Leto LXVI
Poštnina plačana v gotovinL
V Ljubljani, v soboto, "dne 20. avgusta 1938
Stev. 190 a
Gena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Mala zveza na Bleda
Po točno treh letih se zberejo prihodnje dni na Bledu zunanji ministri zavezniških držav Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije k rednemu letnemu zasedanju stalnega Sveta Male zveze. Našemu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču kot predsedniku stalnega Sveta MZ pripada častna naloga, da pozdravi svojo tovariše in prijatelje zunanjega ministra Češkoslovaške cl r. Kamila Krofto in zunanjega ministra Romunije Petresca Comnena. Bled bo za nekaj dni po-zornica pomembnih zunanjepolitičnih dogodkov in sklepi, ki jih bo konferenca objavila na koncu' zasedanja prihodnji ponedeljek, bodo močno odjeknili po vsej Evropi.
Pred tremi leti, dva meseca potem, ko je dr. Stojadinovič prevzel vodstvo naše zijnanje politike, je bila na takratni blejski konferenci MZ prvič izrečena beseda o potrebi, naj postane ta prevažna politična tvorba treh narodov Srednje Evrope pravo sredstvo miru v tem smislu, da poskuša na prijateljski način urediti odnose s sosednimi državami in tla se z doslednostjo brani, da bi bila kakorkoli že potegnjena v razprtije med velesilami, ki so takrat postajale vedno bolj očitne. Takšnemu mirovnemu delu naj se posvetijo posamezne zavezniške države vsaka na svojem področju in kot celotna organizirana skupina. Z močno roko je takratna konferenca potisnila na stran vprašanje obnove Habsburžanov na Dunaju in predlog, naj vse tri zaveznice vzpostavijo redne odnose s sovjetsko Rusijo. Zgodovina preteklih treh let je dala prav modrim prividom treh državnikov, ki so dali tako važen nov pravec politiki Male zveze. Kje bi danes bili, se danes lahko vprašamo, da takratna blejska konferenca ni postavila zunanje politike MZ na nove jasne idejne temelje!
Danes, po treh letih, vprašanj, ki so takrat razburjala Srednjo Evropo, ki je področje delovanja Male zveze, ni več. Habsburška obnova je pokopana za vedno, odkar si je 13. marca 1938 Nemčija Avstrijo enostavno priključila. Nikomur danes tudi ne pade v glavo," da bi koga silili, naj se oslanja na sovjetsko Rusijo, katere notranja utrjenost je v zadnjih letih toliko trpela in katere zunanjepolitični ugled je toliko padel, da trenutno njena beseda v posvetih velesil skoraj nima nobene teže več. Sovražni pas, ki je pred tremi loti še obdajal zavezniške države, je delno izginil, nasprotja so se poravnala in izgladila na številnih točkah, nevarnosti, da bi prepiri med velikimi državami mogli potegniti s seboj v svoje vrtince tudi katero od držav Male zveze, so se zmanjšale v toliki meri, da lahko trdimo, da jih skoraj ni več. Evropa se je medtem razdelila x dva nasprotujoča si tabora velesil, med katerima leži Mala zveza, zvesta svojim lastnim idealom, neopredeljena in nevezana na nobenega, v isti meri kakor Balkanska zveza, ali kakor skandinavske in baltske države, ki vse tvorijo mirovno polje neprecenljive vrednosti v razburkani Evropi. Nekatere izmed držav-zaveznic Male zveze so v soglasju s sklepi blejske konference pred tremi leti visoki cilj močne narodne samozavesti ter svobodnega, neprisiljenega in enakopravnega prijateljstva s svojimi sosednimi državami že popolnoma dosegle. Druge se mu približujejo. Letošnja konferenca na Bledu bo morala takšne uspehe z zadovoljnostjo vzeti na znanje.
Seveda delo še ni povsem zaključeno. Na eni strani so se pojavile nove, nepredvidene težave, ki so zasejale zaskrbljenost v nekatere meddržavne odnose. Skupen prijateljski posvet državnikov treh zaveznic bo vse te težave proučeval in v prijateljski dobrohotni izmenjavi nasvetov tudi našel zdravila za nje. Na drugi strani pa je v območju sodelovanja treh zavezniških držav, v kolikor ga razmejuje pakt Male zveze, ostalo odprtih še nekaj manjših ran, ki jih je treba v interesu miru hitro zaceliti. So namreč še nekatere nitke, ki nas vežejo na prepire med velesilami in je v paktu Male zveze še ena obveznost, ki bi se lahko tolmačila kot naperjena proti neki državi Blejska konferenca se bo, kakor slišimo, s temi ranami pečala in jih skušala ozdraviti. Saj se spominjamo, da je bila svoje dni Mala zveza ustanovljena kot orožnik, ki naj pazi, da bo Madžarska strogo izvajala predpise mirovne pogodbe. In res. Madžarska je danes še edina država v Evropi, ki ji je pravno zabranjeno, da bi se smela svobodno oboroževati. Vse druge države, Nemčija, Avstrija in Bolgarska, so se vojaške neenakopravnosti bodisi z enostransko samovoljno odločitvijo bodisi sporazumno s svojimi sosedami otresle. Že dalje časa tečejo pogajanja tudi z Madžarsko, da bi se njej vrnilo popolno dostojanstvo neodvisne države in da bi sc Mala zveza sama prostovoljno odrekla svojemu orožniške-mu poklicu nasproti njej. Če bomo na koncu konference morda čitali v uradnem poročilu, da je Mala zveza vrnila Madžarski popolno svobodo tudi glede organizacije njene državne obrambe, se temu ne bomo čudili, kajti takšna rešitev ustreza mirovnim nalogam, ki sc jim je Mala zveza v zadnjih treh letih posvetila. Razume se, da sc bo tudi Madžarska svobodno odrekla uporabi vsakega nasilja pri urejevanju sporov, ki bi mogli v bodočnosti še nustali med njo in njenimi sosedami. Tako bo tudi madžarski tvor izginil, vsaj upamo, da bo izginil iz Srednje Evrope, ki se bo spremenila v prostrano polje dobre soseščine, kamor trenja med velesilami nc morejo več pljuskati. Ostane še dolžnost, ki jo imajo države Male zveze, da
Amerika ni več daljna celina
»................................ ""
;	i. . I .	'..-f'
Roosevelt o skupnosti med Združenimi državami in Kanado
ob promociji za častnega doktorja univerze v Kingstonu
London, 19 avgusta. AA. Reuter poroča iz Kingstona ob Ontarijskem jezeru v Kanadi: Ob priliki svoje promocije za častnega doktorja tukajšnjega vseučilišča je ime predsednik USA Koo-sevelt govor, v katerem je poudarjal prijateljstvo med USA in Kanado, kakor tudi njeno kulturno povezanost. Med drugim je. dejal:	• t
USA -ne bo držala križem rok, če bi kaka tuja država grozila Kanadi. Kanada in Združene države imajo skupno civilizacijo in kulturo, ki nimata nikakih državnih mej. Ne morem prepovedati svojim narodom, da imajo boljše mišljenje o kakem sistemu vladavine, kakor pa o drugih sistemih. Mi v Ameriki nismo več kakor nekdaj nn oddaljenem kontinentu in tudi nismo zavarovani pred mednarodnimi viharji z one strani Oceanu. Več ne moremo trditi, da nam ti viharji ne bi mogli kaj škodovati. Zdaj smo tudi mi v Ameriki postali predmet velikega zanimanja vseli generalnih štabov in vseh središč za propagando z druge strani Oceana. Naše gospodarstvo, naša trgovina in industrija in naša vojaška sila ter sila mornarice so napravili iz nas činiteljo življenjskega pomena za svetovni mir brez ozira na (o. ali si želimo, ali pa nc želimo igrati to vlogo. K sreči mi v USA in v Kanadi moremo z vedrini čo|o'm gledati nasproti vsem možnosti m, ker se zavedamo, da ne bomo opustili nikakega sredstva kakršnekoli vrsto, ki bi nam omogočilo doprinesti kaj za utrditev svetovnega miru. Pa tudi če pri tem no bomo uspeli, se bomo mogli vsaj tolažiti s tem, da bo ameriška polobla v vsaki priliki silna trdnjava za obrambo civilizacije.
Močan odmev onstran in tostran Oceana
Kingston, 19. avgusta. AA. (Reuter) V odgovoru na govor predsednika USA Roosevelta je predsednik kanadske vlade Makenzi dejal, da je kanadski narod globoko hvaležen za izraze medsebojnega prijateljstva in za dobro voljo, ki jo je omenjal predsednik Roosevelt. Dodal je še, da mu za to ne sme biti hvaležna samo Kanada, pač pa ves danes tako vznemirjeni svet.
Rooseveltova obljuba, da je USA v primeri napada pripravljena pomagati Kanadi, je v uradnih in vojaških krogih izzvala veliko zadovoljstvo. Smatrajo pa, da se mora Kanada tudi še v bodoče v nič manjši meri baviti z vprašanjem državne
obrambe in razvoja svoje obrambne sile, pa naj bodo Združene države še tako pripravljene pomagati Kanadi v primeru, če bi bila napadena,
V IVashingtonu
mislijo na utrditev AVashe
Washington, 19. avgusta. AA. (DNB) Glede govora, ki ga je imel predsednik Združenih držav Roosevelt včeraj v Kingstonu, v tukajšnjih političnih krogih pravijo, da je v njem še več povedal, kot pa minister Hull v svojem predvčerajšnjem govoru. Roosevelt je zagotovil Kanadi svojo
Velik proces pred poroto v \ew Yorhu
proti banditom in njihovim sodelavcem v visoki družbi
Newyork, 19. avg. AA. (DNB.) Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je začela razprava proti nekoč zelo vplivnemu demokratskemu prvaku Jimmiju Hinesu, glavnemu zastopniku tiste skupine, ki je dolga leta nemoteno gospodarila v newyorški občini in v demokratskih organizacijah za mesto in državo Newyork. Kot tožilec nastopa glavni državni tožilec države New-york, Davey, čigar ime se v zadnjem času navaja med kandidati za predsednika te države. Na podlagi snovi, ki jo je dolga leta zbiral, je obtožil Hinesa zaradi sistematično organizirane korupcije in zaradi stalnega sodelovanja z organizacijo newyorških banditov. Pred sodišče so pripeljali kot soobtožence tudi večje število zloglasnih gangsterjev in izsiljevalcev, ki so večinoma Judje. Velik del teh gangsterjev pa je bil ubit in državni tožilec pravi, da so bili ubiti zato, ker se je glavni obtoženec zbal njihovih izpovedi in odkritij. Prav to je najbolj močan razlog, da je bil obtoženec dejansko v zvezi z gangsterskimi tolpami. V obtožnici med drugim stoji, da je Hines samo na izsiljevanjih, ki jih je izvrševal po zloglasnem gangsterju Fliegerheimerju,
Tri smrtne obsodbe v Nemčiji
Berlin, 19. avg. AA. (DNB) Danes je bila izvršena smrtna obsodba nad Karlom VVieshofoni iz Verne (Westfalsko), Petrom Heinzem iz Zevena pri Trierju ter nad Wilhelmom Braunom iz Dtir-seima (bavarska porenska pokrajina). Vse tri je višje vojaško sodišče obsodilo na smrt, ker so izdajali vojaške tajnosti tujini državam. Sodišče je ugotovilo, da so vsi trije to delali iz koristoljubja.
Belgijski kralj obišče Pariz
Bruselj, 19. avg. AA. (DNB) Nekateri listi poročajo, da bo belgijski kralj Leopold III. v začel ku oktobra odšel v Pariz, kjer bo prisostvoval odkritju spomenika kralju Albertu.
Angleški vojni minister na Švedskem
Stockholm, 19. avg. AA. (Havas) Angleški vojni minister Duff Cooper se je pripeljal s svojo jahto iz Helsinskov v Stockholm.
se pokoravajo poveljem Zveze narodov, če bi kakšno državo proglasila za sovražnico in svoje članice pozvala, da proti njej nastopijo z orožjem sankcij. Razume sc, da se države Male zveze tega nevarnega orožju boje — za to imajo izkušnje na razpolago — in da bi rade dosegle — kakor na primer Švica — dn bi jih podvr-ženost Zvezi narodov s paragrafom o sankcijah ne potegnila v vrtince kakšne nove vojne. Ne bomo se čudili, če bomo z Bleda slišaii željo, naj Zveza narodov te vrste obveznosti malih držav, ki bi rade imele mir, ali ukine ali jih vsaj znatno omili, da ne bodo vir nesreč za nje.
S ponosom bo blejska konferenca pregledala polje, ki ga je Mala /veza v zadnjih treh letih obdelala. Z zaupanjem v pravilnost svoje poti bo sklenila nadaljevati svojo mirovno misijo, očiščeno vseli hipnih političnih računov, dn čedalje bolj razširi polje, kamor noben požar ne bo mogel seči. V tem duhu pozdravljamo zavezniške državnike v svoji sredi in izražamo iskreno željo, dn bi bili sklepi, sprejeti ob pašem prelepem gorenjskem biseru, plodni za ono vrednoto, za katero ljudstvo najbolj hrepeni, namreč za — mir med narodi.
zaslužil letno po milijon dolarjev (nad 54 milijonov dinarjev). Obtožnica navaja nato dolgo vrsto konkretnih primerov podkupavanja uradništva. Med drugimi je hudo kompromitiran tudi bivši državni tožilec Dodge, za katerega pravi, da je bil orodje v rokah obtoženca in njegovih tovarišev. Denar za volilno agitacijo za izvolitev Dodgeja je zbral gangster Fliegerheimer. Gangs-ter Wanneberg je izjavil, da je obtoženec samo od njegove tolpe prejemal stalno tedensko plačo 500 dolarjev (okrog 27.000 din).
neomejeno državno pomoč v primeru, če bi bila Kanada napadena. V omenjenih krogih poudarjajo veliko pozornost skupnim ameriškim obrambnim interesom, tudi glede Aljaske, kjer je treba zgraditi avtomobilske ceste, letališča in druge vojaške objekte. Ti krogi namreč smatrajo, da sovražnik verjetno nc bi napadel dobro utrjenih Havajskih otokov, temveč bi se poskušal vkrcati na Aljaski. Ker vodi pot na Aljasko preko Kanade, mora USA za zgraditev velike, strateško važne ceste, dobiti dovoljenje od Kanade. Čisto jasno jc, da je Roosevelt v svojem včerajšnjem govoru mislil tudi na to.
Washintgon, 19. avg. AA. (Štefani) Vojno ministrstvo objavlja, da bodo jutri v Los Angelesu velike letalske vaje, ki se jih bodo udeležile tri letalske divizije z več kol 300 letali.
V	Londonu Rooseveltov govor mirno zabeležili
London, 19. avgusta. AA. (Reuter) Londonsko časopisje 6C bavi z govorom, ki ga je imel Roosevelt v Kingstonu, ko je bil na svečan način izročen prometu mednarodni most med Kanado in USA. »News Cronicle« smatra, da bi obljube Roosevelta glede Kanade, ki so izraz ameriškega javnega mnenja, kakor tudi govor Cordella Hulla, utegnile imeti pomembne praktične posledice. »Daily Express« piše, da ta govor pomeni, da mora USA voditi svetovno politiko. Če se Roose-veltu posreči dobiti odobrenje ameriškega naroda za svojo politiko, in če se Amerika odloči, da posreduje v Evropi, bi moral angleški imperij znova razmotriti 6vojo politiko.
London, 19. avgusta. AA. (Štefani) List Daily Mail se bavi z govorom predsednika Roosevelta in pravi, da si Angleži pri tem ne smejo delati nobenih utvar, ker ta izjava še nikakor ne pomeni tega, da bi ameriški narod zapustil načelo, nevmešavanja v dogodke na drugih kontinentih.
London, 19. avgusta. AA (Reuter) V zvezi Z govorom, ki ga jc imel Roosevelt v Kingstonu, piše »Newyork Herald«: Dogodki v Evropi postajajo resni in čas je že, da ameriški narod privede evropske narode na trdnejšo podlago, kakor pa je ona, na kateri se vodi današnja politika.
V	Italiji
Rim, 19. avgusta. AA. (Havas) Italijanski tisk" je zavzel rezervirano stališče do govora predsednika Roosevelta, ki ga je imel v Kingstonu Nekateri listi, med njimi »Popolo di Roma«, so sploh' zamolčali ta govor in ne prinašajo o njem niti najmanjše beležke. »Mcssagero« pa se samo posredno bavi s tem govorom in z odobravanjem, ki ga je ta govor doživel na Angleškem.
Runcimanovo poslanstvo se je pričeto
lokrogu poštnih uprav, in sicer v Podmuklu, He-bu, Žambcrgu, Rušnovu itd. V poročilu se dalje navajajo tudi mesta, kjer bodo Nemci imenovani za ravnatelje in na mesta, kjer bodo imenovani za podravnatelje pošt. Razen tega bodo imenovani še drugi nemški uradniki pri poštnem ravnateljstvu v Brnu in Opavi, dalje v politični upravi, v notranjem ministrstvu, pri okrajnih glavarstvih v Hebu, Rušnovu in še nekaterih drugih mestih. Na prihodnji seji ministrskega sveta bo pravosodni minister predlagal, da se namesto predsednika okrožnega sodišča v Hebu odda sodniku nemške narodnosti. Glede zasedbe nadaljnjih vodilnih mest v delokrogu linančnega ministrstva in prometnega ministrstva z nemškimi uradniki bo ministrski predsednik izkoristil prihodnjo priliko in informiral o tem lorda Runcimana. Na koncu se v poročilu izreka lordu Runcimanu prisrčna zahvala za njegove podatke.«
Runcimanov načrt
London, 19. uvg. Tukaj trdijo, da ima Runciman v slučaju, če bi razgovori med češko vlado in sudciskimi Nemci ne imeli nobenega rezultata, pripravljen sledeč načrt, ki ga bo v svojem imenu obemu strankama predlagal:
ČSR so razdeli v velike province. Nemški del naj bi se razdelil v tri province (Gane), ki imajo kompaktno nemško prebivalstvo in bi imeli tako avtonomijo, kakor jo ima na primer Severna Irsku (lllster). češke in druge manjšine v teli provincah bi imele svoje manjšinsko zastopstvo z istimi pravicami, kakor bi jih imele nemške in druge manjšine v čeških provincah. Slovaški del ČSR naj bi tvoril svojo provinco, podobno madžarski del s kolikor mogoče kompaktnim slovaškim, oziroma madžarskim prebivalstvom. Vse province bi pošiljale svoje zastopstvo v praški državni parlament, ki bi imel državno obrambo, skupne finance in zunanjo politiko.
Pariz, 19. avg. AA. (Havas) Jutranje časopisje se bavi še nadalje s poslanstvom lorda Runcimana ter z zadnjim sestankom predstavnikov praške vlade in sudetsko-nemške stranke. »Figuro? piše: Zastopniki sudetško - nemške slraiike so predvčerajšnjim zavrnili predloge, ki jih je stavila vlada. S tem se je začelo tudi Runcimanovo poslanstvo. Ta modri in pravični mož ima v roki vse elemente, da pravično presodi položaj. Vanj imamo popolno zaupanje. Tisli, ki bi vzeli nase odgovornost, da zavrnejo njegove nasvete, bi imeli proti sebi javno mnenje vsega sveta. — Journal« piše: Brez dvoma je imelo angleško posredovanje pred dvema mesecema, in sedanja navzočnost lorda Runcimana v Pragi za posledico gotovo pnmirjenje, nevarnost pa še ni odstranjena. — Blumov »Po-pulaire« pravi: Velika Britanija in Francija moreta svetovali prijateljski češkoslovaški republiki, naj zavaruje vsem svojim državljanom brez ozira na narodnost absolutno enake pravice, kakor tudi absolutno spoštovanje njihovega jezika, kulture in etičnih odlik. Ne morejo pa od nje zahtevati, da so odreče svojemu političnemu edinstvu, da žrtvuje svojo neodvisnost ter da se'odreče suverenosti nad nad gotovini delom državljanov.
Uspehi sestankov s Henleinom in Hodžo
Praga, 19. avgusta, b. Vsa češkoslovaška javnost je danes pod vtisom včerajšnjega sestanka med lordom Runcimanom in Konradom Henleinom. Položaj presojajo danes nekoliko ugodneje in še vedno obstoja iskra upanja v uspeh posredovanja lorda Runcimana. Češkoslovaško javnost ta sestanek ni iznenadil in tudi ne bi bila iznena-dena zaradi eventuelnega negativnega izida, ker jc izredno dobro obveščena o zahtevah Henleino-ve stranke, akoravno se pogajanja vodijo povsem tajno. Navzlic vsemu temu se češkoslovaški narod ne vznemirja in spremlja vse dogodke mirno, tako da iznenaduje vse tuje opazovalce.
Prvi nemški višji uradniki
Veliko pozornost je v političnih krogih zbudila tudi konlerenca, ki jo je imel danes lord Runciman z ministrskim predsednikom dr. Hodžo in ki je trajala več ur. Neposredno po konferenci je bilo izdano uradno poročilo, ki je zaradi svoje vsebine povzročilo veliko iznenadenje ter je na tuje opazovalce delovalo naravnost senzacionalno. V tem značilnem poročilu, ki je brez dvoma posledica včerajšnje konference lorda Runcimana s Konradom Henleinom, se pravi med drugim: »Lord Runciman je bil danes od ministrskega predsednika dr. Hodže obveščen, da bodo v 14 dneh imenovani uradniki nemške narodnosti v de-
ZN — razsodnik
London, 19. avg. (AA) Daily Express« Irdi. da bo lord llalifav na prihodnjem zasedanju ZN predlagal izpremembo pakta ZN, zlasti pa ukinitev člena o sankcijah. S tem bi dobila ženevska institucija značaj razsodnika.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma še jasno in toplo.
Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno v severni polovici, ji prele/no vedro na jugu in v Primorju. Toplota se bo nekoliko povečala.
Bled pred konferenco MZ
Diplomati in časnikarji se naglo zbirajo
-	Bled, 19. avgusta.
Politično življenje na Bledu je vedno živahneje. Mrzlično se vodijo priprave za sestanek Male zveze, ki bo te dni na Bledu. To je tretje zasedanje prijateljskih držav v Sloveniji. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič ima polne roke dela ter konferira ves dan s tujimi diplomati ter našimi politiki, ki ga oblegajo v vedno večjem številu. Na Bled je prispelo veliko število naših poslanikov, ki se prijavljajo v avdijenco k predsedniku vlade. Se večjo pozornost pa posvečajo politični krogi in časnikarji razgovorom, ki se bodo vodili med zunanjimi ministri treh držav: Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije o sredozemskih vprašanjih. Na Bledu pričakujejo velikih dogodkov in radovedni časnikarji neprestano oblegajo ministre pred posameznimi hoteli. Neprestano prihajajo na Bled lepe limuzine, iz katerih izstopajo tuji diplomati, ki se takoj sestajajo s svojimi tovariši in vodijo z njimi zaupne razgovore o zadnjih političnih dogodkih. Najbolj zanimivo pa je življenje na terasi hotela »Toplice«, kjer se vodijo živahni razgovori med posameznimi ministri, diplomati, poslanci in časnikarji. Časnikarjev je prišlo na Bled zelo veliko. Naši so prispeli že včeraj, deloma pa tudi danes in so zastopani vsi naši največji listi (za »Slovenca« je prišel urednik g. dr. Kuhar). Radovedni foto-reporterji delajo krasne posnetke in iščejo prilike, da ujamejo tega ali onega ministra ali diplomata. V »Golf-hotelu« je že vse pripravljeno za sprejem visokih gostov. Vse verande in pročelje hotela so okrašene z zelenjem in zastavami treh držav Male zveze. Pripravljeni so elegantni apart-mani v hotelu »Toplice«, kjer se bosta naselila češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Kroita in romunski minister Petrescu Comnen, ki prispeta jutri s posebnim vlakom iz Ljubljane. Najbolj živahno pa je v »Park-hotelu«, kjer so se naselili številni časnikarji, ki zanimivo spremljajo tudi najmanjše dogodke in gibanje posameznih diplomatov na Bledu. Tam je tudi ves štab za tisk s Presbirojem na čelu. Danes popoldne je prispel na Bled tudi šef za tisk dr. Kosta Lukovič, ki daje vsa potrebna navodila za sprejem predstavnikov tiska Male zveze.
Danes popoldne in zvečer ob 6 je prišla češkoslovaška tiskovna delegacija s predsednikom in šefom delegacije Jožefom Styviem na čelu. V imenu češkega presbiroja je prispe! svetnik zunanjega ministrstva dr. Jože Šrom. Češkoslovaška delegacija šteje 11 časni-
kov. Njej so priredili na Bledu svečan sprejem ter jo je pozdravil v imenu našega presbiroja dr. Kosta Lukovič. S postaje Lesce-Bled se je češkoslovaška delegacija odpeljala na Bled in se naselila v »Park-hotelu«. Jutri pride na Bled romunska tiskovna delegacija, ki jo vodi predsednik odbora Male zveze za tisk v Romuniji, Aleksander Sandulescu, s katerim prideta tudi generalni ravnatelj za ves tisk in propagando, Dima-nescu, ter ravnatelj presbiroja Anastasiu. Romunska delegacija šteje 14 članov in se bo naselila v »Park-hotelu«. Tudi naša delegacija je že v polnem številu prišla na Bled. Nekateri člani pa pridejo še jutri, ko bo prvo zasedanje predstavnikov tiska Male zveze istočasno z zasedanjem zunanjih ministrov treh držav.
Šef in predsednik odbora Male zveze za tisk dr. Ljuba Popovič s številnimi jugoslovanskimi časnikarji je tudi že na Bledu. Poleg češkoslovaških, romunskih in jugoslovanskih časnikarjev pa je opaziti na Bledu tudi večje število tujih časnikarjev, predvsem italijanskih, madžarskih, nemških, angleških in francoskih, ki se zelo zanimajo za potek in razgovore zunanjih ministrov treh držav. Tik pred konferenco Male zveze je prišel na Bled naš opolnomočeni minisiter in poslanik v Bukarešti dr. Jovan Dučič, ki sc je naselil v hotelu »Toplice«. Z belgrajskim brzovlakom je davi prispel dr. Niko Novakovič, ki bo prisostvoval konferenci ter bo ostal za časa njenega zasedanja na Bledu. Včeraj je dopotoval 6emkaj tudi ban zetske banovine g. Pero Ivaničevič, ki namerava obiskati dr. Stojadinoviča. Prav tako je prispel ban primorske banovine dr. Josip Jablanovič. Na Bledu se mudi tudi podpredsednik skupščine g. Markič, ki pa je včeraj odpotoval v Haag, kjer bo prisostvoval zasedanju medparlamentarnega odbora, od tam pa bo odpotoval v Varšavo, kjer je drugo zasedanje medparlamentarnega odbora. Na Bledu se mudi tudi Vukovič Ivan, jugoslovanski generalni konzul v Istambulu in pa Svetislav Petrovič, generalni konzul naše države v Trstu. Prišla je tudi dvorna dama ga. Djundjerska. Včeraj se je mudil na Bledu tudi direktor Avale Milan Stoj-mirovič. Na Bledu sta se mudila bivši minister za gozdove inž. Ulmanski ter bivši ban iz Zagreba dr. Marko Kostrenčič. Prav tako je prispelo na Bled večje število narodnih poslancev in iz savske banovine, Belgrada in iz Srbije,
Po španskih bojiščih
Pred novo Francovo ofenzivo
Polemika krščanskih socialistov
»Slovenec« je 17. julija priobčil uvodnik »Red na naših cestah«-, v katerem apelira na občinstvo, naj bo spričo vedno večjega prometa z modernimi vozili disciplinirano in naj upošteva policijske prometne predpise, ker so le občinstvu samemu v dobro. Ne da se namreč tajiti, da je mnogih prometnih nesreč kriva nediscipliniranost pasan-tov, kakor seveda tudi voznikov.
Na ta »Slovencev« uvodnik je sedaj po dobrem mesecu odgovorilo glasilo krščanskih socialistov »Delavska pravica«, in sicer s srditim napadom na »Slovenca« in na njegovo idejno ter politično smer. Članek »Delavske pravice« se tako bere, kakor da je »Slovenec« s tem uvodnikom odkril bistvo svoje duše, pokazal karte iu se razgalil pred javnostjo. »Slovencev« uvodnik je >De-lavski pravici« povod, da mu očita, da je zavrgel demokratično načelo, da se zavzema za avtoriteto in da stremi za avtoritarnim režimom. (Sic!) — »Slovenec« je zapustil linijo svobodne krščanske demokracije, kakor je v »Slovencu« vladala tedaj, ko mu je še Krek dopisoval. Sedaj pa so se v uredništvo vselili samozvani »diktatorčki«, ki bi hoteli v imenu neke katoliške skupnosti terorizirati svobodno katoliško demokratično vzgojeno ljudstvo... Toda, ne boš Jaka! Mi krščanski socialisti se tej skupinici, ki si je uzurpirala oblast nad slovenskim narodom, ne bomo podali. Ne bomo poslušni »manikiranim ideologom« (to je krščanska ljubezenska označba krščanskih socialistov za »Šlovenčeve« urednike), ki dele katoliške Slovence med poslušne in neposlušne Jn ki neposlušne zmerjajo z nepravovernimi, levičarskimi in zgrešenimi. Mi ostanemo vzvišeni nad vsemi strankami, mi ne gremo politično v jerobstvo »Slovenca«, mi se ne damo »manikiranim ideologom« in diktatorjem itd.
