'BocWObTk. k- Hofbibliothek, Wien St. 1. „So5a." izhaja vsak p«tek s in veljg t po§to prejemana ali y Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 fotvxt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po- slanicah" se placuje za navadno tristop- no Trsto: 8 kr. Se se tiska X brat 7 „ „ „ ;, 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Z*ve2e crke po prostoru. V Gorici, 3. januarija 1880. S$^$ Tecaj X Posamexne fitetilke ie doblvajo m 10 aoldor t Gorici v tob) karnici t »•-•poski : ulici blizo „tm kron". in na ¦taran trgu.—V Trstu t tobakarni-ci „Via della caseraa 3". Dopisi naj sc blagOTOljno -w uredniStru „SoJ5e" ˇ Gorici t Hilarqau.,. tiikarni, narofoiina pa opr»Tniltru„Soo»«* mm Korenji r Stioia- n Mii it. MS Ifc naditr. Rokopisi ¦• n# rrafiajo; dopiii naj it blagOTOljno frankujejo. — Delalc«m in drugim nepremoiniai ¦• Daro&ito* ¦niia, akoit oglai* pri urednifttfii. Vabilo na narodbo. Kakor srao uze naznanili v zadnjih Stevil-kah lanskega leta, izhajala bo „Sofia" tudi za naprej redno vsaki petek. DanaSujo stevilko v-dobe vsi tlosedanji narofiniki; potem pa se bo poSiljal Hst samo tistim, kateri so poravnali na-roenino za prcteklo leto, ter se narofie za letos. Narofinina zna§a za vse leto . , . 4 gl. 50 kr. „ pol leta ... 2 n 30 „ „ fietrt leta . . . 1 „ 20 „ Opozorujemo na to, da uredni&tvo, ka-tero dobro pozna veljavne mozc po dezeli, je lofieno od opravnlstva, koje jih ne pozna tako dobro. Prosimo, naj nam torej nihfie ne zameri, fie ne dobi prihodnje §tcvi)kc, ker se ni narofiil. Narofinina naj se blagovoljno pogilja po poStnih nakaznicah — kar je nojprilc&niSc — opravnistvu „Sofiea v Gorici na Korenji v Stiksa-vi liiSi, ali pa naj se plafiuje naravnost nascmu opravniku g. J u § t u V u g a. Tudi re-klamacije, oznanila in sploh administrativue refii naj se po&Ijajo opravnistvu. — Dopisi naj se izvole fraukirati. — Itokopisi se ne vraeajo. Nasa novoletna voScila. Vsakdo ima o novem letu svoja voSfiila za vse one, ki so mu pri sreu in — za se. Zakaj bi jih tudi „Soca" ne imela? Saj je posvetila svoje delovanje v prospeh 'judskcga blagra ter je do zdaj skozi devet let se pri vsaki pnliki pokazakv da se odkdtosrfino in zvt'sto delezi veselih in tuznih ur svojih rojakoy. — In danes o nastopu novega leta, novega desetletja da bi jim ne imela kaj voSfiiti ? Nikarte kaj tacoga mi-siiti! nSofiaft je z voSfiili, in sicer s prav po§tenimi, iskrenimi vo§Lili dobro zalozena. Cujte! Slovenci smo mala, pa ziva vejica na deblu slovanske lipe. Da se ta vejica ohrani in vise LISTEK. razvije, je neobhodno potrebno, da rase celo drevo in da se v njem nepretrgan ohrani pretok oftvljajofiega soka iz korenino v deblo in iz debla v posamezne veje in vejice kosate^ velikana: Slovanska vzajem-nost bodi ziva, krepka, nezrusljiva! V Avstriji im zraven dvugihnarodu. znamenito Stevilo Slovanov; njih je cel6 vefiuia vsega prebival* stva, tako da sloni drzave inofi naj vefi na Slovanih. Pri vsem tem pa — in dasi so bili oni vsigdar zvesti, vsigdar vueti za dom in cesarja, — bile so do zdaj njihove narodne pravice 1« z mrtvo besedo priznane in malo spo§tovane. Bivse vlade so skrbele raarivefi za to, da je nadvladaril v enej drzavni polovici nem-§ki, v drugi pa madjarski element. Tuzna nam je bila osoda! — A Slovani nismo pohlevuo molfiali ter rok leno krizem diiali. Napredovaje iz lastne mofii v kul-turncm razvoji tirjali smo neprenehoma svoje pravice in bojovalt se za-nje — ne obupno — ampak v trdni zavesti, da slednjifi gotovo zmagamo. Pribojevali smo uze ofiitne uspehe; a tega boja §e vendar ni prav ko* nee, §e ne sniemo pojmstiti oro^ja; kajti nasprotniki bud6 ter fivrsto pazijo, kako bi nas pregnali iz pri* dobljeuih ugodnih pozieij, Prow, eesar sum je spoznal pravifinost na§e stvari in poklieal je na vladno krmilo mo^e, katerim je niari, mir narediti mej iiv.strijskimi narodi. U^e zad-nje dr2avnozborsko volitve so se vi'lile pod ugodnej-Siin aplivom; drzavno zborovanje preteklih dni pa nam je jasno pokazalo, da com viSe si kronni zaupniki pri-zadevajo, izpolniti cesarjevo narofiiio, tcm strastneje se jim unirujo ustavoverci, kateri, vajeni gospodovati, se z vsemi silami apenjajo po nadaljnem nadvladovanji. A uze je dano na odvaznem mestu mo2ko za-gotovilo, da se Slovani v Avstriji ne smejo dalje na steno pritiskatilu^e so se s pofietka trdno oklenjene viste ustavoverne opozicije raztrgale in uze je prva zmaga avtonomistov, h katerim pripa-dajo vsi slovauski zastopniki, dognana in s cesarsko sankeijo slovesno proglasena. Na to prvo zmago, na Taaffe-jevo vitezko besedo, na vstrajno, pogumno in modro delovanje *na§ih driavnih zastopnikov — a pred vsem se ua pravifinost naSe stvari — sta-vimo trdno zaupanje — v boljSo bodofinost. In torej je izrazeno naSe drugo voSfiilo v besedah: Vise ne-go po ogromnej vojski ojafii naj se Av-strija po zado volj nosti svojih enako* pravnih narodov! V tern iskrenem voSCilu je zapopadeno tudi vse, kar voscimo v narodnem oziru svojej o2ji domoviui. Novo leto na kmetih. Nikoli se senizdela jiitranja slu2ba bozja va§ki mladini tako dolga, ko danes. Nikoli §e niso tako tezko kleCali, ko danes, nikoli niso tako malo molili. Ko je gospod po evangeiiji molil nekoliko ocenasev za one, ki so umerli v starem letu, in za srecno novo leto, pregibalc so se tudi otro§ke ustnice, a ko bi bil kakega paglavca poprasal, kaj in zr koga je molil, bi gotovo sramezljivo v Ua pogledal, odgovoril bi ti pa ne bil nie, ker tudi res ne zna, kaj je molil; saj nje-gove misli bile so danes zunaj cerkve, kamor bi tudi on ze najraje iel. Hvala Bogu, zdaj je slu^ba bozja konfiana! Se enkrat pokleknejo, duhovaik blagoslovi svojo fiedo, potem zagerme po cerkvi otroSki fievlji in vaska mla-de^ se vsuje iz cerkve. Glasno in 2ivo pomeukovanje se zafine, otroci se razdel6 v majhne fiete in hajdi, konja kovatt Nejprej, se ve da, Iete v duhovnijo. Oospodovi kuharici'ta ropot ni posebno v§ec in zato jezno uka-zuje otrokom, naj se pobero* iz ve2e. Ali