NO. 3 Ameriška Domovina IN SPIRIT 3UAG6 ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8. 0.. TUESDAY-MORNING, JANUARY 6, 1948 LETO L. - VOL. L. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Treta) PRIMORCI SO VOLILI. — 16. novembra so bile v Jugoslaviji priključenem delu Primorske in Notranjske tako imenovane volitve. Seveda si ne smete predstavljati volitev po reak-cijonarnih ameriških pojmih, kjer lahko nastopi več strank in se med seboj bori, katera bo zmagala in vodila državo. Titova država ne pozna prepirov pri voli. tvah. Tam je samo ena lista in sicer tista, ki je “ta prava’’ to je od komunistične partije odobrena. Take volitve so po rdečih pojmih svobodne volitve, če bi kdo res ne maral kandidatov ki so Titu všeč, ima pravico, da vrže svojo kroglico v skrinjico, ki nima nobene liste in nobenih kandidatov. Tako ne more to nič škodovati Vladni zmagi. Na ta moderni in svobodni način so pri- šestih vso vas in trobil vstajanje. morski Slovenci volili ljudske odbore. Kaj naj se voli in izbira, če je samo ena lista, tega vi Ame-rikanci ne razumete. Tudi jaz ne. Toda mi smo reakcijonarji, lišče, da ne bi kdo ušel. Tako so do sedmih zjutraj že vsi “volili. V nekaterih krajih se jim je posrečilo, da prav noben volilec ni ušel. Vasi so volili 100% kot včasih Nemci pod Hitlerjem. KAKO SO VOLILI. — Brkini so prebivalci hribovja med Reško dolino in cesto, ki vodi iz Trsta nš Reko. Od tam beremo posebno ganljive zglede volilnega navdušenja. Namreč beremo v komunističnem časopisju, kjer papir vse prenese in nihče ne sme ugovarjati. Tam beremo takole (Slov. por. 20. nov.): “Vas Rjavče je ena izmed mnogih partizanskih vasi v Brkinih. Tu je šlo vse strnjeno volit v zgodnjih jutranjih urah. Mladinec Ivan Ludvik je obšel zjutraj ob In res, vsa vas je nenadoma oživela. čie zpol ure je zatrobil' trobentač zbor pred voliščem. Vse je teklo tja, da ne zamudi kakega trenutka. V par minutah so vsi ki spadamo k zapadni demokra- pritekli na mesto. Med tem ča- ciji, ki je atara demokracija. V Jugoslaviji vlada “nova.” VOLITVE PO NOČI. — V Brdih, zapadno od Gorice, so bili oznarji in drugi komunistični agitatorji posebno v skrbeh, da bi volitve slabo izpadle. Vedeli ^jih časov, kako so som so mladinci pregledali vse skednje, če ni kdo kje zaspal. Drugi mladinci so peljali na volišče ljudi, ki radi starosti niso mogli sami na volišče. Komisija je morala pred časom začeti delovati. Ob 7:30 so bile volitve končane. Volili so vsi, torej .00%.” Tako na Rjavčah. To- "Mala skupftina" je prižela zborovali, pa brez ruskih salelilov Ameriški delegat Austin je apeliral na Rusijo, naj bi sodelovala New York. — V pondeljek je začela zborovati “mala skupščina,” ki jo je postavila Zveza narodov, da bo neprestano na delil, da bi ne bilo treba sklicati skupščine vseh 67 držav za vsako stvar. Skupščini je govoril ameriški delegat Austin, ki je apeliral na Rusijo, naj bi se premislila in sodelovala s tem novim organom Zveze narodov. V zborovalni dvorani je bilo 6 praznih sedežev, ker so zborovanje bojkotirale države: Rusija, Ukrajina, Jugoslavija, Bela Rusija, Poljska in češka. Delegati ostalih držav so kritif ziraH Rusijo in njene satelite, ker bojkotiraajo to uradno telo, ki ga je ustvarila Zveza narodov. Izjavili so, da bo skupščina uspela tudi brez Rusije, če nikakor ne bo hotela sodelovati in ne bo pustila svojemu bloku prisostvovati. Glavna zadeva na dnevnem redu je vprašanje privilegije veti-ranja, ki ga ima petero velesil. Potem pride na vrsto zadeva Grčije, Koreje in druge važne zadeve. * .i spalo, so šli od hiše do hiše in ljudi zbudili in spremljali na vo- Hotel v Jeruzalemu je b3 pognan v zrak; 20 oseb pogrešajo Jeruzalem.—Bomba je včeraj razsula arabski hotel Semi-ramis. Tri osebe so mrtve in 20 jih pogrešajo in iščejo za njimi v razvalinah. Policija trdi, da so bombo podstavili Židje. Med mrtvimi je tudi španski konzul Traveseda. Sličen napad je bil izvršen v nedeljo v Jaffi, kjer je bomba razdejala neko arabsko po. slopje. Ubitih je bilo 15 Arabcev in do 100 ranjenih. Tudi to pripisujejo židovskim pod talnim organizacijam. Sladkorja bo dovolj in cene ne previsoke Washinton. Poljedelski tajnik Anderson zagotavlja ameriškim gospodinjam, da bo to leto dovolj sladkorja in da iodo cene približno take kot zdaj. Istočasno je pa rekel, da bo ameriški narod sam zahteval, naj se vrne racionira-nje mesa spomladi, teko ga bo primanjkovalo._____ 1 gledali, da se ne bi kdo skril in (Dalje na 3. strani) ST. CLAIR AVE. JE SPET V NAVADNI OBLEKI Včeraj so sneli okraske po St. Clair Ave., ki so tako lepo oglašali božično sezijo. Trgovcem smo hvaležni za lepo okrasitev naše glavne ceste. Zlasti zasluži vse priznanje odbor, ki je tako požrtvovalno in brezplačno deloval: Louis Slapnik, Frank A. Jaksic in Jack Uster. Hvaležni smo vsem, ki so sodelovali in pomagali s prispevki, da je bil program omogočen in vsem, ki so darovali lepe stvari, da so bili otroci obdarovani. St. Clair Ave. je bila prošlo božično sezijo prvič tako lepo okrašena. Upamo, da bo za prihodnjo božično sezjjo zopet kaj takega in morda celo lepšgjn bogatejše. Prvi poskus je pol da so trgovci s tem ljudem zelo ustregli. Naj se trgovci začno organizirati za take.in drugačne programe v tem okolišu in tudi za druge izboljšave. jutri Washington.—Jutri ob 1:30 popoldne bo stopil predsednik Truman pred skupno zbornico kongresa ter podal svojo poslanico v imenh Zed. držav. Najprej je bilo rečeno, da bo podal pismena priporočila, toda pozneje se je odločil, da stopi osebno pred kongres. Predsednikov govor kongresu bo oddajan po radiju na vseh postajah in bo trajal ok rog 40 minut. SLO VINSKI IZGNANCI 80 SI nrfliM ix golo žrvuz- NJ8. POMAGAJMO JIM! TRI NAJBOLJ IZREDNE NEZGODE IZ LETA 1947 POROČA VARNOSTNI KONCIL Chicago, 111. — Varnostni koncil je zbral izmed, vseh nezgod, ki so se pripetile v letu 1947 tri, ki jih označuje kot najbolj izvanredne. Mrs. Ana McGinnis iz Washingtons je padla z zasilnih stopnic 4. nadstropja. V 3. nadstropju je priletela na sušilno vrv. Sunek jo je vrgel nazaj, da je odletela skozi okno v kopalnico, kjer se je ravno nek moški kopal. J Mrs. Lee Marksbury iz Centra* lije, Mo. je vozila avto, ki je zletel s ceste in se petkrat prevrnil krog in krog. ženska je stopila nepoškodovana iz avte, toda ko . , . , si je ogledala ves razbit avto, si sra>“' r^uhe ln_dru*°' je tako prestrašila, da je omedlela ter si pri padcu poškodovala oko. Ribiča Nišitawa in Wakatsu-ki sta ribarila ob zapadnem obrežju. Hotela sta naloviti rekordno število rib. Vlačila sta BODOČNOST ZED. DRŽAV JE ČRNA TRDI MOSKVA London___Radio iz Londona trdli, da ameriški državni urad poroča stare pravljice, ko trdi, da je v Zed. državah lepa zaposlenost ob tem času. Ekonomska bodočnost Zed. držav je negotova in temna, je trdil moskovski radio. Trditev ameriškega državnega oddelka, da je bilo v Zed. državah leta 1947 zaposlenih 60,000,-000 ljudi, vzbuja upravičene dvome, je trdil radio. Joj, kakšne bodo počeli v Moskvi šele takrat, kadar bo v Ameriki zares kakšna brezposelnost. No, par let bodo morali tovariši še počakati na to, ne gre drugače. Obleka, srajce in drugo blago bo dražje New York. — Tekstilna industrija poroča, da bo v prodajalnah vedno več blaga, da bo pa na pomlad vse dražje: moške in ženske obleke, moške Seveda, kako bi pa Kristan drugače dobil službo! Prosveta je prav po prostaško ozmerjata dr. Bogomila Vošnjaka, nekdanjega poslanca samcato jn, kmetske stranke. Očita mu, da je bil med glavnimi arhitekti za staro velesrbsko Jugoslavijo s Karadiordievo dinastijo na čelu. Dr. Vošnjak