Marcus Schreiner Božič* Zgodovina 72. münchenskega rezervnega policijskega bataljona Miinchenski 72. rezervni policijski bataljon je bil eden od več kakor 100 policijskih bataljonov, ki so med 2. svetovno vojno kot okupacijska enota delovali na celotnem območju pod nemško oblastjo. Med letoma 1941 in 1944 je bataljon deloval v Sloveniji, kjer je predstavljal pomemben element ukrepov nemškega zatiranja in preganjanja. V prispevku bomo predstavili doslej v glavnem še neznano zgodovino tega bataljona. September 1939 - oktober 1940 Formiranje bataljona se je začelo v miinchenski vojašnici zaščitne policije1 26. avgusta 1939. Tega dne * Kriminalist Marcus Schreiner Božič je bil rojen leta 1970. Policist je postal leta 1988, leta 2010 pa je začel sodelovati pri raziskavi zgodovine Policijske uprave München med nacizmom. Glavna tema njegove raziskave je zgodovina redarstvenepolicije med2. svetovno vojno ter delovanje višjega vodje SS in policije „Alpenland". Razen tega sodeluje pri različnih drugih raziskovalnih projektih, vezanih na pogrešane (padle) nemške policiste in kadre nemških tajnih služb v 50. letih 20. stoletja, sodeluje pa tudi pri pripravi razstave „NS-Dokumentationszentrum München", ki bo odprta leta 2015. Živi v Mitnehmt, njegova bivša žena in dvanajstletni sin pa živita v Sloveniji. 1 Zaščitna policija (Schutzpolizei, SchuPo) je del uniformirane policije. Njeni pripadniki opravljajo naloge s področja vzdrževanja reda in javne varnosti. Med naloge pripadnikov zaščitne policije spadajo patruljiranje, sprejem in obdelava prijav kaznivih dejanj, pregon storilcev, kontrola in nadzor prometa, posredovanje pri prometnih nezgodah ter nadzor javnih prireditev. Pri prevajanju činov sem si pomagal z naslednjimi internetnimi stranmi: http:// de.wikipedia.org/wiki/Schutzpolizei, http://de.wikipedia.org/wiki/ Ordnungspolizei#Dienstgrad-Abzeichen_bei_Schutzpolizei_des_ Reiches. 2C_der_Gemeinden. 2C_Wassersch utzpolizei. 2C_Feuer-schutzpolizei und Gendarmerie, http://en.wikipedia.org/wiki/ Ranks_and_insignia_of_the_Ordnungspolizei (vse dostopno 8.12.2014). V slovenskem jeziku je na to temo na voljo tudi knjiga Karel Forte / Marko Selin, Nič več strogo zaupno I, II, Partizanska knjiga, Ljubljana 1978. Op. prev. se je začela nemška mobilizacija, vpoklicali pa so tudi rezerviste policije.2 Bataljon so - kakor je razvidno iz imena (rezervni policijski bataljon), v glavnem sestavljali policijski rezervisti,3 ki so jih ob koncih tedna urili od leta 1938, medtem ko so bili častniki in podčastniki aktivni policisti. Po urjenju je bil 72. rezervni policijski bataljon sredi decembra 1939 kot zasedbena enota prestavljen na Poljsko. 19. decembra 1939 je pod poveljstvom stotnika zaščitne policije Broschna4 prispel v Czestochowo 2 Dnevna povelja poveljstva zaščitne policije München (Tagesbefehle des Kommandos der Schutzpolizei München), Staatsarchiv München, Polizeidirektion, 8218 (Jahrgang 1939). 3 Rezervisti policije so bili vojni obvezniki letnikov 1900-1909, ki jih je vojska (Wehrmacht) dala na razpolago za služenje v policijski rezervi. Večinoma so bili to obrtniki in zaposleni v različnih trgovskih poklicih, ki so gotovo računali na to, da jih bodo v primeru vojne uporabili kot policiste v domovini. V začetku so rezervne policijske bataljone predvideli in uriliza izvajanje zasedbenih nalog, do njihove uporabe proti partizanom in na fronti pa je prišlo šele kasneje med vojno. Pri tem se je izkazalo, da policijski rezervisti za te naloge niso bili niti primerno izurjeni niti opremljeni. Samo v Mitnehmt je bilo v policijsko rezervo vključenih ok. 5.000 mož, iz katerih so oblikovali skupaj 4 bataljone - k temu je treba prišteti še posamezne čete ter službujoče na policijskih postajah in stražnicah. 4 Werner Broschen, rojen leta 1901 v Wernigerodeju, se je leta 1919 pridružil prostovoljcem in leta 1923 v Merseburgu vstopil v policijo. Leta 1928 je postal policijski poročnik. V hudih izgredih 17. 7.1932 v Altoni pri Hamburgu je poveljeval vodu konjeniške policije. Leta 1938 so ga kot stotnika zaščitne policije prestavili v München. Od novembra 1939 do januarja 1940 je bil poveljnik 72. rezervnega policijskega bataljona. Februarja 1940 ga je SS in policijsko sodišče v Krakovu odstavilo in obsodilo na hišni pripor. Od februarja 1941 do junija 1942 je bil poveljnik čete 74. rezervnega policijskega bataljona v Augsburgu in na Poljskem, od novembra 1942 pa je služboval v Rusiji in Ukrajini. 11.12.1943 je kot major zaščitne policije padel pri Kijevu. Personalakte Broschen, Stadtarchiv München, Personalakten, Abgabe 20/101, Nr. 361. 