Aktualno
Ptuj. Novega naselja na Panorami še lep čas ne bo
O Stran 2
saj L
n A ■
Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl ________________________
Štajerski
Ptuj, petek, 25. avgusta 2023
Letnik LXXVI • št. 66 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Podvinci . Kristjan Čeh v Budimpešti do srebrne medalje
»S 70 metri sem ga močno podkuril«
»Svetovno prvenstvo je letos zelo blizu, slutim, da bo tam precej Slovencev, še posebej mojih Podvinčanov,« je že pred najpomembnejšim nastopom sezone govoril najboljši slovenski športnik leta 2022 Kristjan Čeh. In imel je še kako prav, s tribun novega stadiona v Budimpešti gaje v finalnem nastopu spremljalo okrog 200 slovenskih navijačev.
strani 14.
Podravje
Ptuj. Dijaški dom pod okrilje Šolskega centra, Hercog dal odpoved
O Stran 2
Aktualno Podlehnik. Tretji uspeh letos: več kot milijon evrov za podjetniški inkubator
O Stran 3
Podravje Ptuj. Za
vrtičkanje med meščani ni velikega interesa
O Stran 5
Priloga Slovenija.
61. sejem Agra odpira svoja vrata
O Stran 17 do 20
Delovna sobota za pomoč prizadetim .
Za javni sektor nesmiselna, zj v gospodarstvu dodatna obriSlIPIV
ZDRAVJE NEOKRNJENE NARAVE
Postanite NAROČNIK in prejmite NAGRADO 2 kopalni karti s kosilom v BIOTERMAH Mala Nedelja
2 Štajrnki
Aktualno
petek • 25. avgusta 2023
Ptuj • Dolgotrajni postopki in različni interesi onemogočajo gradnjo
Novega naselja na Panorami še dolgo ne bo
Po prostorskih dokumentih, sprejetih pred nekaj leti, je na griču Panorama možna gradnja 47 stanovanjskih hiš. Nekateri lastniki parcel na tem območju gradnji nasprotujejo in so vložili tožbo, ki jo obravnava Ustavno sodišče, nerešenih pa je še veliko drugih zadev. Na občini sicer pravijo, da ovir za gradnjo z vidika veljavnosti prostorskih dokumentov ni.
Takratna sestava ptujskega mestnega sveta je leta 2018 potrdila predlog podrobnega prostorskega načrta za območje Panorame, po katerem je obravnavani del tega griča postal zazidljiv. Gre za območje v nadaljevanju arheološkega parka, v podaljšku proti Grajeni in Vurberku. Čeprav je od takrat preteklo več let, so bili tisti lastniki, ki so si prizadevali za gradnjo, postavljeni pred številne ovire. Nekatere so do danes uredili, drugih ne. Jabolko spora je bilo med drugim dejstvo, kako je načrtovana nova cesta. Zaradi tega in še nekaterih drugih zadev je eden izmed lastnikov nepremičnin, ki gradnji v načrtovani obliki in obsegu nasprotuje, Mitja Krapša, vložil tožbo.
Spor na Ustavnem
■ »v v v	v
sodiscu se neresen
Na ptujski občini so pojasnili, da je postopek vodila Skupna občinska uprava občin Spodnjega Pod-ravja: »Zadeva je bila na sodišču pravnomočno zaključena v prid občine. Lastniki zemljišč - kar zadeva veljavnost prostorskih aktov - tako nimajo več nobene ovire za gradnjo. Začetek gradnje je sedaj odvisen od lastnikov zemljišč. Izgradnja notranje cestne infrastrukture pa je odvisna od načrtov lastnikov, ki pa nam še niso poznani, zato tega ni v naših planih.«
Krapša sicer pravi, da povedano drži le delno, saj je Ustavno sodišče upravnemu sodišču odvzelo pravico odločanja o prostorskih aktih, zato naj bi bila tožba zavržena: »Za vse tožbe, o katerih še ni bilo razsojeno, se je lahko na osnovi tega začel postopek na Ustavnem sodišču.«
Zadevo naj bi zdaj obravnavali ustavni sodniki, ki naj bi odločili v roku dobrega leta. To pa ne pomeni, da gradnja trenutno ni dovoljena.
Mitja Krapša in njegova sestra Metka Gutschi, ki ima na Panorami turistični objekt, želita doseči, da se cesta zariše drugje. Gradili naj bi jo le 1,7 metra od turističnega objekta, kar se jima zdi popolnoma nelogično: »V naravi je 35 metrov zemljišča, po katerem bi lahko cesto zarisali, pa so jo umestili praktično tik pod streho objekta.« Tudi sam je na Panorami imel kupca za svojih osem zemljišč, kjer naj bi ta nameraval postaviti hotel. A njegovih parcel niso vključili v OPPN: »Kljub vlogam leta 2016 mojih zemljišč niso želeli vključiti v OPPN. Izsiljevali so me. Ker nisem pristal, se je končalo tako, da mojih zemljišč ni v tem aktu. Tudi sicer parcele niso več toliko vredne, ker so čeznje zarisali cesto, ki bi jo moral dati v javno dobro. Imam lastninsko pravico, noben mestni svet me ne more prisiliti, da dam v javno
Po OPPN bi na Panorami lahko zgradili 47 hiš, a že več let vse ostaja zgolj na papirju in nič ne kaže, da bo kmalu drugače.
dobro nekaj, kar je mojega!« Krap-ša se zaveda, da bi bila gradnja trenutno dopustna, a je pripravljen pravico iskati tudi na Evropskem sodišču, če bo potrebno.
Ogromno narejenih napak v postopku
Na obravnavanem območju, kjer je gradnja po prostorskih dokumentih možna, je več lastnikov, štirje med njimi so večinski. Krapša pravi, da so zdaj območje gradnje nekoliko omejili, gradili naj bi fazno: »Zatika pa se, ker nimajo soglasja Elektra, saj transformator ni dovolj močan, postavitev novega pa traja približno osem let.«
Prepričan je, da je bilo v tem postopku storjenih ogromno napak, tudi namernih, od tega, da naj bi delno posegali v arheološki
Nekaj sprememb so upoštevali
Skupna občinska uprava je OPPN za to območje pripravljala od leta 2012, a konsenza z vsemi lastniki niso dosegli. Kljub temu je bil oktobra 2018 predlog OPPN potrjen. Nekatere spremembe so upoštevali. Ob načrtovani novi cesti je bil na novo vrisan protihrupni zid, dodatno so vnesli določila glede omejitev tovornega prometa med izgradnjo objektov in infrastrukture ter varstvene ukrepe zaščite obstoječih objektov pred začetkom izgradnje cestne infrastrukture. Naložili so še izvedbo geotehnične preiskave zaradi zagotovitve stabilnosti terena in objektov ter morebitnega zavarovanja obstoječih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.
park, do tega, da so obravnavano območje v podatkih opredelili kot neplazovito, čeprav po zazidalnem načrtu spada med erozijsko.
Na idiličnem griču bi po trenutno veljavnem OPPN lahko gradili
47 hiš. Da bi gradnjo sploh lahko začeli, pa morajo najprej pridobiti vsa potrebna soglasja in urediti komunalno infrastrukturo. Občina, ki bi po običajni praksi morala zagotoviti denar za komunalno opre-
mljenost naselja, tega sploh (še) nima v planu.
Možno je sicer, da se občina z lastniki parcel v pogodbi o opremljanju dogovori drugače, in sicer da bi investitorji sami financirali celotno komunalno infrastrukturo, kar bi seveda podražilo gradnjo in cene nepremičnin, hkrati pa bi bili investitorji oproščeni plačila občinskega komunalnega prispevka.
Glede na prazno občinsko blagajno je jasno, da občina posebnega interesa za vlaganje v komunalno opremljenost bodočega naselja nima, na drugi strani pa so tudi interesi lastnikov zemljišč na tem območju nasprotujoči. Nekateri upajo, da bodo lahko čim prej gradili, drugi, da do gradnje sploh ne bo prišlo, vsaj ne tako, kot je planirana.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Podravje, Ptuj • Šolsko ministrstvo spojilo dva zavoda in priselilo še tretjega
Dijaški dom pod okrilje Šolskega centra, Hercog dal odpoved
Dijaški dom Ptuj od prvega septembra naprej ne bo več samostojni zavod. Upravljanje stavbe, kije sicer v lasti Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, prehaja pod Šolski center (ŠC) Ptuj, skrb za dijake pa bo prevzela Elektro in računalniška šola z ravnateljem Rajkom Fajtom. Pol stavbe bo odslej za svoje dejavnosti uporabljala OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj.
V zadnjih letih je v ptujskem dijaškem domu bivalo vse manj dijakov. Prav zato je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sprejelo odločitev o njegovi pripojitvi k Šolskemu centru Ptuj. 13 zaposlenih bo zadržalo svoja delovna mesta, ravnatelju Ivanu Hercogu so ponudili delo učitelja v okviru ŠC Ptuj, česar pa ni sprejel in je podal odpoved. Enako je ravnala računovod-kinja, tajnica pa se je upokojila. Za okoli 30 dijakov, kolikor jih bo v novem šolskem letu bivalo v Dijaškem domu, se ne spreminja prav nič.
Polovico stavbe
zadejavnost
OŠ dr. Ljudevita Pivka
Celotno prvo in drugo nadstropje Dijaškega doma bo po novem za svoje dejavnosti uporabljala OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Prostore, ki so povezani s šolsko stavbo, so dobili brezplačno v na-
jem. Tja bodo preselili svetovalnega delavca, računalničarja, pomočnice in vso zdravstveno dejavnost, in sicer fizioterapevta, delovnega terapevta, logopeda ter special-no-rehabilitacijsko pedagoginjo. To je po besedah ravnateljice Lidije Marin velika pridobitev, saj so bili prej primorani zdravstveno dejavnost izvajati v manjših kabinetih. Sedaj bodo imeli strokovni delavci dovolj prostora za izvajanje terapij, pa tudi za uporabo raznih pripomočkov. Prostore bodo očistili in uredili kar zaposleni, prav tako bodo sami poskrbeli za selitev opreme. Kot je znano, je bilo že do sedaj v Dijaškem domu nastanjenih 16 njihovih učencev s posebnimi potrebami in tako bo ostalo tudi v naslednjem šolskem letu, v enem izmed praznih prostorov pa so uredili knjižnico. »Nujno smo potrebovali dodatne prostore, saj imamo iz leta v leto več učencev. To je za nas pomembna pridobitev, saj
bomo imeli sedaj zdravstvene terapije na enem mestu, hkrati pa jih bomo tudi lažje izvajali. Poleg tega je to rešitev z najnižjimi finančnimi posledicami za vse občine soustanoviteljice, saj bo treba plačevati samo stroške elektrike, vode in ogrevanja, ne pa najemnine,« je dejala sogovornica. Za lažji dostop do prvega in drugega nadstropja bi nujno potrebovali dvigalo, saj je kar nekaj njihovih učencev gibalno oviranih. Upajo, da se bo njihova želja v nekem doglednem roku tudi uresničila. Gre namreč za investicijo v višini med 50.000 in 70.000 evri. Po napovedih Otona Mlakarja, direktorja Šolskega centra Ptuj, pa naj bi se drugo leto začela težko pričakovana energetska sanacija objekta.
Tudi kuhinjo bo upravljala šola
V dogovoru s šolskim ministrstvom OŠ dr. Ljudevita Pivka prev-
Zaposleni OŠ dr. Ljudevita Pivka so zavihali rokave in se lotili čiščenja ter urejanja novih prostorov.
zema tudi kuhinjo Dijaškega doma skupaj z vsemi zaposlenimi. Šola bo po novem poskrbela tako za prehrano svojih učencev kot dijakov, ki bodo nastanjeni v domu. »Delo v
kuhinji se ne bo prav nič spremenilo. Bomo pa sedaj mi poskrbeli za pripravo jedilnikov in vso organizacijo,« je poudarila Marinova.
V tretjem in četrtem nadstropju
bodo ostali nastanjeni dijaki, del prostorov pa ima v najem zavod Vitis iz Ptuja, ki se ukvarja z zaposlitveno rehabilitacijo.
Estera Korošec
Foto: CG
petek • 25. avgusta 2023
Aktualno
Štajerski	3
Podravje, Slovenija • Delovna sobota - še ena nedodelana vladna zamisel za pomoč prizadetim
Za javni sektor nesmiselna, za delavce v gospodarstvu dodatna obremenitev
Enako kot pred 14 dnevi dan solidarnosti sedaj tudi predlog prostovoljnih delovnih sobot odpira nemalo vprašanj. Kakšen bi bil učinek prostovoljne delovne sobote učitelja ali uradnika v kateri od številnih pisarn javne uprave? Kakšno dodano vrednost bi javni uslužbenci ustvarili s prisotnostjo na delovnem mestu, če bi se seveda za to sploh odločili, so vprašanja, ki sijih zastavlja nemalo ljudi, še posebej delavci v gospodarstvu, ki že tako dajejo od sebe vse, da država lahko funkcionira.
V zasebnem sektorju praktično ni več moč najti podjetja, kjer bi delavci hodili v službo gledat na uro. So norme in nadzori, delovni procesi pa organizirani tako, da manevrskega prostora za nedelo ni. Zato se nemalo delavcev sprašuje, zakaj bi morali delati še več in zastonj, medtem ko imajo v javnem sektorju plačano vsako minuto delovnega časa, bistveno več dni dopusta, doma so vsak konec tedna in ob praznikih, medtem ko v marsikaterem podjetju služba od ponedeljka do petka več ne obstaja. Dela se vse dni, ponekod tudi noči.
Raje vsi skupaj en delovni dan kot prostovoljno soboto
Definitivno bi bil v kontekstu pomoči prizadetim veliko boljši in učinkovitejši predlog o enem delovnem dnevu mesečno (od ponedeljka do petka), ki bi ga za pomoč oddelali prav vsi v javnem in gospodarskem sektorju enako ter se odrekli dnevnemu zaslužku (država pa svojim dajatvam) za pomoč resnično prizadetim sodržavljanom. S tem bi zajeli prav vse zaposlene brez izjeme, ne pa ponovno vzpostavljali diskriminacijo med enimi in drugimi.
Sploh pa je vprašanje, kako bi izmerili učinek prihodka delovne sobote tako v gospodarstvu kot javnem sektorju. Kaj bi v luči zbiranja pomoči prizadetim območjem pomenilo, če bi bile ob sobotah odprte šole, delala sodišča, upravne enote, ministrstva in vsi organi v njihovi sestavi? Če že, bi z delovnimi sobotami lahko šli po poti skrajševanja čakalnih vrst
v zdravstvu ali pohitrili odločanje upravnih organov. V tem oziru bi bile delovne sobote za javni sektor smotrne, nikakor pa s ciljem zbiranja denarja za pomoč prizadetim v vremenski ujmi. Kako bi izmerili finančni učinek delovne sobote v šolstvu, občinskih uradih, pisarnah ministrstev? Nemogoče.
Je bila vlada pri odločanju ponovno prehitra?
Po mnenju Obrtne zbornice Slovenije (OZS) vsekakor. „Predlog vlade, ki smo ga prejeli, je še preveč nedodelan in se do njega konkretneje ne moremo opredeliti. Podjetja bi se sicer za izvedbo solidarnostne sobote odločala prostovoljno, naše stališče je, da to ne sme biti obveza. Predlog je, da bi zaposleni lahko prostovoljno izbirali, ali bodo prišli na delo ali ne. Za tisti delovni dan bi se odrekli svojemu neto plačilu, država prispevkom, delodajalec pa z dodatnim plačilom za vsakega zaposlenega. Ni še nobenih projekcij, koliko podjetij bi pri delovnih sobotah sodelovalo in kakšen bi bil končni izkupiček. Ob tem ne smemo pozabiti, da so se številna podjetja in njihovi zaposleni že odzvali z različnimi oblikami pomoči, od finančnih in materialnih do dela na terenu," je poudaril direktor ptujske območne obrtno--podjetniške zbornice Boris Repič.
Hodnik: »Delovne sobote ne bi ustvarile merljivega prihodka«
V Javnih službah (JS) Ptuj ocenjujejo, da glede na naravo nji-
mm
Foto: ČG
Boris Repič, OZS: „Predlog vlade je preveč nedodelan in se do njega konkretneje ne moremo opredeliti."
hovega dela dodatne delovne sobote ne bi ustvarile merljivega prihodka, ki bi ga lahko namenili za odpravljanje posledic poplav. „Vsekakor pa podpiramo vsakršno pomoč, ki bo namenjena odpravam posledic, zato se bomo v primeru, če bi se alternativno lahko opravljale konkretne storitve podjetja, tega tudi poslužili," je poudaril direktor Alen Hodnik in
povedal, da so zaposleni s prostovoljnim delom že tudi pomagali na prizadetih območjih. „Dvakrat so se naši sodelavci na teren odpravili kot prostovoljci, s seboj smo vzeli tudi težko mehanizacijo, da je bilo delo čim bolj učinkovito. Ker je na terenu primanjkovalo delovnega orodja (lopat, samokolnic...), smo naše po končanem delu prizadetim tudi pustili kot materialno pomoč. Če bo v prihodnje potrebna in organizirana še kakšna pomoč, bomo zagotovo sodelovali. Prav tako so naši sodelavci prizadetim pomagali izven okvira podjetja, kot gasilci ali člani drugih društev in organizacij."
Alen Hodnik, JS Ptuj: „Narava dejavnosti našega podjetja je takšna, da dodatne delovne sobote ne bi ustvarile merljivega prihodka, ki bi ga lahko namenili za odpravljanje posledic poplav."
KP Ormož: »Če bo tako narekoval zakon,se bomo tega držali«
Direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen je navedla, da če bodo delovne sobote zakonsko uvedli, se bodo zakona držali. So pa že tudi Ormožani pomagali v Ravnah 14. avgusta: „Na prizadeto območje smo napotili devet sodelavcev, tovorna vozila in dva delovna stroja."
Podjetja so že in še bodo pomagala
Čeprav so delodajalci predlog o delovnih sobotah najprej podpirali, se sedaj, ko gaje vlada pripravila, njihovo stališče nekoliko spreminja. Dejansko je res vprašanje, kako izmeriti učinek delovne sobote, sploh pa ne bi bilo prav, če bi delovne sobote oddelali samo delavci v gospodarstvu, ne pa tudi v javnem sektorju. Če bi bila delovna sobota za gospodarstvo recimo še smiselna, ker bi se tisti dan vseeno ustvarjalo (storitve in blago ter posredno denar), pa bi bila v javnem sektorju popoln nesmisel. Kakšen bi bil učinek delovne sobote v šolah, uradih, na sodiščih, socialnih ustanovah...? In sedaj je na mestu še vprašanje: zakaj bi potem delavci v gospodarstvu, na katerih tako ali tako sloni dejansko vse, morali dati še več. Sicer pa verjetno ni podjetja, ki v ujmi že ne bi pristopilo na pomoč, ali z denarjem, materialno pomočjo, delovnimi stroji in kadrom. Takšna oblika neposredne pomoči je tudi najbolj učinkovita in na pravem mestu. In zagotovo je bo še več, ko in če bo potrebna.
Delavci CPP bodo imeli delovni že ta konec tedna
Direktor Cestnega podjetja Ptuj (CPP) Boris Medved je bil v komentarju o predlogu delovnih sobot kratek. „Zaenkrat je to predlog." Povedal je tudi, da imajo njihovi sodelavci na dejavnosti vzdrževanja in gradenj za ta konec tedna itak načrtovano delovno obveznost. Pomagali bodo pri vzpostavitvi prevoznosti cest, ki jih je poškodovala ujma med 4. in 8. avgustom. Po besedah Medveda je CPP že od nesreče naprej vseskozi v stiku z državnimi in občinskimi organi ter poslovnimi partnerji glede nudenja morebitne pomoči.
Mojca Zemljarič
Podlehnik • To poletje že tretja odlična novica za majhno haloško občino
Več kot milijon evrov za podjetniški inkubator
Po uspešni kandidaturi najprej za sofinanciranje urejanja obrtno-poslovne cone, nato pa še za gradnjo enote doma upokojencev, je občini Podlehnik zdaj uspelo še s tretjo prijavo za črpanje evropskega denarja. Pridobila je 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev za gradnjo podjetniškega inkubatorja. Država oziroma Evropska unija bosta vrednost investicije financirali v celoti, strošek občine bo DDV v predvidenem znesku 230.000 evrov.
„Prejeli smo sklep Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, da so ugodili naši vlogi za sofinanciranje projekta ekonomsko-poslovne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih," so že tretjo dobro novico tega poletja na svoji spletni strani oznanili v občini Pod-lehnik. Prva je bila, da so uspešno kandidirali za sofinanciranje lastne obrtno-poslovne cone, druga, da bodo v Podlehniku gradili dom za starejše, tretja je sedaj ta, da bodo dobili še podjetniški inkubator, katerega naloga bo spodbujanje gospodarske aktivnosti v občini in širše.
„Vsekakor smo uspeha zelo veseli, ne nazadnje smo v pripravo projekta skupaj s partnerji vložili veliko truda. Srednjeročno gledano gre za strateško pomembno investicijo tako za našo občino kot tudi širše območje. Geostrateško lego naše občine, to je neposredno ob avtocesti in z dvema avtocestnima priključkoma, želimo v največji možni meri izkoristiti za razvoj območja. Verjamem, da je tudi inkubator korak v to smer. Sicer pa želimo s podjetniškim inkubatorjem spodbuditi podjetniške ideje in iniciative ter zagonskim podjetjem nuditi podporno okolje. Zavedamo
se, da je gospodarska aktivnost zagotovilo za dolgoročni razvoj lokalnega okolja," je pojasnil župan Sebastian Toplak. Povedal je, da imajo do oktobra čas za pridobitev gradbenega dovoljenja, dokumentacijo so na upravno enoto že oddali. „Sledita izdelava projektov za izvedbo (PZI) in objava razpisa za izbiro izvajalca gradnje. Gradili bomo naslednje leto."
Podjetniški inkubator bo v neposredni bližini občinskega središča, v drugi fazi projekta mu bodo priključili še vinarsko zadrugo. Po besedah župana Toplaka je cilj vseh projektov, ki jih peljejo, oh-
Foto: Občina Podlehnik
Občina Podlehnik bo za gradnjo podjetniškega inkubatorja prispevala samo stroške DDV v višini okoli 230.000 evrov, država in evropska skupnost pa bosta v celoti pokrili ostali del investicije v vrednosti 1,2 milijona evrov.
raniti poselitev v ruralnih haloških območjih. „Ne more biti v nekem kraju samo javni sektor, treba je zagotoviti pogoje za vse genera-
cije, od šolstva do gospodarstva in varstva starejših. Gospodarstvo ustvarja delovna mesta in dodano vrednost, računamo, da se nam
bodo vlaganja dolgoročno povrnila z rastjo kazalnika razvitosti in števila prebivalcev."
MZ
4 Štajrnki
Podravje
petek • 25. avgusta 2023
Slovenija • Plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji
Za ptujsko bolnišnico brez sprememb
Zdravstvene ustanove se za obseg storitev, kijih izvajajo, praviloma dogovorijo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje RS. Vlada pa je določila tiste storitve, ki so plačane po realizaciji, s čimer poskuša zmanjšati predolge čakalne vrste.
»Plačilo po realizaciji se zagotovi izvajalcem zdravstvene dejavnosti v mreži javne službe, ki v okviru svojih zmogljivosti izvajajo zdravstvene storitve nad obsegom programa, dogovorjenim z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije,« pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Plačilo po realizaciji velja za tiste specialistič-no-ambulantne dejavnosti, kjer število čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo presega 1.500 oseb oz. za programe za endoprotezo kolka in kolena ter operacijo kile. »Da bi povečali dostopnosti do zdravstvenega varstva, je vlada predlagala plačilo po realizaciji še za zobozdravstveno protetiko, gastroenterologijo in pediatrijo, fizioterapijo...
Vodstvu Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj pa se je že pred tremi leti uspelo dogovoriti za plačilo po realizaciji. V. d. direktorja Aleksander Voda pojasnjuje, da zato zanje to ne pomeni dodatnih prihodkov: »Mi smo dejansko vse to že imeli plačano po realizaciji. Podali pa smo vlogo za dodatno plačilo preiskav CT, magnetne resonance in sive mrene in bili uspešni, tako da lahko tudi te storitve izvajamo nad dogovorjenim obsegom. Za nas tako uredba ne pomeni sprememb.« Tudi celoten program ortopedije, ki ga izvajajo
Voda: »Da bi dejansko konkretno skrajšali čakalne dobe, bi morali izpolniti več pogojev.«
od leta 2008, je ptujski bolnišnici plačan po realizaciji.
Kar se tiče skrajševanja čakalnih dob na ta način, torej s plačilom po opravljenem delu, Voda pravi, da dejansko gre za dobrodošel ukrep, a priznava: »Se pa čakalne dobe tudi pri nas hitro podaljšajo, saj se naročajo pacienti iz vse Slovenije.« Da bi opravili še več posegov, operacij ali preiskav, ki so plačane po realizaciji, je z obstoječo opremo in kadrom nemogoče: »Tudi v prihod-
nje ostajamo na istem, delamo, kolikor pač z razpoložljivimi resursi lahko.«
Ob tem dodaja, da so tudi prostorsko omejeni, saj so vse razpoložljive dvorane praviloma zasedene. Spodbudna informacija je, da bodo konec leta dobili še eno napravo za magnetno resonanco, kar pa bo - ob dejstvu, da imajo na radiologiji kar pet specializantov -pomenilo veliko pridobitev.
Dženana Kmetec
Promocijsko sporočilo
Za udoben skok v šolo - čevlji iz prodajalne PittaRosso v Qcentru Ptuj
V PITTAROSSU pravkar poteka velika AKCIJA »Back to school« ki prinaša dodatne popuste na znižano kolekcijo, in sicer: -20 % ob nakupu treh že znižanih artiklov.
Prav tako prinaša v trgovino svež veter nove jesenske kolekcije. ZA VSE BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA PA VELJATA KUPONČKA -10 % IN -20 %, ki ju lahko izkoristite na artikel iz nove kolekcije po vaši izbiri.
Pripravite se na začetek šolskega leta s kolekcijo otroških čevljev Back to School PittaRosso! Od trendovskih stilov do praktične obutve, naš izbor čevljev ima vse, kar potrebujete. Ne glede na to, ali ima raje visoke ali nizke čevlje, čevlje z lučkami za pridih zabave, vzdržljive ali elegantne škornje, trendovske gležnjarje, boste našli popoln slog za svojega malčka.
Že od 90. let prejšnjega stoletja so čevlji z lučkami v podplatu najbolj zaželeni čevlji za fantke in deklice, ki vsak korak spremenijo v pustolovščino polno igre, barv in svetlobe. Izbirajte med športnimi copati z lučmi za tek in skakanje ali sandali za udobje in vedno maksimalno zabavo. Izbirate lahko med veliko različnimi znamkami, kot so Skechers, Ducati, Kappa, Champion ... in potem so tu še vsi njihovi najljubši liki, kot so Super Mario, Spiderman, Batman, Frozen, Harry Poter in mnogi drugi. Naj njihove noge ne bodo nepripravljene na to novo pustolovščino in naj začnejo šolo z dobro obutvijo!
Seveda pa se v šole ne vračajo le otroci, ampak tudi zaposleni na različnih delovnih mestih. Za njih pa tudi za preostale odrasle imamo v ponudbi modno, udobno, kakovostno in ugodno kolekcijo Jesen 2023. Na ženskem oddelku boste odkrile čevlje s platformami ali brez, visokimi, nizkimi, kvadratnimi ali petami drugih posebnih, trenutno zelo trendi oblik. Usnjeni čevlji ali imitacije usnja so kot nalašč za nošenje ob kakršni koli posebni priložnosti v kombinaciji z elegantnimi oblekami, pa tudi s prostimi hlačami in kavbojkami za polepšanje najpreprostejših outfitov. Svoji domišljiji pustite prosto pot s črnimi, rdečimi, zelenimi ali bež barvami za zelo elegantne dnevne ali večerne obleke ... ali pa vse zaslepite z zlatimi, srebrnimi ali belimi čevlji za poseben dan.
POPUST

