VESTNIK .........*...... ... ............ Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXViii CELOVEC, PETEK, 2. SEPTEMBER 1983 ŠTEV. 35 (2138) Pred novimi razgovori med vlado in manjšino Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku Znanje materinskega jezika - podlaga za zdravo samozavest Prihodnji teden — v sredo 7. septembra — bo zvezni kancler dr. Fred Sinowatz na Dunaju sprejel predstavnike obeh osrednjih organizacij. Ker bo to prvo srečanje novega vladnega šefa z vodstvom slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, konkretnih rešitev verjetno ni pričakovati dosti kaj, pač pa je prvi kontakt lahko že signal, po katerem bomo mogli oceniti, kako si kancler zamišlja nadaljnje obravnavanje manjšinske Problematike in s tem izpolnjevanje obveznosti iz člena 7 državne Pogodbe. Seveda se na takšnem „novem začetku" nismo znašli prvič. Menjavale so se vlade, prihajali so novi kanclerji in ministri — toda manjšinska problematika je bila in ostaja kot eno izmed nerešenih vprašanj. In tako je s tem nerešenim vprašanjem konfrontirana tudi no- va vlada, z njim se bodo morali baviti tudi novi kancler in njegovi ministri. Zato pa od bližnjega se-štanka pričakujemo vsaj zagotovilo, da pripravljenost za pogovore in za skupno iskanje sprejemljivih rešitev ni samo na eni strani, namreč pri manjšini, ki je to pripravljenost izrazila že neštetokrat, pa bila potem vedno spet razočarana. Ne bi želeti, da bi se ti razgovori spet izjalovili kot alibi-se-stanki; ne bi hoteli ponovno doživljati, da bi manjšinskemu vodstvu bolj ali manj upravičeno očitali, da se vozi na ..dunajske klepete". Osrednji organizaciji sta tudi že konkretno nakazali, kako naj bi se pri sedanjem novem začetku izognili starim napakam: „Predlaga-mo, da nadaljujemo pogovore tam, kjer smo jih z dr. Brunom Kreis-kim končali," sta poudarili v skupnem pismu, v katerem sta ga opo- zorili na vrsto odprtih, vendar življenjsko važnih vprašanj naše narodnostne skupnosti. Torej ne nazaj k brezplodnim debatam in predvsem ne nazaj k vsiljevanju nesprejemljivih ultimatov, marveč naj bo „novi začetek" dejansko nov začetek res enakopravnega dialoga med vlado in manjšino, prežetega z iskreno željo po konstruktivni kooperaciji s ciljem, da se odprta vprašanja uredijo s skupno izdelanimi rešitvami. In odprtih vprašanj res ni malo. Gre tukaj za širok krog, ki sega od vseh zvrsti šolstva in izobraževanja preko sredstev množičnega obveščanja ter slovenščine v javnem življenju pa tja do ustvaritve pogojev, da bodo naše narodno politične, kulturne, gospodarske, športne in razne druge organizacije lahko uspešno opravljale svoje delo v korist narodnostne skupnosti in njenega vsestranskega razvoja. Tukaj so vprašanja, ki so na „dnev-nem redu" že vsa desetletja, pa tudi vprašanja, ki se porajajo sproti, kajti manjšinska problematika vedno znova terja obravnavanje in reševanje, saj gre vendar za skupnost živih bitij in ne za skupek mrtvih številk. Če se bo uvod v nov krog razgovorov med vlado in manjšino odvijal v tem smislu, potem lahko z določenim optimizmom gledamo na nadaljnji razvoj. Kako je že zapisal uvodničar pred nekaj tedni: „Če bodo na pristojnih mestih voljni, da dejansko izboljšajo položaj manjšine, se manjšinska problematika ne bo kazala kot začaran krog, iz katerega ni izhoda, temveč kot živ vozel, ki se razveže, če potegnemo na pravem koncu." -rj- Milijon tristotisoč