FREIEXEMPLAR
V. b. b.

SLOVEdSiP
~rM
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Ob prvem gostovanju Slovenskega narodnega gledališča smo vsi čutili njegovo silno vzgojiteljsko moč, da smo vsi še bolj zaverovali v novo, kipeče življenje prerojenega slovenskega ljudstva, v njegovo veliko samostojno kulturno ustvarjanje, v njegovo miroljubnost in njegovo stremljenje za ostvaritvijo resničnega bratstva med narodi.
LETNIK v
DUNAJ, V SREDO, 14. VI. 1950
ŠTEV. 42 (315)
Tito:
Danes je Jugoslavija močnejša kot je bila kdaj koli v zgodovini
Na svojem potovanju po Srbiji je Maršal Tito obiskal tudi mesto Pro-kuplje, kjer je na zborovanju pozdravil ljudstvo Prokuplja in Toplic, krajev, v katerih je bil narod vse od 1041. leta v borbi z nemškimi in madžarskimi fašisti.
Maršal Tito je v svojem govoru Med drugim dejal:
V veliki osvobodilni vojni smo v štirih letih dokazali pred vsem svetom, da narodi naše države niso dobili svoje svobode zastonj, temveč so Jo krvavo plačali z žrtvami stotiso-čih najboljših sinov in hčera nove Jugoslavije. Danes pa se najdejo ljudje, ki nam po vseh teh dejstvih, po vsem, kar je naša s krvjo prepojena država trpela med vojno, mečejo v obraz nesramno žalitev, da se nismo borili, marveč da smo bili zavezniki nemških fašističnih okupatorjev, s katerimi smo se borili na življenje in smrt in jih uničevali na Vsakem koraku. Ti in taki ljudje, ki mečejo našim narodom v obraz take žalitve, ne zaslužijo več, da bi jih imenovali svoje zaveznike, marveč zaslužijo, da jim povemo vsaj to, da niso prijatelji naše države in naših narodov.
Samo eno bi vam rad položil na srce: Naj vas ne straši nobena grožnja, pa če bo prišla s katere koli strani. Zakaj? Zato, ker smo danes močnejši, kot smo bili kdaj koli v svoji zgodovini. Zato ker so danes vsi narodi Jugoslavije ne glede na nacionalnost, kot skala trdno združeni v eno celoto, ki se enotnih misli bori za ustvarjanje vedno boljše bodočnosti in bo branila svojo čudovito domovino, svojo socialistično državo Pred vsakim, ki bo skušal nanjo dvigniti roko. Ni se treba bati groženj predvsem zato, ker je naša moč v enotnosti in bratstvu naših narodov.
Poznamo našo pot. Nimamo druge poti razen poti v socializem in Pripravljeni smo izginiti do zadnjega človeka, če bi bilo potrebno, ako bi nam kdo skušal zanikati pridobitve velike osvobodilne borbe. No-
beni sili, niti tistemu kraljičku Pe-trčku s podporo tujine niti komu drugemu s katerim koli zaveznikom ne bo uspel poskus, da bi nam znova vsilili staro ureditev izkoriščanja človeka po človeku. Danes ne more te monolite sile, ki se kuje od leta 1941 v ognju velike osvobodilne borbe in v ognju velike borbe sedaj za zgraditev socializma, premagati nihče več ne od zunaj, ne od znotraj.
Ne vodimo prikrite, temveč odkrito politiko: odkrito ekonomsko politiko do drugih držav in odkrito splošno zunanjo politiko do vseh držav. Danes smo edina nevtralna in neodvisna država, ki nima nikakih obveznosti ne proti vzhodu, ne proti zapadu. Nikomur nismo ničesar dolžni, kar ne bi mogli vrniti. Na
zapadu so sedaj prenehali s pritiskom na nas zato, ker poznajo sile našega ljudstva in sile naše države. Ti na vzhodu vodijo vsak dan bolj ogorčeno kampanjo proti naši državi že dve leti, čeprav je ta kampanja doslej ostala jalova. Nihče ne more postati nekaj zaradi tega, ker nekdo pravi zanj, da je to in to. Nihče na svetu ne more verjeti, da smo fašistična država, če to nismo, če je srp in kladivo na zastavi, če smo uničili kapitalizem in vzeli kapitalistom tovarne, če smo dali proizvajalna sredstva v roke delovnega človeka. Kaj je fašizem, kaj je fašistična država? Fašizem ima svojo socialno strukturo, fašistična država pa je kapitalistična. Nemški kapital, nemški monopolizem je ustvaril Hitlerja kot svojo udarno pest,
da bi mogel zadušiti napredno delavsko gibanje v. Nemčiji, da bi mogel nemški velekapital brez slehernega nadzorstva in odgovornosti izkoriščati nemškega delavca. To je fašizem, mi pa smo socialistična država, mi imamo ljudsko oblast in pri nas ni okrajnih načelnikov ter različnih nameščencev, ki bi jih pošiljali iz Beograda in vsiljevali ljudstvu, proti njegovi volji., Ljudstvo voli svoje odbornike iz svoje srede, poleg tega pa imamo vse glavne lastnosti, ki jih mora imeti socialistična država.
Nadalje govore in so govorili, da smo se prodali imperializmu. Tudi to jim ne bo vžgalo, mi pa bomo ostali čisti kot sonce.
Danes si utira resnica o novi Jugoslaviji nevzdržno pot po vsej zemeljski obli. Nova Jugoslavija ima vedno več prijateljev po vsem svetu. Naše ljudstvo se bo proslavilo pred vsem svetom kot ljudstvo, ki je bilo sposobno povzdigniti svoj glas tudi proti največji sili, glas za svojo pravico, za zmago resnice.
Sloyenci v Ameriki ostanejo zvesti stari domovini
V Clevelandu v ZDA je bila skupščina Slovensko-ameriškega narodnega sveta (SANS), to je osrednja organizacija Američanov slovenskega rodu. Poleg delegatov podružnic SANS in drugih slovenskih društev iz vseh krajev ZDA, kjer žive Američani slovenskega rodu, so se skupščine udeležili tudi delegati OF Slovenije Tone Seliškar, Frana Bojc-Bidovec in Drago šega, ki so v imenu slovenskega in jugoslovanskih narodov izročili bratske pozdrave Američanom slovenskega rodu. Zahvalili pa so se tudi za pomoč, ki jo bratje iz ZDA pošiljajo jugoslovanskim narodom za izgradnjo socializma.
Med drugimi je na skupščini govoril tudi napredni ameriški pisatelj slovenskega rodu Etbin Kristan, ki je poudaril, da je SANS v času svojega osemletnega živahnega dela mnogo storil za popularizacijo osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov in za širjenje resnice o Jugoslaviji v ZDA. Poudaril je, da je Ju-
goslavija utelešenje vseh tistih smotrov, o katerih so sanjali napredni borci za delavske pravice.