Kakor se vidi, je »Slovencev« uvodnik o cestah neki krščanski socialist vzel za priliko, da je izpraznil mnogo svojega žolča. Človek bi nad tem bolnim izbruhom »strokovnega« in »nestrankarskega« glasila krščanskih socialistov strmel, če ne bi vedel, da obstoja živčna bolezen, ki se ji pravi histerija. Kako naj bi si normalen človek sicer razlagal, da si je »Slovenec« zaslužil očitek, da je odpadel od demokratičnih načel, da je za avtoritarni režim, da stremi po diktaturi in da ga pišejo »manikirani ideologi«, zato, ker se je zavzel za' red na naših cestah! Ali pa naj to psovanje, za katerega »Slovenec« ni dal nobenega povoda, samo to dokaže, da gospodje advokati in uradniki, ki odločajo okrog »Delavske pravice«, niso. manikirani .. Naj se vendar potolažijo gospodje krščanski socialisti! Smo iskreno za to, da počno po cestah kar hočejo in da jim izda policija posebno dovoljenje, da smejo voziti svoje vozilo gori in doli brez ozira na ostali promet. Očividno so prepričani, da je demokracija isto kot nered in jla so se ljudje samo pod avtoritarnimi režimi dolžni držati cestnih predpisov! V ostalem namreč ne vemo, kakšne svobode jim primanjkuje in kdo jih utesnjuje. Kajti nimajo samo te svobode, da se lahko organizirajo in da se lahko sestajajo ter zborujejo kadar in kolikor hočejo in kjer hočejo, in da zabavljajo nad »diktaturo» kolikor le morejo — seveda vedno »nadstrankarsko: —, ampak da tudi v svojem glasilu lahko psujejo kolikor hočejo. Zdi se nam, da bi jim bilo najbolj po volji, če bi jih res kdo preganjal, le da jim nihče tako cenenega mučeništva noče oskrbeti.
Pisanje krščanskega socialističnega glasila postaja res prav svojevrstno. Naj slovensko katoliško delavstvo, v kolikor »Delavsko pravico« še prebira, samo presodi, če je ta list urejevati v tistem krščanskem duhu, v katerem je slovensko katoliško gibanje zamislil in vodil duhovnik dr. Janez Krek. Prepričani smo. da jih je med njimi zelo, zelo malo. ki bi početje krščansko-sociali.stič-nih vodij odobravalo.
Belgrajske vesli
Belgrad, 19. avg. in. 22. t. ni. se bo sestal v Crikvenici nemško-jugoslovanski odbor za les. Pri tej priliki si bodo jugoslovanski delegati prizadevali, da se odstotek našega skupnega izvoza v Nemčijo, ki odpade na les in ki znaša sedaj 11%, poveča na 20%.
Belgrad, 19. avg. m. Tc dni ho prispela v Belgrad češkoslovaška delegacija, ki se ,bo pogajala a Prizadom za nakup 10.000 vagonov pšenice. katero jc Oeškosovaška dolina kupiti v Jugoslaviji na temelju obstoječih pogodb.
Sprememba uredbe o zavarovanju proti toči
Belgrad, 19. avg. AA. Kmetijski minister je na podlagi zakona o obveznem zavarovanju posevkov in pridelkov proti toči z dne 4. febr. 1931 predpisal uredbo o spremembah uredbe o obveznem zavarovanju posevkov in pridelkov proti toči v donavski banovini. Ta sprememba se glasi: Pri izvajanju obveznega zavarovanja posevkov in pridelkov proti toči bosta sodelovali država in samoupravna oblast z banovinsko ustanovo za zavarovanje posevkov in pridelkov proti toči v mejah, ki jih odobre resorni ministri ter bodo v tem primeru organi dotičnih oblasti po splošnih predpisih odgovarjali za zadeve zavarovanja posevkov in pridelkov proti toči.
Iiendaye, 19. avg. TG. General Franco pripravlja novo veliko in splošno ofenzivo, ki ima naineu, da bi se španska državljanska vojna končala še pred zimo. Ofenziva se bo začela na vseh frontah, tako na katalonski kakor na madridski in valencijski. Doslej se ni še nikoli zgodilo, da bi nacionalna vlada popolnoma zaprla mejo med Španijo in Francijo. Sedaj je pa ta meja tako zaprta, da ne more preko noben človek in noben voz. Iz tega sklepajo, da bo zastavil Franco večji del svojih sil na katalonski fronti. Ofenzivo na katalonski fronti bo vodil general Franco sam kot vrhovni poveljnik, dočim bo čete vodil general Juan Vigon.
Zelo važna je tudi novica, ki je prispela iz Curiha, kamor je dopotoval predsednik rdeče španske vlade Negrin s pretvezo, da prisostvuje kot znanstvenik mednarodnemu kongresu fiziologov. Zanesljive informacije pa vedo, da sc jc Negrin v Curihii sestal s predstavnikom Francovc vlade grofom Alhom, s katerim sta imela dolg razgovor.
Na fronti Estreniadure napreduje Francova armada pod vodstvom generala (Jueipa de Liana naglo in nevzdržno naprej obenem z armado generala Saliqueta ter je od Almadena oddaljena samo še 15 km. — Na fronti reke Ebro je rdeča protiofenziva sedaj popolnoma ustavljena in so Francove čete uničile zopet več bataljonov 10. in 11. rdeče divizije, ki so skušali prekoračiti Ebro.
Tudi fronta ob reki Segre je očiščena rdečih čet in so njihove izgube ogromne ter so sanitetni oddelki morali sežgati na tisoče mrtvecev, ki so okuževali ozražje. Francova armada je zaplenila tudi veliko vojnega matriala, zlasti tankov čisto novega tipa, ki so šele nedavno skozi Francijo dospeli iz sovjetske Rusije. Našli so tudi ogromno množino komunistične literature, namenjene prebivalstvu.
Zelo živahno je začela tudi zopet delovati narodna letalska vojska. Osem bombarderjev je zopet bombardiralo Barcelono. 14 oseb je bilo ubitih, 90 pa ranjenih; zelo velika je tudi materialna škoda.
Katalonci in Baski
z novo Negrinovo vlado niso zadovoljni
Saint Jean de Luz, 19. avg. AA. (Štefani,) Doznava se, da je rešitev krize barcelonske vlade izzvala veliko nezadovoljstvo v katalonskih in baskovskih krogih, to pa zaradi tega, ker osebnosti, ki so prišle v vlado, ne predstavljajo Kataloncev in Baskov in niso kvalificirani za ta mesta po ničemer drugem kot le po tem, da so rojeni Katalonci in Baski. List »Avanguardia«, ki je kritiziral vstop teh predstavnikov Kataloncev in Baskov v vlado Negrina, je rdeča španska vlada popolnoma ustavila.
Arabci v Palestini čistijo lastne vrste
Angleška oblast v nad vse kočljivem položaja
London, 19. avg. b. Vesti iz Palestine so vedno bolj vznemirljive. Poročajo, da so položaji britanske vojske na vzhodu v veliki nevarnosti, kar zna imeti težke posledice za oblast v Palestini. Velika Britanija ima v Palestini relativno majhno število svoje vojske in policije. Doslej je Anglija Arabce držala v šahu le na ta način, da si je z denarjem pridobila številne Arabce, ki so kot njeni zaupniki omogočali naglo likvidacijo vseh arabskih načrtov potoni svoje vojske in policije. Vodstvo arabskega odpora v Palestini je uvidelo, da je borba z lastnimi vohuni nemogoča ter je sklenilo, da jih po vrsti odstrani. Zadnji mesec skoraj ni dneva, da ne bi bil ubit kak zaupnik britanskih oblasti. Borba proti tem ljudem Je okrutna in je ni mogoče zavreti. Kogar je arabski odbor obsodil na smrt, ta zanesljivo ne bo ostal pri življenju. Vsi poskusi oblasti, da skrijejo nekatere ugledne arabske zaupnike na varno mesto, 60 bili zaman. Arabci so jih povsod našli in ubili. Arabci iščejo svoje žrtve celo v bolnišnicah in drugih javnih mestih. Zaradi tega postaja položaj Velike Britanije vedno slabši, ker ima vsak dan manj zaupnikov in še na te se ne more več zanesti. Arabci imajo polno vohunov vsepovsod, zlasti med policijo samo, ki jo plačuje Velika Britanija, ter jim ni težko odkriti tistih ljudi, ki so največja ovira njihovim načrtom. Žrtve so vsak dan večje in borba postaja vse bolj krvava.
Padec Čangkajšhovega režima
Zadnji namen vojne Japoncev s Kitajsko
Berlin, 19. avg. AA. (DNB.) Današnji »Volkischer Beobachter« objavlja razgovor z japonskim vojnim ministrom generalom Itagakijem. Itagaki je med drugim izjavil, da se japonsko prodiranje proti Hankeu nadaljuje naglo in uspešno ter računa japonsko vrhovno poveljstvo na skorajšnje vkorakanje armade v začasno kitajsko prestolnico. »Cilj naše akcije na Kitajskem ostane neizpremenjen. V nobenem primeru ne bomo nehali prej, preden ne zrušimo režim Čangkajšeka, ki vodi, podprt od kominterne, borbo proti Japoncem.
Zaradi tega diplomatske intervencije pri maršalu Čang-kajšeku nimajo nobenega smisla.«
Moskva, 19. avg. V smislu premirja, ki je bilo sklenjeno, tako ruske kakor japonske čete na korejski meji popolnoma mirujejo. Japonski poslanik v Moskvi je predlagal Litvinovu, naj se čimprej imenuje komisija, ki bo razpravljala o določitvi meje. Sovjetska vlada je ta predlog sprejela, kar je napravilo v mednarodnih krogih najboljši vti6.
Nepotrebno razburjanje
Na naš uvodnik o pustolovski politiki znanih krogov v Evropi, ki bi radi videli krvav obračun z avtoritarnimi državami in režimi zato, da bi zmagala na svetu levičarska ideologija, pa skušajo zaplesti vanj tudi našo državo, beremo danes odgovor v »Jutru«, kar nas je v resnici nekoliko presenetilo. Kakšen interes pa ima »Jutro«, da brani te elemente? Mi smo v svojem članku omenili JNS samo v toliko, ker dela štafažo združeni opoziciji zoper sedanjo vlado, ki se pošteno trudi za mir in stori vse, da ne bi bila Jugoslavija zamešana v krvavo svetovno vihro zaradi dveh ideologij, ki nam nista nič mar, pa zaradi imperialističnih pohlepov, ki se nas ne tičejo. Čemu se potem »Jutro« obreguje v nas? Saj je res, da JNS poklanja danes vse simpatije združeni opoziciji, ker misli, da bi njeni kolovodje v kakšni mednarodni zmedi lahko prišli na vrh in kakšen kotiček v vladi morebiti prepustili tudi kakšnemu JNS prvaku, kaj drugega in kaj več pa nismo trdili. Zato se »Jutro« čisto po nepotrebnem razburja, če skuša jemati pred nami v zaščito vojne hujskače, ki danes nastopajo pod demokratsko, pacifistično in humanitarno ter židofilsko krinko — saj sc s tem samo kom-promituje, ko ga pa mi nismo dolžili, da bi se nahajalo v tej sumljivi družbi. Torej pamet, prijatelji! Nadalje pa ni posebno lojalno, če skuša »Jutrov« polemičar naš članek spraviti v zvezo s tedenskimi predavanji o zunanji politiki v radiu, ker nimajo ta z našim uvodnikom nobene ne osebne ne stvarne zveze in je »Jutro«, ki to samo dobro ve, s tem neokusnim obre-gavanjem samo poka/alo prav malenkostno zavist in ljubosumnost. Tudi očitek, da smo zagrešili logično napako, ne drži. Mi smo ločili v svojem članku ljudi, ki ustvarjajo vojno psihozo zaradi svoje nevednosti, panike in histeričnosti, čeprav so sami odkrito za mir, od onih. ki miroljubnost samo hlinijo in paniko množice izrabljajo v to, da res pripravljajo vojsko: pa da so tu v prvi vrsti na delu agenti komunistiiMie internacionale, to jc dejstvo, in ne vemo, čemu ga skuša »Jutro« prikrivati, oziroma nas zaradi tega ironizirati. »Jutrov« po-lemičar naj tudi ne misli, da nas je u gnal v kozji rog s frazo, da smo »zunanjepolitični fa-talisti«, ker zagovarjamo nevtralnost Jugoslavije, dokler nas kdo ne napade. To ni fatalizem, ampak edino prava politika v sedanjem položaju in moramo biti vsi z »Jutrom« in njegovimi voditelji vred globoko hvaležni dr. Stojadinoviču, da se ne nahajamo v sedanjem vražjem evropskem vrtincu in da, če Bog da, vanj
tudi ne bomo potegnjeni, da bi nesli na krvavi trg dragoceno kri naše vojske za prismojene socialne in nacionalne ideologije prenapetih glav. Če bi se morali boriti, se bomo za naš dom, narod in zemljo, za tuje koristi in blodnje pa ne! Mar so pri »Jutru« drugega mnenja?
Osebne vesti
Belgrad, 19. avg. m. Imenovana sta za su-plenta Šipic Franjo na realni gimnaziji v Kranju in Mihelčič Alojzij na klasični gimnaziji v Mariboru.
Premeščeni so: profesorja Jarc Janko in Kovač Marija z gimnazije v Novein mestu v Ptuj, Veselko Franjo iz Ptuja v Novo mesto, Mizerit Edvard iz Podgorice v Novo mesto, Št lila r Milena iz Ptuja na I. realno gimn. v Ljubljani in Autrata Žorko iz Sinja na nižjo gimnazijo v Mariboru.
Upokojeni sta: Kordon Ivanka, učiteljica v Gor. Logatcu, in Setlej Josipina, učiteljica v Ribnici na Dolenjskem.
Zagreb, 19. avgusta, b. Danes so pričeli prihajati v Zagreb delegati za letni občni zbor JUU za vso državo, ki se bo pričel jutri ob 3 popoldne z že objavljenim programom.
London, 19. avgusta. AA. (DNB) Današnji »Daily Telegraph« poroča, da bo angleška vlada zdaj po povratku ministra za kolonije Mac-Donalda začela sklepati o strogih ukrepih za vzpostavitev miru in reda v Palestini.
Jeruzalem, 19. avg. AA. (DNB) Naknadno se izvedo sledeče podrobnosti o spopadu med angleškimi vojaki in Arabci v bližini Ake, včeraj popoldne. Te borbe so bile ena izmed najhujših v zadnjih mesecih. Na arabski 6trani je bilo okrog 30 mrtvih in težko ranjenih. Največ Arabcev je padlo zaradi bomb, ki jih je metalo angleško letalo. Na angleški 6trani sta padla dva vojaka, 8 pa jih je lažje ranjenih. Trdijo, da so med padlimi Arabci najuglednejši arabski voditelji iz Ake. Do spopada je prišlo zaradi tega, ker je oddelek angleškega polka zašel v zasedo.
Kairo, 19. avg. AA (DB) Na konferenci pre-stolniških ulemov je bila sklenjena resolucija, v kateri se kritizira sedanja angleška politika v Palestini. V resoluciji se izražajo proti razdelitvi Paiestine. Pristavljajo, da mora Palestina kot nerazdeljena celota ohraniti svoj arabski in islamski značaj .
Državno tahkoattetsko prvenstvo
Ljubljana, 19. avg.
Danes se je nadaljevalo popoldne na Stadionu tekmovanje za prvenstvo države v lahki atletiki. Med samostojnimi disciplinami je bil na redu samo tek na 3000 m z zaprekami. Tu je dosegel prvo mesto Ive Krevs (Primorje) s časom 10.15 dve petini, drugo mesto Srakar (Primorje) 10.46 dve petini, tretje pa Lado Kiem (Primorje) 10.47 štiri petine.
Nato se je nadaljevalo tekmovanje v olimpijskem deseteroboju in so bile absolvirane naslednje discipline:
110 m zapreko: Polak (Primorje) 20 dve desetini, 372 točk; 2. Kosec (Primorje) 20 3 desetine, 366 točk; 3. Hlade (Železničar, Maribor) 21, 322 točk.
Met diska: 1. Smejda (Jugoslavija, Belgrad) 36.92 m, 622 točk; 2. Kosec (Primorje) 34.26 m, 552 točk; 3. Hlade (Žel., Maribor) 34.17 m, 547 t.
Hoja na 50 km: Belas (Maraton, Zagreb) v času 5:26:52. Ta hoja se je vršila prvikrat v naši državi na tej razdalji. Atlet je šel od starta, ki je bil na Stadionu, dve minute pred tri četrt na dve in je prišel na cilj na Stadion nekaj minut po 7. uri. Proga je vodila iz Stadiona v Kranj in nazaj. Ko je prišel Belas na Stadion, ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Na cilj je prišel izredno svež, kar se pozna, kajti Belas je naš znani maratonski tekač in internacionalen
Tek na 400m čez zapreke: 1. Pleteršek (Primorje) 57,8, 2. Skušek (Primorje) 59,5, 3. Banščak (Pančevački športni klub) 64,2.
Skok s palico: 1. Bolgari (Žel. Maribor) in Kosec (Primorje), oba po 3 m — 501 točka; 2. Polak (Primorje) 2.80 m — 431 točk; 3. Petrušič (Hajduk, Split) 2.45 m — 316 točk.
Met kopja: 1. Smejda (Jugoslavija, Belgrad) 50.9 m — 589 točk; 2. Petrušič (Hajduk, Split) 43.05 m — 465 točk; 3. Hlade (Železii., Maribor) 41.58 m — 448 točk.
Tek na 1500 m: 1. Bolgari (Žel., Maribor) 4:51Vs — 468 točk; 2. Hlade (Železničar, Maribor) 5.-03V« — 395 točk; 3. Polak (Primorje) 5:05 — 386 točk.
Končni rezultat v skupnem olimpijskem deseteroboju: 1. Polak (Prim.) 4758 točk; 2. Kosec (Prim.) 4685 točk; 3. Hlade (Žel., Marib.) 4500 točk.
Najnovejša izjava dr. Mačka
»Pešti Hirlap« prinaša v štev. z dne 14. t. m. dopis iz Kupinca, v katerem dopisnik Matija Nel-ler priobčuje izjavo, ki mu jo je dal dr. Maček neposredno pred odhodom v Belgrad. V tej izjavi dr. Maček pravi (kakor ponatiskuje »Samouprava«): 1. Hrvati so poseben političen narod, z vsemi političnimi posledicami te razlike. 2. Vse, kar se je zgodilo od 1. 1918, je napak. Jugoslovanska ustava ni mogla imeti moralne veljave, ker je bila izdana brez Hrvatov in brez srbske opozicije (»ki pa je takrat bila v vladi« — dostavlja »Samouprava«). 3. Rešitev je možna samo na ta način, če se stvar izpelje na »prazno mizo«, ako se izbriše vse, kar je bilo po 1. 1918 in ako novo ustavo sprejme celota hrvatskega kakor tudi srbskega naroda (a Slovenci?« — dostavlja -»Samouprava«"). Zanesemo se in čakamo in vztrajamo na svojem stražarskem mestu — je dejal dr. Maček ob slovesu, ko se je zaključil naš dolgi razgovor.
Gospodarsko prodiranje Anglije na Balkan
»Jugoslavenski Lloyd« prinaša na uvodnem mestu članek o angleški gospodarski aktivnosti v podonavskih državah in pravi med drugim: Sko-
raj vsak država vzhodne Evrope in Balkana ima še neizkoriščena oljnata in rudna bogastva, ki bi jih bilo mogoče z angleško finančno močjo mnogo bolje in smotreneje pridobivati in izrabljati. V tem pogledu imamo tri značilne primere: združitev jugoslovanskih svinčenih in cinkovih rudnikov, ki jih kontrolira angleški kapital, je transakcija, ki zlasti ugodno more pokazati pozitivno, finančno in socialno stran angleške gospodarske ekspanzije v donavskih državah. Angleški finančniki so se obvezali, da bodo ne samo povečali produkcijo koncema Trepča, ampak da bodo v Jugoslaviji zgradili tudi velike naprave za taljenje svinčene in cinkove rude, to pa je okol-nost, ki jugoslovanskemu gospodarstvu pomaga k rasti v ekonomskem, davčnem, pa tudi v socialnem oziru, ker 6e na ta način zaposlujejo delovne sile, ki obenem postanejo boljši potrošnik. Poleg tega pa izvoz topljenih rudnin prinaša v državo angleške devize in tako krepi prožnost dinarske valute. Anglija pa bo z druge strani dobavljala 6trojni aparat za taljenje rudnin.
Belgrad, 19 avg. m. Državna hipotekama banka je prodala danes na javni dražbi palačo »Kosovo«, v kateri je hotel »Union«, za vsoto 3,930.000 din. Palačo je kupil g. Josip Bandan iz Maribora.
Arheološka odkritja pri Rečici
Rečica, 18. avgusta.
Stara zgodovina Savinjske doline," t. j. doba pred naselitvijo Slovencev, je zavita v temo. Nedvomno so Iliri imeli v teh plodnih krajih kot dobri poljedelci svoje naselbine, tudi Kelti so v 4. stoletju pr. Kr. do-saeli pri svojih osvajanjih v borbi z Iliri do obronkov Savinjskih alp, toda stvarnih dokazov za to imamo le malo. Gradišč, kjer so živeli, gomil, kjer so pokopali svoje umrle, je najti po vsej dolini od Celja do Ljubnega. Najdeni so tudi ostanki rimske ceste. Vendar so to le drobci. Jasne slike razmer v tem delu Slovenije pred 2000 in več leti si ni mogoče ustvariti, ker ga arheologi še niso preiskali.
Zato se je občina Rečica, ki ji županuje g. Marko Blekač, odločila, da izvrši v okviru sredstev, ki so ji v to svrho na razpolago, arheološka preiskavanja na svojem področju. Doslej je preiskana ena gomila in uspeh izkopavanj je jasno dokazal, da je bila pri Rečici v 2. ali 1. stoletju pr. Kr. keltska naselbina. Gomila, ki je tudi domačini imenujejo s tem imenom, leži na travniških parcelah 445 in 444 katastralne občine Spodnja Rečica, v bližini gozda, ki se razprostira od rečičkega pokopališča proti posestniku Menčonu v smeri Rečica-Št. Janž. Kopali so samo na parceli 445 g. Ivana Žmavca z Nizke, ki je, pravilno razumevajoč r-nisel tega izkopavanja, dal brezplačno dovoljenje.
Gomila, ki ima obliko skoro pravilne polkrogle s prečnikcm okrog 30 m, obsegom nad 90 m in najvišjo višino 2 m, je bila prekopana po načelih moderne arheološke znanosti. Izvršen je bil prekop, širok 1 m, 13 m proti središču, kjer bi moral biti grob kot tak. Na tem mestu so kopali 2 m globoko v ilovico, prekop • pa razširili na dva metra. Že na prehodu med gornjo plastjo zemlje in prstjo, pripeljano očividno iz sosednjega gozda, so se pojavili prvi ostanki lončevine, deli žgane, črne posode, na kateri se vidijo jasni znaki lončarskega kolovrata. Na 1 m so se nahajale črepinje raznih posod pomešane med seboj, delci ene in iste
posode često 4 in 5 m narazen. Čim globlje so kopali v drugo plast in končno v glino, ki je bila tudi prine-šeqa iz pkolice, je bilo najti vse več oglja in pa večje količine pepela. To je dalo slutiti žaro, glavno posodo, v kateri je bil shranjen pepel mrliča in predmeti, ki so jih prilagali truplom. Isto demnevo je opravičevalo tudi sicer maloštevilno, toda zbrano kamenje. Drobci raznih posod za hrano irf pridelke so se vrstili še vedno, razmetani in pomešani, kar je bilo sumljivo. V samem srcu groba, v prostornini 4m:1, ni bilo mnogo črepinj, popolnoma mehki prsti in ilovici na zapadni strani pa se je jasno pokazalo, da je bil grob že oropan. Najstarejši ljudje ne vedo povedati, da bi kdo prekopaval to gomilo, in kdo ve pred koliko sto leti so radnovedneži iskali zakladov.
Po tej ugotovitvi so bila nadaljnja izkopavanja odveč. Sicer pa so ostanki žar in posod, najdenih v gomili, že jasno govorili o njeni starosti, Od 16 posod, katerih delci so bili najdeni, so vse, razen ene, narejene na kolovratu Samo ena posoda kaže, da je bila izdelana z rok. Okraski, kolikor jih je, in pa cela keramika odgovarjajo mlajši železni dobi, pripadajo Keltom, datirajo pa iz 2, ali 1. stoletja pr. Kristusovim rojstvom.
Jasno je, da je morala biti v bližini gomile tudi" naselbina, vendar tega ni bilo mogoče ugotoviti. Zdi se pa, da so nasipi in jarki v bližnjem gozdu, ki se, oddaljeni 250 m, zajeda v travnike in polja med prekopano gomilo in posestnikom Menčonom, delo človeške roke. Razen prekopane pa je na tem kraju še ena gomila, in sicer na travniku že omenjenega Menčona, tik domnevanega gradiča, koma; 10 minut od letos raziskane gomile. Malo večja je, bila pa je pred kakimi 35 leti preiskana. Neki prof. Perko iz Gradca, ki je tod iskal premog in arheološke zanimivosti, jo je po pripovedovanju lastnika Franca Jeraja z Nizke, dal prekopati. Našel pa je le ostanke posod, vse ostalo je bilo že izropano.
Tramvajska deta v Ljubljani
Ljubljana, 19. avgusta. Že včeraj smo poročali o gradnji nove tramvajske proge do pokopališča Sv. Križa. Priključek na Jegli-čevi oziroma na Masarykovi cesti na staro tramvajsko progo je že dovršen. Pripravljen je tudi že dvojni odcep za spoj pri Moretu, ki bo služil za kos proge do Marinkove hiše po Šmartinski cesti. Vsa proga je v dveh tretjinah že dovršena in upati je, da bo okoli 17. septembra že gotova in izročena prometu, seveda, če ne bo vreme preveč nagajalo. Delo ni naletelo na nobene tehnične težave in gre hitro od rok. Zaposlenih je okoli 80 delavcev, dela pa vodita ravnatelj tramvajske družbe inž. Ženko in inž. Kresnik. Proga je dovršena do km 1.3, to je približno 250 metrov od mit-niške hišice ob Linhartovi in Šmartinski cesti ter je treba izgotoviti še kakšnih 600 m do Sv. Križa.
Tračnice za novo progo je dobavila tvrdka »Osterreichische Alpine Montangesellschaft« v Dona-witzu, kretnice in odceptne konstrukcije Klockner Werke v Ostabriicku, vozno bakreno žico tvrdka Zug-mayer i. dr. v Slovenski Bistrici, železo za drogove, ki so bili izdelani v delavnici tramvajske družbe sami, je dobavila Kranjska industrijska družba, kamen in gramoz za temelje je bil prepeljan iz Vodnikovega kamnoloma v Dolnicah pri Podutiku, ki ga imata v najemu mestna občina in tramvajska družba skupno, prage je dobavila tvrdka Vidmar iz Ambrusa v Suhi Krajini, vignolske tračnice je dala na razpolago železniška uprava v Ljubljani.
V Gornji Radgoni gradijo novo železniško postajo
Gornja Radogna, 18. avg. Delavci so zavihteli krampe, lopate so zapele, pričelo se je z graditvijo novega postajnega poslopja, Sicer preurejajo postajne tirne naprave že nad 3 mesece, nad 700 vagonov raznega zasipnega materiala so uporabili za nasip novega tira in nakladalnega prostora — toda postajno poslopje 6amo so pričeli graditi ta mesec.
Lesena baraka, ki jc 20 let služila za našo obmejno postajo in ki bo kmalu doslužila.
Celih 16 let je občina Gornja Radgona vlagala prošnje, pošiljala deputacije, razne komisije so vsako leto po nekajkrati ogledovale teren — toda ostalo je vedno le pri obljubah.
Tudi sedanji občinski odbor si je nadel kot eno svojih glavnih nalog oskrbeti obmejni Gornji Radgoni primerno postajo, da nas pred tujci ne bo treba biti sram. Zelo veliko razumevanje za potrebe Gornje Radgone je pri tem pokazal g. ban dr. M. Natlačen in pa takratni ravnatelj železniške direkcije v Ljubljani g. dr. A. Fatur ter načelnik gradbenega oddelka inž. Stojkovič. Predloge, ki so bili na pobudo imenovanih gospodov predloženi ministrstvu prometa, pa sta uspešno podprla naš narodni voditelj in notranji minister dr. Korošec in minister dr. M. Krek. Tudi gospod senator Smodej je ob neki priliki krepko udaril po mizi — da je zaleglo!
Končno je bil odobren kredit, izdelani načrti, izvršila se je licitacija — ki pa ni bila potrjena in vse se je pričelo z nova. Nešteto intervencij je v tej dobi opravil naš g. Snoj, ki je z njemu lastno vztrajnostjo zasledoval uradno pot aktov in skrbel, da so hitro romali z oddelka na oddelek in 60 koncem julija bile vse formalnosti končane. Delo je bilo oddano tt. Čenčur iz Ljubljane.
Postaja sama bo prav impozantno poslopje, dolgo 42 metrov, v katerem bo prostora za vse številne urade, ki jih obmejna postaja potrebuje. Projektirana je tudi 20 metrov dolga pokrita veranda ter potrebna stanovanja za nameščence.
Poleg postajnega poslopja pa 60 istočasno začeli graditi novo skladišče, ki bo še enkrat večje kakor sedanje, v doglednem času pa bodo postavili tudi kurilnico. Celotne preureditve z novim tirom, novim postajnim poslopjem in skladiščem bodo veljale nad 1,200.000 din.
Okrajni cestni odbor je pa pričel preurejati dovozno cesto na postajo, ki jc deloma novo tra-eirana. Cesta bo nad sedanji nivo visoko dvignjena ter bo imela na obeh straneh hodnik za pešce.
Vsa proga bo veljala 2 in pol milijona din ter bo ta znesek krit iz osemmilijonskega posojila, ki ga je letos spomladi mestna občina najela pri Pokojninskem zavodu.
Nova prometna linija s to progo bo naslednja: vozovi bodo vozili iz Most mimo magistrata na kolodvor in od tam naprej po Šmartinski cesti do pokopališča, kjer bodo vozili ob desni strani znane parcele pred pokopališčem ter nato v pentlji proti mestu nazaj na kolodvor in od tam zopet v Moste, Zvezni tir med Marinkovo in Moretovo hišo bo služil za okrepitev prometa o Vseh svetih in drugih večjih prireditvah na pokopališču. Zaenkrat so na novi progi določene naslednje postaje: vogal Jegličeve in Masarykove ceste, vrh klanca pri Moretu, vrh klanca pri Kolinski tovarni, odcep Šmartinske od Savske ceste, izstop Linhartove ceste na Šmartinsko cesto ter vhod na pokopališče.
