VESTNIK CELOVEC PETEK 17. NOV. 1989 Letnik XL!V. Štev.84(2507) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 3000 din. P.b. b. Jat/en protest /n g/adovna stavka; de/avc/ Ob/pa opozapajo na grozečo soc/a/no kr/zo v do//n/ Be/e. sw<;. Ko^ot, Mo/iar SoKdamost s stavkajočimi V ponedeljek zvečer se je začela v - žal moramo reči že nekdanji - tovarni celuloze Obir na Rebrci gladovna stavka. Trije delavci - Luka Kordež, Willi Tomaschitz in Gernot Wolautschnig - so kot prvi začeli gladovno stavko, za tri dni pa se jim je pridružila tudi Rosemarie Smolnik, hči dolgoletnega delavca Obirja. S to odločitvijo hočejo javnost opozoriti na grozeče izumiranje doline Bele, ki bi z odpravo delovnih mest na Rebrci izgubila svojo življenjsko žilo. Gladovno stavko spremlja poseben stavkovni komite, ki je v sredo izvedel tudi javni protest na velikovškem glavnem trgu. Tudi tam so javnost opozorili na zaostreno situacijo v dolini Bele, ki ne nudi obetov za bodočnost. Ozadje, zaradi katerega so se odločili za gladovno stavko, je jasno: po eni strani neodgovorno ravnanje deželne vlade, ki kljub svojemu vztrajanju na zaprtju tovarne celuloze Obir doslej ni bila pri- pravljena odpreti perspektive za nadomestna delovna mesta ali podpreti prizadevanja za preusmeritev proizvodnje v tovarni, po drugi strani pa so delavci nezadovoljni tudi z lastnikom podjetja Slovenija papirjem, kateremu očitajo, da doslej še ni predstavil konkretnega predloga za rešitev socialnega vprašanja delavcev oziroma o nadaljnji usodi podjetja na Rebrci. Tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm, ki je med prvimi obiskal stavkajoče v Obirju, je v izjavi za tisk dejal, da „mora Obir, ki je sicer deloval zelo pozitivno, zapreti zaradi napak v zvezi z Magdalenom. Ze 13. marca 1987 (Slovenski vestnik je o tem poročal v prejšnji številki) je bilo namreč na seji pri deželnem svetniku Fruhbauerju jasno, da Magdalen ne bo mogel uspešno obratovati, zato pa so na vsak način hoteli pridobiti Slovenija papir, da bi kupil Magda-(uu 2. .sfra/u) tzstop iz '% protesta proti Haiderju Profesor Anton Fuchs (slika), priznani na Koroškem živeči pisatelj, je iz protesta zaradi poslabšanja kulturne klime v deželi po izvolitvi Haiderja za deželnega glavarja izstopil iz kulturnega sosveta za otroško in mladinsko literaturo na Koroškem. Več na kulturni strani. Potujčevanje slovenske ljudske pesmi Simpozij in koncert SPZ v nedetjo, 19. novembra 89 na univerzi in v Mladinskem domu v Ceiovcu Občni zbor naših žena V Mladinskem domu SŠD v Celovcu, kjer je bil v sredo občni zbor Zveze slovenskih žena, so delegatke izvolile nov odbor. Za predsednico je bila spet potrjena Milena Groblacher, medtem ko je bilo v odbor izvoljenih več mladih žena. Na zboru so med drugim sprejele tudi sklep, da kolektivu tovarne Obir na Rebrci izrazijo svojo solidarnost v boju za ohranitev delovnih mest. PREBERtTE 2 Slovenci v Italiji: čakanje na zaščitni zakon 3 dr. Janko Malte: Slovenska ljudska pesem in potujčevanje kulture 4 Heute im Slovenski vestnik 5 Koroška v zrcalu: Šentjakobčani zahtevajo izgradnjo karavanške avtoceste 6 Vestnikov roman 7 Televizijski in radijski spored ob koncu tedna 8 Dijaki slovenske gimnazije na šah-gala Alpe-Jadran Založba Drava predstavlja Med prireditvami, ki potekajo v okviru 42. avstrijskega tedna knjige, je bila v sredo predstavitev nove knjižne izdaje