Na skupščini so enodušno sprejeli resolucijo, v. kateri udeleženci ugotavljajo, da Jugoslovani z velikim uspehom grade socializem. Ponosni smo — je nadalje rečeno v resoluciji — da smo sinovi in hčere jugoslovanskih narodov. Ponosni smo na svojo staro domovino.
Resolucija nadalje pravi, da je življenje Slovencev v ZDA, življenje njihovih organizacij, njihovih domov in kulturnih ustanov ter društev v veliki meri odvisno od bratskih stikov in kulturnih vezi s staro domovino. Kolikor bodo te bratske vezi s staro domovino trdnejše in številnejše, tako dalj bo trajalo življenje ameriških Slovencev. Zato pa morajo njihove organizacije še na-
prej posredovati stalno razvijanje čim ožjih in številnejših zvez s staro domovino, takšnih, ki bodo krepile življenjsko moč ameriške Slovenije.
Naša organizacija — pravijo dalje v resoluciji — mora z vsemi silami podpirati našo staro domovino z vsem tistim, česar danes še ne izdeluje in kar težko kupuje na zunanjih tržiščih. Še naprej se mora spoznavati naše ljudstvo v Ameriki z dejanskimi razmerami v Jugoslaviji. Naša organizacija si mora ob sodelovanju s staro domovino še naprej prizadevati, da bi jo čim bolj seznanila z našim življenjem v Ameriki, z delom naših organizacij in življenjem slovenskih izseljencev. Organizacija mora organizirati več obiskov staremu kraju. Ti obiski bodo pomagali, da se bodo utrdile in razširile naše vezi z ljudstvom v stari domovini. Naša organizacija mora tudi v prihodnje pravilno pojasnjevati težnje narodov Jugoslavije in se odločno boriti proti vsem tistim, ki blatijo to junaško ljudstvo!
Z zastraševanjem hočejo francoski mladini preprečiti odhod v Jugoslavijo
Spomenica Trme Lie-a velikim štirim
Ceneralni sekretar Organizacije 2druženih narodov Trygve Lie je Pred kratkim objavil vsebino svoje spomenice, ki jo je ob priložnosti svojega potovanja predložil zunanjim ministrom Velike Britanije, Francije, Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike. Njegova spomenica -vsebuje naslednjih deset točk:
L Periodično sklicanje Varnostnega sveta in sicer dvakrat na leto, zlasti z evropskim mestom zborovanja;
ponoven pričetek dela komisije za atomsko energijo, ki naj privede do mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo; ponoven pričetek dela razoroži-tvene konference;
Ponoven pričetek pogajanj na Podlagi člena 43 Charte Združenih narodov za postavitev medna-
2.
rodne oborožene sile pod nadzorstvom Združenih narodov;
5.	sprejem novih članic, katerih sprejem v Organizacijo združenih narodov je doslej onemogočila ena ali druga skupina v generalni skupščini Organizacije združenih narodov;
6.	tehnična pomoč gospodarsko zaostalim državam s posredovanjem Organizacije združenih narodov;
7.	okrepitev posebnih oddelkov Organizacije združenih narodov;
8.	razširitev sporazumov glede osnovnih in človečanskih pravic;
9.	pritegnitev Organizacije združenih narodov v dobrobit razvoja mednarodnega prava.
40. Pritegnitev Organizacije združenih narodov v dobrobit razvoja mednarodnega prava.
Nacionalni komite napredne francoske mladine za pošiljanje mladinskih delovnih brigad v. Jugoslavijo bo v Parizu organiziral protestno zborovanje proti kampanji kominformi-stov, ki z zastraševanjem in z grožnjami skušajo preprečiti organiziranje delovnih brigad za Jugoslavijo. Kakor je znano se francoska napredna mladina letos v še večjem številu pripravlja, da bo organizirana v mladinskih delovnih brigadah odšla v Jugoslavijo, kjer se pri delu hoče prepričati o dejanskem položaju, ki danes vlada v Jugoslaviji.
Kako daleč se pustijo zavesti poslušni učenci kominforme, kaže tudi primer, da so napadli štiri bivše brigadirje, ki so se lansko leto udeležili gradnje v. Jugoslaviji. Take priložnosti tudi glasilo KP Francije „Humanite“ noče zamuditi in je zadnji teden objavilo poziv vsem pristašem kominforme, da se udeležijo protestnega zborovanja napredne francoske mladine in da tam preprečijo govore mladincev.
Ta poskus razbijanja s strani ,,Humanite“ je izzval med francosko napredno javnostjo val ogorčenja. Znani javni delavci Pariza so objavili razglas, v. katerem ostro protestirajo proti temu početju komin-formistov. Ta razglas so podpisali med drugimi Claude Bourdet, Agnes Ilumbert, Michel Morin, Edith Tomas, Jean Martin Domenac, Louis Dalmas, Derard de Sede, Jean Fran-cois Devey i. dr. Med drugim pravijo v. tem svojem razglasu: Ta poziv ,,Humanite“-a smatramo kot napad na demokratične svoboščine in bomo z udeležbo na govorniški tribuni ob priložnosti zborovanja mladine pokazali, da najodločneje protestiramo proti takim metodam.
Ta primer nam kaže, da se napredna francoska mladina kljub prizadevanjem kominforinistov in njihovih hlapcev ne pusti odvesti od tega, da bi se na lastne oči prepričala o današnjem položaju v Jugoslaviji.

Slovensko narodno gledališče
je igralo koroškim Slovencem
r\ m
Kogejeva in Gostič
Obisk Ljubljanske opere predzadnjo nedeljo je bil za vse koroške Slovence dogodek, o katerem bodo govorili še pozni rodovi. Ni naš namen tukaj podati oceno te edinstvene prireditve v celovškem gledališču, ker je celotna predstava bila tako brezhibno izvedena, da bi tudi najboljša ocena posameznih igralcev, orkestra in sploh celotnega ansambla le zmanjšala globoki vtis, ki ga je na slehernega gledalca napravil nastop ljubljanskih gostov, če pa je po tej predstavi ocena nujna, je naša povsem kratka: slišali smo pevce in videli igralce, ki po vsej pravici in z zavestnim ponosom lahko po vsem svetu predstavljajo slovensko odrsko umetnost!
Koroški Slovenci smo bili o tem že prej prepričani in nam zato nikakor ni bilo treba šele laskavega priznanja za Slovensko narodno gledališče od strani graške in celovške publike. Nič nismo bili presenečeni nad nepopisnim uspehom umetnikov — gostov, ker smo vedeli za veliko ustvarjanje našega kulturnega središča prav na področju odrske umetnosti in smo se končno otresli privzgojene miselnosti, da bi nam šele drugi morali potrditi lastno veličino. Zato nam je Slovensko narodno gledališče že v naprej bilo porok za najvišjo umetnostno oblikovanje in dovršeno strokovno izvedbo izbranih odrskih del. če pa so morda bili tudi med nami še kaki dvomljivci, potem jim je gostovanje pokazalo le svoje lastno majhno obzorje in nečastno manjvrednostno mišljenje.