w
cu
% O
*vsak kuponje možno vnovčit le na en artikel po izbiri kup	ne seštevajo z ostalimi popusti in akcijami. Nadomesti morebitni nižji popust, ki
je že označen na prodajnem mestu. Kupona lahko izkoristite v trgovini Pittarosso Ptuj od 25. 8. 2023 do 24. 9. 2023
Videm • Številna društva letos z jubilejem
6.000 evrov za zbornike društev
Kar 10 društev iz občine Videm je letos že ali še bo obeležilo okroglo obletnico delovanja. V počastitev jubileja se mnoga društva odločijo za izdajo zbornika, ki omogoča pregled delovanja in je zbir dogodkov ter uspehov na prehojeni poti. Finančno je društvom na pomoč priskočila tudi občina, ki jubilantom omogoča pridobitev do 1.500 evrov.
Foto: Zdenka Golub
Predsednik društva KTD Klopotec Souiče-Drauci Stanko Vegan in župan Brane Kolednik ob 30-letnici društva
Občina Videm je objavila razpis za podporo izdaje zbornikov za leto 2023. Na razpis se lahko prijavijo društva, ki v zadnjih petih letih niso izdala zbornika, drugi pogoj pa je, da zbornik izdajajo ob okrogli obletnici vsaj 20 let ali več. »Z razpisom želimo omogočiti vsem društvom pod enakimi pogoji dostop do sredstev, do denarne spodbude za pripravo zbornika. Zborniki so namreč pisna gradiva o društvih, dogajanju v naši lokalni skupnosti, ki bodo ostali tudi našim zanamcem, občina pa jih lahko uporabi tudi za protokolarna darila,« je dejal župan Brane Kolednik. Občina je razpisala 6.000 evrov, najvišji znesek sofinanciranja je 1.500 evrov na zbornik. Razpis je odprt do 30.
novembra oz. do porabe sredstev in zdi se, da bodo sredstva porabljena pred tem datumom. Zanimanje je namreč precejšnje. Med društvi, ki so že oddala prijavo na razpis, je tudi Kulturno turistično društvo Klopotec Soviče-Dravci. »Ob 30-letnici društva smo pripravili zbornik, ki zajema naše začetke, dogodke, aktivnosti. Res je pravi zbornik in smo ponosni nanj,« je dejal predsednik Stanko Vegan. Njihov zbornik povezuje 115 strani, izšel je v 400 izvodih, društvo pa je zanj namenilo preko 4.000 evrov. »Seveda se nadejamo pomoči občine, saj je zbornik resnično velik finančni zalogaj za naše društvo, ki sicer aktivno deluje že 30 let.« Predsednik je še spomnil, da je društvo KTD Klopo-
tec Soviče-Dravci ob ustanovitvi štelo 16 članov, sedaj jih je zbranih okrog 70. Dejavnosti imajo razporejene čez vse leto, tako začnejo z društvenimi druženji že takoj po novem letu na novoletnem pohodu, izjemno aktivni so v času pustovanja, na cvetno nedeljo k blagoslovu odnesejo presmec, v obdobju med aninim in velikim šmarnom postavljajo klopotec, redno sodelujejo na Rimskih igrah, v njihovem koledarju so še trgatev in spravilo klopotca ter seveda martinovanje. »Vse te dogodke smo zajeli tudi v zborniku in v teh treh desetletjih smo resnično veliko postorili, postali prepoznavni tako v lokalni skupnosti kot širše,« je sklenil predsednik.
Mojca Vtič
Ptuj • Zbiranje šolskih potrebščin
Adra za šolarje in dijake
Humanitarno društvo Adra Slovenija že več leto organizirano zbira šolske potrebščine za šoloobvezne otroke. Lani so na ta način pomagali 360 družinam v različnih krajih. Letos pa pomoč potrebuje še veliko več šolarjev.
Foto: Črtomir Goznik
Pri evidentiranju doniranih šolskih potrebščin sta sodelovala tudi Niko Kostanjevec in Nia Popov.
„Letošnje potrebe so izjemno velike, saj je veliko družin v poplavah in neurjih ostalo brez vsega, zato je še toliko bolj pomembna solidarnost in pripravljenost pomagati šolarjem in dijakom, da bodo lahko novo šolsko leto začeli čim bolj normalno," je povedala Olga Popov, ambasadorka HD Adra Slovenija za Ptuj in Ormož.
Pozvali so vse ljudi, ki želijo pomagati, da se jim pridružijo v teh prizadevanjih. Odločili so se, da bodo šolske potrebščine: nahrbtnike, peresnice, torbe,
zvezke, ravnila, šestila, vse vrste barvic, risalne bloke, škarje, šolske copate in drugo, kar potrebujejo osnovnošolci in dijaki, zbirali ob sobotah še naprej, saj želijo, da bi pomoč prišla do vseh, ki jo potrebujejo. Za zdaj zbirajo le šolske potrebščine. Srčni ljudje pa lahko nakažejo tudi denar za nakup šolskih potrebščin na TRR Adre ali pa pošljejo SMS Ljudje5 na 1919. Zbirno mesto, kamor ob sobotah lahko prinesejo šolske potrebščine, je na Belšakovi 71, prostor Krščansko adventistične cerkve.
Zbrane šolske potrebščine, vse dosledno evidentirajo, bodo razdelili lokalnim enotam Adre po vseh krajih, kjer so utrpeli škodo zaradi poplav in neurij. Delitev bo potekala v dogovoru in v okviru skupne koordinacije s centri za socialno delo in lokalnimi oblastnimi v prizadetih krajih.
V imenu prejemnikov pomoči se v Adri zahvaljujejo vsem, ki so se odzvali klicu za pomoč mladim ob začetku novega šolskega leta.
MG
9722256895445
petek • 25. avgusta 2023
Podravje
Štajerski	5
Spodnje Podravje • Zadnje poplave ob reki Dravi na srečo niso pustile hujših posledic
Samo izgradnja protipoplavnih zidov ne bo dovolj
V občinah Spodnjega Podravja, ki so jih v začetku avgusta prizadejale poplave, so že začeli popisovati škodo na objektih, kmetijskih zemljiščih in gozdovih. Reka Drava je tokrat največ težav povzročila v občini Gorišnica, kjer je bilo skupno poplavljenih 36 različnih objektov v zasebni lasti. Nekoliko manj škode je tokrat povzročila v občinah Markovci in Cirkulane. Večina oškodovancev vlog še ni oddala, občine pa jih bodo zbirale vse do 18. septembra 2023.
V občini Markovci je bilo poplavljenih 14 stanovanjskih in nekaj gospodarskih objektov v Stojncih, Novi vasi in Bukovcih. Občinska infrastruktura je na srečo ostala nedotaknjena, voda je zajela le Športni park v Stojncih. V Cirkula-nah pa je zalilo kleti nekaj hiš na območju Dolan zaradi prekratkega protipoplavnega zidu.
Na gorišniški občinski infrastrukturi je po prvih ocenah škoda ocenjena na okoli 200.000 evrov. Precejšna škoda je tudi na kmetijskih površinah. Deroča voda je poškodovala kar nekaj cest in manjših mostov v Muretincih, Gajevcih
in Mali vasi. Po besedah župana Boruta Kolarja so se v prvi fazi lotili sanacije cest. Do konca tedna bo Cestno podjetje Ptuj zaključilo dela na cestnem odseku regionalke od Borla do Muretincev. Voda je ponovno poplavila tudi Gasilski dom v Gajevcih, na oceno škode še čakajo, nato pa bodo sprejeli odločitev glede nadaljnje obnove objekta.
Kolar se tako kot drugi župani zavzema za čimprejšnjo izvedbo protipoplavnih ukrepov od jezu Markovci do hrvaške meje. Študija je bila narejena že pred dobrimi osmimi leti, vendar vse do danes
ni bilo izvedeno prav nič! Številni so namreč mnenja, da bi proti-poplavni nasip lahko obvaroval marsikateri objekt ali kmetijsko površino. Ravno to se je ob zadnjih poplavah zgodilo v občini Starše, saj so novo zgrajeni visokovodni zidovi in nasipi pred poplavami obvarovali osnovno šolo in nekaj stanovanjskih objektov. Župan Stanislav Greifoner je ob tem poudaril, da so vsi ti zidovi in nasipi dosegli svoj namen. Tokrat je bil poplavljen samo Športni park v Rošnji, zaradi podtalnice pa so bile zalite štiri kleti. Precej poškodovana je dravska kolesarska pot, ki je na nekaterih
Poplave so v precejšni meri poškodovale cesto med Borlom in Muretinci, sanacija je že v teku.
Protipoplavni zid v Dolanah bi moral biti daljši.
mestih celo neprevozna. Škode na občinskih objektih pa tokrat ni bilo.
Nujno je treba poglobiti strugo Drave
V Cirkulanah tokrat večje škode ni bilo, kljub temu da je voda v celoti poplavila Dolane in del ceste pod gradom Borl. Hujše posledice je po mnenju županje Antonije Žumbar preprečil na novo zgrajeni poplavni zid v Dolanah, ki pa bi moral biti nekoliko daljši, prav tako bo treba v čim krajšem času urediti iztok bližnjega potoka. Kljub zidu je bilo poplavljenih pet kleti stanovanjskih hiš v Dolanah, gasilci so vodo črpali tri dni skupaj. »Veliko energije sem vložila v to, da so končno postavili protipoplavni nasip, drugače bi bilo prav gotovo poplavljenih še več hiš ob
reki. V prihodnje bom poskušala pri pristojnih doseči, da bi ga še nekoliko podaljšali, to pa ni edina rešitev. Kljub nasprotovanju nara-vovarstvenikov in vodarjev bi bilo nujno očistiti in poglobiti dravsko strugo. Zaradi gramoza je prav gotovo višja za meter, ponekod še več. Na hrvaški strani to počnejo že ves čas, zato nimajo poplav,« je poudarila cirkulanska županja in dodala, da bi nato samo tam, kjer poglobitev struge ne bi dosegla svojega namena, postavili proti-poplavne nasipe.
Napovedana izpraznitev kanala le po tem, ko sanirajo strugo
Podobnega mnenja je tudi mar-kovski župan Milan Gabrovec, ki si bo prizadeval, da se še pred napovedano izpraznitvijo kanala v za-
četku leta 2026 izvede že omenjeni načrt za večjo poplavno varnost od jezu v Markovcih do Zavrča, ki so ga prvič prejeli v roke že leta 2015. Po njegovem mnenju bi lahko vsekakor z izvedbo teh ukrepov omilili posledice poplav. »Nujno bo treba poskrbeti za večjo pretoč-nost reke, tudi s čiščenjem in poglobitvijo. Prav tako bomo zahtevali pogostejše in redno čiščenje vodotokov,« je dejal in dodal, da nima nič proti izpraznitvi in sanaciji kanala, vendar samo pod pogojem, da bo predhodno poskrbljeno za poplavno varnost. »Menim, da ne bo tako velike škode, če se začetek del na kanalu nekoliko zamakne, pred tem pa pristojne institucije poskrbijo za poplavno varnost v naši občini.« Po nekaterih razlagah sicer izpraznitev kanala naj ne bi imela vpliva na obseg poplav.
Estera Korošec
Ptuj • Še vedno praznih 14 vrtičkov na Mlinski ulici
Za vrtičkanje med meščani ni velikega interesa
Čeprav so skupni stroški najema vrtičkov, ki so urejeni na občinskih parcelah na Mlinski cesti, precej nizki, je še vedno precej praznih površin.
Na Mestni občini Ptuj so se pred več kot tremi leti odločili urediti prej ne ravno zgledno površino na prometnici proti ptujskim Termam. Že pred tem je bilo to območje namenjeno vrtičkanju, a so imeli uporabniki posamezne dele tega območja urejene vsak po svoje. Nekateri so postavili lope, prikolice ... Spremenilo pa se je tudi to, da je najem postal plačljiv. Časi, ko so mnogi vrtičkarji brezplačno uporabljali površine na Mlinski cesti, pa v bližini Term, ob nasipu reke Drave in v Ulici ob Dravi, so mimo. Kar precej občanov sicer še vedno občinsko zemljo obdeluje brezplačno. Večinoma gre za območje ob blokovskem naselju, nasproti železniške postaje in v Ljudskem vrtu. Zemljišče Ob Dravi so pred časom prodali, zasebni lastnik parcel ob nasipu pri toplicah je prav tako uporabnike pozval, naj odstranijo vse, kar je bilo tam postavljeno, saj nameravajo v prihodnjih letih na tem območju graditi.
Je težava plačilo ali kaj drugega?
Na urejeni lokaciji vrtov na Mlinski cesti je trenutno zasedenih 28 vrtov od 42. Počasi se polnijo, a še

...»'■. — ■■-._.-.'	.»S.
Ti vrtički so bili namenu predani spomladi 2020, sprva jih je bilo zasedenih le okrog deset. Število najemnikov sicer z leti raste, a je še vedno kar nekaj prostih površin.
vedno je ogromno praznih vrtov. Najem oziroma strošek zakupnine 50 kvadratnih metrov velikega vrta stane 17 evrov letno. V to je zajeta tudi uporaba urejenih sanitarij in lope. Dodaten strošek je plačilo porabljene vode, lani je na posamezni vrt za celo leto znašal 33 evrov, brez davka. Skupaj so torej najemniki za celo leto plačali 50 evrov za uporabo teh površin.
»Za preostale lokacije pa se evidenca najemnikov ne vodi, ker popis, ki je bil narejen v preteklosti, ni ažuren,« so pojasnili na ptujski občini.
Razlogov, da urbano vrtičkanje
na Ptuju ne zaživi v obsegu, kot so si ga pred leti zamislili, je najbrž več. Nekatere je morda odvrnilo dejstvo, da je uporabnino sploh treba plačati, pa čeprav je precej nizka. Drugi so prej to lokacijo uporabljali zgolj kot prostor za druženja in piknike, saj so si postavljali razne objekte, kar zdaj ni več dovoljeno. Kot alternativa se je pojavilo drugo zemljišče v naselju Bratje Reš, kjer je podoben koncept vrtičkanja. Gre sicer za zasebno zemljišče, na katerem so nekateri prav tako postavili lope. Tudi vreme zadnje čase pridelovanju vrtnin in sadja ni najbolj naklonjeno. Veliko truda lahko gre
v nič v zgolj nekaj minutah. Ob tem pa tudi ni zanemarljivo dejstvo, da je v MO Ptuj precej občanov z lastnimi hišami in ohišnicami, kjer so si uredili svoje vrtičke.
Zbiranje ponudb za najem vrtov na Mlinski cesti je v teku, vloge sprejemajo na ptujski občini. Prostora je še za 14 najemnikov. Urejanje urbanih vrtov, ki delo na zemlji omogočajo predvsem stanovalcem v blokih, je trend zadnjih nekaj let. Zelo dobro je ta koncept zaživel v Mariboru, lani so urbane vrtove namenu predali še v Slovenski Bistrici in Radencih.
Dženana Kmetec
Hajdina • Participativni proračun
Izvedli bodo tri projekte
Hajdinčani so julija glasovali o projektih participativnega proračuna. Izmed šestih projektov so izbrali tri: park za otroke v Skorbi, igrala pri OŠ Hajdina in košarkarsko igrišče v Dražencih.
V Skorbi bodo uredili park za otroke z igrali. Fotografija je simbolična.
Park v Skorbi bo v prvi vrsti namenjen otrokom z vasi in širše. „Že nekaj časa se v vasi poraja želja po ureditvi prostora, namenjenega otroški igri, z bogato izbiro igral, igrišč in prostora za druženje, ki je sedaj zelo omejeno. Igralni park bi veliko pripomogel h kakovostnemu preživljanju časa otrok in podpiranju otroške igre," so zapisali predlagatelji pobude, ki je bila tudi izglasovana. Vrednost urejanja parka za otroke bo okoli 10.000 evrov.
Igrala za urjenje motorike otrok bodo dobili tudi pri OŠ Hajdina. Moderne študije namreč kažejo, da se motorične sposobnosti današnjih otrok slabšajo. Nova igrala bodo tako služila razvoju motoričnih sposobnosti otrok, dostopna bodo tudi izven rednih šolskih ur in dejavnosti. Projekt so ocenili na vrednost med 6.000 in 8.000 evri.
Tretji izglasovani projekt je košarkarsko igrišče pri domu vaščanov Draženci. V okvirni vrednosti 4.500 evrov bodo namestili koše in zarisali košarkarsko igrišče, s čimer bodo krajanom omogočili še dodatne možnosti rekreacije.
MZ
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG
6 Štajrnki
V središču
petek • 25. avgusta 2023
EU, Slovenija • E-avtomobili: ni tako enostavno - kupiš ga, se voziš in rešiš planet
Ko so se na cestah pojavili prvi električni avtomobili, so veljali za pravo čudo tehnike, njihovi lastniki pa za ekološko ozaveščene, razvoju znanosti naklonjene in seveda petične. A ne nujno v tem vrstnem redu.
Na vseh norveških parkiriščih so ločeni deli s številnimi polnilnimi postajami za e-avtomobile.
Nove igrače, ki so jih postavili v svoje garaže, so, kot pač večina novosti, vse prej kot poceni, zato si jih ne more privoščiti vsak smrtnik. Temu primerno je zato vznemirila prepoved prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035 dalje, ki jo je februarja letos potrdil Evropski parlament. Kritiki opozarjajo, da še nismo pripravljeni na tako dramatičen ukrep, da si žagamo vejo, na kateri sedimo, in da bo v slabo premišljeni želji po uvedbi cestne mobilnosti brez škodljivih izpustov ogroženih več sto tisoč delovnih mest, povezanih z avtomobilsko industrijo - evropskim paradnim konjem.
Zastarel slovenski vozni park
Kako si bo povprečen Slovenec kupil e-avto, ki je precej dražji od tistega na bencin ali dizel, če pa se po podatkih slovenskega statističnega urada naš vozni park že tako stara? Lani je bila namreč povpreč-
na starost osebnih avtomobilov več kot deset let.
A cena še zdaleč ni edina težava. Verjetno največja je pri nas in v večini EU infrastruktura z dovolj zmogljivim električnim omrežjem in zadostnim številom polnilnic, s čimer se za zdaj ne more pohvaliti takorekoč nobena država, z izjemo Norveške morda. Ta bogata skandinavska država s 5,5 milijona prebivalcev lahko nedvomno služi kot primer dobre prakse prehoda na e-mobilnost, saj ima največ električnih vozil na prebivalca na svetu. Bilanca zadnjih desetih let je osupljiva, kajti tržni delež električnih avtomobilov je z 2,9 poskočil na kar 79 odstotkov. V povprečju to pomeni, da so bili lani štirje od petih prodanih novih avtomobilov že električni. Pri tem seveda ne gre pozabiti, da je življenjski standard na Norveškem, kjer so, paradoksalno, bogati tudi z nafto, zelo visok, projekta e-mobilnosti pa so se tam lotili sistematično. Električno omrežje že tako redno vzdržujejo in posodabljajo, v zadnjih letih pa so veliko investirali v polnilno infra-
strukturo - ob cestah tako stoji kar 5.600 hitrih polnilnic, od katerih so jih samo lani na novo postavili 1.500.
Osnova je infrastruktura
Lanske konference Društva e-mobilnost Slovenija (DEMS) se je udeležil tudi Peter Haugneland iz norveškega nevladnega združenja lastnikov električnih vozil, ki šteje 120.000 članov. »Med lastniki
smo izvedli anketo, ki je pokazala, da je 95 odstotkov zadovoljnih s prehodom na e-vozilo. Skoraj vsi, to je 97 odstotkov, imajo svoje zasebno domače parkirišče s polnilnico, kljub temu pa jih 90 odstotkov občasno uporablja tudi hitre polnilnice.« Zato Norvežani še naprej pospešeno gradijo polnilno infrastrukturo. Cilj vlade je bil, da bi ob 7.500 kilometrih glavnih cest na vsakih 50 kilometrov stala hitra
polnilnica - načrt, ki so ga skoraj že izpolnili.
Norvežani tudi s pridom izkoriščajo svoje naravne danosti, saj kar 99 odstotkov norveške elektrike izvira iz obnovljivih virov. Na leto proizvedejo 155 teravatnih ur električne energije (TWh), od tega 89 odstotkov iz vode in deset odstotkov iz vetra. Klasični avtomobili, torej tisti z motorji na notranje izgorevanje, so visoko obdavčeni,
T
•i.. ~ ti 7
Foto: SD
električni pa so bili doslej cenovno dokaj dostopni, saj so bili deležni serije davčnih olajšav, s katerimi je vlada spodbujala nakup. Tako zanje ni bilo treba plačati davka na dodano vrednost, brezplačno je bilo polnjenje, cestnine, parkirišča ...
Uvedba davka na težo
Če za primer vzamemo električnega porscheja taycana turbo S, je