Založbe Drava v Celovcu. Šlo je za Kosmačev Pomladni dan, ki ga je v nemščino prevede! Klaus Detlef Olaf (na naši sliki z vodjo založbe dr. Mračnikarjevo). O prevodu je spregovoril univ. doc. dr. Hubert Lengauer, kije dejal,daje Olofu uspelo Kosmačev literarni jezik avtentično preliti v nemščino. Drava bo jutri zvečer ob 19.30 uri v slavnostni dvorani Trgovske zbornice predstavila svoj znanstveni založniški program „Nova analiza k nemškemu nacionalizmu na Koroškem", diskusijo bo vodil univ. prof. dr. Peter Gstettner. Kje ie denar za pomoč doMni Bele? Situacija okrog tovarne celuloze Obir na Rebrci se iz ure v uro zaostruje, od politikov vseh treh deželnozbor-skih strank, ki so po svoje največ prispevali k dramatičnemu razvoju na Rebrci, pa še vedno ni konkretnih predlogov za pomoč regiji doline Bele in njenemu prebivalstvu. Tudi v deželnem proračunu za leto 1990, ki ga je v torek deželnemu zboru predložil finančni referent, deželni svetnik Max Rau-scher in ki znaša okrog 14 milijard šilingov, ni mogoče najti 130 milijonov šilingov, ki jih je dežela obljubila za primer, če bo morala tovarna Obir prenehati s proizvodnjo. Prebivalci in delojemalci v dolini Bele se zato upravičeno sprašujejo, kaj sploh lahko še verjamejo politi- kom vseh treh deželnozbor-skih strank. Edina izjava pri zadevi Obir-dolina Bela na seji deželnega zbora je bil Rauscherjev poziv socialnemu ministrstvu na Dunaju, da naj regijo razglasi za „kri-zno območje", kar bi za daljši čas omogočilo izplačevanje podpore iz fonda za brezposelnost. Zelena alternativa pa je v izjavi za tisk od koroškega deželnega zbora zahtevala, naj v proračunu za 1. 1990 predvidi 100 milijonov šilingov za takojšnjo pomoč kapelskemu območju in ustanovitev nadomestnih delovnih mest. Državni poslanec ljudske stranke Fuchs pa je predlagal, da se tako imenovano „plebiscitno darilo" v višini 40 milijonov šilingov nameni izključno gospodarskem razvoju doline Bele. Solidarnost s stavkajočimi (na<7u//'evan/'e^ 7. .strun// len in opustil proizvodnjo na Rebrci. Od tedaj dalje se je začela pogubna situacija celulozne stroke na Koroškem." Sturm je izjavil, da deželni politiki prav zaradi svoje vpletenosti v Magdalen niso bili pripravljeni podpreti Obirjevega sanacijskega koncepta, hkrati pa je tudi kritiziral, daje „tudi Slovenija papir prispeval k negotovosti o nadaljnji usodi Obirja, ker je verjel Friihbauerju in se začel preusmerjati na Magdalen." Sturm je stavkajočim delavcem zagotovil solidarnostno podporo ZSO in v smislu stavke od deželne vlade in Slovenija papirja zahteval, da se zavzameta za ohranitev delovnih mest v dolini Bele. Tudi Enotna lista Železna Kapla, Klub slovenskih občinskih odbornikov in Mlada KEL zahtevajo, da dežela in Slovenija papir prenehata „neodgovorno ravnati z zaposlenimi pri Obirju" in takoj ugodita zahtevam delavstva. Hubert Budai pa je v imenu Zelene alternative izrazil solidarnost s stavkajočimi in izjavil, da se to dogaja „v času, ko nekateri deželni politiki glasno razmišljajo o zvišanju plač deželnim poslancem, medtem ko se stavkajoči borijo za preživetje cele regije." Solidarnost sta izrekla stavkajočim tudi Tomaž Ogris in Janko Malle v imenu Slovenske prosvetne zveze. Od deželnih politikov je stavkajoče doslej obiskal le Franz GroBmann. Dejal je, da jih sicer popolnoma podpira, opozoril pa jih je, naj s stavko ne ogrožajo lastnega