šolarjev bo letos napolnilo šole po vsej Avstriji. Nekaj tisoč jih je med njimi, ki so od doma navajeni govoriti slovensko, hrvaško, madžarsko ali češko. Kot kažejo izkušnje vseh minulih desetletij, ne bodo imeli vsi ti otroci pripadniki narodnostnih manjšin — tudi možnost pouka v lastnem materinem jeziku. Tudi pri nas na južnem Koroškem občutimo še vedno podrejenost slovenskega jezika nemškemu. Prav doraščajoča mladina je občutljiva za takšno zapostavljanje. Zato na tem mestu navajamo nekaj argumentov v prid učenja materinega jezika, ne mislimo pa ponavljati argumentov proti tistim, ki zaničujejo in omalovažujejo slovenski jezik. Vljudno Vas vabimo na stovesno otvoritev novega DIJAŠKEGA DOMA ki bo v soboto 10. septembra 1983 ob 10. uri v Mikschatiee (Šentpeter) v Ceiovcu. Slovensko šolsko društvo # Svojo kulturno in človeško identiteto - torej svojo samozavest razvije vsak človek najbolje na podlagi materinega jezika. Jezik namreč ni samo ogrodje, ki temeljito oblikuje mišljenje, čustvovanje in ravnanje vsakega posameznega človeka. # Materin jezik je takorekoč človekova druga koža, ki ne vsebuje samo njegove lastne zgodovine, temveč tudi zgodovino njegovih staršev, torej zgodovino naroda in družbe. Samo tisti človek, ki svojega materinega jezika ne bo zatajeval in zaničeval, bo imel pristno zakladnico, ki mu bo pomagala spoznati svet in samega sebe. # Tudi v raziskovanju dvojezičnosti so strokovnjaki prišli do zaključka, da je otroku pri iskanju svojega JAZ-a najbolj pomembna materinščina. # Najbolj nastradajo tisti otroci s slovensko materinščino, ki iz tega ali onega razloga v šoli niso prijavljeni k pouku slovenščine. Ustavijo se tako rekoč sredi poti. # Tudi nemščine in drugih jezikov se bo lahko naučil dobro le tisti, ki dobro obvlada svojo materinščino. Kdor pa obvlada dva jezika, ima pri učenju tretjega jezika še manj težav. # Velja pa tudi še ugotovitev generalnega sekretarja Avstrijske lige za človekove pravice dr. Ericha Kornerja, ki je dejal, da gojitev slovenskega jezika ni samo pravica tistih, ki jim je slovenščina materinščina, temveč, da je tudi v vseavstrijskem interesu, če se po možnosti vsi otroci na južnem Koroškem naučijo slovenskega jezika. S tem bi bili ustvarjeni najboljši pogoji za zbližanje med narodoma in za odstranitev predsodkov. Zato poskrbimo, da bo čim več otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku! PREBERITE n;.;.;. . .;. . .;. .;. . .;. .;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.; ;-;*ž Slovenščina pri sodišču Pisateljsko srečanje na Obirskem str. 2 str. 3 Resnica o gospodarskem položaju južne Koroške Nagrade našim ugankarjem Uradno priznanje Milki Hartman Pliberški sejem na travniku str. 4. str 5 str. 8 Opazova/ci evropske po/itike so v zadnjih Zetih spozna/i, da se vse prognoze g/er/e nive/izacije draž-benih straktar (in s tem tadi narodnostnih) v vzročni povezavi z rnrfMstrM/rzrrepo roso aresniči/e. Avtonomistične, ee/o separatistične režnje so danes še vedno a/i že spet prisotne, /n to pret/vrctn v etab/iranih državah zapadne Evrope, kot so Francija, Španija, An-g/ija (razvoj v vzhodni Evropi zaradi pomanjkanja astreznih in/or-nMcij ni znan). Aofor je misZiZ, da se bodo narobne manjšine postopno atopiZe v večjo ccioto, je mora/ ob baskovskem, korziškem, severnoirskem, bretonskem in zdaj armenskem nasiZja a/i ob vo/i/nih aspebi/j kataionskib avtonomistov in škotskih naciona/istov