S16V. 149.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ......Din 20
za pol leta . •« „ 120 m celo leto	. 240
za inozemstvo: •nosečno ....... Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu... „ „ 80
V LlomiflDl, v loreK, dne 7. Inllja 1925.
Posamezna številka stane & Din. LflO LIH.
Cene lnseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2*30, veliki po Din 3'— in 4*—, oglasi v uredniškem dolu vrstica po Din
Pri večjem naročilo popust
Izhaja vsak dan IzvzemSl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. ari zjutraj.
S tedensko prilogo Ilustrirani Slovenec" Poštnina MnavdoM
UredniStvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, npravništva 328.
Političen list za slovenska narod.
Upravi Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun:
Ljubljana 10.630 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Naši dijaki.
Na letošnjem zborovanju se hoče diijaštvo dodobra poglobiti v sebe in si urediti svoje notranje življenje, pa tudi nokaj popraviti zunanje forme, ki so pa v glavnem že precej dobro ustanovljene. Govorilo bo o duhu, ki mora prešiniti vsakega današnjega študenta in ga napraviti modernega v pravem pomenu besede. Zdi se, da to ne bo težko, ker bo ta duh že zadosti pripravljen zavel na zborovanju. Pripravljali so ga posamezniki, proučevale ga skupine, Stična ga bo poglobila in utrdila, skupno zborovanje pa naj ga ponese do slednje duševnosti kat. dijaštva, da bodo vsi kot eden.
Novo pot pa hoče pokazati že načhi letošnjega zborovanja, ki je zelo različen od običajnega obiskovanja raznih dvoran v Ljubljani ali Mariboru. Klic dijaštva koncem šolskega leta je enoglasen: počitek, narava, prostost, saj preživi in pretrpi v trdem mestu ogromno večino dni v letu. Zakaj se ne bi v skladu s temi težnjami izpeljalo delo, ki ga ima izvršiti dijak za sebe v počitnicah? Res, v tem zmislu naj se vrše dijaška zborovanja, ki pa seveda nočejo biti samo zabava in manifestacija marveč delovne konference; manifestacija le v toliko, v kolikor je samo-hoten odmev na delo.
Tako zborovanje se bo vršilo letos po stiskih razgovorih (9.—13. aug.) 14. in 15. au-gusta v Kamniku in pri sv. Primožu nad Kamnikom. Kamniiška kotlina, obd&na z vsemi posebnimi krasotami slovenske zemlje, je kot nalašč pripravna, da objame izbrano narodovo imetje, slov. kat. dijaštvo. Razvaline gradov, ki so kraljevali nad tlačenim, sedaj svobodnim slovenskim ljudstvom, naj uče čuvanje svobode; številne cerkvice po hribih, dokaz globoke, piodovite vere naših prade-dov, govore, da je vera brez d e 1 mrtva. Vse to pa obdano cd gorskih velikanov — simbol neomajnosti — mora navdati dijaka, pravega sinu slovenske matere s pogumom za delo v korist domovini in nje narodom, na katerega se pripravlja. 14. avgusta dopoldne se bo vršil pri umetnostno prezanimivih cerkvah sv. Primoža in sv. Petra tabor vsega dijaštva na prostem, ki ga morajo gotovo naznaniti kresovi, ta pristno slo-vanska navada. Sredi božje narave, v razgledu na griče in vasi, kjer biva naš rod, se bo razpravljalo o tem, kako vredno je, če jc kdo katoliški dijak, kaj zakrivajo beScde slovenski dijak in o globokem smislu dijaka kot takega. Popoldne si bodo ogledovali udeleženci krajevne zanimivosti, ker spoznavati moramo domovino, če jo hočemo ljubiti. Proti večeru se bodo zbrali diijaki v Kamniku, kjer bo prilika za spoved. Naslednji dan je namreč velik praznik »močne žene« — Marije. Kat. dijaštvo bo dan otvorilo s skupnim sv. obhajilom in mašo. Po sv. maši ločena zborovanja na raznih krajih: za akademike posebej, vsi pa v istem duhu, potrjenem v jutranjem prejemu Boga v sebe. Popoldne še dijaška dramatska predstava in s tem bodo zaključeni dnevi zborovanja.
Po zbcrovAnju bo Kamnik gotovo lepo izhodišče za razne ture po dolinah in planinah, da zopet oživimo potovalni duh naših pred-nikov-štu;dentov. Kako lepo bi bilo, če bi udeleženci po možnosti prihajali peš in z godali kot nekdaj. Sloh mora vse nositi pristni katoliški, pristni slovenski in pristni dijaški značaj Vse v teh dneh se naj izvrši preprosto, naravno, brez umetničenja in pretiranih družabnih form. Vsak študent naj pride že s takim mišljenjem v Kamnik; kdor jc blage volje in si želi narave, prepojene z božjo navzočnostjo, bo nasičen in bo mogel dati tudi drugim. Kdor pa bo iskal v onih dneh zadoščenje za svojo komodnost, ga ne bo dobil in bo nezadovoljen. Blagor ljudem, ki so dobre volje ...
Nekaj si ob tem zborovanju za njegovo polnost še želi kat. dijaštvo. Želi, da bi z njim skupno taborili in zborovali njegovi predniki in prijatelji, katoliški starejšine, pa naj so organizirani ali ne. Tudi katoliško dijaštvo ne bo zborovalo kot članstvo kake organizacije, marveč kot ljudje, ki jih veže omenjena trojna vez. Naj gredo k sv. Primožu tudi starejšine, naj zborujejo zase v Kamniku, naj
sc stope oboji v eno dušo za eno sliko .,. * * *
Zborovanje priredi Slovenska d i -laška zveza, ki bo tedaj tudi imela
i sporazuma H. R.
BURNA SEJA SELJAČKEGA KLUBA - PAVLE RADIČ ZAHTEVAL1 ZASE ZAUPNICO - POSLANCI HZ ZAPUSTILI SEJO — USODA POSLANCEV HZ V ROKAH STJEPANA
RADIČ A? - KAJ SE VSE PREDE!
Zagreb, 6. julija. (Izv.) Glavna pozornost političnih krogov v Zagrebu je bila obrnjena na včerajšnjo popoldansko sejo seljačkega kluba. Pogajanja med radikali in radičevci niso potekla tako gladko, kakor so poročali ofici-elui komunikeji. Radičevci so pač veliki optimisti, na drugi strani pa so pristali na vse, kar so od njih zahtevali, tako da bodo šli v vlado bosi in nagi. Edina njihova zahteva je, da ne ostaneta na vladi Pribičevič in Žerjav. Pa še to zahtevo so stavili z ozirom na svoje volivce.
Ze dopoldne sta se vršili dve konferenci. V zaporu pri Stjepanu Radiču so konferirali Pavle Radič in oba podpredsednika HSS. V prostorih HZ so pa razpravljali poslanci iu člani osrednjega odbora HZ. Na obeh konferencah so se posvetovali o držanju na popoldanski seji. Ker poslancem HZ ni bila znana vsebina pogajanj HSS z radikali, govorilo se pa je, da se bo na popoldanski seji v glavnem razpravljalo o tem vprašanju, je bilo na konferenci sklenjeno, da se poslanci IIZ glede tega vprašanja opredele na popoldanski seji sami. Ako bo sporazum sprejemljiv, ga bodo sprejeli, če pa ne bo sprejemljiv, ga bodo odbili. Če bi vodstvo HSS sklenilo, da morajo poslanci HZ izstopiti iz seljačkega kluba, bo vodstvo HZ celo zadevo izročilo v odločitev vrhovnemu strankinemu zboru HZ.
Seja seljačkega kluba se je začela ob 3 in je trajala do pol 9 zvečer. O pogajanjih z radikali ni bilo na seji podano nobeno poročilo. Glavno vprašanje, o katerem se je ves čas vršila debata, ki je bila mestoma zelo ostra in burna, je bilo vprašanje zaupnice Pavlu Radiču. Prvi podpredsednik HSS g. Karlo Kova-čevič, ki je vodil sejo, je pozdravil navzoče. Za njim je nastopil Pavle Radič itt izjavil, da mora HSS v svoji politiki računati z vsemi odločujočimi faktorji v državi in da mora biti njena politika, ako hoče da bo uspešna, vodena v tem pravcu. Nobenega odločujočih faktorjev se ne more prezreti, niti kralja, niti vojske, niti onih političnih faktov, ki danes v državi obstoje. To pojmovanje HSS se v celoti krije z DavidOvičevim programom bloka in zato se čudi ugovorom HZ ter ue ve, kaj ona hoče. Stavlja na dnevni red vprašanje zaupnice vodstvu HSS.
Dr. Lorkovič in dr. Trumbič sta v imenu IIZ izjavila, da ne morejo glasovati za zaupnico Pavlu Radiču, dokler on no poda poročila, na kateri podlagi se vodijo sedanja pogajanja z radikali in na kaki podlagi in s kakim programom se ima sestaviti nova vlada. Poslanci HZ odkrito izjavljajo, da ne soglašajo z izjavo Pavla Radiča v parlamentu, v kateri priznava vidovdansko ustavo in dejansko stanje, ustvarjeno z vidovdansko ustavo.
Pavle Radič je nato izjavil, da ne bo podal poročila o pogajanjih, dokler se ne reši vprašanje zaupnice.
Prišlo je do debate in do burnih prizorov, ker večina Radičevih poslancev ni soglašala s predlogom Pavla Radiča. Najbolj goreči radičevci so zahtevali glasovanje. Najbolj glasen je bil dr. Basariček. Nastal je splošen krik in vik. Karlo Kovaocvič je odredil glasovanje: kdo je za in kdo jc proti. Nastala je velika zmešnjava, tako da se ni moglo ugotoviti, kdo jo pravzaprav glasoval za in kdo proti. Več poslancev je zapustilo zborovališče. Zajedni-čarji pa so izjavili, da se bodo glasovanja vzdržali. Prerekanje je trajalo skoraj do 8, tako da je bilo v sebi že temno. Nato je stavil Pavle Radič predlog, da se pooblasti Stjepan Radič, da odloči, ali naj se poslanci, ki niso glasovali za zaupnico izključijo iz parlamentarnega kluba ali ne. O tem predlogu se vsled splošnega krika in Mika ni glasovalo, marveč je predsednik kratkomalo izjavil, da je pred-lcg sprejet.
Danes zjutraj sta obiskala Stjcpana Radiča Trumbič in Pavle Radič. Stjepan Radič je po poročilu obeh odložil odločitev o
II. Z.
*mmi'.*jji.mm EKBaaea ~r UMUIKU
svej redni občni zbor. Podrobne informacijo in navodila bo objavljala v »Slovencu in »Domoljubu« v "Dijaškem vestniku«, ki nv ga vsak vestno prebira. Njen naslov: Ljub l;ana, Miklošičeva cesta 5 fAkadeniski dom).
Člani vodstva HZ so izjavilfi, da bodo, ako Stjepan Radič odloči, da mora HZ iz seljačkega kluba in odložiti mandate, sklicali vrhovni zbor HZ ter se pokorili njegovim sklepom.
Po izjavah poslancev HSS se pričakuje, da I bodo zajedmličarji že po včerajšnji seji izvajali posledice in izstopili iz seljačkega kluba.
Nocoj ob 9 so vsi poslanci odpotovali v Belgrad.
Zagreb, 6. julija. (Izv.) Kako razpoloženje vlada med hrvatskim narodom za politiko Radičeve familije je jasno pokazala včerajšnja slovesnost tisočletaice hrvatskega kraljestva. Množice so bile videti zelo pobite in potolčene. Ko so šle mimo Radič«vega stanovanja ni padel noben vzklik. Ljudstvo se bo odločilo za politično smer zajedničarjev in bo obsodilo Radiičevo politiko.
Belgrad, 6. julija. (Izv.) Kako daleč vodi politika brez načel, katera je usmerjena edi-nole v osebne koristi, je jasno pokazal včerajšnji dan, oziroma dogodki na včerajšnji seji hrvatskega kluba v Zagrebu. Ta seja bi imela biti odločilna za vstop radičevcev v vlado in je bila predmet splošne pozornosti. Dasiravno so vesti o njej precej pomanjkljive, jc vendar eno gotovo, da je Pavle Radič nastopil na njej popolnoma v stilu svoje dosedanje »taktike«. Ne da bi obvestil klub o vsebini sporazuma z radikali, jc kar naprej zahteval, da se mu izrazi popolno zaupanje za vse, kar je delal in kar misli še delati. Že ta zahteva, ki jo je postavil po pripovedovanju navzočih, s skrajno surovim in nervoznim nastopom, je jasno dokazala, da jc dosedanje njegovo nastopanje tako, da si ga ne upa razložiti niti članom svojega kluba, kaj šele široki javnosti in svojim zapeljanim volivcem. In kolikor je imel dovolj vzroka, da skriva svojo dosedanjo poustljivost, v toliko je razumljivo, da se je proti temu dvignil oster odpor od vseh tistih rodoljubnih poslancev, ki so imeli vsaj malo sramu in čutijo odgovornost pred volivci. To je bilo tembolj potrebno, ker počasi prihajajo na dan take go-rostasne posameznosti o sramotnih pogojih, ki jih je Pavle Radič sprejel, da presega že vse meje. Višek je dosežen s tem, da jc Pavle Radič za rešitev svojega strica pristal na zahtevo radikalov, da bo njegova stranka pred vstopom v vlado dala slovesno od vseh poslancev podpisano izjavo, da je hrvatsko vpra. šanie rešeno za vedno in da sc od strani Radičeve stranke ne bo nikdar postavilo na dnevni red. Vprašanje je, koliko poslancev Radičeve stranke bi bilo pripravljenih samemu sebi s svojim podpisom pritisniti si na čelo pečat narodnega izdajstva.
Zanimiva jc ta zahteva zato, ker odkriva globlje namene radikalov, ki jih vodijo pri pogajanjih z radičevci. Bloka narodnega sporazuma se jim nikdar ne bo posrečilo v celoti razbiti, pač pa bodo razbili mogočno hrvatsko fronto, ki je v zvezi s 'Slovenci in iskrenimi pristaši bratskega sporazuma med Srbi bilo edino uspešno sredstvo in edin mogoč način borbe proti vedno bolj prodirajo-čemu velikosrbskcmu šovinizmu, katerega nositelj je Pašič. Z razbitjem enotne hrvatske fronte bi bila velikosrbskcmu šovinizmu vrata na Hrvatskem na stežaj odprta, ker bi široke mase, ogorčene nad izdajstvom voditeljev, postale nezaupljive in obenem desoricn-tirane.
Najprvo Hrvatska, potem — Slovenija. Imajoč pred seboj take cilje radikali že naprej niso mislili na kak iskren sporazum z radičevci. Pri teh pogajanjih gre samo zato, da sc Radičcva stranka med volivci diskre-ditira do kosti. Zato je gotovo, da bi tudi v slučaju, če bi prišlo v resnici do koalicijske vlade, radikali v kratkem odslovili radičevce, kakor sedaj odslavljajo Pribičeviča. Njih cilj jc velika radikalna stranka z absolutno delavno možnostjo v parlamentu.
Da ie temu tako, potrjuje (udi rlej^tvo, d so si radikali zr sedaj zasigurali, da bodo v slučaju, -»če sc izkaže, da bi ne moglo priti do koalicijo, oziroma če bi sc videlo, da taka koalicija ni zmožna ali dobra, sami šli na volitve«. Kakor izvemo iz absolutno zanesljive strani, so radikali tudi v tem ozirti dobili od najmerodajnejših činiteljev v državi formalno
zagotovilo in zato nekateri mislijo, dat je tr»«
ba v vsakem slučaju računati morda že na jesen z novimi volitvami, ki jih bo vodila ho-" mogena radikalna vlada.
PAVLE RADIČ DAVIDOVIČU.
Belgrad, 6. jul. (Izv.) Pavle Radič je poslal Ljubi Davidoviču pismo, v katerem obžaluje, da se v soboto ni mogel z njim sestati radi nesporazumljenja s tistimi poslanci, kateri bi imeli določiti čas sestanka med Da-vidovičem in njim. Pavle Radič končuje pismo z zatrjevanjem, da bo, kakor hitro se vrne iz Zagreba, njegova prva briga, da bloku re-ferira o vseh dogodkih zadnjih dni, ker kakor rečeno že v soboto tega ni mogel storiti. — V krogih bloka se smatra, da je to pismo vljudnost poslavljajočega se druga,
SLOVENSKI RADIKALI IN NOVI DOGODKI.
Belgrad, 6. jul. (Izv.) V Belgrad je prispel voditelj slovenskih radikalov g. Ivan Hr i b a r, da se v zvezi z novimi dogodki sporazume z vodstvom glede Slovenije. Kakor smo že poročali, bi slovenski radikali za slučaj koalicijo RR dobili v vladi dve podtaj-niški mesti. Za slučaj homogene radikalne vlade pa svojega ministra. Poleg tega smo zvedeli, da so jo tekom pogajanj z radičevci ugotovilo, da je Radičeva stranka izrekla des-interesement glede uprave v Sloveniji in jo prepustila radikalom. Zato je bil pozvan g. Hribar, da se določijo kandidati za velike župane in za višja mesta pri šolski, poštni in finančni upravi. Kolikor smo zvedeli, kandidirajo radikali za velikega župana dva svoja eksponenta, ld sta ta posel že opravljala. Radi soglasja je v Belgrad pozvan tudi dr. Ravnik kot voditelj radikalov v mariborski oblasti. Njegov prihod se pričakuje za prihodnje dni.
Pogajanja za konkordaf.
Belgrad, 6. julija. (Izv.) Danes se jo vrni!
iz Rima delegat naše vlade za sklepanje kon-kordata z Vatikanom dr. Vojislav Janjič z načelnikom ministrstva za vere Lanovičem. Pogajanja za konkordat se niso odložila, ampak so se samo začasno prekinila, da naši delegati informirajo našo vlado o poteku pogajanj in da dobo za nadaljnja pogajanja nova navodila. Pogajanja se bodo jeseni nadaljevala. Posebno težkoče povzročata dve vprašanji: 1. odcepitev sremskih Hrvatov od djakovačke škofije in priklopitev k bclgrajski nadškofiji. Ker Srem upravnopolitično ne spada pod velikega župana belgrajskega, hoče vlada na ta zvit način pripraviti Vatikan, da bi on prvi storil ta korak glede sremskih Hrvatov na cerkvenopoli-tičnem polju. Vatikan to vlogo odklanja, kakor tudi ni rešil reškega cerkvenega vprašanja dc-finitivno, dokler ni bila Reka za Jugoslavijo definitivno urejena. 2. vprašanje imenovanja škofov, kjer bi vlada rada imela prvo besedo. V tem oziru je stališče katoliške cerkve načelne važnosti in ona stremi za tem, da stare privilegije čim najhitrejše odpravi in uvede zopet cisto cerkveno stališče. Glede veronauka in nekpAerih upravnih stvari se je dosegel med delegali popolen sporazum. Istotako je soglasno utrjeno mišljenje, da so vsa liturgično jezikovna vprašanja strogo interna vprašanja katoliške cerkve. Lahko se reče, da vlada na oboli straneh najboljša volja, da kmalu pridemo do konkordata.
Spremembe v tiskovnem
Belgrad, 8. jul. (Izv.) Opozicionalna kritik,i tiskovnega zakona jc bila tako silna iri hkratu tako stvarna, da jo vlada ni mogla vzdržati. Pri generalni debati je minister Sr-skic priznal, da bo treba mnogo določb zakonskega načrta spremeniti v smislu kritike. Za popoldne je bila sklicana seja zakonodajnega odbora, da se začne podrobna debata Minister Srskič in predsednik zakonodajneg3 odbora sta pristala na to, da se določeni za-stopniki opozicije in vladne večino sestanejo na posvetovanje glede sprememb nckater"!) stvari. Od opozicije so v tem odseku poslanci S mode j, dr. Polič, dr. Zanič in dr. K u m a n u d i. Ta odsek se jc takoj sest/il in pretresal člene, glede katerih je ministei pristal na spremembo. Tako sc je nanovo redigi-ral člen 5., po katerem je drž. pravdnik, ozi-
Stran &
SLOVENEC,''dne 7. julija 1925.
- Stev. 149.
roma policija dolžna dati potrdilo izdajatelju lista. Ako tega ne stori, sme list takoj začeti izhajati. Pri členu 7. minister ni hotel pristati na predlog poslanca Smodeja, da so tiskar-narji dolžni predložiti dolžnostni izvod oblastem istočasno s pošiljanjem lista, pač pa je pristal na redakcijo, da se sme započeti z razpošiljanjem, ko so bili dolžni izvodi oddani pristojni oblasti. Prvotna redakcija je vsebovala prikrito preventivno cenzuro, proti ka-
teri se je opozicija že prej v odseku borila. Minister je pristal tudi na druge spremembe. Na zahtevo opozicije, da se ukine člen 188. ustave, minister ni pristal, pač pa na njegoVo pravilno tolmačenje, da se po tem členu ne more prepovedati list, ampak samo dotičria številka, ki je dala povod za konfiskacijo.'b tem predmetu se diskusija, ki je trajali do pol 8, ni zaključila, ampak se bo nadaljevala jutri.	" j
proti pravosodnemu ministru
BIVŠI PRAVOSODNI MINISTER I»R. PERIC 0 AFERI THURN-TAXIX. — RADIKALI IMAJO PRI GLASOVANJU SVOBODNE ROKE. — MINISTRI NOČEJO ODGOVARJATI NA INTERPELACIJE. — PROTEST OPOZICIJE.
Belgrad, 6. julija. (Izv.) Pred aačetfcom današnje skupščinske seje se je vršila seja radikalnega kluba, da zavzame stališče napram obtožbi dr. Lukiniča. Prvi govornik je bil biv-&i pravosodni minister dr. Ninko Peric. Med ostalim je prečital svoj referat o aferi s posestvom Thurn-Taxix, glede sekvestra, ki ga je dr. Lukirrič s tega posestva ukinil. Takoj začetkom svojega govora je bivši pravosodni minister dr. Ninko Peric ugotovil, da je sedanji minister za pravosodje dr. Luldnič s svojim postopanjem in z ukinitvijo sekvestra s tega posestva povzročil državi ogromno škodo. Najhujše je, je dejal dr. Peric, da se je v vprašanju Thurn-Taxisa postavil na stališče naših sovražnikov in da je vzel kot merodajno sumljivo podaništvo, namreč avstrijsko, ki je bilo v korist Thiura-Taxisa, nemško podaništvo pa 'je odbil, dasiravno je bilo jasno in je bilo v korist naše države, da se to podaništvo vza me kot pravo. Dokler je bil pravosodni minister dr. Peric, je, kakor vsi ostali nasledniki do dr. Lulriniča, stal na popolnoma pravilnem stališču, da se selcvestri nemških podanikov ne smejo ukinjati.
Jasno je, da je Thurn-Taxis nemški podanik. Ko je Peric zvedel, da bo Lukinič podpisal naredbo o ukinitvi sekvestra v korist Thuim-Taxisa, je takoj pozval k sebi dva načelnika pravosodnega ministrstva, ki sta bila za časa njegovega ministrovanja, in ju poslal k dr. Lukiniču, da ga v poslednjem trenutku opozorita in uplivata na da*. Lukiniča, da te Škode za državo nikakor ne napravi. Po obeh načelnikih je dr. Perič javil dr. Lukiniču, da bo v slučaju ukinitve sekvestra to vprašanje prišlo pred narodno skupščino in da bo v skupščini javno nastopil proti ukinitvi tega posestva.