Še pred koncem del za svetokriško tramvajsko progo pa prično z delom za obnovo dolenjske tramvajske proge. Ta proga bo dobila nov temelj, nove tračnice in nov zgornji vozni vod, v trasi pa bo ostala neizpremenjena. Stroški so preračunani na dva milijona din. Pri ugodnem vremenu bo dolenjska tramvajska proga obnovljena do 1. novembra. Ko sc bo ta proga obnovljala, bodo skušali zdržati promet deloma s prestopi, morda pa ga bo treba tudi začasno ukiniti.
Dalje namerava tramvajska družba že letos uresničiti načrt dvojnega tira od Langusove ulice do Stana in doma na Tržaški cesti ter obenem preložiti oba tira v sredino cestišča. Če bo vreme ugodno, bo tramvajska uprava to že letos uresničila, kar bo veljalo okoli 220.000 din.
Delavnica tramvajske družbe je sedaj polno zaposlena s predelavo tramvajskih voz, kupljenih v Opatiji. Te vozove bodo predelali tja do srede decembra, nato pa prične tramvajska uprava v svoji delavnic izdelovati sedem novih tramvajskih voz, ki bodo veljali«okoli 2 in pol milijona dinarjev. Vsa dela za te vozove bo delavnica sama opravila, le motorje bo dobavila tvrdka Siemens. Vse železje, kolikor ga bo delavnica potrebovala, bo dobavila KID.
Ko prične letos obratovati svetokriška tramvajska proga, si bo tramvaj pomagal pač s starimi vozmi, šele ko bodo novi vozovi izdelani, bo potreba po vozeh krita.
Nj. Vel. kralj Peter v Ljubljani
Ljubljana, 19. avgusta.
Danes ob 11 je dospel z avtomobilom v Ljubljano Nj. Vel. kralj Peter II. s svojim bratom Nj. Vis. kraljevičem Tomislavom ter drugim spremstvom. Nj. Vel. kralj se je ustavil najprej v trgovini Baraga v Nebotičniku, kjer je nakupil nekaj pisalnih potrebščin, nato pa se je odpeljal do trgovine Krisper, kjer sta oba kraljevska gosta postregla šef tvrdke g. Erik Krisper in trgovski sotrudnik g. Petkovšek. Kralj si je izbral nekaj igrač oziroma že skoraj pravih strojev v miniaturi, na polju igrač prava tehnična čuda. Takoj nato sta kralj in kraljevič odšla v Leonišče, kjer sta obiskala svojega brata Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Po tem obisku sta se kralj in kraljevič Tomislav vrnila zopet na Bled. Povsod, kjer sta se pokazala, jima je ljubljansko občinstvo priredilo spontane ovacije in ju toplo pozdravljalo, kralj in kraljevič pa sta ljubeznivo od-zdravljala ter se zahvaljevala za simpatije.
Metlika vas vabi!
Tostran Gorjancev in Mirne gore, v deželi sonca in sladkega grozdja, v krajini beli, kjer )e Zupančič, poet naš, ob Kolpi na Vinici doma, v deželi belih brezovih loz in okroglih kraških drag in vrtač, v srcu Bele Krajine v Metliki se bo zbra: lo vse naše ljudstvo na »Narodni belokranjski mladinski tabor« dne 21. avgusta in manifestiralo za narodne, slovenske in jugoslovanske ideale! Pridite tudi vsi drugi, ki morda malo poznate naš kos slovenske zemlje ob Kolpi, sem doli med nas! Z avtobusi, vozovi in izletniškim vlakom, ki ima ugodne zveze proti Ljubljani in Karlovcu! Vaši bratje in sestre vas vabijo! Lepega izleta vam ne bo nikoli žal. Saj v Drašičkih, Vidošičkih in Se-miških goricah že grozdje zori in že dolgo nenehno čriček prepeva! Videli boste naše belokranjske narodne noše, naše šege in narodne običaje in tudi našo gostoljubnost boste imeli priliko okusiti! Na prosti zabavi vam bomo postregli z našimi pristnimi vini iz Metliške vinske zadruge, z drašičko in vidošičko kapljico! Ne bo manjkalo tudi jancev in odojčkov in za veselo razpoloženje bo skrbela naša mestna metliška godba. Pridite v Metliko ob Kolpi in praznujte z nami veliki dan belokranjske mladine!
Tabor bomo na predvečer otvorni s slavnostno akademijo na čast pokrovitelju ljubljanskemu županu dr. Juro Adlešiču, ki bo osebno navzoč. Nastopi poleg domačih fantov in deklet tudi kolonija ljubljanskih otrok, ki so pri nas v Metliki na počitnicah. Istočasno., bodo po vsej Beli Krajini zagoreli kresovi, od Zumberka pa preko Metlike do Podzemlja in Vinice tja do Sitega trga ob Kolpi. V nedeljo 21. f: m. bomo pa ob četrt na 10 sprejeli na postaji goste in ob 10 bo sv. maša na prostem, nato tabor. Popoldne ob 3 favni nastop na Vejeru pri Metliki. Po nastopu prosta zabava.
Metlka ob Kolpi vas vabi! Pridite in ne bo vam žal med nami!
Okrožni telovadni nastop v Murski Soboti
Jutri, dne 21. avgusta gremo vsi v M. Soboto, da vidimo delo naše prekmurske mladine. Tudi mnogo naših bratov iz zelenega Štajerja pride k nam, da bo nastop tem bolj veličasten in mogočen.
Fantje in dekleta, jutri je vaš dan. Ti prekmurska katoliška mladina pokaži, da ei velika in jpogočna, da ha...liasigp,.Y_M- Soboti res pomemben za Tebe in za vSo Prekmurje,
Mladinska prireditev v Kranju
Kranjski Fantovski odsek in Dekliški krožek letos še nista imela samostojnega nastopa. V lepem številu sta sodelovala pri okrožni prireditvi v Šmartnem pri Kranju in pri mednarodni prireditvi v Ljubljani, sedaj pa hočeta pokazati, kaj zmoreta sama.
Nastop bo v nedeljo 21. avgusta popoldne ob 3 na Planini. Na 6porcdu so razne simbolične vaje članov in članic ter proste vaje naših najmlajših, pa tudi odraslih deklet in fantov. Razumljivo je, da bodo nastopili fantje tudi na drogu in bradlji. Pri celotni prireditvi bo igrala tržiška godba. Po nastopu bo pr06ta zabava s srečolovom, preskrbljeno bo tudi za jed in pijačo,
Velika povodenj v Žireh
Ziri, 18. avgusta.
Danes zjutraj nas je iznenadila velika povodenj. Nobenih morskih ptičev, ki nam navadno že več dni poprej večje povodnji oznanjajo, to fiot ni bilo. Kar naenkrat se je okrog 5 zjutraj razbe-snela silna nevihta z bliskom in treskom gori na Rovtarsko stran. Par ur pozneje pa je že pridrla silna voda, ki je poplavila velike dele travnikov in njiv. Škoda je posebno velika zato, ker je voda uničila pridelke na njivah in popolnoma zablatila otavo ravno pred košnjo.
Posebno široko se je voda razlila ob spodnjem toku pri Ledinci in to v nenavadno brzino. Zdi se skoraj, da bo po regulaciji zgornjega toka Sorc voda v spodnjem delu doline še bolj nevarna; ako
bo temu tako, bo treba res tudi na tem delu regulacijo Sore čimprej izvršiti, kar tamkajšnji posestniki tudi z gotovostjo pričakujejo. Pa tudi pri regulaciji sami so se pokazali nekateri nedo-statki, ki jh bodo gg. inženirji gotovo skušali odpraviti, kolikor se bo 6eveda dalo. Voda je n. pr. pridrla iz kanalov, ki so namenjeni za odvajanje hudournikov iz travnikov, nazaj na travnike in veliko sveta popolnoma zablatila.
Res, veliko bo še dela, preden bomo vse naše velike in male vode, ki so se posebno po grozni povodnji leta 1927 tako razdivjale, popolnoma uredili. Hvaležni smo banovini, ki v sodelovanju z občino to razdejanje popravlja, pokažimo pa tudi vsi prizadeti tudi zanaprej — in mogoče še bolj kot do zdaj — da znamo ta dela primerno ceniti.
Kongres gluhonemih
Maribor, 19. avgusta.
Te dni je bil v Mariboru kongres gluhonemih, ki so se zbrali iz vse države ter 60 razpravlja.i na svojih sestankih o svojih perečih zadevah, predvsem pa o vprašanju zaščite gluhoneme mladine.
Slavnostno zborovanje je bilo v Gambrinovi dvorani. Udeležili so se ga delegati iz Ljubljane, Belgrada, mariborski člani in pa delegati iz Gradca. Vodil je zborovanje predsednik mariborskega Društva gluhonemih Sagaj, ki je v svojem pozdravnem govoru očrtal pomen in naloge društva. Pregledno poročilo o delovanju mariborske organizacije v zadnjih petih letih je podal tajnik Svcn-šek. Delo je uspešno predvsem na socialncm področju. Z božičnicami in podpornimi akcijami je društvo pomagalo potrebnim članom ter jih je oskrbelo z najpotrebnejšimi življenjskimi sredstvi. Zlasti pa je veljala skrb društva gluhonemi mladini. Šolska izobrazba za gluhonemega otroka je ogromne važnosti. Ker je gluhonemcu odvzet dar sluha in govora, se ne more razvijati v vidni mu okolici, vendar ga izobrazba v gluhoncmnici usposobi za polnovredno življenje. Gluhonemec se s primerno izobrazbo lahko uspešno udejstvuje v marsikaterem poklicu ter sc more tudi osamosvojiti. Šolan gluhonemec pomeni tedaj pridobitev vsestransko uporabljive delovne moči, dočim je njegov nešolan sotrpin ponavadi še večji revež kakor slepec, ker ga ni mogoče porabili za nobeno delo. Iz tega sledi nujna in že velikokrat poudarjena potreba po razširjanju zavodov za gluhoneme, da se odprejo vrata gluhonemnic vsem, ki so
zmožni izobrazbe, V praktičnem življenju vidimo, da so gluhonemi delavci in obrtniki zelo dobre in uporabne moči, zlasti zaradi tega, ker ima gluhonemec izredno razvit dar za opazovanje. Na to bi bilo treba posebej opozoriti tiste, ki se iz nekih predsodkov branijo gluhonemih, šolanih vajencev »Društvo gluhonemih« je naslovilo na merodaj-na mesta posebno spomenico, v kateri opozarja na zgoraj navedena dejstva ter zahteva otvoritev novih gluhonemnic v državi. Medtem ko imamo pri na6 le štiri gluhonemnice (Ljubljana, Belgrad, Za greb, Jagodina), jih imajo Čehi 17, v Nemčiji Franciji in Italiji pa je število gluhonemnic povprečno še večje. Društvo opozarja, naj se glu-honemnica v Ljubljani razširi ,ali pa naj 6e ustanovi nov zavod za gluhoneme v Mariboru. Obenem je bila sprejeta resolucija za ustanovitev osrednje organizacije »Zveze združenj gluhone mih« v Belgradu.
JO ~~


Tabor v Dolu pri Ljubljani
Pod pokroviteljstvom g. bana dr Natlačena bo v nedeljo, 28. avgusta celodnevni tabor za-savskega okrožja ZFO s sodelovanjem VDK Ob 9 dopoldne sprejem gostov in sprevod, ob 10 sv. maša in blagoslovitev okrožnega prapora Po sv. maši bo govor g. M. Starcta. Po dopol danskem taboru štafeta za prehodni jiokal (raz stavljen v trgovini Zidar v Dolu pri Lj.). Po poldne bo ob 3 telovadni nastop in prosta zabava. Vsi fantovski odseki in dekl. krožki, ki ste in ki niste dobili posebna vabila, pridite lolnoštevilno v krojili in pripeljite vse somiš-jenike s seboj.
1/eotcu?- _
CL&: i
PROIZVODI -UNION- ZAGREB
Strašna smrtna nesreča pod vrhniškim vlakom
Ljubljana, 19, avg.
Vrhniški vlak, ki odhaja z Vrhnike ob 1.45 in pride čez pičlo uro v Ljubljano, je danes povozil mla* dega motociklista, ki je bil na mestu mrtev.
33 letni podjetnik Ivan Kucler, doma iz Ligojne in tam tudi stanujoč, se je danes v opoldanskih urah odjavil z motornim kolesom v smeri z Vrhnike proti Ljubljani. Peljal je po glavni cesti. Med Drenovim grw čem in Vrhniko je zavozil z glavne ceste na stransko cesto proti Sapu, in sicer proti Verbičevi tovarni usnja. Motorno kolo je imel naravnano na drugo hitrostno stofmjo, kar pomeni, da je vozil s hitrostjo kvečjemu 40 km na uro. Ko je prečkal železniško progo, pa mu je očitno zmanjkalo razgleda, tako da se je zaletel z motorjem v drugi vagon vrhniškega vlaka. Vlak je potegnil Kuclerja za seboj ter ga nekaj časa vlekel, tako da je Kuclerjevo truplo obležalo nato na drugi strani proge grozno razmesarjeno. Izstopili so mu možgani, vse truplo pa je bilo popolnoma zmečkano, razmesarjeno, 6ploh ena sama gmota krvi in mesa, da je bil pogled na truplo prav pretresljiv. Na kraju dogodka se je takoj zbralo mnogo ljudi. Že v prvih urah popoldne je dospela tja železniška komisija iz Ljubljane in pa vrhniški orožniki, ki so ugotovili vzrok smrti. Truplo ja bilo začasno prepeljano v mrtvašneo v Ligojno.
Pokojni Ivan Kucler je bil priden in trezen ter zelo podjeten mladenič. Pravkar je ustanovil na Vrhniki malo tovarno za praženo ječmenovo kavo, v katero je polagal mnogo upanja. Komaj je pa pričel s podjetjem, ga je doletela smrtna nesreča. Zapušča očeta in mater ter enega brata. Užaloščenim svojcem naša iskreno sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luči
Pasijonske predstave
na Brezjah
V nedeljo, 21. t. m. bo ponovilo Prosvetno društvo Kropa ob pol 8 zvečer prcil cerkvijo Marije pomagaj veliko pasijonsko dramo »V času obiskanja«, katero je na podlagi evangelija in tistega časa napisal član Narod, gledališča v Ljubljani, g. Edvard Gregorin. Drama jc izšla v knjigi, v založbi Jugoslovunske kn jigarne. To veličastno delo ima 8 postaj, v katerih nam prikazuje Jezusa kot — Učenika, Poslanca, Duhovniku. Sodnika, Krulju, Človeku, Sina božjega in Odrešenika. Naš gosj). škof dr. Gregori.j Rozman, so ob jircmicri te drnme, ki se je vršila v Narodnem gledališču v Ljubljani, napisali avtorju gosj). Gregorinu —- »Vuš PiMiJort" jftt SlftSiba božja«. Resnično, vsi. ki sb bil'f zadnjič navzoči pri predstavah na Brezjah« so do duše pretreseni občutili, dn to ni na-vtHliitrfgru.' lehiveč da prisostvujejo (lOgbdkMtfh Jezusovega trpljenja in odrešenja. Vrli pasi-jonski igralci iz Krope tudi resnično lepo igraj jo, vsi do zadnjega, s pravim vživetjem in poj* movnnjem. Naštudiral je dramo z njimi pisatelj dela g. Gregorin sum, ki je najiravil tudi načrt zu oder in scenerijo. Oder je čez 20 nl dolg in nu njem nastopa okrog 140 igrnlccv« Raznobarvni žarometi in slikoviti kostumi nudijo prekrasne prizore. Izvajanje spremljajo orgle in mogočne fanfare. Glasbo za te jc zložil g. prof. M. Tome. Ob koncu drame se ogltn se med sliko »Vstajenje« mogočni zvonovi kot na velikonočno jutro. Mnogi, ki so predstavo videli, jo žele videti ponovno, ker vtisi, ki jili zapušča tu drumu nu gledulce, so očiščujoče! jirctresljivi in veličastni.
Fj
Srečanje s slovaškim voditeljem
Preteklo poletje sem imel na taboru slovaške ka« toliške akademske mladine v Banski Ščavnici izredno čast osebno spoznati gospoda prelata. Bil je praznik slovaške mladine, ki se je zbrala v krogu svojih prijateljev in mentorjev, tu so bili g. prelat dr. Filkoren, duhovni voditelj katoliškega gibanja, in dr. Tiso, polit, ideolog slovaškega avtonomizma, med svoje je prihi-< tel in jih s svojo navzočnostjo počastil tudi oče mladine in domovine z Ružomberka.
Banska Ščavnica je na pol protestantovsko mesto in je zato vse katoliško prebivalstvo ne le s sim< patijami spremljalo potek zborovanj, temveč se jih j* tudi aktivno udeleževalo.
Na mestnem telovadišču smo se zbirali dijaki in pa tudi druge množice za svečan sprevod k pontiti-kalni sveti maši, ki jo je imel gospod prelat na Mestnem trgu.
Prav v ta čas priprav n mrzličnega urejevanja pridrvi avto in se ustavi ob navdušenem klicu množice pred telovadiščem. »Hlinka prihaja,« završi med množico. Vitka, visoko zravnana postava, s srebrnimi lasmi izstopi iz avta in kot general začne obhajati posamezne skupine. Pred vsako skupino se ustavi in jo z nekaj bodrilnimi stavki ogovori. Skoro kot naš pokojni knez Jeglič, le da mu je glas še čist, jasen in ne tresoč.
Kot slovenski delegat sem mu bil predstavljen. V rokah sem stiskal »Slovaško pravico«, in po tem sodeč, me vpraša: Ste li časnikar? Prijazno mi proži roko, ki jo ves čas razgovora ne umakne. V kratkem razgovoru, sprehajaje se po telovadišču, takoj z zanosom in navdušenjem sproži naš in svoj narodni problem.
Pri pontifikalni sv. maši, odet z infulo, je bil čisto spremenjen — ni bil več udarni Hlinka, temveč lo vdani svečenik. Glas mu je tresoče zvenel. Med sv. mašo je akademski pevski zbor zapel tudi slovensko Ave Mario. Neizrazni občutki prevzemo človeka, ko v tujini sliši ob tako slovesnem trenutku slovensko molitev.
Po sv. maši se je pričelo na prostem zborovanje. Otvori ga prelat, intonira narodno slovaško pesem in vsa množica ga spremlja. Ob nepopisnem navdušenju razvija slovaški politični program od Sv. Martinske deklaracije, ko še niso vedeli v domovini za v Ameriki sklenjen dogovor, imenovan »Pittsburska pogodba«, do danes. Konča pa z besedami: Dediščino očetov ohrani nam Bog!
Po tem kratkem govoru se poslovi, množica se vsuje k avtomobilu. Nihče tedaj ni mogel misliti, da bo čez leto dni zašlo na Slovaškem sonce, ki je skozi 40 let ogrevalo slovaški narod, in da se bo globoka žai lost vselila v deželo med Tatrami in Karpati.
»Otec vlasti« Andrej Hlinka postal ;e pokojni.
— Jenko,
I Nepozabna Dorotv Lamour Živi If|tljl|inrt fl711 urilo H,no nfltlca I
in poje v eksotičnem velelilmu IVI dlJlllCl UZUIIIJIG Ob 16., 19-15 in 21-15 I
Zborovanje bojevnikov na Brezjah
Na Brezjah bo 27. in 28. avgusta bojevniško zborovanje z blagoslovitvijo preurejenega prostora in odkritjem spominske plošče umrlemu I. tajniku Zveze, vojnemu kuratu Francu Bonaču. Spored svečanosti bo naslednji:
V	soboto 27. avgusta bo zvečer ob pol 9 na prostem igra iz življenja svetovne vojne »Njega ni«. Igrali bodo člani trboveljske skupine.
V	nedeljo 28. avgusta ob 9 sprejem gostov in pevska vaja v samostanski dvorani. Ob 10 cerkveni govor (predsednik tov. Mirko Rataj), nato blagoslovitev preurejenega prostora pred cerkvijo (gvar-dian in odbornik Zveze bojevnikov tov. p. dr. Ha-drijan Kokolj) in sv. maša (odbornik Zveze bojevnikov tov. Janko Cegnar). Po cerkvenem opravilu molitve za umrle tovariše, nakar sledi odkritje spominske plošče I. tajniku Zveze bojevnikov Francu Bonaču (govori I. podpredsednik Zveze bojevnikov Rudolf Wagner). Nato bo bojevniški tabor. Popoldne ob 2 bodo litanije. Med sv. mašo l>o ljudsko petje s spremljevanjem godbe.
Vabimo vse, da pridejo 27. in 28. avgusta na Brezje. Zaprosili smo za četrtinsko voznino po železnici. I)o sedaj še nimamo rešitve. 0 dovoljenju bomo poročali v časopisih.
Koledar
Sobota, 20.	avgusta: Bernard, opat; Samuel, prerok.
Nedelja, 21.	avgusta (11. pobinkoštna nedelja).
Ivana Frančiška	Šantalska, vdova,
Novi grobovi
■f" V Postojni je v starosti 42 let nenadoma umrl gospod Matija Pelan, gostilničar. Pokopali ga bodo v nedeljo, 21, avgusta. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■J- V Ljubljani je umrl gospod Jože Drenovec, uradnik drž. železnic v pokoju in meščan ljubljanski. Pogreb bo v nedeljo ob pol 3 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Zveza slovenskih obrtnikov
priredi ob zaključku 5. obrtne razstave v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 21. avgusta,
velik obrtni tabor
Ob 9. sveta maša, katero bo daroval gospod dekan Valentin Zabret. — Ob 10. bo občni zbor Zveze slovenskih obrtnikov v cerkveni dvorani v 6t. Vidu nad Ljubljano. — Ob 11. bo veliko obrtniško zborovanje v veliki dvorani Ljudskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano.
Obravnavala se bodo tekoča pereča vprašanja. Dolžnost vseh zavednih slovenskih obrtnikov je, da pridejo v nedeljo, 21. avgusta, na 6voj tabor v Št. Vid nad Ljubljano, da s tem okrepijo udarnost obrtniških vrst za pravice obrtnega stanu.
Popoldne ob 3. velika vrtna veselica z bogatim sporedom na vrtu gospoda Cirmana. kjer bo tudi žrebanje vstopnic za moderno kuhinjsko opremo. — Vstopnine k veselici ni. *
—	Polovična voznina za obrtniški tabor Zveze slovenskih obrtnikov v Št. Vidu nad Ljubljano je dovoljena, in sicer v dneh od 19. do 23. avgusta t. 1. Vsak udeležencc naj kupi vozno karto do postaje Št. Vid-Vižmarje ter legitimacijo obrazec K -13, katero bomo na taboru žigosali in bo služila za brezplačen povratek.
—	Za turiste bo v nedeljo ob 10 sv. masa v Marijini cerkvi na Kureščku.
—	Člani bivšega Jugoslovanskega polka Matije Gubca v Tomsku, ki so po dobrov. zakonu za to upravičeni, sc pozivajo, da se obrnejo za pristop in izpopolnitev osebnih podatkov na Okrajno organizacijo Zveze vojnih prostovoljcev, Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Letovišče Laško
naravno topli vrelci, živahna in bistra Savinja, slikovita okolica: Sv. Mihael, Sv. Krištof, Marija Gradec, Hum, ravaline »Tabor« in gostoljubni
meščani vabijo
na prosvetni tabor 21. avgusta
—	Najvidnejšo reprezentanco mlade slovenske umetniške generacije predstavljajo akad. slikarji: Stane Kregar, Franc Mihelčič. Zoran Didek, Mak-sim Sedej, Zoran Mušič, Marij Pregelj, Mivklavž Omersa in akad. kiparji Niko Pirnat, Zdenko Kalin, Karel Putrich in Fran Smrdu. Vsi ti so člani Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov in bodo sodelovali na umetnostni razstavi, ki bo na letošnjem jesenskem velesejnui v Ljubljani od
1. do 12. septembra.
—	Blagoslovitev motorke bo v nedeljo, 21. avgusta popoldne ob 3 na Polici pri Višnji gori. Blagoslovitve se bo osebno udeležil g. ban dr. Marko Natlačen. Po blagoslovitvi bo domača zabava.
—	Pri zaprtju, motniah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« arenčice
—	Izlet v Trst z odhodom iz Ljubljane dne 27. tega meseca in povratkom dne 28. t. m. priredi Zveza za tujski promet. — Prijave sprejemajo vse biljetarne »Putnika«.
—	Vreme, Jugoslavija: Prevladuje jasno skoraj po vsej kraljevini. Nekoliko oblačno v sredini države in v severnih krajih. Toplota se je zvišala po državi. Najnižja Plevlje 7, najvišja Mostar 33 stopinj. Napoved za danes: Deloma oblačno v severni polovici, a jasno na Primorju in jugu. Toplota se bo zvišala po vsej državi.
—	V Rim in Firenze od 6. do 9. septembra; od
6. do 9. septembra v Vipavo: od 7. do 8. septembra v Gorico in Trst; od 10. do 11. septembra v Trst. — Prijave do 27. avgusta sprejema in informacije daje Iz-letna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45.
—	Gg. učiteljice in učitelje, ki mi pišejo nujna pisma zaradi Zemljcpisja in Zgodovine za 5. razr. ljudskih šol (recle za 1. razred viš. nar. šole), opozarjam, da izideta obe knjižici v prvi polovici meseca septembra t. 1. — Janko Pola k.
—	Kuratori) protituberkuloznega dispanzerja
na Jesenicah obvešča prebivalstvo radovljiškega okraja, da bodo počenši s 24. avgustom ordinacije v dispanzerju vsako sredo od 9 dalje in ne več ob sobotah kakor dosedaj.
v — Cvetlice žc oltar kraso. Slovenska maša za mešani zbor, zl. Franc Premrl, org. v Šmartnem pod Šmarno goro. Cena part. 15 din, gl. po 5 din. Samozaložba. Naši cerkveni skladatelji že nekaj let skladajo slovenske maše z vsemi glavnimi maš-nimi deli, kakor želi naš knezoškof. Taka maša daje liturgiji večji pomen kakor pa one, ki vsebujejo samo začetno mašno besedilo. Verniki laže sledijo glavnim mašnim delom in jih tako bolj pojmujejo. Tudi pričujoča maša, ki je zložena na besedilo cerkvenega pesnika Gr. Matija, ima vse pogoje, kakor jih želi škofijska okrožnica, ki je bila tozadevno izdana pred leti. Celo skladbo diči cerkvi dostojen in efekten slog, ki bo na poslušalca ugodno vplival, da bo pobožno sledil liturgiji in doumeval sv. daritev. Vstop se lahko porabi kot navadna mašna pesem, ker obsega 4 glavne zn-četne kitice. Cerkvenim zborom to simpatično in pevno mašo prav toplo priporočamo; dobi se tudi | v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
—	Na Radlcku je pogorelo šest gospodarskih poslopij, ne pa na Rakeku, kakor je v včerajšnji številki zagrešil tiskarski škrat.
—	Redno vpisovanje v trgovsko učilišče — Christofov učni zavod — Ljubljana, Domobranska cesta 15, prične 20. avgusta. Kdor želi podrobne informacije glede sprejema in vseh pogojev, naj piše na ravnateljstvo, da mu pošlje nova šolska določila s slikami, ki jih je zavod izdal ob svoji 35-letnici obstoja.
—	Pedagoški tečaj za učitelje bo od 22. do 27. avgusta v dvorani Delavske zbornice (Miklošičeva cesta) v Ljubljani. Pričetek bo v ponedeljek, 22. avg. ob 9. Na prošnjo Pedagoškega društva je kr. banska uprava dovolila vsem udeležencem, da smejo ostati v Ljubljani (lo vključno 27. avgusta. (Odlok kr. banske uprave IV št. 15172 z dne 16. avgusta 1938.
Prosvetni dan v Trborah
Jutri, v nedeljo 21. avgusta, bodo v Trbojah blagoslovili nov prosvetni dom. Ob tej priliki bo prosvetni tabor pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Mihe Kreka, ki se bo tabora udeležil in imel slavnostni govor. Prosvetno društvo vabi vsa sosednja prosvetna društva, fantovske odseke in dekliške krožke ter narodne noše, da se v obilnem številu udeleže našega tabora.
Ljubljana
1 Sv. maša za izletnike in turisto bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4,15 pred odhodom izletniškega vlaka.
1 Odlikovanje ljubljanskih brivskih mojstrov. Ob jubileju brivske organizacije so bili odlikovani organizatorji in brivski mojstri g. Engelbert Fran-chetti z redom 6V. Save IV. stopnje in g. Podkraj-šek Matija ter Navinšek Emil z redom sv, Save V. stopnje. Za ves brivski stan našega mesta častna odlikovanja je danes opoldne izročil župan dr. Juro Adlešič odlikovancem z najlepšimi čestitkami. Čestitamo!
1 Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljana priredi dne 20. avgusta 1938 od 18.30 do 19.30 promenadni koncert v Zvezdi. Koncert bo izvajala godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom g. ka-pelnika Svetela Heriberta.
1 Gradbena dela v Ljubljani. V članku pod tem naslovom v včerajšnjem »Slovencu« je bila pri imenu mrlišnica opazka, da lo ime predlaga g. inšpektor Wester. To pa ne ustreza resničnemu dejstvu. V članku »Ime za novo nirlišnico pri Sv. Križu« (»Slovenec«, 9. avg.) je g. inšpektor Wester stavil predlog, naj se novi mrliški gaj poimenuje: Zale ali Žal je ali Navje, ter je predlog tudi obrazložil in utemeljil.
1 Zatvoritev prehoda skozi Lattermanov drevored. Zaradi prireditve jesenskega velesejma, ki bo od 1. do 12. septembra, bo prehod skozi Lat-terniannov drevored od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union zaprt od 22. avgusta do 17. sept.
1 Vsi popravni izpiti na III. drž. mešani me--ščanski šoli Frana Levstika v Ljubljani-Moste, Bazoviška ulica 1, bodo 31. avgusta t. 1. od 7 do 12 dopoldne in od 2 do 6 popoldne. Pripuščeni pa bodo samo oni učenci, ki so vložili do 25. avgusta 1938 z 10 din kolkovano prošnjo, ki je taksirana še z 10 din za vsak predmet. — Vpisovanje bo samo 1., 2. in 3. septembra od 8—12 in od 3—6 v šolskem poslopju, pritličje, soba št. 1.