danes je njena mofi profi. Kakor da bi k tlam prirasli bili, stoje ov-oci ter mirno gledajo jezefio se hi§ino. Vedno nove cete prihajajo, da jih je levsaveza poloa. Tiho Kaj jej voSfiimo gledo Ijudake omike, glode gmotaega blagra in vsestranskega napredka — to smo uze ito in stokrat razlozili in fie Bog da, bomo ie daljo raz-kladali ter dostavljali veljavnih rodoljubov in svoje nasvete, kako to, kako uno dosefii, da poBtane oal narod, fie ne po broju svojih ljudi, pa po svojem kal* turnein razvoju enakovcljaven vsem drugim narodom zlvefiim v varnem zavetju avstrijske krone. Na§a de^eia in 2 njo vred drugi deli avatriJBko-ilirskega Primorja so hudo zadeti po zaporednih sla-bih letinah. Revfifiina je v nekaterih krajih nepopii-Ijiva — ubogo ljudstvo strada in trpl mrazi, da bi se moralo kamenu usmiliti; tu pa tarn uie urairajo revezi glada; to nam je znano po zanesljlvlb poroei* lih. In naj se nikar ne misli, da je pri dm na Go-riskem v tein oziru kaj bolje, nego valromaSni Iitri; Bog, da bi bilo 1 Toda na Kanalskem, v Brdib, pod Cavnom, na Krasu in vefiji del tudi v nali FurUnlji je beda, je stradanje splosno in niti boljfii poseithik uema s fiim pomagati, saj si ssm sebi ne more. Torej nam prodira iz tuznegc area najtoplejie voifiilo: Ha] bi se bozja vsegamogofina milost ozrla na nalega u-bozega posestnika in kmeta ter ga v letu 1880 na poljih, vioogradih in travnikih, v kleti in hlevu obilno odSkodovnla za letoSuje silne stiske in te2ave; z\ zdaj na naj bi filove§ka milodarnost na pomofi priskofiila in pred vsem, naj bi drzava, v katere zvezo se zvesto in ponosno oklepa nagagrofija, radodarnoodprla svoje zaloge ter hitro in izdatno pomagala, da revezem iz uesrefie ne nastane — poguba! Slednjifi imamo Se kratko, pa nujno vofifiilo npro domott. Vsak si vo§fii zdravje, sreco, zado volj-nost in dolgo zlvenje. nSofiaa je v tern oziru tudi nejtako s e b i fi n a; ona 2eli tudi zdrava, srefiaa, zadovoljna biti in dolgo 2iveti. Toda njena sebicnost ima blago podlago: ona Mi vse to — n e z a s e, tudi ne za svoje lastnike, ampak za stvar, za ljudstvo, za narod. Bodoljubi v mestu in na dezeli, Vi razumete naSe voSfiilo, kajneda? Dobro, na Vasje, da jeizpol-netel — Sepetanje se zafine, vpra§anja in odgovori se fiujejo — ali na enkrat umolkne vse in klobuki zginejo z glave, kajti ravnokar je vstopil duhovni gospod v vezo vra-fiajofi se iz cerkve. -VoSfiim veselo novo leto", »Bog vam daj vse dobro", „Da bi §e danes leto, zdravi in veseli...." glasi se od vseh strani in otroci rijejo se okrog gospoda inolec mu z desnico jabelko, krompir ali tudi oblico. In gospod, ki je dobra du§a, stopi v svojo izbo ter prinese celo skledico novcev, fietverta-kov, celo kaka desetica se blisCi mej njimi. Potem vzame jabelko za jabelkom iz stegnenih rok ter po-tisue novec vanj, kakemu tudi dva, ali fietvertak in kakemu svitlo desetico. Kako bistro gledajo mali vo-Scilei na gospodove prste, kaj vpifii v jabelko, kako zagrabi vsak svoje in „Bog povrni* mermraje hitfi ven, kjer jih ze Cakajo tovari§i. 9Kaj ti je dal", „koliko ima§ tiu kli6ejo pri§lemu naproti in se gnetfi okrog njega, da bi mu pomagali Steti, fie tudi je samo eden ali dva novca, potem pa hitro naprej k temu ali o-nemu sorodniku. Po poti gredfi pa vsak se enkrat pregleda svoje jabelko, presteva, koliko ^ebljev 2e ima njegov konj ter potisne novce globoko v sredo, da se koinaj vidijo. iKaj danes mar otrokom mraz, sneg in led! Ce se mu po poti zdersne, ker ue pazi kam stopi in fie telebi v sneg, kaj to, samo da ni noben j novec iz jabelka pal I J Kar ima vas otrok, vsi so danes zunaj; defiki in dekleta, vehki in mali. Ce le more hoditi, 2e ga i vlefie etarSi brat ali sestra za roko sebo ter ga pod- Dopisi IZ GepOVana 28. dec. |(Izv. dop.) Ljubljanski „Sloveuec" je v St. 142. nasvetoval napraviti delnifi- ucuje po poti, kako mora voSSiti in prositi, da mu podkujejo konjifia, ki ga der2i v premerzli roki. Bolj mali in plasljivi hodijo v velikih kerdelih, da imajo vefi poguma. odrasli jim stopajo po 3 ali 4 vkup ter nofiejo sprejeti novih v druzbo, kajti, fie jih je vefi, manj dobi vsak. Proti 10, 11 uri je vsa vas obrana; pri vsakem stricu in ujcu, pri vsakem svaku in teti so 2e bili in kakor tudi premisljujejo, ali so koga pozabili, nobe« nega ve6 ni. Tedaj se vstopijo v kako vezo ali pod kako streho ter Stejejo svoj zasluiek, ue*enkrat ali dvakrat. tudi vefi ko desetkrat vedno z istim veseljem. Najvec pa jih stoji doii pred Kovafiifiem, ki prodaje sladkarije. Mo2 si je te dni novih priskerbel in zdaj so razpostavljene v njegovem oknu v prozornih fite-klenih loncih. „Hej I to mora biti dobro", BsliSi8, jaz bi rad to kupil", „ne ne, to jc bolje, jaz sem 2e to pokusil" pomenkujejo se med sabo zeljno zrofi v okno, za kojim se smeje zviti prodajalec. He I ko biae mo-glo to zastonj dobiti — ali Komfiifi hofieimeti novce, zastonj ne da nifi. BNu, pa saj imam dovojj novcev, fie eden oddam, se Se poznalo ne bo", mermra otrok ter obrafia jabelko, premiSljujofi, kateri bi neki naj-prej nesel v stacuno. „Eh, ta je tako gerd, naj bo" in potegae ga pofiaai iz jabelka in s te2kim sercem ga nese noter za sladfiice. Ali, kamor je Sel eden, gre tudi drugi, pervi je led prebil in pot ugladil in tako zgineva novec za novcem iz jabelka. Ojoj, zdaj je v jabelka 2e vefi prazoia luknjic, ko novce?! X«ti pre* mm ko dra&tw* ki aaj bi nakaposalo zeinfi&a- v Bosni, i tistc dajalo Slovencem v obdelovanje i odkup. Tezko je izbarati na GoriSkem vasico, katera S« li toela ali vojaka alidelavca t Bosni. Potih jezna-m todi tisthH Slovencem, ki ne bero casopiaov, da : ffi Bqsna plddna, rodovitna a malo obljudena deLela. | Po zanesljivlr poroJilih je tudi jraano, da so zenilji- ! gfo v Bosni jako po nizkej ceni na prodaj. Zraten tega pa tudi vemo i vidimo, da nam Slovencem na GoriSkem i Kranjskem domacega plodnega sveta hodi jm malem. Zato se ob mejnikih sliSijo toiikokrat pre-pfri za vsak paiec zemlje. Domae* zemlja nam posta-ja pretesna, to