zdravja. Ce izvzamemo deželnega tajnika SPO, se potrjuje, da koroški politiki dejansko nimajo posluha za delavce in tudi nikakršnega stvarnega načrta za rešitev gospodarsko-socialne situacije v celotni regiji. Deželni finančni referent Rauscher je sicer napovedal poseben program pomoči za podjetja v velikovškem okraju (dežela in zveza naj bi za eno leto prevzeli stroške za vsako dodatno delovno mesto), toda ob tem je takoj dejal, da računa kvečjemu s kakimi 40 dodatnimi delovni mesti. Za dolino Bele pa je Rauscher dejal, da ni nobene možnosti, da bi se naselilo kako večje podjetje, pa tudi ustanovitve manjših podjetij ni mogel napovedati. torej bo deželni svetnik Rauscher tudi danes, v petek, prišel praznih rok na zborovanje Obirjevih delavcev! Organizacijski komite „Južnokoroška solidarnost za štrajk v tovarni celuloze Obir" je pri Posojilnici-Bank v Železni Kapli odprl posebni konto (štev.: 8055.865), na katerega lahko prenakažete podporo De/egac//a S/o genske ku/-/urno-gospoc/arske zveze /z /fa///e na če/n s prec/sedn/-kom K/avd/jem Pa/č/čem (drog/ z /e ve). 1/ n/e/ pa so sode/ova// še /a/n/k Dušan Ddov/č, predsedn/k PO za Tržaško Suadam Kap/č, tajnik PO za Goriško /gor Kome/ ter č/an /O SKGZ v videmski pokrajin/ Sa va tore 1/enosi. s//M.' <4. Ko/(of v?- v? Čakanje na zaščitni zakon Delegacija Slovenske kul-turno-gospodarske zveze v Italiji (SKGZ) je ob svojem obisku na Koroškem predstavnike Zveze slovenskih organizacij podrobno informirala o položaju Slovencev v Italiji. Njen predsednik Klavdij Palčič je s tem v zvezi dejal, da se je položaj Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini poslabšal, ter da še vedno čakajo na sprejem zaščitnega zakona. Osnutek, ki ga je hotel italijanski vladi in parlamentu v Rimu predložiti pristojni minister Macanico, za slovensko narodnostno skupnost v Italiji ni bil sprejemljiv, „in to tudi ne bo tako dolgo, dokler ne bo vseboval bistvenih zaščitnih elementov za Slovence v Italiji", je dejal predsednik SKGZ. Pri tem je opozoril na dejstvo, da bi osnutek Macanica uveljavil najnižjo raven vseh dosedanjih sporazumov o zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji ter da bi Slovence potisnil v obrobna območja in še pospešil njihovo nadaljno asimilacijo. Slovenske organizacije, med njimi še posebej SKGZ, zato od ministra Macanica zahtevajo, da upošteva politični „fair play" in predstavnike Slovencev v Italiji informira o spremenjenem osnutku zaščitnega zakona preden ga posreduje italijanski vladi in parlamentu. Palčič je v razgovoru s predstavniki ZSO - o skupnih sklepih je Slovenski vestnik že poročal - še dodal, da gre nekaterim kulturnim in družbenim Slovencev v Italiji -kot Slovencem na Koroškem - že za preživetje. Tako za slovenske inštitucije in društva ta čas ne prejemajo finančne podpore ne od dežele Furlanije-Julijske Krajine ne od države. Za leto 1990 pa sploh ni pričakovati finančnih sredstev, saj jih niso predvideli - niti v državnem niti v deželnem proračunu. Ivan Lukan „Vezi so potrebne in nujne!" Prec/sedn/k SKGZ K/avd;/ Pa/č/č ..Srečanje s koroškimi rojaki so za Slovensko kul-turno-gospodarsko zvezo v Italiji nekakšna obveza, pa ne zaradi tega, ker bi to čutili kot neko dolžnost, ki naš obremenjuje, ampak zato, ker smatramo, da so te vezi potrebne in nujne. Prav zaradi tega smo z veseljem prišli na Koroško, zato da smo z Zvezo