32 VSE ZA ZGODOVINO Marcus Schreiner Božič, ZGODOVINA 72. MÜNCHENSKEGA REZERVNEGA ZGODOVINA ZA VSE '-'AA. m-MS H. I.3S. Posnetek, datiran 4.10.1939, je bil posnet v vojašnici munchenske zaščitne policije »Hansa Heimen«, prikazuje pa rezerviste v starih, modrih uniformah z njihovimi inštruktorji. (Zapuščina nekega policijskega rezervista 72. rezervnega policijskega bataljona.) (Tschenstochau).5 Bataljon so sestavljale 3 čete s po 140 možmi, motorizirani oddelek in kasneje še mitralješka četa, tako da je enota verjetno štela skupaj od 500 do 550 mož. Kmalu po prihodu bataljona na Poljsko, se je čezenj januarja 1940 pritožila vojska (Wehrmacht). Generalpolkovnik Blaskowitz, vrhovni poveljnik arma-dne skupine Vzhod, je v spomenici, namenjeni Hitlerju, zapisal: »6.12.1939 so pripadniki 72. rezervnega policijskega bataljona v Czestochowi oropali judovsko trgovino z živili. Pri tem so iz trgovine odnesli tudi usnje, ki so ga imeli v delu za vojsko. Zaradi kasnejše vojaške preiskave, je policija lastnikovo ženo, gospo Barmherzig,kot neprijetno pričo zaprla in ubila [...] Judovskega strojarja EliasaRappaporta izŽarkov(ega?), ki po naročilu vrhovnega poveljstva v Czestochowi dobavlja usnje, je neki policist pridržal, ga v prostorih 1. čete 72. rezervnega policijskega bataljona preiskal in pretepel ter mu odvzel ves denar v znesku 1.102 zlota. V Czesto-chowo jeprišel kupovat strojila.«6 5 Dnevna povelja poveljstva zaščitne policije München, Staatsarchiv München, Polizeidirektion, 8218 (¡ahrgang 1939). 6 Citirano po: Stefan Klemp, »Nicht ermittelt. Polizeibataillone und die Nachkriegsjustiz. Ein Handbuch.« Klartext-Verlag, 2. überarbeitete und erweiterte Auflage, Essen 2011. Greza eno izmed spomenic vojske z začetka vojne, v katerih so tematizirali zločine SS in policije Pritožba je privedla do postopka pred SS in policijskim sodiščem v Krakovu, v katerem sta bila odstavljena tako prvi poveljnik bataljona, stotnik zaščitne policije Broschen, kakor tudi poveljnik 1. čete, stotnik zaščitne policije Ambros.7 Februarja 1940 so bataljon - zagotovo zaradi omenjene pritožbe, premestili v Varšavo.8 Poveljstvo bataljona9 je prevzel major zaščitne policije Richard Maiwald.10 in o tem poročali Hitlerju. Pritožbe so le v redkih primerih privedle do preiskav ali posledic za odgovorne osebe. Blaskowitz se je v svoji pritožbi sicer zmotil za en mesec - bataljon je bil 6.12.1939 še v Münchnu, drugače pa ima prav. 7 Bröschna so zaradi pomanjkljivega nadzora obsodili na 2 tedna hišnega zapora. Ambrosa so sprva obsodili na smrt, kasneje pa so kazen spremenili v zaporno. Padel je kot rezervni narednik zaščitne policije avgusta 1944 v Varšavi. Personalakte Ambros, Stadtarchiv München, Personalakten, Abg. 20/101 Nr. 43. s Dnevna povelja poveljstva zaščitne policije München, Staatsarchiv München, Polizeidirektion, 8219 Jahrgang 1940 in navedki iz osebnih spisov različnih pripadnikov bataljona. 9 Dnevno povelje poveljstva zaščitne policije München z dne 27.1.1940, Staatsarchiv München, Polizeidirektion, 8219. Maiwald je prispel v Varšavo v zacetkwfebruarja 1940. 10 Richard Maiwald, rojen leta 1894, se je pridružil policiji leta 1919 v Lübecku. Leta 1937 so ga kot stotnika zaščitne policije premestili v München, kjer je deloval kot poveljnik čete. Od oktobra 1939 je kot major zaščitne policije deloval na Poljskem - v štabu poveljnika redarstva (BdO - Befehlshaber der Ordnungspolizei) v Lodzu (Lodsch), 8.12.1939 je postal komandant 71. policijskega bataljona, 27.1.1940 komandant 72. rezervnega policijskega bataljona. Aprila VSE ZA ZGODOVINO 75 ZGODOVINA ZA VSE leto XXI, 2014, št. 2 Poveljnik je ostal več kakor štiri leta. Bataljon je ostal v Varšavi do oktobra 1940, uporabljali pa so ga kot zased-beno enoto. Verjetno je sodeloval pri postavitvi varšavskega geta, ki je bila zaključena oktobra 1940.11 28. in 29. aprila 1940 je bataljon obiskal Heinrich Himmler.12 Fotografija, posneta 28. ali 29.4.1940 v Varšavi, prikazuje Heinricha Himmlerja in poveljnika bataljona majorja zaščitne policije Maiwalda (na levi). (Zapuščina nekega policijskega rezervista 72. rezervnega policijskega bataljona.) 17. oktobra 1940 je bil 72. rezervni policijski bataljon prestavljen nazaj v Miinchen.13 4. (mitralješka) četa je bila razpuščena, strojnice pa so razdelili med preostale 3 čete. V Miinchnu je prišlo tudi do večjih kadrovskih 1944 je bil zamenjan na položaju komandanta 1. bataljona 19. policijskega polka SS, od oktobra 1944 je bil komandant 6. policijskega polka SS 11a Madžarskem. Ob koncu vojne je bil odpuščen, leta 1948 pa ponovno sprejet v policijsko službo, a še isti dan zaradi zdravstvenih razlogov upokojen. Datum smrti ni znan - domnevno je umrl konec 60. let 20. st. Podatki iz Bavarskega glavnega državnega arhiva (Bayerisches Hauptstaatsarchiv), MInn 101316, dnevnih in posebnih povelj poveljstva zaščitne policije München ter višjega vodje SS in policije Alpenland (HSSPF - Höhere SS- und Polizeiführer). 11 Fotografska zapuščina nekega pripadnika münchenskega bataljona, v kateri so ohranjene fotografije zemljišča kasnejšega geta. 12 Različne fotografske zapuščine münchenskih policistov, na katerih je dokumentiran obisk. 