je resnica, ki se ne da tajiti, dasirav-so je res, da z umnim kmetovanjem moremo se veli-ko pomnoiFti zemeljake pridelke. Na GoiiSkem je mend* ni obcine, ki bi izmira* la, ampak pri na& se v obce atrad mno2i, zemljiSea pak se neiejo Siriti, i vrh tega smo imeli zaporedo-ma slabe letine. RevScina nam sili tako do grla, da 40 ceJo pjebivalci krasne i rodovitne goriSke okolice jell se izaeljevati v Ameriko. Ko! ko bi sr takim tevnini ljudera dala ugodna prilika izseliti se v Bosno, T doroato, v slovansko i avstrijsko dezVlo, bi paS gotovo njhce vcS, ne mislfl na Ameriko. Pomagajmo to-raj tudi goriSki Slovenci nasvetovanemu draStvn na ooge, Denar nalozen na bosnjaSka zemljisca ne bo zavrien, gotovo bo dajal bo^jSe in gotovejSe obresti, kakor katerokoli drngo podvzetje, Vrh toga bi se • tern cinom pomagalo, prvic" delavnim pa revnim so-bratom k delu i krahn, drugiC pomagalo bi se zane-marjeno pa bogato Bosno kultivirati; tretjic koristilo bi se tudi naSej skupnej domcvim Avstriji. Kedo je Itel naSe mladence i moie, ki hodijo dela i kruha iskat si po Sirocem svetu, kjer si pa proogi pridobe vec r&zvad i Skodljivih lastaosti, nego premoienja! Marsikater takih polega tudi po boluiS-niub, ter svojo obcino opominja na lepo dolznost po ocetovsko skrbeti za vse svoje otroke-obcane. Za ob-Sine i doticne osebe bi tedaj bilb jako koristno. ko bi bq takim delavcem dala ugodna prilika v bljiz-nej Bosni si zagotoviti nov dom, delo i kruh. Le-ti naseljenci bi pa tarn ne pomagali le sami aebi^ timvefi koristili bi tudi novej avstrijskej deieli ,— Bosni. Slovenec prav lahko razumi BoSnjafca, toraj bi naSi naseljenci postali tamoSnjim domacinom uCi-t,elji v obdelovauju zemlje i raznih rokodelstvih; ucili bi z izgledoin i besedo. Pridni slovenski naseljenci bi Bosno bitro kul-tivirali ter spremenili v avstrijski vrt. Kaj Avstriji koristi rodovitna Bosna, ako nima tarn razumnih de-lavnih rok, da bi izkoristile bogato zemljo V V svoj lasten prid mora tedaj tudi vlada skrbeti, Bosno na-seliti i kultivirati s Slovenci, ker le-ti jej morejo v iiiio slovanskej dezeli paS vec koristiti, nego Nemci ali Madjari. .' - Zlozimo se toraj goriSki Slovenci s kranjskimi, da :>e hitrej§e ustanovi delniSko druStvo za nakupo-.vanje bosnjagkih zemlji^d i obdelovanje tistih s slo-venskimi naseljenci. Kmetije se v Bosni dobijo Se .pray dober kup, zato pa tudi zidi u2e tam pravprid-.np ltupcojejo i meSetarijo. Na noge tedaj Slovene:, da judovski oderubi ne spravijo v svojo smolnato pest bogate slovanske Bosne I AkQ se dela resno popri-memo, gotovo nam bo tudi vlada sla na roke i nam pomagala. ___________ IZ BOVCa 29. dec. (Izv. dop.) Dne 28. decem-bra imela je narodna citalnica v Bovci svoj obcui zbor, kojega se je vdele^ilo §e zdatno Stevilo udov. Na dnevnem redu bil je nagovor predsednikov, tajnikovo sporocilo o delavnosti narodne citaluice v minolem letu, letni racnn, narocba raznih casopisev, vohtev no-vega titalnicnega odbora in nasveti posameznih udov. ' Vse tocke verSile so se v najlepSem redu. V kratkem sne*i KovafiiC ga je zinotii; da bi ne bil iel dol k njemu, zdaj bi imel se vse, kesa se otrok, vzame o-Rtale novce iz jabelka, je oc-edi in obriba, dasesvetie ko novi ter je shrani za semenj v stari moSnjici, kojo si je od matere izprosil. Tako jo cuva, kakor da bi . biJa polna samih evitlih rumenjakov in po noii jo skriva pod svojim zglavjem, da se mu o samih novcih . sanja, koje pobira s tal in gati v muSnjico, ali, ko zjutiaj pre^teva svoje premoienje, nima niti enega vec, ko prejsnji dan. Odrasli decki pa igrajo za novce skriti pod kako streho na kakem dvort§ci, dokier jih : ne ssapodi gospodar ali ne izgine zadnji novec iz jabelka — pervi zacetek pozneje nesretne strasti 1 Ne samo otroci, tudi stare pripognene Venice ve- - sele se ze ve5 casa novega leta. Koj po ma§i pril«>ze . v tako premo^niSo hi§o, stopi za ognji§Le ter prica- . kuje gospodinje. In kadar pride ta v kuhinjo tedaj ti zacne voSCiti, da te uha bole. „Bog obvaruj vas in vaSe otrocice vsega hudega, Boj vam daj ljubo zdravje, Bog daj, da bi se zlvina lepo redila, Sv. Andrej hrani krave nesreie in Sv. Stefan pazi, da bi se konj ne poSkodoval, Bog daj ranjkim mir bozji; Bog vam vse < poverni, ker ste mi dobrega storili 1 Bog in Devica . Marija daj otrofiiCem. pravq pamet, da bi taki postali, kakor njjh mati, tako pobozni in tako dobrih rok jgv. Ferjan ohraai hiSo ognja in drugs nesreCe in vsi in v jedernatem nagovor' ie gospod predsedn»k Aloj-zij ZorS povsdal, da Bovska ditalnica stoji §e vedno na bolj trdnewi temelji po padli Plevni, ter da se je jako okrepcala v starem letu 1879 toliko v dulevnem, kakor tudi v gmotnem oziru, o cemur je tudi ude prepri&Uo tajnikovo in denarnicarjevo sporofiilo, kajti pomnoiilo se je §tevilo udov in Tblagajnici ostalo je konec feta preko 45 f. gotovine. Zaradi tega je oboni zbor skluail narofiti se na vse slovenske casopise iu §e na dva nem§ka. V odbor so bili voljeni: Za predsednika enoglas-no Alojzij Zor5, za denarnicarja Iv. Jarecr za odbor-nike Wat, Maurer, Rajm. Siirck, Aut-Sutin, Ant. Een-da in Ant. Stres, za namestnika, Alojzij Boiii. Ant. Dnrjava. Obfiiti zbor skknil je v novem letu napra-viti vefc veselic, osebito o poletnem fasi, ko bodo Bov-caui domu, kajti zdaj so razkropljeni po celeni svetn zaradi svoje kupfiije. Predlog se je tudi sprejel, da se bo pnhodnje skerbclo, da se pomnf*2i CitalniCna knji^iica, ker It: po tem potu se bo pokazalo n**ka-terim zagrizenim Nemiurj* ra, da tudi nai slovenski jozik je mil in gladko*tekoL in da zaslu^i svoj pro-stor med izobrazenim svetom. Ko §e kaj Izvleten iz svoje mavhe, vam ute po§ljem. *)—Srecno novo leto! ____________ y- IZ BOVCa, 27. dec. (Izv. dop.) BEt in terra pax hominibus* — poje se zdaj povsod, *mzai»snam je treba mint vsem — tudi nam Bovcanom. Pomiriti se hocejo tu vladajoce stranke — a v ta namen bi se imel i/tiebiti s koreninanii vred narodni zivt-lj, sad novejSe dobe. — Ne refem prev^C. Kakor je dobro znano, so