Električni avtomobili so bistveno težji od klasičnih, zato je norveška vlada letos uvedla davek na težo.
Foto: SD
petek • 25. avgusta 2023
V središču
Štajerski	7
Zahtevno gašenje
Foto: pexels
Pred časom so električni avtomobili pogosteje zagoreli, pravi Tomaž Ažbe iz Gasilske brigade Ljubljana ter avtor publikacije Vozilo na alternativni pogon in ukrepanje ob nesrečah in požarih, in to zaradi napak pri izdelavi baterijskih celic. Pri električnih vozilih obstajata dve vrsti tveganja: prvo je zaradi visoke električne napetosti, drugo pa je tveganje v primeru požara, kije drugačno kot pri avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem. Najpogosteje imajo vgrajene litij-ionske baterije, ki trenutno edine zagotavljajo dovolj zmogljivosti, že majhni delci umazanije pa lahko povzročijo kratek stik in baterija zagori. V Avto centru Ravne so gasilci konec lanskega leta demonstrirali gašenje takšne baterije, ki v zrak oddaja številne strupene snovi, tvori veliko dima, gašenje pa je precej zahtevno, saj za eno baterijo porabijo okrog 10.000 litrov vode. »Sistem gašenjaje drugačen kot pri klasičnem avtomobilu, zato je prav, da ga gasilci poznajo, in lahko rečem, da ga,« še dodaja Ažbe, ki obenem poudarja, da požari električnih vozil za zdaj še ne predstavljajo težave, nevarnost pa vedno obstaja.
ta lani na Norveškem stal najmanj 160.000 evrov, za primerljivo vozilo z bencinskim motorjem pa bi bilo treba odšteti še vsaj dodatnih 40.000 evrov. Velikanska razlika, ki je tehtnico izbire nedvomno močno nagnila na »e-stran«.
S takšnim tempom prodaje električnih vozil je tudi kazalo, da bi lahko na Norveškem že do leta 2025 prevzeli celoten trg, kar pa se najbrž vendarle še ne bo zgodilo. Tamkajšnja vlada je namreč pri spodbudah precej obrnila ploščo. Zaradi davčnih olajšav pri nakupu električnih avtomobilov je bil državni proračun samo lani ob 3,7 milijarde evrov, kar je velikanski primanjkljaj, zato je vlada sklenila ukrepati in uvesti novo davčno politiko. S prvim januarjem mora vsak, ki kupi e-vozilo, dražje od 48.000 evrov, plačati DDV, po novem pa je v veljavi še davek na težo. Električni avtomobili so namreč precej težji od klasičnih, zato zaradi svoje teže bolj uničujejo cestno infrastrukturo, vse bolj problematična pa postaja tudi nosilnost garažnih hiš, saj niso bile projektirane za e-vozila. Ponekod se že dogaja, da jim ne dovolijo parkiranja v garažnih hišah, o čemer razmišljajo tudi marsikje drugje po Evropi in svetu.
Padec na okoljskem izpitu
Skratka, Norvežani morajo po novem za vsak kilogram, ki je nad 500 osnovnimi kilogrami avtomobila, ob nakupu doplačati 1,2 evra. Če je na primer vozilo Tesla Y težko približno dve toni, to pomeni, da bo lastnik poleg DDV zanj plačal še dodatnih 1.800 evrov davka na težo. Cenejši tako ostajajo manjši e-avtomobili, ki pa jih na Norveškem ni veliko. Že nekaj časa pa ni več brezplačno polnjenje baterij; elektrika je tudi tam vse dražja.
Okoljska ozaveščenost Norvežanov se je tako znašla na izpitu. Ki ga očitno niso uspešno opravili. Da tudi oni mislijo predvsem na lastno denarnico in manj na obremenjevanje okolja, namreč dokazuje drastičen januarski upad prodaje avtomobilov. Sicer je upadla prodaja vseh vrst vozil, a med njimi je bilo manj tudi električnih. Svet EU je pravkar potrdil uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, po kateri bodo morale biti električne polnilnice za osebne avtomobile z izhodno močjo najmanj 400 kilovatov (kW) ob jedrnem cestnem omrežju EU (TEN-T) do leta 2026 nameščene vsaj na vsakih 60 kilometrov. Ob tem se bo morala
Prepoved večnih kemikalij?
Številna okoljevarstvena združenja zahtevajo prepoved tako imenovanih kemikalij PFAS oziroma perfluoralkilnih in polifluoralkilnih snovi. Gre za snovi, kijih uporabljajo v številnih trajnostnih tehnologijah in bi lahko ogrozile prodajo električnih vozil. Pravijo jim tudi večne kemikalije, saj so odporne na razgradnjo, težavo pa predstavljajo predvsem ob izlitjih, saj lahko dolgotrajno onesnažijo površinske vode in podtalnico. Povezujejo jih tudi z nastankom avtoimunih bolezni, motnjami delovanja hormonskega sistema, boleznimi jeter in razvojem rakastih obolenj. Fluoropolimeri, ki se tudi uvrščajo med večne kemikalije, so vgrajeni v 70 odstotkov katod litij-ionskih baterij, najdemo jih tudi v gorivnih celicah, fotovoltaičnih modulih in vetrnih turbinah, kot hladilne tekočine pa jih uporabljajo mnogi proizvajalci toplotnih črpalk. Predstavniki industrije zato opozarjajo, da trenutno obstaja zelo malo alternativ za večne kemikalije in da prav njihova stabilnost preprečuje prehudo onesnaženje okolja.
izhodna moč omrežja polnilnic do leta 2028 povečati na 600 kW. Slovenija bo morala skladno s to uredbo ob avtocestah postaviti od 16 do 20 visoko zmogljivih polnilnic za električna vozila.
V temi in nemobilni
Zadostne moči ne omogoča nobena od trenutnih lokacij bencinskih servisov, zato državo čaka kar nekaj dela, saj bo morala povečati moč omrežij oziroma vzpostaviti nove lokacije. Prav tako ostaja težava glede zmogljivosti baterij. Večina namreč v enem zamahu zmore do 160 kilometrov, kar v praksi pomeni, da morate na poti od Ptuja do Portoroža, ki je dolga 260 kilometrov, vsaj enkrat stati, da napolnite baterijo, kar vam vožnjo s slabih treh ur krepko podaljša. Če polnilno mesto ni prosto, pa še posebej.
Težko verjetno, da bi se Sloveniji in drugim državam EU z morda nekaj svetlimi izjemami uspelo držati precej nerealno zastavljenih rokov. Zadnja neurja, ki so nas doletela, so nam boleče demonstrirala, v kakšnem stanju je naše električno omrežje - z eno besedo zastarelo. Dokler napeljave ne bodo speljane pod zemljo, pa je zaradi podnebnih sprememb, ki smo jim priča, tudi izjemno ranljivo. Je kdo od odloče-valcev naše prihodnosti razmišljal, kako bomo živeli v tako opevanih e-časih, če bo nad nas prihrumela nevihta z orkanskim vetrom ter potrgala električne žice in podrla stebre, na katerih stojijo, in nas pahnila za več dni v temo, kot se je to nedavno dogajalo? Brez luči, ogrevanja, interneta in še nemobil-ni povrh bomo težko funkcionirali. Zdi se, da spet skačemo, še preden smo rekli hop. Seveda moramo narediti vse, kar lahko, da omilimo za naravo uničujoč vpliv človekovega delovanja. A ne gre tako enostavno, da namreč kupiš e-avto, se z njim voziš in kar rešiš planet; nič na vrat na nos, ampak s tehtnim premislekom in širokim družbenim konsenzom.
Senka Dreu
Podravje, Slovenija • Naivnost pri digitalni komunikaciji vas lahko drago stane
Pazljivo, da vam z računa ne poberejo vsega denarja!
Policija in strokovnjaki za spletno varnost nenehno pozivajo k previdnosti v digitalnem svetu. Kljub temu je število spletnih zlorab in goljufij v porastu. V nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT so lani zabeležili več kot 4.100 kibernetskih incidentov, kar je 30 odstotkov več kot leto prej.
V15 letih je število obravnav spletne kriminalitete zelo poraslo: s 325 v letu 2008 na 4.123 lani.
Med tarčami spletnih kriminalcev je bila tudi republiška uprava za zaščito in reševanje. Podatki o škodi, ki so jo utrpele žrtve spletnih prevar, so skrb vzbujajoči. Najvišji znesek oškodovanja, ki so ga zabeležili na centru SI-CERT, znaša 400.000 evrov, šlo je za izsiljevanje z lažnimi grožnjami o pregonu.
Z bančnih računov sunejo po nekaj tisočakov
Tudi ni manjkalo veliko, da bi zaradi vdora v poslovno komunikacijo prišlo do nakazila tri milijone evrov na nepravi naslov. Prenos denarja so pravočasno zaustavili, zahvaljujoč nadzornim mehanizmom bank in državnemu uradu za preprečevanje pranja denarja. 58.000 evrov je povprečni znesek oškodovanja v tako imenovani nigerijski prevari z vnaprejšnjim plačilom, 31.000 evrov pa povprečni znesek oškodovanja v ljubezenski prevari. Kriminalci na spletu se predstavljajo tudi kot strokovnjaki Microsofta za tehnično pomoč. Seveda niso verodostojni, ampak lažni. Na ta račun jim je uspelo uporabnike spleta povprečno ogoljufati za 19 tisočakov. 3.400 evrov je znesek povprečnega oškodovanja pri zlorabah plačilnih kartic in 780 evrov povprečno oškodovanje pri spletnem nakupovanju.
Vdor v spletno denarnico daje prosto pot potrošnji denarja
Od lanskega avgusta pa vse do začetka letošnjega leta so bili goljufi zelo agresivni z napadi na komitente različnih slovenskih bank. „Val teh napadov je bil tako obsežen, da smo v povprečju
Svojih podatkov ne dajajte nikomur!
Kraja denarja z bančnih računov med drugim poteka tako, da spletni goljufi na naključne telefonske številke pošiljajo kratka SMS obvestila ali elektronska sporočila, v katerih se predstavljajo v imenu slovenskih bank. V sporočilih lažno navajajo, daje treba potrditi identiteto, sicer bo račun začasno izključen. Priložijo povezavo do spletne strani, kamor je treba vnesti podatke plačilnih kartic, davčno številko, telefonsko številko. Če prejemnik sporočila dejansko vnese navedene podatke, jih lahko goljufi uporabijo za spletne nakupe, nakupe na prodajnih mestih in celo dvige na bankomatih ter na takšen način v celoti izpraznijo bančne račune. Na SI-CERT izrecno opozarjajo, da banke nikoli ne pošiljajo tovrstnih sporočil s povezavami, zato jih je treba ignorirati.
vsak dan obravnavali približno šest različnih napadov te vrste, v konicah pa tudi več kot 15 dnevno. Napadi so potekali po elektronski pošti in sporočilih SMS, tudi v imenu FURS pod krinko vračila davka. Phishing spletne strani so zahtevale vpis telefonske številke, davčne številke, enkratne kode iz sporočila SMS ter številke PIN bančne kartice. S temi podatki so lahko napadalci v imenu žrtve na svojem telefonu aktivirali mobilno denarnico ter prek nje opravljali različne spletne nakupe," so pojasnili na SI-CERT in dodali, da so v preteklem letu na področju zlonamerne kode pred-njačili trojanski konji, specializirani za krajo podatkov (shranjena gesla, poverilnice VPN, kripto denarnice), katerih tarča so bila primarno podjetja. „Lažna sporočila, tudi s pomočjo orodij umetne inteligence, postajajo čedalje prepričljivejša, z različnimi tehnikami pa tudi preslepijo filtre poštnih strežnikov. Taka lažna sporočila običajno predstavljajo prvi korak pri nepooblaščenem dostopu do omrežja podjetja skozi okužbo
računalnika enega od zaposlenih. Stalnica spletnih goljufij so tudi investicijske prevare, pri katerih vlagatelje privabljajo z majhnimi začetnimi vložki in obljubami za visoke donose že v kratkoročnem obdobju."
Letos že za 14 milijonov evrov spletnih kraj
S Policije so sporočili, da zaznavajo velik porast prijav, letos so jih obravnavali že več kot 800, pri čemer je nastalo za več kot 14 milijonov evrov materialne škode. Z zlorabami bančnih kartic so kriminalci z računov komitentov pobrali 1,2 milijona evrov, primerov oškodovanj je bilo okoli tisoč. Ena od skupin, ki je kradla denar z bančnih računov, je delovala tudi na štajerskem koncu. Z lažnimi SMS-sporočili so si pridobili osebne in bančne podatke žrtev (TRR, PIN) ter na takšen način razpolagali z denarjem na računih oškodovancev. Osumljenci so Romuni, ki so jim policisti stopili na prste, čaka pa jih sojenje na mariborskem okrožnem sodišču.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
8 Štajerski
Kronika
petek • 18. avgusta 2023
Knjigarnica
ŠOLSKE BRIDKOSTI
Dragi bralci, kar slišim vas, kako (približno tako) nergate ob naslovu današnje Knjigarnice: »Ni še konec počitnic, tu pa že o šolskih bridkostih?!« Toda motite se, vsi: tisti, ki boste poučevali in tisti, ki boste poučevani; kajti knjiga Šolske bridkosti pripoveduje resnično zgodbo o vrednosti in pomembnosti dobrega učitelja in kakšne so njegove lastnosti in sposobnosti. In pripoveduje o tem, kako lahko tak, dober pedagoški delavec dvigne iz neznanja in vsega tega, kar šolski neuspeh prinese.
Na zavihku knjige Šolske bridkosti (Modrijan, 2010) piše, da avtor Daniel Pennac (1944), ki je bil tudi sam nekoč »zguba«, obravnava vprašanja današnjega šolstva z vidika slabih učencev in razgalja njihove tegobe in strahove. Pennac z veliko mero empatije in smisla za humor prepleta avtobiografske doživljaje in kasnejše lastno pedagoško delovanje, odkriva pomen razumevanja posebnih potreb mladine, kakor tudi razkriva zagate družin z odraščajočimi potomci.
Priznam, da mi je ta knjiga »ušla« v letu prevoda v slovenski jezik. Nanjo sem postala pozorna ob pisateljevi noviteti Volčje oči (2023), ki je bila pred kratkim predstavljena na tem mestu. Sicer se mi je Pennac priljubil davnega leta 1996 s knjigo Čudežno potovanje: knjiga o branju (prevedel Evald Flisar. Ljubljana: Pergar, 1996), ki je hvalnica bralcem in branju. Tudi njegove naslednje, bolj literarne pripovedi, me niso pustile ravnodušne, saj so Pennacov slog, vedenje in sposobnost »zapeljevanja« bralca vsegeneracijsko, četudi so literarni junaki otroci ali živali, kot na primer knjiga Pasje življenje (prevedla Mateja Seliškar, 2000), Gospodje otroci (Alenka Moder Saje, 1999), Ernest in Celestina (Nadja Babič, 2020). Vsi navedeni naslovi so dostopni za izposojo tudi v Mladinskem oddelku vaše najbližje knjižnice, a po tega iz današnje Knjigarnice boste morali v oddelek za odrasle. Knjiga Šolske bridkosti, ki sem si jo nedavno izposodila, ima svoje bralsko življenje, če sodim po njenih utrujenih platnicah in tudi pogled na vezavo in knjižni blok daje slutiti, da je bila brana, saj je pravi kažipot vrednosti in vrednotam pedagoškim delavcem, v prvi vrsti tistim, ki se ukvarjajo z manj prilagojeno in učečo mladino, če se lahko tako izrazim.
Knjiga obsega 286 strani in je razdeljena na 6 naslovljenih in z rimskimi številkami naslovljenih razdelkov: Smetišče v Džibu-tiju, Nekaj postati, To ali sedanjik utelešenja, To počneš nalašč, Maximilien ali idealni krivec, Kaj pomeni ljubiti. Le-ti so členjeni na kratka oštevilčena poglavja. Tako začenja drugo poglavje na strani 11:
Stvar je namreč v tem, da sem bil slab učenec, in od tega si ni nikoli povsem opomogla (njegova mama, op. p.). Danes, ko njena zavest zelo stare dame zapušča obale sedanjosti in se počasi premika proti daljnim otočjem spomina, jo prve čeri, ki vzniknejo na gladini, spominjajo na bojazni, ki so jo glodale vsa moja šolska leta.
Vame upre svoj zaskrbljeni pogled in nato počasi:
»Kaj pa počneš, takole v življenju?«
Moja prihodnost se ji je že zelo zgodaj zdela tako ogrožena, da ni bila nikoli povsem gotova o moji sedanjosti. Ker mi ni bilo namenjeno, da nekaj postanem, se ji nisem zdel opremljen, da bi obstal. Bil sem kočljivi otrok. Pa vendar je vedela, da sem se izvlekel, vse od meseca septembra 1969, ko sem prvič vstopil v razred kot profesor ...
Kot Pennac zanimivo opisuje svoja šolska leta, da je bil slab učenec in se je vsak večer svojega otroštva vračal domov s šolo za petami in je iz vseh njegovih spričeval kričala graja učiteljev, tako je rasla materina zaskrbljenost ter njegova negotovost. Pravi, da kadar ni bil zadnji v razredu, je bil predzadnji in nič več. Res hudo, saj je bila njegova glava, kot sam prvi, trda - trda za računstvo, za geometrijo, za pravopis, letnic in zemljepisnih leg si ni zapomnil za nobeno ceno, bil je do konca nesposoben za učenje tujih jezikov, pravi, da enostavno ni nič razumel. Zaradi neuspehov v šoli je zašel na stranpoti - milo rečeno. Kakšne obrambne mehanizme lahko vzpostavi otrok! In kako odločujoči so pravi učitelji!
Daniel Pennac, priznani francoski literat, scenarist, bralec zvočnih knjig, esejist je otroštvo in mladost preživel v francoskih kolonialnih garnizijah, po končanem liceju je delal kot rezbar, taksist, slikar in ilustrator. Leta 1970 je postal učitelj književnosti v kraju Soissons blizu Pariza in je 25 let posvetil vzgoji mladostnikov s šolskimi težavami.
Veselje z branjem želim
Liljana Klemenčič
Daniel Pennac
Šolske bridkosti
Markovci • Gasilci vabijo na prvo Markovsko noč
Ob 100-letnici več slavnostnih dogodkov
Letošnje leto je za Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Markovci prav gotovo prelomno. Izstopili so namreč iz Območne gasilske zveze Ptuj in se priključili novoustanovljeni Gasilski zvezi Markovci-Cirkulane-Zavrč. Ta korak so sprejeli predvsem zaradi večje avtonomije. Prav tako ravno letos mineva sto let od ustanovitve društva. Ob tem veselemjubileju so pripravili več dogodkov, zaključna prireditev s predajo novega vozila za prevoz moštva bo jutri, 26. avgusta, ob 15.45.
Praznovanje stote obletnice se je začelo že v juniju z večjo gasilsko vajo in slavnostno sejo, na kateri so se zahvalili vsem društvom. Jutrišnja svečana prireditev se bo najprej začela z gasilsko parado okoli 120 uniformiranih gasilk in gasilcev ter nekaj mladine. V sprevodu ne bodo samo gasilska vozila iz občine Markovci, ampak tudi iz Cirkulan in Zavrča. Parada bo svojo pot začela pri župnišču, nato pa bo pot nadaljevala mimo častne tribune pri občinski stavbi proti prireditvenemu šotoru pod gasilskim domom. Tam bo osrednje dogajanje, kjer bodo zbrane nagovorili slavnostni govornik Janko Cerkve-nik, predsednik Gasilske zveze Slovenije, markovski župan Milan Ga-brovec in Franc Prelog, predsednik PGD Markovci. Slednji je poudaril, da so vsi skupaj veliko dela in truda vložili v pripravo zaključne prireditve, zato si želijo čim več obiskovalcev od blizu in daleč. Skozi vsa ta dolga desetletja ne skrbijo samo za požarno varnost, ampak si prizadevajo tudi za družabno življenje v kraju in povezovanje ljudi.
Markovsko društvo se ponaša s sodobnim voznim parkom in opremo
Ob tem pomembnem jubileju je Prelog izpostavil še, da so izjemno zadovoljni z napredkom društva v zadnjih dvajsetih letih. Z izdatno pomočjo občine so posodobili
Novo vozilo za prevoz moštva je že nekaj časa v uporabi.
V Markovcih bo jutri veselo. Tamkajšnji gasilci namreč vabijo na prvo Markovsko noč ob stoti obletnici društva. Pod šotorom v neposredni bližini gasilskega doma bo najprej zaključna slovesnost s predajo novega vozila GVM1. V kulturnem programu bodo nastopili Kaja z recitacijo pesmi o požaru, ki seje zgodil leta 1927, domače Ljudske pevke in animatorke Kulturno-umetniškega društva Markovci. Po uradnem delu bo sledila pogostitev vseh zbranih.
strojni park in opremo, njihovi člani so ustrezno usposobljeni, številni se lahko ponašajo s specialnimi znanji, svoje poslanstvo pa opravljajo izjemno zagnano in predano. Število članov je trenutno več kot sto, od tega je aktivnih nekaj manj kot polovica, tudi mla-
de še jim uspe pritegniti v gasilske vrste. Na čelu društva izvolijo tiste posameznike, ki delujejo povezovalno, pa tudi gospodarno, saj so v preteklih letih uspešno izvedli kar nekaj večjih naložb. Leta 2007 so namenu predali nov gasilski dom, pred desetimi leti pa so kupili

Foto: PGD Markovci
Trenutno je v PGD Markovci okoli 100 Članov, aktivnih je nekaj manj kot polovica. V gasilske vrste so v zadnjem času pritegnili tudi kar nekaj mladih.
novo gasilsko cisterno GVC16/25. V času korone so v garažo postavili še kombi za prevoz moštva, ki ga bodo jutri svečano predali namenu. Celotna investicija je stala okoli 46.200 evrov, od tega je 38.000 evrov za nakup vozila prispevala občina, preostalih 8.000 evrov pa je zbralo društvo s pomočjo 43 botrov, ki se jim bodo posebej zahvalili. »Staro vozilo je bilo v zelo slabem stanju, staro že več kot 33 let, pa tudi vzdrževanje nas je veliko stalo, zato smo prišli do zaključka, da bo nabava novega najbolj racionalna rešitev,« je dejal sogovornik.
V spomin na stoti jubilej bo ostal zbornik
Ob častitljivi stoti obletnici so izdali tudi zbornik z naslovom Markovski gasilci in njihov čas. Na več kot sto straneh je podrobneje predstavljen zgodovinsko-geo-grafski oris vasi Markovci in njenih prebivalcev, ki se kronološko nadaljuje skozi ustanovitev PGD Markovci in njegov razvoj vse so današnjih dni. Po besedah urednika Matjaža Mlinariča so v prispevkih avtorji skušali zaobjeti tiste najpomembnejše in zanimive dogodke, ki so društvo zaznamovali v njegovih prvih sto letih: »Zbornik je zanimiv predvsem zaradi tega, ker vključuje številne dokumente in fotografije, ki nam brez besed pričajo o drugi časih in bralcu ponujajo, da si s pomočjo lastne interpretacije ustvari podobo že preživetih časov.«
Estera Korošec
Ptuj • Novi projekt iPtuj
Video o Skrabarju
Ob postavitvi javnega spomenika Viktorju Skrabarju so javnosti predstavili tudi dokumentarni video o njem kot del projekta iPtuj (interaktivni Ptuj).
Njegovo delo in življenje, s poudarkom na največjih dosežkih na področju arheologije, med katere zagotovo sodi odkritje III. mitreja na Zgornjem Bregu leta 1943, v videu predstavljajo: Aleksander Lorenčič, direktor PMPO, kustosi-
nja Nataša Kolar, Peter Vesenjak, strokovnjak s področja turizma, in Mihael Toš, ki je napisal scenarij za video, ga posnel in zmontiral. Video je posvečen 130-letnici ptujskega muzeja in 110-letnici odkritja III. mitreja.
Dokumentarni video o Viktorju Skrabarju je prvi v seriji, v okviru katere bodo predstavili pomembne Ptujčane in Ptujčanke iz bogate ptujske zgodovine. Video si je mogoče ogledati na Youtube strani Deo Soli Ptuj. (MG)
Viktor Skrabar, častni Član Muzejskega društva Ptuj
Foto: arhiv
petek • 25. avgusta 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	9
Varaždin • Na Špancirfest se odpravijo tudi številni Slovenci
500 dogodkov, 10.000 obiskovalcev
Ob koncu poletja se Varaždin za deset dni prelevi v najboljše in najbolj zabavno mesto na Hrvaškem.
;* m
bralci in poslušalci t ,
DOŽIVELI BOMO:
•	ogled osupljivega Nacionalnega Parka Plitvice
•	polpenzion ob sloviti rabski plaži z vključeno pijačo ob večerji
•	izlet v mesto Rab
•	pokušina slovite »Rabske torte«
•	vožnja z ladjico
•	veliko prostega časa in možnosti sprostitve
22 - 26. september
Septembrski dnevi so lahko tako zelo lepi za sproščujoče počitnice. Dovolj časa bo za uživanje v prostem času, ki ga bomo izkoristili za kopanje, sprehode in uživanje v poznem poletju, na večerji in po njej pa se bomo družili in zabavali.
Ogledali si bomo Nacionalni Park Plitvička jezera z 16 med seboj povezanimi turkiznimi jezeri, ki je že od 1979 vpisan na Uneskov seznam svetovne dediščine. Raziskovali bomo lepote jezer in slapov, občudovali naravni čudež, ki ponuja res nepozabno doživetje za vse. Na koncu se bomo zapeljali še z ladjico in cestnim vlakcem, tako da bo izkušnja res popolna. V mestu Rab se bomo ležerno sprehodili ob občudovanju očarljivega starega mestnega jedra, obdanega z zgodovinskimi zidovi in kamnitimi ulicami, po ozkih ulicah občudovali srednjeveško arhitekturo z bogato zgodovino, ki sega v antične čase.
Poskusili bomo tudi znamenito Rabsko torto, ki bi jo naj že v 12. stoletju stregli papežu Aleksandru III. Mandlji in liker Maraskino so le ena od opcij, kako jo lahko pripravimo, domačini pa nam bodo predstavili njihovo originalno.
Da se bomo z morjem še bolj povezali, bomo raziskali morsko obalo z ladjico. Nekje na poti proti domu, se bomo ustavili in si privoščili tudi okusno malico.

Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
CENA 455 €
Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom ■ nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah 4 x polpenzion *** (pri večerji vključena pijača)
-	vstopnina Nacionalni Park Plitvice
-	panoramska vožnja z ladjo
-	lokalni vodnik ogled Raba
-	pokušina »Rabska torta«
- malica na povratku - turistična taksa
-	vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa!
Štajerski TEDNIK ;radioPTUJ
Foto: DTV Partizan
Četica iz Središča ob Dravi jo je v Varaždin mahnila kar s kolesi.
Tako mu vsaj pravijo organizatorji Špancirfesta, največjega festivala pri naših sosedih, ki v desetih dneh, v katerih se odvije več kot 500 različnih dogodkov, večinoma brezplačnih, privabi 10.000 obiskovalcev od blizu in daleč.
S kolesi iz Središča ob Dravi
Na za promet zaprtih ulicah in trgih v mestnem središču je dogajanje res pestro: zanimiv je ulični program s pisanimi kostumi in zabavljači, na svoj račun pridejo otroci, na sporedu so gledališke predstave, ustvarjati je mogoče na raznih delavnicah, naprodaj so izdelki domače in tradicionalne obrti, v Vinskem gradu pod obzidjem si lahko privoščite degustacije vin, diši po hrani, saj povsod ponujajo street food, obenem pa poteka še burger festival.
Posebno bogat je letos glasbeni program; na njem je že prvi dan nastopila slovenska vokalna skupina Perpetuum Jazzile, publiko pa so pred torkovim nastopom glavne zvezde festivala - škotsko skupino Franz Ferdinand ogrevali Joker Out, ki so Slovenijo zastopali na zadnjem Evrosongu.
Že devetič je kolesarski izlet na Špancirfest organiziralo Društvo za telesno vzgojo Partizan iz Središča ob Dravi. Kot je dejala Stanka Horvat, predsednica društva, 20 kilometrov v eno smer po ravnem terenu ni zahtevna tura, zato je udeležencem, dobrih 20 jih je bilo, med njimi tudi nekaj najmlajših, ostalo še dovolj energije za sprehod
po Varaždinu in ogled prizorišč dogajanja, pred odhodom domov pa so se še okrepčali.
Stopala, simbol španciranja
Varaždinski festival je zaradi svoje bližine tudi sicer zelo priljubljen pri Slovencih, saj je na parkiriščih videti veliko avtomobilov, zlasti iz Spodnjega Podravja in Prekmurja. Kaj jih najbolj pritegne, smo jih vprašali. Mitja iz Ormoža se je tja odpravil z dekletom in sestro. »Zadnja leta vedno pridemo, ker se toliko dogaja. Malo gremo okrog, da vidimo, kaj vse ponujajo, si obvezno privoščimo burgerje, nato pa prisluhnemo kakšnemu koncertu.« Stojnice z ročnimi izdelki so pritegnile Ptujčanki Barbaro in Matejo, saj sta na njih našli unikatno darilo za njuno prijateljico. »Veliko sva že slišali o Špancirfes-tu, a sva tokrat prvič tukaj, navdušeni in presenečeni, kako mesto živi in diha s festivalom ter na kako velikem prostoru se vse skupaj odvija.« Družina Krajnc iz Ljutomera je na festivalu tretjič. »Ko sva bila še sama, sva z ženo prihajala na koncerte, z otrokoma pa nas zdaj bolj zanima otroški program. In seveda sladoled, ki ga ponujajo skoraj na vsakem koraku. Za začetek sta splezala na znameniti napis Špancirfest, ki velja za priljubljeno plezalo in foto shooting točko. In skušala doseči okraske v obliki stopal, simbol 'španciranja', ki visijo nad ulicami.«
Senka Dreu
Najstarejše kolo iz Slovenije
Na 20. srečanju ljubiteljev starih koles, ki poteka v okviru Špancirfesta, seje ta teden zbralo 75 kolesarjev iz Madžarske, Slovenije in Hrvaške in poželo veliko občudovanja obiskovalcev. Najstarejše kolo je prišlo iz Slovenije, gre za t. i. Kinto iz leta 1912. »Ljudem so bila seveda najbolj všeč tista najstarejša, z velikanskim kolesom,« je po tem, ko so imetniki starodobnikov s pedali obkrožili mesto, povedal organizator srečanja Krešimir Komar iz Oldtimer kluba Varaždin2.
Obiskovalci se radi fotografirajo pred znamenitim napisom Špancirfest, najmlajši pa nanj tudi splezajo.
Foto: VV
Foto: SD
1G Štajerski
Za kratek čas
petek • 25. avgusta 2023
avtor: matjaž hladnik
krosnjar-stvo
preora-nost, razbraz-danost
cipresi podobno parkovno drevo z gostimi vejami
kažipot
lastnik opekarne
kraj pri gornji radgoni
sredstvo
za celjenje ran
letovišče
pri opatiji
mestni nasad
robert redford
Črevesni
katar
sanjanje
moderen izraz za umetnost
dolgo, črno vrhnje oblačilo župnikov
ocka.ati
z njimi gledamo
terenec, džip
čevljarsko lepilo
kisel sadež mocan eksploziv (kratica)
vojaška akcija, ataka
perzua
pogovorni izraz za radijska kremno zveza rezino
pianist bertonceu
odiseas elitis
glasbeni ansambel prilagojeni organizmi
gora v posočju
pisateljica mihellc
slabsalni otožni izraz za tonovski azijca način
pogosta padavina
konica, bodica
ptica vlažnih gozdov oskar kogoj
ohcet si rjava
glas pri skrtanju
čarovnija
glasbeni interval
plantaža
anja igralec rupel serbedžija
okras
močen udarec z vrati
računalo
na kroglice ocvrta jed
zmes za pripravo kruha
karel OSTIR
Škatlica
sneženi "hlf suma,
«« majhnni se5tevek predmetov
tatum o'neal risani junak simpson
izdelki iz usnja za zaščito nog
termin
uradno pismeno potrdilo
urosmurn
nasa tiskovna agencija
dete
neapeljska mafija
Je del ženskega oblačila brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa. V 15. stoletju je bil zelo oprijet, narejen je bil iz dveh plasti platna, ki sta bili sešiti ali zlepljeni skupaj zaradi večje togosti. V 16. stoletju so za trd, neupogljiv sprednji vložek uporabljali kitove vosi. Do 19. stoletja je bil zelo oprijet in ojačan s kostmi. Bil je različnih dolžin, odvisno pač od višine pasu v posameznem zgodovinskem obdobju. V 60. letih 19. stoletja pa je bil oprijet zgornji del ženske obleke, pa tudi samostojno oblačilo dvodelne obleke.
Tedenski horoskop

j
OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Blesteli boste v vseh oblikah sodelovanja. Dobro vam bodo šli od rok pogovori, k akciji vas bodo povabili tudi drugi ljudje. V ljubezni vas čaka sreča in notranja radost. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli. V poslovnem svetu prihaja vaših
sedem minut.
~
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Zavihali si boste rokave in se lotili obveznosti. Sprva zelo hitro in drzno, kasneje pa nekoliko počasneje in premišljeno. Nekaj časa morate nameniti sebi in
občutkom, ki vam dajejo notranjo moč. Nadvse spodbudno bo, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov.

A
IV
V veliki meri boste v tem tednu sledili svojim sanjam. Pred vami je čas zabav. Tako se bo zdelo, da boste podaljšali utrip poletja.
Notranji mir pridobite skozi iskren pogovor. V dvoje je življenje lepše
in vse cveti, tudi na pragu jeseni.
Služba: kreativna ponudba.


TEHTNICA
(23. S. - 23. 10.)
Počitnice so preteklost in jim le še s spominom kdaj pa kdaj pomahate v slovo. Priganjalo vas bo delo in pri vsem tem ne smete pozabiti narediti urnika. Določenih reči se ne da prehitevati, tudi jabolko je sočni sad šele tedaj, ko dozori. Vajeti usodo boste v ključnem trenutku vzeli v svoje roke in uspeli.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Mnogo časa preživite v tišini. Ljudje vas bodo pri tem težko razumeli, toda vseeno je dejstvo, da bodo zvezde na vaši strani. V poslovnem svetu bodo koraki počasi, ampak premišljeni in tako se bodo rezultati kmalu lesketali. Pomemben pol bo ljubezen in zaupajte, kajti kolikor dajete, tudi prejemate.
DVOJČKA
(21. 5. - 20. 6.)
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
V tem tednu se boste morali umiriti. Le z lastnim premislekom pridete daleč in dosežete pozitivne rezultate. Nekdo vas srčno ljubi. Tako je počasi priložnost, da se čustveno odprete. Na delovnem mestu se boste utapljali v delu, morda zgolj navidezno.
EDIL - nadzornik javnega reda, tržne organizacije, javnih zgradb ter organizator javnih prireditev v starem Rimu, EKOTIP -organizmi z določeno, okolju prilagojeno obliko, a različno dedno osnovo, ENTERITIS - črevesni katar
Podlehnik • Tradicionalno ocenjevanje domov
Urejene domačije lepšajo Haloze
Že 24. leto zapovrstjo je Turistično društvo (TD) Podlehnik izvedlo akcijo ocenjevanja okolja, domov, kraja, najlepše urejenega poslovnega objekta, naj domačije, izbor haloškega klopotca, naj zidanice...
Tako poskrbijo za večjo privlačnost zaselkov, stanovanjskih hiš, kmetij, turističnih kmetij, vi-notočev ter poslovnih in turističnih objektov. S tem prispevajo k razvoju turistične in ekološke zavesti krajanov. S tem projektom in spomladansko čistilno akcijo se TD priključuje vseslovenski akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna.
Že v začetku junija so začeli ustvarjati sezname, oglede s fotografiranjem pod budnim očesom fotografa Sandija Špraha in komi-
sije v sestavi Zdenke Golub, Marice Repinc, Marinke Vinko Lilek in Sandija Špraha. Delo je potekalo dva meseca.
Priznanje za najlepše urejene domove s cvetjem, zelenjem, vrtovi, urejenim dvoriščem so prejeli: Gelica in Zlatko Širovnik iz Podlehnika, družina Vidovič iz Strajne, družina Bigec iz Dežnega pri Podlehniku, Natalija Tetičkovič in Mitja Zajšek z Zgornjega Gru-škovja ter Marija in Janko Bigec iz Zakla. Priznanje za najbolj urejeno
domačijo in hišo sta prejela Cvetka Gabrovec in Jože Kozel z Zgornjega Gruškovja.
Priznanje za lepo urejen poslovni objekt in gostoljubno turistično ponudbo je prejel Bar Stanka, za vinogradniško kmetijo in turistično ponudbo Vinogradniška kmetija Gelice in Konrada Vaupotiča, za lepo urejeno zidanico in vinograd družina Prapotnikovih, za lepo urejeno počitniško hišo iz lesa Valerija Sardinšek, za ohranjanje stare arhitekturne dediščine pa
so priznanja prejeli Gelica in Zlat-ko Širovnik za cimprano hiško ter družina Vidovič.
Priznanje za promocijo domače občine Podlehnik in izdelovanje starega instrumenta trstenke je prejel domačin Janez Jerenec.
Priznanja vsem dobitnikom so bila podeljena avgusta na Gorci ob etnološkem in viničarskem muzeju, kjer potekajo vse pomembne turistične prireditve, promocije in sprejemi gostov.
Zdenka Colub
Foto: Sandi Sprah
TSp'^ (21. 6. - 22. 7.)
RAK
Morali bi si vzeti nekaj prostega časa, toda v paleti aktivnosti zanj ne bo časa. Pravzaprav boste ob zori novosti doživeli preroške sanje. Dom bo oaza počitka, spominov in prostor za aktivnosti. Povabljeni boste na neko zabavo in na njej srečali zanimivo osebo. Koristni bodo sprehodi.

W
LEV
(23. 7. - 22. B.)
Nadvse boste blesteli v komunikaciji in boste glasni predstavniki zodiaka. Imate lahko ogromno novih idej in zamisli. Kreativno se boste lotili projektov na delovnem mestu in pohvala bo sledila, ko bo pravi čas. Spodbudno je, da na pravilen način rečete bobu bob.
DEVICA
(23. B. - 22. S.)
Globoko v sebi boste začutili notranjo moč in energijo. Pravzaprav ne boste želeli hiteti in vendarle se ne boste mogli upreti tempu življenja. Pri vsem se poslušajte, da si pridobite notranjo varnost. Počasi boste pričeli vlaganje ozimnice, pri tem vam bo pomagal izvoljenec.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.
Sledilo bo obdobje, ko boste postopoma stvari postavili na svoje mesto. Še največ dela boste imeli s seboj, s svojim videzom in navideznim svetom drugih. Krinke bodo počasi zgubljale moč, pokažite svoja čustva. Solze sreče so večne in se lesketajo kot čisto zlato.
s )

VODNAR
c>7 ^ (21. 1. - 18. 2.)
Teden, ki je pred vami, bo zaznamovan po tem, da boste iskali lažjo pot. Sledi spoznanje, da je ne bo. Aktivnosti pri pridobivanju svetle podobe se bodo stopnjevale. Bolj pokukajte v svet duhovnosti in ezoterike. Znano vam bo dejstvo, da je sreča na strani pogumnih.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Obdobje, ki je pred vami, bo imelo prizvok preobrazbe. Popolnoma od vas je odvisno, ali boste zaupali svoji intuiciji in verjeli v moč brezpogojne ljubezni. Čudeži se dogajajo in tako se vam bo krepila samozavest. Na delovnem mestu nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč.
petek • 25. avgusta 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Haloze • Aleš Šibila se že vrsto let ukvarja s preživetjem v naravi
Foto: osebni arhiv
Tri dni globoko v gozdu brez šotora, svetilke in pametnega telefona
Aleš Šibila iz Sovič seje pred petnajstimi leti začel ukvarjati s preživetjem v naravi. Takrat je bilo zanimanje za tovrstne veščine izjemno veliko, delno tudi zaradi priljubljene resničnostne oddaje »Born Sur-vivor«, v kateri je bil glavni junak Bear Grylls. Danes se še vedno najdejo posamezniki, ki želijo preživeti tri dni globoko v gozdu ter se naučiti poiskati zavetje, vodo, hrano in zakuriti ogenj. Spanje v šotorih, pametni telefon ali prehrana iz pločevinke na t. i. šolah preživetja ne pridejo v poštev, tudi prvo cigareto si lahko kadilci prižgejo komaj drugi dan, ko prvič zagori taborniški ogenj.
V zadnjih letih Aleš veliko prostega časa namenja poučevanju otrok. Skupaj s Tomažem Polancem se prostovoljno udeležujeta raznih počitniških taborov, kjer poskušata otrokom pokazati, kako se znajti v naravi. »Otroci preživijo preveč časa pred ekrani, premalo se družijo in gibajo. Prav tako nimajo potrebnega znanja za preživetje v naravi. Včasih smo se o tem učili v šoli, kasneje v vojski, pa tudi celotna družba je bila veliko bolj povezana z naravo. Mnogi starši danes otrokom ne dovolijo splezati na drevo, kaj šele uporabljati noža kot osnovno orodje,« je povedal Aleš in dodal, da se lahko kljub trenutnemu udobju zelo hitro znajdemo v kritičnih situacijah. »Prav gotovo nihče ni pomislil, da bi lahko bili v Sloveniji ljudje odrezani od sveta in več dni brez elektrike, vode. In prav to se je zgodilo! V takih primerih je zelo dobrodošlo znanje osnovnih življenjskih veščin preživetja v naravi.«
Aleš je že od nekdaj tesno povezan z naravo, kot otrok je zelo rad zahajal v gozd, nabiral gobe, kostanje in borovnice. Po vrnitvi iz služenja vojaškega roka je najprej razmišljal, da bi ostal v vojski, nato pa ga je vse bolj začela zanimati šola preživetja. Srečal je Tomaža, ki je bil dejaven na tem področju, se z njim spoprijateljil in od takrat naprej veliko svojega prostega časa namenja tej aktivnosti. V vseh teh letih je pridobil veliko znanja, in sicer iz orientacije, lovstva, ribolova, lokostrelstva, gor-ništva, prve pomoči, navtike, samooskrbe ... Šola preživetja ni samo njegov hobi, ampak način življenja, ki ga je sprejela tudi njegova družina. Večkrat se skupaj podajo v gozd, kjer raziskujejo divji svet in uživajo v različnih aktivnostih v naravi. Še posebej ljube so jim domače Haloze, kjer je še vedno veliko predelov z neokrnjeno naravo, izvirov čiste pitne vode, razgibanih terenov, raznolikih užitnih in zdravilnih rastlin.
Šibila: »Udeleženci so lahko
■ V t I I I v *
malo žejni in lačni«
Aleš Šibila na enem izmed tečajev preživetja v naravi
Aleš Šibila, inštruktor osnovnih tečajev preživetja v naravi, že dlje časa uspešno sodeluje z osnovnimi šolami. Pred časom je ustanovil skupino Gozdovniki, v katero so vključeni otroci, stari od 10 do 16 let. Njihova skupna druženja so namenjena učenju veščin, ki so potrebne za življenje v naravi. Gre za znanje, s katerim lahko sebi ali drugemu rešimo življenje. »Moja želja je, da bi mladi v prostem času odšli večkrat v naravo in v njej uživali. Da bi jo doživljali kot nekaj veliko bolj zanimivega, kot je pametni telefon,« je povedal Šibila.
Foto: osebni arhiv
»Haloze so idealen učbenik za poučevanje veščin preživetja v naravi,« je poudaril
Tečajniki si naredijo bivake sami.
sogovornik, ki je med drugim tudi inštruktor šole preživetja. Slednja traja tri dni, udeleženci pa predhodno dobijo natančna navodila, kako bo vse skupaj potekalo. S seboj lahko imajo nož, liter vode in nič drugega. »Ne gremo se nekih ekstremnih razmer, morajo pa biti tečajniki malo žejni in lačni, včasih nas tudi zebe. Iz začetne točke se pomikamo vedno globlje v gozd, iz katerega morajo po treh dneh sami najti izhod. Pri tem si rišejo zemljevid, kar jih naučimo, orientacija je namreč zelo pomembna. Prvi dan jim povemo nekoliko več o nevarnostih, ki nam pretijo v gozdu, osvežimo znanje prve pomoči in se naučimo pravilno uporabljati nož. Veliko časa namenimo tudi učenju prižiganja ognja, delanju raznih vozlov ter iskanju vode in hrane iz naravnih virov. Marsikdo ne zna pripraviti mesa ali prekuhati vode v posodi iz lubja.« Za marsikoga morebiti predstavlja tudi precejšen šok spanje pod milim nebom, šotorov namreč ne uporabljajo,
prav tako prvi dan ne prižgejo taborniškega ognja. Po eni strani zato, da lahko vsak doživi, kako je v gozdu v popolni temi, po
drugi strani pa zaradi njegove vrednosti. Ogenj je namreč po besedah Aleša v takih situacijah človekov največji prijatelj in podpornik - z njegovo pomočjo si lahko prekuhaš vodo, opozoriš nase, prepečeš hrano, ščiti te pred divjimi živalmi, te ogreje in po-
Foto: osebni arhiv
Lovljenje in peka rib
suši oblačila. Drugi dan tečaja je nekoliko večji poudarek na pripravi obrokov iz divjih rastlin, kot so gobe, gozdni regrat, jagode. Med drugim se učijo narediti posodo iz lubja, ki se je ne sme postaviti kar direktno na ogenj, saj bi zagorela. »Vodo v njej segrejmo zelo enostavno. Kamne najprej segrejemo na žerjavici, nato pa jih damo v posodo. Da zavre liter vode, so dovolj že trije vroči kamni. Samo iz moke in vode pa naredimo recimo take »kruhece« in jih po-pečemo na žerjavici.« Zadnji dan je treba priti iz gozda nazaj na začetno točko, pri tem si vsak pomaga s svojim zemljevidom. Vsi udeleženci skupine se vedno držijo skupaj, zato se še nikoli ni zgodilo, da bi se kdo izgubil. Tik pred koncem dogodivščine govorimo še o signalizaciji, reševanju in raznih primerih poškodb. Ena izmed nalog je tudi izdelava zasilnega nosila. »Vsa ta znanja nam lahko enkrat v življenju pridejo prav, saj bomo znali v primeru nesreč pomagati sebi in drugim. Hitro se lahko zgodi, da ni vode, elektrike in se moraš s preživetjem soočiti na lastnem dvorišču.«
Estera Korošec
Miklavž pri Ormožu • Na prvem lovskem taboru 33 otrok
Prijetno druženje z lovci
Lovska družina Vinski Vrhovi iz Miklavža pri Ormožu je minuli konec tedna izvedla svoj prvi lovski tabor za šolsko mladino. Ob lovskem domu in njegovi okolici je bilo skozi ves dan pestro dogajanje, povezano predvsem z ohranjanjem narave in skrbjo za živali. Pobudnica dogodka je bila tajnica Nina Malec.
Mladi udeleženci so se podali na zanimivo pustolovščino od lovskega doma do brunarice, na kateri so izvedeli veliko zanimivosti o divjadi v lovišču, krmiščih, drevesnih vrstah v gozdu ter lovskih prežah. Zelo zanimivo je bilo prebrskati tudi po lovskem nahrbtniku. Marsikdo se je navdušil nad lovsko kinologijo, saj so lahko »mladi taborniki« pobliže spoznali lovske pse. Pridružil se jim je tudi znani kinolog Stanko Lihtenvalner in jim predstavil svoje mlado leglo psov. Med različnimi vsebinami se je vsakokrat oglasil lovski rog, kar je bilo še posebej zanimivo. V uvodu so zbrane nagovorili Anton Šnajder, starešina LD Vinski
Vrhovi, ormoški župan Danijel Vrbnjak in predstavnik podjetja FagusGis iz Središča ob Dravi. Slednje je prispevalo nahrbtnike za vse udeležence z darili in promocijskim materialom Lovske zveze Slovenije. Za vstopnico na lovski tabor za naslednje leto pa je bilo treba zaigrati oz. pridobiti čisti zvok iz lovskega roga brez ustnika, kar je bolj ali manj uspelo skoraj vsem. Sodelujoči imajo sedaj še eno nalogo, in sicer o dogajanju na taboru morajo zapisati zgodbo ali narisati risbo. Izmed vseh prispelih izdelkov bodo izbrali dva najboljša in ju objavili v glasilu Lovec.
Foto: Srečko Felix Krope
ek Udeleženci tabora so se podali tudi do ene izmed lovskih prež.
12 Štajerski
Kronika
petek • 25. avgusta 2023
Ptuj • Načrt mestne logistike pripravljen
Število prekrškov v peš coni narašča
Iskanje ravnovesja med zaprtjem mestnih središč za promet in ohranjanjem življenja v mestih je zahtevna naloga. Na ptujski občini so zato sprejeli dokument, s pomočjo katerega bodo skušali rešiti logistične probleme. Da je to potrebno, kaže tudi naraščajoče število prekrškov, zabeleženih v peš coni. V zgolj petih mesecih letošnjega leta so jih našteli skoraj toliko kot v celotnem lanskem letu.
Foto: ČG
Logističnih, prometnih težav v mestnem jedru je veliko, od pomanjkanja parkirišč do vožnje po peš coni, težav z dostavo ...
Statistika prekrškov v območju za pešce
Lokacija prekrška	2021	2022	2023
Krempljeva ulica	7	17	13
Miklošičeva ulica	131	78	57
Murkova ulica	3	2	1
Ulica heroja Lacka	39	87	74
Zelenikova ulica	4	5	3
Skupaj	184	189	*148
*Velja za obdobje od 1. 1. do 29. 5. 2023
Vir: MO Ptuj
»Mestna logistika je na eni strani ključna za oskrbo mesta, na drugi pa povzroča negativne učinke na ljudi in okolje. Z ustreznim upravljanjem je mogoče pozitivne učinke krepiti in negativne omejevati, pri čemer je to v zgodovinsko zaščitenih mestnih središčih poseben izziv. V zadnjem obdobju se namreč v takšnih mestih pogosto soočamo s trendom praznjenja in odseljevanja poslovnih dejavnosti iz mestnih središč,« razloge za to, da so se lotili priprave načrta mestne logistike, predstavljajo na občini.
V	zadnjem desetletju je bilo zapiranje mestnih središč za motoriziran promet pogosto brezglavo in brez ustreznih alternativnih rešitev. Zdaj skušajo to urediti tudi za nazaj in poiskati optimalne rešitve: kako na eni strani zagotoviti dostopnost do mestnih središč, na drugi pa misliti na okolje in negativne učinke prometa. »Celostna obravnava tega področja je v zadnjem obdobju prispevala k precejšnjemu napredku na področju javnega potniškega prometa, kolesarjenja, pešačenja in e-mobilnosti. Na področju tovornega prometa in dostave pa tega napredka ni bilo zaznati. Aktivnosti oskrbe in mestne logistike so praviloma prepuščene trgu, ki je razdvojen med omejitve mestnih oblasti (omejen dostavni čas in velikost vozil, plačljive dovolilnice) in zahteve strank po finančno čim ugodnejših in časovno ažurnih dostavah. Z razmahom e-trgovine se izzivi oskrbe v mestnih središčih le še stopnjujejo, zato je nujno strateško nasloviti tudi področje dostave in mestne logistike,« opozarjajo avtorji načrta mestne logistike za MO Ptuj.
Dokument potreben tudi za črpanje evropskega in državnega denarja
Mestna logistika zajema različna področja, od dostave gostinskim lokalom, trgovinam, hotelom, majhnim obrtnikom in prebivalcem do odvoza odpadkov iz podjetij in stanovanj ter prevoze gradbenega materiala v sklopu prenov in novogradenj. Številna mesta so v zadnjem obdobju sprejemala celostne prometne strategije in načrte mestne logistike, kar je tudi pogoj za pridobivanje evropskega in nacionalnega denarja.
Dženana Kmetec
Kakšni ukrepi so predvideni
V	planu je uvedba e-tržnih dovolilnic, souporaba e-koles, postavitev paketomata, optimiziranje dostave v mestno jedro, zaposlitev mestnega menedžerja, ki bo skrbel za to področje... Med ukrepi pa je predvideno tudi nižanje najemnin v starem mestnemjedru, rok je leto 2024.

