Političen list za slovenski narod.
F« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 (Id., za pol leta 8 (Id., za četrt leta
4 (ld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za eelo leto 12 (ld., za pol leta (S (ld., m četrt leta
I (ld.. za en raesee 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. ve« na leto.
Posamezne itevilke veljajo 7 kr. Haroinino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., že se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr„ če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/t6. uri popoludne.
Štev. 162.
V Ljubljani, v torok 19. julija 1892-
Letnil* XX.
V Ljubljani, 19. julija.
Dne 29. junija 1891 proti večeru so našli v Ksantenu v renski provinciji na Nemškem v skednju petletnega dečka Hegemanna mrtvega s prerezanim vratom. Preiskava je dokazala, da je bil deček umorjen. Iz raznih okoliščin so ljudje začeli sumniti umora tamošnjega meščana, židovskega mesarja Buschhcffa, ki je bil sicer na dobrem glasu in živel s sosedi v miru. Drugi dan po groznem dogodku pride komisija preiskavat; Buschholla in njegovo žeuo in hčer so zaprli. Ker se je preiskava le počasi vršila in je bilo ljudstvo zaradi umora razburjeno, pričeli so se mnogi ne ravno lepi izgredi proti Židom, ker je bilo razširjeno mnenje, da židje rabijo kri kristijanskih otrok za svoje verske obrede. Preiskava je bila brez vspeha, BuschbofI je bil dn^ 24. decembra 1891 izpuščen iz zapora. Toda javno mnenje se ni pomirilo, časniki so grajali postopanje oblastev in celo v pruskem deželnem zboru je neki poslanec zaradi tega interpeloval vlado. Pravosodni minister je odločno zavrnil napade na prusko pravosodstvo. Preiskava se je zopet pričela, Bnschhoffa so zopet zaprli in ga zatožili umora.
Obravnava pred porotniki se je vršila celih jednajst dnij in bila dne 14. t. m. končana, in sicer so porotniki zatoženca Buschhoffa spoznali umora nekrivim in sodišče ga je takoj oprostilo zatožbe in ječe. Ta pravda je bila nekak svetoven dogodek, ker pisali so o njej vsi večji listi po širnem svetu. Posebno židovski listi so pri tej priliki s skrajno predrznostjo napadali krščansko prebivalstvo ter se t vsem ognjem potegovali za zatoženega Žida. „Antisemizem se jo moral umakniti močem svobode in pravice, omike in pro&vete, in da bi se maščeval za svoj sramotni poraz, hujskal je množice; hotel je imeti žrtev, da bi v očeh ljudstva opravičil svoje
delovanje proti Židom, da bi dokazal svoje trditve. Povod mu je dal umor v Ksantenu . . . Toda oprostitev zatoženca mu je z razbeljenim železom užg&la znamenje na čelo ter ga v vsej njegovi podlosti in sramoti postavila na javni oder, kjer se mu v prihodnje gotovo ne bode pridružil noben človek, ki ima kaj časti in vesti."
Tako je pisal te dni plačam Žid v dunajski „Neue Fr. Presse". Sploh ne moremo ponavljati psovk, s katerimi so židovski listi te dni napadali kristijane v Ksantenu. Nekateri listi so celo kar naravnost trdili, da je morilec med pričami. Prič je bila nešteta vrsta, toda vsa stvar je z vsakim duem postajala temnejša zagonetka in ko bi obravnava trajala še nekaj dnij, začeli bi židovski listi celo trditi, da se umor sploh ni dogodil, dasiravno nihče ne more tajiti nečloveškega zločina. Čudno je na vsak način, da ne moiejo priti na sled morilcu v tako majhnem mestu, kakor je Ksanten. Čudno pa je tudi, da je bil deček umorjen dn^ 29. juuija in da je šele v decembru bila prva hišna preiskava v hiši. Ta počasnost je prevelika, kakor je tudi čudno, da je bil v tej stvari prvi preiskovalni sodnik tast, zet njegov pa zigovornik.
Po tem, kar je spravila preiskava na dan, noben porotnik ni mogel z mirno vestjo reči, da je žid BuscbhulT morilec; dokazi so bili tako nejasni in dvomljivi, da so morali oprostiti zatoženca.
Vedno je bolje, da je sto krivih oproščenih, kakor jeden nedolžen obsojen. Drugo vprašanje pa je, ali je sodišče ob pravem času ukrenilo vse potrebno, da bi prišlo na sled morilcu. V tem oziru so se izražali mnogi pomisleki. Pomenljivo pa je, da je ta obravnava v mnogem podobna obravnavam, ki so se zadnja leta vrš.le zaradi umorov: navadno najdejo umorjenega otroka, zatožen je navadno kak žid in redno oproščen; ravno tako
redno ne zasledijo druzega morilca. To je bilo v Tisza-Kszlar-u, v Varšavi, v Novem Stetinu, v Krlu in sedaj v Ksantenu. In to je sumljivo.
Govori in piše se mnogo, da židje pri svojih obredih rabijo kristijansko kri. Tega jim doslej tudi še nihče ni dokazal, dasi se neka mesta v talmudu morejo v tem smislu tolmačiti. Toda istina je, da so v vseh stoletjih dokazani slučtji, ko so židje iz verskega sovraštva umorili kristijana in da so praznoverni židje rabili kristijansko kri za vraže.
Vrejenje valute.
(Govor gosp. poslanca Šukljeja v državnem zboru dne 12. julija 1892.)
(Dalje.)
Kot drugo stvar sem označil razvoj srebrnega vprašanja v Ameriki. Lani sem bil nestrokovnja-škega mnenja — jaz v tej stvari nesem veščak — da bode v avgustu 1890 sklenjena Widomova bili, po kateri bode vlada Združenih držav prisiljena prevzeti vsako leto ogromno množino 54 milijonov unc srebra za denarstvene namene, srebrno gibanje nekoliko ustavila.
Ko sem pred pol leta čital izrek nemškega narodnega gospodarja, in denarnega politika Lescina, da ravno razvoj ameriške zakonodaje tira k svobodnemu kovanju srebrnega denarja, zmajal sem ne-verojetno z glavo.
Toda kaj smo doživeli od tega časa? Prosim, blagovolite se na to spominjati. Dne 22. marca t. 1. začela je poslaniška zbornica v Washiugtonu debato o vprašanju kovanja srebrnega denarja in le z malo večino se je posrečilo preprečiti sklep v tem zmislu in pred nekaterimi tedni je bilo čitati v listih, da je senat v Washingtonu storil sklep v
LISTEK
Otroški tat.
(Prevel V—ski.)
(Konec.)