prebivaki celega bov-§kega okraja Slovenci, katerih Cut in misel se oklepata vedno ozje domovine. Oni cestijo svoj materni, dasi rabijo tudi mnogo nemSki j«?zik. Da t potrebni so jira vsi jeziki, ki se govore v na§i carevini, ker Boveani knpcujejo po vseh avstrijskih de^elab. Ta pa ni pravi uzrok, da bi imeli materinSC-ino zauemarjat: cd6 zattrati. Dajte nam marivec Sole, v katerih bt unela mladiiia pdloznost, uftti se misliti v nasern jeziku in v njem se temeljito izobraziti; dajte nam Ijudsko §ti-rirazrednico in morda tudi zacetek kake srednje §ob"; potem se na§i otroci la^ej nauee tudi ptujih je/.ikov, h katerim se za Bovec v^teva tudi nemSki. N;ij se poskusi i potem se bo videlo, ali pojde ali ne. Zakaj pa jim ni treba ueiti se madjarskega, poljskega, ces-kega in drugih jezikov, ki jih naSi Boveani tudi po-trebujejo, nekateri Se bolj kakor nemScine? Zakaj se vedno trobi samo v nemSki rog ? Ako hocerao naravni temelj postaviti ljudski omiki. moramo rabiti za to domaci materjal — svoj materni jezik; ali z drugimi besedami, ako hocemo, da se bodo nasi otroci bolj na Iahkem naucili potrebnih znanosti ter se pnpravili za 2ivljenje, poducujmo jih s pomocjo jezika, katerega koj razumejo in ne zabijajmo jim v glavo uze v pr-vih letih Solskega poduka — tujScine. Kedar bo temelj trdno vzidan, potem se labko Se marsicesa nauCe' — posebno pa drugih jezikov; ?aj imamo Slovenci v tem oziru pred mnoginr. drugimi narodi pripoznano prednost, da se nas jeziki tako rekoc" prijemajo. NemSko poducevanje, katero je trajalo v Bovcu cez 30 let, ima pokazati le redke uspehe. Nam pa mora iti v prvi vrsti za to, da obrodi ljudska Sola kolikor mogoce izdaten sad; za to jo zelrmo imeti slovensko — to je naS panslavizem, naSa jugoslovaa-ska propaganda. Da se spremeni 5italnka v „Lesevereintt, da imajo biti naSe Sole zavoljo nekaterih rodbin nemSke, ali da imajo vsi Boveani podlo^ni biti nezmotljivt vse-gamogocnosti enega Bismarka, — tako datee" tie pojde nigdar nasa miroljubav. Vsled strahovanja ali kakor se izrazujejo nekateri, vsled BSpritzea" oseb, ki niso Fred. pray priHene, gotovo nejaspi ve6 narodni zivelj; Taki pripomocki niso sposobni za to, da se v Bovcu ohrani ljubi mir. Bog nam daj v novem letu kaj boljega do-ziveti; saj smo v starem pouzili marsikaj grenkega 1 *) Prosimo. svetniki naj prosijo Boga za dobro letino 1B Tako be-seduje brcz konca in kraja zenica za ognjeui in vsa-kega svetnika, ki jej pride ua urn, prosi naj hrani to ali ono pri hi§i, kar jej prej v misel pride. In ^ospo-dinja, ki je pa zeld malo bliSala, kaj vse jej voSfci starka, nalije jej skledico kave. Hej, kako j«»j t» diSit To je njena duSna in telesna hraua in prav zarad nje priSIa je danes tako zgodaj. Pri odhodu pade jej tudi kak novci5 v dlan in potem zacne zopet voScilo s kraja, da bi sami svetniki atekli. Najbolj, se ve da, sihjoh gospodu zupntku, ker on ne gleda na vsak novec j a toliko bolj gospodova hiSina, Ki vsako po strani pogleda in bi jo uajraje z vsemi njenimi voScili zapodila. Ali, dlovek ne sme vsega storiti, kar zeli in tako mora tudi hiSina svojo jezico poSreti. Vsako toliko pride gospod iz izbe, kjer sprejema vaScanov voScila v kuhinjo in tedaj ti zacne voSceuje brez konca in kraja, brez miru in odpocitka, da je treba eioveku svete poterpe2Ij»vosti. Hvala Bogu, da je novo leto samo enkrat v letu; to je ediua to-Ia2ba v takih stucajih 1 Moi5je so od nekdaj sovraznikt predolgih govo-rov, to slabost imajo le jezicne 2ene. Ako vidi sosed soseda, zuanec znanca na cesti ali tam na voglu, stopi k njemu, poda mu roko govored: Bog daj, ida bi se Se danes leto videla zdrava in veaela, in konec je, „ !, 30. dec. (Izv; dop.) NaS okraj dela 2e vefi let novo skladovno cesto proti I-driji, pa delo je do zdaj komaj na pol izgbtovljeno; posebno manjka Se raosta v majhnej grapi nad Zeli-nom. Delo je cenjeno nekaj nad tisofi goldinarjev, pa vtegne precej ve6 stati. Do zdaj niso dobili Se no-benega podvzetnika, ker se vsak boji zgube, Najbri6 bomo morali torej most v roboto delati. Na nwogib krajih se je zemlja uleknila, tako da bo treba Se ve-liko dela, preden bo cesta kolickaj za vo^njo pri-pravna; zlasti z gruScanjem je te^ava, ker ni na vsej cesti druzega kakor zemlja ali pa debelo kamenje, s katerim je mnogo truda, preden se razdrobi ter vspo-sobi za posipanje. Sploh je lega zelo neugodna, pov« sod sterm breg poleg bohnece Idiijce. Tri leta u2e moramo pla^evati po 50% izravnih davkov, oziroma opifvljati primerne robote, kar zuaSa, preracunjeno skupaj v d»»nar, u2e kakih 10.000 gold, in iz drzav-nega zaloga(?) je dobil cestui odbor 4000 gld. (? Op. ured.) Rps veliki stroSki za komaj 7 kilometrov|dolgo firto. Naj opomnim, da idrijski okraj ni Se zacel delati svojega kosa, dasi je od Fare do naSe meje nad etio uro hoda. Idrijfianom se nic kaj ne mudi; in vendar bode cesta tamoSnjim trgovcem jako koristila, ker bodo Cerkljanom konkurencijo delali s6 zitom, kolonijali i. dr. Idrija je namree z dobro cesto zve-zana se 2elezniLno postajo v Logatcu, kamor vozijo mnogi 2ivo srebro, od tam pa nazaj za male ,kraj-carje teike vozove raznega, blaga. V Idriji je torej vsaka refi po prav spodobni ceni, 2ito dostikrat ce« neje, kakor v Gorici; tukaj v Cerknem pa je vsaka stvar dra^ja, kakor kjer si bodi na Primorskern. Zato prifokujemo, da bomo po novi cesti tudi semkaj do-bivali blago bolj po ceni in da se po njej pospeSi vsakojaka kupcija. Clanek flkako naj se posestnikom bremena zlaj-Salo" je tudi pri nas iel obino odobravanje. To je bil vendar enkrat mo2, kateri je po pravem spoznanji razodcl ranenaSega knietovalca; zlasti je skli'p venec celemo jedemotemu sestavku. Kako naj S3 v resnici posestnik ohrairi pri ogromnih davkih, slaoih jletinah in drugih nezgodah, ako vrh tega Se sam brez po-trebe trati in zapravlja ? Posebno je obzalovati, da se je med priproste, tudi nepremozne kmetcvrinilo mnogo uapak. Nekateri goapodarji in gospodinje prodajo ceno dobre domaCe pridelke, da pottosijo potem