Leto III«, štev. 120. V CelfiS; sob ola due 15. oktobra 1921* PoStnina plačana u gotovfni. S^Hi^ ^^B ^^^^^^^A 1^^^ ^V d^^^^R ^^^^^I^A ^^^r^B^k ^^¦^^b^H JHR^ft Stane celoletno ^r"x\, ltog*n 40----- krompir » » * 2----- sol » » » ¦ 4----- drva (seütnj) ¦¦> 400—500 premog (rujavi) q ¦<> 41------ » (trboveljski) q » 65----- obleka (fazona) ' > 300—400 stanovanje s\z 2 — 3 tor) <¦ 120—"00 Draginjsha uuiviada je bua iai\iai določena za državne uradnikc s pre- jemki do letnih 3399 K v znesku po dnevno.......K 68.— Za neukazne liradnike in sluge do- Ioeila se j-e z isto uredbo drasiujska do- kJada po dnevno . K 56.— Z min. naredbo l dne 28. aprila 1921 D. K. br. 60000 (»Uradni list« št. 57) prc- vedla se je temeljna plaea državnih na^ meščencev. veljavno od 1. maja 192J, na dinarje. V istcm easu pa se je uvrstilo niesto Celje v III. drajiiniski razred ter se je državnim uradnikom z letno siste- mizirano plačo do 0999 D (do vštevši VII. ein. razreda) skrčila zjforaj omenje- na dnevnica od 68 K na dnevno 60 K. Z naredbo z due 6. junija 1921 K. D. \i. br. 80000 (Uradni list« St. 68) povišala se je ta draRinjska doklada zu 10%, to je dnevno za 6 K, tako da znaša ista da- »es...... . . K 66.— in sicer za uradnikc do vštovSi VII. Čin. razreda. Potemtakeni m- W draginjska dokla- da i/za časa prvotnega povišanja povo- dom prevedbe na dinarsko plaeo zniža- la dnevno za 2 K. pri tern pa se je od- pravila tudi šc aktivitetna doklada. Pi- sarnisko poinočniško osobje pa itak 5e do danes ni deležno prevedbe na dinar- sko plačo.in tudi ne. 10% povišanja do- klade, tako da inia še danes draginjsko doklado po 56 K in dnevnico po 2 K 85 v. V isti dobi (okrober 1920 — oktober 1921) pa so se cene na celjskem trgu zo- Mt dvignile in siceT znatno. tako da sta- ne üanes n: pr. mleko 1 f- povprečno K 7-8 mast 1 Kg » » go----- **}Qj 1840 ?'*tiina :> •> 80----- Kr?mDir » ; * » 5-8 OS) > , D » 7_8 piemog (lujavi) q » » 47 — » (tibov.) » » »77----- drva (seženj) » 800—900 obleka (fazona) > 600-850 ier jc pri drvah in premuKu pneakovau \- najkrajšem easu še znatne^a ponov- tiega podraženia. Stanovanja so se vsled staiiovanj- ske naredbe (z dne 21. maja 1921 St. 202, «Uradni list« St. 77) poclražila 3 do 4 krat tjy moranio pole« te«a plaeevati se za različne pritiklinc, kakor za lnč, grezni- ce. dimnikarja itd. Meso je danes sieer na prejšnji sto~ pnji eene, bilo pa je med tern easom že za 50% dražjc in se eene baš sedaj. po- sebno vsled iorsiranega izvoza živinc, zopet dvigujcjo, tako da sc lahko raeuna z zopetnim obeutnim podraženjem. Tobak je stopil v eeni za približno 50%. Posebno težko prizadeti so oni o- ženjeni državni uradniki, ki imajo šolo- obvezne otroke, ker so sc eene šolskim potrebšeinam povišale od lanskega lota za Majnianj 600—800%. Vsled letošnje velikc suše so se tnd'i Jiavadni poljski oz\\\ vrtni pridelki (ko"t u. pr. salata, zelje. ohrovt itd.) na celj- skem trgu podražili za približno 100 do 200% v razmerju s cenami pretečenega leta in se eene še vedno od dneva do dneva dvigujejo. In pri tern ie mesto Celje uvršeeno v III. draginjski razred, akoravnp so cenc tuka.i višje- ncgo v Mariboru ali Ljubljani, ki sta.v drugem dra.uinjskem razredu! (Dalje prih.) FKANJO CVETKO: Slovonski kmetovalci y Srbiji. (Dalie.) Tako smo kaj knmlu zavjli na Jieko brdo. kjer stoji impozantno poslopje z napisom »Veneaeka vinogradarska za- druga v Banji«. Poskakali smo z vozov ter si pod vodstvom naeeluika. navadne- ga .seljaka. ogledali velikansko dvonad- stropno klet, ki sega sloboko pod zc- niljo. To zadnitfo so scl.iaki iz okolice u- stanovili 1. 1903. iz lastne moči in last- nili sredstev; danes ima 107 članov. vsak elan pa povprceno po 50.000 trsov (čokotov). V vseh posiorih ie ca 130 hrastovili sodov, držečih od -45 do 100 hi, doeim drži orjaški cementni sod 700 hi, forej 7 vagonov vina. Zgodovinsko znamenit je star sod («bariglja«), držeč okoli 50 hi, ki ga jc baje pred okrog 130 lcti dal dclati za svojo klet Karadiordje. V kleti se nahaja tudi iilter. Člani te za- druffc si dolocijo solidarno eas »berbe«, opravijo deio zadružno. znosijo grozdje, ki se vsakemir stehta, skupaj ter ie z Kiötorskim pogonom (na 250 atmosfer) v orjaski »preši^ iztisnejo, oozneje pa vi no skupno prodajo. Na ta naein dobijo enakošno res izborno vino, ki nam' je poznejp pri veeerji šlo izredno v slast, in nas obencm tudi uverilo. da ekonom zadrugc dobro razmne unino kletarstvo. Napredovanje^ te zadruge nas ie zadovo- Iji-lo. Neumestno pa bi bilo podcenjevati v tern pogledu nas Slovence, ker tudi mi se imanio s eim pokazati. zmoremo pa tudi mož. ki so veSčaki in strokovnjaki na polju umnega kletarstva in vinske kemije. (Sknlieky, Puklavec. Zupanc, Rudl i. dr-) Omcnim se, da prodaja ven- eačka zadruga izvrsten »cognac« (vin- sko žganje). liter na debelo <1 5 D -: 20 kron. »Veneaeka vinogradarska zadruga v Banji« nam je 85 izletnikom pripravila dobro večerjo, katere so se seveda ude- ležili tudi zadrugarji. Ker je izborno vi- no, ki se more meriti z našim Btzeljča- iiom. kmalii razvnelo duhove. zato so se | zopct vrstile zdravice in napitniee ter | sklepala prijateljstva. Oovorniki, Srbi kakor Slovenci. so kar tckmovali mod- seboj, hotee drug drugega prekositi v dobrem in najboljsein. l'redmct tern go- vorom je bil ljubezen do Slovencev ozir. Srbov. radost nad ujedinjenjern, potreba •skige v troimenem narodu. narodno o- svobojenje, trpljenie