ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ZARADI POVIŠANIH KLIRINŠKIH IN CARINSKIH STROŠKOV SE CENA POSAMEZNEGA IZVODA NAŠEGA DNEVNIKA V JUGOSLAVIJI ZVIŠA Z DANAŠNJIM DNEM NA 4.50 DIN, ZA CONO B PA NA 3.— DIN. leti ;o V - Štev. 257 (1347) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, torek 1. novembra 1949 Cena 15 lir IjlANKO BABIČ: Tretja plenarna konferenca partizanov Istrskega okrožja IFARMBIROJEVSKA “LOGIKA,, Pry| y narodno-osvobodilni borbi prvi v izgradnji boljšega življenja fcjT*. tednih napornega kombiniranja in Kjj, ™entiranja se je v bi-|č. Silcali informbirojevcev in odkrili so izjave II. kongresa »v zvezi s trža-"Prašanjem. Torej pomi-(»Jpkordno kratkem času »oh, e!} tednov) in s po-metM. Mihove aznanstoenen % £ 'metode laži, potvarja-10 «2» in zavaianja ljudi) iiJsjpviiu)) da smo mi in st’-,ki prodajamo Trst ^torijevi Italiji. Istoča-% ^ srao za «status quo» (jjJSa ozemlja. C e to ne K£«e> Pa preberite njiho-| | eDeloa od 20. okto-%jj' S ki to senzacionalno 5 De«- Ponaša na prvi strani »Kr"0nskem članku in z L , tiskanimi črkami. % ,.°®lrto bolj izvirni, sledi-io^rnu članku. Ze takoj tfie beremo sledeče: grajski, fašistični kro-4 i^Pjična informbirojev-°ba n- P-) so preko redstavnika Babiča tjitvpi svoje stališče glede k 5^ (ržaškega vprašanja H ohla ■ «tzhod», ki porne-fttaSnitev «status quo» s A so °’ ki nam dokazuje, Nit«;^Pravljeni tudi na pre-?rsta k Italiji«. Ji kaj je sedaj, ali smo J2**0*. °it Pa za pri-“iDrn rsta k Italiji? Kako (jr.,a Postavka pomeni isto Hi’ a^ Pa obratno, ka-*i jzL*am° prisiljeno vnese-1 « sprememoo» (ki spada) dokazuje, Ji jv, „?10 istočasno tudi črno tfo ur,atno? Vrag si ga ve-nn*r1 ■ logiki naj oi ta-111 isto združevalo eno !°Wtt£tor. Verjetno nismo ■ nindovolj aorasli, da raZdmeti takšno «dia-Hj *• Morali bi nam pač ILS0*ta vno in preprosto Itn, 1 tako komplicirano h' »j ! Se pa stvar zdela še K TVerjetnai), razvija članki pdkšno »dokazovanje« v Wiri!e postavke, v katerem ttftu prikazati politiko ita-“"''a iredentistov in nacio-Jh češ da oni sedaj mol-Tjpriključitvi Trsta k Ita-*°t politiko nekakšnega p sporazumevanja z na-t»a je zaradi tega, trojni z dne 20. marca po-šara (kar informoi-jbolj žalosti) in j in ič ne motijo izjave i/i ostalih vladnih go-n% ,.v italijanskem parla-,, tflM so ob miliki. zadnje- S O KOLEDAR PRAZNIČNIH DNI Kaj praznuje anglo-ameriška V U so ob priliki zadnje-%jSanja ponavljali staro imperialistično ,ne samo po Trstu, am-Xf Po ostalem ozemlju. Ju,, se trudi prikazati v ('stjjlc ‘u tudi politiko anglo- •tTi,>r„V°ine uprave češ: tu-v1 tip Airey v zadnjem ‘d »ml, .Ponavlja več zahteve f.icfc tučitvi Trsta k Italiji, nhdOotavlja, J- —~ da lahko K Se Tl sam živi. Na tej li-« fi2?esujc s teni tudi pola lPondentistov in da la„neke domnevne Ijud-tPkif j} P coni B...» (Morda fjf' Ki spomenici Organi- i > mTliienih narodov, v &y>la-, estirajo proti Ijud-t^iejo , v ooni B in jo oz-tf, a„ ilegalno ter zahte- , daj Se ukin(, in Uni-ql 0b{a ,-Uržoazno-reakcionar-ip^tciisi.0 v anglo-ameriiki peličp,‘ con‘ A. Za drugo ^ °d j .tanjen ljudske obla-iw‘,Tr> ma,ri sporercev ne ve- V^'atijfa ,vsc Prei kot po-tS ljudske oblasti, Aiu takšno stališče lahko %eute«Sa?° s stališčem ‘vi-ki negirajo vsako i)e °teti ifst v coni B in ki « obek s Parolo unifika-Mm.dpn — dejansko uni-kS0;Wnj° ljudsko oblast Inke „° uvesti Oblast ita-V’o J^oionalistične reakci-Vsekafcor na liniji ene in druge stra-Hvojn narodno-osuobo-foti«i. e ih njene pridobitve na« oblasti, na liniji, da a j„J'\.vsa »arodno-osvo-voj- _.r ‘h Protifašistična M? socin,0lucionar"a sPre' * ■ °Boh! ne strukture obla-,\l'čm tmcL ™Z“mljivo je, S Mdskr, c,>l’ za njihovo .f .politiko, ilegalno h \ borbi indslvo pribori v 1,'ot>odit“ePoti SV°je k0ni' \in V.Sčtto 'az». hin u&tvarjanja vijsih pogojev tiv- SC« člankar potrjuje navaja >' tb° «oiiinkar nai - -S ab!jen.°, propagirano in " k%nt„„ tMo 0 encsram-S»!?*ren. : naše stališče, b >o -nh?m° razkrinkali ^*rner*!ep° vidalljevcev iS n*upr 01 bist0 nava-£ ^ruii,,.yuverncr1a■ da \ ^ičakn! e obeh con in n Se'' ^ bolj je rc- ik«o i i„J In li«;i*’e STO-ja». s ji tofp. lan j c člankarja K OK urp( j 7. ciun KSitLbU dokaz, da )eHrV'adj/5,‘otus ft“°» ‘h \rJhem.. ohrani smo pro- koliTmenouanj"; bi(t>ikar umodros Mo, smo za status rivo 'a «e’a m citira «...usoda STO-ja ne sme biti predmet kakršnega koli trgovanja med katerimi koli velesilami, temveč je in mora biti stvar sporazuma med prizadetimi jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom ter odločanja (tržaških: to je namreč člankar izpustil n. pr.) demokratični množic. Za takšen sporazumj je že dal osnovo do. govor TITU - TOGLIATTI«... «Kot vse doslej, tako bo tudi v bodoče KP STO linijo sporazuma med prizadetimi jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom še nadalje zastopala...« Na osnovi tega citata pa zmagoslavno zaključi: «Na podlagi tega je Babič povedal, da je Titova klika pripravljena izročiti Trst Italiji brez druge kompenzacije«. Da bo zmešnjava še večja Pa se na koncu člankar zopet vrača na prvo postavko in ko navaja in tolmači (po svoje seveda) naše stališče, da bomo linijo sporazuma nadalje zastopali in jo konkretno združevali s principom borbe za čim širše in doslednejše demokratične pravice tržaškega delovnega ljudstva, dobesedno pravi: «Borili se bodo torej, da vse ostane po starem: cona B dejansko priključena k Jugoslaviji in ped okupacijo jugoslovanskih čet, cona A upravno priključena k Italiji in pod o-kupacijo po anglo-ameriških četah«. Torej ((dokaz«, da hočemo «status quo». Zmešnjava je torej kompletna: sedaj ne veš ali si za status quos, ali za priključitev Trsta k Italiji, ker je oooje skupaj po enostavni legiki nemogoče. Ce si za ((status quo» si jasno proti priključitvi k Italiji, če si pa za priključitev k Italiji, si proti «status quo)>. Tako bi vsak preprost človek rešil to na videz zamotano vprašanje. Vidalijevci so pa oolj brihtni in ti vse skupaj zmešajo v en lonec in nato ponujajo ljudem tako poceni skuhano kašo. Zelo slabo cenijo svoje čitatelje, če smatrajo, da ti tako skuhano kašo lahko požrejo in še od njih potem zaiitevajo, da jo pohvalijo. Vsekakor je zelo poceni takšna ((propaganda«, da je . ne bi vsak kaj kmalu spregledal. Za takšno zmedo v pojmih ii. postavkah, kar je značilno za ' revizioniste vseh vrst in časov, se pa. skriva prozoren poskus obtožiti druge svojih lastnih grehov. Ti na enkrat tako vneti zagovorniki guvernerja, še da nes niso jasno povedali, kakšna naj bi bila, po njihovi zamisli, tako imenovana botjša rešitev, potem ko bi odšle čete in bi bile obe coni unificirani. Ud modrovanj Sikamija, nato Gasparinija, Vidalija in končno Marine, ki pravi, da je v določenem trenutku mogoče «prepustiti» kaj tudi nazadnjaški državi, je jasno razvidno, da je tisto mekaj», kar je mogoče prepustiti, Svobodno tržaško ozemlje (STO) in tista nazadnjaška država pa De Ga-sperijeva Italija. Zakaj pa tega informbiro-jevci jasno ne povedo? To p>a zato, ker se zavedajo, da je takšna nboljša» rešitev STO-ja reakcionarna in na liniji italijanskega imperializma, da cma pomeni uničiti ljudsko oblast v cohi B, da je naperjena proti soicalistični Jugoslaviji in ker se bojijo, da bi bili prehitro razkrinkani pmed vsem demokratičnim ljudstvom Trsta in tudi med tistimi svojimi lastnimi pristaši, ki jim še v dobri veri sledijo, kot navadni agenti italijanske imperialistične reakcije. Zato delajo vse mogoče politične akrobacije, da bi prevarali poštene in dobro misleče ljudi. Samo da takšna prevara ne more dolgo trajati in zato vedno več ljudi spoznava njihovo dvolično politično igro ter se obrača proti njim. Lahko ji zagotovimo, da so na poti popolnega razkrinkanja pred delovnim ljudstvom in da jim ne bodo pomagale vse laži in klevete ter sklicevanje na največje uavtoritete» pod firmo katerih, z njihovim pristankom, na žalost, skrivajo svoje izdajstvo demokracije. Takšna politika tržaških informbirojevcev pa nam kaze še druge stvari. Dejstvo je, da je današnje vodstvo Sovjetske zveze v mednarodni politiki zašlo popolnoma na revizionistične pozicije o vseh načelnih vprašanjih demokracije. Vodilo današnje politike vodstva Sovjetske zveze in Boljševiške partije ni več interes demokracije, ampak edino in izključno interesi Sovjetske države. Temu je vse podrejeno. Tako stališče vodi na sporazumevanje in trgovanje z imperialisti na račun interesov in svobode predvsem malih narodov. Zato je bilo mogoče, da je Sovjetska zveza za materialne kompenzacije prodala svobodo koroških Slovencev, da je izdala herojsko borbo grškega naroda (to odkrito izdajstvo datira ze iz leta U4i, ko se je Sovjetska zveza sporazumela z Anglijo, da Grčije popolnoma prepusti njenemu vplivu), da danes besno kampanjo pioti s\r.S!i.