poštnina piaf-ans * çoiovtni	LETO LIX	V Ljubljani, v sredo, dne 14, januarja 1931	ŠTEV. 10	1. izdaja Cena 1 Din
Naročnino mesečno	^шт^^	^^ ^^^^^^^^^ ^^^	^^^^^^^^^ ^^^^ Ček račun: Ljub-
st\ o 40 Din — ne-
10.344 za inseratc;
% za ^^^^^	.	flD	Ш ffim <Ml М^^^^Ш ^^^^^
inozemstvo t20Din _	В . 'Z : И	Ê ^^Шв	^Н
Uredništvo je v	iPjSfef^^	^^	Uprava: Kopitar
Kopitarjevi ul.b/lll
jeva ti, telelon 2992
2ow,°— nofna'^29%.^2994'in'^oîo	2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	Itti^VZ^^i:
ШЛ
Vzvišene naloge zakona
Papež Pij XI., ki je v svoji najnovejši okrožnici »Časti connubik bit krščanskega zakona opredelil kot najintimnejšo življenjsko skupnost med moškim in žensko v medsebojno dopolnitev obeh v Eno,* obravnava predvsem tisto dobrino zakona, ki je za človeško družbo, njeno ohranitev in napredek najbolj važna, to je porajanje potomstva.
Ta namen zakona, ako ga hočemo tako imenovati po socialni važnosti te funkcije, je od Stvarnika samega v Sv. Pismu naznačen z besedami: »Rastita in množita se in napolnita zemljo!« Ta iz zakona izvirajoča dobrina je najodličnejšega pomena, če pomislimo, da se iz zakoncev rodi novi človek, ki po svojem razumu visoko prekaša vsa bitja in je pravi vladar narave in nositelj vsega napredka. Ker pa nekateri to funkcijo zakona vidijo izključno v tem, da se porajajo telesno zdravi in duševno normalni člani človeškega občestva na zemlji, in zato menijo, da bi se moralo onim ljudem, o katerih je več ali manj verjetno, da takega potomstva niso zmožni roditi, umetnim potom plodenje onemogočiti — zato papež opozarja, da človek ni namenjen samo za to, da živi na zemlji in ustvarja ter soustvarja posvetno kulturo. Takô družba kakor zakonca se morata zavedati, da je dete prišlo na svet tudi in celô v prvi vrsti zato. da spoznava Boga, ga časti in ga enkrat večno uživa v nebesih, z eno besedo, da se včlani v nadnaravni red, ki presega vse, kar oko vidi in uho sliši ter srce čuti. Starši rodijo člane Kristusovi cerkvi, zato da se slava božja na zemlji čedalje bolj dosega pa da vsak človek postane deležen večnega življenja. In ker se v modernem času tako zelo poudarja, koliko mati, porajajoč otroke, trpi, zato papež po pravici opominja mater, kako je vse njeno trpljenje, njene skrbi in težave poplačano po vzvišenosti te njene naloge, tako da se krščanska mati more s svojimi ofroci gotovo še neprimerno bolj ponašati kakor rimska mati Gracchov. Zakonca se tedaj ne bosta zavedala samo, da s svojim potomstvom koristita državi, ampak da množita htdi članstvo mističnega Kristusovega telesa s svojimi nadnaravnimi cilji.
Ta funkcija zakonskega življenja pa nujno zahteva tudi pravilno vzgojo potomstva. Kdor ima zmožnost in pravico, da rodi otroke, ima s tem samim obenem pravico in dolžnost vzgoje. Nikdar se razmere življenja ne bodo tako daleč spremenile, da bi človek, dokler ne doraste, pa naj si bo to prej ali slej, ne potreboval pomoči, nasveta in vzgoje, za kar je Bog po naravi v prvi vrsti in v najodličnejši meri pozval starše. Narava sama namreč pravi, da 30 tisti, ki njeno delo, rodeč otroka, začeli, dolžni to delo po telesni pomoči otroku in po negi ter vzgoji njegovih duševnih zmožnosti nadaljevati, da se ne bi ta njihov stvor, kateremu je Bog sam vdihnil dušo, komaj začet in nepopoln, pogubil. Ta nega in vzgoja pa se najlažje in najpopolnejše vrši v zakonu, v katerem sta stariša med seboj zvezana po n e -razdružljivi vezi, ki omogoča tako harmonično kakor neprekinjeno skrb in sistematično vzgojo otroka. Zato tudi pravi codex iuris canonici, da je porajanje in vzgajanje potomstva najodličnejši namen zakona.
Taka zakonska zveza, v kateri vlada, kakor smo označili zadnjič, čim popolnejše soglasje medsebojne ljubezni, integralna skupnost duše in telesa in k temu potrebna brezpogojna zvestoba, ki ne dovoljuje druge osebe niti po-želeti, in v kateri sta zakonca tudi pripravljena Bogu in državi roditi otroke, pa še ni trdna, ako v njej ne vlada pravilna podreditev, katero veliki mojster Avguštin imenuje ordo amoris, urejeno ljubezen. Ta ordo amoris zahteva primat moža takô glede otrok kakor glede žene, od žene pa prostovoljno podreditev in pokorščino možu. »Ta pokorščina«, pravi papež, »ne pomeni negacije svobode niti okr-njuje to, do česar ima žena kot človeška osebnost, kot tovarišica življenja in kot mati polno pravico. Ta podreditev tudi nikakor ne zahteva, da bi se žena pokorjevala vsaki samovolji moškega, ki bi bila proti pameti in bi žalila dostojanstvo žene, oziroma bi temu dostojanstvu ne pristojala. Ta pokorščina tudi ne pomeni, da bi žena bila na isti stopnji kakor one osebe, ki zaradi svoje nezrelosti ali neizkušenosti ne uživajo enakih pravic kakor drugi. Ta podreditev prepoveduje samo ono in tako »svobodo«, ki bi zanemarjala srečo in blagor družine in ki bi srce družine, katero je žena, ločevala od glave, to je od moža, v največjo škodo in pogubo družinskega telesa. Kajti če je mož glava družine, je žena njeno srce, in kakor ima mož primat vladanja, tako ima žena primat ljubezni. Ima pa ta podreditev žene tudi razne stopnje, kakršen je pač mož in kakršne so posebne okoliščine vsakega zakona — dâ — če mož ne spolnjuje svojih dolžnosti napram družini, je žena dolžna in ima pravico, njega nadomestiti.« Papež se, končujoč to poglavje, spominja besed Leva XIII., ki je, obravnavajoč isto temo, dejal, da je med možem in ženo isto razmerje kakor med Kristusom in Cerkvijo, tako da žena, ki se podre-juje možu, nikakor s tem ne postane dekla, ampak ostane tovarišica, koje pokorščina ne sme biti brez dostojanstva.
* Olej »Slovenca«, članek »Eros krščanske^ zakona«, 11. januarja lt>31.
Resnica o preganjanju Ukrajincev
Notranji minister Sladkowski lojalno prizna izgrede policijskih oblasti
v Ukrajini — Informacije našega dopisnika
Lwow, 13. jan (Od našega dopisnika.) Vi mi pišete, da so moje informacije, ki so vam služile za vaš uvodni Članek »Kaj se godi v Ukrajini«, povzročile nezadovoljnost pri merodajnih krogih ofi-cielne Poljske, kljub temu, da so bile objektivne in napisane v duhu jugoslovansko-poljskega prijateljstva. Jaz do sedaj nisem maral pošiljati novih informacij, ker je bila dostavljena pritožba ukrajinske manjšine na pretres Društvu narodov v Ženevi, ter bo evropska javnost iz tega dokumenta in iz debate, ki se bo okrog njega razvila, natančno poučena o dogodkih, ki so se na žalost dogajali v poljski Ukrajini pred in med volitvami. Vzrok mojega današnjega pisma pa je debata, ki se je ravnokar vršila v proračunskem odboru poljskega sejma, kjer se je v podrobnostih obravnavalo vprašanje vzhodne Galicije, ter surovosti, izvršene od strani vladnih organov nad ukrajinsko narodno manjšino. Seji je prisostvoval sam notranji minister Sladkowski, ki je to priliko porabil za »uradno pojasnilo inkriminiranih dogodkov«.
Eden izmed poslancev je ministru zagrozil, da lahko prinese fotografije od vladnih kazenskih
tolp opustošenih vasi in kmečkih domov ter o osebah, ki so bile dejansko napadene od poljske policije. Minister Sladkowski je nato odgovoril, da tega ne rabi, ker mu je ta boljševistična in nemška literatura že anana. V svojem nadaljnjem govoru pa je notranji minister moral priznati, da so se dogodili obžalovanja vredni izgredi od strani vladnih organov. Minister je rekel, da je ni na svetu vlade, ki bi ne bila intcresirana na izidu volitev. Tako je tudi ou sam ukazal svojim podložnim uradnikom, da se naj potrudijo, da bodo ideje maršala Pilsud-skega prišle do zmagoslavne veljave. V tem pogledu ai on nima ničesar očitati. Kar se pa tiče drugih očitkov, mora on ponovno izjaviti, da poljska vlada ne dela nobene razlike glede na narodnost ali na vero. Vlada ima trdno voljo vsak protipo-stavni in protidržavni pokret zatreti, najsi pride od katerekoli narodnosti ali vere. Ko je torej vlada zapazila, da z navadnimi policijskimi sredstvi ni mogla več upostaviti reda v Ukrajini, oziroma preprečiti sistematičnega požiganja domov, ki so ga izvrševali pristaši ukrajinske revolucijonarne stranke, je bila prisiljena seči po krepkejših sredstvih.
Tako je vlada dala zapreti 1799 Ukrajincev, od katerih je bilo 1143 izročenih pristojnim sodiščem. Minister priznava, da je policija pretiravala in da je prišlo do dejanj, katerih on v imenu vlade obžaluje iu katere bo ilal preiskati ter krivce najstrožje kaznovati. Vendar se njemu dozdeva, da Ukrajinci pretiravajo, če govorijo o sistematičnem preganjanju in o sistematično in preračunano izvršenih surovostih. Tega on sedaj še ne verjame. Če bi pa dokazni matorijal ugotovil, da je policijska oblast prekoračila na celi črti navodila, ki jih je sprejela od notranjega ministrstva, potem bo on prvi, ki bo zahteval najstrožji obračun.
To izjavo poljskega notranjega ministra vam pošiljam zato, ker priznava, da so se dogodile velike krivice nad ukrajinsko narodno manjšino, ter da so moje zadnje informacije bile zanesljive in resnične. Ukrajina mirno pričakuje razsodbe društva narodov, kakor tudi rezultate preiskovalne komisije, katero obljublja minieter Sladkowski, ki se je svoje dni tako grdo branil sprejeti sivolasega ukrajinskega metropolita kneza Szeptickyja. Pre iskovalna komisija ga, upam, ne bo prezrla. J. I)
Stike iz Primerja
Krah primorskih zadrug — Borba za slovenski jezik v cerkvi
Trst, 13. jan. ž. Nii podlagi den>u<nciacij i milki j ski h konfidentov, je policija napravila hišno preiskavo pri (losestiuikn Viladèmirju Štefon-čiču v Temnici no Krasu. Pri njem so zares našli nekaj nabojev za lovsko puPko. ki so mu jo bilki podtaknili, štefančič jc bil aretiran. Odvedli so ga sko/.i vas v neznano smer. Njegova rodlbiina nič ne vi- o njegovi usodi.
Trst, 13. jan. ž. Pod upravo fašističnih komisarjev jc zadružništvo v Goriški im Istn popolnoma uničeno. S tem so kmetje pnišli na kaint. Jutri se seetatnejo v Goniči upnčtki goriške Zadružne zveze, ter se posvetujejo o predlogu
fašističnega komisarja o likvidaciji. Likvidatorji |№Wujajo 40 odstotkov iu zagotavljajo slovenski hranilnici, de je to prehodil ji sporazum. Pod pritiskom policijskih oblasti morejo upniki »prejeta predlog likvidatorjev.
Trst. 13. jam. ž. V poslednjem 6asu postaja borba proti slovenski duhovščini in slovenskemu jeziku \ cerkvi vedno močnejša. Ta borba so ka/.«' v veliki kamjiaiiijû tržaškega tiska proti slovenski duhovščini i,u nadškofu Sedeju. Na drugi strani se so pričeli odkriti napadi na cerkev, v katerih se prddigujc v slo-vensikem in hrvatskem jeziku.
Poljska udarila nazaj
Ostra nota na nemško pritožbo
Varšava, 13. januarju. AA. Pat poroča: Po pisanju listov je poljsko nota, s katero odgovarja poljska vlada n« nemško noto, poslana Društvu narodov o nemških manjšina,h v Zgornji Šlezii;ji, razdeljena v štiri dele.
V	prvem delu Poljska uu,gilaša. du nemška nota, poslama Društvu narodov pomeni direktno politično akcijo in da takšno stališče nemške vlade potrjuje samo prepričanje, da je nemška vlad« iiipoToMUi samo noto za podpihovati jc nemškega j-avinega mišljenja proti Poljski, kajti nota vsebuje ali popolnoma izmišljena aLi pti pretirana dejstva.
V	drugem delu nota otirisuje dogodke o priliki volitev v Gornji šlezijii ter polnija trditve neini3ke note, da se nemška manjšima ni mogla v polni meri | »oslu žiti svoje voHvnc pravice. Poljska nota prinaša kot dokaz svojih
trditev dejstvu in številke. Nato poljska notu naglasa, da je razburjenost «Inkov v Gornji šle/ij.i za čusa volitev bila samo posledica terorja. ki gu izvaja nemška vlad« nad poljskimi manjšinami v Nemčiji ter akcija proti integriteti poljske države.
V	tretjem delu note objavil j« poljska vlada podrobna poročila, kalko za času volitev v Poljski in Gornji Šleziiji volivni neredi niso bili niti najmanj večji ali drugačni, niti niso bili drugega značaja, kot so povsod incidenti za časa volivne borbe. Nikakor pa se ti dogodki ne morejo vzporejati z nasiljem, ki ga vrši Nemčija napram poljiski manjšini v Nemčiji.
V	četrtem delu poljska vlada resumiirn svoje poročilo in v informativno svrho navaja ukrepe, ki jih je podvzolu, da zaščiti nemško manjâiino v Gornji Š lezi ji.
Boj za Etizej
Kandidati za preds. franc, republike - Dva ministra - korupcijonista
Pariz, 13. jan. kk. Francoska poslanska zbornica in senat sta se danes sestala k rednemu zasedanju v novem letu, v katerem bo najvažnejši politični dogodek volitev predsednika republike začetkom meseca maja. Boj za Elizej, ki se ponavlja vsakih sedem let, že meče svoje sence. Zanimivo je. da je moralo več kandidatov, Ici so bili do sedaj na prvem mestu, v zadnjih mseecih drug za drugim zapustiti politično tribuno. Poincare, ki bi bil. če bi kandidiral, gotovo dosegel ogromno večino, je odpravljen radi zopet ne težke bolezni, od katere gotovo ne bo ozdravel v doglednein času. Briand. ki je veljal nekoliko časa za favorita, je preveč prebrisan, da bi se spustil v kakšne ponižujoče avanture. Bivši pravosodni minister Perel in senator Besnord. bivši francoski poslanik v Rimu,
ki sta imela precej tipanja na zmago, sta postala žrtev Oustrlcovega škandala. Predsednik zbornice Bouisson ima proti sebi vso desnico in sredino. Dounier. predsednik prve zbornice, ima v lastnem taboru samo malo prijateljev. Tako ostanejo samo nekateri postranski kandidati, kakor na pr. senator Lebrune. ki ga protežira Tardieu. 7, vseh strani pa se prizadevajo, da bi pripravili Dounierguea do tega, da bi sam zopet kandidiral za predsednika.
Pariz, 13. jan. AA. Danes se sestane poslanska zbornica k zasedanju. Posvečena bo proslavi maršala Joffra. Na dnevnem redu jutrišnje seje bo interpelacija o Oustricovein škandalu. Poučeni krogi sodijo, da bost» senator Besnard in bivši minister Peret zaradi težke zlorabe službene dolžnosti postavljena pred vrhovno sodišče.
Položaj v Španiji zopet napet
Generalna stavka lahko izbruhne vsak dan — Politična zmešnjava
čimdnlje večja
Pariz, 18. jan. kk. »Petit Parisien« poroča, da je opažati na španski meji največjo pripravljenost. Vse obmejne varnostne čete in carinska kontrola so ojačene in poostrene. Od sobote dalje računajo španske oblasti, da vsak dan lahko izbruhne generalna stavka. Telefonsko zvezo San Sébastian— Madrid straži vojaštvo. Delavci in revolucionarji čakajo samo na povelje tajinstvene centrale v Madridu, da udarijo. V San Sebastianu je bila včeraj alarmirana policija in vojaštvo, ker so se bali, da ne bi mladina napadla ječ in osvobodila zaprle republikance,
Madrid, ia jan. kk. Španski letalski ntajor Franco je pričakovnl včeraj v Le Havru dva tovariša, ki sta potovala za njim z nekim angleškim parnikom. Pripovedovala sta mu, da je kapitan z njima med vožnjo postopal zelo sovražno in ju I zaprl v kabino, proti čemur sta protestirala in
stavkala z gludovanjem.
Madrid. 13. jan. kk. Politični položaj v Španiji je sedaj zelo napet. Neprestano se vrše razgovori raznih politikov med seboj in z ministri. Vrše se tudi dolga posvetovanja v kraljevi palači. Koncentracijski kabinet, katerega propagira liberalna stranka, menda nima več nobenega upanja na uspeh. Bolj verjetno je, da bi prišlo do kabineta na konservativni podlagi z bivšim ministrom Canibom na čelu. Berenguerjeva vlada pa naglasa, da bo sama vodila volitve v parlament in da bo tudi pozneje še ostala na vladi. Pristaši misli, da bi se volil ustavodajni parlament, ki naj bi odločal o republiki ali monarhiji, ki torej hočejo doseči republiko po legalnem potu, so svoje nnpore podvojili. Razen tega krožijo neprestano vesti o novem itdnril revolucionarnih republikancev. Mnogi letaki najostreje napadajo vlado in kralja
Počitnice do 15. januarja
Ljubljana, 13. jan. AA. Kraljevska banska uprava pojasnjuje na razna vprašanja glede trajanja letošnjih božičnih počitnic, da je 15. januar vštet v dobo počitnic. Redni pouk na šolah se začne v petek, dne 16. januarja 1931.
Zelo potrebna vloga
Belgrad. 13. jan. AA. Kmetijska družba v Ljubljani je [Kislala vlogo kraljevski vladi, v kateri prosi, da se prepove kmečki deci, ki ni dosegla starosti 18 let, delo v tovarnah. Vloga je motivirana s tem, da kmečki olroci po 14. letu starosti odhajajo v mesta in da se radi tega čuti na kmetih pomanjkanje delovne sile.
20 milj. Din za kmet. tečaje
Belgrad, 13. jan. m. Finančno-gospodarski od-bor ministrov bo imel le dni sejo, na kateri bo razpravljal o načinu raznih dobav za vojsko. Kmetijsko ministrstvo je odobrilo kredit 20 milij. za otvoritev zimskih kmetijskih tečajev, ki se bodo vršili po vseh občinah za pouk odrasle kmetske mladine.
Cetrtinska vožnja na proslavo Jadranske Straže
Bïlgrad, 13. jan. AA. Ministrstvo za promet je odobrilo popust na četitinsko vozno ceno na železnicah in državnih parnikih delegatom vseh pododborov Jadranske straže in vsem narodnim in patrijotičnim delavcem in članom Jadranske straže, ki se udeleže proslave 18. januarja v Belgradu. Ob odhodu kupijo polovični vozni listek, ki velja tudi za povratek, če se potnik izkaže s potrdilom Jadranske straže, da se je proslave udeležil. Delegati Jadranske straže se legitimirajo pri blagajnah z izkaznicami svoje organizacije, drugi narodni delavci pa z izkaznicami svojih društev. Popust velva od 15. do 20. t, m. na vseh vlakih razen ekspresa.
Premestitve
Belgrad, 13. jan. AA. S sklepom prometnega ministra so v soglasju s predsednikom ministrskega sveta premeščeni: ,. B a j u g v II/5 k prometno-komercijelnemu oddeliku lublijaneke železniške direkcije; Josip Hren v II/3 iz Tezna v Kandijo pri Novem mestu; Marjan Prink v 3/II iz delavnice v Zagrebu k graidb. oddelku v Ljubljani; Marjan Ocvirk-Bitenc v 3/III iz gradbenega oddelke v Ljubljani v delavnico v Zagrebu.
Važno za avtomobiliste
Belgrad, 13. jan. AA. Po členu 30. uredbe o zaščiti javni cest je s 1. januarjem prepovedana raba polnega gumija pri avtomobilih in je dovoljena samo raba pneumatičnih in elastičnih guimijev. Da prepreči netočno tolmačenje in da se prizadeti krogi zavarujejo pred nepravilnim tolmačenjem, je ministrstvo za gradnje razpos'alo okrožnico ban-skim upravam in njihovim oddelkom da se:
1.	pod pojmom »elastični gumi« mora smatrali gumi z vzdušenimi zračnimi kanali, ki se začno na samem platišču;
2.	da se vse druge vrele elastičnega gumija, ki imajo kanal sredi preseka ali pa ravno na osi-šču, in vsi nj'im slični gumiji smejo rabiti samo do konca leta 1932. V toku leta 1931 ho ministrstvo odločilo, katere teh vrst se bodo po letu 1931 smele rabiti.
Kraljeva palača v Zagrebu
Zagreb, 13. jan. Jutri dopoldne bo posebna ko« misija prevzela Pongračevo poslopje v imenu mestne uprave. To prevzetje bi se bilo Imelo izvršiti že 1. januarja, pa se ni izvršilo radi nekaterih ne izpraznjenih stanovanj. Najprej se bedo izvršile nekatere adaptacije, ki eo potrebne. Posebno ee bo pos veti ln pozornost za dovoz avtomobilov do palače same.
Občni zbor finančnih uradnikoi
Belgrad, 13, jan. AA. Po ddepu upravneg; odbora društva finančnih uradnikov in služiteljev za vzaiemno podpiranje v bolezni bo glavna skup šfina društva 19. januarja ob 9 dopoldne v knjižnični dvorani finančnega ministrstva.
Službeno polovmje g. bana
Dolnja Lendava. 13. jan. A A. Danes ob 9 dopoldne se je ban dr. Marušič s spremstvom odpeljal preko Belliucev, Odruncev, Crensovcev in tlo-tize v Dolnjo Lendavo, kamor je prispel ob 10 dopoldne. Pred hotelom »Pri kroni« se je zbrala velika množica. Gospoda bana je pozdravil župan Dolnje Lendave Neubauer, ki mu je tolmačil uda-nost tukajšnjega prebivalstva. Takoj nato je g. ban oričel v hotelu «Pri kroni« sprejemati odposlanstva iz Dolnje Lendave in okolice.
Sprejem iv Dolnji Lendavi.
Dolnja Lendava, 13. jan. AA. Med mnogimi odposlanstvi, ki jih je danes dopoldne sprejel ban ir. Marušič v Dolnji Lendavi, so bili tudi mnogoštevilni zastopniki iz vasi Bogojina, Srehovci, Kobilje, Kapca, Lipa, Bratonci, Crensovci, Motize, Žižki, Dolnja Bistrica, Velika Polana, Dokl«ïevje, Beltinci in Filovci, s katerimi so se izjavili solidarne tudi tele občine, kjer živi precejšnje število ljudi madjarske narodnosti: Zamošnje, Pince, Pe-terovci, Dolnji in Gornji Lakoš itd. V tem odposlanstvu so bili mnogi župani in odborniki. Vodja odposlanstva je prečilal spoincnico in dejal med drugim.
Z največjim zadovoljstvom smo sprejeli kraljevski zgodovinski manifest. Z največjim zaupanjem sledimo delu kraljevske vlade, ker sino uver-jeni, da gremo le po tej poti solučni bodočnosti ua-sproti. Zavedajoč se svojih državljanskih dolžnosti smo vedno pripravljeni sodelovati pri konsolidaciji in napredku naše domovine. Zato vas tudi pri tej priliki seznanjamo z željami in potrebami naše pokrajine.
Vemo ceniti svojo svobodo in smo jo pripravljeni braniti proti vsakomur. Le v edinstvu države je naš spas. Narodno in državno edinstvo je za nas največja svetinja. Zato odklaniaino vsak prekmurski separatizem in vsako opredelitev v domačine iu prišleke. Priznavamo samo Jugoslovane. Obsojamo vsako javno in zasebno delovanje z besedo in tiskom, ki umetno ustvarja duh oddvojitve in partikularizma na osnovi strankarskih strasti iz prejšnjih časov.
