Izhaja vsak Četrtek. Cena mu le 3 K na leto. (Za NemCilo 3 K 60 vin., za Ameriko In druge tuje drŽave 4 K 60 vin.) — Posamezne številke se pro-■ dajajo po 10 vin, ==
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi In dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in !:i-se-3tl pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2.
Štev. 27.
V Ljubljani, dne 8. julija 1909.
Leto MIL
Za ljudstvo.
Dovor poslanca Jakliča v seji državnega zbora dne 23. junija.
V	seji dne 17. junija je gospod ministrski predsednik dejal, da mnogo dejstev dokazuje, da se vlada vedno skrbno in dobrohotno bavi z jugoslovanskimi zadeva-mi. To je sicer prav lepo rečeno, toda žal, Jugoslovani in osobito Slovenci ne vedo o dobrohotnosti vlade prav nič. Tako govorjenje zastopnika vlade zveni kakor zasmehovanje in zaničevanje našega naroda in vseh Jugoslovanov, ako se le spominjamo, kako žalostno vlogo je ravno ta vlada igrala v vprašanju bosanske agrarne banke. Ravno nasiprotno je res! Vse avstrijske vlade so niš narod zanemarjale! Naši predniki v te5 zbornici so dostikrat bridko (tožili in obsojali postopanje vlad proti Slovencem v vseh dežeflah, zlasti pa še na Koroškem m štajerskem.
V	steaiograisikih zapiskih avstrijske zbornice čitamo o tem cela poglavja. Kar je nam vlada dala, so si morali naši pred-iniki pri nji tako rekoč izberačiti. Za malenkosti. ki jih je vlada vsakemu drugemu narodu prostovoljno dala, so morali naši poslanci leta in leta beračiti in delati vladi tlako. In glejte, gospoda moja, še sedaj iv tem srečnem času, ko se raz ministrski sedež svečano razglašoije dobrohotnost Vlade proti Jugoslovanom, se moramo boriti za nafckromnejše pravice ljudstva, moramo vlado vedno opozarjati na dolž-nosfti, ki jih ima napram našemu narodu. Skrajni ča's je že, da izpolni naša vlada svojo dolžnost tudi nasproti našemu ljudstvu.
Visoka zbornica! Moja tovariša dr. K'oro$ec in dr. Benkovič sta ipred nekaj dnevi v svojih govorih naštevala največje ilora&te in krivice, ki se gode našemu narodu v šotetva in pravosodju. In naša to-EarKa x proračunskem odseku sta se po-
šteno potrudila, da sta razkrila vladi vse potrebe in želje našega naroda. S kakim uspehom, se bo kmalu pokazalo. Mogoče je, da se naša vlada spomni svojih obljub in dbetanj svojih prednic in nam pokaže svojo dobrohotnost tudi v dejanju.
Zato, gospoda moja, ne 'botn vsega tega našteval, kar so moji tovariši tukaj v zbornici ah pa v odseku navajali. Omenjal bom prav kratko le nekaj stvari, ki spadajo v poglavja, katera so sedaj v razpravi. Najprvo nekaj o zanemarjanju našega kmetijstva. •
Visoka zbornica! Poslanci iz »Slovenskega kluba« srno zastopniki .prebivalstva, ki ipripada po ogromni večini kmet-skemu stanu. Naši volivci se preživljajo večinoma iz dohodkov kmetijstva. Ne more se trditi, da je naše kmetijstvo baš zaostalo! Ne. Naše kmetijstvo naipreduje precej hitro. Naš kmet je zelo nadarjen. Hitro je izpoznal korist modernega kmetijstva. Oprijeli se je z velikim uspehom zadružništva. Na svoji zemlji izkuša doseči največje dohodke. Toda žal, da dohodki iz gospodarstva ne napredujejo tako, kakor pa naraščajo izdatki, ki jih ima dandanes kmet in posledica tega je gospodarsko propadanje našega kmečkega ljudstva, dasiravno je naš kmet inteligenten, priden, in kar je precej vredno, varčen in skromen. Seveda, gospoda moja,-pomisliti morate, da so veliki deli naše domovine in posebno Kranjske — vsa Notranjska in velik del Dolenjske, trda kraška tla, brez vode in pa malo rodovitna. So velike pokrajine, kjer se ne dobi kapljice studenčnice in kjer tudi ni potoka ali rek. Vodo, ki jo potrebuje kmet za se in živino, si more omisliti le za drag denar. Vrh tega nimajo te pokrajine skoraj nobenih komunikacij. Se dandanes so na Krarijskem v kočevskem ffn novomeškem okraju velike občine, ki nimajo okrajne ceste. Tem manj deželno ali državno cc-sto ali pa železnico. Ves promet se vrši
po kolnikih in slabih občinskih potih. V takih razmerah mora naš kmet nazadovati, mora propasti. Kmet sc čimdalje bolj zadolžuje in kdor le more, beži z doma v druge kraje, da si vsaj živeža zasluži. Izseljevanje se vrši neverjetno hitro; vsak beži proč iz kraja, kateri zanj nima dovolj kruha. Tisoči in tisoči naj-krepkejšilt naših mož in mjiladeničev se naseljujejo v tovarniška mesta Severne Amerike, delajo pod zemljo v rudnikih in pa na amerikauskih farmah. Kes je, mnogi so našli tam dober zaslužek, mnogi pošiljajo svojim družinam v stari domovini lepe denarce, toda resnica je, da je izseljevanje za naš maloštevilen narod velika ipogibelj. Izseljevanje pa slabi tudi davčno moč ljudstva, in je škodljivo za vojno silo države. In vprašam vas, gospoda moja, ali so naše vlade proti temu zlu kaj storile, ali zabranjttjejo izseljevanje? Ali so omogočile na kak način našemu kmetu obstanek v domovini? Žalibog, reči moramo, prav ničesar! In prav nič težko ne bi bilo tudi v teh pokrajinah povzdigniti kmetijstvo in marljivemu prebivalstvu zagotoviti lep dohodek iz domače obrtnosti, ako bi naša vlada imela količkaj dobrohotnosti za prebivalstvo teli pokrajin. Mnogo bi se lahko storilo za gospodarsko povzdigo našega kmeta.