13 Posebno povelje poveljstva zaščitne policije v Miinchnu z dne 16.10.1940, Staatsarchiv Miinchen, 8208. sprememb v bataljonu. Večino aktivnih policistov -med njimi veliko poveljnikov vodov in podčastnikov, so zamenjali policijski rezervisti, ki so se dotlej izurili. Bataljon je tako imel v svojih vrstah le še malo aktivnih policistov.14 V posamezni četi je ostalo zelo malo izšolanih aktivnih policistov - v vsaki četi komaj kaj več kot 10, med njimi poveljnik čete, nadporočnik ali stotnik zaščitne policije. Drugi častnik v četi je bil poslej v večini primerov rezervni poročnik zaščitne policije. Konec marca ali v začetku aprila 1941 je bil bataljon premeščen iz Miinchna na Štajersko, kjer so potekale priprave za napad na Jugoslavijo. Miinchenčani so prišli na območje Lannacha in 10. aprila vkorakali v Slovenijo, kjer so ostali skoraj natančno tri leta.15 Organizacija nemške policije v Sloveniji Ozemlje današnje Slovenije so sile osi razdelile na tri okupacijske cone. Medtem ko je jugozahodni del z glavnim mestom Ljubljana prišel pod Italijo, je vzhodni obmejni del Slovenije zasedla Madžarska. Pretežni del Slovenije bi si morala priključiti Nemčija in ga pripojiti Štajerski in Koroški, kar pa so zaradi vojne situacije zmeraj znova odlagali. Nastali sta območji šefa civilne uprave na takoimenovanem Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. Za varnost je bila pristojna policija in ne vojska, saj so ti območji imeli za del nemške države. Vrhovni poveljnik je bil višji SS in policijski vodja (HSSPF) XVIII. vojaškega okrožja Alpenland s sedežem v Salzburgu.16 Sprva je imel sedež na Bledu, od septembra 1943 pa v Ljubljani, kjer je bil »štab za boj proti bandam« (Fiihrungsstab fiir Bandenbekampfung). Njemu podrejena sta bila poveljnika varnostne policije (Sicherheitspolizei) in varnostne službe (Sicherheit- 14 Različna dnevna povelja poveljstva zaščitne policije v Miinchnu, Staatsarchiv München, Polizeidirektion, 8219. 15 Befehl Nr. 1 des Befehlshabers der Ordnungspolizei Alpenland (10. aprila 1941 ob 22h). Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS 1622, fasc. 17. 16 Višji SS in policijski vodja nadobmočja Alpenland je bü od decembra 1941 do konca vojne Erwin Rösener, rojen leta 1902, elektromonter po poklicu. Leta 1926 je vstopil v NSDAP in SA, leta 1930 pa v SS. Na začetku vojne je bil vodja štaba SS nadobmočja (Oberabschnitt) Rhein s sedežem v Wiesbadnu s činom brigadirja SS (SS-Obenfii-hrer), junija 1940 vodja SS nadobmočja Rhein ter višji SS in policijski vodja, od 16.12.1941 višji SS in policijski vodja nadobmočja Alpenland s činom generalporočnika SS (SS-Gruppenführer) in generalporočnika policije. Od 30. 7.1944 je bil general SS (SS-Obergruppenführer) in policije. 15.5.1945 so ga zajele angleške enote in ga izročile Jugoslaviji. Na procesu proti Leonu Rupniku in ostalim je bil obsojen na smrt in 8.9.1946 usmrčen v Ljubljani. Povzeto po: Zinke/Schulz, »Die Generale der Waffen-SS und Polizei«. Podatke mi je posredoval Andreas Schulz. 100 VSE ZA ZGODOVINO Marcus Schreiner Božič, ZGODOVINA 72. MÜNCHENSKEGA REZERVNEGA ZGODOVINA ZA VSE Karta izpostav varnostne policije v Sloveniji. Vidna so nemška poimenovanja krajev in podatki o številu prebivalcev (ARS,AS 1931, fasc. 766.) sdienst)17 na Bledu (kasneje v Ljubljani) in v Mariboru.18 Poveljnika varnostne policije in varnostne službe sta imela v večjih slovenskih krajih izpostave s po 4 do 10 uradniki. Policijske enote so pri večjih akcijah redno dodeljevali četam varnostne policije.19 Sprva na Bledu, od septembra 1943 dalje pa v Ljubljani, je imel svoj sedež poveljnik redarstvene policije (BdO - Befehlshaber der Ordnungspolizei). Njemu je bila podrejena redarstvena policija, sestavljena in zaščitne policije in orožništva. 17 Organigram varnostne policije; ARS, AS 1932, 766. M Poveljnik varnostne policije in varnostne službe v Mariboru ''je bil od aprila 1941 do pomladi 1943 esesovski polkovnik (SS-Standartenführer) Otto Lurker. Lurkerje bil rojen leta 1897t v 20. letih 20. stoletja je bil jetniški paznik v trdnjavi Landsberg, kjer so bili po neuspelem pucu 8./9.11.1923 zaprti Hitler in drugi nacistični veljaki (npr. Heß). Leta 1935 je vstopil v varnostno službo (SD) in bil od decembra 1939 vodja varnostne službe v Gradcu. Leta 1943 so ga ponovno poklicali v Gradec. Konec vojne je bil vodja varovanja belgijskega kralja. Leta 1946 so ga izročili Jugoslaviji ter leta 1947' v Ljubljani obsodili na smrt in usmrtili. 19 Smernice višjega vodje SS in policije nadobmočja Alpenland o skupnem delovanju redarstva in varnostne policije. Bled, 10. 4.1942; ARS, AS 1932, fasc. 866. Podobno kakor v Rajhu, so na deželi po vaseh nastale orožniške/žandarmerijske postaje z do 10 orožniki -večinoma s policijskimi rezervisti starejših letnikov ali z nekdanjimi jugoslovanskimi orožniki. V mestih Maribor in Celje so nastale izpostave/oddelki, sestavljeni iz pripadnikov zaščitne policije in rezervnih policistov. Poveljniku redarstvene policije je bilo stalno podrejenih več rezervnih policijskih bataljonov, pa tudi samostojnih motoriziranih orožniških čet in oklepnih enot.20 Vojska (Wehrmacht) oziroma oborožene sile SS (Waffen-SS) so bile do septembra 1943 angažirane v Sloveniji zgolj z učnimi enotami in starejšimi letniki »deželnih strelcev«, ki so jih po potrebi podredili višjemu SS in policijskemu vodji. Od julija 1942 so (rezervne) policijske bataljone združevali v policijske polke. Združevanje je bilo odvisno od trenutne namestitve bataljonov in območja 2(1 Grafični pregled organizacije redarstvene policije aprila 1941. ARS, AS 1932, 766. VSE ZA ZGODOVINO 75 ZGODOVINA ZA VSE leto XXI, 2014, št. 2 Anlage 7 Gliederung und UntcretellunKayerhältnla ¿er Cendarnerls Befehlshaber der Crár.ur.gapollztl:Cteirat d.Schp.M ascua ¡íctrniandeur d. Gend.Kärnten Obcratlt.d.Cend.H anil I Gend. Hauptn. -Führer „•Stein. Obit.d. Gend, Jeecfcke Send. Hauptrr. Führer tralnburg Hptn.d.Gend. Rigerl Send. Kre i s t. d. Era. Stain litfll Eischcllaok mid die ihnen nach ^lnge 3 unte rot, BA u.NSKE Eräfte. Send.Kreief.d. Kte . Krainburg KailinannBdoTf Outerdrauburg und die ihnen nach Anlage 3 unterst. SA u.NSKK KrSfte. Gend.Hauptm.