Merodajna oblaslva naj oosvelijo vso skrb našemu narodnemu šolslvu. Kmečka šola je za prekmurski kmečki narod in niegov nanred?k v gospodarstvu izredne važnosti. Zalo naj se določena kmečka šola v Rakičanu zgradi čimprej.
Okrožno sodišče naj se ustanovi kakor je bilo v načrtu v Murski Soboti: z nenaravno pritegnitvijo našega sreza h okrožnemu sodišču v Ca-kovcu se ne bi mogli sprijazniti.
Agrarna reforma ie nrvvitalnelše vprašanje naše kra'ine. Naša želia ie, nai se agrarna reforma v naikraišem času likvidira in s tem naoravi konec nevzdržnim in škodljivim razmeram, J:i vladajo danes. Želimo ozemlie odkupiti oo primernih cenah in baš v tem oziru nam je potrebna jasnost, da bi se prebivalstvo ne vznemirjalo. PrÏ7"a"amo samo driavna oblastva kot m»rodaine Činifel'e. Vsako zasebno vm°ravan:e. ki zasleduje svo'e posebne in morda politične ciHe, odločno odklaniamo.
Dela pri regulaci'i More naj se posie" i'o, istotako regul.-cija potokov Ledava, Črnec in Ko-biljan=ki potok.
Nova r^zmeutev v Prekinuriu nvd cb'inami iDravske in Savske banovine naj se izvrši v najkrajšem času.
Govor župnika K'ekla.
Ljutomer, 13. jan. AA. G. bana dr. Marušiča so na potu iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo v Beltincih prisrčno pozdravili. Tudi «a povratku v Crensovcih so mu priredili izredno svečan spre-jim. Pred >Našim domom so ga pričakovali žu-
Ean, žuonik Klekl in velika množica domačinov, i. ban dr. Marušič se je s svojim spremstvom napotil v prostore tamošnje posojilnice. Na bana je imel župnik Klekl izredno prisrčen nagovor je in dejal med drugim: »Ko se je raznesla vest v Slovenski kra'ini, da dobimo obisk g. bana, so vzplam-tela v naših srcih čuvstva hvaležnosti. On pride k nam, so nam dejala naša srca, gospod ban skrbi za nas, on pride, da nas obišče. G. ban, bodite uverjeni, da naše prebivalstvo z odkritm otroškim srcem spremlja vaš poset v Prekmurju. Ko smo pred dvema letoma praznovali 10 letnico našega zedinjenja, je zastopnik Nj. Vel. кгаГа, ko je videl zbrano veliko množico dejal to-le: Krasno domoljubje, ta narod ne kriči, ampak nosi v srcu ljubezen do svojega poglavarja in do svoje domovine! Tak ie naš narod: On ljubi domovino, ljubi svojega "kralja in zato je zanj največja žalitev, ako se očita, da naš narod ni državotvoren. Na drugi s t-ni inorain poudariti, da je ta narod siroma, n. Svojo domovinsko dolžnost kot čuvar na severu bo mogel vršiti samo, ako se mu poim ga. Ta narod je vdan državi ter je prevzel z navdušenjem ideje, izražene v manifestu Nj. Vel. kralja.
Gospod župnik KhkI je nato govoril o potrebah naroda ter prosil g. bana za pomoč. Apeliral je nanj, naj na najvišjem mestu tolmači čuvstva prekmurskega prebivalstva, ki ljubi kralja Aleksandra L, ki ljubi kraljevski dom. Svoj govor jc zaključil s trikratnim živel Nj. Vel. kralj Aleksander. Prisotni so z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem odobravali župnikov patrijotični govor.
Odgovor g. bana.
G. ban se je zahvalil za ta nepričakovani in v programu nepredvideni sprejem. V daljšem govoru je med drugim dejal: Ce ne bi bil vedel, da je prekmursko prebivalstvo palrijotično in državotvorno, in da je nrešinjeno z veliko domovinsko ljubeznijo, ne bi bil prišel v Prekmurje.
Poznam vaše te/koče, je nadaljeval g. ban. Te težkoče izvirajo tudi iz tega, da je bila ta zemlja toliko časa ločena od ostalega jugoslovanskega ozemlja. Zaradi tega je naša dolžnost, da pomagamo lemu narodu.
Z zakonom z dne 11. decembra sla Nj. Vel. kralj in kraljevska vlada dokazala, da hočeta v resnici pomagati našemu narodu, ki je v prvi vrsti kmečki narod
Na koncu je dejal g. ban: Hočem poudariti še tole: Z manifestom z dne 6. januarja so prenehale vse strankarske borbe. Energije, ki so se trosile za te borbe, se morejo sedaj uporabiti za složno in skupno delo ter za napredek in korist naše domovine.
Po tem sprejemu je g. ban s svojim spremstvom nadaljeval z avtomobilom pot v Ljutomer, kamor je prispel ob b zvečer.
Na glavnem trgu je bila zbrana šolska mladina in velika množica, ognjegasci, uradništvo itd. Najprej je pozdravil g. bana sreski načelnik dr. Trstcnjak. nato pa župan g. Žemljic. Zalem so sc pričeli sprejemi v poslopju sreskega načelstva.
Zagrebška vremenska napoved: po večini oblačno, zmerna temperatura, pndtuvinc (sneg!.
Dunajska vremenska napoved. Zaenkrat naj-brže še ne bo spremembe sedanjega vremena. Pričakovati je Je višje temperature in novega snega. I
Tagore o bodočnosti Indije
Znameniti filozof Tugorc jo' uredn ico listi Spretaioi'. v posebnem pismu razložil svoje misli o sedanji i ud ski pal'tikl :
»Večkrat se me je vprašalo za mnenje, kaj sodim o tem, da .Maihatina Gnndi n,i sprejel povanliu nu udeležbo pri 'Konferenci okrogle mize« \ I «rubinu. Kaikor veste, je za predpogoj udeležbe na konicreufci stavil (Kigoje, <i kutcrili je bria-nska vlada sodila, da zanjo rtiVo sprejemljivi, Niscut nierinlajcn, da bi o tej shur1 j/, političnega vidika razpravljal. Pač pu msl'rn, d:i jo trejja upoštevati Va zven p d-'tičnrh tudli druge momente, ki zahtevajo vso našo pozornost.
Skozi temno meglo prciekhuli si dela pot nova doba. v kateri usorle narodov ne bodo več o. liera I i polili'kii, ki so dam t,še molerui ztlrav-lî'ikt <li| *>m-ačtjc. Д vno sveltïvno mnenje jio-slnja od dneva do dneva važnejši murnlni faktor in že d "nes lahko rečemo, dn post uja odločuje, činiielj na mednarodnih konferencah. Vsak dan se jasneje zavedamo, da vprašanja. ki so bila še. pred nedavnim časom izključne zadeve posamezni h na rodov, da nes'zn-uiinajo vs« človeštvo. Mogočna silit javuega mnenja že posegu preko železnih meja pocdtiini'h držav in človeštvo si v javnem mnenju ustvarja organ. preko katerega nihče ne ho mogel it:!..
Seveda se državniški hranijo vpliva ja-v-negu uinenja in su skušajo usmeriti po svoji volji. Videli smo, kako v podeduj! vojni sovražni' države n;so le metale druga oroti drugi; strupenih plinov, nmp~k -:> razširjale prav tmkp slruoena natolcevanj« in laži nn levo in desno. Orodje mednarodne propagande je povnlo nujno orožje v rokah d'i'ža'virkov, ne s-' ■>. «(,• se javnost po' om nj'.li informira. ai". : f J л c jo |*> možnosti tudi nala-že 'in prt \ a
Moralno sila.
Vendar vee to, kar delajo lažni • r samo priča, da zgoJov'iui človoivu ur.'iwja v novo fazo, kjer morajo poIRiki lt:::Vš nočeš priznati veles'ld javni su mnenj i. V' V,m \ Tem vendarle volk napred k. kaHi politiki so prisiljeni, dn morajo ец narod preje obreči uredilo ga ubijejo, medlem ko se je preje de!.;:U> tak.r). da se ga je eno-lavno nVlo, ne da hi s-smatralo potrebno. b> barbarsko dejanje siplob jircl kom o'vravie'ti.
Tako je oovb'.'o nn londonsko konferenco, ici jo do!'o i ud •.'•-•«mu mir 'hi, /innčMinn nojeva sodobnega čaea. Pred 50 loti hi se m'Wtr ne ganil, če bi ga mirno naprej teptali in |»bi jali
To gore o bodočnosti Indije
njegove v'odi 'eljc. Gandijn ni treba, dti bi ve-r val v političen uspeti konference 'okrogle mize. Vu:la priznati mora, da predstavlja že z j<Iejst\tvm, du se vrši, ogromen moralen nuipre-dck. Neodvisna mi avtonomna vlada čuti potrebo, da se i azïovarju s pod vržen i m narodom. Vo/ncst konlcreuce torej ni v cveulucluem brdočent sodelovanju angleških in indskih politikov. uinpnk v zuiutcresLrunosti svetovnega j m uega mnenja za indske probleme. Nazirnnju Sem, itn se konferenfcti vrST pied sriHbo vScglt" svetu in da Angleži ih'č bolj jie žele, ki'kor <l« svetovno javno mnenji; pritrdi njihovim sjde-pom. Br'tanei bi na vsak načini r>di, dn njihovo odloi'itve /adobe sankcijo javnega mnenju vsqga sveta.	■' 'j^
Kis je, d n nam Lu v dojilo vi nt sik usa jinlicija - palicami vliti v glavo neko inlàl.jonje. d,u IwK-è streti n -Šo glave in ds njrnn ■postopanje vzbuja občttdipvanje policistov vseli držav. \ kljuth temu je značilno, da so nus ravno v tem tirno ku povabili na konferenco. In jaz mislim. dn Irlo modro, ko hi se Gnndi o lzvnl povabilu. čeprav pogoj -o bili zanj popolnoma sprejemljivi. O pn'.šel na konferenco brez vsakega tipati. na nsprli, bi to k I j tub tenilt .-pi'.'"'.iiož'1!» v rclitosl fljegovr УС'''ј1<e moralne misije, ki jo iinii zu naš narod. Veliki božji darovi nam no ina'nn prihajajo skozi oric* duri in mi mo.i'anio biti poni/ni in Rkrtvn-ni, ko ,|.jh sprcjrinatro 1er moramo imeti vero in zivtii'r' iije, du l'un lw>mo s svojimi z-aslugu ni1 pomagali do vo fov'tnosti. Vsak dar. ki imu kako vrednosic zahteva od nos nninožitev ve«' i» žrtev.
' ■"tibljeiut prilika.
Sedanji čiis z Meva, da se z novo in plemenito kllko j popravi i "•■zmerno trpljenje naroda. Ma-" Ima Gardi je 'k sodobnosti. On je oznsnjal in izpeljal prîivno resisitenco v južni Afriki in
Indiji.
Lu seda.i je imel priliko, da uvede moralnega duha lega gibanja v konferenco, ki bi jo éd'no on mogel napravili za uspešno in ki bi jo mogel uporabiti kot platformo, raz katero bi se njegov glas slišal od vseli, ki raztreseni i>o zemlji trpe zatiranje i preganjanje. Preganjani iu zatirani predstavljajo bodečo zgodov'no človeštva, ki pa mora biti zgra-jinrn nn mnogih nefksrednih nenspehih in na mno-g.i in trpljenju. Londonska konferenca polrebuje duhovnesra človeka, kakršen .ie brez dvoma Mahatma Gnndi, da bi postala orodje in izraz časevnega duha v mednarodnih političnih odnosih. Jaz sem
olo&'ii, ko, vidim, da je bila la prilika zamujena tako za Indijo, kakor za ves svet. Kajli danes snu» v prebuditi dobi. ko se ustvarja tucduurouao sodelovanje na vseh življenjskih področjih — neizvzetii politika —, smo v dobi. ko se ustvarja le en kontinent, v kalerega'še zlivajo vsi o oki in otofiči človeštva in se vsi združujejo v eno veliko cirili-zirauo družino.
Vpijoèe rane.
Položaj je Ink, da se narod, ki gospoduje svetu, pričenja bati sodbe svojih podložnih sužnjev, a se
ne briga mnogo za uptjenje, ki ga je'povzročil, čas, ko bo bednim zasijalo odrešenje, prihaja polago-ma, in »e liiegova pot skozi dolgo pot mednarodne morale, ki jo je treba šele ustvariti. Med tem pa še naprej tečejo okrog nas solze mater in kliče obupen molk zapuščenih fn porušenih vasi. To so rane, ki kličejo po takojšnjem ozdravljenju. In jaz moram umolknili in se celo. sramovati, da govorim o do-,b;ih, ki pridejo, ko se pred mojimi očmi gode take stvari. Tisti naši bratje, ki so trpeli, da so se jim rušila srca, mi jiravijo; ,Nehaj s tvojimi sanjami o bodočnosti! Naravno je in zato rešilno za nas, da ee prebijemo skozi trpljenje, ki smo ga mi saini započeli na naši zemlji. Ne dti bi klicali na j>oinoč oMali svet, da se pestavi na naso stran, hočemo slabotni, kakor smo, ee dvigniti in sili, ki gospoduje nad nami, naravnost zaklicali: ne bojimo se tel Brez dvoma imamo pravico, da zahtevamo zadoščenje zà trpljenje, ki ga nosimo, toda Se bolj smo dolžni spoštovanje do nas samih, ki ga nam nihče izven nus ne more dati.'
Ne vem. kako naj jim odgovorim. Le sam pri sebi moram reči: mogoče je, <ln so oni modrejši po svoji naravni pameti, ki je izžiščena v trpljenju.
C'uđež sc je zgodil
Vzvišena osebnost MaJiatme Gandi.ja je bila, ki je po nečloveškem preganjanju vlila nezlomljiv pogum molčečim indijskim množicam, ki so stoletja trpele zato, ker niso vase zaupale. Jaz sam sem preveč dvomil o možnosti, da bi vstalo novo življenje v deželi, katere mišljenje je bilo lenobno in brez poguma radi stoletnega zatiranja iti nekulture. Toda izvršil se ju čudež pod magičnim vplivom neukrotljivega Gatidijevega duha in njegova pogumna vera v človeško naravo je vzbudila zaupanje. Zato svojim dvomom ne zaupam več in se tudi ne upam več prav dvomiti v njegovo modrost, ker se ni odzval povabilu, Id bi ga morda moglo proč od običajnih diplomatičnih potov hitro dovsti-do stavljenega cilja. Ponavljam še enkrat: Skoraj rnjži verujem v pravilnost Gandijevega postopanja kakor pn svojim dvomom.«
Mukedomivu^oči se pohija'o dal'e
Soîija, 13, jan. AA. Da. ' b 5 jo bil ubit v ka-bare.u Moulin Rouge v ulici Lege proiogerovisi Trajčo Spasov M.oriovčolo ter njegov spremljevalec Nikcla Janev Bu 'altov. Ubili M rlovčeto je bil usum-ljen, da je ubil Mihajla Mane va V i 1<1 a reva, ki je bil ubit na dan prihoda kralja Borisa. Moriovčelo je bil ledaj areiran, toda lak o j po aretaciji je jiobegriil iz zaporov policijskega kvarla. Pozneje ee ie sam javil s.i.Mščj, ki ga ie pa opro.tilo, ker mu ni moglo dokaza'i umora. Davi ob -1 sta Moriovčelo in Bu-dakov p-šla v kabaret Moulin Kouge ter se vsedla za mizo v bližini izhoda. Takoj po njunem prihodu je prišlo še nekoliko eseb, navile7- Makedoncev v kabaret z očividno namero, da izzovejo Moriovčeta
Kal **?šs'''ormr osvohoden
Milan, 13. jan. AA. Svojčas so kitajski razbojniki prijeli v Nanjangfuju italijanskega patra Brignettija. Te dni se je pater Brignetti vrnil v Italijo in je pripovedoval, da ga je nankingška vlada osvobodila s tem, tla je razbojnike prevzela v redno vojsko in izročila njihovemu poglavarju poveljstvo večjega vojaškega oddelka.
Amenški Usi oJsegosfaviji
Newyork, 13. jau. /.. »New York Herald Tribune« prinaša članek o ra/merah v naj^ državi 1er pravi, da se novim reformam ni bilo moči Izognili, ako se je hotela «čuvati edin tvo naroda a države. Glede absolutističnega režima na splošno. Kakor glede novega režima v Jugoslaviji posebej, jc treba priznali, da želi nova vlada z energijo in odločnost jo. ki ne dopušča dvoma, izvršiti stavljene si naloge. Ako se bodio reforme energično nadaljevale, bo Jugoslavija v par letih ena izmen najboljše situiranili držav v jugovzhodni L\ ropi.
Konferenca
agrarnih držav
Belg ad, 13. jan. AA. Predsednik готцптке-ga narodnei/a cdbora mcdnarcd.ne trgovske zbornice Manoilescu je povaibil. jirgoislovanski narodni odbor MTZ n.a kcaferenco za t pnikov agrr.rn h držav, kief se bo razpravljalo o prefercn'nih tarifah. Ta konferenca bo na ManoiVscov predog v Bukarešti v drugi polovici t. m. Na k<-n-erenci, ki se je udeleže zastopniki narodnih odborov MTZ, morajo aft'amc države predi .žiti resolucijo o skupnem stališču teh držav. Jugoslovanski narodni odbor MTZ se udeleži le konference.
Delavski spor v Anpjijg
London, 1^, jan. AA. Vlada jc danes napravila odločilne korake, dn pospeši reši ev stavke v južnovvaleških premogovnikih ter v prcdi'nicaii v Lanca.sbi. ttju.
Včeraj so se oglasi'i pri lr^cv'n \em ministru zastopniki delojemalcev ter deloda alccv iz južnega Walesa. Sklenili so, da >e t ta-e'a danes izvršilni odbor rudar.1 ke zveze in pa odbor lastnikov premogovnikov na ločene se'e s trgovinskim mhietrom Crahamom ter ta>jinikom za rudarstvo Shinwellom.
Snoči je zunanji minister Hender.'cn v Tvojem govoru v Burnleyju naznanil, da bo vis 'a posredovala v sporu v bombažni inlu Hi. Dejal je, da bo danes v Manchesiru skupen ie ' nek iblo-jemalcev ter delodaijalcev bomba/Jtne indirt.îji.
Letahkï reho'd
Pariz, 13. jan. AA. Francoska lelalca Lacou-ette in Perinangle sla potolkla mednarodni rekord poleta v premi črti za lahka letala. Letela sta iz Pariza v Villo Cjsneros (2<>(K) kmj v 22. urah.
in Budokcva. Ob 4 40 je odjeknilo izza vrat pni izhodu okoli 10 strelov. Moriovčelo je bil na mestu nir ev, zaiel z revolvers!'i mi streli v glavo, prša in trebuh. Bud ako v je bil hudo ranjen v glavo in je umrl ob 10 dopoldne v boluici. Kadi nastale panike so je morilcem posrečilo pobegniti. Policija je v kabaretu aretirala Slojana Ka'.esova iu' Velčeva, na katera je padla sumnja, da sta eokriva umora,- Nu splošno pa sumijo umora tržnega mesarja Slavka Gebrgijeva Nočeva, po domače Kavčela, in kavarna rja Borisa Oskova. Policija jih /daj išče. Policija jo aretirala ludi nekatere artislke v kabare'.u Moulin Rouge. Po izjavah prič sla streljala izza vrat dva moška, dva druga pa sla stala z revolverji v roki na straži.
Dr. Btiinmà bolan
Berlin, 13. jan. kk. Državni kancler dr. Brii-niug se je na svojem potovanju po vzhodu prehla-dil, tako da mora ostati v postelji.
ItaL „razoroževan$e"
London, 13. jan. AA. »Daily Telegraph« poroča, da dela/o italijanske ladjedelnice e polno paro ter g-ad o mnogo vonih ladi. Li =it naglasa, da stremi Italija bolj za nadvlad* em v Sre Vzem-akern morju kot za pomorsko pariteto s Francijo.
40 stopin* pod ničio
Šanghaj, 13. an. AA. Po v s* m Kiteijskein pritisk nenavadno hud mraz. Kelce in kanali v severnih kra ih so zm. znjeni. Pristanišče v Tientslnu je zmrznilo v eni noči. V osrednjih pokrajinah divjajo snežni viharji, telefonske in telegrafske zveze so prekinjene. V Harbinu in v Mandžuriji jc bilo opetoveno 40 stopinj pod ničlo. Mrazu je podleglo več tisoč oseb.
Potrosite več denar'a
London, 13. jan, kk. Znani gospodarski izvedenec Kcynes je propagiral v svojem govoru v londonskem radiu, naj bi Angleži izdajali več denarja, ker tudi varčevanje pomeni pop širitev brezposelnosti.
„Trad wmd" padel v mori«
Lisliona, 13. jan. kk. Pristaniški urad v Potita del Gada poroča, da je ameriško letalo »Trade-vvind padlo v morje 20 milj od Azorskega otoka St. Miguele. Poslana je bila na pomoč takoj portugalska topničarka, da poišče letalo.
10( leto stara delavka
Pariz, 13. jan. kk. Pri prijavi delavcev k socialnemu zavarovanju se je ugotovilo, da ima neki pariški tiskar v svoji, službi najstarejšo delavko v Franciji in morda na vsem svetil, namreč 101 letno gospodično Heleno Bonnet, ki v brošurnem oddelku zasluži še 12 80 frankov na teden. D;lavka je navajala, da je tajnost njene sposobnosti za delo v tem. da je vse svoje življenje živela v Parizu kot kmetica. Nikdar sc ni jioshiževala tramvaja, podzemeljske železnice, avtomobilov ali zeleznice snloli.'Ti moderni stroji so samo zalo, da povozijo mirne pr ce. i udi z elektriko in plinom sc ni mo' gia prija/itili, temveč sedi zvečer samo pri sveči.
K mci proti davku na pivo
Berlin. 13, jan. A A. Proračunski odsek berlinskega občinskega sveta jc odklonil zahtevo po zvišanju davka na pivo. Ker ta davek ni priljubljen, bo občinski svel po vsej priliki sklep svojega proračunskega odseka odobril. Javnost zanima, kaj bo sedaj storil komisar, ki ga jc berlinski občini postavila vlada. Poučeni krogi sodijo, da bi ponovno povišanje škodovalo konsutnu d j va.
Ptedavanfe ho*os!ovne akademije
Sinoči (13. jan.) je bilo po svečani Avguîii-novi komerooraci,-i, ki se je 14. dec. vriila na univerzi, prvo letošnje predavanje BA. Piedaval je prof, M. Ušeničnik o temi: Sv. Avguštin o božjem spoznanju. Sv, Avguštin je kakor sv. Frančišek modern: sv, Frančišek s svojo preprosto religioznostjo, sv. Avguštin s svojimi cu-ševnimi boji in iskanjem Boga. — Avguštinov razvoj: od mamhajca in skeptika do platonika, od tu do krščanskega filozofa in teologa pa do misli a. Največ nespora-zumliea' pri interpretaciji Avguštinov: h spisov je vprav iz tega, da se ne vpošteva Z ene strani Avguštinovo izhodišče iz plV.onizma, z druge strani mistični značaj njegove filozofije in teologije. Avguštin e prevzel platon ke izraze, a jih pozneije napolnil s krčansko in misiiono vsebino. Upoštevati je pa treba tudi AvgušFnovo osebno nirav in čud. Sv. Avguštin je popolnoma drugačen tip filozofa in teologa karkor pa n. pr. sv. Tomaž a'kvinski. Primera. — Pot k Bogu: pogoj platonska kaitharsis, krščamsko pojmovana, ljubezen do resnice, ponižno iskanje, priprava na odpoved. Osebna poit Avguštinova: iz skepse k iz-ve&tnosji po notranji intuici'i svoje bili (Desca tov »cogito ergo sum«), iz manibe izma po platonskem idc-flizmu, k Bogu preko resnic do Resnice (ideološki dokaz). Kritika tega dokaza. Splofna pot: iz stvari (»stvari kličejo, da je Bog«), t. j. iz njih nepopolnosti (prihodnosti) in popolnosti. AvguSItnu posebno ljuba pot: od stvari do stvari po stopin/ah kvišku do Boga. ■— Zakaj pa človek sploh išče Boga? Avguštinov odgovor: Inouietum cor. nemir ga žene, da išče ' (kcnvertiil slikar Ve kadz: »Un-ruhe zu Gott«); ker nas je Bog ustvaril »ad se«, »k sebi«, t. j. ker je naravnal naše bitje nase, vsadil nam hrepenenje po spoznanju in sreči, ki nas žene od cilja do cilja, od objekta do objekta, cd neza o-voljstva do nezadovoljstva, dokler člevek ne naide Boga, ki ee v nem ste« bla eno umiri. — Prihodnje predavapje bo v torek 20, t. m. zepet ob 20 v Alajzijevišču, Predaval bo prof. M. S 1 a v i č o A, v g u Š t i n o v e m pojmovanju »Š e s t e r i h dni« božjega s t v a r j e n j a.