‘TAsri’ žava itd. Takšna politika današnjega vodstva Sovjetske zveze je tudi kriva, da so imperialisti lahko sabotirali U vedoo mirovne pogodbe z Italijo in imenovanja tržaškega guvernerja, da so lahko razbili enotnost STO-ja in cono A de facto že priključili k Italiji. Takšna politika nekaterih voditeljev Sovjetske države, predvsem v namenu škodovati Jugoslaviji, pa danes vodi na linijo sporazumevanja imenovane eboljšei> rešitve, t. j. priključitve celotnega STO-ja k Italiji. Takšna je resnica in nič drugačna. V takih mednarodnih pogojih, zahvaljujoč predvsem politiki lnformbiroja, je danes perspektiva guvernerja, perspektiva priključitve celotn ga STO-ja k Italiji. Zato mi danes odklanjamo takšnega guvernerja (ker je drugačnega danes, ob teh pogojih, iluzorne pričakovati) in ker smo proti vsakemu estatus quo», postavljamo zahtevo, da naj se tržaško vprašanje reši sporazumno med prizadetimi narodi. Za tak sporazum daje že osnove, dogovor Tito-Togliatti, ker on izključuje tretjega (mešetar-ja), ki nima pri tem vj-.rajanju neposredno kaj iskali ter ustvarja v perspektivi pogoje, da se tržaško vprašanje končno reši v korist prizadetih narodov in demokracije. Kdor je proti takšni rešitvi je proti temu. da se to vprašanje končno reši v interesu miru in demokracije. Takšna je naša lasna in odkrita beseda in vsako podtikanje drugačnih namenov takega stališča se bo nujno razkrinkalo kot rrrctidemokrat'i-ni poskus preprečevanju pravilne rešitve tržaškega vprašanja. Mi se bomo za takšno rešitev tržaškega vprašanja dosledno borili in to borbo združevali z obrambo pridobi, te v narodno-osvobodilne borb-naših narodov ljudske oVasti v coni B in za demokratične pravice tržaškega delovnega ljudstva. GENERALNEMU SEKRETARJU KPJ MARŠALU TITU V BEOGRADU S konference v Kopru Vani pošiljajo partizani Istrskega okrožja najtopiejše pozdrave. Prekaljeni v NOB pod Vašim modrim vodstvom, smo tudi danes v prvi borbeni vrsti pfoti domačemu in mednarodnemu kominformizmu ter reakciji za zmago resnice in pravilnih odnosov med narodi. S povečanim trudom v tovarnah in kmečkih zadrugah bomo utrdili tudi v naši coni ljudsko oblast ter zgradili lepšo bodočnost delovnemu ljudstvu. * * * GLAVNEMU ODBOHU ZVEZE BORCEV NOB V BEOGRADU Zbrani v Kopru na III. plenarni konferenci ZPP za Istro Vam istrski partizani pošiljamo najtopiejše pozdrave. Ob prevzemu sklepov za uresničenje nalog II. kongresa KP STO-ja Vam zagotavljamo, da se bomo ob Vaši strani pod vodstvom naše KP STO-ja odločno borili proti vsem sovražnikom Vaše in naše KP. Vaših in naših narodov, saj hočejo ti sovražniki uničiti vse pridobitve NOB. Po heroju Dakiju, ki nas je počastil s prisotnostjo na naši konferenci, smo izrekli vse naše zaupanje in predanost tovarišu Titu ter mu zagotovili, da z borbo ne bomo nehali do popolne zmage resnice in pravice v delavskem gibanju! PLENARNA KONFERENCA ZVEZE PARTIZANOV ISTRSKEGA OKROŽJA »Borili smo se, ko je fašizem začel dvigati glavo, berili smo se. ko je zasedel naše kraje, borili smo se za njegovo uničenje v narodno-osvobodilni borbi. Prav tako se borno borili danes protj vsem novim sovražnikom, novofašistom, ko-minformistom in proti vsem tistim, ki. bi nam radi zavirali pot v socializem.« Tako je predsednik novo izvoljenega okrožnega odbora ZPP tov. Caharija, španski borec, zaključil v nedeljo tretje plenarno zasedanje partizanov Istrskega okrožja. Te njegove besede so vsi delegati in drugj povabljeni gostje pozdravili in potrdili z viharnim ploskanjem. Zadoneli sta nato tudi borbenj pesmi; «Na juriš« in »Hej brigade«, kar je znova vzbudilo tisto partizansko ozračje iz časov borbe, ko srao se znašli v zasedah ob toči sovražnikovih krog-el, in nismo izgubilj prisotnosti duha, ampak — juri-šali in si tako utirali pot naprej na novc zmage nad naci-faš'sti in .domačimi izdajalci. Partizanski duh je živ kot je bil v NOB Tudi danes je tisti partizanski duh še prav tako močan in živ, kot v času borbe. Vsi biv- ši borci se dobro zavedajo, da je njihova navzočnost potrebna povsod, da danes prav tako kot nekdaj vidi ljudstvo v njih tiste prvoboritelje v izgradnji novega življenja, ki se ne umikajo težavam in zaprekam, ampak na te jurišajc in z odločno partizansko voljo — zmagujejo. Partizani dobro vedo, kako bi danes nekateri radi uničili vse pridobitve narod-no-osvcbodilne borbe. Polno je med starimi tudi novih sovražnikov, ki so borbo vodili le po kavarnah, danes pa bi radi zasedali najvidnejša mesta in od tam s frazarjenjem vodili borbo za svoje osebne interese. V veliki borbi za obnovo so partizani vedno v prvih vrstah. Pri gradnji zadružnih domov, pri ustanavljanju obdelovalnih zadrug, na tečajih, v tovarnah, povsod je navzoč včerajšnji partizan, ki s svojo vztrajno voljo in odločnostjo vpliva še na druge, da več prispevajo k hitrejši izgradnji boljšega življenja. Prav tako so partizani vedno v prvih vrstah proti najnovejšim sovražnikom — ko-minformistom, ki se v Trstu zakrinkujejo pod masko «inter-nacionalistov«, in z iznajdljivostjo, ki je samo njim lastna in samo njih vredna, govorijo, da je treba zabrisati (cvergo-gnoso passato«. Naži istrski partizanj jim odgovarjajo, če kominformistj še tako brišejo svojo sramotno preteklost in sedanjost — ju ne bodo nikoli zabrisali, ker za take komin-formiste kot so tržaški »inter-nacionalisti« je poleg prejšnje njihove »sramotne preteklosti« še današnja postala res do skrajnih mej — sramotna sedanjost. XXX V obnovljenem gledališču, ki je bilo za to priložnost slavnostno okrašeno z zastavami in sliko maršala Tita, so v nedeljo istrski partizani pregledali dosedanje delo, napake in si začrtali pot za nadaljnje delo. Mnogi izmed njih so imeli na pršili odlikovanja in znake hrabrosti, ki so jih zaslužili v narodnoosvobodilni borbi. (Nadaljevanje na O 3. strani) Kriza v Italijanski vladi zaradi krvavih dogodkov Crotone Policijski napad na kmetijske delavce - Dva mrtva in 13 ranjenih ■ Splošna stavka po vsej Italiji Odstop Saragatovih ministrov - Zopet se pojavljajo «modre srajce», predhodnice črnih srajc vodi tako sociali-ker ni kole svobodna RIM, 31. -- Včeraj je prišlo v Crotone v pokrajini Catan-zaro do hudih incidentov, ko je policija napadla in skušala odstraniti z zemljišč kmetijske delavce, ki so bili ta zemljišča zasedli, zato da jih upravljajo in obdelujejo. Pri tem sta bila dva mrtva in 13 ranjenih. Danes je splošna konfederacija dela izdala poročilo, v katerem razglaša splošno protestno stavko po vsej Italiji za danes od 16 do 24 ure za vse kategorije delavcev. Delo v časopisih se je prekinilo za eno uro, in sicer od’ 20 do 21 ure. Tako v Rimu kakor v vseh drugih mestih Italije so delavci zapustili delo in s tem protesti, rali proti postopanju Scelbove policije, ki preganja in napada brezposelne delavce, ni pa zmožna ali pa voljna iztrebiti to’ovajstvo na Siciliji, ki kljub zatrjevanju raznih vladnih predstavm.cov še vedno zelo cvete na šerp otoku. Tajnik Splošne konfederacije dela je poslal vladnemu predsedniku ter notranjemu in poljedelskemu ministru potestno brzojavko proti postopanju policije med dogodki v Crotone v pokrajini Catanzaro ter zahteva, naj se uvede stroga preiskava in naj se krivci kaznujejo. Danes pa je podpredsednik vlade Saragat obiskal De Ga-sperija in mu sporočil, da je njegova stranka sklenila, da vsi ministri odstopijo. Zato so vsi Saragatovi ministri podali ostavko, zaradi česar je v vladi nastala kriza. Po razgovoru s Saragatom je De Gasperi izjavil, da je zadovoljen, da je vodstvo Sara-gatove stranke potrdilo načelo koalicije, kakršna je v sedanji vladi. Dejal je dalje, da mu "Tirtzem,, se širi ugotavljata Maks Reiman in Kurt Miiller BEOGRAD, 31, (Tanjug), — Cascpis »Glas« v članku pod naslovom »Odpor proti lažem lnformbiroja« komentira danes izjave MAKSA REIMANNA in KURTA MUELLERJA, ki sta jih dala na izrednem sestanku vodstva Komunistične partije zahodne Nemčije, ko sta zahtevala energično čiščenje partije vseh tistih članov, ki ((odklanjajo politiko Sovjetske zve. ze«, pri čemer sta metala vso odgovornost na »titizem« zaradi neuspeha komunistov na volitvah. «Na podlagi tega svetega vzorca, ki je hkrati zelo ko-raoden za informacijski urad, piše časopis — je vsega kriv samo ((titizenn) za vse napake, vse slabosti in vse neuspehe. «Titizem» je postal kominfor-mistična zelo komodna navada pri dušenju poštene in dosledne kritiko ter da bi nadomestil komunistično avtokritiko .5 ,Jb-rekovalnimi in stereotipičnimi izjavami prot; Jugoslaviji. Največj i greh Muellerjeve izjave jo v tem. da smatra, da so sovjetski voditelji napravili nekatere napake, ali Pa da kritizira njihovo politiko.« Glede izjave Muellerja, ng podlagi katere ((voditelji partije hvalijo Jugoslavijo kot edino, ki želi ljudsko demokracijo, ter kritizirajo celo Sovjetsko zvezo«, in glede groženj Maksa Rei-manna, ki jneni, da «vse to vodi v nacionalizem in v izdajstvo«, poudarja «Glas», da grožnje ne bedo upognile poštenih komunistov. Velik preplah Maksa Rei-manna in Kurta Muellerja pred širjenjem titizma« v zahodni Nemčiji?— zaključuje omenjeni časepis — njinova trpkost glede dejstva, da ((partijski vo. ditelji hvalijo Jugoslavijo kot edino ljudsko demokracijo, ki jo želijo«, kakor tudi njihova želja, da je treba izvršiti ener. gično čiščenje partije, ima svoje vzroke. Vse to dokazuje, da tisti, ki so izbrali resnico, niso izoliranj v komunistični partiji zahodne Nemčije ter da nemškim komunistom postaja' bolj jasno, da je bodočnost njihovega delavskega gibanja in socializem v vsem svetu odvisna od neizprosne borbe proti novemu nevarnemu revizionizmu sovjetskih voditeljev, ki je prejel svojo najbolj karakteristično in najbolj odurno obliko z nesramnimi napad; proti socialistični Jugoslaviji O GREENW1CH, 31. - Bivši državni tajnik Stettinius je danes umrl v starosti 49-let. je žal, da Saragatovi ministri mislijo podati ostavko zaradi vzrokov, ki se tičejo njihove stranke in ki jih on ne more ocenjevati. Pripomnil je, da si pridržuje, da bo prihodnje dni vztrajal, naj se Saragatovci premislijo, medtem pa bodo ministri, ki so podali ostavko, ostali na svojem mestu, dokler kriza traja. O vzrokih ostavke Saragatovih ministrov ni še nič znanega. V zadnjem času pa se je v raznih sekcijah stranke pojavila močna opozicija proti De Ga-sperijevi vladi. Se posebno značilno pa je, da so Saragatovi ministri odstopili ravno v hipu, ko so se v pokrajini Catanzaro odigrali ki'vavi dogodki, pri čemer sta bija dva delavca ubita in 13 ranjenih. In ko je Splošna konfederacija dela razglasila po vsej Italiji splošno stavko. V istem času ko klerofašistič-na vlada vedno bolj preganja napredne ljudi in delovno ljudstvo, ki se bori za vsakdanji kruh, pa se fašizem lahko svobodno širi. Tako je italijanska nacionalističa stranka, ki se je ravnokar zopet ustanovila, zaprosila pri notranjem ministru za dovoljenje, da bi njeni člani lahko nosili pri javnih manifestacijah modre srajce, kakor so jih nekoč nosili. Te srajce so nosili po prvi svetovni vojni, preden so fašisti, ki so nosili črno srajco, absorbirali stranko modrih srajc, ki jo je vodil Federzoni. ttolfiiiaiiDii program v interesu ameriških haiiiialistov PARIZ, 31. Na današnji seji Sveta organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OECE) je upravitelj Marshallovega načrta Hoffman v svojem govoru napovedal akcijo, ki bi bila po njegovem potrebna. Navedel je štiri točke: 1. Tesno koordinirati finančno, davčno in denarno politiko držav članic; 2. Ko bodo potrebne prilagoditve valutnih tečajev, bo treba to urediti po skupnem načrtu; 3. Omiliti bo treba učinke trenutnih motenj, ki bi jih lahko povzročile te svetiti evropski gospodarski zaokrožitvi, ki bi obstajala v ustvaritvi obširnega enotnega trga, v notranjosti katerega bi bile dokončno odpravljene vse omejitve glede količine blaga, denarne . pregrade in yse carine. Jutri popoldne se bo sestala plenarna konferenca 19 članov. Razpravljali bodo o Hoffmanovem programu. Američani pa hočejo tudi vključitev zahodne Nemčije v OECE, ki jo predstavlja zastopnik slamate vlade v Bonnu. S tem je vstopila v OECE tudi nemška industrija, ki jo podpirajo ameriški kapitalisti. S tem nastaja nevarna konkurenca, ki se je v Parizu in Londonu tako bojijo. Toda evropskim vladam ne ostaja sedaj drugega, nego da se podredijo volji Washingtona. BEOGRAD. 