slovenskih organizacij preučili vse probleme, ki nas težijo tako Slovence v Italiji kot tudi na Koroškem oz. v Avstriji. Sprejeli smo tudi nekaj dogovorov oz. obvez, ki jih bomo skušali tudi uresničiti, saj smatramo, da je tesno sodelovanje med obema organizacijama koristno za obe narodnostni skupnosti v obeh državah. Prvo srečanje, ki se nam ponuja v najbližnji prihodnosti, je naš občni zbor, ki bo sredi decembra v Čedadu, in smo seveda ob tej priliki nanj povabili delegacijo ZSO. Seja dunajske šolske komisije Na Dunaju je v torek in sredo spet zasedala zvezna komisija za spremljanje nove manjšinskošolske zakonodaje in obravnavala vrsto odprtih vprašanj. Konkreten sklep seje je ustanovitev štiričlanske komisije za preučevanje predloženih znanstvenih projektov na šolskem področju ter ustanovitev devetčlanske redakcijske skupine za izdelavo osnutka vmesnega poročila o posledicah uvajanja novega šolskega zakona v dvojezičnih ljudskih šolah na južnem Koroškem. Obe skupini se bosta konstituirali še letos, tudi spremljevalna zvezna komisija se bo letos še enkrat sestala, in sicer v drugi polovici decembra. Slovenski člani komisije so ob bivanju na Dunaju obiskali še vernisažo Valentina Omana, ki je v razgovoru ponovno potrdil, da na Koroškem, dokler se politične razmere ne bodo spremenile, ne bo razstavljal. SP preložila odločitev o 2. tajniku... Prezidij in predsedništvo koroške socialistične stranke sta na ponedeljkovi seji preložila odločitev o novem, organizacijskem tajniku. Predsednik stranke je po seji odložitev utemeljil s tem, da je to pomembno vprašanje, pri katerem naglica ne bi bila na mestu. Doda! je še, da bo drugi tajnik - kot smo poročali, je dr. Franz GroBmann ostal politični tajnik - imenovan približno v enem mesecu. Še pred tednom dni je Ambrozy govoril o takojšnjem imenovanju novega, dodatnega tajnika, kar so koroški in avstrijski mediji ocenili kot nadaljevanje boja za oblast znotraj stranke. Na Južnem tirolskem tudi v SVP premik k dvojezičnosti! Tudi na Južnem Tirolskem, v skozi desetletja statični ljudski stranki, se spreminja stališče v odnosu nemško govoreče večine do dvo- oz. večjezičnosti ter interetničnega sožitja med narodoma oz. narodnostnima skupnostma. Deželni poslanec južnoti-rolske ljudske stranke dr. Hugo Frasnelli je v sredo zvečer na prvem predavanju v ciklu ..Manjšinska politika v Avstriji - na novi poti?" katoliškega doma prosvete „Soda-litas" v Tinjah v diskusiji z drž. poslancem avstrijske Zelene alternative Karlom Smollejem (diskusijo je vodila novinarka dr. Elisa- beth Spira) namreč potrdil, da je za sožitje potrebno znanje jezika soseda, poznavanje njegove kulture in tudi zgodovine ter da so na tem področju že opazni premiki tudi na Južnem Tirolskem. Frasnelli je v svojem odgovoru na tozadevno vprašanje tajnika ZSO dr. Marjana Sturma tudi pritrdil, da gre pri tem za premik v smislu modela „Alter-nativne liste za Južno Tirolsko", ki utemeljuje interet-nično sožitje, ne da bi bili pri tem nemško govoreča večina, skupina Ladincev ali Italijani v nevarnosti asimilacije. Frasnelli je tudi poudaril, da Južna Tirolska predstavlja ..pozitivni eksperiment" v evropski narodnostni politiki, „to pa zaradi srečnega naključja, ker je mnogošte-vilčna manjšina". Manjšinam v Evropi, predvsem maloštevilnim, pa je svetoval, naj si najprej ustvarijo solidno bazo, na kateri potem