je bil vse čivljenje naprednega mišljenja, zato je čudna, da ga zdaj Prosveta napada, zlasti še, ker so prav bili tisti Ka-radžordževiči, iz katerih rok je tako vdano sprejel vaš Etbin Kristan lepo sluibico kraljevega izseljenskega komisarja. Kristan, vodja re-publičanskega združenja, pa gre in prosi kralja za korito, istega kralja, kateremu je na shodih v Ameriki obljubljal, kako mu bo pulil kocine iz brade. O tistem naj Prosveta kdaj omeni, o tistem, da se ne pozabi. ------o—f- 0 poslovanju in računih slovenske North,American banke za 1947 (Poroča Anton Grdina, predsednik) Z 31. dec. so bili zaključeni računi finančnega prometa vseh treh podružnic North American banke za 1947. To leto je bilo najvažnejše za to bapko, ker je ‘ južnem delu Clevelanda, to je za newburško okolico. Rojaki od tam so že dolgo poslovali z banko in da se ugodi njih želji, ter jim da prikladnejše poslovanje, je bila odprta nova, podružnica na vogalu Union Ave. in 93. cesta. Vodstvo banke je z poslovanjem nove podružnice zelo zadovoljno, ker kaže lep in vedno večji napredek, rojaki se je pridno oprijemljejo. Med oglasi v današnji izdaji tega lista je priobčen tudi izkaz bančnega premoženja, ki kaže, da se bliža že 10. milijonu. Skupna vsota znaša namreč $9,185,-080.13. Narodu vse priznanje, ki se oklepa svojega domačega podjetja, saj je to nazadnje na. rodu samemu v korist. V vseh treh bankah je zdaj 31 uradnikov in uslužbencev, ki imajo tam stalno delo. Z narastkom volg se bo tudi število uslužbencev dvignilo. V zadnjem času sta bilh povišana dva uslužbenca in sicer John Strekal v podružnici v Newburghu v pomožnega poslovodjo in Louis Sistek v podružnici na Waterloo Rd. v pomožnega blagajnika. V banki dela zelo dober promet oddelek za osebna posojila, kjer dobe ljudje osebno posojilo brez dolgega čakanja. Do 700 oseb ima zdaj tako osebno posojilo v vsoti okrog $700,000. V uradih na St. Olair Ave. in na Waterloo Rd. so uradne ure še vedno ob petkih od 6 do 8 zvečer. To pa z namenom, da pridejo lju- Slassen ima načrt, po katerem bi se oslabilo komuniste Pred vsem ne sme biti politike pri, pomoči za obnovo Evrope New York- — Pred klubom mladih republikancev tukaj je govoril Harold Stassen, bivši guverner Minnesote in odprt kandidat za predsednika Zed. držav. Stassen je razložil svoj načrt, po katerem bi se do lete, 1950 popolnoma onemogočilo Sovjetski Rusiji začeti kako vojno, obenem bi se pa oslabilo moč komunistov po vseh deželah. Ako bi Zed. države vzele ta program, je rekel Stassen, bi pokazal ameriški ekonomski sistem neprestan uspeh, v Evropi bi se dvignilo 'standard življenja in bili bi na potu, da bi uživali ljudje po Evropi in drugod ekonomsko, družabno in politično svobodo. Glavno v tem načrtu je, je razlagal Stassen, da ne bo pri delitvi ameriške pomoči Evropi nobene politike, ki bi Marshallov načrt zadrževala ali ovirala. Drugič, Zed. države morajo obdržati močno vojaško pozicijo in povečati svojo zračno silo. Dalje, takoj je treba ustaviti vsako pošiljanje strojev, orodja, električnih iz- W' «mtm TONE, ZAKAJ PA NISI GLASOVAL RAJE ZASE? Mestni odbornik clevelandske zbornice, Anton Vehovec, ki ga je s pomočjo republikancev, poslala 32. varda mešat mestne zadeve, je sinoči takoj pri prvi seji pokazal, da je prav to, kar smo mi mislili, da je in ostane. ' Pri seji se je zopet osmešil, ko je izmed 33 odbornikov glasoval samcat drugače, kot so vsi drugi in tako vrgel svoj glas v sapo. To je bilo pri glasovanju za predsednika ebornicel Dosedanji predsednik, eden najbolj zmožnih, kar jih je še zbornica imela, demokrat Michael Lučak iz 28. varde, je dobil 20 glasov: republikanec Herman Finkle je dobil 12 glasov in Eddie Kovačič je dobil — 1 glas, katerega mu je podaril odbornik Tone Vehovec. Tako je 32. varda upravičeno lahko ponosna na svojega councilmans. Kam se bo Mr. Vehovec obrnil, kadar bo kaj potreboval za svojo vardo? De Gaulle predlaga, da se odpravi delavske unije v Franciji To je del programa, da se prenovi Francijo od pete do vrha Etienne. — General de ; govoril tukaj navduše- rabili v vojni. In leta 1950 naj se skliče konvencijo vseh narodov, ki so včlanjeni v Zvezi narodov, da se preuredi čarter in predvsem odpravi privilegijo vetiranja. Trdijo, da bi bil general MarArthur pripravljen sprejeti kandidaturo Madison, Wis. — Fred R. Zimmerman, državni tajnik države Wisconsin, trdi, da bi bil general MaoArthur pripravljen sprejeti kandidaturo za predsednika Zed. držav na republikanski listi. Mr- Zimmerman pove, da je prejel od generala pismo, v katerem pravi, da ni za nikogar večjega zadoščenja, kot če mu izrazijo ljudje zaupanje s tem, da ga izberejo za javno službo. To, trdi državni tajnik, jaš- ki je štela do 50,000 glav ter ji razvijal svoj program, po katerem bi se prenovilo Francijo od pete do vrha. Glavno, je rekel, je potreba, da se odpravi vse delavske unije in da še vrne v deželo svobodna podjetja. General je dalje namignil, da so potrebne nove splošne volitve, pri katerih bi narod pokazal komunistom, da je njih načrt spodletel, ko so hoteli uničiti Francijo. De Gaulle je rekel, naj bi se ustvarilo v vsaki industriji namesto delavskih unij skupine, se-stoječe iz lastnikov, poslovodij in delavcev. Dalje, da bi se odpravilo vse vladne kontrole razen nad predmeti, ki jih primanjkuje, kot za premog, kruh, mleko, sladkor in mast. Tiste, ki so se dozdaj izognili davkom, naj bi se občutno obdavčilo, zlasti bogataše, ki sede na svojem bogastvu in ne mignejo niti s prstom za domovino. Končno je poudarjal, da je tre- Razne drobne novice b Clevelanda b b okolici IJl Nov grob— V Milwaukee, Wisconsin, je umrla Julia Tomšič Louch, pol prej Chernolovich. Pred leti je stanovala v Clevelandu, rojena na češkem. Tukaj zapušča moža Josepha, hčeri Mrs. Mary Pinkie v Willowick in Mrs. Julia Skusky v Willoughby ter sinova Steve in Joseph Tomšič v Willowick, O. Pogreb bo jutri popoldne ob 2 iz Svetkovega pogrebnega zavoda na Highland park pokopališče. Nove uradnice— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima za letos sledeči odbor: Pred sednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51. St. tel. EN 8104, blagajničarka Jose. phine Oražem-Ambrozic, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice : Mary Bradač, Rose L. Er-ste, Frances Okorn. Rediteljica Mary Pristov. Seje so vsako 2. sredo v mesecu. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki v Clevelandu. Prva obletnica— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Leopolda Sever v spomin prve obletnice njegove smrti. Iz bolnišnice— Anton Cek, ki se je 4. nov. ponesrečil, se je sed^.TWflAt'. KS S3: še par mesecev v postelji pod zdravniško oskrbo. Vsem, ki so mu poslali voščiJne karte k zdravju, za Božič in darila ter cvetlice, se želi iskreno zahvaliti. Sedaj ga prijatelji lahko obiščejo na domu. Mr. Sepic je spet doma— Včeraj popoldne je zapustil bolnišnico Mr, Jim Sepic. Zdravje se mu je toliko obrnilo na bolje, da je mogel domov k svojim v Wickliffe, O. Nas prav veseli. no pove, da je general priprav- . , ijen prevzeti vsako službo za ba sprejeti postavo, ki bi občut-narod, naj bo v, armadi, ali pa kot predsednik dežele. Zadušnica— V četrtek ob 9 bo darovana v cerkvi Brezmadež. Spočetja v Madison, O. maša za pokojna John in Mary Vercet iz Stra-bane, Pa. General MacArthur smatra kot svojo volivno rezidenco državo Wisconsin, ki je bila rezidenca tudi njegovega očeta in starega očeta. ------o----- Churchill je žel v bolnišnico no kaznovala vsakega komunista. General je ostro kritiziral sedanji ekonomski sistem, ki delavce slabo plačuje, ki radi tega tudi malo delajo. Dežela si bo od-pomogla le, je rekel, če bodo delavci dobro plačani, da bodo več producirali. To je pa mogoče le, če so v industriji delavci pri vodstvu obenem z gospodarji. Marrakech, Maroko.