fOKOLIC ///m LI/TZANARA/TA| /OKOLA KRAL|EVINE |UQO/LAVI|E. ie Ж 7. in 8. V LJUBLJANI, AVGUSTA 1930. Ж™ XII. Naši ste! Pozdrav br. E. Gangla sokolskoj omladini 22. juna 1930. u Beogradu. S*/“^*okolska omladino! B j s ! U okviru I. svesokolskog sleta Sokola kralje* vine Jugoslavije današnji je dan posve vaš, so* kolska deco i sokolski naraštaju. To je vaš veliki, žuđeno očekivani dan, kad ste stigli u prestonicu našu, u kraljevski Beograd, da mu pokažete svoju spremu, svoju disciplinu i svoju fizičku i moralnu snagu. Iz sviju krajeva naše zemlje, gde su savijena sokolska gnezda, zgrnuli ste se ovde u tome belome gradu, da svojim nastupom i svojim vladanjem pričate celom svetu, kako ste mladi, kako ste zdravi, kako ste sokolski. Ja slušam i svi mi čujemo, kako kliču vaše sokolske duše, kako kucaju vaša sokolska srca: Evo nas. tu smo, vaši smo! Taj vaš poklik slušaju naše livade i naše gore, naše planine i naše more, naša sela i naši gradovi. Sa svih strana slušam jeku: Naši ste! Da, naši ste vi svi, koji ste došli ovamo, a naši su i svi oni, koji su bilo iz kojih razloga morali ostati u svom zavičaju. Svima vama kliče naša domovina: Moji ste! Svima vama kliče narod naš: Moji ste! Svima vama kliče Beograd: Moji ste! A u šumu svih tih poklika radosti, ponosa i sreće prolama se glas našeg uzvišenog Kralja i Nje* govog Vladarskog Doma, glas kao iz očeva grla i majčina srca: Moji ste! Kad nam se rađa proletnje sunce, naše poljane i livade odenu se u cvetno ruho, a čitava naša zemlja jeste jedan ogroman i mirisavi cvetnjak, tada dočaravamo sve to kao jednu divnu veliku kitu cveća. A kad nam odjekne zvuk sokolske trube, tada se starodrevni Beograd ukrašava cvećem i zelenilom, bujnim i večno mladim našim sokolskim naraštajem. I ta naša kita cveća postaje još lepšom, još bajnijom, jer u nju se upliće divan cvet čehoslovačkog naraštaja, koji je došao ovamo, da svojim nevinim, lepim i plemenitim srcima poveže slovenski sever sa slovenskim jugom; koji je došao ovamo, da nama svima otvoreno dokaže, kako te veze nisu prazna reč, već je to činjenica, koju ne može niko poreći, niko oboriti. Da ste nam zdravo, sinci i kćeri Tyrševe domovine! Da, vi najmlađi učenici velikog učitelja Tyrša, koji je dao svojim zemljacima i čitavom Slovenstvu jednu zajedničku i jednaku vezu— Sokolstvo — najlepšu i najdražu odliku svih dobrih, plemenitih i iskrenih slovenskih duša! Iz Sokolstva izviru sve vrline slovenskih plemena, iz Sokolstva teče večno sveža struja telesnog i moralnog zdravlja, koja napaja sva srca, koja se preliva preko svih zapreka i preko svih daljina, pa podiže zdvojne i žalosne, da i oni podignu svoje glave i da se oživljeni i ojačani obraćaju vedrim visinama lepote, bratstva i slobode! Ta struja našeg slovenskog stremljenja i osećanja doteruje jake da budu još jačima, smele da budu još smeliji, svesne da budu još svesniji, a ponosne da budu još najponosniji! Ona nam daje jemstvo, da će Slovenstvo i dalje živeti u radu i naporu za sokolske ideale, jer se sokolska misao večito podmlađuje u sokolskoj deci i u sokolskom naraštaju — dakle u vama i s vama, koji ste danas sabrani ovde u bratskoj ljubavi oko svojih sokolskih zastava. Znam, da ispravno shvaćate moje reči. Ta tome su svedoci vaše vedre misli, vaša čista srca, vaši jasni pogledi. Čitavo vaše unutarnje bogatstvo gomila se u veliku neprocenjivu riznicu kreposti, koja stoji na raspoloženju domovini, kličući vam: Sve je Tvoje, što imamo i šta možemo! Pozdravljam vas sve iskreno i bratski, vas mlade borce, vas radost naših dana, vas Sokole i Sokoliće budućeg veka! Pripravljamo vam i utiremo staze i puteve, kojima ćete vi docnije koračati, ponosni i veseli, da ste u službi drage i svete domovine. I neka reče, ko šta može, ko je vama još ravan? I kad se razidete širom domovine, neka vas na svim vašim pute* vima i u čitavom vašem radu prati junačka sreća, da uzmognete u svoje redove sakupiti sav naš narod i da se ispune naše velike nade, koje u vas polažemo. A sada neka se poklone vaše zastave i neka se iz naših duša izvine pozdrav Nj. V. Kralju, uzvišenom Kraljevskom Domu, našoj prestonici Beogradu, našem narodu i čitavom Slovenstvu! Zdravo! I. svesokolski slet Sokola kraljevine Jugoslavije u Beogradu 1930. “ДГ ^■■■ugoslovensko Sokolstvo u junu o. g. proslavilo je I svoj veliki praznik. Beograd — državna presto* c f nica — bila je izabrana da pod svoje okrilje V primi sokolske čete iz naših i dalekih krajeva, od svuda, gde se čuje sokolska reč i gde je znana Tyrševa ideja. Sa svih strana hrlila su jata Sokolova ne samo da pohitaju u bratski zagrljaj sokolske misli, nego da također glasno i odlučno manifestuju slovensku uzajamnost, sveslovensku moć i slogu. Preko naših granica odjeknuli su ti glasovi, da su ih čuli također i tamo, gde ih se rado ne sluša, ali je u redu i dobro da ih razume. Beogradski sokolski praznik protekao je dostojno i veličanstveno. Utisci, koje je ponelo Sokolstvo sa tih svečanostnih dana dati će jakog impulsa za jači i snažniji rad na svim područjima sokolske organiza* cije. Sveto oduševljenje, koje je vladalo za celo vreme sleta, ne može da ostane bez posledica, mora da urodi novim plodovima, novim us* pesima. Sokolstvo mora da teži na više i dalje, jer daleki su još ciljevi, kojima teži Soko. Uvereni smo, da je svesokolski slet u tom pogledu mnogo dosegao, a to je bila i njegova svrha. Po prvi put je Beograd u tako velikom broju primio Sokole pod svoj gostoljubivi krov. U velikim potezima bio je organizovan I. sve* sokolski slet Sokola kraljevine Jugoslavije, koji je time hteo doku* mentovati svoju veličinu i moć svoje organizacije. Pored glavnih slet* skih dana, koji su bili od 27. do 29. juna, redali su se pred njima još dani srednjoškolske omladine, vojske i sokolskog naraštaja, čime je bila dana prilika svima da pokažu uspehe sokolskog uzgoja. Nije nam moguće da potanko ocrtamo potpuni tok svih dogođaja, koji su se odigravali u tim veličanstvenim danima sokolskog slavlja u Beogradu, zato ćemo samo u kratkim obrisima izvestiti o pojedinim sletskim danima. Prvi predsletski dani 7. i 8. juna, posvečeni su bili školskoj omladini iz srednjih i