lahko razvijejo kulturno, socialno in gospodarsko življenje brez strahu za preživetje. Po Fra-snellijevem mnenju pa je za doseg močne baze in pozicije pri zahtevah za narodnostne pravice potrebna enotnost, kar pa ne pomeni, da ne bi smelo biti različnih stališč znotraj narodnostne skupnosti! Tiste manjšine oz. narodnostne skupnosti, ki imajo že sedaj visoko raven samozavesti in zaščite in ki niso ogrožene v svojem obstoju, pa so po mnenju poslanca SVP dolžne, da skupaj s šibkejšimi narodnostnimi skupnostmi dvignejo glavo in si skupaj izborijo evropsko charto za zaščito manjšin z višjo kvaliteto in konkretnimi zaščitnimi določili. Kajti Evropa ni le skupnost velikih narodov kot so to Nemci, Francozi itd., temveč tudi majhnih in najmanjšin narodov in narodnosti", je poudaril Frasnelli in zaključil, da šele vsi skupaj pomenijo in predstavljajo tako Evropo, za kakršno seje treba boriti. I.L. 5/oueM.s/ca //'t/JsAra peAe/?! /e /aAro s/a/a A:o/ ,s7oue/:A'Aa AruJu/a. Kb/ .seA/au/:/ Je/ A^u//u//!ega ž/v/j'e/g'a w;<7 pr/ .S/uueMc//! mo/Ja .se po//!e//!bMey'AO u/ogo A:o/pr/ J/!!-g/A Maro J//:. /V/c/! u/Me/M/žA:/ žar poz/za/no //reJu.se/M v Jož/u/y'aMy'u seM////:e/:/a/M/A, ewoc/o/:a//://! /n ro/MaM/ZČMO zanesen//! JogoJ/u.sč/Ma/; usaA:Ja/:)ega ž/u/;'e/!)a. /V/ena Aoc/o/osA:a ure JnoA/pa /c v g/au/!e/M v /cm, Ja /c .SVoueuce zJražc^a/a m p/: .se zJražayc, na Koro.sAce/M, Ac/er .smo nanjo .šc po.scJcj navezan/, prcJv.scm Aro/ obra/Mbu/ me/mn/zem pro// naroJncmn po/ajčevanja. Slovenska ljudska pesem in potujčevanje kulture Dr. Janko Ma!!e je tajnik Slovenske prosvetne zveze, ki je prirediteljica simpozija o „koroški ljudski pesmi v svoji glasbeni in jezikovni avtentičnosti" v nedeljo na celovški univerzi ter koncerta v Mladinskem domu v Celovcu. Slovenska ljudska pesem pravzaprav od njenega nastanka dalje neposredno ni bila soočena z vprašanji politizacije in ideologije. Šele narodna prisila s pojavom velenemškega in nemškona-cionalnega gibanja na Koroškem je slovensko ljudsko pesem „instrumentalizirala" v politične, narodno-asimila-cijske namene. Ob robu slovenskega kulturnega prostora, kjer živimo, so se slovenske koroške ljudske pesmi predvsem v začetku tega stoletja začele spreminjati v nemške. Iz koroške ljudske pesmi je nastal nemški t. im. „Karntnerlied", pojem ideološkega značaja. Nacionalizem osvaja ljudsko pesem Politične in kulturne spremembe v prvih desetletjih 20. stoletja so vrgle senco tudi na polje kulture, v glavnem pa na oblikovanje ljudske pesmi. Z njo je namreč tako slovensko kot nemško govoreče prebivalstvo Koroške skozi stoletja izražalo najmočnejši del svoje kulturne identitete. Toda razpad monarhije je nenadoma povzročil, da so se odprla nova vprašanja v dotlej neokrnjeni duhovni podobi Koroške. Dežela, ki se je - zavarovana pred zunanjimi vplivi kulture - skozi stoletja zibala v domači koroški izolaciji, je nenadoma postala ogrožena. Dotlej nediferencirano ali vsaj zelo površno (samo jezikovno) opredeljeno kulturno identiteto koroškega prebivalstva postavlja v duhu romantike prebujajoča se narodna zavest koroških Slovencev pod vprašaj. Odgovor na ta demokratična stremljenja koroških Slovencev se pripravlja v vsej njegovi obsežnosti na tistem področju, kjer to najbolj zaleže: to je na področju ljudske kulture kot najpomembnejšem oblikovalcu družbene zavesti v tem prostoru. Močan prodor