Slovenija, Podrt

icija: »Varnost kljub odpravi kontrole na mejah ni zmanjšana«
Foto: arhiv Media24
S slovenskih dvorišč in parkirišč nepridipravi letno ukradejo preko 200 avtomobilov, lani 226, letos že krepko preko 100. Prevladujejo avtomobili znamke Renault in Volkswagen. »Za vozila, ukradena v Sloveniji, velja, daje del vozil namenjen na vzhod, del pa jih razstavijo za pridobitev rezervnih delov v Sloveniji,« ugotavljajo policisti.
Glede na policijsko statistiko je dnevno ukradeno vsaj eno vozilo, pa naj bo moped, skuter, motor, osebno vozilo, v preteklih letih so nepridipravi odpeljali celo avtobus. Statistika najdenih vozil je žal skromnejša. Lani je od 226 iskanih osebnih avtomobilov možem postave uspelo najti le dobro tretjino oz. 76 vozil. Strah, da bo po vstopu Hrvaške v schengen uspeh pri odkrivanju ukradenih vozil manjši, policisti zavračajo. Policija zagotavlja, da so z vrsto ukrepov zagotovili, da ni prišlo do zmanjšanja varnosti zaradi ukinitve mejne kontrole na notranjih mejah. »Načrtovani odpravi mejne kontrole na notranji meji je policija prilagodila tudi organizacijo dela za zagotavljanje enake ravni varnosti, varovanja življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi v Sloveniji kot tudi za zagotavljanje notranje varnosti EU,« so povedali na Policiji.
Med nepridipravi so najbolj zaželeni renaulti, največ novo registriranih osebnih vozil pa je bilo v letošnjem polletju znamke volkswagen, teh je bilo 15,6 %.
Število iskanih in število najdenih vozil v zadnjih treh letih
Število iskanih vozil
Število najdenih vozil
	2020	2021	2022	2020	2021	2022
Mopedi in motorji	255	157	144	84	56	49
Avtomobili	292	214	226	105	82	76
Tovorno vozilo	36	28	26	24	18	12
Traktor	11	6	9	1	1	3
Ostalo	37	31	34	13	13	10
Skupaj	631	436	439	227	170	150
Sicer pa je najbolj zaželena znamka avtomobilov med nepridipravi Renault, modela Clio in Me-gane, lani je umanjkalo 67 vozil te znamke. Sledijo avtomobili znamke Volkswagen, BMW, Audi, Opel, Mercedes ... Podoben seznam je mogoče zaslediti tudi letos. Odtujenih je bilo že 69 renaultov, od tega 21 cliov, 26 volkswagnov - polovica golfov, sledijo še fiati, opli ter ostale znamke. Seznam
ukradenih vozil pa letos do 7. avgusta sestavlja kar 311 primerov motornih konjičkov, od štiri- do dvokolesnih. S podatkom, iz katerih držav je v Slovenijo prepeljanih največ ukradenih vozil, na Policiji ne razpolagajo. »Beležimo le število odkritih ukradenih vozil, katerih razpisnik je tujina,« so dejali.
Lani so policisti na slovenskih cestah odkrili tudi 119 v tujini ukradenih vozil (ne le avtomobilov),
Brežiški policisti hranijo nožno protezo
Policisti vodijo dolg seznam ukradenih vozil, na drugi strani pa imajo tudi zbir najdenih predmetov. In seznam je res neverjeten. Brežiški policisti so konec julija našli nožno protezo z belim paščkom in črnim škornjem. Med zanimivejšimi najdbami so še trije kipci s pobožno vsebino (Marija in dva angela iz lesa), pa solarni panel. Sicer pa prevladujejo izgubljeni oz. najdeni ključi, kolesa, telefoni. Najdene stvari, kijih najditelji izročijo policistom, Policija hrani 30 dni. Po tem obdobju najdene stvari preda finančni upravi, kijih lahko proda na javni dražbi, če se po enem letu od najdbe stvari ne najde oseba, ki je stvar izgubila, ali če najditelj nad najdeno stvarjo ne uveljavi lastninske pravice.
Vir: Policijsko poročilo za leto 2022
letos pa je zadnji znani primer z našega območja z začetka avgusta, ko so mariborski policisti zabeležili vozilo BMW, ki je bilo v Švici lani prijavljeno kot ukradeno. Policisti zato kupce avtomobilov oz. vozil pozivajo k še posebni previdnosti, če avtomobile kupujejo od fizičnih oseb, prek spleta, na sejmih in prek malih oglasov. »V Sloveniji in tudi tujini pogosto prodajajo ukradena ali predelana vozila, naprodaj so tudi poškodovana vozila, ki so bila popravljena z ukradenimi deli ipd. Zato previdnost ni odveč.« Dodajo, da so kupcem pri preverjanju vozil lahko v pomoč tudi različne domače in tuje spletne baze podatkov, v katerih lahko preverijo, ali je bilo vozilo, ki ga kupujejo, morda ukradeno in ali se podatki o avtomobilu, ki jih navaja prodajalec, ujemajo s pravimi. Namreč če policisti ugotovijo, da je vozilo ukradeno, ga seveda zasežejo, kupec, ki je v dobri veri kupil avtomobil, pa lahko kupnino terja od prodajalca. Seveda pa je vprašanje, ali in kdaj bo uspešen.
Mojca Vtič
Orehe piškave stori rad dež na Janeza (29.) glave.
19/34
18/34
20/36
18/33
21/3;
L18/3Í
17/33
18/35
19/35
21/35
Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po kotlinah kratkotrajna megla. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodnik. Zvečer na severozahodu ni izključena kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 17 do 19, na Primorskem do 21, najvišje dnevne od 32 do 36 °C. OBETI
V soboto in nedeljo bo sončno in vroče. Ponekod bo pihal jugozahodni veter.
19/36
Napoved za Podravje
17/33
28'
N
E
S
Nedelja 27.8.
jasno	jasno
[TESlETn [EHCT3
Ponedeljek 2S.8.
pretežno oblačno
rPirn
Vir: ARSO
Atletika
Ko je šok minil, je bilo čutiti ponos, velik ponos
Stran 14
Kristjan Čeh
»S 70 metri sem ga močno podkuril«
Stran 15
Kolesarstvo
Pritržnik prvak med starejšimi mladinci
Stran 16
Footgolf
Kristovič slavil med veterani, Krajnc drugi med člani
Stran 16
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL
tednik
{Poduiajtt nat na íuitoutiún íjilztu!
RADIOPTUJ
tea- d/Uetu. www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Z Muro enako motivirani, a z boljšo koncentracijo
Sobotna tekma med Aluminijem in Olimpijo, ki se je končala z zmago gostov (4:5), je še naprej tema številnih pogovorov v nogometnih krogih. Devet zadetkov, številni preobrati, zadnji tik pred koncem srečanja, vroče izjave po tekmi ... vse to in še več se je dogajalo v Kidričevem, kjer si je tekmo znova ogledalo več kot 1000 gledalcev. To je že druga zaporedna domača tekma s takšnim številom obiskovalcev, nič manj, kvečjemu kakšnega več, pa je pričakovati tudi v petek, ko v šumo s svojo »čarno-bejlo« armado privržencev prihaja Mura.
Proti Olimpiji šumarjem ni uspelo unovčiti kapitala štirih doseženih zadetkov, saj so jih na drugi strani prejeli pet. „To je seveda nedopustno, a se je treba v istem trenutku zavedati, da ima Olimpija izredno kakovostno igralsko sestavo. Seveda mi je bilo žal fantov, a vsi skupaj se moramo iz tega nekaj naučiti. Proti Muri, s katero nas čaka naslednja v nizu zelo zahtevnih tekem, moramo zmanjšati število napak v obrambi, v
Foto: Črtomir Goznik
Tekma med Aluminijem in Olimpijo bo še kar nekaj časa odmevala v nogometnih krogih. Na fotografiji je v rdečem dresu Sandro Jovanovic.
napadu pa ostati na vsaj podobnem nivoju, kot smo bili proti Olimpiji," je jasen načrt za uspeh podal trener Aluminija Robert Pevnik.
Sredi tedna še ni bilo jasno, ali je Marko Brest že odigral zadnje srečanje v rdeče-belem dresu, očitno pa so se zanj močno ogreli pri Olim-piji. To seveda ne čudi, saj je Marko v kar nekaj primerih, še posebej pa
ob doseženem zadetku, tudi proti zmajčkom, pokazal svoje mojstrstvo in razkošen talent. Odlični vezist pri svojih dopolnjenih 21 letih kaže konstantno zrele predstave, ki za tako mladega igralca niso nekaj običajnega.
Domala celotna štajerska nogometna javnost pa se (povsem upravičeno) sprašuje, ali bo Marko Brest
postal naslednji Timi Max Elšnik, ki bo iz Aluminija zaradi nezainteresi-ranosti Maribora pristal v prestolnici. To je seveda vprašanje za klub iz Mladinske ulice, ki se je v tem tednu okrepil z mladim drugoligaškim igralcem iz Makedonije ... „Del denarja, pridobljenega od odškodnine za Brnica, smo morali vložiti v dopolnitev ekipe in menim, da smo poiskali
ustrezno rešitev. Seveda ne bomo prehitevali z napovedmi in pričakovanji, potreben bo določen čas za prilagajanje, toda verjamem, da bo Feta lahko nadomestil odhod Brniča, ki ni zanemarljiv," je o zadnji kadrovski potezi dejal športni direktor Maribora Marko Šuler.
Petkovo srečanje med Aluminijem in Muro bo pod številnimi drobnogledi, v prvi vrsti zaradi murašev, ki tudi po odhodu trenerja Dejana Crabiča ne najdejo formule za izhod iz krize. Po zmagi v Kopru, kjer je ekipo vodil Darijan Slavic, se je ta nakazovala, a je zadnji domači poraz s Kalcerjem v enačbo vnesel nove neznanke.
Pri moštvu iz Kidričevega se s tem ne smejo obremenjevati. „Mura je vedno spoštovanja vreden tekmec, ne glede na to, v kakšnem stanju je trenutno. Vso osredotočenost moramo usmeriti v lastno igro in odpravo napak s srečanja z Olimpijo. Tekma s prvaki je bila za gledalce zagotovo izredno atraktivna, z naše strani pa tega srečanja po vseh pravilih zaradi štirih doseženih golov ne bi smeli izgubiti, a se nam je zgodilo prav to. Na drugi strani pa smo lahko zadovoljni s tem, kako izgledamo na igrišču in s tem, da smo bili doslej vsaj enakovredni vsem tekmecem v prvenstvu. Na tem je treba graditi in vztrajati, pa bodo prišle tudi točke," je dejal Sandro Jovanovic, ki je po prihodu iz Rudarja zaigral v prvi postavi na vseh štirih srečanjih Aluminija
Naslednji med šumarji mladi Hrvat
Pred koncem prestopnega roka klubi zapolnjujejo še zadnje vrzeli v igralskih mozaikih, dejavni so praktično vsi naši prvoligaški klubi. Izjema ni niti Aluminij, ki se za primer odhoda Marka Bresta (zanj se najbolj goreče zanimata Sarajevo in Olimpija, menda pa se je v boj za njegove usluge - končno!!! -vključil tudi Maribor ...) krepi na levi strani. Tako so šumarji v klub pripeljali Maria Šubarica, ki je letnik 2000. Gre za levega bočnega branilca iz bližine Osi-jeka, ki je že zelo zgodaj, pri 14 letih, odšel v Nemčijo. Tam je igral za mlajše selekcije Freibur-gerja in Karlsruha, pri članih pa za drugi ekipi Greuther Furtha in nazadnje Augsburga.
in je v tem času prispeval gol in tri asistence: „S tem moram biti zadovoljen, čeprav je vedno lahko tudi boljše. Moje igre so odraz tega, da so me v moštvu odlično sprejeli in da se tukaj počutim kot doma od prvega trenutka dalje. Vzdušje v ekipi je odlično in vsi skupaj se trudimo, da bi tudi na igrišču izgledali kot resna ekipa, ki je težak zalogaj za vsakega nasprotnika."
Jože Mohorič
1. SNL, 6. krog: Aluminij -
Mura, v petek, 25. 8., ob 20.15 v Kidričevem
Odbojka • Evropsko prvenstvo
Kikboks • EP v Turčiji
Slovenke po predtekmovanju predčasno domov V Turčijo tudi Tilen in Taja
Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca se od evropskega prvenstva poslavlja po predtekmova-nju. V predtekmovalni skupini A je s štirimi porazi in zmago proti Madžarski zasedla peto mesto, četrto, ki bi zagotavljalo napredovanje v osmino finala, so dokončno zapravile na zadnji tekmi proti Ukrajinkam. Tekmo so
izgubile z 1:3 (19, -23 -24, -17).
Ukrajinke so bile pred tekmo favo-ritinje, predvsem zaradi dejstva, da so na prvenstvu v Gentu gladko premagale gostiteljice, Belgijke. A sam začetek tekme je pokazal, da Slovenke niso brez možnosti. Po gladko dobljenem prvem nizu, v katerem so imele nekaj težav le ob koncu, pred
tem pa praktično tekmicam niso dovolile, da zaključijo napad, so imele svoje priložnosti tudi v drugem in tretjem, a jih niso izkoristile, za kar je v prvi vrsti kriva nezbranost v končnicah. Oba omenjena niza so izgubile ob koncu, ko so storile nekaj nepotrebnih in tudi nesrečnih napak.
V drugem nizu se je Iza Mlakar pri
Slovenska vrsta je na EP premagala le Madžarsko, kar je bilo premalo za napredovanje v izločilne boje.
izidu 23:23 dotaknila mreže, tekmice so nato izkoristile že prvo zaključno žogo, v tretjem nizu pa so Slovenke preveč oklevale s servisom, nepotrebno izgubile točko, nato pa prejele še as. Z zaostankom 1:2 je že bilo jasno, da za napredovanje nimajo več možnosti. Tako je padlo tudi nekaj motiva, kar so Ukrajinke v četrtem nizu znale izkoristiti.
Slovenke so sicer v prvih treh nizih pokazale zelo dobro predstavo, predvsem v obrambi. Blok je bil res na visoki ravni, z njim so dosegle 13 točk, nekoliko slabši je bil sprejem. Tudi nad servisom se selektor Marco Bonitta ne bo mogel pritoževati, nekoliko slabše je deloval napad. V njem je bila z 21 točkami najučinkovitejša Lorena Lorber Fijok, štiri z blokom, Iza Mlakar jih je dodala 14, Eva Zatkovič pa 13. Ptujčanka Nika Milošič je dodala 5 točk.
Mlada slovenska vrsta je na prvenstvu pustila soliden vtis. Nadigrala jo je le Srbija, medtem ko je Poljakinjam, predvsem pa Belgijkam in Ukrajinkam nudila dostojen odpor. Mnogi so mnenja, da bi se z nekaj več sreče pri žrebu zlahka uvrstila med najboljših 16 reprezentanc.
Slovenke v tej sezoni čakajo še olimpijske kvalifikacije.
sta
V Carigradu v Turčiji se bo v soboto, 26. 8., začelo evropsko prvenstvo v kikboksu za kadete in mladince. Prvenstvo poteka pod okriljem WAKO kikboks organizacije, ki jo je Mednarodni Olimpijski komite priznal in ima veliko priložnost, da prvič nastopi na Olimpijskih igrah leta 2028 v Los An-gelesu v ZDA. Prvenstvo bo potekalo cel teden z zaključkom v soboto, 2. 9. Na tekmovanju bodo sodelovali tekmovalci iz okrog 50 držav, med njimi tudi reprezentanca Slovenije z 28 tekmovalci v petih disciplinah.
Reprezentanco vodi predsednik Slovenske kikboks zveze Vladimir Sitar, selektor je Bojan Korošec.
Ptujski Klub borilnih veščin na prvenstvu predstavljata Tilen Repina, ki bo nastopal med mladinci do 89 kg, ter Taja Šibila, ki bo tokrat prvič nastopala za reprezentanco Slovenije, in sicer med starejšimi kadetinja-mi nad 65 kg.
Na prvenstvu bosta sodila tudi naša ptujska mednarodna sodnika Aleš Skledar in Matej Šibila.
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Taja Šibila s ptujsko ekipo, s katero se je pripravljala na tekmovanje.
Foto: CEV
14 Štajerski
Šport, reportaže
petek • 25. avgusta 2023
Atletika • Svetovno prvenstvo v Budimpešti
Ko je šok minil, je bilo čutiti ponos, velik ponos
„Svetovno prvenstvo je letos zelo blizu Slovenije, slutim, da bo tam precej Slovencev, še posebej mojih Podvinčanov," je že precej pred najpomembnejšim nastopom sezone govoril najboljši slovenskišportnik leta 2022 Kristjan Čeh. In imel je še kako prav, s tribun novega stadiona v neposredni bližini Donave ga je v njegovem finalnem nastopu spremljalo približno 200 slovenskih navijačev, ki so bili priča izjemni predstavi najboljših svetovnih metalcev diska.
Rana ura, zlata ura ...
Pot proti Budimpešti smo z organiziranimi navijači Kristjana Čeha začeli ob 6. uri zjutraj iz Ptuja. Drugi avtobus in kombi s Podvinčani je odrinil nekoliko kasneje, cilj pa je bil isti - 330 km oddaljena madžarska prestolnica. Po postankih v Mariboru in Murski Soboti smo prekmursko ravnico kmalu zamenjali za madžarsko.
Nekatere stvari so pri izletih vedno enake in ne smejo manjkati, npr. sendviči. Po kakšnih treh urah vožnje smo pri postanku na bencinskem servisu pridno segali po nahrbtnikih in v njih iskali doma pripravljene dobrote ali pa drveli po pripravljene v trgovino. Kmalu nato smo za sabo pustili še znamenito madžarsko morje - Blatno jezero - in bili še za korak bližje glavnemu mestu Madžarske, ki ima z okolico približno dva milijona prebivalcev.
Po krogu z avtobusom, ko smo lahko spoznali vso veličino in razsežnost tega mesta z bogato zgodovino, je bil čas, da vzamemo pot pod noge in si ga ogledamo še vsak po svoje. Utrip mesta je mogoče začutiti dokaj hitro, Budimpešta ima zelo močnega, saj se vanjo stekajo turisti iz vsega sveta. Precej jih je moč prišteti svetovnemu prvenstvu v atletiki, saj je vsak dan na stadionu od 25 do 30 tisoč navijačev. Tudi sicer so Madžari zelo dejavni organizatorji športnih prireditev, močna pa je tudi podpora madžarske vlade domačim športnikom. Novi stadion, ki je zrasel na degradiranem območju ob reki Donavi, bo po zaključenem SP postal nacionalni atletski center. Zanimivost: v sedanji obliki lahko sprejme več kot 30.000 gledalcev, potem pa
Šutejeva kljub odličnemu nastopu brez medalje
Dosežek Kristjana je dobil dodatno težo le dva dni kasneje, ko se je v boju za medalje znašla tudi Tina Šutej. Kljub odličnemu nastopu, celo njenem najboljšem v karieri (4,80 m), ji ni uspelo priti do kolajne, saj so bile tekmice prav tako odlično razpoložene in so državni in osebni rekordi padali kot domine. Le sedem medalj so slovenski atleti doslej osvojili na svetovnih prvenstvih, kar je še dodatni dokaz, kako težko je na teh največjih panožnih tekmovanjih osvajati medalje ...
Slovenske medalje na SP:
-	zlati: Kristjan Čeh, disk, Eugene (ZDA), 2022
Primož Kozmus, kladivo, Berlin (Nemčija), 2009
-	srebrni: Primož Kozmus, kladivo, Osaka (Japonska), 2007
Kristjan Čeh, disk, Budimpešta (Madžarska), 2023
-	bronaste: Gregor Cankar, daljina, Sevilla (Španija), 1999
Marija Šestak, troskok, Osaka, 2007
Primož Kozmus, kladivo, Daegu (Južna Koreja), 2011
SP v atletiki v	
Budimpešti, met diska	
(m), rezultati:	
1. Daniel Stähl (Švedska)	71,46
2. Kristjan Ceh (Slovenija)	70,02
3. Mykolas Alekna (Litva)	68,85
4. Matthew Denny (Avstralija)	68,24
5. Fedrick Dacres (Jamajka)	66,72
6. Andrius Gudžius (Litva)	66,16
7. Lucas Weisshaidinger (Avstrija) 65,54	
bodo zgornji montažni del odstranili in zmanjšali kapaciteto na 15.000 sedežev.
Mesto je polno restavracij in drugih ponudnikov hrane in pijač, z Mojco in Davidom smo hitro našli „pravo", v kateri ponujajo golaž in paprikaš ter domače madžarsko pivo ... Vse je bilo okusno in obilno, celo tako obilno, da ni bilo več prostora za mamljivo dišeče kurtoše . Ponujali so jih tako pogosto, kot na jurjevem, katarininem ali ožbalto-vem sejmu metle .
Jezik športa je univerzalen
Sledil je odhod proti stadionu, kjer smo z dragocenim kosom papirja s številko sektorja, vrste in sedeža prišli v navijaško območje. Spodaj podpisani sem močno podoživljal vtise s svetovnega nogometnega prvenstva leta 2010 v Južnoafriški republiki, saj so bile številne podobnosti očitne. Polokwane ali Budimpešta ali New York ali Dortmund, jezik športa je povsod podoben ...
Še celo vroče in soparno je bilo v Budimpešti podobno kot v Južnoafriški republiki, zato so še kako prav
Navijači Kristjana Čeha so bili na stadionu v Budimpešti v ponedeljek med najbolj opaznimi.
prišle kartonaste pahljače, ki so jih prejeli vsi na stadionu. Izmed 25.000 navijačev na stadionu jih je zagotovo več kot 24.555 mahalo z njimi vse do trenutka, ko se je nekaj po 20. uri sonce skrilo za stadion ... Najbolj matematični in fizično zagreti so že računali, kakšna energija se ustvarja s tem, številke, do katerih so prišli, so bile prav zavidljive ...
Stähl utišal Kristjanove navijače, a le za hip
Ko je na tekmovalno površino stadiona stopil naš šampion v lučanju diska (pa tudi Tina Šutej, ki je na drugi strani stadiona tekmovala v kvalifikacijah skoka v višino), so pahljače zamenjali transparenti, zastavice in zastave ter drugi navijaški rekviziti. Niso pa bile obremenjene samo roke, ampak tudi grla: „Kristjan, Kristjan," je odmevalo ob vsakem poskusu našega asa.
V trenutkih, ko je vodstvo prevzel Stähl, nikakor nismo obupali, zato smo po zadnjem Kristjanovem metu, ko se je na semaforju izpisalo 70,02 metra, padli v skupinski trans. Vse je bilo v zraku, vse je migetalo od navdušenja, vse je odmevalo ob vzklikih našega navdušenja - to je bila minuta, ko je bilo dovoljeno sanjati o zlati medalji in ponovitvi uspeha iz lanskega leta. Ne samo sanjati, v tem trenutku je imel Kristjan zlato tako rekoč že v rokah
Kristjan Čeh (AK Ptuj) je osvojil medaljo na drugem zaporednem svetovnem prvenstvu: zlatu iz Eugena je v Budimpešti dodal srebro.
... A severnjak iz Švedske je ta naš zanos vpil vase - bolje rečeno v svojo desnico - in disk po njegovem izmetu kar ni hotel pristati . Saj je pristal, a za nas veliko predaleč - pri 71,46 metra ...
Šok pa je hitro popustil, skoraj meter in pol boljši dosežek ni puščal dvomov, Danielu je treba zaploskati. In to smo storili dostojanstveno, saj smo vendar navijači, kot se šika! Ne bi pa rad predvideval, kaj bi se zgodilo, če bi Šved dosežek našega
šampiona presegel za npr. dva centimetra ... Verjetno bi bili v tem primeru bližje „balkancem" kot kultivirani Evropi ...
Kmalu pa je bilo v naših srcih čutiti nekaj lepega, močnega - ponos! Le eden na svetu je bil v tem danem trenutku močnejši od našega asa iz Podvincev, le en sam! Šest let starejši tekmec iz severa Evrope je izkušen maček, tudi olimpijski naslov iz Tokia 2021 ima v svoji zbirki. Če se
bosta naslednje leto v Parizu zamenjala na vrhu, kot sta se sedaj v Budimpešti, kjer je naslov branil Čeh, potem lahko za naslednje leto že sedaj rezerviramo kar nekaj avtobusov proti Parizu. Četudi se bomo vozili petkrat dlje in bomo pojedli petkrat več sendvičev - ni problema, vse bomo prenesli. Pariz, prihajamo!!!
Jože Mohorič
Veličastno prizorišče atletskega svetovnega prvenstva v Budimpešti
Dokl: »Letos se je prebil v bližino 72 metrov, sedaj je cilj to znamko preseči«
Klemen Čeh, Kristjanov brat: „Borba za zlato medaljo je bila napeta do zadnjega meta, na Kristjanovo srebrno medaljo pa smo ponosni prav tako, kot bi bili na zlato. Kristjan je že pred nastopom dejal, da je dobro pripravljen in da pričakuje napeto tekmo, kar se je tudi uresničilo. Lepo pa je bilo tudi pogledati po stadionu in videti vse te slovenske navijače z zastavami in drugimi rekviziti. Vsi skupaj smo navijali z vsem srcem, res je bilo enkratno."
Dejan Dokl, predsednik AK Ptuj: „Glede na vse poznavanje atletike in na dolgoletno spremljanje največjih evropskih in svetovnih tekmovanj lahko rečem, da je bil to eden izmed zgodovinskih finalnih nastopov, ki se bo nedvomno zapisal v anale slovenske atletike. Vsi smo si želeli zlato medaljo, a ta dvoboj s Stahlom je to srebrno medaljo povzdignil na nivo zlate. Spremljati takšna velika tekmovanja - v tem primeru atletska - v živo je posebno doživetje, nekaj fascinantnega in priporočam vsakemu, saj so občutki enkratni.
Vse napovedi, ki sem jih v zvezi s Kristjanom podal pred leti, so se doslej uresničile, česa več si sploh ne moremo želeti. Je med tremi najboljšimi atleti v svoji disciplini, v tem krogu pa bo po mojem mnenju ostal še kar nekaj let. Ali mu bo uspel preboj na mesto popolnega
kralja te discipline, bo pokazal čas, pri 24 letih ima vse potrebne predispozicije za kaj takega. Tudi v ponedeljek je pokazal, da je iz pravega testa, da je pravi tekmovalec, ki se zna boriti do zadnjih atomov moči, do svojega zadnjega meta. Na zadnji met Stahla pa ni mogel vplivati, to ni bilo več v njegovi moči.
Pogled sedaj že usmerjamo proti Parizu, treba je nadaljevati linearno pot v smeri izboljšanja osebnega rekorda. Letos je naredil preboj v bližino 72 metrov, sedaj bo cilj to znamko preseči. Ker je sedaj pritisk velike tekme že za njim, mu po mojem mnenju to lahko uspe že letos."
Marko Šamprl, navijač: „Tekme sem se udeležil v družbi Kristjanove družine, kar je bilo že samo po sebi izjemno doživetje. Na pot smo se odpravili zjutraj, polni adrenalina, na tekmi pa smo ta adrenalin še posebej občutili. Navijati za nekoga iz sosednje vasi je posebej razburljivo, zame bo to ostal eden najlepših športnih trenutkov, ki sem jih kdajkoli doživel."
Renato Kuzman, navijač: „Kot pedagog na mariborski gimnaziji že 32 let delam s športniki. Zaradi bližine SP v atletiki sem to izkoristil za ogled Kristja-novega nastopa v živo. Resnično sem užival v atomski atletiki. Srebrna medalja v meni budi ponos, štejem jo za velikanski uspeh, saj nas je Slovencev samo dva milijona. Tudi iz golega navijaškega vidika je bila izkušnja fantastična, na samem stadionu smo slovenski navijači Kristjana Čeha pustili lep pečat. Na koncu smo z aplavzom tudi športno priznali Stahlu, da je bil pač tokrat boljši."
Foto: JM
Foto: JM
petek • 25. avgusta 2023
Šport
Štajerski	15
Atletika • Kristjan Čeh
»S 70 metri sem ga močno podkuril«
„Po vsakem uspehu se je lepo vrniti v domačo vas, saj me navijači vedno lepo sprejmejo - hvaležen sem jim za podporo," je po prihodu v domače Podvince, kjer so mu navijači ob športnem igrišču pripravili lep sprejem, dejal novopečeni svetovni podprvak Kristjan Čeh.
»'Dajmo, Kristjan' se je slišalo vse do kroga«
Navijači so ga glasno podpirali tudi na samem prizorišču tekmovanja. »Pred tako glasnimi navijači je bilo lepo tekmovati, to mi je dalo dodatni zagon in me je močno motiviralo. Topel je občutek, ko je na stadionu toliko tvojih navijačev. Posebni so bili trenutki, ko je ob štartih tekov utihnil cel stadion, jaz pa sem s tribune slišal 'dajmo, Kristjan' ali 'gremo, Čeh' - slišal sem vsakega izmed njih,« je dejal Kristjan.
Kako si sam doživljal kvalifikacije in nato še finalni nastop? »Kakšen mesec pred SP se mi je tehnika ne-
koliko podrla, zato sem imel potem res težke treninge. Ravno do prihoda v Budimpešto se mi je uspelo lepo sestaviti. V kvalifikacijah sem že po prvem metu vedel, da sem se uvrstil v finale, zato sem ostala dva meta opravil 'na izi'. Finalni nastop je bil izjemen, oddelal sem ga z oceno deset od deset. Začel sem z dobro daljavo preko 68 metrov, s čimer sem vodil do tretje serije. Potem sem vodstvo izgubil, a sem v zadnjem metu odlično stopnjeval nastope in z metom preko 70 metrov dosegel svojo najboljšo daljavo na tekmovanju. To je po svoje kar psihičen fenomen, zato si resnično ne morem ničesar očitati. Da je Da-nielu potem uspel še daljši met, pa je celotni zgodbi dalo le še dodatni čar,« je dejal Čeh.
Kakšna je bila priprava na dan finalne tekme? »Vse je potekalo po običajnem ritmu, seveda pa sem bil nekoliko živčen - zavedal sem se, da sem branilec naslova na največji tekmi sezone. A to živčnost sem poskušal obrniti v pozitivno smer: zavedal sem se, da sem odlično pripravljen in da moram dati vse od sebe. Razmišljal sem v smeri, da bom presegel mejo 70 metrov, da sem tega spo-
soben. Že na ogrevanju, na pomožnem stadionu, sem iz bloka vrgel
69	metrov, kar je moj osebni rekord iz bloka. Pripravljenost je bila torej vrhunska, tudi napoved o preseženih 70 metrih sem izpolnil.«
Tekma je bila res epska, vrhunska
»Prvič v zgodovini svetovnih prvenstev se je zgodilo, da sta dva tekmovalca presegla magično mejo
70	metrov, že to veliko pove o finalu. Čeprav sem vodil v prvih serijah, sem vedel, da to ne bo dovolj, da bo treba pokazati nekaj več, da bo treba preseči 70 metrov. Ker mi je to uspelo, sedaj ponosno nosim srebrno medaljo. Od Daniela nihče ni pričakoval meta precej čez 71 metrov, a mu je uspel in zato sem mu lahko le čestital. Ta srebrna medalja ima svojo težo, v moji dosedanji zbirki več velja le lanska zlata s svetovnega prvenstva v ZDA, ko sem zmagal z najboljšim izidom svetovnih prvenstev. Sedaj mi ga je Stahl znova 'odvzel', zato bom imel na naslednjem dodatni motiv,« je finale opisal član AK Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Srebrna medalja je zasluženo v rokah 24-letnega Podvinčana Kristjana Čeha.
Z Danielom imata posebno rival-stvo, a tudi medsebojno spoštovanje. »Gre za rivalstvo, ki na oba deluje vzpodbudno - drug drugega potiskava na limite, na mejo sposobnega v danem trenutku. Če jaz v finalu v zadnjem metu ne bi presegel meje 70 metrov, tudi on ne bi presegel meje 71 metrov. S tem sem ga res močno 'podkuril'. Je pa to seveda velik psihični in fizični napor, a za gledalce so takšni trenutki nepozabni.«
Verjameš napovedi, da bo Stahl
naslednje leto po OI zaključil kariero? »Tako je slišati, menda se bo tekmovalno upokojil. Res je že zelo dolgo na atletski sceni, zato bi lahko temu kar verjel.«
Kje je v tem trenutku Alekna, ki šteje šele 21 let? »Alekna je tudi dosegel dober rezultat, približal se je meji 69 metrov. Po tekmi mi je dejal, da je poskušal držati stik z nama s Stahlom, a da sva bila tokrat zanj kot iz drugega planeta. Mlad je še, tudi on še ima pred sabo celotno kariero."
Do konca sezone imaš v načrtu še nekaj tekmovanj. „Naslednjo tekmo bom imel 30. avgusta v Tal-linnu v Estoniji, kjer bo nastopil tudi Stahl. Potem bom 4. septembra nastopal v švicarski Bellinzoni, 10. septembra v Zagrebu, 16. in 17. septembra na finalu diamantne lige v ameriškem Oregonu. Nato sledi premor in naslednje leto znova ponovitev letošnjega načrta z vrhuncem na olimpijskih igrah v Parizu," je zaključil Čeh.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V Podvincih so domačini tokrat sprejem pripravili ob nogometnem igrišču.
Simbolično darilo je Kristjanu predala tudi županja MO Ptuj Nuška Gajšek
Foto: Črtomir Goznik
Nadaljnjo podporo sta Kristjanu obljubila tudi direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj in predsednik Športne zveze MO Ptuj Franjo Rozman.
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 20.15: Aluminij - Mura; V SOBOTO OB 17.30: Koper - Rogaška; OB 20.15: Maribor - Domžale; V NEDELJO OB 17.30: Olim-pija - Celje; OB 20.15: Kalcer Radomlje - Bravo.
2.	SNL
PRELOŽENE TEKME 2. KROGA, V TOREK, 29. 8., OB 17.00: Kety Emmi&Impol Bistrica - Nafta 1903, Primorje eMundia - TKK Tolmin, Tabor Sežana - Beltinci Klima Tratnjek; OB 18.00: Krka - Jadran Dekani; V SREDO, 30. 8., ob 17.00: Fužinar Ravne - Brinje Grosuplje, Ilirija 1911 - Rudar Velenje, Triglav Kranj -Dravinja; OB 18.00: Gorica - Vitanest Bilje.