Rclçratshe vesfl
Belgrad, 13. jan. AA. Seizmografski apnrali jioslaje na Tašmajdanu so zabeležili 12. t. m. ob 1G.№,45 srednjeevropskega časa potres v razdalji 1Q70 km. Nihanje jo znašalo 0 mikronov. Potres je bil končan ob 10.23.
Belgrad, 13. jon. AA. V teku iirihodnjega meseca Iw v Velikem Bcrkereku konferenca predstavnikov gospodarskih zbornic iz vse države.
Drobne vesti
Pariz, 13. jan. kk. Prebivalstvo v Lyonu je zelo vznemirjeno, ker so potegnili v zadnjem tednu nič mani kot 6 strašno razmesarjenih ženskih trupel iz Rodana. Pri vseh šestih primerih gre naj-brže za enak način umora iz pohotnosti.
Pariz, 18. jan. kk. I lava« poroča iz Ženeve, da to seja mednarodne razorožitvene konference 15. februarja 1932, ker se je tudi àvira sporazumela s tem datumom.
Pariz, 18. jan. AA. Parfemnki tvorničar iu založnik Coly je .bil izvoljen od občinskega sveta glavnega mosta na Korsiki, Ajacija za župana. Dosedanji župan je poilal ostavko, da omogoči Colyje-vo izvolitev. Coty je prvoboritelj bonajiartizina v Franciji in je bil rojen nn Korsiki.
Kim, 13. jan. AA. Kralj si je ogledal rimsko grobišče, ki so ga izkopali v okolici Ostije. (Jrobi-šče se odlikuje z nenavadnimi arhitektonskimi moti V i. .
K umoru v Mariboru
Maribor, 13. jan. K poročilu o umoru v Kam» nitikem jarku dodajemo, da so noooj ob 8 blizu doma v i'obiežju na Zr.kovški c<sti aretirali morilca Friderika Koširja, ki svoje dejanje skesano priznava, pravi pa, da je bila žena noseča, kar bo pa ookazala jutrišnja obdukcija.
Sanacija bratovshih skladnic
Seja glavne bratovshe skladnice v Ljubljani — Proti spojitvi s splošnim
zavarovanjem — Zvišajo se prispevki
Ljubljana, 13. januarja.
Danes se je vršila v poslopju Pokojninskega zavoda v Gledališki ulici v prostorih Glavne bra-tovske skladnice seja upravnega odbora Glavne bratovske skladnice. Seja je bila tajna, vendar pa smo poizvedeli o njenem poteku in najvažnejših sklepih. Seji je predsedoval predsednik, generalni direktor g. Rihard Skubec Prisostvovali pa so: za delodajalce g. dr. Maks O b e r s n u, inž. g. Jurij P a u e r . g Venče J a k i 1 in g Konstantin R y n d i n , za delojemalce pa g. Anton W e r -den, g. Jožef â k r i n j a r , g. Franc T r b o v c, g. Jakob S e č n i k a r , g. Blaž Kemperle in podpredsednik g. Franc Š o b e r. Dalje sta prisostvovala seji rudarski glavar g. inž. Vinko
Prezgodaj umrl
Koroška Bela, 13. januarja.
»Prezgodaj je umrk — to je občutena srčna bridkost, ob smrti moža, ki je bil delaven, pošten, dober.
In tak je mož je umrl 13. januarja na Koroški Beli: posestnik Martin Noč, vulgo »Glažar«, v 58. letu starosti.
Njegovo življenje bodi takole označeno: Bilo je nepretrgoma veriga samega dela za družino, za župnijo in občino, skratka, vzor katoliškega moža je bilo njegovo življenje.
Nobene žrtve ni poznal, ko je šlo za družino. Od srca jo je ljubil in nesoglasja ni bilo v njej, zakaj vzgajati je znal pokojni Martin Noč! In ravno prevelika ljubezen Ln skrb za družino mu ni dal« nikdar počitka: postal je žrtev očetovske ljubezni, ko si je pri delu za njo nakopal bolezen.
Pa tudi za župnijo je veliko storil. Kdo ne ve, kako se je trudil za domačo župno cerkev, pri kateri je bil dolgoletni cerkveni ključar! In za občinski blagor se je trudil v celi vrsti odborov, v katerih je bil dolgoletni delavni član — nad 30 let: Bil je član občinskega odbora, član krajevnega šolskega odbora, bivši član krajevnega ceshiega odbora. Vedno je znal svojo besedo preudarno in modro zastaviti na pravem mestu. Bil je tudi bivši predsednik podružnice »Kmetske zvezen in odbornik »Kmetijske podružnice«.
Na prosvetnem polju na Koroški Beli je bil med prvimi, ki so orali ledino katoliški prosveti pred 30. leti: Bil je tudi prvi in dolgoletni pred-ked-nik Kat. prosv. društva. — A tudi pri gasilnem društvu se je plodonosno udejstvoval, za kar je bil odlikovan s srebrno kolajno za zasluge.
To je bil delokrog pokojnikov! Obširen in pobi sadov. Povsod bo težko nadomestiti njegovo delovno silo. V priznanje njegovemu delu je bil pokojnik odlikovan z zlato koiajno za javne zasluge.
Odločno katoliški mož, je bil tudi naročnik raznih katoliških listov: »Domoljuba«, »Slovenca« in družinskih verskih listov
Prezgodaj je umrl. A božje Modrosti ne moremo spoznati. Izgorel je v ljubezni do dela za •blagor družine, župnije in občine.
Naj uživa sedaj sad svojega dela pri »viru ljubezni — pri Bogu!
St e r g a r in upravnik Glavne bratovske skladnice g. Lojze Dular.
Na seji so sklepali o sanaciji pokojninske blagajne. Soglasno je bilo sklenjeno, da se mora izvesti sanacija pokojninske blagajne, in sicer s povišanjem prispevkov. Prispevki se bodo zvišali po pariteti za 2%, torej od 7% na 9% kategorijskega zaslužka.
Odločno in soglasno se je izjavil ves odbor proti priključitvi rudarskega zavarovanja k splošnemu zavarovanju. Z isto odločnostjo se je izjavil tudi ves odbor proti podreditvi rudarskega zavarovanja Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Odbor zahteva, naj ostanejo bratovske skladnice še naprej v dosedanji obliki in
da naj bodo podrejene le ministrstvu za gozdove in rudnike. Vendar pa naj se rudarsko zavarovanje zakonito uredi z zakonom, ki je že v osnutku pripravljen.
0 vseh sklepih, ki so bili na tej seji soglasno sprejeti, bodo obveščena vsa pristojna oblastva, po-sebuo pa še ministrstvo za gozdove in rudnike. Jutri, dne 14. t. m. bo v Belgradu v ministrstvu za gozdove in rudnike seja vseh Glavnih bratov-skih skladnic v državi, vseh rudarskih glavarstev v državi in vseh rudarskih sindikatov, tako delo-dajalskih kakor tudi delavsikih. Na tej seji bodo prav tako razpravljali o položaju Glavnih bratov-skih skladnic iu o stanju rudarskega zavarovanja v državi.
Jubilej slovenskega
duhovnika v Ameriki
Amer. Slovenec od 23. decembra poroča:
Srebrni jubilej mašništva je obhajal 17. dec. Rev. Albin F. Moder, župnik na fari sv Barbare v Bridgeville, Pa. Tam župnikuje že od 1. 1912, kamor je prišel po smrti čč. gg. Rev. Zalokarja in Rev. Taèeka.
Jubilant je bil rojen v Trebnjem na Dolenjskem. Gimnazijo je študiral v Novem mestu in Ljubljani, bogoslovne študije je pa dovršil v St. Paulskem semenišču pod pokojnim nadškofom Ire-landom. Od tu je bil od harrisburškega škofa zaeno z Rev. Luko Gladekorn v Overbrooku, Pa., posvečen v mašnika dne 17. dec. 1905. Prvo slovesno sv. mašo pa je bral na dan pred božičem, 24. dec. 1905 v cerkvi Matere Božje v Pittsburghu, Pa., kjer je bivala njegova rodbina.
Ko ga je poklical Gospod v svoj vinograd, dal mu je delo težaka, trpina, katerega se pa mladi duhovnik ni kar nič ustrašil. Zavihal je rokave, pa hajdi na delo.
Za kaplana je bil na ameriških župnijah vzhodne Pennsylvanije, v Shamokenu, Berwicku. Lebanonu, župnik pa na slovaški župniji v Mt. Car-melu in Cormvallu, Pa. Od tam pa si je izprosil od svojega škofa dovoljenja, da bi mogel deiovati med svojim narodom. Prišel je med Slovence v Springfield, 111., kjer je spomladi 1. 1911 ustanovil tamošnjo slov. župnijo sv. Barbare. Težavno delo je bilo to, tako da mu je celo zdravje odpovedalo. A njegov jekleni značaj in volja sta tudi to ovito odstranila in na novo delo je šel, ko je okreval. Župnijo sv. Barbare je prevzel Rev. ,Valoven. a on je odšel v državo Pennsylvanijo, kjer je upal utrditi rahlo zdravje. Župnija sv. Barbare v Bridge-villu je bila izpraznjena, zato je prijel za delo Rev. A. F. Moder, kjer še sedaj deluje, deloma med Slovenci, a večina je katoličanov drugih narodnosti. Posebno prav mu pride znanje več jezikov, katere mora rabiti pri lako različnih narodnostih, kot jih ima on.
Na zadnjih dveh konvencijah KSKJ v Pittsburghu in Waukeganu se je izkazal za vnetega Jednotarja, Irdnega Slovenca in delavnega delegata.
Slovenec v Ameriki i8 let po nedolžnem zaprt
Glasilo KSK jed note v Clevelandu od 30. decembra poroča o tem-le slučaju:
Rojak Josip Erjavec iz White Valley, Pa., jc bil 18 let po nedolžnem zaprt. Te dni so ga spustili iz zaporov.
Bilo je leta 1911 v Westmoreland okraju, v Pennsylvaniji, ko je bil v neki gostilni s sekiro ubil rojak Petek, ko so ga obdoliiii skebstva (stav-kokaz). Prijeli so rojaka Erjavca, ki je nekaj mesecev prej prišel iz slare domovine kot 18le1ni mladenič. Zelo se je čudil aretaciji, ko so mu povedali. da je bil obložen umora Petka. Vedno je trdil. da je nedolžen. Bil je spoznan za krivega umora prve vrste in obsojen v smrt.
Zanj so se zavzeli razni Amerikanci, ki so dosegli, da je dobil drugo obravnavo, in da je bil obsojen od 16 do 22 let ječe.
Sedaj je bil pomiloščen, in ko je prišel iz ječe, je zopet izjavil, da je nedolžen in da sumi nekoga, ki je v resnici izvršil umor. in da ga bo poiskal.
Nova doba na Goriškem
Gorica.
Goriški prefekt Tiengo se je lotil dela z vsemi svojimi mladimi silami Fašisti napovedujejo po novem letu »novo dobo . V akcijo stopijo skva-dristi pod poveljstvom fašističnega tajnika Avve-nantija, ki je že organiziral »skvadre«. Napovedani so pohodi v vasi, ki jih fašisti smatrajo za odporne. V Gorici se je vršil sestanek fašističnih zaupnikov z dežele, zdravnikov, učiteljev in občinskih načelnikov. Vodil ga je g. Avvenanti. Sklenjeno je bilo. da se uvede »nova doba : zginiti mora vsa slovenska inteligenca, vsi zavedni trgovci in gostilničarji ter bolj izobraženi kmetje. V teku petih let mora bili manjšinsko vprašanje v Italiji za vselej rešeno! Poslej ne sme biti več govora o Slovencih. Nadaljevati je treba brezobzirno boj proti slovenski duhovščini. Fašisti trde, da novi prefekt povsem odobrava Avvenantijev načrt, da je tudi on mnenja, da se da slovenstvo v teku petih let povsem iztrebiti. Vodstvo vse politike je prevzel Avvenanti, ki pravi, da se mu jc posrečilo zrušiti celo ustanove, ki jih je poklical k življenju sam Mussolini I
Davek na prešiče
Gorica.
Na Goriškem je kmet doslej plačal 20 lir občinskega davka za vsako svinjsko glavo. V času, ko je fašistični tisk poln »veselih* novic o znižanju davkov v Italiji, pa je bil tu občinski davek povišan na 45 lir! Marsikateri kmet sploh ne more zaklali prašiča, ker nima denarja, da bi plača! davek. V goriški občini, h kateri so bile nedavno priključene čisto kmečke vasi Štandrež, Podgora, Solkan, Št. Peter in Vrtojba, znaša zdaj ta davek kar 70 lir od 100 kg žive teže.
Ker se svinjina prodaja izpod 4 lire kilogram, je razvidno, da mora kmet plačati občini skoro petino vrednosti prašiča! Po pravici trdijo kmetje, da je bilo bolje pod grofi, ki so terjali desetino. Davek je treba plačati né glede na to, ali se prašič proda ali pa zakolje za domačo uporabo. Občine upravljajo fašistični komisarji, ki po svoje gospodarijo z občinskim imetjem. Ljudstvu niso odgovorni.
Sedem Jugoslovanov zgorelo na sveti večer
Slovenski ameriški listi poročajo o nesrečnem požaru, ki je izbruhnil v božični noči v VVhi-ting. Ind. in zahteval 7 smrtnih žrtev. Vsi ponesrečenci so Jugoslovani, ali Slovenci ali Hrvati, se ne ve. Požar je izbruhnil |x) polnoči najbrže na stopnišču, ki je vodilo iz prvega nadstropja v drugo. Verjetno je, da je povzročil ogenj ogorek cigarete, ki ga je kdo iz nepazljivosti vrgel na tla. V drugem nadstropju hiše na 807 Schrage St., je pa stanovalo v samskih stanovanjih 8 Jugoslovanov, ki so bili vsi v službi pri petrolejskem podjetju Whi-ling. Praznovali so skupno sv. večer, na kar so šli k počitku. Medtem pa je izbruhnil požar, ki se je razširil z neverjetno naglico. Dim in ogenj je prva opazila soseda Mrs. Frances Krmar, ko se je vračala od polnočnice. Le eden od njih jo je čul še o pravem času Ln skočil hitro skozi okno iz drugega nadstropja in že pri tem dobil tako hude opekline, da še ni izven nevarnosti. Tako se je rešil Luka
Lavrinovič, ki je takoj nato z vpitjem skušal zbuditi tovariše in v prvem nadstropju stanujočega hišnega lastnika Fr. Zvomarja z družino.
Gospodar se je z družino v zadnjem trenutku rešil, v gorečem poslopju pa je ostalo vseh 7 Jugoslovanov, ki se niso ulegnili rešiti. Ko so gasilci udušili požar, so našli tri obžgana trupla na stopnicah, štiri pa zadušena v posteljah. Prvi trije so se najbrž na klice rešenega tovariša zbudili in se hoteli rešiti po stopnicah. Te so pa bile že tako v ognju, da se jim ni posrečilo prodreti stene iz plamentov. Imena mrtvih so |>o ameriških listih sledeča: Josip Ludi, star 49 let. John Lutič, star 34 let; Nick Slemič (ali Flemick), star 50 let; Matija Slepič (ali Maks Slepič), star 68 let; John Berbič (ali Jos. Bebek), star 48 let; Viktor Milievc (ali Milarčevič), star 53 lot; Tony Količek (ali Thos. Kuševič), star 35 (55) let.
i£>uii iirvaiuusu. i оллј »c jc les»
Umetno jezero pri Žirovnici
Zagrajena Sava naj pomaga Završnici
B r e z n i c a.
Kakor vsi' kaže, bomo imeli letos precej dela v naši občini in sosednji Koroški Beli. Obeta se graditev velikanskega bajerja, prav za prav umetnega jezera. V Kavčičah pri Mostah naj bi se to jezero začelo in segalo skoro do nekdanjega javor-niškega mostu. Tam, kjer bo Sava zagrajena. pa bo stal 30 metrov močan zid, torej bo dosti prostora za lepo cesto iz Žirovnice na Dobravo.
Tako ujeta voda naj bi pomagala deželnim
Baragova zveza
v ameriški Sloveniji
»Ainerikamski Slovenec* od 1. januarja poroča iz Chicago:
Dne 29. decembra 1930 je dan, ki bo ostal važen zgodovinski dan v zgodovini Ameriške Slovenije. Sklican je bil za Ia dan ustanovni zbor Baragove zveze katoliških Slovencev v Ameriki. Zborovanje se je začelo ob 2.20 popoldne, katerega je otvoril z molitvijo veleč. g. pater komisar Bernard Ambroiič, OFM. in s kratkim jedrnatim nagovorom. Takoj nato, |и> kratkem uvodnem pojasnilu o namenu in delu take zveze, je zbor prešel na osnutek pravil
Po debatah o raznih vprašanjih, kar bo bolj podrobno iu natančno poročal »Svetilnik«:, ki se bo odslej zval Baragov svetilnik , so prišle na dnevni red volitve odbora, v katerega so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Mr. Anton Grdiva, Cleveland. O.; podpredsednik Mr. Jos. Gregorii, Chicago, 111.; tajnik Very Rev. Bernard Ambroiif, OFM. Namestnika si najde in določi sam. Blagajnik Mr. Geo. Slonič, Joliel, 111.; namestnik Mt. J. Jerič, Chicago, 111. Nadzorniki: Mr. Leo Jurjovec, Rev. M. BvJala in Mr. J. Gulllieb. Misijonarja:: Rev. Odilo Hanjiek in Rev. Venceslav Šolar. Odborniki: Rev. dr. Hugo Bren, OFM. in Rev. J. J. Oman. V ta odbor se pritegneta še dva, ki jih bo |K>iskal odbor.
Zborovanje se je zaključilo okrog 5 30 zvečer z najlepšim uspehom in zadovoljstvom. Tako je dobila Ameriška Slovenija za novoletni dar Baragovo zvezo, katera naj živi, rasle in p roc v i ta in rodi obilega sadu za naš narod v tej zemlji.
Banovec operiran
Ameriška Domovina od 26. decembra poroča:
Žalosten božič je imel odličen slovenski operni pevec g. Svelozar Banovec. V torek (23. dec.) zvečer je bil še zdrav v našem uradu, pozneje proli noči ga je pa hipoma napadla bolezen in Grdinova ambulanca ga jc ob 2 zjutraj v sredo odpeljala v bolnišnico, kjer ee je moral nemudoma podvreči težki operaciji za slepičem. Vodstvo bolnišnice naznanja, da ga za enkrat ne more nihče obiskati.
Iskreno želimo, da se zdravje g. Banovcu čim prej vrne.
elektrarnam proizvajati tok. Da poleti ne bo manjkalo na tej vodi čolnov, je skoraj gotovo. Nekoliko nižje od Most, že pod izlivom Radovne v Savo, pn bo stala nova elektrarna Kranjske Industrijske družbe, katera se ima, kakor slišimo, tudi zgraditi v kratkem. Ko bi Vintgarja ne biio škoda, bi se dal zgraditi tam velik rezervoar.
Tudi več hiš in občinski vodovod nvisli zrasli to leto. — Pred kratkim so zborovali naši muharji. Vrli nasledniki Janša so sklenili, naj »Slovenski čebelar« ostane.
Trdo kaznovana delavka
Kočevje, 13. januarja.
Delavka Samida, mati dveh otročičev, ki dela v tovarni v Kočevju, kamor hodi vsak dan 4 km daleč na zaslužek dnevnih 20 Din, je morala k zdravniku z bolnim otrokom. Mati ni vedela kaj je otroku, zdravnik mu je iniciral serum in ker je bila tudi sama bolna, je zdravnik ordiniral tudi njo. V prepričanju, da je zdravnik otroka zdravil le z inieiranjem, predpisana zdravila pa da so za njo, se je temu primerno gluha bolehava delavka, ravnala.
Drugi dan, v skrbi za zaslužek, je šla, četudi bolna, na delo. Kako se je začudila, ko pride pou.jo orožnik, češ, da mora takoj domov radi nalezljive bolezni njenega otroka. Sedaj je nadložna reva šele izvedela, da bi ne bila smela iz hiše; radi slabega sluha in težke zapopadljivosti sploh ni vedela za tako odredbo zdravnika. Zato, ker je šla iz hiše v tovarno, jo je okrajni načelnik gosp. Plâtrer kaznoval z globo 1000 Din!
Ubogo mater lomi krč in reva dobiva živčne napade radi strahu pred to trdo kaznijo, kajti z dnevnim zaslužkom 20 Din mora mati delavka vzdrževati dva mala otroka, 68 letnega bolehavega moža. odrajtovati obresti od dolga, sama bolehava, kjo naj vzame še za globo 1000 Din.
Tolažimo jo s lem, da bo banska uprava razveljavila trdo kazen gospoda okr. načelnika Pla-t-rerja. Tak slučaj v Kočevskem okraju žal ni osamljen!
Drža i žlice ie pogoltnil
Ljubljana, 13. januarja.
20 letni mehanik š. A. je včeraj v preiskovaj-nem zaporu v Celju pogoltnil ročaj žlice. S to sicer drago odkupnino se je sicer znebil dolgočasnega preiskovalnega zapora, pač pa je bil prepeljan danes v bolnišnico, kjer bo moral svojo drznost najbrže plačati s težko operacijo. Zakaj je tvegal ta nevarni poskus, ni znano. Mogoče jc mislil, da mu bo prevoz nudil priliko za beg in je zato žrtvoval svoje zdravje.
Trganfe
in bolečino v križu ublažuje domače 7dravljpnje s PistyHnskirn blatnim obkladkom >Gama-Kompresa«.
Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji. Skladišče: DROGI RIJA GRI GORIC, IJUBLJANA Prešernova ulica 5.
Varujte sa angina
potom
PanflavKn-
__pastilil
Občinski blagajniki
Volitev občinskih blagajnikov o upravljanju blagajniških poslov v občinah Dravske banovine.
V	smislu razglasa o upravljanju občinskih blagajniških poslov v občinah Dravske banovine »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« št. 43 z dne 12. decembra 1930 morajo vsi občinski ud bori v Dravski banovini izvoliti občinskega blagajnika izmed članov občinskega odbora. Navajamo izvleček razglasa o dolžnostih občinskih blagajnikov:
Občinske posle od izvolitve dalje bo upravljal občinski blagajnik. V nobenem slučaju ne sme teh poslov opravljati župan sam.
Naloga občinskega blagajnika bo, da bodo ob-; činske blagajniške knjige in vse dokazilne listine I v redu in da se bodo pravočasno izterjevale občinske davščine in dohodki in da se bodo pravočasne I izplačevale zapadle terjatve.
Občinska blagajna.
Občinski denar, kakor tudi vse vrednostne papirje mora hraniti ob inski blagajnik v železni blagajni. Večji denarni zneski pri velikih občinah do 10.000 Din, pri manjših do 5000 Din, se ne smejo pustiti ležati v občinski blagajni, pač pa se morajo pupilarnovarno naložiti.
Zasebni denar in druge vrednosti se ne smejo hraniti v občinski blagajni.
Blagajniški dnevnik.
V	vsaki občini mora voditi obči. ski blagajnik blagajniška dnevnika občinskega in ubožnega zaklada.
I Vpisovanje v blagajniški dnevnik se mora I vršiti s črnilom. Vsako črtanje ali radiranje je ne-! dopustno.
Vsak dohodek ali izdatek se ima takoj po prejemu ali izplačilu vpisati v blagajniški dnevnik.
Vsaka postavka dohodka ali izdatka mora biti krita s potrdilom onega, ki je prejel ali, ki je izplačal kakrkolišni znesek iz ali v občinsko blagajno. Vpisati je tudi datum prejema ali izplačila in doba, za katero se je znesek prejel ali izplačal in komu se je izplačalo.
Taksni dnevnik.
Vsaka občina, ki pobira z odobritvijo nadrejene oblasti razne občinske lakse, mora voditi taksni dnevnik. V taksni dnevnik je vpisa vat i na isti način kakor v blagajniški dnevnik One občine, ki pobirajo tudi občinsko takso od živinskih potnih listov, se taksa beleži mesečno v seznamu živinskih potnih listov in se ob koncu meseca prenese v taksni dnevnik le skupni iznos takse na živinske potne liste.
Poinužni blagajniški dnevnik.
Pomožni blagajniški dnevnik služi večinoma le večjim občinam, ki zahtevajo vedno točen pregled dohodkov in izdatkov, kakor n. pr.:
a)	za večje gradbeno delo pri občinskih poslopjih in drugih občinskih napravah;
b)	dela, ki jih občina vrši s podporo države ali banovine, odnosno s prispevki ene ali več vad ali podobčin;
c)	vsa dela in posli, ki jih občina vrši na tuj račun ;
č) dvigi in vloge na tekočem računu;
d)	nakup in prodaja uradnih tiskovin.