Zdaj poprime besedo mož:
„Kakor stopim v hišo, takoj vem, da se je zgodila velika nesreča, tako preplašeno sem jo našel. Ali kaj takega ne bi mi bilo na misel prišlo vse moje življenje. Rečem ji, ko mi je bila vse povedala, da je otroka seboj vzel kateri naših prijateljev ali sosedov. To sem ji trdil, da bi jo potolažil, a sam nisem verjel, zakaj in kateri mojih sosedov bi si bil mogel dovoliti tako bedasto svobodo, tako usodno šalo z otrokom in z nama?! Gotovo ne bi mu bil hvaležen za tako dejanje, ki prizadeva toliki strah. Vzamem še enkrat Ceka na izpraševanje, kakošen da je bil tisti mož; če je nosil modro ali črno suknjo; deček mi odgovori, modro; kakošnega konja da je imel; deček odgovori, rujavega; po katerem potu da je odšel; deček odgovori, po tem, pa pokaže z roko na močvirje.
Precej razpošljem vse črnce, vse hlapce, vse dekle, vse moške in ženske iskat k sosedom mojega otroka.
Sam grem po potu do močvirja, na katerem so bile res videti sledi konjskih kopit, toda pri močvirju so se izgubile. Človek je moral s konjem in z otrokom stopiti v čoln, morda je plovil po Misi-
sipiju, in kdo ve, kje se je izkrcal? Morda 10, 20, 50, 100 milj niže.
Zmeraj bolj me je prevzemal strah. .Taham v Hopeiield. Nič niso videli ali vedeli o mojem sinu. Vsi moški zasedejo konje, d» bi mi pomagali iskati otroka. Prišli so vsi moji sosedje, in iskali smo celi dan in cele noč. Nihče ni videl mojega otroka, nihče ni videl človeka z mojim otrokom. Preiskali smo gozd na 30 milj, prevozili Misisipi, vse nič. Vračali smo se, kakor smo šli, brez sledu, brez znamenja.
Prišedši domov, najdem pred mojo hišo ljudi iz cele grofije. Zopet se napravimo na pot, zopet preiščemo gozd, pretaknemo vsako luknjo, pregledamo vsako votlo drevo, preiščemo vsak grm. Dobili in prepodili smo res mnogo živali, ali otroka nismo dobili. Nisem si dal miru po dnevu ne pokoja po noči. Šesti dan se priklatim domov, ves obupan potrt, srdit, odrt, razmesarjen, krvav, potolčen, raztrgan, bolan na duši in na telesu. Ležem v posteljo: vse me jo strašilo, na vse sem bil razjarjen.
Drugi dan pride sosed ter mi poroča, da na cesti v Novi Madrid so videli moža v modri suknji, na rujavem konju, z otrokom pod seboj. Hipoma pozabim svoje bolezni, svojih ranjenih udov, hajd na čilega konja, dalje za njim. Jahal sem noč in dan, prejahal 300 milj, in res vidim človeka po opisu. Toda otrok ni bil moj. Bil je Novomadridčan, ki je bil šel z otrokom obiskat svojega svaka. Kako sem prišel domov, ne vem; pravili so mi, da so me
našli ne daleč od Hopefielda, pa da so me domov pripeljali. Ležal sem 14 dnij, in ves ta čas nisem vedel, kaj se godi okolu mene. Moji sosedje so ta dogodljaj oglasili po časnikih. Ko bi mi bil otrok umrl za mrzlico, bolelo bi me bilo, hudo bi me bilo peklo, ker je moj zadnji otrok; ali ko bi ga bil raztrgal medved ali panter, grozno bi bil žalosten : toda, usmiljeni Bog! ukraden, moj sin ukraden! — Kader grem na delo, stoji mi pred očmi moj Rudo, roke mi vise pobešene, odrvenele, težke, svinčene. Oziram se, ali ne vidim Ruda. Rudo je pred menoj, naj spim ali bdim, in vendar ga ne vidim, in vendar ga ne morem prijeti za roko, ne morem ga objeti. Boga sem prosil, naj mi prikrajša grozno togo, naj mi pošlje smrt. Jokal sem in rjul, molil in klel — vse zastonj.
Videl sem že marsikaterega nesrečnika, ali tako žalostnega, tako trpečega še ne. Tolažili smo ga, dajali mu upanje, ali mož jo gledal predse ojekle-nelih očij, ter ni razumel besede. Tudi sami smo bili prevzeti velike bolečine teh zakonskih, da nam jo beseda zastajala. Odhajaje smo jima obečali, da jima bomo tudi mi pomagali na sled nečloveškemu tatu.
Velikrat sem se spomnil nesrečnega očeta, ter sem si s prijatelji vse prizadejal, da bi kaj izvedel. O tem ropu je bilo veliko pisanja po Časuikih, veliko govorjenja po družinah, razpisavale so se nagrade — vse brez vspeha.
Preteklo je šest tednov. Opravki me kličejo v
tem smislu. Računati moramo torej s tem, da Zje-diojene države vpeljejo svobodno kovanje srebrnega denarja. Vpliv tacega denarnega dogodka na uaše vrednostne razmere bi se takoj čutil v vseh udih.
Pa še nekaj druzega je mogoče. Po iuicijativi Zjedinjenih držav se suide mejnarodna denarna konferenca. Kes je, da mnogo ue obeta to, kar se govori o tej konferenci. Bamberger jo je značil za humbug, pa tudi predseduik nemške državne banke o njej nič dobrega ue prorokuje.
Naš poročevalec je zares jako skeptičen v tem oziru. Jaz bi pa mislil, da bi bilo pri vsej stvari vendar tudi mogoče kaj vspeha. Ce bi se tudi ne dal uvesti mejnaroden bimetalizem z določitvijo stilne relacije mej zlatom in srebrom, bi pa bile mogoče druge naredbe, katere bi povzdignile ceno srebra.
Tako bi se utegnilo pripetiti, da bi se razdelil kontinent kurantnega srebra na posamične države, iu s tem bi se ponižala cena zlatu, povišala pa srebru. Za vse države, ki imajo zlato veljavo, ali vsaj zlato proračunjenje, bi to bilo pravi blagoslov. Pri nas bi s6 pa vse one koristi premenile v škodo, ako nas pri sedanjem stanju nevrejeue valute pre-seneči tako sporazumljenje. (Poslanec dr. Lueger: Zakaj?) Gospod Lueger povprašuje: Zakaj? Jaz se temu čudim, ko je vendar na to vprašanje tako lahko odgovoriti. Če pade vrednost zlata, se olajša vsekako uvoz k nam. Na drugi strani se bode otežil izvoz, če se bode podražilo srebro, naša zakonska denarna podlaga.
Vsled padanja zlate ažije, ki je neobhodna posledica temu, bi se povekšal naš dolg, naše zavezanosti, dočim bi na drugi strani to pomenilo pomanj-šanje dohodkov naših proizvajajočih stanov, naj že pripadajo kmetijstvu ali obrtniji, ker se padanje ažije takoj čuti v cenah onih predmetov, ki se proizvajajo in prodajajo, če se smem tako izraziti, po tarifa svetovnega trga.
Jaz nisem optimist, ne pričakujem Bog ve kakšnih koristij od te premene veljave, katero bo-demo uvedli, priznam in čutim, da bode nas stala zuatnih žrtev, vendar rečem iz notranjega prepričanja, da zmatram vsako daljše čakanje za uevarno, in mislim, da bi najhujše oškodovanje našega narodnega gospodarstva imela za posledico pasivna politika.
