2                                                        Gr. Novak:: Ne smem.
i o. V baziliki sv. Marka
ne! Kdd pač tukaj bi molil! Ob marmornem stebru slonim . . . S krasotoj, bazilika,  tvojoj Oči naj,  sred si pojim !
Benetke.
Kdo znal bi imena vsa slavna Stvariteljem slavnih te"h slik!
Kdo gor tam na svodu  visokem Sestavil je tL mozaik ?
Zlatd,  srebrd, marmor,  dragulji . . .
Vse v skladu se bajnem blešči, Vse narodu svetca,  San-Marka,
Vendciji otca slavi.
Ne, ne! Kdo pač tukaj bi molil! ?
Tu gledati moreš samd . . . Pač ! Vitka signora kraj mene,
Glej, čita mi v knjigi lepo !
Berilo pobožno, seveda !
Zamaknjena vanje je vsa . . . Pogledam ... v platnicah rudečih,
Oh,   »Badeker« ! tebe ima\
II. V doževi palači.
alača  dožev,  slavni grad Čarobne ve" dvorane ! Pozdravlja nas le otli jek Posdtnike neznane.
Benetke.
»Kje* dozi ste mogočni zdaj ?« Tu ndledo zase pravi;
»»Svoboda narodova — kje"?«« Popotnik drug dostavi.
In po dvoranah semintja Nas tolpa se pomiče;
Kot da smo prišli, zdi se mi, Častit, kropit — mrliče.
A tretji kaže nam z rokoj Po slikah ste"n in svoda:
»Lepota in umdtnost pa Živita še, gospoda !«
A. Aškerc.
Ne smem!
%
i.ak6 se je godilo, Saj niti sam ne vem: Srce" bi svoje vprašal,
Toda — ne smem, ne smem !
Tako spomin bi meni Strastno razvnel sred,
Budeč v njem mrtve upe, Budeč želje- mrtve".
Kot vetrec iskro tlečo V življenje prebudi,
Da hipno zubelj svetli Pogubna zaneti:
In kakor mračna megla, Kadar zagrne dol,
Obstrla temnokrila
Sred bi moje bol . .
Gr. Novak.