- Pilhrer Marburg Hptin.d.Oend. Jungtauer Gend.Krc1sf.d.Era Harburg I Marburg II Gonobitz liahrenberg Windiaohgra! und die ihnen nach Anlage 3 unterste SA u.HSEK Kräfte. Kommandeur d.Gend.Steiermark Oberst d.Cend. Nowotny T Ccnd.Hauptm,- Plihrer P e t t a u ' Hptm.d.Gcnd. 3c hure iger Gend.Hauptm.-FÜhTET C i 1 1 i Obit.d.Cond, Fehleieen Send,Kreiaf.d.Kra. Pettau Luttenberg (Jnterlinbach Olsnitz und die ihnen nach Anlage 3 unterste BA u.NSKK Kräfte. Gend,Krciaf.i,ira. Cilli Tüffer Oberburg St.Uarein Kann und die ihnen nach Anlage 3 unterst» SA u.NSKK Kräfte. Anlage 6 Gliederung und OnterstellungavgrhBltnle der Schutzpolizei EdO Alpenlaad: Cberat d.Soh. M o o o u o lies. Pol. Bati. lfll X) Kdr.¡oberstlt, Raenisch l.u. 2./Pol. 3atl! Tol. Bati. 320 315 itlhrer: Obit. ldr.;ltajor d. d.Sch.ffiemer Ceh. p.odc Ke3.Pol.Bati 72 ohne l.Konp. Kdr.:Major a. Sch.liaiwsld 1 Elr.scldLcnot Marburg Kar.: Hptm.d. Sch. Trüger Einaeldienat I e t t a u Kdr.:Obit.d. Soh. Graf Einsoldicns Cilli Zdr.:Obit.fl. Soh.Bintler c) Kes.Pel.Bati.181 ist bis auf weiteres ur.ra it te lb ar a o t. Keamondeur d. Gend. Kärnten unterstellt. Organigrama orožništva (slika 5) in zaščitne policije (slika 6) v Sloveniji konec aprila 1941. (Arhiv Republike Slovenije,'AS 1931, fase 766) 100 VSE ZA ZGODOVINO Marcus Schreiner Božič, ZGODOVINA 72. MÜNCHENSKEGA REZERVNEGA ZGODOVINA ZA VSE Kundmachung über Staatspolitik Maßnahmen im Grenzgebiet Aus siaatsooMtschen Qrik aen rrrusi aus nachstehender Grenzzone eine Urne edlung burtfvjeluhrt werden D-es< ¿orte umfasst fotgm de Gebiete und Gemeinden 1 Vom» Kraii Razglas o dr2avnopalitičnih ukre i v obmeinem ozemlju b dftavnooolitiinih razloge moremo tzveti presdile* iz spodaj navedene« Obmejnega pasu. Ta pas obsega naslednja t «3'o^a m obioe: t Od okroija R»nn J. K'«.» T>lf»> 2 Od ofcroUa TrlfBllr Die Umn*dlung erlo 0 in dst Orulithc P- uh. Ost Eigentum der UrrgevedeHrn wir d gewährt oder enttthädig'. D*r Ovaf dar Zollverwaltung m ömr Untentelermark. Preith lev *• ho vriila v Vem fite. Preielienci bodo tvor« |-n« tt i LÜ Ü Li J -Jüttu^, " " "d.üeiid.ü a a u Hduoit, "Kdr .d.iei^.ijieii, bii.d.üL;ii. 0 ü a u I ü 1 j'riedii«l4tHätu|r±öi;iijjduri Äit.,, " w " i a r, ^ Sü£iülit Heimatstandort V.ien, " H * Aeisseübösk nuduli, " M jp'etiiaifcäeii.e ije'üt eiiuideiliüii. m/V •k.f ¿j-iasHUin. voii Waiier. üi-u wijatet. ¿ezuii"ie"riri«iid auf [üeinen xrlass vom iv Wlb, ordne 1 cli an etas s uiir nur iiielar danu Meldur^en voržule^en Pohvala 72. rezervnega policijskega bataljona in majorja zaščitne policije Maiwalda z dne 5.11.1941 za izvedeno »preselitev« skoraj 12.000 ljudi v 12 dneh. (ARS,'AS 1621, fasc 66.) A Jmaruuit. a/iJiau, aun ¿7.11 .iü*l. ¿f 100 VSE ZA ZGODOVINO Marcus Schreiner Božič, ZGODOVINA 72. MÜNCHENSKEGA REZERVNEGA ZGODOVINA ZA VSE 1941 in aprilom 1942 več kakor 7.700 ljudi, ki jih je izgnala samo ta četa.26 Četa je stražila tudi takoimenovano zbirno taborišče na gradu Bori.27 Odporniško gibanje ter aprila leta 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta sta nenazadnje dobivala vedno večjo podporo tudi zaradi takšnih postopkov. Kmalu je prišlo do bojev med policijo in »bandami«, kakor so partizanske enote imenovali Nemci. Eden izmed prvih bojev je bil 26. oktobra 1941 pri Čreti (Marija Čreta) blizu Vranskega v okrožju Celje, med 1. četo 72. rezervnega policijskega bataljona in partizani. V tem spopadu je bil hudo ranjen rezervni poročnik zaščitne policije Emeran Lechner. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kar je trajalo več ur. 3.11. 1941 je v bolnišnici umrl v navzočnosti svoje žene, ki je pripotovala iz Miinchna. Pokopan je bil na nemškem vojaškem pokopališču v Celju.28 Naslednja tri leta je bataljon preživel v večnem menjavanju deportacij, hajk na partizane, zased, manjših spopadov ter večjih akcij, v katerih je sodeloval z drugimi policijskimi bataljoni in pri katerih je vedno znova doživljal izgube. Nastanjen je bil še vedno v Celju, Krškem in Brežicah, manjše enote pa so občasno premeščali na Trojane in v okolico Trbovelj. HeiervepoIlMii-Balalllpn 72 GurkfBlet, dan 3. XI- I Bdi UntvralalnMT-iarh Tagesbefehl Nr. 1 m Am Montag, den 3. November 1941 starb on den im Kämpf« mit bewaffneten Banditen In Maria-Cret erhaltenen Verletzungen fUr Führer, Volk und Reich Ltn. d. Sch. d. Res. Emeran Lechner Ein ehrendes Andenken Ist Ihm gowlB! Maiwald MBjar dar Schutzpullizsl und Batnlllornkoinmsniiaur 26 Bundesarchiv Berlin, R 20/154. Fond vsebuje vojni dnevnik 3. čete 72. rezervnega policijskega bataljona od septembra 1941 do junija 1942. 