In, gospoda moja, v odseku in pa tudi tukaj v visoki zbornici se je pobijala predloga s stališča aprecijacije zlata. Usojam si tudi s tega stališša izpregovoriti nekaj besed. Jaz nisem tega mnenja, kakor gospod poročevalec, ki je kar prešel preko tega vprašanja z „non liquet" — ni dokazano. To je jedna onih točk, v kateri se ne vjemam z načeli častitega gosp. poročevalca, o katerem poročilu rad in z veseljem priznam, da pripada k onemu, kar je najbolj vredno prečitati, vsaj izmej tega, kar sem jaz čital o valutnem vprašanju.
Bes je, da je tako imenovana aprecijacijska teorija kontroverzna. Od jedne strani se z isto odločnostjo zagovarja, kakor od druge pobija. Toda, gospoda moja, uekaj jedra je v tej stvari. Res je, da je padanje cen poslednjih desetih let pripisovati največ drugim vzrokom. Vstop tujih kontinentov v svetno tekmovanje, razširjenje in popol-njenje občil, ki so omogočila, da so daljni ameriški zapad, Vzhodna Indija in Avstralija prišle s svojimi kmetijskimi pridelki na ovropski trg in naposled tehuični napredki, to so vzroki, ki morejo v prvi vrsti pojasniti padanje cen poslednji dve desetletji. Tacega efekta, tacega polnega efekta bi pa ti vzroki ne imeli, ko bi na drugi strani premembe valute v kulturnih držav ne bile tako izredno po-vekšale zahtev, ki so se stavile na funkcijo zlata kot mejnarodnega vrednostnega merila.
S tega stališča prav mirno priznam, da res mislim, da se bode cena zlata nekoliko povekšala, ko se vpelje v Avstriji zlata veljava. Nasprotno bi jaz niti ne navedel, da se pridobivanje zlata poslednja leta nekoliko vekša. Najmanj se ga je pridobilo 1883. leta, kacih 148.000 kilo, lani se gaja pa po proračunjenju Otone Haupta pridobilo 183.000, torej je neka bojazen vendar pretirana. Na drugi strani se pa mora poštevati, da se zlata vedno več porablja industrija, in zatorej jaz ne porabim tega večjega pridobivanja zlata za svoje argumentacije. Vendar jaz mislim, da se morajo storiti kake naredbe, da se pomanjša nevarnost, ki se tukaj kiže za naše narodno gospodarstvo.
Jaz bi opozoril na razvoj naše kreditne operacije, na zboljšanje prometa s checki in poračunanja, s katerim se prihranijo prometna sredstva, potem pa na to, da se s kupovanjem zlata nečemo prehiteti, ne smemo siliti, da sa že najprej določi, kdaj se začno plačevanja v gotovini in naposled bi — tu bodem imel zopet priložnost, pečati se z neposrednim gospodom predgo/ornikom — na to opozoril, da nas uičesa ne sili, da vpeljemo čisto zlato veljavo, da jaz — in mislim, večina članov te zbornice — stojimo na stališču, da bodemo mogli pomanjšati kroženja zlata, na jedni strani s tem, da obdržimo neki kontingent srebra, na drugi pa s tem, da izdamo certifikate in blagajnične liste.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V L j u b I j a ni, 19. julija.
Notranje (ležele.
Mladoceški poslanci Vašaly, Lang, Krumb-holc, Dyk in Sokol poslali so pri priliki slavnosti devetstoletja pravoslavja na Volinji kijevskemu generalnemu gubernatoru(l) grofu A. Ignatijevu telegram, ki sicer po svojih besedah ni bil tako strašen, kakor se je v listih opisoval, ali ni bil umesten pri odločno protikatoliški in protipoljski slavnosti. Za to breznačelnost dal jim je petrogradski „Denj" ta-le nauk: „Vprašamo, zakaj so gg. Vašaty in tovariši dosedaj katoliki in ne samo da ne stopijo v pravo-
slavje, ampak tudi o tem niti ne mislijo? Govoriti fraze in pošiljati telegrame „o celem slovanstvu", je gotovo lože, nego brez šuma izpolniti nekaj, kar bi moglo drugim služiti za vzgled. Avstrijska konsti-tucija, naj si bo kaka-koli, vendar nikomur ne brani sprejeti pravoslavja, in taki čin ne vzame doktorju prava, Vašatemu iu njegovim kolegam niti njihovih sedežev v državnem zboru uiti njihove advokatske ' prakse. Ako je „vera brez del mrtva", kaj naj po-j vemo o glasnih frazah, katerim ne slede čini? To i bi bilo nekaj, kar bi zaslužilo pozornost, ali drugače i je vendar tudi škof Strossmayer, veliki privrženec unije pod papeževo vlado, o svojem času poslal telegram na pravoslavno slavnost v Kijevu . . . Manj besed, ali več činov! Pravoslavja ni mogoče spoznavati s pomočjo telegramov". Kaka nehvaležnost! Vašatemu in tovarišem je še daleč do pravega slo-vanstva. — „Denj" je jeden onih ruskih listov, ki se smejo zmernejšim prištevati, ali že iz njegove izjave je vidno, da Rusi ne zmatrajo nobenega za pravega Slovana, kdor ni pravoslaven, naj kaže še tako naudušenje za Rusijo. Zatorej je pač odveč, toliko se poganjati za rusko prijateljstvo. Jako se motijo oni, ki se zauašajo, da bode že Rusija katoliškim Slovanom pomagala s svojim vplivom. Pri Rusih je pravoslavje vse, narodnost sama pa nič. Tudi politična zveza mej Avstrijo in Rusijo bi za avstrijske Slovane ne imela nobenega blagodejnega vpliva.
Češko. V nedeljo je mladočeško društvo za Vinohrade imelo shod, ua katerem se je izreklo, da so izdajalski vsi klici po zjedinjenju strank'. Komur je za zjedinjeiije strank, temu ni treba klicati po zjedinjenju strank, kar pridruži naj se mladočeški stranki. — Mladočehom potemtakem ni ¡za skupno delovauje, temveč za * gospodstvo. — V Pragi jq 350 stavbenih mojstrov imelo shod in so zabavljali proti Mladočehom zaradi njih postopanja pri posvetovanju o stavbenem zakonu. Zbrani stavbeni mojstri; mej katerimi je bila večina Čehov, so izrekli zahvalo štirim nemškoliberalnim poslancem. Jeden govornikov je imenoval poslanca Tilšerja in Blažeka, ki sta profesorja na tehnični šoli, grobokopa te šole, ker sta se pridružila reakcijonarnim elementom.' Glas, ki se je slišal na tem shodu, spominja na mla-dočeške shode, kjer se ravno tako zabavlja. Stavbeni mojstri so se menda učili pri Mladočehih. Sjcer pa ta shod nema nobenega političnega pomena. Zbrani stavbeni mojstri zastopali so svoje koristi in se torej neso vjemali z mladočeškimi poslanci, ki so v tem vprašanju brauili pred vsem narodne koristi.