31. — Danes je prišel z vlakom v Beograd novi turški opolnomočeni minister Kemel Keprili. Odredba št. 200, ki bo baje danes stopila v veljavo, določa, praznične dneve v anglo-ame-riški coni Tržaškega ozemlja. Poleg običajnih prazničnih dni ima odredba nekatere značilne spremembe in zanimive novotarije, ki si jih je vredno ogledati; hkrati pa vsebuje anglo-ameriSa koledar prazničnih dni nekatere opustitve, ki niso nič manj zanimive in značilne. Glede prvih gre za 25. april, 4. november in 11. februar; glede zadnjih pa za 9. maj in 8. september. Pomudimo se najprej nekoliko pri zadnjih. Značilno je, da anglo-ameriški koledar prazničnih dnj ne vsebuje obletnice zmage nad nacifašizinom, ki jo svobodoljubni svet praznuje 9., odnosno 10. maja. Iz te opustitve bi se moglo sklepati, da obletnica zmage nad naci-fašizjnom vzbuja anglo-ameri- PROTl KLEVETHIŠKI KAMPANJI PR0TESt¥a ŽB9R0VAWIA Sloiaho«, Rbbihiibv in MaJžaroi t URI Člani narodnih manjšin poudarjajo, da bodo ostali zvesti partijskemu in državnemu vodstvu FLR Jugoslavije BEOGRAD, 31. — Včeraj je V Vršcu y avtonomni pokrajini Vojvodini nad 300 članov romunske narodne manjšine, kulturnih delavcev in borcev osvobodilne vojne na konferenci sprejelo resolucijo, v kateri obsojajo enostransko odpoved prijateljske pogodbe s stranj romunske vlade ter preganjanje, ki mu je jugoslovanska manjšina v Romuniji podvržena. V resoluciji se poudarja, da uživajo Romuni v Jugoslaviji vse ugodnosti, ki izhajajo iz pravične rešitve narodnostnega vprašanja m da se oodo borili s še večjimi napori strnjeni okrog KPJ in maršala Tita za uresničenje petletnega načrta. Resolucijo so med drugim podpisali poslanec v Ljudski skup ščini FLRJ Trajan Lautas, u-rednik lista romunske narodne manjšine «Libertatea» in poslanec avtonomne pokrajine Vojvodine Aurel Trifu, član predsedstva okrožnega komiteja KP Srbije za Vršac Jona T3' palaga, poslanca v Ljudski skupščini avtonomne pokrajine Vojvodine Maksim Lapadat in Julija Agotescu ter številni drugi predstavniki romunske narodne manjšine Tudi člani madžarske narodne- manjšine v Osijeku v LR Hrvatski so odločno obsodili klevetniško kampanjo budim-peštanskega radia protj državnemu in protijskemu vodstvu Jugoslavije. Na velikem zborovanju, ki se ga je udeležilo 2000 Madžarov, so poslali budimpe-štanskemu radiu protestno pi-mo, v katerem je rečeno, da ostanejo madžarski delavci in ostali članj narodne manjšine v Jugoslaviji odločno in neuklonljivo ob gtrani partijskega in državnega vodstva Jugoslavije, ker uživajo vse ugodnosti. Včeraj je bila konferenca članov slovaške manjšine v Jugoslaviji. Sprejeli so resolucijo, v kateri poudarjajo med drugim: Naša domovina je Federativna ljudska republika Jugoslavija, ker je socialistična država in ker se v njej uresničuje, kar sta učila velika učitelja proletariata Marx in Lenin, ker se je v njej narodnostno vprašanje rešilo na podlagi nauka marksizma-leni-nizma, ker je Jugoslavija domovina narodov, ki uživajo e-r.akopravnost. Za to domovino bomo radt dali vse, ker ni večje negu boriti se in če je potrebno tudi umreti pod zastavo Komunistične partije Jugoslavije. Protest pravnikov FLRJ RIM, 1. — Delegacija Zveze jugoslovanskih pravnikov, ki je v Rimu, je izročila danes predsedniku kongresa mednarodne organizacije demokratičnih pravnikov protest proti izključitvi Zveze jugoslovanskih pravnikov iz ie organizacije. V protestu se poudarja, da ja ta izključitev groba kršitev pravilnika te organizacije ter nezakonito diskriminacijsko dejanje _proti jugoslovanskim demokratičnim pravnikom. Dalje se poudarja, da je izključitev jugoslovanskih pravnikov s kongresa nova zloraba v mednarodni organizaciji v izključnem interesu sovjetske politike nadvladovanja in ki služi komioformrtičnim v d:te'jpm na kongresu, ki hočejo preprečiti jugoslovanskim delegatom, da bi obrazložili svoje stališče o važnih in nujnih vprašanjih državnega in mednarodnega prava, ki so na dnevnem redu. Plenarno zasedanje glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije prilagoditve tečajev; 4. V pri- . čakovanju popolne unifikacije j kretar Izvršilnega naj. bi te prilagoditve izvedli | Franc Primožič, LJUBLJANA, 31. — Dne 28. t. m. se je zbral v Ljubljani k III. plenarnemu zasedanju glavni odbor O. B’. Slovenije. Zasedanja, ki ga je vodil podpredsednik Osvobodilne fronte tov. Edvard Kocbek, so se udeležili sekretar Osvobodilne fronte tov. Miha Marinko, člani sekretariata Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte tovariši Boris Kraigher, Marijan Brecelj, Janez Hribar, Vlado Krivic, B’ranc Primožič in člani glavnega odbora. Na zasedanju je imel glavni referat sekretar Osvobodilne fronte Slovenije tov. Miha Marinko. Po referatu tov. sekretarja, v katerem Je podal podrobno poročilo o vlogi in nalogah Osvobodilne fronte v sedanjem času, predvsem pa pred volitvami v krajevne ljudske odbore, se je razvila diskusija, v kateri so sodelovali člani glav-nega odbora Osvobodilne fronte Slovenije iz vseh treh slovenskih oblasti in mnogih o-krajev, organizacijski sekretar Osvobodilne fronte dr. Marijan Brecelj, organizacijski se-odbora OF predsednik v ožjih skupinah. 1 glavnega odbora Zveze sindi- Dalje je Hoffman dejal, da katov Slovenije Janko Rudolf bi se moral OECE posebno po-1 in zastopnica glavnega odbora AB'Z Branka Jurca, V imenu madžarske narodne manjšine je pozdravil zasedanje tov. Jože Koren. Predstavnik Osvobodilne fronte v mariborski oblasti je v imenu Osvobodilne fronte mariborske oblasti napovedal ljub. ljanski in goriški oblastj tek- gled (v slov.). 19.00: <3jfas mo pri tebi*. Svarun Jo Je pogledal s široko razprtimi očmi. aMar Je zahteval... »ovorl, otrok!« «Ne vem, nisem razumela. Čuden je bil njegov govor«. Oče in hči sta molčala. Na srce so jima padale težke slutnje. Vtem sta prišla resnično Bo« sevala bridkost nGovorlta, brata, kakšno poslanstvo!« ezalost, žalost velika, sva-rune! Pot zaman. Med brati divja boj, lomijo se kopja, sekire friče, črede davijo voieje, ker ni pastirjev. Izbruhnila le vojska, kakor ognjen vihar divja od Dombrovice do Črnega morja Samo naše gradišče še miruje. Ali na obod nase zadruge že pljuskajo valovi, krik hrumi, narod Je zbegan«. «Sramota, sramota! Bratje zoper brate, kri zoper kri! — Morana( zatisni mi oči, da ne vidim!« Starec se je zvil na travi v klobko, zaril prste skozi dblgo brado in ječal, da se je stresalo upognjeno telo. Ljubinica Je dvignila starčevo glavo v svoje naročje, poljubljala njegovo čelo in gladila z mehko dlanjo bele očetove kodre. Velegost in Bojan sta pokleknila k starosti in z modrimi besedami tolažila grenko bridkost v njegovi duši, Te^al n? >e doti v sotesH zagledal truden potnik Tunjušev vihrajoči plašč, ki je plahutal za bežečim konjem. Zona Je izpreletela potnika, kri se mu je strdila v žilah. Padel je v visoko travo in se po trebuhu plazil V gosto grmovje. idtogovi, bogovi!« je šepetal. «Pet jagnjet, debelih in rtast-I nih tebi, Svetovit, če me pri-kriješ. Pet — usliši me in odvrni Morano!« Tunjuš je vihral sklonjen na kon iškem vratu, kakor b) ga tirali vedofflCI, in potnika ni opazil. Od srda so mu zakrvavele oči, zaripelo Uče. Škripajoč z zobmi je ponavljal prisego, katero Je bil prisegel mt zlato krsto Atllovo in na njegovo najlepšo ženo Kerko tedaj, ko sC mu Jc Izmaličil napad na Epafrodita radi Slo-venov Radovana In Iztoka. ((Teče, že teče kril Pa mora še v večjih potokih — tudi zaradi nje!« »Kakor hudič — krščanski«, Je zašepetal potnik, ko se je drevll mimo njega Hun. Od- dahnil se je in zlezel iz grma ter naglo ubral pot proti gradišču. Prihajal je potnik Radovan iz Bizanca, da bi izročil pozdrave očetu Svarunu od sina Iztoka. DRUGO POGLAVJE Nad Bizancem je noč. Zvezde na gosto, nebo blizu. S torov so odšli zadnji igralci. Hladen mir povsod. Le iz tabern ob Zlatem rogu blizu Kampa »e rta«* vrt« m nMie. strune lil bobenčkl. Toda Kamp je daleč, ob Zlatem rogu Je pusto. Patricijev po zlatih palačah ne moti hrup pijanih vojakov in proletarcev. Vsa okna spe. V carski palači pa bedi veliko okno. Železni Upravda ne pozna pokoja. Sam, brez tajnika, je zakopan v grmade aktov In zapisnikov. Od vseh koncev cesarstva se stekajo pergamentni svaljki in z njimi dežujejo mi-lljonl v prazno blagajno, odkar i,. n*ta bo*!