to svojo tezo revidirati. Regiona/izem kot izraz rastoče po/itizacije nadnaeionainc teritorialne enote se je izkaza/ v Evropi kot po/itični jaktor. Zahteve raznih regionalizmom segajo od zahteve po močnejšem samoaprav/ja-njn in decentra/izciji preko antikapita/istično-anarhičnih pozicij tja do radika/nega separatizma na-cionaiističnega kova. /asno seperatirtično orientacijo imajo baskovska EEA, škotska SNE in korziško gibanje za neodvisnost. SZednje se v zadnjem regiona/ističnih gibanj zgo/j v povezavi z regiona/no nerazvitostjo, niso povsem točne. Ereba je namreč videti, da ne samo nerazvite in zapostav/jene regije revo/tirajo proti centra/ni ob/asti; Kata/anija Obogatimo se z izkušnjami evropskih manjšinskih gibanj časa Zahko opaža tadi na .Kanarskih otokih in Zzorih, pa tadi med protestanti Severne brske. Podobne težnje opažamo prav tako na Sardiniji in Sici/iji. Močnejšo avtonomistično orientacijo imajo ostaia gibanja tako v Španiji (KataZo-nija, Ga/icija), v Franciji (Bretanja, Okcitanija, E/zacija), v /ta/iji (/ažna Eiro/ska, Sardinija), v Švici (/ara) in v Be/giji. Baziage, ki so vide/e poživitev in Baskovska deže/a štejeta med bogatejše španske pokrajine; podobno veZja za /ažno EiroZsko v /ta/iji in E/zacijo v Franciji, ah z/asti Škotsko v primera Ang/ije. Na dragi strani pa imamo tadi primere, ko se nerazvite regije, ki štejejo med najrevnejše v Evropi, ne znajo artikahrati. Skapno vsem tem gibanjem je, da živijo nekje na roba do/očenib držav. V zadnjih /etih je nasta/a vrsta od/ičnib štadij o prob/emib narodnih manjšin v Evropi. Skapno jim je, da agotavijajo renesanso narodnih skapnosfi, toda ne več samo kot gibanje za zgoij narodnostne težnje, temveč kot gibanje s širšimi dražbenopohtičnimi in s tem tadi narodnostnimi ambicijami. Ea pojav je za nas iz več raz-iogov dokaj zanimiv. Enkrat v tem smit/a, da v naših prizadevanjih za dosego naših zajamčenih pravic nismo sami, da je naš probZem takorekoč tadi evropski probZem. Vsa primitivna proti-manjšinska gonja do/očenih krogov na Koroškem, ki ostaja na provincia/ni ravni gesZa o nede/ji-vi Koroški, v tej Zači zgab/ja vsak pomen. Na dragi strani pa nam ta internaciona/istična dimenzija našega probZema nadi možnost, da na pod/agi evropskih izkašenj izde-Zamo primerno po/itično koncepcijo za dosego naših v čZena 7 avstrijske državne pogodbe zajamčenih pravic. Da to potreba jemo — o tem pa ne sme biti dvoma. B. M. St. .................................tttmtmm...)t«ntnnntuimnnt))mmm)ttt)mn __ 21.40 šatom — 21.35 šport — 22.00 ^°fno pokrajinsko kratjestvo doktorja Hpskyja — 22.55 Poročita. PONEDELJEK, 5. 9.: 9.00 Poročita — 9.05 o predšotske otroke — 9.30 TV kuhinja ^ 10.00 šotski poskusi in šoiska reforma ^ 10.30 Neskončni horizont — 12.40 Lisica zajec — 12.45 Očetje ktamote — 13.00 'sdništvo — 15.00 Vohun v čipkastih htač-— 16.45 Aubrey animation — 17.00 Za ^dšotske otroke — 17.25 Spoznavajmo "Varnosti — preprečujmo nesreče — 17.30 ^koška komedija — 17.55 Otrokom za tah-o noč — 18.00 Pustotovščina divjina — ISSOMi — 19.00 Slike iz Avstrije — 1?.50 v sliki — 20.15 Ponedeljski šport — '00 ..V kavarni" — 21.15 Smrtonosni zako-— 22.20 šport — 22.50 Poročila. '°REK. 4. 