Danes nočemo ponavljati vsebine ,,Ero z onega sveta", ki smo jo prinesli že v predzadnji številki, prav tako ne glasbene ocene te Gotovčeve umetnine, ki smo o njej tudi že prej na široko pisali. Danes se hočemo pomuditi le pri nedeljski predstavi sami. Kdor je bil navzoč, je doživel najvišji umetniški užitek svojega življenja. Matineja ,,Ero z onega sveta" ni bila priložnostna predstava za zaostalo ,,podeželje“, kakor je to smatral za umestno večkrat poudariti nek list, temveč je bila na povabilo Slovenske prosvetne zveze predstava za koroške Slovence. To je prišlo do izraza že takoj pred začetkom predstave v pozdravnih besedah in, čim se je dvignil zastor, je vsakdo čutil najtesnejšo povezavo z gosti: tu ni bilo več ločenosti med igralci in občinstvom, tu je bila — da govorimo z Jušom Kozakom — v resnici najtesnejša spojenost med materjo in otrokom.
Tako zamaknjena, kakor je bilo zamaknjeno naše ljudstvo pri pred-poldanski predstavi, more biti le mati ob velikih uspehih svojega otroka. Morda res ni bilo toliko burnega aplavza kot pri večernih predstavah, toda največje doživetje se izraža vedno le v tihi, udani zamaknjenosti. Kdor je gledal po dvorani, je lahko videl solze veselja, ganotja in ponosa na licih naših trdih ne ravno sentimentalnih kmetov in iz vseh oči je bilo brati samo eno misel: to je naš svet, to je naša barvitost, to je naša govorica, naša melodija! Navdušenje, ki je prevzelo našega človeka v prvem trenutku, je rastlo in vzkipelo do vrhunca na koncu, da je tudi on šel iz sebe in v neprestanem ploskanju izražal hvaležnost matere otroku za veliko veselje, ki mu ga je napravil, pa tudi vročo željo: še pridite, še pridite med nas in nam dajte doživeti naš svet in spoznati našo veliko kulturo!
Da, naš človek je pokazal ob gostovanju Slovenskega narodnega gledališča svojo veliko kulturno sprejemljivost: saj je s polnim umevanjem spremljal najvišjo obliko odrske umetnosti — opere, čeprav do sedaj še nikdar ni videl take. Zato ne moremo biti dovolj hvaležni gostom, da so prav za nas nastopili prvi pevci in igralci, ki so si osvojili vsa naša srca. Kakor ni bilo ločenosti med odrom in občinstvom tako še manj med igralci in njihovimi vlogami. V. IIeybalova bo za večno ostala v našem spominu kot Gjula z angelskim glasom in pevskim izvajanjem, da jo kritiki primerjajo z najbolj poznanimi pevkami sveta. Prav tako sta bila eno Ero in J. Gostič. Njegov tenor je zaslovel v Avstriji že za časa njegovega gostovanja na Dunajski operi in je žel sedaj še bolj laskavo priznanje. Prav nič ui motilo izvirno hrvaško besedilo in se je nasprotno pokazalo, da sosedni jezik ne predstavlja nobenih
ovir in je prav izvirno besedilo glavne osebe prikazalo tudi jezikovno lepoto te hrvaške komične opere. Tako kot pevci kakor tudi igralci so bili nad vse odlični E. Karlovčeva kot Doma, E. Lupša kot Marko in naravnost neprekosljiv v šegavi vlogi mlinarja Sime J. Janko. Dirigent Polič pa je kot pravi mojster vodil izvežbani orkester, ki zaradi prema-lega prostora v celovškem gledališču ni mogel razviti vse svoje zmogljivosti.
Toda slika ne bi bila popolna, ne da bi poleg glavnih umetnikov vzeli v pretres tudi predstave kot celote. Če so bili posamezniki nedosegljivi, je bila predstava v celoti režijsko in glasbeno naravnost neprekoslji-va. Tako ustvarja lahko samo an-sambl, ki se od prvega igralca do
Slovenska kmečka zveza naznanja, da je s pričetkom meseca junija 1950 uvedla
REDNE TEDENSKE POSLOVNE DNEVE
v Celovcu
VSAK ČETRTEK od 8. do 12. in od 13. do 18. ure v pisarni 8. Maistrasse 47-1, soba 7;
v Velikovcu
VSAKO SREDO od 10. do 14. ure v prostorih Hranilnice in posojilnice, 2. Maistrasse 33-1;
v železni Kapli
VSAKO SOBOTO od 9. do 13. ure v prostorih Hranilnice in posojilnice pri Kolarju.
Ob navedenih dnevih in določenem času so strokovnjaki in funkcionarji Pokrajinskega odbora na
zadnjega odrskega delavca zaveda svojega visokega poslanstva med ljudstvom. V tem je tudi skrivnost velikega uspeha, zaradi katerega so želi visoki gostje, kjer koli in kadar koli so nastopili, navdušeno priznanje.
Vzrok velikanskega uspeha pa ni nazadnje v delu samem, ker ima prikazano življenje specifičen pečat nacionalne tradicije. Ta svojstvenost nacionalne kulturne dediščine pride do izraza v melodiji, ki je v često se ponavljajoči motiviki in živahnem, enakomernem ritmu pristno hrvaška, in še prav posebno v folklornem bogastvu, ki je s slikovitimi nošami očaral posebno v zaključnem slavju in razigranem narodnem ko-loplesu odličnega baleta v tretjem dejanju.
Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča v Celovcu je za nas koroške Slovence najlepše potrdilo novega silnega prevrata v svobodni domovini. Slovensko narodno gledali-
šče danes zanima vso slovensko zemljo; njegov tehnični in umetniški razvoj se ne omejuje le na Ljubljano, danes ga spremljajo vse slovenske pokrajine. Gledališče je postalo duhovni vzgojitelj slovenskega človeka. Mi vsi smo čutili ob tem prvem gostovanju Slovenskega narodnega gledališča njegovo silno vzgojiteljsko moč, da smo vsi še bolj zaverovali v novo, kipeče življenje prerojenega slovenskega ljudstva, v njegovo veliko samostojno kulturno ustvarjanje, v njegovo miroljubnost in njegovo stremljenje za ostvari-tvijo resničnega bratstva med narodi.
O večernih predstavah, ki so bile namenjene predvsem avstrijski publiki, bomo obširneje poročali prihodnjič.	— ci
razpolago vsem članom z nasveti in pojasnili v naslednjih vprašanjih: o gradnjah stanovanj, hlevov, gnojišč itd.,
o tekočih podporah in subvencijah, o uporabi umetnih gnojil in o gnojenju na splošno,
o nakupu in o uporabi krepilnih krmil,
o tržnem razvoju za kmečke pridelke in o cenah,
o uničevanju poljskih in sadnih škodljivcev,
o zboljšavanjih zemljišč in kmečkega dela,
o davčnih vprašanjih, o servitutnih pravicah in podobnem.