Iz pomožnih blagajniških dnevnikov se je skupni zneski prenašajo v blagajniški dnevnik. Pomožni dnevnik pa služi kol priioga za vpisani znesek v občinskem blagajniškem dnevniku.
Take vrste dnevnik je vo<liti tudi zn razdelitev vsake podpore.
Dokazilne listine.
Vsi vpisi dohodkov in izdatkov v blagajniškemu dnevniku morajo biti kriti s prilogo, iz katere nvora biti razvidno, da je vpis pravilen. Te listine morajo biti pisane s črnilom ali s strojem. Vse računske priloge je hraniti in urediti |x> tekočih številkah za vsako leto posebej.
Dokazila o prejemkih.
Za dokazilne listine o prejemkih veljajo:
1.	Odrezki postnih nakaznic, s katerimi je nakazan znesek bodisi od sodišča, sreskega načel-etva. banovine, davčne uprave itd. Ker so odrezki mali, je najbolje, da se odrezki nalepijo na četr-tinko pole.
2.	Za dohodke od občinskih samostojnih davščin, katere občine pobirajo v svojem delokrogu, je treba, da se dohodek izkaže s tem, da plačnik potrdi resničnost plačanega zneska s svojim podpisom. Priložen mora biti tudi seznam, katerega pošlje pristojna finančna kontrola.
3.	Za [losojila se mora priložiti odlok, s ka-j terim je posojilo od nadzorne oblasti dovoljeno in j potrdilo denarnega zavoda.
4.	Zn poslovanje tekočih računov pa vsako-: kratni izpisek tekočega računa.
5.	Za prejete podpore od raznih oblasti pa s j odrezkom oblasti, katera pošilja nakazilo.
6.	Za dvige iz hranilnic je dokaz hranilna I knjižica ali izplačilni list, če se vsa vsota dvigne.
7.	Zn ves ostali denar služi kot dokazilo, ki pride po pošti odrezek poštne nakaznice, za kar mora blagajnik pripisati, za kaj je bil denar namenjen.
8.	Za vse druge prejemke: plačilni list, ki mora biti lastnoročno podpisan od plačnika.
Dokazila o izdatkih.
9.	Za dokazila o izdatkih občinske blagajne veljajo računi, fakture, pobotnice itd., katere izstavljajo stranke, katere prejmejo denar.
Iz dokazil mora biti točno razvidno; zjiesek .•plačila, naveden mora biti tudi z besedami, da-' tum, kraj plačila in lastnoročni podpis onega, ki je denar prejel.
10.	Ako je prejemnik denarja nepismen, tedaj se izplačilo izvrši pred dvema pričama, ki se tudi lastnoročno podpišeta, prejemnik pn resničnost prejema podkriža v navzočnosti prič iu blagajnika.
11.	Občinski blagajnik sme vršiti plačila iz občinske blagajne le po predhodnem dovoljenju župana in po županu lastnoročno podpisanemu nakazilu.
12.	Vse občinsko gospodarstvo se mora vršiti le po odobrenem letnem proračunu dotičnega leta.
13.	Občinski odbor mora po svojih pregledo-valcih najmanj dvakrat na leto nenapovedano pregledati in kontrolirati poslovanje župana in blagajnika.
14.	Voditi je točen inventarni zapisnik, v katerem mora biti vpisana vsa občinska premična in nepremična imovina. Inventar vodi in izpopolnjuje župan.
Iz navedenega se vidi, dn ee bo poslovanje občinske blagajne razširilo in s tem nekoliko župane razbremenila
ftai praviti 9I
Po oefjilt mtsÙh stoji na kolodvorih *viomul, ki iuluja perouske vstopnice. Ali se ne bi odločilo j tudi naše železniško ravnateljstvo za nabavo stičnega jako potrebnega avtomatu? Popre) ji: izdajat , v Ljubljani peronske vstopnice kolodvorski vratar. I Zdaj »o m u od r zrli to 4olino*t, in /trav so Morili, ker il/ta res ludi drugače dosti poslu: saj mora vsakemu potniku pregledati in greiiipmli njegovo vozovnico, nr da bi govorili o slalnilt vprašanjih, ki ga i njimi nadleguje obiimlvo. Informacijskega urada, ki bi vsakemu postregel s potrebnimi, pojasnili, tudi namreč ie nimamo na naiem kolodvoru. A zamislimo se zdaj v poloiuj tistega, ki pol, nbuje samo peronsko vstopnico, posebno če hiti lui mu nabirati pri s prejemu zunanjih gostov in si. prilikah. Skoro ееАпл! se moro nastavili med številne potnike, ki kupujejo vozne listke, in redno ziuntuli tre-noiek sprejemu. Če te ne bi bilo mogoče nabaviti av ovuit«, vaj bi se vsaj nastavila za izdajo pe, enakih vstopnic posebna oseba pri posebnem blagajniškem okencu. S leni bi bilo občin s t rti ustreieno tu bi se tudi esej nekoliko razbremenile * prodajo voznih listkov prezaposlent- ostale blagu je i ce.
Mala kronika
ie Slovesna osmina po umrlem zunniku Jožefu Knifiru bo v četrtek IS. t. tu. ob H zjutraj v farni eerkvi v Gorjah.
ir Osmina za pokojno Klemenčič Marijo roj. Bokalj iz Dola pri Ljubljani bo v pelek dne 16. januarja ob 7 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
-k Slovo s;. Antena Gerd ne. D~»e4an4 večletni predsednik KSK Jednote v Ameriki, g. Anion Gerdina, vsem Slovencem lo in ons ran morja znani in priljubljeni organizator, 'e s 1. januarjem izr čil čast in posle predsednika .Jednote svojemu nasledniku g. France u Opeki.
* Smrt med Slovenci v Ameriki. Na bože je v Forest City, Pa. umri naš rojak .lane/. Osolin, star 50 let. Doma je bil z (i ren ske a. V Ameriki . zapušča brata Lo ža, ženo in 5 olrok Dve hčerki ' sta že učiteljici, dve pa šludira'a za učiteljice. Naj počiva v minil
+ Poštarji so zborovali v ponedeljek v Zagrebu! Zbrali so se k seji predstavniki vseh organizacij iz dr/ave ter najprej razpravljali o tem, kako na| bi se vse različne organizacije poštarjev v državi zdriuile v eno samo enotno in vse ro. tne uslužbence predstavljajočo organizacijo Dalje so razpravljali o težkem materielnem položaju poštnih usUubcncev, ki edini inn'd vseh državnih jradnikov, ki niso še nobenkrat dobili nobenih posebnih doklad, dasi je njih služba gotovo ena od najtežjih in najodgovornejših v dr/avi. V tem imislu so se sprejeli sklepi in predlogi, ki bodo odposlani ministrskemu predsedniku ter poHn mu ministru. Zborovalci so brzojavno pozdravili Nj. Vel. kral'a ter generala nre.;sadnika Zivkoviïa.
-A- Nesreča pri delu. Včeraj poooldne je v bližini Gasilskega doma na Viču vzdigoval delavec Vole Ivan. star 36 let in «tanujoč na Viču Št. 40. težak kainen. Po nesreči na mu ie težki kamen zdrknil i/ rok in mu padel na noge. Sila udarca je zlomila desno nogo pod kolenom in kmalu nato ga jc odpeljal rešilni avto v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.
Ljudje, ki trpe na liu de m r.nprtju in jili vrhu lega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proli možganom, | glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, rani Ivi istega, ; hemeroidih in tvorih, jemljejo zjutraj in zve- I čer četrtinko naravne »Frauz-Joeel« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali s.Pr«nz-Josef< vodo pred in po operacijah. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah.
-A- Vreme je postajalo zadnje dni vse mileje. Včeraj smo imeli v Ljubljani mraza le še —2.8" C, maksimum pa celo +0.9" C. 2e dva dni je bilo bolj južno, dokler ni včeraj |>onoldiie začelo lepo in zelo ponižno snežiti. — V Mariboru 60 imeli pa mraza —5» C, v Zagrebu -3° C, v Belgradu celo _s" C. Pač pa je v Splitu +10° toplote, na otokih ponekod celo -1-13" C in več. Zato pn imajo dež.
■fr Koliko požro živali v zagrebškem Zou. Zagrebški Zoo ima polno vsakovrstnih živali: kamele. leve. slona, bele medvede itd. katere je treba krmiti vsakega posebej na svoj način. Dne 17. i. m. se bo vršila dobavna licitacija za krmo zve-*, rem. Treba bo za dobo enega lela sledečih stvari: 7000 kg koruze, 4500 kg koruznega zdroba, 5500 kg koruzne moke, 6600 kg ovsa, 400 Okg krompirja, 100 kg riža, 400 kg sladkorja, 12 kg čaja. S000 kg črnega kruha, 14.000 kg konjskega mesa, 500 kg pšenice, KK) kg ječmena, nad 1300 kg raznih semen, 200 kg pšena, 50 kg mravljičnih jajčec ter velike'množine sena in zelenja.
+ Na progi Zagreb—Varaždin—Cakovec, ki vodi skozi hrvatsko Zagorje ter veže čez Cakovec velik del severnega slovenskega ozemlja z Zagrebom. bodo, kakor se poroča, izboljšali železniški promet. Zlasti se bo pospešila hitrost vlakov iu sicer se bo vozni čas iz Zagreba do Varaždina skrajšal več ko za eno uro, tako da bo to daljavo vlak prevozil v 3 urah in treh četrtih, dočim je rabil vlak doslej za to progo tudi do pel ur. Vlaki se bodo opremili z zračnimi zavorami, ker imajo zdaj le ročne, vsled česar mora vlak že dober kilometer pred vsako postajo zmanjševali hitrost. Ta nedostatek bo torej zdaj odpravljen.
★ Udeležencem smuškega tečaja ua Sv. Križu noil Golico se priporoma odhod iz Ljubljane v sredo 14- t. m. z vlakom ob 14.15 ali ob 18 50, in sicer iz razlega, ker pričakuje na Jesenicah pripravljeni voznik za prtljago.
ir Natečaj zn sprejem polic, agentov, kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi S II zakona o državnih polic, izvr.šiln.'h uslužbencih natečaj za sprejem 4 pripravnikov polic, agentov v drž. službo. Prošnje naj se vlagajo do 25. t. m. na polic, upravi v Ljubljani.
•Jt Natečaj. Pehotna podčastniška Sols Pre-
tfovl llačrt stolnega mesta Ljubljane V
merilu 1:10.000 sla izdelala mestna geomelra gg. Čeme in Tomšič. Ker Je mesto dobilo v zadnjih letih veliko no\ ih ulic. nam j< ta načrt dobrodošel.
Načrt sam ie tiskala Jugoslovanska tiskarna in založila .lie; sTovankka knjigama v Ljubljani. Nafriu je priložen seznam ulic, irgov, javnih posjopfcj itd. dalje seznani ulic Most, Viča, Zg. Slšlce. Dalje obsega hotele, konzulate, javne knjižnice, cerkve, vojaške urade, (lenarile /.uvode v lastnih hisali, zavarovalnice, šole. bolnišnice in spomenike. Cena načrtn s seznamom 20 Din. nalepljen na karton s seznamom 35 Din. nalepljen na piatno s palicami s semamom 55 Din. na pla nu v žepni obliki s seznamom pa 45 Din. Vsaki pisarni iu trgovcem je novi načrt neobhodno polrëben.
+ Na svclovni razstavi v Parizu je sodeloval tudi naš znani veleindustrijalec g. Peter Te-sliČ iz.-Siska, s svojo že i/\»eji mej naše ilrinve pozn.ino zdravilno Sisudco mineralno vodo. ; — Strokovnjaki v Parizu so jiokužali vqdo in polom analize' pnžhali iVredtfo raravmiosr in so v .tem oziru .soglašali z ostalimi svetoyniini strokovnjaki Poleg tega pa je tudi izvrstna namizna pijača. Ra/slavljalni prostor Sisačke mineralne vode jc bil l.onstanlun poln ljudstva, ki je okušalo vodo iu izrekalo hvalnico njenemu okusu. Jury razstave je odlikoval g. Pelra leslića i največiirii mogočim odlikovanjem iu to s častnim pokalom, zlato kolajno in diplomo — kot priznanje izredni zdravilnosti in izvrstnemu okusu Sisačke mineralne vode — pa se ludi mi pridružujemo čestitkam g. Teshču.
Je samo v tabletah
Na razvalinah zakonskega življenja
Mož ustrelil že o în pobegnil
Maribor, 13. januarja.
V Kamniškem jarku se je danes odigrala težka žaloigra. Pred hišo posestnika Poldeneka sta se srečala mož iu žena. Spregovorila sta najprej nekaj besed, spočetka tiho, nato pa pikro in težko, nakar je mož nenadoma potegnil samokres in oddal tri strele naravnost v srce. Žena se je zgrudila, ne da hi bila kapPica krvi brizgnila po tleli, ter kmalu nalo izdihnila.
Morilec je zbežal v bližnji gozd. Iz okolice so se zgrnili ljudje in skušali nuditi prvo pomoč. Vsa pri/, devanja po bila zaman, ker je kmalu nato mlada ženi umrla
Žena, ki je ležala mrtva na tleli, je bila 23 letna Aua Koširjeva, rojena Kovačeva. Morilec je njen zakons'-i mož Friderik Ko-Sir, ključavničar v delavnicah državnih železnic v Mariboru.
Truplo usmrčenke so kmalu mto prepeljali v kamniško mrtvašnico, kjer bo radi ugotovitve dejanskega stanu i bdeclraao.
Je to tragika dveh uovojioročencev, ki sta se šele lansko 1'lo poročila. Stanovala sta pri ženini materi Mariji Kovačevi, s'anuj<či pri posestniku Kolbergerju na šobru nad Kamilico. Friderik Košir je imel ženo zelo rad.
Spočetka je bilo zakonsko življenje srečno. Tod i km- lu so žirki rodbinske =refe jeli znteninjevati vs'kdmji prepiri, ki so se vse boli in bolj ponavljali iu po streva'i, tako da je pr'5'o le dui do ločitvenega jidsrtopniija. Pokojna Kovačeva je bila namreč na zunaj zelo prijetna 1er v družbi dobrodošla radi svojega živahnega temperamenta. To je povzročilo Koširjevo ljubosumnost, ki ji je dal duš-j;a v razumljivem pozivaniu >ene na odgovor iu pojasnilu. Pri Koširi'-vih se je v poslednjeni času naselil pravcati prepir.
Danes je ravno Koširjeva šla od doma proti Mariboru na delo v HuHerjevo "lovarno. V rokah je in siht lies mesa in nekaj vina za večerjo. Mož pa d.iaes ui šel na delo, ampak je Oolal doma. Tako st- je zgodilo, da sta se okoli |>ol 12 srečala pred omenjeno hišo. ona mi jioti proli Mariboru, on na poti domov Najprej je prišlo do bes"d, nalo pa do strašnega dogodka, ki je vzbudil mod Kainničani veliko razburjenja. Vznemirjen je pa tudi Maribor, kjer se je vest o strašnem dogodku bliskovito razširila.
Po izvršenem uboju je mož zbežal v bližnji gozd. Čez nekoliko časa, ko so se bili ljudje zbrali okoli pokojnice, se je nenadoma pojavil pri po-koinici njen mož; bil je kakor brezumen. Prepodil je zbrane ljudi ter s solzami v očeh poljubljal ženo, nato pa zopet izemil v gozdu. Popoldne so ga buje videli v Mariboru.
O dogodku je kamniško županstvo takoj obvestilo mariborsko orožništvo in policijo, ki se je takoj podala na poizvedbe in ua zasledovanje. Ob r-n poročila HIOŽ4 niso niti videli, niti aretirali, niti se ni sam prijavil Proti večeru se je po Mariboru raznesla vest. dn so ga videli na Glavnem trgu. Te v< sti jia so se izkazale za neresnične.
Po drugih poročilih sta oba zakonca v ]>o-slednjem času živela na Pobreiru pri Mariboru v ZrVevskl ulici 32 1er je žena odšla davi v Kamilico k nekemu viničarju. ki ima njenega otroka v i?ji. Po drugi verziji ie šla na obisk k materi lia 8obru. da bi ji potežili svoje gorje.
Pretresljivi dogodek priča jasno in zgovorno, kje je treba vedno bolj iskili vzrokov k tem рте-tieeljivjm jiojavom. ki se od dne do dne bolj razkrivajo: jioinnnikfinio človeške zavesti, da smo v odnosu 7. Bogom in dolžni pokoriti se njegovim za-jjovedim.
Ljubljana
Dvp nesreč! or? rfrseu'a
Ljubljana, 13. januarja.
Komaj je toliko pritisnil inraz, da je zmrznila voda na razširjenem drsališču -Ilirije-- in da so se drsalci mogli prvič letos privoščiti ta krasni sport, ko imamo tudi že prve njegove žrtve. Včeraj se je drsala gdč. Ivanka Kobe, hčerka uglednega ljubljanskega sodnika. Komaj pa je dobila jiravo veselje do lepega športa, je že padla tako nesrečno, da si je poškodovala levo roko. Zatekla se je v bolnišnico, kjer ji bodo roko kaj hitro jiozdravili.
Danes popoldne pa se je na živahnem drsališču Ilirije pripetila že druga nezgoda, ki bi imela lahko hujše posledice. Petletni Važi Samec, sin ljubljanskega trgovca I. Samca, Mestni trg 21, se je z vso vnemo smukal po ledu, ko ga je nekdo menda iz nepazljivosti oplazil s sankami' po glavi. Fantek se je takoj zgrudil, tako da so hitro poklicali reševalni avto, ki je inalesra športnika odpeljal v Leonišče, kjer so ugotovili, da rana ni luido nevarna in da bo kmaju zopet lahko mali — sportsman Z ozirom na pogoste nesreče bi bilo prav, da se drsalci skušajo s čim večjo obzirnostjo in pazljivostjo prepreprečiti neljube in često nevarne nezgode, ki le škodujejo razvoju drsalnega športa.
> I
stolonaslednika Petra v Bileči (Hercegovina) ho sprejela 1. maja večje število gojencev iz meščanstva. Kandidat mora biti noš državljan, mora biti neoženjen in pismen. 1er ne sme bili mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. V postov pridejo torej kandidati, ki so rojeni 1910. do vključno 1914.1. Lastnoročno pisano in predpisno kolekovano prošnjo je dostaviti pristojnemu poveljstvu vojnega okrožja. Soin traja V/j lelo. Oslali pogoli so razvidni iz službenega vojnega lista št. 2 od 10. januarja I. 1., ki je ua razpolago ua vseh orozniških postajali.
Dva potniha
Ljubljana, 13. januarja.
Včasih so bili trgovski potil ki veliki go- j spodie, saj so med ljudi razpečavnli le šivalne in druge slroie, ostalo blago pa so prodaiali samo ua debelo posameznim trgovcem. Od lede j pa je že dosti, dcs-li časa preleklo in stan trgovskih potnikov ie izgubil mnogo na ugledu. Vsaj se jc vsililo vse polno brezposelne/ev in s kupčijami je šlo naglo navzdol: provizi e so pos'a aie od dne do dne man še, taki potniki so segali po čimdalie manj vrednem blagu konkurenca ie rastla, z no pa tudi p it-ožbe reclne trgovine in reelnih pol i-jtov. Celo tako daleč je prišlo, da so pričele večie tvrdike ra-zpečavati med konzuieenti po svojih potnikih nogavice po posameznih parih in milo v kosih. Nič čudnega ni bilo tore', da so se med takimi potniki vgnezdile nekatere navade, s katerimi ie kazenski zakonik močno navzkriž.
Danes je imela ljubl'anska policija precej dela s preiskavo o enem lakih lučajev. Neka i ljubljanska tvrdka je ovadila dva svoja potnika, j ker sta na njen račun goljufala stranke. Prodajala | sta milo, po kosih seveda in ne po zabojih. Pri strankah sla smela zahlpvati le četrtino dena'ja v predplačilo, oba potnika pa sta zahtevala po , polovico. Sa,i jima ie o le za to predplačilo, ki sta ga sproti uporabila. Stvar ri dolgo ostala skrita: pričele so se pritožbe strank, tvrdka se e upirala nadomestili škodo, tako ie šlo neka' dni sem in tja, dokler ni danes zadeva priromala na policijo.
Pred policijskim uradnikom pa je rastel na mizi cel kup naročilnic, uradnik in z^s-topnica Ivrdke sla seštevala in odštevala te zneske — sai gre zgoli za same mnle prig-ljufane vsotiee: 10 ali 20 Din. ,S,tranke same nirra o toliko škode, čeprav je skiipna prigfiljufana škoda že prav čedna.
Policija bo menda že danes ali jutri oba potnika arvli'ida. Ta dva ua brž še ne bosta dod bra cgrela policijskih pričen, ko bosi a mesto n iju ze dva druga zvonila po visokih na 'slropjih sta-o-vanskih hiš, skakala po stopnicah in ponu ala: »Kos mila na'fineišega, izvolite, gospa!« Od desetih vrat bo za njima trdo zaloputnilo vsaj devet in kdo ve, če se za novima potnikoma ne bodo nekoč prav tako zaloputnila tudi vrata policijskega zapora ...
Kar bo danes?
Drama: Mercadet. Red B.
Opera: tlasauaginica. Ked A.
Nočno službo imata lekarni: inr. Susnik, Marijin trg 5 iu mr. Kuralt, Gosposvelska c. 10.
Več malih tatvin
Ljubljana, 13. januarja.
Velikih zlikovcev je k sreči v Ljubljani kar čez noč zmanjkalo, jiosobno pa še od ledaj, ko jc ljubljanska policija kasirala zadnjič iz nižin Ijub-lansltega življenja nekaj vlomilskih in tatinskih tolp. Ampak na delu so še pridno mali tatovi, ki kradejo vsevprek hi brez kakega sistema.
Nu Starem trgu blizu Tranče je prodajalec ribniške siiho robe. Lepe stvari ima na prodaj, lake, kakor jih delajo s:uuo v Ribnici. Danes je dobil novo kivsno pošiljatev: 10 lepih eekarjev, iz bičja pletenih, samo prvovrstno blago, da bi ga bile mamice in gospodinje kar vesele, Zvezek eekarjev je postavil v vežo iu čaJuil kupcev. Mimo pa je prišel hudomušen lat, ki je najbrže potreboval nekaj kovačev za žganje Brž je stegnil roko, da prodajale« še opazil ni kdaj, in cekarji so zginili. Čeprav prodajalec trpi samo 200 Din škode, vendar um je Je žal za lepimi cekarji.
Šofer Franc Kušter v ponedeljek opoldne ni jireveč dobro pazil, ko se je mudil na Celovški cesti pred igriščem Ilirije in to ga je veljalo 000 Din vreden suknjič, ki mu ga .je kar spotoma znmknil neznan tal.
Železničarju Francu Langeiholzu v Zgornji Šiški je nekdo ukradel sesulko, vredno 400 Diu. — Blažu Stelelu, mlademu mehaničnemu vajencu, pa je nekdo odjielial izpred VeTovškove trgovine na Dunajski cesti 800 Din vredno kolo. — Prijavljene so še štiri druge male tatvine, od katerih pa nobena ne presega škode 250 Din.
• Vodstvo bratovščine »v. Kešnicjja Telesa iskreno prosi cenjene gospe in mladenko zn brezjilačno izdelovanje kvačkaiiih dolov za mašne srajce, koretlje, ministrau'ske haljice in drobnih čipk za korporalije in purifikatorje. Izdelki se po-rpbijo za naše in misijonske revne cerkve. Čas dola je do konca meseca junija. Nit in vzorci se do-pošljejo ludi po pošli. Vendar pa vodstvo bratovščino prosi) da pismene, oglase podpišejo tudi častita župna predsiojnistva ali voditelji Mar. družb. Naslov lia g voditelja kanonika Al. Stroja v Ljubljani, Prod škofijo št. 9 ali na učiteljico Valerijo Jerajevo, Jegiičeva cesta 10-11.
Q Predavanje dr. Gusarja. Vseuč. prof. dr. A. Gosar bo v sredo 14. t. m. ob 18 v zbornični dvorani univerze nadaljeval svoj ciklus javnih predavanj o Socioloških in ekonomskih osnovali moderne druiuhna reforme«.
0 Stanje ponesrečenega reševalca Lada siaka se je v bolnišnici včeraj nekoliko izboljšalo, vendar pa Wissiak še ni izven vsake nevarnosti.