nemškonacionalne miselnosti (zunanji izraz je pojav plebiscita) naj bi vnesel močne udarce v dotlej nedotakljivo monolitno duhovno podobo Koroške v okrilju monarhije. Politika prodira v kulturo in ustvarja „sveti mit" o nedeljivi deželi Koroški - teza, ki posiljuje in determinira skorajda vsa vprašanja kulture na Koroškem. To je teza, ki opravičuje uporabo ideološko obarvanega pojma „koroška kultura". Poveličevanje posebnosti dežele in ljudi, ki v njej živijo, postaja vodilna domena literature, posebej pa še ljudske pesmi. Zgubljenemu makro-kosmosu ta „koroška kultura" postavlja nasproti mikrokosmos nekdaj morda izključno veljavnih „večnih" vrednot homogenega kmečkega življenja. Na tej osnovi so „ideologi" t. im. „koroške kulture" skonstruirali fenomen nedotakljivega kmečkega sveta kot simbol za novo domovino „Karntgn". Centralno geslo dosega najvišjo točko vedno v enakem kontrapunktu: „Karnten". Primer za ilustracijo: Kamtnarisch / reJ /c/ Arar/Mar/Acb MM J M/x geJrajte/// b/au MM Aa/t 5/HJJracAc MM, i gcab /c/ gax//. Ja, / red ArarM/arAsc/:, /Mac/! ArHMC fa%M, red a so tv/a /Mr dr 5c/iMa/d As gtva%M. ZaM Kar/aa seui fVe.sM, CA /Ja/h M!/ dazM dc berr/sebe WeAs MMd Jas gspre/z/e Ge/ua. f/MAer 5pracb MMd da.s GtvaM// se/M/ aa/ar/; MMd gr/Mg/ Pa/?! a/Zcs ZManadr As ade.s /c/ a D/Mg/ Mag. Berte/ Logar, g/asben/ e/no/og (Gradec) bo predava/ o /em/ ..Podoboos// /n raz/Zke v pevskem s///u slovenske /n nemške ljudske pesm/ v Pod/un/." Koroška postaja sinonim za oznako enonarodnega ljudstva. Koroška ljudska pesem je njegova last. To zamegljevanje in prekrivanje v imenu enolične, obubožane in ideološko deformirane kulturne podobe Koroške namesto diferenciranega in pluralnega opredeljevanja dveh kulturnih podob dežele. Ideologiziranju kulture ustrezno je „koroška kultura" vsilila ljudski pesmi moralno vprašljivo poveličevanje povsem spolitiziranih vrednot. Kot vodilna vsebinska izpoved se pojavlja kriterij prepoznavanja „narodove duše" (Volksseele) v vseh mogočih dimenzijah kot neka absolutna vrednota, vrednota, ki poveličuje harmonične strukture agrarne družbe prejšnjih stoletij. Z „narodovo dušo napolnjena" ljudska pesem v taki meri imaginalizira najširše plasti koroškega prebivalstva kot verjetno noben drug fenomen v poeziji. Zato je koroška ljudska pesem postala eden glavnih motivov za mentalne vplive v družbi, motiv, ki s kultnimi dejanji (deseto-oktobrske proslave, „Ab-stimmungsschieBen") širše sloje v tem smislu veže na ide-logijo „nemške" koroške kulture. Kulturno ustvarjanje v prid nemštvu v deželi je zapečatil plebiscit. Idejni vzorci o obrambi domovine in ogroženem „nemškem" narodu določajo vsebinsko, izpovedno plat „nemške" ljudske pesmi. Susanne Lach, š/uden/ka narodopisja na Dunaja, bo t/ okviru s/mpoz/ja na ce/ovš/d univerz/ predava/a o /em/ „Po/i/ična vsebina koroške i/udske pesmi". Kaj je „neues Karntnedied"? Po zlomu nacizma pretresa koroško prebivalstvo ponovna kriza, to je kriza politične identitete, ki jo skuša premagovati s pomočjo ljudske kulture. Z njo je mogoče vsaj navidezno prikrivati nacionalistična stremljenja, toda strategija je kljub temu jasna: kriza se spet sprevrže v nadomestne dejavnosti na kulturnem področju - in to pod okriljem poveličevanja „nemške narodnosti", nemškega kulturnega prostora" v „eni, nedeljivi Koroški". Tudi nova koroška pesem (D as neue Karntner-lied) je