Ogersko. Grof Ferdinand Zichy" je v „Magyar Alarmu" pojasnil, zakaj katoliška stranka letoa ni glasovala proti budgetu v gorenji zbornici, ko se je vlada postavila na protikatoliško stališče v vprašanju zastran vpisovanja in obnovljenja drugoverskih krstov. Ko bi bila zbornica odrekla budget, bi res vlado spravila v zadrege, ali s tem bi pa ničesar ne dosegla, ker pri sedanji sestavi zbornice poslancev ni upati, da bi prišla kaka boljša vlada, pač pa bi utegnila priti slabša. Zaradi tega je bilo zadosti, da je večina zbornice dala razumeti, da odobrava postopanje duhovščine in da nikdnr ne bode glasovala za parcijelne civilne matrike ali druge podobue zakone.
Vitanje države.
Vatikan in Nemčija. Govorilo se j«, da pruska vlada ne pošlje več nobenega poslanika v Rim k svetemu Stolu, ko je dal demisijo Sehloter. Sedaj je pa poslanik za Vatikan že imenovan. Novi poslanik Oton pi. Billow pripada k najboljšim diplomatom. Dolgo let je služil v uradu za vnanje
Nečez lepega januarija popoludne. Izkrcavši se iz parnika, grem po cesti v mesto. Slišim hrum. Vidim množine ljudij, stoječih pred hišo mirovnega sodi-telja. Ljudje so se mi zdeli iz boljših stauov, največ žensk, otrok, pa tudi moških. Na obrazih si jim bral neko plahost, neko zaskrbljenost, sočutje, kar se ni vjemalo z drugim hruščem. Matere so stiskale otroke k sebi, držale jih čvrsto za roke, kakor bi se bale, da ne bi jim jih kdo otel. Prašam, pa izvem, da so zasačili tatu, ki je Klerku sina ukral, ali da imajo vsaj človeka otroške tatvine silno sumljivega. Sam sem bil vesel te novice, ki bo pokazala strašansko razžaljenje najsvetejših naravnih pravic. Silil sem se naprej, a ženske so stale tako nepremakljive, tako čvrsto, da ni bilo moči kam pririti se. Dve uri smo stali tako. Tolpe so se množile, nihče se ni umikal, vsa okna so bila polna glav. Naposled se vrata odpro. Izide jetnik, v sredi med dvema redarjema, s temničarjem zadej, ki so ga veli v ječo. — Ta je tisti, slišalo se je zamolklo, in matere so krčevito objemale otroke.
Res, če zunanji lik izdaja notranjega človeka, to nihče drugi ni mogel biti tat. To je bil pasji obraz, poln toposti, trdovratnosti in hudobnosti, škodoželjno se smejoč. Sive oči je imel vprte v tla; le včasih je švignol po množici, a v tem pogledu je bil celi pekel. Bilo je človeče srednje visokosti, kože umazano sive, upalih lic, mesnatih ustnic; oblečeno je bilo v moder ponošeni frak, v takih hla-
čah, z visokim pomečkanim in luknjastim klobukom, v raztrganih in prehojenih čižmah; ves človek je bil gnus in stud in strah.
Ce je ta človek otroka ukral, potem je otrok izgubljen.
Napotim se k mirovniku, in ta mi stvar tako pojasni:
Pred štirimi tedni je dobil Klerk pismo, na katerem je bil podpisan neki Tom Tuto, a na ovoju poštni pečat mesta Nečez. V pismu je poročal očetu, da mu otrok še živi, in da podpisanec ve, kje da je Klerkov otrok, in da se mu bo to naznanilo, če v pismo dene stotak. Po otroka naj pride pa Kle-rica sama, brez drugega človeka, ter seboj prinese štiri stotake, potem dobi sina. Očetu je posijal žarek upanja, kar izve okolica. Na svžt sosedov in prijateljev pošlje pismo v Nečez poštarju, v katerem mu vso stvar razloži, ter ga prosi, naj zadrži tistega človeka, ki bo prašal po pismu od njega. V petih dneh pride ta človek na pošto in praša, če ni prišlo pismo, naslovljeno Tom Tuto. Poštar človeka za-država, češ, da išče pisma med drugimi pošiljat-i vami, a v tem pošlje po redarja, ki pride nemudoma, in človeka prime. Izvedelo se je v preiskavi, da se je dlje časa potikal po Nečezu, da je skušal ustanoviti šolo, a ker je bilo njegovo obnašanje sumljivo, dobil je le malo otrok, in še tisti so v kratkem izostali. Taji pa, da mu je ime Tom Tuto,
dasiravno si je to ime poprej lastil, ter da ni on pisma pisa', niti poslal. Preiskava je odkrila, da mu je dobro znan pot med Hopefieldom in Neče-zom, da pozna močvirje in reko. To se je naznanilo očetu. Ta prihiti s črnim Čekom. Na podlagi pisma in njegovih izpoved izkušamo kaj več iž njega dobiti, toda na vsa vprašanja je odgovarjal s trdovratnim molkom. Črnec ga ni spoznal. Naposled prizna, da je pismo poslal, ker je hotel dobiti denarja. Toliko da je bila ta izpoved v zapisniku, za-krohota se satanski, pa šepne očetu na uho: Napravil vas bom bolj nesrečnega, kakor me mo-. rete vi.
Ob enem naznani Klerku, da na tem in tera: kraju bo dobil otrokovo obleko. S Klerkom gre birič, in res jo najdejo. V daljnih preiskavah se je za--toženec mnogokatero zapletal, da otrok še živi,1 pa da bo lakote poginil, če bodo njega imeli še dalje v zaporu. Obečali so mu oproščenje vseh kazni, svobodo, razpisano darilo, nič ga ni premagalo. Bili so tehtni sumi, da je deležnik, a vendar ne dokazi. Najzvedenejši odvetniki so b>li tega mnenja, da ga je stiska prisilila, da je pisal. Za to hudodelstvo in za klatežtvo je dobil večmesečno ječo. Premalo! Nečežani so dosti olikani, ali zdaj je pohajala tudi njim potrpežljivost. Pripravljali so se na dejanje, ki je protipostavno, ki pa se dii opravičevati kolikor toliko. Ponoči si ga dobd iz ječe, postavijo med-se, pred črnce z vdovskimi kitami. Ti ga pretepajo.
stvari v Berolinu, potem je bil poslanik v Stutt-gartu. Zadnjib deset let je zastopal Nemčijo v Švic1. Bil je iako priliubljen * švicarskih in uemških krogih. Biilovv je bil jako priljubljen pri pokojuem cesarju Viljemu iu ga je spremljal po potovanjih in toplicah. Na takih potovanjih je kot zastopnik vna-njega urada večkrat v težavnih političuih zadevah dajal svete vladnriu. Biilovv je jako učen in ima tudi jako fin takt. OJ 1890. leta je tajni svetnik. Imenovanje pislanika BU'ovva pač najbolje dokazuje, da odnošaji mej Nemčiio in Vatikanom neso tako napeti, kakor liberalci želč.
