovanja razširjene gozdnobiološke re- produkcije, je inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo izdelal (3) posebno analizo malodonosnih gozdov, grmišč in kmetijskih zemljišč, ki so določena za gozd ter recentnih regresij v gozdovih. Z njo je ugotovljeno, da je takih gozdov v Sloveniji 256.749 ha, in sicer: steljniki - stalno izkoriščeni - kolobarjeni -opuščeni panjevci - gospodarjeni opuščeni prekomerno izsekani gozdovi - z lesno zalogo do 150 m3/ha - z lesno zalogo nad 150 m3/ha grmišča skupaj malodonosni gozdovi in grmišča opuščena kmetijska zemljišča recentne regresije gozdov po divjadi 413 9.418 ha 15.988 ha 30.034 ha 24.807 ha 48.117 ha 55.536 ha 14.784 ha 55.440 ha 72.924 ha 70.320 ha 33.724 ha 232.408 ha 2.354 ha 21.978 ha Navedene gozdne površine bo mogoče aktivirati seveda le postopoma, pred- vsem pa le ob ustrezni trajni rešitvi zbiranja sredstev in financiranja teh naložb. Gozdnogospodarske organizacije same za take naložbe nimajo dovolj sredstev in je bilo zato nujno treba najti rešitve v združevanju sredstev s porabniki lesa ter tudi v prelivanju sredstev gozdarstva iz gozdarsko bolj akumulativnih v manj akumulativna območja. Z zakonom o gozdovih (1974) so bili oblikovani nekateri trajni viri finandranja razširjene gozdne reprodukcije in zagotovljeno tudi pre- livanje sredstev med gozdnogospodarskimi območji preko združevanja sredstev pri Samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije. Ob teh virih je bilo mogoče v sedanjem srednjeročnem obdobju plankati večji obseg razširjene gozdnobiološke reprodukcije kot v preteklem: Tabela št. 6. Obseg razširjene gozdnobiofoške reprodukcije Melioracije gozdov Pogozdovanje negozdnih površin Dopolnilna proizvodnja lesa Realizacija Plan 1971-1975 1976-1980 494 121 122 2.384 341 55 poprečno letno v ha Realizacija 1.930 221 42 1.622 162 40 V planu dogovorjenih obveznosti pa ne uresmcujemo. Zaostajamo pri vseh treh vrstah razši-rjene gozdnobiološke reprodukcije. Nekateri menijo, da smo si zastavili prevelik zalogaj, ki presega naše realne možnosti. Realnost takih gledanj je mogoče oceniti le z analizo nekaterih ekonomskih kazalcev o vlaganjih v slovenske gozdove. 3.3. 1 z g r a d n j a g o z d n i h c e s t Pri planiranju povečanega obsega gozdne proizvodnje in bioloških vlaganj smo se ~nvedali velikega pomena izgradnje novih gozdnih cest kot enega izmed temeljev za smotrno gozdno proizvodnjo in povečanje obsega gozdne proizvodnje. Tabela št. 7. Obseg izgradnje gozdnih cest Obseg novih in rekonstruiranih gozdnih cest Realizacija Plan 1971-1975 1976-1980 295 360 letno v km Realizacija 1976 1 1977 349 346 Za tako povečan obseg izgradnje gozdnih cest prispevajo v sedanjem srednje- ročnem obdobju tudi neposredno porabniki lesa. Ti so se v samoupravnem spora- zumu o temeljih plana razvoja gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za uskla- jevanje razvoja gozdnega in Jesnega gospodarstva obvezali, da bodo v tem obdobju obvezni 1-odstotni prispevek od nabavnih cen gozdnih sortimentov pove- čali na 2,5 °/o, in sicer namensko za izgradnjo gozdnih cest. Zbrana sredstva sEJ 414 združujejo pri Samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije, vendar se namenjajo izključno za gradnjo cest na tistih gozdnogospodarskih območjih, kjer so bila ustvarjena. 3.4. G o z d a •r s t v o i n s k 1 a d n e j š i r e g i o n a 1 n i r a z v o j S 1 o v e n i j e Gozdarstvo je prevzelo del nalog tudi pri pospeševanju skladnega regional- nega razvoja v Sloveniji. Predvsem se je obvezala, da bo v manj razvitih območjih Slovenije pospešeno gradilo gozdne ceste. V teh območjih je ca. 256.000 ha gozdov in v njih so gozdnogospodarske organizacije zgradile v letih 1976-1977 125 km gozdnih cest in porabile za to 43 mio dinarjev. V letih 1978-1980 pa naj bi zgradili na teh območjih še poprečno letno 55 km gozdnih cest. S tem bo na teh območjih zagotovljeno boljše izkoriščanje etatov in s tem ustvarjanje pogojev za večji dohodek iz gozdov. 3.5. N e k a t e r i e k o n o m s k i k a z a 1 c i v 1 a g a n j v g o z d o v e Naše gozdnogospodarske organizacije so v letih 1976 in 1977 za vlaganja v gozdove porabile okoli 700 mio dinarjev, kar predstavlja okoli 19,5 °/o realizacije, ustvarjene s prodajo lesa. Največji delež vlaganj odpade na izgradnjo gozdnih cest. Visok delež sredstev za vzdrževanje cest pa ni realen, ker gre v mnogih pri- merih v resnici za izgradnjo ali vsaj rekonstrukcijo cest. Res pa je, da tudi dejan- ski stroški vzdrževanja cest naglo naraščajo. Tabela št. 8. Vrednostni obseg vlaganj v gozdove 1976 1977 %realizacije Indeks prodaje lesa 000 din 1 0/o ooo din 1 0/o 1977/76 1976 11977 Biološka vlaganja - skupaj 130.583 42 164.806 43 126 8,3 8,3 - enostavna reprodukcija 104.322 33 124.442 33 119 6,6 6,3 - razširjena reprodukcija 26.261 9 40.364 10 154 1,7 2,0 Vlaganja v ceste - skupaj 182.996 58 217.895 57 119 11,6 11,0 - izgradnja cest 111.070 35 137.710 36 124 7,0 7,0 - vzdrževanje cest 71.926 23 80.185 21 111 4.6 4,0 Skupaj vsa vlaganja v gozdove 313.579 100 382.701 100 122 19,9 19,3 Delež vseh sredstev namenjenih za vlaganja v gozdove se relativno zmanjšuje. Za izpolnitev plana bi morali v gozdove vlagati sredstva v višini ca. 20,5 °/o realiza- cije, ustvarjene s prodajo lesa. To bi pomenilo npr. v letu 1977 še dodatnih 20 mio din. Teh sredstev gotovo ne bi bilo težko zagotoviti, deloma neposredno v gozdno- gospodarskih organizacijah, deloma pa tudi s hitrejšim plasmanom združenih sredstev pri SlS za gozdarstvo, pri kateri vendarle vsako leto ostaja relativno veliko sredstev neplasiranih oz. neporabljenih. Vzrokov za neizvrševanje plana torej ne gre iskati v globalnem pomanjkanju sredstev. Vprašanje pa je seveda, ali so sred- stva tam, kjer so potrebna vlaganja. Med razpoložljivimi sredstvi in potrebami za vlaganja na posameznih območjih so razlike velike in bi jih morali hitreje presegati z intervencijami iz združenih sredstev. To pa pomeni, da bi morali ponovno pre- veriti, ali združena sredstva resnično usmerjamo v tista območja, ki sama nimajo dovolj lastnih sredstev? 415 Pri vlaganjih v gozdove močno prevladujejo lastna sredstva gozdnogospodar- skih organizacij, čeprav se njihov delež zmanjšuje. Pri vlaganjih v razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo so pomembna tudi združena sredstva pri SlS za gozdarstvo, pri vlaganjih v ceste pa tudi bančni krediti in posebna sredstva lesne industrije. Pri vseh vlaganjih v gozdove odpade na združena sredstva porabnikov lesa 12 °/o. Tabela št. 9. Viri sredstev za vlaganja v gozdove 1976 1 1977 v 000 din Lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 262.647 275.296 Združena sredstva gozdarstva in porabnikov lesa 31.872 49.522 Krediti 7.290 43.815 Drugi viri 11.770 14.068 Skupaj 313.579 382.701 4. Lesnobilančna razmerja % realizacije prodaje lesa 1976 1 1977 16,6 13,9 2,1 2,5 0,5 2,2 0,7 0,7 19,9 19,3 Za sedanje srednjeročno obdobje smo izdelali tudi bilanco proizvodnje in porabe lesa. Ta kaže, da bodo leta 1980 domači viri lahko krili le še 77 °/o pred- videne porabe lesa, 8 °/o lesa nameravamo dobivati iz drugih republik, ostalo pa uvoziti. Pri lesu iglavcev za mehansko predelavo računamo leta 1980 v celoti na domače vire, pri listavcih pa že na uvoz iz drugih republik in tujine (23 °/o). Prav tako računamo v celoti na