9.:9.00 Poročila — 9.05 Za ?'9dšolske otroke — 9.50 šolski poskusi 'azvoj šole — 10.00 šolska TV — 10.50 'Odvajska metodija 1940 — 12.15 Pone-^'tski šport — 15.00 Uredništvo — 15.00 6finy Rogers — 15.45 O turški stiski in ^skih razprtijah — 16.10 Aubrey ani- ^Qtion — 16.15 Očetova žena in jaz — 17.00 Predšotske otroke — 17.25 pošatiti se ^ heba — 17.55 Otrokom za tahko noč — ^00 Moda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Atrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 „Krii ktadivom in srpom" — 21.00 Prednost ^ 21.50 tz datnje deiete — papei Ja-Pavet !!. — 0.10 Poročita. S*EDA, 7. 9.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi kotiti se je treba — 9.35 Francoščina ^ 10-05 šotska TV — 10.35 To gre v redu ^. ^0 Prednost — 13.00 Uredništvo — 15.00 kovina Lassie-ja — 16.35 Kremenčkovi 17.00 Cirkuški pes — 17.30 čebetica Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 tn v tubo piha Huber — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Nevarna igra častihtepnosti in tjubezni — 21.55 Poročita. ČETRTEK, 8. 9.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje — 10.00 šotska TV — 10.30 Naga džungta — 12.05 Ktub seniorjev — 13.00 Uredništvo — 15.00 Prosimo za mitost — 15.50 Augrey animation — 16.00 Kottan poizveduje — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.30 Napete pustotovščine ob zahodni obati Kanade — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Atomski fizik J. Robert Oppenheimer — 21.25 Naš kozmos — 22.10 Šport — 23.00 Poročita. A V S T R ! J A 2 PETEK, 2. 9.:18.00Kuttuma Brez nagobčnika — 19.30 Ča? v stiki — 20.15 Dežeta in gore — 21.00 Fascinirano odkrivanje — 21.15 Modna revija — 21.20 Potitika v petek — Deset pred deseto — 22.20 Oči Laure Mars — 0.C0 Poročita. SOBOTA, 3. 9.: 16.00 Potitika v petek — 17.00 Dva krat sedem — 17.25 šport — 19.00 Traiter — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Primer za tjudskega odvetnika? — 20.15 Brat našega boga — 21.40 šport — 22.15 Stavni jezdeci — 0.05 Poročita. NEDELJA, 4. 9.: 13.55 Športni popotdan — 16.45 Papež na potovanju — 17.45 De-setorica vetikih — 18.30 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 tFA fotktore show 1983 — 22.00 Dinastija — Denverski ktan — 22.45 Schu-bertiada Hohenems 1983 — 23.45 Sto mojstrovin — 23.55 Poročita. PONEDELJEK, 5- 9.: 18.00 Znanje danes — 18.30 Ljudje s Korsbaeka — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Korenine — 21.05 „V kavarni" — 21.10 šiiing — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Zapravtjeno živtjenje — 0.00 Poročita. TOREK, 6. 9.: 17.30 šotska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Ljudje iz Korsbaeka — 19.30 čas v stiki — 20.15 Kaj sem jaz? — 21.00 „Novi podnajemnik" — 21.05 „Vat" — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 inporočita. SREDA, 7. 9.: 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Ljudje iz Korsbaeka — 19.30 Čas v VESTNIK tzdajatetj in zatožnik: Zveza stovenskth organizacij na Koroškem, 9020 Cetovec, Gasometergasse 10. Uredništvo: 9020 Cetovec, St.-Ruprechter-StraBe 19/tV, tet. 0 42 22 / 54 0 42, teteks 42 20 86 stndok a Uprava: 9020 Cetovec, Gasometerg. 10, tet. 0 42 22 / 32 5 50. Tisk: Zaiožniška in tiskarska družba zo.j. Drava,Ce!ovec-Borov!je stiki — 20.15 Cafe Centra! — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Potepuh — 23.05 Don Kihot — 0.00 Poročita. ČETRTEK, 8. 9.: 17.45 šotska TV — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Ljudje iz Korsbaeka — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Sem s ktovni! — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita. JU GO SLAV)JA t PETEK, 2. 