1 Slogina glasbena šola. Vpisovanje na Slogini glasbeni šoli bo od 1. septembra dalje vsak delavnih od 9—12 in od 15—18 v šolski pisarni v Pra-žakovi ulici št. 19. Slogina glasbena šola poučuje klavir, godala, pihala, trobila, kitaro, solo-petje, mladinsko zborovsko petje, orkestralno igro, komorno glasbo in teoretične predmete. Gojenci imajo priliko pri internih in javnih nastopih vaditi se v sigurnosti nastopanja. Predavanja in konccrti spopolnjujejo redni pouk in širijo gojenčevo znanje literature in glasbene vede. Redni pouk se prične 9. septembra t, 1.
1 Slab ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil prav slabo založen z ribami, pa tudi zanimanje med gospodinjami za ribe je nekoliko odnehalo, zlasti ker so bile ribe spričo slabega lova sorazmerno precej drage, Sardelice so bile po 12 do 14 din, tunina po 26 do 28 din, ščuke po 16 din, postrvi po 40 din, smudje po 20 din in domači raki po 2 do 8 din kos po velikosti.
1 Nesreča. V svojem stanovanju v Tobačni ulici 14 si je včeraj na vse zgodaj zlomil nogo 36 letni fotografski pomočnik Silvo Miinichreitcr, doma s Hrvatskega. Poklican je bi! reševalni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. T^m so ponesrečencu dali nogo v mavec ter ga poslali v domačo oskrbo. Bolnišnica je namreč prenapolnjena ter mora slehernega ranjenca, ki je količkaj sposoben za domačo oskrbo, takoj poslati domov.
I Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-Vič priredi jutri v nedeljo, dne 21. t. m. ogled vrtnic na vrtu g. Jenko Franca v Medvodah. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.30. Ljubitelji vrtnic vljudno vabljeni.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Uslar, Selenburgova ulica 7.
Maribor
m Iz policijske službe. Znani služitelj pri predstojništvu mestrfe policije g. Angel Roje je bil upokojen.
m Mednarodno nogometno tekmo bomo imeli v nedeljo v Mariboru. Na igrišču Železničarja ob Tržaški cesti nastopita popoldne ob 16.15 SK Železničar in »Rapid« iz Celovca.
m Veliko turistično pridobitev pomenja uvedba novega avtobusa na cesti med postajo Ribnica-Brezno ter Ribnico na Pohorju. Novi avtobus je udoben Ford s 16 sedeži in več stojišči ter ima tudi poseben prostor za smuči.
m Mariborski mali harmonikarji so odpotovali danes na povabilo bana g. dr. Natlačena na Bled, kjer bodo igrali v Kazini pred zunanjimi ministri Male antante.
m Smrtna kap. 58 letnega železniškega vla-kovodjo Franca Smaseka so našli domači včeraj zjutraj v spalnici mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da ga je po noči zadela smrtonosna kap. Naj počiva v miru.
m Preprostemu sleparskemu triku nasedel. V četrtek popoldne se je vračal delavec Jurij Amon iz Razvanja, na kolesu iz mesta domov. V bližini magdalenske cerkve ga je ustavil neznan moški ter mu je dejal, da je našel 17 kg saharina, katerega je spravil v bližnji hiši pri neki ženski. Ves ta saharin, da je pripravljen prodati za 150 dinarjev, ker ga sam ne mara razpečati. Amonu je zadišal lep zaslužek s saharinom, pa se je spustil s tujcem v kupčijo. Dal mu je 110 din — vse, kar je imel pri sebi. Tujec mu je naročil, naj počaka pred hišo, da prinese sahrin. Amon pa je zastonj precej dolgo čakal. Ko se je naveličal, je šel za tujcem v hišo kjer so mu povedali, da je neznanec že zdavnaj odšel skozi dvoriščna vrata v drugo ulico ter se je izgubil kdo ve kam.
m Pazite na pralnice. Ze nekaj dni se »udej-stvuje« v Mariboru nepoznan ljubitelj tujega perila. Vlamlja v pralnice ter krade perilo. Med drugimi je vlomil v Delavski ulici 10 v pralnico Marije Fluher ter io oškodoval za 300 din, drugi vlom pa je izvršil v Delavski 8 v pralnico Zofije Zivko ter ji povzročil 1000 din škode. Pralnice odpira s ponarejenim ključem.
m Stotake je »ribaril« skozi okno. V Kopiv-niku nad Račami so zalotili 17 letnega Vincenca Kitaka pri svojevrstni tatvini. Fant se je priplazil do hiše posestnice Ivane Koren. V rokah je imel kol, na katerem je na enem koncu zabil dva koničasta žreb.ja. S tem kolom je 6kozi okno odprl piedal pisalne mize, na žeblje pa je skušal nasaditi denarnico, v kateri je bilo 9 bankovcev po 100 din. Pri tem »ribarjenju« stotakov pa so fanta zalotili in prijeli,
m Ni bil zločin, temveč samomor. Včeraj zjutraj se je bliskovito raznesla po Mariboru vest o grozovitem zločinu pod Kalvarijo. Okrog petih zjutraj so našli ljudje v kalvarijskem potoku truplo mrtvega fanta, ležečega na obrazu. Na prvi pogled ni bilo mogoče ugotoviti na mrtvem nobenih poškodb. V žepu je imel glavnik z napisom »Rudolf Majcen«. Na podlagi tega so ugotovili orožniki, da je to 17 letni sin šolskega, sluge na I. dekliški meščanski šoli na Slomškovem trgu g. Majcna. Mladi Rudolf, ki je lansko leto končal meščansko šolo, se je letos pripravil za sprejem v tekstilno šolo v Leskovcu. V četrtek popoldne je odšel od doma, zvečer so ga ob 7 še videli v kinu, domov pa se ni vrnil. Poleg trupla so našli neizstreljeno patrono za pištolo cal. 6.35. Dopoldne je prišla na lice mesta sodna komisija. Ko so truplo obrnili, so odkrili na levi strani glave strelno rano, v roki, ki je bila podvita pod telo, pa je še stiskal pištolo. Bilo je očividno, da je fant izvršil iz neznanega vzroka samomor *in da ni psdel kot žrtev zločina, kakor 6e je prvotno domnevalo. Fanta je lansko leto povozil neki avtomobilist, dobil je poškodbe na glavi in od takrat je bi', nekako zmeden. V takem duševnem stanju je najbiže tudi izvršil žalostno dejanje.
Celje
c Katoliškega prosvetnega tabora v Laškem naj se udeleže ne samo člani in članice naše organizacije, ampak vsi naši prijatelji. Drevi bodo na hribih okoli Laškega zagoreli kresovi, v cerkvi pa se bodo opravile slovesne litanije. Jutri, v nedeljo, bo pri jutranjih vlakih sprejem gostov, ob pol 9 formiranje sprevoda, ki bo ob 9 krenil na Slomškov trg k sv. maši, Po sveti maši bo slavnostno zborovanje. Popoldne ob treh bo javni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov na telovadišču ob Savinji. Vse člane in članice, posebno pa naše prijatelje vabimo, da se tega tabora naj-častneje udeleže!
c Romanje na Sv. Goro ob Sotli bo tudi letos v ponedeljek, 5. septembra. Avtobusi odpeljejo zjutraj ob 5 od kolodvora. Povratek proti večeru. Prijave sprejema Prosvetno tajništvo v Cankarjevi ulici 4. Voznina, ki znaša 40 din, se plača ob prijavi.
V spomin f Francetu Svetu
Pred mesecem dni smo Te položili v grob. Čeprav si bil ze dalj časa bolan, vendar je vest o Tvoji prerani smrti iznenadila vse. Prezgodaj si odšel, dragi France! Ob prerani Tvoji gomili se človek z bolestjo sprašuje, zakaj je bilo treba Tebi, idealnemu mlademu duhovniku tako zgodaj umreti? Zakaj je bilo treba umreti Tebi, ki so Te Tvoje verne ovčice tako ljubile in spoštovale in ki si jim bil tako zelo potreben? A nisi bil potreben samo Trnjanom, marveč vsemu našemu narodu, kolikor ga biva od Trsta do Krasa in od Pulja preko Nanosa do Gorice in Tolmina in do Sv. Vi-šarij. Ljudstvo je začutilo s Teboj veliko izgubo, zato Te je v tako velikem številu neprenehoma podnevi in ponoči prihajalo kropit in prihitelo na Tvoj pogrel) od vseli strani. Zato si tudi imel tako veličasten pogreb. Vsi smo čutili, da je legel v grob velikan —• velikan po postavi in še bolj po duhu. V grol) je legel fant, ki je najlepše obetal, in mož izrednih zmožnosti in nezlomljive volje, o katerem bi človek mislil upravičeno, da bo kot Mozes v stari zavezi vodil svoje ljudstvo v boljše čase. V grob je legel dober duhovnik in dober pastir izročene niti črede, da prejme kot zvest služabnik plačilo od svojega Gospoda in prosi za svoje ubogo ljudstvo pri prestolu božjem milosti in usmiljenja in življenja. S koliko vnemo in ljubeznijo si se lotil zanemarjenega Gospodovega vinograda v Trnju in kako si hotel vso dušnopastirsko delovanje vestno urediti po navodilih cerkvenega prava. Obenem pa nisi pozabil, da si sin svojega ljudstva in da si kot duhovnik za to ljudstvo tudi postavljen, da delaš in trpiš zanj. Komaj dobrega pol leta si delal v božjem vinogradu, a vendar si zapustil jasne sledove in lepe sadove svojega dela, nam pa, ki smo po dobroti božji postali deležni
c Sv. maša za turiste bo v nedeljo, 21. avgusta, ob pol 9 pri kapelici sv. Cirila in Metoda na Koroš;ci. Službo božjo opravi novomašnik g. Adolf Piki.
c Na državni realni gimnaziji v Celju bodo popravni izpiti rednih učencev in privatistov dne 29., 30. in 31. avgusta, popravni nižji in višji tečajni izpiti dne 30. in 31. avgusta. Vpisovanje v I. razred bo 1. septembra, v II. do VIII, razred dne 2. septembra, vsakokrat od 8 do 11 dopoldne. Pri vpisovanju v I. razred naj starši, oziroma njihovi namestniki izjavijo, ali želijo vpisati otroka v realno-gimnazijski razred ali v klasične vzporednice. Pojasnila glede študija na klasičnih vzporednicah bodo dali gg. profesorji pri vpisovanju.
KINO UNION
»Mačja brv«
po znamenitem romanu Sudermanna
c Nesreča triletnega otroka. V Večjem Brdu pri Sv. Planini je pri igranju padla z visokega odra triletna hčerka posestnika, Janša Frančiška, Pri padcu si je zlomila levo nogo.
Mladinski nastop
pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.
V	nedeljo, 21. avgusta t. 1. vsi na mladinski nastop k Sv. Lovrencu v Slov. gor., ki ga priredita domači fantovski odsek in dekliški krožek s sodelovanjem bratskih odsekov in krožkov. Ob pol 10 pri sv. maši govori g. prof. Peter Kovačič, popoldne pri telovadnem nastopu pa spregovori naši mladini tudi inšpektor g. profesor Alič.
Nova cerkev
Po daljšem presledku se je smrt nenadoma oglasila v župniji in pobrala v 81. letu Matildo Šilih, r. Jaklič, p. d. Petračevo mater v Novi cerkvi. Rajnka je bila vse svoje življenje vzorna in krščanska žena. Prišla je iz Vojnika kot gospodinja h kanoniku in dekanu Francu Juvančiču, ki je bil velik prijatelj nepozabnega Slomška. Po njegovi smrti se je poročila z Matejem Šilihom, ki je bil skozi dolgo vrsto let cerkveni ključar. Pokopala je dvoje hčera. Ostala sta ji še dva sina: Kari, posestnik na domu, in Ferdinand, ki pregleduje prstne odtiske zločincev pri policiji v Belgradu. Vse otroke je odgojila v strogo verskem in narodnem duhu. Po večno plačilo za svoje čednostno življenje je šla na Marijino vnebovzetje, — Domačim naše prisrčno sožalje!
Vitanje
V	73. letu je mirno v Gospodu zaspala v tuk. župnišču Jožefa Musi, sestra našega priljubljenega duh. svetnika g. župnika Alojzija Musija. — V vi-tanjski župniji, kamor je prišla 1, 1914 kot gospodinja pred petimi leti umrlemu bratu župniku Jožefu Musiju, in še daleč na okoli je bila dobro znana po svoji veliki darežljivosti do revnih in po 6Voji vedri prijaznosti do vseh, ki so imeli opravka v župnišču. — Po svoji naravi je bila tiha in skromna, a vedno veselega, smehljajočega obraza. Odgovarjala je rada z neprisiljeno, nedolžno šalo. Posebno je bila vesela mnogih duhovnikov gostov, ki radi prihajajo v to, po gostoljubnosti in ljubeznivosti daleč znano župnišče. — Njeni zemeljski ostanki so bili prepeljani v rojstno župnijo na Vransko, kjer so bil položeni ob strani rajnih sta-rišev in bratov k počitku! — Bodi ji Bog obilen plačnik! Vitanjčani jo ohranimo v hvaležnem spominu! G. duhovnemu svetniku in še živeči sestri naše iskreno sožalje!
Kranj
Velika pridobitev za vso Gorenjsko bo gotova zgradba moderne mlekarne v Čirčičah pri Kranju. Kr, banska uprava v Ljubljani je že kupila okrog 26.000 kv. metrov sveta, na katerem bodo postavili potrebne stavbe za obratovanje Gorenjskih mlekarskih zadrug. Ta zadruga bo poslovala za ves kranjski in škofjeloški okraj ter za dele radovljiškega, kamniškega, ljubljanskega in logaškega okraja. Kot člani te nove zadruge bodo mogle nastopiti samo mlekarske zadruge ter je v ponedeljek 22, t, m, sklican že informativni sestanek vseh zadrug omenjenega ozemlja,
K predstavi igre »Njega ni..,«, ki bo v nedeljo, 27. avgusta pred Marijinem svetiščem na Brezjah ob pol 9 zvečer, bo vozil iz Kranja poseben avtobus, če se prijavi zadostno število udeležencev. Cena vožnji 12 din tja in nazaj. Prijave sprejema pisarna Tiskovnega društva v Kranju.
Kino »Šmartinski dom« predvaja danes in jutri velefilm »Poročnik indijske brigade«.
Kamnik
Praznik sv. Roka je bil letos na tržni dan v torek, Pri službi božji na Malem grabnu je bilo izredno mnogo vernikov iz vse okolice, tako da so komaj našli prostora na zeleni trati pred cerkvico.
Gospodovega duhovništva, si zapustil kljub kratki dobi prekrasen zgled duhovniškega življenja in vnetega dušnopastirskega delovanja. Kakor si bil velik v delu, tako tudi v trpljenju. V svoji šest-tedenski bolezni si svojim domačim in onim, ki so Te obiskali, pokazal prelep zgled potrpežljivega prenašanja bolečin. Do zadnjega si upal, da boš ozdravel, a Bog je odločil drugače. Ob tem spoznanju pa si podal zopet najlepši zgled vdanosti v božjo voljo. Docela miren in vdan v voljo svojega Gospoda si se poslovil od tega življenja. Zgodaj si končal, prezgodaj za one, ki so Te poznali ril ljubili, a še bolj za one, ki so Te potrebovali. Ovce so izgubile dobrega pastirja, naš rod pa dobrega bodočega vodnika. Te dni, ko je Tvoje verno ljudstvo romalo k svoji Materi na Šv. Goro, se je pač marsikdo ustavil na pokopališču v Sla-vini — ne toliko, da pomoli za pokoj Tvoje duše, ampak da vidi, ali je gomila obrasla s cvetkami, ki si jih tako zelo ljubil in pa, da se Ti kot služabniku božjemu priporoči za priprošnjo pri Bogu. Tvoj grob, dragi France, upam, ne bo zapuščen in zanemarjen, marveč dokler bo še naš rod živel svoje narodno življenje, Tvojemu grobu ne bo manjkalo obiskovalcev in rož! Počivaj sladko v objemu Resnice in Pravice ter Lepote in Ljubezni, dragi tovariš in sobrat, a nikar ne pozabi svojih sošolcev, rojakov in svojega rodu tostran in onstran državnih meja in razkropljenega po svetu, posebno še onega dela, ki tava proč od Boga in Njegove Cerkve! Ne pozabi pa tudi na pisca teh vrstici Če se bomo ob desetletnici mature zbrali, Tebe. najboljšega izmed nas ne bo med nami! Bog daj, da bi Tvoja žrtev mladega duhovniškega življenja zn naš rod na Krasu ne bila brezuspešna in prazna, marveč, da bi Ti Rog v svoji neskončni modrosti in dobroti obudil naslednikov z duhom, voljo in zmožnostmi, kakor jih ie dal Tebi!
Diip fi 1 r\ n31Y nas'ov Hlma, ki prekaša po svoji napetosti, misteriioznosti l,uc	ICI M*-*-1^ in sijajni vsebini vse dosedanje kriminalne filme!
TA IIIICTUEIIA III If A D8nes premieraI Predstave danes ob 19.15 in
I H J IH J I VEllH ULIlfft 21.15 uri, jutri ob 17, 19. in 21 uri - Sodelujejo
najodličnejši francoski igralci, med njimi RENfiE SA1NT CYR in JEAN GALLAND
KINA UNION Tol 99 91 Tnjinstveni umor mlade plesalke, vse okolnostl in nadaljni dogodki W wniwn xei.	drže gledalca tega odlifi filma v napetem razpoloženju do skrajnosti
m—mm kino sloga Tei. 27-30 ——m
I Božanstvena GRETA GARBO v veličanstveni ■ ■ ljubavni drami Ana Karenina I
I Predstave ob 16., 1915. in 2fl5. uri. |
Sadne cene so čvrste
Opozorilo informacijske sadjarske pisarne
Kmetijske zbornice
Na sadjarsko in informacijsko pisarno Kmetijske zbornice v Mariboru prihajajo razna vprašanja zaradi cen sadja in ravnanja pri prodaji jabolk. Ker pjsarna ne more odgovarjati na vsako vprašanje posebej, bo od Jasa do časa po potrebi obveščala sadjerejce v našem listu. — Na sedanja vprašanja je izdala pisarna sledeče posajnilo:
Jabolka so dosegla ceno 3 din za kg. Ker vlada na inozemskih trgih, zlAsti pa v Nemčiji veliko pomanjkanje sadja, je upati, da cena letos ne bo padla, ampak da se bo še dvignila. Zaradi tega naj sadjarji ne nasedajo raznim prekupcem in mešetarjem, ki jih strašijo s tem, da bodo cene padle, ter silijo sadjarje, da naj čimprej potrgajo jabolka, ker je sedaj trenutno cena zelo ugodna in da bo tudi letos pozneje padla, kakor se je to zgodilo lansko leto. Lansko leto je bila prvotno določena cena za zgodnje sadje 3.60 din franko jugoslovanska meja. Ker je bila lansko leto v Avstriji, Nemčiji in Švici rekordna letina in ker so začeli naši trgovci izvažati nezrelo sadje, je
oboje povzročilo velik padec cen naših jabolk v inozemstvu. Te sadne cene so se popravile šele komaj za zimsko sadje. V letošnjem letu pa je pridelek jabolk zaradi pomladnih mrazov v inozemstvu zelo pičel, pri nas pa je na nakladalnih postajah upeljana zelo stroga kontrola nad izvozom sadja, tako da nezrelih jabolk ni mogoče izvažati, pa je zaradi tega upati, da cene letos ne bodo padle. Zaradi tega priporočamo sadjarjem, naj ne trgajo nezrelo sadje zaradi strahu, da bi cena jabolkam padla. S prezgodaj obranim sadjem povzročajo sami sebi škodo, ker si zmanjšajo pridelek in pa ker ne doseže prezgodaj obrano sadje nikoli prave cene. Sicer pa letošnji strogi predpisi sploh ne dovoljujejo izvoz nezrelega sadja.
Ker je pokazal letošnji poskus zadružne prodaje sadja potom informacijske pisarne zelo lep uspeh, vabimo vse interesente, da se združijo v posameznih okoliših v krajevne odbore, ki naj ponudijo nakup večje množine sadja potom naše pisarne. Danes je cena sadju v krajih, kjer je že izvedena zadružna organizacija, 3 din za kg, dočim se prodajajo na primer v Čakovcu jabolka še vedno po 1.50 din.
Trepča
Dne 17. t. m. je bil v Londonu izredni občni zbor delničarjev Trepče. Na tem občnem zboru je predsednik Chester Beatty izjavil, da pričakuje sodelovanja največjih producentov svinca na svetu, da se prilagodi proizvodnja povpraševan j
Na občnem zboru je bila nadalje sklenjena fiuija Trepče s tremi ostalimi rudniki Kopaonik, /,le-tovo in Novo Brdo. Zato bo zvišana glavnica Trepče na 2 milij. funtov šterlingov. Ko bo fuzija izvršena, bo Trepča izdala še 1680 delnic po 5 šilingov imenske vrednosti. Vsak stari delničar ima pravico opcije: 13 starih delnic *a 4 nov. Ce odštejemo stroške emisije, bo družba dobila čistih 410.000 funtov šterlingov.	, ,
Nato je govoril o sporazumu z našo v-aoo. Družba se je branila zgraditi topilnice ker je bil dosedanji trg za svinčene in cinkove koncentrate zelo dober, prodaja kovine pa bi zadevala na večje težkoče zaradi carinskih ovir, kontingentov in drugih omejitev. Zaradi tega je družba zahtevala gotove protiugodnosti zlasti glede davkov in devizne kontrole. Sporazum med našo vlado m Trepčo je sklenjen za daljši čas, nanaša pa se tudi kot že omenjeno tudi na to, koliko dohodkov bo družba lahko obdržala v inozemstvu, kakšen bo valutni tečaj pri nakupu dinarjev itd. Pogodba je na 15 let.
Zveza slovenskih obrtnikov v Ljubljani ima svoj občni zbor dne 21. avgusta ob 9 dopoldne v Ljudskem domu v Št. Vidu nad Ljubljano. Na dnevnem redu so poročila predsedništva, tajništva, blagajnika in volitve. Predkonierenca delegatov vseh podružnic bo pred občnim zborom v istem prostoru že ob 8 dopoldne, fo občnem zboru pa veliko obrtniško zborovanje in bo po tem zborovanju tudi zaključek obrtne razstave v Sent
V'dUNova dvorazredna trgovska šola v Ljubljani Ker
je možno osnovati tudi zasebne dvorazredne trgovske šole, sta se tako Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani kakor tudi Združenje trgovcev obrnila na trgovinsko ministrstvo za dovoljenje osnovati tako šolo. Sedaj je ministrstvo odobrilo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ustanovitev dvorazredne trgovske šole s pravico javnosti. Tako bomo imeli v Ljubljani dve dvorazredni trgovski šoli (ker imamo že eno državno).
Ponudba Drž. hipotekarne banke švicarskim upnikom. Drž. hipotekama banka objavlja v švicarskih gospodarskih listih: Da bi končnoveljavno uredila vprašanje svojih posojil iz leta 1924 in 1927, za katere je plačevala od 15. februarja 1936 do 15. aprila 1938 3.5% obresti brez amortizacije, nudi banka lastnikom teh papirjev zamenjavo teh zastavnih listov za nove obveznice. Nove obveznice bi nosile 4% v švicarskih frankih in bi se amortizirale vsakega pol leta od dne 15. oktobra dalje, tako da bi bile najkasneje v 12 letih amortizirana. Na to je že pristalo 95% dosedanjih lastnikov (z ozirom na kapital). Da bi pa bila dana možnost tudi lastnikom ostalih 5% kapitala, je podaljšan rok za prijave za zamenjavo do 15. septembra (dosedaj do 15. avgusta).	.«...« ■
Preparati in pomožna sredstva za izboljšanje pecivnosti moke se smejo dajati v promet po odredbi ministrstva socialne politike in narodnega zdravja samo pod svojim kemičnim imenom ali, če so sestavljeni, pod imenom glavne kemične sestavine.
Nova delniška družba. V Zaječarju je bila te dni ustanovljena delniška družba »Slatinski rudokopi« z glavnico 1 milijon dinarjev,
Trgovski in zadružni register v Murski Soboti. K dosedanjim 4 krožnim sodiščem, ki poslujejo tudi kot trgovska sodišča, emo dobili nedavno tudi okrožno sodišče v Murski Soboti. Pri tem sodišču bo tudi trgovski in zadružni register. Po dosedanjih podatkih bo pri tem sodišču vpisanih 123 posameznih tvrdk in javnih trgovskih družb, 10 delniških družb, 8 družb z omejeno zavezo in 109 zadrug. Ta podjetja leže na območju okrajev: Ljutomer, Gornja Radgona, Dolnja Lendava in Murska Sobota in so bila doslej vpisana v mariborskem trgovskem, oz. zadružnem registru.
»Nemčija in Jugoslavija«. Izšla je obsežna knjiga »Nemčija in Jugoslavija«, v kateri obravnava pisec zgodovinske, kulturne, gospodarske in politične zveze med Nemci in balkanskimi Slovani (Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari), Knjiga velja 125 din do 15. septembra, kasneje pa 175 din. Naslov za naročanje je Ekonomska biblioteka v Zagrebu, poštni predal 5,
Produkcija elektrolitičnega bakra v Boru. Po podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je znašala v juliju 1938 produkcija elektrolitičnega bakra v Boru 193 ton. Kakor znano, so naprave začele delovati dne 3. julija 1938. Nadalje je znašala produkcija bakra 3.370 ton.
Zvišanje glavnice. Delniška družba Zugmayer in Gruber v Zagrebu, ki ima obrate v Slovenski Bistrici, bo zvišala svojo glavnico na 7.5 milij. din, kar bo porabila za razširjenje svojega obrata.
Znižanje izvoznih kvot za les. Švedski, ruski in finski izvozniki lesa se pogajajo o prostovoljnem zmanjšanju lesnih izvoznih kvot, da bi na ta način pripomogli k stabilizaciji cen. Rusija bo znižala 6Vojo kvoto za 60.000 standardov, Finska za 58.000, Švedska pa za 48.000 standardov,
Romunija daje izvozne premije za les. S 1. avgustom je Romunija uvedla izvozne premije za nekatere vrste lesa, v kolikor je ta izvoz plačan v prostih devizah. Pri izvozu gradbenega lesa v Sirijo, Palestino, Malto in Ciper znaša premija 5%, za Egipt in Švico 10%, za Francijo, Maroko, Tunis, Alžir, Španijo, Anglijo, Irsko, Belgijo, Nizozemsko in Portugalsko 15%, za les za zaboje pri izvozu v Avsrtralijo in Južno Afriko znaša premija 25%.
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Joselove« vode izborno urejuje funkcije črev. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
Produkcija železa in jekla v Avstriji je znatno na-rastla. Tako je znašala produkcija železa v januarju 1938 32.068 ton, v juniju pa že 46.504 tone, podobno je produkciza jekla narastla od 35.624 na 59.116 ton. Skupno je Avstrija dala letos v prvi polovici leta 235.559 ton železa (lani vse leto 389.000 ton) in 290.404 tone jekla (lani vse leto 657.000 ton). Lani samo v prvi polovici pa je znašala produkcija v Avstriji 310,000 ton jekla in 153.000 ton železa.
Svetovna proizvodnja železa in jekla. V prvi polovici leta 1937 je znašala svetovna proizvodnja železa 52,394.000 ton, letos v prvi polovici pa se je zmanjšala na 39,696.000 ton. Tudi pri jeklu je zaznamenovati padec svetovne proizvodnje od 71,444.000 ton v prvi polovici lani na 51,778.000 ton v prvi polovici letos.
Borza
Denar
19. avgusta 1938.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen na 237.20—238.80.
Nemški čeki so nadalje popustili v Ljubljani na 14.10—14.30, v Zagrebu na 14.05-14.25, v Belgradu na 14.0512—14.2512. Nadalje so beležili v Zagrebu za sredo septembra 14.02—14.22, za konec septembra 14.10—14.30, za sredo oktobra pa 14.11-14.31.
Orški boni so beležili v Zagrebu 28.815 — 29.515, v Belgradu 29 den.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,234.405, v Belgradu 4,995.000 din. V elektih je bilo v Belgradu prometa 2,740.000 din.
Ljubljana — tečaji • primomi
Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2379.16-2393.70 Berlin 100 mark ...... 1742.03—1755.91
Bruselj 100 belg...... 731.70— 736.76
Curih 100 frankov ...... 996.45-1003.52
London 1 funt . . . 6 . . . 211.80— 213.86
Newyork 100 dol...... i 4316.00-4352.32
Pariz 100 frankov ...... 118.24— 119.68
Praga 100 kron ...... 150.19- 151.29
Trst 100 lir........ . 227.94- 231.03
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.91, London 21.29, Newyork 436.516, Bruselj 73.475, Milan 22.975, Amsterdam 238.725, Berlin 174.80, Dunaj 32, Stockholm 109.775, Oslo 107, Kopenhagen 95.05, Praga 1507.5, Varšava 82.25, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Hel-singfors 9.385, Buenos Aires 111.5.
Vrednostni papirji
Ljubljana: Drž. papirji: 7% inv. pos. 99—100, agrarji 63 —64, vojna škoda promptna 484—485, begi. obv. 92.50—93.50, dalm. agrarji 92—93, 7% Bler. pos. 94.50-95.50, 7% pos. DHB 99—100. -Delnice: Narodna banka 7.200—7.300, Trboveljska 182—185.
Zagreb: Drž. papirji: 7% inv. pos. 99—99.75, agrarji 61.50 den., voj. škoda promptna 484 den., begi. obv. 92.50—93.25, dalm. agrarji 91.50—02, 4% sev. agrarji 61.50-62.12, 8% Bler. pos. 98.50 do 99, 7% Bler. pos. 94—94.75 (94.50), 7% pos. DHB 98-99 (99), 7% stab. pos. 98-99. — Delnice: Narodna banka 7.250 den., Priv. agrarna banka 228 den., Tovarna sladk. Bečkerek 600 bi., Osj. sladk. tov. 115 den., Osješka livarna 180— 220, Dubrovačka 350 den., Jadranska plovba 350 den., Oceania 770 bi.
Belgrad: Drž. papirji: agrarji 62.50—63, vojna škoda promptna 484—484.50. za konec decembra (484.25), begi. obv. 93-93.50 (93.25), dalm. agrarji 92—92.50 (92.25), 4% sev. agrarji 61.25 den., '7% Bler. pos. 93.75 den., 7% pos. DHB 99 den., 7% stab. pos. 98 den. — Deelnice: Narodna banka 7.275—7.300, Priv. agr. banka 233-235.