27 Poveljnik čete je bil Josef (Sepp) Burgmaier, rojen 1899 v Waltershofhu. Od leta 1916 je bil prostovoljno na fronti. Od septembra 1918 do oktobra 1919 v belgijskem ujetništvu, leta 1920 je vstopil v bavarsko deželno policijo. V obdobju 1928-37: je delal v ženini trgovini in intendanturi NSDAP. Februarja 1937 se je ponovno aktiviral kot poročnik zaščitne policije v Münchnu. Ob začetku vojne je bil stotnik zaščitne policije, julija 1940poveljnik 4. čete 72. rezervnega policijskega bataljona, kasneje poveljnik 3. čete. 15.6.1942 so ga odpoklicali iz Slovenije in napotili v München. Poročilo poveljnika redarstvene policije Alpenland, ki ga je poslal miinchenski policijski direkciji se ni ohranilo. Okoliščine tega poročila govore v prid domnevi o nekakšnem Burgmaier jevem prestopku. Od marca 1945 je bil poveljnik 2. prostovoljskega policijskega bataljona Jadransko primor je v Istri. Burgmaier je umrl 15.2.1975 v Münchnu. Od leta 1928 je bil član NSDAP, od leta 1933 pa pripadnik SA. Podatki so iz zelo nepopolne osebne mape. Stadtarchiv München, Personalakten, Liste 20/83, Jahrgang2011, Bd. 1 Nr. 18. 2S Emeran Lechner je bil rojen leta 1903 v Münchnu. V obdobju 19231929 je živel v ZDA. Od maja 1938 se je uril pri policijski rezervi, letal939 je bil vpoklican. Od septembra 1939 do decembra 1940 je služil v 73. policijskem bataljonu. Konec leta 1940 je postal rezervni poročnik zaščitne policije in poveljnik voda 2. čete 72. rezervnega policijskega bataljona. Avgusta 1941 soga zaradi pijanosti in poškodovanja policijskega avtomobila premestili v 1. četo. 26.10.1941 je bil pri Čreti ranjen, za posledicami ran pa je 4.11.1941 v bolnišnici Celje umrl. Clan NSDAP je bil od 1937, pripadnik SA pa od leta 1933. Podatki so iz osebnega spisa. Stadtarchiv München, Personalakten, Abg. 20/101, Bd. 19, Nr. 1965. Osmrtnica poročnika zaščitne policije Emerana Lechnerja, ki je umrl za posledicami ran, ki jih je dobil v boju pri Čreti. (Stadtarchiv München, Personalakte, Abg. 20/101 Nr. 1965.) Poveljnik bataljona, major Richard Maiwald je občasno poveljeval vsem policijskim enotam na Spodnjem Štajerskem, s čemer so zagotovili enotnost poveljevanja. Poveljnik varnostne policije v Mariboru (Otto Lur-ker) in Maiwald sta tesno sodelovala, kar se je pokazalo zlasti poleti leta 1942. Julija 1942 je Lurker prestavil svoj sedež iz Maribora v Celje. Istočasno je dobila varnostna policija okrepitve iz Straßburga.29 Medtem ko je poskušal na Gorenjskem višji SS in policijski vodja Rosener s pomočjo 18. policijskega planinskega polka uničiti tamkajšnje partizansko gibanje in je pri tem opustošil več vasi, se je v Celju na dvorišču Starega Piskra zvrstilo več streljanj, v katerih je bilo ustreljenih več sto talcev.30 Samo v enem primeru je 29 Ukaz poveljnika redarstvene policije (Straßburg, 13. 7.1942) za premestitev 27. pripadnikov intervencijske enote (Einsatzgruppe) Strassburgv Maribor k polkovniku SS (SS-Standartenführer) Ottu Lurker ju. Pripadniki so poimensko navedeni, na Slovenskem pa so ostali večinoma več let. ARS, AS 1931, fasc. 759. 30 Avgusta in septembra 1942 so pod poveljstvom višjega SS in policijskega vodje Rösener ja izvedli več akcij 18. policijskega planinskega VSE ZA ZGODOVINO 75 ZGODOVINA ZA VSE leto XXI, 2014, št. 2 D$r Höhere SS-und Folizeiföhrer a g a g n ^ j. ^ im Wehrkreis XVIII j J~ J / / fführungsstab für Bandenbekämpfung. .¿.c^MUlPJ&V T D ' VvJ " " ■ I — — - I -J Dienstanweisung für Major d.ach.H a i Beauftragter des Höheren S3-und Foliaeiffthrsrs^ur dl« ÄusamiLenarbeit aller Sicherungskräfte In der Untersteiermark. 1.) Zwack des Auftrages ist es,den gesamten. Nacbriohtendienstjifi über Auftreten von Banden zu überprüfen. und in Verbindung mit anderen Dienststellen Sorge zu tragen, dass alle Nachrichten über Eandenvo kommen auf dem kürzasten Weg« bei ihm einlaufen. (•■■ 2.) Alle Sicherungskräfte haben das Auftraten von Banden querst an Mjor d.Seh.Maiwald »u melden,bevor andere Dienststellen verständigt werden.(B.B.meldet die Gendarmerie nicht zuerst in den Landrat oder sonstig« Dienststellen,sondern sofort an Major d.Seh,.Maiwald.) J) örtlich angesetzte Einsätze sind van Major Maiwald zu überprüfen. Ettgste Zusammenarbeit aller 3icherimgski'Sfte, beginnend beim Streifengang und beim Beziehen von Lauerstellung ist hier Voraussetzung. 4.) Der Einsatz weiterer Kräfte bzw,Zuführung von Verstärkung aus dem eigenen Baum ist Aufgabe von Major Maiwald. 5.) Ist Zuführung und Einsatz stärkerer Kräfte erforderlich,so sind diese bei mir aaaufordern. 6.) Eigene Kräfte,mit denen zunächst auszukommen ist,sind: Polizei Gendariaerle, Soll grenz schütz, Bahnschutz sowie Sonderstürme des Steirisehen Heimatbundes.(B3-Btan&artenfCLhrer Bock.) 7.) Kräfte des Steirisehen Heimatbundes sind beim Führer dieser Einheit anzufordern, 8.) Kräfte der Wehrmacht sind beim Kommandeur landeaschützen-He-giäent anzufordern.(Absprache des Höh-SS-imd Polizeifahrers mit dem Kommandeur der Division z.b.V.439) Alle Einheiten unterstehen im Bandeniamp? dem Höheren SS-und Polizeiführer,welcher auch beim. Zusammenarbeiten mit Wehrmacht den taktischen Führer bestimmt. 10.) Major d.Seh.Maiwald legt mir täglich bis 14,00 Uhr einen Ge-aamtlagebericht vor. 11.) Sollten Erweiterungen zu dieser Dienstanweisung erforderlich ■werden,sind mir Vorschläge vorzulegen. gaz.B ä a e n e r 33-Gruppenführtr und Generalleutnant der Polizei Für die Hichtigkeit_der Abschrift Cilli. den lörfioruar 1944 f Hwm.d.Gand. Rosenerjeva službena navodila z dne 18.2.1944 majorju zaščitne policije Maiwaldu za »sodelovanje vseh zaščitnih sil na Spodnjem Štajerskem«. (ARS/AS 1931, fasc 825, 107-9.) 