V svojem govoru dne 17. decembra sem izprožil marsikaj, kar bi bilo neobhodno potrebno in koristno za te pokrajine, kako bi se gospodarsko povzdignile te pokrajine. Ponavljam še enkrat! Pred vsem je potreba, da dobi prebivalstvo prostrane Suhe Krajine, ribniške doline in kočevskega ozemlja potrebno vodo. Zaradi tega priporočam vladi, da njeni organi preštudirajo potrebne načrte in se vse potrebno — pred vsem denar — zagotovi ter se z delom skoraj prične. Dalje priporočam resoluciji mojih tovarišev Ig. Žitnika in Gostinčarja, ki se glasiti: »C. kr. vlada se poživijo, da podpira izboljša-
nje pašnikov, ki so za uspešno živinorejo neobhodno potrebni tudi v kraških pokrajinah ravno tako kakor v planinskih deželah.« In pa: »Vlada se poživlja, da z vso silo pospešuje živinorejo, pašništvo, gozdarstvo in kmetijsko zadružništvo na Kranjskem in v sosednih deželah.« Tem potom bi se izdatno povzdignila živinoreja, ki daje najbolj zanesljive dohodke kmetovalcem teh pokrajin. Zgraditi se morajo pa tudi potrebne ceste. Ako pa vlada, — ki bi po mojih nazorih Ml a dolžna to storiti, — gradnje okrajnih cest neče podpirati, naj saj prevzame v svojo eskrb deželno cesto Škofeljca-Ribnica-Kočevjc-dežeina meja in pa deželno cesto .Grosup]jr4-2užemberk-Rudoilfovo. S tem država razbremeni cestne okraje, ki bi bili potem vstanu zgraditi druge potrebne ceste. To bi biio nekaj glede cest, a dalje je treba, da začne vlada pripravljati vse potrebno za zgradbo takoimenovane dolenjske transverzalne železnice- ki bi šla od Brežic ob Krki na Cirknico in dalje do državne železnice na Primorskem. Ta železnica bo brez dvojbe velikega gospodarskega pomena in bo le en del nove železnice, ki bo vezala Dunaj z morjem. Važna bi bila zelo tudi v vojaškem oziru. Razume se, da se mora podržaviti dolenjska železnica, ker sicer se ta železnica ne bo nikdar izpopolnila. Šele potem bo mogoče govoriti o podaljšanju kočevske proge, šele potem se bodo napravili potrebni kolodvori v Stari cerkvi, Žlebiču in druga postajališča.
Visoka zbornica! Prebivalstvo teh pokrajin se že od nekdaj peča z domačo obrtnijo. Lesna obrt je zelo razširjata. Naš Ribničan, ki krošnjari s svojo suho robo, jc poznan po vsi Avstriji. Z lesno obrtnostjo se peča velik del prebivalstva v ribniškem, velikolaškem in ljubljanskem okraju in vrh tega je doma v ribniškem okraju lončarstvo. Domača obrt prinaša kmetovalcem teh pokrajin lepe postranske dohodke. Dolžnost vlade bi bila, to obrt pospeševati1! In ali je naša vlada kaj ukrenila v tej smeri? Že pokojni poslanec teh okrajev, kanonik Klun, se je trudil, da bi vlada ustanovila v ribniškem okraju strokovno šolo za lončarske izdelke. Toda vlada tega ni storila in posledica je, da je ta obrt skoro popolnoma zaspala. Ljudje so šli iskat zaslužka v Ameriko. Ravno tako je z lesno obrtjo. Dostikrat se je že s tega mesta opominjalo vlado, naj stori vendar svojo dolžnost, toda vedno zaman. Celo krošnjarskega zakona, katerega je zbornica že pred tremi leti sklenila in v katerem zakonu je nekaj ugodnosti za naše krošnjarje, vlada ni predložila cesarju v potrjenje. Taka je tista dobrohotnost in skrb vlade za naše pokrajine!
Tržka občina Sodražica prosi za drž. obrtno šolo v Sodražici. Dotična prošnia Ježi v ministrstvu. Prosim gospoda ministra, da tisto prošnjo skoraj prouči in se v Sodražici, v središču lesne obrti, ustanovi strokovna šola.
Tako, gospoda moja, sem naštel nekaj naših potreb in teženj, katere naj uva-žuje vlada, ako se hoče resnično in natančno in dobrohotno baviti z našimi zahtevami 2»
Izseljevanje, gospoda moja, bo ponehalo šele potem, ko bo naš kmet na domači grudi imel dovolj zaslužka. In ker so razmere pri nas drugačne, kakor v drugih rodovitnejših deželah, mora vlada podpirati poleg kmetijstva tudi domačo obrt.
Končno pa predlagam v imenu našega kluba sledečo resolucijo:
Ker traja suša v naših južnih deželah že skoraj dve leti in je nastalo zaradi tega veliko pomanjkanje krme, predlagamo, da se v dogovoru z ogrsko vlado odpravi do 30. junija 1910 carina na vsa krmila, zlasti na koruzo. (Ploskanje.)
Resolucija je bila v zbornici soglasno sprejeta.
Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
Binertu nič več !