Francija. Kako se godi katoliški cerkvi v Franciji pod sedanjo vlado, razvidno je iz nastopnega: 1. Škofov in nadškofov je državni svet obsodil osem zaradi zlorabe uradno oblasti in so se zaradi tega jim odtegnili dohodki; 2. jednemu kardinalu in dvema škofoma preti ista osoda; 3. jeden višji duhovnik je bil obsojeu na štiri mesece ječe, ker je obsojal postave, po katerih je veronauk izključen iz šol, drugi je pa iz jeduakega uzroka obsojen, da plača tri tisoč frankov globe, generalni vikar Delafosse pa mora baš iz tega uzroka plačati 200 frankov globe; 4. v Lilu se je razpustilo društvo, ker je sestavljeno iz katoliških delodajateljev; 5. seclaj se napoveduje, da se s pretvezo nenrav-nosti zapro katoliške šole, ker se v njih rabijo katekizmi, katerih ni potrdil državni šolski svčt; 5. jeden župnik je obsojen, da plača 250 frankov odškodnine, ker ni hotel dveh deklic obhajat', svetna učiteljica je ti dve deklici vzlic župnikovi prepovedi pripeljala k sv. obhajilu.
Francija in Rusija. Ob letošnjem narodnem prazniku je bilo sicer videti jako veliko narodnih zastav iu tudi klici „Vive la Russle" so se slišali, ali vendar niudušenje za Rusijo nekoliko pojema. Deroulede, Millevoye in pa tudi vlada sama so mislili, da bode Rusija sklenila zvezo s Francijo in pomagala slednji, pridobiti Alzacijo in Lotarin-gijo. Ker se v Peterburgu vzl:c vsem francoskim laskanjem za zvezo s Francijo ne morejo odločiti, je na Francoskem zavladala že neka nevolja. Neka teri listi že priporočajo, da naj se opustč nade na Rusijo in se poskusi skleniti zveza z Anglijo. Na Angleškem pride v kratkem Oladstone na krmilo in ž njim bi se morda dala skleniti zveza. Da bi Angleži pomagali Franciji, pridobiti Alzacijo in Lota-ringijo, v Parizu najbrž ne mislijo, temveč bi se zavezali z Anglijo le iz nevolje proti Rusiji. Glad-stone pa najbrž ne bode iskal francoske zveze, ker on bode skušal vladati v miru.
Rusija. Nemiri v Astrahanu niso bih tako nedolžni, kakor bi kdo mislil. Tukaj so imeli nihi-listi roko vmes. To se vidi že iz tega, da so v Hvalinsku in Vobsku tudi bili neredi. Po Nižnjem Novgorodu razširjajo se puntarski oklici. Nihilisti hočejo torej tudi kolero porabiti v svoje namene.
Nemčija. Osemnajst trgovskih zborn;c se je izreklo brezpogojno za razstavo v Berolinu, sedemnajst pa proti razstavi. Triinštirideset trgovskih zbornic je pa za nemško - narodno razstavo, ne pa za svetovno. Oglašajo se vedno še tehtni glasovi proti razstavi. Nasprotniki razstave posebno naglašajo, da bode razstava v Chikagu tako velikanska, da je ne bode moči prekositi. Pomenljivo je pa, da so v južni Nemčiji bolj navdušeni za razstavo, nego v severni.
Anglija je prisilila Maročane, da so ž njo sklenili ugodno trgovsko pogodbo. Za ta vspeh se pa ima Anglija zahvaliti mnogo Nemčiji, katera jo je podpirala. Najbolj nevoljni so zaradi tega angle-
Jetnik dolgo molči. Ker je bolečina le prevelika, obljubi povedati vse.
V hiši, 50 milj nad Nečeza, ob reki, je družina, katere glava more povedati, kje je otrok. Jet-ničarja medtem seveda ni bilo poleg. Redar se napoti s Klerkom na povedano mesto. Ali družina je bila silno razdražena, izvedevši, po kaj sta prišla. Jetnik ju je izvodil, kakor sodstvo že večkrat, da si oddahne, počije. Občinstvo se je utrudilo, Klerk je zbolel, kazen je potekala in potekala. Reklo se je: noli prosequi, torej izpustiti. Svetovali pa so Klerkovim, naj se sama dogovorita ž njim. Padala sta pred njim na koleua, prosila ga vzdignenih rok, ali jetnik je odgovarjal: Hotel si me onesrečiti, bodi sam nesrečen.
Klerk in Tom gresta skupaj. V neki dalji mu Klerk zapove, da mora ž njim. Prepeljeta se čez Misisipi. Klerk ga še enkrat prosi, naj mu pove, kje je njegov siu, preteč mu, če tega ne stori, da uiu živ ne odide. Tom ga vpraša, koliko časa da mu daje živeti. Klerk pravi: »36 ur. Molče gresta dalje nekoliko pota. Zdajci se vrže Tom na Klerka, izgrabi mu samokres izza pasa, postavi mu ga na čelo, izproži, toda orožje ne stori svoje slažbe. To je bilo na obali. Tom skoči v reko, ob kraju močvirno ali globoko; valovi ga zagrnejo. Cez uro potegnejo Toma mrliča iz vode. O dečku se nikdar ni slišalo nič.
Ameriški oče je ravnal po ameriški, in tudi kouec je zato ameriški.
škega vspeha pač Francozi. V prejšnjem di6etletju je Nrmčija podpirala v Maroku Francijo iu Anglija ni mogla ničesar doseči. Angleži bodo pač znali ta svoj vspeh dobro izkoristiti.
Izvirni dopisi.
Iz Ptuja, 18. julija. Odkar je družba sv. Cirila in Metoda imela v Ptuju svojo glavno skup-ščiuo, malo ste ali nič slikali o uaši podružnici. Saj še sami, ki bivamo tu, skoro ne bi vedeli, živi li še mej nami, če ne bi vsako lito enkrat potrkal ,nam na vrata blagajuik s polo v roki, na katero treba platiti. No, čast mi je in radost, povedati Vam, da še živi, boljše: životari, kakor životari marsikatero drugo društvo v Slovencih; tiho in skrito, skromuo in ponižno.
Ponižnost je sicer lepa krščanska čednost, ali tu ni na mestu. Ponižnost društva — to Vam je ponižnost vojaka ua bojnem polju. S tiho ponižnostjo ne dosežemo ničesar. Naša družba nima moledovati milosti, ona tirja pravic: za slovensko mladino slovenske šole, pravic, ki nam gredo po božjih in človeških postavah.
Naša podružnica je bila nekaj let pretiha, pre-ponižna, in to je nje greh. Komu naj ga zapišemo na rovaš? Nekaj krivde zadene pač vsakega po-družničarja, vsakega zavednega ptujskega Slovenca. Največ je krivo načelništvo. Ono je dremalo, drugi so dremali za njim. Bridka izpoved za načelništvo, kaj ne? Drugačna ne more biti. Izpoved ima vedno nekaj bridkega, neprijetnega v sebi, a potrebna je, če se hoče poboljšati grešnik. Načeluištvo ptujske podružnice je izpoznalo in javno izpovedalo svojo krivdo, svoj greh. In nikari ne mislite, da ga je sram: saj da je spoznanje samega sebe prva stopinja do poboljšauja. In načelništvo ima trdno voljo, poboljšati se sedaj, če mu tudi morda skoro odbije zadnja ura.