učiteljskih škola. Tehničku organizaciju vodio je Savez nastavnika gimnastike, sve ostalo pak bilo je u rukama sletskog od* bora. Već 6. juna, kad su pridolazile čete učenika i učenica iz svih kra* jeva Jugoslavije, Beograd je poprimio svečan izgled. Veselo vrvenje školske omladine i međusobno pozdravljanje podavalo je živu sliku beogradskim ulicama, a more državnih zastava vijalo se po kućama. Proste vežbe učenika Ukupno bilo je zastupanih 110 škola, od kojih su mnoge poslale svoju omladinu u živopisnim narodnim nošnjama, neke u uniformama, neke pak sa vlastitom glazbom. Starešinstvo SKJ pozdravilo je omladinu lepim proglasom obelo* danjenim u novinama, ističući, da školska omladina mora biti svesna, da je samo sokolska misao kadra da udruži i razvije fizične i moralne sile našega naroda i čitavog Slovenstva. Dne 7. juna, u 6. sati jutrom, započelo je takmičenje školske omladine. Četa za četom hitala je prema krasno uređenom sletištu, koje je po prvi put primilo mlade borce u plemenitom međusobnom takmičenju. Od 266 prijavljenih učenica pristupilo ih je utakmicama 159. Takmičilo se u prostim vežbama, skok u dalj, bacanje kožnate kugle i trčanje na 60 m. Ovde su bila 23 odelenja. Uspesi prema školama: Pančevo gimnazija 290-5 bodova — prva. Beograd, II. ženska gimnazija 234 boda — druga. Beograd, II. ženska gimnazija 209-5 bodova — treća. Pojedinačno su bile najbolje ove učenice: Zrnka Korajnović, pančevačka gimnazija 75-5 bodova. Elza Rajs, beogradska II. gimnazija 50 bodova. Slobodanka Đorđević, beogradska II. gimnazija 48 bodova. Od 616 prijavljenih učenika došlo ih je za utakmicu 254. Bilo je 37 odelenja. Uspesi prema školama: Gimnazija I. — Sarajevo 420 bodova. Muška učiteljska škola — Sombor 403 boda. Prva gimnazija — Kragujevac 387-5 bodova. Pojedinačno su bili najbolji ovi učenici: Ferdo Skok, učiteljska škola Čakovac 98 bodova. Avgust Banščak, gimnazija Pančevo 92-5 bodova. Andrija Senak, I. gimnazija Sarajevo 86.5 bodova. Prema vrstama utakmice, učenici su imali ovaj uspeh: V' Skok u vis: August Baušček, gimnazija Pančevo, 165 cm — 22 tač. Josip Andrišćak, gimnazija Pančevo, 160 cm — 20 tač. Borivoje Ćirković, realna gimnazija Kruševac, 155 cm — 18 tač. Skoku dalj: Stevan Mutibarić, učit. škola Sombor, 610 cm — 26 tač. Ivan Mutibarić, učit. škola Sombor, 570 cm — 22 tač. Sava Stevanovič, gimnazija Leskovac, 560 cm — 21 tač. B a c an j e k u g 1 e (5 kg): Slavko Šešlija, I. gimnazija Sarajevo, 13-30 cm — 43 tač. Andrija Sehak, I. gimnazija Sarajevo, 12-90 cm — 39 tač. Dragomir Drešević, gimnazija Kragujevac 12-80 cm — 38 tač. TrčanjenaćOm: Skok Ferdo, učiteljska škola Čakovac, 74/10 — 13 tač. Zdravko Jakšić, I. gimnazija Sarajevo, 75/10 — 12-5 tač. Stevan Mutibradić, učit. škola Sombor, 77/10 — 11-5 toč. Plivanjena50m: Rajko Dolalić, gimnazija Zemun 33 toč. Radomir Bukar, gimnazija Pančevo 34 toč. Kuzma Tore, gimnazija Dubrovnik 34 Vs tač. Plivanje se izvodilo na Savi na plivalištu »Bob« kluba. Natecalo se 55 učenika. U 3 sata po podne počele su probe ža javnu vežbu na kojoj je sudelovalo 4050 učenika i 2753 učenica. U veče se davala svečana predstava sa sniženim cenama za škole »Dubrovačka trilogija« od Ive Vojnoviča. Bile su u veče u 8 i po čas priređene dve akademije: u Sokolu I, i u pozorištu na Vračaru. Povorka. U nedelju u jutru u 9. časova počela se svrstavati povorka. Svr* štovalo se po banovinama: niži ženski, viši ženski, niži muški, viši muški razredi. Banovine su imale svoje table, tako isto i škole. Išla je od Slavije do Kalemegdana, gde je defilovala pred sletskim odborom i Upravom Saveza nastavnika gimnastike. U povorci bilo je preko 9000 učesnika. Po podne bila je javna vežba. Počela je u 4 sata. Pri početku prve tačke bili su svrsteni svi učenici i učenice na vežbalištu, i Mini* ster prosvete gospodin Boža Maksimovič održao je na sletištu pozdravni govor: Dragi učenici! Soko kraljevine Jugoslavije, koji danas otpočinje svoje sletske manifestacije pod visokim protektoratom Nj. V. kralja Aleksandra I. i pod starešinstvom Njegovog Uzvišenog sina Nj. Kr. V. Prestolo* naslednika Petra, ima za zadatak da, služeći velikoj državnoj jugoslo* venskoj misli, okupi pod svoju zastavu ceo mladi jugoslovenski pojas, i da ga u jednoj i istoj, nedelj enoj i snažnoj, zajednici vaspitava nacio* nalno i rodoljubivo na primerima predaka i tradicijama naše slavne istorije. Vi, mladi Sokoli i Sokoliće, koji ste pod vodstvom svojih načel* nika i učitelja, sa toliko sveže radosti pohitali u prestonicu da u njoj date izraza svome srdačnom sokolskom druželjublju i viteškom odu* ševljenju, pokazali ste, da ste kadri poći za odlikama predaka. Ljubav prema slobodi blistala je od pamtiveka u očima naših dedova na svima stranama danas ujedinjene otačbine; ljubav prema slobodnoj sokol* skoj misli gori danas i u vašim pogledima. Zajednica osećanja i težnja spasavala je naše pretke u najtežim izkušenjima; zajednica mlada* lačkog ushićenja i sokolske svesti sakupila je i vas u sokolsko kolo da u složnom hodu prođete bodro i smelo kroz život. Sveži i vedri, mladi, puni pouzdanja, napojeni idejom bratstva i jugoslovenstva, vi imate sve-mogućnosti da sačuvate i osveštate velike tekovine svoje istorije, da gledate u budućnost sa zajedničkim nadama i idealima, da stoji*e uvek spremni za zajednički izraz vernosti prema Kralju i Otadžbini, da kao jedno telo uzdrhtite na svaki spomen stare slave. Udruženi u zajednici slobodnih Sokola, vi ste udruženi da zajednički ispunite sud* binu svoje domovine. Danas su, dragi učenici, oči cele zemlje upravljene na vas, jer je vaša sokolska manifestacija istovremeno izraz viteškog poleta i mo* ralne jačine našeg podmlatka. A tu istu disciplinu volje i jačinu duha, koju će u vama sa uspehom negovati i razvijati velika i moćna sokoh ska zajednica, vi ćete docnije kad odrastete poneti u život, pružajući na svakom svom poslu svežu sokolsku snagu, poštovanje reda, čvrstinu volje, istrajnost u radu. Kao što ćete danas, svrstani u duge redove, na jedan pokret svoga starešine izvoditi vežbe kojima ćemo se diviti, s pravom se nadamo da ćete tako i docnije u životu, čuvajući sokolske odlike, požrtvovano