Poleg tega z njimi lahko razgo-varjate o vseh vprašanjih iz sadjarstva, živinoreje, svinjereje, pridelovanja krme in ostalega poljedelstva.
Iz sekretariata Slovenske kmečke zveze v Celovcu
Sprejem ljubljanskih gostov na celovškem kolodvoru: spregovorila sta v imenu SPZ tov. dr. Franci Zwitter(levo) in v i menu gostov pisateli J uš Kozak (desno)
RAZGLAS
Slovenski tržaški umetniki razstav* Ijajo v Ljubljani
V nedeljo, dne 4. t. m. je bila v umetnostni galeriji v Ljubljani otvorjena razstava sedmih slovenskih umetnikov iz Trsta, in sicer Jože Cesar, Lojze Spacal, Avrelij Lu-kežič, Slavko Grom, dr. Robert Hlavaty in Saksida Ivan. Tej kolektivni razstavi slovenskih umetnikov iz Trsta v Ljubljani pripisujejo veliko važnost in pomembnost. Razstavljenih je 400 del.
Razstava je nov dokaz tesne povezanosti slovenskega naroda, ki ži' vi v svobodni domovini, z brati, ki so ostali izven meja matične države.
Po sirnem svetu
Delhi. — Stavka 7000 delavcev železniških delavnic v Karakburu v Indiji traja zdaj že dva tedna. Delavci zahtevajo višje mezde, nadalje likvidacijo korupcije, zlorabe uradne pravice in ukinitev špekulacije.
Tokio. — Severozapadno Tokia se je posula skala na železniški tir, vsled česar je bilo 14 železničarjev ubitih. 70 železničarskih delavcev je bilo zasutih. Reševalna dela so morali trenutno ukiniti, ker se je skalovje še nadalje posipalo. Doslej so rešili 20 preživelih, od katerih je eden podlegel poškodbam. Ostali delavci so ostali pokopani pod zemeljsko plastjo, ki jo računajo nad 30 milijonov kubičnih metrov.
VVashington. — Kakor poročajo iz zanesljivih ameriških krogov je pred nekaj dnevi zapustilo ZDA prvo ameriško orožje za Indokino.
Dunaj. — Sovjetski predstavniki na Dunaju so zaplenili in odposlali v Sovjetsko zvezo turbine, ki jih je Jugoslavija naročila v St. Poltenu v sovjetski coni Avstrije. Prav tako so prepovedali izvršitev drugega dela jugoslovanskega naročila. Blago za to naročilo je bilo že pripravljeno na dunajskih kejih za odpremo.
Čengtu. — Agencija Nova Kitajska poroča, da so bile v. bivših kuo-mintanških skladiščih v. Cengtuju zaplenjene velike količine denarja in blaga. Našli so okoli pol tone zlata, četrt milijona srebrnih dolarjev, okoli 60.000 golanov bencina, 430 avtomobilov, 371 orodnih strojev ter velike količine železa, jekla in drugega materiala.
Peking. — Na Kitajskem se bo kmalu začela obsežna kampanja za odpravo nepismenosti med delavci. Po navodilu vlade bodo v tovarnah odprli šole, v katerih se bodo nepismeni delavci v petih letih naučili okoli 1000 črk, kar zadostuje za či' tanje navadnih knjig in časopisov. Sporedno z analfabetskimi tečaji bodo odprli tudi tečaje za strokovno in politično usposabljanje. Najboljši slušatelji teh tečajev bodo lahko obiskovali po uspešno zaključenem tečaju vseučilišče ali institut marksiz-ma-leninizma v. Pekingu.
Tel Aviv. — Generalni major Ho-ward Kennedy, direktor agencije OZN za pomoč arabskim beguncem iz Palestine, je prispel v. Tel Aviv, kjer se bo s predstavniki izraelske viade razgovarjal o načrtih agencije za pomoč beguncem.
Bern. — Na podlagi povpraševanja, ki je bilo izvedeno po vsej državi, bo imela švicarska zvezna vlada še nadalje posebna finančna pooblastila. Za vladni predlog je glasovalo 485.000 oseb, proti predlogu pa 266.800 glasovalcev.
Pariz. — Predsednik francoske republike Auriol je v nekem govoru v turističnem klubu izjavil, da je lani obiskalo Francijo 2,821.000 turistov nasproti 1,900,000 v letu 1929, ki je bilo pred vojno najboljše leto-Leta 1938 je prišlo v Francijo samo en milijon tujcev.
Xk	2cudhk
Zilji in zgornjemu Rožu grozi nevarnost koloradskega
hrošča
Tisk in radio dan za dnem opo-arjata nevarnost pojavov kolorad-*e8a hrošča ali krompirjevea tudi a Koroškem. Izredno ugodno vre-aie (vročina) v zadnjih tednih je Povzročilo, da se je hrošč, ki vpada 2 ^avarske in Italije, naglo razširil na zgornjem Avstrijskem in Tirol-efn- Dan za dnem najdejo tu nova ?a,‘išč& tega nevarnega škodljivca. z Slovenije prihajajo poročila, da je lrošč na Primorskem, kjer ga do« še ni bilo, nenadoma napadel številna krompirišča. V drugih d,elih veni je odkoder hi v primeru po-
Slo
,	-***j v/ uun.uuv/i u i v	iiiiui u
lava koloradskega hrošča brilo ogro« .poo tudi naše ozemlje, doslej še ne e*ežijo novih pojavov. Vsa nevar-. "st prihaja z zapada in jugozapada vn s° posebej ogrožena krompirišča z’‘l.ji in Zgornjem Rožu. To prvič Zf|rmli stalnega Iprometa na progi Trbiž — Beljak, drugič pa acl> razmeroma nizkega gorovja.
tpl^Ujn° 'n v korist vseh kmetov v 'K krajih je, da izrabijo vse prilož-°sti in možnosti ter stalno in ne-ejuio pregledujejo svoje nasade, vaJti ge se hrošč enkrat pojavi in PfPase, ga bo zelo težko uničiti in preti napravil pa bo tudi veliko in 'čutno škodo.
Koloradski hrošč na krompirju:
odrast hrošč, b) jajčka: c) in d) ličinke
Koloradski hrošč in njegova ličinka
(dvakrat povečana)
Milin
redbe je vsakdo, ki bi našel kakršno koli sled koloradskega hrošča, dolžan, da to takoj javi bližnjemu občinskemu uradu ali orožniški postaji. Ob zgoraj navedenh določenih dnevih morajo župani organizirati skupine, ki naj točno pregledajo vsa krompirišča in nasade paradižnikov. Mesto, kjer bi se hrošč, njegove ličinke ali jajčeca našla, je treba takoj vidno zaznamovati. Vsem nadaljnjim tozadevnim navodilom pristojnih organov se mora vsakdo podrediti;. Neupoštevanje določil te odredbe oblast lahko kaznuje z denarno globo do 1000 šilingov.