Kaj pa namerja storiti, da pokaže poboljšanje? Evo! Naše in še marsikatere druge podružnice glavna h ba je ta, da je — rekel bi — preveč aka-demiška, samo za inteligencijo, na oratarja ali rokodelca se je premalo ali nič oziralo. Kar se tiče vzlasti naše podružnice, razven par kmetov šmarjet-skih in šentlovrenških v Slov. Goricah, za katere pa nimamo načelništva, nego tamošnja častita in vrla gg. župnika zahvaliti, katera sla dobro umčč nalogo in namen naše družbe, mej kmeti nabrala nekaj udov, ne najdeš v zapisniku naše družbe nobenega krnela.
In vendar imamo tu okoli Ptuja v naši nemški fari nekaj inteligentnih, še več imovitih kmetov, katere treba prekoristni ti družbi pridobiti. Kako? No, rekli mi bodete: To je Vam duhovnikom naj-ložje z leče. Ali, gospoda, Ieca ni kraj za take agitacije, raz lečo glasi se beseda božja, oznanujejo naj se iu razlagajo večne resnice naše sv. vere! To je moja misel. Ce pa kdo misli drugače, stopi na lečo v srcu z ognjem domovinske ljubezni, pa z gladkim, spretnim, dobro nabrušenim jezikom: govoril boš navdušeno, lepo o potrebi, koristi tega društva, a govoril boš stenam. Je že tako! Kmetje praktik, skozi in skozi realist. Ou se zanima le za reči, ki mu donašajo praktično korist, in to korist hoče videti, čutiti, okušati. Mi vemo, da tudi naša družba donaša obilo koristi kmelskemu stanu, vendarle posredno: razširjajoč namreč in utrjujoč v narodu vero in omiko slovansko, dva faktorja, ki sta podlaga iu pogoj narodnemu blagostanju. Ali to vedo le omikanci?
C-rkev torej ne bo in ne more, ne sme biti mesto za take agitacije. V cerkvi kmet pričakuje nabožne propovedi, besedo božje. Hočeš li govoriti ž njim, zanimati ga za druge reči, k večjemu posredno tičoče se vere in pobožnosti, stopi pred-nj zunaj cerkve, na njegovem domu. Tako se je agi-tovalo vselej, tako maramo pričeti tudi mi. Zato bodi vsakemu dolžnost, o priliki obdelovati ljudi za našo družbo.
Kar ni pojedincem mogoče, dosegli bomo skupno, na zborih, shodib, ki jih moramo prirejati na kmetih. Tega prepričanja je načelništvo tukajšnje podružuice, zato se je sklenilo po vzgledu drugih vrlih podružnic že letošnji zbor prirediti na kmetih.
Koliko taki shodi koristijo, priča nam slovenje-graška podružnica. Laskavo pohvalo izrekel je o njej na lanski glavni skupščini marljivi tajnik gosp. Ž logar.
Omenjena podružnica šteje sploh največ udov (436). Tolik vspeh je dosegla, ker je v zadnji dobi
desetkrat zborovali: po okolici na kmetih. 436 udov lopo število! 43 gld. 60 kr., če vsak plača minimum po 10 kr., — lep gmotui dobiček 1 Ali več nego ta ginotui dobiček je meni duševna korist takih zborovnuj na deželi, — pouk, prebuja naroda.
In da narodne zaveduosti našemu ljudstvu ba9 tu v ptujskem okraju še dosti nedostaje, pritrdil mi bo vsak, ki razmere pazim Zato ua delo vsak, kateremu srce za narod bije, delo bo Bog blagoslovil!
Prvi shod priredimo v nedeljo, 24. t. m., v Podvincih, blizu Ptuja. Zanimanje je vsestransko, pri gospodi in na kmetih. Zato je upati, da prinese naši podružnici obilo koristi, da se povzdigne ua častno mesto v vrsti drugih podružuic širom mile nam domovine.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. julija.
(Zalivala) Za čestitanje povodom zaroke nad-vojvodinje Margarete Zofije z vojvodo Albrehtom Virtemberškim so nadvojvoda Karol Ludovik in nad-vojvodinja Marija Terezija, kakor tudi visoka zaročenca brzojavnim potom izrekla zahvalo kranjskemu deželnemu odboru ljubljanskemu mestnemu zastopu, trgovski in obrtniški zbornici in društvenemu ua-čelništvu „Rudečega križa".
(Toča) je pobila, kakor se nam poroča, v petek dni 15. t. m. popoludne po cirkuiški občini. Najhuje je prizadeta vas B e z u 1 j a k , kjer so vsi pridelki uničeni, še celo krompir, katerega sicer toča v zemlji ni mogla doseči, a ga je naliv potem na mnogih njivah odkopal iz tal. Toče je bilo tam med hišami toliko, da so jo bo3i otroci iz šole gredoči do kolena gazili in še drugi dan so bili griči beli, kakor bi jih bil sneg zapadel. Strela je pri eni hiši odbila kos slamnate strehe, pa unelo se nič ni. Tudi vasi Beguuje iu Dobec sta znatno prizadeti.
(Kolera.) Nekateri krogi trdijo, da je nevarnost kolere velika, ker na Ruskem se je razširila že skoraj do avstrijske meje. Naše notranje ministerstvo je dne 8. t. m. izdalo odredbo, ki se tiče priprav proti koleri. Posebno opozarja politična oblastva v Galiciji in Bukovini na to nevarnost in tudi na potrebna sredstva proti koleri.
(Utonil.) Iz Pulja se nam poroča: Stotnik-av-ditor pri mornarici, Jan. Pavlik, peljal se je dne 17. t. m. popoludne v malem čolnu z jadri okolo Promontora v Sosič. Proti 10. uri zvečer se je vračal v Pulj, a ko pride že blizu pristanišča, prevruo se čoln, ker je veter naenkrat močno potegnil. Valovi pokopali so vrlega in povsodi priljubljenega stotnika, kojega truplo se do zdaj še ni našlo ; pomorščak pa, ki je bil ž njim, rešil se je, plavajoč ua suho.
(Dolenjski železnici.) C. kr. generalno ravnateljstvo avstrijskih železnic razpisuje vsa dela na železnični črti Grosuplje-Novo Mesto-Straža, in sicer skupno ali v petih oddelkih: Grosuplje-Draga, Draga-Veliki Gaber, Veliki Gaber-Trebnje Dol. Ponikve, Dol. Ponikve-Mirna Peč-Novo Mesto, Novo Mesto-Straža. Troški so proračunjeni na 2,279.318 gld. Ponudbe se morajo vložiti zadnji čas do 16. avgusta pri ravnateljstvu državnih železnic na Dunaju ali pri vodstvu gradnje dolenjskih železnic v Ljubljani.