3.	SNL - vzhod
RAZPORED PRESTAVLJENIH TEKEM 1. KROGA: Koroška Dravograd - Podvinci (v soboto, 26. 8., ob 17.00), ZASE Videm - Korotan Prevalje (v sredo, 30. 8., ob 17.00).
Pokal Pivovarna Union
RAZPORED TEKEM UVODNEGA KROGA V MNZ
PTUJ, V SOBOTO, 26. 8., OB 16.30: Leskovec - Ro-goznica; OB 17.30: Podlehnik - Gerečja vas, Polska-va avtop. Grobelnik - Tržec, Cirkulane - Hajdoše, Senčila Senica Oplotnica - Pragersko, Zgornja Polskava - Gorišnica; V NEDELJO OB 10.30: Skor-ba - Markovci; OB 17.30: Bukovci - Grajena Anpro, Makole Bar Miha - Središče, Stojnci - Boč Poljča-ne, Slovenja vas SMS sanacija - Dornava Digital-partner.si.
Mladinska liga
RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 17.00: Tabor Sežana - Maribor, Nafta - Kalcer Radomlje, Domžale - Gorica; OB 17.45: A2S Celje - Koper; V SOBOTO OB 17.00: Ilirija Extra-Lux - Olimpija, Mura - Krka; V NEDELJO OB 17.00: Rudar Velenje Korektbau - Aluminij; V PONEDELJEK OB 17.00: Bravo Mastercard - Brinje Grosuplje.
Ženska liga
RAZPORED 3. KROGA, V NEDELJO OB 10.30: Cerklje - Ljubljana; OB 11.00: Mura Nona - Primorje Gaia Naturelle, Olimpija Ljubljana - Gažon; OB 14.00: Radomlje Medex - Drava Ptuj.
JM
S
Ml
V' sport@radio-tednik.si ^
vfr Süortní 16
16 Štajerski
Šport, šport mladih, rekreacija
petek • 25. avgusta 2023
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Pritržnik prvak med starejšimi mladinci
DP za gorskega državnega prvaka
Pred dobrim tednom je v Ilirski Bistrici potekalo državno prvenstvo za gorskega državnega prvaka. Fantje so morali opraviti z 18,6 km dolgim vzponom na njim že poznane Svišča-ke. Tekmovanje je potekalo za kategorije elite ter starejše in mlajše mladince. Odlične rezultate so dosegli tudi člani KK Perutnina Ptuj.
Pri mlajših mladincih je imel Nik Muršec težave s kolesom, zato je moral po tretjini trase opustiti sanje o kolajni, medtem ko je imel Luka Lu-pša svoj dan. Skoraj do konca dirke je bil v boju tudi za zmago, na koncu se mu je izšlo za 3. mesto in bronasto kolajno. Sergej Jančič je zasedel 6., Nik Muršec pa 11. mesto. V drugi polovici 35 nastopajočih so končali Jakob Bornšek, Miha Bošnik in Lucian Kostanjevec.
Pri starejših mladincih je Jon Pritržnik pokoril vso konkurenco, za naslov se je borilo 21 kolesarjev. „Jon je kljub visokemu ritmu, ki so ga narekovali člani, saj so startali vsi skupaj, držal stik z najboljšimi, več let starejšimi ter izkušenimi fanti. V zadnjem delu je sicer popustil, okrog njega pa se je izoblikovala manjša skupinica, ki jo je v ciljnem sprintu tudi odsprintal. Dirko je tako končal na generalnem 4. mestu, v kategoriji starejših mladincev pa je bilo to dovolj za prestižno zmago. Mitja Dov-nik je bil 7., na 10. mestu je končal Matic Erjavec," je po tekmovanju pojasnil Mitja Mohorko, trener v KK Perutnina Ptuj.
52. Memorijal Stjepan Grgac
Končali med najboljšo trojico
V nedeljo so mladi kolesarji KK Perutnina Ptuj nastopali na med-
Luka Lupša in Jon Pritržnik (oba KK Perutnina Ptuj)
narodni dirki v sosednji Hrvaški. Na tradicionalni dirki so dosegli nekaj odmevnih rezultatov. Na stopničke so se povzpeli Maj Bohak in Nik Vido-vič v kategoriji U15 ter Anej Resman v kategoriji U14. Zelo blizu je bil tudi Sergej Jančič pri mlajših mladincih U17, saj je zasedel 4. mesto.
Jadranje • Jadro Rance 2023
Nekaj vetra so vendarle ujeli v jadra...
I iBB^^
\ m . i * t«
^ipl
Foto: Črtomir Goznik
Utrip z jadralne regate Jadro Rance
Rezultati kolesarjev KK Perutnina Ptuj:
U14:
3. Anej Resman
10. Miha Kirbiš
U15:
2. Maj Bohak
V koledarju tekmovanj Brodarskega društva Ranca Ptuj ima svoje tradicionalno mesto Jadro Rance 2023. Organizatorji so pripravili tekmovanje v razredih Optimist, ILCA 4 in ILCA 6. Večinoma mladi tekmovalci so v soboto in nedeljo ostali v glavnem na kopnem, saj je v ekstremno vročem vremenu večino časa vladalo popolno brezvetrje. Prvi dan so vendarle ujeli minimalni veter treh vozlov in so izpeljali eno regato ...
Na Ptujskem morju so se v razredu Optimist najbolje znašli domači jadralci, prvi je bil Ivo Kancler, druga Ota Brina Podlesnik in tretji Mare Kancler. V razredu ILCA 4 se je zmage veselil Jan Bor Sabath, medtem ko je v razredu ILCA 6 zmagal Matej Petrovič.
BD Ranca Ptuj v soboto čaka večji organizacijski izziv, saj bodo od 14. ure naprej organizirali jubilejno, 30. Rancarijo.
David Breznik
Footgolf • Pokal Slovenije v Radencih
Kristovič slavil med veterani, Krajnc drugi med člani
V Radencih je v organizaciji Footgolf kluba Pomurje na tamkajšnjem igrišču za golf v soboto in nedeljo potekalo mednarodno tekmovanje v footgolfu. Na njem so bili doseženi številni zelo dobri rezultati: Milan Kristovič, Damijan Kaučič in Janoš Flink so odigrali 18 lukenj (dvakrat po devet lukenj) z izenačenim rekordom igrišča, ki znaša 65 udarcev (-7).
Oba dneva sta ločeno potekala turnirja FIFG 100, oba rezultata pa sta skupno štela za Pokal Slovenije. Na stopničkah v posameznih kategorijah so se znašli tudi člani Fo-otgolf kluba Ptuj.
Med člani je skupno z dvema 1. mestoma slavil domačin Damijan Ka-učič, tik za njim pa je bil Uroš Krajnc (FGK Ptuj), ki je prvi dan zasedel 3., drugi dan pa 2. mesto. Tudi tretjo stopničko zmagovalnega odra je zasedel domači tekmovalec Mihael Wajs.
Pri seniorjih nad 45 let je prvo mesto še enkrat več osvojil Mi-
lan Kristovič (FGK Ptuj) pred domačinom Renatom Hvalcem in Leonom Šuntnerjem iz Footgolf kluba M Olimje. Oba dneva so
jim bili močna konkurenca tudi Madžari.
Med super seniorji +55 je zmagal Nani Franc Matjašič (Olimje), za njim
Maj Bohak (levo) in Nik Vidovič (desno) sta na Hrvaškem stopila na zmagovalne stopničke.
sta se zvrstila Bojan Taneski (FGK Ljubljana) in Matjaž Damiš (FGK Ptuj).
JM
3.	Nik Vidovič
14. Tai Nahberger U17:
4.	Sergej Jančič 12. Luka Lupša
14. Jakob Bornšek
21. Miha Bošnik U19:
6. Jure Majnik 8. Jon Pritržnik 11. Nik Golob
UR
Športni napovednik
Footgolf • V nedeljo Poetovio footgolf cup 2023
V nedeljo, 27. avgusta, bosta na igrišču za golf Ptuj v organizaciji Footgolf kluba Ptuj in Footgolf zveze Slovenije potekala dva turnirja v footgolfu, 4. krog državne lige (FIFG 100) in Poetovio Footgolf Cup 2023. Prvo tekmovanje se bo začelo ob 9.30, drugo pa ob 12.30. Poleg številnih slovenskih igralcev organizatorji pričakujejo tudi nekaj igralcev iz tujine.
Konjeniški šport • V nedeljo v Ljutomeru kasaške dirke za nagrado Pomurskega sejma
KK Ljutomer prireja to nedeljo kasaško prireditev, na kateri se bo 47 kasačev iz vseh slovenskih klubov in društev pomerilo v sedmih dirkah - tri z avto startom na 2100 metrov dolgi stezi in štiri na 2160 metrov, s startom iz obrata. V kvalifikacijah za DP triletnikov (Ljutomer, 17. 9.) bo nastopila deseterica kasačev. Osrednja dirka bo štela za nagrado Pomurskega sejma, ki bo v okviru letošnjega kmetijsko-živilskega sejma Agra (G. Radgona, 26.-31. 8.). Na 2160 metrov dolgi stezi se bo pomerilo šest 4- do 14-letnih kasačev - trije iz KK Ljutomer, po eden pa iz KK Stožice Ljubljana, KD Slov. gorice Lenart in KK Šentjernej.
JM, NŠ
Foto: Matija Brodnjak
Zmagovalci vseh treh moških kategorij: Nani Franc Matjašič, Damijan Kaučič in Milan Kristovič
petek • 25. avgusta 2023
AGRA 2023
Štajerski	17
61. sejem Agra odpira svoja vrata
Na letošnjem, že 61. sejmu Agra se bo v šestih dneh na nekaj več kot 70.000 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru predstavilo 1.700 razstavljavcev iz 35 držav, osemnajst od teh držav bo v Gornji Radgoni neposredno prisotnih. Mednarodni kmetij-sko-živilski sejem Agra, ki bo v Gornji Radgoni potekal med 26. in 31. avgustom, bo odprla predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Domači in tuji razstavljavci bodo na sejmu, katerega država partnerica bo letos Indija, ponujali inovativne digitalne rešitve, najnovejšo tehnologijo in vodilne svetovne blagovne znamke kmetijske ter gozdarske mehanizacije in opreme. Sejem bodo tudi letos soobliko-
vale vodilne vladne, strokovne in stanovske organizacije, in sicer ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, Čebelarska zveza
Slovenije, ministrstvo za naravne vire in prostor. Zavod za gozdove Slovenije, prvič letos pa bo na sejmu sodelovalo tudi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Poleg komercialnega in institucionalnega dela bodo sejem dopolnjevale še številne strokovne
wíwtzn
Foto: Agra
Sejem bo odprt vsak dan med 8. in 19. uro. Odrasli obiskovalci bodo morali za vstopnice, kupljene prek spleta, odšteti 7 evrov, sicer stanejo 9 evrov. Za upokojence in starejše od 60 let je cena dnevne vstopnice 7 evrov, družinska vstopnica za dva odrasla in štiri otroke do 18 let znaša 18 evrov, za učence, dijake in študente je 6 evrov, za skupine nad 20 oseb je cena na posamezno osebo 7 evrov, za skupine nad 20 oseb za učence, dijake in študente pa 5 evrov.
razstave in strokovna predavanja, med drugim bodo potekale strokovne predstavitve govedoreje, konjereje, drobnice ter razstava avtohtonih domačih pasem živali s ponudbo izdelkov kmetij. Čeprav v nekoliko okrnjeni obliki zaradi nedavnih poplav, ki so prizadele sejemske vrtove, bodo s praktičnimi nasveti postregli urejeni osrednji sejemski vrt Biotehniške šole Ra-kičan, poligon Zeleni dragulji narave, permakulturni vrt Pomurskega sejma z vzorčnim čebelnjakom in hiško iz slamnatih bal, postavljen pa je tudi nov leseni kozolec
v vzorčnih sejemskih vrtovih, pod katerim bo potekala Povezovalnica pod novim sejemskim kozolcem. Poudarki letošnjega sejma bodo na mednarodnem letu prosa, mladih v kmetijstvu, inovacijah in digitalizaciji kmetijstva, v luči podnebnih sprememb bo velik poudarek dan tudi temu. Kot zanimivost dodajmo, da bodo obiskovalci sejma lahko popili tudi kavo iz največje bakrene džezve na svetu, v njej bodo pripravili 26 litrov kave. Letošnja država partnerica sejma AGRA je Indija, ki se lahko pohvali z izjemno raznolikim in uspešnim
kmetijskim sektorjem. Indija je znana po bogati pridelavi žit, riža, stročnic, sadja, zelenjave, začimb in drugih poljščin. Njihov napredek na področju kmetijske tehnologije, kot so pametne rešitve in digitalne platforme, pomeni pomemben prispevek k učinkovitosti kmetijskega sektorja. Sodelovanje med Indijo in Slovenijo na sejmu AGRA bo tako omogočilo izmenjavo znanja, izkušenj, tehnologij, inovativnih rešitev in trgovinskih priložnosti, kar bo koristno za obe državi in širši evropski prostor.
Ur
O
NLB Smart POS
Brez gotovine? Brez problema.
0€
Svoj pametni telefon spremenite v mobilni POS terminal in strankam omogočite hitro ter varno plačevanje. Z aplikacijo NLB Smart POS lahko enostavno sprejemate brezgotovinska plačila - brez dodatne opreme ter kadarkoli in kjerkoli, kjer je na voljo internetna povezava.
Za sprejemanje plačil tako potrebujete le mobilno napravo z operacijskim sistemom Android (min. verzija 10.0) in podporo NFC. Če takšne naprave še nimate, lahko preverite ponudbo pametnih mobitelov po ugodnih cenah", ki jo omogočamo vsem novim uporabnikom NLB Smart POS v partnerskem sodelovanju s podjetjem Telekom Slovenije. Več na nlb.si/smartpos
Za vse, kar sledi.
'Ugodnosti veljajo do 31. 12. 2023.
NLB
18 Štajerski
AGRA 2023
petek • 25. avgusta 2023
Promocijsko sporočilo
Zadruga sončnih elektrarn Slovenije
Prva in največja zadruga za sončne elektrarne v Sloveniji
Zadruga sončnih elektrarn Slovenije, z. o. o., ima svoj sedež na Rajšpovi ulici 18 na Ptuju. Ustanovljena je bila leta 2014. Od takrat dalje rastemo in širimo obseg področij, ki jih pokrivamo s svojim delovanjem. Smo prva in največja zadruga za sončne elektrarne v Sloveniji.
Sončne elektrarne postavljamo po celotni Sloveniji in tudi izven njenih meja. Dobavljamo in montiramo najkakovostnejše in najugodnejše sončne elektrarne za samooskrbo (net metering) kottudi tiste, ki so namenjene prodaji proizvedene električne energije, po PS.l shemi (direktno prodajo proizvedene električne energije na trg) ali PS.2 shemi (delna lastna raba in prodaja viškovnatrg).
Meddrugim pripravljamotudi dokumentacijo za prijave na različne državne razpise, ki podpirajo postavitev sončnih elektrarn v obliki dodelitve nepovratnihfinančnih sredstev za njihovo postavitev ali dodelitve subvencionirane cene za proizvedeno električno energijo. ZSESje član evropskega združenja REScoop, kije največja evropska energetska zadruga za obnovljive vire energije.
ZSESje najhitreje rastoča zadruga zafotovoltaikov Sloveniji. Za postavljene sončne elektrarne poskrbimo od dneva postavitve in za celoten čas njene življenjske dobe. ZSES opravlja storitve dobave in montaže sončnih elektrarn, vzdrževanje, zavarovanje, financiranje, svetovanje, vodenje uradnih postopkov, pripravovseh potrebnih dokumentov za priklop SE v omrežje, pridobivanje soglasja in prijave na različne državne razpise.
Zadruga sončnih elektrarn Slovenije, z. o. o.
Rajšpova ulica 18
2250 Ptuj
Tel. 02 78 78 876
Mobi: 030 310 977
ali 031319 713
e-naslov: info@zses.si
spletno mesto: www.zses.si
i ZSES
Zadruga Sončnih Elektrarn Slovenije
Kljubtežkim razmeramvsvetu, ki jihje prinesla epidemija, se ZSES lahko pohvali, dajije uspelo povečati oziroma vsaj podvojiti svoj obseg poslovanja v preteklem letu. V letu 2021 smo začeli nov projekt postavitve sončnihelektrarn na podlagi crowdfunding kampanje. Vteh projektih zainteresirani posamezniki vložijo svoj denarvobliki posojila za izgradnjo nove sončne elektrarne, v zameno za dano posojilo pa dobijo povrnjeno glavnico po določenih x-letihterletna izplačila pripadajoče obrestne mere, ki je visoka tudi do do 7% obrestne mere na vložene glavnice. S posameznikom sklenemo posojilno pogodbo, kije prilagojena
0 skbbanka
otp group
na pogoje posameznika. Za nami so že trije večji projekti crowdfundinga. Naša prednost pred konkurencoje v tem, da v ospredju nimamo dobička. Nimamo lastnikov, zato dobiček od poslovanja ni primarni cilj zadruge. Tudi v letu 2023 pričakujemo zadružno-gospodarsko rast. Napoved pomeni nadaljevanje dosedanjih trendov, posebej zaradi tega, ker bomo imeli kot zadruga dovolj lastnih sredstev za financiranje velikih objektov. Pritemnimamovmislih samo individualnih sončnih elektrarn, temveč tudi skupnostne sončne elektrarne in skupnosti, kijih bomo delali v sodelovanju z večjimi podjetji, občinami, ministrstvi, šolami, vrtci... Trend nakazuje, da se za postavitve sončnih elektrarn odloča vedno več podjetij, ki pri svojem delovanju porabijovečje količine električne energije in tako se zaključi krog potreb in proizvodnje na zelen način. Tudi vedno več direktiv, ki prihajajo iz Evropske unije,grevto smer, da bodo podjetja morala vključiti zeleno elektrikovsvoje poslovanje. Najlažji in najbolj ekološki načinje postavitev sončne elektrarne za lastne potrebe. Pri uresničevanju te zelene ideje pa priskoči na pomočtudi Ministrstvo za infrastrukturo, ki ima objavljen Javni razpis za sofinanciranje nakupa in postavitve naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije.
Ne spreglejte sprememb
Vse več ljudi se odloča za energetsko rešitev s sončnimi elektrarnami. Prednosti postavitve so številne, saj omogočajo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter dolgoročno energetsko neodvisnost objekta. Povečano povpraševanje, ki traja že več let, pa postavlja vprašanja tudi na področju slovenske zakonodaje, saj se iz leta v leto spreminja.
Državni zbor je letos julija sprejel Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), ki je med drugim temelj za določitev potencialnih prednostnih območij za sončne in vetrne elektrarne. ZUNPEOVE na področju umeščanja proizvodnih naprav iz obnovljivih virov energije med drugim vključuje pripravo akcijskega načrta, ki bo določil prednostna območja umeščanja naprav. Za sončne elektrarne so to npr. strehe večjih objektov, utrjena parkirišča itd. Z zakonom se pod določenimi pogoji ureja tudi umestitev naprav na nekaterih območjih, kjer so do sedaj veljale absolutne prepovedi za postavljanje in kjer obstaja neizkoriščen potencial, kot so npr. kmetijska zemljišča, rudarski kopi itd. Zakon pa ne spreminja določil glede sodelovanja javnosti, saj za sodelovanje javnosti v postopkih umeščanja v prostor v celoti veljajo obstoječe določbe Zakona o urejanju prostora. Urška Hercog, direktorica Zadruge sončnih elektrarn Slovenije, o spremembah zakonodaje pravi, da v osnovi to pomeni, da se bo območje postavljanja sončnih elektrarn razširilo tudi na dele,
kjer to do sedaj ni bilo mogoče, kar bo posledično prineslo večjo proizvodnjo električne energije za celotno Slovenijo. Zakon bo prinesel nujno potrebne spremembe in pomagal pri hitrejši realizaciji projektov, hkrati pa skrbi tudi za zaščito okolja, in kljub temu da so možnosti postavitve na prej nedovoljena območja, obstajajo omejitve, da se ohrani naravno ravnovesje na teh območjih. Sistem samooskrbe s sončno energijo pa se spreminja tudi z Aktom o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektro operaterje. Vse sončne elektrarne, ki bodo postavljene od začetka koledarskega leta 2024, ne bodo več vključene v obstoječ sistem »net meteringa«, kar pomeni, da se višek proizvedene sončne energije, ki ga ustvarja domača sončna elektrarna v poletnih mesecih, ne bo več brezplačno jemal iz omrežja v zimskih mesecih, ko bodo domače sončne celice ustvarile premalo energije, da bi pokrile vse potrebe v gospodinjstvu. Akt tako temeljito spreminja metodo obračunavanja omrežnine za prenosni oz. distribucijski sistem, medtem ko sta metodi obračunavanja omrežnine za
	*>m	p' - ;
	■ ' - -.U	
šp	■ •■■m	f •
m*		p *
m i		
ihuninMnoMMtniMnnMHi
čezmerno prevzeto jalovo energijo in omrežnine za priključno moč zgolj prenovljeni.
vaša dejavnost
pravi posel
S SKB agro ponudbo na enem mestu poskrbimo za vse.
Obiščite nas na sejmu AGRA, v hali A-čaka vas super dogajanje!
skb.si/agro-ponudba
SKB d.d., Ajdovščina 4,1000 Ljubljana
petek • 25. avgusta 2023
AGRA 2023
Štajerski	19
■	■ ■	■	\Š m	v	■■
zakonodaje na področju sončne energije
Urška Hercog ob tem še pojasnjuje, da bodo vse elektrarne, ki bodo pridobile soglasje za postavitev
do 31. decembra letos, lahko še do konca leta 2024 postavljene po starem načinu, torej bo za njih
ki bodo svojo sončno elektrarno postavili še pod temi pogoji, ne bo spremenilo niti v prihodnje. Za vse, ki bodo svoja soglasja za postavitev sončne elektrarne za samooskrbo pridobili od 1. januarja 2024, pa bo veljal nov način obračunavanja oddane in prevzete električne energije. V večini teh primerov bo nujen tudi nakup baterije, ki bo omogočala vsaj delno shranjevanje lastne proizvedene električne energije. Kako dolgo naročnik sploh čaka na soglasje, pa je po besedah Urške Hercog odvisno od posameznega elektro podjetja. Največkrat se od dneva oddaje vloge za prido-
bitev soglasja čaka do tri mesece, ko pa je samo soglasje pridobljeno, stvari stečejo hitro. Subvencijo za samooskrbne sončne elektrarne še vedno dodeljuje Eko sklad. Višina nepovratnih sredstev je odvisna od nazivne moči varovalk na objektu. Višina nepovratne finančne spodbude znaša 50,00 evrov za 1 kVA inštalirane nazivne električne moči, in sicer za največ 80 odstotkov vsote priključnih moči odjemnih mest. Kar se tiče večjih sončnih elektrarn, postavljenih za lastno rabo in prodajo viškov na trgu, pa bo v kratkem objavljen nov razpis, ki bo omogočal dodeljevanje nepo-
vratnih finančnih sredstev tudi do 45 odstotkov skupnih stroškov celotnega projekta.
Proizvajanje lastne električne energije zmanjšuje odvisnost od tradicionalnih virov energije ter omogoča trajnostno in čisto oskrbo z električno energijo. Sončne elektrarne so do okolja prijazen vir energije, saj zmanjšujejo ogljični odtis, s tem pa se ohranja okolje za prihodnje generacije. Zakonodaja se bo na področju sončnih elektrarn spreminjala tudi v prihodnje, zato bi bilo smiselno sproti preverjati spremembe in presoditi, kakšen vpliv bodo dejansko imele v praksi.
Lara Roškar
Balkonske sončne elektrarne S HRANILNIKOM za VEČJO SAMOOSKRBO
solarni moduli
gospodinjstvo
kontroler
NOVO NA SVETOVNEM TRGU
S	_ Är A \
^ vklopi sonce
veljal letni obračun oddane in porabljene električne energije. Slednje se za že obstoječe in vse tiste,
vklopisonce.si T: 041 676 218
hranilnik energije
Obiščite nas na sejmu Agra
Promocijsko sporočilo
Enerson d.o.o. : Vaša energija - naša skrb
Sončne elektrarne za samooskrbo so sistemi, ki omogočajo proizvodnjo električne energije iz sončne svetlobe za potrebe gospodinjstev, podjetij ali drugih objektov. Namen teh elektrarn je zmanjšanje odvisnosti od tradicionalnih virov električne energije ter s tem znižanje stroškov in seveda ponujajo tudi okolju bolj prijazno alternativo.
Na podlagi Energetskega zakona, sprejetega v letu 2014,je bila gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem omogočena samooskrba. Za te uporabnikeje od leta 2015 s prejeto uredbo o samooskrbi v veljavi poseben način obračuna porabljene in proizvedene električne energije (t. i. netmetering ali neto meritve), kar pomeni, da se razlika med porabljeno in proizvedeno električno energijo, na podlagi dvosmernega števca, obračuna po enotni tarifi, enkrat letno. Tanačin obračunavanja se sicer zaključuje s koncem leta 2023 oziroma bo
veljal se za vse, ki bodo prejeli soglasje za priključitev do konca tega leta. Bistvenega pomenaje, da se proizvodnja čim bolj približa porabi in le-te ne presega preveč, zatoje se kako pomembno, daje sončna elektrarna za samooskrbo dimenzionirana na pravilen način! Sistem samooskrbe po bo ostal se naprej v veljavi tudi po letu 2023, na podlagi leta 2022 sprejete nove uredbe o samooskrbi (Ur. List 43/2022), pri čemer pa je ukinjen koncept netiranja (neto meritev) in obračunsko obdobje eno leto, kotje veljalo doslej.
Naša dolgoletna tradicija, ki se začenja že v letu 2008, nam prinaša bogate izkušnje in znanje na področju postavljanja sončnih elektrarn, pri čemer ne gre le za tehnično znanje in montažo elektrarn, ampaktudi ta pravilno svetovanje glede urejanja priklopa, pogodb in ostale dokumentacije, vezane na postavitev sončne elektrarne. Ponosni smo na številne reference in visoko merozadovoljstva naših investitorjev, ki odraža našo zavezo k odličnosti pri vsakem projektu.
Srce našega podjetja predstavlja strokovna ekipa, sestavljena iz usposobljenih električarjev in monterjev, ki zagotavljajo, dajevsaka sončna elektrarna postavljena s skrbnostjo in profesionalizmom. Ker sodelujemo le s priznanimi proizvajalci opreme, lahko zagotovimo dolgo življenjsko dobo in visoko učinkovitost vaše investicije. Seveda pa kljub upoštevanju vseh dejavnikov in pravilnemu dimenzioniranju sončne elektrarne še vedno ne moremo vplivati na najpomembnejši dejavnik-vremenske pogoje.
Za zagotavljanje električne energije tudi v oblačnih dneh ali ponoči je mogočev sončne elektrarne za samooskrbo vključiti sisteme za shranjevanje energije - baterije. Te baterije se napolnijo med delovanjem sončne elektrarne in nato oddajajo energijo, ko sončna proizvodnja ni dovolj visoka oziroma ob možnih izpadih. Ko vaša sončna elektrarna proizvaja električno energijo, se
le-ta preko hibridnega razsmernika porablja direktno na porabnikih, višek proizvedene električne energije pa se shranjuje v hranilniku za kasnejšo porabo ali pa oddaja v omrežje, odvisno od želja uporabnika oziroma pogojev distribucijskega operaterja. Vprimeru izpada omrežja sistem avtomatsko nudi električno energijo porabnikom. Naš najbolj zanimiv ponudnik baterijskih sistemovje NGEN, ki nudi NGEN Star — hibridni sistem, ki vsebuje sončno elektrarno in hranilnik električne energije z integriranim hibridnim razsmernikom in pametnim števcem električne energije. Kervamželimoomogočiti kar najbolj celovito ponudbo za vaše potrebe, smo v našem podjetju tudi zastopniki za Metron polnilne postaje za električne avtomobile. S širjenjem omrežja polnilnic postaja
polnjenje električnih vozil enostavnejše in bolj dostopno, kar spodbuja prehod na električno mobilnost in zmanjšanje emisij C02teronesnaženja zraka. Za nasje pomembno, daje postopek postavitve sončne elektrarne za vas preprost in brezskrben, zatoza naše investitorje poskrbimo od začetka do konca; od postavitve elektrarne po vaših željah in potrebah pa vse do ureditve vse potrebne dokumentacije in vključitve v distribucijsko omrežje. Če iščete kakovostno, zanesljivo in prilagojeno rešitev na področju sončnih elektrarn, je Enerson, d. o. o., vaš idealni partner. Obiščite našo spletno stran: www.enerson.si ali Facebookprofil: www.facebook.com/enersonslo/ ter nas pokličite, da boste odkrili, kako lahko skupaj osvetlimo vašo prihodnost.
-oto: CG
20 Štajerski
AGRA 2023
petek • 25. avgusta 2023
Do 500 evrov odškodnine po hektarju za varovanje pitne vode
Na letošnjem, že 61. sejmu Agra se bo v šestih dneh na nekaj več kot 70.000 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru predstavilo 1.700 razstavljavcev iz 35 držav, osemnajst od teh držav bo v Gornji Radgoni neposredno prisotnih. Mednarodni kmetij-sko-živilski sejem Agra, ki bo v Gornji Radgoni potekal med 26. in 31. avgustom, bo odprla predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Kmetom, ki kmetujejo na vodo-varstvenih območjih I, torej na območjih, kjer veljajo najstrožje omejitve glede kmetovanja z namenom zaščite vodnih virov, se obeta nekaj čez 500 evrov odškodnine. »Kdaj bomo kmetje to odškodnino oz. državno pomoč tudi prejeli, še ni znano, znane pa so omejitve, ki se jih moramo kmetje držati. Država ponovno ni opravila svoje naloge,« je jasen kmetovalec in pogajalec Milan Unuk. Vodovarstvena območja zavzemajo približno 17 % ozemlja Slovenije oz. 353.200 hektarjev. Na teh območjih prevladuje gozd (61,1 %), sledi travinje (13,6 %), njive zavzemajo 10,9 %. Na območju najožjih vodovarstvenih območij (VVO 1) pa leži okrog 2.000 hektarjev kmetijskih površin, največ v Podravju in Pomurju. Kmetom, ki kmetuje-jo na teh območjih, pripada nadomestilo za zmanjšanje dohodkov zaradi zahtev vodovarstvenih reži-
mov. Režimi predpisujejo različne prepovedi, omejitve in zaščitne ukrepe, kot sta omejitev poseganja z gradnjami ali omejevanje dejavnosti na teh območjih zato, da je manj možnosti za morebitno poslabšanje kakovosti pitne vode. Najožje vodovarstveno območje (VVO I) je območje v bližini zajetja. Tako je zaradi nevarnosti onesnaženja pitne vode na območjih VVO I prepovedano gnojenje z gnojnico in gnojevko, prav tako je omejena uporaba fitofarmacevtskih sredstev, kmetijska zemljišča pa morajo biti celo leto pokrita z zeleno odejo. »Zaradi niza omejitev je pridelek manjši, ocenjujem, da tudi za tretjino, čeprav kmetujemo v skladu s tehnološkimi navodili. Dodatni stroški so še analize zemlje, kmetje pa smo deležni tudi stalnih preverjanj,« je dejal Unuk. V zameno so si izborili odškodnino, ki pa je v preteklih letih znašala od 50 do 150 evrov po hektarju. »Po pre-
hojeni mukotrpni poti in številnih sestankih ter pogajanjih nam je uspelo doseči dogovor, da naj bi odškodnina znašala okrog 500 evrov po hektarju. Seveda smo zadovoljni s tem zneskom, pa vendar ostaja grenak priokus. Kmetje, ki smo upravičeni do te državne pomoči, namreč ne moremo sodelovati v okoljskih ukrepih, kjer pa je maksimalna višina izplačil do 600 evrov. Torej četudi delamo vse ukrepe in še več za zaščito narave ter vodnih virov, smo odškodovani v primerjavi z ostalimi.«
Ob tem pa Milan Unuk, kmetovalec z okrog osmimi hektarji na VVO 1 ter član odbora za vodo-varstvena območja pri KGZS, opozarja, da uredba, ki bi omogočila zajetnejše izplačilo pomoči kmetom, ki kmetujejo na VVO 1, še ni sprejeta. »Kmetje smo soočeni z nizom omejitev glede kmetovanja, upoštevati moramo omejitve, na drugi strani pa ne vemo, ali bo-
BjeSoIar
sončne elektrarne
HIŠNE SONČNE ELEKTRARNE
Danes je to modra odločitev in ena najvarnejših investicij z dolgo življenjsko dobo. Tehnologija je zanesljiva s preverjenimi proizvajalci in številnimi referencami v Prekmurju, na Štajerskem, Koroškem, v Savinjski in Šaleški regiji. Za investicijo se lahko pridobi tudi ekokredit.
Bcsolar, d. o. o., tel.: 02 707 00 55
prodaja@besolar.si www.besolar.si
Najdete nas tudi na facebooku in instagramu.
Foto: Črtomir Goznik
V preteklih letih so kmetje v povprečju prejeli od 50 do 150 evrov državne pomoči zaradi izgube dohodka, ki je bila posledica upoštevanja omejitev pri kmetovanju. Po sprejetju nove uredbe naj bi ta pomoč znašala tudi do 500 evrov po hektarju.
mo odškodnino prejeli ali ne. Država namreč še vedno ni opravila svoje naloge. Uredba bi morala biti sprejeta že marca.« Dušica Majer s KGZS je potrdila, da je uredba še na mizah uradnikov v Bruslju. »Od-
govora Evropske komisije za zdaj še ni, tako da predlog glede višine nadomestil oz. pomoči še ne velja,« je priznala. O zajetni razliki med dosedanjimi odškodninami in napovedanimi pa je dejala, da so
posledica novih preračunov in kalkulacij, da pa kljub temu ostajajo izplačila navzgor omejena in so zajeta v državno pomoč, čemur so kmetje sicer nasprotovali.
Mojca Vtič