Globasnica. — Kukmanovega očeta ni več med nami. Po dolgi in zelo mučni bolezni, ki ga je že dalj časa popolnoma priklenila na postelj, nas je dne 31. majnika v osem-insedemdesetem letu starosti za vedno zapustil.
Rajnega Kukmanovega očeta smo vsi spoštovali. Bil je stara slovenska korenina, iz dna duše je ljubil svoj narod in zanj v svojem življenju tudi mnogo žrtvoval. Svojemu prepričanju je ostal zvest do smrti. Kuk-manov oče je bil tudi dober gospodar. Delal je vse svoje življenje, tudi še zadnja leta, dokler ga ni zalezla težka bolezen. Kot dober sosed je vsakemu rad pomagal, če je le .mogel. Mnogo njegovih človekoljubnih dejanj bi lahko navedli v dokaz, da je rajni Kukmanov oče v resnici poznal ljubezen do svojega bliž-, njega sočloveka. Nobene razlike ni delal med revnejšimi in bogatcjše-mi, vsi so mu bili enaki. Zaradi tega si je pridobil mnogo prijateljev, ki so mu vsi ostali zvesti do groba in mu izkazali tudi zadnjo čast. Trideset let je bil rajni tudi cerkveni ključar globaške fare in je to svojo dolžnost vseskozi vestno izpolnjeval.
V soboto, dne 3. junija smo ga na domačem pokopališču položili k zadnjemu počitku.: Mnogo pogrebcev od blizu in daleč se je zbralo ob njegovem domu, odkoder smo ga spremili na njegovi zadnji poti. Ob odprtem grobu se je od dragega rajnega v prisrčnih besedah poslovil domači župnik č- g- Ivan Sekol, domači cerkveni pevski zbor pa se je
poslovil od njega z ubranimi žalo-stinkami.
Kukmanov oče! Počivajte v miru , v domači zemlji! Obranili vas bomo v trajnem spominu.
Žalujpči Kukmanovi družini in vsem ostalim sorodnikom ob izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje.
Borovlje. — Dne 25. maja smo na boroveljskem pokopališču položili k zadnjemu počitku 76 letno vdovo in mater Evo* Užnik, rojeno Ogris. Pokojna je doma iz Sel, živela pa je že od leta 1945 sem skupno s svojimi družinskimi člani v Borovljah in na Doleh. Vse življenje ni poznala drugega kot delo in skrb za družino. Bila je prava in dobra slovenska mati in morda prav zato priljubljena pri vseli, ki so jo poznali. Čeprav v Borovljah še ni bila tako poznana, jo je na njeni zadnji poti spremilo precejšnje število pogrebcev. Tudi njeni rojaki — Selani so se kljub dolgi poti v lepem številu udeležili pogreba. — Zaostalim žalujočim velja naše prisrčno sožalje!
Marija na Zilji. — Te dni si je tu
stanujoči čevljarski pomočnik Ca-pittto dovolil nekaj, kar je razburilo in ogorčilo vse prebivalstvo naše občine pa tudi njene okolice. S svojo flobert-puško je na paši postrelil pet glav goveje živine in mladega konja, s čimer so prizadeti utrpeli precejšnjo škodo. Toda s tem se ta divjak še ni zadovoljil. V bližnjem gozdu, kamor je bil nato pobegnil, je napadel neko ženo in fanta ter s puško nanju streljal. Pri Drobolah, Uidi v, gozdU-, je napadel drugo žensko in jo s silo onečastil. Gotovo bi storil še več kaj podobnega, če ga ne bi bila izsledila žandarmerija in ga spravila pod ključ.
Mnogo tega, kar jev Mariji na Zilji in njeni okolici uganjal čevljarski pomočnik Caputto, je stalno videti v različnih ameriških filmih, ki prikazujejo ,,življenje" na tako imenovanem „divjem zapadu", ki jih predvajajo v čedalje večjem obsegu. V teh filmih ni videti drugega kot streljanje in pobijanje, popivanje in pretepanje in podobno, kar na mladino, ki take filme gleda, nikakor ne more dobro vplivati. Dnevno tudi lahko beremo v časopisju o različnih zločinstvih, ki so jih zagrešili po večini
mlajši ljudje, ki so poleg tega še brez primerne zaposlitve. Motiv za takšna dejanja pa so skoraj v vseh primerih omenjeni zločinski filmi, brezposelnost, cesta in vse njene slabe strani, kateri so ti ljudje, ker ne dobijo primerne zaposlitve, v precejšnji meri izročeni.
S prepovedjo predvsem takšnih filmov, pa tudi tozadevne literature, s primerno zaposlitvijo mladine bi mnoga takšna dejanja izostala! Poglejmo v Jugoslavijo: tam mladina dela in se uči, ker ima vse pogoje za nadaljnji razvoj. Zato od tam tudi nikoli ne slišimo o takšnih dejanjih, ki so pri nas žal vedno pogostejša.
Kotmara ves. — Dolgo se je naš občinski tajnik Pepi Hallegger pripravljal, na binkošti pa je le postala resnica, o čemer je vsa občina že dolgo šušljala: oženil se je. Svojo življenjsko družico si je izbral v sosednjem Vetrinju, kamor je, kar je zdaj seve vsakomur razumljivo, v zadnjem času pogosto zahajal, že-nitvovanje je bilo v Kotmari vesi. Mnogo je bilo svatov, mnogo tudi škurtov in vsi smo se prav dobro imeli.
Mlademu paru želimo na njegovi življenjski poti obilo sreče. Naj si bosta res dobra tovariša, ki drug drugega nikoli ne bosta zapustila, tudi ne takrat, če včasih ne bi šlo tako, kakor bi želela: Na mnoga leta!
OBJAVA
Rdeči križ Slovenije je našo organizacijo AFž povabil, da spet pošljemo okrevanja potrebne otroke na letne počitnice in sicer na morje v Sušak in v Tolmin. V poštev pridejo otroci, ki so zdravstveno ali socialno potrebni, v starosti od 7. do 14. leta. Prijave je treba poslati najkasneje do 1. julija t. I. na Pokrajinski odbor AFž v Celovcu, Salmstrasse 6. Priloženi morajo biti naslednji dokumenti.
1.	krstni list,
2.	domovinski list,
3.	zdravniško izpričevalo iz katerega mora biti razvidno, če je otrok za morsko ali za planinsko klimo, in
4.	izjava staršev, ki mora biti potrjena «d priče, ki starše in otroka pozna.
Otroke bomo delili v dve skupini. Otrokom, katerim zdravnik priporoča morje, gredo v Sušak, ostali v Tolmin.