—Winston Churchill, ki je tukaj na oddihu, se je podal v bolnišnico. Njegov zdravnik pravi, dje lahko na banko zvečer po de- da ima prehlad, da pa stanje Kokošja jajca so še najboljša, trdijo London. — Znanstveniki so pokusili jajca od 81 raznih ptičev. Prišli so do zaključka, da so kokošja jajca najboljša, jih v čoln toliko časa, da se jel potem so puranova, za njimi čoln radi prevelike teže potopil. I galebja, vranja, račja, itd. Ljudje se tudi prav pridno (Dalje na 1 rinml) -------o----— Ona ga je vprašala in prikimal je Boston. — Bolničarka Mary O’Reilly je vprašala Richarda McNamara za roko. Nič ni pomišljal in rekel, je — ja. Vedel je namreč, da je letos prestopno leto in da so dekleta tista, ki letos snubijo. Le za njimi, dekleta! ni nevarno. Židje so prepričani, da bodo zmagali Jeruzalem. — Od 29. nov-, ko je Zveza narodov razdelila Palestino med Židje in Arabce, je bilo že 523 smrtnih žrtev na obeh straneh. Židje pravijo, da bodo končno zmagali s svojo državo, da bo pa to vzelo I več let. Najmanjši moški bi rad vozil avto Rock Hill, S. C. — Baron No- Iz raznih naselbin Nokomis, 111. — Mrtvega so našli doma v kleti Franka Smo-licha, člana SNPJ. Sodijo, da je bil mrtev kake tri tedne — njegova žena je namreč v bolnišnici že čez dve leti in je bil sam doma. Poleg nje zapušča tudi dva brata. Star je bit 73 let in doma iz Straže pri Novem mestu. Hudson, Wyo. — Po dolgi bolezni je umrl John Pirnat. Bolehal je za rudarsko naudho. Star je bil 66 let, doma iz Stare Loke, Gorenjsko. Tukaj zapušča več nečakov in nečakinj, kakor tudi sestro v Ameriki in eno v starem kraju. Joliet, 111. — Dne 14. dec. je umrla v bolnišnici Mary Pucar, wak, star 19 let, ki je samo \ rojena Kosmelj, stara 67 let, do-22 palcev visok, je zaprosil za!ma iz vasi Roje St. Peter, Šta- dovoljenje voziti avto. Skušnjo je prestal- Pritlikavec študira za zdravnika. V Chicagu je padlo število razporok Chicago, 111. — V Cook okraju je prvič, v 8 letih padlo število razporok. Prošlo leto je bilo vloženih 17,626 prošenj za razporo-ko, leto prej pa 21,131. jersko. Tukaj zapušča tri sinove, štiri hčere in bratranca Johna in Štefana Vidmajerja. Guv. Green je kandidat za 3. termin Springfield, 111. — Guverner Dwight H. Green naznanja, da bo zopet kandidat za guvernerja. To bo njegov tretji termin. z \ " 'ameriška domovina, January 6,1948 sffi Ameriška Domovina /1WII l/ICAN HOM f «4*sur. (JAMES DEBEVEC, Editor) <117 SL CUur Are. HEndenon 0628 CleroUnd 3, Ohia Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays * NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $8 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. _____ 83 No. 3 Tues., Jan. 6,1948 Še dvoje iz papeževega božičnega govora Zadnjič smo pisali o papeževem božičnem govoru. Še na dve mesti v tem govoru bi radi čitatelje opozorili. Prva beseda je o komunistični propagandi. Pij XII. svari Evropo, kar je še ni zajel val komunizma, pred to nesrečo. Zdi se mu razumljivo, da je Evropa polna gospodarskih težav in socialnega nereda bolj dostopna zapeljevanju, kot bi bila zdrava Evropa. Potem pa nadaljuje: “Propagatorji teh sleparskih spletk (komunističnih) se ne ustrašijo nobenega truda, da dobe pristaše med fanatiki in nevednimi. Njih cilj je potegniti ljudstvo s seboj na pot pogube, na pot, ki jo že drugi hodijo, toda ne prostovoljno, ampak Icer sta jim bili odvzeti državljanska in verske svoboda.” To je pač ostra beseda proti agentom komunizma. Druga pomembna beseda pa je o delu proti komunističnim silam. Papež pravi, da ima Bog pač svoje načrte in pri teh hoče našega sodelovanja. Potem pa kliče vsem kristjanom: “Na dan bitke je vaše mesto v prvih vrstah, na neposredni fronti. Boječi in tisti, ki ne upajo pokazati, kaj so, so prav blizu dezerterjem in izdajalcem. Dezerter in izdajalec je, kdor bi z denarno podporo, s vojim delom, s svojimi zmož nostmi dajal podporo ali glasoval za stranke in sile, ki taje Boga, ki postavljajo nasilje namesto pravice, grožnje in teror namesto svobode, ki so jim orožje laž, upor in hujskanje mas k revoluciji in ki tako preprečujejo narodni in mednarodni mir.” Kdor po teh papeževih besedah ne uvidi, kako resen je za krščanstvo boj proti brezbožnemu komunizmu in vsem ših listov že rekel radi tega, da je Molotov za Nemce in da Argentino, pa čakamo in ne ve. je izdajalec slovanstva? Ce kje najdete to zapisano, dajte mo do kdaj. Določijo nam ter- nam sporočiti. Pomembna je papeževa beseda o propagandi. Komunistični propagatorji se ne ustrašijo nobenega truda in nobenega sredstva, da širijo svojo sleparsko propagando, svoje Kako so varali in še varajo ameriške Slovence! Saj so v začetku celo Titov komunizem hoteli utajiti. Da bi lepše izgledali, so porivali v ospredje par duhovnikov, ki so se udinjali komunistom. (Med 12 apostoli je bil en Judež). Ti so bili v “naprednih" listih edini pravični; njih članke so ponatiskovali, da so nanje lovili kaline. Naj mimogrede omenimo, da znani Mikuž v “Slov. por.” 29.11. piše o “blodnih sencah vatikanskih vojnih in kapitalističnih hujskačev.” Upamo, da v tolažbo svojih zmešanih ovčic in za nadaljne sleparjenje “navednih” kmalu vidimo v kakem “naprednem” listu prepis tega napada na Vatikan od strani "katoliškega” duhovnika, ki služi titovcem. Pravimo, da skušajo še varati. Na eni strani trdijo, da niso s komunisti) na drugi pa vsa komunistična dejanja povzdigujejo do neba. Tako se je pred kratkim uboga “Enakopravnost” otepala očitka, da bi bila komunistična in je v svojo obrambo pripovedovala, da so si jugoslovanska ljudstva priborila “ekonomsko in socialno demokracijo.” Le kaj razume “E.” pod to čarobno besedo Ali bi hotela “tovarišica” to razložiti? Morda je demokracija, da ne smejo ljudje postaviti pri volitvah več list in da ni izbire med kandidati. Morda je ekonomsko to, da vse podržavljajo z ropom lastnine posameznikov. Morda je socialno, da vsakemu človeku stoji za hrbtom in mu dala družbo tajna policija. Naj-že bo karkoli v tej skrivnostni besedi, vsi vemo, da vlada v Jugoslaviji čisti komunizem in da “E” zagovarja vsako dejanje jugoslovanskih komunistov. Isto dela za njo “Prosveta,” čeprav za “nevedne” zapiše, da so ameriški komunisti "komarji.” Tudi “Glas Naroda.” jo ubira v istih stopinjah. Če gledamo na take pojave v Ameriki, potem tembolj razumemo besedo papeževo o propagatorjih komunizma in njih “sleparskih spletkah.” Ko se je Amerika odločila proti Hitlerjevemu totalitarnemu režimu, je bil “nemški vodja” izgubljen. Peta kolona ameriških Nemcev ga ni mogla rešit). Amerika se je odločila, da stere nadvlade totalitarnih komunističnih režimov. Tudi tem pete kolone v Ameriki ne bodo mnogo pomagale. BESEDA IZ NABODA »j8govim.8tJaffi;48»a ... . ca “nomAtAn1’ izotnli^on VaS licf io ofrol %r fom kntu r> UrUŠtVft StC VflDlJGni, U& SB še težje “pameten” katoličan. Naš list je stal v tem boju, o katerem govori Pij XII., v prvih vršah. Ni bilo vselej lahko. Nasprotniki so bili močni in brezobzirni. Imeli smo na drugi strani sicer dobre in poštene ljudi, bilo pa jih je med njimi precej, ki so stali ob strani kakor začarani po nasprotni propagandi, ki je slikala in slika vsako dejanje komunističnih režimov kot nekak napredek človeštva. Toda resnica prihaja vedno bolj na dan in krog borcev proti komunističnim agitatorjem in proti njih zapeljanim hlapčičem se je razširil. Kdo bi se ob papeževi