srbskega. naroda, veliki zgodovinski eini kralja Petra I., patriotizem vobee, pomen narodno-dr- žavne vzgoje, pomen seljaka (kincta), srbska žeua. narodni sveeenik in ucitelj, nusa vojska etc. Ker so se govori »mu- tatis mutandis« ponavljali — danes tu- kai, jutri tam — zato je razumljivo, da smo se jih vedno prisotni kmalu »prežr- li«, postali proti koncu že nasajeno kri- tieni ter ncvoljni na vsakogar. ki je »pre- lnlcval« kako sivar na dolgo. Ob razho- du nam jc bilo radi tega vsem težko prl srei;. — Iz Banje so nas dobri seljaki za- p^-ljali. nazaj v Arandjelovae, kjer je vsak poiskal svojc ležišee. Niisicdnii do|)okian K^. sept, smo imeii dopoldan prepotrebni odrnor. Po- lolažili smo želodec s kavo, potem pa s -čtbapeiči« in »ražnjiči«, ki so oboji ze- lo okusna narodna mesna .icdila, zlasti v mačkastem razpoloženju. Ostali čas snio porabiii za ogledovanje mesta, o- snovne sole, za razglednice. zlasti pa za kopel v Bukovaeki banji (kiseljak). ki sjan'e tukaj samo 3 D. Po mestu in po- vsod smo našli zgolj prijaznost. Tako je kmalu bil eas obeda, ki nam ga je zopet dala uprava zdravilišea; po umestnem zahvalneni govoru smo se poslovili ter odkorakali na kolodvor. odkoder nas je vjak kmalu potegnil nazaj v Mladeno- vac, odtam pa daije proti jugu v Niš. ka- mor smo dospeli okoii polnoči. Vožnja po dolini Morave je bila ob polni mese- čini prav prijetna, tam. kjer se dolina zoži v ozko sotesko. pa celo rornan(iena. Dasi smo prispeli z vlakom v Niš kasno po polnoei, in je bil naš prihod napovedan šele na prihodnje jutro. ven- dar nas je sprejelo na kolodvoru prili- cno mnogo Nišanov. Pozuravil nas je S-rent mestne občine Mil. Donkovič, nato smo se porazdelili na skupine, ki so odšle z vozovi in peš v odkazana prenočišca; le-ta nam je dala brezplae- no mestna uprava. Naslednje jutro smo si najprej ogledali središee mesta Nig, ki šteje dandanes okoli 35.000 prebival- cev in stoji ob rečici Nišavi. V glavnih ulicah pTevladujejo pritlične hiše. med njimi stoie ponosne. moderne enonad- stropne zgradbe. Ulice so široke, trgl prostrani in polni seljačkih vozov, na- loženih ziasti s papriko. z din.iami, s sad- :em, z zeljem, s krompirjem i. dr. Vsaka hiša v giavnih ulieali ima trgovinö, ako ni hotel ali kaiana, vse kaže, da je NiŠ bogato mesto, kar so nam tudi potrdili naši vodniki. Kakih 15 km višje.od mer- sta ie ob Nišavi iudi elektTična centraia. zato je Niš zvečer in ponoči lepo raz- svetljen. Mesto ima 2 gimnaziia, ki ju poseča baje približno 2000 dijakov, na- dalje 5 osnovnih Sol ter po eno trgovsko in obrtno solo. Rimski oesax Konstamfh Veliki (324 — v337) je dal. kakor se pri- poveduie, zgraditi tuka.i močno trdnja- vo, ki je bila že v pradavnini važna ob- Tatnbna točka. V Nišu in okolici so imeli Srbi ljute boje s Turki, ki so se tukaj žl- vahno držali do 1. 1877. Iz tega razloga kažejo zunanji deli mesta (periierija) Se dandanes turs'ki, orijentalski značaj: vegaste ulice z nizkimi, neprijaznimi kocami. nekako odume zunaniosti. Sli smo si potem ogledat niestno saborno cerkev, najvecji pravoslavni božji hrani v naši državi. To jc zares im- pozantno poslopje. Pred vhodom nas ie sprejel in blagoslovil okružni prota Ta- sa Uroševič. V svojem krasnem pozdra- vnem nagovoru je med drugim dejal: -¦¦Vaš poset, mili bratje Slovenci, je vi- dcn dokaz duševnega zbližanja našega troimenskega naroda. Ta velika eerkev se je zgradila v zahvalo Bogu za resi- tev iz tUTškega robstva. Danes pa jaz prosim Boga, naj modro vodi naš jugo- šlovenski narod tako. da si zgradi ve- liki hrani bratske sloge v svojih sreih: v iem smislu vas blagoslavljain«. Okruž- jii proia nam je po tern nagovoru pred- stavil sobrata, pravosl. svečenika Di- mitrija Pejovie-a, moža upadlih, bleuih lie. redkih las in brade, ki j-e bil 3 leta na podstrešju zazidan v dimnjaku, da jc utckel gotovi sriirti pred krvoločnimi Bolgari. ki so ga kot besni iskali brezu- spešno po Nišu in okoliei. Vedela je zanj samo njegova žena, ki nni je previdno In skrivaj donašala pičlc hrane, da ga je vzdržala pri življenju. Mož ni v staiiu opisati z besedami strahu. ki ga je pre- stal. Na jugovzliodni strani ccrkvene sicne je velika mramornata plošea s pozlaeenimi imeni 99 inuCenikov. pra- voslavnih sveeenikov in ueiteljev, ki so jih clivjaškj Bolgari v dobi okupaeije na razne naeine pomorili. Njih trupla so bi- la pokopana v raznih grobovih, pred ne- davnini easom so jih dali ekshumirati in spraviti sem k saborni cerkvi v skupni grob. Prvih 27 sveeenikov so »Bugari« ubili dne 12. nov. 1915. Cloveka res kar s.tresa ob povesti o teh grozodejstvih, ker izvrševal jih je narod, ki sj je pona- sal pred svetom s kulturo. Toda so veü- y,\ barbarstva lioeem opisati nozneje. (Daljc prih.; Kaofične razmere v (Od nasega dopisnika.) Dunaj, 10. oktobra. 