Antifašistična fronta žona
letf a s'sIematično iskanje hrošča so s. zaenkrat določeni naslednji m 7. in 21. junij, 12. in 26. ju-W i 'n 23. avgust. Koroška dežel-vla(la je 30. septembra 1949 iz-Posebno odredbo z določenimi p "picami za obrambo in borbo 77 ' koloradskemu hrošču (štev. i .j 02-7/1-1949 - LOBI. štev. 67U9 ne 21. XI. 1949). V smislu te od-
POZGANICA
^ —«Minulim*®
*vČne olajšave za politične preganjance
ip ciniki izkaznice po § 4 za žrtve Čet avadne izkaznice za žrtve so po pa ll noveli zakona o oskrbi žrtev prt Predlog na predpisani tiskovini V ,ll®°Iavljanju dohodninskega dav-^J?rav’čeni na odbitek posebnega °d 1 a. ()d dohodnine. Zakon velja tp0lC • januarja 1950. Znesek, ki se (ldVva aa podlagi tega odbiti od ob-znaša 1920 šilingov letno. vi(je (l1 za prejemnike mezd so pred-e davčne olajšave.
tem ko je tajnik svoj kozarec izlil v grlo in je nadzornikova žena izpila le tretjino, je nadzornik Goremaš komaj orosil ustnice.
„Ivaj pa z društvenim življenjem — s Sokolom?" je vprašal državni nadzornik pomembno.
,,Da, o tem smo že toliko govorili! Društveno življenje bi nam bilo potrebno in nujno bi potrebovali Sokola. Toda kdo bo v njem? Purgari-ja je nemčurska, delavstvo je rdeče, a kmetje in kar je domače inteligence, to je vse črno!"
Tajnik Košuta je bil pri tem odkritosrčno zagrenjen.
„To je res!" je zamišljeno pritrdil državni nadzornik.
Tajnik Košuta pa je še dalje razlival svoj notranji gnev:
„Koliko nas pa je tukaj? Ti, jaz, tisti tvoj novi tajnik, naš Kotnik in pa dve učiteljici, katerih ena je bila prej še nemčurka. Ravno za eno omizje nas je!"
Državni nadzornik je pri teh besedah segel po kozarec pred seboj in si spet orosil ustne.
„To je res! Toda čeprav nas je le za eno omizje, nas je dovolj, da začnemo z delom! Naša vloga, vloga slovenskih naprednjakov, je prav v teh krajih zelo važna. Začeti moramo ustvarjati nov društveni kit... Prav na Koroškem je v tem pogledu
„Zatajiti ali ne zatajiti! Nihče jih k temu ne bo silil in to niti važno ni! Naj ostanejo, kar so! Važno je, da bodo začeli novo življenje. Človek je človek in življenje vpliva nanj. Izjema so le posebno močni ljudje!"
„Prekleto nevarna igra!" je mrmral tajnik Košuta in spet pil. Državni nadzornik, ki ves čas ni pil, je zadovoljen opazoval svojega gosta, videč, da je pomalem vendarle začel razumevati.
„Vidiš, kakšen bo uspeh? Na eni strani pridobi podjetje, na drugi strani politična stvar. Na to računati, da bi se koj spočetka spreobrnili, je bedasto! Mogoče bodo v duši zmeraj ostali, kar so, kar jim je bilo vsajeno v srca. Toda mi bomo ubili njih vpliv med delavstvom, po-1 stali bodo vsaj nevtralni. In to je že
uspeh v današnjem tukajšnjem položaju."
Tajnik Košuta je molčal.
,,Potem pa še nekaj", je zmagoslavno nadaljeval državni nadzornik. ,,Veš, da jih bomo s tem tudi najceneje pridobili za Jugoslavijo? Vsi se bodo zavedali, da jih je Jugoslavija postavila na nova mesta in da bi se v primeru, če se vrnejo avstrijske oblasti, vrnili tudi prejšnji pobegli uradniki in mojstri. In ko bodo branili svoje nove položaje, bodo branili tudi Jugoslavijo..."
Tajnik Košuta se je zdaj rahlo nasmejal, počasi se mu je začelo svitati iit vidno je postajal holj miren.
,,No, ali zasluži ideja en kozarec?"
,,Mogoče pa le. Bomo videli!" je pristal Košuta.
Nato so vsi trije trčili. Toda med-
11 kmetijske šole
Brez gospodarsko-strokovne izobrazbe na naših kmetijah ne bomo več prišli naprej. To je stvarna ugotovitev ob razmišljanju, kako bi napravili naše kmetije donosnejše in jih obvarovali najhujšega.
Kmečka mladina mora v kmetijske šole, da dobi sodobno osnovno strokovno gospodarsko izobrazbo, drugače v poznejših letih ne bo mogla voditi in usmerjati kmetije. Prav zaradi tega si že vsa povojna leta prizadevamo, da bi deželne oblasti za slovensko kmečko mladino na Koroškem ustanovile slovensko kmetijsko šolo, ki bi poleg obče strokovne izobrazbe zagotovila mladini tudi tako vzgojo, ki bi bila v korist naši kmečki skupnosti in medsebojnemu razumevanju na vasi. žal so vsa dosedanja prizadevanja v tej smeri bila bob v steno. Pristojne oblasti še vedno zavlačujejo ustanovitev slovenske kmetijske šole in ne mislijo na to, da bi uresničile svoje obljube.
Zato je Slovenska kmečka zveza, kakor vsa zadnja leta, tudi letos posredovala pri oblasteh v Sloveniji, ki so omogočile naši kmečki mladini brezplačno šolanje na vseh vrstah kmetijskih šol.
Marsikateri kupec in manjši posestnik je že rejce pujskov zavidal, ker so v zadnjih letih navidezno ali posamezno in izjemno res tudi precej zaslužili pri prodaji mladih pras-cev. Res so zaslužili tisti posamezniki, ki so delali v „velikem“, ki imajo v vzreji prašičev v resnici temeljito prakso in ki so imeli tudi nekoliko sreče. Mnogo začetnikov, pa poznam, ki jim je celo gnezdo poginilo, ali pa je poginila mati-svinja vsled nepravilnega krmljenja ali bolezni itd. Da, dragi tovariš, dalo se je tudi pri svinjah nekaj zaslužiti, če si bil skrajno priden in pazljiv, če si prebdel cele noči v svinjaku, si svi-njerejo razumel in si imel tudi malo — sreče. Toda koliko svinj in pujskov je poginilo, predno so dosegli starost za prodajo!
Ker me je zadeva zanimala, sem razloge in okolščine poginjenja pujskov zasledoval do 1. 1943 nazaj in sem ugotovil, da je poginjanje v zimskem času znatno večje kot v po-
Vsi, ki bi leto« jeseni radi poslali svojega sina oz. hčerko na kmetijske šole v Slovenijo, naj takoj — najpozneje pa do 1. julija 1950:
1.	javijo to sekretariatu Slovenske kmečke zveze v Celovcu, 8.Mai-strasse 47 in prijavi priložijo od otroka lastnoročno napisan življenjepis, zadnje šolsko spričevalo in tri slike; .