domače vire pri tehničnem lesu za neposredno uporabo in pri drveh listavcev. Pri lesu za celuloze in plošče pa je bilanca bolj neugodna. Z lesom iglavcev za celuloze in plošče naj bi iz domačih virov pokrili le 50 °/o potreb, pri lesu listavcev pa 70 °/o oziroma v celoti 59 °/o potreb. Nasploh je realiza- cija prog'rama na področju lesa za celuloze in plošče med najbolj zahtevnimi nalo- Tabela št. 10. Poraba lesa za proizvodnjo plošč in vlaknin V ooo m3 977 Poraba lesa 965 1.255 462 583 503 672 - iglavcev 635 746 228 249 407 497 - listavcev, mehkih 67 83 50 40 17 43 - listavcev, trdih 263 426 184 294 79 132 Izvor lesa -ostanki iz mehanske predelave lesa 322 369 187 226 135 143 - les iz gozdne proizvodnje 643 886 275 357 368 529 -- SR Slovenija 351 510 232 292 119 218 druge republike 142 146 37 55 105 91 - uvoz 150 230 6 10 144 220 416 garni sedanjega srednjeročnega obdobja. Proizvodnja celuloze in plošč se stalno povečuje, surovine za to proizvodnjo pa so gozdni sortimenti visokih proizvodnih stroškov in nizke tržne vrednosti. Naloga je še težja, ker gre za sortimente, ki jih je mogoče predelati bodisi v industriji celuloze bodisi v industriji plošč. V porabi lesa za proizvodnjo plošč in vlaknin se kažejo zlasti naslednje značil­ nosti: - poraba lesa za proizvodnjo plošč in vlaknin skokovito raste; vse večja je pri tem poraba lesa listavcev; - les iz gozdne proizvodnje predstavlja ca. 70 °/o vsega porabljenega lesa; - ostanki iz mehanske predelave lesa se porabijo največ (60 °/o) za proizvodnjo plošč; - proizvajalci vlaknin so v večji meri (ca 30 °/o vse porabe lesa) vezani na uvoz lesa kot pa proizvajalci plošč; razmerje se še poslabšuje; podobno je z dobavami lesa iz drugih republik. Navedeni podatki jasno kažejo, da položaj proizvajalcev vlaknin glede surovin ni dober; vzroke za to je treba iskati tako v zaprtosti posameznih območij kot tudi v neurejenih dohodkovnih odnosih med gozdarstvom in cetulozno industrijo. Usklajevanje porabe lesa za vlaknine in plošče je bilo tudi osrednji problem sporazumevanja že pri pripravi srednjeročnega plana, ki se je končal z nalogo, da moramo v letu 1977 zagotoviti izdelavo raziskave o racionalni usmeritvi drobnih lesnih sortimentov v nadaljnjo predelavo. Vendar pa naloga, ki jo je prevzel inštitut. za gozdno in lesno gospodarstvo, do začetka septembra 1978 še ni bila končana. Od predvidenih novih zmogljivosti na bazi lesa za vlaknine in plošče so doslej začele obratovati tovarni ivernih plošč v Novi Gorici in Cerknici ter celuloze v Krškem. Druge predvidene investicije še čakajo na -realizacijo. Tako je bila v letu 1977 bilanca lesa še razmeroma ugodna, saj smo iz domačih virov pokrili 82 °io potreb po lesu. Tabela št. 11. Pokritje porabe lesa z lesom iz Slovenije Skupaj poraba lesa 81,9 77,4 Les za mehansko predelavo 91,7 91,0 - iglavci 100,0 100,0 - listavci 76,3 76,7 Les za vlaknine in plošče 61,0 58,7 - iglavci 71,4 49,5 - listavci 48,1 70,2 Tehnični les za neposredno uporabo 100,0 100,0 - iglavci 100,0 100,0 - listavci 100,0 100,0 Drva listavcev 100,0 100,0 5. Družbenoekonomski pogoji za uresničevanje srednjeročnega plana Uresničevanje načrtovanega razvoja gospodarjenja z gozdovi je v prvi vrsti odvisno od delavcev v TOZD gozdarstva in kmetov-lastnikov gozdov združenih v temeljnih organizacijah kooperantov. Pomembno vlogo pa imajo tudi samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo ter izobraževalne in raziskovalne organizacije. 417 V priP'ravah srednjeročnega plana smo zlasti opozorili na nekatera ključna vprašanja, katerih reševanje pogojuje tudi uresničevanje plana: - uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov med proizvajalci in porab- niki lesa, slkcij in sproti opozarjali na nerazumno ra..vnanje ter ones-na.ževa.lce na!ega okolja. O teh problemih bi se dalo še -več napisati, vendar so že ta opozorila· do· volj za ugotovitev, da je zgolj sekanje gozdov in pogozdovanje premalo. Gozdar· ji pri reševa~nju . teh problemov ne mo- rejo in ne sme;o ostati sami. Zato je še toliko težje razumeti, zakaj ponekOd še niso n~li skupnega jezika z lovci, kme- tijci in drugimi porabniki prostora. ·V večini občin namreč kljub določilom za. kona o kmetijskih zemljiščih in preteče­ rum rokom še vedno nimajo prostorskih načrtov. kjer bi se morali porabniki pro· stara dogovoriti za osnovno razmejitev. To je namreč temelj za načrtovanje raz- voja v kmetijskem prostoru, letnih pro· 1modnih načrtov in uspešnejše reševanje tudi. teh problemov, na kat~re opozar· jajo. Gozdovi so splo&lo družbeno premo- ženje. In če je temu ta;ko, potem gozd ni samo gozdarjev in obratno, pri gospodar- jenju z gozdovi !.udi gozdarjev ni mogo- če pustiti povsem samih. Očitno je, da , v gozdarstvu čutijo potrebo po širšem povezovanju, kar so z ustanovitvijo in uspešnim delom SlS za gozdarstvo že potrdili. Prav tako pa je očitno, da teh hotenj še niso uspeli zliti v skupne cilje in naloge. Zatika se zlasti na terenu, kjer bi morala pritt ta povezanost najbolj do izraza. In prav . tu, kjer je mogoče naj.prej pomesti pred svoj1mi vra:ti, je ključ do boljšega odnosa do gozda. RAJKO OCEPEK Hrast blizu Muljave v svoji naravni veličini in funkciji. Tri stare milijone, veliko truda in posebna transportna sredstva so rabili lovci iz Velikega Gabra, da so tega nemočnega orjaka kupili, obglavili in prestavili pred svoj dom. Nečloveško izrabljena v premoc ali skalp za 3 stare milijone Clovek že od nekdaj boleha za tem, da poskuša povsod in v vsakem času postavljati spomenike svoji premoči: premoči nad sočlovekom, premoči nad živaljo in naravo nasploh. Uživamo, kadar nam uspe našo premoč manifestirati. Kitimo se s trofejami, ki so izraz naše duhovne revščine. Naš primat, kot najrazvitejšega bitja v naravnem kompleksu ni ogrožen, zato bi moral biti naš odnos do soprebivalcev v tem kompleksu viteški. Človekova veličina bo zasijala tedaj, ko bo resnično razumel humanost naravnega prostora in ko bo tudi svojo civilizacijo in njene uspehe vključil v ta kompleks. Fotografije in tekst J. Falkner, dipl. inž. gozd. in uredništva Ker smo gozdarji znani, da se vedno in povsod (tudi na veselicah) pogovarjamo le o kubikih in hektarih, smo vam za silvestrov večer pripravili majhno kost (da vam ne bo dolgčas). Poskusite se v ocenjevanju (kajpak kubi- kov!). Vedno je bilo zanimivo ocenjevati kupe lesa - majhne, velike, zložene, raz- metane - prav tako kakor je za gozdarja vedno zanimivo, ko poskuša določiti lesno zalogo v gozdu. Tokrat objavljamo sliko eno največjih deponij zadnjih let na TOZD Preske Laško (gozdno gospodarstvo Celje). Kup leži ob kamionski cesti na koncu strmega jarka, kjer je spravilo še vedno mogoče le z rokami. Na drugi sliki so laški gozdarji, ki so imeli precej dela in skrbi (varnost!), preden so to količino po- spravili. Ker seveda razmere dobro poznajo, v ocenjevanju ne bodo sodelovali. Naloga je: Kar najbolj natančno oceniti, koliko lesa je v kupu. Izžrebali bomo tri tiste, ki bodo količino lesa uganili, ali bodo s svojo oceno najbližje pravi količini. Nagrade: 1. 500,00 din 2. Brezplačno prejemanje GV v letu 1979 3. Enako kot druga nagrada Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele na uredništvo Ljubljana Erjavčeva ul. 15 do 12. 1. 