(Iz Postojine) se poroča, da se je včeraj zjutraj z dvema posebnima vlakoma pripeljalo nad 1000 saksonskih telovadcev, ki so si ogledali jamo, potem pa se odpeljali v Trst. — Danes pa se pripelje tje 130 gojencev vojaške akademije v Dunajskem Novem Mestu, mej njimi akademika nadvojvoda Josip Ferdinand Salvator in princ K o b u r š k i.
(S Slatine) se nam piše: Tukaj biva sedaj nad 400 topličarjev, med drugimi škofa Strossmayer in Milinkovič iz Bara ter osem duhovnikov. Posebno veliko je Madjarov. Dne 14. t. m. zvečer je gospoda dekana Joe. Mitaša iz Polža na Gor. Štajerskem vadel mrtvoud. Sedaj mu je že boljše iu ga utegnejo prepeljati v Gradec.
(Strela) je dne 15. t. m. na Nanosu ubila 29 ovac.
(Slovensko ferijalno društvo „Sava" v Ljubljani.)
Osnovalni odbor v smislu § 10. društvenih pravil razglaša, da se bode dne 3. avgusta t. I. vršil osnovalni shod v Ljubljani. Vspored so bode naznanil teden duij pred shodom. K pristopu vabi odbor slovensko razumništvo, sosebuo veliko-šolci. Oglasi in dopisi se vsprejema|o v Ljubljani, v gradu Podtur nom.
(Za rokotvorni učiteljski tečaj) na Dunaju je dobilo 12 kranjskih ljudskih učiteljev podpore od deželnega odbora in kranjske hranilnice.
(Prvo ljubljansko društvo za podporo in oskrbljenje bolnih in onemoglih druStvenikov) je imelo v nedeljo v magistratni dvorani o navzočnosti 40 udov občni zbor. C. kr. deželne vlade svetnik dr. Keesbacher prične zborovanje s sledečim poročilom: Z zadnjim preteklim društvenim letom 1891. je naše društvo stopilo v drugo četrtstoletje svojega obstanka. Kar se tiče gospodarskega izida v preteklem letu, ni bil tako ugoden, kakor že več prejšnjih let. Najprej se je že leto pričelo z malim primanjkljejem, potem je društvenina mnogo neredno dohajala in je je en del še zaostalo; če tudi se je leta 1891. zaznamoval srednji breden dohodek z deležem pri napravljeni tomboli, morala se je vendar, kakor že čestokrat poprej, zastaviti jedna društvenih obligacij, da so se mogle popolno izpol-novati društvene dolžnosti in da se je priskrbela potrebna gotovina. Natančneje s številkami našteti podatki o posameznih važnejših dohodkih in izdavanjih ter vse drugo o gospodarstvu razvidi se iz računskega sklepa in iz izkaza društvenega premoženja. Samo po sobi se razume, da si mora vodstvo prizadevati, da bode kolikor mogoče društvu pridobivalo izrednih dohodkov, da se bode ne le samo brez ovire zadostovalo vsem pravilnim društvenim terjatvam, temveč da se bode, če možno, tudi zopet rešila zastavljena obligacija. Kakor že mnogo let, ima vodstvo tudi letos prijetno dolžnost, da se v imenu društva prisrčno zahvaljuje najprej slavni kranjski hranilnici za velikodušno darilo, potem tiskarni Klein-ovi in Kovač-evi, katera je razne tiskovine, kakor tudi tukajšnjim gospodom lekarnikom, kateri so zdravila po znižani ceni dajali. — Naposled naj se nam dovoljuje, da tudi to poročilo sklepamo tako, da naše društvo najtoplejše priporočamo društvenikom in vsem blagim človekoljubom. To društvo služi brez vsakega drugega ozira lepi nalogi človeštva, in vsak dar, ali podpora, ki mu dojde, se prav plačilno uporabi ter pospešuje čisto človekoljubno namero. — Poročilo vzame se pohvalno na znanje. Glavni blagajnik gospod A. Klein poroča o računskem zaključku za leto 1891. Dohodkov je bilo 1365 gld. 63 kr., tro-škov 149 gld. 92 kr. manj. Za podpore Članom izplačalo se je 697 gld., za pogrebe 40 gld., dolga, izposojenega na obligacijo 500 gld., pa že 200 gld. Premoženja ima to društvo, katero ima res blago nalogo, podpirati zgolj onemogle stare pridne meščane, v obligacijah in srečkah 5.237 gld., pač majhna svota za toliko število revnih in podpore vrednih meščanov. Eačunski sklep se odobri. Potem se po nasvetu g. dr. Schaffer-ja prenarede pravila teko, da bode odslej za vsako faro le eden zaupni mož na mesto dveh kakor doslej, in le eden glavni blagajnik mesto šesterih. Zborovalci tem nasvetom brez ugovora pritrde. Vodjo izvoli se zopet g. dr. Keesbacher, namestnikom njegovim g. Ivan Kovač, solastnik tiskarne, glavnim blagajnikom g. mestni odbornik A. Klein, preglednikom g. Alojzij Eberle in zapisnikarjem g. dr. Schaffer. Župnijski poverjeniki ostanejo stari, le za frančiškansko župnijo se določi g. Ivan Prancelj in za trnovsko gosp. Josip Zalar. Po nasvetu gosp. Mačka izvoli se za društvo zaslužni gosp. Ivan Kovač častnim članom. Potem se vodja zahvali za mnogobrojno udeležbo ter sklene zborovanje.	—o—
Telegrami.
Dunaj, 10. julija. Državni zbor je člen 10 valutnih predlog sprejel s 158 proti 98 glasovom, člen 19 pa z večino. Oba člena se tičeta kvotne razmere.
Dunaj, 19. julija. Poročila listov, da lotos ne bode vojaških vaj v Galiciji in da cesar no prido v Galicijo, so neresnična. Notranje ministerstvo je iz zdravstvenih vzrokov prepovedalo vhod zidov iz Eusije.
Sarajevo, 19. julija. Včeraj je bila po vsi deželi razglašena nova naredba o tlaki; tlaka z živino poneha, osebna tlaka se more z denarjem odkupiti.
London, 18. avgusta. „Morning Post" trdi, da sedanja vlada ne bode takoj odstopila, četudi jo Gladstone dobil večino; temveč dne 4. avgusta stopila pred novo zbornico in od Gladstone-a zahtevala pojasnila o politiki. — Iz Sidneya se poroča: Otok Sangi med Celebesom in Mindanao-m je ognjenik popolnem razrušil; do 12.000 ljudij je zgubilo življenje.
Umrli »o:
15. julija. Alojzija Rojic, delavka, 18 let, Zvonarske ulice 3, jetlka. — Krane Pečnik, mizarjev sin, 10 mesecev, ' sv. Petra cesta 37, hydrocephalus acutus.	j
lß. julija. Tomaž Slanovc, delavec, 70 let, Kmonska cesta 19, marasmus — Pavle Hočevar, branjevčev sin, 21 dni, Kurja Vas 4, božjast.