2.	zaprosijo pri pristojnem okrajnem glavarstvu za potni list. Za dosego potnega lista potrebuje otrok rojstni list, potrdilo o avstrijskem državljanstvu in dve sliki. Pri mladoletnih je potrebna še posebna izjava staršev s privoljenjem, da sme otrok obiskati kmetijsko šolo v Sloveniji.
3.	Kdor se je prijavil pri našemu Sekretariatu in je dobil pri okrajnem glavarstvu svoj potni list, naj se potem takoj s potnim listom osebno oglasi na Sekretariatu v Celovcu.
S poukom na šolah pričnejo okoli 15. septembra in končajo koncem junija naslednjega leta. Otrok mora biti star vsaj 15 let.
letnem. Največ jo poginilo tistih pujskov, ki so rojeni v času od novembra do februarja, najmanj pa onih, ki so rojeni v času od julija do oktobra. Po ugotovitvah, ki jih je svo-ječasno izvršil na znani prašičjerej-ski poskusni post/aji v Ruhlsdorfu dr. Stahl, je poginilo v teku štirih tednov 30 odstotkov vseh rojenih pujskov. Pri poizkusih v danskem državnem laboratoriju je v 2400 gnezdih do starosti 8 tednov poginilo 27 odstotkov vseh' pujskov. V državno priznanih danskih svinjerej-skih središčih je znašala izguba v enem letu 22.4 odstotka in se je menjala v posameznih letih med 10 in 40 odstotki. če upoštevamo, da gre tu za številke iz boljših do prvorazrednih gospodarstev, si lahko predstavljamo, da so izgube v deželnem povprečju znatno večje.
Da bi bile izgube vsled poginjenja pujskov čim manjše, je potrebno, da svinjo kakor neposredno po upra-senju prasce najskrbneje oskrbuje-
mo. Krma za svinjo naj bi bila izdatna, sveža in lahko prebavljiva, čim
so pujski stari tri do štiri dni, jim damo železne spojine (vsaj tako so nam priporočali še koncem zadnje vojne, ko je šlo še posebno za ohranitev vseh materialnih dobrin) in sicer na pujska dnevno eno kavino žl'x čko 2 odstotne raztopine zelene galice (Eisenvitriollbsung). S tem bi se naj preprečevala bledo-krvnost. Pri nekem vzporednem poizkusu je v dobi sesanja brez dodatka zelene galice poginilo 39.8 odstotka pujskov, dočim jih je z dodatkom te raztopine poginilo samo 7 odstotkov.
Uspeh zelene galice menda ne bo v vseh primerih enako očividen, v. primeru bledokrvnosti, preveč bele barve pujskov, pa je kar verjeten.
Poleg svetlih in zdravih svinjakov skrbimo predvsem za to, da bodo tako svinja, kakor pujski imeli prosto tekal išče (gorico), kjer bodo imeli pujski vso možnost, da bodo rili v zemlji.
Pri tozadevnih poizkusih so dale plemenice brez tekališča z gnezdom povprečno 11.6 pujska, od katerih jih je po odstavitvi ostalo 8 pri življenju; dočim so plemenice s tekali-ščem dale po 12 pujskov, od katerih ji|h je ‘pri odstavljanju ostalo pri življenju 8.6. Povprečna osemtedenska teža pujskov od svinj brez tekališča je bila 16. 5 kilograma in teža gnezda 132 kg. Pri svinjah s tekali-ščem so znašale te številke 17.4 kg in 149 kg. Pujski od svinj s tekali-ščem so tehtali torej pri odstavitvi po 1 kg več in je bila teža gnezda celo za 17 kg višja, če iz katerega koli razloga ni mogoče nuditi pujskom prostega izleta, jim že koristi, če jim damo v kak kol koča prst, v kateri po mili volji rijejo.
Posebno odločilen za ves nadaljnji razvoj pujskov je čas odstavljanja, kateremu moramo zato posvečati posebno pažnjo. Ko so pujske odstavili že s štirimi tedni, so dosegli težo od 100 kg šele v starosti 209 dni, Ko so jih pričeli odstavljati s 6. tedni, tedaj je bilo potrebno samo 192 dni za dosego teže od 100kg; če pa so pujske odstavili celo šele z
10.	tedni, so tehtali že v starosti 183 dni 100 kg. Teža desettedenskih pujskov je v navedenih treh primerih znašala po 14.7, 18.6 in 24 kg. Pred šestimi tedni naj bi jih torej nikakor ne odstavljali, po možnosti naj bi se to zgodilo šele s sedmimi do osmimi tedni ali celo pozneje.
Navedeni podatki niso nikaka teoretična razmotrivanja, marveč praktične, i^a 27.000 pujskih izvršene preizkušnje, katere zamorejo imeti zato tudi za našo kmetijsko prakso vso veljavnost.
KOČUŠKI
Slovenska kmečka zveza
Ali se je dalo pri prodaji mladih prascev v zadnjem času res toliko zaslužiti?
Brenclji - resna ne* varnost za konj e ^
Nedavno' je”"kmetovalec iz Zilj® pripovedoval, da mu je v predlan' ski jeseni namah začel sicer starejši a za delo še odlični vprežni konj Pe' šali in hujšati. Ob najmanjšem na' poru se je potil. Pozimi se njegov0 stanje ni zboljšalo, na spomlad pa s® je celo poslabšalo. Končno je neha1 žreti, tako da je bil kmetovalec Prl' siljen, da ga zakolje. Toda kaj je na' šel v že čisto ,,skupaj zvlečenem želodcu zaklanega konja? Pest krm® in več stotinko 1 y2cm dolgih n' čink. Živinozdravnik mu je pojasnili da so to tako imenovane gastroph1' lus-ličinke velikega konjskega hren' clja. To je neka vrsta obadov oz- . „hude muhe“, kakor ponekod p1’8' vijo.
Kako pridejo te ličinke (črvi) v želodec konja? V vročem poletne18 času brenclji zležejo oz. nalepij0 svoja jajčeca na dlako sprednjih n o#; kar povzroči takšno srbenje, da 81 konj skuša pomagati z lizanjem. ^8 ta način pridejo jajčeca v želode^ kjer se razvijejo v ličinke, če jih lasamo malo, jih konj s časom izl°c z blatom. Lahko pa ostanejo v živr li tudi več let.