GLAVNA KOLEHTURA DRlAVNE RAZREDNE LOTERIJE
Hmelj
Savinjska dolina. Po končno le izdatnejšem deževju se je stanje nasadov nadalje popravilo,
X. REIIV IN DRUG
ZAGREB
Oajeva S
Dne 19. 40.000 din 35.000 din 30.000 din 25.000 din 20.000 din 15.000 din 12.000 din 10.000 din
8.000 din 6.000 din
5.000 din 3.000 din
, avgusta
št. 67592, št. 79433, št. 23285, št. 39510, št. 76222, št. 2034, št. 18033, št. 4673, 33197, 66519, 85902, št. 3299, 21703, 72300, št. 10121, 29957, 54194, 99055, št. 11234, 36330, 43230, 68533, 84765, št. 1075, 40062, 66246, 88045, 94505.
Illca 15»
so zadele tele številke:
97569, 49036, 88685,
41857, 65100, 80294, 19617, 77143,
13290, 16090, 13865, 22960, 36901, 37799, 41354, 63779, 69829, 73391, 78396, 78595, 89074, 98864, 6112, 10645, 13659, 20771, 36103, 51265, 63777, 67928, 74509, 83657, 86738, 95205, 11253, 12192, 12296, 27408, 31158, 35240, 39841, 49936, 66557, 72826, 90250, 97270,
18542, 20334, 25150, 27919, 36412, 36606, 37024, 41170, 45783, 40841, 56439, 62880, 75453, 78372, 79722, 83222, 87956, 96926, 1580, 3906, 22799, 39770, 40784, 43146, 59379, 59649, 66323, 76900, 78752, 79846, 90367, 90714, 94280, 94334,
Poleg tega je bilo izžrebanih še 1800 dobitkov po 1000 din.
četudi ne izenačilo. V manjšem delu okoliša je tudi toča napravila nekaj škode. Hmelj dozoreva in se je v tekočem tednu začelo s splošnim obiranjem. Pridelek bo sicer glede množine za kakih 30% manjši kakor lani, glede kakovosti pa v vsakem pogledu dober. — Četudi se je šele dobro pričelo obiranje, je vendar že mnogo zanimanja za naš letošnji pridelek ter je prišlo tudi že do nekaj manjših zaključkov po 25 din za kg. (Slovenski Hmeljar.)
Šport
. • ■ > i') i m
Ljubljana: BSK
Borba za točke z dosedaj v Ljubljani nikdar premaganim moštvom
V tretjem kolu drž. prvenstva bo jutri v Ljubljani nastopil BSK, mnogokratni državni prvak in klub, ki dosedaj na naših tleh ni izgubil nobene tekme — ne v prijateljskem, še manj pa v prvenstvenem srečanju. Edini uspeh slovenskih klubov do BSK-a je dosegla spomladi Ljubljana, ko je z neodločnim rezultatom 2:2 prekrižala visokoleteče cilje plavili ■— z eno piko je namreč tedaj BSK izgubil že skoraj
dosežen naslov drž. prvaka. V nedeljo bo torej; potekla tokma v znamenju revanža.
Ljubljana je po dolgih predpripravah in preizkušnjah končno sestavila enajstorico, ki bo dostojen protivnik svojemu velikemu nasprotniku. Moštvo bo nastopilo v isti postavi kakor prejšnjo nedeljo proti Hajduku; zato so obeta borba, ki bo gotovo zadovoljila tudi naj-bolj razvajane gledalce. Tekmo bo sodil g. Poi dupski iz Zagreba. Predtekma bo Ljubljana II, proti Amater (Trbovlje).
Lahkoatletsko prvenstvo države
Na ljubljanskem Stadionu se vrši danes in jutri tekmovanje za prvenstvo države, za katero se je prijavilo izredno veliko atletov iz vse države in ki je že prva dva dni pokazalo lepe l>orbe. Tekmovanje, ki se prične vselej ob 17, nudi veliko borbo za prva mesta. Tekmovanje je zanimivo še prav posebno zaradi tega, ker jo to obenem revija naših lahkoatletskih moči za balkanske igre, ki bodo od 11. do 18. septembra v Belgradu.
Kulturni obzornik
Knjige Mladinske matice
Ob koncu letošnjega leta je slovenska mladinska književnost precej obogatela. Na tem mestu smo že poročali o knjigah Našega dneva, pa tudi Mladinska matica je kot že prejšnja leta letos obdarovala našo mladino s tremi knjižicami. Za mladinsko matico je napisal Venceslav Win-kler povest Hribčev Gregec, Oskar Hudales Zgodbe o bombažu in Davorin Ravljen pesem Grajski vrabec.
Venceslav Winkler, Hribčev Gregec. Povest za mladino. Ilustriral Maksim Sedej. 2e priznani mladinski pisatelj, ki je doslej mnogo sodeloval pri Vrtcu in drugih mladinskih listih, je letos napisal za mladino Hribčevega Gregca, povest iz davnih turških časov, ko so nad našim kmetom gospodovali še graščaki in ko se je obenem po naših krajih širila luteranska vera. Tak luteranec in okruten graščinski oskrbnik je v ti povesti Andraž, ki je tip že znanega hudobnega valpta v naših zgodovinskih kmečkih povestih. Ta zapre na svoj grad Jerneja Hribca, očeta našega Gregca, pod pretvezo, češ da je puntar. Mati in štirje sinovi rešujejo zaprtega očeta, posebno korajžnega se izkaže na gradu in pri županu Gregec. A vsa prizadevanja so zaman, ujetega kmeta reši naval Turkov, ki pridrvi na Notranjsko in na Kras. Gregec se tudi ob turškem napadu izkaže junaka, toda Turki ga z grajskim oskrbnikom Andražem vred ujamejo. Pa kmalu se reši in pomaga pri rešitvi celo svojemu največjemu sovražniku, oskrbniku Andražu. Zaradi tega se pobotata tudi Hribčev Jernej in grajski oskrbnik.
Povest je povsem enaka podobnim Tavčarjevim ali Jurčičevim romantičnim povestim iz slovenske zgodovine 16. stoletja. Delce je vseskoz idealno risano, v nji se bojujeta za premoč dobrota in zloba, kmet in graščak, Turek in kristjan. Zmagajo dobrota, ponižnost in idealizem. Prav v teh bojih med lučjo in temo nastopajo v jjovesti številne, skoro že šablonske predstave Turkov,
valptov in luteranov, kakršne poznamo že davno iz naše slovenske zgodovinske povesti. Dasi je delce precej obsežno, vendarle bi bilo treba v njem več dejanja, pa manj razmišljanja in opisov. Tudi konec se mi zdi prehiter in premalo zaokrožen.
Oskar Hudales je napisal Zgodbe o bombažu,
ilustriral jih je Franc Mihelič. Hudales nam v ti knjižici na zelo duhovit način predstavlja podobe iz sodobnega gospodarskega življenja: o pridelovanju in predelovanju bombaža, ki ga imenuje pisatelj »belo zlato«. Iz preteklosti v sedanjost sega pisatelj s svojim živahnim pripovedovanjem o pomenu in namenu te važne in koristne industrijske rastline; v Ameriki se godi dejanje nekaj časa, pa se hitro prenese v Evropo in nazadnje se znajdeš celo na Kitajskem in na Japonskem. Skoro bi lahko rekel, da je to že kar časnikarsko hitro pripovedovanje ali pa celo radijska hitrost. Pri vsem tem živahnem in hitrem popisovanju sodobnega gospodarskega, a zlasti kapitalističnega življenja in nadvlade stroja pa pisatelj ne pozablja na člo-veka-delavca na obširnih bombažnih plantažah, na sužnje v Ameriki, na kurjače na ladjah in na uboge otroke v kitajskih tovarnah. Tako pokaže naši mladini revne in usmiljenja vredne žrtve sodobnega kapitalističnega sveta, hoteč vzbuditi pri mladini v resnici samo človeško sočutje, ne da bi tudi kako drugače (znanstvenol) posegal v razr-vano sodobno socialno življenje. Tako je Hudale-sova knjižica zares sodobna in zanimiva, vsekakor najboljša v zbirki, opisujoča sodobno gospodarsko življenje z vzgojnega in poučnega zrelišča.
Davorin Ravljen pa je napisal Grajskega vrabca, ki ga sam imenuje Dolga pesem o njegovih prigodah. Ilustriral jo je Hinko Smrekar. Ravljen medlo opisuje dogdivščine malega vrabca od njegovega rojstva na Ljubljanskem gradu, pa preko njegovih prvih poletov v ljubljanski Tičistan v Tivoliju; govori o njegovem poletu proti jugu, odkoder pa se mora vrniti, ker ne spada v lastovičjo družbo, se ustavi čez zimo pri logarju, prihodnjo pomlad pa zopet pride na Grad in si tu poišče družico. Pesem je v resnici dolga in predolga in kaže, da jc pisec le vse preveč moral paziti na zunanjo obliko svoje dolge pesmi. Pa šc tu je pre-
mnogokrat pogrešil tflcde pravilnosti in čistote rim. Delcu manjkajo duhovitejše dogodivščine, ki b. jih tudi piičujoča dolga pesem morala imeti večje število. Tako pa so 6e ilustracije mnogo bolj posrečile kot tekst. ^	F, J.
Koncert dveh opernih pevcev
V teh počitniških dneh, ko vsakdo, kdor more, zamenja v odpočitek in razvedrilo kraj svojega stalnega delovanja, sla se v naši prestolnici oglasila tudi dva starejša operna pevca — 6opranistka Tamara Velebicka in baritonist Jakov Petrov — ter priredila koncert v frančiškanski dvorani. Ne glede na to, da smo bili o tujih gostih vso premalo poučeni, je tudi čas koncertiranja kaj malo primeren in zato koncert ni mogel uspeti; obisk je bil minimalen.
Pevca sta zapela vrsto opernih arij in nekaj pesmi, pri čemer sta upoštevala ruske skladatelje (Musorgski Borodin i. dr.), francoske (Saint,Sa8ns, Bizet), italijanske (Leoncavallo, Donizetti) in tudi domače tvorce (Milojevič, Hatze). V pisanem sporedu sta mogla razkriti vsa svojstva svoje pevske umetnosti. — Vsekakor je pevcema lastna pevska kultura, ki je bila na koncertu temu petju v prid. Ob pevkinein podajanju smo dojeli, da je bila to nekoč bolj kot danes močna dinamična sopranist-ka z lepim, prodornim in jasno oblikovanim sopranom, ki ga je pa umetniško izživetje potisnilo v paretično vibracijo, v kateri že izgubljajo toni svojo intonančno jasnost. Pevčev baritouski glas pa ima še veliko polnost in je v svoji nasičeni barvitosti sposoben vzbujati lepotna doživetja; še zlasti ker ga pevec tehnično obvladuje, pri čemer omogoča predvsem dobra dihalna tehnika lei>o fraziranje. Sicer pa se oba pevca poslužujeta v dobri meri operno-pevskih manir in si pomagata z njimi do učinka, kar jima je prišlo v prid zlasti takrat, ko ju prazna dvorana res ni mogla vzpodbuditi k živemu in globokemu doživljanju. A prisotni poslušalci eo bili v splošnem zadovoljni e tem pevskim nastopom.
Pevca je spremljal na klavir!" dostojno naš mladi dirigent Žebre.	V. U.
Naša lahka atletika je v zadnjem času lepo napredovala in zato se upravičeeno nadejamo prvovrstnih uspehov. Eliti slovenskih lahkoatlctoV so se pridružili še oni iz Zagreba, Belgrada in drugih krajev naše države, tako da bomo videli na startu najboljše, kar jih trenutno imamo.
Današnji program obsega: skok ob palici, 110 m zapreke, met kopja, 100 m predteki, 400 m predteki, tek 1500 m, met kopja, skok v daljavo, 100 m finale, 400 m finale, štafeta 4 krat 100 m.
Pridite in poglejte naše najboljše atlete I
Plavalno prvenstvo ljubljanske plavalne podzveze
Danes ob 15 (3) na kopališču v Koleziji
Danes popoldne ob 15 bo plavalno prvenstvo ljublj. plavalne podzveze v kopališču SK Planine v Koleziji. Tekmujejo juniorji in seniorji ter dekleta. Ves plavalni program in water-poolo se izvede danes v Koleziji, skoki bodo pa jutri na kopališču Ilirije.
Reka : Grafika
Jutri ob 10 dopoldne bo na igrišču SK Reko na Viču prijateljsko srečanje med moštvom Reke in Grafike. Lnaistoriea Ileke igra prav lepo, je borbena in predstavlja prvovrstnega protiv-nika. — Nasprotno pa igra moštvo Grafike tehnično sicer prav lepo, vendar pa je bil njen napad do zdaj premehak in neodločen. Zato bo jutri nastopilo v moštvu nekaj mlajših igral-cev, s katerimi hoče okrepiti svoj team za bližajoče se prvenstvene tekme. Vabimo cen jeno občinstvo, da nas v nedeljo počasti s svojim obiskom. Vstopnina propagandno nizka.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
S K Grafika. Jutri ob pol ln dopoldno nnj bodo na Igrlfiču SK ličke sledeči i Krn lcl: Tomažič, Kelle, Tro-bovšek, Usnik, Vorbok, Mnrtinčič, 1'lpan, Rozman, Go-strin, Kolarič, Jankovič, Potrato, Cimporman, lloučar In Jernnčlč, Prosim, vsi iu točno! — Načelnik.
STK Moste. Zaradi tekmo nnj bodo v nedeljo vsi Igralci najkasneje do 0.30 na igriftču Jadrnna. Oprema se dobi pri gospodarju, kjer Je razvidna tudi postava.
V Domu na Krvavcu so zbero planinci v nedeljo, dne 21. avgusta. Vsi dostopi na to edinstveno razgledno postojanko ho na novo markirani: Iz Cerkelj mimo Sv. Ambroža nit spodaj mimo Snngrnda hodi turist tri ure do planinske postojanke. Najprimernejše je, eo odpotuje turist iz, Ljubljane popoldne in prispo v Dom v soboto 7.večor, so dobro nnspi na udobniii ležiščih planinskega doma ter krene zjutraj na bližnje vrhove v okolici planinske postojanke. V nedeljo oh 10 bo sv. mnSa v kapelici »raven Ooma. Popoldne se bo rnzvila prijetna planinska zabava. Oskrbnica bo skrboia za primerno prebrano in pijačo ter bo pekla tudi iančka. Planinci, pohitite v nedeljo na Krvavec!
MADRID
TALAVBO.
TOLE DO
LOS ALAKES
i
TRUJILLO
1HBMBA čl ounue
mm
tlUDAt SEAL

POZOBLANCO
PENAitarA
ANDUJAD
MONTOftO
C0RD08.
V višini 8400 m sta „izstopila"
Zadnji dan tokran jadralnih letalcev ua Iibouu v Nemčiji (tako poročajo iz Monakovegu). se je okrog ene popoldne prikazal na nebu hudourni oblak, ki bo je večal, kakor na lthouu doslej še niso videli. Jadralni lelalci, ki niso mogli vedeti, ali bo nastala huda ura, so vseeno startali in poleteli v oblake kot običajne dneve. Kar Je doživel letošnji zmagovalec jadralnih tekem skupine B na Rhiinu, Iiomei s, v družbi tovariša Schillingerja, bodi ua kratko tu omenjeno:
Ko je dvosedežno jadralno letalo doseglo hudourni oblak, ga je z neznansko močjo sunilo kvišku. Merilo za število dvigov je šinilo do skrajne meje. Vzgon je meril 10 do 15 m na sekundo. Jadralna letalca sta ostala v oblaku in dosegla višino 2000 m, nato 3000 m in slednjič 4000 m. V višini 5000 m je hotel Romeis poleteti iz oblaka in v tej višini kreniti dalje nad zemljo. A komaj je bil na robu oblaka, ga je presenetila toča s tako silo, da mu je razbila obe nosilni ploskvi in zgornji in spodnji leseni obod. Romeis se je koj vrnil spet v oblak. Zdaj je letalo popolnoma poledenelo in bilo dvignjeno v višino 7000 in slednjič 8000m, kjer sc je oblak nenadoma nehal.
Tedajci je zašlo letalo v ledeni zračni tok, ki ga je z neznansko brzino potisnil v globino.
Ker ie bilo letalo vse v ledu, ni bilo višinsko krmilo nič več uporabno. Brzina se je tako nenadoma povečala, da je bilo letalo že čez nekaj sekund dobesedno raztrgano. Nosilni ploskvi sta se odlomili.
Romeis je mogel svojemu tovarišu samo še zaklicati: »Skoči dol!« Njega samega je, ker se ie padalo že odprlo, s tako silo zgrabil sunek burje, da sta se pretrgali oprtniea na nogah in okrog prsi in je držala le šc oprtniea okrog trebuha, ki se mu je pa porinila pod pazduho. Z vso svojo močjo, in tiščeš lakti k sebi, se je Romeis sredi toče, ki je tolkla po njem, in v najhujšem mrazu, da jc kar otrpnil, obdržal skoraj 20 minut v ozračju, dokler ni srečno pristal na tleh, kjer je omedlel. Prihiteli so ljudje in se zanj zavzeli.
Romeisu se je vdrla kri izpod pazduhe in obraz mu je tako ozebel, da je komaj oči odprl. Njegov tovariš Schilli.Mger je imel malo več sreče, ker se mu oprtnicc pri padalu niso potrgale. A ker je pepadoipa priletel na tla, so se mu poškodovala rel?ra, toča ga je nekoliko obtolkla in pa ozpbpl je,
Oba sta v bolnišnici,. kjer sta zvedela veselo novico, da sta izmed vseh drugih tekmovalcev dosegla zmago v letošnjih tekmah z jadralnimi letali na Rhiinu, zaeno pa sta še prejela posebno priznanje.
Domov se \e vrnil
Nedavno so pripeljali v Wolczyn truplo poslednjega poljskega kralja Stanislava II., ki je 'bil doslej pokopan v Leningradu, a rojcri v WoIczynu leta 1832. Zdaj torej počiva v poljski zemlji, ki jo je tako zelo ljubil, ki pa nanjo ni mogel položiti glave za poslednje spanje. Z njegovim imenom, oziroma z njegovo dobo vla-
V Hannovru sta se sešla v 100 metrskem kravlu 'Američan Peter Fick in pa Bremeržan Fischer. Plavala sta, kolikor je kdo zmogel, in sta oba plavala točno 59.5 sekunde.
18.000 ljudi brez strehe
Iz Manile poročajo o strahovitem požaru v mestu Ban Pablu v provinci Laguni, kjer je
zgorelo več ko 500 stanovanjskih hiš.
Prav tako 60 plameni uničili magistrat, mest-iio tržnico in več trgovskih poslopij, tako da je v mestu 6000 ljudi brez strehe in je škode nad 1 milijon dolarjev .
Velikanski požar pa je divjal tudi v okrožju Toredo, kjer je zgorelo 2000 filipinskih koč. Tu pa je kar 12.000 ljudi brez strehe in so mnogi ranjeni.
Lindbergh v Sovjetiji
Znani ameriški prekooccanski letalec Lindbergh je prispel iz Londona v Varšavo, o<l koder namerava poleteti v Moskvo. Lindbergh bo obiskal več ruskih mest, predvsem pa Leningrad in Kijev, da bi se seznanil z razvojem sovjetskega letalstva. Značilno jc, da uživa Lindbergh popolno zaupanje sovjetsko-ruskih oblasti, česar siccr ui opažati glede na inozcmcc.
Huda kritika
Ko je bil Beethoven nekoč pri operi >Leonora iali zakonska ljubezen«, se je precej nemilo izrazil o površni glasbi, a besedilo mu je bilo silno všeč. S tem 6e je odločil, da bo skomponiral opero »Fidelio«.
Ko je Beethovna ob koncu opere vprašal skladatelj Prer za mnenje, je Beethoven odkrito povedal: »Vaša opera je bajna — jaz jo bom 6komponiral.«
danja, je v zvezi razpad slare Poljske. Stanislav II. je ugovarjal drugi delitvi Poljske; zato ga je ruska carica Katarina II., ki je bil kralj prej njen ljubljcncc, dala odvesti v Grodno, kjer se je moral 25. novembra 1795, ko se je že izvršila tretja delitev, odpovedati prestolu. Po Katarinini smrti je prišel spet v Pctrograd in je ondi umrl.
Stanislav II. jc bil precej darovit človek in zlasti so hvalili njegovo velikodušnost, a bil je baje omahljivega značaja in jc jako razsipno živel. Njegove zveze s Katarino mu slednjič niso nič koristile. Ta vladarica ga je izdala in ona je bila pač tista, ki je bolj povzročila in pospešila razkosanje Poljske, kot Nemčija in Avstrija.
Kako rešiš človeka iz vode
Prilika za rešitev človeka iz vode, se ti, žal, večkrat nudi. A reševanje je dostikrat tudi za rešitelja nevarno. Posebno pa tedaj, če ponesrečenec ni brez zavesti. Poglavitno pravilo: Nikoli ne priplavaj k ponesrečencu od spredaj! Če se te tak človek oklene, se te bo hotel prav surovo, z rokami, nogami in s koleni iznebiti. Zatorej potisni glavo ponesrečenca pod vodo, da omedli. Samo s tako surovostjo moreš rešiti človeka. Torej: priplavaj k ponesrečencu od zadaj, pograbi ga za roke in plavaj na hrbtu do brega! Če je ponesrečenec brez zavesti in se ti ni treba bati, da bi se te oklenil in še tebe potegnil v vodo, potem ga z eno roko zgrabi za lase, drugo pa imaš prosto za plavanje. Važno je tudi, da že pred reševanjem določiš, katera pot bi bila najbolj pripravna do brega!
Na estremadurski fronti naglo napredujejo nacionalne čete. Zavzele so že vso pokrajino do reke Zujar in so le še 18 km oddaljene od rudnikov živega srebra v Almadenu. Armadi generalov Queipa de Lliana in Saliqueta sta se južno od reke Guadiane združili.
Sluga: Gospod, tukaj je račun mojega gospodarja, pa se ne smem prej vrniti, dokler ne plačate računa.«
»Gospod: »Vi imate pa srečo, fant. Toliko dopusta ne boste nikoli več imeli.«
Veliki ameriški mancvrL Pri Chcyennu v državi Wyoming so se začele vaje ameriške armade.
Ma sliki; pehota pri nočnem napadu.
Ameriško stratosferno letalo. Amerika je za poskus zgradila tole letalo za v stratosfero. Kabine so neprodušno zaprte, tako da ostane zračni tlak celo v najvišjih višinah isti.
Brezbožniki —
vojaško izvežbani
Kakor poročajo iz Moskve, so številne krajevne skupine »Zveze bojujočih se brezbožni-kov« organizirale posebne orožne tečaje za svoje člane. Zlasti sc člani urijo v metanju ročnih granat in streljanju s puškami. Stroške krije državna blagajna. Vodstvo brezbožnikov je izjavilo, da sc bodo v primeru kake vojne brezbožniki vsega sveta združili pod sovjetsko-rusko zastavo v mednarodno brigado in sc bodo vojskovali za resnično svobodo in zmago brez-boštva po vsem svetu.
Sovjetskoruska mladina
V poslednjem času se spet oglašajo pritožbe o zapuščenih otrocih v sovjetski Rusiji. Tolpe teh otrok in napol odraslih strahujejo ljudi. V moskovskih predmestjih in drugih mestih v bližini Moskve so ti nesrečni otroci in mladoletniki samo v letu 1938 zagrešili "9 roparskih umorov in več ko 200 roparskih napadov. Iz bojazni pred GPU je teh otrok v središču Moskve manj videti. Spričo več in več zločinov, Sir Philipp Chetvvood, angleški maršal, ki po- k.i iih fi. ot™ci zagrešijo, napravi policija ra-sreduje v španski državljanski vojni glede na ^i^C J."^?«I ^S eS izmenjavanje ujetnikov.	lij u ustrelila 16 takih otrok.
Najsamotnejši človek na sveta
Ribiška barka »Unrle Sam« jc pri Eastern Pointu v ameriški državi Massachusetts nasedla na pečino. Da bi bila barka lažja, so rihiri VOS ?vni ]nv. (o jn 50.000 funtov rib, pometali v mofin. Posadka
se je rešila.
Pred dvema letoma sta 6e angleški starinoslovec Rowley in pti-česlovec Bray odpravila na znanstveno raziskovanje v arktične pokrajine Severne Amerike. S te poti poročata tole:
V kraju, ki je 600 km oddaljen od najbližje človeške naselbine, sta iznenada zagledala belega človeka pred seboj, ki domuje tu, popolnoma izločen iz vsakršne kulture, s plemeni Eskimov. »Jaz sem pater Bazin,« se je predstavil Angležema. — Etienne Bazin je francoski duhovnik, ki živi tu že pet let in ni v nobeni zvezi tudi ne po radiu, z ostalim svetom. Angleža pravita, da je to »najsamotnejši človeka sveta« in poročata, kako ju je pater Bazin učil, da bi laže spoznala Eskime, te nomade po neskončnih snežnih poljanah. »Njih oljnata in zoprna zunanjost,« je dejal pater, »vsebuje neskončno nežno dušo.«
»Pater,« poročata Angleža, »je resnico povedal, o čemer sva se kmalu prepričala. Nobenih živil nisva imela za svoje pse in sva že preudarjala, katerega teh odličnih psov bo treba žrtvovati za hrano drugih, ko se je nenadoma pojavil nekakšen »ledeni škrat«, majhen Eskim. Prijel naju je za roko in naju odvedel k svojcem. Tam se je vsa najina pasja čreda nasitila z mesom tjulenja. Šele
Ose so iih napadle
V Vestfaliji v Borkcnbergu so nedavno ose napadle štiri konje, ki so bili vpreženi v mla-tilnico. — Ljudje so prihiteli na pomoč in so skušali pregnati ose z ognjem in vodo in so slednjič vsaj mogli prerezati vprego. En konj je na mestu poginil, drugi trije so zdrveli na travnik, a so kmalu popadali na tla in tudi poginili. Posestnik sam in strojnik sta bila tudi opikana in so ju morali prepeljati v bolnišnico, kjer se borita s smrtjo.
cez več tednov nato sva zvedela, da so nama bili dali ti velikodušni Eskimi svojo poslednjo zalogo živil. Ko sva odpotovala, sva se dolgo ozirala nazaj, da še in še vidiva postavo patra Bazina, ki se je odražala z ledene pustinje. Nato je zavihral snežen metež, ki nama je zameglil pogled na tega najsamotnejšega človeka na svetu ...«
Nova pariška moda: femnomodra obleka z belimi vzorci.
Nad 200 novih učiteljev v Sloveniji
i;
Belgrad, 19. avgusta, m. Prosvetni minister . Dimitrij Magaraševič je podpisal odlok, s aterim so postavljeni za učitelje naslednji absolventi učiteljišč:
Barbarič Karel v Domanjševce (Murska Sobota);
Dereani Jožef v Motvarjevce (Lendava); Filipič Ivan v Sv. Benedikt (Maribor I. breg); Gorjup Friderik v Koprivnik (Radovljica); Grohman Franc v Znojile (Litija); Horvat Jožef v Sv. Jošt (Slovenj Gradec); J il rja še v iq Rudolf v Sv. Ano (Maribor (levi frrog);
Kancler Anton v Marijo Reko (Celje); Lilija Bogomil v Rovte (Logatec); Meliora $ilvo v Brigo (Kočevje); Pirber Aleksander v Sv. Barbaro (Maribor
levi breg);	. , .. ,
Posinek Maksimiljan v Sv. Jernej nad Muto
(Dravograd).; Pošljar Miroslav v Radence (Črnomelj); Poredoš Evgen v Bodonce (Murska Sobota); Ruttar Ivan v Razbor (Slovenji Gradec); Sedmak Primož v Resnik (Konjice); Seršen Rudolf v Črešnjice (Konjice); štern Oskar v Pernice (Konjice); Šefman Stanislav v Svetli potok (Kočevje); Triller Rudolf v Zali Log (škofja Loka); Vrhovec Ivan v Podgorje (Brežice); ^ Sudar Gabrijel v Slivnico (Celje);
K lun Olgu v Bele vode (Slovenj Gradec); Komel Cvetka v Sele-Vrlic (Slov,, Gradec); Kompara Lavra k Sv. Barbari (Ptuj); Kikelj Alojzija k Sv. Joštu na Kozjaku (SI. Gradec);
Košenina Pavla k Sv. Lovrencu na Dr..polju
(Ptuj); '	.	.
Kovačič Andrejina v Mežico (Dravograd); Komun Rajmunda k Sv. Lenartu (Laško); Krajnc Danica k Št. Danijelu (Dravograd); Kramer Pavla v Lepo njivo (Gornji grad); Kučiš justika v šmihel pri Žužemberku
(Novo mesto); Koren Agata v Serdico (Murska Sobotij); Kamenšek Ida v Veliko Dolino (Brežice); Ličar Darinka v Dobje (Šmarje); Lippai Gabrijela v Domanjševce (M. Sob.); Lorašek Gabrijela v Prevorje (Šmarje); Lesar Neža v Veliko Dolino (Lendava); I^vstik Vida na Kal (Krško); Lužar Marija v Trnje (Lendava); Matuš Jožefa k Sv. Florijanu (Kon jice); Mele Stanislava v Staro cesto (Ljutomer); Majer Bogdanu v Polšnik (Litija); Marine Mari ja v LokaveC (Maribor 1. breg); Mik u ž Marija v Adle.šiče (Črnomelj); Mastnak Marija v Svodelj (škofja Loka); Mavrivič Molita v Lemberg (Šmarje); Mohorko Marija k Sv> Duhu (Ptuj).; Medved Martina v Zavodu je (Slov. Gradec); Mencin Roza v Kuzmo (Murska Sobota);
-
Š
škrabec Ivunka v Pišece (Brežice); Trobec Olga v Sladko goro (Šmarje); Tamše Ivana v lladmožence (Lendava); Turšič Ivana v Lokovico (Dravograd); Tribnik Lelija v Staro cesto (Ljutomer); Tej kal Duvorinka v Vel Dolino (Brežice); Terglavčnik Terezija v Runeč (Ptuj); Trošt Dušica v Stogovce (Ljutomer); IJmnik Alojzija v Podsredo (Brežice); Vojnilovič Milena v Negovo (Ljutomer); Vičar 1 ledvika v Zabukovje (Brežice); Vauda Milica v Gerlince (Murska Sobota); Vazzaz Helena v Trebelno (Krško); Vrhovec Zofija v Št. Jernej (Krško); Verk Miroslava v Bodonce (Mur. Sobota); Vede Olga v Sladki vrb (Maribor 1. breg); Vutkovič Angela v Pišece (Brežice); Zevnik Marija k Sv.Vidu p. Planini (Šmarje); Zakrajšek Božena v Bogojino (Lendava); Zaletna Berta v Runeč (Ptuj); Zirkelbach Mira v črešnjice (Konjice); Zupančič Marija v Radmožance (Lendava); Zupančič Štefanija v Vel .Polano (Lendava); Zorč Karmelija k Sv. Primožu na Pohorju
(Dravograd); Zupanič Marija v Ivance (Lendava); Žmavc Gabrijela v Lipo (Lendava); Železnik Marijana v Buče (Šmarje); ' Žugič Jožefa v Senovo (Brcžice ).