100 VSE ZA ZGODOVINO Marcus Schreiner Božič, ZGODOVINA 72. MÜNCHENSKEGA REZERVNEGA ZGODOVINA ZA VSE Talcem prevezujejo oči (20.7.1942). (Muzej novejše zgodovine Celje.) nemško pravosodje po vojni ugotovilo, katera policijska enota je izvedla streljanje. Gre za streljanje 22. 7. 1942, ki je dokumentirano na fotografijah.31 Niti ti ukrepi pa za Nemce niso bili dolgoročno uspešni, prav tako kakor aretacije družinskih članov partizanov, njihovo izganjanje v Rajh ali pošiljanje v koncentracijska taborišča. Sodelovanje pri uničenju Pohorskega bataljona 8.1.1943 so enote poveljnika redarstvene policije napadle in na območju Velikega vrha uničile Pohorski bataljon (»tolpo s Pohorja« - Bachernbande, kot navajajo nemški dokumenti).32 V albumu fotografij bataljona so slike taborišča in ubitih pripadnikov Pohorskega bata- polka, ki so ga ustanovili poleti 1942 v Garmisch-Partenkirchnu, in drugih policijskih enot, da hi uničili partizansko gibanje na Gorenjskem. Žarišča teh akcij so bila na območjih Škofje Loke, Kamnika, Tuhinjske doline in Pokljuke. 31 V dopisu osrednjega urada deželne uprave za raziskovanje nacističnih zločinov državnemu tožilstvu v Augsburgu se omenjajo poročila 72. rezervnega policijskega bataljona o izvedenih streljanjih na dvorišču celjskega zapora, ki jih je predal zvezni arhiv v Berlinu. Dokumenti, predani državnemu tožilstvu v Augsburgu pa tam niso več v celoti ohranjeni! Bundesarchiv Ludwigsburg, B162/6473 BI. IlOff. 32 Posebno povelje poveljnika orožništva pri šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem. Maribor, 9.1.1943. ARS, AS 1621, fasc. 83. BEKANNTMACHUNG «■ ti. |«ii lili w« Hat Irtr« > ■ »Ki» »«•!♦'«;«» : ■ la Čini MokilikM« »•■•••»« r*rMM* EIICHOIKN •y»'4tJi«i» »»or» tfcitffolp ,, piOfl idKlIMf *r*d*t^ l- Som«, ni On« 12 M'* 19*1 m bi» » Cum h*m ukturui ur m ■ i ¿.'T.. 4 m SägB^'. — CrErI-' ii i i i - ii r.w«N»ii'»i' - '•'wiuMiita« im . i . |Hd li i mi < * t m. — . . —i ■» ... m! en—": .. l > 1 _ T««^ J— - " TL...M. »<■< lu«». - > f Mfc »t šsssss:■■• Egf ~.:■ »--—— —zJr-i-: ¿m ss'wntä S^S^jT. — ' CSfRiii ■ n 1 2fi|nrjr- < itsttsyrw^j —Btssi'rr.- --T- • - —gclya.-"*' -----— • • ■ "C--r. - — .—.•»■- TLnr\------------ — VljJjJl- I Ü! a. M — Win t- — --— K >¡2! ^-.'"V.iii''! .'¿JS »i.^^.Vl^ .... — ...4» j — *»t» • "'I** >' COll r «.r.tl5n ar. j»eh*rr. ts s.iirr.vr 19*5 tviLlonr/, trao flA--und Poli z.*llJT;r«r- nit d« i.urtr44 xur Kanntnia ¿a bradi t p Uui ■r. dlu butsillgl» Trvipp» «uit»rz'j£»t»n uaú ipiloht danit glalcafall» »tluoc ..«rti: u.id u»«rv«u)ung aua. lahl bur^hl«r dAfi . nilyrt^r»lil le ¿t^ahrirt su PuraoaalOrttaA ¿.r Cfflzlmru, Unta* fUlLTttr una !*«Jinuf ttluTur AS-h-" o J .yuiwar 1 ;. ..I...'..-.,. J t g a a B » í a fr_l_. Icb ap rocJle 4ir 2,/. -po 1.19 unA isa ihs lliKl- . sfe»liten u&nstm a» ulateniacliHEL LHüJamrahE, die ^QftVQhee vaijr njr..ruHK von jHBuptaiAfi. lt>lto» itói Míutaat. TCÍtcUer T. Rosenerjevo dnevno povelje 15.12.1943 s pohvalo 2. čete 19. policijskega polka SS, ki je bila obkoljena v Kočevju. ARS, AS 1931,825. Bataljon so na Spodnjem Štajerskem porazdelili po velikem območju. Kot pomožne enote so ustanovili Slovensko domobranstvo. Potem, ko so šele s pomočjo vojske in oboroženih sil SS uspeli spet vzpostaviti železniško povezavo z Zagrebom, so 2. četo bataljona in eno četo Slovenskega domobranstva nastanili v Kočevju, ki so ga nekdaj poseljevali Nemci. Že prej je v bojih okrog Novega mesta med 10. in 14.11.1943 padlo 6 pripadnikov bataljona.35 2. četo so obkolili decembra 1943 v Kočevju. Možje pod poveljstvom stotnika zaščitne policije Gutha36 so 35 Glei tabelo padlih pripadnikov batallona. 36 Friedolin Guth, rojen leta 1908 v Innsbrucku. Leta 1928 je bil v av- strijski vojski, leta 1930 pripadnik avstrijske policije, po neuspešnem nacističnem puču 1934 je zbežal v Nemčijo, istega leta je vstopil v nemško policijo, od leta 1937pri gestapuv Mitnchnu in od 1938pri gestapu v Innsbrucku. Od decembra 1939poročnik zaščitne policije v policijskih bataljonih, od januarja 1943 poveljnik 2. čete 19. poli- 100 VSE ZA ZGODOVINO Marcus Schreiner Božič, ZGODOVINA 72. MÜNCHENSKEGA REZERVNEGA ZGODOVINA ZA VSE bili odvisni od oskrbe z letali in so morali čakati na zunanjo pomoč, ki je prispela šele čez več dni. Na pomoč je ob podpori tankov in letalstva prišla 162. (turkmen-ska) pehotna divizija.37 Tu je padlo nadaljnjih 13 pripadnikov bataljona.38 Kot kaže primer Kočevja, so Nemci v Sloveniji najkasneje septembra 1943 izgubili nadzor. Vozila so lahko vozila le čez dan, kasneje pa samo v konvojih, nekatere ceste - kot naprimer tista čez Tuhinjsko dolino in Trojane, pa so bile zaprte. Po železnici so vozili oklepni vlaki. Manjše orožniške postaje na podeželju, kjer je službovalo pogosto le od 5 do 10 mož, so ukinili, ker so bile redno tarče napadov. Može so združevali v večje, gibljive enote, saj operacije z manjšimi skupinami niso bile več mogoče. Nemške taktike takoimenovanih nočnih zased na križiščih, kjer so prežah in streljali na vsakogar, ki je med policijsko uro prišel mimo, tako niso mogli več izvajati, saj so za te akcije uporabljali manjše število mož. Še hujše je bilo pomanjkanje težjega orožja. Topov nemška stran, razen v bojih od septembra 1943 do februarja 1944, skorajda ni imela. Na razpolago je imela le majhne, 5-centimetrske minomete, ki niso bili kos partizanski oborožitvi niti po ognjeni moči niti po dometu. Oklepna vozila je imela policija le na Gorenjskem, uporabe takšnih vozil na Spodnjem Štajerskem pa doslej - razen v bojih za Kočevje in okrog Novega mesta decembra 1943, ni bilo moč dokazati. Stotnik zaščitne policije Guth, poveljnik 2. čete 19. policijskega polka SS, in generalmajor Ritter von Niedermeyer, poveljnik 162. (turkmenske) pehotne divizije decembra 1943 v Kočevju. Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana. 1944 dalje so postopoma premeščali posamezne enote, ki so jih nadomeščale enote 28. policijskega polka SS »Todt«, ki so ga premestili iz Francije ter 1. bataljon »Cholm« 25. policijskega polka SS iz Danske. Tako so naprimer 2. četo bataljona, ki je bila nastanjena v Zagorju ob Savi, 1. 3.1944 umaknili od tam in nadomestili s 1. četo 25. policijskega polka SS.40 9. 3.1944 so 19. policijskemu polku SS v Parizu dodelili 375 podčastnikov in policistov kot nadomestilo za izgube v zadnjih letih. 99 med njimi jih je prišlo v 1. bataljon - v nekdanji 72. rezervni policijski bataljon, ki je bil tedaj v Lyonu.41 Nemške enote, kakršen je bil munchenski bataljon, so bile tudi prestare in nezadostno opremljene za tukajšnje geografske razmere, saj so bili naprimer popolnoma brez planinske opreme. Premestitev v Francijo Sredi februarja 1944 so pripravljali premestitev 19. policijskega polka SS v Francijo.39 Od konca februarja cijskega polka SS. 18.8.1944 je prišel v francosko vojno ujetništvo. Leta 1947 izpuščen, nato se je izselil v Argentino, kjer so ga leta 1980 na nemškem veleposlaništvu zaslišali kot pričo v postopku državnega tožilstva Dortmund proti 1. četi 19. policijskega polka SS. Član NSDAP in pripadnik SS od jeseni 1932. Ob koncu vojne (1945) stotnik zaščitne policije. 37 Fotoalbum v spomin na obrambo Kočevja. V njem so vidne enote kopenske vojske in tankovske enote. Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije. 3S Glej tabelo padlih pripadnikov bataljona. 39 Depeša rajhsfirerja SS in poveljnika nemške policije z dne 12. 2.1944. Bundesarchiv Berlin, R 19 2329/151. Delovanje polka v Franciji je zaradi pomanjkljivih virov le nepopolno dokumentirano. Sredi aprila 1944 je major zaščitne policije Maiwald42 po več kakor štirih letih domnevno zapustil bataljon, nadomestil pa ga je major zaščitne policije Fischer. Miinchenčani so bili očitno najpozneje od maja 1944 stacionirani v departmaju Haute-Savoie v okolici An-necyja in ob Ženevskem jezeru. Tu so se bojevali proti pripadnikom francoskega odporniškega gibanja. 40 Dopis orožniške postaje Zagorje ob Savi okrožnemu poveljstvu orožništva Trbovlje z dne 2. 3.1944, ARS, AS 1621, fasc. 114. 41 Dopis poveljnika redarstvene policije v Parizu z dne 9.3.1944. ARS, AS 1621. Za miinchenski bataljon je to pomenilo, da so zamenjali okoli 1/5 moštva. Treba je opozoriti, da so za dopolnitev lahko zaprosili šele potem, ko so zaradi smrti, zajetja ali ran izgubili 20% moštva. Nadomestnega moštva pa niso več tvorili Miinchencani, ampak večinoma folksdojčerji iz Hrvaške, Madžarske in Romunije. 42 Spis vsebuje le Maiwaldovo korespondenco, ko se je konec 40. let20. st. zopet poskušal zaposliti v policiji. Bayerisches Hauptstaatsarchiv, MInn, 101316, Richard Maiwald. VSE ZA ZGODOVINO 75 ZGODOVINA ZA VSE leto XXI, 2014, št. 2 j= ~ö m Po zavezniškem izkrcanju v južni Franciji se je bataljon, ki je bil nameščen ločeno od ostalih nemških enot, znašel v brezizhodnem položaju. Nemškemu umiku se ni več mogel pridružiti. Na švicarski meji stacionirana četa se je skupaj z graničarji podala v švicarsko internacijo, poveljstvo bataljona in preostale čete pa so se morali 14. 8. 1944 vdati francoskemu odporniškemu gibanju. 2. 9.1944 so pripadniki francoskega odporniškega gibanja kot maščevanje za pobite Francoze ustrelili 80 Nemcev - 60 ustreljenih je pripadalo 1. bataljonu 19. policijskega polka SS. 29 od njih je bilo pripadnikov munchenske policije, torej so bili pri bataljonu že od leta 193 9.43 Ponovno formiranje bataljona in konec vojne 19. policijski polk SS se je konec leta 1944 vrnil v Slovenijo brez 1. bataljona.44 Januarja 1945 so 1. bataljon nanovo formirali. Moštvo zanj (okoli 1000 mož) je prišlo s policijske šole v 43 Preko Rdečega križa so svojcem še med vojno sporočili, da je bila vzrok smrti policistov »nesreča«. Sicer pa so v kartoteki vzrok smrti še pred koncem vojne spremenili v »ustreljen«. Odkod je ta informacija prišla v Miinchen, ni znano. Ustrelili so jih na mestu, kjer so pripadniki 28. policijskega polka SS »Todt« 25.12.1943 postrelili pripadnike francoskega odpora. Štefan Klemp, »Nicht ermittelt«, str. 208-212. 