1979. šKODLJJVO ZATIRANJE šKODL.IIVCA Kemija puStoši Kras? Borov prelec, ki velja za škodljivca, je po drugi strani pomemben člen pri pretvarjanju drevesnih iglic v dragoceno in rodovitno kraško zemljo LJUBLJANA, 23. febr - Eno izmed letošnjih šfruldentskih Pre%rn!Wih nagrad za ra7dli- sane raziskova.lne nagrade je dobil študent biooogije Miha TomM iz Kamne gorice. V svoji na.logi »Del'..t:ompozicija ekskremenrtov ·t81rv borovega pll"elcaa je dokazal d~o go- senic bo-rovega -prelca in pršic pri spreminjanju tgllc bora v fd'St. In hkrati s tem tudi dejstvo, da uniče,•anje borovega prelca, Id je »Škodljivec<(, pD'llleni tudi pretrgana narav. no verigo. Miha Toman, mnogi f)rijatelji mu pra- vijo )~metuljček«, se je z metulj!, za.pred- ki in gosenicami ))igral<< že v osemletki. Najprej je letal za metul}i- iin jih zbiral. Potlej je skušal sam vplivati na njihov razyoj in je po hiši v ·Kamni gorici po- smljal posode z barvami, vlažil zemljo, pomagal metuJ.jem, da so lezli iz bub, jih proučeval in se vsako poletje, ko je bil že gi.mnazijec in vodja biološkega krožka krmjske gimnazije, udeleževal tabora mla. dih . raziskovalcev. Z Miho sva se prvič srečala, ko je lazil po St:ruitjanu, lovil me- tulje in zalezoval martinčke ter kače in se navduševal nad pticami. Ze takrat je ve- del, da bo biolog. »Z metulji sem· imel veselje, še tlXlaj ga imam in ker to področje dobro po- znam, mi ni bilo težko obdelati borovega.' prelca. Na fakultet.!. so se z mojo. nalo- go strinjali in ob mentorstvu dr. Kazi- mira Tarmana sem zdTUžil na :fa:kuiteti pridQbljeno znanje z znanjem o metuljih in tako naloga ni bila preveč težka,« pra- vi Miha, ki ·PO aprila verjetno diplomiral. Verjetno se bo kasneje ob me:ntors.tvu strokovnjakov inštituta ))BOris Kidrič(( lo· til proučevanja Blejskega jezera. · ))V nalogi sem skušal dognati, kako se razgrajujejo iztrebki larv borovega prel- ca. Na prvi pogled naloga nima ne vem kakšne uporabne vrednosti, vendar je tre- ba· vedeti, da imajo ig'lice bora povrhnji- co; ki je zelo močna. Zato se iglice ne razgrajujejo hi-tro. Pri spreminjanju iglic v prst deluje cela vrsta organizmov, različ­ ne živalske skupine, od najmanjših praži- vali do filogenetsko najvišje razvitih sesal- cev. Pri tem procesu ima zelo · pomembno .mesto števil.n3. skupina pajkovcev, kamor prištevamo razen drugih skupin tudi prši- ce~ živali, . katerih ·povprečna velikost je približno' milimeter. Med njimi so velika skupina pa.ra.sitifkmes, žirv·ali, ki skrbe predvsem za ravnoteŽje med k.sd.lofagnimi in sa.profagnimi prebivalci tal ... « )>Metuljček,< je s poskusi dokazal, da se iglice bora najhitreje razkrajajo tako, da jih za hrano uporabijo gosenice borovega prelca. Te igllce načnejo, s tem ji'rn pove. čajo površino in tako pa nastanejo pogo- ji, da se na. ·iglioi naseli veliko glivnih hif. spor in bakterij. Takšna iglica je dober vir hrane za. pršice, ki s tem, da se hrani- jo s takšnimi iglicami, pospešujejo raz. gradnjo organskih ostankov, »Toda.. borov prelec, larve so namreč zelo požrešne in. na veliko žro iglice, je škodljiv in ga preganjamo z DDT. z uni- čevanjem gosenic zaviramo in preprečuje­ mo naravni· razkroj iglic, preprečujemo spreminjanje iglic . v prst in pustošimo Kras,<< razlaga ugotovitve ~oje nagrajene naloge mladi raziskovalec in pri tem do- daja, da je življenje na· Kras-u zaradi pra. šenja z DD.I' že zelo opll.stošeno: )>BI'Iinjevk sploh več ni. V časih so ptice opravljale nalogo urarvnavanja naravnega ravnotežja. Toda ko so zobale zastruplje- ne larve, so se zastrupljale in poginjale. Drugje so prašenje gozdoV z DDT že opu- stili. Pri nas pa smo s kemijo uničili na- ravno ravnovesje, uničili smo tucLi najezd- ne ose in s tem grobo posegli v ekološki sistem. Vem, da moja naloga gozdarjem ni preveč po godu, kaže pa, kakšne posle- dice povzroča nasilna prekinitev življenj- &ke verige. Razis·kava oziroma njeni rezul- tati zahtevajo, da borovega prelca ne ob- ravnavamo le kot gozdnega ·. škodljivca, marveč tudi kot pomemben člen· v· narav- ni verigi spreminjanja ·iglic v prst. Te pa na Krasu že dolgo ni na prr-etek ... « JO:ZE VETROVEC Delo, 24. februarja Kemija pustoši Kras? V petkovem Delu, 24. 2. 1.978, ste pod . naslovom Kemija pustoši Kras? priobčili informacijo o letošnjem nagrajencu štu- dentovske Prešernove nagrade Mihi Toma- nu, ki je hkrati tudi moj študent. čeprav dnevnik Delo ni strokovni list in bi mu zato lahko odpustili strokovne napake; ki jih v zgornjem prikazu 'ni malo, pa mu seveda ne smemo odpustiti neresničnih in- formacij inškodljivihzavajanj. Upravičeno bodo naši gozdarji užaljeni in ogorčeni, saj tega, kar jim podtikata zadnja dva odstav- ka, ne počno. Nasprotno, naša gozdarska šola (mislim predvsem gozdarski oddelek biotehniške fakultete v Ljubljani) in praksa se ne opira ta na kemično borbo s škodljivci, temveč že od vsega začetka (še ko je delo- val na gozdarskem oddelku fakultete zdaj pokojni prof. Jože Šlander) podpirata bio- loške načine borbe s škodljivci. Tako slo- venski gozdarji bistveno prispevajo k eko~ Joškemu gledanju na gozd kot na varovalni ekosistem v našem okolju. Skqraj bi dejal, da ie to specifičnost gozdarstva v naši repu- bliki. Mislim, da to usmeritev gozdarjev vsi cenimo, in zato so bila tudi naša zoološka raziskovanja gozdnih tal pri gozd~rjih .do- bro sprejeta. Povsem nepotrebna m naJVna je zato Tomanova izjava, češ da njegovo delo gozdar jem ni preveč po godu. Toliko k zadnjima dvema odstavkoma navedenega prispevka tov. Jože Vetrovca. Zares mi je žal, da dobre stvari tako po pači­ mo. Naloga tov. Mihe Tomana je bila pov- sem stvarno raziskovanje brez primesi ne- preverjenih trditev. Kemičnega zastruplja- nja in vprašanj škodljivosti borovega prelca se sploh ni loteval. Takole se je glasila njegova naloga: »Dekompozidja ekskre- mentov larv borovega prelca (Taumeto- poea pinivora)«. Študent M. Toman je raziskm'anje opravil v skladu z zahtevami biološke stroke, stvarno, vestno in priza- devno. Njegova naloga je bila le, da s poskusi prouči biološko razkrojevanje iz- trebkov gosenic borovega prelca v tleh kraških nasadov bora. z:.~:nimalo nas je, kako se a iztrebki s pomočjo pršic spremi- njajo v gozdni humus. Skratka, pregleda/je samo nekaj zobcev v zamotanem kolesju nastajanja tal. In to je bilo dovolj za uspeš- nost naloge. Povedati moram, da je bila njegova naloga, Je ena od mnogih že oprav- ljenih raziskovanj in diplomskih nalog v našem laboratoriju, ki posegajo v procese· nastajanja in razvoja gozdnih in kraških tal. Odgovori na vprašanje, kako nastajajo tla na Krasu, so zanimiva za nas kot razisko- ~·alce in ljudi, katerih domovina je tudi kras. v nalogi smo hoteli zato raziskovalno radovednost podaljšati v koristnost, kajti znanost, ki se zrcali v potrebah družbe, oplemeniti delo. še posebej sledimo to smer pri mladih, strokovnjakih, ki jih izo- bražujemo. Tudi v tem pogledu je Toma- nova naloga uspela. Zato je toliko bolj nepotrebno mlatenje z DDT, mastno in široko tiskanimi naslovi kot npr.: Kemija pustoši Kras in Škodljivo zatiranje škod- Jjivca. To je značilen primer 1>eko/oške;:a frazarjenja«, ki smo mu vsak dan priča. Zal je tovrstna »časnikarska ekologija« tudi škodljivo onesnaževanje, hjti čisto mora- mo ohranjati naše fizično in miselno okolje. Kazimir Tarman, Ljubljana Gozd ali hiše? MARIBOR, 4. aprila - Ta čas urbanisti p'fliprav- ljajo načrte za Maribor; nO'lli del mesta Maribor - vzhod.. Nekateri so že na· . rejeni, vendar ti obravna· vajo pretežno zazida.vo »škrbin« v Brezju, kjer '/Ulj bi bilo prostora še za oko· li 250 ind.i:tJidualnih hi§. Načrtovalci pa so začr­ ta& še dlJe obmo6:f!, ki naj bi 'bili predvideni za ·i.nd~1Jidualno gradnjo. O tem ·EO raapravljali na kO· mi~iji za 11r'banizem. Vse je tek'l.o gladko. ven- dar Ze d.o takrat, dokler M! ni oglm;;z član komi- .