9.: 18.05 Poročita — 18.10 Jazz na ekranu — 18.45 Tarzan — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Zgodovina Stovencev — 20.45 šerif MCCtoud — 21.55Cestaživ!jenja — 23.35 informativna oddaja. SOBOTA, 3. 9.: 16.20 Poročita — 16.25 modro kot pisano — 16.55 Tarzan — 17.20 Mogočno morje — 18.20 Edward in gospa Simpsonova — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Steza stonov — 21.45 Zrcato tedna — 22.05 Afrovizija — 22.50 Poročita. NEDELJA, 4. 9.: 9.30 Poročita — 9.35 Živ žav — 10.25 Kapetski kresovi — 11.40 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročita — 16.00 Zabavno gtasbena oddaja — 16.45 Poročita — 16.50 Grenki čaj gene-rata Jena — 18.15 Športna poročita — 18.30 Naš kraj: Zadvor — 18.45 čtovek in zem-tja — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Danes v neki hiši — 21.30 Atan Sti-vet — 21.45 športni pregted — 22.15 šahovski komentar — 22.35 Poročita. PONEDELJEK, 5. 9.: 17.15 Poročita — 17.20 Modro kot pisano — 17.50 Otrok in šota — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Mta-dinski študio — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Srečanje na Osojah — 21.15 Studio 2 — 22.25 Dnevnik. TOREK, 6. 9.: 17.30 Poročita — 17.35 V znamenju dvočkov — 17.55 Nacionatni fot-ktorni ansambet tndije — 18.25 Cetjski obzornik — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Živtjenje Bertioza — 21.40 Stovenska tjudska gtasbita in godci — 22.05 Dnevnik. SREDA, 7. 9.: 17.35 Poročita — 17.40 Ciciban, dober dan — 17.55 Rukoveti — 18.25 Severnoprimorski obzornik — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ta vražji jazz — 21.55 Dnevnik. ORF - KOROŠKI RADtO SLOVENSKE ODDAJE PETEK, 2. 9.: 14.10 Koroški obzornik — Dr. A. Feinig: Francozi v Rožu — Veseto naokrog. SOBOTA, 3. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 4. 9.: 7.05 Duhovna miset — Naj pesmica naša daritovambo. PONEDELJEK, 5. 9.: 14.10 Koroški obzornik — Zborovska gtasba. TOREK, 6. 9,: 9.30 Pisani svet — 14.10 Koroški obzornik — Jazz za vas. SREDA, 7. 9.: 14.10 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo — Za starejše tet-nike. ČETRTEK, 8. 8.: 14.10 Koroški obzornik — Literarno-gtasbena oddaja. Mostič (Bruck!) - SAR 0:0 Še vedno preveč strahu imajo igraici SAK na tekmah v koroški iigi. To je verjetno eden izmed vzrokov, da napadaici siov. moštva še niso uspeii premagati nasprotnih vratarjev. Tudi zadnja igra v Mostiču (Brucki) se je končata 0:0. Po treh igrah je SAK na 11. mestu najvišjega koroškega razreda, z dvema točkama in razmerjem gotov 0:1. Še neporaženo vodi na iestvici SK Magdalen, ki je SAK v 1. tekmi premagal. S štirimi točkami mu siedijo Feldkirchen, Lienz, VSV in PSV-ASK. Cilj za SAK je bil iz Mostiča odnesti eno točko, zato je bilo težišče pozornosti na obrambi in na DSG Sele - Železna Kapla 2:1 Selani so še naprej neporaženi in vodijo na lestvici 1. razreda D. Največji optimisti niso pričakovali tako dober začetek nove sezone moštva, ki je lani igralo še v drugem razredu. Prav gotovo je njihovo moralo dvignila tudi visoka zmaga proti Tinjam v prvi igri, vidi pa se tudi, da je celotno moštvo pod vodstvom trenerja-igralca Jožeta Ferre - dobro pripravljeno. Nad 600 gledalcev(l) se je zbralo v nedeljo pri zadnji tekmi proti Železni Kapli, ki igra že dalj časa v 1. razredu. Razvila se je napeta tekma, in po končanem prvem polčasu so zaradi napake selskih branilcev