Ko je Binert nekako zmagal s svojo žalostno večino pri razpravi o bosanski banki, je dobil korajžo. Bahal se jc po časopisih, kako trdno stoji, bahal se je pred cesarjem, da dobi od njega brezpogojno zaupnico. Rešil je državni proračun, ki ga slovanski poslanci niso hoteli odkloniti, ker država mora živeti. Ko je bil proračun pod streho, se je ministrskega predsednika polotil še večji napuh: prišel je v zbornico z velikim številom vladnih predlog, zlasti s trgovinskimi pogodbami in pooblastilnim zakonom, češ, da bo s svojo večino tudi to srečno opravil. Računal je tudi z neslogo med Slovani. Pa pravijo, da gre napuh pred padcem. Ko je namreč država dobila od zbornice proračun, je »Slovanska Jednota« dejala: do sem in ne dalje! Binertu nič več! CeŠki kmetski poslanci in naš »Slovenski klub« so vložili 62 nujnih predlogov, ki so padli kakor polena pod kolena državnozborskega voza, da ne more nikamor več naprej. Nujni predlogi se morajo namreč takoj obravnavati in šele potem pridejo na vrsto vladni predlogi. Z 62 nujnimi predlogi pa ima zbornica opraviti tedne in tedne, tako da bi vladni predlogi tačas že lahko sples-nili v ministrskih predalih. Vrhu tega je sedaj težko sedeti v zbornici: vse beži iz mestne vročine, odlični gospodje vladnih strank pa bi morali sedeti v zadehli zbornici in poslušati neskončne govore slovanskih poslancev, ki jih prav nič ne zanimajo. Je pač križ!
Binert se je od začetka ko so poslanci naznanili nujne predloge, širokoustil, da bo državni zbor zboroval še ves mesec, dokler se slovanski poslanci ne naveličajo in utrudijo govoriti. In potem, ko oni nehajo, pridejo vladne predloge vendarle na vrsto. Niti pogajati se ni hotel z voditelji slovanskih strank, ker je upal, da bodo že sami odnehali. Tako je Binert štel, pa se je uštel. Poslancev, ki so predložili nujne predloge, je toliko, da ne bodo opešali, naj zboruje državni zbor, kolikor časa Binert hoče, in vladne stranke se gotovo prej na-
veličajo poslušati kot naši poslanci govoriti ter bodo same zahtevale od Binerti počitnic. Ministrskega predsednika je prc. varilo tudi drugo upanje: nesloga Slovanov, kajti
»Slovanska Jednota« ie složna,
Binertu se je sicer posrečilo iztrgati iz »Slovanske Jednote« štiri dalmatinske poslance. Postavil je namreč v proračun nekaj denarja za Dalmacijo in je zagrozil Dalmatincem, da jim denarja ne izplača, ako ne glasujejo z vlado za proračun. Štirje dalmatinski poslanci so se te grož-nje ustrašili in so izstopili iz »Slovanske Jednote«, ker je ta sklenila glasovati proti proračunu. Toda s tem ni Binert dosegel veliko. Zaradi štirih poslancev ni »Jednota« nič manj močna, zlasti če je edina. Resnica pa je, da je »Slovanska Jednota« še vedno zvesta svojemu sklepu, da ne dovoli Binertovi vladi nič drugega kot proračun. Ta sklep je »Jednota« dne 1. julija ponovila in tako stoji za slovenskimi in češkimi poslanci, ki so vložili nujne predloge, ves legijon ostalih poslanccv »Slovanske Jednote«, kar je dokaz in zagotovilo zmage.
Tako zboruje sedaj w državni zbor v znamenju obstrukci§e. Cehi razpravljajo na dolgo in široko o čeških šolah in zbornica jih trudno in zaspano posluša. Za razpravo se pravzaprav nihče ne meni, ker vladne stranke le iigibijejo in si belijo glave, kako bi štrli obstrukcijo, kako bi prišli do pooblastilnega zakona. In tu so prišli na pomoč vladii, in sicer Binertovi vladi, tisti, ki so ji najbolj kazali pesti, ki so ji vedno napovedovali boj na nož,
socialni demokratje.
Vložili so devet nujnih predlogov, in sicer so to večinoma vladne predloge: pogodba z Rumunijo, pooblastilni zakon itd. Poglejte te ljudi, kako skrbe za državne potrebe, za obstanek vlade — ti načelni nasprotniki viade. Binert si ne more želeti boljših prijateljev. Tedaj, ko je nevarnost, da bi bil parlament odgoden ali zaključen in bi bile seveda ustavljene poslanske plače za nekaj mesecev, pa pribite spokorjenr grešniki in se ponudijo vladi, da so pripravljeaii zborovati dotlej, do-kler ne utrudijo nasprotnih strank, zato da jim ne vzame plač. To je edino, kar tako blažilno vpliva na socialne demokrate, to vzbuja v njih nenavadno pridnost. Plače na vsak način!
Binert je bil od začetka vesel svojih novih zaveznikov, ker je upal, da z njihovo pomočjo spravi svoje predloge v zbornico. Ker so namreč socialni demokratje vložili vladne predloge kot nujne predloge, ne more »Slovanska Jednota« preprečiti razprave o njih z novimi nujnimi predlogi. Ce bi se torej vladne stranke ne ustrašile dolgih sej in hude vročine, bi slednjič zbornica vendarle morala obravnavati o vladnih predlogih.
Pa glej ga spaka! Binert ima smola. Komaj si je pridobil nove prijatelje, je izgubil prejšnje in boljše!
Krščanski socialcl ne ubogajo več.