~ije. ki ~lučajno tud! sta- nuje v tem delu Maribo· ra. · Pripomn::l je. da se mu zdi iz.re4no nesmotrna. da načrtovnlei fegrz projek:f.a ne upošttma.jo lepega go· 2da, ki je na tem delu. jn ga na mrert1h kar PO: se'kajo in to s11mo zato. da bi postavili na t.em delu le 15 intlividuallzih hiš. Ta pripomba je presenetila člane urbanistične komisi- Je , in, ne le 1z enih u.~t. je bilo sli!att, da bi nn- črtovald le morali vedeti, kje mislijo gradili hiše in kaj je sedaj na tem. pro· storu. ' Povsem jasno je, da je treba islcatt potrebne Ur kaclje, vendar ne na. ra- čun gozda. Gozd je treba čuvati, m! pa za vsako ce.· no postavljati čimveč hiš. 6e bomo namreč delali §e 7ULprej tako, bo Maribor in njei}()Va okolica kai kmalu brez v~ega zelenja, kar pa vsekakor nt ie!ja nobenega Mariborčana. Zato pa lahko mirno tr- dimo. da je za pottjeoo- nje ta.k~nih projektov, Td so usodni za mesto pod Pohorjem, ~e J.:ako potreb· no. da SIJ. vkljnči.fo ta.''ranih ploskvah je raziskana naravna obnova, razvoj gošče in odraslih sestojev, dinamika rasti v višino in debeline in priraščanje temeljnice. Kot posebna zanimivost dela se dendrohronološke raziskave, ki po značilnih poškod- bah na letnicah (pri prečnem prerezu debla} kažejo na požare v preteklosti. Delo obsega 102 str., 9 tab., 44 graf., 60 cit. lit. številni terenski podatki in laboratorijske analize so statistično in računalniško obdelani. Strokovna komisija je delo odlično ocenila. Našemu kolegu Marku iskreno čestitamo (čeprav malce pozno)! Marja Zorn 437 1~~lliRUS CLAUSUS V GOZDARSTVU Ta izraz so uporabljali že zelo zgodaj, slej kot prej pa še da- nes pomeni -omejevanje- predvsem omejevanje vpisa učencev ali štu- dentov v določene šolske zavode. Numerus clausus -omejen vpis- smo imeli tudi na naši gozdarski visoki šoli v zadnjih dveh letih, do neke mere Pa ga uporabljamo že vse skozi na srednji gozdarski šoli, le da ga ne označujemo s tem izrazom. Dejali smo: Numerus clausus v gozdarstvu~je posledica dogovora združenega dela o potrebi po gozdarskih strokovnjakih. Hkrati nam zagotavlja selekcijo študentov že v začetku (kar je tudi za štu- dente bolj humano!), manjše število v posameznih letnikih pa daje možnost za organizacijo sprotnega študija. Letos sekretarijat za šolstvo ni izdal soglasja za uveljavitev omejenega vpisao Da bi razjasnili, zakaj naenkrat takšna sprememba in da bi sploh kaj več izvedeli o omejenem vpisu na gozdarski visoki šoli, smo povabili na razgovor dr. Iztoka Winklerja, predsednika izvršil. odbora SIS za gozdarstvo Slovenije in predsednika komiteja za ra- ziskovalno delo, namestnika predsednika komiteja za vzgojo in izo- braževanje Poldeta Kejžarja, predstojnika VTOZD za gozdarstvo BF dr. Franca Gašperšiča ter tajnika republiške izobraževalne skup- nosti za gozdarstvo mag. Franja Urleba. Na začetku razgovora je bilo poudarjeno, da je ustavnost numerusa claususa izražena že z samim dejstv0m, da je uporabljen v zakonu o izobra~evanju. Vendar zakon pravi, da je to izreden ukrep, ki je lahko le začasne narave. Eden od pogojev za njegovo uporabo je: razlika med svobodnim vpisom in omejenim vpisom mora biti zelo ve- lika. Letos se je v prvi letnik gozdarstva vpisalo 5o študentov, kar seveda ni zadostna razlika za uvedbo numerusa claususa, ki let- no predvideva le 35 do 4o vpisov (slcupaj s ponavljalci). Osnova za omejen vpis je na~ančna kvalitetna in kvantitativna op- redelitev potreb po gozdarskih strokovnjikih. Gozdarstvo sicer takšne podatke ima (kadrovsko. 'predvidevanje je v gozdarstvu raz- meroma enostavno, saj gre za stroko, ki ne pozna spektakularnih razvojnih preobratov) toda morda ravno v teT trenutku, ko opaža- mo, da se gozdarstvo vendarle močneje usmerja v svoja obrobna področja, obstoječi podatki ne zadostujejo. Res pa je, da je zelo težko predvideti, koliko strokovnjakov bomo potrebovali mimo pot- reb na klasičnem gozdarsko-proizvodnem področju. Obstaja tudi mci- nost po intenzivnem angažiranju našega strokovnega gozdarskega kadra v manj razvitih deželah. Upoštevanje tega podatka pa lahko postane smiselno le, če gre za srednjeročne in dolgoročne meddr- žavne sporazume. Hkrati bi mora1i računati tudi na odliv gozdar- jev v druge stroke, ki potrebujejo takšne strokovnjake. Treba je "" torej upoštevati celovite družbene potrebe in jih učvrstiti z do- govori. To pa pomeni, da se mora usmerjanje (kar je v nekem smis- lu tudi omejen vpis) uveljaviti na celotnem območju izobraževan- ja - na celotni izobraževalni fronti - 1~ takrat je lahko učin­ kovito. Dokler tega ne izpeljemo, bomo morali uporabljati delne rešitv~, med katerimi je tudi numerus clausus. ~ole ali panoge, ki uporabljajo v sedanjih okoliščinah numerus clausus ali spre- jemne izpite, so protekcionirane. Protekcionizem je v odnosu do drugih šol in strok, protekcionizem pa pomeni tudi za študente. To so pokazale izkušnje na gozdarskem oddelku. Osip se je sicer zmanjšal, toda opažajo slabšo kvaliteto in kar je v tem sistemu najbolj zamerljivo, da imajo ponavljalci enostavno zagotovljeno študijsko mesto - ker pač omejen vpis rezervira mesta tako za bruce kakor za ponavljalce. Po drugi strani pa je prepuščanje intelektualnega potenciala sti- hiji, nekontrolirani razporeditvi, družbeno neracionalno in vp- rašljivo in sicer v pomisleku, če pravilno "gospodarimo 11 z našo mlado generacijo. Že sedaj namreč napajamo cele šole z mladino iz drugih republik in so nekatera področja popolnoma defici·cna. Slej kot prej nam ostane edina zanesljiva dobra pot, da se s po- močjo temeljitih)V zadnjem tednu se je začelo na tukaj- šnjem ozemlju dobro organizirano, bliskovito uporniško gibanje ... « Decembrska vstaja pa ni mogla uspeti. Zima in velika nemška premoč, izdaja in neizkušenost upornikov, vse to je pripomoglo k njihovemu porazu. Po neuspelem uporu so Ambrožiča na gozdni upravi v Bohinjski Bistrici vabili, naj se vrne na delovno mesto, češ, da se mu ne bo nič zgodilo; vendar se je od- ločil za ilegalno delo v Ljubljanski pokrajini. V Ljubljani je naletel na prijatelja gozdarja Viktorja 2nidarja in se trdno povezal z njim. Skupaj sta partizanila v Beli Krajini, na Kočevskem in Notranjskem. Naslednje leto (1942) sta se vrnila na Gorenjsko, v domače kraje. Spremljal ju je tovariš Franc Primožič, ki je edini od trojice ostal živ v tragediji na Oblakovi planini. Preživeli - ki stanuje sedaj na Bledu, Koritniška 6- se zadnjih dni ·na Oblakovi planini spominja takole: »Po dvanajstdnevni težki in naporni hoji z Notranjskega smo utrujeni prispeli na Oblakovo planino. Imeli smo namen na Gorenjskem nadaljevati boj proti oku- patorju, bodisi v Gorenjskem odredu ali pa v Il. grupi odredov. Menili smo, da bomo varnejši pred presenečenjem, če bomo prenočili na prostem. Polegli smo 20 do 30m narazen. Zavili smo se v odeje, z nahrbtniki pod glavami. 