vodili Kapelčani z 1:0. Ka-pelški navijači so lahko do pol ure pred koncem računali na zmago svojega moštva. Vendar se je igra spremenila ko je pol ure pred koncem začel igrati v napadu Selanov še igralec trener Jože Fera. Boril se je za vsako žogo, uspelo mu je veliko in čez pet minut je izenačil za domačine. Motiviral je še svoje soigralce, tako da je Norbert Hribernik prispeval še drugi gol, ki je pomenil zasluženo zmago domačega moštva. Kot je izrazil sekcijski vodja nogometašev Flori Dovjak so prve tekme pokazale, da se moštvu ni treba bati nobenega nasprotnika, prepričan pa je, da bo prišla še ta ati ona streznitev. Prihodnja tekma bo v Smarjeti, kjer računajo Selani vsaj z eno točko. konternapadih. Zaradi tega je domače moštvo imelo optično gledano tudi prednosti. Po prvi polovici, v kateri ni bilo kakih zadetkov, so domačini igrali še bolj trdo. Že v pavzi sta zaradi poškodb morala prenehati Jurij Perč in Mehmedatija Sišič, ki sta ju nadomestila Sigi Hobel in Luschnig. Kljub temu, da sta v drugi polovici igrala Sigi Hobel in Gregorič kot branilca na nenavadnih pozicijah, se je moštvo zbralo in tudi drugo polovico prestalo brez zadetka. Predvsem v prvi polovici je domače moštvo bilo nevarno in dvakrat sta igralca SAK rešila celo na liniji. Toda tudi SAK je bil v kon-ter-napadih nevaren: Polanšek je zadel enkrat prečko, Hobel in Ka-divnik pa sta le malo zgrešila gol. Domačina Fischerja je sodnik v drugi polovici izključil zaradi žalitve, prav tako pa je med domačini navijači bilo slišati dosti psovk na račun slovenskih nogometašev. Moštvo SAK, ki si je na tujem priborilo važno točko, je igralo v tej sestavi: Mrkun, Perč (S. Hobel), Polanšek, Lampichler, VVoschitz, Šišič (Luschnig), Velik, Kadivnik, M. Hobel, Zablatnik, Gregorič Jože. Šmihel - Šentandraž 1:1 Čeprav je bilo moštvo Šmihela v tekmi proti Šentandražu ves čas boljši od gostov, je doseglo v tej važni tekmi le neodločen rezultat. Vendar so Šmihelčani prvi, ki so odvzeli vodečemu moštvu iz Šent-andraža v tem prvenstvu eno točko. Že v prvi polovici so gostje iz konter-napada dali prvi gol in šele v 70. minuti je Vauče izenačil, šmihelčani so trenutno s štirimi točkami na devetem mestu lestvice in bodo prihodnjo tekmo igrati v Bad St. Leonhardu proti moštvu, ki je trenutno s petimi točkami na petem mestu lestvice. fMjJdd/jevjjujf iz zadnje omenjeni sporazum o pri-glede na ustanovitev narod-je bila Romunija spomladi 1976 prisiljena uradno priznati nemire skoraj dvomilijonsko madžarsko narod-^strto skupnostjo, ki predstavlja nekaj nad Sem odstotkov vsega prebivalstva Romuna. Svet delovnega ljudstva madžarske na-r^riosti je takrat odločno napadel politiko atonalnih nesoglasij, ki jo vodijo „reak-.'onami, iredentistični elementi, ki podpirajo sovraštvo in hočejo popačiti resnič-j^st v naši deželi" (Romuniji). Svet je ob ^ Priložnosti navedel, da je do začetka °^ega leta 1975-76 skupno 256.958 učen-vrst manjšine v 2.707 šolah in oddel-^ imelo pouk v madžarščini. V madžar-r^i izhaja tudi 27 listov in časopisov v ^iadi 60.000 izvodov. uradnih trditvah so nekatere osebno-)j' " tujini, vključno z madžarskimi emigran-' Načele gonjo proti ..agresivni politiki ro-^ske vlade" do madžarske manjšine. .