besedi o dezerterjih in izdajalcih ne spomnil, kolikokrat smo bili mi sami, ki smo se borili proti komunizmu zmerjani od komunističnih glasil z izdajalci. Kolikrat so recimo “napredni” listi to besedo zapisali o slovenskih katoličanih v starem kraju, o beguncih, o slovenskih duhovnikih, o ljubljanskem škofu Rožmanu. Kakor papagaji so ponavljali to besedo za izšolanimi komunističnimi propagatorji v starem kraju. Taktika komunističnih voditeljev je bila ta: Ponavljati to besedo tolikokrat, da jo končno tudi najbolj neveren Tomaž začne verjeti. S to taktiko ' so pri mnogih “nevednih,” kot jih papež v svoji božični poslanici imenuje, mnogo dosegli. Ženske, ki so hodile vsaki dan k obhajilu, so ponavljale za komunističnimi mojstri, da so slovenski duhovniki izdajalci. Če ste vprašali, kaj so izdali, ste dobili odgovbr, da so bili proti Titovim partizanom. Pri tem se taka ženica ni zavedala, da je za partizanstvom stal tisti komunizem, ki ga papež slika kot veliko nevarnost za vse krščanstvo. Mnogokrat so ponavljali: Če niso nič izdali, zakaj so bežali? Kakor da je Kristus kaj izdal, da so ga križali, kakor da so prvi .kristjani kaj izdali, da jih je Neron pošiljal pred divje zveri. In vendar so tudi Kristusu očitali, da ruje proti cesarju in vendar so tudi mučencem prvih krščanskih sotletij očitali, da so proti rimski državi. To je bilo tisto izdajstvo vseh slovenskih katoličanov, da so bili proti komunizmu. In glejte! Če ne bi bili proti komunizmu, o potem bi bili res izdajalci, namreč izdajalci krščanstva. Le poslušajte papeža: "Dezerter in izdajalec je, kdor bi z denarno podporo, s svojim delom, s svojimi zmožnostmi dajal podporo silam, ki taje Boga, ki postavljajo nasilje na mesto pravice, grožnje in teror na mesto svobode.” In prav to so de'ali slovenski komunisti in prav zaradi tega so se zavedni Slovenci proti, tem komunističnim zločincem borili. Pa jih že slišimo nasprotnike: “Kaj pa, ali niso delali ti “izdajalci" za Nemce? Pravi katoličani nikoli niso. Lahko je kak posameznik naredil kako napako, toda še ta ne iz ljubezni do Nemcev, ampak v težkem boju proti komunistom. Pri vsem kričanju se komunistični propagandi ni nikoli posrečilo doprinesti kak dokaz, da so slovenski katoličani držali z Nemci. Ni bila namreč samo izbira, ali‘z Nemci ali s partizani. Slovenski katoličani so bili proti obojim. Zanimiva je bila v tem oziru obravnava proti škofu Rožmanu. Niti enega dejanja niso mogli navesji,' iz katerega bi sledilo, da je bil za Nemce. Obsodili so ga, ker je bil proti Društvo št. 1640 Kat. borštnarjev in so tudi veliko trpele, starejša ima nečaka od Tvoje žene, Knavsovega iz Podcerkve. Njen anož Jože je bil od Italijanov interniran ^Italiji, kjer je veliko 'prestal radi lakote; fljego-vo ženo, mojo hčer Marico, so pa 43 leta partizani izgnali in je bila v pomanjkanju v Ljubljani. Ko je prišel Jože iz internacije, je bil tudi on tam. Leta 1945 pa so šli domov in še kar nekam živijo. “Druga je poročena v Belem malnu in je bila tudi večkrat izropana; tretja pa je poročena na Štajerskem, kjer je veliko prestala od Nemcev. Bila je tri leta v internaciji v Nemčiji, kakor tudi njeni dve hčerki ena stara dve leti druga pa 5 mesece in so bile v drugem taborišču kot mati. Prišle pa so, hvala Bogu, vse tri žive in zdrave domov. Imeli so prej lepo trgovino, sedaj pa so jim vse uzeli in preuredili v zadrugo, samo njen mož je tam v službi “Tako vidiš mi je dodeljeno mnogo pelina v mojem življenju. Kar smo prestali se ne da popisati in vprašujem se velikokrat — zakaj ? — Živel sem pošteno vse življenje, garal, da sem preskrbel otrokom košček kruha in doživel, da nimam sedaj na stara leta kam položiti svoje glave. Saj gotovo čitaš v Ameriški Domovini poročila iz Slovenije, pa r,e misli, da je kaj izmišljenega, pač pa je še vse hujše. “Kako gorje je preplavilo našo domovino, se ne da povedati, ampak ga mora doživeti sam. Toda pri vas, v Ameriki, so ljudje, ki nas begunce še obsojajo ter po kopitu naših partizanov smatrajo še za zločince. Bog jim odpusti, saj ne vedo, kaj delajo. Zato ‘me pa toliko bolj min, da gremo, ko pa ta pride, pa spet odložijo, sedaj so nam zopet določili za februar. Bog-ve, če ne bo spet kot do zdaj. “Jaz sem'že precej oslabel in žena tudi, a hčerka se mi je pa poročila tudi z beguncem. Šli bomo skupaj in upam, da bi kar lahko živeli, ko bi bili rešeni begunstva. Seveda, ko bi i-meli denar za pot, bi šli lahko takoj, tako pa moramo čakati, kdaj nas bo begunska organizacija IRO poslala in nam plačala vožnjo. Tako sem Ti vsaj malo opisal mojo trdo življen-sko pot. Zdi se, kot da se odloži malo gorja, ko se potoži prijatelju. Bog Te obvaruj, da bi si poskušal kaj takega kot smo si mi. V novom letu Ti želim obilo sreče in blagoslova ter Te lepo pozdravljam kakor tudi vso Tvojo družino in enako Ti želi tudi vsa moja družina. Ludvik Kržič. P. S. V tem taborišču je tudi en Urhov fant iz Nadleska. Drugi fantje iz naše vasi so pa sko-ro vsi pobiti od partizanov.’ * * * Kot sem že omenil, z Ludvikom Kržičem sva bil? prijatelja še v mladih letih. On je bil tudi že tukaj v Clevelandu nekaj let, kjer je bil dobro poznan. Bil je_tudi več let župan v Starem trgu pri Ložu, doma pa je iz Nadleska pri Ložu. Ko je prišel sovražnik, je vse izgubil in sedaj je v begunstvu. Zato pa se obračam na dobra srca naših rojakov, če bi kateri hotel kaj pomagati. Ako bi kdo hotel kaj darovati zanj, lahko pošlje meni in mu bom jaz vse pošteno postal. Louis Srpan, 17822 Marcella Rd. Cleveland 19, Ohio. ■Vsi člani naše-rabljeni, 1 gotovo udeležite seje, ki se bo vršila 8. januarja. Potrebno in jako važno je, da se te seje ude-elžite v velikem številu, ker na tej seji se bo ukrenilo nekaj jako važnega. Nikar potem ne godrnjajte, da to in to ni prav, na sejo pridite in tam povejte. Saj je pa tudi dolžnost vsakega člana, da se udeležuje sej. Odbor ne more vsega sam odločat, če mu člani pri tem ne pomagajo. Ne sejo pridejo vedno eni in isti, vedno vidim ene in iste obraze. Zato pa vas vabim, da pridete vsaj na to sejo in da boste vsaj svoj odbor spoznali. Eden naših članov, ki je pristopil v društvo takrat kot jaz (1924), me je vprašal, če je še vedno stari predsednik, pa sem mu povedal, da sem jaz že 14 let in bila sta tudi že druga dva. Vidite, tako se nekateri člani zanimate za svoje društvo. Torej, le pridite na sejo 8, januarja, kajti na tej seji bo eden članov dobil tudi nagrado in morda boste rav/io vi tako srečni. F. Martich. Bivši župan-begunec piše Cleveland, O. — Naslednje zanimivo pismo je prejel naš poznani slovenski krojač Louis Srpan od svojega prijatelja iz mladih let, ki se sedaj nahaja sv- begunskem taborišču v Seni-galliji. Pismo se glasi: “Dragi prijatelj! “Potom Ameriške domovine sem zvedel, da Ti veliko delaš Še doma, sedaj je pa še podržavljeno. Potikamo se po svetu že od 1943, leta brez vseh sred-..... . t . štev. Sinove so mi pobili, sta- komunistom, kot so kasneje obsodili toliko drugih. Pa jih ,ejšega- Ludvika so še 43. leta, že spet slišimo fanatike Titove vere, kako vpijejo: “še celo fotografirati se je dal Rožman z nemškimi generali.” Dajte se potolažiti! Molotov se je dal fotografirati s Hitlerjevim zunanjim ministrom Ribentropom, ko sta delila slovansko j hčeri sta zaprti doma v Slove-Poljsko. Ves svet je gledal te fotografije. Ali je kateri va- Liji. Poročene so pa tri hčere ga begunce. Sporočam Ti, da sem tudi jaz med tistimi nesreč, veseli, da se dobi še kakšen iz-jiimi ljudmi. Z meni j je še že-j med naših ljudi, ki trezno misli jiaTn najmlajša hči. Doma mi in ne nasede lažem. Radi tega jjc čisto'vse uničeno, izropano j Sem ’se tudi namenil Ti malo bil i opisati moje grenko življenje, ker vidim, da imša srce za po-zbaljene in zaničevane begunce. S tem vršiš veliko dobro delo. Ne moreš si predstavljati, ka- ■je bilo že prej vse, ko sem pustil je sinčka siroto, ker mu je tudi mati umrla, a najmlaj-tega Toneta pa 45. leta: dve ko grenko je naše življenje Brezpravni se potikamo po svetu, saj se z nami .tako rekoč kupčuje. Kako radi bi šli v svet na delo. pa nas ne puste. Jaz in vsi moji imamo že vize za v O POSLOVANJU IN RAČUNIH SLOVENSKE NORTH AMERICAN BANKE ! v mi............. 