2e od poeetka dunujskega mediia- rodnega sejma, pravzaprav že od pri- prav zanj, so eene vseh živil in blaga, zlasti tekstilnega, perila, oblekc in Cev- ijev tako pi)skocile, da so zavzele nedo- gledne dimeiizije. Cene rastejo nepre- stano in so danes živila pravljično dra- ga. Katastrofo pomnožuje dnevni padec kurza avstrijske krone in strah prebi- valstva Pred popolnim razvredenjem denarja, pred polomom. V teni strahu je jjudstvo začelo oblegati trgovine z oble- ko in obutvo; slednje so bile v par dn*h izprazntne. Danes ne dobite na. Dunaju več para Cevijcv pod 6—10 tisoč avstr. kron. k čeinur pride se uradni davek na iuksus. V Avstriji so kaoticne razmere, ka- tfifih posleclica bo — ce se nujno ne sprenreiiü — polom Avstrije. Kakor jzve Va.s ucpjsiiijc. se vise t^enutno posveto- vanja meü zastopniki trgovine in ;or:'.a- detili uradov, A'dHi trg. ininistrstva in uraJa zopcr \oioo otlciustvo. da se ra- pravijo korahi /oper skokoma in .sai:>o- voljno naraščajoče navijanje cc: Da se omeje finančni in gaspouai- ski cksocsi, so fudi inozemski diplomati izjavili svojo pripravljenost. opozorlti svoje države na katastrofalni učinek poloma Avstrije za druge države. Zna- eilno je, da sedajno najnižje stanje av^ strijske krone ne privlači inozemskih Tn- teresentov k investicijam pri nas, mar- več nasprotno odpovedujejo že sklenje- ne nabave in odlagajo že skoro sklenje- ne pogodbe. Znano mi je veliko sluCa- jev, da so znameniti inozemski financni- ki tozadevne dogovore z Avstrijo <:no- stavno pretrgali z opombo, da* sedajni finančni in gospodarski položa] Avstrije. ne nudi nobene garancije, da bi ne bile inorebitne investicije v kratkem poipoi^ noina izgubljcnc. —K. Stran 2. »NOVA D O ß A « Siev. 120 5O-9efnjca odiičnega bo- jevnika za našo svobodo- Te dni je slavil svoj 50. rojstni dan glavni urednik londonskega lista »Ti- mes« W. Steed (izgovori: Stid), eclen najodlienejših predstavnikov britanskc- ga easopisia. W. Stcedu dolguje globo- ko livaležnost tudi naš narod, za cigar svobodo se je poleg Setona Watsona vedno potegova] z vso vnemo in požrt- vovalnostjo. Velik del njegovega publi- cističnega dela pred vojno in nied vojiio je bi! posveeen borbi za svobodo mallli narodov, osobito nas Jugoslovenov in Cehoslovakov. Svoj veliki vpliv in zvezc je vedno obračal v našo korist. Bil je v .stikti /. našinii najodlienejšimi narodniini delavci, zlasti intimne so bile zveze s pokoinim Supilom. Napisal .ie obšinio delo o problemu potlačenih 'narodov Avstrije (The Habsburg Monarchy). O- belodanjeno je bilo to delo za časa bal- kanske vojnc 1. 1913. V njem je prikazal vso podlost avstrijskc predvo.me politi- ke na Balkanu. Delo je. kakor naglaša avtor sain v predgovoru k cetrti izdaji, obtožba onih, ki so vodili to politiko, ki je koneno privedla do strasne katastrotc !. 1914. Ako se zavedamo. da so bile raz- meiv v avstroogrski monarlii.ii malokjc tako slabo znaue, kot na Angleškem, tc- daj se Ie morcino pravilno oceniti ogro- mni poinen Steedovega dela. Med vojno je vsestransko podpiral naše emigrante pri delu za našo osvoboditcv. iPobijal Je najostreje misel posebnega mini z Av- stro-Ogrsko, ki je na Angleškem vlada- la gotovo do leta 1918. Nič inanjsih using nam ni izkazal v sporn /,. ltalijo. L. 1918 je delal na svojih propagandnih potovanjih z vso silo na to, da velevlasti priznajo samostalnost malih narodov. Da ie d-ošlo do tcga prl- znaniu, se imamo zahvaliti baš tiidi nje- inii, ker je priznana avtoriteta za vsa vprašanja centralne Evrope in ima kot tak odločilcn vpliv na angleško zunanjo politiko. Enak "gled uživa tndi v Fran- ciji. Za časa vojne se je pri merodajnih irancoskili krogih zavzemal za naso stvar. Važna za nas so zlasti njegova številna predavanja v Parizu. Steed sledi s pažnjo razvitku naše mlade dr- žave. W. Steed sc ie uarodil &. oktobra 1. 1871 v Long Mclfardn. grofija Suffolk, severovzhodiio od Londona. Petdeset- letnico svojega velikega priiatelja sprc- mljamo Jugosloveni z najtoplcjšimi Gu- st vi. Kral.i Aleksander se glasom vesti lz il'.n-i/a vrne koneem meseca oktobra v Beograd skupiio z min. preds. Pašičein. Scsluuek Pašlča s Torretto in Za- tk'.UiicjnV 1/. Pariza porocaio. da se se- stanc Pašie na povratku v domovino v cncni jiomjeitalijanskih most z italijan- skim uiinistroni zunanji.li zadev delta Ton\tto. Na scstanku bi se naj dosegel koueni sporazum v vprašaniu luke Ba- rns in Delte. Scstanka se udclezi tudi predocunik reške clržave Zaneila. Političiia organizaciia. Nemcev v državi SHS se je ustanovila pred krat- kini v Zemunu pod imenoin ».lugoslavi- schc deutsche Volkspartei«. Centraino vodstvo ima sedez v Zemuuu. kjer^ bo Boscbna strankina pisarna. Vso državo hocejo prcpresti /. zaupniki. (ilasilo stranke je »Deutsches Volksblatt« v No- vem Sadu, ki ga urcjuje bivši urednik celjske »Cillierce« dr. Franc Pcrz, rojen Kočevar. Za enkrat to kot kronisti regv strirariio. Zaslcdovali bomo delovarifc cirus'va 7. vso pazljivost.io. Italya grozi radi Albanije. Iz RimTi poročaio. da je italijanslyi zimaiiji minf- ster ck'Ua Torretta sprejel za.stopnika nase države v Kinm na razgovor o gt- baniu jngoslov, čet na albanskih mejali. »Stamoa« javlja, da, je Torrctta zahte- val takojsuji imiik našili cet, ker bo s!