Dasi so nemškj krščanski socialci' vladna stranka in bi torej morali z Biner-
toin čez drn in strn, SO vendar začeli ministrskega predsednika pisano gledatii, ko se je jel bratiti s socialnimi demokrati. Izjavili so, da ne bodo glasovali za nujne predloge socialnih demokratov, ki so potemtakem pokopani, ker bi vlada ne dobila zanje večine, če jii krščanski socialci odtegnejo svoje glasove. Binert je torej spoznal, da z napuhom in osebnostjo ne opravi nič več in da se bo treba s slovanskimi poslanci prijateljsko dogovoriti, če hoče kaj doseči. Zato je postal
Binert lepo ponižen
in se je začel prijateljsko dogovarjati s slovanskimi poslanci, ki mu delajo skrbi z ubstrukcijo. Poklical je k sebi načelnika čeških kmetskih poslancev Udržala, da se pobotata, pod katerimi pogoji bi »-Slovanska 'Jednota« opustila obstrukcijo. Ravno tako bi moral povabiti k sebi tudi dr. Šu-steršiča, ker je tudi »Slovenski klub« vložil nujne predloge, pa tega še ni storil. Dr. šusteršič se mu je močno zameril vsled svojega odločnega nastopa proti sedanji vladi in ministrski predsednik je toliko možat, da neče ž njim razpravljati. Mož misli v svojem srcu: da le Cehe ukrotim — Slovence bom žc tidušil! Pa kaj, ko je vedno drugače, kot Binert misli in računa! Binert je sicer češkemu poslancu Udržalu prigovarjal in na srce pihal, a opravil ni ničesar, ker stoje Cehi na stališču, da sc mora ministrski predsednik pogajati tudi z dr. Šustcršičem. Za enkrat to Binertu sicer še ne gre v glavo, a slednjič sc bo vendarle moral prepričati, da tudi s Slovenci ne bo pometal.
Pa ne le v zbornici,
vladi gre povsod narobe.
Vlada se je s tako topio ljubeznijo potegovala pa italijansko vseučilišče in vladne stranke s socialnimi demokrati vred so že bile pripravljene kar čez noč izročiti Italijanom slovanski Trst. Slovani — Cehi in Slovenci — so bili v veliki manjšini in zato jim ni kazalo drugega kot poseči po zadnjem sredstvu. Naš poslanec Gostinčar je v proračunskem odseku, ki je razpravljal o laškem vseučilišču, govoril že celi dve seji, da tako zavleče iu prepreči glasovanje o laški visokli šoli. Dne 1. julija bi1 se zopet imela vršiti seja proračunskega odseka in poslanec Gostinčar je čakal, da nadaljuje svoj govor. Toda vladnih poslancev ni hotelo biti k seji. Predsednik je čakal in čakal, da se zbere dovolj poslancev, dokler sc ni zdelo posl. Gostinčarju preneunmo. Stopil je k predsedniku in zahteval, naj sejo preloži, ker ni govornikova dolžnost čakati, kdaj se zljtibi- vladnim gospodom priti v zbornico. Predsednik je moral ustreči upravičeni zahtevi in poslanci so se razšir v veliko jezo Italijanov, ki že sprevidevajo, da z laškim vseučiliščem v Trstu najbrže ne bo nič.	'
Kaj bo?
Binert se je s svojo protislovansko vlado zamotal v take težave, da bo moral spoznati, da trati z državnim zborom le čas in denar. Cela »Jugoslovanska Jednota« proti njemu, toliko nujnih predlogov, brez prave, večine — kaj bo iz tega? Ne
bo mu kazalo drugega, kot da državni zbor odgodi. Ko se pa zbornica po počitnicah zopet snide, pa Binerta in njegovih dičnih tovarišev morda že ne bo več najti na ministrskih stolih.
KRETA.
Nasprotje med Grčijo in Turško je vedno hujše in vsak čas se zaradi Krete začne lahko krvavi ples. Obe državi se naglo oborožujeta. Velevlasti skušajo pomiriti nasprotnika, a ni veliko uspeha. Grški kralj je odklonil posredovalni predlog velevlasti, da ostani Kreta posebna država pod turško nadvlado, a pod grško upravo. Ko so ga opozorili, da lahko nastane vojska, je hladno odgovoril, da bi vsiljeno mu vojsko sprejel. Tako Turki kakor Grki pošiljajo vojake v Tesalijo.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.)
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J.
(Dalje.)
SEDMO POGLAVJE.
Eieazarjeva z~v> f.
Nepopisno navdušenje je zavladalo v mestu, ko je planil Eleazar s svojimi pristaši na sovražnike in se jel bojevati s Titom. »Ujel -je rimskega poveljnika! Cesarjevega sina žene v mesto! Radujte se, hčere sionske, pojdite naproti zmagovalcu in ga pozdravite s pesmimi iu citraini!« je vriskalo ljudstvo po jeruzalemskih ulicah iu sc veselilo ztnage.
Toda kmalu so spoznali veselja pijani meščani, da so se bridko varali, in njihova radost se je naglonia izpreinenila v obupno žalovanje. Pozno v noč so namreč jeli donašati čez bližnje vrtove proti mestnim vratom mrliče in ranjence z bojišča. Bilo jih je mnogo; straža je skušala ob svitu plamenic spoznati padle žrtve iti je klicala navzočemu ljudstvu posamezna imena, da bi se javili sorodniki in znanci ter sprejeli ranjence v oskrbo, mrliče pa izročili hladni gomili.
Tudi Eleazarjevo ime jc bilo čuti med drugimi; a!i nihče se ni oglasil, nihče se ga ni usmilil. Ko je bil premagan, so zbežali njegovi pristaši, kar jih ni posekalo rimsko orožje v temipelj, da bi se izogniii zasramovanju ben Giore in njegovih privržencev, ki so ves čas brezskrbno opazovali njegovo obupno bitko raz obzidje. Eleazarjevi ženi, ki je živela zadnja leta zapuščena in osamljena, tako da je malokdo poznal soprogo tempeljskega glavarja, pa tudi ni bilo ničesar znanega o krvavem spopadu zunaj mesta in ni niti slutila o žalostnem položaju svojega moža.