Kmečki tabor v Šmarju pri Ljubljani
o 4. septembra t. 1. Tabor prireja okrajni odbor "mečke zveze za Ljubljano-okolico.
1
Pohištvo
i
Mi smo cenejši!
Izkoristite priliko 1 Zaradi pomanjkanja prostora nudim ves meseo avgust 10 do 15% Izrednega popusta. Petletna garancija. Delavnica za prvovrstno pohištvo 1 Malen-gek, Celovška cesta 258.
Spalnice, jedilnice
ln kuhinje lahko v veliki Izbiri kupite in plačate tudi b hranilno knjižico prt Erman & Arhar, tovarna pohHtva, St. Vid nad Ljubljano.	(S)
Objave
Izjava
Podpisana Alojzij Vrata-rlfi in Matija Lešnjak izjavljava tem potom, da nisva plačnika za menico, na kateri se poleg najinega podpisa nahaja tudi podpis Slavko Gabrenja, ln svariva pred njenim vnovčenjem. — Vratarifi Alojzij ln Lešnjak Matija (o)
Razno
Hitro, dobro, poceni
popravi vaše čevlje »Express« brzopopravljalnlca lijubljana, Sv. Petra c. 6
		™Iflks vi r HH Hl^ H Ar M E ^P	f | E ItfMz HB E I		
moderna higijena ust CENEJŠE Kupite še danes propagandni zavoj
1 VADEMECUM ^o zcoustcoffuwzhAsni2XjukH)
1 VADEMECUM /^s^ ^ ^aU veMč,
Vin 20.-
(Ti zavoji bodo v prodaji samo omejen časi)
BARNANGEN — STOCKHOLM
Zaloga: COSMOCHEMIA, ZAGREB, Smičiklasova ulica 23
Vučak Štefan v Predanovce (Mur. Sobota); Zornik Aristid v Radmožance (Lendava); Žlaktič Franc v Ivance (Lendava); Žunec Oton v Sv. Emo (Šmarje); Arrigler Bojana v Runeč (Ptuj); Belglabec Sabina v Sred. Bistrico (Lendava); Bratina Branka v Pečice (Brežice); Blagovič Gizela v Sv. Duh (Ptuj); . . Butinar Vera v Sv. Benedikt (Maribor (1. br.); Blažič Doroteja v Kapelo (Dravograd); Brumec Ana v Ptujsko goro (Ptuj); Bradaška llubertina v Galicijo (Celje); Brunčko Marija v Kapelo (Ljutomer); Bartol Ivana v Sv. Andraž v Hal. (Ptuj); černač Darinka v Sv. Vid pri Planini (Šmarje);
Demšar Helena v Sv. Lenart (škofja Loka); Dobovšek Frančiška v Buče (j?marje); "Dornik Gabrijela v Sv. Štefan (Šmarje); Darovec Marija v Čatež (Novo mesto); Dolenc Vida v Sred. Bistrico (Lendava); Dolmovič Frančiška v Zdole (Brežice); Drolc Milena v Odrance (Lendava); Cenčič Marjana v Gančane (Lendava); Filipič Terezija v Sv. Jurij (Murska Sobota); Fink Vida v Naraplje (Ptuj); Gaberščik Avgusta v Naraplje (Ptuj); Gostič Pija v Sv. Andraž (Slovenj Gradec); Gostinčar Ana v Moravče (Kamnik); Goites Marija v Javor (Ljubljana okol.); Grejan Simona v Dragatuš (Črnomelj); Galun Terezija v Št. Rupert (Maribor i. br.); Gorič Elizabeta v Cven (Ljutomer); Gruber Karla v Olimje (Šmarje); Hacin Ana v Remšenik (Dravograd); Hodnik Josipina v Petišovce (Lendava); Hren Stanislava v Serdico (Murska Sobota); Hribar Helena v Adlešiče (Črnomelj); Hočevar Vera v Zibiko (Šmarje); lglar Marija v Št. Il.j p. Velenju (SI. Gradec); Javoršek Amalija v Št. Janž na Vinski gori
(Slovenj Gradec); JuVančič Avreliju v Sv. F.mo (Šmarje); Jaklič Jelka v Sv. Urban (Ptuj); jeras Frančiška v Sv. Andraž v SI. g. (Ptuj); jagodic Julija v Kapco (Lendava); Jerič Alojzija v Svetino (Celje); Javornik Danica v črnečo vas (Krško); Jankovič Ferdinanda v Jurklošter (Laško); Jilke Elfrida v Podsredo (Brežice); Jurca Branka k Sv. Jakobu (Maribor I. br.); Karlin Marija v Podpeco (Dravograd); Klemenčič Vera v Remš-nik (Dravograd); Kmet Silvestra v Kal (Krško); Kocjan Emilija v Trdkovo (Murska Sobota): Kodrič Marija k Sv. Duhu na Ostrem vrhu
(Mariibor levi breg); Koriti Marija k Sv. Antonu (Brcžice); Kačič Meta v Orešje (Brežice); Kodrič Roza v škoeian (Krško)
Koenvan Milena v Kebclj (Konjice); Košutnik Matilda k Sv. Ma desni breg)
rtinu (Maribor Kovič Ana v Vidoncc (Murska Sobota);
Maroh Ljudmila v Križevce (Mur. Sobota); Mcterc Marta v Razbor (Slovenj Gradec); Merčun Marija v Pertočo (Mur. Sobota); Misson Marija v Cajnarje (Logatec); Novak Veronika v Sv. Goro (Litija); Novak Jakobova Veronika v Gaberje (Novo mesto);
Orel Nada v Bušečo vas (Krško); Omahen Ana v Žusem (Šmarje); ' Ornik Aingela v Petišovce (Lendava); Oberman Marija v Loški potok (Kočevje); Pegam Adela v Pilštujn (Šmarje); Potočnik Frančiška v Pristavo (Šmarje); Petek Angela v Razbor (Laško); Petrič Elizabeta v Žiške (Lendava); Presen Olga v Zali Log (Škofja Loka); Pipp Kristina v Sodražico (Kočevje); Puh Karolina v Poljane (Novo mesto); Peterlin Frančiška v Šmartno ob Dreti
(Gornji grad); Prek Gabrijela v Novo Cerkev (Ptuj); Petrovič Živana v Markovce (Mur. Sobota); Potočnik Marija v Prihovo (Konjice); Pire. Angela k Sv. Tomažu (Ptuj); Paglavec Stanislava v Gerlince (M. Sob.); Pinter Jttlijana v Gederovce (M. Sobota); Pliberšek Elizabeta v Serdico (M. Sobota); Palier Ana k Kančevce (Mur. Sobota); Petauer Josipina k Sv. Bolfenku na Kogu (Ptuj);
Petročnik Vlada v Drami je (Celje); Pavlin Marija v Lipo (Lendava); Petovar Milena v Kapce (Lendava); Pušenjak Alojzija v Bogojino (Lendava); Poček Anica v Turnišče (Lendava); Pfeifer Hilda v Ilotizo (Lendava); Puhar Marija v Rečico (Gornji grad); Ros Terezija v Bogojino (Lendava): Ravnikar Danica v Velenje (Slov. Gradec): Remškar Ivana v Stari trg (Logatec); Ritonja Emilija v Fikšince (Murska Sobota); Rodc Justina k Sv Andražu v SI. g. (Ptuj); Rccelj Karolina v Virštanj (Šmarje); Putrih Ljudmila v Stoperce (Šmarje); Roječ Marjeta v Banjoloko (Kočevje); Samec Danijela v Hinje (Novo mesto); Samec Marija v 7,avr/ (Ptuj); Sever Ana v Zavrž (Ptuj); Studen Ana v Ambrtis (Novo mesto); Sturbej Terezija k Sv. Petru pod Sv. Gorami (Šmarje);
Simončič Bogomila k Sv. Barbari (Maribor
levi breg); Sotlar llermina v št. Rupert (Laško); Sosič Angela v Gomilico (Ix»iidava); Biihadolnik Izabela v Dol. Bistrico (Ijendava); šajina Cvetka k Sv. Bolfenku na Kogu (Ptuj); šerbak Zora v StogOvce (Ljutomer); švikaršič Ljuboslava v Radovico (Črnomelj); švalj Amalija v Staro vas (Brežice); štiligoj Ida v Ambrtis (Novo mesto); štok Ljudmila v Čentibo (Lendava); špiler Zofija k Sv. Križu (Litija); Šturm Vlada k Sv. Antonu (Maribor 1. br.);
OBČUTEK SVEŽOSTI OB PREBUJENJU
Ali je ugoden občutek, kadar se prebudimo zjutraj s čudovito odpočitimi in medlimi udi I Ze nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš« Vas osveži, pokrepi in ponovno oživi. Ta čudovita tekočina je dvojno parfumirana z vonjem znamenitega parfema »Soir de Paris» od Bourjois-a, ki ga Vi tako ljubite.
BOURJOIS
* Soir de Pariš
na na 2 meseca in 15 dni strogega zapora, Štru-ca pa je oprostilo.
Ob pol 11 je stopil pred veliki senat oče štirih mladoletnih otrok 39-letni posestnik Na-rat Avgust iz Hrastja pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Njegov zmucen obraz je izražal skesa-nost nad groznim dejanjem, ki ga je storil dno 21. julija, ko je ob desetih zvečer zasačil nekega moškega v svojeni sadovnjaku, ko je pobiral zgodnja jabolka in ga ustrelil. Bil jc to IH-letni posestniški sin Geršak Ivan iz. Hrastja pri Sv. Petru pod. Sv. Gorami. Sodišče je obsodilo Narutu Avgusta na 4 leta robije, izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 4 let, plačilo stroškov kazenskega postopanja, 500 din
ojnega Ivana.
Pravilnik Kmetijske zbornice za dravsko banovino potrjen
Belgrad, 19. avg. AA. Delo za dokončno or ganizacijo Kmetijskih zbornic se bliža h koncu. Po volitvah uprave poedinih zbornic, ki so bile konec preteklega leta, se je pokazala potreba jk> pravilnikih o osebju in o pokojninskem skladu teh zbornic. Šele potem bi mogle zbornice postaviti 6vojje stalno osebje. Do sedaj so izročile svoje pra viliflke v odobritev poljedelskemu ministru 3 zbornice, ostale pa bodo to v kratkem storile. Te dni je poljedelski minister potrdil pravilnike kmetijskih zbornic za dravsko in moravsko banovino. — Čini bodo potrjeni še pravilniki ostalih zbornic, se bo delo za organizacijo definitivno končalo, na kar'; bodo zbornice lahko začele z intenzivnim de lom za zaščilo kmečkih interesov.
Statistika naše zunanje trgovine izšla
Belgrad, 19. avg. AA. Dotiskana je statistika zunanje trgovine kraljevine Jugoslavije za prvo polletje 1938. Knjiga se dobi za ceno 60 din pri vseh glavnih carinarnicah in v večjih knjigarnah
Znižane voznine
Belgrad, 19. avg. AA. Prometni minister je odobril polovično vožnjo članom združenja dijakov-vojakov dijaških čet 1. 1914-15, ki se bodo udeležili izredne skupščine svojega združenja, ki bo 4. septembra t, 1. Popust velja od 2. do 8. septembra. Enak popust je odobren za člane poljedelskih zadrug iz vse Jugoslavije, ki se bodo udeležili glavne skupščine Zveze poljedelskih zadrug v Novem Sadu od 3. do 5 septembra. Popust velja od 30. avgusta do 9. septembra.
Dva uboja pred sodiščem
Celje, dne 19. avgusta.
Pred celjskim okrožnim sodiščem sta se danes obravnavala uboj v Vitan ju in v Hrastju pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Ob 9 je zasedal mali senat, pred katerim so se zagovarjali 26-letni klobučarski pomočnik Zaltiik Josip iz Brežic, uslužben v Vitanju, 21 letni Dežman Jakob in 3r-letni Struc Ivan, delavca iz Vitanja. Vsi trije so.v družbi popivali pozno v noč in bili ves čas razpoloženi za pretep. Ko so se vračali skozi trg, so srečali Viljemu Purga, ki jih je lepo nozdrnvil. Vinjeni in podivjani Zal-nik se je obregnil v Purga, ga začel izzivati, ga osorno rtakrttlil, češ zakaj ga je prijavil orožnikom, da je moral sedeti 4 dni v zaporu, nakar mu je prisolil krepko Zaušnico, katero pa mu je Purga pošteni vrnil. Med fantoma se je vnel pretep, padale so zaušnice, dokler ni Znlnik potegnil nož in ca zasadil 1'iirgu v_ srce, da je po nekaj minutali izdihnil. Zalnik je bil že večkrat kaznovan zaradi pretepov in groženj in ščtivanja proti orožnikom. Sodišče je obsodilo Zelnika na « let in po! mbije, Dežma-
Zahvala
XX. jubilejni mednarodni katoliški esperantski kongres je za nami ili ob tej priliki se moramo zahvaliti vsem, ki so sodelovali in pripomogli k tako lepemu uspehu.
V prvi vrsti se najtopleje zahvaljujem našemu visokemu pokrovitelju gosp. škofu dr. Gregoriju Rožmanu, ki se je kljub veliki zaposlenosti vedno živo zanimal za naš kongres ter ga moralno in materielno podpiral.
Najtopleje se zahvaljujemo tudi blagorodnemu g. banu dr. Marku Natlačenu, ki je prevzel častno predsedstvo in kongres tudi denarno podprl. Izredno je počastil kongres tudi s tem, da je osebno otvoril umetnostno razstavo ter se laskavo izrazil o delu pripravljalnega odbora. Nadalje se zahvaljujemo g. ministrskemu predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču, ki nam je naklonil denarno podporo, g. predsedniku mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešiču, ki je dal kongresnemu odboru na razpolago posvetovalnico na magistratu, oo. frančiškanom za dvorano in za vso naklonjenost, g. hotelirju Mikliču, ki je dal popolnoma brezplačno na razpolago za ves čas kongresa sejno dvorano in veliko dvorano, stolnemu dekanu gosp. dr. Kimovcu za petje v stolnici in vsem drugim, ki so količkaj pomagali povzdigniti kongresno slavnosti.
Posebno pa se še zahvaljujemo filatelistiSne-mu klubu, ki je v okviru našega kongresa priredil tako veliko in lepo razstavo znamk, ter g. Kosu za prireditev obsežne in krasne umetnostne razstave.
Da je pa kongres kljub vsem križem in težavam tako lepo uspel, je zasluga tajnika kongresnega odbora, ki je neumorno delal noč in dan in se tako žrtvoval za kongres. Enako se zahvaljujem vsem članom pripravljalnega odbora za njihovo požrtvovalno delo.
Vsem sodelavcem prav iskren Bog plačajl
Za kongresni odbor: GolobU Peter, predsednik Jug. kat. esp. lige.
Iz Julijske krajine
Konec goriških slavnosti. V torek, 16. avgusta, so bile vse slavnosti in prireditve, s katerimi je Gorica proslavila svoje osvobojenje, zaključene. Opere, ki so bile uprizorjene na dvorišču goriškega gradu, so trpele zaradi muhastega vremena. Pri »Rigolettu« je nastopila motnja pri tretjem dejanju. Ker je začelo grmeti in rahlo dežiti, so nekateri gledalci bežali, drugi so pa gledali proti nebu, namesto na oder. Predstava »Butter-fly« je morala biti prenešena z gradu v meslno gledališče, kjer pa niti tretjina občinstva, ki jc imela že listke, ni dobila prostora. Posledica: zmešnjava in rie-volja. Edino »Traviata« je imela srečo — lepo vreme. K vsem trem operam je bil naval občinstva, tudi z dežele, izredno velik. Uprizoritev slavnih del je bila umetniško na višku, zlasti so se odlikovali nekateri solisti. —V okviru prireditev je bil tudi nekak »vele-sejem«. V ljudskem vrtu so v številnih paviljonih razstavili večinoma domači obrtniki, industrijci in zadruge svoje izdelke. Poleg tega so bile na raznih krajih mesta razstave: lovska, mizarska, slaščičarska in še druge. Slišali smo tudi tekmo pevskih zborov in videli razne furlanske plese v narodnih nošah. Bilo je marsikaj prav zanimivega in Gorica je bila tiste dni prav živahna,
Mati oglasi
V malih oglasili velja vsaka beseda 1 din: ienltovanjskl oglasi l din Debelo (Iskane naslovne besede so raPUnajo dvojno. Najmanjši znesek za inail oglas 15 din. • Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oglasili reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Ostanke štoiov
za moške obleke in posamezne hlače, razne ostanke volnenega blaga za damske obleke in kostume, za plašče, kakor tudi vse vrste manufakturno blago razprodaja po globoko znižanih cenah pred vselitvijo v nov lokal tvrdka
F. I. Goričar, Ljubljana
Sv. Petra cesta 29.
flužbodobe
Gospodinjo
varčno in spretno, dobro kuharico, 30—40 let, z daljšimi spričevali, sprejmem takoj. Plača po dogovoru ln po zmožnosti. Ponudbe: Kari Zupane, valjčni mlin, Sevnica, (b)
Krojaškega pomočnika
dobrega, sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Priden« št. 12961.
(b)
Natakarica
stara nad 20 let, prlkup-ljlve zunanjosti, pridna in poštena, se sprejme v dobro službo v Mariboru, ponudbo v upravo »SI.« v Mariboru pod »Poštena« št. 1279.	(b)
Prodajalka
za knjigarno in trgovino s papirjem dobi službo. -Ponudbe s prepisi spričeval in event. s sliko jy poslati v upravo »Slov.« pod »Papir 1938« St. 32933 (b)
Prodajalka
z večletno prakso, z znanjem nemščine, se sprejme za delikateso. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13568.	(b)
[
Kam pa kam?
V Rakitno
vozi avtobus jutri ob 6.30 fzjired Mestnega doma. -Povratek ob 8. Tel. 36-9S
H3EB3SI
Kupimo
Večje število tamburašklh Instrumentov, tudi rabljene in dobro ohranjene. -Ponudbe na: Mladinski dom, Kodeljevo, Ljublja-ra-Moste.	(E)
\mmi\
Vajenca
s primerno šolsko Izo-obrazbo, sprejme železnl-na A. Šušnik, Ljubljana.
(v)
Stanbianja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
sončno, oddam v Močnikov!. Naslov v upr. »SI.« pod št. 13522.	(č)
Samsko stanovanje
s kopalnico, oddam. Poizvedbe : Trdinova 5, pritličje, levo.	(s)
Enonadstropna hiša
žaga, mlin in mizarska delavnica z opremo, stalna vodna moč, ter dve zemljiški parceli, na prometnem kraju v Zagorju o. S., ugodno naprodaj. -Pojasnila daje Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju ob Savi. (p)
Več krasnih parcel
od 500 do 1000 m' - naprodaj ob banovinski cesti, 2 minuti od mestno meje, v bližini voda za kopanje ln pesek za zidavo zastonj. Poizve se
prl Iva^fP,fiFnftf>,,Tržaška-
cesta 10t).
(P)
Novo hišo
v Rudniku - prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13543.	(p)
Več
stavbnih parcel
v bližini kolodvora v št. Vidu - se pod ugodnimi pogoji proda. - Poizve sc: Vižmarjc 59.
Radio
Programi Radio Liabllanai
Sobota, 10. avi/usta: 12 Plošča za ploščo veselo igra, vsakdo voselje naj svojo ima — 12.4.1 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo veselo igra, vsakdo veselje naj svoje ima — 14 Napovedi — 18 Za delo-pust! (igra liad. ork.) — 18.411 Pogovor s poslušalci — 19 Napovedi, iKiročila — 19.30 Nae. ura: Slovenska ljudska šola za časa Napoleonove Ilirije (Viktor Pirnat, Ljubljana) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 VII l. večer muzl-komcdijautov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Plošče.
Dragi programi >
Sobota, 20. avgusta: Brlgrad: 20 Nar. pesmi. 21 Zal), koncert, 22.20 Kavarniška godba — Zagreb 20* Violinski duetl, 20.S0 Sopian, 21 Vojaška godba, 22.20 Ork. konert — Praga: 19.3(1 Pozdrav poletju, 20.15 Češka filharmonija, 22.30 Plesna glasba — Varšava: 20 Izseljenska odda.ia, 21.10 Moniuszkova opera <-Splavar% 22.33 Lahka in plesna glasba — Sofija: 19.45 Klavir, 21.45 Lahka in plesna glasba — Budimpešta: 19.30 Igra, 21.25 Filhar. orkoster — Trst-ililan: 21 Maseagnijeva opera Parislna — Rim-Bari: 31 Igra — Dunaj: 20.10 Iz ital. ojior, 22.30, Zab. in plesna glasba, 24 Nočna glasba — Hamburg: 20.10 Operetni odlomki — Kiiln: 20.10 Zdraviliški koncert (iz Aachna) — Strasbourg: 20.30 Ljudski koncert, 21.10 Danski skladatelji, 21.50 llobussj-jeva kantata »Izgubljeni sini.
Paradižnika
svežega, popolnoma dozorelega, kupi vsako množino Slamič, Ljubljana. _ (k)
EB0333
Volno za modroce
v najboljši kvaliteti, razpošilja po pošti ali po železnici »Runo«, Tržič. Cena 20 din za kg. Pri odjemu najmanj 100 kg pošljemo franko.	(1)
Sveže češplje
prave, Ia., kisla jabolka, debele namizne hruške kg 3 din - franko voznina razpošilja košare po 50 kg G. Drechsler, Tuzla. (1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
Ljubljana • Tvrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske »vemo
Vsa lahka letna oblačila
si nabavite najceneje pri Preskerju, S v,, JP etra. c. 14
Sveža namizna jabolka
kisla: hruške, debele, po 3 din kg — razpošilja franko voznina po 50 kg košare G. Drechsler, Tuzla.
Bakreno kopalno banjo
dobro ohranjeno, ugodno prodam. Poizve se: Tavčarjeva 14, Kranj. (1)
Denar
Inženirju
alt tehniku, mlajši, jako delavni in vestni osebi z nekaj kapitala se nudi prilika uvedbe v stroko in soudeležbo pri snujoči se novi industriji — prvi to vrste v držaVl! Prijave z osebnimi podatki in navedbo event. referenc poslati upravi »Slovenca« pod »Ugodna
prilika« 12.121. fdj -
S hranilno knjižico
lahko kupite vso vrste pohištva : spalnice, Jedilnice, kuhinje, prvovrstne izdelke, po ugodni ccm i. Erman & Arhar, tovarna pohištva, št. "Vid nad Ljubljano.	(d)
•ViM
13»

Stanovanje za tri dijake
13, 15 in 17 let stare, z vso oskrbo. Iščem. Pomoč pri učenju. Cenj. ponudbe na g. Dernič, Mojstrana.	(D)
Dijakinjo
sprejmeni v vso oskrbo za 450 din v lepo zračno sobo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13545. (D)
V boj za naše časopisje!
Za posestvo
nad 100 oralov'if V glavnem travniki in polje, z dobro razvitim sadjarstvom, vrtnarstvom in čebelarstvon) iščemo sposobnega zakupnika ali oddamo isto proti polovici pridelka. Zakupnina zelo zmerna. Ponudbe na »Propa-ganda«, Zagreb1, Jelačičev trg 5 pod »Imanje«.
Razpis

Občina Radeče, okraj krški, razpisuje pragmatično mesto
občinskega tajnika
Šolska izobrazba:% razredov srednje ali njej enake strokovne šole.™'
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in $ uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa*, v »Službenent!?listu« pri tej občini.
Občina Radeče, dne 6. avgusta 1938.
milostljiva gospa, ni
„prav isto"
Samo Ni ve a vsebuje Eu-cerit, krepčiino sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. Ni ve a krepi kožno staničje in zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z Niveo okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom.
Podružnica „SLOVENCA« je na Miklošičevi cesti št. 5
Umrl nam je naš ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Jože Drenovec
jradnik drž. žel. v pokoju in meščan ljubljanski
Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 21. avgusta ,ob pol treh popoldne iz hiše žalosti, Medvedova ulica št 38 (Ljubljana VII.), na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, dne 19. avgusta 1938.
Žalujoči:
Mirni, Angelca, Fani, Cirilka, hčere — in ostalo sorodstvo.

Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je danes, dne 19. avgusta 1938, v 42. letu starosti, nenadoma umrl naš preljubljeni mož, sin, brat, predobri striček, botrček in svak, gospod
Matija Pelan
gostilničar v Postojni
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 21. avgusta, iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Postojna, Ljubljana, dne 19. avgusta 1938.
Žalujoče rodbine:
Pelan, Čuk, Kikelj
Med kitajskimi teroristi 9
»«Gong» ne neha z zločini, ampak se lahko 7. opravičevanjem fanatizma še okoristi. Kdorkoli povzroči prelivanje krvi, mora odgovar-jsiti za svoja dejanja pred Bogom in prod ljudmi. Nuj bo morilec, ki ni izvršil svojega dejanja iz sebičnosti, šc tako podel, itna vendar pravico do nekega usmiljenja. Mislimo si, da je to bolnik ali norec, ki ga moramo poskušati ozdraviti... -So tudi zlobni morilci, ki ubijajo le iz gole ropaželjnosti, in te imenujem jaz gangsterje. Na Kitajskem se ti okoristijo 7. nemiri, ki jili povzročajo fanatiki, da vrše zločine vseli vrst. «Gong» je, kakor pove že ime, neka vrsta zabave. Ko gre za denarno vprašanje, sto lahko prepričani, da ne izhaja to od ljudi «Gonga», ampak nd krvoločnih tolp, ki žele izrabiti njegov zlonosen sloves s tem, da odirajo deželo.«
Lcclerc jo stal pred monnj. Oči so se mu stekleno svetile skozi napol zaprte trepalnice.
»Sedaj si pa predstavljaj položaj evropske policije v teli spletkah Na eni strani je zaposlena z globoko razumnimi fanatiki, ki jih podpira precejšen del naroda, na drugi pa z roparji, ki tako zelo strahu je jo to ljudstvo, tla se zdi kot prisiljeno k molčanju zu svojo stvar. Tu vidiš težavo našega prizadevanja.«
Rekel bi, da je breme odgovornosti tipog-nilo začasnega poveljnika francoske policije v Šanghaju. Ko jc priprl pred svojo pisarno, je pritisnil na zvonec. Vrata so se skoraj takoj odprla.
»Je tukaj Fradnn? Jc? Pošljite ga k meni.«
Nekaj minut pozneje sc jo predstavil mož s sivimi senci.
»Ste me klicali, načelnik?«
»Kako je z nadzorstvom O. Simona?«
»Nič novega, načelnik, toda mogoče bo treba zamenjati nadzornika, ki je na straži.«
»Res je to. Že od jutra je tam spodaj... No dobro! Pripravite se, Fradon, vi ga boste nadomestili Sam vas bom tja peljal.«
Ko je odšel nadzornik, se je Leclerc zopet začel sprehajati.	-
Rad bi pregledal malo položaj,« je dejal. »A glej, ali sem ti že povedal, da je C. O. Simon eden tistih, ki ga boš moral obisteati i$a svoje poročilo?«
»Ničesar mi nisi o tem omenil.«	f*
»Oprosti mi, obljubil sem ti, da ti litim rta -nos napravil načrt za poizvedovanja, a žalosten dogodek mi je zmešal misli O tem bova govorila jutri, hočeš?«
»Dobro. Toda kdo jo to Č. O. Simon in zakaj se policija zanj zanima?«
Lahek nasmešek je razsvetlil prijateljeve poteze.
■ Pomiri se! Policija se zanima za Č. O. Simona le zato, da g;i ščiti! Ta častiti oče, ki živi na Kitajskem več kot petdeset let. je ustanovil, misijone v srcu šnhurja in pridobil za Kristusovo vero mnogo krutih in zaostalih plemen. Njegovo poznanje narodne, azijatske duše in njegovo tiho junaštvo sta 11111 pomagala, da je zmagal še tako huda nasprotja.
če je bilo ubitih kaj vernikov v kakšni' daljnji. osrednji provinci, je Simon takoj zaprosil za dovoljenje, da odide v nevarno po-, krajino, /.oprt je zbral ovčice, ki so se bile! razkropile zaradi odhoda njihovega pastirja in nekoliko pozneje .•<: mu je zaradi svojega vpliva posrečilo držati kiateže v šaliti, katerih .lobeden . ni dospel tio svejega cilja. Njegov sloves je vedno bolj naraščal pri kitajskih kmetih, za katere je tako zelo skrbel in jim pomagal. In prav ta sloves nosi danes senco na «Gong» .. ■« -No, spet «Gong-?«
»Točno, dragi moj. «Gong» ni le politična moč, ntnpak tudi verska. Na vsej črti sovraži tujce. Torej, ko vidi, da so krščansko vero prinesli tujci, se bore proti njej z vsemi silami.