denar za ptuje slabo in drago blago. Med tem ko zameta sladkoustna in nefiimurna gospodinja novce za kavo in za brze pajcevini nego tkanini podobno obleko (kar jej skrivaj prinaSajo zvite kraSke prekupcevalke), zapravlja dostikrat mo2 po krCmah; — polje in hlev p<* in sploh celo gospodarstvo je tako zanemarjeno, da se Bogu usmili. Tako prihajajo pogostoma najboljSe hiSe v nic. Bodimo torej pred vsem drugim sami varfni ter merimo svoje stroSke vselej po svojih dobodkih— pa pojde bolje. Zadnji6 sem vam porocal, kako nam vsilujejo naSi cesarski uradi samo nemSke spise, dasi ni pri nas nobenega Nemca. Toda temu ,se nihCe ne cudi, ker se je do zdaj tako rekofi sistematicno povsod tako deialo. A Ludili bi se gotovo cast, citalelji „Soeett, ako bi jim povedal, da imamo pri nas tudi domaec urade, v katerih poslujejo doraaciui, znani kot narod-njaki — pa se vendar pmv ntfi ne zmenijo, fie temu ah onemu, naj je kmet ali kar koli — saj Slovenci smo na Cerkljauskeui vsi — kako nemtsko tiskanico napolnijof ali mu sploh kaj po nemSki nacefikajo in vroLe. Od doticnih javn'h opravnikov vemo sicer, da Zato pa se zbirajo mozje danes bolj ko navaduo v go-stilni pri dobrem vinu ter si napivajo s pravo mo^ko pijaCo. Iu keil6 bi mu zameril, ako danes nekoliko kozarcev vec izpije, saj je danes pervi dan novega ieta, koje treba dobro zaceti po starem pregovoru, dober zacetek, dober konec. Tudi hiSne gospodinje voScijo si vse dobro v novem letu in mej tem si skrivaj gledajo na ognjiS5e, koliko loucev stoji na njem in kaj gleda iz njih, kaj kuha danes soseda, ali bodo imeli tukaj bolje kosilo, ko doma. Eh, ta zenska radovednostl In tudi ta odrasla mladina, ki le tja v dan 2ivi in nori, kakor pravijo stare zenice in mozje, tudi ta mladina si voSci danes veselo novo leto. In marsikako vaSko dekle ima danes pri veliki maSi novo ruto o-kolo vratu ali nov predpasnik, kojega jej je dal za vezilo davi out berhki mladenid, s kojim se ze nekaj Casa tako rada gledata. In pogosto se zgodi, da pride za novoietuim veztlom drugo vezilo, ki ju veze za vse zivljenje. Bog daj, da bi se jima tedaj vse izpolnilo, kar sta si danes voScila, da bi Se mnogo novih let dozivela v miru in srefii! Naiirk. jim ni za ponemcevanje; a mlaenost in nemarnoststi v takih stvareh vendar vse graje vredni. Ce bo treba, spregovorim o svojcm casu jasneje. Politidid pregled. Z DUNAJA. Driiavni zbor avstrijski in o-gerski in delegacije so cez praznike prenehali svoje zborovanje, pa pridejo zopet skupaj 15. t. m. Ce sodimo po prestolnem govoru in po predlogih, kateri so uie izrodeni odsekom v raz-pravo — bo moral dizavni zbor §e dolgo sede-ti, da vse omaga.—Taaffe-jeva vlada se je zdaj ojaCila in se bo tern vise, cem pogumnej§e bo pcstopala nasproti ustavoverni stranki, katera se ofiividno ruii. — Ministerstvo Se ni dopolnje-no; Taaffe hoCe nekda se tako dolgo eakati, da bode sprejet drzavni proracun. Dne 30. decemb. je biia sklenjena zafiasna kupth'jska pogodba z Nemfiijo do 30. juuija 1880. 0 CESKI spomenici se sli§i, da misli grof Taaffe izpolniti samo tlste nje terjatve, ki se res strinjajo s §. 19 osnovnih dr&avnih postav, da pa bode varoval bolj interese dr&ave, nego interese narodnosti. Mi menimo, da bode za dr-jSavne interese najbolje preskrbljeno, kedar bo-do narodi zadovoljni. POLJSKI Lasniki kazejo neko mr^njo do zabtev fieskik poslancev zastran enakopravnosti. We zopet! Mari bo Poljakom kaj okrageno, Le dobe Oeki, kar jim gre 't — V Lvovu so imeli dne 29. t. m. delavei javni shod. Sklenili so naprositi drzavni zbor, da se prenaredi obrt-nijski red v svobndnejrm zmislu, da se uvfide splosna volilna pravica in da se odpravi ciasniSki kolek. Iz SEItBIJE je prepovedano 2ito voziti, her se boje, da ga letos tudi tarn ne zinanjka. V jugozapadu knezevinc trpe v nekatcrih krajih lakoto. Zato je dovolila narodna skupSftna" vzeti pol milijona, ali 6e bo potreba, en milijon fran-kov za podporo stradajoSega ljudstva. V BULGARUX so stvari precej zniedene in kakor vse kaze, ne misli knez vstreci libe-ralni stranki, katera bo najbrze po novih volit-vah v se vecem stevilu zastopana v narodni skupscini, kakor je bila poprej. Ta stranka pod vodstvom Raravelov-a ima za seboj ogromno vecino ljudstva in tezko bo kuezu izhajati, ce se ne vda njenim teznjam. Na FRANCOSKEM imajo novo ministerstvo, kateremu stoji nafielu Charles de Freycinet, ki je ob enem tudi minister zvunanjih opravil. Novi ministri so sami levidnjaki, vecmoma Gam-bettovi osobni prijatelji. Bismarku gotovo ne bo prav, da ne bo veS vodil zvunanje francoske politike popustljivi "Waddington. Razmere mej francosko in rusko vlado so zdaj veliko prijaznejse. Francoski poslanik v Carigradu od-vraca tur§ko vlado od Anglezev in jo sprijaz-nuje z rusko. Prepiri mej CRNOGORCI in Albanci §e zdaj niso poravnani; ker je upliv turske vlade u2e 6isto oslabel, morali si bodo Crnogorci najbrze se* silo priboriti one kraje, kateri jim gredo po berlinskem dogovoru. Dogovori GR§K1H zastopnikov s tursko vlado zastran preuravnave drzavne meje na ko-rist Grskrj — so do zdaj tudi brez vsacega uspeha. Grska vlada namerava nekda na pomo6 klicati velevlasti. Iz AFGANISTANA so prejeli Angled u-godno porocilo, da je v Sherpuru obkoljena voj-ska pod Robertsom 23. dec. zmagovalno predrla sovrazne Sete, katere so se potepene umaknile v Kabul in od tarn domov. Anglezl so imeli zgube 3 mrtve, 33 ranjenih, Afganci pa mnogo. Domafie stvari. Novoletna voScila. Po vsem civilizovancm svetu je navada, da si sorodaiki, prijatelji itd. srefco vosfiijo o novem letu. Tudi navada novoletnih vezil ali daril je precej splosna vendar pa lahko trdimo — ker smo se u2e nekoliko po svetu ozrli — da se morda nikjer ne izvaja natako pretirani nacin — ali zlorabi — kakor pri nas v avstrijski Njzzi. Cevljar, krojae, mizar, dininikar in sploh vsakirokodelec, kateri ti je med letom — za 20 gl. ali za 5 novcev vrednosti, to je vse eno — naredil ali zakrpal, ali zaniazal za kar je prej el, svoje poSteno in^ morda tudi ve6 ko poSteno placib — poiSce te ta dan na domu, all fie te ne najde daues, pride jutri, pojutrajSnjim, tudi za 4, za 8 dni, dokler te ne zadene, ali ti po-moli tudi na ulici svoje tiskano ali pisano voffiilo in te ne izpusti tako dolgo, dokler ne segnel v lep ter niu stisneS v pest nekoliko Sestakov „dobre roke". Posli imajo do take „dobre roke" u2e zastarano pra-vico; brjvci, stre^niki v kavarnah, natakarji so si jo u2e priposestovali. Pismo — in telegramonosci, uradni binge in enake ba^e ljudje se tudi opirajo na stare pravice. Vsem tern so se pridru2ili ge postre^eki, ga-silui stra&iiki, ponofini cuvaji — kot „homines novi," katere je na dan priveJa nova napredna doba, vse voS6i pismeno in ustmeno, v vezani in nevezani bo-sedi — a te meni§, da veljajo, vo§Lila tebi, moti§ sc zelo — kajti ti gratulanti, ti uadlezni gratulanti vo§-Cijo le sebi — „dobro roko." Clovek bi se na novega leta dan zaperl pod 9 kljuCev, da bi se mogel odkri^ati nepmiehljivih medeuoustnih, — a drag ill voscil, toda kaj poinaga? ta daues ne opraviS svoje doUnosti — (kajti navada je 2elezna srajca in v tem slucaji je zarcs u2e dol2nost postala) brenCala ti bodo voSCila pa jutri, pojutrajSujim in, de treba cell teden okolo uLes. Mari se iesi danes! | VoScila med premo^nimi ine^caui pa so zgubila 1 svojo obiigatoricno veljavo, od kar se vzajetnno V0§6e-! vanje odkupuje pri mestnem magistratu na korist revere in. Letos se je nabrulo za dotiine listke, kate-rih je bilo odkupljenih 923 po 50 novcev, 46i gld. 50 kr. Ta naredba je vse hvale vredna; Skoda, da se ne raztogne tudi na zgorej omenjene gratulantel — Cesarski dar, Presv. cesar je podaril katol. drultvu gori&kih guspa 200 gld. za napravo odgoje* valiiai BiruiiKisnih otrok. Po&tne spremljevalnice. Dosedajni \ohn list] (frachtbriefe) se s 1. i'ebruaijom odpravijo, in na njih uiesto stopijo po&tne spremljevalnice, ki jih dobi pri oddaji potem adrcsat v iokc. „L'Isonzo" v Gorici izhnjajoCi dnevnik je z novitn letom povik&tf svojo narofinino od letnih 12 na 10 gld.,—obhko pa in namero je ohranil doseda-njo. Da bi spreobrnil rajSi svoje tendence ter se v soglasje postavil z obcniin ljudskim misljenjem v na§i de^eli—mi menimo, da bi zaCel pisati v pravem x>a-trijotiinem, a vs tr ij sk em duhu, ne trebalo bi mu viksati naroCuine — tudt po zuizanej ceni bi la2ej iz- I hajal.—Tako pa pride vsled poviksane narocnine—le j iz de^ja pod kap. V Gorici javno menenje pa-citi v takem zmislu, kakor je do zdaj ^L'lsonzo" delal—se pravi rovati zoper prave interese mesta in de2ele—in ljudstvo spoznava to Cedalje bolj in se va-ruje takih prijateljev. ?o2ar. Pretekli torek okoli 9. ure zjutraj se je vnel ogenj na ka§«3i Lenardifi-eve hi§e v ^teverjanu; kako? ne vc nihee pov«dati. Nagli pomoCi domaCega ljudstva in goriskih gasilcev se je zahvaliti, da jepo-gorel le del strehe in da ni posebno velike Skode. f Alojzij Fogar, po Brdih in vgonSki okolici dobro znaui mesar pri gori§kem mostu, je vLeraj zjutraj ob 7. uri umerl. Rajnki je bil sicer krepak moz pri 60 Ictih, a naduha ga je silno mudila in slednjic zadusila. Imenovanje. Gosp. France Hafner, profesor na c. k. gimuaziji v Gorici, je imenovan za ravnatelja na p a z i n s k e m gimnaziji v Istri. Umerl je 30.. decemb. g. France Pollen cig, dezelni uiadnik v Gorici; bil je zapisnikar in vodja dezelne pisarnice od ustanovitve dezelnih uradov do zdaj. Slaboten je bil vedno, vendar pa nigdar tako bolan, da bi bil moral doma ostati. Slednjic je vendar oblezal pred dobrim mesecem in v pondtljek je 60 let stari moz za vselej zatisuil trudne oci. Na novega leta dan so polozili njegovo truplo v isti grob, v katerem so strohneli posvetni ostanki njegovega pred 15 leti umerlega oCeta—po vsem Goriskem dobro znanega odvetnika dra. Fr. Pollencig-a. — $. v m. p.l Ooveja kuga na Kranjskem je popoluoma ponehala, vsied cebar so na§e dezelne meje zopet na vse strani odprte. -—V Dalmaci ji pa se je goveja kuga vnela v splitskem in senjskem politi5nem okraji, vsled cesar je c. k. namestnistvo prepovedalo, da se od tarn ne sme uvazati fiobena domaea 2ival v naSo de^elo—razen kcuj in preSicev. Zraven tega je prepovedano tudi uvazaivje vseh onih stvari, katere so navgdene v postavi od 29. juaija 1868. Rudolfova ^eleznica jepriSlaz novim letom y dr2avno oskrbjaiStvo:' ,,Trfe8ter Zeitttng* f»ravi;; dkj je ta naredba, katero je izvedlo tj'goysko miniaterstvo1 vsled 4. clena postave od decembra meseca 1877,'jjaJ ko vazna za Trst, ker se je zdaj nadejati, da bo dr*-2ava raztegnila Rudolfovo-Cr to domorjain stem iz-polnila dolgoletao 2eljo;tria§kega preb1yAl.stya^gled0. predeiske.2ejeznice. Tudi Gorici ini cejit naSi. deieli bi se tako izpolnila najiskrenejSa,ielj^.' EatoliSko-politiSka ditalnica v 6epovanu, bo iniela drugi obeni zbor dne II. januarija i88^ob; 3. popoldne. Razun nayadnili'porbcil !i volitve hove^a* odbora bodo priSlitudi od ppsameznih udov pratVa2-'f ni predlogi v razpravo. K obilni udelezbi vabi J •Odbor. Za pogorelce v Koritnicl bo nadalje da^ rovali: duhovnija BanjSice 5 gld. 55. A. ft vikar 3 gld. 83. — Neimcnovani I gld. Razne vesti. Bitka pri Veliki. To bitko, ki ae je vrsila due 4. dec. t. 1. med Crnogorci in Albanci, tpopiiuje neki dopisnik takole: Crnogorci so imeli ukaz, ostati miini in se samo braniti, ako bi jih Albanci napadll. Albanci so najprej streljali na Crnogorske strazd, pa Crnogorci so ie vedno Lakali. Potem so pridll Ar-nayti v velikih trumah in napadli Crnogorce. Na to se vzdiguejo Crnogorci, in sicer v prvi vrsti Kufii in Bratatiovid, zavihtijo handsSare in vdarijo z veliko flilo na Albance. rM njimi priderejo na pomoft se Mora-cani (Crnogorci ob reki Moraci). Zacelo se Jo straSno klanje. Aruavtov je bilo veliko ve6, vendar hand2ara ne zuajo tako sukati, kakor Crnogorci. Albanci (Ar* navti) se apustijo v bug, Crnogorci pa za njimi, in na bfgu so jih Sc najvec pobili; Albancev jo pad!6 6e Cez 1000 moz, Crnogorci pa so zgubill 85 mrtvih in okoli 100 ranjenih. To je bila zmnga, da mab takih. Albanci ao Bpoznali, da Cruogorcev nl dobro drazitl, in jih bodo menda vprihodnje pri mlru pu-stili. Stevilo lata 1678. v nafem oesantvuna kant dejanih kmetovalcev, obrtnikov, trgov-cev itd, je znaSalo 3271. To je gro2no Steviio, al resnicuo je, ker se ta stevilka nabaja v poroCilu c. kr. sodnijskega mini3terstva za leto 1878; Tiijatve upnikov leta 1878. doguanih pravdah so znaSale 90 milijonov in 678.809 gold. Zanimivo je videtl, koliko ljudi na enega 61oveka, ki je na kant prifiel, pride v razliCnih dezelah naSega cesarstva. Na enega cloveka po takem pride ljudi na: Kranjskem . . 