Oba načelnika eta bila v resnici pri dr. Lukiniču, toda namesto, da bi dr. Lukinič ukinitev odložil, je še istega dne podpisal akt o ukinitvi sekvestra s posestva.
Na konou govora je dr. Perič ugotovil, da je s tem LukiničevAm odlokom naša država doživela veliko škodo. Zato misli, da se mora dr. Luikinič izročiti sodišču. V istem smislu so govorili tudi ostali radikalni poslanci. Nato je minister Gjuričič v imenu vlade izjavil, da se prepuščajo poslancem pri glasovanju v skupščini svobodno roke. Klub je to njegovo stališče soglasno odobril.
Belgrad, 6. julija. (Izv.) Na dnevnem redu današnje skupščinske seje je bila kot edi na točka dnevnega reda obtožba proti pravosodnemu ministru dT. Lukiniču. Kakor znano je dr. Lukinič obolel in se nahaja v Karlovih vari h na zdravljenju. Poslal je pismen odgovor, ki jc tiskan v knjigi dn ki obsega 53 strani.
Pred prihodom na dnevni red je skupščinski predsednik v lepih besedah sporočil smrt posl. Hamzalije Ajanoviča in nagla-sil njegovo priljubljenost v skupščini, nakar je skupščina z vzklikanjem »Slava muk dala poslednjo čast svojemu bivšemu tovarišu.
Nato je poslanec Agatonovič v imenu opozicionalnega kluba stavil predlog o nujni pomoči po toči poškodovanim krajem. V kratkem govoru je v imenu tovarišev obrazložil nujnost predlaga in zahteval od vlade, da se za oškodovane kraje določi oimvečja in nujna podpora. Njegov predlog je bil poslan fin. odboru, da z o žirom na finančno stran zakona končno o njem sklepa.
Nato so poslanci Agatanovič, Radosavije-*tč in Smodej zahtevali cd skupščinskega predsednika upldva na ministre, da <xlgovarjajo na vložene interpelacije. To zahtevo je poslanec Smodej utemeljeval tako-le:
»Ne samo jaz, ampak tudi drugi tovariši ostalih parlamentarnih skupin so vložili več vprašanj na notranjega ministra. Zanimivo je, da minister ne odgovarja na vprašanja v roku enega meseca, zlasti glede tistih stvari, za katere je moral vedeti že preje. Nekatera vprašanja so bila stavljena na ministra že pred dvema ali tremi mesci. Edina pot, ki nam je odprta, da deloma pridemo do svojih pravic, so vprašanja, ki jih stavljamo na ministra, toda mlinistri nočejo odgovarjati na stavljena vprašanja in tako preprečujejo narodnim poslancem izvrševanje parlamentarnih pravic. Proti takemu postopanju moramo protestirati.c Zahteva od predsednika, da posreduje v tej smeri pri vladi. Zlasti opozarja, da je razpu-ščenih mnogo občinskih odborov ne samo v Sloveniji, ampak tudii v Bosni, na Hrvatskem dn drugod. Rok je že davno potekel, ko bi se morale vršiti občinske volitve. To je nujno vprašanje, minister pa noče odgovarjati, dasiravno bi mii zato ne bilo treba zbirati podatkov. Zahteva ponovno, da minister čiimpreje odgovori.
Predsednik je izjavil, da bo v tem smislu posredoval pri vladi.
Nato se je prešlo na dnevni red in se je pričelo čitanje odgovora ministra dr. Lukiniča. Seja je bila nato ob 1 prekinjena.
Popoldne ob 5 se je seja nadaljevala. Kot prvi govornik je nastopil Dragutin P e č i č. Prosil je skupščinskega predsednika, da naj z ozirom nato, da v dveh urah ni mogoče pre-čitati tako obširnega odgovora, kakor je dr. Lukinioev, sejo zaključi in da poslancem pri liko, da ga do jutri proučijo. Predsednik je tej zahtevi ugodil in sejo zaključil. Prihodnja sejo bo jutri ob 10. Razpravljalo se bo o tej aferi, o kateri se jc toliko pisalo v našli javnosti.
vsled porasta dinarja prodaja ir novodospclr zaloge po ponovno znižanih cenah, kakor vse vrste blaga in obleke
Kresni večer na Starem graciu.
So dogodki, ki se vtisnejo človeku radi »•joje nenavadnosti globoko v spomin, da jih ne pozabi do zadnjih dni in eden takih je Ciril-Metodov kres 4. julija na Starem gradu nad Kamnikom.
Kot skoro vse dijaške prireditve j? tudi ta nosila znale neprevidne brezskrbnostl, kar stvari da še posebno mikavnost. Par dni pred kresom še niso vedeli kamniški šludcmtje ali bo kres ali ne in kje bo. Trda nato uren sklep par ljudi, ki ga napravijo takoj obveznega za vse študente, ki naj prihajajo »vlačit hosto-. Seveda so te obveznosti deležni večinoma sami predlagatelji. Zanimivo jih je bilo videti kako so se trudili po strmih fcregih za hosto in se spominjali, kako so podobno trpeli ali Se neskončno več naši predniki — robotniki, ko so devali kamen na kamen iz katerega je vzrasrtla ogromna stavha, ki jo kažejo razvaline.
In kako so delali! Ni hilo skoro razliko pri skrbi za kresni večer; iz šibkega je idealizem — nič. drugega ne povzroča takih lepih slovenskih zabav — ustvaril krepkega, iz lenega vstrajnega in cclo mrtve temperamente je oživil, da ne bi bilo kaj žalostnega ni tak večer. Zares je idealizem, ki jc nesebičnost in delo, edino primerno giibalo za mladino. Res pa je tudi, da idealna duša globoko občuti to, kar n;eno veseljo moti in uničuje; zgodi se, kakor bi rožo ospel,.. Tako jc bilo tudi ta večer, da je odpovedala godba, s katero je bilo vse dogoverjeno in za hip je na-
Drorni trg 3, poleg univerze.
stala tišina v onc.n rsvdušenju. Naj bo že vzrok temu karkoli, ali brez dvoma moremo govoriti o pomanjkanju idealizma. Pa tudi tako je kresni večer uspel prav dobro.
Danes povsod zahtevajo dijaki preprostost, stik z ljudstvom in naravo i to se jim je tu vse zgodilo. Vse vodstvo zabave so prevzeli v svoje roke v obliki kresne republike z min. predsednikom in ministri za prosvelo, za ogeni, za red in javno varnost ter za zabavo. S slavnostnim govorom o smislu kresov v čast sv. Cirilu in Metodu, ki sta nas versko in narodno probudila, jc bil otvorjen večer. Naravnost čarobno je bilo, ko sta se sredi skal pojavila sv. Ciril in Metod, katerim sc poklanja slovenski rod; le malo preveč sla bila »počaščena« po neprodirnem dimu tkzv. bengaličnega ognja. Nato zagbri s polnostjo plamena kres, katerega številni predhodniki so se že prej pojavili po hribih in dolini. Rmjstvo plamena je spremljala himna: Hej, Slovani, zapeta ohčutc-io. Po deklamaciji Cirilova smrt (M. F.lizabelsij je vse zanimanje nase obrnil kres, ki nas je s svojo svetlobo vabil bliže, pa s svojo »gorečnostjo« odbijal med grmovje. Ko je polrg tega prijadral še polni mesec in iskal pota do udeležencev večera, je bilo čuti: Ah, kako romantično!
Nato se je vrstila pesem za pesmijo, minister za ogenj pa jc neumorno nakladal, dokler se je dalo še kaj dobiti. Najbolj pa jc večer povzdignil minister za zabavo oz. nc-umnnst (Jože), ki je s svojo neutrudno šnga-vostjo vlekel iz svoje bisage novo in staro,
Moskovska kmetska inter-nacionala radičevcem.
Bolgrad, 6. julija. (Izv.) Današnji popoldanski belgrajski listi priobčujejo sledeč poziv moskovske lcmetske imternacionale na ra-dičevce:
»V odločilnem trenutku junaške borbe in neposredno pred pozitivnim uspehom so bur-žujslri intelektualci, ki niso hoteli iti ramo ob rami s kmetekimi masami, porušili enotnost hrvatskega nacionalnega pokreta. Hrvatski buržuji se pustijo voditi od svojih mate-rijalnih interesov. Izkoristili so nezakonit položaj stranke in zaprtega Stjepana Raddča in drugih prvakov. Nekoliko poslancev s Pavle Radičeni na čelu je pričelo pogajanja s Paši-čem in dvorom, ne da bi zahtevali o tem mnenja stranke. Dasiravno se stranka ni izrekla v smislu, so mislili, da smejo v njenem imenu izjavili: 1. da hrvatski narod priznava srbsko monarhijo. 2. Da priznava tudi vidov dansko ustavo in da se odreka borbi za ustvarjanje neodvisne hrvatske republike. 3. Da se odreka bratske zveze s kmeti in delavci celega sveta. Ta pogajanja so jasno pokazala, da to ni taktika, ampak da je popolna kapitulacija pred »živimi zvermi« in j miilitaristi« iz Belgrada na škodo življenskih interesov hrvatskega naroda. Hrvatski buržuji padajo v Pašičeve mreže in hrvatski kmetje bodo popolnoma pod-jarmljeni, ako se ne bodo zoperstavili tej politiki. Poživljamo vse kmete in delavce in intelektualni proletariat hrvatskega naroda, da nadaljuje borbo za ustvaritev sklepov stranke, katere je slovesno sklenilo 20.000 dele' gatov s Stjepanom Radičem na čelu. Nam je zelo dobro znano, da ostanejo hrvatski kmetje v naših vrstah in da je samo nekoliko strahopetnežev odšlo iz naših vrst. Borba se mora nadaljevati do popolne osamosvojitve hrvatskih kmetov od velikosrbskega jarma. Naj se prirejajo demonstracije in manifestacije. Stotisoči delavcev in kmetov bodo z nami. Živela hrvatska republika! Živela borba za državo in svobodo! Doli z velikosrbskimi tirani! Živela balkanska kmetska delavska zveza! Živeli hrvatski kmetje itd.«
Amerika za trajen evropski mir.
Cambridge, 5. julija. (Izv.) Povodom 150-Ietnice vojne za neodvisnost Amerike je predsednik Coolidge imel na harvardski univerzi programatičen govor o interesu Amerike na pomirjenju Evrope. Zavzemal se je za idejo varnostne pogodbe za celo Evropo na temelju medsebojnega zaupanja in odkritosrčnosti, ter izrazil željo, naj bi Amerika v zaupanju v dobro voljo človeštva prevzela vodstvo narodov.
Jaz ne morem, je rekel Coolidge, najti nobene izpremembe, ki bi zajamčila napredek. Ce nas ima jutri vojna spet vsega oropati, kar nam je sedanji mir prinesel, potem mora svet računati z neprestanim hlapčevstvom. Ce si narodi Evrope medsebojno ne zaupajo, potem morajo skleniti medsebojne pogodbe za svojo varnost in teh pogodb se morajo držati, naj si bodo žrtve še tako velike. Coolidge je pripomnil, da bi Amerika samo pod pogojem takega varnostnega pakta mogla sodelovati na finančni obnovitvi starega sveta.
Dogodki na Kitajskem.
Šanghaj, 5. julija. (Izv.) Množica dan na dan obmetava cestno železnico s kamenjem. Napadeni so bili tudi trije Japonci, ki jih jc policija le s težavo rešila. Včeraj jc množica oplenila angleške in japonske trgovine. Opaža se, da kitajske oblasti proti dzgrednikom le nerade nastopajo. Tujske kolonije so vse zelo vznemirjene, več rodbin je že odpotovalo.
Vse tako preprosto, pa tako prisrčno. Naenkrat — o strah — pojavi se vrh razvalin vitez in votlo mu doni glas. Bertold iz Me-rana, lastnik gradu v davnih časih. Ne more verjeti, da je njegov grad razvalina. Naša slava, kje je? »Pa kaj hrumite in motile grobni pokoj? Kdo ste?« Slovenci smo, svoboden rod! Proslavljamo naša slovanska apostola! »Vi ste tisti, ki smo Vas zatirali; sedaj ste svobodni, mi smo razvaline.« Časlitc one, ki jih mi nismo hoteli poznati — slovanske aprstole, zato smo morali iti! Slovan je močan, posebno pa bo v bodočnosti, ko si podado vsi Slovani roke v bratski slogi! M«i-ram iti! Živite srečno!« Nato še zgodovinski govor o gradu, par študentovskih pesmi in večer se je bližal zaključku, ker je dozoreval kres, njegovo središče. Zadoščeno je bilo obojemu, utile et dulce!
Najbolj pa so bili veseli izmed vseh dijaki, ki so zopet bolj spoznali ljudi drugega ■okrožja. Tako je njihov sklep: vsako leto drugje društveni Ciril-Metodov kres. Ko smo odhajali po lepo speljani poli s častitijiivega gradu in nam jc luna razsvetljevala sicer malo nevarno pot, se jc zopet oglasilo: »Romantično!« Čudno sc nam jc le zdelo, da ima mestna inteligenca tako malo smisla za pravo zabavo in veselje sredi neprisiljene narave, medtem ko rada pozne ponočne ure biva med štirimi stennnii kavarcn in gostilen. Vidi se, ila jc to slari rod, s katerim, prav:jo, da pre-lamljamo ravno sedaj. Vsi pa, ki smo bili rravon, smo prejeli vesele utise in le želimo, da bi jih mogli tako še kdaj.	V.
London, 5. julija. (Izv.) »Daily Telegr.c javlja iz Šanghaja, da je kitajska trgovska zbornica stavkujočim delavcem dala na razpolago 500.000 taelov. Kitajske tovarne so vse v polnem obratu in delajo krasne dobičke, do-čim v tujih podjetjih delo počiva.
London, 5. julija. (Izv.) »I)aily News« javlja iz Šanghaja da so vodje štrajka začeli postopati proti šlrajkolomcem z mučenjem. V svarilo drugim so šest uslužbencev cestne železnice odpeljali iz mesta na samoten kraj, jih tam obesili za roke in jih do krvavega iz-bičali. Nato so siromake izpustili.
vprašanje.
Fez, 5. julija. (Izv.) Na vzhodnem in za-padnem delu fronte ter v centru so Francozi prodrli in zasedli močne sovražnikove postojanke.. Kabili so imeli velike izgube.
Pariz, 5. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Painleve se je izjavil zastopniku >Matina«, da se francosko-španska pogajanja marljivo nadaljujejo. Doslej je že dosežen sporazum o skupnih operacijah, ki se bodo kmalu mogle izvesti. Je tudi upanje, da se bo skoro moglo govoriti o miru z Abd el Krimom.
AMUNDSENOVA VRNITEV. ~~~
Oslo, 6. jul. (Izv.) Pri krasnem vremenu je danes dospel semkaj polarni junak Amund-sen s svojimi tovariši, dočakan od velike množice, ki mu je prirejala navdušene ovaci jo. K slovesnemu sprejemu je prišlo tudi več aeroplanov, na enem je bila kraljica. Angleško brodovje je pozdravilo Amundsena z grmenjem topov.
VOJNI DOLGOVI ITALIJE.
Rim, 6. jul. (Izv.) »II Messagero« se ba-vi z vprašanjem vojnih dolgov in priznava, da je Italija zaprosila Ameriko za daljši moratorij, kakor se govori, za deset let
GROŽNJA BOLJŠEVIKOM.
London, 5. julija. (Izv.) Bivši angleški minister Crazford je rekel v nekem javnem govoru, da je prišel čas za angleško vlado jasno in brez vsakega nesporazumljenja izjaviti, da, če ruska vlada ne preneha organizirati proti Angleški napade v Kitajski, Indiji in drugod, bo Angleška pretrgala diplomatične zveze z Rusijo.
RUSKO-POLJSKA AFERA.
Varšava, 6. jul. (Izv.) Pred nekoliko dnevi ie častnik neke poljske postojanke na vo-hinijski meji pri patruliranju izginil. Najbrž ga je odpeljala ruska patrulja. Prišlo je radi tega do ostrega prepira med rusko in poljsko slražvo. V naslednji noči so poljski vojaki prekoračili mejo in zažgali rusko kasarno. — Ruski poslanik je radi tega dogodka interveniral pri poljski vladi. Zdaj je odposlana posebna komisija, da celo stvar preišče.
FRANCOSKI KOMUNISTI PRETE Z GENERALNIM ŠTRAJKOM.
Pariz, 5. julija. (Izv.) Kongres komunistov se je radi maroškega vprašanja izjavil za generalni štrajk.
POŽAR UPEPELIL CELO MESTO?
Pariz, 5. jul. (Izv.) »Matin« javlja i* Ne\vyorka, da je silen požar mesto Marizales v Columbio popolnoma razdejal. Pri tem je smrtno ponesrečilo 5 oseb, 2(5 pa je ranjenih. Prebivalstvo tabori pod milim nebom.
London, 6. jul. (Izv.) Vest o požarni ka tastrofi, ki je zadela mesto Marizales, še ni potrjena.
POTRES NA JAPONSKEM.
London, 6. jul. (Izv.) Kakor poročajo iz Tokia, je potres na južnem Japonskem porušil več hiš. Človeških žrtev ni bilo.
DRZEN ROPARSKI NAPAD.
Rim, !>. julija. (Izv.) Pri Milanu se je včeraj zjutraj tovorni avto plinske družbe, v kterem je blagajnik nesel delavcem plačo, moral ustaviti pred neko oviro na cesti. Med tem ko jc šefer odstranjeval oviro, je izza grmovja stopil človek s puško, ki jo je nameril na šoferja, Isti čas je z druge strani pridrvel avto s štirimi maskiranci, ki so z revolverji prisilili blagajnika, da jim je izročil listnico, v kateri je bilo 164.000 lir. Lopovi so nato brez sledu izginili.
Čc tarejo skrbi te, stiske iti obupi,
USORiaftlJeve	brž si kupi.
i vestnlk.
Vsem odbornikom Slomškovo zveze! Širša seja osrednjega odbora bo dne <J. t. m., to je v četrtek dopoldne ob 10. uri v tajništvu, Florijanska ulic a st. 7/11. Zaželjena je tudi udeležba vseh podružničnih predsednikov, ki so tudi odborniki osrednjega glavnega odbora. Popoldne ob 3. uri zborovanje in 1. občili zbor »Krščanske šole«, kalerega se naj udeležijo naši člani v čimvečjem številu. Zvečer oh 8. uri družabni sestanek v hotelu Union. V petek zjutraj ob 8. uri sv. maša v cerkvi oo. frančiškanov, ob 9. uri slavnostno zborovanje v Akademskem domu in nato redni občni zbor. V soboto izleti, ki se določijo v petek po zborovanju. Preganjanceni! Na zborovanju so bomo dogovorili o našem daljnem vzajemnem postopanju glede prizadetih nam krivic, zato naj noben izmed preganjanih ne manjka.
Slev. 149*
SLOVENEC, dne 7. julija 1925,
IStran 3»
Dnevne
Ljubiteljem naših planin!
Triglavski župnik J. Aljaž, ki ima neven-ljive zasluge za to, da je triglavsko pogorje obvladala slovenska turistika, ima še en načrt, katerega že dolgo let nosi v svojem srcu, a ga vsled vojnih razmer ni mogel uresničiti: postaviti v Vratih kapelico slovanskim apostolom sv. Cirilu in Metodu. Kakor se v naši državi turistika razveseljivo razvija in poset naših slovenskih planin leto za letom raste, bo bližnja bodočnost pokazala potrebo, da se sezida v Vratih dosti prostoren hotel, v katerem bodo planinskega zraka željni letoviščarji mogli ostati celo sezono, saj že zdaj šteje Aljažev dom v Vratih med najbolj obiskane planinske domove. Na tej prelepi — žal danes obmejni — točki naše domovine naj se dvigne primeren spomenik slovanskim apostolom, v čijih če-ščenju se tako lepo skladamo vsi jugoslovanski bratje.
»Aljažev klub« SPD je prevzel .nalogo da sv.ojemu kumu ob osemdesetletnici pomaga uresničiti dolgoletno željo. Prispevke zbira g. župnik J. Aljaž na Dovjem in »Aljažev klub«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80.
V Ljubljani, na osemdeseti rojstni dan župnika J. Aljaža, 6. julija 1925.
Aljažev klub SPD: Dr. Rožman,	V. Zor,
tč. načenik.	tč. tajnik.
Za S. P. D.:
Dr. Toirtinšek. • • •
60 letnico gimnazijske mature bodo letos obhajali oni, ki so napravili zrelostni izpit 1. 1865. na državni gimnaziji v Ljubljani. Od teh gospodov so, kolikor je nam znano, še živi sledeči: dvomi svetnik Josip Pajk, lazarist Adolf Pogorele, župnik Miha Saje v Mekinjah in profesor Avgust W e s t e r. Vseh maturantov je bilo 42. Če je razen omenjenih še kdo pri življenju, se naproša, da se zglasi. Spomin na maturo se bo obhajal 22. julija.
Nedeljsko številko našega lista so nekateri cenj. naročnikov radi tehn. ovire pri rotacij. stroju prejeli šole včeraj dopoldne. Prizadeti naj ta neljubi nedostatek blagohotno oproste.
Z ustavljanjem »Slovenca« prične uprava našega lista koncem tekočega tedna. Vsak, ki se čuti prizadetega, naj nemudoma stori svojo dolžnost kot naročnik-plačnik!
Izplačilo razlik v plačah državnih uslužbencev se prične, kot poroča »Politika« od 5. julija, po izjavi fin. ministra s tekočimi novimi dvanajstinaisi na ta način, da se razdeli 80 milijonov Din, ki jih je fin. minister postavil in odločil v novih dvanajstinah v ta namen. Po mišljenju osrednje uradniške zveze bi bilo treba pričeti najprej od tretje kategorije navzgor, ker nižji uslužbenci najbolj potrebujejo izplačilo razlik. O tem bo odločil min. svet, ki bo najbrž odločil v smislu želje osrednje uradniške zveze. Glede kreditov uradniškim zadrugam za zidavo uradniških hiš fin. minister noče nič slišati, češ, da je zidanje hiš stvar države.
Sneg na Triglavu je skoro izginil, tako da Je vrh Triglava zopet dostopen. Čudno je, da je v tem času: 5. julija Aljažev stolp še ves pod snegom. Vsa pota, ki vodijo na Triglav, eo izven nevarnosti. Opozarjajo se pa turisti, ki nameravajo na Razor, da je isti točasno vsled obilnih plazov nevaren in težko dostopen. Prav tako je tudi markacija potov od Vršiča preko Prisojnika, Razorja—Kriških podov nepopolna.
Cesta Žiri—Rovte—Logatec je že v toliko popravljena, da se promet zopet vrši. Tudi avtomobili že lahko pridejo, če prav previdno vozijo.
Mostove po Poljanski dolini, ki jih je zadnja povodenj razrušila, bodo sedaj menda začeli popravljati. Doslej so postavili le skromne brvi za silo. Na Trati hočejo nekateri, da bi napravili na bregovih oporišča iz betona, sred-ni del pa lesen, pa tako, da bi ga podpirala bruna v obliki loka; torej en lok od brega do brega. Bomo videli. — Za novi betonski most v Škof ji Loki zopet pridno delajo. — Ljudje eo še preplašeni in se jim ne bo zdel kmalu kak most dovolj trden.