Malodane povsod nagajajo duhovnikom, grožnje pa kar dežujejo na nje. V tem času merijo posebno na Simona Posrečilo se mu je dobiti toliko spoštovanja, da celo «Gong», kakor sc zdi, ni izvzet iz splošnega pravila. Toda teroristi so zmožni ugrabiti svetega moža in ga odpeljati v suženjstvo, ne vem kam.«
»Torej ste se odločili, da boste čuvali misi-jonarjevo življenje?«
»Da, četudi proti njegovi volji, kajti govori o vseli nevarnostih s smehljajočim se omalovaževanjem. Končno smo dosegli, da ima že dva dni stalno pri sebi nadzornika.«
»Ali se je nevarnost v zadnjih dveh dneh povečala?«
».Gong' mu je določil čas, da zapusti deželo in rok je potekel predvčerajšnjim. ,Ko poteče rok', je posebej omenjala grožnja, ,boste izginili v petih dneh'«
»Ilin! Torej si vzel to prevzetno bahunje resno?«
»O, dobro vem, da se pod to njihovo dozdevno baharijo, kakor praviš, skrivajo neizprosne grožnje. «Gong» se lahko ponaša, da drži svoje obljube kljub vsem policajem v šanghaju.«
Najbrž se mu je zdelo, dn nisem o tem |>rc-prjčan, kajti prijatelj je zatrjeval:
»Nesreča je prav zato, ker vem, da se «Gong-) ne baba!«
Jezno je otresel svojo cigarcto v porcelanast pepelnik.
»Če bi bilo le Č. O. Simonu zagroženo! Mogoče bi lahko osredotočil svojo budnost nad njim.. Jc tudi Tlainiloff. Ljudje, katerim je «Gong» prisegel pogin! So šc drugi... Ali zdaj razumeš vzrok moje skrbi? Seveda govorim le o ljudeh, ki stanujejo v francoski koncesiji, katerih varnost mi jc na srcu. Angleška policija sc bori s sličnimi težkočnmi. Priča temu je atentat na Nanking Roadu, ki so mi ga pravkar naznanili.«
Nekdo jc potrkal na vrata. Bil je nadzor-
nik Fradon.
»Ah, ste pripravljeni, torej pojdimo...«
Policaj se je vsedel na zadnji sedež v avtomobilu in med vožnjo mi je Leclerc še zaupal:
»Teh pet dni Simon ne napravi niti enega koraka brez svojega tangela varulia». Niti enega, slišiš?«
»Kaj pa ponoči?«
»Misijonar, ki živi v največji preprostosti, spi v veliki sobi. ki mu služi obenem za delavnico. V enem kotu te sobe sem dal poštaviti špansko steno in posteljo, kjer lahko počiva nadzornik, ne da bi zapustil Simona.«
»Res težko bi bilo, da bi nad kom pazlji-veje čuvali...«
Avtomobil je pravkar zapustil ulico Grinier de Montmorand, da bi zavil na levo v ulico Observatoire. Leclerc je ustavil pred ozko in mračno hišo z dvema nadstropjema.
»Počakaj me nekaj časa. ne bom dolgo...«
Izginil je z nadzornikom Fradonom, jaz pa sem si prižgal cigareto in ogledoval pročelje.
V drugem nadstropju je spustilo okno, čigar šipe so bile zagrnjene, ozek pas svetlobe. Nekdo jc najbrž pogledal na ulico in pri tem napravil špranjo. Potem je senea izginila.
Trudil sem se, da bi zbral svoje raztresene misli Šanghaj se mi je začel zdeti vodno zanimivejši za časnikarja, ki ljuibi burne dogodke. Moje raziskovanje o kitajsko-jnponskem sporu? jasno mi je bilo, da moram manj misliti, toda nisem se mogel vzdržati, da ne bi bil že vnaprej nn pol videl dc-bolib vrst drugače strost-noga poročila v »Deruifieis Nouveile*«.
»Že jutri zjutraj,« »eni mislil, »bom odposlal očetu Blouclinrdu. brzojavko z mojim prvim člankom. Poglejmo... Dobiti moram podžigajoč naslov... »Uboj letečega človeka.« to na primer ne bi bil slab. Ali bolje... »Umor med nebom in zemljo« Je že snovi za en članek in če Leclerc (,'leda pravilno, mislim, da n* bo to zadnji članek.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce£
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Ceniit
Arheološka odkritja pri Rečici
Rečica, 18. avgusta.
Stara zgodovina Savinjske doline, t. j. doba pred naselitvijo Slovencev, je zavita v temo. Nedvomno so Iliri imeli v teh plodnih krajih kot dobri poljedelci svoje naselbine, tudi Kelti so v 4. stoletju pr. Kr. dospeli pri svojih osvajanjih v borbi z Iliri do obronkov Savinjskih alp, toda stvarnih dokazov za to imamo le malo. Gradišč, kjer so živeli, gomil, kjer so pokopali svoje umrle, je najti po vsej dolini od Celja do Ljubnega. Najdeni so tudi ostanki rimske ceste. Vendar so to le drobci. Jasne slike razmer v tem delu Slovenije pred 2000 in več leti si ni mogoče ustvariti, ker ga arheologi še niso preiskali.
Zato se je občina Rečica, ki ji županuje g. Marko Blekač, odločila, da izvrši v okviru sredstev, ki so ji v to svrho na razpolago, arheološka preiskavanja na svojem področju. Doslej je preiskana ena gomila in uspeh izkopavanj je jasno dokazal, da je bila pri Rečici v 2. ali 1. stoletju pr. Kr. keltska naselbina. Gomila, ki je tudi domačini imenujejo s tem imenom, leži na travniških parcelah 445 in 444 katastralne občine Spodnja Rečica, v bližini gozda, ki se razprostira od rečičkega pokopališča proti posestniku Menčonu v smeri Rečica-Št. Janž. Kopali so samo na parceli 445 g. Ivana Žmavca z Nizke, ki je, pravilno razumevajoč misel, tega izkopavanja, dal brezplačno dovoljenje.
Gomila, ki ima obliko skoro pravilne polkrogle s prečnikom okrog 30 m, obsegom nad 90 m in najvišjo višino 2 m, je bila prekopana po načelih moderne arheološke znanosti. Izvršen je bil prekop, širok 1 m, 13 m proti središču, kjer bi moral biti grob kot tak. Na tem mestu so kopali 2 m globoko v ilovico, prekop pa razširili na dva metra. Že na prehodu med gornjo plastjo zemlje in prstjo, pripeljano očividno iz sosednjega gozda, so se pojavili prvi ostanki lončevine, deli žgane, črne posode, na kateri se vidijo jasni znaki lončarskega kolovrata. Na 1 m so se nahajale črepinje raznih posod pomešane med seboj, delci ene in iste
posode često 4 in 5 m narazen. Čim globlje so kopali v drugo plast in končno v glino, ki je bila tudi prine-šena iz okolice, je bilo najti vse več oglja in pa večje količine pepela. To je dalo slutiti žaro, glavno posodo, v kateri je bil shranjen pepel mrliča in predmeti, ki so jih prilagali truplom. Isto demnevo je opravičevalo tudi sicer maloštevilno, toda zbrano kamenje. Drobci raznih posod za hrano in pridelke so se vrstili še vedno, razmetani in pomešani, kar je bilo sumljivo. V samem srcu groba, v prostornini 4m®, ni bilo mnogo črepinj, popolnoma mehki prsti in ilovici na zapadni strani pa se je jasno pokazalo, da je bil grob že oropan. Najstarejši ljudje ne vedo povedati, da bi kdo prekopaval to gomilo, in kdo ve pred koliko sto leti so radnovedneži iskali zakladov.
Po tej ugotovitvi so bila nadaljnja izkopavanja odveč. Sicer pa so ostanki žar in posod, najdenih v gomili, že jasno govorili o njeni starosti. Od 16 posod, katerih delci so bili najdeni, so vse, razen ene, narejene na kolovratu. Samo ena posoda kaže, da je bila izdelana z rok. Okraski, kolikor jih je, in pa cela keramika odgovarjajo mlajši železni dobi, pripadajo Keltom, datirajo pa iz 2. ali 1. stoletja pr. Kristusovim rojstvom.
Jasno je, da je morala biti v bližini gomile tudi naselbina, vendar tega ni bilo mogoče ugotoviti. Zdi se pa, da so nasipi in jarki v bližnjem gozdu, ki se, oddaljeni 250 m, zajeda v travnike in polja med prekopano gomilo in posestnikom Menčonom, delo človeške roke. Razen prekopane pa je na tem kraju še ena gomila, in sicer na travniku že omenjenega Menčona, tik domnevanega gradiča, komaj 10 minut od letos raziskane gomile. Malo večja je, bila pa je pred kakimi 35 leti preiskana. Neki prof. Perko iz Gradca, ki je tod iskal premog in arheološke zanimivosti, jo je po pripovedovanju lastnika Franca Jeraja z Nizke, dal prekopati. Našel pa je le ostanke posod, vse ostalo je bilo že izropano.
Tramvajska deta v Ljubljani
Ljubljana, 19. avgusta. Že včeraj smo poročali o gradnji nove tramvajske proge do pokopališča Sv. Križa. Priključek na Jegli-čevi oziroma na Masarykovi cesti na staro tramvajsko progo je že dovršen. Pripravljen je tudi že dvojni odcep za spoj pri Moretu, ki bo služil za kos proge do Marinkove hiše po Šmartinski cesti. Vsa proga je v dveh tretjinah že dovršena in upati je, da bo okoli 17. septembra že gotova in izročena prometu, seveda, če ne bo vreme preveč nagajalo. Delo ni naletelo na nobene tehnične težave in gre hitro od rok. Zaposlenih je okoli 80 delavcev, dela pa vodita ravnatelj tramvajske družbe inž. Ženko in inž. Kresnik. Proga je dovršena do km 1.3, to je približno 250 metrov od mit-niške hišice ob Linhartovi in Šmartinski cesti ter je treba izgotoviti še kakšnih 600 m do Sv. Križa.
Tračnice za novo progo je dobavila tvrdka »Osterreichische Alpine Montangesellschaft« v Dona-tvitzu, kretnice in odceptne konstrukcije Klockner Werke v Ostabrucku, vozno bakreno žico tvrdka Zug-ir.ayer i. dr. v Slovenski Bistrici, železo za drogove, ki so bili izdelani v delavnici tramvajske družbe sami, je dobavila Kranjska industrijska družba, kamen in gramoz za temelje je bil prepeljan iz Vodnikovega kamnoloma v Dolnicah pri Podutiku, ki ga imata v najemu mestna občina in tramvajska družba skupno, prage je dobavila tvrdka Vidmar iz Ambrusa v Suhi Krajini, vignolske tračnice je dala na razpolago železniška uprava v Ljubljani.
V Gornji Radgoni gradijo novo železniško postajo
Gornja Radogna, 18. avg. Delavci so zavihteli krampe, lopate so zapele, pričelo se je z graditvijo novega postajnega poslopja. Sicer preurejajo postajne tirne naprave že nad 3 mesece, nad 700 vagonov raznega zasipnega materiala so uporabili za nasip novega tira in nakladalnega prostora — toda postajno poslopje samo 60 pričeli graditi ta mesec.
pip
Lesena baraka, ki je 20 let služila za našo obmejno postajo in ki bo kmalu doslužila.
Celih 16 let je občina Gornja Radgona vlagala prošnje, pošiljala deputacije, razne komisije so vsako leto po nekajkrati ogledovale teren — toda ostalo je vedno le pri obljubah.
Tudi sedanji občinski odbor si je nadel kot eno svojih glavnih nalog oskrbeti obmejni Gornji Radgoni primerno postajo, da nas pred tujci ne bo treba biti sram. Zelo veliko razumevanje za potrebe Gornje Radgone je pri tem pokazal g. ban dr. M. Natlačen in pa takratni ravnatelj železniške direkcije v LJubljani g. dr. A. Fatur ter načelnik gradbenega oddelka inž. Stojkovič. Predloge, ki so bili na pobudo imenovanih gospodov predloženi ministrstvu prometa, pa sta uspešno podprla naš narodni voditelj in notranji minister dr. Korošec in minister dr. M. Krek. Tudi gospod senator Smodej je ob neki priliki krepko udaril po mizi — da je zaleglo!
Končno je bil odobren kredit, izdelani načrti, izvršila se je licitacija — ki pa ni bila potrjena in vse se je pričelo z nova. Nešteto intervencij jc v tej dobi opravil naš g. Snoj, ki je z njemu lastno vztrajnostjo zasledoval uradno pot aktov in skrbel, da so hitro romali z oddelka na oddelek in so koncem julija bile vse formalnosti končane. Delo je bilo oddano tt. čenčur iz Ljubljane.
Postaja sama bo prav impozantno poslopje, dolgo 42 metrov, v katerem bo prostora za vse številne urade, ki jih obmejna postaja potrebuje. Projektirana jc tudi 20 metrov dolga pokrita veranda ter potrebna stanovanja za nameščence.
Poleg postajnega poslopja pa 60 istočasno začeli graditi novo skladišče, ki bo še enkrat večje kakor sedanje, v doglednem času pa bodo postavili tudi kurilnico. Celotne preureditve z novim tirom, novim postajnim poslopjem in skladiščem bodo veljale nad 1,200.000 din.
Okrajni cestni odbor je pa pričel preurejati dovozno cesto na postajo, ki jc deloma novo tra-sirana. Cesta bo nad sedanji nivo visoko dvignjena ter bo imela na obeh straneh hodnik za pešce.
Vsa proga bo veljala 2 in pol milijona din ter bo ta znesek krit iz osemmilijonskega posojila, ki ga je letos spomladi mestna občina najela pri Pokojninskem zavodu.
Nova prometna linija s to progo bo naslednja: vozovi bodo vozili iz Most mimo magistrata na kolodvor in od tam naprej po Šmartinski cesti do pokopališča, kjer bodo vozili ob desni strani znane parcele pred pokopališčem ter nato v pentlji proti mestu nazaj na kolodvor in od tam zopet v Moste. Zvezni tir med Marinkovo in Moretovo hišo bo služil za okrepitev prometa o Vseh svetih in drugih večjih prireditvah na pokopališču. Zaenkrat so na novi progi določene naslednje postaje: vogal Jegličeve in Masarykove ceste, vrh klanca pri Moretu, vrh klanca pri Kolinski tovarni, odcep Šmartinske od Savske ceste, izstop Linhartove ceste na Šmartinsko cesto ter vhod na pokopališče.
Še pred koncem del za svetokriško tramvajsko progo pa prično z delom za obnovo dolenjske tramvajske proge. Ta proga bo dobila nov temelj, nove tračnice in nov zgornji vozni vod, v trasi pa bo ostala neizpremenjena. Stroški so preračunani na dva milijona din. Pri ugodnem vremenu bo dolenjska tramvajska proga obnovljena do 1. novembra. Ko se bo ta proga obnovljala, bodo skušali zdržati promet deloma s prestopi, morda pa ga bo treba tudi začasno ukiniti.
Dalje namerava tramvajska družba že letos uresničiti načrt dvojnega tira od Langusove ulice do Stana in doma na Tržaški cesti ter obenem preložiti oba tira v sredino cestišča. Če bo vreme ugodno, bo tramvajska uprava to že letos uresničila, kar bo veljalo okoli 220.000 din.
Delavnica tramvajske družbe je sedaj polno zaposlena s predelavo tramvajskih voz, kupljenih v Opatiji. Te vozove bodo predelali tja do srede decembra, nato pa prične tramvajska uprava v svoji delavnic izdelovati sedem novih tramvajskih voz, ki bodo veljali okoli 2 in pol milijona dinarjev. Vsa dela za te vozove bo delavnica sama opravila, le motorje bo dobavila tvrdka Siemens. Vse železje, kolikor ga bo delavnica potrebovala, bo dobavila KID.
Ko prične letos obratovati svetokriška tramvajska proga, si bo tramvaj pomagal pač s starimi vozmi, šele ko bodo novi vozovi izdelani, bo potreba po vozeh krita.
Nj. Vel. kralj Peter v Ljubljani
Ljubljana, 19. avgusta.
Danes ob 11 je dospel z avtomobilom v Ljubljano Nj. Vel. kralj Peter II. s svojim bratom Nj. Via. kraljevičem Tomislavom ter drugim spremstvom. Nj. Vel. kralj se je ustavil najprej v trgovini Baraga v Nebotičniku, kjer je nakupil nekaj pisalnih potrebščin, nato pa se je odpeljal do trgovine Krisper, kjer sta oba kraljevska gosta postregla šef tvrdke g. Erik Krisper in trgovski sotrudnik g. Petkovšek. Kralj si je izbral nekaj igrač oziroma že skoraj pravih strojev v miniaturi, na polju igrač prava tehnična čuda. takoj nato sta kralj in kraljevič odšla v Leonišče, kjer sta obiskala svojega brata Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Po tem obisku sta se kralj in kraljevič Tomislav vrnila zopet na Bled. Povsod, kjer sta se pokazala, jima je ljubljansko občinstvo priredilo spontane ovacije in ju toplo pozdravljalo, kralj in kraljevič pa sta ljubeznivo od-zdravljala ter se zahvaljevala za simpatije.
Metlika vas vabi!
Tostran Gorjancev in Mirne gore, v deželi sonca in sladkega grozdja, v krajini beli, k)er je Zupančič, poet naš, ob Kolpi na Vinici doma, v deželi belih brezovih loz in okroglih kraških drag in vrtač, v srcu Bele Krajine v Metliki se bo zbra: lo vse naše ljudstvo na »Narodni belokranjski mladinski tabor« dne 21. avgusta in manifestiralo za narodne, slovenske in jugoslovanske ideale! Pridite tudi vsi drugi, ki morda malo poznate nas kos slovenske zemlje ob Kolpi, sem doli med nas! Z avtobusi, vozovi in izletniškim vlakom, ki ima ugodne zveze proti Ljubljani in Karlovcu! Vaši bratje in sestre vas vabijo! Lepega izleta vam ne bo nikoli žal. Saj v Drašičkih, Vidošičkih in Se-miških goricah že grozdje zori in že dolgo nenehno čriček prepeva! Videli boste naše belokranjske narodne noše, naše šege in narodne običaje in tudi našo gostoljubnost boste imeli priliko okusiti! Na prosti zabavi vam bomo postregli z našimi pristnimi vini iz Metliške vinske zadruge, z drašičko in vidošičkp kapljico! Ne bo manjkalo tudi jancev in odojčkov in za veselo raznoloženje bo skrbela naša mestna metliška godba. Pridite v Metliko ob Kolpi in praznujte z nami veliki dan belokranjske mladine!	.
Tabor bomo na predvečer otvorni s slavnostno akademijo na čast pokrovitelju ljubljanskemu županu dr. Juro Adlešiču, ki bo osebno navzoč. Nastopi poleg domačih fantov in deklet tudi kolonija ljubljanskih otrok, ki so pri nas v Metliki na počitnicah. Istočasno bodo po vsej Beli Krajini zagoreli kresovi, od Žumberka pa preko Metlike do Podzemlja in Vinice tja do Staiega trga ob Kolpi. V nedeljo 21. t. m. bomo pa ob četrt na 10 sprejeli na postaji goste in ob 10 bo sv. maša na prostem, nato tabor. Popoldne ob 3 javni nastop na Vejeru pri Metliki. Po nastopu prosta zabava.
Mctlka ob Kolpi vas vabi! Pridite in ne bo vam žal med nami!
Okrožni telovadni nastop v Murski Soboti
Jutri, dne 21. avgusta gremo vsi v M. Soboto, da vidimo delo naše prekmurske mladine. Tudi mnogo naših bratov iz zelenega Štajerja pride k nam, da bo nastop tem bolj veličasten in mogočen.
Fantje in dekleta, jutri je vaš dan. Ti prekmurska katoliška mladina pokaži, da si velika in mogočna, da bo nastop v M. Soboti res pomemben za Tebe in za vso Prekmurje.
Mladinska prireditev v Kranju
Kranjski Fantovski odsek in Dekliški krožek letos še nista imela samostojnega nastopa. V lepem številu sta sodelovala pri okrožni prireditvi v Šmartnem pri Kranju in pri mednarodni prireditvi v Ljubljani, sedaj pa hočeta pokazati, kaj zmoreta sama.
Nastop bo v nedeljo 21. avgusta popoldne ob 3 na Planini. Na sporedu so razne simbolične vaje članov in članic ter proste vaje naših najmlajših, pa tudi odraslih deklet in fantov. Razumljivo je, da bodo nastopili fantje tudi na drogu in bradlji. Pri celotni prireditvi bo igrala tržiška godba. Po nastopu bo prosta zabava s srečolovom, preskrbljeno bo tudi za jed in pijačo.
Velika povodenj v
Žiri, 18. avgusta.
Danes zjutraj nas je iznenadila velika povodenj. Nobenih morskih ptičev, ki nam navadno že več dni poprej večje povodnji oznanjajo, to pot ni bilo. Kar naenkrat se je okrog 5 zjutraj razbe-snela silna nevihta z bliskom in treskom gori na Rovtarsko stran. Par ur pozneje pa je že pridrla silna voda, ki je poplavila velike dele travnikov in njiv. Škoda je posebno velika zato, ker je voda uničila pridelke na njivah in popolnoma zablatila otavo ravno pred košnjo.
Posebno široko se je voda razlila ob spodnjem toku pri Ledinci in to v nenavadno brzino. Zdi so skoraj, da bo po regulaciji zgornjega toka Sore voda v spodnjem delu doline še bolj nevarna; ako
Kongres gluhonemih
Maribor, 19. avgusta.
Te dni Je bil v Mariboru kongres gluhonemih, ki so se zbrali iz vse države ter 60 razpravljali na svojih sestankih o svojih perečih zadevah, predvsem pa o vprašanju zaščite gluhoneme mladine.
Slavnostno zborovanje je bilo v Gambrinovi dvorani, Udeležili so se ga delegati iz Ljubljane, Belgrada, mariborski člani in pa delegati iz Gradca. Vodil je zborovanje predsednik mariborskega Društva gluhonemih Sagaj, ki je v svojem pozdravnem govoru očrtal pomen in naloge društva. Pregledno poročilo o delovanju mariborske organizacije v zadnjih petih letih je podal tajnik Svcn-šek. Delo je uspešno predvsem na socialnem področju. Z božičnicami in podpornimi akcijami je društvo pomagalo potrebnim članom ter jih je oskrbelo z najpotrebnejšimi življenjskimi sredstvi. Zlasti pa je veljala skrb društva gluhonemi mladini. Šolska izobrazba za gluhonemega otroka jc ogromne važnosti. Ker je gluhonemcu odvzet dar sluha in govora, se ne more razvijati v vidni mu okolici, vendar ga izobrazba v gluhoncmnici usposobi za polnovredno življenje. Gluhonemec se s primerno izobrazbo lahko uspešno udejstvuje v marsikaterem poklicu ter sc more tudi osamosvojiti. Šolan gluhonemec pomeni tedaj pridobitev vsestransko uporabljive delovne moči, dočim je njegov nešolan sotrpin ponavadi še večji revež kakor slepec, ker ga ni mogoče porabili za nobeno delo. Iz tega sledi nujna in že velikokrat poudarjena potreba po razširjanju zavodov za gluhoneme, da se odprejo vrata gluhonemnic vsem, ki so
JO



«3
bo temu tako, bo treba res tudi na tem 'delu regulacijo Sore čimprej izvršiti, kar tamkajšnji posestniki tudi z gotovostjo pričakujejo. Pa tudi pri regulaciji sami so se pokazali nekateri nedo-statki, ki jh bodo gg. inženirji gotovo skušali odpraviti, kolikor se bo seveda dalo. Voda je n. pr. pridrla iz kanalov, ki so namenjeni za odvajanje hudournikov iz travnikov, nazaj na travnike in veliko sveta popolnoma zablatila.
Res, veliko bo še dela, preden bomo vse naše velike in male vode, ki so se posebno po grozni povodnji leta 1927 tako razdivjale, popolnoma uredili. Hvaležni smo banovini, ki v sodelovanju z občino to razdejanje popravlja, pokažimo pa tudi vsi prizadeti tudi zanaprej — in mogoče še bolj kol do zdaj —■ da znamo ta dela primerno ceniti.
zmožni izobrazbe. V praktičnem življenju vidimo, da so gluhonemi delavci in obrtniki zelo dobre in uporabne moči, zlasti zaradi tega, ker ima gluhonemec izredno razvit dar za opazovanje. Na to bi bilo treba posebej opozoriti tiste, ki se iz nekih predsodkov branijo gluhonemih, šolanih vajencev.
»Društvo gluhonemih« je naslovilo na merodaj-na mesta posebno spomenico, v kateri opozarja na zgoraj navedena dejstva ter zahteva otvoritev novih gluhonemnic v državi. Medtem ko imamo pri nas le štiri gluhonemnice (Ljubljana, Belgrad, Zagreb, Jagodina), jih imajo Čehi 17, v Nemčiji, Franciji in Italiji pa je število gluhonemnic povprečno še večje. Društvo opozarja, naj se glu-honemnica v Ljubljani razširi ,ali pa naj se ustanovi nov zavod za gluhoneme v Mariboru. Obenem je bila sprejeta resolucija za ustanovitev osrednje organizacije »Zveze združenj gluhonemih« v Belgradu.

Tabor v Dolu pri Ljubljani
Pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena bo v nedeljo, 28. avgusta celodnevni tabor zasavskega okrožja ZFO s sodelovanjem VDK. Ob 9 dopoldne sprejem gostov in sprevod, ob 10 sv. maša in blagoslovitev okrožnega prapora. Po sv. maši bo govor g. M. Stareta. Po dopoldanskem taboru štafeta za prehodni pokal (razstavljen v trgovini Zidar v Dolu pri Lj.). Popoldne bo ob 3 telovadni nastop in prosta zabava. Vsi fantovski odseki in dekl. krožki, ki ste in ki niste dobili posebna vabila, pridite polnoštevilno v krojili iu pripeljite vse sumiš ' ljenikc s seboj,
PROIZVODI -UNION- ZAGREB
Strašna smrtna nesreča pod vrhniškim vlakom
Ljubljana, 19. avg. Vrhniški vlak, ki odhaja z Vrhnike ob 1.45 in pride čez pičlo uro v Ljubljano, je danes povozil mladega motociklista, ki je bil na mestu mrtev.
33 letni podjetnik Ivan Kucler, doma iz Ligojne in tam tudi stanujoč, se je danes v opoldanskih urah od-ravil z motornim kolesom v smeri z Vrhnike proti jubljani. Peljal je po glavni cesti. Med Drenovim gričem in Vrhniko je zavozil z glavne ceste na stransko cesto proti Sapu, in sicer proti Verbičevi tovarni usnja. Motorno kolo je imel naravnano na drugo hitrostno stofmjo, kar pomeni, da je vozil s hitrostjo kvečjemu 40 km na uro. Ko je prečkal železniško progo, pa mu je očitno zmanjkalo razgleda, tako da se je zaletel z motorjem v drugi vagon vrhniškega vlaka. Vlak je potegnil Kuclerja za seboj ter ga nekaj časa vlekel, tako da je Kuclerjevo truplo obležalo nato na drugi strani proge grozno razmesarjeno. Izstopili so mu možgani, vse truplo pa je bilo popolnoma zmečkano, razmesarjeno, sploh ena sama gmota krvi in mesa, da je bil pogled na truplo prav pretresljiv. Na kraju dogodka se je takoj zbralo mnogo ljudi. Že v prvih urah popoldne je dospela tja železniška komisija iz Ljubljane in pa vrhniški orožniki, ki so ugotovili vzrok smrti. Truplo je bilo začasno prepeljano v mrtvašneo v Ligojno.
Pokojni Ivan Kucler je bil priden in trezen ter zelo podjeten mladenič. Pravkar je ustanovil na Vrhniki malo tovarno za praženo ječmenovo kavo, v katero je polagal mnogo upanja. Komaj je pa pričel a podjetjem, ga je doletela smrtna nesreča. Zapušča očeta in mater ter enega brata. Užaloščenim svojcem naše iskreno sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luči
Pasijonske predstave
na Brezjah
V nedeljo, 21. t. m. bo ponovilo Prosvetno društvo Kropa ob pol 8 zvečer pred cerkvijo Marije pomagaj veliko pasijonsko dramo »V času obiskanja«, katero jc na podlagi evangelija in tistega časa napisal član Narod, gledališča v Ljubljani, g. Edvard Gregorin. Drama je izšla v knjigi, v založbi Jugoslovanske kn jigarne. To veličastno delo ima 8 postaj, v katerih nam prikazuje Jezusa kot — Učenika, Poslanca, Duhovnika, Sodnika, Kralja, Človeka, Sina božjega in Odrešenika. Naš gosp. škof dr. Gregorij Rožman, so ob premieri te drame, ki se je vršila v Narodnem gledališču v Ljubljani, napisali avtorju gosp. Gregorinu — »Vaš Pasijon je služba božja«. Resnično, vsi, ki so bili zadnjič navzoči pri predstavah na Brezjah, so do duše pretreseni občutili, da to ni navadna igra, temveč da prisostvujejo dogodkom Jezusovega trpljenja in odrešenja. Vrli pasi-jonski igralci iz Krope tudi resnično lepo igrajo, vsi do zadnjega, s pravim vživetjem in pojmovanjem. Naštudiral je dramo z njimi pisatelj dela g. Gregorin sam, ki je napravil tudi načrt za oder in scenerijo. Oder je čez 20 m dolg in na njem nastopa okrog 140 igralcev. Raznobarvni žarometi in slikoviti kostumi nudijo prekrasne prizore. Izvajanje spremljajo orgle in mogočne fanfare. Glasbo za te jc zložil g. prof. M. Tome. Ob koncil drame se oglase med sliko »Vstajenje« mogočni zvonovi kot na velikonočno jutro. Mnogi, ki so predstavo videli, jo žele videti ponovno, ker vtisi, ki jih zapušča ta drama na gledalce, so očiščujoče pretresljivi in veličastni.
Srečanje s slovaškim voditeljem
Preteklo poletje sem ime! na taboru slovaške katoliške akademske mladine v Banski Ščavnici izredno čast osebno spoznati gospoda prelata. Bil jc praznik slovaške mladine, ki se je zbrala v krogu svojih prijateljev in mentorjev, tu so bili g. prelat dr. Filkorcn, duhovni voditelj katoliškega gibanja, in dr. Tiso, polit, ideolog slovaškega avtonomizma, med svoje je prihi-tel in jih s svojo navzočnostjo počastil tudi oče mladine in domovine z Ružomberka.
Banska Ščavnica je na pol protestantovsko mesto in je zato vse katoliško prebivalstvo ne le s simpatijami spremljalo potek zborovanj, temveč se jih je tudi aktivno udeleževalo.