446 Gojenci dveletne nižje gozdarske šole v Mariboru. J. Ambrožič je četrti z leve v drugi vrsti. Po nemirni noči, posebno je bil nemiren Ambrožič, smo proti jutru zaspali. Prebudili so nas mitralješki rafali. Viktor se je dvignil, vendar je bil takoj zadet in se je ranjen splazil proti Janezu. Ta je bil še vedno zavit v odejo, a že mrtev. Poleg njega je kmalu izdihnil tudi Viktor. Sam sem bil toliko prikrit, da me Nemci niso opazili, bil pa sem v smrtnem strahu. Videl sem divjanje pobesnelih Nemcev in bil priča smrti obeh prijateljev. Oblak, lastnik planine, je šele čez kak teden, ko so bila trupla polna muh in drugega mrčesa, z domačini zakuril velik ogenj in trupla sežgal, tako da so ostale samo ožgane kosti.« Gozdar VIKTOR 2NJDAR (Sušnikov) je bil rojen leta 1909 v številni družini malega kmeta v Bohinjski Bistrici. V mladosti je opravljal razna kmečka in gozdna dela, po odsluženem vojaškem roku pa je bil sprejet v enoletno nižjo gozdarsko šolo v Mariboru. Po uspešnem zaključku je služboval kot logar na gradu Lemberk pri Vojniku, pri Trboveljski premogokopni družbi pod Uršljo goro (na Urškinem dvoru) in pri gozdni upravi v Bohinjski Bistrici. Na tem službenem mestu ga je zatekla tudi druga svetovna vojna. Leta 1941 je služboval kot logar v revirju Notranji Bohinj. Stanoval je v gradu v Stari Fužini. Poleti istega leta se je povezal s sovaščanom (sosedom) iz Bohinj- ske Bistrice, predvojnim komunistom Tomažem Godcem. Temu je prinašal vesti iz doline, hrano in mu pomagal pri bivanju v pokljuških gozdovih. Dne 14. 12. 1941 je bil v kletnih prostorih gostilne pri šturmu v Bohinjski Bi- strici sestanek, katerega so se udeležili bohinjski prvoborci, med njimi tudi Viktor. Sestanek je vodil Tomaž Godec. Vsebina dnevnega reda je bila: organizacija oboroženega nočnega napada na vse nemške postojanke v Bohinju in njih likvi- dacija. Vstaja naj bi se začela v sklopu splošne vstaje Gornjesavske doline, oko- lice Gorij in Bohinjske kotline. Viktor je bil v tej akciji določen, da s svojo enoto likvidira postojanko Gebirgsjagrov v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. 447 Vstaja v Bohinju je bila izdana in Nemci so dobili v roke seznam vseh orga- nizatorjev vstaje in proti njim izvajali represalije. Odpeljali so jih v begunjske zapore, odkoder so se le redki vrnili domov. Viktorja so iskali na njegovem sta- novanju, tako da so razbili vhodna vrata, pregledali in razrezali posteljnino ter stikali za obremenilnim gradivom. Odnesli so vse, kar je bilo kaj vrednega, med ostalim tudi radio; stanovanje so zapečatili v korist rajha. Oborožen s puško je Viktor po dveh dneh skrivaj in ponoči prišel na svoj dom v Bistrico in iskal pri domačih pomoč. Skrili so ga pri starejših sorodnicah v isti vasi {Urbanovih tetah). čez kakih 10 dni se je s ponarejena izkaznico odpeljal v spremstvu domačina Dohtariča, ki je dobro obvladal nemščino, z vlakom do šentvida, od tod pa skrivaj odšel prek meje v Ljubljano. V mestu se je takoj vključil v NOB. Našel je tudi prijatelja gozdarja Janeza Ambrožiča, s katerim sta potem zvesto partizanila vse do njune skupne smrti na Oblakovi planini nad Bo- hinjsko Belo. Na spomeniku sredi vasi Bohinjska Bistrica je vrh napisne spominske table poleg imena Tomaža Godca tudi ime Viktorja 2nidarja. Tudi kraj boja ima spo- minsko obeležje. Gozdar J02E čUFER-SKALA (ilegalno ime), Sodjev, je bil rojen leta 1911 v kmečki družini na Nemškem rovtu pri Bohinjski Bistrici. Končal je enoletno go- zdarsko šolo v Mariboru. Terensko prakso je opravljal pri gozdni upravi v Bohinj- ski Bistrici, po nastavitvi je bil nekaj časa na delovnem mestu logarja v okolišu Rovtarica. Leta 1942 je služboval v Radovni pri revirnem gozdarju gozdne uprave Bled Krišpinu Ogrisu (partizansko ime Pero). Tega leta se je vključil v narodno- osvobodilno gibanje. Gozdar Ogris je bil v teh krajih ves čas borbe trdna opora partizanom. V knjigi Boj pod Triglavom se spominja (na str. 244} tudi čufarja in pravi takole: ))V za- četku 1942 je prihajalo že več partizanov. Zbirali smo čedalje več vsega, kar so potrebovali. Pri tem sta nam pridno pomagala Jože čufer-Skala in Pungarčev Matevž. Vse nabrana sta dovažala in nosila z Bleda do Gorij. Dne 3. 3. 1943 zgodaj zjutraj so v našo dolino pridrveli gestapovci. Aretirali so Matevža in ga odpeljali v Begunje, od tam pa naprej v taborišče Dachau. čufer je na srečo spal v svojem bunkerju in ga niso dobili. Takoj se je pridružil partizanom na Pokljuki. Tudi drugi pisci v tej knjigi omenjajo pri opisovanju borbenih podvigov proti Nemcem čufarja, njegov pogum ter okretnost. Nekaj več kot leto dni se je boril v vrštah Kokrškega odreda, kjer je bil oficir pri obveščevalnem centru. Nemcem se sicer ni posrečilo, da bi ga dobili. Pač pa je to uspelo izdajalcem belogar- distom. Dobro se spominja njihovega ravnanja poleg drugih živih prič tudi Tilka Benedičič poročena Janežič iz Bistrice št. 40 pri Tržiču. Povedala je naslednje: »Med vojno smo stanovali v hiši, ki je bila last bombažne predilnice v Pristavi. To je prva hiša na levi strani ceste v smeri Tržič-Pristava. Bila sem stara okoli osemnajst let in sekretarka mladine. Mladinci smo zbirali razne podatke s terena in jih posredovali obveščevalcem Kokrškega odreda. Pri nas je bila partizanska javka, ker je bila hiša na samem, tik pod gozdom, tako da je bil možen hiter umik navzgor v Kukovnico. Jože čufer, mi smo ga poznali bolj pod imenom Skala, se je pri nas večkrat oglasiL Bil je vedno dobro oblečen, resen, domač v naši hiši. Po mojem mnenju razgledan borec, tako v političnem kot tudi v vojaškem smislu. Skratka, užival je ugled v naši okolici. Dne 3. 3. 1945 je bil Skala pri nas z obveščevalnim oficirjem Silvam (France- tom Mravljetom}. S tem smo bili dobri znanci, ker je pred vojno pri sosedu Lom- 448 Gojenci enoletne gozdarske šole leta 1934. Sesti v vrsti je Cufer, sedmi pa Znidar. barju pasel krave. Spominjam se, da je Skala, ki je pod pelerino vedno nosil brzo- strelko, pripovedoval moji materi, da je prav tisti dan poteklo dve leti, odkar se je vključil v oborožen odpor proti okupatorju. Bilo je zvečer, ko smo naenkrat zaslišali tujo hojo okoli hiše in na naše za- prepadenje ugotovili, da so to domobranci iz postojanke v Kovarju, ki je bila oddaljena približno pol ure peš hoje. Bili smo izdani. Domobranci so okoli hiše postavili zasedo. Skala in Silvo sta takoj iskala izhod iz hiše. Silvo je skozi okno vrgel ročno bombo, skočil za njo, se skril v prehodu pod železniško progo, ki je bila kakih dvesto metrov pod našo hišo, in si tako rešil življenje. Skala pa je skočil v vežo. Domobranci - slišala sem samo slovensko govorico - so medtem že streljali skozi vhcdna vrata in Skala je padel zadet. Vendar je še živel, in ko je eden domobrancev videl, da je premaknil oči, ga je s .pištolo ustrelil v glavo. Nas domače so domobranci postavili ob steno in grozili, da nas bodo vse po- strelili, ker pomagamo partizanom. Mene so nekaj časa imeli zaprto v Tržiču. Mrtvega Skalo smo zavili v ponjavo in ga pokopali v nižje ležečem Legato- vem vrtu. Njegovi svojci pa so ga jeseni odpeljali na pokopališče v Bohinjsko Bistrico. Izdajalca Franca Longarja, doma nekje na Dolenjskem, je kmalu zatem dole- tela zaslužena kazen.