Kaj čuda, da se nihče ni oglasil, ko so stražniki klicali Eleazarjevo ime! »Položite ga poleg drugih ranjencev!« zaukaže načelnik straže in mu iznova posveti v obraz, ki je zelo izpremenjen, skoraj spa-čen od bolečin. »Drago je plačal svojo vročekrvnost in neugnano. predrznost! Zdi
se mi, da je po njem! Ali ni nikogar tukaj, ki bi bil izvežban v zdravilski umetnosti? Vsak hip nam lahko izdahne!«
Tu stopi iz teme v krog bakljinega svita častitljiv starček in pravi: »Izroči ga meni! Poskusiti liočem, morda bo Gospod blagoslovil delo mojih slabotnih rok! Jaz sem zdravnik Evzebij in stanujem v starem Davidovem poslopju, katero sem s pomočjo usmiljenih in sočutnih src iz-premenil v oskrbovališee zapuščenih ranjencev. Tudi druge bolnike, za katere bi se nfhče ne zmenil, sprejmem rad v svojo hišo. Toda najprej moram tem, ki so tukaj, obvezati najnevarnejše rane in potem jih znosite pod mojo streho!«
»Gospod ti bo obilno poplačal ter blagoslovil tvoje usmiljeno srce in tvoje dobrodelne roke!« odgovori načelnik, katerega je tolika požrtvovalnost starčkova, dasiravno je bil trdosrčen vojak, precej osupnila. »V teh težkih dnevih nisem pričakoval v Izraelu tolikega sočutja. Radi bodemo pomagali tvojemu nasvetu in spravili zapuščene ranjence v tvoje stanovanje — dasiravno so naše roke bolj navajene rane sekati kakor celiti.«
»Za prvo silo bi prosil samo nekoliko vode in več svetlobe. Plalnene obveze imam s seboj,« odgovori Evezbij in se približa Eleazarju, da prične pri njem delo usmiljenja.
S pomočjo nekega navzočega stražnika mu odpre prsni oklep in prične preiskovati posamezne rane.. »Ubogi siromak,« vzdihne sam pri sebi, »kako hudo ga je razmesaril sovražnik! Vse oplečje ima zdrobljeno, morda so izpahnjeni tudi Sklepi! Prav posebno mu bode morala biti sreča mila. če bo še kdaj stopil na noge!« Potem pomigne 'k sebi ženski osebi, ki mu je sledila z zakritim obličjem ter nosila v rokah košaro platnenih ovojev in raznega zdravniškega orodja. Takoj prične žeiia pod Evzebijevim nadzorstvom izpirati zevajoče rane ter polagati vanje zdravilna zelišča, zložene platnene kosce in povezovati vse skupaj z močnimi ovoji. Vse se vrši pred skrbnimi očmi starčkovimi. Pri tem se zbudi Eleazar iz omotice in začne škripati z zobmi od srda in togote ter preklinjati onega Rimljana, ki mu je vsekal tako strašno rano in ugrabil venec zmage. »Ce ni bil vražji duh iz pekla, ni bil mirte drugi kakor Lucij Flav; gorje mu, če mi pride šc kdaj v roke!« šepetajo njegove ustnice in žena, ki ga obvezu:e, strepeta od strahu in groze, ko čuje te maščevanja željne besede. »Le mirno, prijatelj moj!« ga opominja Evzebij. »Sicer ti bo vsak hip strastno razburkana kri zadušila iskrico življenja!«
Nato se približa duhovnik drugim ranjencem, ki čakajo njegove pomoči. Vsi so mnogo bolj mirni, kakor njihov načelnik in gledajo s hvaležnimi očmi svojega dobrotnika. Mnogo izmed njih je težko ranjenih. Toda konjska kopita, ostri rimski meči in siloviti udarci lopat so marsikomu za vselej štrli in polomili ude. Zena, ki se je sprva trepetaje dotikala krvavečih ran, postaja pri vsakem ranjencu po-gumnejša in spretmejša in ne potrebuje več navodila duhovnikovega, kako treba izči-
stiti rano, ustaviti kri in položiti obveze.
.
Okoli polnočne ure položijo ranjence na nosila in izprevod se jame pomikati proti gornjemu mestu. Saba in Natanael sta bila namreč sporočila, da je ondi vse pripravljeno za sprejem bolnikov. Obenem sta naznanila F.vzebiju žalostno novico, da je 'bil baje nekdo izmed kristjanov, še predno se je začela bitka zunaj mesta, blizu Gotgote, kamenjan, ker ni maral raz obzidje preklinjati Rimljanov. Takoj odide sivolasi duhovnik na lice mesta, da se prepriča o pretresljivem dogodku, in vzame seboj za spremljevalca »nočnega Saba.
»Preiskati morava vso pokrajino krog golgotskega griča, morda bodeva opazila sledove krvavega dejanja,« pravi Evzebij in hiti s svojim spremljevalcem v jasnem mesečnem svitu proti Kalvariji.
Ni jima treba dolgo časa iskati. Kakih dvesto korakov od poti leži truplo mu-čencevo. Sveta groza jima jame stiskati srce, ko ga zagledata ležati na tleli v lastni krvi, z razprostrtimi rokami m obličjem, obrnjenim proti tlom.