O Fantovski odsek Šentpeterskega prosvetnega društva ima drevi ob 8 običajni fantovski sestanek. Na sporedu je predavanje o temi: Verski, kulturni iu socialni pomen tare v 5. in 6. stoletju. Zanimivo predavanje, posebno še ko bo izvajano po priznanem in priljubljenem predavatelju. Zato pridite vsi v polnem številu. — Predsednik.
0 Umrli v Ljubljani. V času od 1. do 8. januarja 1931 so v Ljubljani umrli : Srnak Marija, 80 let, mestna uboga. Vidovdanska c. 9; Cimorinan Marija, roj. Tcrbeznik, 85 lel, mestna uboga,, Jap-ljova ulica 2; Toknn Ivan. 57 let, referent Delavske zbornice, Karadžicova ul. 12; Simone Ivana, 49 let, bivša služkinja, Vidovdanska c. 9; Brezlin Anton, tli lel, kaj žar, Vidovdanska c. 9; Ahafi? Marija, 83 lel, zasebnim, Vidovdanska r. 9; Perhne Matija, 52 lel. obralovodjn, Metelkova ul. 7: Slanovic Franc, 74 let, žol. sprevod, v p., Vodovodna c. 08; Weiss Ivana, roj. Mislej, 76 let, sopr. krojača, Topničarskn ul. t!): Molek Mtirlja. 4« lel. liknrica. Rimska r. 21; Pakič Leonlja, roj. Zhuber, 84 let, vdova stotnika, Poljanska c. 10: Mabkota Ivana, roj. Verhovnik, 84 let, bivša hišnica, Vidovdanska c. 9; Žontnr Uršula, roj. Hektelj, 87 loi. zasebflica, Vidovdanska c. 9.
0 V l.juhinnskili bolnišnicah i«o umrli: Ver-linšek Janez. 09 let. poljski dninar. Podgorje K7 ; Volaj Jožef, 1 dan, sin delavke, Trbovlje 26: Nu-gode Janez, 35 lel. sin posestnika. Gorenja vas 29; Avžlahar Frančiška, 41 lel, dninarica. Fera pri Logatcu 18: Mahkovec Martin, 2 meseca, sin dolnvke. Javor pn Kopalcu 35; Hoje Frauja, 11 let, kuha-
rica, Mestui trg 2; Globočnik Antonija, 50 lel, žena poseslnika, Tržič 207: Glavan Uršula. 42 let, žena posestnika, Skrile pri Igu; Juvanc Ivuna, roj. He-bolj, 00 lel, sopr. pis. ravn. v p, Bltivvusova c. 20; Knipic Silvester Krist, 31 let, cevi j. poni., Puugrad pri Kranju; Krmelj Ivan«. 7 mesecev, hči zidarja, Vače 34; Morocutli Jakob, 58 let, brezp. brusač. Tesarska ul. 3; Sinkovič ivan, VA meseca, sin natakarja, Zelena jama 10; Si rte I j Angela, 30 lel, hči lioaestniku, Javor 29 pri Dobruujah; Vidmar breč-ko, 17 let, strojnik, Ponikve 17; Koželj Mihael, 2 1., sin slikarja, Kamnik 89.
© Grda potegavščina. Delo ljubljanskih poklicnih gasilcev iu reševalcev je izredno naporno in večkrat tudi življenjsko nevarno. Zato jc skraj-'no grdo, da nekateri neznani pobalini izrabljajo vedno pripravljenost reševalne jiostaje takoj pomagati vsakomur. Snoči, ob četrt na 7 je na reševalni postaji zazvonil telefonski zvonec. V telefonu se je oglasil jokajoč glas: Brž, brž, v delavnici Agnole goiiK Telefonist je takoj alarmiral gasilce, ki so odhiteli proti Agnolovi delavnici. Medtem pa je telefonist še enkrat vprašal tvrdko Agnolo o požaru, tam pa so odgovorili, da ji mo požaru nič ni znanega. Medtem pa so bili štirje gasilci z orodnim avtoin že na ulici. Seveda so se razočarani in jezili vrnili. Umevno je, c'a jim ni prijetno biti predmet grde in neslane šale. Ako oblasti izslede tega pobalina, zasluži gotovo najbolj eksenijilarično kazen.
© Dve mali nezgodi. Žrtev dalmatinca je postal v ponedeljek popoldne 57 letni T. P., kovač s Kodeljevega. Revež se je toliko nabral rujne dalmatinske kapljice (provenience Spodnja Šiška), da je na Cankarjevem nabrežju omagal in tako težko padel, da se je resno poškodoval na čelu. Resev. avto ga je prepeljal v bolnišnico. — Kurjača Leopolda Zeleznika pa jc na Glincah ugriznil neki pes v levo nogo Železnik ima sedaj na nogi skelečo rano, na raztrganih hlačah pa 300 Din škode.
Nepoklican gosi v Rdeči hiši. Ko je včeraj zjutraj hišnik mestne hiše na Poljanski cesti šel jxjspravljat v podstrešje, je tam v nekem skritem kotičku našel kar celo ležišče, kjer se je najbrže udobno namestil kak potepuh. Najbrže je mislil: »Kaj bom še jaz plačeval mestni občini najemnino, saj ima že tako iu tako od nje velike dohodke, ko pa lahko zastonj in poleg tega še udobneje ko v kaki mestni šupi v Mestnem logu stanujem pod nepremočljivo streho.« Seveda bo sedaj hišnik skrbno pazil, da bo čimpreje iztaknil tega mestnega zastonjkarja.
Celje
& Lepa manifestacija za svobodo naše grude.
Na kratka opozorila v časopisju in običajni [>oziv lioloin malega lepaka so jo zbralo proži i jionede-Ijek 12. januarja 1931 v veliki dvorani Ljudskega doma imjxizantno šlevilo poslušalstva iz vseh krogov narodnega Celja. Čeprav na eni strani upravičeno tarnamo nad neovirano akcijo raznarodef-vn Inili činiteljev, kakor sta v doslej v naši javnosti še prav nič ocenjeni mori zvočni film in tuja prn-mofonska plošča (in morda tudi številne močne inozemske radiopostaje), je vendar I roba priznali, da je v resni slovenski javnosti бе vedno živa pristna narodna zavest, ki z odkrito ljubeznijo ne za-jemlje le ozkega svobodnega slovenskega domovja, temveč se toplo ogreva za sleherno vejico slovenskega narodnega drevesa, čeprav morda danes umira v slani in mrazu tujinstva. Tak večer ljubezni je bil fionedeljkov večer, ko je nad 500 oseb prisluhnilo besedi o naši Soči in vsem, kar .Soča s svojim okoljem v srcu nosi. Uvod je absolviral požrtvovalni moški zbor »Oljke«, ki je pod vodstvom gosji. Vidččnika odpel tri jiesmi, med njimi pesem slovenske žalosti >Oj Doberdob' in žel takoj burno odobravanje. Gosp. Ivo Peršuh je nato občuteno recitiral dve podobi iz Cankarjevih -Podob iz sanj-.', nukar je sledilo nad poldrugo uro trajajoče predavanje gosp. Franca Bonača, ki nas je z njemu lastno pesniško dikcijo In |>risrčuostjo besedo povedel preko primorske in goriške zemlje k Soči. Govorniško mizo je krasil dne 4. januarju t. I. na Doberdobu utrgani rožmarin, predavanje pa so spremljale krasne skioptične slike. Bil je to res večer, kakršnih nam .je v teh časih prav |»osebno potreba, da ne zamre v nas smisel za narodne naloge.
er Obe ni zbor druš'va »Rdeči križ« Celje bo v četrtek, dne 22. januarja 1931. ob 18 v posvetovalnici mestnega magistrata. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za delovanje Kdočega križa.
ft Izgube. Hamskugler Ozvald je izgubil dne 12. I- ni. železni avtomobilski navijainik vreden 250 Din. — Iglar Grela je žc dne 3. 1. in. izgubila zlato zapestnico v vrednosti 400 Din.
Ptiiî
Prosvetni odsek Delavske zbornice v Ptuju priredi dne !=>. jati. 1051 ob pol b zvečer predavanje s sk eptičnimi silikatni v prostor.h hotela Slon« v Ptuju: -Črna zajiadna Afrika« 'W slik. Vstopnina 2 Din — c isti dobiček jo namenjen Krajevni proiituberkuloziii ligi v Ptuju. Pniclitb!
Pri. mestni občini ptujski je ra/p;sano meslo inestiiiegu upravitelja, /.a to ine^lo se za-Ivteva izobrazba srednje tehnično šolo. večletna praksa iu starost okoli 30 lot. Prednost inno-jo prosilci, ki so bili v sanionoruvni službi že zanos I eni. Nastavitev jo za enkrat začasna. Po zadovoljivem službovanju se pn mesto dcfiiiiri-livno odda. Tozadevne prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, je v lagali pri mostnem nučelstvu v Ptuju do najkasneje 1. febr. t. I. Podrobne informacijo pri mostnem načelslvu v Ptuju. (AA.)
ljubljansko <*'?da!išče
DRAMA
Začetek ob 20 Sreda, 14 jan.: MEllCADET. Red B. Četrtek, 15 jan.: PRINCESKA IN PASTIRČEK.
Izven.
Petek, 16. ian.: Zaprlo.
OPFRA Začetek ob 20. Sreda. 14. jan.: HASANAG'NICA Red A. Četrtek, 15. jan.: WERTHER. Red D. Petek, 16. jan.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sreda. 14. januarja: zaprto.
Četrtek. 13. januarja : ob 20. uri DUH ZEMLJE.
I Ab. I'-
Marfhor
Trbovlje
Sijajen razmah mestnega električnega podietja
V 'lese cm lelii svojega obstoja izkazuje uiesl-tio električno podjetje porabo 10,500.000 kilovainih ur, t. j. za 1 milj. ki lov. ur odnoeno 10 in pol od.st. več kakor v letu 1920. Zanimivo je primerjati razvoj odjema električnega toka v Mariboru z ozirom na število prebivalstva in število let obs'oja z drugimi mesti, n. pr. Zagrebom in Ljubljano. Slik« bi bila sledeča:
Zagreb ima 130.000 prebivalcev, elektrarna obstoja 23 let, odjem kw-ur 19,093.000, na prebivalca odpade 150 kw-ur, na vsako leto obstoja odpade 850.000 kw-ur. Ljubljana, prebivalcev 60.03^ elektrarna obsoja 33 let, odjem kw-ur 5,400.000, na prebivalca odpade KO kvv-ur, na vsako leto obstoja odpade 105.000 kv-ur. Maribor: prebivalcev 35.000, elektrarna obstoja 10 let, odjem 10,590.000 kw-ur, na prebivalca odpade 300 kw-ur, na v|eko leto obstoja odpade 1,050.(410 kw-ur.
Letna uporaba na prebivalca znaša torej '270% več kakor v Ljubljani, oziroma 100% več kakor v Zagrebu. V Jugoslaviji uporabi povprečno prebivalec na leto 38 kw-ur: Maribor stoji Ш\% nad povprečjem. Uprav velik program i<: izvršilo tudi mestno električno jwdjetje z elektrifikacijo okoliških občin. V teku prvih 10 let m» se elektrifirirale sledeče okoliške občine: Krčevina, Studenci, Hazva-nje, Spodn e in Gornje Hadvanje z Novo vasjo, Po-brežje, Tezno, l.ajteršberg in Kaninica. V bližnjem «lektrilikacijskeni programu so še »I. Peter, Zr-kovei in Pesnica. Kouzum s« ie ugodno razvijal predvsem radi nizkih cen toka za elektromotorje, ki se od<laja po O.OO do 2 Din za kw uro. Ona ee stopnjema znižuje, kar je odvi-no od izrabe motorja. Tudi se je v posle-tnjem času dvignil cdjom loka za reklamno razsvetljavo pri popustu '*)% «lo polneči 1er 7o% po polnrči Blektrifikari^ki razmah Maribora v prvem desetletju je bil tako velik, da ni zadoščal prvotni daljnovod od začetka 1. 1920, ampak je bilo potrebno v le u 1929 zgradili še drugi daljnovod sa 10.000 V v Kad vanju, k»er m nameščeni trije transformatorji po 8000 kw. Vse to ogrouuio delo je razvidno ob de'stvu, tla razvajajo tri glavne napeljave za 10.000 V električno energijo do +8 transformatorskih |>os!ai, kjer jo postavljenih 05 transloriuator'cv s skupnim učinkom 7720 kw. Nu ornrele ni priklopljenih uič manj kakor 57 'XXI žarnic in 1450 motorjev v skupnem učinku 5800 kon:-"kih sil. Kavnokar pa se montira priključek za veliko novo predilnico, ter so izvršeni projekti za severni daljnovod iz Lajteršberga proti Št. IIju.
Zares veliko 1er vsega priznanja vre Uk> je to delo, ki ga v službi občega napredka vrši mestno električno podjetje. Da |>a podjetje vseslransko tako lepo uspeva, ie prvenstvena zaduga neumornega njegovem šefa inž. J. Urš'ča, ki s toliko vnemo 1er uspešnostjo dela na ujegovem dvigu iu proovilu.
□	Prosvetni večeri sc začno. Speče sile hočemo razgiba i. V dulevnost svojega ljudstva bi so radi poglobili. S proizvodnjo protistrupov proti slepemu sprejemanju zapadne civilizacije z vsemi njenimi izrodki začnemo. K vzhajajrčemu vzhodnemu solncu bomo obrnili svoj pogled. Svoje slovanske brate želimo spoznati Ne takšnih kakor nam jih slika Zupad, ampak kakršni so v resnici! Poudariti nameravamo, «Ia tudi nad trgovino in bilan-«sami vlada duh. S formacijo nnše Cele za listo križarsko vojsko, ki bi zlemu duhu odvzela žezio, bi ae radi oddolžili svojemu času. Ljudi «tobre volje bi redi prepričali, da sta nam verska obnova in Katoliška akcija krvavo potrebni; «la je gospodarska kriza v resnici duševna kriza; da je za vsako resno trajno delo potrebno tudi mnogo nesebičnosti in žrtev; da prosvetni večeri ne smejo s Maserji razvajati ljudi na prosvetne infekcije, ampak ga sistematično vzgajati z vso resnobo. V |>e'ek 10. 1. m. bo naš prvi prosvetni večer. V Zadružni gos|>o-darski banki, kakor lani. Ob 8 zvečer, toda točno. Duševno zdravi Mariborčani bodo prišli.
□	Ban tir. Marušič se udeleži nedeliske smučarske tekme za prvenstvo dravske banovine. Kakor znano, jc ban dr. Marušič član Ljubljanskega sinu carskega kluba.
□	Akademska kongregacija ima drevi ob običami uri svoj redni sestanek. Sodali!
□	V Jugoslovanski strokovni zvezi na Koroški cesti 1 se vrši drevi ub pol 20 zanimivo predavanje o Belgiji s skioptičiiimi slikami. Kekor doslej se bodo ludi odslej vršila predavanja redno vsako sredo.
□	Tretierednu duhovniška skiioščiua bo jutri ob pol 10 v frančiškanskem samostanu.
□	Iz bogoslovja. Z novim letom je pričel docirati v tukajšnjem bogoslovju dr. Janez Junie-Icnvic.
□	Liud-ki oder. Jutri na miru. Aleksandrova cesta G, ob 20 društveni sestanek. Udeležba za Člane obvezna. Prijatelji društva iskreno vabljeni. Na dnevnem redu važen razgovor glede razporeda dela za tek-fo sezono.
D Ustanovni obrni zbor »Maratona« bo v torek 20. t. m. pri : Orlu .
□	Mariborski smučarji, včlanjeni v Mariborskem smučarskem klubu, priredijo od 15. I. m. naprej v okolici Treh ribnikov tečaj za začetnike in za l/.vežbane smučarje. Prvi daii tečaju je v četrtek, ter je zbirališče pij paviljonu 'IVeli ribnikov. Evenl. iiifonnacije daje klubov tajnik v trgovini Stoječ, Jurčičeva 8.
□	PotlfaMn;k« mariborske sarnizije imajo ludi leto« svoj običajni pjdčastniški večer, in ser pod pokroviteljstvom tiies'nevta poveljnika braad-nega gcuerula D. Pavlov.fa. Večer bo v Narodnem «lomu. Čisti debifok je namenjen v dobrodelne in podporne «vrhe; zato b do Mariborfnni večer na-ših pedčas'nikov v obilnem ô'evilu poselili.
□	»Volto«, tvornim žarnic bodo, kakor smo že poročali, na novo sezidali. Gre še samo za ugodno s^dno prodajo. Kakor izvemo, je v oza lju švicarski kapital. Z «'žirom na dejstvo, da plačujemo za inorenisUe žarntoe певчгиттегпо veliko trošarino in carino, je pač pozdravili obnovitev te bretkmkirenčne nrcdi-keijo v naši državi.
□	Dokazi človekoljubja. Podporno društvo za revne učence je let"» ?a b°ž!C obdarovali 604 revnih otrok. In sicer 298 dečkov tn 38« deklic lukaišniih osnevnih in ineičan«kih šol. R'idol'enili je bilo 3P0 oblačil, 340 parov ôovl'ev. 230 komadov perila. 153 motiv* blaga. 10 p in? v u<»ravic, 15 kap, 12 šalov in 05 žepnih ru'ir. V 'o švr'uo s > velikodušno darovali: tneslna ofcftna SO.OOrt l)tn kr. bonska uprava 5<YK) Din. 1er številni dobrotniki. Ui jim bodi ob 'ej priliki izrečena v imenu oblarcvancev u*jprisrčne:ša hvala.
O Mariborski nlnimici zborovali včeraj zvečer v Narn^nem d^niu. Na rbNent zb>ru. ki eru jo otvoril in vodil delavni pre-WHn'k твНцо-*''е potruž.nTe SPI) dr. Senjor. se >e »bral« veliko Ite-vilo planincev, ki so z veliko psžnn sle-lili pnro-čilont p^sauierjilh funt'cl'onar'ev. Občili zb^r. ki ie cd vsega »,«č"tka nudil sliko i7.r»,it- mrvile ter občutene p!an:n ke zaves1 i ter veHno več'epi razmaha plan;n*ke inis'i, ob č-isu pT čila še Iraia ter bcnio^» njem v iutršnii š'evilki obš'rneie por^ïdl.
□	Izsledena. Poročili smo o na'dbi mrtvega nov>ro:eočka ob Kui''i cesti Policiji »e je «edai posrečilo, da !e na p^dlaçri škatlje Semnerit«, v kateri so našli novorojenima, prišla na sled nov^ro-jenčkovi ma'eri. Je to 23'e'na Franč ška P., kuhn-lica pri ne'tpiu mariborskem trgovcu. Priznala 'e, da ie koncem novembra na stranišču pMirvtila. da [mi ic prišel otrok mrtev na svet, radi česar je mrtvega otroka skrila najprej v omaro, nuto pa ga izpostavila na navedenem me-tu Kor obstoja sum delom^m. je P. bila o;Mana e" liscu
□	Poiosnieni vlomi. Vseh devet vlomov v pculHiretti času. ki jih je izvedel ueznauoc v liaj-razliïnevlt delih mes'a, je sedal pojasireaifi. OfUmUen !e znani vlomilec Jes!u HOnigman, ki so ga sedal are'irali in ki vlome delno priznava. Zadeva vseh teh vlomov se ho koiKUoveljavno razčistila na sodišču.
Q Oooiarlamo na veliko zalovo mantif iklur-nee« modnesa tilnnn In postelinih «Л<,ј po «olivnih cenah. Kiiliar ft Hrovnt, Maribor, Aleksandrova 0.
Jezica
Veliko zanimanje jc vladalo ves prcjâni teden med vsemi sloji za »Cmo ženo>, ki jo je katol. prosvetno društvo vprizorilo v nedeljo dvakrat, popoldne in zvečer. Obakrat je bila dvorana na moč nabita, obakrat so morali ljudje celo odhajati domov, ker jc zmanjkalo vstopnic. Videli smo v domu dovolj tudi takih, ki še nikdar niso bili doslej prišli k našim prireditvam. Uspeh igre je bil tedaj popoln, ljudje so odhajali zadovoljni, igralci so se tirav vsi t režiserjem Presetnikom na čelu potrudili do najvišje mere. Ljudje sploh dobivajo vedno večje zanimanje za naše prireditve. Tudi lia Silvestrovo so morali ljudje odhajati, ker je zmanjkalo prostora. Agilno naše katoliško prosvetno društvo, ki na tako uspešen in za vse posavsko prebivalstvo zadovoljiv način deluje za ljudsko prosveto, zasluži zato tudi vso podporo domačih javnih, pa tudi višjih državnih oblasti. Ljudstvo bo takšno podpiranje s strani oblasti smatralo za dejanje priznanja in ljubezni do vse h državljanov.
Za prihodnje uedolje pripravljajo v prosvetnem društvu zopet mnogo velikih presenečenj. Najprej pride na vrsto igra -Crnošolec«, njej pa bo sledila igra Pritožne bukve-, ki je ie pred 8 leti povzročala v polno nabiti dvorani salve smeha. To zadnjo igro bodo vprizorili sami starejši člani društva, vsi oni namreč, ki so v njej igrali že prvokrat. Tudi režija bo v istih rokah.
Litija
.Na obenem /.boru pev. društvu Lipa \ Liliji so bili v odbor izvol jeni sledeči : predsednik: Jagodic, pevovodja Pertot. naniestn k: jereb, blagajnik: Simonie Juhi. tajnik Brili i li. Sklenilo se je nadalje, «In pričnemo / re<ln.'mi pevskimi vajami in sicer vsak ponedeljek iu četrtek ob 20 v bralni sobi. Ker jc prva pevska vaja že v četrtek 15. jan. ob 20 vaih'.nii) vse, da se v «itn polnejšem številu udeležijo vaje.
Kraljevska bauskn uprava skkettje bunski svet za 20. januarja, d.i bo ra/.pravijal o proračunu za leto 1951-32. I uški «dvruj. v katerem je mnogo industrijskega delavstva, knu k proračunoma sledeče želje;
1.	Nujna potreba je pri banovini ustanoviti brezposelni fond, iz kutereg.i bodo ir -, ; I i brezposelni dobivati vsaj malo pomoč /.a /ivljenje -(lie in družine. Ze svoječasno se je ца pobudo De'av ke zbornice pri banov'i vršila toza«!evnu anketa, ali doseduj se to u storilo. Ciotovo pa je tuk fon«l potrtA>en, posebno ker se \ rudarski industriji obetajo reduko je delavstva.
2.	Potrebno je vsaj v največjem rudarskem revirju Trbovlje zgruditi otr'-'ko zavetišče. Mnogo je mater brez mož, k so se pri rudn ku smrtno ponesrečil'' in du«'ili za preživljanje veliko število malih otrok, za kitcre mora skrbeti mati s svojim delom pri podjetju. Otroci pa so za časa nične službe pre-
pu"("(sni suim' sebi brc/ vsakega na<izorstva in -n izpostavljeni ra/л i ni iiesretum.
"i. Treba je m'sliti na gradnje cest iu drugih nipr^v, pri katerih l>o nekaj dela v»'va d«»-flilo \soj zaslužek, kmetje |«i 1м>'o mogl: do-važiiti svoje p ride'k e na tre k n histriji. Le Diriir-i.imo /ooet na Trbovlje, ki ir'-roajo ni-kiikc prave zveze s kako nrometno ces'o. Del.i pr,' cesti nu Shviljsko i'oliuo so pre<| kratkim u^'avH' i >di primantiknnja kreditu. Upamo, da bo '■> d do nadaljevali.
Mnoeo je še nujno notrebnrita. k ir <•> mI i v kompetenco iiuunv ne. I)cbn*tv® кчког kmetje aneliraj.i m g. I inskc/a n'-'n kn о<г"ја 1 n«ko, u n j bo pri proračunu tolmač njih želja.
Vrhniha
Župnijska kren'ka L <9"Hl. \ pnte' lem letu je umrlo v na'i' žu«wiiji 7t oseb. nied terni
ni<v-J»ili in M) žeiitk. Okleuuih oarov je b lo 59, poročen li i ki I«- 39, ker se inksteri omejo «lonmCc.mu fir'ieu« in gredo ruje v Ljtib'jantt ali n i Brezje. Rojenfli jc b lo <knpiio t'^- med terni moU'ti 44. zc,i»k <»4.
Novo brivniro je odprl na Nitri cesti g. šn inič Simon.
Skioptično pred»vnnie priredi Pro»\<tno društvo v četrtek ob nol 8 zvečer v II rkodel-skem demu. \ si prijatelji vabljeni. V-top prost.
Stric i z Amerike' je »a toi fra ч pea jeni v \ dejanjih, kr jo urirtvl' Pe\- ko dn-''\o f.iuS-Ijtiniua« v nedeljo 18. t. m. v Rokodelskem do-nu, kot svojo 1>>-ло pre 'V i\o. Pred uprizoritvijo nn»topi tu li društveni nvoiki /1ч>г.