« Modrost Veliki despojni duhovito misel: svila — monopol! (Nadaljevanje sledi) PRIČEL SE JE PROCES PROTI povzročitelju smrti dijaha Kuhanje Tržaška javnost še ni pozabila žalostnega dogodka v hoM na 18. junij v ulici Mazzini, ki jč povzročil smrt 23letnega En-nla Cuccagne. Danes dopoldne se je pričela pred okrožnim sodiščem razprava proti krivcem te nesreče. Obsodba je pričela s čitanjem dokazilnega materiala, ki ga je med tem časom zbralo preiskovalno sbdlšče. Iz tega je razvidno, da je 261etni Josip d'Argenzio iz ulice Crosada 12 stopil v avto, ki je parkiral pred trgovine? »Tessilrtiaglia«, zagnal motor in se z vso hitrostjo odpeljal. Ker pa je bil pijan, je bila njegova pot zelo kratka, kajti po nekaj metrih vožnje je že treščil ob vogal stavbe, kjer ima prostore knjigarna ((Smolars«, Nesreaa Je hotela, da se je ravno v Jistem času kretala po ulici skupina dijakov. Ko je Videla zig-zaga-sto vožnjo avtomobila, se je gruča razpršila na obe strani pločnika. Toda avto, ki je trešči! V zid, je pri trčehju stisnil dijaka Cuccagno, ki je dobil pri tej hesreči težke poškodbo po spodnjem deiu telesa, zaradi katerih je v glavni bOln^Ci kmalu umrl. D'Argenzio je odnesel samo lažje poškodbe in kmalu ozdravel. Na kraj nesreče je prišla policija, ki ja ugotovila, da so poleg pijanega šoferja krivci nesreče tudi Cardascn ih šofer AntOn Tognotti, ki je pusti! ključ za vžig motorja na sedežu v avtomobilu. D‘Argenzio se mora pred sodniki zagovarjati za umor iz malomarnosti in krajo avtomobila. Poleg njega sedijo na za. tožni klOpi tudi Cardnsco in Tognotti, ki sta obtožena Istih kaznivih dejanj. Včerajšnja obravnava ni nudila zadostnih dokazov. D'Ar-gen»io je priznal, da je pbpil le dva brizganca, ki sta ga spravi-la iz ravnotežja. Tognotti pa je Nesteda s solno kislino Sinoči so pripeljali ob 22 V glavno bolnico 20-letnega ročnega delavca Jurija Famia iz ulice Carla Belli 6. Nesrečnik Je pri uporabljanju solne kisline neprevidno ravnal in se o' žgal po telesih pojasnil, da Je skril ključ v pregib med naslanjač in sedalo. Po krajših Ostrih debatah so o-bramba, zasebha stranka in javni tožilec sklenili, da se preloži proces na 14. ,t. m. Predsednik Fa!chi; javni tožilec Rosano; privatna stranka odvetnik PoillUcci; obramba Annošcia in Girometta. Zeblo jih je Mraz ;n burja sta prisilili meščane, da so si oblekli zimska oblačila. Toda marsikdo izmed njih jih hi imel. Da pa bi se kljub temu zavarovali pred silno burjo, ki nas je ravno te dni obiskala, so se nekateri neznanci napotili na obisk k Frartccsdu Petrinu y ulico Revoltella 103. Toda te hčznan-Ce ni neposredno zanimala o-seba Petrina, temveč jih je bolj zanimala njegova shramba KHub Petrinovi pozornosti so tatovi razširili železne rešetke, odprli vrata ter končno vlomili tudi v zaboje, kjer je imel shranjeno obleko in perilo, Odnesli fo mu nekaj plaščev, oblek, volnenih majic, šale in precejšnjo količino volne. Petrin je bil s to tatvino oškodovan za 150.000 lir. Čudni zaročenec Niso znani vzi-oki, k; so dovedli do prekinitve ljubezenskih odnosov med 20-letno Li-cio S. iz ulice Giuliani in 31-ietnim Ervinom B. iz ulice Don Bosco 5, Znano je samo to, da je Licla sinoči doživela neko Čudno dogodivščino, ker je njen bivši ljubimec ni mogel pozabiti. Mladenič jc tudi po prekinitvi kakršnih koli odnosov Licio če nadalje zasledoval in ji dvoril vsepovsod. Zaradi tega se je Licia, ki je Uslužbe-na v nekem tržaškem baru, odločila, da se bo napotila do-mbv v družbi svojih prijateljic, zlasti še, ker jo je v baru čakal Ervino. Toda ljubezen Ervina ga ni mogla odvrnit; od tega, da bi deklici ne sledil, Ko sO prijateljic* zapustile njeno družbo, se ji je ErvinO približal ter prižel obžalovati, da je prekinil ljubezenske stike. Zagotavljal ji je, da jo ljubi in da te ljubezni ne bo nikoli zanikal. Toda Llcia je to pohudbo odklonila. Med tem časom sta prišla f.o njenega stanovanja. Licia mu je svetovala, naj odide, toda On je ni Ubogal Ker ga ni hotela poslušati, jg Licia kljub temu odprla vrata t namenom, da gre spat. Toda Ervin je z nogo, ki jo je vtaknil med stopnico in vrata to preprečil. Pred vrati ji je ponovno pričel razkazovati ljubezen. Ker ga ona ni hotela uslišati, se je razburil ter ji pričel fizično groziti. Prerivanje je dovedlo do tega, da sta razbila kristalno košarico za sadje. Med spopadom ji je t roko strgal tudi zlat prstan V Vrednosti 15.000 lit- irt ga Vtaknil V žep. Toda Licia ni ženska, k; bi z mirnim srcem prenašala tako požetje. Poklicala je prvi avto civilne policije, ki je prihitel na kraj spopada Kanje* no Licio so odpeljali V glavno bolnico, kjer so ji obvezali opraskani prst, s katerega jc Ervino s silo snel njen prstan. Najprej to jo odpeljali domov, potem pa so šli na lov za neodjčnljivlm bivšim zaročencem, Gez dve uri hi Pah 1(3 ie ob 1,30 Sa ga dohiteli v bližini njegovega stanovanja. Ne da b| sc upiral, jim je sledil V zapor pri JčzUitih. - - o85'11* Zupan tržaške medne ^ ^ javlja, da bodo VPis®”, ;sl8’ livne sezname Vsi ° ’ jo pogoje in ki bodo > ? r||a 21 let najkasneje do ,fl for 1950. Vsi ti lahko na^jbnif* di pismeno vlogo s P 0biitP podatki do 15 t.iu. v ul skem volivnem _TOšni® Diaz 25-l.ll. En«k° f v lahko napravijo tudi 0 A K* so bili do sedaj tfjf pismeni napravijo . V.fj? vo ustno na zapisnik P črnskim tajnikom, Neznani vlomilci ošl 144t ekonomično kuhinjo za ^ neznan: v‘„ d? - | rcstavrs^iJSj' Akvedotu št. 45 i* ^^■KmrlU f>» Sinoči odnesli BO iz 442.000 lir ob 2,30, je izvtdna 1 ne policije vršila s traž» iuž»d^- lici Rossetti. Na V0ga^r[tilil reda Akvedot sa ji nožni čuvaj, ki je ■e v1^ stražnikom javil, ^a^‘iS'l vrata v restavraciji 0-i,pst1 ' sar si ni mogel »*** K Policijski avto se,3 gledu takoj odpeli«1 s!3 j5 sko Ulico št. 1, K}® goSPU, ravnatelj restavracij® „ u< Ferdinand AqulH3n*ei o 34 V* co Pendice ScoglieR0 ' pe«8 dom blagajnika ^ar pre gnana. Obe osebi s0 li v restavracijo, k)®^ ^ Ki®f no ugotovili, kot sr”follillč1 nili, da so neznani v nesli 442.000 lir. MAUOgŽjl PRODAM dežni g18-’-*’ nik in Cena VaFta. moško nižka, t A ,18*1 —1 I sn* u .,tki bole*11 preminui po Rrai«* Reki drle 29- *• m .nifU*., Barkovlje-Reka - -e in m Potrti neižltie)\ naznanjamo vse . „,IJr i Franc Olier •?'T fmm »mo*n -»dmi«4 inn« . .Ut. —_________________ -t Pffjh KOPER: RAZSTAVA GOSPODARSKE DEL jugoslovanske cone Tržaškega m Podaljšana do vključno četrtka S. nov?rrl^ tem plenarnem zajedanju znova potrdili, da je njihova pot vedno naprej in naprej — in da je ni ovire, ki bi jim to pot ustavila. —-------- Skleni plenarne henlerence V zvezi z danaSajo diskusijo 1 torji. Razstava aosDodarske dejavnosti v Kopru podaljšana do vključno četrtka 3. novembra JL J ■■[.■■■■ii.iiii imTii .Ml L m ..MII UMI I I^IIIII milji« i«n iintanii— mn umi ■um—m»r-i—rr-irrT^M-^-im “ ; -- ■ ■ ■ ■ — S T RS K 1 DNEVNIK Tretja plenarna konferenca pgjtizanav Istrskega okrožja tanina potrditev revoiutimarie nommsii in dosledne neme isei obrehnuateem dob in iiriiziisiii tradicij •: • ■■II.. ....... tenje s 1» strani) , je otvorii orga* H l^1 tajnik okrožne 2PP k *™tnm in pozdravil naj-2?4v*očega narodnega hc-i. 'T Stanka Semiča-Daki-^•^Msednika ES Slovenije Rudolfa, predsed-», iJ™ Tržaškega ozemlja l/j j al'ja, predsednika It) bL ■ Beltrama, delegacijo ju* Wrtlzanov Trsta, dele-Vii‘^ Povabljene goste. ^ 1» in Povabljeni so •kM?11 Daki Vstali in mu dolgotrajen aplavz i^Sguiranjem Tito-Partija, 4ili 1 Herol Dald- i je izvolitev delovne* sedstVa, verifikacijske % In imenovanje delega-je ponesla pozdrave % I)!enumu antlfašl-^ «na, k j je zasedal isto. ti, fta drugem kraju. Za i » ^ delovni predsednik po. Pf’vemu besedo narod-!*6foju tov. Daktju, ki \ jl cn Vjf ha oder med ponov-iPloskanjem in skandira-mo, Partija. Heroj Tito. larodneoa heroja tor. Dakija iJ*11 %j)i iseioj tov. Da#u J c R-: - 1 TVV ki ro ostali zvesti %i» *vksizma - leninizma, i l,tlj fe, kako poskušajo oj »adnjo socializma cc-*ls*e države, od -Si ^ najmanj pričako-'S1 dobro vedo vsi, da zasedanje istrskih __ in med drugim poti ^3 prinaša pozdrave ti ,--««aru, da lahko pri-^ ^»Vijo kdor ltOli ln C%»2nc o:=i prepriča ka-^{Jfvariski narodi danes ^•'obtnih žičnih ovir ni Jij,19 ljudstvo nove Jugo-bi branile vstop, bj) 9 Je vsakemu, da pr.-Jta j ,;eba. Pozdravljam Vas \ l*11, da naj v vas še N ,9®tan,: tista reVolucio-%n ^rbenost kot v času i« med ponovnim vi* Oaki banjem zaključil navčhišeno je bila Negacija parti-> *95(w. ta, v imenu katere JV u?j|* pozdravila tov. N m Viici tuv. Hl^jj^ndiranje — bratstvo m, ** **■ se kar ni moglo hodo mm \gmmr strgan krinko in lih Hutistvu pokazali > c1:,nJu Pl'6 v)Ck',nj Af, delo v Tw- Rl,PPik je '% Jn S° govoril o škodi. ^vzvočllu zloglasna Vt«emroi'mbiroja svetov* » Vbi ^mučnemu gibanju iJ*vhl ’ ,ki Jo vodi KPJ pro. hjfVla “nni marksizma-le* rlnpb‘l §rde politlčhe ' V 'h b,Uiih demokratičnih ]i J”!') j,. 1 Sovjetske zveze eleJ' 2Vei!a zbirajo ne* hi eo Hiti \t &%’o7aWKIU,’J. in p,,cl' n- vania in v?e ^v tu rJlaln tiobrup^n ^05:lovijj. Nzi?0rot- ^ «b h ^i?tila in '’hre-- JU£ia.3lRVljH ijttJ, ftUhvML ^ni t>' tKlfV kNav, i ■ "dejstvo je, da sani.) mrav* ra* čudeže. To pa » ,5(avii. ' " vt * ifler '-b Hf h v ^laio0^’ *jw«lJe"fc: '\>tavijo jua.eie' T'’’ ISu ?bBltiih ,l J,r|o ovir ne m, leftc! države, V-^to ? zvciWmbifdJ«Vske s ViJ» t«ov-StL>«r 1 h trijr ncč uniiil L?lsih letiir borbe. a čeut.» °ril o izdajstvu rzašk| proletariat letih borbe. ie, d;i je danes v Trstu 20.000 fašistov, ki ko-piaj čakajo, da uničijo, kar je še ostalo pridobitev NOB. Vidali ima informbirojevce tudi v toni B. ki predstavljajo agente italijanske nacional-šo-Vinistične reakcije i.n kontrarevolucije, sovražnike ljudske oblasti. Proti njim bomo vodili odločnu borbo in jim ne bomo dopustili, da bi se skrivali za parolami internaclona-lizma, prijateljstva do Sovjetske zveze. Tem agentom bomo strgali krinko z obraza in jih pokazali ljudskim množicam takšne kot so — sovražnike socializma. Ob strani KPJ je tudi naša KP STO-ja. ki je ostala zvesta načelom marksizma-leninizjna, ki že poldrugo leto vodi naj-odločnejšo borbo proti revizionizmu. likvidatorstvu in kapi-tulantstvu na Tržaškem ozemlju. To pa posebno v coni A proti vidalijevcem. kajti glavni Cilj kominformistov V Trstu Je priključitev Trsta k Italiji. Dejstva govorijo, da je dali izdajalec interesov tržaškega proletariata in agent imperialistov ter italijanske nacionalistične reakcije. Tržaško delovno’ljudstvo pa je že spregledalo njegove nakane in mu, obrača hrbet. Borba pa bo tež* kg, ker se Vihali skriva pod plašč resolucije Informbiroja, proletarskega internacionaliz-irtu in Ugleda Sovjetske zveze. Kaj Pa govorijo dejstva v naši jugoslovanski coni STO-ja? Ljudska oblast je pristopila k načrtnemu delu za dvig vseh produktivnih sil v našem o-krožju, za nagli dvig gospodar. Skega in kulturnega življenja. Pristopili smo k načrtni dograditvi, obnovitvi in izgradnji določenega števila zgradb, zgraditvi in popravilu ce®t, obnovitvi jn dograditvi novih »01, povečanju površine za posevke, izboljšanju upravnega aparata itd. Rezultat vsemu temu aktivnemu delu je bil dvig življenjskega standarda našega prebivalstva. Danes smo vsi priče, da v našem okrožju, kjer ja zgrajenih mnogo zadružnih domov, šol, obnovljenih veliko število požganih hiš, ni več brezposelnosti, saj se je