Glede nesreče v Zagorju smo dobili poročilo, ki točneje slika, kako je do tega tako nesrečnega slučaja prišlo. Blizu zagorske postaje na rudniškem železniškem mostu nad potokom Medija odvaža trb. prem. družba v vodo neraben materijal, ki pride iz rovov. V sredo zvečer okoli 10 je kot navadno privozil na most vlak s premogom. Istočasno so praznile štiri delavke v vodo materijal. Ko so ravno dvigale izpraznjen voziček, je strojevodja baje potisnil nekaj vozičkov ravno na isto progo. Da se izognejo nevarnosti, so skočile ženske v utico, ki krije odprtino, kamor vsipajo grušč, deloma pa jo rabijo za shrambo premoga, ki ga naberejo med razno mešanico. Pritisk je bil tako močan, da se je okrenil ležeči voziček in sunil s tako močjo v utico, da so popustile vse oporo in so strmoglavile ženske v glolx>ko vodo med kamenje. Mrtva je, kakor smo že poročali, Jo-sipina Jurič, ostale in sicer Molek Terezija, Učaknr Frančiška in Trebušak Ivana so dobile težke telesne poškodbe.
Poštna in brzojavna šola. Minister za po-ito in brzojav je z odlokom štev. 33.160 od
novice.
4. junija 1925 razglasil, da se sprejme v poštno in brzojavno šolo v Belgradu 100 učencev. V to šolo se bodo sprejemale moške osebe, če bi se pa ne prijavilo dovolj moških, se bodo sprejemale tudi ženske, vsi pa, ki se prijavijo, morajo dokazati: 1. da so državljani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; 2. da so dovršili najmanj šest razredov gimnazije ali realke; 3. da imajo že 16 let in da niso prekoračili 25. leta; 4. da so popolnoma zdravega duha in telesa, da nimajo telesnih nedostat-kov in napak in da gladko govore, kar morajo vse dokazati z izpričevalom državnega zdravnika, in 5. da so lepega vedenja. — Izpolnitev vseh teh pogojev se mora dokazati s predpisanimi izpričevali pristojnih oblasti. Osebe, ki ne prihajajo naravnost iz šole, morajo poleg potrdila o državljanstvu, šolskega izpričevala, krstnega lista in zdravniškega izpričevala predložiti tudi potrdilo pristojne oblasti o lepem vedenju in o svojem dotedanjem opravilu. Prijavo s predpisanimi listinami vred je treba izročiti osebno ali jo pa poslati po pošti do 15. avgusta t. 1. poštni in brzojavni šoli (Poštansko-telegrafska škola) v Belgradu. Vsak kandidat mora v svoji prijavi napisati svoj natančni naslov, da se mu bo lahko naznanilo, ali je sprejet ali ne. Šola bo trajala dve leti in vsi, ki jo dovrše, bodo imenovani za pripravnike II. kategorije državnih uradnikov. Učenci te šole bodo dobivali od države podporo, in sicer po svojem premoženjskem stanju, o čemer bodo morali predložiti potrdilo pristojne oblasti, največ po 700 dinarjev na mesec; so pa zato dolžni po dokončani šoli služiti v poštni stroki dvakrat tako dolgo, kakor dolgo so dobivali podporo. Znesek podpore določa šolski svet. Razen tega bo država dajala učencem neglede na njih premoženjsko stanje vsako leto po eno letno in po eno zimsko obleko (uniformo) s plaščem in kapo. Sprejeti kandidati se morajo javiti dne 20. avgusta 1925 ob osmih dopoldne pri upravniku šole. Ta dan jih bo tudi pregledal šolski zdravnik. Predavanja se prič-no 1. septembra 1925.
Znojenj, nog in neprijeten vonj odstrani Sanolorm. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga »Chemotechna« v Ljubljani, Mestni trg 10 in »Salus« d. d. V Mariboru pa lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg 20.
M||MMMIIIIIflHIIIIMIIIIUnil1tll«llllllll|l|IIIIMIIMIMinUltllllllll||MIIMUIIIIIMIfMIIHIIIII(t||||IM|||(||||M
! ZOBMI RTELIJE F. OGRlC-fl NOVO MESTO I ZHPRT DO KOMCR JULIJR
IIIHIHMIHMintlNmilMHIIIIUIIIIIIIIMMIIIIIIMIMIIItlllllHIIIMINIIItlMIIMMIIIIItltllllllUIMIIIHMIMMIII-7
Iz Ljubljane.
Opozarjamo na že naznanjeno veliko skupščino društva »Krščanska šola«, ki se bo vršila v četrtek, 9. t. m. v Akademskem domu ob 3 popoldne.
Zborovanje delegatov vseh organizacij »Družbe sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo mladine« se vrši v torek, dne 7. julija 1925 •v Marijanišču v Ljubljani. Dnevni red: 1. Ob 9 sv. maša v marijaniški kapeli ;2. po sv. maši dopoldansko zborovanje v dvorani Marijani-šča: a) otvoritev zborovanja, b) predavanje g. priorja p. Valerijana Učaka: »O karitativ-nem delu Vincencijevih konferenc«, c) razgovor in sklepanje o novih družbenih pravilih in o poslovniku; poroča mons. dr. Aleš Uše-ničnik, vseučil. profesor v Ljubljani; 3. Ob 2 pričetek popoldanskega zborovanja: a) »Kako naj organiziramo pobiranje doneskov »Vin-cencijeve družbe«, poroča g. p. Ciprijau Napast iz Kamnika, b) »Medsebojno razmerje med Vincencijevo in Elizabetno družbo ozir. konferenco«, poroča g. Karel Pire, predsednik Vincencijeve konference v Tržiču, c) slučajnosti in zaključek; 4. Po zaključku zborovanja litanije in blagoslov v marijaniški kapeli.
Iz letnega poročila Glasbene Matice v Ljubljani. Glasbena šola in konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani sta končala šolsko leto 1924/25 dne 27. juuija 1925. Koncem šolskega leta jo bilo na zavodu 584 gojencev, od teh 436 na glasbeni šoli in I4S na konser-vatoriju. Razen devetih so bili vsi klasificiram. Učne uspehe moremo zaznamovati vsaj dobre, saj je dobilo tri četrtine gojencev red prav dobro in dobro in to večinoma pred izpraševalno komisijo. Na obeh zavodih je po učevalo 32 učnih moči. Poučevali so se sledeči predmeti: splošna glasbena teorija v treh letnikih in šestih razredih, intonacijske vaje, harmonija v dveh letnikih in treh razredih, kon-trapunkt, kompozicija, nauk o instrumentih, Battkejeva učna metoda, fiziologija govora, glasbena zgodovina, solopetje, klavir, gosli, vijola, čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta, pozavna, tolkala in orgle. Poleg tega še vaje v igranju, šolski orkester in operna šola. Konservatorij je imel posebni oddelek za izobrazbo učiteljev glasbe na osnovnih, srednjih in strokovnih šolah, ki je štel ') kandidatov. Vseh predmetov, ki so so pom .;'.! . je bilo 24 in jih je posečalo Ofil gojencev, od teh (508 na glasbeni šoli in 1323 na konsena'n riju. To večjo število nastane, ker so no:> i posečali po več predmetov. Posebno rar • ljiv je obisk orkestralnih instrumentov, katerih pouk je posečalo 44 goieucev; na vsak način pa bo treba povzdigniti obisk vijoline, ki je razmeroma še slabo posečaua. Ravnatelj-
stvo,je priredilo tekom leta z gojenci 7 internih nastopov in koncem šolskega leta tri javno produkcije konservatoristov. Vpisovanje za novo šolsko leto 1925/26 bode začetkom septembra. Vse podrobnosti javi ravnateljstvo pravočasno v naših dnevnikih. [( jPoselska zveza opozarja vse službodajal-ce, da imajo v smislu poselskega reda vsi posli, ki so 2 leti neprenehoma služili v isti službi, pravico do dopusta za 8 dni. Nadalje morajo službodajalci dati svojim poslom pred nastopom dopusta polovično mesečno plačo kot ppdporo za čas dopusta. Seveda se s tem redna mesečna plača nikakor ne zmanjša ali ukine.
Pomanjkanje stanovanj in prazni prostori.
Skoro sredi ljubljanskega polja še vedno žali oko in srce veliko število stanovanjskih vagonov in vse kaže, da vagonarske mizerije še no bo kmalu konec. Na ljubljanskem polju pa stoji tudi velika stavba, ki že jako dolgo ne služi več svojemu namenu. To je znana tvor-nica učil. Poslopje je tako veliko in obsežuo, da bi se dalo v njem prirediti prav gotovo do 20 lepih in snažnih stanovanj. Preureditev bi ne bila niti posebno draga. Dvajset stanovanj sicer še ne bi spravilo stanovanjskega vprašanja s sveta, vsekakor pa bi bila to lepa pomoč. Tu bi lahko vmes posegla mestna občina, ki bi gotovo z nekoliko dobre volje dosegla ugoden sporazum z lastniki sedaj praznega in brezplodnega poslopja, ker bi bilo za lastnike poslopja tudi ugodnejše dobiti za poslopje vsaj nekaj, namesto da vse stoji kakor sedaj in nič ne nese. Mestno gerentstvo se lahko prepriča iz velikega števila prošenj za stanovanja v mestnih hišah za Bežigradom, koliko je res potrebnih prosilcev za stanovanja v Ljubljani, ki bi radi plačevali tudi primerno najemnino, samo da bi enkrat prišli pod streho. Z nakupom omenjene stavbe, če se posreči, bi gerentski svet storil lepo socialno delo, katero bi vsi brez izjeme odobravali.
Umrli so v Ljubljani: Ljudmila Babšek, dninarica, 32 let. — Janez Drofenik, kočarjev sin, 22 let. — Amalija Ojsteršek, Šivilja, 20 let. — Marija Binder, vdova tovarnarja in posestnika, 68 let. — Anton Legvart, kovač, 47 let. — Jera Gril, vdova železu, sprevodnika, 82 let.
Občinske volitve se bližajo? Kamorkoli ' greš danes po Ljubljani, opažaš povsod neko čudno gibanje in življenje kljub poletni počitniški dobi. Popravljajo kanale, urejujejo ceste, ulične hodnike širijo na udobno širino in | jih asfaltirajo, magistratno poslopje so prebe-i lili in celo starodavno rotovško uro spravlja-! jo v red, da o uspešnem pobijanju draginje niti ne govorimo. To so nenavadni pojavi. Res je sicer, da moramo veliko te delavnosti pripisovati podjetnemu in agilnemu sedanjemu i gospodarju na magistratu g. gerenlu Turku, ; toda toliko, kakor se sedaj dela v Ljubljani, je i tudi za g. Turka preveč in zato mislimo, da ! vsi ti številni znaki delavnosti mestnega magi-• strata merijo na bodoče občinske volitve. Če i bi pred vsakimi volitvami tako delali kot se-| daj, bi bilo v velikem interesu mesta Ljublja-■ ne, da bi se volitve vršile magari vsako leto dvakrat in da bi vsake volitve pripravljal ta-| ko kot jih sedaj g. gerent Turk in kmalu bi bil j konec netlakovanih ulic in stanovanjske mize-j rije in vseh drugih nadlog, ki danes davijo | in mučijo ljubljansko prebivalstvo.
\i štajerske.
Društvo katohetov za lav. škofijo je imelo | 2. julija v Mariboru občili zbor. Udeležilo se ! ga je lepo število članov in drugih stanovskih j tovarišev. Predsednik kan. M. Vraber se je I spominjal uvodoma umrlih članov, posebno S msg. dr. A. Medveda, s katerim je zgubilo tudi D. K. zelo veliko. Iz tajnikovega poročila povzamemo, da šteje D. K. za lav. škofijo 296 člauov in da je vkljub raznim oviram še dokaj živahno delovalo. Imelo je dva večja sestanka, na katerih sta predavala prof. I. Vreze in katehet A. Rezmau, 5 rednih sej in šest izrednih radi novega katekizma. Poslovna knjiga izkazuje 103 dopise. Odbor je reorganiziral dekanijska poverjeništva v katehetske odseke, ki bi naj širili po dekanijah zanimanje za stanovsko organizacijo katehetov in delovali v smislu društvenih pravil kolikor mogoče samostojno in živahno. Dekanije Celje, Gornji grad, Jerenina, Konjice, Velika nedelja, Videni so že poslala zelo lepa in razveseljiva poročila o ustanovitvi in delovanju svojih katehetskih odsekov. Druge dekanije bodo isto, kakor upamo kmalu storile, tako, da bo vsaj do konca avgusta to reorganizatorično delo dovršeno. — Delo za ureditev učnih načrtov je nekoliko zastalo in bo treba počakati, da dobimo ustaljene šolske razmere in novi katekizem. Dokler ne dobimo novih učnih načrtov so obvezni stari. Novi katekizem pripravlja društvo katehetov ljubljanske škofije. Pomaga tudi lav. katehetsko društvo. Delo napreduje, vendar bo treba še mnogo truda, da 1 dobimo novi katekizem. — Blagajnik A. Rezmau poroča, da je imelo društvo v preteče-ni poslovni dobi 2092 Din dohodkov, 1860.60 Din izdatkov, celokupni promet 3952.60 Din. Premoženje 244.40 Din v blagajni, naloženo 2807.50 Din, skupaj 3051.90 Din. Z varčnim gospodarstvom bi se naj zbral večji fond, da bo moglo D. K. bolj vsestransko, širokopotez-vo m i	delovati. Odseki naj porabijo
od f	o kar je nujno potrebno za krit-
je str o; Ostali denar, posebno zaostalo
članarino naj vpošljejo čimprej© osrednji blagajni in sicer ne samo denar, temveč tudi imena članov, za katero vplačajo, sicer ni mogoče voditi pravilno blagajniške knjige. Društvena knjižnica si je nabavila na novo tri strokovne ; liste in nekaj knjig iz zapuščine Dr. Medveda, j — Za podpredsednika je bil izvoljen dr. J. Somrak, prof. bogoslovja. V stanovskih zadevah je storilo društvo svojo dolžnost. Sodelovalo je pri sestavi izpreminjevalnih predlogov za novi ljudskošolski zakon, zahtevalo je ponovno na vseh pristojnih mestih, da se izplačajo katehetom že vendar enkrat zaostale nagrade. Glede železniških legitimacij so se že storili potrebni koraki, toda malo upanja je, da bi se v tem oziru kaj doseglo. — Na občne zboru zbrani katehetje lav. škofije so od-ločno protestirali proti izjavi ministra dr. Žerjava, s katero jih dolži, da so nelojalni napram državi. To je žalitev in krivica najhujše vrste, ki je katehetje za svoje težko delo v šoli ne zaslužijo. Predlogi, ki so bili stavljeni na občnem zboru k tej zadevi, se bodo izvedli. Ker postaja delo in služben položaj katehetov v šoli vedno bolj težaven in bi bilo potrebno se porazgovoriti se o marsičem, se je sprožila na občnem zboru misel, naj bi se priredilo še v letošnjih počitnicah večje zborovanje katehetov ali katehetski dan, na katerem bi se o delovanju v šoli, o nalogah stanovske organizacije in službenem položaju natančneje po-menili in kar je potrebno, ukrenili. Ta predlog je bil z veseljem soglasno sprejet in se je naročilo odboru, da pripravi referate in izdela program za katehetski dan, ki bi se naj vršil v Celju proti koncu počitnic in sicer dna 25. avgusta. Prireditev mora bili našemu stanu in delu primerna manifestacija, ki bi nas naj v strokovnem vsposobljenju spopolnila, poživila medsebojno stanovsko zavest, opozorila javnost na važnost in potrebo našega dela ter nam dala smeri, novih moči in veselja za nadaljno delo. Že sedaj prosim vse stanovske tovariše, da pridejo polnoštevilno na zborovanje v Celje. — Tako je občni zbor D. K. za lav. škofijo v Mariboru zopet pokazal, da hoče stanovska organizacija katehetov krepko delovati.
Korajža velja. Kakor znano, namerava celjsko orlovsko okrožje prirediti prihodnjo nedeljo t. j. 12. t. m. svoj javen nastop v Laškem. V ta namen je okrožje razposlalo po mestu in celi okolici svoje plakate, s katerimi vabi prijatelje svojega gibanja na udeležbo. V Laškem je seveda tudi polno takih plakatov, ki pa nasprotnikom nič kaj ne ugajajo. Posebno huda je med temi neka učenka meščanske šole in sokolska naraščajnica, ki kaže svojo hudo in strašno nevarno jezico s tem, da pridno in neumorno trga orlovske plakate. Ta je pa res huda Amazonkica! Revica naj se kar umiri, orlovska prireditev v Laškem ne bo radi tega prav nič trpela, četudi potržejo naši nasprotniki vse plakate po celi okolici.
V Petrovčah so praznovali praznik Marijinega obiskovanja dne 2. t. m. zelo slovesno. Tamošnja župna cerkev slovi še vedno kot zelo priljubljena božja pot, kjer se je ta dan zbralo ogromno pobožnih romarjev. Vsi vlaki, ki so ta dan vozili proti Petrovčam so bili j nabito polni.
IZ MARIBORA.
Važen gospodarski dan v Mariboru. Predzadnjo soboto dne 27. junija t. 1. sta se vršila v mariborskem narodnem domu dva občna zbora: ob desetih je zboroval štajerski vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo. Udeležila je bila mnogobrojna; go-I stilniška soba je bila natlačeno polna raznih ! delegatov kmetijskih podružnic, vinarskih in kletarskih zadrug ter privatnih vinogradnikov in sadjarjev, kar je najlepši dokaz, kako živo se narod zanima za te važne panoge uašega gospodarstva. Navzočih je bilo tudi lepo število gospodarskih strokovnjakov; iz Kranjske je prihitel g. svetnik Skalicky. Na prvem občnem zboru je prišlo do prav zanimivih in temeljitih debat radi nove vinske postave, posebno glede sladkanja mošta in vin ter radi likvidacije vinarskega in sadjarskega odseka v prid pokrajinski zvezi vinogradnikov. Nekateri delegati so prosili odsek, da razpošlje vsaj kmetijskim podružnicam osnutke novega vinskega zakona, da se bo mogel narod podrobneje informirati. Naslednje vprašanje glede likvidacije odseka je bilo v imenskem glasovanju odklonjeno, dokler se ne razčistijo razmere vsaj toliko, da se ho vedelo, kateri list naj prevzame vodstvo našega vinogradništva in sadjarstva: ali stari »Sadjar in vrtnar« ali pa na novo se snujoči list pokrajinske zveze vinogradnikov za Slovenijo. Odsekovo premoženje znaša okrog 60.000 Din. Nato so je vršil občni zbor pokrajinske zvezo slovenskih vinogradnikov. Po sprejemu raznih poročil in računskih zaključkov je g. inženir Mohorčič podal jasno sliko sprememb, ki bi bile potrebne s stališča vinogradništva napram osnutku novega vinskega zakona, kakor ga je izdelala trgovska zbornica v Zagrebu in ki v prvotni setavi nikakor ne odgovarja stremljenju vinogradništva po pristni, nepokvarjeni kapljici Pri volitvi odbora je bil soglasno izvoljen za načelnika vinogranik g. Rob. Košar iz ljutomerskih goric. Na predlog g. poslanca 7. c • bota se sklene prositi vlado, da ukine davek od ročnega dela, ali da ga vsaj oblaži v toliko, da vpostavi eksistenčni minimum in da se nabiralne dajatve nc prištevajo k dohodkom. \ i-narski ravnatelj g. Puklavec razloži zboru nn
'Stran '4
SLOVENEC, dne 7. julija 1923»
Jtev 149.
podlagi statistike skrajno škodljive posledice novega carinskega tarifa za kmetsko gospodarstvo, ker se bo vsled tega podražilo posebno za vinogradništvo neobhodno potrebno orodje, galica in stroji. Tudi v tem oziru se pošlje na pristojno mesto sklenjena resolucija kakor tudi proti eventuelni ukinitvi vinarske in sadjarske šole v Mariboru, s čim bi se zadal našemu lepo napredujočemu vinogradništvu najhujši udarec.
IZ CELJA.
Hud naliv je bil v četrtek dne 2. t. m. v okolicit Št. Jurija, Dramelj in Slivnice, ki je trajal nepretrgoma od 2. do 5. popoldne. Ljudje že davno ne pomnijo tako hude nevihte. Vsi vinogradi, ki so bili ravno en dan preje kakor tudi isti dan dopoldne na novo oškrop-Ijeni, so dizgledali ^o nevihti kakor oprani, tako da morajo posestniki še enkrat škropiti. Toče pa, hvala Bogu, ni bilo nobene. Vsled te nevihte jo bila Savinja v Celju od železniškega mostu dalje vsa motna in blatna ter še precej narasla, tako da je bilo kopanje v savinjskem kopališču v pelek in soboto onemogočeno in so se radii tega vsi hladne vode željni ko-pališčniki morali ta dva dneva preseliti v kopališče v mostnem parku, kjer je bila Savinja bistra in čista kot po navadi.
Na razglasu stanovanjskega sodeča so navedena kot stanovanja tudi nekaj takih sob, ki nimajo hikakega štedilnika in sc navadno od dajo le v podnajem. Ena teh sob je bdla baje nakazana odnosno dodeljena kot samostojuo stanovanje. Ko je stranka sobo videla, se seveda ni hotela vseliti, ker v sobi ni nikakega štedilnika. Naše mnenje je, da take posamezne sobe ne tvorijo samostojnega stanovanja, na koje se omejuje novi stanovanjski zakon, temveč so take sobe le del skupnega stanovanja, s katerim razpolaga gospodar sam, odnosno v okviru zakona najemnik. Ako bo stanovanjsko sodišče tudi take sobice nakazovalo kot samostojna in zaokrožena stanovanja, ne bo pritožb nikdar konca.
Nekaj statistiko osnovnih šol. Na deški osnovni« šoli v mestu Celju je bilo v poslednjem šolskem letu 10 razredov med temi štiri para-lelke. Poučevalo je 11 učnih moči in trije kate-heti, katoliški, pravoslavni in evangelijski. 2 Hrvata, 20 Nemcev in 1 Madžar. Zelo je ovirala pouk bolezen škrlatica, ki je v poslednjem letu bila v Celju še precej razširjena, a kljub temu je zaostalo samo 5.8 odst. učencev. — Na dekliški osnovni šoli je pa bilo koncem leta 9 razredov, od katerih je samo 16 (5 odst.) zaostalo, 3 so pa ostale radi lx,lezni neklasifi-cirane. V državno realno gimnazijo je sprejetih 19 učenk.
Na drž. realni gimnaziji so v počitniški dobi uradne ure samo ob sredah od 10—12 dopoldne, ko sprejema stranke ravnatelj al: njegov namestnik.