i pouzdano ispuniti sve što Kralj i država budu od vas zatražili. Uvereni smo da ćete, odgajeni na dobrim sokolskim tradicijama, biti dobri građani, dobre građanke, dobri karakteri, da ćete čuvati avtoritet zemlje i dostojanstvo nacije sa istom tom ljubav* Iju koja vas u ovom času vezuje za sokolstvo. Zato Soko Jugoslavije poklanja svoju naročitu pažnju školskoj omladini, zato prve sletske svečanosti počine sa vama, učenicima. I zato smo danas unapred ispunjeni gordošću i ponosom, očekujući s nestrpljenjem polet, zamah i disciplinu vaših sokolskih vežba, jer će u njima zakucati vaša mlada srca jednim, zajedničkim snažnim uda* G. ministar prosvete pozdravlja omladinu rom, koji će duboko odjeknuti od prestonice pa do svih međa naše države, kazujući i našima i tuđima: da smo širom cele zemlje jedna volja i jedna težnja, i da nas niko ne može razdvojiti. Vas, nadu naše budućnosti, u trenutku kad odpočinjemo prvi sve« sokolski slet Jugoslavije, kao vrhovni vaš školski starešina, pozdrav« ljam srdačnim sokolskim: Zdravo! Retko je kad koji ministar prosvete govorio pred tolikim brojem đaka. I retko su kad đaci saslušali reči svojih starijih sa toliko pažnje. Kad se poslednje zdravo razleglo iznad stadiona Sokoli su po« zdrav prihvatili i odvratili nanj kroz hiljade svojih mladih grla: —• Zdravo! » Javna vežba išla je ovim redom: 1. Proste vežbe učenika nižih razreda, vežbalo je 2930. Vežbalo se dobro sa malo grešaka. 2. Različnosti učenika i učenica viših razreda, vežbalo je 244 uče? nika vrlo dobro. 3. Skupinske vežbe mešovite učiteljske škole iz Skoplja, vežbalo je odlično 160 učenika i učenica. 4. Proste vežbe učenica nižih razreda, vežbalo je njih 1824 vrlo dobro. 5. Posebne vežbe učenika viših razreda njih 176 vežbalo je od* lično. 6. Vežbe trakama učenica ruske gimnazije iz Vel. Kikinde njih 72 vežbale su odlično. Zbor učenika i učenica za vreme govora g. ministra prosvete 7. Proste vežbe učenica viših razreda, vežbalo je njih 1185 vrlo dobro. 8. Posebne vežbe učenica viših razreda izvele su 104 odlično. 9. Proste vežbe učenika viših razreda izvelo je njih 1640 vrlo dobro. Između druge i treće tačke nastupila je zagrebačka realna gim* nazija sa zastavicama na buzdovanima, njih 16, i izveli su vežbu odlično. Na javnoj vežbi bilo je prisutno Njegovo Veličanstvo Kralj, koji je sa najvećim interesom pratio celokupno vežbanje. Sa strane omla* dine i gledaoca bile su Mu priređene oduševljene manifestacije. Za vreme vežbanja primio je Nj. Vel. Kralj u svojoj loži depu= taciju đaštva srednjih škola iz Zagreba, koja mu je izručila za pre* stolonaslednika Petra umetničko izrađen brončani kip, koji pretstavlja vojnika u punoj ratnoj opremi, levom rukom položenim na srce, a u desnici drži razvijenu zastavu. Na kipu je napis: »Nj. Vis. Prestolo* nasledniku Petru, starosti SKJ — zagrebačka srednjoškolska omladina prigodom I. svesokolskog sleta u Beogradu 1930.« Posebno veselje priredio je srednjoškolskoj omladini Nj. Vel. Kralj, što je učesnicima sleta podario 8000 zavoja čokolade i 5000 ku* tija slatkiša, koje su bile ukrašene slikom prestolonaslednika Petra. Oduševljenje, kojim je srednjoškolska omladina učestvovala sletu, pokazalo nam je, da ona shvata uzvišene sokolske ciljeve i da je svesna 0 velikom poslanstvu, koje Sokolstvo ima da izvrši u narodu. Učestvo* vanje ostaće svima u najlepšoj uspomeni i bodriće ih još u poznijim godinama na ustrajan rad u jugoslovenskom narodu. Predsletski dani vojske održavali su se 14. i 15. juna. Prvi dan bila su takmičenja, kojima je učestvovalo 66 oficira i 264 vojnika. Takmičili su se u skoku u visinu, u skoku u dalj (oba s zaletom), u metanju kugle 7x/4 kg, u penjanju pre* ko ograde od 220 visine i u brzom hodanju na 10 km. U skokovima i u metanju kugle za momčad bio je propisan letnji kroj, za oficire pak sokolski vežbački i zato su za njih bile određene više mere. Za pe« njanje i za brzi hod za oboje bila je propisana puna vojna oprema sa 20 kg teškim telećakom. Najbolje uspehe dosegli su a) oficiri: skok u visinu potpor. 5. art. puka Miloš Pavičević 165 cm, skok u dalj potpor. 48. p. p. Viljem Čenčer 6 m, metanje kugle Miloš Pavičević 1310 cm, penjanje preko ograde M. Pavičević 3 sek, hod na 10 km potpor. Dimitrije Antović 1 Miha Brolich 57 min. b) momčad: skok u vis redov Vojko Popovič 140 cm, skok u dalj podnarednik Bogdan Markovič 492 cm, metanje kugle podnarednik Novak Savič 1370 cm, penjanje narednik Radivoj Milovanovič 4 sek., hod na 10 km podnarednici Miroslav Horvat i Borisav Vukomanović 57 min. Pobednik u petoboju bio je potpor. Miloš Pavičević sa 168 točaka, a za njim sledili su: podnarednik Novak Savić sa 156 točaka i pod* narednik Ivan Vranež sa 134 točke. Najboljih 6 takmičara pripada I. armiji u Novom Sadu sa ukupno 821 točkom. Drugi dan bio je pokus za nastup i nastavak takmičenja, u koliko nije prvi dan završeno. Na popodnevnom javnom nastupu izručene su najboljim takmi* čarima nagrade i to prvi takmičar dobio je zlatni sat s kraljevim mo*. nogramom, vrsta I. armije pak dobila je kip, koji predstavlja trkača sa grančicom u ruci. Obe nagrade poklonio je Nj. Vel. Kralj. Zatim su se redali javni nastupi pitomaca vazduhoplovne škole iz Novog Sada, pitomaca vojne glazbene škole iz Vršča, pitomaca iz vojne obrtne škole iz Kragujevca, jahanje oficira i skakanje oficira jahača preko zapreka. Zadnja točka bila je izvedena u obliku takmiče* nja i tri najbolja jahača bila su podarena nagradama, koje je poklonio Savez SKJ. Nagrade izručio je I. podstarosta br. Gangl uz lepi nago? vor. Nastupu je pored odličnih pretstavnika učestvovao također i Nj. Vel. Kralj. Naveče priređen je na sletištu vojni koncerat, kojemu je učestvo* valo 400 najboljih glazbara iz raznih garnizona naše države. Također i drugi dan potekao je u najboljem redu. Naša vojska požela je obilno priznanje za svoja tačna i precizna izvađanja. Izveštaj o trećem predsletskom danu — o takmičenju i nastupu naraštaja — donećemo u narednom broju »Sokolića«, jer još nemamo na raspolaganju rezultate o naraštajskom takmičenju. Glavni sletski dani. (Pismo naraštajca J. P. svojem prijatelju). Beograd, 25. juna 