'Nadsljmtnie s 1 rtraniJ poslužujejo božičnih klubov, kjer hranijo gotovo vsoto tedensko in imajo za božične praznike nabrano lepo vsoto, ki vsakemu gotovo zelo prav pride. Klubi so od $1 do $20 tedensko, kakor kdo hoče ali more plačevati in hraniti vsak teden. Pripomniti moramo, da je kot vsaka, tako tudi naša banka pod strogim državnim nadzorstvom, Pogostoma pridejo na banko državni uradniki, ki natančno pregledajo vse poslovanje. Kakor imajo organizacije pravila, ki jih sprejme članstvo na konvencijah, tako poslujejo banke po državnih predpisih. Tako država predpisuje, koliko in kam sme banka posoditi,Ttoliko in kam investirati. Ako prosilec ne dob posojila, kolikor bi ga rad, naj ve, da sme banka posoditi toliko in nič več na cenilno vrednost, ker tako določa država. Važno in toplo priporočljivo je za vsakega, ki namerava kaj kupiti ali denar investirati, da pride k nam do poslovodje, ki mu bo svetoval prav in brez vsakih stroškov. Vsak gospodarski nasvet je popolnoma zastonj. Marsikdo bi se obvaroval izgube ali slabe investicije, če bi se prej posvetoval na banki, kako in kaj. Res je, da banka rada posodi denar, saj od tega obstoji, toda kot že rečeno, posojilo more odgovarjati vrednosti premoženja, biti mora v skladu z finančnim stanjem prosilca, njegovim zaslužkom, koliko zmore prosilec odplačevati na obresti in dolg. Vedeti je treba, da banka ne mara posestva, na katerega je posodila denar, ampak samo obresti in dogovorjena odplačila. Zato naj se prosilec zadolži samo toliko, kolikor bo mogel odplačevati, da si tako posestvo obdrži. Saj ga ni kupil zato, da bi ga odstopil banki, ampak ga je kupil zase. Zato je pa neljubo tako banki ko je dolžniku, če mora banka posojilo iztirjati, ako ni odplačil. Zato naj bi bila banka vsakemu za nekak posvetovalni urad, kamor pridete po gospodarske nasvete, kadar kaj kupuje ali AL PA NE “Počakaj, da se vsedem,” vrže Jože Zalokar medklic v narod-on skupščino, ki je prežvekovala dobre založaje, kakor je kdo mogel, po štoreh, po tnalih, leže in sede v travi. “Morda boš take govoril, da se mi bodo kolena šibila,” je bahato govoril Jože svojemu svaku in s tem podal že vnaprej uradno zagotovilo, da ne da niti ene fajfe tobaka za vse, kar bo Gašper povedal o svojem srečanju z medvedom. “Le vsedi se, le,” mu je prijazno svetoval Gašper in ga pisano pogledal, “samo to glej, da ne boš strepetal, kadar bom prišel do dogodkov. Naj bo kdo pripravljen, da bo Jožeta močil, če bi omedleval v strahu in grozi. Ali ga vidite, koliko ima besede, ko je lepo brez skrbi med nami? Ampak videl bi ga rad, če bi bil samcat v gošči in bi se mu zapodil pod noge kak kosmatinec. Križ božji, kakšen drenj bi bil to iz grmovja.” “Joj, saj menda ne natezaš na to, da bi jaz bežal pred enim čisto navadnim medvedčkom?” jezika Jože. Vesel sem bil, da se je stvar obrnila v pravo smer in da bo dobil Jože že vnaprej nekoliko slabih misli in dvomov za slučaj, če bi se mu res kaj primerilo in ko se mu tudi bo jutri popoldne,, ko se mu bom zavalil pod noge v medvedji koži. Na ves glas sem se zakrohotal ob misli na prelepi prizor, ki se bo odigral med Jožetom in menoj. “No, kaj; se pa ti režiš?” ‘rad vedelA-jgrip ■ investira. Banka, ki je v tem poslu dan za dnem, dobro pozna poslovanje in razne vrednosti, denarne in zemljiške. Lahko se zanesete, da vam bo bančni poslovodja svetoval po svoji najboljši vesti. Ako želite, da se katero posestvo preceni, da boste poznali vrednost, pridite na banko in ugodilo se vam bo. Bančni uradniki so vam na uslugo vsak čas, saj je banka zato, da vam pomaga pri vašem finančnem poslovanju. Imejte v svojo banko popolno zaupanje, oklenite se svojega bančnega zavoda, ki vam ga nudi North American banka z vsemi svojimi tremi podružnicami. Ljudje iz Zunanjih naselbin se tudi lahko vselej s polnim zaupanjem obrnejo na to bančno podjetje za pojasnila v gospodarskih vprašanjih, bodisi da hočejo naložiti prihranke, ali za kaj drugega. Naj pišejo na Anton Grdina, 6131 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Vsak bo dobil točen odgovor. ------o------- Kako se je rešil Neki astrolog je bil napovedal smrt francoske kraljice. Ta njegova napoved se je spolnila dokaj natančno. Kralj je bil hud in ga je poklical predse. Mož je čutil, da mu gre za glavo. Kralj ga vpraša srdito: “No ti, ki vse veš, povej mi, kdaj boš umrl?” Astrolog si jo sproti umisli in mirno odvrne: “Tr; dni prej ko Vaše Veličan-tvo.” __Kralj ga je pustil ži- veti. Rešen Ladja se je potopila. Eden izmed mornarjev se je rešjl na samoten otok. V strahu je, bil,‘ da bi kje ne zadel na ljudožr-ce. Naenkrat zagleda, kako se dviga lahen dim nad grmičjem. Že misli planiti v beg ko zasliši: “Za vraga! Česnu si vrgel kralja?” To ga je s pridom u-tešiio: “čast Bogu, naši so!” deti, kakšne črne naklepe kujem jaz v svojem dobrem in mehkem srcu njemu v slabo. ‘'Saj se ne tebi,” se hitro o-pravičim, “na misel mi je le prišlo, kako je bilo Gašperju v notranjosti, ko sta se pozdravila z medvedom. Kar po pralci povej, Gašper, da te je čr-vičilo.” Pri tem sem mu pomenljivo pomežiknil, enčeš le dobro izpelji storjo, da bo šel strah Jožetu v mozeg in kosti, kar mu bo gotovo pripomoglo k bolj naglemu premikanju njegovih dolgih nog. “Eno figo me je zeblo, če hočete že ravno vedeti. Res pa je, da me je oblila vročina, čeprav je bil hud mraz in da sem se potil kot pes na sohcu v pasjih dneh. No, bom pa povedal, kako se je to vse vršilo. Prišel sem v ta moj grad (splošen smeh, ko smo z očmi objeli kup dil, ki so predstavljale posledico parenja med drvarnico in o-strmico), da bi stopi! malo v gozd in snel kakega srnjaka. Bil je lep in jasen dan, pa sem stopil malo tjele v gozd kar ■brez orožja, da bi videl, če je kaj sledi za srnjadjo. Komaj sem bil pa dobro v gošči, se mi postavi pred oči, kot bi zrastel iz tal, ogromen črn medved. Stal je na zadnjih nogah in zde. io se mi je, da kar vidno rase pred menoj. Bolj ko sem buljil vanj, večji je bil. “Lepo priklonil bi se mu bil in mu rekel: dober dan, stric,” ,oaj, Gašper, Bog ga daj, kako pa kaj v Clevelandu, kaj ne?” ga pikro zavrne pripovedovalec. “Tukaj bo nekaj napek, mi je tistem trenutku šinilo skozi iriožgane,” je nadaljeval Gašper. “Nehote sem segal za ramo po puško, kot sem bil navajen. Pa segel sem v prazno. Ob. ioda, ki sem pustil karabuzo doma, sem si očital. Z roko sem segel v žep, če bi imei tam kakšno,rezilo. Pa nič! Kot nalašč sem vse pustil v kolibi in šel, bedak, v gozd golih rok. Kaj naj napravim? ‘'Ni treba nič pripovedovati, kaj si napravil, ker takrat si bil že na poti proti kempi in stavim, da nisi iskal steze med grmovjem, ampak si jo vlil kar v celo iz gozda,” ga draži ljubeznivi svak Jože. “Aha, vidim, da bi to napravil ti v takem slučaju. Le malo bolj krotak bodi, ker nič se ne ve, kaj se ti še lahko primeri,” ga uči modri Gašper, ki ima v vseh ozirih bogatejše skušnje v življenju kot Jože. Saj je bil še kot mlad poba s starši celo tam v Rajski dolini, medtem ko Jože ni bil še drugje