^e glede ne 'rojstvu i" "e , stnih svetov ^°nec maja 1978 je bilo pri Madžarih mo-prebrati dvajset tipkanih strani dolgo s podpisom 62 intelektualcev madžar-^9a rodu, naslovljeno na romunsko ra-^hištvo. Madžarski razumniki se pritožu-^ nad usodo in zapostavljanjem madžar-^ narodnostne skupine v Romuniji, nad '^Rrjanjem zgodovine in nad poizkusi, da "Pkinili" madžarsko narodno manjšino, punske intelektualce pozivajo k solidar-k razumevanju položaja in k podpori ^nskih Madžarov. o bi bila kratka in nepopolna predzgo- dovina najnovejše polemike o erdeljskih Madžarih, ki se je vnela lansko leto ob knjigi Iona Lancranjana in se po krajšem premoru na splošno presenečenje nadaljuje tudi letos. OČITKI NA RAČUN MADŽAROV Ker nimamo na voljo avtentičnega in celotnega besedila sporne knjige Cuvint despre Transilvania, je težko oceniti motive romun- skega avtorja, zaradi katerih je napisal vse tisto, kar zdaj ostro napadajo madžarski komentatorji. Ion Lancranjan se v svoji knjigi med drugim vrača daleč v preteklost in Madžarom očita kulturni in politični nacionalizem, rasni imperializem, etnični separatizem in raz-narodovalnost. Odreka jim sposobnost sožitja z drugimi narodi in jih šteje za „priš-leke", ki so pred nekaj več kot tisoč leti nasilno vdrli v ta srednjeevropski prostor. Romunski avtor pri tem uporablja besedišče, ki verjetno presega vse, kar je bito doslej mogoče slišati v komuniciranju med socialističnimi državami. Toda Budimpešto so verjetno najbolj prizadele trditve bukarestan-skega publicista, da madžarski nacionalizem in iredentizem ne živita samo na Erdeljskem kjer je madžarski živelj ..etnično najbolj čist del naroda z najsijajnejšo madžarsko preteklostjo", pač pa tudi „zunaj" Erdeljskega. Tu Lancranjan misli predvsem na madžarsko stališče do trianonskega miru, ki je po prvi svetovni vojni odredil Madžarski sedanje meje, okrnil Madžarsko na tretjino ozemlja, ki ga je imela v časih Avstro-Ogrske in na katerem je bilo madžarskega prebivalstva komaj nekaj nad polovico. Te meje so potrdili tudi s pariškim mirovnim sporazumom leta 1946. Madžarska reakcija na Lancranja-novo knjigo je najostrejša ravno glede tega vprašanja, ki zadeva tudi nekatere izjave Janosa Kadarja o naravi ..trianonskega diktata" in druge komentarje o Trianonu, ki je Madžarsko spremenil v okrnjeno deželo (csonka orszag). MADŽARSKI PUBLICISTI NADALJUJEJO POLEMIKO Na Lancranjanovo knjigo je lansko leto najprej reagirala segedinska revija Tiszataj (Potisje), novembra pa se je vključil v polemiko tudi ugledni budimpeštanski časopis Valosag (Resničnost), v katerem glavni urednik Gyorgy Szaraz obravnava širši kompleks odnosov med Madžarsko in Romunijo. Madžarski publicist je svoj odgovor pozneje razširil in ga objavil v obliki posebne brošure. Ko je bilo že pričakovati, da se je polemika o vprašanju madžarske narodnostne skupnosti v Transilvaniji unesla, saj romunska stran ni dala nobenega novega povoda za njeno nadaljevanje, jo je letošnjo pomlad v literarnem glasilu Elet es irodalom (Življenje in književnost) ponovno sprožil madžarski književnik Mihaly Sukosd. Povod mu je bila brošura Gyorgya Szaraza. Književnik Sukosd pravi, da sta trianonski mir leta 1920 in pariški sporazum po drugi svetovni vojni povzročita ..strahovit pretres" v madžarskem narodu, ki ga le-ta čuti še danes. Kljub vsemu pa po Sukosdu samo „bol-ni možgani" lahko milijo, da bi Madžarska zaradi tega načenjala vprašanje revizije državnih meja. V Budimpešti dosledno zavračajo sleherno povezovanje sedanjih naknadnih madžarskih kritik na račun Lancranjanove knjige s kritikami neke druge