»Tako je ležal Štefan — videl sem ga z lastnimi očmi,« pravi Evzebij gioboko ganjen, s Dragi sobrat, ki je bil kamenjan zaradi Kristusovega imena, mu je bil podoben v smrti in zato se zdaj z njim vred veseli nebeškega plačila. Truplo, katero bo Gospod seduji dan obudil v večno življenje, morava ponesli odtod in ga položiti v grob poleg dišav, kakor smo takrat storili s Štefanom!«
Evzebij sc skloni k mučencu ter ga spoštljivo poljubi. Ali pri tej priči se zdrzne in začudi ter pravi čez nekaj časa: »Čudno — -zdi se mi, da je še živijenje v njem. Ali nisi pripovedoval, da je bil kamenjan še pred bojem? Brez dvoma še živi! Primi ga previdno in dvigniva ga kvišku, tako ga lažje preiščem!«
Evzebij in Saba položita mučenca znak ter privzdigneta gornji del njegovega života. V tem hipu posveti lunin žarek na njegovo bledo obličje in oba hkrati vris-neta kakor rz enega grla: »Pavlin!«
»Ni še umrl, še mu utripa srce! Kamen, ki ga je zadel na glavo, ga je onesve-6til! Drugi udarci, ki so prileteli na prsi
in pleča, najbrž niso bili tako nevarni. Ah si dovolj močan, da bi vzel mladeniča v svoje naročje in ga ponesel domov, Saba?«
»Z lahkoto bom nosil sveto breme,« odgovori Saba. »Ali zdi se mi skoro krivično, da mu bodeva vzela venec muče-ništva, ko stoji takorekoč med vrati, skozi katera se pride v nebesa!«
»In vendar smo dolžni ohraniti ugašajoče življenje. Morda mu hoče Gospod krono, katero si je zaslužil z mučeni-štvom, okrasiti z novimi biseri in ga v ta namen ohraniti pri življenju,« odgovori Evzebij.
Saba vzame Pavlina v svoje naročje, Evzebij pa opre okrvavljeno glavo mu-čencevo in tako odideta proti mestu.
»Nov ranjenec!« pravi duhovnik stražniku ob vratih sodnikov, ki jima je mrmraje in nezaupljivo dovolil tako po-gno vhod v mesto. Kmalu nato stojita pred vrati Davidove hiše.
Medtem so iz dvorane, kjer se je vršila Gospodova zadnja večerja, kristjani iznosili vse, kar je spominjalo na službo božjo, in jo izpremenili v bolnišnico za uboge in zapuščene meščane, ki so popadali na bojišču. Tamara in Sara sta razprostrli ob njenih stenah dolgo vrsto žim-nic in blazin, kamor so polagali ranjence. In pripetilo se je, da so položili Pavlina poleg Eleazarja. Evzebiju se jc zdelo primerneje, če pridrži mladega levita, o čigar uspešnem zdravljenju še ni bi! do dobra prepričan, pod svojo streho, kakor če ga pošlje na dom njegove bolne matere.
Starček mu rzmije s Tamarino pomočjo globoko rano na sencu in da mladenki navodilo, kako naj polaga nanjo hladilne obkladke. Ni mu treba naročati prisebne skrbnosti in pazljivosti; oseba ra-njenčeva in sveta stvar, zaradi katere so ga sovražniki obdali s krvavimi ranami, zahtevata že itakv izredno spoštovanje in postrežljivost. »Šel je v smrt za sveto vero,« šepeta Tamara v svetem navdušenju in stopi med tako različna ranjenca, da bi jima v dolgi noči ne manjkalo potrebne pomoči.
Šele proti jutru se zbudi tempeljski
glavar iz nezavesti, in ko vidi svoj bedni skoro obupni položaj, ga popade strastna in divja jeza. Vse ga jezi, najmanjša stvarca mu ni po godu: skeleča rana, sramotni poraz, katerega ima po njegovih mislili na vesti ben Giora, ker mu ni hotel prihiteli na pomoč z vsemi svojimi četami, brezbrižnost lastnih pristašev, ki so ga zapit-stili na bojišču in zbežali v tempelj, in slednjič nečuvena sramota, da so ga rojaki navzlic njegovemu poveljniškemu dostojanstvu prinesli v nepoznano hišo, izročili oskrbi tujih in napol divjih ljudi ter ga položili poleg priprostih vojakov. V, svojem nepremagljivem srdu preklinja samega sebe, svojo okolico, vse, kar mil pride na misel, in prične končno zasranrc-vati tudi svojo ženo, ker ga je zapustila v, nesreči ter ga porinila čez domači prag na milost in nemilost trdosrčnih ljudi.
Tamara si prizadeva na vse načine, kako bi razvedrila jezno obličje Eleazar-jevo. Ko vidi, da je ves trud zaman, mu prične očitati rekoč: »Ali te ni sram, da ne moreš prikriti svoje nevolje in krotiti svojih divjih strasti? Rahela najbrže ničesar ne ve o tvoji bolezni. Naznanila ji bom tvoje želje, in če te bo mikalo, boš kmalu lahko v domači hiši, dasiravno ie ondi zdravnik ne bo mogel tako često obiskovati, kakor tukaj, kjer si pri poštenih in zanesljivih ljudeh.«
Tamarine besede zbudijo pri bolniku silno pozornost. Dozdeva se mu, da ne sliši prvič njene nežne in zvonke govorice. Doslej še ni mogel spoznati v toj mračni m prostorni dvorani postrežljive dekiice, In tudi kadar jc napol bdel v nezavesti m poslušal njene tolažilne in mehko zvcncCc besede, se ni mogel v duši domisliti njene prave in jasne slike. Sprva misli, da ima pred seboj bolno Ruto, ki ga je večkrat na slrčen način navajala h potrpežljivosti ■in obenem branila njegovo blago ženo Ra-•helo. Sčasoma pa postaja mirnejši, v dir,i mu vstajajo čimdalje bolj jasne misli in slednjič se spomni, da jc Ruta že mrtva !n tedaj mu šine v glavo misel, nagla in svetla kakor blisk: Tamara.
(Dalje prili.)
Kmetijsko družbo — kmetom!
V ponedeljek, 5. julija, jc nekaj liberalne gospode s kričanjem in tu.jenjem preupilo zborujoče kmete v c. kr. kmetijski družbi. Ker so bili liberalci v manjšini, so izkušali na vsak način preprečiti volitev. Zato so naskočili predsedstvo in povzročili pretep, vsled česar je vladni zastopnik razpustlil občni zbor.
S krivci se ima baviti državno pravd-ništvo.