« Končali smo našo pripoved o štirih gorenjskih gozdarjih, tovariših in partiza- nih. Le malo smo se jim oddolžili s tem, da smo se jih spomnili v našem stro- kovnem glasilu. prof. Franjo Sevnik 449 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE SPREHAJALNA POT ZA SLEPE NA GOZDNEM OBRATU KASSEL Claus Eichel: Der 8/indenwanderpfad des Forstamtes Kassel im Naturpark Habichts- wald, Algemeine Forstzeitschrift, 88/84, 1978. Pred štirimi leti se je v pokrajini Hessen rodila ideja, da se odpre del gozda tudi slepim ljudem. Slepi popotnik naj bi se sprehajal po gozdni poti varno brez pomoči spremljevalca, ki vidi. Na sprehodu naj bi sprejemal informacije o okolici in si krepil zdravje. V bližini mesta Kassel, kjer je dom za starejše slepe ljudi, so jim v gozdu, to je naravnem parku Habichtswald napravili 2 km dolgo sprehajalno pot, prvo te vrste. Pot pelje po travniku, nato mimo starih hrastov, zavije v bukov gozd, smrekov gozd in nato v mešan gozd. Opremljena je z enostavno leseno ograjo na celotni dolžini. Sprehajalna pot pa je namenjena tudi ostalim obisko- valcem z namenom, da se obe vrsti obisko- valcev združita v eno družbo. Poleg ograje v dolžini 2000 m je več klopi, miz, košar za smeti, tabla za orien- tacijo in več tabel z informacijami o gozdu, nekaj stojišči za trim s priborom, ptičje krmilnice in valilnice in lopa za primer slabega vremena. Vsi artikli so izdelani iz lesa. Napisi na tablah so v običajni in v Braillovi pisavi. · 'Pri kreiranju steze so pokazali tudi veliko iznajdljivost. Preprosta ograja ob robu poti (Handlauf) je visoka 6Q-80 cm in izdelana iz 12-15 cm debelih oblic. Vdolbina (za- reza) na ograji pomeni, da je v bližini klop. če je napisna tabla na okroglem stebričku nam ta posreduje podatke o gozdu, če pa je stebriček oglat, pomeni, da je tu trimska 450 točka. Ptičje l>gozdarske zdravnice~< Stane Hočevarjeve, s katero se srečujemo v gozdu in drevesnicah. Geografi in ekologija V zadnjih dneh septembra so imeli slo- venski geografi v Celju simpozij s temo GEOGRAFIJA V VARSTVU OKOLJA. Na zboru so sodelovali najvidnejši slovenski geografi pa tudi geografi mnogih evropskih (zlasti vzhodnih) dežel. :Zal so, razen nekaj posameznikov, vsi ostali govorniki govorili o stvareh, ki s temo simpozija niso bile naj- bolj vsklajene. Dr. Ilešič in dr. Vrišar sta v svojih razpravah pozivala nastopajoče, da poskušajo opredeliti geografiji mesto v ši- rokem družbenem gibanju za ohranitev zdravega človekovega okolja. Priznati je treba, da je tudi nas gozdarje ta opredeli- tev najbolj zanimala. Toda odgovora ni bilo. Ostaja torej še kup interdisciplinarnih vpra- šanj, ki jih bo treba razrešiti. Kljub vsemu pa so pazljivi udeleženci le lahko dobili nekaj iztočnic, ki bodo koristile pri delovni opredelitvi geografija na tem področju. Srečanje taksatorjev V začetku septembra so se v Mirni gori, na tradicionalnem srečanju, sestali taksa- torji štirih gozdnih gospodarstev: Novo me- sto, Brežice, Kočevje in Postojna. Namen srečanja, da izmenjamo svoje iz- kušnje, potožimo o problemih in se pogo- vorimo o nadaljnjem delu, je uspel. Posebno je uspel družabni del, kjer nam je svinjska kuga preprečila, da bi zavrteli odojka, zato pa je bil raženj bogatejši in tudi sodček dobrega dolenjskega vina smo uspešno izpraznili. Prihodnje leto bodo gostitelji postojnski taksatorji, ki bodo poskušali pridobiti ure- jevalce še z ostalih gozdnih gospodarstev Slovenije. Ta srečanja taksatorjev naj bi postala stalna. Marko Figar Priznanje lovcev Ob visokih jubilejih, ki sta jih v leto- šnjem letu obhajali lovska zveza Slovenije in revija Lovec je naša revija prejela pla- keto lovske zveze Slovenije. Prizadevno angažiranje naše revije pri razreševanju aktualnih problemov pri gospodarjenju z divjadjo in sploh pri gospodarjenju z na~ ravnim prostorom, je pripomoglo, da je slovensko lovstvo svoje delo utemeljila na najsodobnejših spoznanjih o ekoprocesih in njihovi medsebojni odvisnosti. E-6 - stik ljudi z gozdarstvom V oktobru je potovala po E-6 prva orga- nizirana skupina Nemcev (iz Wiesbadna), ki je bila prosila tudi za vodiča. 51 navduše- nih popotnikov je z zanimanjem poslušalo pripovedovanje vodiča-gozdarja. Vse jih je zanimalo: od dogodkov iz naše NOB do strokovnih gozdarskih, ekoloških in krajin- skih razlag. Enkratno prevzeti nad pokrajino med Trojanami in Moravčami, so kot za šalo prehodili 18 km, čeprav so jih imeli Škoraj vsi prek 60, najstarejši pa je imel celo 83 let. To je bila prva preizkušnja skupinskega inozemskega obiska na naši poti, ki nam je dala dragocene izkušnje za organizacijo podobnih popotovanj, hkrati pa okrepila prepričanje, da moramo gozdarji stike in delo z javnostjo razvijati naprej. 456 \ ~ ', JVAS/1 ' ZELJ~ ', . BR~LCC~ \ IN .:o,._~ Sol>ElAVCE/111: o \9-A. '~~ ~/ ' ' . . \ ' \ ' ' ' \ \ ' GOZDNA GOSPODARSTVA TOZD gozdarstvo TO K Letos bo novoletna ))gozdarska« akcija mnogo bolj široka kot prejšnja leta. Vključena bodo vsa sredstva javnega obveščanja kakor tudi radio in televizija. Inštitut za gozdarstvo v Ljubljani je skupaj z republiškim zavo- dom za šolstvo pripravil gradivo in organiziral na vseh 844 slo- venskih osnovnih šolah akcijo proti samovoljnemu sekanju novo- letnih jelk. Problem bodo obravnavali v vseh razredih in sicer okoli 20. decembra. V gradivu je vodstvom šol priporočeno, da se povežejo z goz- darji v svojih domačih krajih, ki bodo v akciji pomagali - zlasti s propagandnim gradivom. Te dni so vsa gozdna gospodarstva prejela propagandno gradivo. Pravočasno se oskrbite. Nalepke, plakati, lepaki, bontoni in. drugo, morajo v šole, med otroke. Otroci so najbolj dovzetni, učinek pri njih je največji - in s hvaležnostjo sprejemajo. GOZDARSKIVESTMIK Mesečni list za gozdarstvo Letnik XXXVI Ljubljana 1978 Ustanovitelj ici Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Odgovorni urednik Marko Kmecl, dipl. ing. gozd., oec. Uredniški odbor Mag. Boštjan Anko, dr. Janez Božič, Branko Breznik, Marko Kmecl, dr. Amer Krivec, dr. Dušan Mlinšek in dr. Iztok Winkler Uredniški svet Marjan Trebežnik, predsednik, mag. Boštjan Anko, Branko Breznik, Janez černač, Rozka Debevc, Hubert Dolinšek, Vilijem Garmuš, dr. Franc Gašperšič, Marjan Hladnik, Marko Kmecl, Vitomir Mikuletič in mag. Franjo Urleb Tisk ČGP DELO Ljubljana Naklada 1650 izvodov VSEBINA 1. GOZDNA EKOLOGIJA IN GOZDNO-PROSTORSKO NAčRTOVANJE Gozd in široka javnost, Marjan 2: u p a n č i č . . . . . 31 Gospodarjenje s prostorom • . . . . . . . . . . . 45 Regulacija hudournikov na Rateškem razvodju, Jože K u ri 52 Angleži bi radi več gozdov, Saša 8 1 e i we is . . . . . 53 O novem pojmovanju funkcij gozda v življenjskem okolju, Dušan Za c h a r . 70 Pomen »kontrole« pri gospodarjenju z gozdnimi ekosistemi v snežniških gozdovih, Franc Perko . . . • • . . • . • . . 75 Ekološka katastrofa dežel v razvoju? . . . . . . . 137 Gozdnomelioracijski načrt za Haloze, Franjo Caf ni k . 142 Padla je, Janez Lapajne . . . . . . . . . . 144 Nerazumno, Jože K o vač ič . . . . . . . . . . 146 Namen in programski razvoj aktivnosti SlS za gozdarstvo SR Slovenije na področju snovanja novih gozdov v Sloveniji, Jože K o 1 ar . . . 153 Snovanje novega gozda v Sloveniji - povzetek ugotovitev . . . . . 158 Dogajanja in trendi razširjene reprodukcije (snovanje novega gozda) v svetu, Dušan M 1 i n š e k . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 Izrazje in pomenska razlaga strokovnih pojmov v domeni razširjene gozdne proiz- vodnje lesa, Janez Božič . . . . . . . . . . . . . . . 166 Razširjena reprodukcija v našem gozdnatem prostoru, Franjo K or di š 169 Primer ogroženosti ekosistema, Alojz Mer te 1 j . . . . . . . . 