produkcija po tovarnah dvignila za nad 200 odrt.; delavcev sploh primanj-kuje Pri gradnjah in drugod. Danes živi naje delovno ljudstvo na tako visoki življenjski ravni, kakršne še ni bilo \ našem okrožju. Letos lahko pri* čakUjenio še nadaljnji dvig gospodarske in kulturne dejavnosti V našem okrožju. Tovariši in tovarišice! Komu se imemo zahvaliti za vse to? Za vse to se imamo za-hvaliti KP KTO-ja, ki je vodila in vodi pravilno politiko v našem okrožju, Istočasno « tiioramo zavedati, da je Jugoslavija s svojo nesebično mo ralno in materialno pomočjo naši ljudski oblasti ogromno prispevala k naglemu dvigu na gospodarskem polju ir) v tbMU zvezi s lem tudi na ostalih po Ijih javnega udejstvovanja. £»' radi tega fJ'io Uti partizani skupno z delovnim ljudstvom, ki je s prostovoljnim delom ogromno prispevalo, neizmerno hvaležni Ft,HJ ter njeni slavni armadi in Vojni upravi JA. Vsi pttKJ še poči silnim V*i?nm II kr-ngref-a, ki j*? jaso«* ^ in zastavil haloge za bodoče borbe. Neposredni cilj pa jn za nas ponovna ustvaritev strnjena in borbefte fronte ptdtj pri, tisku imperializma. Im parit ■ an; in aklivi*l( ne popotrtoma strinjamo, da Usoda .STO-ja ne smp' Idti predmet trpbimjd med velesilami, temveč je «’rt mora biti stvar sporazuma med prizadetimi jt/posloraiiskimi »in rodi in italijanskim narbditm ter iriaiklh demokratičnih dr lomili množic. B polno pravf oo poudarjamo to mrrt svrtoin ker smo se v času NOB borili za popolno osvoboditev Trsta In vsega ozemlja, kjer ŽlVe jugoslovanski narodi. Slovesno izjavljamo Komuni stični partiji STO-ja, da bomo z Vsc-mj svojimi silami izvrsč* bomo nadalje razvijali in kre-piii ljudsko oblast ter ljudsko demokracijo, da bomo v prvih vrstah ?a dvig produkcije po tovarnah, za nadaljnji razvoj KOZ, zadružništva, da bomo sodelovali pri prostovoljnem delu in delali za to, da se nadalje dvignemo na kulturno-prosvetnem polju, posebno po vaseh. Vse Sile hočemo posvetiti za enotno vsenarodno politično gibanje ter v njem razvijati in Utrjevati slovansko • italijansko bratstvo, ve e hočemo posvetiti ža okrepitev in razširitev množičnih antifašističnih borbenih organizacij kot SIAU, ASIŽZ, ZAH in drugih,« Tov. Rupnik je ob zaključku svojih izvajan,] as dejal; c Slovesno prisegamo, da bomo zvesto sledili kompartiji, katera je bila naša Voditeljica v Času NOB in katera nao vodi tudi danes po pravilni poti V lepšo bodočnost! Naj živi NOB primorskega ljudstva! Naj živi KP STO-ja, vodite-. Ijiea delovnega ljudstva! Naj živi FLRJ s KPJ na I čelu! I Naj živi tov. Tito, vrhovni i komandant JA! Naj živijo partizani Tržaškega ozemlja! Vihamo ploskanje je potrdi, lo besede tov. Rupnika, predlagani so bili izvoljeni soglasno. Člani novega okrožnegi ZPP za isirsKo okrožje 1, predsednik O aha rij a Leopold, 2. I. podpredsednik Gias. si Pietro, 3, II. podpredsednik DiminiS Vjekcslav, 4. tajnik Sabadin Jože, 3. člani; Santin Marij. 6. Primožič Avgust, 7. Rupnik Andrej, 8. Perc.;a Anton, S. TCmasin Plinio, 10. Valenčič Fabijan, 11. Jakomin Va-lerij, 12. Turkovič Ivan, 13. Sti-pančič Bruno, 14. Ilič Ivan, 15. Bonetti Romano, 16. Lovrečič Kristina, 17. Gorjan Anton, 18. Benčič Franc, 19. Abram Mario. Za tem so delegati Ilf. plenarnega zasedanja partizanov Istrskega okrožja sprejeli sklepe, ki jih prinašamo na drugem mestu. Novoizvoljeni okrožni odbor je nato zavzel svoja mesta na odru. Novi predsednik okrožnega odbora ZPP tov. Cahari- ja je zaključil zasedanje z besedami; «Tovariši borci za pravico in resnico, za dobro vsega delovnega ljudstva. Borili šjno se, ko je fašizem dvigal glavo, borili šmb se, ko je žesedel naše kraje, borili smo se za njegovo uničenje v harodnO-ošvcfcodilni borbi. Prav tako se bomo borili danes proti Vsem novim sovražnikom, novofaa«tom, ko-minfonnistom m proti vsem tistim, ki bi nam radi zaViraii pot v socializem.)) Navdušeno ploskanje vseh navzočih je sprejelo besede tov. Caharije. Nato sta v dvorani giedalšča zadoneli «Na jhri|» in «Hej brigade«, tisti borbeni partizanski pesmi, ki sta užigali našim borcem pogum in odločnost tudi v najtežjih trenutkih borbe. Vsi delegati in partizani so nato V sprevodu ob prepevanju borbenih pesnil in z podarjeno zastavo na čelu. spremljali zastavo na sediež okrožne ZPP. Tako go bivši partizani na ran lov. Branki Balo * Trsi Istrski partizani so se zbrali danes v Kopru, da preučijo dosedanje delo svojih organizacij in da si zastavijo nove naloge za bodočnost. Kakor v ča^u NOB in po osvoboditvi bodo istrski partizani vselej v prvih Vrstah pri izvrševanju nalog, kakor jih je določila komunistična partija. Po II. kongresu KP je tudi naši zvezi točno začrtana smer, ki naj dovede do čim večje enotnosti in bratstva delovnega ljudstva na STO-ju. Po navedenem kongresu so naši zvezi prav tako dane naloge za nenehno borbo proti reakciji in proti vsem sovražnikom delovnega ljudstva, zlasti pa danes proti Vidalije-vim kominformistom, ter za zgraditev socialističnega gospodarstva v naši coni. Te naloge bomo pod vodstvom naše slavne KP tudi izvršili zavedajoč se, da bomo le na ta način dokončali delo naših najboljših tovarišev, ki so za vse to žrtvovali življenje. Naj živi slavna KP STO-ja s tovarišem Babičem na čelu! Naj živi KP Jugoslavije in njen voditelj tovariš Tito! in raznimi predlogi ter glede na potrebo in splošno korist uresničevanja ciljev NOB sprejema III. plenarna konferenca ZPP za Istro sledeče sklepe: 1. Da se nadaljuje neizprosen boj proti všen razdiralcem in saboterjem ljcdske oblasti, proti domači in tuji reakciji, proti gospodarskim in političnim špeku-boj proti vsem razdiralcem in šovinizmu. Zato je potrebno, da so vsi bivši partizani in aktivisti v prvih vrstah, kot v času NOB, v množičnih organizacijah ter da še nadalje utrjujejo slovan-sko-italijanSko bratstvo in enotnost na Tržaškem ozemlju, posebno V. coni A. Samo na ta način bomo skupno z demokratičnim ljudstvom Trsta lahko zahtevali, da bo Tržaško ozemlje most bratske povezave med narodi Jugoslavije in italijanskim narodom, da ne bo naše ozemlje sredstvo barantanja med velesilami. Odločno izjavljamo, da usoda STO-ja ne sme biti predmet kakršnega kolt trgovanja med katerimi koli velesilami Vsekakor nam je 46.000 padlih borcev dalo polno pravico, da naše ljudstvo samo odloča o svoji usodi. 1. Da vložimo vse svoje sile na nadaljnje utrjevanje ljudske oblasti. 3. Da še nadalje jačimo in dvigamo zadruge vseh vrst, posebno kmečke obdelovalne, da dvigamo produkcijo po vseh tovarnah. Partizani in aktivisti morajo biti v prvih vrstah kot udarniki, racionalizatorji in nova- 4. Da nudimo vso pomoč pri razvoju kulturno-prosvetnega dela na vasi in po mestih, po- sebno v tovarnah, da s tem izbrišemo posledice tašistlčnega zatiranja posebno slovenskega in hrvatskega naroda na našem ozemlju. 3. Da aktivno sodelujemo v fiz-kulturi. 6. Da' vzgajamo ljudstvo V čuvanju obče ljudske imovine. 7. Da formiramo delovne čete in bata'jone, ker bomo s prostovoljnim delom pospešili delo na raznih objektih splošnega gospodarskega značaja: gradnja za- družnih dumov, šol, fizkulturnih tadionov, cest, clektritifkacije, melioracije, kanalizacije ter utrjevali sistem načrtnega go- spodarstva. 3. Da uredimo sedeže krajevnih odborov, ZP in uredimo notranje delo naših organizacij. 9. Da se vsak škodljievc in lasti, ki skuša uničiti naše pridobitve iz časa NOB. izktiuči iz direktni saboter ljudske ob- naših vrst. Ljudstvo iz Izole ie obiskalo v velikem številu koprsko razstavo Tudi v našem mestu je napravila otvoritev razstave gospodarske delavnosti v Kopru med vsemi prebivalci velik vtis. Delovno ljudstvo iz Ižole je imelo priliko, da se je na lastne oči prepričalo, do katere višine so napredovala v preteklem letu razna dela in do kake mere je izveden socializem v teta okrožju. Obisk ljudstva, iz Izole ha koprski gospodarski razstavi je velik. Ze prvi dah ob otvoritvi je obiskalo razstavo več tisoč ljudi iz našega mesta. Vsi obiskovalci komentirajo uspeh razstave zelo Ugodno ih vsakdo pripomni, da hi Videl podobne razstave še nikoli v teh krajih. Vsakdo se tudi čudi in hkrati spoznava, da 56 mogla dati le ljudska oblast tako veliko pobudo za gospodarski napredek cone B. Marsikdo, ki ni dobil prostora V avtobusu, je po svojem povratku dotaov izjavil, da Velja napraviti pot iz Izole V Koper peš, samo da vidi Vše lepote gospodarske razstave. To mnenje se je utrdilo v Izoli na splošno in kljub tetau, da skušajo nekateri Vidalijevci manj eehiti pozitivno deio ljudske oblasti. Toda ravno pri* jner, ki ga nudi gospodarska razstava, jemlje vsem tem kričačem okoli Vidalija vso stvarno in moralno podlago. LjUd-stVo Vidi uspehe, hoče uspehe tudi imeti in gre mimo praznili beBed kričačev. O Tudi dela za zgraditev delavskih hiš. ki so v zadnjem času nekoliko zastala, so sezopetpfi. čela. Tako je V gradnji druga stavba prvega bloka, ki bo imel 6 stanovanjskih hiš. Domačini bodo pri teh objektih pomagali tudi s prostovoljnim delom, saj bodo ravno delavske hiše zgrajene V njihovo korist ter bodo njihova last. V teta oziru bodo množične organizacije prav gotovo napravile svojo dolžnost. GORIŠKI DNEV NIK m poklanjajo partizanom zi Po referatu tov. Rupnika je prinesla svoje pozdrave dele' gačija ASI2Z s plenuma, ki jt zasedal istočasno rt drugerr. kraju. Po pozdravih je delegacija izročila okrožni zvezi kras-no svileno vezeno zastavo. Slovesen je bil trenutek, ko je tovarišica poklonila zastavo in omenjala, da kadar se spregovori ime Partizan, pride vedno v spomin Vse veliko trpljenje, ki so ga partizani in vse ljudstvo prestali v NOB. Veliko število partizanov nosi na svojih telesih znake sovražnikovega divjanja. Z besedami; Naprej, tovariši partizani v svetli in veliki borbi. Resnica je močnejša °d vseh klevet, je tovarišica pedala zastavo v roke delovnega predsednika. Ta je nato izročil zastavo tov. Primožiču, ki le Izjavil, da bodo partizani čuvali podarjeno za-stavo in korakali ped njo v strnjenih vrstah kot za časa borbe. Sledil je nato petminut-ni molk v počastitev vseh padlih partizanov. V imenu okrožnega komiteja je nato pozdravil tov. Sokol, ki je med drugim dejal; ((Drugi kongres je začrtal linijo še ostrejše borbe. Naša borba v