1930. Dragi Petre! Pisao sam ti opširno o naraštajskom danu I. jugoslovenskog sve* sokolskog sleta u Beogradu, koji se. je održao 22. juna. Taj dan ostaće svem jugoslovenskom sokolskom naraštaju u neizbrisivoj uspomeni. Učvrstio nam je veru u sokolsku budućnost naše velike i lepe Jugo* slavije, ujedno pak dao nam je novog podstreka, da postanemo dobri i vredni članovi Sokola. Naši naraštajci i naraštajke ostavili su Beograd u ponedeljak i utorak i povratili se u svoje krajeve širom Jugoslavije. Također i ja sam se morao p'oivratiti u Ljubljanu sa svojim društVom. Ali kako imam u Beogradu strica, on me je pozvao da ostanem svakako kod njega još nekoliko dana na odmoru i da vidim još glavne sletske dane. Naravno, primio sam taj poziv s najvećim veseljem i zajedno sa stricem zamolili smo brata prednjaka da mi dozvoli da ostanem u Beogradu. O tome sam odmah obavestio i svoje roditelje. Tako sam ostao u našoj prestonici, koju sam u tim danima — možeš i zamisliti — veoma dobro ogledao. Nije me u tome smetala niti silna vrućina. Posvuda me je bilo dosta. Najradije sam se nalazio pri vodi: Savi i Dunavu te sam rashlađivao svoje telo. Napravio sam izlete u Zemun, Pančevo i Smederovo. Također pogledao sam Top* čider i Avalu, gde se nalazio grob Neznanoga vojnika. Sve šetnje i izlete napravio sam delom sam, a delom u društvu strica i njegove porodice, kad im joj to vreme dopuštalo. Najviše su me zanimala takmičenja za slovensko i jugoslovensko prvenstvo, koja su se održala 23., 24. i delomično 25. juna. Za takmi* čenja prijavili su se najbolji čehoslovački, poljski i naši vežbači i vežbačice. Za članove bile su propisane na spravama iste vežbe kao i za međunarodna takmičenja u Luxemburgu. Također i discipline lake atletike bile su iste, samo mere su bile nešto niže. Takmičilo je 10 čehoslovačkih, 1 poljski i 15 naših Sokola. Takmičenju prisustvovao sam tu i tamo, jer nisam mogao izdržati po celi dan na istom mestu usled silne žege. Prvi dan takmičilo se je u prostim vežbama i na spra= vama, drugi dan u lakoj atletici. Na spravama od svih bio je najbolji takmičar brat Gajdoš od ČOS, drugi bio je brat Štukelj upravo sa najmanjom razlikom (za pet stotinka točke), treći opet čehoslovački Soko brat Šupčik, četvrti naš Primožič itd. U takmičenju u lakoj atletici u konačnom rezultatu dobio je najviše točaka brat E. Lof * fler (Čehoslovak) 192*70 točaka i tim prisvojio časni naziv »S 1 o» venski prva k«. Odmah za njim je na drugom mestu brat T. P r \* možič sa 191-25 točaka, koji je time postao »jugoslovenski prvak«. Treće mesto prisvojio je brat Gajdoš (ČOS) sa 187-50 točaka. Naši takmičari zauzeli su još: osmo, deveto, jedanaesto, dva* naesto, četrnaesto, šesnaesto, osamnaesto, devetnaesto, dvadeseto, dvadesetiprvo, dvadesetidrugo i dvadesetčetvrto mesto. Takmičenje naravno bilo je veoma naporno, jer su zahtevi bili veliki. Kako su teške vežbe za takova takmičenja, upoznaćemo mi naraštajci to tek za nekoliko godina, kada ćemo ih kao pravi članovi također i mi okušati. Na ovogodišnjem sletu takmičile su se po prvi put za slovensku prvenstvo i članice. Takmičile su 3 Čehoslovakinje, 3 Poljakinje i 6 Jugoslovenka. Sve tri Čehoslovakinje pokazale su veliku premoć nad svim drugim takmičarkama i zauzele su sva tri prva mesta. Sestra Lorencova Marija dosegla je 88.93% od svih točaka, sestra Dekanova Vlasta 83-39%, sestra Jaruškova Vlasta 82:64%. Prva Jugoslovenka sestra Kovač Vera iz Celja zauzela je četvrto mesto sa 67-70%. Takmičenja kao i sve priprave za glavne sletske dane završene su. Veliko i krasno sletište stoji pripremljeno da primi na tisuće so* kolskih četa! Ceo Beograd je u zastavama i cveću, radi se grozničavo dan i noć da sokolski praznici budu što lepši i veličanstveniji. Naša mlada prestonica hoće da pokaže, da je vredna i sposobna da se tako veličanstvena priredba održava na njenom tlu. Po beogradskim ulicama već je punu sokolskih krojeva; u Beograd su prispeli prvi sokolski vlakovi. A što će biti istom sutra, kada po* sebni vlakovi budu jedan za drugim nadolazili u sokolski Beograd. Među prvim Sokolima iz inozemstva stigli su danas pre podne braća američki Sokoli (108) pod vodstvom brata I. Mladineo, staroste Sokolskog društva u New Yorku. Bili su veoma oduševljeno dočekani i pozdravljeni po svem putu od kolodvora do hotela, gde su ih srne* stili. Za danas završavam svoje pismo, jer sam umoran i pošpan. Sutra ujutro pak opet na noge i na kolodvor dočekivati Sokole. Srdačne pozdrave Tvojim poštovanim roditeljima, Tebi pak so* kolski Zdravo 1 т-, II. Beograd, 27. juna 1930. * Dragi Petre! Vani je noč. U našem stanu otvoreni prozori i vrata samo da bi bilo malo propuha, jer od nesnosne dnevne vrućine tako je sparno, da nije moguće zaspati. Zato sam odlučio, pre nego što legnem, da Ti ispričam o jučerašnjem danu, kada je u Beograd stiglo na tisuće i tisuće Sokola i Sokolića i o današnjem prvom sletskom danu. Kad bi hteo da Ti o svemu pišem upravo potanko, veruj mi, ne znam kada bih završio. Zato sve što moguće kraće! Dolazak Sokolstva u Beograd. Da si samo video, dragi Petre, promet koji je vladao takom juče* rašnjeg dana na beogradskom kolodvoru i pred njim! Nešto takovoga Beograd još nije doživeo. Da је'nešto takovoga upravo moguće, ni* sam imao ni pojma. Ceo dan i noć dolazili su posebni vlakovi sa svih strana naše države. Na kolodvoru svirala je neprestano glazba i sletski odbor sa potstarešinama braćom E. Ganglom i Đ. Paunkovićem imao je pune ruke posla pri dočekivanju gostiju. Svi su bili primljeni jed» nako toplo, veoma srdačno i bratski i odvedeni na određena im mesta. Kažu, da je dana 26. juna prispelo na beogradski kolodvor 47 posebnih vlakova. Koliko je pak Sokolstva došlo sa redovitim vlakovima i po* sebnim po noći! Svake ure se je povećavao Beograd za par tisuća ljudi — Sokola i Sokolića, koji su pohitali da pokažu jugoslovenskom Beogradu moć i rad Sokolstva. Pozdravljanju i oduševljenju ni konca ni kraja! Najpre prispeo je zagrebački posebni vlak, zatim iz Ljubljane, nato dođoše Lužički Srbi (35) pod vodstvom brata Šajbe. I gle, So* kole s Kosova, pa odmah zatim jako odaslanstvo poljskog Sokolstva: 300 