- ccr Italija pri zaveznikih storila odl.ocne •korake. Sporazum v Beneikah? ßudimpe- štaiLska vlada je dobila baje iz Beuetk fioročilo, da je prišlo na kQiiterenpi do sporazujna. V Šoproniu in'okolici se iz- včdc ljudsko glasovanjc o drzavni pri- padnosti tega dela Burgenlanda. Skadar albanski? Iz Pariza prihaja vest, c!;i ic vcleposlauiška fconierenca prisodiia Skadar Albaniji. Naš min. pred- sednik Pašič je konferiral s irancoskiui min. preds. Briandom in ga prosil za PO- sredovanje. Briand ju obljubil, da sc za- vzatne za revizijo v našo korist. Pašič jc iziavil, da naša vlada nc bi mogla pr;- znati albanski lncj, če pri razinejitvi nc bo sodelovala. Beneški sporazum med Avstrijo In Madzyrsko pomeni nov udarec ital. zu- nanjega ministra della Torretta proti mali enteiiti. Zlasti hoče oslabiti Jugo- slavijo in Ceškoslovaško. Italijanski parlament sc sestane se- !c 2,3. nov. Moiiarhistično gibanje »a Madzar- Sköüi narašča. Vkljub vseni ücmciiujjiii madžarske vlade je gotovo. da se vrši tajna mobilizacija z namenom. ndarili na Dunaj in vzpostaviti monarhijo. Napadi niadžarskih tolp na avstrijsko ozcinlje sc ponavljajo. Madžari hočejo izrabiti cr- bupiii položaj v Avstriji. Med niadžar- skiini monarhisti samimi pa se je že po- javila nova struja, ki .ie za ustanovitev madžarsko - avstrijsko - bavarske kra- Ijevine pod dinastijo Wittelshachovcev. V vprasaii.iu (jornje Slezije je g'ia- som VtfSti iz Pariza padla odločitcv v seji Zvezc narodov dne 12. tin. Doscgcl se jc sporazum, ki pomeni koinpromis med nevtralizacijo inclnstrijskega ozem- Ija in čisto razdelitvo. Königshiittc in Katovicc pripadeta Poljski. niesto B\r- tom in velik del okraja Nemčiji, okraja I^les in Rybnik Poljski. Izid jc za Nemci- jo neugoden in namerava vlada izvajati posledice ter podati dcinisijo. Mariborske novice. Maksimaliie cene .ie določilo občin- sko sodiščc za pobijanjc draginjc v Ma- riboru in sicer veljajo od 12. tm. naprcj slcdece cene za meso: I. kategorija 22 do 24 K, II. kategorija IS do 20 K, HI. kategorija 16 K za kg. Cene kriihu so: bcleirm 16 K, črneniu 13 K (hlebi po pol kg), žemlje po 1 K (5 dkg). Cene jajeem 4 K za kos. 24 staiiovani bo napravila mestna občina mariborska iz barak v Dankovi ulici. katerc ji je prcpustila pokrajinska uprava. Preuredba bo stala 320.000 K. Mestni šolski svet mariborski šc rrl konstituiran. ker äkofijski ordinarijat no- cc imenovati — kakor to določa iiredbn — kateheta kot zastopnika cerkve, am- pak drugega zastopnika. 20.000 K državnega posojila je poii- pisala mariborska mestna občina. Občinsko sodišče zoper pobijanje draginjc v Mariboru je na delu. Dne 12. tm. je obsodilo mosarja Vlahoviča zara- di prekoračenja maksimalnih cen na T mesee zapora in 100.000 K globe, me- sarja Filcpiča pa zaradi enakega pre- stopka na cn niescc zapora in 200.000 krou globe. Vsekakor drakonske ob- sodbe! Tri ncvarnc vlotnilce. ki so izvrsiü več vlomov in tatvin v Mariboru, Ljiib- ljani ii; Zagrcbu, ic polici.ia v Mariboru dne \o. tm. aretirala. So to brezposelni Rajko Žolger, Prune Pučnik in Avstri- ivjc Vvdnc Käfer. Ljudsko vseueilišee w Oelju. Prihodnji pondeljek, dne 17. oktobra ob pol 20. uri pre- dava ravnatelj deške meščanske sole g. Beno Serajnik , o vzbuj^anju eie^tričnšh &iV\ Predavanje bo zlasti zanimivo še vsled tega, ker se bodo napraviii različni fizikalni poizkusi. Iz Prekmurja. Razmejitvena komisija v Prekniur- ju jc 12. tm. končala z izpraševanjem prebivalstva na lieu mesta in imeUi po- poldnc plenarno konferenco v Varaždi- nii. Razpoloženje koniisije Je vsled u\f- sov. ki jili je dobila pri zasliševanjii, za uas ugodno. Most čez Muro pri Dokležovju bo v najkrajsem času dograjeu in izroccii proiTictu. Prekmurje dübi s tern konciio zvczo s Žtajersko. Za poljeclelskc delavce v Prckimir- iu, ki delajo na Madžarskcin in dobijo za delo plačo v poljskih pridelkih, jc prc- dlagal minister dr. Kukovcc ministrsfce- uui ekonomsko-fiuančnenui lvomiteju «- godnost. da se ti pridclki oproste carinc. Okr. glavarstvo za Prekmurie ima uradne dneve 10. nov. in 1.3. dec. v Hot. Lendavi. 18. okt., 15. nov. in 30. dec. v Turnišču. 25. okt., 24. nov. in 29. dec. v Krizevcih. Slovcusko trgovsko društvo v Ce- Iju si ie na občnem zboru 13. tm. izvoli- lo predsednikorn g. Jerneja Plahuta. Tu- di sc je sklcnilo, da društvo prispcva zn nabavo skioptika na tnkajšnji trgovski j soli zuaten znesek. Poziv vojaškim oblastim! Izvcmw. da sc jc oh priliki ustanovitvc nckc no- ve vojaške komande v Celju zahteval za isto od stanovanjske oblasti odstop Sti- rih sob. Kje in kako sc naj pri obstoječi stanovanjski mizeriji vzamejo. je res if-- ganka. Oospodc pri vo.iaskih oblastlli prosiuio, naj imajo z ozirom na tcžavc obzirnost in uvideynost, in skušajo po možnosti uporabljati v take svrhe pre- store v vojašnicah, o katerih vemo. da niso zadostno uporabl.ieni. Z zahtevami. kakor je zRonija, sc pač no vzbujn siiu- patij in dobrih odnošajev med civilian prebivalstvoin in vojaštvom. In baš v tc'iu pogledu izogniti se vsemu. kar in prepreČLije, je tudi naloga vojaških obla- sti. Ce se morajo rodbine. ki štcjejo po 10 glav. vsled stanovanjske bede stls- kati v stanovanju z eno sobo in knhinjo, mora v iutercsu splošnosti tudi vojaška uprava biti uvidevna in skromnejša v svojih zahkvah. . tm. ob 3. uri pop. med Atletiki in Slov. sportnim klu- boni Celjc na JgrisCu Atlctikov. »Lovec«. St. 20. M. Hanzlovsky: Obris lovskega živaloslovja. — Nova določila o lovskih pristojbinah. — 0 o- suutku cnotnega ribarskega zakona za kraljevino SHS. — Iz lovskega oprtnika. »Sport«. St. 41. Nalogc nasih sport- nih revij. ¦— Lalika atletika v sportneni tcdnu 1921. — Law-tonis-turnir Ljublja- na--Maribor. •— Bcležke. Avtoniot/lska vztraiuostua i&in& po Sloveniji, ki bi se bila imela vrsiti ». in (>. okt., jc prclo/.ena na ncdoločcn čas. Vsakdo uvidi potrebo, da naša dr- žava cim vcč producira in da se v in namen čim več dela. Zato je stališče o- nih, ki so odklonili dr. Žerjavov prcdlog. Ic znak slepote in strankarskega dema- goštva. Ne čudim se soc. demokratom. Saj jc v Marksovem programu eden iz- med •c'vaiigclijev uničenie male obrt*, proletarizacija malega obrtnika. zakaj cilj socijalizma je za enkrat. ustvariti samoilva faktorja: kapitalizem in prole- tarijat. ridiuo ta dva činitelja si naj sto- jita nasproti v boju, v katerem upajo na zinago proletarijata. Zato mora izginiti vse. kar je v sredini med tema dvema Ciiiitcljcuia. zato sc mora proletariziratl (jbrinik in kmct. Nc čtidim se torej. če soc. demokra- cija poskuša vse, da čim bolj upropasti lualo obrt. 