Takoj po tem občnem zboru pa so kmečki zborovavci stopili skupaj s svojimi poslanci v dvorani katoliške tiskarne, in tam se je položaj čisto mlirno presodil. Predsednik Povše jc pojasnil, da je on o pravem Ča'su dal ravnatelju ukaz za razpis občnega zbora. Dan si je moral izbrati tako, da je mogel on s svojimi državno-zborskimj tovariši, ki so naslednje dni v 4»
Razgled po domovini.
tednu v najhujši borbi, priti na občni zbor. Sicer pa je kmetijska družba za kmeta, in nobeden drug stan nima pravice zahtevati, da bi bil kmetu za jeroba, tudi učitelj ne. Kmetijska družba pa gre nasproti temeljiti izpremembi, po kateri bodo taki prizori nemogoči.
Nato so razni govorniki izražali svoje misli o napakah družbe. Slednjič se je pa sklenilo za ravnilo sledeče:
Po deželi naj povsod pristopijo naši somišljeniki h kmetijski družbi in gledajo, da dobe naši somišljenika poidružnice v roke. Vse podružnice pridejo lahko v naše roke, samo pristopiti treba In liberalce odriniti.
Poslancem bo skrb, da se izdela zakon za novo stanovsko organizacijo kmečkega ljudstva, v katero se preosnuje vsa c. kr. kmetijska družba. Samo pravi
poljedelci bodo imeli tedaj odločilno besedo v tej organizaciji.
Mirne in odločne besede so se slišale iz kmečkih ust. Kmečki govorniki so izjavljali, da niso videli med kmečkim ljudstvom na deželi tolike sirovosti, kakor pri nekaterih ljubljanskih mestmih liberalnih škricih. Soglasno so zahtevali kmetje tako preosnovo družbe, da bo kmet varen pri svojih zborovanjih pred takimi napadi, a tudi kmečka organizacija varna pred iz-koriščevavci kmečkega stanu, ki ga hočejo tlačiti celo v kmetijski družbi.
Ta glas mora iti po vsej deželi. Sirovo nasilstvo liberalcev mora med kmečkim ljudstvom najti povsod odločen odgovor.
In odgovor je ta:
Vun z liberalci iz vseh zastopov in vseh odborov! Kdor danes še drži s to liberalno stranko, je sovražnik ljudstva in
ne zasluži drugega, kakor da ga ljudstvo potisne v kot, kaimor spada.
V Kmetijski družbi pa liberalni škrici še posebno nimajo nobenega mesta. Zato pa dajte kmetijsko družbo nazaj — kmetom!
Protialkoholni kongres preteklo nedeljo se je obnesefl 'prav imenitno. Vršil se je v veliki dvorani »Unioma«. Prišlo je jnnogo zastopnikov z dežele. Govori so bili učeni hi lepi. Na odru je bila razstava brezalkoholnih ipijač, slik in knjig. Zvečer je bila vesdica. Polna dvorana veselih ljudi je pokazala, da je mogoče veseliti se tudi brez opojnih pijač in brez vpijanlenja. Daljše poročilo prinesemo prihodnjič.
Shodi S. L. S. V Skofji Loki so govorili na izbonno obiskanem shodu državna poslanca dr. Krek in Demšar ter deželni odbornik Jarc. — V Zavodnju je imel dobro obiskan shod deželni odbornik Jarc. — V Šmartnem ob Savi so govorili na shodu deželni poslanec Dimnik, tajnik S. ■L. S. dr. Rožič in mestni kaplan Petrlč. — iV Polšniku in Št. Jurju pod Kumom je govoril na shodih poslanec dr. Zajec.
Za kateheta pride v Ljubljano gosp. Evgen Legat, mestni kaplan v Škof ji Loki.
Prvi Slovenec, ki je dobil naslov doktorja živinozdravništva je gospod Anton Lampret, doma iz Zatičine ua Dolenjskem.
Liberalni časopisi »Notranjec«, »Belo-kranjec« in »Naš List« so prenehali izhajati. Mesto teh bodo liberalci izdajali nov list z imenom »Slovenski dom«. Vsi pošteno misleči, krščanski Slovenci bodo list takoj poslati nazaj. Mi imamo svojega »Domoljuba« in ne potrebujemo drugih liberalnih cunj, ki ne znajo drugega pisati nego zabavljice na vero in duhovnike.
Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl 34 let stari trgovec g. Ernest Perdan. — V Škofji Loki je umrla posestnica Krevso-ivega mlina gospa Marija Kalan. Naj počivata v miru!
Samoumor. Blizu Iga so našli obešenega grajskega kovača iz Turjaka Mariu-Ška. Vzrok so menda domače žalostne aazntere. Zapušča šest mladoletnih otrok.
Odlikovanje. Veleč, gospod Jožef'Zel-nik, župnik v Čemšeniku, je 'imenovan knezoškofijskim duhovnim svetnikom.
Kanonično umeščeni so bili čč. gg.: Janez Zabukovec na župnijo Križe pri Tržiču, Anton Skubic na župnijo Jesenice in Frančišek Erzar na župnijo Toplice.
Blrmovanje. Mhioli teden je bilo končano birmovanje po moravški dekaniji. Birmancev je bilo v posameznih župnijah: Moravče 365, Vrbpolje 121, Ihan 33, Dol 62, Sv. Helena 54, Št. Vid pri Brdu 62, Brdo 95, Peče 64, Krašnja 107, Zlato polje 61, Blagovica 91, Cešnjice 56, Št. Ož-bold 34, Št. Gotard 121, Cemšenik 191, Kotovrat 105, Vače 170, Sv. Gora 99. f »-»» Nov telovadni odsek se je ustanovil ,v Ambrusu v Suhi Krajini. V kratkem se ustanovi tudi v Zagradcu. 1 C. kr. državna železnica je uvedla pri brzovlakih na progi Trst-Dunaj novo službeno osobje. Ženske, Oblečene črno z rumenim trakom na desni roki in železniškim znakom spremljajo te brzovlake ter 60 na razpolago potnikom v malenkostno
brezplačno postrežbo in da po vsakem izstopu potnikov iz enega kupeja takoj vse posnažijo, 'poberejo razne odpadke in prah pobrišejo. Nastavljenke so prideljene le iprvemu in drugemu razredu. Plače imajo 60 K mesečno.