Čuden in neverjeten, a vendarle resničen slučaj. Pred tremi leti je neka celjska eks-portna firma poslala na D ima j večjo množino svinj. Še predno je ta pošiljka prekoračila jugoslovansko-avstrijsko mejo je bila še ocari njena, je stopil v veljavo nov carinski tarif ki je imel na izvoz predmetnih svinj veliko nižjo postavko. Razlika med novo in prejšnjo carino je znašala Din 125.000.—. Seveda se je celjski eksiporter na vse mogoče načine trudni, da hi bdla njegova izvozna partija ocarinjena po novem, nižjem tarifu. Ker je pa pri nas pač tako, da prihajajo uradna navodila iz Bel-grada še precej počasi, kom petelina carinarnica tega ni mogla dovoliti, ker ni imela tozadevnega uradnega obvestila o spremembi izvozne carine. Svinje pa seveda tudi v vagonih na meji niso mogle čakati, tako da je izvozna tvrdka morala plačati carino po starem tarifu; ob enem se ji je pa zagotovilo, da dobi proti posebni prošnji vrnjeno preplačano carino Din 125.000. Ta prošnja je tudi resnično o-d-romala takoj v Belgrad, a ne samo ena, temveč tekom let več in vedno več prošenj s kopico drugih urgenc. Vse nič! Generalna direkcija carine ni dala od sebe niti glasu. Kaj če ubogi trgovec napraviti? Če vzamemo samo za preteklo dobo običajne 20 odst. obresti je ta vsota narasla do sedaj na Din 216.000, trgovec sam pa se je vsled vedno večje gospodarske stagnacije pogrezal ta pogrezal, ta ko da mu je grozil že ruin. Tu pošlje na svoje stroške v Belgrad energičnega človeka, Iti se v Belgradu ni dal potolažiti samo z obljubami in je čepel pri dotičnem referentu toliko časa, dokler ni bilo nakazalo na preveč plačano carino v redu podpisa no, a seveda brez bančnih obresti. Kot pravi zmagovalec se ta gospod vrne v Celje, kjer čakata oba s trgovcem na uspeh intervencije. A denaTja še vedno ni! Tudi drugi teden ga se ni. Pač pa pride mesto denarja pismo na pravilen naslov v Celju od nekega spošto vanega gospoda Davida Stein iz Belgrada, Loraina H. (HI. Stock) levo, kjer mu ta fiktivna ali nefiiktivna osebnost sporoča, da je zvedel o njegovi zadevi pri generalni direkciji v Belgradu glede terjatve zneska 120—130.000 Din in se mu ponuja v posredovanje ... da ich in der Lage Wn dies in kur-zerster Z elit m erledigen.c Zagotavlja še trgovca, da je v stanu zadevo rešiti v 3—1 dneh »durch meine gute Verbindung: seveda pod pogojem >biIte selbst mein Honorar zu bestimmen perzentuek. Čisto vse, stil in ravnanje, po judovsko! V zavesti, da je zadeva že rešena po osebni intervenciji svojega odposlanca, ni trgovec v Celju prevzel obveznosti do jbakSiičav in je mesto letra mkanla še
enkrat urgiral, da je tako denar po triletnem romanju vendarle srečno priromal v Celje. Ne glede na upravno in gospodarsko plat te zadeve, stavimo prav ponižno vprašanje na merodajne čini tel je: Kdo je ta David Stein? Kake zveze ima ta človek z generalno direkcijo carin v Belgradu in kako je ta fiktivna ali resnična oseba zaznala za to viitsečo zadevo pri imenovani direkciji? — Če pa kdo izmed poštenih ljudi dvomi o tem slučaju, se lhkoa oglasi v celjskem uredništvu :>Sloven-ca«, kjer so mu originalni dokazi na razpolago. Za naivne ljudi pa še pristavljamo, da odposlanec celjskega trgovca tega modernega Davida miti ne pozna in da v Belgradu ni o tej zadevi z nikomur drugim človekom govo ril kot z uradnimi osebami na generalni direkciji carine.
Poroka. V nedeljo se je poročil v farni cerkvi g. Mihael Škoflek, poštni poduradnik, z gospo Glogrančevo. Novoporočencema želimo obilo sreče.
Oddaja pisem je na poštnem uradu po 6 zvečer nemogoča, ker je poštni urad zaprt. Mnogokrat je pa marsikdo prisiljen oddati pismo na pošti ,četudi je 6. ura že minula. Po vseh mestih in večjih trgih je za take slučaje na poštnem poslopju večji pošt. nabiralnik na razpolago, v katerega se lahko mečejo ne samo navadne, temveč l ud i večje pisemske pošiljke. To jo pa v C elju nemogoče, odkar je zasedel dotični oddelek poštno-carinski urad. Preje je bil v steni tega oddelka napravljen tak večji nabiralnik, ki je pa sedaj zaprt. Ker se pa dnevno pojavljajo v trgovskih in drugih krogih taki slučaji nujne potrebe, da mora biti v izogib velike škode pismo ali druga večja pisemska pošiljka oddana na pošto še isti dan in še pred polnočjo, pozivamo poštno ravnateljstvo, da odpravi nemudoma ta nedostatek na način, ki se mu zdi najprimernejši. Ali se sedaj zatvorjeni veliki nabiralnik ne da uzida t i v steno v Cankarjevi ulici? Te izdatke bo poštna uprava vendar še zmogla.
Tatvina kolkov. Brata Andrej in Karel Roje sta poskusila po mestu razpečavati ukradene kolke. Policija ju je pa pri tem zasačila in zasegla na njunem stanovanju skupno kolkov za 2.000 Din. Izgovarjata se, da sta do-bila te kolke v razpečavanje od nekega neznanega jim gospoda a vse kaže na to, da sta sama storilca. Ni izključeno da so ti ukradeni kolki tudi celjskega izvora.
Nevaren goljuf. V četrtek in petek prejšnjega tedna je hodil po Celju okoli raznih tvrdk nek še precej snažno oblečen človek, ki je prosjačil za službo in tožil, da je že dlje časa brez službe. Izdajal se je za reducirane-ga uradnika Eskomptne banke v Gradcu in se ponujal za korespondenta in knjigovodjo. S seboj je imel tudi potni list z imenom Rihar, katerega lista pa ni pokazal vsem, ker se je drugje izdajal za nekega Pogačarja. S svojim sigurnim nastopom je tu pa tam izvabil manjše zneske kot na račun plače.
Črešnje na trgu so zopet poskočile na 10 Din za kilogram, čeravno so domačega izvora. Stojničarji na trgu pokupijo že zgodaj zjutraj vse najboljše črešnje, da lahko na ta način višaqo cene po poljubnosti. Tako se na našem trgu ne dobi iz prvega vira prav nikakih svetenjskih črešenj, ki so daleč naokoli znane kot najboljše. Imajo in prodajajo jih samo stojničarji po gori omenjeni ceni, ker gredo ženskam, ki prinašajo črešnje na trg, do skrajne periferije mesta nasproti in tam vse pokupijo. Dobro bi bilo ugotoviti po kaki ceni stojničarji te črešnje pokupijo in koliko imajo na račun občinstva dobička samo pri enem kuogramu.
Iz Prekmurja.
Državna realna gimnazija v Murski Soboti. Mlada murskosobeška gimnazija je zaključila letos šesto leto svojega obstoja in sicer z razmeroma prav dobrim uspehom. Z odliko jc izdelalo 13 (5.9 odst.), s prav dobrim uspehom 7 (3.2 odst.), z dobrim uspehom 68 (31.1 odst.), z zadostnim uspehom 58 (26.6 odst.), razredni izpit je dobilo 55 (25.2 odst.) in razred ponavlja 16 (7.3 odst.) učencev. Izključen jc bil 1 (0.4 odst.). Splošni uspeh jc dokaj boljši od lanskoletnega uspeha. Vzrok tiči v tem, ker so sc izboljšale razmere na osnovnih šolah (samo na prvi razred odpade namreč od 13 odličnjakov 9) in pa dober vpliv obeh dijaških konviktov: rimsko-katoli-škega Martinišča iu pa Evangeličanskega dijaškega doma. — Ob sklepu šol. leta jc štel zavod 218 učcncev, med temi 39 deklic. V prvem razredu je bilo 93 (16), v drugem 46 (14), v tretjem 33 (5), v četrtem 28 (2), v petem 12 (2) in v šestem 6 učcncev. (Števila v oklepajih pomenijo število deklic.) — Po narodnosti jc bilo 213 (97.7 odst.) učenccv Slovenccv in 5 (2.3 odst.) Madžarov; po veroizpovedi pa 164 (75.2 odst.) rimokatoličanov, 45 (20.7 odst.) evangeličanov in 9 (4.1 odst.) izraelitov. — Na novo sc je vpisalo v prvi razred 65 učencev, ki so vsi položili sprejemni izpit. Lansko leto se jc vpisalo v poletnem terminu samo 28 učcncev. Ker Prckmurci silno radi odlašajo z vpisom, čakajo namreč na uspeh letine, katera pa obeta, da bo letos prav dobra, vito je po vsej priliki pričakovati, da bo prihodnje šolsko leto v prvem razredu do 150 učenccv. Zelo pereče je v M. Soboti vprašanje dijaških stanovanj; žc letos sc jc pomanjkanje zelo čutilo. O njihov i dobri kakovosti pa doslej ni niti govora. Evangclič.lni so 29. pr. m. na svojem letošnjem sinjorijfkcni zborovanju v Gornjih Petrovcih sklenili, d.:>
še letos povečajo svoj dijaški dom in bodo poleg tega še nekdanjo evangeličansko šol. poslopje v M, Soboti preuredili v dijaška stanovanja. S tem bo za dalje časa poskrbljeno za evangeličansko dijaštvo. Mnogo slabše pa je s katol. dijaštvom. V Martiniščc je mogoče doslej sprejeti kvečjemu 40 dijakov; rabilo pa bi prostor najmanj 150 dijakov. V bližnji bodočnosti ni upanja na kako Izboljšanje, Ne-izrecna kulturna škoda je tudi, da se s prihodnjim šol. letom mursko-soboška gimnazija kljub svojemu nad vse ugodnemu razvoju ne bo spopolnila s VII. razredom in bodo morali letošnji šestošolci, v kolikor jim bodo pač gmotne razmere dopuščale, nadaljevati svoje študije na drugih gimnazijah. Zamanj so bile vse prošnje, zamanj naravnost historična resolucija vseh prekmurskih občin in župnih uradov, rim.-katoliških in evangeličanskih, za njen obstoj in spopolnitcv. Ljudstvo, kateremu je tujec-gospodar do 1. 1919. cdrekal pravico do izobrazbe v svojem narodnem duhu, tega ni zaslužilo. Kakor sc jc ideal vseh Slovcncev uresničil, ko smo dobili svoje vseučilišče v Ljubljani, prav tako je ideal prekmurskih Slovenccv popolna gimnazija na domačih tleh. | Tudi njim se bo ta ideal uresničil. Vsak pa, ! kdor jih pri tem ovira, jc nekulturen.
11 ostale Jugoslavije.
PROSLAVA TISOCLETNICE HR V ATS K EG A KRA L JEST V A 925—1925.
V	soboto in nedeljo je Hrvatska z Zagrebom na čelu proslavila na najslovesnejši način tisočletnico hrvatskega kraljestva. L. 925. namreč je bil kronan na Dunajskem polju prvi hrvatski kralj Tomislav. Ravno za njegovega vladanja sta se ujedinili dalmatinska in posavska Hrvatska. Tako je bil postavljen temelj veliki hrvatski državi, ki pa je pozneje izgubila dosti na svoji samostojnosti, dokler niso prišli Mažari in Nemci, ki so omejili hrvatsko samostojnost na najmanjše. Leta 1918. se jc Hrvatska osvobodila avstrijskega in ma-žarskega jarma. Ravno v težkih časih za hrvatski narod se vrši ta proslava. Hrvatje, ki imajo za seboj slavnih činov polno zgodovino, niso zaslužili, da se nahajajo v takšnem položaju.
Ze na predvečer — v soboto — se je zasvetil Zagreb v najsijajnejši luči. Vse hiše so bile razsvetljene. Zlasti so vzbujale pozornost razsvetljena okna zagrebških palač in Mestne hranilnice. Ob pol devetih se je začel obhod po mestu, katerega se je udeležilo nebroj društev in računajo, da je bilo zvečer na ulicah nad 50.000 ljudi. Na Jelačičevem trgu na balkonu Mestne hranilnice je imel govor dr. Rudolf Horvat. Ob Savi so pa bili zapaljeni kresovi, ki so goreli še globoko v noč.
V	nedeljo dopoldne se je vršila v stolnici slovesna sv. maša, kateri je prisostvovalo na tisoče ljudi. Po sv. maši se je svečanostni sprevod povel še skozi mesto in se nato raz-šel. Popoldne iu zvečer so se vršile razne veselice.
Tudi iz pokrajine (Sunja, Solin v Dalmaciji) prihajajo vesti o svečanostih.
Poudariti pa je tudi treba pri vseh svečanostih zasluge hrvatskih katoliških škofov, ki so že lansko leto opozarjali na to slavnost. Hrvatski škofje so poskrbeli, da se je proslava izvršila slovesno, kakor to mora biti za tako važen dogodek.
* • *
štrajk v solarnah na Pagu. Monopolska uprava se še vedno ni zganila, da bi našla sporazum z delavci v solarnah na Pagu in ki bi se štrajk končal. Škoda raste v milijone, kajti solarne dajo ob vročih dneh po 75 vagonov soli vsak drugi dan. Sedaj pa ostajajo skladišča prazna in po Dalmaciji je začelo ljudem primanjkovati soli. Delavce, ki so jih bili zaprli, so vse zopet izpustili. Za rešitev spora spora posreduje sedaj škof. vikar kanonik Iva-novič.
Natečaj za najboljši radioaparat, napravljen od amaterjev, razpisuje Radioklub v Zagrebu ob priliki prve radio-razstave v Zagrebu, ld bo združena z II. mednarodno avtomobilsko, lovsko in športno razstavo od 8. do 20. septembra. Pogoji se zvedo pri Radioklub, Zagreb, Markov trg štev. 9.
Znamenita arheološka odkritja. Muzej v Sarajevu, ki je eden izmed najbogatejših v naši državi, je v zadnjih tednih pridobil izvan-redno redko in dragoceno starino. V bližini kraja Orašje v Bosni so izkopali veliko naselbino, ki izhaja iz neolitske dobe. Pri tem je bilo najdenih obilno predmetov za vsakdanjo rabo. Največja senzacija pa je odkritje nadvse vredne in dragocene rimske kolonije.
Iz Primorske.
Politično delo na Goriškem. Pred kratkim je imel odbor pol. društva »Edinost« v Gorici svojo sejo. Poročal je o političnem položaju in svojem delu posl. dr. Besednjak. Po-; ročni je o ustanovitvi slovenskega društva v j Italiji za pristop k Zvezi narodov; društvo je j priglasil k italijanski federaciji. Tržaški libe-| ralno-narodni krogi so nato v Trstu ustanovili podobno društvo. — Povodom posredovanja za manjšinske pravice slovanskega naroda v Italiji je dobil poslanec na merodajnih mestih odgovor, da si vlada še vedno ni na jasnem gjerie tega vprašanja, da pa noj bo s svojimi predlogi za v«ak slučaj, ko ga pozovejo, Pri-
pravljen. — Dodatne ure za slovenščino na osnovnih šolah, ki jih predvideva zakon, se v nad 40 šolah niso upeljale, dasi so starši za to prosili. Posl. Besednjak je bil zaradi tega pri ministru Fedeleta, ki mu je obljubil, da se bo to vprašanje čez počitnice uredilo. Poslanec bo v tej zadevi vložil še posebno interpelacijo.
Prepovedi in konfiskacije. Za minulo nedeljo popoldne je bil v Tomaju napovedan koncert tržaške »Glasbene Matice«, na katerem bi bilo sodelovalo tudi več drugih pevskih društev. Vse vstopnice za koncert so bile vnaprej razprodane. V soboto popoldne — torej zadnji hip, ko so bile že vso priprave dovršene — je pa oblast koncert prepovedala. Slovenska društva imajo veliko gmotno škodo.
—	Goriški podprelekt je odredil zaplembo Kraljeva knjigo »Boji malega naroda«;, ki j8 izšla kot prva v zbirki »Rudečih knjig«, katere izdaja kniečko-delavska zveza v Gorici.
—	»Isiarska Riječ« v Trstu je bila te dni znova zaplenjena; vrh tega je prefekt odredil, da se proti odgovornemu uredniku Ivanu Staremu vloži ovadba na sodišču.
Duhovniški jubileji. Petdesetletnico maš-niskega posvečenja bosta praznovala letos profesor Ivan Huter v Št. Jakobu v Rožu in Janez Volavčnik na Jezerskem; štiridesetlelnico Ivan Nr.gel, župnik v Št. Ilju ob Dravi; petindvajset-letnico Franc Uranšek, župnik v Zvabeku iu Vinko Poljanec, deželni poslanec in župnik v Škocijanu v Podjuui.
Zmerom lepše. Zadnji »Koroški Slovenec-? poroča: Letos je izdal kn. škof. ordinariat v Celovcu nov šematizem za 1. 1925. Če primerjamo letošnji šematizem s starimi izdajami prejšnjih let, pogrešamo označenje slovenskih imen za slovenske župnije, kar se je sedaj izpustilo, ko je bilo poprej vedno tudi slovensko ime za dotično faro v oklepaju na drugem mestu. Tudi je bilo v prejšnjih izdajah pri vsaki župniji posebej pripomnjeno, je-li fara nemška ali slovenska.
Zdravniška 50 letnica. Sanitetni svetnik in bivši priniarij v celovški bolnišnici dr. Alojzij Sinolej je te dni praznoval 50 letnico svojega zdravniškega poklica.
Tragika Zerjavovstva. »In tako doživlja.
mo danes žalostno dejstvo, da se klerikalna stranka obrača na napredni svet, na napredne Slovence z naprednimi načeli: z moderno šolo, z demokracijo, s socialnim napredkom... SLS se zaveda, da s tem razkraja napredne Sloven-ce in da jim ubija zavest in potrebo enotne napredne fronte v Sloveniji.. .< Tako toži Žerjavov list. Mi pa bi ga samo vprašali: Zakaj pa on ne zastopa naprednih načel? Kdo mu to brani? Zakaj pa propagira nazadnjaška načela? Nekdo mora braniti svobodo in napredek, ki sta od današnjega reakcionarnega režima povsod ogrožena. SLS vrši s tem samo svojo dolžnost in ni ona kriva, če je tista slo* venska stranka, ki se je nekdaj imenovala napredno, zavrgla napredna načela, kakor tudi ni ona kriva, če se napredni Slovenci razkrajajo. Slovenske napredne vrste je razkrojilo Zerjavovstvo in nihče drug. In kar je danes še res naprednih Slovencev, ti naravno ne morejo iti pod Zerjavovo zastavo, ki kliče na boj proti Slovenstvu. Če hoče Žerjavov list razkroj slovenskih naprednih vrst zaustaviti, potem se mora najprej sam slovensko-napredno orientirati in to iskreno in pošteno. A kar se tiče enotne napredne fronte, to je ta enotna napredna fronta Slovencev že tudi davno tu, četudi ne formalno, pa toliko bolj faktično. Boj proti korupciji in nasilju, nezmožnemu centralizmu in njegovemu škandaloznemu gospodarjenju, boj za pošteno in dobro upravo, za svobodo in enakopravnost vseh državljanov, za ureditev države na modernih, demokratičnih temeljih. V tem znamenju enolna fronta pravih in naprednih Slovencev že davno obstoji, samo ni v tej fronti Zerjavovcev. Naj stopijo tudi oni v to napredno fronto, potem bo pa ustvarjena tudi enotna slovenska fronta, ki nam je danes potrebna.
O sporazumu, »Narodni dnevnik« piše: »SLS ima siccr polno legitimacijo, da zastopa Slovcnce, Ogromna večina Slovenije ji je izrekla svoje zaupanje in zato' o legitimaciji SLS, da zastopa Slovenijo ne more biti nobenega dvoma. In vendar se SLS ne more udeležiti pogajanj in vendar ta njena legitimacija ne zadostuje. Če so se postavili mladini premalo na slovensko stališče, se je SLS tako zelo omejila na samo slovensko stališče, da jc izgubila vsak kontakt s Hrvati in Srbi. In posledica tega jc, da je tudi SLS pri pogajanjih prezrta in da se bo sklenil sporazum brez Slovcncev in sicer edino po krivdi obeh omenjenih strank.« — Na ta izvajanja moramo ugotoviti, da sporazum, ki ga hočejo skleniti radičevci in radikali, ne bo noben sporazum med srbskim in hrvaškim narodom, ampak samo sporazum med dvema strankama, in da pri tem sporazumu Slovenci sploh ninnmo nič iskati. Ni SLS izključena od teh pogajanj, ker da je izgubila vsak kontakt s Hrvati in Srbi. nego zalo, ker se je sama od teh pogajanj izključila, ker bi se ona na taki p~-d1agi kakcu radičevci z radikali sploh nc mogla in ne hotela pogajati. Ko bi bil dr. Korošec storil to kar je storil Pavle Radič, t. j, enostavno zatajil svoj in svoje stranke pr-egram, ki je tudi program ogromne večine slovenskega naroda,
Sfe?. TO"
SCOTEtoC, (Tffei 7. JnT!]ft T32S.
Tirati r>.
potem bi bili Slovenca davno pred HSS lahko sklenili sporazum s Pažičem, SLS bo mogla sodelovati le pri takSh pogaijanjih, kjer bo šlo za praivi, resnični sporazum med srbskimi slovenskim in hrvaškim narodom, kakor si ga je postavil za program blok narodnega sporazuma in za kar je dobila SLS mandat od svojih volivcev. Če torej SLS pri aranž-manu RR ni zraven, Slovenci s tem še niso izolirani, ampak so še vedno v tesni zvezi s tistim delom srbskega in hrvaškega naroda, ki takšen sporazum, kakor se zdaj sklepa, odklanja, ker ne bo prinesel rešitve temeljnih vprašanj in ne naredil kraja naši notranji državnii krizi.
Pribičevičevo sorodstvo s fašizmom. Italijanski listi prinašajo pogovor z ministrom Pri-bičevičem. Med drugim je bilo govora tudi o fašizmu. Na vprašanje: >Vaš program (program demokratske stranke!) je zelo podoben programu italijanskega fašizma ?< — je Pribi-čevid odgovoril: >Po vseh južnih deželah dobite fašizem: to je nauk, ki raste na obalah Sredozemskega morja. V moji stranki so nedvomno fašisti. Fašistična misel je osvojila mladino.« — Tako je Pribičevič sam izpovedal svoje in svoje stranke duševno sorodstvo s fašizmom. S tistim fašizmom, ki si istotako kakor naši velesrbski absolutisti prisvaja vso državotvornost, vse ostale državljane pa, ki se mu nočejo vdinjati, označuje za protidržav-ne in prevratne elemente. Toda kakor se vidi iz katastrofalnega padanja lire, sodi ostali svet risto drugače.
Maša vas.
Šolska razstava v repnjah
Vredno je iti gledat razstave naših veli-kfflh šolskih zavodov: usmiljenk v Lichten-thurnu, uršulink, šolskih sester v Mariboru, Celju. Kdor jih je enkrat videl, jih pojde rad se v drugo in v tretje gledat, vselej namreč najde obiskovavec razstavljenih predmetov, ki ga presenečajo.
Toda nič manj — ali rajši še bolj — je poročevavca presenetila razstava tihe, skromne, javnosti popolnoma neznane repenjsike dekliške ljudske šole, ki jo vodijo šolske sestre. 0 velikih mestnih šolah, kjer imajo poleg ljudskih še meščanske šole ali celo učiteljišča; kjer se zbira cvet ženske mladine, ki ima iz-večiima že iz doma vajeno oko in vsaj deloma tudi izurjeno roko; kjer mladino tudi dom priganja k pridnemu udejstvovanju v rečnih delih: tam si človek te sijajne uspehe še laže razlaga. Toda v mali vaški šoli, kjer so učenke izven šolskih ur zaposlene pri delu na polju, na travniiiku, v gozdu, na paši, pri pe-stovanju itd., tam bi se človeku res že skoro čudežno zdelo, če preleti bogate vrste tako raz novrstnih, hkrati pa kar po vrsti praktičnih izdelkov v najrazličnejših tehnikah.