našla svojega duhovnega očeta. Nacionalizem se nadalje ohranja v pevski kulturi Koroške. Prav na Koroškem je po letu 1945 z oblikovanjem nove pesmi, ki se glasbeno-oblikovno naslanja na stare koroške ljudske pesmi iz 19. stoletja, nastala paradoksna situacija dveh vrst koroške ljudske pesmi. Stara, n eoma-deževana s politično ideologijo, nova nemška, nastala po letu 1945, z oznako „ljudska" te svoje ljudskosti nikakor ne more legitimirati. Nacionalizem kot legitimacija je zloraba ljudske volje. Po obsegu, vsebinski in formalni bistvenosti je za novo koroško pesem značilno, da vzbuja emocije o domovini. „Heimat" je povsod doma. Heimat prevladuje v opevanju dežele, običajev in ljubezni. Ta pesem posreduje Dr. Zmaga Kumer, e/rtomu-z/ko/og/n/a (L)ub//ana) se bo s/ uvodnem predavan/u /o///a /eme „ S/o venska //udska pesem - de/ s/ovenske ku/-/ure". vprašljivo vsebino celo v subtilnih primerih, ko njen razpon sega od ljubezenskih sanj do prepoznavnega nacionalističnega poudarka domovine v t. im. domovinskih pesmih (npr. „Mei Hamat is a Schotzale"). Sicer dandanes distanca do propagandističnih in ideoloških konceptov kot so „Volk und Heimat" navidezno obstaja, toda še vedno se ta nacionalistična vzgojna tendenca pojavlja kot kvalitetno merilo v drugi preobleki - v poveličevanju „koroškega naroda". Iz „koroške kulture" se je rodil „koroški narod". Tako se zaenkrat zaključuje teorija o nemškem kulturnem prostoru. Nemška koroška ljudska pesem, kakršna se je v svoji enostranski samoumevnosti pojavila po letu 1945, ponuja poseben recept za sožitje brez konfliktov: manjšini priznava ohranitev lastne identitete tako dolgo, dokler njena kultura ostaja v okvirih privatne sfere življenja in se vdaja ideji o enotnosti nemškega kulturnega prostora v deželi. Za ilustracijo: „Da /e/? M:a, Ja tvacbA /Ma MM J Ja sc/ /M a/ro/;. J/e DcM/.sc/!M, J/e 147MJAsč7iH, AO o Ja/ AO. Wo//M J/e //aM:a! Jerba//M obae TaJ, obae 5cbaaJ. R/e/b/ a//eA /e/ aa Ka/M/M MM J b/e/b! MMAa/ LaaJ." Manipulacija z izvirnostjo ijudske pesmi Izvora ljudskih pesmi v večini primerov ni mogoče natančno ugotoviti, ostaja torej anonimen. Značilno pa je, da se ljudska pesem hitro razširja. Toda zgodovinski vzroki, družbene okoliščine in pa tudi individualni razlogi prispevajo k temu, da se avtentičnost melodije in besedila spreminja. Toda avtentičnosti pesmi ne moremo ohranjevati s konglomerati med nemško jezikovno osnovo in humornim slovenskim narečjem (npr. „Decva poid, deeva greš, heit pa lustig, heit pa fesch..."). To je spakedranščina, ki slovenščino degradira samo še na stopnjo slabega, vprašlji-(Ja//'e Ma 6. A//a/a) HEUTE SLOVENSKI VESTNIK Die Seite fiirunsere dcutschsprachigen Leser/innen ZSO: VoHe Unterstutzung fur streikende Obir-Arbeiter In einer Stellungnahme er-klarte der Sekretar des Zen-tralverbandes slowenischer Organisationen/Zveza slovenskih organizacij, Dr. Marjan Sturm, daB der Hunger-streik der Obir-Arbeiter voli unterstutzt werden musse. Es sei unverantwortlich, wie man von Seiten des Landes mit den Arbeitern von Obir bzw. mit einer ganzen Region umgehe. Sturm erinnerte daran, daB Obir, eine an sich positiv wirtschaftende Firma, wegen des Magdalendesasters der Landesregierung schlieBen muB. Bereits am 13. Marž 1987 wurde (Slovenski vestnik veroffentlichte Zitate aus dem Besprechungsprotokoll bereits in der vorigen Num-mer) in einer