Na mestnem telovadišču smo se zbirali dijaki in pa tudi druge množice za svečan sprevod k pontifi-kalni sveti maši, ki jo je imel gospod prelat na Mest-! nem trgu.
Prav v ta čas priprav n mrzličnega urejevanja pridrvi avto in sc ustavi ob navdušenem klicu množice pred telovadiščem. »Hlinka prihaja,« završi med množico. Vitka, visoko zravnana postava, s srebrnimi lasmi izstopi iz avta in kot general začne obhajati posamezne skupine. Pred vsako skupino se ustavi in jo z nekaj bodrilnimi stavki ogovori. Skoro kot naš pokojni knez Jeglič, le da mu je gias še čist, jasen in ne tresoč.
Kot slovenski delegat sem mu bil predstavljen. V rokah sem stiskal »Slovaško pravico«, in po tem sodeč, me vpraša: Ste li časnikar? Prijazno mi proži roko, ki jo ves čas razgovora ne umakne. V kratkem razgovoru, sprehajajo se po telovadišču, takoj z zanosom in navdušenjem sproži naš in svoj narodni problem.
Pri pontifikalni sv. maši, odet z infulo, je bil čisto spremenjen — ni bil več udarni Hlinka, temveč le vdani svečenik. Glas mu je tresoče zvenel. Med sv. mašo je akademski pevski zbor zapel tudi slovensko Ave Mario. Neizrazni občutki prevzemo človeka, ko v tujini sliši ob tako slovesnem trenutku slovensko molitev.
Po sv. maši se je pričelo na prostem zborovanje. Otvori ga prelat, intonira narodno slovaško pesem in vsa množica ga spremlja. Ob nepopisnem navdušenju razvija slovaški politični program od Sv. Martinske deklaracije, ko še niso vedeli v domovini za v Ameriki sklenjen dogovor, imenovan »Pittsburska pogodba«, do danes. Konča pa z besedami: Dediščino očetov ohrani nam Bog!
Po tem kratkem govoru se poslovi, množica se vsuje k avtomobilu. Nihče tedaj ni mogel misliti, da bo čez leto dni zašlo na Slovaškem sonce, ki je skozi 40 let ogrevalo slovaški narod, in da se Ho globoka žalost vselila v deželo med Tatrami in Karpati.
=Otcc v lasti- Andrej Hlinka posta! je pokojni.
— Jenko.
Zborovanje bojevnikov na Brezjah
Na Drezjah bo 27. in 28. avgusta bojevniško zborovanje z blagoslovitvijo preurejenega prostora in odkritjem spominske plošče umrlemu I. tajniku Zveze, vojnemu kuratu Francu Banani. Spored svečanosti bo naslednji:
V	soboto 27. avgusta bo zvečer ob pol 9 na prostem igra iz življenja svetovne vojne »Njega ni«. Igrali bodo člani trlnivoljske skupine.
V	nedeljo 28. avgusta ob 9 sprejem gostov in pevska vaja v samostanski dvorani. Ob 10 cerkveni govor (predsednik tov. Mirko Rataj), nato blagoslovitev preurejenega prostora pred cerkvijo (gvardian in odbornik Zveze bojevnikov tov. p. dr. Ha-drijan Kokolj) in sv. maša (odbornik Zveze bojevnikov tov. Janko Cegnar). Po cerkvenem opravilu molitve za umrle tovariše, nakar sledi odkritje spominske plošče I. tajniku Zveze bojevnikov Francu Bonaču (govori 1. podpredsednik Zveze bojevnikov Rudolf Wagner). Nato bo bojevniški tabor. Popoldne ob 2 bodo litanije. Med sv. mašo bo ljudsko petje s spremljevanjem godbe.
Vabimo vse, da pridejo 27. in 28. avgusta na Brezje. Zaprosili smo za četrtinsko voznino po železnici. Do sedaj še nimamo rešitve. 0 dovoljenju bomo poročali v časopisih.
Koledar
Sobota, 20. avgusta: Bernard, opat; Samuel, prerok.
Nedelja, 21. avgusta (11. pobinkoštna nedelja), Ivana Frančiška Šantalska, vdova.
Novi grobovi
-J- V Postojni je v starosti 42 let nenadoma umrl gospod Matija Pelan, gostilničar. Pokopali ga bodo v nedeljo, 21. avgusta. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-j- V Ljubljani je umrl gospod Jože Drenovcc, uradnik drž. železnic v pokoju in meščan ljubljanski. Pogreb bo v nedeljo ob pol 3 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
mamam kino sloga Tei. 27-30 bhh
IBožanstvena GRETA GARBO v veličanstveni I ljubavni drami Ana Karenina I Predstave ob 16., 1915. in 2I'15. uri. g
Zveza slovenskih obrtnikov
priredi ob zaključku 5. obrtne razstave v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 21. avgusta,
velik obrtni tabor
Ob 9. sveta maša, katero bo daroval gospod dekan Valentin Zabret. — Ob 10. bo občni zbor Zveze slovenskih obrtnikov »k« cerkveni dvorani v fct. Vidu nad Ljubljano. — Ob 11. bo veliko obrtniško zborovanje v veliki dvorani Ljudskega doma T Št. Vidu nad Ljubljano.
Obravnavala se bodo tekoča pereča vprašanja. Dolžnost vseh zavednih slovenskih obrtnikov je, da pridejo v nedeljo, 21. avgusta, na svoj tabor v Št. Vid nad Ljubljano, da s tem okrepijo udarnost obrtniških vrst za pravice obrtnega stanu.
Popoldne ob 3. velika vrtna veselica t bogatim sporedom na vrtu gospoda Cirmana. kjer bo tudi žrebanje vstopnic za moderno kuhinjsko opremo. — Vstopnine k veselici ni.
_Polovična voznina za obrtniški tabor Zveze slovenskih obrtnikov v Št. Vidu nad Ljubljano je dovoljena, in sicer v dneh od 19. do 23. avgusta t. 1. Vsak udeleženec naj kupi vozno karto do postaje Št. Vid-Vižmarje ter legitimacijo obrazec K -13, katero bomo na taboru žigosali in bo služila za brezplačen povratek.
—	Za turiste bo v nedeljo ob 10 sv. maša v Marijini cerkvi na Kureščku.
—	člani bivšega Jugoslovanskega polka Matije Gubca v Tomsku, ki so po dobrov. zakonu za to upravičeni, se pozivajo, da se obrnejo za pristop in izpopolnitev osebnih podatkov na Okrajno organizacijo Zveze vojnih prostovoljcev, Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Letovišče Laško
naravno topli vrelci, živahna in bistra Savinja, slikovita okolica: Sv. Mihael, Sv. Krištol, Marija Gradec, Hum, ravaline »Tabor« in gostoljubni
meščani vabijo
na prosvetni tabor 21. avgusta
—	Najvidnejšo reprezentanco mlade slovenske umetniške generacije predstavljajo akad. slikarji: Stane Kregar, Franc Mihelčič, Zoran Didek, Mak-sim Sedej, Zoran Mušič. Marij Pregelj, Mivklavž Omersa in akad. kiparji Niko Pirnat, Zdenko Kalin, Karel Putrich in Fran Smrdu. Vsi ti so člani Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov in bodo sodelovali na umetnostni razstavi, ki bo na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od
1. do 12. septembra.
—	Blagoslovitev motorke bo v nedeljo, 21. avgusta popoldne ob 3 na Polici pri Višnji gori. Blagoslovitve se bo osebno udeležil g. ban dr. Marko Natlačen. Po blagoslovitvi bo domača zabava.
—	Pri zaprtju, motniah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« erenčice
—	Izlet v Trst z odhodom iz Ljubljane dne 27. tega meseca in povratkom dne 28. t. m. priredi Zveza za tujski promet. — Prijave sprejemajo vse biljetarne »Putnika«.
—	Vreme. Jugoslavija: Prevladuje jasno skoraj po vsej kraljevini. Nekoliko oblačno v sredini države in v severnih krajih. Toplota se je zvišala po državi. Najnižja Plevlje 7, najvišja Mostar 33 stopinj. Napoved za danes: Deloma oblačno v severni polovici, a jasno na Primorju in jugu. Toplota se bo zvišala po vsej državi.
—	V Rim in Firenze od 6. do 9. septembra; od
6. do 9. septembra v Vipavo; od 7. do 8. septembra v Gorico in Trst; od 10. do 11. septembra v Trst. — Prijave do 27. avgusta sprejema in informacijo daje !z-letna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45.
—	Gg. učiteljice in učitelje, ki mi pišejo nujna pisma zaradi Zemljepisja in Zgodovine za 5. razr. ljudskih šol (reete za 1. razred viš. nar. šole), opozarjam, da izideta obe knjižici v prvi polovici meseca seDlem-bra t. 1. — Janko Pola k.
—	Kuratorlj protituberkuloznega dispanzerja
na Jesenicah obvešča prebivalstvo radovljiškega okraja, da bodo počenši s 24. avgustom ordinacije v dispanzerju vsako sredo od 9 dalje in ne več ob sobotah kakor dosedaj.
_ — Cvetlice že oltar krase. Slovenska maša za mešani zbor, zl. Franc Premrl, org. v Šmartnem pod Šmarno goro. Cena part. 15 din, gl. po 5 din. Samozaložba. Naši cerkveni skladatelji že nekaj let skladajo slovenske maše z vsemi glavnimi niaš-nimi deli, kakor želi naš knezoškof. Taka maša daje liturgiji večji pomen kakor pa one, ki vsebujejo samo začetno niašno besedilo. Verniki laže sledijo glavnini mašnim delom in jih tako bolj pojmujejo. Tudi pričujoča maša, ki je zložena na besedilo cerkvenega pesnika Gr. Matija, ima vse pogoje, kakor jih želi škofijska okrožnica, ki je bila tozadevno izdana pred leti. Celo 6kladbo diči cerkvi dostojen in efekten slog, ki bo na poslušalca ugodno vplival, da bo pobožno sledil liturgiji in doumeval sv. daritev. Vstop se lahko porabi kot navadna niašna pesem, ker obsega 4 glavne začetno kitice. Cerkvenim zborom to simpatično in pevno mašo prav toplo priporočamo; dobi se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P Zajcu, izprašunem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
—	Na Radleku je pogorelo šest gospodarskih poslopij, ne pa na Rakeku, kakor je v včerajšnji številki zagrešil tiskarski škrat.
—	Redno vpisovanje v trgovsko učilišče — Christofov učni zavod — Ljubljana, Domobranska cesta 15, prične 20. avgusta. Kdor želi podrobne informacije glede sprejema in vseh pogojev, naj piše na ravnateljstvo, da mu pošlje nova šolska določila s slikami, ki jih je zavod izdal ob svoji 35-letnici obstoja.
—	Pedagoški tečaj za učitelje bo od 22. do 27. avgusta v dvorani Delavske zbornice (Miklošičeva cesta) v Ljubljani. Pričetek bo v ponedeljek, 22. avg. ob 9. Na prošnjo Pedagoškega društva je kr. banska uprava dovolila vsem udeležencem, da smejo oslati v Ljubljani do vključno 27. avgusta. (Odiok kr. banske uprave IV št. 15172 z ilne 16. avgusta 1938.
Ljubljana
1 Sv. maša za izletnike in turiste bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15 pred odhodom izletniškega vlaka.
1 Odlikovanje ljubljanskih brivskih mojstrov. Ob jubileju brivske organizacije so bili odlikovani organizatorji in brivski mojstri g. Engelbert Fran-chetti z redom sv. Save IV. stopnje in g. Podkraj-šek Matija ter Navinšek Emil z redom sv. Save V. 6topnje. Za ves brivski stan našega mesta častna odlikovanja je danes opoldne izročil župan dr. Juro Ad.ešič odlikovancem z najlepšimi čestitkami. Čestitamo!
1 Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljana priredi dne 20. avgusta 1938 od 18.30 do 19.30 promenadni koncert v Zvezdi. Koncert bo izvajala godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom g. ka-pelnika Svetela Heriberta.
1 Gradbena dela v Ljubljani. V članku pod tem naslovom v včerajšnjem »Slovencu« je bila pri imenu mrlišnica opazka, da to ime predlaga g. inšpektor \Vester. To pa ne ustreza resničnemu dejstvu. V članku »Ime za novo inrlišnico pri Sv. Križu« (»Slovenec«, 9. avg.) je g. inšpektor Wester stavil predlog, naj se novi mrliški gaj poimenuje: Žale ali Zalje ali Navje, ter je predlog tudi obrazložil in utemeljil.
1 Zatvoritev prehoda skozi Lattormanov drevored. Zaradi prireditve jesenskega velesejma, kij bo od 1. do 12. septembra, bo prehod skozi Lat-termannov drevored od S|K>dtijega dela otroškega igrišča mimo velesejniskih paviljonov proti pivovarni Union zaprt od 22. avgusta do 17. sept.
] Vsi popravni izpiti na III. drž. mešani meščanski šoli Frana Levstika v Ljubljani-Moste, Bazoviška ulica 1, bodo 31. avgusta t. 1. od 7 do. 12 dopoldne in od 2 do 6 popoldne. Pripuščeni pa bodo samo oni učenci, ki so vložili do 25. avgusta 1938 z 10 din kolkovano prošnjo, ki je taksi--rana šc z 10 din za vsak predmet. — Vpisovanje bo samo 1., 2. in 3. septembra od 8—12 in od 3—6 v šolskem poslopju, pritličje, soba št. 1.
1 Slogina glasbena šola. Vpisovanje na Slogini glasbeni šoli bo od 1. septembra dalje vsak delavnih od 9—12 in od 15—18 v šolski pisarni v Pra-žakovi ulici št. 19. Slogina glasbena šola poučuje klavir, godala, pihala, trobila, kitaro, solo-petje, mladinsko zborovsko petje, orkestralno igro, komorno glasbo in teoretične predmete. Gojenci imajo priliko pri internih in javnih nastopih vaditi se v sigurnosti nastopanja. Predavanja in koncerti
■■—!■■■ ■ II Ml MHII i W II !!■! IIBMIIII Mil MU—|H IIIII......
V spomin f Francetu Svetu
Pred mesecem dni smo Te položili v grob. Čeprav si bil že dalj časa bolan, vendar je vest o Tvoji prerani smrti iznenadila vso. Prezgodaj si odšel, dragi France! Ob prerani Tvoji gomili se človek z bolestjo sprašuje, zakaj je bilo treba Tebi, idealnemu mlademu duhovniku tako zgodaj umreti? Zakaj je bilo treba umreti Tebi, ki so Te Tvoje verne ovcice tako ljubile in spoštovale in ki si jim bil tako zelo potreben? A nisi bil potreben samo Trnjanom, marveč vsemu našemu narodu, kolikor ga biva od Trsta do Krasa in od Pulja preko Nanosa do Gorice in Tolmina in do Sv. Višanj. Ljudstvo jo začutilo s Teboj veliko izgubo, zato Te je v tako velikem številu neprenehoma podnevi in ponoči prihajalo kropit in prihitelo na Tvoj pogreb od vseh strani. Zato si tudi imel tako veličasten pogreb. Vsi smo čutili, da je legel v grob velikan — velikan po postavi in še bolj po duhu. V grob je legel iant, ki je najlepše obetal, in mož izrednih zmožnosti in nezlomljive volje, o katerem bi človek mislil upravičeno, da bo kot Mozes v stari zavezi vodil svoje ljudstvo v boljše čase. V grob je legel dober duhovnik in dober pastir izročene mu Črede, da prejme kot zvest služabnik plačilo od svojega Gospoda in prosi za svoje ubogo ljudstvo pri prestolu božjem milosti in usmiljenja in življenja. S koliko vnemo in ljubeznijo si sc> lotil zanemarjenega Gospodovega vinograda v Trnju in kako si hotel vso dušnopastirsko delovanje vestno urediti po navodilih cerkvenega prava. Obenem pa nisi pozabil, da si sin svojega ljudstva in da si kot duhovnik za to ljudstvo tudi postavljen, dn delaš in trpiš zani. Komaj dohregn pol leta si delal v božjem vinogradu, n vendar si zapustil jasne sledove in lepe sadove svojega dela, | nam pa, ki smo po dobroti božji postali deležni I
Angleški diplomat
aretiran na nekdanji avstrijsko-nemški meji
London, 19. avgusta, b. Z Dunaja poročajo, da je bil v sredo aretiran na bivši avstrijsko-ncinški meji jiri Solnograškcm britanski kape-tan Thomas Gendriek, šef oddelka britanskega konzulata na Dunaju. Kapetan Gendriek je bil na potu v Anglijo, kamor je šel na dopust, toda na meji ga jo zgrabila nemška policija in ga poslalu nazaj na Dunaj, kjer jc bil odpeljan v tako imenovan častni zapor v hotel »Metropol«, kjer je zaprt tudi bivši avstrijski kancler dr Schuschnigg. Poročajo, da je britanski poslanik v Berlinu Henderson takoj vložil protest pri nemški vladi zaradi aretacije kapetana Gen-dricka. Kapetan Gendriek je potoval z avtomobilom v spremstvu svoje soproge iu šoferja Ženo in šofer odpotovala nazaj na Dima i tor sta svobodna. Razlog aretacije ni znan. Po neki verziji je imel kapetan Gendriek potni list, izstavljen na njegov vojaški čin, ki ga je imel za časa svetovne vojne. Nemško varnostne oblasti niso bile obveščene, da ni nič več v vojni službi. Pod normalnimi pogoji nc bi bilo to nič čudnega ter bi se aretacija bržkone tudi ne izvršila. Toda britanski kapetan Gendriek je potoval skozi področje, kjer sc vodijo nemški manevri. Mislijo, da gu nemška oblast dolži vohunstva.
Mirovna izjava dr, Beneša
Bruselj, 19 avg. AA. (DNB) V razgovoru, ki ga je imel predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš z dopisnikom časopisa »Independance Belge«, je dr. Beneš izjavil tole: Prepričan sem, da bo mogoče ohraniti v Evropi mir. Vse bom poskusil, da se mi to posreči. Jaz osebno bom storil vse, kar se da storiti, še vedno upam, da ne bo vojne, ker sem prepričan, da se je vojni možno vedno izogniti.
Glede razgovorov, ki zdaj potekajo v Pragi, je dr. Beneš izrazil svoje prepričanje, da bo poslanstvo lorda Runcimana rodilo dobre uspehe.
Ob smrti
msgr. Andreja Hlinke
Ružomberok, 19. avg. AA. (ČTK) Na včerajšnjem sestanku predsedništva slovaške ljudske stranke v Riižomberku jc imel poslanec l isa govor, v katerem sc je spominjal smrti slovaškega voditelja Hlinke. Navzočni so vzeli na znanje, da so bo pogreba pokojnega prebita Hlinke udeležil tudi predsednik češkoslovaške vlade dr. Tlodža kot zastopnik predsednika republike dr. Beneša, dalje general Alias kot zastopnik češkoslovaškega ministra za narodno obrambo ter zastopnik predsednika poljske republike Moscickcga. Predsedniku občine v Riižomberku jo prispelo veliko število sožalnih brzojavk iz Pol jske, do katere je pokojni msgr. Hlinka gojil veliko prijateljstvo. Med drugimi sožalnimi brzojavkami sta prispeli tudi brzojavki predsednika varšavske in krakovske občine. 1/. Varšave poročajo, dn jc škof Kibina opravil v Čcnstohovi ob navzočnosti 400 Slovakov molitve za pokojnega msgr. Illinko.
Poljski poslanik na Bledu
Belgrad, 19. avg. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister <lr. M. Stojadinovič je danes sprejel na Bledu poljskega poslanika na našem dvoru Romana Dcmbickega
spopolnjujejo redni pouk in širijo gojenčevo znanje literature in glasbene vede. Redni pouk se prične 9. septembra t. 1.
I Slab ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil prav slabo založen z ribami, pa tudi zanimanje med gospodinjami za ribe je nekoliko odnehalo, zlasti ker so bile ribe spričo slabega lova sorazmerno precej drage. Sardelice so bile po 12 do 14 din, tunina po 26 do 28 din, ščuke po 16 din, postrvi po 40 din, smudje po 20 din in domači raki po 2 do 8 din kos po velikosti.
1 Nesreča. V svojem stanovanju v Tobačni ulici 14 si je včeraj na vse zgodaj zlomil nogo 36 letni fotografski pomočnik Silvo Miinichreiter, doma s Hrvatskega, Poklican je bil reševalni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico, T«m so ponesrečencu dali nogo v mavec ter ga poslali v domačo oskrbo. Bolnišnica je namreč prenapolnjena ter mora slehernega ranjenca, ki je količkaj sposoben za domačo oskrbo, takoj poslati domov.
1 Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-Vič priredi jutri v nedeljo, dne 21. t. m. ogled vrtnic na vrtu g. Jenko Franca v Medvodah. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.30. Ljubitelji vrtnic vljudno vabljeni.
Gospodovega duhovništva, si zapustil kljub kratki dobi prekrasen zgled duhovniškega življenja in vnetega dušnopastirskega delovanja. Kakor si bil velik v delu, tako tudi v trpljenju V svoji šest-tedenski bolezni si svojim domačim in onim, ki so Te obiskali, pokazal prelep zgled potrpežljivega prenašanja bolečin. Do zadnjega si upal, da boš ozdravel, a Bog je odločil drugače. Ob tem spoznanju pa si podal zopet najlepši zgled vdanosti v božjo voljo. Docela miren in vdan v voljo svojega Gospoda si se poslovil od tega življenja. Zgodaj si končal, prezgodaj za one, ki so Te poznali m ljubili, a še bolj za one, ki so Te potrebovali. Ovce so izgubile dobrega pastirja, naš rod pa dobrega bodočega vodnika. Te dni, ko jo Tvoje verno ljudstvo romalo k svoji Materi na Sv. Goro, se je pač marsikdo ustavil na pokopališču v Sla-vini —• ne toliko, da pomoli za pokoj Tvoje duše, ampak da vidi. ali je gomila obrasla s cvetkami, ki si jih tako zelo ljubil in pa, da se Ti kot služabniku božjemu priporoči za priprošnjo pri Bogu. Tvoj grob, dragi France, upam, no bo zapuščen in zanemarjen, marveč dokler bo še naš rod živel svojo narodno življenje, Tvojemu grobu ne bo manjkalo obiskovalcev in rož! Počivaj sladko v objemu Resnice in Pravice ter Lepote in Ljubezni, dragi tovariš in sobrat, a nikar ne pozabi svojih sošolcev, rojakov in svojega rodu tostran in onstran državnih meja in razkropljenega po svetu, posebno Se onega dela, ki tava proč od Boga in Njegove Cerkve! Ne pozabi pa tudi nft pisca teli vrstic! Če se bomo ob desetletnici mature zbrali, Tebe, najboljšega izmed nas ne bo med nami! Bog daj, da bi Tvoja žrtev mladega duhovniškega življenja 7n naš rod n.i Krasu ne bila brezuspešna in prazna, marveč, da bi Ti Bog v svoji neskončni modrosti in dobroti obudil naslednikov 7, duhom, voljo in zmožnostmi, kakor jih je dal Tebi!
Nemški tisk brani miroljubnost Nemčije
Berlin, 19. avgusta. TG. Vsi današnji listi izjavljajo, da kljub težkemu položaju v češkoslovaški republiki, ker sudetski Nemci na noben način ne sprejmejo vladnega načrta o avtonomiji su-detskih Nemcev ter slejkoprej vztrajajo na svojih osnovnih zahtevah, kakor so jih postavili v Karlovih varih, Nemčija nima nobenih napadalnih namenov, ampak želi in upa v mirno rešitev narodnostnega vprašanja v ČSR. Izjava nemškega zastopnika Kundta daje po mnenju berlinskih listov samo vladi dr. Hodže priliko, da zapusti svoje dosedanje stališče, v katerem smatra, da je samo zastopnica češkega naroda, ne pa v enaki meri zastopnica vseh narodov, ki prebivajo v republiki. Istočasno berlinski tisk odločno zanikuje alarmantne vesti, ki jih širi izvestni inozemski tisk glede nemških vojaških vaj, ter 6e posebno ogorčeno obrača proti nekemu londonskemu listu, o katerem je znano, da služi Sovjetom in ki je pisal, da namerava Nemčija v pokrajini Glatz osredotočiti 100.000 mož vojske pod poveljstvom generala Arnima, ki da ima povelje, da prvi vpade v Češkoslovaško. Ta vest, pravi berlinski list, je prav značilen primer, s kakšno brezvestnostjo izvestni tabor v Evropi širi najbolj bedaste- laži, katerim ljudje nasedajo. V resnici je nemški general von Arnim, ki ima tudi svoje stanovanje v Glatzu, ni pa poveljnik nobene armade, temveč je samo načelnik tamkajšnjega orožnetfa skladišča. Sicer se pa v Glatzu ne osredotočujejo nobene čete niti v njegovi okolici. V isto vrsto lažnivih vesti spada tudi vest nekega švicarskega lista, da se nahajajo v Badenu v vojašnicah italijanske čete.
Avstralija v teniškem finala z USA
Brocklyne, 19. avg. TG. Danes so avstralski teniški igralci po vsej pravici premagali Nemce v piedfi.nalu za Duvisov pokal. Po včerajšnji zmagi Avstralcev v singlih so danes nastopila double moštva. Zmagala sta Avstralca Adrinn Quist in Jack Bromvvich nad Nemcema Ilenner-jem Henklom in Georgnm von Metaxo s 6:2, 6:1, 6:4. Končna tekma za Davisov pokal bo 3. sept. med Združenimi državami in Avstralijo
Smrtna nesreča nizozemskega poslanika
Haag, 19. avg. AA. (DNB) Danes je v Nemčiji podlegel težkim poškodbam, ki jih je dobil o!) priliki avtomobilske nesreče holandski poslanik v Berlinu van Rapad.
Nov kolesarski rekord
Milan, 19. avg. AA. (DNB) Italijanski kolesar Battessini je dosegel danes nov svetovni rekord v vožnji s kolesom. Prevozil je pot, dolgo 5 km, v 6:20.4 minutah. S tem je potolkel dosedanji svetovni rekord, ki ga jc držal IIo-landcc, za eno šestnajstin ko sekunde.
Posvet zadružnikov v Zagrebu
Belgrad, 19. avg. m. V Zagrebu bo 26. t, m. konferenca zastopnikov zadružnih zvez v zvezi z glavno skupščino Glavne zadružne zveze kraljevine Jugosla-vie, ki bo 1. septembra v Belgradu. Na zagrebški konferenci se bo tudi razpravljalo o udeležbi jugoslovanskih zadružnikov na mednarodnem kongresu za kmetijski kredit, ki bo v jeseni v Rimu. V zvezi s tem je že v Belgradu sestavljen posebni odbor, ki pripravlja udeležbo Jugoslavije na imenovanem kongresu. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen minister Voia Djordjevič. Odbor se bo še izpopolnil.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Teševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Prosvetni dan v Trbo'ah
Jutri, v nedeljo 21. avgusta, bodo v Trbojali blagoslovili nov prosvetni dom. Ob tej priliki bo prosvetni tabor pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Mihe Kreka, ki se bo tabora udeležil in imel slavnostni govor. Prosvetno društvo vabi .vsa sosednja prosvetna društva, fantovske odseke 111 dekliške krožke ter narodne noše, da se v obilnem številu udeleže našega tabora.
Mladinski nastop
pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.
V nedeljo, 21. avgusta t. 1. vsi na mladinski nastop k Sv. Lovrencu v Slov. gor., ki ga priredita domači fantovski odsek in dekliški krožek s sodelovanjem bratskih odsekov in krožkov. Ob pol 10 pri sv. maši govori g. prof. Peter Kovačič, popoldne pri telovadnem nastopu pa spregovori naši mladini tudi inšpektor g. profesor Alič.
28. avgusta vabijo Slovenske gorice
mladino, fante in dekleta, na tabor v Ljutomeru. Zbrani mladini govori predsednik FO dr. Stanislav Žitko. Vsa mladina, v krojih in v civilu, mora biti takrat zbrana na taborul Na veselo svidenjel
Krani
Velika pridobitev za vso Gorenjsko bo gotova zgradba moderne mlekarne v Čirčičah pri Kranju. Kr. banska uprava v Ljubljani je že kupila okrog 26 000 kv. metrov sveta, na katerem bodo postavili potrebne stavbe za obratovanje Gorenjskih mlekarskih zadrug. Ta zadruga bo poslovala za ves kranjski in škofjeloški okraj ter za dele radovljiškega, kamniškega, ljubljanskega in logaškega okraja. Kot člani te nove zadruge bodo mogle nastopiti samo mlekarske zadruge ter je v ponedeljek 22. t. m. sklican že informativni sestanek vseh zadrug omenjenega ozemlja.
K predstavi igre »Njega ni..,«, ki bo v nedeljo, 27. avgusta pred Marijinem svetiščem na Brezjah ob pol 9 zvečer, bo vozil iz Kranja poseben avtobus, če se prijavi zadostno število udeležencev. Cena vožnji 12 din tja in nazaj. Prijave sprejema pisarna Tiskovnega društva v Kranju.
Kino »Šmartinski dom« predvaja danes in jutri velefilm »Poročnik indijske brigade«.
Kamnik
Praznik sv. Reka jc bi! letos na tržni dan v torek. Pri službi božji na Malem grabnu je bilo izredno mnogo vernikov iz vse okolice, tako da so komaj našli prostora na zeleni trati pred cerkvico.
D, m fio 1 £1 flfliv le ,,as'ov fdina, ki prekaša po svoji napetosti, misteriioznosti liLlO	Id [JdlA jn sijajni vsebini vse dosedanje kriminalne filmel
T A II ASCTlf ERJ A III IT A Danes ■>remlera! Predstave danes ob 19.15 in I flJKfO I ¥EilH ULI1A 21.15 uri, jutri ob 17, 19, in 21 uri - Sodelujejo
najodličnejši francoski igralci, med njimi RENČE SA1NT CYR in JEAN GALLAND
KIMA UNION Tal 99 91 Tajinstveui umor mlade plesalke, vse okolnosti in nadaljni dogodki w univn lei.	<lrže gledalca |ega odlič filma v napetem razpoloženju <lo skrajnosti
Nepozabna Doroty Lamour živi in poje v eksotičnem veleiilmu
Kraljica džungle
Kino Matica
Ob 16.. 19-15 in 21-15
I