187 Kolokvij o raziskovanju barij v Srednji Evropi, Milan Pi s kern i k . 194 Tiskan je prvi list vegetacijske karte Jugoslavije za območje SR Slovenije, Ivo Puncer . . . . . . . . . . . . . . . . . 237 Golosek razuma, Marko Km ec 1 • • • • • • • • • • • • • • • • • 239 Velelniki nege krajine pri snovanju novega gozda, Boštjan An k o . . . . . 249 22. zborovanje mednarodnega združenja za preučevanje vegetacije, Mitja Zupančič 286 Nega gozda - osnova nege živalskega sveta in gojitve divjadi, Marjan K ota r . 361 Za konec letnika, Marko Km ec 1 • • • • • • 409 Kras ni takšen kot često mislimo, Marko K m ec 1 • • • • • • 429 Gozdarstvo in popotništvo, Marko Km ec 1 • • • • • • • 440 Sprehajalna pot za slepe na gozdnem obratu Kassel, Lado E 1 e r še k 450 2 . G OJ E NJ E G O Z D O V, D R EVE S N 1 čA RS TV O 1 N S E M E NA RS TV O Bistveno vprašanje: je vegetacija kontinuum ali ne? Milan Pi s kern i k . . . . . Genetika v gozdnem gospodarstvu Sovjetske zveze, Vladislav B e 1 t ram . . . . . Nekaj podatkov o pridelovanju in uporabi gozdnih sadik na Slovenskem pred vojno in po njej, Lado E 1 e r š e k . . . . . . . . . . • . . . . . . . . . Znanstvene ekskurzije vzhodnoalpsko-dinarskih fitocenologov po švicarskih naravnih gozdovih, Mitja Z u p a n č i č . . . . . . . . . . . . . 53 57 88 Vpliv nege na vrednostno rast črne jelše, Anica Zavrl-S o g ata j • • Pridelovanje gozdnih sadik v lončkih (kontejnerjih), Lado E 1 e r še k Lastnosti gozdnih sadik in uspeh pogozdovanja, Lado E 1 e r še k . 115 . 129 Cilji in smotri naravne in umetne razmestitve osebkov kot eden izmed izhodiščnih temeljev pri snovanju gozda, Dušan M 1 i n š e k . . . . . . . . . 147 179 Snovanje novega gozda s pionirskim nasadom, Dušan R o b i č . . . . . . Kakovost in izbor sadik gozdnega drevja v Sloveniji, Sonja Horvat-M a ro 1 t . • 201 211 Pripravljalna dela pri snovanju novega gozdnega nasada - načrtovani in izvedbeni del, Franc P e r R o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222 Nega - odločilen dejavnik pri snovanju novega gozdnega nasada, Franjo K o r d iš 230 Vključevanje novih gozdnih nasadov v gospodarjenje z obstoječim gozdom, Franc 1 van ek . . • . . . . . . . . . . . . . . . . 260 Saditev gozdnih sadik - načini dela in uporaba stroja, Janez Bo ž i č . . . . . 270 Gnojenje pri pogozdovanju, Marjan 2: u p an č i č . . . . . . . . . . . . . 276 Možnosti uporabe kapljičastega namakanja v gozdnih drevesnicah in nasadih, Lado E 1 e r š e k • . . . . . . . . . . . . . . . . . • . . . . 355 Največja drevesa v domačem kraju - uspela raziskovalna naloga pionirjev, Franjo Jurhar........................ 443 Kralj dreves na Kitajskem, Liu Fan . . . . . . . . . . . . . . 451 čiščenje brez hrupa in kemičnih sredstev: žaga za obročkanje listavcev, lado E 1 e r š e k . . . . . . . • • . . . . . . • 451 3. P R 1 O O B 1 V A N J E l E S A Ugotavljanje potrebnega izdelovalnega časa za sečnjo drevja in izdelavo sortimentov na osnovi odkazanih dreves, Edvard Rebu 1 a • . • . . . . 105 Prognoza evropske porabe lesa, Lado E 1 e r še k . . . . . . . 290 Možnosti spravljanja lesa po strmih terenih navzgor, Amer K ri vec 318 Krojenje oblovine na mehaniziran ih skladiščih lesa, Zdravko Tu rk . 330 Vlake v gozdu, Edvard Rebu 1 a . . . . . . . . . . . . . . . 372 Gradnje traktorskih vlak pri TOZD gozdarstvo Knežak, Lado Sirca • 388 Strokovna ekskurzija gozdarjev na Finsko, Marjan li p o g l av š e k . 398 Seminar za gozdarje iz BiH o sodobnem pridobivanju lesa v Sloveniji, Jelka M a 1 n a r 431 4. G O Z O N A M E H A N 1 Z A C 1 J A Novosti letošnje gozdne mehanizacije, Ciril Re m i c . . . . . . . . . . . . 22 Mehanizirana lupljenje drobne oblovine v ceiUiozni tovarni Frantschach, Zdravko Tu rk 99 Stroji v slovenskih gozdovih, Marko Km e c 1 . . . . . . . . . . . . . . . 337 5. VA R S TV O G O Z O O V Novi svetovni najdišči glive Discina parma Breitenbach et Maas Geesteranus - Rajhenavski Rog in Gorjanci, Stana Ho če v a r . 7 Zatiranje velikega rjavega rilčkarja, Saša 8 1 e i we is . 52 V ZRN nad 500 gozdnih požarov v letu 1976, Vladislav Be 1 tram . 53 Diagram neodgovornosti, Marko K m e c 1 . . . . . . . . . 125 X. Simpozij lUFRO s. 2,09 - onesnaženje zraka, Marko Km ec 1 . 427 6. E K O N O M 1 K A , O R G A N 1 Z A C 1 J A l N VA R S TV O P R 1 O E L U Organizacija evidenc v gozdnogospodarskih organizacijah, Jože Skumavec 20 Gozdarska politika v tropskem in subtropskem pasu, Marjan 2: upan čič 140 čut in odgovornost, Jakob 8 or ovac . . . 145 O opustitvi dokazovanja, Vitomir Mi ku let ič . . . . . . . 145 Nove merske enote in merila, Zdravko Tu r k . . . . . . . . 282 Poskus vzpostavitve dohodkovnih odnosov med gozdarstvom in primarno predelovalno industrijo, Marko Km ec 1 ·. . . . . . . . . . . . • . . 291 Uresničevanje nalog v razvoju slovenskega gozdarstva, Marko K m e c 1 297 Rezultati poslovanja gozdarstva v letu 1977, Slavka Ka v čič . . . . 308 Poslovanje slovenskega gozdarstva v prvem tromesečju letošnjega leta, Slavka Ka v čič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 355 Seminar o uporabi statističnega programskega paketa, Drago č e p a r in Jože S k u m a v e c . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 395 Pogoji in rezultati gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji v prvih letih srednjeročnega ob- dobja 1976-1980, Iztok Win k 1 er . . . . . . . . . . . . . . 410 Gozd ni samo gozdarjev in obratno, gozdarjev ni mogoče pustiti čisto samih, Marko Km ec 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 423 7. KAD R 1 1 N $OL ST V O G$C Postojna in gozdarski oddelek BF se dogovarjata, Marko Km ec 1 . . . . . 46 Anketa o uresničevanju samoupravnega sporazuma o življenjskih in delovnih pogojih gozdnih delavcev, Branko B re zn i k . . . . . . . . . Znanost o delu in mehanizaciji, Zdravko T u rk . . . . . . . . Izobraževalna skupnost za gozdarstvo v letu 1977, Marko Km ec 1 Jesenkovo priznanje 1978. . . . . . . . . . Kako beremo, Marko K m e c 1 . . . . . . . . . . Prof. dr. Jorg Barner - šestdesetletnik, Marjan Zupančič Raziskovanje v letu 1978, Marko K m e c 1 . . Vprašanje strokovne terminologije, Zdravko Tu rk . . . . Opredelitev strokovnih pojmov z ustreznimi izrazi, Alojz M uši č . Strokovni izpiti za gozdarsko stroko v letu 1978, Franjo J u r h a r . 49 99 190 244 244 343 346 352 354 356 Mednarodni simpozij v okviru celovškega lesnega velesejma, Marjan Li pog 1 av še k 401 Kaj ti pomeni gozd?, Jože Skumavec . . . . . . . . . Numerus clausus v gozdarstvu, Marko Km ec 1 . . . . . . . 436 438 Upoštevajmo in preizkusimo koristna odkritja tudi neu kih ljudi, Vladislav Be 1 tram . 452 8. Z G O D O V 1 N A G O Z D A R S TV A Ob sončnem vzhodu, Franjo Se v n i k . . . . . . . . . . . . . . . . 36 O požigalništvu v Sloveniji od sredine 19. do sredine 20. stoletja Jože Mače k . 64 Sklepni dogodki v novi Jugoslaviji, Franjo S ev n i k . . . . 90 Gozdarska spominska obeležja Josipu Resslu, Franjo J u r h a r 242 Boj za gozdove . . . . . . . . . . . 287 Gorenjski gozdarji v NOB, Franjo S ev n i k . . . . . . 