Zelo dobro je to, da so bili razstavljeni izdelki od najpreprostejših, ki se jim prvi težki poskusi neokretnih ročic še poznajo, do najlepših, ki dokazujejo veliko spretnost učenk:, pa nič lmnjšo spretnost in potrpežljivost učiteljic. Da izmed množice izdelkov in tehnik samo nekatere omenimo. Da se že prvi razred poskuša v kvačkanju vzorokov, čipk, obrobkov, v pletenju nogavic, drugi razred pa že razstavlja tople drobne rokavičice, kar pre-zrimo. Oglejmo si rajši razne večje predmete te vrste, kvačkane kapice, jopice, predpasnike... Še mnogo lepši in očitnejši so z raznolikimi vbodi okrašeni oz. vezeni predmeti, ki se rabijo v vsakdanjem življenju, n. pr. pre-giinjalca za priposteljne omarice zaspanih glavic s primernimi napisi je videti. Tako ti vošči ta: Lahko noč!, druga: Sladko »pavaj!, tretja bolj živahna pa že kliče: Dobro jutro! Na steni vise pisano vezene torbice za ščetke, razgrnjene so lepe brisalke z napisi, mono-grami, cvetjem, prizori iz jutranjega otroškega življenja; prav tako prtiči, da se z njimi pregrizejo posode za sadje, pokrije kruh, podstavki za luč, vložki za šk&tljice, za posode za kruli, košarice, ki so lastni ročni izdelki, lične bele, vse pisano vezene, bogato zarobljene ročne torbice; poleg njih pisani obrobki za police v shrambi, v jedilnih omarah, kuhinjah, ki tudi najpreprostejši kuhinji dado tako prijazno lice; celo podbradni prtiček ni po zabljen, da se bo z njegovo pestro lepoto mlajši bratec ali sestrica ob slovesnih prilikah mogla dostojno pokazali.
Še bolj vlečejo nase oči razni veliki na-fuizni, najbolj pa lepi obhajilni prtov i s primernimi okraski bodisi rastlinskimi: z venci, šopki, girlandami, bodisi figuralno-dekorativ-nimi: s križem, Jezusovim imenom, angelci, Jagnetom božjim, Dobrim Pastirjem, raznimi napisi. Vsaka mati bo z veseljem in ponosom pregrrtila mizo oh tistih milo resnobnih prilikah, ko >pridejo z Bogom;, ko bi rade hišo kar moči lepo pripravile, pa doslej pogosto niso imele kaj v roke vzeti. Zdaj je njih otrok s spretno roko izvršil, na kar skoro misliti niso tipale, da bi kdaj dosegle. — še prtiče 5za vkot< si oglejmo z lepimi verskimi napisi in okraski in vezene mogočne zastoro za okna, mehke blazine, posebno spretno in bogato izdelane na različne načine, pa smo videli to, kar je namenjeno bolj olepšavi domače hiše.
Seveda ne gre, da bi pozabili izdelke za vsakdanjo rabo, predvsem otroško perilo: robčki z lepo vezenimi robovi, okrašeni z mono-grami, prav tako .jedilni prtiči (servijete), predpasniki, kniilca, srajčke, jopice, vsak predmet vezen z drugačnimi okraski, cele oblekce I rt I>p*t\ r(|i. kaj smo Se prezrli in pozabili.
To pa vse v malo manj ko sto različnih tehnikah, šivih, vbodih: vkrižmem, verižnem, [ pecljatem, tihem itd. vhodu, v ribji kosti, živih šivih, zankanju, s prešitimi robovi (ažu-1 riranje), predrto vezenino (Richelieu), vstav m ki, ploskovitim in podloženim vezenjem in drugimi umetelnostmi iznajdljive, za drobno i lepoto vnete ženske domišljije.	,,
Tudi risb je bilo, deloma po predlogah, deloma po naravi, najbolj zajemljive so bile pač tiste, ki so predmete iz narave, cvetje, sadje, listje podajale stilizirano oziroma prirejeno za praktično uporabo pri ženski dekorativni umetnosti.
Naj bo dovolj! Nam, ki smo doraščali v stari šoli, kjer smo pri risanju vlekli črte od pike do pike da so deklice napravile nekaj i kvačkanih vzorokov oz. se naučile plesti nogavice, se zdi neverjetno, skoro čudež vse to, kar in kolikor in kakor so pod vodstvom spretnih, požrtvovalnih učiteljic z neizmerno pridnostjo in meomahljivo ljubeznijo izvršiti drobni, gibki prstki naših preprostih lometi-ških dekliških ročic.	K.
Socialni vestnik.
k vprašanju hiralnic.
G. dr. Dcbevcu!
Z velikim zadoščenjem sem čital ▼ »Slovencu« z dne 19, junija t. 1. vaš članek o problemu hiralnic. Vendar sc je začelo svitati v tej strašni tmini bolniško socijalne pomoči.
Gospod doktor! Ako se Vam zdi vredno, dovoljujem, da priobčite to-le pismo v kte-remkoli dnevniku, naj zlasti premožnejši sloji zvedo, kaj misli o potrebi hiralnic človek -duhovnik, ki vedno mora zreti človeško bedo.
Pozivate v članku široko javnost na rešitev tega socialnega problema.
Gospod doktor! Reševal sem ga že kot otrok, ko sem gledal, kako je v najhujši zimi po štirih moral dostikrat od zaklenjenih hiš proč od kraja zvestega zlužbovanja kot hlapec onemogel mož. Srce me je bolelo nad tako krutostjo slovenskih družin, o katerih gre prislovica, da smo gostoljuben narod, — Rekel bo marsikdo: za stare onemogle ljudi mora država skrbeti, zato plačujemo davke. Imajo nekoliko prav, vendar kaj pa potem, če država ne more ali noče dovolj skrbeti za onemogle ljudi? Kaj boš rekel, če vidiš na ccsti ležati ponesrečenega tvojega soseda? Boš se izgovarjal, kaj mi mar, naj gre po njega njegov sin ali hčer ali žena! Kaj pa, če se tebi še zna kaj enakega zgoditi v življenju v starosti? Mislil si boš, sem dovolj založen s premoženjem. Res? Dvomimo! Ob neki priliki sem obiskal z nekim viš'im redovnim dostojanstvenikom neko hiralnico. Gospod upravitelj hiralnice nama je razkazal vse sobe ter predstavil hiralce. Pa kakšne! Baronice, doktorji prava in višji državni uradniki so delali družbo navadnim cestnim beračem. Usoda človeškega življenja ne išče beračev in hiralccv samo pri nizkih slojih, temveč kruto posega tudi v hiše premožnih in odličnih.
Neprijetno mi je vselej, ko v mestnih ulicah vidim, kako prešerno se šetajo v svilo oblcčne dame in širni - gospodje mimo onemoglih beračev, ki so morebiti dolga desetletja zvesto služili ljudem, ki so s pomočjo žuljev teh siromakov obogateli. Narod je takrat bogat, če ima kar najmanj siromakov, oziroma so vsi kolikortoliko preskrbljeni.
Že iz zgolj sebičnih namenov bi morali imeti več srca za onemogle ljudi, ki za bolnice niso nikakor več sposobni, ampak spadajo le še v hiše, ki se smatrajo kot zadnja postaja človeškega življenja — hiralnice. Da pa se bo to zgodilo, je treba že mladino, šolsko deco navajati k večji usmiljenosti ter jo seznanjati z resnostjo človeškega življenja. Dan na dan čitam v časnikih, da prirejajo šole razne izlete t jc in tje, a zaman sem do-zdaj iskal v teh poročilih, da bi ta ali oni razred napravil izlet v bolnico ali pa hiralnico! Ali ni potrebno, da se mladi ljudje že seznanijo s trpljenjem, ki se tudi njim lahko pripeti? Mislim, da to še ni nobena sentimentalnost, ampak bi lc pripomoglo, da ne bi toliko mladih ljudi o vsaki najmanjši nepriliki obupavalo. Vzbudil bi sc pa tudi smisel v mladih srcih za preskrbo najbednejšift med bednimi, to je hiralcev.
Rekli bodo zopet premnogi: »No, še hiralnic jc treba! Toliko let so hodili siromaki od hiše. do hiše beračit, pa je bilo dobro! Res! Bila je kulturna sramota za ljudi, vas, občino, ki je pustila svoje v poštenem delu j doslužene siromake beračit od hiše do hiše.
Tak kraj, tako mesto se mi zdi podobno človeku, ki si k raztrganim hlačam obleče novo suknjo po najnovejšem kroju. S prstom bi ljudje za njim kazali, kaj pa naj porečemo krajem, mestom, ki pustijo svojo revščino in onemoglost na ceste in javne prostore stradat in prosjačit v zaničevanje bogastva?
Gospodar, ko doslužiš ter oddaš gospodarstvo mlajšim močem, si izvoliš v hiši kot, in čc te kdo hoče pregnati iz tega kota, kolik') prepira in tožb; onemoglemu svojemu hlapcu in dekli pa nc privoščiš mirnega? kota v hiralnici?
Slovensko ljudstvo! Vzdrami sc, več smisla za socijalno bedo onemoglih hlapcev in dekel ter delavcev sploh, več socijalnega čuta in začele bodo vstajati hiralnice po širni domovini ne v našo sramoto, ampak v naš rnnns, kot živ spomenik prave srčne kulture. K ar oreiaarc revna danska dežela, to bode
izmegel tudi naš globoko čustven slovenski rod!
r, Dolžnost vsakega dobrega državljana je, da stremi za tem, da njegova domovina uživa Ugled v inozemstvu; to pa bode, ako bodemo .složno delali vsi na ugodni rešitvi najbolj perečih socijalnih vprašanj. , Gospod doktor! S požrtvovalnostjo g. velikega župana mariborske oblasti se nam bo posrečilo v sporazumu s križniškim redom v .križniškem gradu Muretinci blizu Ptuja ustanoviti kmečko hiralnico skoraj gotovo v teku tega poletja. Storili bomo tudi tukaj začetek, upam, da bomo našli blagih src, ki bodo posnemali oziroma pospeševali naše dobrotvorno stremljenje.
Ponovno hvala Vam lepa za Vaš članek v »Slovencu«.
Z odličnim velespoštovanjem
j. ,	'Janko Verbanjšak.
* * *
Zavarovanje za lastni dom. Znani graški socialni dclavec prof. Ude in bivši uradnik kulturnega sveta Stiniy sta izdelala načrt za novo vrsto zavarovanja; kakor se ljudje zavarujejo za starost, tako nai potom zavarovanja dobe v nekem roku svoj lastni dom. Načrt je naslednji: V vsi Avstriji bi se morebiti zglasilo za takšno zavarovanje 100.000 ljudi. Za te bi se gradilo 100.000 domov in v tek u 25. let, vsako leto torej 4000 domov in ceno za te zgradbe bi zavarovanci plačevali 7. letnimi premijami. Zdaj žc odrasli ljudje bi dobili svoj dom v teku prvih 8 let, mladeniči v roku od 8. do 16. leta, otroci, ki se zavarujejo v roku od 16. do 25. leta od zdaj naprej. Številka 100.000 hiš se seve lahko zviša. ali zniža, kakor sc bodo pač ljudje za to reč zanimali. Načrt predvideva štiri vzorce hišic: a) Prva vrsta bi imela do 3000 m2 zemlje in bi bila za delavce in obrtnike, ki nimajo časa za domače delo; stala bi 7500 do 10.000 zlatih kron. b) Drugi vzorec bi stal približno 12.000, in bi imel več zemlje, da bi se lahko redile tri koze. c) Tretji vzorec bi stal približno 15.000, četrti do 20.000 in bi imel zemlje že za tri krave. — Hišice bi se gradile vse po enem vzorcu v veliki množini. Načrt tudi predvideva, da član mesto plačila lahko pride delat: dve uri za eno zlato krono. Kmečki hlapec bo mogoče dobil od gospodarja tudi konja, da pripelje kar treba, dobil bo od gospodarja lesovino in mu bo lahko znižati proračunjeno ceno. — Poglejmo proračun: Pristopnina znaša 6 zlatih kron, potem plačuje član, ki dobi svojo hišico, skozi 25 let-vsako leto 210 kron v zlatu. Za hišico manjšega vzorca, če bo v letu delal 200 ur, bo seve plačeval le še 110 kron. Prccej denarja je to seve; hiša pač ni igrača in se mora kupiti; društvo zamore lc pomagati, da se nihče ne opehari in da se kolikormogoče poceni zida. Kmečki posel bo toliko denarja zamogel le, ako bo odsluževal ali pa če ima fant nevesto, da plačujeta obadva ali pa se dva dogovorita, da plačujeta skupno. Prostora bo v hišici samo za eno družino in sobica še za eno stranko v podstrešju. Zdi se nam pa, da se bodo hišice na kmetih gradile bistveno ceneje kakor v mestu. — Drugi dobe hišice že prsj, nekateri že četrto leto. Ti plačujejo tri leta po 210, potem četrto leto 576 kron vsako leto manj do 25., ko bodo plačali še 333 kron in postali lastniki brez dolga. 576 zlatih kron je seve hud denar, a hišica se da lahko v najem; v podstrešje bo gospodar lahko vzel stranko in morebiti ima lastnik svojega premoženja, ki mu pomaga. Udeleženec se bo lahko vsak čas umaknil in dobil od zavarovalnice kar je vplačal nazaj z malimi obrestmi. Kdor ima denarja, lahko vplača naenkrat za več let; ako zavarovanec umre vstopijo dediči v njegovo zavarovanje, lahko pa sc tudi dvoje zavarovanj združi. Tako načrt. Ali se bo dal izvesti, ali ne, bo pokazala bodočnost.
Ing. D. T.:
RADIOSPORT V SLOVENIJI.
Odkar smo začuli v Ljubljani in Mariboru prve radiokoncerte, je minulo že skoro poldrugo leto in v tem času je radiotelinika izpopolnila oddajne in sprejemne radio-postajo že v toliko, da posamezniku ni potreba več odlašati glede nakupa aparatov na še nadalj-ni razvoj. V času najjačjega razvoja, ko se jo pojavila v Franciji, Nemčiji, Švici in Avstriji takozvana radioinflacija, se je tudi v našo državo uvozilo sirer malo šlevilo manj vrednih radioaparalov in posamezniki so tačas plačevali za sprejemne aparate tudi po 20.000 Din. Mogoče da je bil kakšen amater razočaran, večina pa se je za takratne razmere vendar zadovoljila. Vse kaj drugega pa je danes, ko so vslecl narastka našega dinarja in radi velikanske konkurence na inozemskem radio-trgu pričele cene aparatom rapidno padati. Zaenkrat si sedaj že za par tisoč, kvečjemu o000 dinarjev nabaviš laliko razmeroma dober sprejemni aparat, ako pa ga sam sestaviš, tedaj zadostuje že en tisočak. Od tedaj se opaža tudi v Sloveniji večje zanimanje za radiosport in nove prijave so na dnevnem redu.
Slovenija ima do danes komaj sto poplavno prijavljenih radio-postaj, res bore malo za naše razmere. Večina teh postaj se nahaja na deželi, ostalo pa odpade na Ljubljano, Celje in druga mesta. Razen radiosportnikov, ki , jim je radio lo v zabavo, imamo tudi izrazile aipalcrje. ki sestavljajo sami aparate, jih iz-
popolnjujejo in preizkušajo, bodisi od enostavnega enocevnega pa do modernega več-eevnega aparata. Poznamo pa tudi ne malo število prikritih radioamaterjev, ki so se odtegnili postavni prijavi in delajo s podstrešnimi in okvirnimi antenami — seveda dokler jih ne zaloti kakšen dimnikar ali pa izda nagajiv jeziček poštni upravi in tedaj — pozdravljen« radio-aparat!
V interesu radiosporta Slovenije bi bilo, da se osnujejo čimpreje tudi v Ptuju in Celju in drugih mestih radioklubi, kateri naj potem skupno z že obstoječimi tvorijo enoto. Našo širšo javnost je potreba nekoliko bolj seznanili z radiofonijo, obenem pa opozorili zakonodajno oblast na nedostatke sedanjega pravilnika in ravno tu so na mestu radioklubi. Zadnji čas je, da se opozori naša vlada na dosedanje nedostatke. Kako pridemo amaterji Slovenije do tega, da plačujemo 150 Din letne liroad-casting-takse za postajo Rakovico pri Belgradu — katere ne čujemol? Postaja je stala drag denar, postavila jo je neka francoska družba in še danes nima redne oddaje! Ali se naš glas ne sme čuti preko državne meje? Naveličali smo se sprejema vednih >Deutschland iiber allesc, fašistovske in drugih državnih himen, dajte nam vendar enkrat to, kar že davnej zahtevamo, to je jugoslovanskih oddajnih postaj!
r adiotelegra fija pod zemljo.
Radiotelegrafski oziroma telefonski poizkusi v svrho premostitve velikanskih razdalj so vrše večinoma v zimskem času, vsa oddaja in sprejem pa se poslužuje izključno visokih zračnih anten. Sedaj v poletnem času pa prihaja iz Amerike senzacijonelna vest, da je iznašel amerikanski amater D Rogers v Hyatts-ville novo vrsto oddaje električnih valov, in sicer s pomočjo v zemljo položenih anten. Pri dosedanjih poizkusih je baje prj» mostil že razdaljo 2000 km s presenetljivim uspehom glede mostenj in čistoče sprejema oh poletnem času. Torej zopet nova iznajdba, za amaterje pa novo polje poizkusov.
radio-razstave.
2e v lanskem letu se je opazilo na raznih velesejmih in velikih razstavah, da zavzema radioindustrija vedno večji obseg in izkazala se je nujna potreba po radio-razstavah. Pojavile so se kmalu nato prve razstave izključno za radio predmete in v letošnjem letu je imel Pariz, Berlin itd. dokaj dobro obiskane razstave. Za mesec september je napovedana razstava v Ženevi, v mesecu juliju pa se je otvo-rila velika prometna razstava v Monakovem, kjer so nalašč v to svrho postavili močno ra-diofonsko postajo
radio na španskem in v argentini ji.
Glasom najnovejših radiofonskih vesti dobi Španska nič manj nego 25 radiofonskih postaj. Tudi Argentinija zaznamuje že preko 10 postaj in okrog 400.000 prijavljenih amaterjev. Kaj poreče k temu naš amater?
Knjige m revije.
Cirinthiacus: POLOŽAJ SLOVENACA POD AU« STRIJOM I POLOŽAJ NEMACA U KRALJEVIN' SRBA, HRVATA I SLOVENACA.
Ljubljana 1925. Natisnila Jug. tiskarna.
Naslov pove, kaj obravnava lična knjižica, ti« šivana na dobrem papirju v cirilici na 32 straneh. Vprašanje, kako se postopa z narodnimi in verskimi manjšinami, je postalo po svetovni vojni vprašanje mednarodnega značaja. Kajti za nekatere države (med njimi tudi za Jugoslavijo in Avstrijo) določajo mirovne pogodbo določene, obveznosti i lo narodnih in verskih manjšin, (škoda, da v številu teh držav ni tudi — Italije!) Knjižica odgovarja na vprašanje, kako se držita teh določb Jugoslavija in Avstrija, kar se tiče nemškega, oziroma slovenskega prebivalstva. Ko so se letos ukinile nekatere nemške srednje šole v Vojvodini, se je to po časopisju proglasilo za retorzijo proti Avstriji radi zatiranja koroških Slovencev. To je dalo povod interpelaciji, ki jo je stavil dr. Hampel na zveznega kanclerja dr. Rameka v dunajskem parlamentu. Kancler je pri tej priliki na podlagi statistike, ki jo je orividno dobil od koroških Nemcev, dokazoval, kako zadovoljiv jc položaj Slovencev na Koroškem v vsakem oziru, tudi km se tiče šolstva in društvenega življenja, in da torej nc nudi Avstrija Jugoslaviji nikakega povoda za l-etorzije.
Ta odgovor ,ie izhodišče knjige, o kateri poročamo. Prva (znatno obširnejša) polovica knjige se bavi podrobno s položajem Slovencev na Koroškem. Dokazuje, kako 80 I.' /,v. nilrakvisticnih ,'ol na Koroškem služi samo sistematičnemu ponem-čevanju Slovencev. Ta tip osnovne šole uvaja celo Deutseher Schulverein povsod, kjer ustanovi svojo šolo. Slovenski lični jer.ik ima samo ena osnovna šola, a tudi la ne odgovarja resničnim potrebam in željam prebivalstva. Društva uživajo svobodo samo na papirju; kajti nemške nacionalistično bojne organizacije onemogočijo često delovanje prosvetnih društev, ne da bi storila vlada proti temu svoje dolžnosti. Na papirju poslojajo n. pr. severno o.i Drave štiri prosvetna društva in pet posojilnic, toda dejansko deluje samo posojilnica v Velikov-cu. Veliko težave dela vlada širjenju knjig in li-slov, tiskanih v Jugoslaviji. Tudi v cerkvi se jc položaj koroških Slovencev po plebiscitu znatno poslabšal. Nekaj slovenskih duhovnikov je moralo Koroško zapustili, nekaj jih je bilo premeščenih; na vcS slovenskih župnij so prišli duhovniki, ki ne razumejo je/.ika svojih župljanov
V drugem delu se. bavi knjižica s položajem Nemcev v Jugoslaviji. V Jugoslaviji imajo Nemci '230 osnovnih šol, 10 meščanskih ol in 13 razredov srednje, šole. Po lej statistiki su po š!irjo razredi nižje gimnazije v Vršcu in Novem Vrbasn. štirje razredi realke v Mariboru in en razred gimnazije v Ljubljani. Kar se tiče Slovenije, li podatki niso to čni. \ Sloveniji sedaj ni nobene nemške Slednje šole, ne gimnazije ne realke. Do šolskega leta 1021—22 je bila v Ljubljani nemška realna gimnazija, lega lela -o pn za prvi razred ni javilo predpisano »levilo učencev oienu-ke jiarocUi-.:i i •
Stran 6	SLOVENEC, 'dne 7. julija 105SA
eavod se je začel poslovenjati, v začetku stopnjema, od jeseni 1924 je pa učni jezik v vseh razredih slovenski.
Kar se lipe jezika v cerkvi, je pridiga v Vojvodini v 131 cerkvah v nemškem jeziku in v 36 menjaje se v nemškem in mažarskem jeziku. V Sloveniji se pridiga v 21 cerkvah samo v nemškem jeziku, v 16 pa menjaje se v nemškem in mažar-Ehem jeziku.
Časopisov imajo Nemci v Jugoslaviji 25, med njimi šest dnevnikov. Netočna je trditev, da izhajajo v Sloveniji štirje nemški dnevniki; dnevno izhaja pri nas samo Marburger Zeitung. Preglednica na str. 32 izkazuje dva nemška dnevnika v Sloveniji, ker označuje pomotoma za dnevnik tudi list GoUscheer Zeitung. To omenjamo radi tega, ker je pri spisih te vrste absolutna točnost podatkov velikega pomena.