kot na St. Clair ju. “Vedel sem, da ne kaže bežati, ker bova z medvedom skupaj, predno bi se petkrat prestopil. Kaj se ve, saj si je on morda prav to mislil in lahko mogoče, da je imel prav tak strah pred menoj, ko: jaz pred njim. Ni pa kazalo, kakor si gotovo mislite, da bi se vsedla tam na parobek ter se lepo pomenila, da bi šla brez vsake zamere vsak svojo pot. Stopil sem korak nazaj, ne da bi pustil zverine izpred oči. Jaz nazaj, on pa en kerak naprej proti meni. Tako ne bo šlo, sem si dejal, treba bo dobiti kakšne drugačne ukane, ker zapleteno zadevo je bilo treba rešiti na ta ali oni način in pa tako, da ne bo meni napek hodila. Se bi rad vide? naš prelepi Cleveland.” No, pa še jutri naprej, kako se je stvar vršila tam v gozdu. Sin mrtvega ROMAN Karel Mauser “Bora/ že kako prenesel”, je ki je po mlinih kamne klepal. bil Klevž kratek. Na Šmar-tinski cesti sta naročila liter belega, vendar Klevž ni dosti pil. Jernej se je prav mučil z njim. Za dva kozarca ga je pustil še revežu, ki je sedel pri četrtniki za vrati. Nazaj grede* sta morala pognati, ker sta se bala, da ju bo že v Naklem zajela tema. Nerodno je brez luči. Posebno še, ker pram ni kaj navajen na avtomobile. Neža je bila kar vesela, ko je zaslišala ropot koleslja na dvorišču. “Sem že mislila, da se vama je kaj nakrenilo, ko vaju tako dolgo ni.” Klevž ni nič odogovril. Jernej, ki je spregal, pa je mirno rekel: “Kaj se nama more zgoditi na ravni poti. Človek se koj zamudi.’” Glava ga je pa malo bolela. Klevž je spil samo nekaj mle. ka za večerjo, Jerneju pa še to ni šlo. Spat so šli prej kakor ponavadi. Prav pri pravi n; bil, vendar so ga bili ljudje veseli. Znal je šalo tako povedati, da si se mu smejal, če si bil še tako kisle volje. “Pa čez praznik pr' nas ostani," je menil Klevž. “Ce ti bo prav? Kaj bo pa Neža rekla?” Tonej se še dobro vsedel ni, ko je burja prignala prve snežinke. Na večer je že kosmatilo, kakor da bi se berači tepli. “Poglej, hudika, da si nam sneg prinesel,” draži Klevž Je-kliča. “Ko drugega ne morem,” se smšde Tonej. SVeti večer je bil kar toplejši, kot lansko leto. Tonej je vedel veliko povedati. Jerneju je bil na-moč všeč. Ko so pokadili in pokropili ter odmolili rožne vence, je Tonej pričel peti. “Ne znam več starih,” se ote. pa Klevž. “Jo bom pa sam urezal,” je ves resen Jeklič. (Nadaljevanje s 1. »tnal) tako pokvaril 100% volitve, ni to čudovito, da partizanstvo res lahko samo sebe občuduje? NA PURGARJIH so biti sko-ro ravno tako srečni. Napovedali so volilno tekmovanje in seveda zmagali. Kdaj partizani ne zmagajo? Niti en volilec jim ni ušel. Pa kaj, ko so pa pri tekmovanju vsi enako zmagali! Beremo, da so kar povrsti 100% volile vasi: Kozjane, Gaberk, Brezovo brdo, Tatre, Ostrožno brdo, Huje, Javorje itd. NEKAJ TRM. — No, Brkini so čudovito zmagali nad sovražnikom, ki ga ni bilo* Vsaj tako beremo v potrpežljivih časopisih. iz obljubljenega rdečega raja. Sveti Martin je zaprl pašo.. Tudi Klevžev pastir je šel k pastirski maši in daroval kovača (10 dinarjev), ki mu ga je dal Klevž nalašč za to priliko. Tako je Grapa spet čakala na sneg, ki je goram že prebelil grebene. Storžič se je udobno naslonil nazaj in se pripravljal na zimske burje, Kriška gora se je zleknila in bila podobna velikanu, ki se je vlegel na trebuh. Stol je mirno žždel s svojim okroglim vrhom v sosedstvu Begunjščice, ki je varovala Zelenico. Per j atu moj le pojd z menoj greva v Betlehem nocoj. Tam v štalici na slamici en mali Bogec spi Ni srajčice, n; rjuhice, ni nobene odejice. Osu in vov, je Jezuščka grov, ki je od mraza drgetov. Sta pihala, sta dihala, sta s sapo grela ga. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 6. 1948 - DROBNE VESTI IZ SIOVENUE (Dolle preko Treta) dje, ki so prej kričali so že po Ali dveh mesecih spoznanja kar utihnili. OPARJI NAJBOLJ RAZOČARANI. - Oni, ki so največ pričakovali, so najbolj razočarani. In to so prejšnji navduše- pristaši Osvobodilne fronte. Ljudje jim na kratko pravijo ofarji. Niso pa razočarani “re-akcijonarji” kot pravijo partizani tistim, ki ne ljubijo Tita. Ti niso nič dobrega pričakovali. IZ BREGINJSKEGA KOTA POROČAJO: Tu je “ljudska oblast" na meji ustrelila Albina Hrasta iz Stanovišča pri Bregi-nju. Hotel je pobegniti čez mejo Hripov je Tonejev glas, toda Jerneju je všeč. Kar sedel bi in ga poslušal. ‘Ej, fant pri nas smo jo na sveti večer vedno peli. Moj raj-i oče so vse molitve znali, pa Bilo pa je po drugih krajih nekaj ljudi, ki so jih sicer privlekli na volišče, pa so tam vrgli kroglico v napačno skrinjico. Partizani ji pravijo “črna.” Trme, ki se ne vklonijo. No, nekatere bodo že našli, ki niso ubogali komande. Potem bodo že spoznali, kako je s svobodo pri volitvah. 15 METRSKI pas.—V Belgra-du so sklenili, da bodo mejo proti Italiji še bolj zavarovali. Ob meji bo določen 15 metrov širok pas, ki ga ne bo smel nihče prestopiti. Kdor bo stopil v ta pas, bo straža nanj streljala. Tako mislijo potegniti okrog države nekak kitajski zid, da ne more nihče ven in nihče notri, že doslej je bilo vojaštvu ob meji naročeno, da strelja na vsakogar, kdor bi hotel prestopiti mejo brez dovoljenja. Vojak, ki je ustrelil kako tako osebo je dobil ali 500 dinarjev nagrade ali pa teden din dopusta. KAKO JE SEDAJ ZA ŽELEZNIM RDEČIM ZASTOROM. — Nekdo opisuje prvo dobo onih delov slovenskega Primorja, ki je prišlo pod titovce ' - ; “!E^jeto|?,£a»se > JtSedar. Kakor so dnevi od Lucije do Božiča, takšni so meseci v letu. Dobro je kaj zapisati. Na svetega Tomaža dan je prišel v Grapo Jekličev Tonej, JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVtmhoe 4281 18116 NEFF ROAD me- “Mislite,” se smeje Jernej. “Prmej, če ti rečem,” je Jeklič skoraj hud. “Spat gremo,” proti enajsti odloči Klevž. Jernej je bil napravljen za polnočnico. udrli v trgovine. Pokupili so vse, ker je v ostali Sloveniji že prej vsega manjkalo. Drugo je to, da na ne moremo sneti, kakor snamemo vrata s tečajev. Božji zakon nam daje pravo svobodo in naša vest nam jo pripravlja. Dajeta nam notranjo svobodo in nas osvobodi zunanjega hlapčevstva, verig, nasilja, oderuštva in demonskih sil. Le ona svoboda, ki se giblje med obema velikima tečajema ljubezni in pravice, je prava svoboda, Le če ljubezen ih pravica prevzameta vsa srca, se bo rodilo v zarji novega svetovnega jutra kraljestvo svobode mesto tiranstva, ječ, natezalnic, vislic, morišč in koncentracijskih taborišč. žalostni dogodek se je zgodil ob reki Nadiži med Breginjem in Plastiščami. Fant je že prej zanesel nekatere svoje stvari čes mejo. Ko je videl, da ne vzdrži v svobodi, jfe hotel prekoračiti mejo, pa je naletel na stražo, ki ga je ubila. Brali smo včasih, da je vhod v raj stražil angel z mečem. Sedaj stražijo tudi izhod iz “raja.” Svoboda DELO N OB NO Strežkinja Sprejme se strežkinjo za delni čas od 4 popoldne do 8 zvečer. Zglasi naj se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. (6) BILO DOBIJO Omivalec oken Sprejme se omivalca oken za poslopje v mestu, stalno delo, 40 ur na teden; v slabem vremenu drugo delo. Zglasite se v Mi brusimo nože, britve, škarje, žage in vse 'enako orodje; popravljamo radijske aparate. Cene so zmerne. Cleveland Electric Illuminating; Co. 75 Public Square soba št. 901 ženske za čiščenje Od 6 zjutraj do opoldne, poln čas. Zglasite se v Employment uradu, 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. 680 Euclid Ave. Kupujte Victory bonde! MALI OGLASI John Mostečnik 1493 E. 65. St. Norwood čez Superior ljwnjl Popravljamo)’ pohištvo Popravljamo tapecirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo. Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St. (x) Pri nas dobite zdravilo “STREPTOMYCIN” ki se ga sicer težko dobi MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. Materijalizem in druga slična stremljenja zadnjega časa so igrala in še igrajo z besedo svoboda čudno komedijo, ki se je pa žal že davno spremenila v žalo-igro. Svoboda je beseda polna veličine. Kakor orel, kralj ptic, plava visoko nad gorami in ponosno gleda svet pod seboj in stremi k soncu, tako je svoboda kraljeva beseda, polna blesketajo-čih obljub in zamisli za ubogo človeštvo. Danes je ta beseda marsikje obupen klic iz globine in temine. Kaj je svoboda, ve najbolje jetnik, ki vzdihuje in stoka po njej. če pa pride iz ječe, stiska pest. Sovraštvo je stopilo v njegovo srce in jnu spačilo ščevanju. Toda' maščevanje ne rodi nikoli dobrih sadov, ne reši človeštva tiranstva. Sovraštvo so se ljudje silno zresnili. Vsak hoče sužnjev in priborjena in za- Radijski aparati, Pejmo spat, Bog je zlat pejmo gledat, kaj Marija dela. Angelčke napaja, jih v sveti raj posaja. Eden nas bo vižov, eden nas bo pižov, eden nas bo.var’val ljubo celo noč. popravljamo—razne dele zanje Popravljamo meh vtvt ledenice MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Kollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tues.-x) tO YOU * “ CapooUa. loko ooo sapašs every A« •» ** day*. * !*>"• kmd war awv. <*• * a* Oaa-A-Osr (brand) MutMpla vhaoda Capuloi. th. ktad *W bw«» mimri OWE M PAY Inline VITAMIN«™*15 I UBOMIOUIt, INC “Takole smo molili, preden smo legli. Le zapomni si.” “Že prav, oče. Dobro spite.” “Da ne boš greha delal, kavelj. Živ si videti.” Še Klevž se je zasmejal. Ko je Jernej na Vrskah pogledal Grapo, je bila v hiši že tema. Zaukal bi, pa noče na sveti večer. Pa bi rad zavoljo Mince, da bi vedela, da prihaja. Noč v snegu je bila tiha kakor v kožuh odeta. To noč Jer-nej nj mislil na žalost. * * ' * Na svetega Štefana dan sta se udarila z Žaleharjevim. Ko-dranov je povabil fante k Pe-ha-rčku. Prišli so skoraj vsi, tudi Žaleharjev Franc, ki se je ob Jerneja koj apodtaknil. Jer. nej je molčal, ker mu je Kodra-nov namignil, naj se ne spušča v prepir. Ko so pričeli peti, je bilo videti, da se ga je Žaleharjev na bral. ‘Oprav ni, da pritepenec poje z nami,” je siknil »redi pesmi. V Jerneju je zavrelo. “Ti mi nisi še nič dal.” , “Ti tudi ne mislim, mulec,” je rinil Fronc pokonci. Kodranov ga je porinil nazaj. “Kregali se ne bomo. Jerneja »mo sprejeli v našo družbo in nimaš pravice zabavljati čezenj.” (Dalje prihodnjič) se je bal špijonov in ovaduhov. Spomnil sem se na to, da sem nekoč bral o Rusiji', da se tam nihče ne smeje. Tako postaja na Goriškem pod novimi gospodarji. Tretje pa je priganjanje k udarniškemu nedeljskemu delu. Na dan volitev 16. novembra so najprej ljudi naložili na tovorng avtomobile in vlekli na volišče, potem pa na udarniško delo.” Tako je ta mož opisal svoje prve .vtise. SHOD BREZ NAVDUŠENJA. — Drugi poročevalec pripoveduje, kako se je spremenilo tudi v krajih, kjer so partizani poprej najbolj vpili. Tako sta imela notranji minister Boris Kraigher in France Bevk shod v Solkanu, pa je bilo na shodu dobljena svoboda daje ključavnice na mnoga nova jetniška vrata. Beseda svoboda, tako lepa, vabi in čara ljudi. Tolpo kliče na cesto, pogosto hoče vojsko in vpije po rfvi, mori brez razlike, nedolžne in krive, podira največje hrame kulture in vere, ubija vest in meče Boga med staro šaro. Potem bo vladala popolna svoboda, svoboda brez vsakega zakona, božjega, naravnega in državnega, svoboda brez morale in in vesti. Taka svoboda je pa začetek konca, znači anarhijo in propast. Ni namreč prave svobode brez zakona in reda. Ni svobode brez osvoboditve vesti. Vesti ne moreš odstaviti, kakor odklopiš električno luč. Ti povzroči kra- več zastav kot poslušalcev. Lju- tek stik in požar. Božjega zako- Povodenj v Benetkah. — V nevihti, ki'je divjata m Benetkami so razburkani-valovi poplaviti utice, da so mnogi Benečani izvlekli svoje stare čolne in se v njih vozili po ulicah, mnogi pa so bredli globoko vodo, kadar so bili po svojih opravkih. Ob velikem deževju je voda, iz Grand Carnlap resaopilu bregove in poplavila ulice, trgovine in domove. Finančno poročilo North American banke 31. decembra 1947 IMETJE Gotovina na rokah in v bankah..............................$1,462,915.65 U. S. vladni bondi ........................................ 4,605,490.77 Posojila in druge note..................................'2,860,582.82 Še drugi bondi, zagotovila ....................................... 219,760.28 Bančno poslopje v računu samo .......................... I-”® S^'drugo imetje (Resources) ................................ 36,229.61 Skupaj..........:......................1.........19,185,080.13 OBVEZNOSTI Kapital (delnice) ...............$ 300,000.00 Prebitek (Surplus) ............-. Nerazdeljen dobiček ............. 41,498.39 5S*«=r=zzr=r==: KS Skupaj......................$9,185,080.13 Decembra 31, 1946 je bila bančna bilanca $8,511,660-73. Napredek s kapitalom minulega leta je za $673,419.40. Banka je članica Federal Deposit Insurance Corporation in Cleveland Clearing House Association Menihi popravljajo »voj važnostim, '-r- S lika nam kaže menihe trapiste v Ne«' Melle-ray samostanu v Dubuque, lo. pri delu dodatnega poslopjak svojemu samostanu. Dozidek pričakujejo, da bo dogotovljen d maju prihodnjega leta, ko bo samostan praznoval svojo stoletnico. * . _ AHBBlSKA DOMOVINA, JANUARY 6, 1948 »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»».g O O O O o o o i> BELI MENIHI Povrni h prvo polovico X1L stoletje spisal IVAN ZOREC k O •— A za več "Hm,” je Tri ep privzdignil ramo in oči pobesil. “Saj vem, tlačana zagrabite za vsak nič, graščaka se bojite in ga božate.” tlif “Ne veš, kaj govoriš.” “Kaj pa vi: ali veste, koliko sem trpel in še trpim?” “Vse bo še lepo in dobro, le pomiri se.” “O, življene je kakor voz sena ; mimo mene se polja, a vsega mi ne da; dobom 'e, kolikor si sproti vzamem sam. Tako, vidite, ^je res, da bo dobro in nas prav, ko se nikomur ' ne bomo dajali pod noge!” “Odkod ti take misli, Trlep?” ga je opat začuden gledal. Take uporne misli?” “Življenje mi jih je ukresalo, v trpljenju so bile z menoj, zato vem, da so dobre in prave.” “Motiš se, v upor te vodijo, v nesrečo in pogubo. Življenje, to vedi, je več kakor človeška misel, več kakor vse naše umno početje. In greh je vsak upor, velik greh.” “Se bolj greši, kdor krivico voljno trpi, pater opat.” “Ni res! Blagor tistim, ki so po krivici preganjani.” “Zob za zob, oko za oko,” je Trlep vračal; “tudi tako je za pisano.” “Kdo te je tako pohujšal? Nove postave?” “Ne pohujšale, le poboljšale so mene in vse. Po svoje hočemo živeti na svojem.” “Pravi iluminat,” je opat zdaj vedel za trdno. "In tako vam tudi povem, da 'pojde ha Slabetovino, Poberetovo ff ' Tone France pa vzame Nežo.” “Fanta se oženita, ko jima dovolim jaz!” se je opat naposled vnezjevoljil ob preveliki Trlepovi besedičnosti. “Po kateri postavi, pater % opat, bi jima branili?” “Ne mislim braniti, samo hočem, da mi to drugače poveš.” “Ondan,” je Trlep zardel, “ste mene in Franceta klicali v Stično, če še pomnite, in Ste želeli, da bi se Frnace in Neža kar precej vzela.” Opat se je molče nasmehnil. “In Pljuskarici s;e obetali Slabeta in se niste branili, da bi Tone jemal Polono. — Ali sem prav povedal zdaj ?” “Nisi, še se napihuješ.” “No, povem pa drugič, če ne počim prej!” je Trlep uporno revsknil in se obrnil, da bi šel; na pragu je postal in že krotko rekel: “Soteske ne pozabite, pater opat.” Zunaj so ga srečale druge misli. “Tak tu bo