romunske knjige, ki so se pojavile v Sovjetski zvezi. Toda madžarsko publicistično zaostrovanje v odnosu do Bukarešte vendarle ostaja precej nejasno in nepojasnjeno. Jasno pri vsej zadevi je samo nekaj: razširitev konfrontacije na način, kot to počenjajo sedaj, nikakor ne more ustvariti ugodnega ozračja za celovitejšo in treznejšo obravnavo resničnih problemov. Vse to pa pomeni dodatno povečanje nestrpnosti, medsebojnega nezaupanja in nove težave. Pomeni skratka novo obremenitev na področju sicer že zdaj vse prej kot idealnih medsebojnih odnosov v prostoru jugovzhodne Evrope, kjer se neposredno soočata oba nasprotujoča si bloka. Dragan Fiisar (7 dni, Maribor) Madžarsko-romunska narodnostna polemika o položaju Madžarov na Erdeljskem OD LETA 1393 Pliberški sejem na travniku NAJVEČJE )N NAJSTAREJŠE LJUDSKO SLAVJE JUŽNtH PREDELOV KOROŠKE OD SOBOTE 3. SEPTEMBRA DO PONEDELJKA 6. SEPTEMBRA 1983 Jutri se prične daleč naokoli znani pli-berški sejem na travniku — najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške, ki bo trajal do vključno ponedeljka 5. septembra. Tu gre za prireditev, ki ima skoro 600-letno tradicijo. Pliberški sejem se začne jutri popoldan s povorko na sejemski prostor z robo in rajo in z „načepitvijo" soda s pivom, ki ga podvzame pliberški župan Franc Mi-kusch. V nedeljo je množično srečanje sejemskih gostov iz vseh strani od blizu in daleč, ponedeljek pa je izrecno posvečen trgovanju ter različnim razvedrilom in zabavam. To se pravi, da bodo sodelujoči prodajalci in prireditelji poskrbeli za pester izbor vseh vrst blaga in potrebščin za uporabo v gospodarstvu in gospodinjstvu ter seveda tudi za zabavo. Pliberški sejem pa ima tudi mednaroden značaj, saj ga obiščejo številni obiskovalci iz sosednje Slovenije. Kot že nekaj let naše bralce ponovno opozarjamo, da obiščejo podjetnike, ki oglašajo v našem listu in pa seveda šotor Slovenskega prosvetnega društva ..Edinost", kjer boste preskrbljeni z vsem potrebnim, da se boste res dobro počutili, kajti za zabavo bodo tokrat skrbeli kar trije ansambli. Kot rečeno Pliberški sejem na travniku bo zadovoljil vse, saj je to enkratna prireditev, ki se jo vsekakor izplača obiskati. Posoji!nica Piiberk : ESE Dariehenskasse Bieiburg Veiikovška cesta — Volkermarkter StraBe la s pos!ova!nicama: Šmihe! in Žvabek Čevljarski mojster Valentin Karnitschnig P!iberk/B!eiburg Kupujte pri nas— Priznana trgovina s čeviji vseh vrst zadovoijni boste! na glavnem trgu (lO.-Oktober-Platz) # Popravljalnica ^ trgovina # nadomestni deli # vozila ^ električni šivalni stroji J. LOMSCHEK T!HOJA2 (ŠENTUPŠ) 9141 DOBRLAVAS - TEL. (042 37) 22 46 Topsport Ausstatter-opremjevaiec Austria und YU Ski-Team Otvoritev športne trgovine v soboto 3.9. '83 ob 9. uri v posiopju Posojiinice Piiberk Veiikovška cesta 1 Žrebanje 10 trenerk v vrednosti a šii. 800.- Prisrčno vabijeni! 1 LETO NOVA ZADRUGA- 1LET0 NOVAZADRUGA K. G. ZADRUGA PUBERK Na „PLiBERŠKi JORMAK" se vidimo v ZADRUGt ! Tri dni ) ) jubiiejne ) * in sejemske cene ' ZADRUGA PLiBERK - ZADRUGA PUBERK Vse za vašo hišo in gospodarstvo vam nudi najugodneje SUPERMARKET BLAŽEJ PLIBERK-BLEIBURG telefon (0 42 35) 21 94 letos spet stojnica na sejemskem travniku NON-STOP SUPERMARKET -BLAŽEJ-BLEiBURG Gnuer BIER SLOVENSKi ATLETSK! KLUB vabi na prvenstvene tekme V SOBOTO 3. SEPTEMBRA 1983 Piiberk - SAK ^ ob 16.30 ^ Piiberk „pod 23" - SAK „pod 23" .j ob 14.46 Prisrčno va bije" i!