Knjižica se bavi z važnim vprašanjem naše zunanje in naše notranje politike in zasluži že radi lega našo posebno pozornost. Namenjena je predvsem informaciji Hrvatov in Srbov o položaju koroških Slovencev. Tudi za Slovence je knjižica dober priročnik, kjer najdejo zbranega precej gradiva o bratih onstran Karavank. Radovedni smo, kaj bodo rekli k njej koroški Slovenci in Nemci v Jugoslaviji. Naša želja je predvsem ta, da bi pripomogla knjižica k zboljšanju položaja koroških S!o-voncev. Pravičnost more zase zahtevati samo tisti narod, ki je sam do drugih pravičen. Zato na.i vsaka država meri manjšinam pravice s tisto mero, s kakršno želi, da se njenim sonarodnjakom odmeri v sosednji državi.
»Čas«, znanstvena revija >Leonove družbe*. Zvezek 5. Vsebina: 1. Razprave: Dr. A. Ušeničnik: Tomaž Akvinski; dr. Angela Piskernikova: Razvojno zgodovinsko pojmovanje cvetnega odevala in perianta; dr. Lovro Sušnik: Belgijsko šolstvo. II. Iz kulturnega življenja: L. Pitamic: t Dr. Ivan Zolger; filozofija: Fr. Veber, Etika (Ušeničnik), verstvo; zgodovina; umetnost; publicistika, narodopisje; iz revij. — Izhaja kot dvomesečni!,. Naročnina Din 60. Uprava*v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna.
Slovenske balado in romance. Antologija. Uredil C. Golar. Splošna knjižnica. Zvezek 51. V Ljubljani 1925. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 152. Cena broš. Din 24, vez Din 32. — Sket in Wester sto leta 1912 priredila za Mohorjevo družbo obsežnejšo antologijo iste movi, ki jo je narod, željan epike, z veseljem sprejel in bral. Zvezna knjigarna je napravila prav, da je vrgla vnovič naše balade in romance v priročni izdaji svoje Splošne knjižnice med ljudi. Golarjev izbor se na splošno ne loči dosti od Mohorjeve izdaje in mu pač ni kaj reči. Reči pa bi bilo to in ono o »Uvodu«, ki tudi spominja na »Predgovor« Mohorjeve izdaje. Tradicijonalna definicija balade in romance je preplehko pogreta. In kaj naj si bravec misli n. pr. ob stavku: »Od tega (tra-dicijonalnega, op. por.) strogo baladnega značaja se umetne balado pogostokrat bolj ali manj oddaljujejo.« Stavek iz zadrege! Kaj je to bolj ali manj, v čem obstoja, če sploh obstoja, in kateri so vzroki in zakoni, ki bi ta bolj in manj opravičili in utemeljili! Tudi pri romanci ni imel Golar večje sreče, zato beremo: »Večkrat pa se približuje novejša romanca liriki in je potem mehko-otožna pesem.« Taka je definicija novejše romance — pa pomagaj si ž njo, če moreš! Sicer pa izbor odtehta uvod in to je glavno!	L.
France Bevk: Bedak Pavlek. Otroške igre. Trst 1925. Izdala in založila Naša založba. Tisk Zadružne tiskarne v Gorici. Str. 93 plus 11 nepa-giniranih z glaskami in opombami. Cena lir 5, v Jugoslaviji Din 16. — Iz potrebe jc nastala ta knjiga, obsegajoča uvodno deklamovanko, ki naj služi vedno kot prolog, in pet igric: Bedak Pavlek, Skrb in smrt. Kraljic in služabnik, Neubogljivci, Dobrota je sirota. Pevske vložke jc uglasbil Vinko Vodo-pivec. V zasedenem ozemlju so šolske prireditve iger obvezne, a kje jih dobiti, da bi se na odru ne ponavljale ene in iste leto za letom. Bevk pravi: »če je ta zbirka igric nastala, ni v nikakršnem
oziru moja krivda niti zasluga. Spisal sem jih--
na prošnje in za uslugo--in trdijo, da bo knjiga služila naši primorski deri.« Res bo služila tu in tam. Igrice so močno, močno priproste in bodo v svoji priproščini gotovo dosegle svoj smoter. O umetniški strani igric, pač ni, da bi govoril. Korektura ni bila vestna, zato mrgoli v knjigi tiskovnih napak, a tudi slovničnih in pravopisnih ni malo. Škoda! L.
»Geografski vestnik.« časopis za geografijo in sorodne vede. Izdaja in zalaga Geografsko društvo v Ljubljani. Uredniki: dr. Bohinec (Ljubljana), dr. R. Savnik (Ljubljana), dr. L Rubič (Split). Izhaja dvakrat na leto, vsaka številka v obsegu 4 do 5 pol. — Svetovna vojna in povojni čas sta pokazala, kako izredno slabo je geografsko zDanje evropske inteligence. Po prevratu smo dobivali n. pr. v Ljubljano vedno zopet trgovska pisma z označbo »Ljubljana, Tschechoslovakei« ali »Laibach, KSrnten« in slične in leta 1919 je prinesel ugledni angleški list »Liverpol Post« naslednje poročilo o češkem naravnem bogastvu: »Največje železne rudnike na svetu bo imela češkoslovaška republika. V mislih imamo goro v Eisenerzu na Štajerskem, ki je takorekoč vsa iz čistega železa« itd. Ne le trgovci in novinarji, celo državniki pri zeleni mizi so v zadnjem času večkrat pokazali neverjetno ne-poznanje najenostavnejših geografskih dejstev: tnano je n. pr. o Lloyd Georgu, da ni vedel za Banat, ko je na pariški mirovni konferenci sedel v komisiji za razmejitev med Jugoslavijo in Romunijo, in da sc jo skoro istočasno zameril Fran-;ozom, ko je v nekem govoru trdil, da se nahaja Mont Blanc na švicarskih tleh. Nič boljše se ni odilo sedanjemu predsedniku francoske republi-e, ki je pred kratkim v nagovoru na danskega prestolonaslednika hvalil Kristijanijo kot glavno mesto Danske! Celo v Nemčiji, ki je dolgo korakala v geografiji na čelu evropskih narodov, se je geograf Hettner že lota 1916 pritoževal v reviji »Deutscher Politik-, da se dogaja, da zamenjujejo maturanti srednjih šol Stuttgart s Stockholmom ali da mislijo, da jo Togo glavno mesto Kameruna. In prav Nemci so kaj kmalu spoznali, da imajo velik del svojih neuspehov v svetovni vojni pripisati tudi dejstvu, da so premalo poznali svojo sosede In njih geografske razmere, premalo uvaževali vse drugačno usmerjenost recimo francoske ali ruske psihe, izoblikovane in vzrastle iz drugega geografskega okolja, kot ga pozna Nemčija. 7. mrzlično fiaglico so skušali že med vojno popraviti vsaj deloma, kar »o zamudili v prejšnjih desetletjih: založba Diederichs v Jeni jo začela s priobčovanjem tbirke >Schriften zur Verstandigung der Vdlker«, c kateri je izšla tudi znana Milčinovic-Krekova knjiga o Hrvatih in Slovencih; geografa Hettner (n Krobs sta Izdajala geografske monografijo evropskih bojišč. Po vojni pa so nastalo nove zbirke in so nastopali novi pisatelji, ki so iskali in še Iščejo poti do narodov, ki so jim ostali doslej tuji; lem moramo Stoti zlasti Haushoferjeva geopolitična stremljenja in za nas posebno važno delo H. tVendla. Tako so Nemci krenili zdaj na pot, po kateri so hodili n. pr. Francozi že davno, vsaj v kolikor se tiče slovanskih narodov. A kaj smo ukrenili mi? Ali poznamo geografijo naših sosed-tijih držav, poznamo zlasti geografijo naše lastne temlie? Zal moramo reči. Ha smo za drugimi na-
| rodi zelo zaostali. V Jugoslaviji smo tudi marsikaj1' zagrešili in grešimo še danes, ker niti samih sebe" nismo dovolj poznali in ne poznamo, ker nam je naša lastna zemlja v marsičem tuja in večkrat manj znana kot ostala Evropa. Le vzemimo čisto konkreten slučaj: koliko ljudi jo v Jugoslaviji, ki bi natančno poznali našo narodne meje? Ki bi jim bila znana vsaj v obrisih razdelba jezikov, verstev, gospodarskih panog v naši državi? Ki bi mogli tujcu pravilno poročati o našem rudnem bogastvu, o naravnih zakladih in čudežih našo prelepe domovine? Ki jim naši izseljenci na VVest-falskem in v Ameriki niso deveta briga? Naloge, ki čakajo v tem oziru šolo, so velike, a šola sama ne bo zmogla vsega dela. Treba je za to še drugih sredstev. Gotovo so poleg šole geografska društva in geografski časopisi najprimernejše sredstvo z« dosego lepega cilja, da prodre med narod čim več geografskega znanja in s tem čim večja ljubezen do domače grude. V Jugoslaviji smo imeli doslej le eno geografsko društvo in sicer v Belgradu, kt tudi izdaja svoj »Glasnik«. Hrvati in Slovenci doslej še niso skoro ničesar storili, da bi sledili bratom v geografskem udejstvovanju in z delitvijo znanstvenega dela tudi na tem polju skušali doseči čim večje uspehe. Zato bo naša javnost z veseljem pozdravila »Geografski vestnik«, ki ga izdaja s pomočjo ministrstva prosvete in številnih drugih podpornikov Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani in katerega prvi snopič je ravnokar izšel. Sodelovanje so doslej poleg drugih obljubili univ. prof. geografije vseh štirih stolic (Ljubljana, Zagreb, Belgrad, Skoplje) ter srednješolski profesorji iz vseh pokrajin naše države. Vsebina prvega, 80 strani obsegajočega snopiča je sledeča: dr. V. Bohinec: Kazvoj geografije v Slovencih; univ. prof. dr. L. Ehrlich: Geografija in etnologija; dr. J. Rus: Morfogenotske skice iz notranjskih strani I.: Notranjski ravnik; univ. prof. dr. A. Gavazzi: Razpored največjih in najmanjših povprečnih mesečnih padavin na Balkanskem polotoku I.; F. Baš: Hmeljarstvo v Savinjski dolini; dr. I. Rubič: Du-žina obale, broj otoka i luka države SHS; univ. prof. dr. A. Gavazzi: O meteoroloških postajah v Sloveniji; M. Hafner: Alpski varstveni park v Dolini sedmih jezer. Prof. dr. V. šarabon je priredil Geografske novice; prof. F. Seidl ocenjuje dr. .T. Rusovo knjigo: Slovenska zemlja; prof. A. Melik Wontzlovo studijo o Ljubljanskem barju, prof. dr. B. Svetelj referira o poročilu predsednika jugosl,-
maž. razmejitvene komisije, kjer govori o razmejitvi v Prekmurju, dr. R. Savnik ocenjuje vse doslej izišle karte Jugoslavije in Balk. polotoka. Končno sledi pregled novejše literature in poročilo Geografskega društva v Ljubljani. Prva številka vsebuje dve sliki v tekstu in pet kart v prilogi.
Določanjo živo teže pri govedu — brez tehtnice. Te dni je izšla v slovenskem, srbohrvaškem, nemškem, italijanskem in mažarskem jeziku v žepnem formatu knjižica pod naslovom »Določanje žive teže pri govedu — brez tehtnice«, katere avtorja sta gg. Makuc in dipl. agr. A. Jamnik, katerih slednji je poznan kmetijski pisatelj, je izdal že več pripravnih in koristnih strokovnih knjig. Knjiga je potrebna vsakemu živinorejcu, ekonomu, prekupcu, mesarju, eksporterju itd. Potreba tehtnice spričo te knjige odpade, pa tudi nobenega računanja ni. Žival je zmeriti po dolžini in na obseg in iz teh dveh merjenj dobljeni števili že sami pokažeta težo. Značilno je, kako si zlasti po sejmih mnogi pomagajo na ta način, da merijo živino z vrvico, nekaj časa »tuhtajo« in potem uganejo, da bi žival »utegnila« tehtati toliko in toliko. Omenjena knjižica je sestavljena na podobnem principu merjenja le, da njenemu lastniku ni treba več »ugibati«, nego ima eksaktne številke, ki mu povedo vse. Koliko so včasih nepošteni nakupo-valci prevarali ljudi, ko so kupovali kar »na čez«, kajti jehtnic ni povsod in se jih vedno ni mogoče posluževati. Danes pa so vse prevare nemogoče, ker vsak, še tako^priprost človek, ki pozna številke, lahko sam dožene živo težo svoje živali in na podlagi tega ve, koliko naj zanjo zahteva, ako jo prodaja. Takega pripomočka do sedaj še nismo imeli in gre izdajatelju zasluga, da nam ga je omogočil po neverjetno nizki ceni. Knjigo so dobi po vseh knjigarnah po 10 Din in pri g. dipl. agr. A. Jamniku, lastniku Agrarnega biroa v Ljubljani po 10 Din (v inozemstvu 11 Din) s poštnino vred. Oni, ki naročijo po pošti, morajo denar vposlati vnaprej.
»Planinski vestnik«, glasilo slovenskega planinskega društva. Vsebina 7. številke: Dr. R. An-drejka: Ratitovec; Janko Mlakar: Wiesbachhorn; Franjo Župnek: Pokluka — planinsko in športno središče; črez hrib in dol; Obzor in društvene vesti. Priloga: Aleksandrov dom. — A'estnik izhaja mesečno. Naroča se pri osrednjem odboru SPI) v Ljubljani, Šelenburgova ulica. Stane letno 40 Din.
Sfev. 149.
Po svetu,
Sy, Frančišku Asiškemu bodo na trgu S. Giovanni in Laterano postavili spomenik. Prihodnje bo vsa Italija slavila 7001etnico njegove smrti.
Vlom pri sv. Petru v Rimu. Kakor smo že poročali, so 3. t. m. ponoči tatovi vlomili v zakladnico pri sv. Petru v Rimu in odnesli mnogo dragocenosti. Vlom se jc izvršil skozi strop in so morali biti tatovi že več noči na delu. Razmere so jim morale biti zelo dobro znane. Splošno se domneva, da so krivci med raznimi stavbenimi delavci, ki so že več mesecev zaposleni v župnišču, ali pa morda med pomožnimi cerkveniki, ki so jih povodom svetega leta začasno nastavili. Zaprli so doslej več oseb, med temi slikarskega asistenta Bel-linija, ki je imel svojo sobico nad zakladnico tik sobe, iz katere so roparji prodrli v zakladnico. Bellini pa taji vsako krivdo in izjavlja, da ponoči ni ničesar slišal. V župnišču prenočuje stalno samo vratar. Le-ta pravi, da je ono noč slišal po trgu Sv. Marte hiteti avtomobil, kar je za ta del mesta nekaj nenavadnega. Tudi javna straža je videla ta avtomobil. V njem so po vsej priliki bežali tatovi po opravljenem delu. S plenom so mogli biti zadovoljni: odnesli so dragocene zlate kelihe, križe in druge predmete, posute z dragimi kameni. Med drugim so odnesli dragoceni prstan, ki so ga o velikih praznikih natikali na prst kipa sv. Petra. Vsa rimska varnostna oblast je na nogah, da najde krivce in jim, če mogoče, otme dragoceni plen. Vatikanske kroge in posebno sv. očeta je dogodek zelo nemilo zadel.
V	Perugi na Laškem so imeli doslej samo poletne visokošolske tečaje. Sedaj bo tam popolna univerza.
V	Torinu so otvorili prvo kemično razstavo. Odprta bo do 10. julija. Popust na železnicah.
Sladkorne pese v Italiji bo letos samo 43 do 44 odstotkov lanskega pridelka. Kulturna ploskev pese se je znižala od 130.000 na 55.000 hektarov.
Dobrote zračnega prometa. Indijski maharadža iz Graljora jc v Parizu zbolel. Brzo-javili so v London in par ur nato je bil pri maharadži že osebni zdravnik angleškega kralja Dav/scn of Pen.
Izkopanina. Na špartanski Akropoli so odkopali trup vojaka s čelado v naravni velikosti. Dobro jc ohranjen in spominja na najboljša dela eginefskega kiparstva. Upajo, da bedo dobili še ostale odlomke in ves kip sestavili.
Nikelj iu kobalt se nahajata skoraj v vseh živalskih organih, tako jc ugotovila pariška akademija znanosti. Zlasti sc nahajata v jetrih, trebušni slinavki, dlaki, nohtih in rogovih. Rumenjak ju ima, beljak pa ne. Seveda so množine relativno majhne.
Amienska katedrala v nevarnosti. Voda je spodkopala trg pred katedralo v Amiensu in se ga jc naenkrat vdrlo 8 do 10 metrov globoko in 30 metrov na široko. Vdrtina sega skoraj do stopnic, ki vodijo v katedralo.
Konsc maharadžejevega proccsa. Indijska plesavka Blgum je ušla iz hiše svojega ljubimca, indorskega maharadže. Šla je k velc-trgovcu Bavla. Maharadža je najel ljudi, naj pripeljejo nezvesto plcsavko nazaj. Napadli so avtomobil, v katerem sta sedela Blgum in Bavla, in so rekli plesavki, naj se vrne. Ni hotela. Nato so trgovca umorili, njo pa v obrazu pokvečili. Sodišče v Bombayu je tri napadavce obsodilo na smrt na vešalih, dva pa v dosmrtno ječo. Maharadža pa, ki je morivcc najel in plačal, ni bil nič kaznovan, ker je kot vladar izven zakona.
Maščevalka matere. V Chicagu je ustrelila 151etna šolarka Lucila Wucnch ljubimko očetovo. Sodišče jo je oprostilo. Zagovarjala se je: »Vzela mi je očeta, moji materi je prinesla žalost in bedo.« Oče in mati sta se spet sprijaznila.
La Fayettc se je boril za svobodo Severne Amerike in je igral v začetku francoske revolucije precejšnjo vlogo. V njegovem rojstnem kraju Chavagnac v Auvcrgni so zasadili tedaj na dvorišču gradil, kjer je bil rojen, vrbo iz Mount-Vernona, rojstnega kraja osvoboditelja Amerike Wasliingtona. Grad La Fayettov je kupilo ameriško društvo La Fay-ette Mcmorial in jc uredilo v njem zavetišče za sirote, deloma je pa namenjen francosko-ameriškemu muzeju. Istočasno s to svečanostjo so v Mount Vcrnonu zasadili drevo iz domačega kraja La Fayetteovega.
Višek brezsrčnosti. 171ctna Doroteja El-Iingson je ustrelila mater, ker ji je bila prepovedala obisk plesišča. Od mrtve matere proč je šla naravnost na plesišče in je plesala vso noč. Ko so jo aretirali, se je hlinila, da je neumna. Sodnijski zdravniki so jo pa spoznali za duševno popolnoma zdravo in bo tudi temu primerno sojena.
Za alkohol. Zveza ameriških zdravnikov jc zborovala v Atlantic City. Soglasno jc izjavila, da sc odrekla načelom glede alkohola, izrečenim leta 1917. To pa zato, ker je alkohol neobhodno potrebno sredstvo za ozdravljenje marsikakšne bolezni. Obenem jc zborovanje zahtevalo, naj se zakon o prohibiciji spremeni v toliko, da je zdravnikom dovoljeno oddajati gotovo množino alkohola bolnikom; sedaj sc morajo strogo ravnati po predpisih) ki dovoljujejo samo minimalno količino vsa> kili deset dni
Nebo v juliju.
Ob solnčnem zatonu opazimo koj na za-padu Venero ket Večernico. Venera je drugi planet od solnca, približno iste velikosti ko zemlja, oddaljena od solnca 108 miljenov km, od nas sedaj kreg 75 milijonov kilometrov. Njeno leto traja 224.7 naših dni, in v sekundi napravi pot 36 km (zemlja 30 km). Ker obdaja Venerino površje gost ovoj par, odbijajo le-te tri četrtine solnfne svetlobe in radi tega zoezda tako močno žari.
Na jugu precej nad obzorjem se nahaja drug planet — Saturn. Spada med velike pla note, od »katerih je viden tudi Jupiter. Saturn plava za Jupitrom v povprečni razdalji 1430 miljonov kilometrov cd solnca. Je 94 krat težji ter 738 krat večji od zemlje. Njegova gostota je mala, 0.72, (zemlja 5.5). To znači, da je še zelo vreč. Njegovo leto traja 29 let in 166.9 dni, v sekundi premeri krog 10 km. Saturnov dan je dolg 10 ur 29 minut. Ima deset lun ter sistem obročev, M so sestavljeni iz večjih in manjših skal. Nahaja se v ozvezdju Tehtnice.
Zvezda, ki se nahaja zahodno cd Saturna, je Špika, pomeni Klas, v ozvezdju Device, ki ga drži devica v roki. Pred Devico tudi na zahodu je Lev z glavno zvezdo Regulus.
Krog desetih vzhaja sedaj največji naš planet Jupiter. Njegova povprečna razdalja znaša 778 miljonov kilometrov, je 1357 krat večji ter 1047 krat težji. Njegova gostota je večja od one Saturna, in maša 1.3. Opazovanja Jupitra kažejo, da je njegovo površje še jako razburkano. Sod i,jo, da se pričenja delati sedaj na njem prva trdna skorja. Njegovo leto traja 11 let "h dni, pot v sekundi 13.34 km. Dan traja 9 ur 55 minut. Ima devetero lun. Sedaj stoji v ozvezdju Strelca.
Ob južnem obzorju stoji Škorpijon. Najsvetlejša zvezda je rudeče barve, zove se Au-tares, to je: Marsu, ki se je (imenoval nekdaj tudi Ares (grški beg vojne) podobna. Ker sveti kljub svoji mali svetibiosti tako močno in ker se nahaja v silni razdalji, jo štejejo med največja solnca.
Blizu zenita je Arktur v Bostasu, na jugovzhodni strani se bliža zenitu Vega v Liri. Vzhodno od nje je Daneb v Labodu in pod obema, od Severnice je Atadr v Orlu.
21. in 22. julija bo obročast solnčni mrk. V naših krajih bo neviden, ker se prične šele ob 20.03. Traja do 1.33. Tam, koder ta čas sobice sije, bodo lahko opazovali ta redek in krasen pojav.
V drugi polovici meseca se bodo utrinjali Perzeidi, utrinki, ki izhajajo navidezno iz ozvezdja Perzeja. Perzej se nahaja sedaj tik pod severnim obzorjem.
Cepljenje proti tuberkulozi.
Na zadnji seji pariške medicinske akademije je poročal podravnatelj Pasteurjevega zavoda o zadostnih uspehih, ki so jih prinesle ! preventivne cepitve zopet jetiko. Pasteurjev zavod izdeluje cepilo BCG. (Baciiillus Calmette Guerin), s katerim se cepijo dojenčki med tretjim in desetim dnem po rojstvu. Cepitev ' se izvrši v treh dozah, v presledkih od 48 ur. Pred tremi leti je bilo po navodilu Calmettea na ta način cepljeniiih 178 dojenčkov; od teh ' ni nobeden umrl na jetiki, in 94 otrok, ki so v maju 1925 bili preiskani, so čisto zdravi in normalno rastejo. Med 1. julijem 1924 in 1. junijem 1925 je bilo v Franciji in Belgiji iiadal j- j njih 2070 dojenčkov cepljenih, ki so bili v naj- i večji nevarnosti, da nalezeio tuberkulozo: a I
umrl ni nobeden. Calmette je še omenil, da je umrljivost dojenčkov na jetiki zelo velika; v Parizu umrje v prvem letu 32.6 odstotkov iu v F ranči V: 24 odstotkov dojenčkov na jetiki. (Zdi se torej, da preventivna metoda pri malih otrokih ne prinaša nobene nevarnosti in da ni njena vrednost nič več dvomljiva.«
Iierhard Shaw — nasprotnik kint?.