L:utomer
V cvelu lel je krutii »nirt iKi'ir^'u rove ga Frančekn i/. Stročjc vosi. let mu je bilo. Zuv rutnu lx>lczeu mu je iz.Mi;i'a kii. in« «o in mo/ejr. B"1 je iii'/arski роп<гч"|Ггк. oriden in pošten fant. i/, eiuuko iK>šlene hiše. Bil jc uri-pravljen iki |Kit v večiKrst. Ohr.ini-vo umi bi i? •ncuiin, preostali družini naš«' iskreno Mižal jc.
Podružnica Sli*. lovskega dru M va v Lmi-tomeru ima dne 17. juniiiirjo i. I. svoj ii.'u-novni občili /bor ob % роиоЧпе v rostilni g. Strusscr. ČlaUi uaj ooravnajo članarino /i tekoi'e leto ik> položnicah nodru/niic. Lovci Murskega iK>lju in Preknuirja vnK'jeiiit
Tatovi* so i>retekli t<ч1ео vdrli \ K'»nov-šekov<i zMlanico vrli Kndoincrju in odnesli razne oomvc \ iirecejšnji vrednosti.
42 kni<'tskih tnnt<»v »e j<- oriiavilo /a kmetijsko nadaljevalno š<»|o v Ljutomeru.
Slovensha Bistrica
Kuh cenejši. Po krušnem ceniku je tudi pri nas kruli cenejši, kur bo vsekakor ugodno uplivalo ua siromašne sloje \ okolici.
Kmetijski nadaljcvnlni tečnj se je pr čel z rednim večernim |Kiiikoni. No /tiloM morntivo ugotoviti, da se je odzvalo razp sii uiko malo število. Pretežna večina je iz okolic«'.
Podružnica SPD. Cisti «lolrčck zudnje prireditve je I>1 namenjen zgradbi planinske к«к"е pri sv. Treh kraljih |>o:l velikim vrhom. Obisk bi laht^i bil boljši.. Tistih, ki krčijo iinj-več za pospešitev tujskegu prometu v našem inestu. ni bilo.
Občni /bor pripravljalnega Krajeviiegu odboru prot it u berk ulo/.nn lige v SI. Bistrici je bil M. t. in. pepoblne ob 15. kol predsednik pripravljalnega odbora <lr. Jagodic je v krut-k'h besedah orisal namen in dotžnostii društva. Izvoljen je bil sledeči odbor: piedsodirk g., mag. pharm. Branisluv Mon-T ni. podpredsednik g. podpolkovtr'k Anton Proha-ku. toj-uica gospa upraviteljica Fajgcl-ova, bki^njirk g. lïrziïiwek, odborni ki : gg. dr. Juuodič, Franjo Vaupotič mlajši i u Mlinar, uradnik tovorne Cukmajer in Gruber: nadzorntkii gg. župan dr. Schaubacii in Rtimež.
Ako otroci ue morejo zavživati ribjega olja, dajajte jim
Jemalt se more dajnti v vseh slučajih, kjer
je potrebno jemati ribje olje. Dobiva se v vseli lekarnah po ceni Din 42'— za veliko skalijo in O in 25'— za malo škatljo.
•Vot'o ifipsto
Prosvetno društvo prične zopet s o|> tičnini pr.de vu u j i \ si' lo, dne (4. jan. ob 8 zvečer v Itokoletskcin «lomu. I're<iavu prof. Jank«) Mlakar: O |K>to\aiiju po .Sredozemskem morju. Pobirajo se prostovoljni prispevki.
idammk
Tukajšnja kmet jska podružnica je imela (f. jaiuuria ri-dni občni zJior, ki jhj je bil slabo obiskan. Atevllo članov je letos skoraj za polovico padlo, |mj \ečini rud,' povišane članarine. Zato so /.borovnici sklenili prositi gl iv-n' o.llior, nuj bi ostala prejšnja Manorina. Glavni vzrok povišanja članarine — nu m reč združ tev v Nidi kinetsKih g«i- x> Inr-kih l'sl«»v Hi .s tc-m povičunjc «J»s. g.i kmetovalca« itak odpade, ker bodo drugi lisli se nadalje obsojali, predvsem S;idjor« iu Čebelar» —.Podružnično on; lie je v sbijjcin «innju iu ga je ludi |>rcjliulo /-it« jc o.lUir -klenil zaprosili ivi pr -to}n'h nie«t it /lasti pri <| tuiačih denarnih m vodih, ki ibnjo ljudski denar, za pod-I |K>r«i v prcpru .iiju. d.i IhkJk <I(4uimi /av<«li j sioi li -vojo dolžni -i n prjiiu kun t-kejiiu sta-I nu, cd katere".: po večini >iv(. O danili [kxI-porull Iwill > o pri 14 i n i .kit. Pri /Imkov.i iiJh
ze!<» -pretno predaval tukajšnji viiji žiAiin»-/dravuik g. >v«tink Butter hi »icer o krmljenju uri ;:vev, prj čemur j«- p .-ebno ra/j.isnrl krtnljeiijc / r« i i in pt o od • . nju p'emen»k«' çovedi. Obljubil je, «Ia Iv, prejavunje o priliki nadaljeval.*2cle4i nu bi I rilo, «l;i bi se ta-k«»gu bre/ol.ičrii ua po'liiku />\ noicjci v vdi-keni štivilu udcli'/cvuli — s>j ,(. pri. /a glavni v'r kui ~ki!i «I »'io'kov. Dan in nra predavanja "e bo |»rav»i asm ««'ijnv !i.
Koniice
(îospodarsko zborovanje, ki se je vrSilo preteklo nedeljo v katoliškem društvenem domu. ie bilo /elo dobro obiskano. L Jeleni se gj je tudi tukajšnji srezki načelnik g Trateujak, ki vedno z velikim zanimanjem zasleduje gospodarske razmere svojega okraja in rad pomaga s svojimi praktičnimi nasveti. Na občnem /boru živinorejske zadruge, ki se je vršil v začetku /borovan a. je bil izvoljen /j načelnika posestnik Jane/ Selih iz Dobrave. Nato j>a je gospod Zunan obširno govoril o živinoreji in svinjereji. Kmetje so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem. Za njim pa je g. nadrevizor vlado Puieniak nazorno naslikal splošni gospodarski položaj in pojasnjeval v/roke sedanic svetovne gosnodar.skc krize. V svojih iz-vajan'ili je izra/il tudi mnenje, da je bilo preteklo leto najbolj kritično in da se zdaj pričenja počasi gospodarska konsolidacija, ki pa seveda ne bo kar čez noč izvršena. Nato se jc bilo lepo zborovanje zaključeno.
iz HrvHveneđa HvHenie
Slov kal. akad. starešinstvo v Ljubljani in-.u dne 18. januarja 1931 ob pol 10 dopoldne redni občni zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5. s slfdrčim dnevnim redom: Odobritev zn-pisnikov, poročilo mlliora. poročilo revizorjev, volitev odlKira, slučajnosti. V sli čaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje drugi občni zlmr. ki sklepa ob vsaki udeležbi. Kvet. predloge članov je treba javiti odboru pismeno tri dni preje. — Odbor.
Občni zbor društva Konrrptnili uradnikov politične uprave i/ Slovenije se vrši dne 17. januarju 1931 ob I |>opoldne v knjižnični dvorani palače kraljevske bauske uprave dravske banovine v Ljubljani.
Х1Л. redna glavna skupščina društva Pravnika« se bo vršila v sre«io dne 28. januarja 1931 v ljubljanski pravosodni palači it. 79 ločno ob U jio-poldne. Dnevni red: 1. Poročilo odbrra in revizorjev. 2. Izprememba pravil. 3. Volitve načelnika, odbornikov in preglednikov. 4. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odlior.
Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Jakobu ob Suvi vprizori v nedeljo. 18. januarja, ob treli popoldne dramo -Rokov njačl«. Nubl jeni!
Dobrovolici invnjo svoj redni občni /bor 17. t. m. v «oboto ob S pri rinkoletu«. Vn/ne za vse! OdWr.
Poizvedovanj
Moški dežnik je bil najden v m«>s'ni posvetovalnici pri mestnem načelstvu v Ljubljani. Dobi se istotam.
Mihael Osorgin:
Zavist
»Zakaj ga pa ni, Grigorij?
Bo 2c prišel, Vaše blagorodje; prezgodaj je
&c. :
:>Pa kako bo našel sem? Ali ga bo kdo jiri-vcdel?«
>Bo že sam naîel pol, saj slami je le za dvoje hiš od nas. Hodi ludi sani v trgovino.«;
Poročnik Kaštanov, ki je oslepel v vojni, je prišel šele krog devetih. Ko je Grigorij zaslišal njegov korak in njegov glas, je odšel ven in privede! slcpca k mizi Strelja.
»No. prijatelj Saša, kje pa si prav za prav? c
»Tukaj; dober dan.< In Stotnikov, štreelj, je še dodal: »Spel ml zaman ponujaš roko; jaz H nimam z ničemer seči vanjo.c
oZo prav, oba sva dobra. Eden jc boljši ko drugi.' In sledeč glasu, je potepal strelja po rami.
Najprej sla molčala. Kadila. Grigorij jima je pripravil čaja. Stotnikov je bil razburjen in ni odvrnil pogleda od prijatelja, pred njim je bil človek, ki je bil morda prav tako nesrečen kol on (ali je bilo to sploh niogcče!). človek, ki ne vidi (rveta, njegovih barv. njegovih očarujočih obrisov. Stolni kov pa je videl svet, a ga ni inogel objeti. Kašlauov je mogel svel objeti, ne da bi videl, kaj in koga objema. V letn hipu se jc sveto v Stolni-ku spremenil v žensko.
Spoče'ka nista govorila o sebi, marveč o raznih dogodkih, o skupnem veselju pri vojakih. A ko Je Grigorij odšel v svojo sobo, slu <se brž začela
razgûvarjati o svoji nesreči. Naglo, pritajeno, boječe iu vendar tako, da sta drug drugemu segala v besedo in tekmovala, čigavo trpljenje da je bolj grozno in bolj veliko, sta se drug drugemu spove-dala, kar sta razmišljala v svoji samoti, eden v dolgih brezplodnih dnevih, drugi v svoji večni noči.
Slepi Kaštanov je šepetal, da so besede spod-rivale druga drugo, se prijemal za sence in se nerodno lovil г rokami: Pa praviš, noge, roke,... a kaj koristijo meni? Kam bi šel, kaj pečel s temi rokami? Veš, Saša, saj vendar ničesar ni pri meni, le tema je in glasovi iz teme, besede, hrup, godba, snieh — — — in vso to, Saša, vsega lega ni, vse so le sanje, in pa resničnost. Ti pa vendar vidiš svojo stanovanje in gledaš skozi okno, peljejo te po cestah. Zame vsega teia ni — je le večna noč. Pravkar si dejal, da čutiš svoje noge. Tudi jaz ču-titu sveilobo, kakršno sem prej poznal. Pred menoj stojijo hiše, ljudje, ženske. Kar lako bi planil mednje. A vidiš, Saša, ni jih, vse je utonilo v noči. Čo vem, da je tema, da je večer, potem mi je laže. A če začutim na obrazu solnce, če me ogreva, tedaj, Saša, ml je neznosno. Boža me, jaz >ra pa ptf.klitijam radi njegove slabosti: zakaj ne prepodi tc večne tcine?«
Saša ga je prekinil, zakričal z islini šepehijo-čim glasom, kol bi bile skrivnosti med njima:
To, Kaštanov, je bolje. Ti ne vidiš in praviš: ničesar ni. Jaz jiu vidim, zavedam se, da jc in, a no zame. Ti greš sam v trgovino, si sam na'cl do mene, a mene vozi Grigorij z vozičkom in me pita z žlico. Tak razumi vendar: ali sem človek? Ti si vsaj ponoči tak ko drugi — jaz nikoli. Ti moreš objeli kako ionsko — — — ;
Pa saj je ui, Saša, z očmi vendar ne boni videl, kakšna da je!<:
>Vem, ne boš je videl, a objel jo boš vendar lnbko. Jaz pa vidim in bi mogel ljubili, saj nemara že ljubim, Kaštanov, ljubim že dolgo — p.i se je ne morem doteknili, je ne morem prijeti za roko. Studim se jL Kaš anov, saj jaz nisem človek, marveč modričast štreelj, klada, nesporazumljenje. Jaz nili sam na vodo ne morem — vrag me vzemi... vrag me vzemi... Pa začnem tulili, pa si nili s M/, ne moreni obrisati, moram le stresati z glavo. Tečejo ini v nos, da bi jih vrag, vrag, vrag---
Zaihtel je in stresel z glavo. Pa je Ka.š'anov vstal, potegnil robec iz žepa, se dotipa! do Slolni-kove glave in obrisal oči. vPomiri se, Saša.
Molčala sta. Pa ne dolgo. Pri prvih besedah se je spet razvnel srboril prepir in spel je hlipaje šepetal Kaštanov:
-Vse to je tako. Saša, vem. Pa ti bom nekaj rekel, Saša. Jaz časih ne bi dal samo rok in nog. dal bi sam sebe za kratek bip, le da bi videl s svojimi očmi. Praviš, da ljubiš. Ali pa veš, kako sem jaz ljubil — in ona živi, ona biva, ona jc bila nekoč pri meni, slišal sein tudi njen glas. poznam vsak zvok. Njene oči, Saša. so bilo modre... kaj pravim... so bile..., no kajpa, zame so bile — in niso uič več, lemnomodre, čudovite oči. In zdaj, Saša, jih ni več, jih zame ni nič več. Ti praviš, objeli — ja/, pa moram objeti z očmi, jaz moram videti smehljaj, sicer so. mi zdi vsaka beseda prevara in laž in jaz ne potrebujem nikogar. Pa solnce saj ludi solnce objamem? In na svetu je še more, so daljave, so gozdovi, so lepole, so slike — a kje jc
vse to. Saša? Vse je vrag požrl. Tak razumi vendar! In ni mi do rok in nog, kaj bi z njimi? Z nohti bi se zuril in raztrgal ta za.-lor.. .c
Kaštanov, ti se lahko pozdraviš. Bral sem nekje, «la je dobili neko jiripravo za na seuce, da so razdražijo očesni živci.. .t
»Nikar mi ne laži I Zakaj pa govori? tako? Saj so mi vzeli obe očesi, lc prazne iuknje so mi še ostale k
Kdo ve, morda bodo se iznašli to.«
Iznašli, seveda! Pa že prej proteze ла1с.«
In naj iKitetn z železnimi palicami objamem njo, jo božam? Kaj?«
In naj sta govorila o leni ali onem, vedno sla pr šla do ene Icfke: ženske, ki je oden ni mogel videti, drugi ne objeti. Mlada sta bila oba, štreelj in slepec. In sla govorila dokler se nista drug na drugega razsrdila, se zasovražila in bila drug drugemu nevoščljiva. Slepec je zasovražil strelja. štreelj je bil nevoščljiv slepcu. Drug na drugega sta bila ljub sumna radi ženske, ki je ni bilo, ki ju ni hotela poznati, radi neke čarobne lepotice modrih eči in nežno kože.
Prišel je Grigorij in videl njune skrotovičene (Mitoze, slišal njune hude besede. Skušal ju je pomiriti :
»Blagorodje, sosedje spijo, spet se bodo kre gali. Pozno je že, blagorodje.«
Odvede! je Kašlanova domov ;n ko so je vrnil, je spravil izčrpanega in nebogljenega Stolniko-va v posteljo, je dal v posteljo žalostne ostanke tistega, kar ie bilo nek f lep in drzen častnik, prijeten tovariš in ue baš slab plesalec.
Lecco ob Komskem jezeru, ki ga je te dni poškodoval kamenit plaz z Monte Rasegone (v uzad,u). Več zgradb se je porušilo, štiri osebe so bile ubite.
Diktator nad milijoni
Stalin. sin georgijskega čevljarja, je danes mednarodna osebnost in najmogočnejši mož Rusije.
Kavka/, in predvsem Georgija je v razvoju ruske komunistične stranke vedno igrala posebno ulogo. Georgija je dežela, v kateri še danes mestoma vlada prav srednjeveški individualizeni. Čeprav jć dežela na zunaj videti zelo prilagodljiva, so se vendar prav tu že davno najpreje tvorile konturi-stične celice. Tudi danes je Georgija sedež opozicije. Ta dežela, ki bo radi svojega izrednega bogastva prtrolejskih vrelcev gotovo še nekoč predmet razdora med kapitalisti, je domovina Stalina. Stalin, čigar pravo ime je .ložef DžugaSvili, je bil rojen I. 1880 v malem mestecu Gori. Kakor vse prebivalstvo v Georgiji je bil tudi i>n vzgojen strogo po načelih ruske cerkve. Z osmimi leti so ga poslali v internat duhovniške šole svojega mesta. Njegovi slarši, ki sn bili zelo verni. so ga očividno določili za duhovski stan. Po sedmih letih je Stalin šolo dovršil in kot sestnajstletnik odšel v Tiflis, glavno mesto Georgije. Tu naj bi dobil višjo izobrazbo za pravoslavnega svečenika. Ravno v tistih letih pa se je vršila ostra borba proti rusilikaciji Georgije. ki jo je narod, /.lasti pa inteligenca ostro odklanjala. Iz opozcije proti carju je mladina z vnemo brala revolucionarne in
Grad Werfen, naijpiivlaonejša točka za tujce na Salzburškem, ki je s celokupno kn iznico, dragocenimi slikami in opravo pogorel do tal. Grad je 'bćl zgtajen v 11. stoletju in je bil sedaj last nadvojvode Evgena.
marksistične spise, tako tudi mladi Stalin, ki je bil radi tega po l letih odpuščen iz semenišča \ Tiflisu. Dvajsetletni Stalin je s tem zaključil svojo šolsko izobrazbo in se takoj vpisal v delavsko organizacijo, ki je odločila njegovo nadaljnjo usodo.
Začela so se nemirna, napol vagabuud-ska leta. Stalin nii imel pravega poklica. Še največ se je udejstvoval kot revolucionaren agitator. Zato je bil pregnan v Sibirijo. Toda med transportom je ušel in se skril v Baku, kjer je natihein netil revolucijo. Čez nekaj Casa so ga zopet iztaknili in znova poslali v Sibirijo, a se mu je znova posrečilo pobegniti, To pot je zbežal v Moskvo, kjer se je sešel z Ljeninom. Ljenin je bil teoretik in fanatik, Stalin praktik. Oba sta postala nerazdružna prijatelji».
Po zmagi boljševizma je bil zvest sodelavec Ljenina. Po ujegovi smrti se je pa nted njim in Trockijem razvil odločilen boj za moč v Rusiji. Vzrok spora je bilo vprašanje, kako nadaljevati Ljeninovo delo. Trocki je bil neprimerno bolj inteligenten in izobražen in je preziral fanatičnega Kavkazca. ta pa sù je znal ua zvit nučin v stranki dobivati več in več prijateljev in se mu je slednjič posrečilo, docela izpodrinili Trockija in ga izgnati iz Rusije. Stalin drži trdno vajeti v svojih rokah. Brezobziren je kakor Azijat in absoluten kot Mongol.
7, veliko spretnostjo si je uredil strankin aparat, ki deluje popolnoma po njegovi volji.
Z veliko brezobzirnostjo in energijo izvaja svoje načrte. Svarilom se smeji, kdor se mu ustavlja, ga da takoj ustreliti, vsaka kritika je nedovoljena in prepovedana. Njegova glavna naloga, ki si jo je stavil, je izvršitev 5iet-nega gospodarskega načrta, ki naj dvigne gospodarstvo Rusije. Za kar -o druge države rabile desetletja, hoče Stalin izvesti v petih letih. Ne trpi nobenega omahovanja in nobenega protesta. Toda kljub blaznemu tempu ima gospodarstvo svoje zakone in so dosedanji
Kakor poroča »Corriere della Sera« iz Betlehema, je odredil britski mestni komisar popravila na kraju Kristusovega rojstva, in so pričeli zidarji pod oboroženim varstvom 7, delom kljub ugovorom oo. frančiškanov, ki so zahtevali, naj ostane v cerkev izpremenjen . hlev kakor je bil, ker jamčijo za to vse dosedanje mednarodne pogodbe. List dodaja, da je izzvala ta vest veliko razburjenje v jeruzalemskih katoliških krogih, ki smatrajo, da je kršila angleška oblast pravice frančiškanov kot zgodovinskih varuhov svetega kraja.
Laugc ciochs. danski raziskovalec, ki bo vodil veliko raziskovalno ekspedicije v Vzhodno Grenlandijo. Ekspedicija bo o-stala na Grenlandiji tri leta.
uspehi dokaj nezadovoljivi. A Slalin zato še ne odneha. Petletni načrt je njegova komunistična dogma. In komur je življenje drago, je najbolje, da ne izjavlja kakih pomislekov. Stalin hoče Rusijo preustrojiti v agrarno-indu-strijsko državo. Ogromne vsote se investirajo za težko industrijo. Namen boljševikov je, Rusijo industrijsko osamosvojiti od /.apadnib kapitalističnih držav. Mnenja so namreč, da more Rusja kot producent in konzument sebi popolnoma zadostiti.
Priznati je treba, da petletni načrt stoji in pade s Stalinom. Malokdo je, ki bi verjel v njegovo izvršitev, a Stalin gotovo veruje. Hoče ga izvesti. Diktator je sodobne Rusije in bre/. pretiranja lahko rečemo, da je malo ljudi tako obsovraženih kakor on. Nad vso državo se čuti njegova železna roka. Če bi la roka popustila, potem hi se zgodilo kakor s trdo vpreženim konjem, ki začuti svobodo. Z njegovim koncem bi se sesulo tudi delo, nad katerega uresničenjem bi danes mogli mnogi boljševiki sami resno dvomiti.
Od krojača do podkralja
Konferenca britskega imperija je leta 1926. sklenila, da bodo postali generalni gu-bernatorji posameznih dominionov iz dosedanjih zastopnikov britske vlade kraljevi osebni namestniki. S tem sklepom je bil zaključen dolg pravni razvoj nekdanjih kolonij. Stopile so zdaj pred mednarodno javnost kakor samostojne nacionalne države, ki jih veže z materinsko deželo samo skupna kraljeva oblast. Avstralija se je zdaj kot prva izmed dominionov poslužila te svoje nove pravice. Kljub ! nasprotstvu trgovskih in industrijskih krogov, ki bi radi imeli kot generalnega gubeniatorja kateregakoli diplomata ali aristokrata iz met-tropole. se je odločila pretežna večina prebi-; valstva /. delavsko Scalinovo vlado na čelu za ' domačega kulturnega delavca. Zdaj je postal prvi avstralski podkralj dosedanji generalni prokurator (najvišji sodnik) in član ministr-! skegu sveta. 76 letni sir Izak lsaaks (izg. Ajzik Ajziks). Novi podkralj, ki je zelo znan in priljubljen pri najširših slojih kot odvetnik ter ; pogumen socialni reformator, je še poln moči in se je rodil v rodbini ubogega židovskega krojača. 7. 12. leti je šivanko zamenjal s knjigo ter živel od instrukcij, iu leta 1880. je brez vsake podpore dovršil juridično fakulteto v Melbumu. Poleg angleščine in drugih evrop-| skih jezikov sir lsaaks izvrstno obvlada ru-| šćino, ki jo pozna še iz stare domovine, 1er i italijanščino m novogrščino. Ta dva jezika je j spoznal med najrevnejšimi emigranti, s katerimi se še /.daj rad pomeni na ulici in na trgu. Tako je zvezala zgodovina odločilni trenutek v imvodobnem razvoju britskega imperija z imenom -dna preprostega židovskega krojača.
Specialist
Bobbie Trout, 19 letina Američanka rz Los Angeles, ki je ostala nad 42 ur v zraku in s tem potolkla ženski rekord v trajnem letu.
Gromoionskc plošče v avtomatu. V veži nekega londonskega kina stoiji avtomat, ki postreže proti določenemu novcu z gramofonskimi ploščami najnovejših »šlagerjev«. Plošče so nezloml.ive, upogljive, nezgorli.ive in sedemkrat lažje nego -»bi-čaijne gramofonske plošče.