Sokola i 150 Sokolića, a na čelu im br. Zamoyski, njihov načelnik Fazanowicz i savezna načelnica Jadwiga Zamoyska. Na slet je došlo iz daleke Poljske također 12 Sokola biciklista. Nato Sokoli iz Skoplja, Rumuni sa odredom rumunske vojske, pretstavnici Francuske, pa opet sokolski vlakovi itd., itd. Danju, tokom 26. juna prispeli su skoro svi posebni vlakovi s našim Sokolima. Svi sokolski vlakovi bili su okićeni zastavama i zele* nilom. Naše stare učitelje i sokolske prvake, braću Čehoslovake, primio je Beograd naročito srdačno i svečano. Njih je stiglo preko 6000 i to sa dve lađe i šest posebnih vlakova. Predvodio ih je jedan od naših najboljih i najpoznatijih prijatelja, potstarosta ČOS brat Stepanek. Osim čehoslovačkih Sokola došlo je na slet također i odaslanstvo f................. Dragi Petre! Ta imena pre nisam znao, saznao sam ih iz ovdašnjih listova, koji su svi prepuni članaka i slika o Sokolstvu i pripremama za slet. Moram reči: U Beogradu danas prevladava Sokolstvo. Beo* grad je postao sokolski. (Nastaviće se). čehoslovačke vojske i delegacija legionara. Čehoslovačku vladu za* stupao je ministar narodne odbrane g. Viškovski i načelnik general* noga štaba g. Sirovy. PRVOSLAV. KARAMATIJEVIĆ: Smotra sokolske misli u Beogradu. jrvi slet Sokola kraljevine Jugoslavije uspeo je kako se stJoio može u mašti zamisliti i prevazišao je sva očekivanja. Sveslovenska misao konačno je pobe« dila i ceb svet se divi njenoj veličini i lepoti. Na§ carsLki Beograd, ta velika nada Sveslovenstva po* nosi se što je postao veliko žarište krepke mišice, krepkih misli i krepkog Slavenstva, kc'je kipti životnim vrlinama. Vidov dan 1930. g. biče zapisan krupnim slovima u istoriji našoj pa i ostalog Slavenstva. On je sjajan početak novog, lepšeg doba, koje nastupa za Slavenstvo. Sokolska se ideja ovde pokazala kao naj lepša ideja, koja se mogla javiti kot ljudi poslednjih vekova. Rezultati njenih nastojanja, koji će biti ogromni, ogromniji od dosadašnjih, naziru se u perspektivi. Mi znamo kakvi će biti ti rezultati, ali njihovu veličinu samo naziremo. Svelovenstvo nije više utopija. Ono nam se sve većma prikazuje kao jedna moguća stvarnost. Slepci kod očiju to osećaju i vide. Danas gotovo imamo jedinstveno duhovno Slovenstvo. Bratstvo medju sla* venskim narodima postignuto je. Tu nije kraj sokolskih nastojanja. Njegova uloga nije ni na pola svršena. Gde je ljubav i bratstvo medju svima narodima? I za ovo Sokolstvo ima brigu i stavilo je sebi za geslo: »Kroz Slavenstvo čovečanstvu«. Kroz slavensko bratstvo, brat* stvo medju svima narodima. A medju svim tim narodima, svojom najsvežijom kulturom koja je u izgradnji, blistaće slavenska kultura, koja će biti vodilja za ceo svet. Ono što naziremo u dalnjoj budućnosti biće najviše i gotovo isključivo plod sokolskog rada. ALBIN ČEBULAR: Ej, sredi polja . .. Gj, sredi polja ГМа vežbališču Zdrava po žilah rože diše, že Sokolići teče nam kri, ter sredi gaja vadijo v zori, iskra življenja ptički žgole! kroži škrjanček v očeh nam žari! lepo nad njimi, beli oblaki pa po sinjini, zarje blesteče v daljni daljini. \ ; Naša vrsta u Luksemburgu. |ugoslovensko Sokolstvo poslalo je svoje najbolje borce na IX. međunarodno takmičenje, koje se ove godine održavalo od 12. do 15. jula u Luksems burgu. Kao i toliko puta, također i ovoga, naše je Sokolstvo časno nastupilo u međunarodnoj borbi i odnelo lepu pobedu. Naša vrsta osvojila je treće mesto, čeho* slovačka prvo, Francuzi pak drugo. Jugoslovensko Sokolstvo je ponosno na uspeh svojih članova na ovom međunarodnom takmičenju tim više, što je naš član br. Tošo Primožič osvojio prvo mesto među svim takmičarima i postao svetski p r* vak u telovežbi. S novim lovorom ovenčano je jugoslovensko Sokolstvo, a to pokazuje, da ono u svojim redovima ima nepobedivih boraca, koji ustrajnošću i snažnom voljom visoku dižu sokolsku zasta* vu i pred celim svetom dokumentuju, da su jugoslovenski Sokoli po« nos i elita našega naroda. Veselje i ponos, kojim je radi toga bio obuzet ceo naš narod, pomutila je jedna tužna vest. Pri takmičenju naime ponesrečila su se dva naša najbolja vežbača i to br. Štukelj i br. Malej. Nezgoda br. Štuklja bila je tako težka da nije mogao proslediti takmičenjem, ali ipak nije bila tako opasna. Tim teže ponesrećio se je br. Malej, koji je pao s karika na leđa i glavu i ostao ležati nepomično na mestu. Od? veli su ga u bolnicu. Dne 15. juna u 7 sati ujutro podlegao je ozledama kao žrtva sokolskih ideala. Našu časnu pobedu platio je br. Tone Malej svojim mladim i nadobudnim životom. Najmlađi član naše takmičar* ske vrste vratio se mrtav u domovinu, koju je ponosno i časno zastu* pao u tuđini. Nesmiljeno je pogodila sudbina vrstu jugoslovenskog Sokolstva, koja ranjena srca gleda na skršena krila svog dragog i idealnog brata. Njegov plemenit značaj ostaće neizbrisiv u našim srcima. Svetla uspomena na njegov sokolski rad i požrtvovnost biće pak uzorom svim redovima jugoslovenskog Sokolstva, koji će ga trajno sačuvati u časnom krugu svoje najbolje braće. Cela Jugoslavija ubrajaće ga među svoje najplemenitije sinove. Brate Maleju, neka je večna slava Tvojoj uspomeni! Zdravo! Zdravo, braćo! Zdravo, sestre! Zdravo svima sa svih strana! Zdravo, braćo Sokolovi, Zdravo, snago odabrana! Zdravo, majko, mila majko, iz malena što me diže! Zdravo, oče, brižni oče, što me shvati i podiže! Zdravo, dedo, živa željo! Zdravo, babo, slatka svima, što se svijaš unučad’ma kao kvočka s pilićima! Zdravo i ti, mili dome, dome lepi i ubavi, gde sam svoje osetio i toplote i ljubavi! Tu kraj mojih roditelja beše vrelo prvih snova, tu je gnezdo od vrlina, gnezdo naših Sokolova! Zdravo i ti, moje selo, i dubrave one tvoje, oh, volim te od sve duše, selo moje, srce moje! Tu sam prvi crvkut čuo i pratio stado smelo i gledao moje stare, kako brišu znojno čelo. Tu žubori žubor mali, tu potočić sa mnom skače, tu sam crkvu pohodio, tu sam prvo bio đače! Ka tebi se, moje selo, moje misli uvek vinu, sa tebe sam zavolio celu našu domovinu! Domovino, slatko ime, zdravo da si, zdravo bila! Domovino, opšta majko, svima nama vazda mila! U tebi smo samo svoji, u tebi nam dobro sve je, pa