okrožju naj bo ostra, Odločna in revolucionarna, proti vsem sovražnikom ljudske oblasti in proti vsem kominformisfom: Ti so danes naši Večji sovražniki kot reakcija. Preganjati jih moramo povsod SZ kota V kot in to povsod, kjer jih dobimo. Strgati jim moramo z obraza krinko, 'da jih bo ljudstvo videlo, kaj so, in da jih bo po* stalo sram.s Vsi navzoči so pozdravili te besede z navdušenim aplav zom, Organizacijski referat je podal tov. Jakomin. Tega bomo izvlečku objavili v eni 1» med prihodnjih številk našega ista. Problemi goriške okolice Pismena vloga DFS o problemih slovenskih predmestij 2e prejšnji ‘eden smo pisali v našem listu o poguV tu, ki si ga imeli po seji na gradu občinski zastopniki DFS z županom. Tokrat je h lo spenjeno, da se bodo v enem prihodnjih dni sestali z županom in inž. Prinzijem od občinskih podjetij in preučili vse pereče probleme. Ker pa župan zadnje čase ni imel časa na razpolago, so mu naši zastopniki preko občinskega tajništva izročili pretekli petek posebno pismeno Vlogo, v kateri navajajo potrebo, da bi se čimprej začelo z' naslednjimi javnimi deli: 1) podaljšanje mestnega vodovoda od begunske vasi do zadnje hiše v Standrežu; 2) asfaltiranje ceste na istem odseku. To delo je bilo že itak odobreno na seji občinskega sveta še v poletju; 3) ulična razsvetljava v St, Mavru, kjer že obstaja nape* Ijava, ki jo je treba po načrtu dokončati: 4) podaljšanje vodovoda od šole v Revmi do tiste višine proti Oslavju, do koder sega pritisk; na tem mestu bi bilo potreba postaviti javno črpalko ali vsaj pipo, da bi tako tudi Oslavci prišli do dobre pitne vode; 5) za više ležeče kraje je potrebno ponovno popraviti oba občinska vodnjaka na Oslavju: 6) prav tako b; bilo treba napraviti še dve pipi zg vodo na pokopališčih v Podgori in v PeVmi, Nekatera teh del bi se dala naglo izvesti in b[ bili stroški zanje tako neznatni, da bi to ne moglo predstavljati resne ovire. Ob tej priliki so govorili z občinskim tajnikom Zollio še Podgori, kjer morajo tok plačevati dražje kakor v Goriči, če* prav je to ista občina. Prebivalci v Standrežu, Pev-mi in na Oslavju pričakujejo, da se bo občina pozanimala in čimprej poskrbela, da se z javnimi deli nadoknadi zgoraj navedene pomanjkijiVosti. To je Važno tudi zato, ker so dela take narave, da bodo rabila pred. sem delovno silo in hi tako prišlo zopet nekaj domačih brezposelnih do skromnega zaslužka. odnesel raho lažjega značaja na čelu in si ižvihil levo rame. Avtomobil je ostal zelo poškodovan, med tem ko je Alfbert Alonzi ostal skoraj nepoškodovan. Na kraj je prišla takoj policija, ki je pričela s preiskavo za ugotovitev vzroka in krivca nesreče. Darovi Člani prosvetnega društva «Otoh Zupančič« so se te dni spomnili našega revnega dijaka. Sklenili so, da mu bodo pomagali in zbrali so znesek 500 lir, ki so ga darovali Dijatki matici. Odbor se jim prav iskreno zahvaljuje. Petje, ki ni bilo na mestu V nedeljo popoldne *e je zbrala V Gorici vesela družba mladih dijakov in se vrnila po daljšem izletu in kratkem postanku v neki gostilni v bližini mesta pozno ponoči domov. Pri povratku so svoji Židani volji dali duika z ne ravno tako lidanim petjem, ki je takoj prišlo na Uho Čuvajem hoč- Avto podrl kolesarja Y nedeljo popoldne so bili prebivalci iz Podgore priča hudi prometni nesreči, ki pa po čudežnem naključju ni imela tako hudih posledic. Okrog dveh popoldne je namreč zavil na prvem ovinku na cesti med Pevmo in Podgo* ro avtomobil CBalillas z evidenčno tablico GO 5014, ki je last mehanika Ortalija Ivana iz Gorice. V njem se je VOZU električar 27!etni Albert Aton-zi, ki je na ovinku zadčl ob cestni odbojnih. Udarec je bil tako močan, da se je avtomobil nato zagnal na nasprotno stran in tam Zadel v 72lethega kolesarja Štefana Marehija. Obema referatoma je sledila diskusija, ki je bila zelo živahna in konstruktivna. Prvi je govoril tov. Turkovič. Njegovo diskusijo bomo prinesli prihodnjič. Tov. Gorjan je govoril o potrebi, da partizani danes postavijo odločno i/biro pred Vsakega prebivalca V okrožjU; Ali t demokratičnim ljudstvom, ki dela ih gradi — ali pa s sovražniki. dNaša borba ni prenehala, atapčk se nadaljuje kčt za časa borbe (havduščn a* plavž), Thti, ki govorijo, tla prehajamo v kapitalizem, bi radi sami postali na hal račun kapitalisti. Zato proč njimi Vse take bomo partizan; prijeli za Ušesa m jih postavili pred vrata. Naprej z borbo tovariši)), je ob • avdušenem ,)d bravanju zaključil tov. Gorjan GoVorili so še tovariši Diminis Vjofcoslav Santin Marij in Ilič Anton, ki je poudarjal, da nal bodo partizani vedno prvi pri ustanavljanju obdelovalnih zadrug pri dviganju kulture in povsod, kjer je ljudstvo potreb-no pomoči.. Po diskusiji so bile izglasovane pozdravne resoluciie ge-neralnetati sekretarju KPJ, tov. maršalu Tild. glavnemu odbo-ru Zveze borcev NOB Beograd. in generalnemu sekretar-lu KP MTO*.ia tov. Branku Babiču. Vnlivna komisija, ki je bila imenovana po ooročilu verifi kaeiisko komisije, je nato pred lagala listo članov za novi n- krožni odbor ZPP. Ko je bil« nrgrttana lista kandidatov za novi okrožni odbor ZPP. so jo vsi haVZOčj sprejeli z havdnše Marchi je obležal na tleh irr o vprašahju slovenskega otro- i bližnji So poklicali Zeleni križ, škega vrtca v Podgori in o pri* ki ga je odpeljal V mestno bol-stojbihl za električni tok v | nišhlcd, kjčr so Ugotovili, da je nega miru. Ti so namreč veselo skupino, katere petje so smatrali za preglasno, lepo popisali in jim naložili globo. Prizadeti so bili: 19-letni dijak Cancreta Hektor iz ul. Zorutti l, 19-letni dijak Depretiis Ar-mand iž Tržiča, 21-letni dijak Štefan Bruno iz ul, Favetti 18, 21-letni dijak Pavšič Tristan iz ul. Moreili 3 in 21-letni Colaut-ti Eldo iz Tržiča. Zelenjadni trg Danes na dan Vseh svetih bo zelenjadni trg V Gorici posloval samo od 8 do 12 ure. Dne 4. novembra, na dan zmage, pa bo zelenjadni trg ostal zaprt Ves dan. Smrtne padec po stopnicah V nedeljo popoldne se Je na stopnišču svoje hiše smrtno ponesrečil 551etni kmet Jožef Nanut iz Standrcža, Nanut je po kosilu, ko so vsi ostali domači še sedeli za mizo in sC živahno pogovarjali, šel po lesenih stopnicah V svojo sobo. Pomudil še je tam nekaj časa in se hotel nato spet pridružiti domačim v načetem pogovoru. Toda ko je šel po stopnišču navzdol, je nerodno stopil in padel. Ker je stopnišče strmo je zdrsnil skoraj do konca, ne da bi se utegnil prijeti za ograjico in se privalil do kuhinje, kjer je trčil z glavo ob pod. Domači so mu takoj priskočili na pomoč. Poklicali so Zeleni križ in Nanut je v pričakovanju na rešilni avto padel v ne-zavest. Ko so ga pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia Je po nekaj mlhtttah izdihnil. naslonjeno ob vrata stavbe »t. 1 V Raštelu. Ker nt bilo dolgo nikogar od nikoder, da bi ga odpeljal in se tako izkazal za njegovega lastnika, so agenti kolo odpeljali na policijo. Kolo je moško, v zelo slabem stanju in nosi številko 18244. Kolo so našli Ples v korist Zelenega križa V četrtek 3. t. m. priredi goriški Zeleni križ (kot je bila vedno njegova tradicija, ki jo je opustil V vojnem času) plesno zabavo, katere čisti dobiček gre v korist te UBtanove. KINO Agenti javne včeraj ponoči našli moško kolo I VERDI. 15; «Revija zvezd«. VITTORIA. 15: ((Mehikanska maškarada«. CENTRALE. 15: «Otok poželenja«, t, Pewer ia a. Raster, MODERNO. 15: ((Moraš biti srečen«, J. Fontaine, varnosti so j EDEN. 15: (tPokOlj pri AlataU«, J. Fontaine. Kraške jame na Zavrhu v Slovenski Benečiji Zaradi slabih cestnih zvez so te krasote ostale doslej nepoznane in turistično neizkoriščene - Občina bi lahko s primernimi ukrepi dvignila tujski promet Kadar zatrjujemo, da je Slovenska Benečija krasna deželo, prav gotovo ne pretiravamo, čeprav je po večini ves svet skalnat in nerodoviten, vendar je narava ta in tam blagohotno izlita svojo dobrosrčnost in ustvarila prava čudesa. Narava ni podarila Slovenski Benečiji samo prijaznih dolinic, mogočnih vrhov Julijskih Predalp, bistro žuborečih potokov in sinjemOdrega neba, ainpak ji je dala Se drugih naravnih krasot in privlačnosti, ki pa so na žalost še mnogim docela nepoznane in zato naj z današnjim člankom Lep moj šolstva na Tolminskimi Prvi učitelji to minskega učiteljišča med ljudstvom - Najstarejši učitelj v Jugoslaviji val- vsa -klene II. kongresa, 1 nim ploskanjem in nato listo kise t ičejh cuue to je, dal odobrili a dvigom roke. Vsi Dogodki zadnjih let, predvsem pa vojna, so povzročili, da se je prosvetno stanje v Sloveniji, kjer je bila prej nepismenost skoraj odpravljena, zhatno poslabšalo. Posebno so bili v tem oziru na slabem na novo osvobojeni primorski kraji, kjer je fašistična gentifejev-ska politika zakrivila, da se je nepismenost med primor. Slovenci precej dvignila. Sedanja ljudska vlada sl zelo prizadeva, da bi v najkrajšem času popravila te krivice in ljudska prosveta si je zadala kot halogo, da morajo že V tem šolskem letu iztrebiti nepismenost po vsej slovenski republiki. Tem primerno so že V zadnjih letih bili priča lepemu ažVoju šolstva na Tolminskem. Nekdanji konvikt tolminskega učiteljišča je zdaj dom številnih tolminskih dijakov. Dom leži na zelo lepem kraju, pri izlivu Tolminke v Sočo. V njem prebiva in se uči okrog 200 gimnazijcev in Učiteljiščni-kOV, ki imajo V domU Zelo do* bfo oskrbo ih jim nudijo tudi pomoč pri učenju. Seveda je bilo treba dosti truda in dela, preden so lahko prejšnjo opu-stošeno zgradbo zopet uredili v prijeten dijaški dom. Takoj po osvoboditvi, ko je bila Tolminska še razdeljena V pas A in B, so 2e toliko uredili dota, da so lahko sprejeli vanj primorsko mladiho, ki je bila željna slovenske besede in izobrazbe. Ljudska oblast se je v polni meri zavedala teženj in potreb ljudstva in je odprla v Tolminu gimnazijo ter učiteljišče. Gimnazijo je doslej dokonča* lo ?, dobrim uspehom že več učencev, od katerih so nekateri že PO službah, drugi pa so odšli na višje šole. Učiteljišče je dalo letos prve maturante, ki so že v tem šplskem letu priskočili na pomoč starim učiteljem. Ta pomoč je bila zelo potrebna, ker je na Tolminskem k službi še mnogo učiteljev, ki so že davno dosegli starostno dobo in bi morali oditi V zasluženi pokoj. Tako je