Kvalitetnaj
oprav-monaterenu
kierkol'J

RaeunzDDVj30
opravljenistoritvi.
[info@powertuning Gradbena točka d.o.o
Opravljamo posege na traktorjih in kombajnih:
■	optimizacija moči in navora - čip tuning
■	meritev moči in navora na kardanu traktorja (max 800kW)
■	popravilo EGR in DPFsistemov
Tel.: + 386 (0)30 375 999
- popravilo AD-Blue sistemov - diagnostika modulov z licenčnim AGVtesterjem
- kalibracija modulov - nastavitev mehanskih visokotlačnih črpalk - nastavitev Heinzmann regulatorjev
www.powertuning.si
VSE ZA SILOSE
SILAŽNE VREČE / MREŽE / SILIRNI DODATKI
OP0LYDRESS
SILOPRO
SILAZNA FOLIJA RKW
Odlična silažna folija za optimalne rezultate
*	debeline0,15 mm
*	barva: belo / bela
*	UV stabilna 15 mesecev
SILIRNI dodatek proti PREGREVANJU siiaže
•	Omogoča odpiranje silosa že po 14 dneh
•	Občutno izboljšana aerobna stabilnost
Uporaba: 2 g /1 tono siiaže 1 doza za 100 ton koruzne siiaže
(U)ProFarm (((«oso 73 74
" »y KO&ENINAD O O .	\ "
traktorje in ostalo kmetijsko mehanizacijo,
odkupujemo tudi rabljena motorna kolesa (mopede)
Pokličite oz. pošljite sms sporočilo na gsm 041358 960.
OzmecAdrijanas.p., Cvetkovci 69, Podgorci
petek • 25. avgusta 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Slavnostni koncert
RAD IA-T E D NIKA
60 IN 75 LET POVEZOVANJA



Modrijani in Silvo Pliberšek, Manca Špik in Isaac Palma, Helena Blagne, Dejan Vunjak, Tanja Žagar, Tj asa in Uroš, Nina Pušlar in številni pokloni ter presenečenja!
Nedelja, 3. september
18.00
Mestni trg Ptuj
«
íWh
o
IÏI
VSTOPNICE:
Tajništvo Radia-Tednika Ptuj, Inplan, Villa Monde, Gostilna Prosnik Ormož, Pri treh lipah Videm in na 02 749 34 10.
V
Štajerski
á
arodno v	föRADIoPTUI
[abavne	Štajerski TEDNU
Ptuj 2023
Mestni trg Ptuj,
1. septembra 2023,
ob 19.30

¡I
PRODAJA VSTOPNIC: tajništvo Radia-Tednika Ptuj, Inplan Ptuj, Villa Monde Spuhlja, Gostilna Prosnik Ormož, gostilna Pri treh lipah Videm in na 02 749 34 10.
v
Število vstopnic je omejeno.
H tO VI N e
MESTNA OBČINA PTUJ
T * L U **
A
T * 7 >'~<y	v
Oft K; [Ml IIAHMÏ'M^ RADIO
RUTAR
(B
sazas
EDi
; j*:-
#
RESEDA
rav:
KOMUNALA PTUJ
lM
Knwtiplw xadrugo
D INVEST
Podjälja la invBslispko dajavnosl, trgovino in slorllve
Terme Ptuj
d.0^0. SAVA HOTELS 8. RESORTS
%
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 25. avgusta 2023
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o. Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
i
AHNUŠ OKNA VRATA d.o.o.
www.roletarstvo-amus.si
02 788 54 17 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM koruzni in pšenični adapter za kombajn in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 068 938 730.
PRODAM bukovo hlodovino. Tel. 069 657 824.
PRODAM kmetijske stroje, informacije na tel.št. 041 620 264.
PRODAM 300 l prešo, nerjaveče sode 1 x 390 l, 2 x 300 l, 1 x 140 l. Tel. 041 479 170.
NESNICE, 19-tedenske, rjave, črne, grahaste, bele Leghorn, ter piščance, 4-tedenske, za nadaljnjo rejo, naročila sprejemajo po telefonu 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23.
UGODNO prodam malo rabljen mlin za grozdje, seno v balah - kisle. Tel. 041 645 875.
PRODAM dva bikca in eno teličko za nadaljnjo rejo, pašne. Tel. 041 893 594.
KUPIM šest pujskov od 50 do 60 kg. Tel. 041 261 676.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01
NEPREMIČNINE
PRODAMO - visoko pritlično 3-S stanovanje z balkonom na Ptuju-Ljudski vrt, vizmeri 86,30 m2,1.1980, Cena: 159.000,00 EUR.
Kontakt: ft n c /t* a v mi 4« nm ^^ rtc/i IMA
UD I tDD U IU ^ POETOVIO
02/620 88 16 www.re-max.si/Poetovio
RAZNO
PRODAM komplet spominsko ploščo z okvirjem in nišo za žaro (spomenik), staro 3 leta. Tel. 00049 15 75 62 75 11 6 (tujina, Nemčija) ali 0043 690 103727 50, Silva.
Houa Reha
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Staferskegatednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!