'I'embolj pa'sc moram čuditi klerl- kalccm. ki po svojem časopisju in na sliodil) vedno upijejo in zaviiajo oči. kakšni prijatelji malega obrtnika so. S svojim glasovanjem proti dr. Žerjavo- vcniii predlogu so svoje »priiateljstvo« do malega obrtnika nad vse »sijajno« dukazali. Slovenski obrtnik. ki si še slcp in vcrujes klerikalnirn sladkobesedni- kom, pa sprcglei in ne išči prijateljev lam, kjer nuides zahrhtne riLŠilce tvoje cksisteiice. Obrtno - nadaljevalne sole v Ljub- i.iani sc tudi tekocc solsko leto niso o- ivorilc. Celjske i«Qviee. Minister g. dr. Kukovec se je v ce- trtek pop. z brzovlakom pripcljal v Ce- lie. Včeraj v petek dop. jc sprejel di*"- putacijo društva javnih namešcencev v Celju. Danes se je odpeljal v Ljubljano na /.bor zaupnikov demokratskc stran- JDS. Zbor zaupnikov JDS se vrSL v nedc- Ijo dne 16. okt. 1921 v Uubljani v veli- ki dvoraui v Kaziui (Kongrcsni trg) ob :i/i u. uri Dnevni red: I. Nagovor pi'eci- scdujočega. 2. PoroCilo poslancev JDS (g. minister dr. Kukovec). 3. Poro.čiio načjlstva o delovanju in reorganizaciit strankc (g. dr. Zerjav). 4. Volitcv stran- kinih innkcijonarjev in odposlanccv na kongres demokratskc stranke v Bcc- grad. 5. Pn.'dlogi in slučainosti. Obrtni vestnik. ! MALI OBRTN3K. KJE SO TYOJä PRIJATEL.H? Prejeli smo: Poroeali ste ze. da je uesnoA.uusM poslancc dr. 2erjav v zakoncMfci.irierri o4- boru narodne sktipscine predlagal, naj se x vseh nialih obrtih (do 5 delo-viift moči) dovoli, da se smeta deiav.ee »» obrtnik s pismi'no pogodb.o spo-rajZumeU tudi na delo deset ur. nc da W__trcl»Io vlagati za to prosnjc na oblastousc. J-o- ročali ste tudi. da so b.li proU tema predloKii socijalni demokrati in. - kte^ kalci. VSEM OR(iAi\ISTOM IN HLASBENiKOM! Organisii in glasbeniki. za katerih gmotno stanje se ne zmeni nihee. so se vsled velike socijalnc bedc začell sta- uovsko organizirati, na podlagi doseda- nj.cga »Podpornega drustva organistov v Celiu-:<. v novo »l^rustvo organistov in d a .she 11 i Ivi) \i_2iu__S-lüYJiuiiü«« Pripra vljal- ]• prosi. naj mu v tern težkem cie- ,, ......:;,jii politicna strauka nc bode pro- ti vna. Prosi našo-vlado. ceutralno in po- krajinsko. naj ne prezre zelja gornje or- gauizacije. katerc jei bodeino vsi skup- no pri prvem velikem zborovanju, dne 25. oktobra tl. v Celju v obliki resolucije izfazili. Iz vseh kraiev oinenjcnega no- vega delokroga pozivljamo organiste in dasheuikc po poklicu. da se brez vsa- kila pojnislekov zagotovo polnoštevilno udt;ležlio tega zborovanja y Celju, kjer sc bodemo spoznali in kjer bodemo za- celi v slogi neomahljivo borbo za naš obsto.i. Zborovanjc se vrši dn^ 25. okto- bra ob K>9. uri dopoldne v dvorani pri •>Belcm volu« v Celju- .Odbor. Qiiavna krciafiika« Za povrnitev avtonomije. kato^<> ie svoj čas dr. Brejecv-a deželna vlada od- vzela Mariboru, Ptuju in Celju. se bo začela akcija s strani mariborskega obč. sveta. ki hoče vlaui .staviti predlog, uaj s.klice enketo prizadetih občiii. KaJ zahtevajo Italiianaši «a otoku Krku? Ker nocejo posiljati otrok v naSe jugoslovenske sole, zahteva peščica Ia- honov italijauske sole. Poseci skusajo tö potom italijanske vlade pri Zvezi ur- rodov. Naša vlada pa ie dala. oblastim na Krku navodilo, da ne otvorijo v toh krajih italijanskih sol, dokler Italija ue usodi upravičenim solskim zahtevam jugoslov. nr-r*'--.>-• v U*.r'. T^ahp¦'¦:'<' in Primorju, +¦ Gjorgk Simi^. l>..e Id. tm. je umrl v Zemunu bivši srbski poslanik na r>»- naju Ojorgje Simič v 78,, letu starosff. Bii jc izboren diplomat. Bil je poi>rej tu- di posianik v Petrograd» m ^Ml-'i. An žeiio ie"imcl hčerko brata na*ega Kraija Petra. Truplo. so prepelial: i? /einuna v Beograd. . N«i>opoiem l.unui mr^ bnmo mwn o- pazovati v noči od if. na 17. tm. Njeii . premier bo 0.83 zakrit. V polusenco sto- pi hi ha ob 22. uri 12 minut, v polno zc- mljino senco ob 23. uri 27 minut, izstopt vr. Pöhie sence ob 1. 'ari 4 minut. ' Mtidnarodna konierenca dejla se \rr- si 24. tm. v Londonu. Tudi naša vlada foSIjc tja komisijo, ki bo zastopala naso, ^¦:v. 120. »NOVA IJOBAi Stran & dr/.aU'. V koniisiji so: za liiinistrstvo ' soc. politikc Kužclj, za poljcdelsko mini- strstvo dr. StojK'ovic in za delavstvo po- slanec ßukseg. 7. laž.io o ukinjenju mediciiiske in lehnicne fakultete v Uubljani sc vcüno ki'OMiiarijo klcrikalni listi in scveda brczstidno hujskajo, dasi je resniea že teden dni znana. Odlikujeta se zlasti ma- riborska »Straža« in »Slovenec«. Seve- da Jkrosnjari s to lažjo do shodili tudi šet klerikalnc strankc dr. Korošec. Imeiiovanje. »SIov. Narodu« javJJa- Jo iz Beograda, da je prof. Fran Voglar inicMiovan za ravnatel.ia drž. žcnske^Tti učiteijišea v Marib,oru. V Dobovi (med Brezieami in Zagrc- bor.i) se je s 1. okt. otvorilo posta.iaii- sce za promet z brzovoznim blagom. Zakon o lovu se glasom poroeila z merodajne strani i/.deluje v ministrstvii za šume in rude. Pred koneno redakcijo zakona se bodo zaslišali šc intereseiiti iz gospodarskih in lovskih krogov na po- sebni onkcti v Zagre.hu. Sedem mest državnih cestarjev je razpisanih v obmoeju gradbene direk- cije za Slovenijo in siccr 2 v okrožju gradbc-iie sekcije v Ljubljana. 