še do pred kratkim služboval tamkaj učitelj Uršič, ki je bil s svojimi 8& leti in 60 leti službovanja mertda ne samo najstarejši učitelj v Sloveniji, ampak X vsej Jugoslaviji. Sedaj je končno odložil delo in uživa pokoj v Bovcu, kjer živi še vedno čil in zdrav. Razen nižje gimnazije ln učiteljišča v Tolminu ter številnih ljudskih šol po vsem okraju, pa imajo še dve sedemletki, in sicer v Bovcu in Kobaridu. Tudi le dve šoli imata udobne dijaške domove, kt pridejo prav zlasti za učence in učenke iz okolice. V tem času so bile tudi popravljene številne opusteše-ne in poškodovane šole. Nekatere so ljudje sami popravili še za časa osvobodilne borbe, dru pa so hile zgrajene pozneje popolnoma na novo, kakor na primer lepa dvorazrednica na Žagi. Tolminski dijaki in učenci hodijo danes V šolo ž veseljem in radostjo, ker čutijo, da je to njihova šola. Poleg tega pa sta učiteljišče ir) gimnazija središče vsega prosvetnega dela v Tolminu. Ro vseta okraju je tudi mnogo večernih tečajev, ki jih ljudstvo zelo rado ih v obilnem številu obiskuje, saj so bilj Tolminci že od nekdaj ha glasu, da se zanimajo ža prosVeto in poučne tečaje. Ta vnema ljudstva pa je tudi pripomogla do velikega Uspeha šolstva po vsem okrajU. Tako raste mladi tolminski rod tudi v prosveti in znanosti, da bo kOs novim nalogam, ki ga čakajo V socialistični družbi nove Jugoslavije. seznanimo vse ljubitelje podzemeljskega sveta o obstoju kraških jam na Zavrhu v Terski dolini, Ako krenemo iz Tarčenta ali ČiZerij po pokrajinski cesti, ki pelje ob Teru, in ko smo prehodili približno iti kilometre, zavijemo po prvi gorski pofi na desno Po severozahodnem pobočju gore Ber-ndrdije, dospemo v slovensko vas Zavrh, od koder se nam nudi krasen razgled po vsej Terski in delbihn tudi po Kar-nahtskl dolini. Nato nadaljujemo pot po stranski stezici in prav kfnalu pridemo do mate odprtine, ki vodi v notranjost gore, v podzemlje. Da si razložimo nastanek tega podzemeljskega sveta pod goro Bernardi jo, se moramo za trenutek povrniti v predledenliko dobo, ko sta Terska in Muška dolina tvorili ogromen ledenik, čigar vode so odtekale s počasnim razjedanjem gore, ki je na južni strani zapirala odtok. Naposled je curljajoča voda, ki je pronicala skozi plasti apnenca, ustvarita stalagmitične in stataklitične tvorbe, ki dajejo zuvrškim jamam sedanjo lepoto in pomembnost. ZavršKe jame so bile do danes te malo raziskane, Zadnja ugotovitev pravi, da je glavni rev dolg več kilometrov, poleg t"ga pa obstaja še oec votlin. Največjo votlino So imenovati ekristalnd galeriia«, ker je prav tu ose polno malih jezero in mlak B krištalnočlšto in lesketajočo se vodo. Druga votlina, ki je nekoliko m~nj§a od prve, pa se imenuje Rajska jamo, Stene vseli teh votlin so prevlečene s sigo, ki predstavlja vse mogoče apneničaste tvorbe, po katerih stalno curlja voda. Ako bi bilo vse podeemlj? temeljito raziskano, bi prav gotovo odkriti celoten sestav j te kraške jame, Prvikrat so jo raziskovati it, maja 1925 leta. o Čemer priča mata ploščica o jami, na kateri je Zabeležen ta datum. Raziskovanja so se lotili tistega leta domačini sa- ' mi, in sicer so razširili najprej vhod v votlino, ki je bil dotUj 1 komaj viden ln napraviti tudi i i nekaj stopnic za lažji dostop v I b- notranjost• Nato so delo prepustili jamskim raziskovalcem, da so začeli z načrtnim preiskovanjem in odkrivanjem. Ti pa so kaj kmalu zapustili kraj in o kraških jamah na Zavrhu ni bilo več govora do letošnje pomladi, to je do časa, ko se je zanje ponovno začel zanimati videmski planinski klub. Vsi so mnenja, da so jame silno zanimive in da jih je treba še temeljito raziskati. Kakor smo že omenili, ima Zavrh krasno lego, e očarljivo okolico, a nima dobre kolovozne poti, ki bi vodila od glavne ceste do vasi in do teh jam, Slaba cesta je seveda v veliko oviro domačinov in tudi izletniki se rajši napotijo v druge kraje, kamor jih pelje lepa cesta, po kateri se lahko vozi z modernimi prometnimi sredstvi in se izogibajo ZdVrhu. Občinska uprava v Brdu, kamor spada Zavrh, bi se na vsak način morala malo bolj zanimati za te kraje, Od katerih se pričakuje, da bodo nekoč postali Znani po vsej deželi zaradi lepote njihovih kraških jota, Poskrbeti bi morali, da sč ZB ra* di eimptej dobra cesta iit kakšna koča za izletniket kateri bi lahko tam prenočevali in se okrepčali. Od tu so tudi dobre izhodne točke za planinske izlete na Jalovec, Obenem pa bi s takimi naprava‘ mi dali možnost ljubiteljem podzemlja, dabirazkrili to, kar je narava skrivala tisočletja našim očem, Tudi Vaščani sami bi morali pokazati večje zanimanje in se zavedati važnosti naravne lepote svoje rodne va-sl, ter bi morali p večji mer i pomagati pri raziskovanju podzemlja. Le na ta način bodo lahko prišli do ZdŽetčiiega cilja. S pospešitvijo tujskega prometa bi se jim praV gotovo precej izboljšal gospodarski položaj. Zavrh je namreč želo ner ioviten kraj, ket je svet kratkega značaja in se ljudstvo sitno težko pf■'Življa ter vladata tam revščina ih brezposelnost. PRIMORSKI DNEVNIK nova libre 'Hji if l) m So oec zmagoval Letalo «Costellation» francoske letalske družbe «Air France«, ki je peljalo med ostalimi potniki tudi Marcela Cerdana proti’ New Yorku, kjer bi Se moral srečati z znanim ameriškim boksačem La Motta za naslov svetovnega prvaka, se je zaletelo v nek hrib na Azorskih otokih in se zrušilo. Pod seboj je pokopalo 48 življenj in med njimi tudi Marcela Cerdana. Francoski šport je s tem izgubil enega svojih najboljših ^inov in predstavnika na boksarskih prireditvah svetovnega slovesa. On je dvignil slavo Francije ravno s svojo voljo in s svojimi odločnimi pestmi, ki so ga dovedle do najvišjega mesta v športu do svetovnega prvaka. Toda, čeprav je Marcel Cer-dan premagal tudi najmočnejše boksarje svoje skupine, ni mogel premagati neba in usode. Kruta usoda ga je premagala s knock-outom in on se ne bo nikoli več dvignil. Nikoli več ga ne bomo videli niti v sliki tega velikega sina Francije, nikoli več ne bodo športne kronike imenovale njegovega imena, nikoli več ne bo HMarcel National« zmagoval in navduševal svoje ljubitelje in sodržavljane kakor tudi vse ljubitelje boksa na svetu. Njegova pot se je končala na vzpetinah nepomembnega hriba in ne na ringu, kakor je morda sam želel. Profesionalna pot «marokin-skega bombarderjan, kakor so ga tudi imenovali njegovi simpatizerji, se je začela že Ifita 1935. Leta 1938 si je priboril naslov francoskega prvaka v srednje težki skupini. Leto kasneje pa je z zmago nad Tu-riellom zaslovel po vsej Evropi in sl tako priboril tudi naslov evropskega prvaka. Prišla je vojna katere se je Cerdan udeležil, in po padcu sovražnih sil se je zopet prikazal na ringu in nadaljeval svojo slavno pot, dokler si ni leta 1948 po porazu Tony Zaleja priboril tudi naslov svetovnega prvaka. Njegov cilj se je uresničil, toda on ni končal. Iz ljubezni do športa se je naprej boril. Sele Amerikanec La Motta ga je premagal in to zaradi poškodbe na rami. Hotel je oditi v Ameriko, kjer bi se maščeval nad prvim porazom, toda zadel ga je hujši poraz, poraz, ki ga ne bo mogel maščevati nihče. Marcel Cerdan bo ostal za vedno nemaščevan, njegovo ime pa bo ostalo zapisano z zlatimi črkami v športni zgodovini. \ogomet Češkoslovaška Ijska. V Vitkovicah na Mo-vskem je bila odigrana med-rodna nogometna tekma z lago Cehoslovaške z 2:0. PARIZ: Stadion „Colombes Francija-Jugoslavija 1:1 (1:1) Francija: lbrir; Frey, March, Prouff; Hon, Luciano, Baillot; Vandooren, Baratte, Strappe, Grumelon. Jugoslavija: Šoštarič; Hor- vat; Stankovič, Čajkovskih, Jovanovič; Djajič, Vukosavljevič, Bobek, Pajevič, Čajkovski II., Benko. Sodnik: Scherz (Švica), stranska sodnika Fpx in Schurz (Švica). Pred, 65 tisoč gledalci sta se v nedeljo ponovno sreijali v Parizu državni reprezentanci Francije in Jugoslavije. Dočim je bilo francosko moštvo približno isto kot v Beogradu je bilo jugoslovansko precej spremenjeno Horvat je igral namesto Coliga in Djajič namesto Jakovetiča, Simonovski in Va-lok sta izpadla, Vukosavljevič in Benko pa na novo vstopila. Napad, ki je bil prej sledeč: Simonovski, Mitič, Valok, Bobek in Čajkovski II., je bil sedaj: Vukosavljevič, Bobek, Pa- BOBEK, KI JE V NEDELJO ZABIL EDINI GOL ZA JUGOSLAVIJO jevič, Čajkovski II. in Benko. Mitič ni igral zaradi pokvarjene noge in se je njegova odsotnost precej poznala. Upamo, da bo v prihodnji tekmi, ki bo 27. novembra v Milanu mogel zopet nastopiti, prav tako, da bo takrat lahko igral tudi Ma-tošič, ki je bil sedaj še utrujen zaradi poletnega turnirja po Avstraliji. Takoj v začetku so Francozi začeli divje napadati. Soštari-čeva vrata Dobro so namreč vedeli, da se bodo le tako lahko otresli jugoslovanske tehnične premoči. Ta njihov način igranja jih je privedel do uspeha v 9’ igre. Francoski levi half Luciano, ki igra prvič v francoski reprezentanci, je podal žogo na sredo, kjer jo je Vandooren podal z glavo Barattu. Ta je videl Baillota (najboljšega francoskega igralca) prostega ter piu podal žogo, ki jo je brcnil v gol. Navdušeno ljudstvo je začelo vzpodbuja- ti Francoze, vendar že jugoslovanska srednja črta, kjer nadvladuje vse Čajkovski L, prihajati do izraza in stalno podajati napadu krasne žoge, ki jih pa Bobek, oziroma Pajevič zapravljata. V 35' bi Baillot kmalu spet ponovil svoj prejšnji uspeh, vendar je v odločilnem trenut- © Šesto kolo nogometnih tekem za prvenstvo Tržaškega ozemlja Aurora je po zmagi v Umagu na drugem mestu Montebello-Novi grad 1:0 (0:0,) Arrigoni-Sv. Ivan 4:0 (2:0), Meduza - Opčine 3:0 (3:0), Aurora - Umag 1:0 (1:0), Piran-Ponzianina 1:1 (0:1), Nova Gorica-Sv. Ana 2:2 (1:1) VRATAR SV. IVANA USTAVI NEVARNO AKCIJO, PRIZOR JE IZ TEKME ARRIGONI-SV, IVAN. Obojestransko slaba igra Prva nedeljska tekma na stadionu «Prvi maj» je bila Mon-tebello Novi grad. Igralci niso pokazali v igri nobenih kombinacij. Nismo videli lepega podajanja žoge z majhno razliko pri Novem gradu. Lahko da je v glavnem kriva močna burja, ki je ovirala igro, in deloma tudi mraz. Prvi polčas je bil neodločen in šele v 35 minuti drugega polčasa je postavil Combi rezultat 1:0 za Mon-tebella. Po splošnem mnenju je imel Novi grad za spoznanje boljšo igro in