445 9. K N J 1 2: E V N O S T Transport v rastlinah, Nada Gog a 1 a . . . . . . . . Kulture rastlinskih celic, tkiv in organov, Nada Goga 1 a . Srednjeevropski lesovi, Marko A c c e t t o . . . . Raziskovanje onesnaženega zraka v Sloveniji, Kazimir Ta r m an . Floemski pretok snovi, Milan P is ke r n i k . Voda in življenje rastlin, Igor S m o 1 ej Zanimive jezikovne skrbi . . . . . . 1 O. D R U $ T V E N E V E S T 1 100 101 101 194 195 195 405 Pismo, Marko Km ec 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Pro pozicije Gozdarskega vestnika, Marko K m e c 1 . . . . . . • . . . 51 Z občnega zbora društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva gozdnogospo- darskega območja Kočevje, Marko Figar . . . . . . . . . . . . . . 149 Mladi, še mlajši, Marko Km ec 1 . . . . . . . . . . . . Gozdarski vestnik- poslovno poročilo 1977, Marko Km ec 1 . X. šumarijada - Makedonija 1978, Katarina P 1 e š k o . Ob tednu gozdov na Tolminskem, Janko 2: ig o n . Dober, boljši, najboljši, Marko K m e c 1 . . . . . Umrl je prof. Ivan Klemenčič, Andrej Dobre . . . Marko Accetto - doktor gozdarskih znanosti, Marja Z o r n 11. AKTUALNI KOMENTAR St. 3- str. 138, Marko Kmecl; št. 7-8 - str. 344, Marko Kmecl; št. 10 - str. 12. Z A P 1 S 1 N A B U K V 1 196 287 293 357 407 435 437 St. 1 - str. 54; št. 2 - str. 102; št. 3 - str. 151; št. 4 - str. 198; št. 5 - str. 246; št. 6 - str. 294; št. 7-8- str. 359; št.10- str. 454 KAZALO PO PISCJH Accetto Marko (101), Anko Boštjan (249), Beltram Vladislav (53, 53, 452), Bleiweis Saša (52, 53), Bogataj Anica (115), Borovac Jakob (145), Božič Janez (166, 270), Breznik Branko (49), Cafnik Franjo (142), čepar Drago (397), Dobre Andrej (435), Eleršek Lado (57, 129, 147, 290, 355, 450, 451), Figar Marko (149), Gogala Nada (100, 101). Hočevar Stana (7), Jurhar Franjo (242, 356, 443), lvanek Franc (260), Kavčič Slavka (308, 355), Kmecl Marko (18, 125, 138, 190, 196, 239, 245, 287, 291, 307, 337, 344, 346, 407, 409, 4223, 429, 438, 440), Kolar Jože (153), Kordiš Franjo (169, 230), Kotar Marjan (361), Kovačič Jože (146), Krivec Amer (318), Kuri Jože (52), Lapajne Janez (114), Lipovšek Marjan (398, 401), Liu Fan (451), Maček Jože (64), Malnar Jelka (431), Marolt Sonja (211), Mertelj Alojz (187), Mikuletič Vitomir (145), Mlinšek Dušan (162). 179), Mušič Alojz (354), Perko Franc (75, 222)J Piskernik Milan (1, 193, 195), Pleško Katarina (292), Puncer Ivo (237), Rebula Edvard (1 05, 372). Remic Ciril (22). Robič Dušan (201), Sevnik Franjo (36, 90, 445), Skumavec Jože (20, 395, 436), Smolej Igor (195), Sirca Lado (388), Tarman Kazimir (194), Turk Zdravko (99, 99, 282, 330, 352), Winkler Iztok {410), Zachar Dušan (70), Zorn Marja (437), Zupančič Mitja (88, 286), 2:igon Janko (357), 2:upančič Marjan (31, 140, 276, 343). Pred časom smo objavili poziv vsem naravos/ovcem-gozdarjem, bio/o- gom, veterinarjem, Jesarjem naj se pridružijo, da bi skupaj rešili spo- minsko obeležje našemu vzorniku Franu Jesenku, ki zanemarjena sa- meva nekje v šišenski hosti. Ta poziv ponavljamo. Vsak prispevek bo dobrodošel, od posameznika ali od TOZD. Naj velja ta razglas kot vloga samoupravnim organom v TOZD za dodelitev denarnega prispevka za ureditev tega obeležja. De- nar nakazujte na žiro račun naše revije pod oznako »Za obeležje F. J.«. Akcija za ureditev obeležja F.J.je stekla 15.12.1977. Do 20.11.1978 so se odzvali naslednji: Gozdarski vestnik Ljubljana 1000.-, M. Kmecl Celje 100.-- J. Penca Novo mesto 500.-, F. Gašperšič 100.-, M. Kotar 100.-, Iztok Winkler 100.-, V. Puhek Ljubljana 20.-, M. čokJ Ljubljana 50.-, P. Drbiš Ljubljana 20.-, J. Zadnik Ljubljana 20.-, Cedilnik Ljubljana 10.-, A. Krivec Ljubljana 100.-, Malnar Ljubljana 50.-, l. Filipič Ljubljana 50.-, Z. Turk Ljubljana 50.-, D. Mlinšek Ljubljana 100.-, B. Anka Ljubljana 100.-, D. Robič Ljubljana 100.-, M. Accetto Ljubljana 100.-, M. Goršič Ljubljana 50.-, M. Zemljič Ljubljana 100.-, S. Horvat- Marolt Ljubljana 100.-, R. Omovšek Ljubljana 40.-, M. Zupančič Ljubljana 50.-, l. Smolej Ljubljana 50.-, M. Zorn Ljubljana 50.-, A. Zavrl Ljubljana 50.-, J. Titovšek Ljubljana 50.-, S. Bleiweis Ljubljana 50.-, R. Erker Ljubljana 50.-, Kmetijski inštitut Slovenije 500.-, B. Varacha Ljubljana 100.-, TOZD Preske Laško 400.-, J. Kovačič Maribor 73,15.-, F. Mihevc Logatec 50.-, P. Loštrk Logatec 50.-, A. Levec Logatec 50.-, B. Opara Logatec 50.-, A. Lipovec Logatec 50.-, J. Urbančič Logatec 50.-, V. Eržen Logatec 50.-, D. Tollazzi Logatec 50.-, B. Maček Logatec 50.-, F. Matičič Logatec 50.-, T. Canjko Ljubljana 250.-, C. Remic Ljubljana 100.-, F. Jurhar Ljubljana 100.-, M. černe Ljubljana 100.-, J. Kolar Ljubljana 100.-, S. Kavčič Ljubljana 100.-, A. Koprivec Ljubljana 50.-, Cvetka Kuhar Ljubljana 50.-, M. Sirnik 30.-, S. Fister Ljubljana 50.-, l. Zver Ljubljana 30.-, F. Urleb Ljubljana 50.-, B. Bitenc Ljubljana 50.-, J. Božič Ljubljana 1 00.-, M. Adamič Ljubljana 50.-, A. Dobre Ljub- ljana 50.-, J. čop Ljubljana 50.-, L. Eleršek Ljubljana 50.-, J. Grzin Ljubljana 20.-, N. Ko- vačevič Ljubljana 20.-, J. Kalan Ljubljana 50.-, M. Kuder Ljubljana 50.-, T. Lesnik Ljub- ljana 20.-, l. Smole Ljubljana 50.-, M. Solar Ljubljana 50.-, M. Pavle Ljubljana 50.-, l. :žonta Ljubljana 50.-, F. Seničar Ljubljana 100.-, J. Hočevar Bled 100.-, P. Tolar Bled 100.-, DIT lesarstva Ljubljana 1000.-, F. Sevnik Ljubljana 100.-, D. Pogorelc Ljubljana 100.-, l. Marolt Vrhnika 50.-, D. Makovec Vrhnika 50.-, J. Petkovšek Vrhnika 50.-, J. Pirnat Vrhnika 50.-, G. Kersnik Ljubljana 100.-, M. Tavčar Ljubljana 50.-, J. Bizjak Ljubljana 50.-, D. Pavlovec Ljubljana 50.-, Z. Otrin Ljubljana 50.-, S. Koblar Ljubljana 50.-, T. Gašperšič Ljubljana 50.-, D. Beden Ljubljana 50.-, A. Počivavšek Ljubljana 50.-, R. Celarc Ljubljana 50.-, B. Breznik Ljubljana 50.-, T. Perovnik Ljubljana 50.-, J. Brus Ljubljana 50.-, Trebežnik, Košir, Budihna in Fajdiga vsi Ljubljana 200.-, J. Skumavec Bled 100.-, P. Langer Brežice 100.-, Ljubljanske mlekarne, TOZD posestva 1000.-, M. šušteršič Ljubljana 200.-, TOZD gozdar- stvo črmošnjice 500.-, TOK gozdarstvo Novo mesto 300.-, TOZD gozdarstvo Podturn 500.-, TOZD gozdarstvo Straža 1000.-, TOZD gozdarstvo Novo mesto 500.-, J. Ajdič Maribor 100.--, F. Cafnik Maribor 50.-, V. Rajsman Maribor 50.-, A. Zajc Maribor 50.-, V. Nič Mari- bor 50.-, S. Dobljekar Maribor 100.-, K. Poženel Maribor 50.-, F. Pukl Maribor 50.-, S. Brodnjak Maribor 50.-, R. Debevc Maribor 100.-, B. Cigrovski Maribor 50.-, S. Lakožič Mari- bor 50.-, S. Vernik Maribor 50.-, P. Pinterič Maribor 50.-, D. Korent Maribor 50.-, J. Rojko Maribor 50.-, 2. Hojnik Maribor 100.-, F. Ledinek Maribor 50.-, F. Klinc Maribor 50.-, R. Mulec Maribor 50.-, F. Herman Maribor 50.-, J. štukl Maribor 50.-, L. Tič Maribor 50.-, F. Bonak Maribor 50.-, GG Ljubljana TOZD mehan. in gradnje 150.-. Doslej zbrano 14.853,15 din. Hvala vsem! ·rEIVIELJNE ORGAI~IZACIJE ZDRUŽENEGA DELA V GOZDARSTVU Imamo še nekaj propagandnega gradiva, ki so ga ljudje, zlasti pa otroci po šolah, z navdušenjem sprejeli. GOZDNI BONTON V BARVAH AVTONALEPKE VARUJMO GOZDOVE PISEMSKE NALEPKE VARUJMO GOZDOVE PROPAGANDNE čEPICE E-6 NALEPKE E-6 ZNAčKE E-6 Plakate za varovanje gozdov ter plakate proti samovoljnemu sekanju novoletnih jelk ter letake z istim motom in propagandne vžigalice smo že poslali ustreznim službam na gozdna gospodarstva. STENSKI KOLEDARJI1979· STENSKI KOLEDARJI Bogate stenske koledarja z našimi gozdarskimi motivi in gesli lahko naročite neposredno (tudi po telefonu) ·na uredništvu .(061) 20-588