Te nevarnosti za konje se ubr®' ; nimo s stalnim in temeljitim čišc®' j njem in krtačenjem nog. S tem j8„J' 1 čeca sproti odstranjujemo z nog. C i pa proti brencljem in muham up0' rahljamo tudi kako olje, potem lie smemo pozabiti mazati tudi nog. i Če bi pri konju na jesen ali poZl’ mi pričeli opazovati prej opisane zn8' ke (močno hujšanje, potenje pri nc' znatnih naporih in popuščanje P8 teku) pokličite živinozdravnica, * j Vam bo predpisal posebno sredstv.0’ I ki ličinke v želodcu zamori oz. p®e žene in s tem tudi konja reši.
Pozor pri shranjevanju jajc!
jajca hranimo samo pet ur v toplot ! nad 20 stopinj Celzija, zadostuje, d® se zarodek v oplojenem jajcu zač®' nja razvijati. Strokovnjak spozna t8' ko jajce takoj in sicer po tako i>ne' novani ,,vročinski lisi“. Jajca z vr° činskimi lisami ne prihajajo v P° štev za prodajo na veliko oz. za lZ voz. Jajca hranite torej do prodaj vedno le na hladnem.
Jajc tudi nikdar ne smemo u®1^ vati oz. prati, ker s tem odstrani®8 z njih varovalno plast in gnilob8, glivice nemoteno prihajajo v. not®8 nj ost jajc.

zelo slabo. Domače inteligence ni — kar je je, je višje izobraženstvo, a to je po večini klerikalno. Srednjega sloja inteligence pa ni, ker je bil ves nemški. Zdaj zija pred nami vrzel, ki jo je treba začeti mašiti. In to je naša naloga.11
„Državno nadzorstvo naj nastavi slovensko uradništvo, pa bomo imeli potrebni kit11, je oponesel tajnik Go-remašu.
„To se bo v mejah možnosti storilo!11 mu je odvrnil državni nadzornik. „Toda začeti moramo gnesti ta kit tudi iz testa, ki je že na razpolago. Na primer ti purgarji?11
Tajnik Košuta spet ni mogel razumeti in je zopet planil.
„Za božjo voljo, brat!“
Državni nadzornik se je velikodušno nasmehnil.
„Počasi, počasi, prijatelj. Tudi to je treba razumeti! Ti naši purgarji! Res so nemčurji, a niso Nemci. Zakaj so postali to, kar so? Bili so z Nemci, ker je bila nemška kultura močnejša od slovenske, ker je bila tu oblast, ker je bila tu tovarna, ker so bile tu službe, ker so bile tu razne, stotere ugodnosti. Ti sloji so iz golega oportunizma postali to, kar so. Ustvarila se je posebna miselnost. Ne rečem, ta ali oni jo je osvojil tudi kot idejo in ta se ne bo lahko izpreobrnil. Toda večina teh ljudi, tega sloja se lahko spreobrne. Le
časa — in dela za to je treba!11
Tajnik Košuta je molče strmel v kot, kjer je še vedno sedela nadzornikova žena. Oni pa je kot z neko notranjo naslado nadaljeval:
,,Ti ljudje bodo prej ali slej šli z nami — če bomo delali, če ne, jih bodo dobili klerikalci. Torej moramo gnesti ta sloj v. naš novi društveni kit. — Prej me na primer nisi mogel takoj razumeti, ko sem govoril o novih mojstrih. Zdaj ti pa rečem še to: tudi to je kit — in še kako važen kit za našo nacijo. Zakoni življenja so taki — kaj hočeš — Samo delati — delati je treba...!11
Prva Partija
Ko se je nekega, že zelo poznega večera nadgozdar Dudaš vrnil v Mu-šenik, si je moral priznati, da se je izplačalo priti nazaj. Tako domače je žuborela Meža mimo naselja, da še nobene vode ni slišal tako prijetno žuboreti; skalnati hribi in bregovi okrog globače so se mu zdeli tako ljubki, da bi jih stisnil na prsi, če bi imel zadosti dolge roke. In ta nizka graščina, ta v breg potisnjena zgradba s trdnjavskimi zidovi, ki se mu je včasih zdela hladna in vlažna, ga je sprejela tako toplo in domače, da mu je kar milo postalo pri srcu. Sklenil je, da svojega bivališča nikdar in za nobeno ceno več ne zapusti ...	4 Sl ...
Doslej ga je dvakrat zapustil: prvič lanske jeseni, ko ga je narodna straža odvedla na ljubljanski grad kot talca, drugič pa skoraj pred štirimi meseci, ko je volksvvehr bežala iz Mežiške doline. Potem se je kot neodrešeni Nemec, kot emigrant potepal po Šentvidu in, ko je bil Celovec na italijanski pritisk odvzet jugoslovanskim četam, po Celovcu. V tem času se je neodrešenega nemštva najedel za vse življenje. Vračal se je sedaj brez žene, ki je ostala v Avstriji.
Gredoč je obiskal grofa v Pliberku, da se mu zahvali za intervencijo pri slovenskih oblastih, ki mu je omogočila vrnitev. Grof mu je dal mnogo nasvetov, ki si jih je ponavljal vso pot iz Pliberka v Mušenik, da bi jih nikoli ne pozabil.
,,Gospod nadgozdar! Zdaj sem vas izvlekel. Bodite pametni — Mušenik je vendarle toplo gnezdece. Ne pozabite, da sem jaz za vsako oblast, ki čuva red in mir. In glede Jugoslavije se ne morem pritoževati. Ne vtikajte se v stvari, ki vas ne brigajo. Časi so se spremenili in tudi mi moramo spremeniti svoje metode. Bodite pametni, pametni, pametni! Kakor veste, imamo zdaj državno nadzorstvo. Vi ne boste imeli z njim drugega opravka, kot to, da vas bo nadzorstvo ščitilo pred krajevnimi
šovinisti. Bodite spretni! Kaj bo J(1, tri, še ne vemo, toda danes je tako-Nadgozdar Dudaš se je takoj PrQ, čel ravnati po nasvetih svojega 8 spodarja.	,
Mina je bila prva, ki ga je SI čala v veži.	;e
„Oh, kako so gospod shujšan1 * zatarnala dekla in prestrašena sK nila roke	na trebuhu.	.
Kot bi je ne slišal, jo je DU mahnil v prvo nadstropje v svojo 0 lavnico. Tu se je zaprl in pol uv<) razmišljal, kako bi krenil na no pot.	p
Potem je pristopil k stenan1 snel vse slike s podobami avstrij88, cesarske hiše, sliko nemškega % sarja, sliko turškega sultana. Ko .U je zložil predse na mizo, se je njemu čudno zdelo, kako so ta?® tako dolgo viseti še v. Jugoslavij1- , ,,Kam z njimi?11 se je že des? * vprašal, a še zmeraj je nepremic
sedel poleg slik.
(Dalje)
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. r(,e-Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava- ^ lovec, Gasometergasse 10, telefon vsebino odgovarja: France Košutnik. .fl] Robitschek & Co., Wien VIII., Hernalsa1^
20. — Dopisi naj se poBiljajo na naslov-genfurt 2, PostschlieBfach !?•