33.091 Gornj.AvstrijskfimU.344 KornSkcra .'. 30.582 Primorskem . . 12.384 Moravskem . . 20.387 Tirolskem . . 11.762 Stajarskeni . . 16.637 Slezkem . . . 10.440 Bukoviui . . . 15.514 SalcburSkem. . 6580 Dalmatinskem . 14.765 Spodoj. Avstrijskem 5520 GaliSkem . . . 14,677 Predarlskem . . 3109 Ceskem . . . 14.565 Nov. Vojno ministerstvo nada in § 19 dr^av-nih osnovnih zakonovv Avstrijski rU5tayover^u radi trde, da jediiio sredstvo, ki Avstrijo Se skupaj drzi, je nemSki jezik, in tadaje ,r eichsprache". Tenm nasproti izvemo sledeCe: Neki vojalki urad je naprosil vojno ministerstvo, da bi se vse dopisavalo in odpisavalo v nemSkem jeziku kot BreichsBpracbe.u Vojno ministerstvo pa je temu uradu odgpvorilo, da se v Av8triji ne more govoriti o kakem jeziku kot „reichs8prachea, ker § 19 drlaV" nih osnovnih zakonov utemeljuje ravn.o-pravnost vseh jezikov v Avstriji, ter ima jeden jezik isto pravico kakor drugi. Slav. % Pogreb generala Avezzana, znanega vodje italijanskib irredehtarjev, v Rimu dne 28, i. ta. hote-li so zopet nekafcri rogovile2i pbrabiti za navadno revolucijonarno deinoustracijo. Imbriani, umrjega generala posebni prijatelj, je nastopil kot gpyornik, omenivSi, kakci junaskisejo rajnki bojeval^rlbrambi Genovc leta 1849 proti kraljevi vojskU. KO mii'jen;e-ki policijski uradnik prestrigcl beseiipv vnel se je 2i-vahen prepir. Imbriani je hotel dalje. govoriti -=- in nastal je straSea nered. Zaudarji in pblitijBki ?tra2hi-ki so obkro2iii moo^ico, stojeco okoli rakve. Mej. tern so policaji zaplenili dve zastavi druibe 8As.spciaiBione per P Italia irredenta." ~ Napoleon Parboni je 'po-skusil mnoiico nahujskati, todageaeral Fabfizi jepo-miroval. Eno zastavo so vrnill 'Me'n.ot.ti-]$t Garibal--di-ju, drugo so nesli strainiki na policijo. Da so ni mnozica huje razbrzdata, zabranili 80 ,edlho le obpro-2eni policijski stra2niki, katerih je bilo obiluo SteVilo na pokopaliSCi. — In kaj pravjjo italijanski dasniki o tem dogodku? „Popolo Romano* pise, da je; vlada lo-jalno postopala in prav tolmafiila 2f.Jjo in1 vofjo me-sfianstva s tem, da je zabranila, da se ni razvila «a-Btava wItalije irredeuto" ua pokopaliSci, ,Lihex&u Q> z*Inje, da ae ni temn nev§eLnemn dogodku poprej y ckom prislo. Najbolje pa ozna&ije to zadevo „Av-vcDire0 rekofi: *Mrtve jemljejo za pretvezo, da zivun mir kale.* Glasoviti slepar Oeza pi. SomoskeSy, katerega zasledojejo nae celih deset let zastran mno-gih sleparij ˇ vseh delih sveta, priSel je te dni v pest dnnajski policiji. Ta kralj vseh sleparjev, kateri se je po velikfli mestih potikal kot diplomat, profesor, general itd. in se ponaSal z udlikovaloimi redi vseh po-tentatov ter je na tiaode goldinarjev razsipal za do-brodelne zavode, ta nevarni klatei izvrstno iznrjeu v aristokratifcnem vedenji, kateri je uie kacik 12 krat Sibegnil iz zapora, priSel je pred nekoliko dnevi na unij, vzeraSi stanovanje v hotelu „pri ogerski kroni8 pod imenom grof Viktor Bobrowsky. Polieyisejeime neznano zdelo in oseba sumljiva. Zato je pozvedavala in tlednjift pozvedela, kdo ae skriva pod grofovsko krono. Zdaj je sviti rokovnjafi zopet pod kljueem. Napad m Spanjsko kraljevo dvojico. Iz Madrid* se berzojatya dne 31, dec: Neki Otero Gonzalez, 21 letai sladopek iz Spaojske Galicije, jo aproiil pred dunni kraljeve pafc€e iz dvocevne pi-Stole dva strela na kralja in kraljico; zadel ni niko-gar. Hadodelec je baje nd neke druzbe zarotnikov in atanuje to malo casa v Madridu. Bo zdaj so zaprli 3 osebe. Hetarnost za mlado kraljev© dvojico je bila ftlika; |df«ga krofla je namred Svignila kraljici Ma-r i j i K r i s t i n i (nedavno omozeni avstrijski prince-sinji) akoro tik obraza, ? Madridu je vzbudil strain! «in nepopiSljivo razbnrjeneat. ki se je spremenila zve-«tr, ko sta se kralj in krajjica vracala iz gledi§ca, y sijajno demonstracijo vdanosti. Ogromna ljudska mno-zica je spremljala kraljevo dvojico z bakljami do doma razodevaja po vsem potu navdnieno radost zaradi sred-ne reSitve. Na spanjskem in posebno vglavnem mestn Ma-dridu je §e vedno polno skrivnih zarotnikov, kateri preie na to, kako bi zopet zanetli v domaCi hi§i bra-tomorsko ustajo. tfie 21, pretek. decerobra zbralo se je bilo nekoliko takih rogovilelev pred palafo fiancoskega po-alanika, ravno ko ran je godba podokoico (serenade*) ivirala; tu so zafieli straino razsajati in upiti: „Smrt Canovas-u, iivijo republikalu Oborozena moc jih je morala se silo razpoditi, a zbrali so se zopet in se dalje so rogovolili po mestu. — Pogreb generala La-gunera, prijatelja zlogiasnega zarotnika Zorilla je dal povod drugi, sebolj hrupni revolucijonarni demonstra-ciji, katera je krvavo koncala. Neki policijski agent je dobil tako silen udarec po glavi, da js na mestu oblezal. Po koncanem pogrebn je velikanska mnozica, nad 3000 oseb — razsajala in upila po mestu, da so morali trgovci uze ob 3 urah popoladne svoje proda-jalnice zapreti. Nesrecna dezela, v katerej se je le-nuStvo razvilo do trinoStval Trzno porodilo. V Gorki 2. Jan. K o 1 o n i j a 1 i. Kava moka gl. 156—158, Ceylon gl. 158—168, droga gl. 126—130; Portoriko gl. 150—156; Malabar gl. 128—132; St. Domingo gl. 118—124; Rijofingl. 116—120; srednji gl. 104—110; sladkor fin gl. 55—56; Melis gl. 50—52; tolcen gl. 47-50. Sadje. Bozicigl. 13-14; mandeljigl. 