bi vsled tega tudi on zaslužil zmago. Arrigoni še vedno nepremagan Druga tekma na istem igrišču ob 15 je bila med Sveto-ivančani in Arrigonijem iz Izole. Zanimanje zanjo je privabilo veliko gledalcev iz bližnje okolice, ki so vendar upali, da bodo domačini, če že ne igrali neodločeno, zgubili vsaj z majhno razliko golov. Razočaranje je bilo torej tem večje, ko so Izolani v prvem in drugem polčasu zabili po dva gola Prvi gol je padel v 5’ po Co-lombanu in v 27’ po Degrassi-ju. Po odmoru sta gola zabila v 15’ Zaro in v 16’ Gordini. S svojo zmago je Arrigoni dokazal, da je resen pretendent za zmagovalca tega tekmovanja. Vsi goli v prvem polčasu Koprsko moštvo Meduze je to nedeljo imelo v gosteh moštvo z Opčin. Gledalci so mislili, da bodo videli lepo, živo borbo, ki pa se je že po prvem polčasu, ko so v devetih minutah padli edin; trije goli za Meduzo, sprevrgla v drugem delu igre v nezanimivo podanje za žogo, Glavno krivdo za nelepo igro imajo Openci, ki so, kar nam je težko napisati, dali videz, da so se že vdali v usodo poraženca. Od dosedanjih petih igranih tekem so dobili samo eno igro. Upajmo, da je ta kri- so pričeli tekmo z vso vnemo. Njih prvi napad, ki so ga Koprčani sijajno ubranili in s protinapadom v 5’ izcimil; gol, Pa je dal Umagu slabo slutnjo. Sicer je bil Umag ves čas tekme enakovreden nasprotnik in bi bil neodločen rezultat pravičnejša klasifikacija, vendar je k neuspehu treba pripisati majhno utrujenost Umaga v drugem delu igre. Na vsak način je bil v moštvu Umaga najboljši vratar Novak, ki je ubranil polno situacij in ki zato zasluži vso pohvalo. Zaradi dobre igre neodločen izid Tekma v Sv. Luciji je bila brez dvoma od sseh nedeljskih prvenstvenih tekem najbolj zanimiva. Videli smo dve povsem enaki moštvi, ki sta bili vsako en polčas y napadu, drugi polčas pa v obrambi. Prvi del igre je bil domena Pon-zianine, kjer je Tomasini zabil gol, drugi pa Pirana, kjer je v 21’ Dapretto izenačil stanje. Sicer je imela v drugem polčasu Ponzianina priliko zmagati, saj je Tomasini streljal enajstmetrovko, ki pa jo je Segala sijajno ubranil. Najboljša od Pirana sta bila Grigio in Fonda, od Ponzianine pa Tomasini in Tramarin. Vztrajnost je Novi Gorici prinesla uspeh Tržaško moštvo Sv. Ana je bilo preteklo nedeljo v gosteh v Novi Gorici, kjer je odigralo prvenstveno tekmo s tamoš- KAPITAN FRANCOSKE EKIPE PROUFF. ku zgrešil cilj. Jugoslovani se vrnejo v napad in v 4i' zabijejo svoj gol. Bobek dobi žogo od Benka, se reši najprej Freya, nato pa še vratarja Ibrira ter zabije žogo v prazna vrata. Razdraženi Francozi se vrnejo v. napad, ampak sodnikov žvižg prekine igro, ker je čas potekel. V drugem polčasu Jugoslovani dobesedno vladajo na sredini igrišča in stalno napadajo. Čajkovski I. neprestano podaja žoge napadalcem, ki jih pa ne znajo izkoristiti. V 25’ je Bobek dosegel še en gol, ki ga pa sodnik ni priznal, češ da je bil offside. V zadnjih minutah bi lahko Benko zabil gol in tako dokončno odprl Jugoslaviji pot n Rio de Janeiro, ampak mlado levo krilo, ki je prvič igralo V jugoslovanskem moštvu, je tudi to priliko zapravilo. Najboljši od Francozov so bili: Baillot, Hon, Prouff in mogoče Baratte, od Jugoslovanov pa: Horvat, Stankovič, Bobek in predvsem Caj- \ goslovani z vso gotovostjo -računajo na, zmago, saj so s svojo tehnično igro dokazali, d,a so brez dvoma boljši od Francozov. Podajamo nekaj kratkih u-radnih izjav o tekmi: Predsednik jugoslovanske nogometne zveze Dugonjič je izjavil: «Ves ,n™ čas našega bivanja v Franciji smo bili prisrčno sprejeti. Ob-,aCm.w činstvo je bilo zelo objektivno " in je izražalo svoje simpatije do našega moštva. Naši igralci so igrali to tekmo bolje kot v Beogradu. Ce bi imeli malo več sreče, bi lahko zmagali, ker smo imeli več prilik. Sodnik ni bil kos svoji nalogi«_ Tajnik francoske nogometne zveze Gaston Barreau je rekel: «Obe moštvi sta bili precej izenačeni. Jugoslovani so pokazali svojo visoko tehniko. V. splošnem je rezultat realen, čeprav so bili Jugoslovani proti koncu prvega polčasa boljši». Kapitan francoskega moštva Prouf: «Rezultat je pravilen. Jugoslovani so nam v prvem delu drugega polčasa delali precej preglavici). Kapitan jugoslovanskega mo-štv.a Bobek: «To srečanje je bilo eno najtežjih srečanj jugoslovanske reprezentance. Igra je bila ves čas izredno živahna in polna presenečenj. Zmaga bi lahko pripadla enemu ali drugemu moštvu, vendar smo imeli mi več prilik zanjo«. Pariški večernik «Journal du Maqu is»: ((Rezultat je sicer stvaren, vendar bi moralo francosko moštvo drugače igrati, če bi imelo namen iti V Rio de Janeiro» / BARATTE. kovski L, kateremu gre zasluga, da je rešil tehnično stran igre. Na tretje srečanje Jugoslavi-ja-Francija, ki bo verjetno 27. novembra v Milanu, lahko Ju- Šahovski turnir v Trstu «Sahovski klub Trst» bo pričel ta teden z že napovedanim turnirjem z nagradami. Zanimanje med šahisti je veliko tako, da je lista prijavljencev že skoraj popolna. Dan in uro pričetka bomo že pravočasno javili. PRIHODNJE PRVENSTVENE TEKME V četrtek 3. t. m. Sv. Ana - Sv. Ivan ob 14.30 na stadionu «1. maj» Piran - Opčine ob 14.30 v Piranu Ponzianina - Montebello ob 10.00 na stadionu «1- maj» V nedeljo 6. t. m. Sv. Ivan - Nova Gorica ob 14.30 na stadionu «1. maj» Aurora - Meduza ob 14.30 v Kopru Gorica - Opčine ob 14.30 v Sovodnjah Novi grad - Sv. Ana ob 14.30 v Novem gradu Tekma v hitri hoji okrog Kopra Govorčin je ponovno dokazal, da še nima tekmeca V okviru druge gospodarske razstave v Kopru je bila v nedeljo c* 10. dopoldne tekma v hitri hoji, katere se je udeležilo približno 25 atletov. Med tekmovalci smo videli najbolj- *m a SE EN NEVAREN NAPAD IGRALCEV MONTEBELLA. za naključna in da se bodo v prihodnjem srečanju s Piranom popravili. Vratar Umaga — najboljši mož na igrišču Lanski prvak Aurora je to nedeljo gostoval v Umagu s tamkajšnjim moštvom. Domačini njim moštvom. Ko je Gleria I. (Sv. Ana) v 16’ zabil prvi gol, je že mislilo občinstvo, ki je občudovalo tehnično premoč Tržačanov, da bodo z gotovostjo zmagali. Nova Gorica pa je z dobro voljo in vztrajnostjo krepko nadaljevala in z golom v 42’ (Sever) dokazala, da tudi napad nekaj pomeni. V drugem polčasu je v 4’ zopet dosegla Sv. Ana nov gol (Godnik) in s tem prednost, katera pa je bila že takoj po 4 minutah zopet uničena, ko je Kunej izenačil razliko. Igra se je v Živahnem teku nadaljevala z rahlo premočjo Nove Gorice, ki je tudi večkrat streljala na gol, kar pa je vratar Tenčič, ki je poleg Gleria I. bil najboljši od njih moštva, spretno ubranil. Najboljša od Nove Gorice pa sta bila Silič in Sever. LESTVICA še tržaške tekače v borbi z istrskimi. Tako je bil Sabadin iz Ankarana ter Tržačani Cor-si, Govor čip' in Meneghetti. Cim se je pričela tekma, je po 5 km že prišel na vodstvo Go- vorčin, ki je to prednost obdržal do konca in prišel s tremi minutami prednosti na cilj. V vrsti zmagovalcev moramo še posebej omeniti Meneghettija, ki je to pot pryič tekmoval. Na cilj so ptrišli v tem vrstnem redu: 1) Govorčin Grazia-no (T) 54’47”3; 2) Corsi Elio (T) 56'55”6; 3) Sabadin Floria-no (Ankaran) 57’37”; 4) Meneghetti (T); 5) Cordini (T), sledijo: Bassi, Cerovac, Rossi, Fon-tanot, Bruni itd.. Motociklistične dirke v Trstu V nedeljo ob 14 so bile v Trstu na Trajanovem obrežju hitrostne motociklistične dirke. Tekma je bila razdeljena na 5 kategorij. V vrsti mikro-motorjev je na dolžnini 10 km zmagal s Cucciolo v 10'30”8 ali s povprečno hitrostjo 57.070 km na uro: kategorija Scooters na 15 km: 1) Car-boni z Lambretto v 13’44” ali 65.53 km na uro; v kategoriji lahkih motorjev do 125 na 15 km: 1) Spessot v 11’48”- ali 76.27 km na uro; glavna dirka na 20 km z motorji do 350: 1) Porretti v 14’46” ali povprečno 81.26 km na uro; z motorji s prikolico na 6 km: 1) Barboli-ni v 4’32”2. NOGOMETNA ENAJSTORICA SV. IVANA, KI JE TRENUTNO NA V. MESTU LESTVICE. Arrigoni 6 6 U 0 33 2 12 Aurora 6 4 0 2 ir. 7 8 Meduza 6 3 2 l 10 9 8 Sv. Ana 5 3 1 1 15 10 7 Sv. Ivan 5 3 1 1 10 10 7 Ponzianina 6 3 I 2 15 u 7 Piran 5 2 2 I 9 7 6 Umag 5 2 I 2 • 6 S Brtonigla 5 1 2 2 5 13 4 Novi grad • 5 1 1 3 8 9 3 N. Gorica 5 1 1 3 10 11 3 Opčine 5 1 0 4 5 16 2 Montebello 6 I 0 5 3 27 2 Gorica 4 0 0 4 4 13 0 Razpis turnirja v odbojki 11. t. m. začetek tekmovanj ZDTV odsek za odbojko organizira splošen turnir, katerega se lahko udeležijo vsa društva z enim ali več moštvi. Turnir se bo pričel II. novembra in bodo tekme igrali na stadionu «1. maju (Sv. Ivan). Za zmagovalce so razpisana sledeča odlikovanja: prvo moštvo — pokal, drugo moštvo -plaketo, tretje moštvo - medaljo. Prijave sprejema in daje pojasnila sekcija za odbojko pri ZDTV v ul. Machiavelli 13, II, vsak večer od 18 do 19. dolžini 5 krat 700 m. Tekmovalo je 5 moštev in sicer: 2 iz Trsta, 1 iz Pirana, 2 iz Kopra, Kot zmagovalca sta prihajala v vpoštev Trst A in Piran, vendar je slednji s tesno razliko moral podleči. Dobra so bila tudi ostala moštva. Vrstnj red je naslednji: 1) Trst A (Abram, Sedmak, Govorčin, Fratte, Blokar;) 2) Piran (Dolce, Pagliaro, Zomaro, Venier, Pierobom); 3) Koper A: 4) Koper B: 5) Trst B. O Madžarska - Bol- Trst A zmagal v nočni štafeti N°«omet V KoprU *ar'Ja. V Budimpešti je bila V nedeljo zvečer je bila nočna štafeta okrog Semedele v mednarodna nogometna tekma, kjer je Madžarska zmagala s 5:0. c 'tonc^itnzci 3 11f«r/r*111ef§tih IgfriM ® ~ m NOVI GRAD-MONTEBELLO. PRED VRATI NOVEGA GRADA. NOVI GRAD-MONTEBELLO. VRATAR MONTEBELLA SE JE Z BLISKOVITO NAG VRGEL IN TAKO REŠIL SE ENKRAT POLOŽAJ. . ARRIGONI-SV. IVAN. AKCIJA PRED VRATI SV. IVANA TIK PRED G OLC*1’ mm MEDUZA-OPCINE. OPENCI SO SICER PODLEGLI, VENDAR JE NJIHOV NA?’ „ jlA VEDEL LEPE PRODORNE AKCIJE, KI PA SO ZAL OSTALE NEIZKORIŠČEN*’ SLIKI JE PRIZOR PRED VRATI MEDUZE * NOGOMETNA ENAJSTORICA OPČIN. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 . Tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 . Koper, ul. Battisti 30-a, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B in FLRJ: 55, 165. J’,v' gs*3 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst n.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske«3 ^ tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska Ljubljana, Tyrševa 34