i ono sunce samo u tebi nam svojski greje! Zdravo da si, domovino, kraj svih zala i gromova, ne boj nam se — mi smo s tobom, jato tvojih Sokolova! Zdravo da si, domovino, Sokolovi stvoriše te, Sokolovi digoše te, Sokolovi držače te! Haj, Sokoli, pobornici, zdravo bili sa svih strana! Haj, Sokoli, milje naše, snago naša odabrana! Zdravo, naša Kraljevino! Rekao je Bog Bogova: Ti si mila domovina tvojih vernih Sokolova! I za to ti kličem: Zdravo! Zdravo tebi, zdravo svima, zdravo svakom bratu našem, svakom bratu gde ga ima! Dr. V. V. Rašić. A. DEBELJAK: Francoski stiki s Slovanstvom. ekako pred 8 leti smo imeli priliko poslušati na ljubljanskem vseučilišču pariškega profesorja Hau< manta, ki je govoril o Napoleonovi dobi v naših krajih. Svoja izvajanja je znal osladiti s prikup* nimi zgodbicami. Naj vam postrežem z eno. V Karlovcu je na pojedini zbranih dosti domačih in francoskih veljakov. Po juhi odnaša sluga krožnike izpred gostov. Prišedši do generala, začuje besede: »Ca m’oblige« (reči: sam obliž, t. j. hvala lepa). Zato pusti plošček pred tujim gospodom. Gospodar to zapazi ter posvari strežnika: »Đuro, zašto nisi odnio tanjur ispred gospodina-đenerala?« — »Pa znaš,« se odreže preprosti možak, »gospodin kaže, da ga' sam obliže!« Ob odkritju ilirskega stebra je bil sorbonski profesor lani zopet med nami. Ob koncu letošnje zime pa je priredil po večjih središčih naše kraljevine niz predavanj: Spomini starega slovano< ljuba. Gosp. Emil Haumant je že otrok vzljubil Ruse, ko je čital povest »General Durakin«, ki jo je spisala gospa De Segur, rojena Rusinja, Rostopčinova. L. 1870. so Nemci tri mesece obstreljevali trdnjavo Belfort. Ko so jo dobili, je Haumant slišal nadute nemške častnike: »Kadar uže* nemo Francoze, pojdemo nad Ruse!« To ga je podkurilo, da se je začel pobliže zanimati za naj večji slovanski rod. Proučeval je spise pokojnega L. Legera, ki je pač prvi korenito seznanjal svoje rojake s Slovani, Rambaudovo Rusko zgodovino, prevedeno v mnogo jezikov, itd. Obenem so takrat jeli prodirati na Francosko ruski veleumi: Tur« genjev, Tolstoj, pozneje i Dostojevski. L. 1875. je Nemčija snovala vojno zoper Francijo, a je Rusija to zaprečila. Po berlinskem kongresu se je car batjuška odcepil od Nemcev in stiki s Francijo so se mno« žili. Mladi Haumant se ni mogel praktično izuriti v ruščini, dasi je nahajal v Parizu dokaj Rusov: 1. rubi jaše, ki so hodili tja denar trošit in ki so najrajši francozovali; 2. siromašne politične b e* g unce, ki so imeli vsakega Francoza za »buržuja« in mu niso nič kaj zaupali. Zato je odrinil študirat na Rusko, kjer si je nabral naj* lepših vtisov. Francoske zveze s Poljaki so že stare. Vendar ob koncu prejšnjega stoletja se je prijateljsko razmerje nekam ohladilo; ker so se Fran* cozi vezali z »Moskali«, se je to Poljakom zamerilo. Na drugi strani pa je poljska politika preveč držala z Berlinom oziroma z Dunajem — šlo je pač za trenutne koristi — kar se je ostalim Slovanom in Fran* cozom za malo zdelo. Ob svetovni vojni so se oblaki razpršili in obe republiki gojita tesne vezi. Čehe so sredi preteklega stoletja v Parizu še slabo poznali. Radi imenske sličnosti (Boheme) so jih preprosti ljudje zamenjavali s cigani in 1. 1889. so češke Sokole pozdravljali z »Vivent les Hongrois!«, kakor da so Madjari. Izbrancem so se bili Čehi pOprej sicer že pri* kupili, ko so 1871. protestirali proti nemški priključitvi Alzacije in Lotaringije, toda šele pokojni Ernest Denis je v svojih knjigah svo* jim rojakom pravilno predstavil žilavi češki narod. Tudi Haumant je študiral leto dni v Pragi pri znamenitem zgodovinarju K. Jirečku. Silno se ga je dojmilo, ko je zvedel, da imajo Čehi nad 60 narodno poti* tičnih društev: zaslutil je novo Češko. Najtežje pa je bilo kaj točnega dognati o južnih Slovanih, raz* cepljenih ria Avstrijo in Turčijo. Nekaj malega je vedel o srbski na* rodni pesmi, o Kosovem, o Kraljeviču Marku. Avstrijske Slovane so njih tlačitelji tajili pred inozemstvom, kar se tiče Srbije, pa Aleksan* der Obrenovič ni mogel deželi pridobiti ugleda v tujini. Bolgari so bili še najbolj znani v Zapadni Evropi, saj sta Osrednji velesili naj* več reklame delali zanje, odkar so se iznebili ruskega vpliva. G. Hau* mant jih je proučeval, toda sčasoma se mu je zazdelo, da so nekam preoblastni na Balkanu in da niso pravi slavofili. Neki list je celo pisal, da teče Haumantu bolgarska kri po žilah. To je bil mrzel curek na njegovo bulgarofilijo. Začel se je zanimati za Srbe, osobito odkar so po 1903. vodili ljuto borbo zoper avstroogrsko carinsko politiko ter po aneksiji Bosne in Hercegovine. To je bil boj Davida z Golja* tom. Francozi so vselej za Davida, za šibkejšega. Navzlic lažnivim vestem o večnih prekucijah v Srbiji, kakršne je trosila dunajska N. Freie Presse, je šel Haumant v Beograd in na mladi univerzi (ustanov. 1905) spoznal odlične učenjake, kakršni bi delali čast vsa* kemu evropskemu vseučilišču, n. pr. J. Cvijiča. Hodil je na kmete in videl, da niso taki, kakršni so jih sramotili dunajski listi. Celo puder — lepotilni prašek za ženske — je videl po izložbenih oknih: takih stvari divjaki ne rabijo! Videl je delavno ljudstvo na polju, čul o silni moči zgodovinskih spomenikov. Ne, tak narod ni barbar, tak narod ima bodočnost! Ponovno je Haumant potoval po Dalmaciji, Bosni, Hrvatski, delal po knjižnicah. Hrvatske politične razmere pa so se mu zdele težko razumljive. Še bolj zapleteno je za njegovo pojmovanje položaj Slo* venije, ki jo je posetil prvič ob počitnicah 1. 