Angleški pesnik in satirik Shaw je v svojih .-pogovorih« izrekel marsikatero pikro in estro besedo proti filmu. Nič kaj ne veruje vanj, pač pa kot knivoverec pravi o njem približno sledeče: Film ima svetovno publiko pred seboj, zato mera biti povprečen. Film mora pravtako odgovarjati okusu ameriškega milicnarja kot kitajskemu kuliju, okusu guvernante v dobri družini ket plesalki v baru; saj gre po celem cvetu in hoče vsakomur ustreči. Zato ne more ustreči zahtevam umetniške drame, kakor se na drugi strani izgublja v prepade senzacijskega gledišča. Sliavv pogreša v filmu često na j man j a mero dobrega okusa in zdrave pameti, ki jo človek mora zahtevati. Pogosto meramo 10 minut pred začetkom drame sedeti, da zvemo, kdo je razvijal fotografije, kdo jih je sušil, kdo je napravil celulozo in kupil kemikalije in kdo jc frizer pisatelja. Filmski ljudje enostavno ne vedo, kako se imajo vesti; jemljejo si svoboščine napram publiki, ki si jih le-ta za trajno ne more dopustiti.« Ta mnenja Shavva o filmu odgovarjajo že pred leti izrečeni sodbi Shawja. A res je pa tudi, da je angleški pesnik v zadnjem času svoje mnenje o kinu spremenil in prevzel drugo prepričanje. A našteti očitki so kljub vsemu vpoštevanja vredni in tudi — resnični.
Prodaja modernih francoskih slik.
Zadnje dni se je vršila v Parizu Vente Gagnat, ki pomeni velik uspeh za moderno francosko umetnost. Na umetniškem trgu se je izvedelo, da bo prodanih 160 del velikega slikarja 19. stol. R e n o i r j a. Cene slikani so bile določene zelo visoko in se torej ni dalo upati na bogve kako izvanredno zanimanje. A že dvodnevna razstava slik je spravila ves Pariz pokoncu, ki je spoštljivo defildral pred slikami v Hotelu des Ventes. Ljubitelji umetnin so se zbrali iz vseh dežela in za družbo Je bilo izvanredno mnogo zanimanja. Cenjene vrednosti so se prekoračile, dosegle so se rekordne cene, za vsako sliko je šel boj. Tako je dosegla mala sličica, cenjena na 500 frankov, na 30.000 frankov, druge cd 40.000 na 100 tisoč frankov. Najvišjo točko je dosegla št. 133. :> L a Baiigneuse blessee«, prodana jo bila za 600.000 frankov. Obenem je bilo prodanih 5 Cezanneovih slik. Neka njegova pokrajina je prišla na 528.000 frankov, neka druga na 300.000 frankov in majhen akvarel je bil kupljen za 46.000 frankov. Celotni rezultat je znašal 11 milijonov frankov. Pripomniti je še, da je bila Cezanneova prva slika kupljena 1. 1906. za 5000 frankov; dosedanji lastnik Gegnot je Lil torej svoj denar dobro naložil.
Ameriški časopisi.
Pred kratkim je izšla njujorška »New Vork Times« v doslej še nepoznanem obsegu. List je obsegal 192 strani znanega velikega amerikanskega formata in prinesel po svoji vsebini cel leksikon. Številka se je tiskala v 11 565.000 izvodih in je celotna naklada tehtala 875.000 kilogramov. Posamezna številka je tehtala r.^kolikn n«'1 1 >*■ po) ^Mor—ama.
Slev. 149.
SEOVtiNEC, dne 7. julija 1925.
Stran 7.
Gospodarstvo.
Obresti predvojnih državnih
obveznic.
Naša državna špecijaliteta so takozvani »leteči dolgovi« oni dolgovi namreč, ki jih ostaja država dolžna, namesto da bi spioil
obvezno moč mirovna pogodba, t. j. od 16. julija 1920 dalje. — Nikake pravice nima torej država, še manj seveda kak finančni minister, zadrževati izplačevanje obresti in kuponov predvojnih državnih obveznic. Zato moramo /, vso odločnostjo zahtevati da o tvor i finančni minister v prvem proračunu (dvanajstine v
plačevala tekoče obveznosti za razne po- > prihodnje odločno odklanjamo!) tudi'postav-,trebščine, dobave i. dr. tudi zasebnikom. Pri -zadnji debati o proračunskih dvanajstinah smo čuli o raznih vrstah letečih dolgov. Zdi se mi pa, da se je na eno vrsto sploh pozabilo, ali pa se ne polaga nanjo vsled resignacije prizadetih zadostna važnost. .Vsaj piscu teh vrst ni znano, da bi se bilo s kakšnim posebnim povdarkom zadnji čas v javnosti obravnavalo vprašanje o predvojnih avstrijskih državnih obveznicah in o plačilni obveznosti naše države glede izplačevanja obresti od teh obveznic. — Tako dobi državni leteči dolg še en podnaslov na velikem debet-folijantu. Moramo si ta naslov zopet nekoliko pobližje ogledati.
Po členu 203. senžermenske mirovne pogodbe mora prevzeti naša država obveznosti avstrijske države na teritoriju onih pokrajin, ki so ji pripadle po razsulu avstro-ogrske monarhije. To določa expressis verbis 2, točka navedenega člena mirovne pogodbe, ki pravi izrečno, da mora vsaka izmed držav, ki ji pripade kako ozemlje nekdanje avstro-ogrske monarhije ali ki je nastala iz razpada te monarhije, vštevši Avstrijo, prevzeti del nezavarovanega in s titrami (= vrednostnimi papirji, listinami) kritega (reprezentirajočega — po pog.) dolga stare avstrijske vlade po stanju is dne 28. jidija .1914. Dalje določa navedeni čl. 203. mirovne pogodbe, da se mora glasitt prevzeti dolg na vrednost one države, ki ga je prevzela. Naša država je torej po mednarodni pogodbi vezana in dolžna prevzeti vso te predvojne obveznosti avstrijske države na tiašem ozemlju v dinarski valuti po stanju z dne 28. julija 1914. To bi bila morala naša država po mirovni pogodbi že davno izvršiti, & je pustila celo to obveznost — kakor nešteto idrugih — neizpolnjeno, kar je seveda posebno izvrstno sredstvo, da se dvigne njen prestiž v državah, ki so sopodpisale mirovno pogodbo, in da pridobi naš ugled pred svetovnim forumom ter pri društvu narodov.
Kaj pa je storila naša država glede svojih obveznosti, ki jih jo prevzela po mirovni pogodbi glede navedenih predvojnih dolgov? O, nekaj pač. Prvo je bilo, da je ustavila Izplačevanje obresti od predvojnih avstr. državnih obveznic (obligacij). To se je zgodilo že nekako v prvi polovici leta 1919., torej v času, ko finance še niso bile strogo centralizirane, kot so danes. Kdo je kriv, da je bilo že takrat ustavljeno izplačevanje obresti? Odgovor na to bi bil jako zaželjen. Morda nam ga poda — toda točno! — naša finančna delegacija v Ljubljani? Stojimo pred fait ac-compli. Zato moramo danes zahtevati od države odnosno od finančnega ministra, da takoj prizna svoj dolg od obresti predvojnih avstr. državnih obveznic.
Ker morda finančni minister sploh ne pozna določil mirovne pogodbe, naj nam dovoli, da citiramo, kaj pravi zadnji odstavek annexa k ČL 203. — Ondi stoji: Država, ki prevzame jamstvo za titre nekdanje avstrijske vlade, prevzame na-se tudi kupone in plačila anuitet teh titer, ki zapadejo (so zapadla) potem, ko je stopila v moč ta (t. j. mirovna) pooodba, in ki morda še niso bili plačani (-a).
Mirovna pogodba je stopila v veljavo dne 16. julija 1920. — Vzemimo, da se je smatralo _ sicer ne vem po kakšnem pravu — izplačevanje obresti od predvojnih obligacij v interkalarni dobi med prvo polovico 1. 1919. do .16. julija 1920 na kakršenkoli način za neobvezno, je pa absolutno obvezno od onega dneva dalje, ko je stopila v veljavo in dobila
ko za državni dosedanji dolg iz navedenega naslova, kakor tudi poskrbi za točno izplačevanje vseh obresti od predvojnih državnih obveznic v prihodnje — in sicer v dinarski valuti po stanju od 28. julija 1914, točno kakor veleva mirovna pogodba, ki vendar ni nepopisan kos papirja.
Glede zapadlih obresti 19.19/20 vemo že naprej, kaj bo odgovoril finančni minister: da je nastopilo zastaranje. Po avstrijskih predpisih nastopi namreč doba zastaranja za ne-dvignjene obresti teh javnih papirjev v šestih letih. In pri nas država kaj rada upošteva stare avstrijske predpise, kadar govore njej — zlasti finančni politiki in upravi v prilog. Inače ne. Toda po našem mnenju niti za te obresti in obveznost plačila kuponov ne more biti govora o zastaranju, ker ne gre za kako zamujeno pravico iz navadnih, vsakdanjih razlogov, marveč je bila tu vis maior, ki je začasno ustavila izplačevanje, dokler se vprašanje ne uredi. Sedaj pa je vprašanje urejeno žo pet dolgih let, ne da bi bila država le enkrat mignila, da hoče to rešeno vprašanje tudi izvršiti.
Uboge sirote, občine in njihovi ubožni zakladi, cerkve in prebendarji čakajo na izplačilo obresti od državnih obveznic. A država, ki bi bila morala vse to urediti v treh mesecih po podpisu mirovne pogodbe, ni čutila v petih letih potrebe, da bi po svojem finančnem ministru samo enkrat vsaj izjavila, da j priznava svojo obveznost in da jo bo tudi iz- i vršila, ne pa množila svojo leteče dolgove, ki I bodo kmalu podobni letečim zmajem, kakršne I spuščajo otroci ob vetru, da odlete čim višje j v neznane daljave. Ali je potem čudno, da ; uživa naša država po vsem tein tako slab kre- j dit v finančno nedosežnih državah, kot sta • Anglija in Amerika?	j
Iz bilancc dne 31. deccmbra 1923 je razvidno, da so znašale vloeg 405 milijonov dinarjev, rezervni fond pa 5 milijonov dinarjev. Vloge pri ljubljanski filijali so bile 69 milijonov dinarjev. — Med aktivi je izkazana blagajna s 29 milijoni, gotovina pri Narodni banki pa s 40 milijoni dinarjev. Naložbe pri denarnih zavodih so znašale 299 milijonov dinarjev. Od gotovine v blagajni odpade na ljubljansko filijalo 7 milijonov, pri Narodni banki 7 milijonov dinarjev. Krediti denarnim zavodom pri ljubljanski filijali so dosegli 95 milijonov dinarjev.
Čisti dobiček je znašal za 1. 1924. 18 milijonov 419.652 dinarjev (filijale Belgrad 5 milijonov 756.357 dinarjev, Sarajevo 5,539.755 dinarjev, Zagreb 3,637.480 dinarjev in Ljubljana 3,486.059 dinarjev). Od čistega dobička sc je dodelilo rezervnemu fondu 5,525.896 dinarjev, državna blagajna pa je prejela 11 milijonov 604.381 dinarjev.
Poštna hranilnica v L 192$
Poštna hranilnica jc ravnokar izdala svoje poslovno poročilo za leto 1924., iz katerega posnemamo sledeče:
V letu 1924. je funkcionirala poštna hranilnica skoro izključno kot čekovni zavod. Število lastnikov računov sc jc povečalo od 9985 dne 31. decembra 1923 na 11.306 dne 31. deccmbra 1924. Po posameznih filijalah so sc razdelili računi dne 31. decembra 1924 sledeče (v oklepaju podatki za 31. dec. 1923): Ljubljana 3998 (3738), Zagreb 3718 (3342), Sarajevo 2577 (2472) in Belgrad 1013 (433). Tu je treba upoštevati, di jp filijala v Bcl-gradu začela poslovati 1. oktobra 1923 in 1. januarja letos se je pridelila cela Vojvodina, ki je doslej spadala pod zagrebško filijalo, filijali v Belgradu.
Promet po čekovnih računih je dosegel lani 31.622 milijonov dinarjev napram 26.400 milijonov v letu 1923. Celokupni promet po vseh računih poštne hranilnice jc znašal 113.469 milijonov dinarjev (v letu 1923. samo 63.154 milijonov dinarjev).
Poštna hranilnica stoji žc od 1. oktobra 1923 v zvezi s poštno upravo severo-ameri-ških Združenih držav. Poslanih je bilo lani iz Unije 443.416 dolarjev (okoli 34 milijonov dinarjev), iz Jugoslavije v Ameriko pa 16.104 dolarji (1"2 milijona dinarjev). Te vezi nameravajo razširiti še na druge države.
Promet ljubljanske filijale je bil lani 8247 milijonov dinarjev (1. 1923. 8213 milijonov).
Indeks cen v veletrgovini za mesec junij 1925. Belgrajski »Privredni pregled« je izračunal indeksno številko v mesecu juniju t. 1. na 1842. Indeks je bil v mesecu maju t. 1. 1933 in je torej na junij 1925 nazadoval za 112 točk, t. j. za 6 odstotkov. Indeks posameznih skupin je bil v juniju t. 1.: poljedelski produkti 2217 (v maju 2236), živina in meso 1742 (v maju 1737), sadje in produkti 1646 (v maju 1926), gradbeni materijal 1972 (2200), kolonijalno blago 1519 (1529) in industrijski izdelki 1954 (1971). Iz teh številk jc razvidno, da povišane postavke novega carinskega tarifa še niso vplivale na formiranje indeksa cen. Posledice teh zvišanih postavk pa se bodo gotovo pokazale pri indeksu za mesec ju-! lij 1925.
Stabilizacija dinarja. Kakor vedo poročati belgrajski gospodarski listi, sc je finančno ministrstvo odločilo izvršiti stabilizacijo dinarja na bazi 9.
! Prevoz inozemskega premoga. Poleg žc
; omenjenih iztovornih postaj so označene še i sledeče: Novo mesto, Ljutomer, Petrovče, Ro-I gatec, Mislinje in Škofljica. = Potrjena poravnava. Potrjuje se porav-i nava sklenjena med prezadolženim Antonom ! Thalerjem, trgovcem z avtomobili, bencinom j ttd. na Glincah pri Viču, in njegovimi upniki.
Vinska razstava v Šibeniku. V Šibeniku i sc vrši od 26. julija do 26. avgusta 1925 vin-j ska razstava kot del Jadranske razstave v i Splitu.
Prometne omejitve (veljavne od 1. folija 1925). Jugoslavija. A. Ravnateljstvo državnih žcleznic Ljubljana, 1. Prevzemanje in od-prcma pošiljk živih živali v vagonskih tovorih za postajo Veržej ni dovoljeno. 2. Na postaji Bistrica-Bohinjsko jezero sc morejo za izvoz skozi Podbrdo cariniti samo pošiljke iz postaj proge Dobrava -Vintgar-Bistrica-Boh. jezero. 3. Na postaji Rakek sc morejo cariniti samo one izvozne pošiljke, ki so podvržene veterinarnemu pregledu ter pošiljke za izvoz v Italijo, predane na postajah proge Brezo-vica-Rakek. 4. Na postaji Celje sc morejo cariniti samo pošiljke predane na postajah proge Cclje-Dravograd, oziroma one uvozne pošiljke, ki so odrejene za te postaje. 5. Na postaji Prcvaljc sc morejo cariniti samo one izvozne pošiljke za Avstrijo in za tranzit, ki so predane za izvoz na postajah proge Dravo-grad-Meža-Prevalje. — B. Ravnateljstvo državnih železnic Zagreb. 1. Odprema blaga za pristanišče v reški iuki Thaon di Rcvcl za sedaj še ni dovoljena. 2. Direktni promet med postajo Fiume (ali Fiumo loco SHS) in postajo Sušak po obalnem tiru za sedaj ni mogoč. Stranke, ki žele odpremiti pošiljke iz Sušaka na Reko ali obratno, morajo predpisali v tovornem listu smer pota via Bakar. 3. Za postajo Sušak se morejo poslati le pošiljke, ki sc glasijo za Sušak loco ali za neposredno s parobrodom (po morju). Pošiljke, ki se glase za Fiume loco, Fiume )SHS loco ali
Fiume tranzit se ne morejo pošiljati na oca-rinanje na postajo Sušak, ker je neposredni železniški promet za Reko po obalnem tiru za sedaj še nemogoč. Take pošiljke sc morejo carinili na postaji Fiume SHS loco, kjer jc naša carinarnica. 4. Za postajo Bakar se morejo poslati samo one pošiljke, ki sc glase za Bakar loco. Obenem se morajo stranke same pobrigati za carinenje, ker je treba pošiljke v svrho carinenja prevoziti s cestnimi vozovi na carinarnico v mestu Bakar. Subotiško kakor bclgrajsko ravnateljstvo ne javljata nobenih omejitev. Reckspedicija vozno-tovorne-ga blaga vtovorjenega v zaprtih vagonih za Bosanski Brod loco in tranzit v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo sc prepoveduje. — Italija. Rcekspedicija na postajah Postn-mia rotte Gin Panisio ni dovoljena. Reckspc-dicije voznotovornih pošiljk na postaji Piedi-colle niso dovoljene in se morejo take pošiljke reekspedirati šele na postaji Gorizia-Monte Santo. — Avstrija. Reekspedicija sploh ni dovoljena na postajah: Rosenbach, Lawamiind in Tarvis. Izjema so pošiljke žive živine na postaji Rosenbach. — Romunija. Dne 5. junija t. 1. je bil otvorjen blagovni promet med našimi in romunskimi železnicami, skozi Zombolj. Neposreden promet z Bolgarijo ni vpostavljen. Pošiljke se morejo predati samo do obmejne postaje Caribrod. Neposreden promet z Grčijo ni vpostavljen. Tovorni listi se morajo glasiti na postajo Djevdjelija, kjer se morajo izkupiti in nanovo predati pošiljke z grškimi tovornimi listi za namembno postajo v Grčiji.
Lesna konferenca nasledstvenih držav. Z Dunaja poročajo, da se bo v kratkem tam vršila mednarodna konferenca producentov in trgovcev. Program je sledeč: odprava omejitev izvoza lesa, znižanje izvoznih tarif, ugotovitev enotnih tarif za les med nasledstve-nimi državami in z ostalim inozemstvom itd. Vendar pa termin še ni določen.
Konknrzi v Nemčiji. V teku meseca junija t. L je bilo v Nemčiji prijavljenih 709 kon-kurzov napram 775 v maju t. 1. Skupno je bilo v prvem polletju 1925 razglašenih 4354 kon-kurzov, medtem ko jih je v drugi polovici lanskega leta bilo 4536, v drugi polovici lanskega leta pa 1836.
v	BORZA!, 'r?
Dne 6. julija.
,•	DENAR.
Zagreb. Italija 2.17-2.20 (2.06), London 277 —280 (279.25), Newyork 56.84—57.64 (57.20), Pariz 2.765—2.815, Praga 1.6945—1.7185 (1.7025), Dunaj 8.025—8.145 (8.07), Curih 11.125—11.225 (11.14), Amsterdam 23.10—23.40.
Cnrih. Belgrad 8.95 (8.98), Pešta 0.7255, Berlin 1.227, Italija 19.25 (18.40), London 25.05 (25.06), Newyork 515.50 (515.50), Pariz 24.60 (24.15), Praga 15.275 (15.28), Dunaj 72.55 (72.60), Bukarešt 2.375, Sofija 3.725.
Dana j. Devize: Belgrad 1234.5—12.38.5, Bi»-dimpeSla 154.30—154.70, London 34.48—34.58, Milan 26.64—26.76, Newyork 709.35—711.85, Paril 33.72—34.28, Varšava 135.37—136.25. — Valute: Dolarji 706—710, angleški funt 34.42—34.58, lira 26.75—26.05, dinar 1232—1238, češkoslovaška krona 2099.50-2111.50.
Praga. Borza danes radi praznika ni poslovala.
VREDNOSTNI PAPIRJI.	^
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 63 (den.), vojna odškodnina 235 (den.), Čeljska pos. zaklj 202, Lj. kreditna 225—265, Merkantilna 101—105, Pra-štediona 800—806, Slavenska 68 (den.), Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 13-1 (bi.), Vevče 100—110, Stavbna družba 265—280, 4 in pol odst. zastavni listi 20 (den.), 4 in pol odst. kom. zatlolž-nice 20 (rlen). — Eksckutivna prodaja: 200 delnic Lj. kreditne 235—260, zaklj. 235.
Zagreli, llrv. cskompfna 103—103.50, Kreditna, /.agrrb 104—105, Hipobanka 56—57, Jugoban' ka 98-100, Praštediona S00—810, Slavenska 69— 70, Lj. kreditna 235—255, Eksploatacija 28—29, Še-čerana 470—475, Nihag 45, Gutmann 350, Slavonija 39.50—40.50, Trbovlje 320-325, Vevče 100, 7 odst inv. pos. 65, vojna odškodnina 240—244.
Dunaj. Efekti: Živnostenska 62.2, Alpine 31.7, Greinitz 14.8, Kranjska industrijska družba 51.5, Trbovlje 43 ox coupon, llrv. eskomptna 16.7, Levicam 12.8, Hipobanka, Zagreb 0.8, Avstrijske tvor-niče za dušik 18.5 p.x coupon, Gutmann 53, Muu-<1us 00 ex coupon, Slavex 18, Slavonija 5.85.
Otroka kapi!ana Granta. 15
, (Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. —* Poslovenil A'. B.
»Posebno pa, kadar občuduje »Duncana«,« mu je ponagajal Glenarvan.
»Duncan« pa tudi zasluži, da ga občuduje,« je
odgovoril John.
»Pri moji veri, če si že tako ponosen na svojo jahto, me pa mika, da si jo ogledam prav do dna. Radovedna sem, kako se počutijo naši mornarji v pod-palubju.«
»Izvrstno, lady,« je dejal John; »zdi se jim, da so kakor doma.«
»Saj so doma, čisto doma, draga Helena,« je pripomnil lord Glenarvan. »Ta-le jahta je košček nase stare Škotske! To je delec, ki se je odtrgal od nase ljube dumbartonske grofije, in ki plava po čudnem naključju; Škotske, naše drage Škotske, nismo zapustili: To je grad Malcolm, to je Lomondsko jezero, to
jo naš dom.«
»Če je tako, pa nam razkaži svoj grad, dragi Edvard,« se je pošalila lady Helena.
»Kakor želiš, ženka,« je odgovoril Glenarvan, »vendar pa dovoli, da obvestim preje gospoda Olbi-nettak
Ladijski »upravitelja, gospod Olbinett. je lul hkrati tudi izboren kuhar. Svoje dolžnosti je izpolnjeval jadmo in razumno. Takoj je prihitel, ko ga lo gospodar poklical.
»Olbinett, prodno gremo h kosilu, sc malo spre-
hodimo,« mu je naročal Glenarvan, kakor da gre za sprehod do Tarbeta ali do Katrinskega jezera; »upam, da bo kosilo pripravljeno, ko pridemo nazaj.«
Olbinett se je dostojanstveno priklonil.