2 v Novem liicstu. .i v Mariboru. Prošnje do M. okt. Podrobno glej Uradni list. St. 124. Do pi si. 2alec. Dramatično drustvo v Žaicu je priredilo v nedeljo, dne 19. okt. 1921. šaloigro »Tat v mlinii«. lgra sama na sc- bi siccr nima globlje vsebine. a obilo zdravega humorja, četudi z dolgoeasnifTi zakljuekoni. Veseli nas. da se je našlo v Žalcn hi na Ložniei po dajšein presleCT- ku zopet nekaj agilnih igralk in igralcjv, ki so nam s svojo tempcramentno živah- nostjo. jcladkiin potckom vsejja deja- nja itd. nndili prav lep veeer. Vse vIorc so bile v praavih rokali. dobro naštudir*. lie. Scenerija kakor tudi marsikateri prizori so bili brezhibni. S predstavo je bii v zvezi tudi poslovilni večer nascga najmarljivejsega dilctanta in dobrcga pevca g. Josipa AiidiCa, ki zapusti te cini Zalee, kjer «"a bosta Urarn. društvo in njegov pevsii zbor zelo težko pogrešala ^iledaiiška dvorana je bila popolnoma razprodana, — dokaz, da Ijudstvo kaj rado poseča gledališke predstave. Rečica v Saviiijski dolini. Ne zamc- rite .vrospod urednik, da Va.s urosiin pro- stora v Vašem ccnj. listu za svoje okor- nc vrstice, a vendar bi tako rad pov-j- dal cclcmu svetu — v času gonje izo- brazbi nasprotnili listov, kako znanio mi eeniti delo tistih, ki jijn izročamo svoje najdražje, da ustvarjajo iz njih naše vc- selje, cast in ponos. delo ueitcljcv. Pre- tt'kli teden ju obliajal naš nadučitelj ff. Branko Zeinljič svoj.y;od. Z velieastuo podoknico je pokazafa Redca brez rar- like strank, kako zna eeniti tcga delav- ncga nioža in izvrstnega družabnika. Pevski moški zbor — krog 30 po štcviiu — se je že dolgo ]>rej na tiliem priprav- Ijal in neil novili pesmic, ki mn jih je z«-- pel. ravnotako ir /aitfral Midi kinihnra- skt zbor nekaj komadov. ki se Jill jc skrivonia ucil zanj. Pozarna brainba pa ie priredila bakljado z lampijoni in bak- Ipini, vines K1 pa neprestano pokal topic požanie brambe. Med odličninii odboi- niki pozarne brambe, ki so se udeležili tc prireditve v uniformi, oinenim naj sn- nu> xg. F. Štiiflica, p. d. I'rislana. Zdrav- ko Oeleja, Jas. Stifflica. ij. d. Cujeza. Ant. Strucla in še dru^e. (iodovnjak sc je ginjun zahvaljcval za zares prelepo nrireditev in sc branil take časti, če.š. Ua je ne zasluži. Ljudstvo na — in bil jc pred solo zbran vcs trjj — je vzklikaio zivijo ter odvracalo: »Kdo si bolj zaslu- 7'\ knt Vü?« Nato sino se poveselili ;)ri Ftirštu. kjer smo se pa spominjali tudi nasili bratov tain preko in na Deieiev prtdlo^ zbrali 162 kron za Jiut'osloveir- s sko Matico. (iospodu Brankn Zemljieti klieemo še cnkrat: 2ivel še mnoffa leta na i)i'ocvit in napredek in bratsko vza- jenmost udane Vam Reeice! • Brežice. (Pogumna 8-lctna dečka.) Due 11. 1". sta se igrala pri domacem studencu na dvorišču hiše št. 67 sin soci- iK',i(a Lanclista, Odon Vaš. in sin sklaut- šearja. Vili Celiovin. Naenkrat se vde- ru nagnit in sprhnel obok in Vili pade Co ¦prs v 10 metrov ^lobokoJamo držeč. se '/. ciio roko za zemljo. Odon inn blisko- ma priskoči na pomoč, ga prime z obc- ma rokama za roko. sam se pa nasloni z glavo na vodnjak. Pozove Vilija, naj klice mamo. Zares je poklical Vili. do prs viseč v janio, na vrtu se naliajajoCo niauio z bescdanii: »Manuu rcši me, v stirno bom padcl!« Oospa Celiovin vsa prestrašena leti na lice niesta, gn za- grabi, videč v kakšni smrtni nevarnostl je, z obema rokama in Ka pote^ne iz ja- me. Vsekakor je to nadvse interesanten slučaj, da komaj 8 let stari fantek v tako kritičnem niomentu ne iz^'ubi zavesti, marvee bliskoma priskoči poncsrcčenc« na |)omoc in ga reši gotove smrti. Pa tu- di Vili ni obupal, marveč mislil na reši- tev. (Op. \u\: Nekaj bi stavili, da sta oba mlada jimaška sokolica!) Zg. Polskava. Tu se rapidno siri ^riža. Ležj /e nad 50 ljudi v najbližjem okolišu. Zdi se nam. da poklicani cini- telji premalo skrbe za zboljšanje. Mrli- Ci, kateri so uinrli na griži, ležijo doma, mesto bi se jih takoj prcpeljalo v mrt- vašnico. Zdravnika si redki lahko pri- vošcijo, ker stanc posct 400 — 800 K. Želeti bi biio. da sc zgane oblast in vla- da naj bi poslala zdravnika, ker drugace se je bati najluijse epidemije. V veöiri liisah ležijo trije stirje in vse brez zdra- vnika. — Verižništvo cvete tu kot ni- kjer. Vse veriži, vse kupčuje. ako pa se kornu kaj zapleni, pa Intro pripelje \" v svojo •obrambo lastnika koncesije. pa se krije za nje^uvim hrbtom. ŽalosfiT*. da se najdejo taki Ijndje. Vsaka maJen- kostna neprilika iia .ure na rovaš dr/.u ve. Zabavija se vse vprek. davki so JTm previsoki, ugodnosti pa zahtevajo od strani vlade. Orožništvo ima sila težko stališče, ker v tern oziru bi bilo trebu 'železne roke. Je tu innogo elementov, kateri nimajo nikakega posla kot ven- ženje. poleg pa pridno zabavija jo. tcr sc vozijo v Avstrijo, odkoder potem siriio različne neosnovane vesti in še podpi- liujejo nezadovoljneže. Ako se to ne m-- ha, pridemo z imeni na dan. Socijalna politika. Za delavsko zavarovanie je \ pro- računu ininisirstva za socijahio politiko doloc'cn fond 1 milijon kron. Z za\aro- N'anjciH se bo prieclo 1. iiov, tl. Reorganizacija znščite tlece. V mi- nistrsivu za S(jcialin) politiko se priprav- Ija reorganizacija zaščite dece in sieer |i(> načrtii zakona o zasčiti mater, decc in inladine. ki je izroecn zakonodajncinii ods'.'kn v pretres. Po tern načrtu se dr- žavna zaščita mater, dece in mladinč ne bo veC delila ria toliko ukrožuili pod- oddelkov, temveč bravu. ki je \ pisano v zemljiško knji^o in jc ded- iio. iiravico do zemlju, dokler jo dobro olidelnie in n-dno plačuje liak. Seveda sc je to pravo mnogokrat kršilo. V Bo- sni in Hercegovini j(j v eclem 10.463 ag in beffov s 111.103 kmcti. 