1909. Oglasil se je pri Slovenskem Narodu in bil gost dr ju. Jenku. Ako ostane zdrav, se hoče poglobiti v naše probleme. Po slovanskem svetu so ga vsepovsod lepo sprejeli, samo V Moskvi se je nekdaj malo sporekel z nekim gospodom, ki pa je bil potomec — francoskih izseljencev. Slovanski svet bi ga s svojim raz* vojem navdajal z radostjo, da ni črne točke — Rusije. Stiki med Francijo in slovanskimi državami se bodo še bolj utrdili, saj nas veže kulturna simpatija in podobnost temperamenta. Čelo povorke školske omladine. KRSTO IVANOVIČ: Zlatni vek. Prošli su dani crni i krvavi, Umrlo je vreme grešenja i mržnje! i sada je sjajem zablisto ceo svet. Svet nađe svoje sreće krasan sjaj; Opita pesmom je zemljavaskrsenja zagrli ga sunce ovog novog veka, i rumeni se kao divni suncokret, u kom će se opet vratit prošli raj. Usahlo je doba bolova i suza, i umuko gorke pesme tužni jek. Haj, sad nebom kruži raspevani feniks i nagoveštava ljudstvu zlatni vek. Zemljom će dragom ljubav zapevati, i lepota sveta pustit se u let te će čarat duše srećom novih dana, i svako će srce bit’ slatko ko cvet. <^oSCK8CSOH^ciCSCK80ScKS0ScKS<^^(Ar^VVVWWWVVVYWW RUDOLF HORVAT: Po raju Jugoslavije. (Dalje.) pn^ez uro smo na koncu jezera, kjer se odpočijemo, da i se en^rat naužijemo lepote Bohinjskega kota. Nato jo mahamo po Gornji Bohinjski do< lini skozi vasi Fužine in Srednjo vas ter čez hrib R u d n i c o, ki deli obe dolini, nazaj v Bistrico. Gornja dolina prav nič ne zaostaja v lepoti za Spodnjo. Na sedlu Rudnice, na Senožetih se nam nudi obširen razgled na obe dolini. Na severu nas pozdravlja očak Triglav, na jugu Črna prst, ki je na glasu radi slikovitega in razsežnega razgleda ter ne* navadnega in mnogovrstnega rastlinstva. Botaniki ji pravijo »bota* nični vrt«. Na njej vidimo planinski koči Orožnovo in Malnerjevo. Spustimo se navzdol na belo cesto in pridemo nazaj v Bistrico. Koprivnik — Mrzli studenec — Pokljuška luknja — Bled. Komaj pošilja solnce svoje prve žarke na zemljo, že hitimo po krasni soteski ob robu Višavnice mimo Bitenj navzgor. V vasici Jereki zapustimo belo cesto, ki vodi dalje v Zgornjo Bohinjsko do* lino, in se vzpenjamo po strmem kolovozu proti Koprivniku. Prav kmalu smo v tej vasi, ki leži v kotlini, obdani od vseh strani s hribčki'. Na eni strani vasi leži šola, na drugi pa cerkvica in kraj nje župnišče. Na njem opazimo spominsko ploščo, ki nas spominja, da je tu pasel duše od 1. 1793.—1796. prvi slovenski pesnik Valen* t i n Vodnik. Zajtrkujemo in nato mahamo iz kotline navzgor. Ko pridemo na vrh, se nam odpre na levi krasen pogled na Triglavsko pogorje in na velike jelove gozdove, ki pokrivajo vso to visoko planoto Pokljuko. Skozi lepe gozdove pridemo kmalu na odprto rav^n, kjer stoji na mali višini kr. šumska postaja Mrzli studenec, na drugi strani pa hotel Mrzli studenec. Tu sem zahaja mnogokrat naš kralj na lov. Ker se bliža že poldne, si pripravimo zopet obed. Po obedu se vname huda bitka, ki konča s popolnim porazom našega Jurčka. On je seveda po svoji stari navadi jako hud, a mi se mu samo smejemo. Končno izprevidi, da je najbolje, če se še on smeje. Po končani bitki in poravnanem incidentu se odpravimo dalje. Sladkamo se z borovnicami in jagodami ter hitimo navzdol proti Pokljuški luknji. 2e mislimo, da smo jo izgrešili. A sreča nas tudi tu ne zapusti. Dva drvarja nam naznačita smer, kjer pridemo do nje. Njih dober opis in naš dober nos nas kmalu privedeta do strmega brega, kjer vodi steza naravnost navzdol v ozko tesen. Na koncu steze se znajdemo v veliki obokani dvorani, več metrov visoki. Ta ima dva vhod*, zgoraj in spodaj, in visoko v stropu še eno luknjo, okno. Skozi to prirodno čudo se spuščamo v tesen, ki je obdana na obeh straneh z visokimi navpičnimi stenami. Krasni prizori se nam nudijo tu! Tesen se na nekaterih mestih tako zoži, da se ti zdi, da stojiš sredi zidov grajske razvaline. Slednjič se začne širiti in pred seboj zagledamo dolino reke Radovine. Skozi male vasice pridemo v vas Gorje, odtod pa ob železniški progi do postaje Bledsjezero. Tu se nam odpre s ceste prekrasen razgled. Pod nami se blešči biser Slovenije in Jugoslavije — Blejsko jezero. Opisati te lepote, da jo boš užival z vso dušo, ti ne morem. To je treba le videti in potem boš še4e lahko razumel našega Prešerna, ki opisuje v že imenovanem eposu »Krstu pri Savici« to lepoto tako le: V dnu zad stoje snežnikov velikani, polja, ki spred se sprosti, lepotije ti kaže Blejski grad na levi strani, na desni griček se za gričem skrije. Dežela kranjska nima lepš’ga kraja, ko je z okolšč’no ta, podoba raja. Spustimo se navzdol in brodnik nas prepelje tje na osredek Blejskega jezera. Izstopimo iz čolna in hitimo po strmih stopnicah navzgor v cerkvico, da opravimo svojo pobožnost in pozvonimo s čudotvornim zvonom »želja«. Nato zopet po drugi strani otoka navzdol. Čolnar je med tem časom priveslal semkaj. Počasi se pomikamo dalje in vedno več lepote se odpira pred nami. Na naši desni stoji blizu obale gradič S u v o b o r, letovišče naše kraljevske rodbine. Za njim se vrste ob vsej obali hoteli in vile vse do druge strani pod strmo steno ponosnega Blejskega gradu. Na desno izpod gradu je lepa gotska župna cerkev, izza nje pa tvo* rijo krasno ozadje v večernem solncu se blesteče Karavanke s Stolom, Zelenico, Begunj ščico in Storžičem. Na vrhu Stola se beli svetla točka — Prešernova koča. Ko se čoln vedno bolj približuje nasprotnemu bregu, se oziramo v nasprotno stran. Pravtako krasno ozadje! Za otokom, ki se je sedaj spojil z ozadjem, se dviga Pokljuka, preko nje pa nam pošilja večerne pozdrave Triglav in njegovi. Tako smo očarani nad tem pogledom, da nam je neprijetno, ko čoln pristane. Kakor omoteni od omamljive pijače se izkrcamo. Pot nas vodi sedaj mimo hotela Toplice, kjer vrvi ob tej večerni uri pestro internacionalno vrvenje ob zvokih vesele godbe. Taborenje sokolskega naraščaja iz Šiške. (Dalje) e t e k, 19. julija. Prvikrat nas je to jutro zbudila nočna straža. Prav prijetno in estetično tega ni napravila. Oba stražnika sta utaknila trobenti v kasarno in pričela na dano znamenje hkrati pihati in trobiti na vso moč. Vsi smo skočili prestrašeni pokonci, misleči, da je že sodnji dan. Zakurili smo ogenj, kuharja pa sta nam skuhala običajno polento. Po zajtrku smo pričeli z delom. Do sedaj sta naša kuharja kuhala na tabornem ognju, kar pa ni bilo pripravno, zato sta si priredila lično kuhinjo. Ostali smo medtem na» V taborišču pri kuhanju kosila nosili drv, ki so zmanjkala, ker so jih straže ponoči preveč porabile. Opazili smo, da se ponoči porabi čudo veliko drv, zato smo jih sedaj tudi precej nanosili. V tem delu je minilo dopoldne. H kosilu nas je danes priklical strel iz pištole, ki jo je vzel br. vodnik za vsak slučaj s seboj. Seveda smo se tudi