gospodaril France?” je dobrovoljno momljal, ko se je počasi bližal Poberevi-ni in jo bistro ocenjeval. “Ko bi se le tudi Tonetu izteklo tako lepo!” V vesele in otožne misli mu je segala skrb za Slabeta. “Hm, predolgo se mi mudi v Novem mestu,” je postal in se zagledal v tla. “Kaj da ga še ni? Pa ne, da ga je priprl mogočni glavar? O grom Elijev, če je storil to, poženem nadenj vso Dolenjsko . . .!” XXXII. Slabe se je še mudjj v Novem mestu. Misel, da bi se z dobro novico kar precej zadre-vil v Mali Gaber in domov, je opustil. “Preveriti se še moram, ali glavar res pošlje sla,” je previdno mislil; “če bo kaj dolgo odlašal, se pač še enkrat zakadim vanj. Nestrpno je hodil spraševat služabnika v glavarjevi veži, ali je sel že odšel. Glavarju se ni tako mudilo, a naposled je vendar storil, kar je bil Slabetu obljubil. “Da, že,” je služabnik potlej povMlal; "davi je uradnik, poznaš ga iz glavarjeve prednje sobe, s tremi biriči odjaha! naravnost v Sotesko.” “No, vendar,” je Slabe pomirjen pokimal in se napotil v Mali Gaber. Vesele volje jo je urno pobiral iz mesta. Pod klancem v Kačji ridi je došel vrsto voznikov. “Glej' ga, kaj si res ti?” se mu je zadnji voznik nasmehnil. “Ali gori za teboj ali bežiš pred kom, da si tako nagel?” Tudi Slabe jih je spoznal; videl jih je ondan pri Pljuskarici. “Vidiš,” so mu potlej svetovali, “eno pot imamo, kar nas se drži, čeprav nismo spešni, saj nič ne zamudiš; samošne-mu takale pot ni zmerom prav varna.” ' Slabe je sprevidel, da je tako; oprajoč se ob staro opalje-no grjačo, sj je umeril korak s previdnimi možmi. Sredi Kačje ride, obakraj ceste porasle z gosto staro hosto, so vozniki potegnili z voza vsak svojo betičasto grjačo. “Tale hosta je nevarna,” so vedeli, “zdaj ti utegne iz gošče bušiti drhal razbojnikov.” “Kogar potipljem jaz, bo precej mrzel!” je tudi Slabe poprijel grjačo. “Le nikar si preveč ne zaupaj, razbojnik ne pride golorok in sam tudi ne.” “Treh se ne bojim, pa če pridejo ne vem kakšni!” Razbojnikov to pot vendar ni bilo. Vozovi so srečno pri-škripal; do Mirne peči in se ustavili ob veliki krčmi. V krčmi se je razvezal hrup veselih voznikov. Slabe je molčal, posedanje v krčmi mu ni bilo po volji. Misli so mu uhajale domov, na Pljusko, v Mali Gaber. ATTENTION Veterans-Civilians DE SODO SCHOOL SHOE REPAIR G. I. Approved REGISTER NOW—DON’T DELAY 4 Learn a Profitable Trade CLASSES: 8 A. M. to 1 P. M. 1 P. M. to 6 P. M. 6 P. M. to 10 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU 5542 “Kar naprej pojdem,” vstal, “tako ne pridem zlepa do Malega Gabra.” "Ne vij no tako,” so ga rinili za mizo, “med nami ostani, da se kesal ne boš.” Bali so se še nadaljnih nevarnosti, pomoč srčnega Slabeta jim je dosti pomenila. Slabe se je obotavljal. “Konji se morajo spočiti in naspati,” so gnali svojo,^“dolg klanec proti Sveti Ani nas čaka. Pa tudi mi smo potrebni nekoliko primake.” Tako je odnehal in ostal. Kesno popoldne so zapregli in pognali. "Pred nočjo moramo priti do Trebnjega.” “Moramo. Tudi Sveta Ana je ni kaj varna.” “Razbojnik; so tam posebno silni, ker vedo, da še voznik mora motati ob zavori in ne uteg-/ ne paziti, ali mu kaj ne preti iz gošče.” Na klancu, ki leze proti Sveti Ani, se je nekemu vozu natrlo kolo. To jih je zamudilo, da so že v trdnem mraku prišli na vrh. Noč je počepala niže in niže, zavore so cvilile, težki vozovi so počasi škrtali proti trebanjski strani. Slabe je hodil za zadnjim vozom in se menil z voznikom. “Da bi le srečno prišli še iz tele samote,” je ta vzdihnil in se pripognil k zavori. “In do Malega Gabra,’ ’si je Attentioii, Stockbolders of North American Bank Co. -AND THE WOBST IS tki TO ČOHE —in najhujše šele pride V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ NEPOZABNI SOPROG IN DOBRI SKRBNI OČE Anton Dolgan Zatisnil je svoje oči dne 5. januarja 1947 Eno leto je minilo, kar si Ti zapustil nas. Mi pa Te vsi pogrešamo, vsaj si bil tako dober za nas. Sedaj počivaš v črni zemlji, rešen zdaj si vseh skrbi. Mi pa bomo ohranili ljubezen in hvaležnost do konca naših dni! ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROCI Cleveland, O., dne 5. januarja 1948. To the atockholderi of the North American Bank Co., the following important notice ia served: Proxies were sent to all stockholders for the annual stockholders’ meeting, which will be held Wednesday, Jan. 14th, 1948 at 8 p. m. in the lower hall of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. It is very important that everyone attend this meeting. Anyone, who cannpt attend this meeting, should sign the proxy and return it to the executive board, and in this way he will be represented at this meeting. Without sufficient attendance, personal or by proxy, the meeting cannot be held, as required by the State. Dividends were sent by mail to all stockholders on December 31st. Whoever has not received his dividend, it means that the bank does not have his correct address and should therefore at once report at the bank and give his correct address. It is very important, that whenever you move, yoq should notify the bank. The bank should always have the correct address of every stockholder- A. GRDINA, president. zaželel Slabe. Misli so se po- Nekje daleč je lajal lisjak, či-gnale naprej in obletele vse, sto blizu je bilo strah čuka, zavoljo katerih se je bil spustil med vejevjem je pokljalo in na tvegano pot. J šumotalo. | Temnilo se je čezdalje bolj,! Kar ti je ob prednjih vozovih priroda si je v prijetnem hladu javknil klic na pomagaj, postiljala za noč, le hosta oba-; (Dalje prihodnjič.) kraj ceste se še ni umirila. NAJBOLJ PRIKLADEN ČAS- Vložite vaše odvisne prihranke na obrestujočo vlogo SEDAJ! NOVA PERIJODA ZA OBRESTI SE SEDAJ ZAČENJA Vloge, sprejete na ali pred 12. januarjem, bodo dobile obresti od 1. januarja Vsi prihranki so zavarovani do vsote $5,000 Obrestna mera je najvišja in sorazmerna z varnostjo ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. HRANILNA INŠTITUCIJA 6235 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 5670 lllllll NAZNANILO! Iz urada Slovenskega Narodnega Doma 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Naznanja se društvom in delničarjem Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., da se bo vršila REDNA LETNA KONFERENCA DELNIČARJEV SND v četrtek 8. jan. 1948 V AVDITORIJU SND pričetek ob 7:30 zvečer Pozivije se vse društvene zastopnike in posamezne ■SlaMŠ® TjrriJTrirLririJTRrLTimn r AL ULLE PLUMBING & HEATING CO. AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno inzulirani in čisto avtomatični. Cene so od $68.50 naprej. V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, American Standard, Hot Stream, Servel. Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko odplačujete na mesečna odplačila. 15601 Waterloo Rd. KE 7248 iimrjmrLTLrvutiTjmimjijm!^^ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVEISKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najatarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91 % De hotel dobro sebi In erojhn drsita, man] so «rl naJboUH, ee-Meni In nadsolrental podvomi onsntarig. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer ee lahko sanmM n smrtnim. now poikodbo, operacije, pn>U K. S. K. JEDNOTA apcejema molka m tanko od II. da M. Mal otroke pa takoj po nijrtrz hi da 18. leta pod oroje okitile; K. S. K. JEDNOTA Mak aajmoderneke rrste certifikate sedanja doke od »Ut do tMdMk K. S. K. JEDNOTA k Pmva mati odo? In sirot. Co k nhd tka ali Sanka to mamino In feotato katolike podporne onantaeUe, potni! o> in artotopt tokaj. Za pajaanfia a macooank ta sa