PROCRAMSKl NAPOVE D iN IK
PETEK. 25. aveusi
Sndravoptmo votio v Halfiíah
SsiSe 1 S-;
»K»
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.Cllib.x
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Dan odprtih vrat Dominkove domačije
10:15 Zlata maša Ivana Holobarja,
12:00 Starpoint prodajno okno
13:00 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Postavitev klopotca na Gorci
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Predaja gas. vozila v PGD Mala vas
21:50 Astro - v živo
23:00 Video strani__
SOBOTA. 26. aveust
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 Revija PZ in drugih glasbenih zasedb
10:30 Ptujska kronika
11:00 Postavitev klopotca rta Gorci
12:15 Video strani
17:00 Starpoint prodajno okno
18:00 Postavitev klopotca na Gorci
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 85. let FD Anton Jože Štrafela Markovci
21:30 Moč glasbe nas združuje, 2015 - 2
22:20 Starpoint prodajno okno
23:20 Video strani
NEDELJA, 27. avtmst
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Šport in špas
09:00 Dan vrtca Najdihojca
10:00 PGD HajdoŠe na Gasilski olimpijadi
11:00 Ljudski pevci v Lancovi vasi
13:00 Žetev na Polenšaku, 1. del
15:00 Predaja gas. vozila v PGD Mala vas
17:00 Postavitev klopotca na Gorci
18:30 Moč glasbe nas združuje, 2015 - 2
20:00 10 let vokalne skupine PGD 2latoličje
22:00 Video strani
PONEDELJEK. 28. aveust
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 30 let ED Orači Okič
10:00 Ptujska kronika
10:30 Moč glasbe nas združuje, 2015 - 2
11:15 Postavitev klopotca na Gorci
13:00 Starpoint prodajno okno
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Ljudski pevci v Lancovi vasi
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 85. let FD Anton Jože Štrafela Markovci
21:30 Revija PZ in drugih glasbenih zasedb
22:30 Starpoint prodajno okno
23:tO Video strani
a: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z c je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa
IGIASBODOSMA
Bedite ti Marjanodi ¿mihi Vsako sreda mi 20. in 24. m «a radia Ptuj.

petek • 25. avgusta 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
V spomin
11. avgusta 2023 se je zaradi zahrbtne bolezni mnogo prehitro poslovil Simon Milošič. Ta dan bo za športno društvo pomenil veliko in žalostno izgubo, saj nas je zapustil naš dolgoletni, aktivni in spoštovani član. Simon se je pridružil upravnemu odboru Športnega društva Cirkulane kmalu po njegovi ustanovitvi leta 1993, katerega član je bil nato dobri dve desetletji, po zaključku zadnjega mandata kot član UO pa je v društvu naprej deloval kot eden izmed najaktivnejših članov vse do zadnjega odhoda v bolnišnico v Mariboru, od koder se žal nikoli več ne bo vrnil med nas v naš domači kraj, tudi na naš športni stadion, kjer je zelo rad preživljal svoj prosti čas. Da v Cirkulanah danes stoji večnamenski športni park z modernim stadionom, je v veliki meri zaslužen prav Simon, saj je bil kot takratni svetnik občine Gorišnica eden redkih, zagotovo pa najbolj goreč zagovornik, med vsemi tedanjimi svetniki, za nakup zemljišč in kasnejšo izgradnjo stadiona z igriščem v Cirkulanah. Poleg tega, da je sodeloval pri samem delovanju športnega društva, je bil praktično vedno soudeleženec številnih športnih ali infrastrukturnih projektov, ki jih je društvo v svoji 30-letni zgodovini organiziralo ali izvedlo. Mnogokrat je bil prav on pobudnik ali vodja projektov. Kot dober in izkušen varilec je tako pod njegovo roko nastala železna ograja okrog celotnega igrišča, organiziral je tudi izkop in ureditev ribnika v športnem parku v Cirkulanah, nato pa je ustanovil tudi ribiško sekcijo, katere vodja je bil do svoje smrti. Hkrati je bil tudi oskrbnik ribnika in organiziral številne turnirje v športnem ribolovu. Veliko let je kot blagajnik vodil klubsko gotovinsko blagajno, zadnja leta pa je skrbel tudi za zelene površine našega športnega parka, jih redno kosil, zalival, začrtaval igrišča in vzdrževal kosilnice. Na tekmah je pogosto sodeloval kot redar in pri prodaji vstopnic in prav on je bil po navadi prvi stik z obiskovalci tekem, nemalokrat je ob prihodu na stadion marsikoga s kakšno šaljivo opazko ali prijazno besedo spravil v smeh. Česar koli se je lotil, je to delal skrbno, vestno, natančno in odgovorno. S svojim odnosom, dobro voljo in spoštovanjem do našega društva je bil marsikomu izmed nas vzgled, kako je treba delovati, pripadati in spoštovati društvo, katerega član si. Takšen odnos je zahteval in pričakoval tudi od vseh nas ostalih funkcionarjev in članov športnega društva, kar je s svojo iskrenostjo in neposrednostjo tudi jasno dal vedeti vsem, pri tem pa nikoli ni bil vzvišen ali prezirljiv do kogarkoli. Tudi po tem, ko je pred nekaj meseci izvedel za neozdravljivo bolezen, ki jo ima, je z enako vnemo in zanosom opravljal svoje delo na stadionu in se ji ni pustil, da bi ga oddaljila od našega igrišča in ljudi, ki se tukaj radi podružimo. Tudi Simon se je tukaj rad družil z vsemi nami in užival pri proslavljanju naših zmag in drugih veselih in družabnih dogodkih v okviru našega društva. Simon, bil si pomemben in spoštovan član v našem društvu, zelo bomo pogrešali tvojo pomoč, najbolj pa bomo pogrešali tebe kot človeka, ostali bomo tvoji dobri in zvesti prijatelji in skušali naprej tako dobro skrbeti za naše društvo, kot si to znal ti. Simon ni bil dejaven samo v športnem društvu, bil je ustanovitelj občinskega odbora SDS Cirkulane-Gorišnica in njegov prvi predsednik, dva mandata svetnik v skupni občini Gorišnica in sedaj drugi mandat v občini Cirkulane. Sodeloval je tudi pri obrambnih aktivnostih v vojni za obranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije in kasneje postal član Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Predvsem pa je bil družinski človek, skrben in ljubeč mož, oče in dedek.
Športno društvo Cirkulane
Podjetje Sinkopa, d. o. o., že 30 let deluje na področju proizvodnje in direktne predstavitve izdelkov končnim potrošnikom. Naš uspeh temelji na strokovnih in odličnih sodelavcih, ki poslovno organizacijo krepijo v visoko pozitivnem smislu. Glede na povečan obseg dela, raznovrstnost artiklov in rast podjetja iščemo nove ambiciozne, komunikativne in delovne osebe za prodajo na področju Štajerske in Prekmurja Vaše delovno področje:
-	absolutno in odlično poznavanje prodajnega programa,
-	odlična sposobnost prezentirati lastnosti izdelka na terenu,
-	prepričljiva in maksimalna sposobnost uspešno zaključiti naročniško-pogodbeni postopek s stranko,
-	maksimalna natančnostpri izpolnjevanju listin. Od vas pričakujemo:
-	občutek za odgovornost in nadpovprečno zavzetost za delo,
-	veselje do dela s strankami,
-	maksimalno osebno urejenost,
-	občutekza natančnost,
-	da ste visoko angažirani, polni delovne vneme in ste prepričljivi,
-	status zunanjega sodelavca (s. p.) Česa ne pričakujemo:
-	stopnje izobrazbe (je nepomembna). Ponujamo vam:
-	stimulativen, nadpovprečen in variabilen osebni dohodek (plačilo izključno po učinku oz. po provizijah),
-	izobraževanje oziroma uvajanje v delo,
-	proste vikende,
-	delo predvsem v dopoldanskem času,
-	prodajno blago, proizvedeno v našem podjetju ali ekskluzivno blago pod zaščiteno blagovno znamko Sinkopa,
-	odlične pogoje za kupce, kar pomeni: slovenski izdelki, odličen poprodajni servis, takojšnjo dobavljivost potrošnega materiala in servisnih delov, odlične plačilne pogoje za kupce, certificirane in testirane izdelke, dobavljivost izdelkov takoj po sklenitvi pogodbe, tehnično pomoč za kupce na brezplačni številki 080 81 33.
Izobraževanje:
-	za delo zastopnika vas bomo izobrazili,
-	nudili vam bomo ustrezno literaturo, tehnična in strokovna znanja o prodajnem programu.
Način prijave:
- kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti: toncka@sinkopa.si. Kontakt za kandidata:
Kontaktna oseba: Tončka Tičar, Telefon: 04 / 537 85 10, Naslov: Sinkopa, d. o. o., PE Radovljica, Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do s. ure
ZA PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutraj
do 9. ure
malda.segula@radlcrtadiilk.si,
tel. 02 749 34 16
ali marjana.pihler@radio-tednik.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči.
Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
ZAHVALA Simon Milošič
IZ CIRKULAN 26
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrazili sožalja, podarili cvetje in sveče ter darovali za svete maše.
Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, hvala podjetju Mir, hvala govornici gospe Hedviki, hvala gospe županji Antoniji Žumbar za govor, hvala ŠD Cirkulane, ribiški sekciji Cirkulane, članom društva Sever Gorišnica, svetnikom in članom občinske uprave Cirkulane, direktorju in sodelavcem VGP Drava Ptuj in vsem, ki ste bili na ta dan z nami. Hvala še enkrat vsem, ki se ga boste spominjali in postali ob njegovem grobu.
Žalujoči: njegovi najdražji
Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila -za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo NATE se bo polnila.
SPOMIN
Minila so tri žalostna leta, odkar si zaspal, naš dragi
Anton Habjanič
OB GOZDU 4, KIDRIČEVO
Hvala za vsak poklon, lepo misel in prižgano svečko.
Njegovi najdražji
Zakaj, zakaj si morala umreti, ko s tabo je bilo tako lepo živeti, zapustila si moža, ljubezen svojega srca, vse domače, sorodnike, ljudi, s katerimi si živela in jih rada imela.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše ljubljene
Nataše lfaupotič
MALA VAS 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, znancem ob blizu in daleč za izrečene besede sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni pogreb. Posebna hvala gasilcem in gasilkam za sodelovanje na pogrebu. Hvala govornici za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala UKC Maribor, onkološkemu in intenzivnemu oddelku. Hvala pogrebnemu podjetju Mir. Hvala sodelavcem Kovinostrugarstva Hanželič. Vsem in vsakomur hvala, da ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih.
Vsi, ki te zelo pogrešamo
PISANA • ZABAVNA • AKTUALNA
PETEK 25 avgust
7:30 Glasbena osmica t___
8:00 Otrobi kotiček 2. oddaja 8:35 Ženski nogometni magaarn S01E02 9:00 Tempo, 2. oddaja 9:25 Cista umetnost - avgust 9:45 Risanka	3
MBU
1:35 Pogled nazaj 2:00 Ptujska kronika 12:25 ti dežela oh Muri 67. oddaja " 2:45 Glasba za vse 3:15 70. let dr. Ljudevrta Pivka 4:05 Tele M 4:25 Vrdeostrani 18:00 Ptujska kronika B:25 Glasbena osmica (tuja) 8:55 Pomurski trJ"""
5 Pomurski tednik
;ka kronika ¡ki nogometn j uii iS;noi"L-ed nazaj
20:00 Ptujska kronika 20:20 Ženski nogometni magazin S01E02
20:45 Cista upietno"' --------
21:05 Jogled nazaj
avgust
21:30 Športnik leta 2022 21:45 PoeroviCup 2023 22:00 Ptujska kronika 22:25 Deček in njegov pes 00:10 Vid eos t ran i
SOBOTA 26. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 3. oddaja 8:30 Vasovanje in kmečka ohcet 9:10 Naša Drava 0:05 Življenje pohorske Planje 0:45 Vol, podjarmljena moč 1:25 Glasba za vse 2:00 Pregled tedna 2:30 Cisfa un
________ _____r„-avgust
2:50 Pogled nazaj
3:15 Nogomet: Rače-ŽASE Videm 5:05 Videostrani 8:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osinica (slo.) 18:55 Pomurski tednik 19:25 Iz dežele ob Muri 67. oddaja 19:45 Poetovi Cup 2023 ' 20:00 Preoled tedna 20:30 Iz deželo ob Muri 67. oddaja 20:50 ženski nogometni magazin S01E02 21:15 Cista umetnost - avgust 21:35 Pogled naraj 22:00 Ptujska kronika 22:25 Ternppt 3 oddaja 22:50Zadnji Človek nasvetu 00:40 Videostrani
NEDELJA 27 avgiust 7:30 Glasbena osmrca (slo.) 8:00 Otroški kotiček4. oddaja 8:35 70. let dr. Ljudevita Pivka 9:25 Naša Drava 10:20 Vasovanje in kmečka ohcet 11:00 Življenje pohorske Planie 11:40 Športnik leta 2022 12:00 Pregled tedna 12:30 Glasba za vse 13:00 Cista umetnost - avgust 13:20 Pooled nazaj 13:45 Vof podjarmliena moč 14:30 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 19:00 Glasbena osmica (tuja] 19:30 Tempo, 3. oddaja 20:00 Pregled tedna 20:30 Pomurski tednik 21:00 I z dežele ob Muri 67. oddaja 21:20 Art Stays 2023 21:35 Cista umetnost - avgust 22:00 Ptujska kronika 22:25 Noaomet Rače - ZASE Videm 00:30 Videostrani PONEDELJEK 28. avgust 7.30 Glasbena osmica (tuia) 8:00 Otroški kotiček 5. oddaja 8:25 Naša Drava 9:20 Življenje pohorske Planje 10:00 Preglednik TV Maribor 10:25 Moja dežela lepa in gostoljubna 11:20 Vol, podjarmljena moč 12:00 Pregled tedna 12:30 Cista umetnost - = 12:50 Pogled nazaj 13:25 Glasba za vse 13:55 Preglednik TV Maribor 14:25 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Tempo, 3. oddaja 19:20 |z dežele ob Muri 67 oddaja 19:40 Športnik leta 2022 20:00 Pregled tedna 20 JO Pomurski tednik 21:00 pogled nazaj 21:35 Cista umetnost - avgust 22:00 Ptujska kronika 22:25 Nogomet: Rače - ZASE Videm 00:30 Videostrani
-avgust
Plujsfca tefevüja PeTV, T; 02 590000 20, tnloGpetul* ww.peiv.tv
£ .„la-nach mrTu.il Ta
T KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, tasta, dedija in pradedija
Franca Vrečarja
IZ OREŠJA 176
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za darovane sveče, denarno pomoč in stisk roke. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem, zastavonošem, godbeniku za odigrano Tišino, posebna zahvala gre govornici Teji Gajšek in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj.
Žalujoči: hčerka Slavica z možem Andrejem in vnuk Damijan z družino
Ne jokajte ob mojem grobu, le mirno k njemu pristopite. In večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, tašče, sestre, svakinje, botre, babice in prababice
Kristine Meznarič
IZ STOJNCEV 66
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala za vse lepe besede, cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo in dejanji poskrbeli za čustveno in veličastno slovo od naše matere.
Vsi njeni
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 25. avgusta 2023
Ptuj • Nepozabno druženje pred zaključkom počitnic
Oratorij ponovno združil ogromno otrok
Sredina avgusta je že vrsto let rezervirana za petdnevni ptujski Oratorij, ki združi okrog 200 otrok. Tik pred počitnicami zanje pripravijo nepozabno dogodivščino.
Projekt postavljanja klopotca že dolga leta vodita člana Stanko Pre-volšek in Zvonko Mlakar s pomočniki. Zagon klopotca sta opravila predsednik in gospodar. Dan so popestrili Ljudski godci Haloški veseljaki, humoristki Cila in Mica vsi iz TD Podlehnik, zapeli so ljudski pevci KTD Klopotec Soviče-Dravci in zapel je Dani Polajžer ter zaigral na tamburico in ustne harmonike. Nato je Boštjan Mlakar predstavil potek družabnih iger, v katerih je sodelovalo šest ekip: Pipi, Haloš-ke dekline, TD Podlehnik, Vidovič transport, KTD Klopotec Soviče--Dravci in Haloški zvoki. Pomerili so se v petih šaljivih igrah, kot najboljši pa so se izkazali člani ekipe KTD Klopotec Soviče-Dravci, ki so prejeli zlati pokal, obenem pa še
prenosnega, saj so zmagali že tretjič zapovrstjo. Med igrami je bilo tudi streljanje v skrito tarčo. Zmagovalec je bil Konrad Vaupotič, ki je za nagrado prejel pečenega odojka in ga delil z vsemi obiskovalci prireditve na Gorci.
Za klopotec včasih tudi odkupnina
Pri izdelavi klopotca je zelo pomembna njegova oblika in melodija, ki je odvisna od pravilne izbire in obdelave ter sušenja lesa, ki se mora sušiti vsaj tri leta. Narejen naj bi bil iz sedmih vrst lesa, kar je tudi nekakšna posebnost, s čimer je omogočeno, da je njegovo klo-potanje raznoliko.
Veliki klopotci imajo tudi zavo-
ro, da jih lahko ob velikem vetru ustavijo, da se ne poškodujejo. Pomemben je tudi čas, ko klopotce podirajo. Tistega, ki ga pozabi sneti, lahko presenetijo vaški fantje, ki ponoči klopotec ukradejo in na drogu pustijo sporočilo, kakšna je odkupnina zanj.
Zdenka Golub
OKNA, VRATA ¿¡ -GARAŽNA
www.naitors.si
NAIiORSnoo
Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 204
GoriSnica 1, Gorišnica
Za otroke je tokrat skrbelo 40 animatorjev. Vodja letošnjega Ora-torija je bila Mojca Šeruga. Dnevi, ki so jih preživljali skupaj, so bili zelo pestri. Gre za odlično obliko druženja. Gledališke igre, igre, delavnice, izleti, spoznavanje dela raznih lokalnih društev, kopanje v termah, izleti in drugo so tisto, kar otrokom ostane zapisano v spominu kot iz-
jemna poletna dogodivščina. Prav zato se številni vsako leto radi vračajo in spletajo nova ter ohranjajo stara prijateljstva.»Mi kot organizatorji smo bili zelo zadovoljni, vse je šlo kot po maslu. Otroci so uživali in bili veseli, starši hvaležni, tako da lahko rečem, da je bil Ora-torij 2023 zelo uspešen. Letos smo ga izvedli 20. zapovrstjo. Kakšnih
večjih novosti ni bilo, vse je teklo po ustaljenih smernicah. Na izlet smo se odpravili v Slovenjo vas, kjer so se nam predstavila nekatera društva. Tudi kopanje v termah je vedno otrokom zelo zabavno,« je dogajanje strnila Šerugova. Število otrok, ki se jim pridružijo, iz leta v leto narašča. Letos jih je bilo 20 več kot lani.	Dženana Kmetec
Podlehnik • Postavili klopotec na Gorci
Veselo pod klopotcem
Že 18. leto zapored so člani turističnega društva Podlehnik postavili klopotec na Gorci. V Podlehniku klopotce postavljajo ob sv. Lovrencu, ki goduje 10. avgusta ali kakšen dan kasneje. Klopotec je postal priljubljen in nepogrešljiv del haloške krajine in ga prepoznamo kot zaščitni znak naših vinogradov.
* * *
use teče v oštar^-
oduadÚ seksaü
rob, Zemlja člouečku vesoljni potop.
iu stalno zaposlene.
* * *
čbuek Zemlji W)°
.u s»,	da so sestre po po^iu
Bratje po orožju s
Kdor^oc^mzkoudana.
•I desetletja so zadoščenjem
<XX><XXXXXXXXXXXXXX>0<>0<>0<^^
Nagradno turistično vprašanje
danes in jutri v znamenju poezije in vin
cy	cy J-L	cy
Ptuj je v teh dneh stičišče evropske in svetovne poezije v povezavi z vinom in prvič letos tudi s pivom. S poezijo razvaja 18 pesnic in pesnikov iz desetih držav. Še do sobote vabijo številni dogodki na Ptuju, kjer osrednje dogajanje poteka na Vrazovem trgu, in v drugih krajih. Na pesniški sprehod ob reki Dravi bo danes dopoldne popeljal pesnik Denis Škofič. V hotelu Mitra bo potekal pogovor z avtorjem letošnjega Odprtega pisma Evropi, Davidom Harsentom.
Na Vrazovem trgu bo zvečer potekalo veliko pesniško branje, na koncert pa vabi Regen. V Vitomarcih bo v etnološkem muzeju Hrgova hiša gostja llma Rakusa, častna gostja letošnjega festivala Dnevi poezije in vina.
Jutri bo kilometer poezije, pesniški sprehod po mestu in naravi, vodil ptujski pesnik Davi Bedrač. Častna gosta letošnjega festivala: llma Rakusa in Eugenijus Ališanka pa bosta v hotelu Mitra predstavila svoje poglede na edinstveno izkušnjo iskanja razmerja med osebnim in poetičnim. Na zadnjem velikem pesniškem branju bo svojo poezijo predstavil tudi avtor Odprtega pisma Evropi David Harsent, s koncertom pa se bodo od letošnjega glasbenega dela festivala poslovile Čompe. V Centru interesnih dejavnosti pa bo pet minut pred polnočjo potekal še elektrostih.
Številni dogodki bodo k obisku vabili tudi zadnji teden v avgustu in v prvih dneh septembra. 30. avgu-
sta bo znova praznično na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju, kjer bo potekal zaključni koncert Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj, ki letos nosi naslov Najlepše Avsenikove melodije.
Prvi september bo v znamenju novih uspešnic slovenske narodno-za-bavne glasbe. Predstavili jih bodo najboljši narodno-zabavni ansambli, finalisti 54. festivala NZG Ptuj 2023. V letu, ko praznujemo 70 let Avseniko-ve glasbe, pa bo občinstvo zaploskalo tudi nepozabni Avsenikovi glasbi. Drugi september bo v znamenju najboljših glasov letošnjih finalistov 9. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Tretji september pa bo veliki koncert, na katerega vabi družba Radio-Tednik Ptuj ob
iits«
1 .i.-.^i.k.. v m i? i y.Jísíyi Sij.-^Lftii.i; -i gg ffpf ■ ~ ~:
- ■ ■-. . --
Na večerji na mostu je letos uživalo več kot 60 gostov.
Foto: Črtomir Goznik
60. obletnici Radia Ptuj in 75. obletnici Štajerskega tednika.
Slovenski pivovarji so pričeli z novim projektom BeerPass za promocijo slovenskih piv. Tujcem želimo s tem projektom predstaviti Slovenijo tudi kot deželo piv. Gre za edinstven vodič, ki vodi do 15 pivovarn in turističnih ponudnikov po Sloveniji, turistom omogoča spoznavanje z različnimi vrstami piva.
Na vprašanje, kaj povezuje Matija Murka, Franza Ferka in Viktorja Skra-barja, katerih spomeniki so postavljeni v Sončnem parku na Ptuju, bo nagrado prejela Darinka Unuk s Ptuja. Vsi trije so bili častni člani Muzejskega društva Ptuja. Več o tem in o drugih častnih članih Muzejskega društva Ptuj bo mogoče prebrati v jubilejnem zborniku, ki bo izšel ob 130-letnici ptujskega muzeja. Sicer pa bi v Sončnem parku lahko v okviru celovitega ureditvenega načrta vzpostavili tudi alejo zaslužnih Ptujčanov in Ptujčank. Danes sprašujemo, do katerega leta je bila izjemna zbirka Turkerij inventar zdaj porušenega gradu Vurberk. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 1. septembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Do katerega leta je bila izjemna zbirka Turkerij inventar zdaj porušnega gradu Vurberk?
Ime in priimek:.........................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.