Berlinska cestna železnica je prenapolnjena. Neki gospod odstopi prostor ljubeznivi mladi gospodični. Pri tem pride v stik z njeno ramo in se vljudno opraviči. Ko hoče gospodična na četrti postaji izstopiti, se ji odkrije in de: »Milostljiva, ali tudi vi izstopite tukaj? — ter ji z vso eleganco napravi prostor. Ob izstopu z voza ji pravi: >Vedno mi je težko, če vidim, da se morajo dame v gnječi prerivati.« Potem ji z vso spoštljivostjo ponudi roko, da jo varno spremi če/, cestni vrvež na hodnik za pešce. Njej se zdi vse to prečudno lepo — kakor bi se ji ponudil, da jo spremlja v življenju ... Toda zaenkrat jo le prosi, če sme z njo piti skodelico kave. Ona tega nikdar ne dela, toda topot... in tak« sedita v majhni slaščičarni in pijeta kavo. In ona premišlja, če ji ni rešil življenja. Uro nato pripoveduje dekle prestrašenim staršem, kako je padla tik pred cestno železnico in kako jo je mlad sodnik z nevarnostjo za lastno življenje rešil. Prihodnji večer sedi asesor kot gost /.a družinsko mizo. Slave ga kot rešitelja; pripravlja se zaroka. Oče se iz previdnosti izvesti na informacijskem uradu. Informacije so take, da hiti domov in premakne na steni neko sliko. In dožene žalostno resnico, da je za sliko skriti safe vlomljen in oplenjen. Asesor se tako hitrega odkritja ni nadejal ter je prišel ob določeni uri z zaročnim šopkom. Sprejel ga je detektiv. Te dni je stal pred sodiščem, že predkaznovan: njegova »specialitetac je osvajati srca in v zvezi s tem vlamljati blagajne. Obsojen je bil na dve leti ječe.
Iz vzhodno cerkvene književnosti
ytttiX Zaloio' Bol6arske akademije znanosti (kot . "и.ЧЈа Spisanija) je izšlo s številnimi -likami ш načrta opremljeno delo E. Filova: »Starobolgar-ska črkovna arhitektura«. Podaja zanimiv pregled zgodn.ih grških (helenistionih) rimskih in malo-azjssikih (armenskih, sirskih in drugih) vplivov 1er označbo samostojnega bolgarskega cerkvenega sloga, kakor se je oblikoval v dobi prvega carstva.
ipomrnu mrkega verskega pisatelja kneza Urigorija I rubeakega je namenjen o prvi obletnici njegove smrti v Parizu ob avl, en obsornik (»Pamijati 'kn. Gr. trubeekega« pod uredništvom prof, P. ivtruveja). Prinaša več spominskih člankov in ponatis verskih razprav Trubeckega samega. Izmed slednjih so najiboilj zanimiva poleg člankov v Cerkvi pod sovjeti pisma znanemu poljskemu katoliškemu kulturnemu delavcu prof. M. Zdziechovske-mu. Trubeckoj je bil med dr. avtor znanega poziva na Poljake, ki ga je objavil vel kneiz Nikolaj Ni-koiaijevič kot ruski najvišji poveljnik začetkom svetovne vojne,
O pomenu Ciril-Metodovega gibanja govori ruski konvertit dr. V. Vilinski v člankih »O češkem rusofilstvu« v praških »Lidovih novinah«. Beleži, da se zanima čehoslovaška mladina več za Ameriko m Zapadno Evropo nego za Rusijo, ki zdaj »ni v modi». Država bo tudi kmalu ukinila podporno akciijo za ruske emigrante, ne da bi to razburilo javnost. Avtor dokazuje, da nista pravilna ne Kramarevo »neizprosno idealno«, ne Benešovo »kruto realno« staliDče v ruskem vprašanju, ker ne vpoštevata oba pomen verskega čustva v Rusiji in emigraciji.Bodočnost čeiko-rusl.e vzajemnosti leži v rokah duhovščine, ki je od nekdaj dokazala svojo ljubezen do Rusije in jo širila med ljudstvom-To rusofilstvo je neprimerno pomembnejše in globlje nego sedanje napolkomunistično rusofilstvo pri socialistih ali napolzgodovinsko rusofilstvo pri narodnih demokratih.
»Ruski pravoslavni bogoslovni institut« v Pa-zu je natisnil 2 knjigo svojega glasnika »Pravo-slavna a misij«. Namenjena je 40 letnici znanstvenega delovanja nekd. petrograskega in sedaj sofijskega univ. profesorja bogoslovja N. Glub^kovske-ga in vsebuje poleg njegove razprave »Ponižanje v Kristusu in naše odrešen e« še druge prispevke: »Nauke o sv. Trojici« S. Bulgaikova in dr. Poleg »Putji«, pariškega organa religirzno-filozofske akademije pod uredn. Berdjajeva, je zdaj »Pravoslav-naija misij, edino rusko bogoslovno glasilo.
У Sofiji ie natisnil univ. prof prota G. Sa-velj'ski knjigo »Pravoslavnoje pasiirstvo«, svoja predavanja o pastoralne ni bogoslovni. Vsebuje poleg osnovnega dela številne praktične živleniske nauke in je posebno zanimiva, ker p-imerja katoliške, pravoslavne in protestantovske nauke o pasti rsl vu.
Srbska kn iževnost
Kazen omenene knjige Cankarjevih novel, o kateri sem poročal obširno zadnjič, prinaša letošnje kolo Srbske književne zadruge še naslednje knjige:
Zbornik dr. Veselila Cajkanoviča z naslovom: »Vergilije i ivegovi savrcincnici«. G. Cajkanovič je kniigo uredil zelo pestro. Razen uvodne študije o Vergilu je v knjigi prevedenih več fragmentov iz Vergilovih del in cela vrsta portretov Vergilovih sodobnikov. Knjigo bi v prvi vrsti priporočal slovenskim humanistom, ker jim bo v marsikateri priliki radi .svoje znanstvenosti zelo dobrodošla.
Dve k njigi novel Vtika Miličeviča (lami umrl) in Dinka Šimunoviča, ki bosta v splošnem zanimali (posebej prva). Prvi knjigi je napisal dober predgovor g. Živko Miličevič.
G. Pavle Pepovič ie priredil antologijo Zmajeve lirike z naslovom: »Duliči i duliči uveoci«. Uvodno besedo je knigi napisal g. Pavle Popovič, komentar pa g. Drago!jub Pavlovič.
Med znanstvena dela spada: »Stvaranje za-jedničke države Srba, Hrvata i Slovenaca Jov. M. Jovanoviča. To je tretji in zadn i zvezek obsežnega dela. Ta zadnja kn iga da c okvirno sliko iz let pred vojno, vojne peripetije in končno osvobojen je.
Sledi še prevod »Uspomenc Iz detinjstva i mladosti« E. Renana, ki ga je oskrbel g, Radoslav L. Knežević. Predgovor je knjigi napisal romanist g. Miodrag Ibrovac.
Belgrad, 5. januarja 1931.
Tone Polokar.
Prosvetni večeri v Mlad. domu na Kodeljevem
Po Prosvetni Zvezi v Ljubljani, ki vrši svoje veliko kulturno delo, si je vzela periferija Zvtzo za vzor. Mnogo večjega pomena kot za center so kulturne ustanove za periferijo, kjer duševne hrane bolj primanjkuje in je bolj potrebna nego središču.
Na Viču in v Šiški se vrše prosvetni večeri; prav posebno verno pa jih propagira vodstvo Mladinskega doma na Kodeljevem, kjer se vrše redno vsak torek prosvetni večeri. Ti prosvetni večeri seznanjajo publiko s pra,v vsemi panogami življenja: zgodovino, zemljepisjem, zdravstvom, astronomijo, športom itd. Pestri so ti prosvetni večeri, kar kaže veliko število predavatcl ev. Zadnjič je govoril o lovu akademik g. Josip Herfort, ki se mu pozna, da živi v naravi in da ni eden onih mladih športnikov ki goje lov oziroma šport samo zato, ker je to moderno. In.teresantno je tudi, da si je g. Herfort z nemalim trudom napravil sam svoje diapozitive, katere je snemal tekom svojih tur. Njegovi posnetki so bili res učinkoviti! Ob koncu predavanja so nam pa pokazali zanimiv film gdč. Walter iz Berlina, ki nam je predočeval živi enje ptic v Obedski Bari, čigar vsebino je g. Herfùrd stirekovnjaško razlagal. Da je predavane doseglo svoj smoter, je dokazovala izredna pozornost poslušalcev, ki so se kljub slabemu VTemenu v lepem številu zbrali. Vodstvo Mladinskega doma vrši v vzgojnem, duševnem in kulturnem oziru na vzhodnem delu mesta veliko delo in je njegova vnema v tem oziru vredna posnemainija, —	»Š.
Gremo v Korotan. Čitanka o Koroški za mla-diino. — V spomin na desetletnico plebiscita na Korodkem je izdala Slomškova družba v Ljubljani knjižico za mladino o Koroški. Knjižica obsega popis slovenskega dela Koroške, njen zgodovinski pregled, popis slavnih koroških Slovencev, razne koioške pravljice in pripovedke, črtice iz življenja na Koroškem, slike o bojih za Koroško, narodne koroške pesmi in uganke. Knjiga je za mladino zeLo pesrečeno sestavljena in jo bo mladina radi pestre vsebine gotovo rada črtala. Posebno je treba omeniti, da je knjiga opremi ena z lepimi slikami in ilustracijami. Dobro bo knjiga služila zlasti pri pouku zemljepisja, zgodovine in narodnega jezika. Zato ne bo smela manjkali v nobeni šolarski in učiteljski knjižnici. Knjiga obsega 88 strani in stane 20 Din.
Razburjenje v Bettehemu
Kulturni obzornik
Fran Hadeščok :
Brezobrestna stavbna posojila
il
V prvih letih po vojni, ko je stanovanjska stiska bila na vrhuncu, ob splošni desorientaciji denarnega trga spričo nesigurne vrednosti dinarja in draginje stavbnega materijala, je bilo kaj težko po-kreniti večjo stavbno akcijo v ublažitev stanovanjske stiske v Ljubljani. Število prebivalstva v Ljubljani, tretji prestolnici nove države, jo raptdno rastjo. V novih razmerah so nustajale nove potrebe. Vse je iskalo izhoda k obnovi, dokler se nt razgibalo stavbno zadružništvo, ki je edini uspešen posrednik in regulator za široko zasnovano stavbno akcijo.
Tovrstnih socialnih zakonov je bilo pri nas bore malo, ker je bivša Avstro-Ogrska prišvedrala vselej zadnja z reformami v socialnem zskonodav-stvu. Dočim se je stavbno zadružništvo v Angliji, na Danskem, v Holandiji in Fruuciji in celo v Nemčiji že lepo razvijalo, smo v Avstro-Ogrski prvi tak zakon dobili Rele 25. marca 1890, s katerim so bile novogradnje oproščene na dvanajst let državnega davka. Pod pritiskom veleindustrije je bil izdan 9. februarja 1892 nadaljnji zakon, ki pa je bil pozneje 8. julija 1902 moderniziran, za gradnjo delav. Bklh družinskih in stanovanjskih hiš. Toda o stavbnem zadružništvu v teh zakonih vse do 1. 1910. ui bilo ne duha ne sluha. Ugodnosti teh zakonov so bile v tem, da so delavske hiše bile oproščene vseh davkov in davščin sploh, občinskih pa za polovico, in sicer za dobo 24 let Razen tega so bile take hiše oproščene tudi vseh pristojbin in kolkov pri prepisih itd. Največja napaka teh zakonov pa je bila v tem, da je pojem delavca skrajno utesnjen. Po pojmovanju zakonodavca je bil delavec samo tisti, ki je živel od svoje mezde, ki pa ni smela prekoračiti eksistenčnega minimuma. Ta minimum je takrat znašal 1200 kron letno. Zato so se teh zakonov posluževale le tovarne, da so si mogle zagotoviti delavstvo v svojem okolišu. Iz ljubezni do lastnega pristrešja jc delavec bil priklenjen na tovarno za vsako ceno in dolga desetletja stradal, du je odplačeval svojo hišico.
Šele »Jubilejni zaklad cesarja Franca Jožefa f. v spomin vladarjevega jubileja 1908<- je pripravil pot za razvoj stavbnega zadružništva. V Iu namen je bilo določeno 5,<Н(О.ОШ kron, kar pa se jc kniulu pokazalo, da ie premalo za vse vrste prebivalstva. Zato se je določilo, da se s postopno letno dotacijo ta fond dvigne na 25 milijonov. Obenem pa se je osnoval »garancijski fond:, ki je omogočil najetje posojilu za novogradnjo do 90% celokupnih stavbnih stroškov.
Prva hipoteka se je račuuala do 50?» vred-
nosti naslajajoče hiše s stavbiščem. Drugo hipoteko je graditelj dobil z jamstvom iz garancijskega fonda. Kazen tega pa je graditelj mogel dobiti iz teh fondov nadaljnjih 0% o<l celokupne preračunane j vsote posojilo po 4% na šest lot kot gotovino za prve stavbne stroške.
Vseh teh ugodnosti so bile deležne vse obče-korietne stavbne zadruge- Te ugodnosti so bile z zakonom 9. februarja 1912 še znatno izboljšane, zlasti glede prepisov in sprememb v zemljiški knjigi.
Na te, četudi skromne zakone, ki so veljali in deloma še veljajo tudi danes, se je po pravici pričakovalo, da bodo tedanje vlade navezale uadaljnji razvoj socialnega stavbnega zakoacdavstva na slav-bno-zadružni podlagi z ozirom nu vsesplošno stanovanjsko stisko. Ta up je bil, žal, prazen. Iz repara-cijskega fonda se je z brezobrestnimi posojili podpirala stavbna akcija tudi premožnih vojnih oškodovancev v Belgraau, dočim so bila ostala mesta prepuščena sama sebi.
Mestna občina ljubljanska je brez prave sme-terno usmerjene akcije poslmčala zlomiti ostrino stanovanjske krize na več načinov, ki so sicer dali znatno število novih stanovanj ob neprimerno velikih žrtvah, ne da bi se s tem rešila tudi mopUhu plat stanovanjske akcije, in lo je pocenitev stavbnega kredita. Mencingerjeva akcija je blia v svojem jedru zdrava, pri izpeljavi pa povsem ponesrečena. Tridesetmilijonsko posojilo jo bilo kakor kaplja vode na razbeljeno železo.
Šele bivša oblastna samouprava je zgrabila stanovanjsko vprašanje na pravem kraju. Z ustano-: vitvijo zaklada za gradnjo malih stanovanj se je vzbudila zatrbna gradbena podjetnost samo v Liub-jani z neprimerno manjšimi sredstvi in z vecjbn uspehom, kakor pa akcija mestne občine ljubljanske.
Bistvena poteza stavbne akcije bivše oblastne ; samouprave je v tem, da je kombinirata iavno in stuvbno-zadružuo pomoč. Ves morebitni rizik krijeta vzajemno oba komponenta ter si razdelila tudi
upravni aparat. Ta sistem, ki se je v tem kratkem času tako izborilo obnesel, bi bito trrba le Se izpopolniti s prvotno nameravano Zvezo stavbnih zadrug, ki bi zbirala zadružna in iavna sredstva v brezobrestni stavbni sklad, iz katerega bi poletu dajala zadružnikom prispevke k obrestovanju v pojni vsoti.
Takratni član bivšega oblastnega odbora, g. prol. Jarc, se je celo zavzomal za to, Ja bi zadružni graditelj mogel dobiti toliko prispevka k obrestovanju, za kolikor presegu njegovo binotekaruo posojilo 0% obrestno mero.	(Konec prih.)
OUZD v letu 1930
Letni prirast znaša pri članih +2.759, pri po-rprečni dnevni zavarovani mezdi Din +0.97 in pri celokupni dnevni zavarovani mezdi +104.821.08. Ta prirast je pripisovati napredovanju gospodarstva do sredine leta 1920. Ko se je pa začel v sredini leta 1930. ruski dumping pri izvozu lesa in svetovna gospodarska kriza — katera mora imeti svoje posledice tudi v Dravski banovini — so začele te veličine padati.
Iz padanja smemo z veliko sigurnostjo zaključiti. da gospodarska kriza še ni na vrhuncu in da bo predvidoma še dalje časa trajala in to tembolj, ker se padanje nadaljuje ludi v januarju 1931 in sicer Se z večjo Intenzivnostjo.
Zmanjšanje povprečnega dnevnega «lalusa bolnikov za —112 osel) in zmanjšanje odstotka bolnikov za —0 19 je pripisovati deloma strožjemu nadzorstvu bolnikov in okolnosti, da je bila v začetku letu 1929 huda epidemija gripe.
Že iz teh kratkih podatkov je razvidna velika in vsestranska važnost in pomen statistike OUZl)-a v Ljubljani.
Borza
Dne 18. januarja 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu so bili tečaji nekoliko čvrstejsi. Do zaključkov jc prišlo le v treh devizah in sicer London, Praga in Dunaj.
Vse devize jc dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2277.50 b., Berlin 1345.75 b., Brcselj 788.04 bi., Budimpešta 988.77 bi., Curih 1095.90 bi., Dunaj 794.12 — 797.12 (795 62), London 274 29 — 275.09 (274.69), Newyork 56.475 bi., Pari/. 222 lil., Pragu 167.28-168.08 (167,08), Trst 296.17 bi.
Zagreli. Amsterdam 2277.50 bi., Berlin 1314.'-5 —13-17.25. Bruselj 788.94 lil.. Budim|>ešta 987.27— 990.27, Curih 109440—1097.40, Dunaj 794.12-797.12, London 271.29-275.09, Newyork 50.375— 56.575, Pariz 221—223. Praga 167.28-16K.08, Trst 295 075—297.075. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.8 milij. Din.
Belifrad. Berlin 1344 25—1347.25. Budimpešta 987 27—990 27, Curih 1094.1—1097.4, Dunaj 794.12 —797.12, London 274.09—275.00. Newyork 56 375— 56.575. Pariz 221—223, Praga 1657.28—108 08, Trst 295—207.
Curih. B' lgrad 9.1270, Amsterdam 207.80, Atene 6.675, Berlin 122.77, Brrsdj 71.98. Budimpešta 90.225, Bukarešt 3.0625, Omrad 24-15, Dunaj 72.59, London 25.06625, Madrid 53 70. Newvork 516.30, Pariz 20.255, Praga 15.39, So'i'a 3.7875. Trst 27.0225, Varšava 57.85, Kopenhagen 137 95, Stockholm 138.15, Oslo 137.75, Helsingtors 12.98.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila dan-л »Ia-ba in so tečaji popustili. Do zak'iučkov je prišlo lo v 7% inv. pos. po 86 in v 7% Bler. posojilu, ki je bil zaključen po 180. Dolarski papirji so pa bili razmeroma stabilni. Tudi bančni paplrii beležijo manj zanimanja iu zaključili sta bili Union- in Ju-gobanka. Jugobanka je popustila od 78 na 77.50. Več prometa je bilo v industrPskih papirjih, kjer je bila zakiučena Slavonija po 200, Danica pa je narasla na 90 in 93. Med paroplovnimi družbami je bila zaključena Dubrovačka po čvrstem tečaiu 370, nadalje je bila čvrsla ludi Oceania, ki je bila zaključena nalprej po 210, nato pa je narasla na 215. Trboveljska je ponovno popustila in je bila danes zaključena v Zagrebu po 310
Ljubljana. 8% Bler. pos. 92 bi., 7% Bler. po=. 80 Id., Tob srečke 50 bi., Celjska 1C0 den., Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 960 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 128 den.. Stavbna 40 den., Split cement 350—XXI. Ruše 200—230.
Zagreb. Drž. pap. : 7% inv. pos 85.50—86.50 (86), agrari 50—51, vojna Škoda ar 123 den., kasa 428—425, 2. brez kup. 415 50-416 50. 8. 415.50— 416.50, srečke Rdeč. križu 48 bi., 8?/, Bler. oosojilo 91.875-92, V/o Bler. pos. 79.25—79.875 (80), 7% pos. Drž. hip. banke 79.25—80, 6% begi. obv. 65— 66 50. Bančne delnice: Kavna gora 75 den.. Hrvatska 50 den.. Katolička 3ti -37, Poljo 5«-57, Kreditna 125 den., Union 191—193 (191), Jugo 77.50—78 (77.50). L j. kred. 125 den., Mediunarodna 67 den., Narodna 8100-8800, Obrtna 80 den.. Praštediona 955—965, Etno 185 den.. Srbska 190—195, Zemeljska 120—131. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., G uit man n 130—132 (180). Slaveks 52 bi., Slavonija
200-202 (200), NaSice 975 bl„ Danica 90-100 (90, 93), Drava 235—210, Šečerauu ОвЈек 300 bi., Nar. ml. 20 den., Osj. Ijcv. 220 den., Brod. vag. 90 den., Union 90 bl„ Vevče 128. Ui» 40—45, Kagusea 370— 375 (370), Oceania 212.50—217.50 (210—215), Jadr. plov. 515 den., Trboveljska 312—315 (810).
Rolgrad. Narodna banka K180, 7% iuvest. pos. 87—R7.5»>, agrari 50—51, voj. škoda 125.50, Tobačne srečke 22—28, Srečke Rdeč. križu 88—15, 7% Bler. pos. 78.875—79, 7% pos. Drž. hip. banke 78.375, 6% tegl. obv. 66.68.
Duiiaj. Podon.-saveka-jadrau. 90.lt), Wiener Baukvcreiu 16.45, Crcdilanstalt 46.60, Escompteges. 157, Aussiger Chemischc 136, Guttmanu 16, Mundus 138, Alpine 14.05, Trboveljska 38.50, Leykam 3, Hi-ma Murany 54.75.
Notacije državnih papirjev v Inozemstvu : London: 7% Bler. pos. 78,75—79.75, Newyork: 8% Bler. pos. 01.50-92.50. 7% Bler. pos. 78.50—79.50, V'/0 pos. Drž. hip. banke 78.50—79.50.
fcitni tre
Na žitnem trgu je bilo danes živahno povpraševanje za pšenico, vendar je ponudba radi malih dovozov minimalna. Tako je bil danei, tečaj za banatsko blago 155 brez blaga. Ostali predmeti so bili neizpr' men jeni razen inoke, ki je nadalje čvrsta iu notira danes po kvaliteti 265—275.
V Ljubljani so notnci.e neizpremeniene.
Novi Sad. Pšeuica bač. okol. iNovi Sad 79/80 kg 152.50-155, bač. Tisa Slep iu gbč. 155—157.50, gbn. 150-152.50, jbn. 145—147.50, sr. 78 kg 132 50—135, sr._okol. Indjija 78 kg 140—145, slav. šlep 77/78 kg 127.50—130. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 30 vagonov pšenice, 31 vag koruze, 6 vag. moke, 8 vag. otrobov. Tendenca ueizpremenjena.
Sombor. Oves bač, sr., slav. 137.50—142.^0, otrobi p Jen. bač. 87.50—92.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca stalna. Promet: 218K- vagona.
Budimpešta. Tendenca neenotna Promet miren. Pšenica marec 14.56—14.69, zaklj. 14.55—14.57, maj 14.91—15.04, zaklj. 14 90-14.91, rž marec 10.58 — 10 69, zaklj. 10.60—10 61, koruza maj 12.«0-12 06, zaklj. 12 80—12.81, tranzit maj 10.50-10.56, zaklj. 10.40-10.45.
živina
l)unai«ki pruitRji soirm. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky fc. Co., Dunaj.) Danes Je bilo pr'neljnnih na trg 15.500 pršutarjev iu 2182 špebarjev. г Jugoslavije jih je bilo 2262. Na kontumačn^ni trgu je bilo 219 pršulariev in 217 «peharjev. Cene: Spe-barji najboljši 1.62, I. 1.55—160. H. —1.50, kmečki 1-86—1.40, pršutarii 1—1.50. Tendenca: cene špebarjev so se slabo držale, za km čke prašiče in za pršutarje pa so se pocenilo za 20 grošev.
Mariborski iivinski иејот 13. jani'arja 1931 Prodanih je bilo 12 konj. 12 bikov. 105 vo ov, 2K4 krav iu 13 telic. Skupno 426. Prodanih je bilo 210 1 komadov. Od teh za izvoz v llnlijo 40. Cene: delv-li voli 1 kg žive tete H—it, pol debeli voli 6.50—7 50, plemenski voli 5.Г0—6, biki za klanje 6Л0—7.50, klavne krave debele 6—7, plemenske krave 5.50— 6.25, kravo za klobase 2.75—8'25, molzne krave 5.50—5.75, broie krave 5 50—5.75, nil«'<a živina -S do 9. teleta 7—8, volovsko nifso I. 18—20, 11 16 do ' 18, meso od bikov, krav in telic 10—14. telečio nio. so 22—35, II. 16—20, svinjsko meso sveže 14 do 26.
Sport
za konkurenco državnega prvaka, ki se bo vršilo v bližnjih dneh v Zagrebu. Omeniti je predvsem brata Nemca; Ljubljančani se sicer bodo udeležili tekmovanja, a uspehov ni pričakovati radi močne konkurence. Klubi izven dravske banovine razpolagajo z močnimi moškimi igralci, manjkajo pa jim dame, zato se bodo naše mlade igralke gač. Sabv Kardoš, Worm lika iu Neda Gerzinič sigurno uspešno plasirale.