»Ali nas ne boste spremili, major?« je vprašala lady Helena.
»Oe vam je drago, zakaj ne,« je odvrnil Mac Nebbs.
>0, major je zaverovan v krožke dima, ki jih puha svoje cigare,« se je vmešal lord Glenarvan; nikar ga nc molimo: povem vam, takšen kadilec je, da ne najde para, miss Mary. Vedno kadi, še kadar spi.«
Major je prikimal, ostali gostje Glenarvanovi pa so stopili v podpalubje.
Mac Nebbs je ostal sam in po svoji navadi kramljal sam s seboj, ne da bi se razburjal, seveda. Zavijal se je v vedno gostejše oblake; sedel je nepremično in strmel na brazdo, ki jo je puščala ladja za seboj. Po nekoliko mnutah nemega opazovanja se je obrnil in zagledal pred seboj obraz čisto neznane osebe. Če bi ga mogla kaka stvar presenetiti, bi ga brez dvoma presenetilo to srečanje, zakaj ta-le popotnik je bil na ladji čisto neznan.
Suhljatemu dolgimi je moglo biti kakih štirideset let; podoben je bil dolgemu žlebi ju z debelo glavo; glava 11111 je bila zares široka in močna, želo visoko, j nos precej dolg, usta velika, brada zelo izrazito za-! krivi jena.' Male oči so se izgubljale za ogromnimi | okroglimi naočniki, v njegovem pogledu jo bilo nekaj I neizrazitega; tko pogled imajo navadno niktalopi,
kakor pravijo učenjaki ljudem, ki vidijo tudi ponoči, j | Vsaka poteza njegovega obrazu je govorila, da jc mo- . I žakar razumen in dobrovolien: ni imel odurncca iz- 1
raza onih resnih ljudi, ki se ne smejejo nikoli, iz principa, menda zato, da bi ta zunanja maska zakrivala notranjo revščino. Kaj še! Prostodušnost in ne-prisiljenost neznančeva sta z gotovostjo pričali, da jemljo ljudi in stvari od njih dobre plati. Ne da bi bil mož spregovoril, bi človek že stavil, da je zgovoren, predvsem pa razimšljen kot ljudje, ki nc vidijo tega, kar gledajo, ki ne slišijo tega, kar poslušajo. Na glavi mu je čepela popotna čepica, na nogah pa je imel težke rumene čevlje in usnjene golenice. Hlače in suknjič sta iz žameta kostanjeve barve, brez števila žepov je napolnjenih z zapiski, koledarčki, beležni-cami, listnicami in podobno nepotrebno, pa silno drobnjarijo, ne da bi omenili še daljnogled, ki mu visi na vrvici.
Neznančeva živahnost jc čudno nasprotovala ma-jorjevi mirnosti; vrtil se je okoli Mac Nabbsa, ga pogledoval, vpraševal z očmi, ne da bi se majorju zdelo vredno povprašati ga, odkod in kam, zakaj na »Dnucanovem krovu.
Ko je skrivnostna oseba sprevidela, da jc vse prizadevanje zaman, ker se major prav nič ne zmeni, jc pograbila za daljnogled, ki je v vsej svoji dolžini meril nad en meter, in ga namerila na tislo črto, kjer se nebo in voda zlivata v eno. Pri tem je stal razkoračen in nepremično ko telegrafski drog na | cesarski cesti; lako je opazoval pet, sest minul, nafo j jo povesil daljnogled in ga po/davi 1 predse na tla j ter se oprl nanj ko na palico; hipoma so posamezni j predeli skočili drug v drugega, daljnogled se je : skrajšal, novemu popotniku pa je zmanjkalo opore j in malo da ni telebnil 110 tla pred glavni jambor. 1 (Dalic sledi.)
0
.'J I
1	Š J « š
n
6) . .s
N Q
~a
N
1—l I	>
-1	r
•Si S	cb
3Qw
.5. •	a
>£/>	«
o	Q
H
> -S	>« u o
c c	Jr
•i o
rt r\
'30 U	(Tj
„	G
c \ o
M
.-. D. K
g £	s
i >	S
r/) r7	as o S
•M 8	«
- (0	«
^ Ui	••
... s	-M
u .	O
C. v	N
a	s
f>
M
tj
...	CJ
>tt	>
0	N s
2	2
Stran 8.
SIJOVENLC, dne 7. julija IV2S.
Štev. 149.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Zaboji za slive, 22 in pol, fco nakladalna postaja Slov. 5.50 (bi.); zaboji za slive, 25, fco nakl. post. Slov. 7.50 (bi.); zaboji za Blive, 30, fco nakl. post. Slov. 11 (bi); zaboji za slive, 33, fco nakl. post. Slov. 11.50 (bi.); oglje bukovo, la, fco meja 9(5 (bi.); bukova drva, 1 m dolž., lanska sečnja, fco Skoplje 75 vag., zaklj. 30. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Hard-winter II., fco Postojna trans. 410 (bi.); koruza sremska, fco nakl. postaja 180 (bi.); oves, la, stari, fco Ljubljana 325 (den.); oves novi, par. Ljubljana 250 (den.).
Dopisi.
Tržii. (Obrtna razstava). Za obrtno irftlstavo je vedno večje zanimanje, ker posetniki vidijo zares lepe izdelke, kakršnih marsikdo ni pričakoval. Zelo pomembno je to, ker so vsi izdelki večinoma ročnega dela. Takoj pri vhodu vidimo lepe izdelke iz trdega in mehkega lesa mizarskega mojstra g. I. Sitarja iz Križa. Na sredi dvorane stoji vrtni šotor, Štedilniki itd., delo g. A. Markiča, ključavničarja v Tržiču. Lepo sliko vseh barvnih kož nam nudi zadruga »Runo«. Prav lično spalnico nam je pokazal g. Vinko Zupan, mizarski mojster v Tržiču. Oddelek g. Konrada Mehleta, čevljarskega mojstra, naravnost priveze vsakega posestnika, da občuduje vsakovrstne izdelke ročnega dela. Tvrdka Kajetan F. Ahačic nam nudi vsakovrstne kose, srpe itd. Fužinar Niko Ahačič je razstavil različne sekire za tesarje in domačo porabo. Sodarstvo lepega in trpežnega izdelka je proizvod g. Al. Božiča, Bistrica. Težke gorske čevlje nam je pokazat g. I. Tišler, vsakovrstne lahke pa g. A. Kralj. Skrivnostno čevljarsko umetnost je pokazal g. L. Pogačar. Raznovrstne bakrene kotle, namizne posode za cvetje nudi kleparski mojster g. F. šramek. G. I. Anzelji, Kranj, razpolaga z različnimi ščetkami. Oddelek krojaškega mojstra I. Toporiša nam kaže prave jerhaste hlače ročnega dela, lovski jopič, rožast baržunast telovnik itd. Lepe obleke vidimo tudi pri g. I. Valjavcu, krojaškem mojstru. Vsakdo bčuduje tudi krasne izdelke kamnoseka g. 1. Kocjančiča, Črnivc. Dežnike vseh vrst, med njimi tudi rdeče za narodno nošo, nam nudi g. Vika Lupša, Križe. G. T. Markun pa je pokazal voz iz trdega lesa domačega dela. — Jako pomembne pa so risbe čevljarskih vajencev. Priporočamo, da si vsakdo ogleda to razstavo in nikomur ne bode treba ugibati, kam naj se obrne s svojim naročilom.
Cerkveni vestnik.
Duhovne vaje za učiteljice in uradnice (bivše gojetike Lichtenthurnovega zavoda) se prično dne 6. avgusta zvečer ob 6 in trajaio do 10. avgusta zjutraj. Vodil jih bo g. Ludovik Savelj, C. M. Vse, Iti se jih hočejo udeležiti, naj se po možnosti do
s S,
1. avgusta priglase vodstvu zavoda. Vabljene so tudi one, ki niso bile gojenke tega zaovda. 2 S
Dijaški vestnik.
Akademikom in srednješolcem! Ker nameravamo prirediti posebno dijaško številko »Ilustriranega Slovencar, prosimo, da nam dopošljete fotografije iz katerekoli panoge dijaškega življenja in udejstvovanja (Orli, telovadba, izleti, kongrega-cije, dramatične prireditve itd.). Biti mora res samo delo katoliškega dijaštva. Napišite zraven, kaj predstavlja slika. Slike boste dobili nazaj. Pošljite gotovo do 20. julija t. 1. na Slov. dij. zvezo, Ljub-Jiana. Miklošičeva cesta 5 ■ t• " >' .'.r, ,) V" <„ (
fc.i	' , i1?,'/"^ - Lta.i
dfj. zveza.
Glasba.
Koncertna turneja »Slovenskega kvarteta« t Prekmiirje. V času od 10. do 19. julija priredi »Slovenski kvartete, gg. Banovec, Pečenko, Za! vršan. Zupan koncertno turnejo po Prekmurju. Koncerti se bodo vršili v Ptuju, Ormožu, Čakovcu, Dolnji Lendavi, Ljutomeru, Murski Soboti, Gor. Radgoni,-Radencih in Slov. Bistrici. Ta splošno znana in priznana pevska enota, ki razpolaga z izbranimi glasovi in se ponaša s prvovrstnim prednašanjem, si jc nadela nalogo, da ponese našo pesem v Vrazovo <'omovino, tja, kjer je stekla zibelka slovenske pesmi. Dosedanji nastopi »Slovenskega kvarteta« jamčijo, da bo izvršil stavljeno si nalogo tako častno, kakor je to dokazal s svojo letošnjo turnejo po GoriSkem, ki je bila pravi triumfalni pohod slovenske pesmi.
Naznanila.
Trgovski nameščenci in uradniki se vabijo na sestanek, ki se vrši v sredo 8. julija ob pol 9 zvečer v prostorih Gremija trgovcev v Ljubljani, Aleksandrova cesta (palača Ljubljanske kreditne banke, vhod nasproti kino <Ideal>). Na dnevnem redu je razgovor o volitvah v Obrtno sodišče. K polnoštevilni udeležbi vabi Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani.
Trgovsko društvo Merkur t Ljubljani opozarja članstvo, da se vrši izlet v Lesce in Vintgar v nedeljo, dne 12. julija z odhodom ob 6.43 zjutraj 7. glavnega kolodvora ob vsakem vremenu. Obvezne prijave za celodnevno udeležbo do najkasneje sredo dne 8. julija. — Odbor.
Druiba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima danes redno mesečno sejo ob 4 popoldne.
' Turistika in šport.
Ilirija : Olimpia (Reka) 3 : 0 in 0 : 2. --Reški prvak Olimpija je dokazal svojo dobro formo
in opravičil svoj renonte šele v nedeljo, v drugem nastopu proti našemu prvaku. Medtem ko se prvi dan gostje niso mogli uveljaviti, ker je Ilirija s svojo izvrstno skupno igro in pravilno vporabljeno prizemno kombinacijo popolnoma obvladala igrišče ter sigurno zniagalu z 3 : 0, so napravili drugi dan posebno tekoni drugega polčasa dober utis. Pokazali so siguren stoping, lepo igro z glavo, hiter start in voljo do zmage. Posebno se jc odlikovala ožja obramba.in v njej posebej golman. Hnlfi so bili hitri iu požrtvovalni, napadalna vrsta zelo prodorna, vendar negotovega strela. V splošnem simpatično, dobro moštvo, ki bo pri nas tudi v bodoče dobrodošel gost. — Kakor že omenjeno, je prvi dan dominirala na igrišču Ilirija, ki je podala vzorno kombinacijsko igro. Celo moštvo je igralo kot en mož. Edino pred golom je Omana precej zasledovala smola, Pevalek I pa je bil premalo energičen. Vse tri gole je dosegel Doberlet, ki so je vnovič pokazal kot najprodornejši napadalec. Halfi Ilirije so bili ta dan znatno nad isto formacijo Rečanov, obrambi sta si bili enaki. Drugi dan je nastopila Ilirija brez Ladota, za katerega je vskočil v zadnjem hipu Pleš I od Hermesa, dočim sta morala Pogačar in Doberlet koncem prvega polčasa izstopiti vsled starih poškodb. Moštvo nato ni imelo več polne vrednosti in je moralo polagoma prepustiti inicijativo gostom, ki so proti koncu dosegli oba gola. Posebno treba omeniti še obn dni izvrstno igro Beltrama. — V soboto je vodil igro sodnik Hus, v nedeljo Vodišek. Ne eden ne drugi ni mogel popolnoma zadovoljiti.
Jugoslavija (Belgrad) : Gradjanski ŠK (Zagreb) 3 : 2. Odločilna tekma za nogometno prvenstvo države se je odigrala v nedeljo v Zagrebu na igrišču Gradjanskega. Prireditvi je prisostvovalo okrog 12.000 ljudi, me>d njimi velik del iz Bel-grada, Ljubljane in drugih mest. Pred tekmo je izročila zagrebška nogometna podzveza Gradjan-skemu kot svojemu prvaku za leto 1924—25 srebrn pokal, nato pa general Matic v zastopstvu kralja zlati kraljev pokal zagrebški nogometni pod-zvezi kot zmagovalcu v lanskih pokalnih tekmah podzveznih reprezentančnih moštev. — Publika je v glavnem prišla na svoj račun. Prisostvovala je skrajno napeti in ogorčeni, vendar korektni borbi, ki je tudi v športnem oziru stala na odlični stopnji. Jugoslavija je bila boljše moštvo ter je zmago docela zaslužila. Njena igra je bila v splošnem koristnejša, kombinacija bolj precizna kot pri Gradjan-skem. Odrekli so ji mestoma le notranji napadalci v streljanju na gol. Gradjanski ŠK, fizično daleko močnejše moštvo, je zaostajalo za Belgrajčani tudi v hitrosti in startu. V drugem polčasu, ko sta zamenjala svoji mesti Dasovič (levi branilec) in Mantler (leva zveza), je postal odpor Zagrebčanov večji in izvrstni obrambni trio Jugoslavije Nemes —Ivkovič—Petrovič je moral rešiti marsikatero težko nalogo. Gradjanskemu so je faktično posrečilo 10 minut pred potekom normalnega časa izravnati ter obdržati ta izid do konca. V dvakrat 15 minutnem podaljšku je nato po G minutah dosegla Jugoslavija odločilni gol po Petkoviču. Mo-
štvo sc je umaknilo nato v defenzivo ter z uspehom odbijalo ofenzivo Zagrebčanov. — Igro je vodil
dobro in objektivno subotiški sodnik Mazič.
Še enkrat spor v ljubljanski sekciji ibora nogometnih sodnikov. V »Jutru« z dne 4. julija brani g. T. Z. trdovratno svoje stališče, odnosno stališče »Jutra« v sporu v ljubljanski sekciji ZNS. Kakor so bili vsi njegovi dosedanji argumenti v tej stvari enostranski, tako jo tudi tokrat poiskal iz dveh dopisov ZNS v Zagrebu, ki mu jih je stavil na razpolago novi odbor, le ono, s čemur moro kolikor toliko opravičiti svoje stališče. Tako bi n. pr. lahko nadaljeval citat iz pisma z dne 22. junija s sklepom o anuliranju nepravilnega suspensa treh tukajšnjih sodnikov, ki se prične z besedami »diže se suspens gg. V.« itd., in torej jasno ovrže njegovo interpretacijo dopisa z dne 23. junija. — Citirani izvleček iz zapisnika odborovo seje upravnega odbora ZNS v Zagrebu z dne 22. junija je glede informacij, ki jih je podal v Zagrebu g. V., površen in netočen. G. V. je 22. junija istočasno oddal pismeno poročilo starega odbora, katero je citat svojčas tudi g. Z. V tem r(opisu stoji točno in popolnoma nedvoumno, da je u. o. ljubljanske sekcije sklenil (ne objavil), da se vrši s-kup-ščina 8. t. m. Da bi bil g. V. takorekOč od rbk do ust govoril drugo kot je predložil pismeno, je izključeno. Glede »priznanja/ novega odbora, govori neoporečno za pravilnost mojega stališča, namreč da ta odbor ni bil priznan, sklep ZNS z dne 1. julija (Slovenec 3. julija), tudi ako bi se tekom razprave na tej seji ne bilo izrecno Omenilo, da novi odbor ni priznan. — Očitke pristranosti jo izzval g. Z. sam s tem, da se je brezpogojno izjavil za eno obeh strank. Pri tem naj pribijem, da je zahteval stari odbor sekcije od lista le lojalnosti, oziroma nevtralnosti. Da je bila ta želja zaman, je znano. — Upam, da je s tem ta zadeva zaključena tudi za mene. — E. B.
Drzen tat. Gostje so se vračali po večerji Afriške družbe iz znane restavracije Troca-dero v Londonu. Med njimi tudi vojvoda in vojvodinja York kot zastopnika angleškega kralja. Naenkrat skoči iz množice gledavcev nekdo proti gospe Goldman, znani angleški apstokratinji, in ji iztrga iz vratnega nakitja demantni obesek. Preden sc je kdo zavedel, je dotičnik že izginil.
Poizvedovanja.
Na beneški noči 28. junija t. 1. so je našla na Bledu ročna torbica z denarjem. Naslov se izve v upravi »Slovenca«.
Ušel je snoči pes (»Z\vergdakel<), ki SujO na ime »Snaki«, brez znamke iz stanovanja. Kdor bi ga dobil, naj ga izroči tvrdki Kostevo na sv. Petra cesti.
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev
Š elenburgova ulica št. /6
Telefon Jlcv. CSO
UČENEC
t primer, šolsko izobrazbo, za manufakturno trgovipo v Ljubljani, ob lastni oskrbi, «e sprejme. — Ponudbe na upravo pod: »Poštenost 24«.
PRIKROJEVALKO,
direktrice za izdelovalnico perila, ženskega in moškega [samo prvovrstno moč), se Išče. - Ponudbe na upravo lista pod: »Perilo« št. 4094.
2a dva popoldneva v tednu se sprejme dobra
STENOGRAFINJA in TIPKARICA
la nemščino. Istotam kupim dobro ohranjen pisalni stroj znamke »Underv/od«. Ponudbe pod »Underwod« na »APOLLO«, Ljubljana, Stari trg št. 19, II. nadstropje.
GOSPODIČNA
pridna, dobra in zanesljiva, simpatične zunanjosti, ne-omadeževanc preteklosti — zmožna nemščine s čedno pisavo, sposobna voditi redno gospodinjstvo in kuhati, se sprejme. Imeti mora veselje do otrok, ker jim je umrla mamica. Ponudbe pod šifro: »Stalno« štev. 7266 na upravo »Slovenca«.
POZOR!
V nedeljo dne 6. f. m. se jc izgubil od gostilne pri »Šestici« do pred magistrata šop ključev na srebrni ve-rižici. Ker so ključi za najditelja brezpomembni, se naproša, da se iste odda proti nagradi upravi lista.
Dve trafiki
se oddasta v najem na sejmišču ob priliki letošnjega velesejma. Ponudbe naj se predlože do 11. julija ravnateljstva velesejmskega urada v Ljubljani.
FANT star 16 le1, s trg'
iHn I tečajem in ljudsko šolo, išče mesta učenca v trgovini na deželi. — Naslov pove uprava lista pod 4367.
Proda sc popolnoma novo
mizarsko orodje
po nizki ceni. Blatnik Franc, Ratje štev. 13, pošta Struge, Dolenjsko.
Naprodaj je večja množina
kolarskega lesa
tračna žaga (Bandsagc). Naslov pri upravi pod št. 4381.
Prodam takoj po ugodni
ccni družinsko HIŠO z vrtom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4353.
Naprodaj
LEPO POSESTVO
z gospodarskim poslopjem, pridelkom in premičninami tik glavne ceste in železnice četrt ure od Litije, za 10 glav živine. Več se poizve pri fotografu ROŽON, Litija
OTROŠKI VOZIČKI,
dvokolesa, motorji, preu-matika, najceneje. Sprejemajo se vsa popravila. — Prodaja na obroke, ceniki franko. TRIBUNA«, F. B. L. — tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4.
POZOR!
POZOR!
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilikel Resljc-va cesta 30, I. nad., desno.
2 ;Vi HP z dvema prestavama in prostim tekom, v zelo dobrem stanju se radi nad-štcvila ccno proda. G. Kordon, Gor. Logatec.
Išče -e samostoj. simpatična
GOSPODINJA
srednjih let, k manjšemu podjetju, brez otrok za stalno. — Naslov pove uprava lista pod štev. 4369.
Fižnlvsch vrst-
I Itul suhe gobe, repno seme, ku-mna, mravljinčna jajca in druge pridelke kupuje Sever t Komp., Ljubljana. Cene spo-— ročamo na zahtevo. —
RA7PK Odda se delo kritja ca. 300 m- pocin-IIf-t L. I lw< kano pločevinaste strehe iz pločevine štev. 18 na zvoniku podružne cerkve v CRNGROBU »ŽUPNI URAD STARA LOKA pri Škofji Loki«, do pri Škoiji Loki z vsem delom in materijalom. — Nadalje se odda TESARSKO DELO za popravo strešnega stola istotam brez dodajc materijala in lesa za odre. Tesarsko delo sc izvrši v režiji; ponudbene cene za tesarsko delo naj se stavijo za uro. — Oferte je vposlaii na naslov: 11. ure dopoldne dne 26. julija 1925.
|
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša srčnoljubljena, dobra mati. stara mati, tašča in teta, gospa
Marija Binder
zasebnica,
v nedeljo dne 5. t. m. ob 3 popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminula.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 7. t. m, ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Slomškova ul. 16 na pokopališče k Sv, Križu. Ljubljana-Graz, dne 6. julija 1925.
V zalogi imam pristni
MALINOVEC
domačih gorskih malin.
Lovro Rogeli, sodavičar, Vrhnika.
Evtit*n\ najnovejša dirkal-rlCIO na DVOKOLESA,
lahka, luksus, so došla. Motorji znižane cene. - »TRIBUNA« F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. 3419
GRADSKO POGLAVARSTVO U BOS. DUBICI
Broj 613.	Dne 12. junija 1925.
Dne 11. julija t. 1. se bo vršil v Bos. Dubici poznani veliki letni živinski, 12. in 13. julija pa blagovni
sejem (vašar)
Na ta semenj se more svobodno pripeljati vsako, vrstna živina in drobnica s predpisanimi živinskim potnimi lisli.	11
Gradonačelnik: Gajič, s. r.
Električne (tornicc
za iu^osMvigo: 7, hiša Mransftc feaiifte.
, najsolidnejše in najcenejše elektromotorje, tur-• bogeneratorje in vse ostale električne stroje.
f j . električne centrale, električne železnfcc, cuk-UldUc. rarnej pivovarne, rudniške naprave itd. itd.
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
Kari Binder
Gusti Binder
sinaha.
Kari Umschadcn
Marija Umschadcn roj. Binder
hčerka.	lr , , • •	• . .	zet.
Vsi vnuki in vnukinje.
Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. .
Umrla nam je naša mati, gospa
roj.
po mukepolni bolezni, previdena s svetimi zakramenii, v 73. lelu svoje siarosti.
Pogreb blagopokojne bo dne 8. julija ob 3. uri popoldne iz. Vrhovčeve ulice št. 12.
V Ljubljani, dne 8. julija 1925.
Hinko, Rudolf, Silvio, Joško, Avgust, sinovi. Ana, hčerka.

konzorcij j Slovenca«.
Odgovorni urednik: Viktor Cenfič.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.