4.281 velikih posestnikov brez kmetn.v in 1.36.854 svobodnih seljakov. Po veri so age in begi pretežno muslimani. Mnogo slabse so razmere v Stari Srbiji in Macedoniji. V teh kra.iih do osvobojenja sploh ni bilo i svobodnih seljakov. ki bi obdelovali zc- j mljo. Zemlja je bila v lasti ag ali države. | Kmet ni imel nobenc pravice do zemlje in aga ga je mogel pregnati ali preme- stiti. kakor se mn je zijubilo. c) Kolonat. SliOno kmetslvii je kolonat v Dal- iiKiciji in Istri. Kmer-kolon se pogodi z lastnikom zcuilje za gotovo dobo. Ta do- go vor jc čisto privatim stvar in medse- bnjui odnošiiji so skoraj v vsaki vasi (Jnigacni. Mnogo je seljakov, ki so prc- pnstili del zemlje svojini sorodnikom in zumicein, da jo obdelujejo kot koloni. O velikih posestvili torej ni govora. Zato je tukaj problem pravidie agrarne re- forme zelo -^tžek in zamotan. Poljska republika izkazuje v pro- računii za 1. 1922 primaujkljaja v znesku 180 milliard poljskih mark. Oobava materi.iala za povezovanie lobaka, kartona in papiria. Uprava drž. monopolov v Beogradu razpisuje za dne 27. oktobra tl. ofertalno licitacijo za do- bnvo materijala za povezovanie tobaka (ploceviuaste plombe, klešče za plombe, decimalnc tehtnice, amcrikansko platno. platno iz konoplje, vrvice. motvoz) ter za due J. novembra tl. ofertalno licitaci- jo za dobavo 180.000 kg papirja in 60.000 kg kartona v treh barvah. Ponudbe je izrociti do 22. oktobra tl. Pogoji in vzor- ci so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Lijubijani na vpo- gled. Bopza X3. okt. Beograd, valute: dolarji 62, marke 48 leji 53, levi 40, devize: London 24?.50, Pa- ri z 450, Praga 68, Dunaj 2.15, Berlin 49.25, Milan 250, Budimpešta 10. Curi h, devize: Berlin 3.90, Newyork 5.44, London 20.88, Pariz 39.00, Milan 20.50, Praga 5'90, Budimpešta 0.80, Zagreb 2.10, Bukarešta 4.25, Varšava 0.13, Dunaj 0.25, avstr. žig. krone 0.19. Razne vesti. Radikalni zdravuik. V Topolu v Her- cegovini izvršiije zdravniško umetnost neki kmet. po imenu Anton Gjikovič, ki zelo slovi med ljudstvom. Specialist je zlasti v zdravljenju umobolnih in poluo- krvnih oseb. Zdravi s puščanjem krvi. Te dni so ga zopet poklicali k irekemu knietu. ki je blaznel. Bolezen jc bila pa posebno trdovratna in ni hotcla popusti- ti. A zdravnik ni odnehal: v teku trcti dni je izpustil bolniku 16 kozarcev krvl! To je vsekakor zadostovalo — bolnik je \sled pomanjkanja krvi enostavno umrl. Zdravnik bo moral svoio umetnost za- govarjati pred sodišeem. Prvo st'ro.ino puško ie izuiuil neki \)\\ Perron 1. 1775 ter jo poklonil franco- skemu krulju Ludviku XVI. Ko je kralj slisal, da izstrcli puška v eni minuti 2-10 strelov in ie v staiiju. da uniči eel poik, je odklonil ta dar, ker .se nm je /del pre- več morilcn. Izumitelja so proglasili za sovražnika človeštva in \t umrl v naj- vcčji revščini. Kaj bi neki rekel Ladvik, 0e bi bil vstnl za časa svetovne vojne? Podpis zaplsnika o beueškem sporazumu Beuetke, 13. okt. Danes je bil pod- pisan zapisnik o prijateljskeni sporazit- liiii med Avstrijo in Madžarsko. Mad- žarska sc obveže, da doseže umik vseh tolp iz Zapadne Madža-rske in omogoK Avstriji prevzetje ozemlja, Avstrija pa pristane. eta po zasedbi medzavezniška vojašljn komisija odrqdi in izvede ljucU sko glasovanje v Sopronju in okolici. FT- nančna in druga vprašanja sc tirede v direktnih pogajanjih. Avstrijski in mad- žarski zastopnik sta izrekla della Torret- ti zahvalo za uspcšno prijateljsko posr<*- tlovanjc. Madžarsko rovarenie na SlovaškenL Kosice, 13. okt. Policijsko ravnatelj- stvo je ugotovilo. da se je na Slova skein ustanovila tajna organizacija, ki je v zvezi z madžarskirni činitelji in ka- tere namen je povzročiti na Slovaškem nasilen prevrat. Poslužuje se osebne a- gitacije in časopisja. zlasti delavskega. VeC oseb je že arctirtnih. Nein ška vlada ostane. Berlin, 13. okt. V današnji seji seni- orjev riem^kega državnega zbora so predlagali nemški nacijonalci, uaj se ta- koj sklicu drž. zbor v svrho protesta vseh strank proti rešitvi vprašanja Gor. Zbüzijo. Ker o sklepu v Parizu še ni ti- i'adnega obvestila, je bilo sklenjeno, da s'.: 6r/.. zboi še nc sklice. Drž. kancler Wirth je izjavil. da z ozirom na te/avnl P0i"/aj nejrška vlad.i \.uatra za nmest- so, uu ostar.c. L'emonstracüe brezposelnih v Londonu. I ondoti, 13. okt. Panes je priredilo 20.000 brezposelnih velikc demonstracl- je. Prišio jc do spopadov s palicijo. Več oseb je bilo ranjenih. Gr&ko - turški boji. Carigrad, 13. okt. Vesti, da je grsk'a armada v odseku Sakarija dosegla veJTtf uspch, so neresnične. Nasprotno turške čete nadaljujeio svoj zmagoslavni po- hod. Lastnica in izdajateiiica: Zvezna tlskarna v Celju. Urertnik: Vekoslav Spindier. Tiska. Zvezna tisknrna v Celjn, Hazžirjalte „Novo Dobo" 5 1056 S-2 na jboljSe hranilo za otroke in bolnike; v^ebuje najveČ kosti — in tnesotvornih snovi (protnin) in je najlažje prebavljiv. V ovsenem rižu se n^haia: 10 % hran. tvarin, 4% toiščobe, v rižu pa samo 61/3 °/0 Iir3n. tvarin, 72% tolščobe. Iz ovsem-ga riža se pripravljajo razna okus. iedila (juhe, prikuhc, moč. jedi) in razpošilja kuhalna navodila nn zahtevo 13-1 Prvl meFtn mifn Celje. Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 120. Ustanovijena IBB?. Hranilnica mestne občine Celje Y lastni palači pri kolodvoru (prej Sparkasse der Stadtgemeinde Cilli). 22 -39 Usffiriovfjena )86Y, Sftanje hranilnih wlog K 28,000.000. = Vrednosi rezervnega zakfacta K 8,000.000. HRANiLWE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo uarnosf in ugodno obrestouanje. Poštne položnice strankam brei- plačno n i razpolago. Rentnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA ludi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednoslne papirje, uložne knji- Žice i. l.d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, tako, da obdrži kljnč stranka sama. OSKRBUJE suojim uloinikom prodajo in na- kup useh urst urednosinih pspirjeu itd. Izur- Šuje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- üila najkulanlneje. IZPLAČILA v inozemstuu izredno ugodno in promptno. Posojila vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnifa in strokounjaški nasueli i> useh denarnih prašanjih. RegistEunr. kr»editns in stavbena mm*m* /V MfVllkYV V^^m^Aa Sprejema hranilrae ^toge in jih 9»re»ei»nova ul. 15 V «©IJIi JLfJHLO JL I^IJL 3KLM%ßlwSk *t»ri in poS «d mto fll^K [2 \oß Reserwnl zaklacB 128.000 K. Rentnino in invalidskl davek plača zadruga, ne da bi ga vlagateljem zaračunala. 463-75 Hfanilne vloge: 2,000.000 K JETIKA! Dr. PEČNIK, Jetika. DanaSnje stroRo znanstveno zdravljenje. Vsak jetičnik, ki hoCedoma ozdra- viti, naj kupi to knjigo. V vseh knjigarnah, 48 strani, 9 kron. 1082 Prva in druga 3-1 sobarica se sprejme s 1. nov. v hotelu Union. Zahteva se hitro delo, značajnost in uljudno postopanje z gosti. Predstaviti dnevno v hotelu Union v Celju. Sprejmem takoj 1083 2—1 trg. pomočniha prvovrstna moč, zmožna trg. z meš. blagom na deželi samostojno voditi. Janko Narat, Rogaška Slatina. 1087 lšče se 1—1 mesečna soba z dveml posteljami (samo z vložki brez žimnice, odeje in perila) z mizo, stoli, nočnima omaricama. omaro za obleko in umivalnikom. Ponudbe naj se pošljejo na uredništvo N. D- Učenec iz boljše hiše se sprejme takoj v specerijski trgov. Karl Loibner, trgovina pri »zvoncu«, Celje. 2-1 I par gosi se proda. Kje, pove uredništvo. Razglas 39. peš. polk v Celju rabi večjo ko- ličino krompirja. Krompir bi se po lastnih delavnih močeh izkopal. Ako kdo od producentov ima še kaj krom- pirja, naj istega z navedbo cene pri- }avi intendantu gornjega polka- ftazglas. V zapuščinski zadevi po umrli Katarini Stoklasa se vrši prosto- voljna javna dražba premičnin, kakor pohištva, obleke, perila in dr. dne 20. oktobra tl., ob 9- url dop, pri okrajnem sodišču v Celju, soba štev, 3, pritličje. Okrajno sodišče v Celju, oddelek l., dne 5. oktobra 1921. 1088 3-1 Najfinejšega mizarskega hleja, transparent in belega, iz Ljubljanske tovarne za klej, ima veliko zalogo nien zastopnik Jos. Kveder v Celju kateri se priporoča za obilna naročila. Zimski kožuh za potovanjc se prqda. Je okusno in solid- no izdelan, za večjo osebo, iz temno zele- nega sukna, podšit s črno janječjo kožo, ovratnik in rokavi so obšiti z lisičjo kožo. Vprašati pri Markoviču, Celje. Ljubljanska 1048 cesta 18. 1-1 Dijak - nižješolec se spreime na stanovanje s celohrano in oskrbo. Kje, pove uredništvo. Proda se par močnih ^ konj za tovor in več različnih to- vornih vozov. Pojasnila daje ga. Marija Karlovšek, Lava 21. Siavbeno In galan- terijsko kleparstvo Ant. joita na«l. Franjo Dolžon Celje, Kralja Petra cesta 8 ¦ e prlporoöa za lzdelavo vsakovrstnlh stavbenlb In galanterijsklh del. Kritja ¦treh, zvonlkov. »ovxa.vlia Utib. n»> prava »trelovodov ltd. Izvrsltev toona. done zmerne.Zn ixvr&ena dela so jam61. CENE ZMERNE! iriQlii in modna TRGOVIIIA K|RDL PfiJH 6eljey Kralja Pctr-ii c. ^ • se prlporoCa za - ^ mnogobrofnt obiak ^ V zalogi vse nove so-* i kolske potrebSčine! - IPOSTREŽBA TOCNÄ! Wo petaie imje nöjfocneie in pc »nii cent .RDMras* spediciishö podia, infntijsbii pi« v Ceiiü.HQZlQaovüuliCQSt.li, oglejte si manuf aKturne trgovino J. KUDISZ Celje - Gaberje št. 16, nasproti vojasnici prestolonasIedDiia Alelsandra Priporoča s-e vsem odjemalcem: na drobno in debelo. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zeio nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in räznovrstno manufakturno blago. SUKNO pmsino čežko za moške in volnene» za ženske obleke in razno manufak- turo kufSfte radi dtrektnega imnorta HO ourfowilto nixkih ovrtcth snmo W vefeirgovini in razpošiljalnici R. St ermeck i5 Celje. JANKO LAVR1Č, STRASBOURG, FRANCOSKA, RUE CHARLES APPELL 1, BRZOJAVNI NASLOV: „SLOVENIA STRASBOURG VSI TRGOVSKi P0SL5, ZASTOPSTVA, KOl^SIGNACUA, IN- FORMACIJE. ¦3 046 :-1 ____________ EieKlroiehnična tvrdKa K. FLORIA^ČIČ, CELJE, Cankarjeva cesta 2, :-: irr-sa s!edeLe nove elektrlčne stroie v zalogi 1 *tTOi -a vriilni toU 220/380 VO)t ? k. r. } J - > 220/380 > : -> > l ' 110/190 > 3 •> •> 1 110/190 » 2 2 » > tnaktm. ¦¦ 220 • 1 1 ••> ;> » » no ¦> 2^ Dobavlja tudi inžtalacijski materija', ŽaT- o nice in števce po nizkih cer.ah. © Fižol, krompir, suho cjobe In deželne pridelke kupuje po najvišjih cenah specerijska fv*govina Celje • PETEK & DRUG • Celje Jadranska l>a.Äb:a» -. ¦ _ . « i.^«^.i«, viaaiiiice. *iro ng Poslovno xveze % vsem« veL)l-