JU
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v sredo ob 20 sc vrši v Prešernovi sobi rest. -.Novi svet-- plenarni sestanek sekcijskega članstva v svr-ho izvolitve načelstva za leto 1931 1er razgovora o bodočem tekmovalnem programu in splošnem delovanju sekcije. Udeležba je obvezna za igralce skupine I in skupine seniorjev. — Načelnik
Radio
GOSTOVANIE TABLE-TENIS SEKCIJE SK ILIRIJE V MURSKI SOBOTI.
V soboto 10 in nedeljo 10. t. m. je gostovala table-tenis sekcija ljubljanikc dtirije v Murski Soboti in je s tamkajšnjim klubom SK Muro odigrala dvoinatch.
Vsak izmed obeh klubov je postavil po O (šestf tekmovalcev posameznikov, 3 moške pare, 3 mešane pare, 1 damski par in 3 dame. Ilirijo so zastopali: Denes, Worm, Girgon, Lôwe. Lokovšek Ivan in Santia ter dame Worm lika, Worm Lllen in Gerzinič Neda. Pogrešali smo izined znanih tekmovalcev Griinlelda, katerega jc moral vsled bolezni nadomestovati Santi. Grlinfeldova odsotnost jc tvorila precejšno vrzel v ilirjanskem moštvu. Rezultat jc glede na močnega nasprotnika nad vse zadovoljiv; razmerje točk, to je dobljenih partij
je
33:31 /» Muro.
Rezultati v posameznih disciplinah so sledeči:
Single gospodov: 20 : 16 za Muro; single dam 7:2 za Ilirijo, double gospodov 0:4 /a Muro, double dam 1:0 za Ilirijo, Mixed-double 5 : 3 za Muro.
Zmago Mure sta odločila znana brata Nemca. Ostali igralci SK Mure (so deloma enaki našim, deloma zaostajajo za njimi.
Brata Nemec eia doslej še vedno nenrenia-magana od ljubljanskih igralcev, dočim je dravska prvakinja gdč. Saby Kardoš podlegla llirijanki Ne-di Oerzinič in Worm liki
Dravsko prvenstvo iu ta dvoinatch sta pokazala, kdo od slovenskih igralcev bi prišel v poštev
Programi Hadio-LtubPanat
Sredu, 14. jan.: 0|x>ldanski program odpade. — 18.30 Ing. Miroslav Kusal: Razvoj že-lezobet. zgradb od Moniera do donos. — 19.00 Dr. Ni.koia l'rcobrazensky: Ruščina. — 19.30 Literarna ura: črtice (Ludvik Mrzel). — 26.00 l. Beethovnov večer: Ob 160-letn. rojstva Beethovna. govori dr. Josp Man tua ni. — Klavir-solo, izvaja Marjan Lipovšek. — 22.00 Poročilo im časovna napoved.
Četrtek, 15. enuarja:
12.15 Plošče (sloven ka in pit sna glasba) — 12.45 Dnevne vesti — 13 C0 Сзв, pkšče, borza — 17.30 Otroška ura, ga. Gabri el.'ićeva — 18.00 Plošče — 18.30 DraiSo Ulaga: Gimra tične vaje —
19.09	Dr. Mirko Rupel: Srbotv večina — 19.30 J. Kupnik: Pek'icra p:svelsvaln:ca pri ans —
20.C0 Prenos iz l/ublan^ke opere -Werther« _
22.00 Poročila in časovna naipoved, lahka glasba.
Drugi programi i
Ćertek, 15. anuarja.
Bclgrad: 11.25 PloMe — 12.45 Radio orkester
—	17.00 Ploičc — 18.00 Violin ki koncert — 20.30 Ljubljana — 22.30 Novico — 22 50 Veierni koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče — 17.00 Bulala ke — 20.30 Prenr-s koncerta iz L ubl an<: — 22,30 Novice
—	22.40 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Koncert o k e istra — 17,45 Koncert — 19.25 Koncert — 20.30 Prenos iz studia, nato koncert ci'anske glasbe. — Dunaj; 11.00 PlcSče — 12.00 Opoldanski koncert — 15.Î0 Plošče — 20 0T Koncert delavskega pevskega zbo>M »Stahl' lang XI.« — 21.00 »Magnetni pa!« 6 prizorov — 21.55 Večerni kcn~*-t — MIlan: 12.15 Pevt> a glasba — 19.30 Pestrag lasba
—	20.30 Simf niîni koncert — 22 30 Komedi a. — Lergenberg! 12 10 PleSče — 13.05 Opoldanski ken-ce-1 — 20.00 «Ve lal' a , opera (SponPni) — Rim: 12.45 Koncert: Lahka gl.i-sla — 17 00 Komorna gla«. ba — 20.40 Pester koncert — 73 00 Plesna glasba. Kalovire: 12.10 Ploiče — 12 35 Šolski koncert —
16.10	P!ot"e — 17.45 Litid ki koncert — 20.15 Prenos iz Wi-na — 22.15 Kon<e t — 2300 Ple»na glasba — Muhlackcr: 16.30 K<"icert — 2000 -Ve-stp"'a-<, rpera — 23.10 Г1- «na glaaba — London: 14.00 Radio or''e«ter— 17.15 Pl snag lasba — 19.0(1 Oktet — 20.15 Konce'1 Filharmoni;« — 22.30 Plesna glasba — Mor. Ostr-va: Jl.OO Plošče —• 12.30 Pmgj — 15.00 Pie S ' e — 16 л0 Paga — 1.4.50 Praga. — Le;nrg: 12.C0 Pl>*če — 16 30 Popoldanski koncert — 18.00 Zbor — 18.30 Mandoline — 1930 »Knegin a čardaša«, ope cta.
V večno veselje je poklical ljubeznivi Bog predobrega moža, skrbnega očeta, strica in tasta
Marîîna Noč
posestnika, odl'kovancga z zlito kolajno za javne zasluge itd.
dne 13. januarja ob 2 ponoči, okrep-čanega s sv. zakramenti.
Pogreb pokojnega, ki se je ves žrtvoval za nas, bo v četrtek 15. januarja ob \0% dopoldne izpred hiše žalosti na župnijsko pokopališče.
Počivaj v miru prcblagi oče! Koroška Bela, 13. jan. 1931.
Marija, žena. Fra-c. Andrej, Marlin, Tonček, sinovi, Mici por. Pole k, Angela, Roz'a in Ančka, hčere in ostalo sorodstvo.
Л J:
•ЈР-^Г
C »
» 51 л » _ ^
ШЛ	—
!>J
«
S) — №
zl ►
* i
a
1сл £ t -2 SL
3 i J
_ /)X
*	Z)
•	J
E 22
- v
«s
i CJf
e a c 6 *
; Л — K
i
t* = «a
I
o
• s
a a =
U ,
№
oi n "" d
з-г
. ™
M OC
I 2 M :
S c
M
i i

• -
c M C.
ta-
«
•** ~ v
. J » »a c
13 - X
s —
Ht
а o " 1
c
Л јГ .X < —
>
liaus Dominik:
Moč treh
82
Roman iz leta 1955.
To jo smatral Silvester sedaj za najvažnejšo in Erik Truwor mu jc pritrdil. Z obstoječimi napravami se jo dala množina sile za las natančno naravnati na vsako točko zemeljske površine. Tixla bilo se ni možno, da bi z vso sigurnostjo naravnali na premikajoče cilje, ako deluje energija. Erik Truwor jo zahteval, da bi se mogli doseči brzo leteči cilji z velikim žaril-nikem, medtem ko bi na katerikoli točki zemlje pustil delovati deset milijonov kilovatov.
Zalo je bila potrebna izprememba v stikalni napravi. Tok silo, ki se je odbijal od cilja in ustvarjal sliko na leči, se je moral oddvojiti od glavne energije. Treba je bilo vstaviti upore, ki bi avtomatično slabili ta stranski tok, da ne bi razstrelil slike, da ne bi požrl leče. Potrebno je bilo več dni, da izvršijo praktično te nove ideje.
Erik Truwor jo bil gonilna sila. Stal je pred nakovalom, /. obrazom pordečelim od ognja, in je koval potrebne kose za novo napravo. Iskre so pršele okrog пјеца, ko je vihtel kladivo in oblikoval žareče železo. Kot ključavničar in mehanik obenem je delal Silvester. Pilil je, rezal in brusil in pri tem poslušal besede Erika Trinvorja.
Ko prerok jc govoril Erik Truwor o bodočnosti, ki jo je hotel ustvariti po svoji volji.
»Od polnoči pride moč.« Več ko enkrat se je izvila beseda z njegovih ustnic, ko je dajal z močnimi udarci železnemu kosu novo obliko. Čuvstvo moči ie
zvenelo iz udarcev, ko jc udrihal s kladivom po nakovalu, da je bobnelo po ledenih dvoranah.
Silvester jc poslušal le napol. Bil je nemiren pri delu in njegove misli so se mudile daleč. Res so ga začasno pomirile Atminc besede. Vendar zadovoljen bo šele, kadar bodo zračni tresljaji iu elektronsko gibanje privedli znova Janino sliko na tečaj in odnesli njegov glas preko Spitzbergov in Skandinavije v mirno sobo v Dtlsseldorf. Hrepenel je po trm, da vidi svojo mlado ženo, da govori z njo, in delal jc naglo in brez veselja na novi napravi, k čemur ga je silil Erik Truwor. Ure počitka v dolgi svetli podarili noči je porabil za to», da je napel na vrhu gore antene za brezžično postajo.
Le težek duševni pretresljaj more zlomiti zapah. To je vedel dr. Glosin. Zato je bil dal Jani časopis s poročilom o nesreči v Linnaisu. V zadnjem hipu, ko se je že majal zapah, ko bi se bil zlomil, je posegel vmes Atma. Njegovi sili je uspelo, da je zapah še zadržal in ga znova utrdil. Vendar pa je bil z ostrim Glcsinovim napadom deloma poškodovan. Drng nepričakovan sunek bi ga lahko predrl.
Za enkrat je bila Jana pomirjena. V onem hipu, ko je visela napol nezaveslna radi uničujočega vtisa vesti iz Linnaisa v naročju Glosinovem, je nenadoma prešinila njeno dušo Irdna in neomajna gotovost: Silvester živi. S svojima prijateljema je skrit. Kmalu bom slišala kaj o njem. Bil je Indčev telepaski vpliv, ki ji je vlil samozavest, da sc jc mogla smejati Glo&i-novim besedam in nm povedati »voje drugo boljše prepričanje.
Dr. Glosin je zapustil Tcrmolenovo hišo. Potrt, notranje strt. Čutil je, da se majejo vse njegove opore.
Odkar se je Cir Stonard bavil z mislijo vojne proti britskemu svetovnemu gospodstvu, je čutil Glosin v svoji notranjosti podzavestno, da igra predsed-nik-diktator za svojo oblast, morda celo za svojo glavo. Njemu samemu jc bilo to skrito, dokler ni tega razsvetlil strastni diktatorjev izbruh. Sedaj je čutil od dneva do dneva in od ure do ure jasneje. Zvezda Cira Stonarda je zahajala. Bil je čas, da se loči od njega. Za značaj, kakor jc bil Glosinov, pa je ločitev pomenila isto ko izdajstvo, in prestop v drugo stranko.
Nič več ni mislil na to, da bi izvršil naročilo Cira Stonarda. Naj lovi diktator sam to trojico, ako jo hoče imeti. Toda hotel in moral je dobiti na vsak način Jano v svojo oblast, pa naj stane karkoli. Ni mu bilo uspelo zlomiti zapah s prvim napadom. Ni čudno, ako ga je uklonila hipnotična sila, kakršna je Atmina. Toda dr. Glosin Jo vedel, da vsak napad oslabi zapah, da mora počiti nekoč, ako so stalno ne prenavlja. Sklenil jc, da ostane za sedaj v Dlisseldorfu, da opa-y>uje hišo, v kateri stanuje Jana ter da počaka najbliže prilike in jo izkoristi.
Približala se je četrta popoldanska ura, čas, ob katerem je nuvadno govoril Silvester z Jano. Kakor običajno se je usedla k aparatu in držala, polna pričakovanja, slušalo na ušesu.
Samo še sekunde in potem mora prispeti Silvestrov glas do nje. Potem bo iz njegovih lastnih ust slišala, kako se jc pripetil požar v Linnaisu in kje se nahaja zdaj s svojima prijateljema.
Jana jc sedela in čakala na odrešilne besede. Čakala je, sekunde pa so se množile v minute in iz minut so nastale četrti ure.
MALI OGLASI
Vaafca drobca vrstica a-SO Din ali vsaka bescdu par Na|man|àl og'aa s- V L In. Oglasi uail 4»el vratlc se računajo vlit.. Za odgov r znamtto! Na vpraian|a bre> znamhe ne od0ovar|amol
I
Službe iščejo
Kovaški pomočnik
s podkov šolo, vojaščine prost, z dobrimi spričevali, ž c 1 i dobre službe. Nastopi takoj. Naslov v upravi pod št. 361.
Gospodična
z meščansko in obrtno šolo ter trg. tečajem, išče 1 kot začetnica primerno službo. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod Sirotam št. 303.
Pletilja
voditeljica — z večletno prakso, izurjena v vseh vrstah pletenin in ukro-jevanju, išče nameščenja j v Ljubljani ali izven Ljubljane. Nastop takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo »Slovenca- pod Izurjena« št. 397.
Primorec
vešč oerfektno italijanske in slovenske korespondence in vseh pisarniških dei. išče službo. Ponudbe pod Primorec« na upravo št. 396.
Meblovana soba
z dvema posteljama in posebnim vhodom se odda v Bohoričevi ulici 7 s 15. januarjem!
Čamernikova
šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesijonirana Prospekt zastonj. Pišite ponjl
Krasna vila
blizu C'elja — 6 sob itd., velik* vrt, sadno drevje, parket, tlktrika, vodovod, kopalnica, kleti, v lepi legi, se poceni proda. Breznik, Celje, Dolgo polje 1.
Hiša z gostilno
z velikim vrtom v skupnem obsegu nad 2000 m", ob najpromet. ljubljanski cesti, se proda za 700.010 Din. Vprašati v Društvu posestnikov, Salendrova 6
Drva
odpadki od parketov od-daia v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko. Liubhana. Vošniakova ul. 16. za goremskim kolodvorom.
Mesarski pomočnik
▼ešč prodaje raznovrstnega mesa - se sprejme. Naslov v upravi št. 335.
Šiviljo za slamnike
ki je delala v Beogradu na »Anita B« stroju, potrebujem. — Ponudbe na: Tinka Nikolič-Ristič. mo-distinja, Niš.
Dve vajenki
tudi začetnici sprejme takoj kroiačnica Rodič. Miklošičeva cesta 10.
Hišnika
▼ Kamniku sprejmem. — Prednost: Upokojeni železničar živinorejec. Kme-tec, Resljeva 13, Ljubljana
Krojaški vajenec
se sprejme takoj pri Fr. Može, Cesta v Rožno dolino 12, Ljubljana.
m
Sostanovalca
sprejmem v veliko zračno sobo v sredini mesta. Naslov v upravi pod št 400.
Pekarija
se odda takoj v najem v industrijskem kraju poleg štirih tovarn treznemu in kavcije zmožnemu pekovskemu mojstru. - Pekarija je prvovrstna z nekaj inventarja Naslov v upravi pod št. 372.
Dva lokala
za pisarno oziroma prodajalno v Ljubljani se od-dasta v najem za februarjev termin. Pismene ponudbe pod »Lokal« na upravo »Slovenca«,
Poizvedbe
Izginil
je velik, nav pes doberman; sliši na ime Bart. Kdor kaj ve o njem, ac prosi, da proti nagradi javi na naslov: Janko VI-voda. Ljubljana, Karlov-ska 5. Svarim pred nakupom!
Gostilna
prvovrstna, v lepem prometnem mestu Slovenije, s senčnatim vrtom, keglji-ščim, ledenico itd. se odda podjetnima, strokovno izobraženima zakoncema brez majhnih otrok. Ponudbe z natančnimi podatki o dosedanjem udej-stvovanju, inventarju, starosti, otrocih itd. upravi »Slov.« pod »Inteligenten in večje kavciie zmožen zakonski par«.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din k)> druga vrsta po 38 Din lig čisto belo goste po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu L. BROZOVIC - Zagreb, llica 82 Kemična čistil-niča peria
Kože od divjačine
kupujem po najvišji ceni. Ivan Mihevc Vrhnika.
Živa divjačina!
Lovska zadruga razpošilja žive divje zajce, par 210 dinarjev, žive poljske jerebice, par 125 dinarjev. Oziralo se bo le na ona naročila, ki dospejo do 20. t, m.
Auto (Essex)
luksuzni, 5 sedežni, malo vožen, radi odpotovanja ugodno zelo poceni naprodaj. — Pojasnila daje: Peter Šteblaj, Cigaletova 13, Ljubljana.
ШШХу
I Нлkïw^w- W'wmftvmifW
Preselitev!
Čevljarua 1. Zamljen se je preselila. Vhod Erjavčeva cesta 4, dvorišče, I. nadstropje. Priporočam se za vsa v mojo stroko spadajoča dela. Popravila ga-loš. Točno in solidno. — I. Zamljen, Erjavčeva cesta 4.
iTrPR^S'
рИВаашвВиВиккжаВ1
Tvrdka A. VOLK
I jnhltona. ReslieTa cesto 84. naeti nnionete »sc »rrte p$eDifno moko in dratro mlevske >*delke
Zahtevajte ceniki
Posestva
Hiša, vrt in gozd
v občini Rakek naprodaj pod »1931/P.«
Novozidana h>ša
s trgovskimi lokali ter z inventarjem takoj na prodaj. Poizve so pri Jožefu Gašpar trgovcu Murska Sobota.
Bencin motor
10—12 konj, se kupi ali vzame v najem za dobo 3 mesecev. — Naslov v upravi lista pod št. 398.
Srebrne krone
staro zlato in srebro ku-puic RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Vrednostne papirje
srečke, obligacije, delnice kupuie upravništvo .Mer. kur» Liubhana Šelenbur-gova ulica 6/11. tel. 30-52
Lepa hiša
enonadstropna, z vrtom, v mestu, ob Ljubljanici, se proda za 300.000 Din. Vprašati v Društvu posestnikov, Salendrova 6.
Njiva (parcela)
blizu Ljubljane se ugodno proda. - Naslov v upravi pod št 366.
3 razi. pisalne mize
se proda Poizve se pri Josip Mam, pleskar, Dunajska c. 8, dvorišče.
Krožna žaga
(cirkularka) na električni pogon, ugodno naprodaj. Naslov pri upravi pod št. 389.
Bukovih pragov
prodam veliko množino v tekoči sezoni. - Le resni interesenti nai se javijo pri upr. lista pod št. 276.
•6"
Po večno plačilo za svoje vztrajno in požrtvovalno delo je odšel k Bogu prvi društveni predsednik
Martin Noč
posestnik, odlikovan 7. zlato kolajno za javne zasluge itd.
v torek, dne 13. januarja 1931.
Pogreb zaslužnega moža bo v četrtek, dne 15. tanuarja ob 10K dopoldne izpred hiše žalosti na Koroški Beli.
KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO NA KOROŠKI BELI.
Avinal
ozdravi pijančevanje, ne da bi dotifni vedel za to.
lane 220 Din. Razpošilja Lindič, Ljubliana, Komen-skega 36.
ta
/tifr
«Xi,
tQt^W 6
<yi- пхллхх^Лс v TbtCo^ovx. 4 ^ч»
Plodroce
vrline iz ta atrika močno
blago Din 260'— mreže • postelme odeje žimo • cvilh naiceneiše kupite pri
Rudoli Sever Ljubliana. Marijin trg 2
Telefon 2059

Premog suha <h »
Pogaèniet, Bohoriče v. ulica 5
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubhana. Stari trg št. 32
»r гц, MiHiiHiwwiriv. -a.1^1 taHHiHiin m f w^wiwiiHiHiwiict Izmed sodobnih književnih izdaj so
Ur. Mini izbrani spisi
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Potrt v globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja nadvse ljubljena soproga oziroma sestra in teta, gospa
Marita Tretsak
roi. Fuhrmann
hišna posestnica in soproga upokojenega žand. narednika
dne 11. januarja 1931 ob pol 12 po dolgi, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 13 januarja ob 2 popoldne iz hiše žalosti Muršičeva ulica 13 na pokopališče na Hajdino, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico.
Sv. maša zadušnica bo brana v sredo, dne 14. januarja ob 3 zjutraj v Proštijski cerkvi.
Ptuj, dne 11. januarja 1931.
JOSIP TRETJAK,
soprog in ostali sorodniki.
4.
Županstvo občine Koroška Bela javlja tužno vest, da je umrl dne 13. januarja 1931 mnogoletni občinski odbornik
Martin Noč
(vulgo Glažar)
posestnik, imejitelj zlate in srebrne kolajne, član krajev, šolskega odbora, član okraj, cestnega odbora, odbornik gasilskega društva in vnet podpornik raznih drugih ustanov itd.
Pogreb se bo vršil dne 15. januarja 1931 ob \0y4 dopoldne. Koroška Bela, dne 13. januarja 1931.
Martin Noč, župan.
Cita j te in širite »Slovenca«!
Na|Dol|$e kupile
Nogavice dainske tn moške ro*nvice. danisko in nioAlto perilo liengerievo. puloverie. teiovuiUe (vesliej žepne robce, kravate, ovratnike srnice, -ifoue, (/lote. čipke, vezenine numbe DMC prejice. ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toalet, potrebščine le pri
I0SIP PËTELINC Ullbllfilia
uiiiu Prešernovega spomenika, ob vodi
t
Krajevni šolski odbor na Koroški Beli naznanja žalostno vest, da je umrl dne 13. januarja 1931 član
Martin Noč
(vulgo G la žar)
posestnik, imejitelj zlate in srebrne kolajne, občinski odbornik itd.
Pogreb požrtvovalnega in vestnega člana se bo vršil v četrtek 15. januarja ob 10У, izpred hiše žalosti na Koroški Beli št. 73 na domače pokopališče.
Prerano umrlega pokojnika ohranimo v trajnem spominu. Koroška Bela, dne 13. januarja 1931.
ODBOR.
+
Cerkveno predstojniitvo župnije KoroSka Bela javlja, da se je preselil v boljše življenje večletni cerkveni ključar
Martin Noč
posestnik na Kor. Beli št. 73, imejitelj zlate in srebrne kolajne za javne zasluge, obč. odbornik, član kraj. šolskega odbora itd.
po dolgi bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 59. letu starosti, v torek 13. januarja ob 2 ponoči.
Pogreb nepozabnega se vrši v četrtek 15. jan. ob 10И izpred hiše žalosti na domače pokopališče.
Priporoča se v molitev in trajen spomin. Koroška Bela, dne 13. januarja 1931.
ŽUPNIK.
'ШШ;!:.
ZAHVALA. Zahvaljujemo se najprisrčneje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter dragim sosedom in sovaščanom, ki sc nam izrazili ob smrti naše nepozabne mame, stare mame, sestre in tete, gospe
Morije Шшсшб roj. Sokoli
svoje sožaije, darovali cvetje 1er v tako obilnem številu spremili drago pokojnico k večnemu počitku. Posebna zahvala preč. domači duhovščini, č. g. kaplanu Klemcnčiču iz Doba in dolskemu pevskemu društvu za prelepe žalostinke. Vsem Bog obilo poplačaj!
Dol pri Ljubljani, dne 14. januarja 1931.
ŽALUJOČI SORODNIKI.

Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega preljubega, nepozabnega očeta, ozir. sina, brata in strica, gospoda
Josipa Ratafa
praktičnega tehničarja pošte Maribor
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. šefu tehničnega oddelka, g. upravniku pošte, gg. zdravnikom' in osobju splošne bolnišnice, gg. stanovskim tovarišem, pevskemu zboru poštnih uslužbencev, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev ter vsem znanccm, Končno se zahvaljujemo sploh vsem, ki so nepozabnega spremili na njegovi zadnji poti.
V Mariboru, dne 13. januarja 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
ш ' v IP* '	-•■	•: •

Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric, zet in svak, gospod
LEO KRAL
koncesijonirani zobotehnik
v torek, dne 13. januarja po daljšem bolehanju boguvdano umrl.
Pogreb blagopokojnega bo v četrtek 15. januarja ob 4 popoldne Iz hfSo ialosti, Smartinska cesta 20. na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 13. januarja 1931.
Brez posebnega naznanila.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Себ.
IzdaialPH: I»»» Rakovee.
Hrednik Franc Kremžar.