V b olnišnici:
14. julija. Prane Bezeljak, delavec, 30 let, dementia.
Tujci.
15. julija.
Pri Slonu: Vitez Rebn, generalni konzul; Fischer s soprogo; Wieschnitzky, tovarnar; Weiss, Eder, potovalca; Bernhard, Deutsch, Kellerman, Baruch, trgovci, z Dunaja. — Oliick in Weiss, trgovca, iz Budimpešte. — drd. Gregorič iz Gradca. — Laskner iz Pariza. — Dinzl, pl. Gries in Cenzi s hčerami iz Bolzana. — Drasch, ravnatelj, s sinom, iz Zagorja.
—	Travn z Jesenic. — Travn s hčerami iz Tdrije. — Rzeppa z rodbino iz Ljubljane. — Petsche iz Starega Trga. — Güstin s sinovi iz Metlike. — Matijev, zasebnik, iz Zagreba.
Pri Slonu: Hribar, učitelj, s soprogo; Petzywal, trgovec, z Dunaja. — Nagi in Hildebrand, zasebnika; Schlotter iz Gl adca. — Jagoditsch, potovalec, iz St. Pöltna. — Zechner iz Kaaden-a. — Graser, potovalec, iz Celovca. — Hohman, po-tevalec, iz Dun. Novega Mesta. — Turkovic, veleposestnik, iz Kutjev». — Hofbauer, oskrbnik, s Štajerskega. — Vavken iz Cirknega. — IJdvarnsky, stotnik, iz Trsta. — Muha iz Lokve.
—	Močnik, lekarnar, iz Kamnika. Poznik iz Petrinje. — Hafner iz Cerknice.	|
Pri Juinem kolodvoru: k'erše iz Pulja. — Kors»k, [ trgovec, iz Honig, lekarnar, iz Temešvara. — Rožič, potovalec, I iz Maribora. — Vitez Zirnfeld iz Gorice. — Lechner s soprogo iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: Sever, potovalac, iz Belo-vara. — Novak, z rodbino iz Sable. — Jalen s Sela. — Fuchs in Hirschman, dijaka, iz Beljaka. — Inglič in Stra-netzky iz Idrije.
Pri bavarskem dvoru: Doležal s soprogo iz Brna. Strukel s soprogo iz Ljubljane. — Sobimatschck, profesor, s soprogo, z Dunaja.
Pri Virantu: Steiner, potovalec, z Dunaja.
Stanje »vstro-ogerske banke
dne 15. julija 1892.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
409,643.000 (— 1,840.000) 246,919.000 (-f- 238 000) 146,700.000 (— 3642.000) 23,578.000 (— 1,394.000)
gld.
Kovinski zaklad „ Listnica	„
Lombard	„
Davka prosta bančna rezerva	gld,
47865.000 (+ 3.717.000)
Vremensko »poročilo.
■ — •— — - - ~ i? —---—
Srednja temperatura 17 9°, za 14° pod normalom
Zahvala.
Za obilno skazano sočutje povodom smrti nepozabne hčere
Marije Podobnik,
vrtarlce na II. mestnem slov. otroškem vrtcu,
kakor tudi vsem udeležencem pogreba, zlasti gospici vrtarici J. Lavrič z malimi otročiči, in darovalcem vencev izreka najtoplejšo zahvalo
žalujoča mati.
Ljubljana, Ani 19. julija 1892. 334 1
Javna zahvala.
V	akademičnem letu 1891/92 blagovolili so še darovati „P odpiralni zalogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradcu":
Visoki deželni zbor kranjski..... 200 gld.
Visoki deželni zbor štajerski.....150 „
Gosp. A. Klodič vitez Sabladoski, c. kr.
dež. šolski nadzornik v Trstu .... 10 „ Gosp. Pr. Ma!ly, zasebnik v Ljubljani . 10 „ „ dr. Ant. Brumen, odvetniški konci-
pijent v Celju........5 „
„ dr. Gregorij Krek, c. kr. vseučiliščni
profesor v Gradcu......5 „
„ dr. P. Defranceschi, zdravnik v Gradcu 3 „ „ Aut. Kupljen, c. kr. notar v Črnomlju 3 „ „ dr. Bogomil Krek v Gradcu ... 1 „ Za vse te velikodušne darove izreka opravilni odbor „Podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradcu" plemenitim diriteljem v imenu revnih in podpore vrednih vseučiliščnikov slovenskih najtoplejšo svojo zahvalo.
V	Gradcu, dne 18. julija 1892.
Dr. Gregorij Krek,
c. kr. vseučiliščni profesor, dekan in zastopnik akad. senata, predsednik in blagajnik.
Dr. Bogomil Krek,
tajnik.
Dobri 333 3-1
kamnoseki in kamnolomci
DOT" se iščejo.
Pojasnila daje inžener Krause na Grosupljem,
pri gradnji dolenjskih železnic.
Proti boleznim v vratu, kataru, hrlp&vosl, kailju,
posebno otrok, proti zaslizenju, boleznim v želodou, na ledvicah in mehurju se najbolj priporoča 328 6—2
koroški rimski vrelec,
najboljša namizna voda, - čista alkalidna planinska kisla voda.
Zaloga v Ljubljani pri M. E. SUPAN-u.
Naročila na
južno sadje, zelenjavo, morske ribe in rake, rihiee mnogovrstnih harev za olepšavo
sprejema
321 6-4
Makso Lavrenčič, Corso Stadion št. 33 v Trstu
I> ti Ii a J ska t> o r z a.
Dn6 19. julija.
Papirna renta 5%, 1*5% davka ....	95	gld.	20
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	94	,	95
Zlata r«nta 4%, davka prosta.....113	»	30
Papirna renta b%, davka prosta . ...	100	„	80
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	995	„	—
Kreditne akcije, 160 gld. .......	308	„	20
London, 10 funtov stri........119	„	60
Napoleondor (20 fr.)................9	„	51
Cesarski cekini....................5	„	67
Nemških mark 100 ..................58	„	57'
kr.
Dn6 18, julija.
Ogerska zlata renta 4#.......110	gld.	20	kr,
Ogerska papirna renta 5%......100	„	45	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	142	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	151	„	76	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182	„	50	„
Zastavna pi8maavstr.osr.zem. kred. banke 4%	96	„	25	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/, *	100	„	40	„
Kreditne srečke, 100 gld.......189	M	50	„
St. Genois srečke, 40 gld.......63	„	—	„
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld.	—
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	40
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	,	GO
Salmove srečke, 40 gld........61	„	—
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—	,	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	155	„	70
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2820	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	99	„	25
Papirni rubelj....................1	„	18
Laskih lir 100 ....................45	„	85
kr.
limenjarnična delniška
* ÄJÄV
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Razna naročila izvräi se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike proplnaoijske zadolinloe. 4'/, % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4'/!% komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10* premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
0. lita pi«!
cele gld. 14',„ petina gld. 4 in kolek 50 kr.
Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj.
Žrebanje že dne 1. avgusta!
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.