temu klicu kar mogoče hitro odzvali. Po kosilu se je začelo nebo oblačiti in vse je kazalo, da bo kmalu dež. Hitro smo pričeli delati jarke okrog šotorov, da bi nam voda ne zmočila naših postelj in prtljage. Bali smo se tudi, da bi studenček ne preplavil bregov, ker bi nas voda kar zalila. Kraj, kjer smo imeli postavljene šotore, je namreč nekoliko nagnjen. Komaj smo s tem končali, je že pričelo deževati. Vsi smo se stlačili v »kasarno«, kjer je imel br. starešina predavanje »O zgodovini Sokolstva«. Po konča* nem predavanju se je zabaval vsak po svoje. Nekateri so igrali šah, ostali pa smo poslušali »Princa Murija«, ki nam je pravil svoje duho* vitosti. Kmalu je dež ponehal in zlezli smo iz šotorov. Veliko smeha in opazk je povzročila podrta streha nad ognjiščem, ker sta si jo ku* harja preslabo postavila iz vej. Da smo lažje počakali na večerjo, smo se igrali na travniku. Za večerjo je bila določena kava, ker so br. starešina in še nekateri pri pastirju v Brstniku preskrbeli mleko. Br. taborni tajnik je pred večerjo napravil še oglasno desko ter pripel nanjo list z razporedom nočne službe in programom za pri* hodnji dan: Ob 6. budnica, nato umivanje in pospravljanje šotorov, 6-30 zajtrk. Ob 7. predavanje br. starešine o Tyrševem sok. teL sistemu. Ob 8. izlet na Kokrško sedlo in Grintovec. Kruh iz Šiške oskrbita br. Bojan in Lade.. Po večerji in kratki zabavi ob tabornem ognju smo šli spat, da se odpočijemo za prihodnji dan in za izlet. Sobota, 20. julija. Dan je bil krasen in prav pripraven za izlet. Le brat dežurni je ostal v taborišču. Na poti ob Bistrici, še pred slapom v Predaslju, nas je brat fotograf slikal. Postajalo je toplo in do Žagane peči smo prišli že vsi potni. Žagano peč, to prirodno čudo, smo si dobro ogledali; nato smo se ločili: br. Bojan in Lade sta morala oditi v Šiško po kruh, ostali pa so nadaljevali svojo pot, ki je dolgo* časna, posebno utrudijo vedno enolične serpentine po produ. No, do koče na Kokrškem sedlu so vendar vsi prišli. In ko so tukaj nekoliko posedeli, je večino naših turistov tako prevzelo, da sploh niso mogli več naprej, le nekaj jih je dospelo na vrh Grintovca. Tu so se dobro razgledali po Kamniških planinah, nekoliko so se pokepali in se vrnili na sedlo, odtod pa skupno domov v taborišče. Medtem, ko so se ti plazili po hribih, sta se br. Bojan in Lade vrnila v taborišče, si skuhala kosilo, nato pa odšla na pot. Bogato obložena s tremi nahrbtniki kruha sta se vrnila pozno v noč, ko so že vsi, razen kuharja, mirno spali. Skuhali so si še čaj, nakar so tudi oni trudni polegli in zaspali. Nedelja, 21. julija. Vstali smo ob 5. zjutraj, kakor smo se dogovorili prejšnji dan. Za zajtrk smo dobili belo kavo s precejšnjim kosom črnegk kruha, ki smo si ga sedaj že lahko privoščili, saj se je prejšnji večer povečala naša zaloga kar za tri nahrbtnike. Po zajtrku so nekateri pospravljali šotore, posebno kasarno, drugi so pospravili in nekoliko okrasili taborišče. Na oglasno desko smo pripeli razpored za današnji dan. Ostali, ki so bili še brezposelni, so znašali drva in jih lepo zložili in uredili v mogočno skladovnico. Brata kuharja sta si postavila popolnoma novo ognjišče iz ilovice. Obleka in ostalo v šotorih je bilo vse v najlepšem redu, čevlji so se svetili, dobro na? mazani v dveh polkrogih okoli prve smreke. Taborišče je imelo pri* jaznejše in lepše lice. Vsi smo se preoblekli v sveža oblačila, brata kuharja sta se kar lesketala v svojih belih predpasnikih. Čas je hitel; ura se je že približevala 11. Zato smo delali vsi z mrzlično naglico in dokončavali še zadnja dela, nad nami pa je v žarkem solncu plapolala modro*belo*rdeča taborna zastavica, ki jo je »Princ Muri« na novo napel med dve smreki visoko nad taboriščem. Res, prav spretno je to napravil; izgledal je kot opica na upogibajoči se- smreki, občudovali smo ga. Delo je bilo uprav končano, pregledovali smo še zadnje ma= lenkosti, ko je pretresel ozračje vrisk — prvi pozdrav Šiškarjev. Prišli so, seveda ne vsi skupaj, ker jih je mnogo radi pomanjkanja markacije zašlo. Prihajali so s pol in tudi z enourno zamudo. Med zadnjimi je prispel br. »muzikant«. Dvoje strelov iz pištole je na* znanilo njegov prihod. Naša velezaslužna kuharja sta gostom hitro posregla s črno kavo, ki so jo vsestransko hvalili. Po kosilu smo imeli kratek nastop z naraščaj skimi prostimi va* jami, med posameznimi odmori pa je bil koncert. Po tej kratki za* bavi se je glasilo povelje: Taborniki zbor v red! Br. načelnik in br. muzikant sta se postavila pred vrsto poleg br. vodnika, nakar je br. načelnik pričel: »Bratje! V imenu načelništva in odbora Sokola v »Šiški« odlikujem brata vodnika s častno kolajno, ki mu jo poklanja zunanji minister Šiške.« Med tem nad vse ginljivim govorom se je minister približal br. vodniku z velikim zavojem pod pazduho. Ob splošnem smehu je izmotal ogromno kolajno iz kruha in mu jo pri« vezal okoli vratu. Zadoneli so akordi »šišenske himne«, mi smo pa hitro stopili v pozor, da čimbolj počastimo ta svečani trenutek. Po kratkem presledku je br. načelnik nadaljeval: »Naš zunanji minister Šiške se je spomnil tudi slavne »Devetorice« in odlikuje vsakega po* sameznika istotako s kolajno.« S slično ceremonijo je sledila razde* litev kolajn. V četverostopih smo ob zvokih poskočnega marša »defi* lirali« mimo načelništva, br. muzikanta, br. vodnika in ostalega občin« stva. Takoj zatem smo se pripravili za izlet z gosti h koči v Kamniški Bistrici. Veselo razpoloženje je vladalo med nami in težko nam je bilo pri srcu, ko so se gosti pripravljali za odhod. Spremili smo jih do Kralovega hriba in se tam od njih poslovili. Brat muzikant je zaigral: »Oj, zdaj gremo...« in ločili smo se: gostje so odšli proti domu, mi pa v taborišče. Tu sta nas že čakala kuharja s črno kavo in kruhom. Do večera so nekateri igrali šah, drugi so šli k pastirju po mleko; kuharja, ki sta ves dan naporno delala, pa sta odšla spat. Po večerji in kratkem predavanju br. starešine ob tabornem ognju o »Prvi pomoči« smo odšli spat, da se spočijemo za izlet na Kamniško sedlo in Brano, ki je bil določen za naslednji dan. (Dalje prihodnjič.) V>Oi^iA^VWWWVWYVVVWVVWyYWV