internen Sit-zung im Buro Fruhbauer dar-auf hingewiesen, daB Magdalen nicht funktionieren wird konnen und man daher versu-chen wol!e Slovenija papir zu iiberzeugen den Standort Rechberg/Rebrca fallenzu-lassen und die Firma Magdalen zu ubernehmen. Von da an habe die Zellstoffentwick-lung in Karnten ihren fatalen Lauf genommen. Davon war die Zellstoff-fabrik Obir insofern beson-ders betroffen, weil vom Land Karnten dem Obir-Sa-nierungskonzept nicht nur keine Unterstutzung mehr gewahrt wurde, sondern alle Versuche in die Richtung gin- Schach-Schu)ercup: BC fur S)owenen ganz an der Spitze! Nach der am Sonntag in Feistritz im Rosental/Bistrica v Rožu gespielten zweiten Runde des Unterkarntner Schach-Schulercups liegen mit Aleksander Lukan, Marko Gallob und Borut Živko-vič gleich drei Schiller des BG fur Slowenen mit dem maxi-mum von zwei Punkten an der Spitze. Peter Ratschnig (1,5 Punkte), sowie Dunja Lukan und Boris Gallob (je 1 Punkt) sind ebenfalls noch gut im Rennen. Sehr stark die von Direktor Johann StoBier gecouchten Spieler der Hauptschule Eisenkappel/ Železna Kapla, die ebenfalls an der Tabellenspitze zu fin-den sind. Bosnien/Herzegovvina und Montenegro batd Mitgtieder der ARCE Atpen-Adria? Der slowenische Minister-priisident Dušan Šinigoj kun-digte bei der Tagung der Re-gierungschefs der Alpen-Adria Mitgliedslander in Como (Italien) an, daB die ju-goslawischen Teilrepubliken Bosnien und Herzegowina sowie Montenegro mit groBer Wahrscheinlichkeit schon in kurzer Zeit um eine Mitglie-derschaft in der ARGE Al-pen-Adria ansuchen werden. /m Ra/imen e/nes Fes fak -fes wurde Univ.-Prof. Dr. Gtinffier Pod/ (B/7dm/ffej am vergangenen Sonnfag /n Suefscfiach/Sveče der vom Raf der Kamfner S/o-wenen and dem C/insf//-cden Ku/furverband ge-sf/ffefe F/nsp/e/er-Pre/s 7989 ved/eden. Pod/ er-d/e/f den Pre/s far das w/s-senscdaff//cde Fngage-menf der Dn/vers/faf K/a-genfarf /n der 1/o/ksgrap-penfrage, der er a/s Rekfor vorsfand. gen, Slovenija papir vom Standort Rechberg/Rebrca abzubringen. Leider trug auch Slovenija papir zum Verwirrspiel bei, da sie Fruhbauer glaubte und sich auf Magdalen zu orien-tieren begann, betonte ZSO Sekretar Dr. Marjan Sturm. Bei seinem Besuch in Rechberg/Rebrca druckte Sturm den streikenden Arbeitern die solidarische Unterstutzung des Zentralver-bandes slowenischer Organi-sationen ftir die Ziele des Streikes aus und forderte im Sinne der Streikenden die Landesregierung und Slovenija papir auf, die Arbeits-platze im Vellachtal/Bela zu erhalten. Eine Solidaritatstele-gramm sandten auch die Be-schaftigten der Druckerei und Verlagsgesellschaft .Drava in Klagenfurt/Celovec an die Streikenden in Rechberg/Rebrca. Musterbeispie! Kora!pe Als ein Beispiel fur eine mustergultige Zusammenar-beit bei kunftigen gemeinsa-men Projekten bezeichnete Dipl.-ing. Miro Ekart, Leiter des jugoslawischen Anteils an den Bauarbeiten des Kelag-Kraftwerkes Koralpe, die bis-herige Kooperation bei der Realisierung dieses Projek-tes. Aus AnlaB der Einbrin-gung des einmillionsten Ku-bikmeters Schuttmaterials wurde bei der Feier im Be-reich Soboth von Kelag-Di-rektor Dipl.-Ing. Dr. Egger betont, daB die im Winter 1987/88 begonnene Kraft-werksanlage, die eine Lei-stung von rund 80 Millionen Kilowattstunden im Jahr bringen wird, termingerecht im Herbst 1990 ihren Probe-betrieb aufnehmen konnen wird. Das Kamtner s!owenische Vb