44 Telegrafska depeša šefa redarstvene policije o premestitvi 19. policijskega polka SS iz Alzacije v Dravograd z dne 30.10.1944. ARS, AS 1622. Polk je prispel po 19.11.1944. Prvi enoti sta bili 3. bataljon 19. policijskega polka SS na območju Prevalj in 2. bataljon 19. policijskega polka SS na območju Raven na Koroškem. Poveljstvo polka in 1. bataljon nista omenjena. Ostravi.45 Šlo je večinoma za slovaške in madžarske folksdojčerje. Konec aprila 1945 je 1. bataljon deloval na območju Trojan in Zagorja, munchenskih policistov pa ni bilo več med njimi. 2. in 3. bataljon sta spet delovala na območju Novega mesta in Kočevja, kar je moč dokumentirati še konec aprila 1945.46 Pripadnike 19. policijskega polka SS so na Koroškem zajeli Angleži, a so bili že poleti 1945 izpuščeni. Po vojni so se preživeli pripadniki izvirnega bataljona vrnili v Miinchen. Rezerviste so odpustili iz policijske službe, da so se vrnili k svojemu delu. Vojno je preživelo le malo aktivnih policistov - ti so se večinoma vrnili v policijo ali pa so jih zaradi zdravstvenih razlogov upokojili. Znani sta le dve preiskavi zaradi zločinov bataljona - ena zaradi pomora Judov leta 1940 v Czestochowi in druga zaradi zločinov v Franciji. Nobena preiskava se ni končala z vložitvijo obtožnice. Zaradi delovanja v Sloveniji ni zoper pripadnike bataljona znana nobena nemška preiskava, pa tudi sicer je v zvezi z nemškimi zločini v Sloveniji poznana le preiskava centralnega urada v Ludwigsburgu, oziroma državnega tožilstva v Augsburgu, ki pa se ni končala z obtožnico. Seznam pripadnikov 72. rezervnega policijskega bataljona, ki so padli v Sloveniji do marca 1944 Tabela temelji na večih virih. Glavni vir zanjo je kartoteka padlih policijske direkcije v Miinchnu, ki so jo oblikovali med vojno. Drugi vir so seznami nemških vojaških pokopališč v Celju in Kranju, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije (ARS, AS II, akcesijska št. 301). Vpisi v celjskem seznamu, ki bi bili zanimivi za obdobje od zime 1944 dalje, se končajo na začetku junija 1944. Podatke o pripadnikih bataljona, ki so padli v drugem obdobju delovanja bataljona v Sloveniji, bi lahko pridobil le s pomočjo raziskovanja v informacijskem uradu kopenske vojske (Wehrmachtsauskunftsstelle) v Berlinu, česar doslej še nisem mogel. 45 Alfred Hasemeier, Wie ich zum „Schnäutzer" wurde. Anekdoten und Abenteuer 1930-1945. J. P. Bachem Verlag Köln 1980, 2. Auflage 1985. Knjiga vsebuje številne anekdote in spomine na avtorjevo službo pri policiji. Hasemeier je bil od januarja 1945 poročnik in poveljnik voda zaščitne policije vi. bataljonu 19. policijskega polka SS. Vknjigi najdemo sicer malo, ampak vendarle nekaj preverljivih podatkov o avtorjevem službovanju v Sloveniji. 46 Različni spisi in poročila. ARS, AS 1622. ®ifl4HNl lil Stri« ÜBE. Hilter i rojit ti unmin liftfln Lir*lin- ibA $cnrn 3wF fWHpp 6flllil11Blt^lmiL|irTiTirtm ] .Ju ■ H" SbitcoilSe 100 VSE ZA ZGODOVINO Marcus Schreiner Božič, ZGODOVINA 72. MÜNCHENSKEGA REZERVNEGA ZGODOVINA ZA VSE Datum Kraj Priimek Čin 3.11.1941 Celje, posledica ran, pridobljenih v boju pri Čreti Lechner rezervni poročnik zaščitne policije (ZP) 8.1.1943 Veliki Vrh, Spodnja Štajerska Schußmann rezervni podnarednik ZP 5.4.1943 Mozirje, Spodnja Štajerska Pappenberger rezervni podnarednik ZP 28.4.1943 Oberradule (?), Spodnja Štajerska Mühlhölzl rezervni narednik ZP 29.4.1943 Oberradule (?), Spodnja Štajerska Piser rezervni narednik ZP 24.6.1943 Brez podatka, ranjen 28.4.1943 Von Fromentini rezervni poročnik ZP 24.6.1943 Trojane, Spodnja Štajerska Forstner rezervni narednik ZP 27.9.1943 Goričica, nemško-italijansko ozemlje, Spodnja Štajerska Dirscherl rezervni podnarednik ZP 27.9.1943 Platar, italijansko ozemlje Thines desetnik ZP 7.10.1943 Preska, občina Polšnik Wagner rezervni podnarednik ZP 24.10.1943 Brezje, Spodnja Štajerska Höß rezervni podnarednik ZP 24.10.1943 Brez podatka Fink pomožni policist (iz Hrvaške) 24.10.1943 Brez podatka Steiner rezervni podnarednik ZP 10.11.1943 Novo mesto Weber rezervni narednik ZP 10.11.1943 Med Trebnjim in Novim mestom Gmeinwieser rezervni podnarednik ZP 10.11.1943 Med Trebnjim in Novim mestom Wächter rezervni podnarednik ZP 10.11.1943 Novo mesto Hillmaier rezervni podnarednik ZP 13.11.1943 Novo mesto Schmidt rezervni podnarednik ZP 14.11.1943 Novo mesto Bussenius rezervni podnarednik ZP 5.12.1943 Češnjice, Ljubljanska pokrajina Heimann rezervni podnarednik ZP 5.12.1943 Novo mesto Hirschauer rezervni narednik ZP 10.12.1943 Kočevje Sehrbruch rezervni podnarednik ZP 10.12.1943 Kočevje Rupp rezervni podnarednik ZP 10.12.1943 Kočevje Lubitz rezervni narednik ZP 11.12.1943 Kočevje Dombacher rezervni narednik ZP .. 12. 194347 Kočevje Dürr pripravnik ZP .. 12. 1943 Kočevje Märker podnarednik ZP .. 12. 1943 Kočevje Weißenberger narednik ZP .. 12. 1943 Kočevje Roschmann brez podatka 10.12.1943 Kočevje Lubitz rezervni narednik ZP 12.12.1943 Novo mesto Reiter rezervni podnarednik ZP 12.12.1943 Novo mesto Schneider rezervni podnarednik ZP 13.12.1943 bolnišnica Brežice Pflug rezervni podnarednik ZP 13.12.1943 bolnišnica Brežice Menges rezervni podnarednik ZP 23.12.1943 brez podatka, samomor Kühnert rezervni podnarednik ZP 25.12.1943 bolnišnica Golnik Orlando pripravnik ZP 19.1.1944 Dalmwerch(?)/ Novo mesto Mehlstaubl narednik ZP 15. 2.1944 brez podatka Fl et desetnik ZP Prevedel: Aleksander Žižek 47 V seznamu natančen datum smrti ni naveden (le mesec in leto). VSE ZA ZGODOVINO 75