124—128; grozdje suho (nva passa) gld. 33—35; sultanina gld. 44—48. Mast, sir in olje. Maslo gl. 88—92; ame-rikanska mast gl. 58—60; domaca slanina gl. 68—70. amerikanska gld. 56—58; pijacentinski sir star gam 140—168; pekorin gl. 112—116; bov§ki IetoSnji gl. 56—60; olivno najfineje olje gl. 82—84; srednje gl. 64—66; CotitL gl. 58—60; Raguza gl. 47—48; istri-jansko gl. 51; Petrolej v sodciii gl. 17.25—17.50. v zabojih gl. 18 59—19. Vse navedene cene pr. 100 kil. ^ito, mokainril P§enica hekt. (100 litrov) gL 10.—11.—; sirk gl. 6.60—7.—; rez gl. 6.60—6.80; jedmen eel gl. 6, peban gl. 10.50—10.90; oves gl. 3.60—4.— ; fi^olgl. 9—lljajda gl. 5.60. Kdor hofie preraennit na staro mero, naj raCuni 31 litrov star pol. pri ovsu 5 litrov veS, Ri2 je od 20 gl. do 26 najfineji. Moka I gl. 24.40; H gl. 22.40: HI gl. 21.—; IV. gl. 20.—; V gl. 17.—; VI gl. 13.40; otrobi debeligl. 4.70; drobni gl. 5.40, pr. 100 kil. Spirit in vino. Domace zganjeHek. gl. 66—68; Spirit rafiniran gl. 42—43; vino furlansko Crno gl. 29—30; belo gl. 24—26; ribolaod 20—25 uvazena razna vina kakor kranjsko (dolenjsko), §tajersko, oger-sko, laSko in celo tirolsko po razlicoih cenah in po kakovosti. Seno in slama je bilo prodano od 1 gl. do gl. 1.25 za 56 kil., krompir leto§nji po gl. 4.50 do 5.,— pr. 100 kil. LI8TNICA UREDNlSTVA. Gg. naroCmkom: Ko smo x»dnji6 naznanili, da izide prra letoSnja §terilka T petek, ni-«no na to miulili, da ho r Jetttek praznik. Ke zameriti torej, da je prisla danainja gtevilka en daa kesneje na svitlo. — G. St. Mst. t C er. TaS dopis je gudjrr, a ne za na3 r tej oMiki. Poslali srao ga na sr.G^ komurje posrecen. — G. V.—i. r K. Zacaanim uciteljera je t sedanji dobi STobode najbolje molcati. Yzcmlte si t izgled nesrefiuega to^arisa v Cer.! Sicer smo pa brail isti dopis at istim podpiaoin uze t drugem alov. liatn. ______^^__________^_ Dunajska borza. Enotni dri. dolg r hrakorcih Enotni dri. dolg t srebm . Zlata renta.....- 1860 dri. posojilo . . . * Ackije narodne banke . . Kreditne akcije..... London . ....... Srebro ........ Napol......... C. kr. eekini ...... Drzavne marke..... | 2 Jan. 1 m gL 50 kr. 10 „ 95 » 81 „ 65 130 „ 15 ., 839 „ — n 1 291 „ 90 w [ UK „ 70 „ I 0 „ 31 1 & „ 52 n I 5? „ 70 n Podpisani naznanja slavnemu obfcinstvn, da se je preselil se svojo stacuno v Kanalu na desni breg SoiSe nPred most". Zahvaljevaje se dose-Uanjim p. n. obiskovalcem za njihovo zaupanje priporoca jim pray toplo tndi za naprej svijo bogato zalozeno prodajalnico me§anega blaga. Naj bodo zagotovljeni, da mn bode posebna skrbr postre-fii vselej z najvecjo nljudnostjo in z najboljlim blagora. Josip HOnig. HSkoraj zastouj! Zavoljo nedavno n* niS priSle raiiko FAHBIKE ZA RUU'A-NIJA-SUEIUIU, odduju 8e »ti)clecili i'i KOMAlxiV, l/re.lnu ilulirih reSij oil HUll'ANIJA-SUEItUA Mftinu m gld. 0.75, kot Jedvu cctrli del troSkov i^lelovuiiju, tcduj skornj /.aatonj, in Hicer: 6 kom. »rIo dobrlh naiUiZttill noiev, k rogni- ^ « '^T'c' kom od brituny»-»rebr», « ptavo jingleski- Jg ~' S* mi sreberno-jeklonimi ostrinitmi. ^ S 5 -3 i5 C kom. j«ko fiaih Vllic, britunija-fcrcbro, Iz jedne- \ o -^ "tja * ga kosa. m .„ ~ o % 6 kom. teSkih iliC Za jedi od britanija-arebra. J "^ "g '?"H ,r s kom. zlie za kavo od bWtanija-srebru, uaj- boljse kvuliteto 1 maaivni zajemaleczamleko od u rit.-srebra. 1 te»ki zajemaleC Za jtthO od britan.-xrebra.i 6 podstaVkOV Za llOZe od britaniju-srebra. 6 kom. Vikt0rija-p0dstavk0V,flnocizelirao! 2 krasna nam. SVecnika od britanija-srebra. 1 solonski namizni ZVOneek od britanija-sre bra srebrnega glasu. ^ I preeejevalnik Z» i'^U od britanija-srebra,' z rockom all ve.ialom. r- c S "5 42 kom. Vsoh teh 42 recy jo udelano iz najftnejsega britanija-sro-bra, ki je na cetera areta. jedina kovina, katora ostarie veLUo beta, in ae od pravega »rebra tudi po 20letnem rabyenjtt w more rozlo-citi, ZA KAB SE GAKASItrjE. ™ Naalov in jedini kraj «a narofiila v c. k. aratro-ogerakih prOTincijnh: General-Dsjct der I, eigl Eritannii-Silber-rabriken: Blau&Kann, Wieit, t Elisabethstrasse 6. PoSilja »e proti postnemu porzetju. — FoStnina za Tach i> ko-rnadov znasa 36 kr. v vae kraje Avatro-Ogerske. : a- ? ^j« * Dabre, pravicne, nepokaiene voscene svece, za katere dajejo poroStvo, iz najboljiega Sistega ce-belnega voska, katere izvrstno lepo in prav pofiasi gore, prodajata po najuizjej eeni. P. & R. Seemann v Ljubljani. Podpisani ima na prodaj prav dobro tirolsko crnovno Listo naravuo fj| a ne oddaja je manj, fnego po 56 li-jJSj trov skupaj. ODVETNIK E dr. Morpnrgo v Goricy je preMil svojo pisarnico v hiso Kohen na Korenji stv. 252, II. nadstropje. ttOOOOO* Anton Gregoric .Via Aseoli" (v Getu) §tev. 18 od znotraj — v Gorici sprejema vsako mizarsko in tapecirsko delo ter garantuje, da bode dobro in trajno izvrseno. Priporofia ob enem svojo bogato ^ zalogo hiSne oprave (mobilij) tape- \/ A ciiskega blaga in sreal po prav spo- ~ 0 dobnih cenah. 8 po nezuslisjuo nizkih izjemnih ccuuh iiuniruc 70 odstotkov pod kupno ceno Itazne zaloge iepnib ur, ki so bile za prodaj somlcaj po-slane iz najznttmeniicjaili $viear»~il» tovarou, so bile polozeno v * k. zatttavljavnieo, Kilor so zapadlo ter so pu dru^benem potu p o 1 zustonj prisic v jjuie roke. Zato smo v polozaji, da lahko prodamo prave zlate, sreberne in mkeluovc ure, najboljse svicarske izdelke, vse proti oletui garauciji, da le nas denar nazaj dobimo, 7u percentov pod navadno tovarni&ko ceno, tako da so ure skoro $ff zastonj. "^g Ysaki eluvek, ubogi ali bogat, potrebujo ure, kilter it jo mno-gokrat naJ4Vt->tej»a prijateijica in spremljevalka skozi eelo zivljenjc. /daj pa »e ponuja ugodna prilika, ki se inorda nikdar vce no po-vrue, omibliti si skoro za nic soliduu, finu, garantiranu, do minute natancno uro; kajti nase tovarnicno osebje pregleda VSe Ore Se enkrat. Sa vsaki uri je Sviearsko tovornieno znamenje. Garancija je tako zanesljiva, da se s tern javno zavezujemo, povrniti vsakenm uarocniku neinudoma in brez vsake overe njegov denar. Kdor hoce imcti izvrstno, neverjetno ceno, za 5 let garantirano zepno nro skoro LJp|r zastonj *'