Štajerski liberalci in mladina. »Nar. List« naznanja, da se vrši v kratkem zaupni razgovor mladeničev iin mladenk, kot predpriprava za ustanovitev »Zveze napredne mladine«. Glasilo te nove »Zveze« bo »Narodni List«, ki si hoče s tem pomagati do novih naročnikov, ker ga trezno misleči naročniki zapuščajo, kakor podgane potapljaijočo ladjo. Mi k temu samo rečemo: Mladeniči, mladenke, pod zastavo! Kdor še ni pri nas, naj takoj pristopi k naši organizaciji, da bo vsa poštena slovenska mladina v enem taboru. Pretepače in v gostilnah in kavarnah vzgojeno mladino pa rade volje prepuščamo celjski »napredni {?)« »Zvezi«, ker za isto v naših vrstah tako ni prostora.
Občinske volitve v Pulju razveljavljene. Namestništvo je razveljavilo v vseh petih skupinah zadnje občinske volitve v Pulju.
Nova železniška proga iz Gorice v Červinjan bi bila imela iti, kakor je bilo določeno, ob desnem bregu Soče skozi Pevrno in Pcdgoro. Postajališče bi bilo v Pevmi, postaja v Podgori, kar ibi bilo ugodno za Brda. ki so doslej tako oddaljena cd prometnih sredstev. — Sedaj pa se govori, da nameravajo načrt izpreme-niti tako, da bi tekla železnica po levem bregu Soče in bi bilo postajališče v Stra-čicah. Ta druga sprememba načrta bi bila pa jalko neugodna za prebivalce Brdov, ker bi bili zopet odrezani od drugega sveta, kakor so sedaj brez železnice.
Ponesrečili v tujini. V Binghamu Ca-nyon, Utah, v Ameriki, je v rudokopu velika skala 'zlomila obe nogi Francetu Seme iz Podgorice pri Savi. — V Latrobe, Pa., je vlak povozil Jožefa Ferlin.
Glavna skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« bo v nedeljo, dne 8. avgusta na Jesenicah.
Novo slovensko katoliško društvo »Kres« v Gradcu. Razdirajoča politika li-beralno-radikalnih graških slovenskih vi-sokošolcev je obrodila prav lepe sadove. Na njih nečuven napad na »Domovino«, katero so poliberalili s pomočjo socialnih demokratov, smo odgovorili na slovesni način graški Slovenci z ustanovitvijo »Kresa«. Sklicatelj gospod Malnerič je pozdravil do 50 udeležencev, poročal o delovanju pripravljalnega odbora in prečital in razložil pravila društva. Oglasilo se jc takoj 35 rednih članov, samih trdnih značajev, krepkih mladeničev in pridnih deklet, ki hodijo trdnih korakov po trnjevi poti katoliškega prepričanja s samozavestnim pogledom na cilje verske in narodne izobrazbe. Društvo »Kres« je trdnjava, zidana na zdravem temelju. Njega namen je. združiti graške katoliške Slovence in varovati iz domovine došle brate, da ne zagazijo v brezversko in nemčursko blato. V odbor, kateri nam jamči uspešno delovanje, je 'bilo izvoljenih 7 mladeničev in dve dekleti. Nastopih so govorniki, ki so povdarjali v krilatih besedah pomen
slovenske katoliške izobrazbe, varčnosti in treznosti ter veliki pomen slovenske službe božje v Gradcu in Čitanje dobrega časopisja. Qdč. Korpar je naštevala tež-koče agitacije v velikem tujem mestu, kjer imika zabava in nepoštena družba mnogo bolj kakor vzorno katoliško izobraževalno drttšvo. Društvo -je ud S. K. S. Z. v Mariboru. Došli so nam pozdravi od bratskega društva »Straža« na Dunaju, »Danice«, S. D. Z. i'n od ustanovnega člana g. dr. Rožiča v Ljubljani. Rojaki v domovini! Podpirajte nas cto vsaki priliki, da mioremo doseči prvo si stavljeno nalogo, zvišati število članov na 1000, katero sc naj pomnoži mnogokrat.
V Halozah na Spodnjem Štajerskem se je vršil na praznik sv. apostolov Petra in Pavla prvi mladeniški sestanek, ki je bil izborno obiskan. Na Haloze se je uskok Ploj zanašal pri volitvah, a tudi te so mu postale nezveste. Gosp. Ploj, Haloze so v taboru »Kmečke zveze«.
Nesreča na državnem kolodvoru. Dne 28. junija popoldne okolu pol 2. ure raz-kfadali so na državnem kolodvoru delavci bukove hlode. Da bi potisnili dva voza nekoliko naprej, porinili so prazni voz nazaj, potem ga pa spustili na prednja dva voza. Med tem pa je letel 20 let stari delavec Jožef Aubel naprej ter skoči! na tir, a v tem 'hipu je že prišel med od-irivače, nakar mu je bilo prsno okostje strto. Imel je še toliko moči, da je odsko-čil iz tira, med tem pa nezavesten obležal. Pripeljali so ga v deželno bolnico, kjer je po preteku ene ure umrl. Truplo ponesrečenega se je raztelesilo.
Strašna nesreča na železnici pri Ljubljani. — Tri osebe usmrtil brzovlak. Med postajama Laze in Zalog se je minoli teden zjutraj zgodila strašna nesreč" vaški zidarji so ondi popravljal' — progo pri žel. čuvajnici št. 250.. ; so stali v usodnem trenotku sredi tira in gledali na tovorni vlak. ki je na sosednjem tiru vozil mirno. Vsled ropota niso slišali bližajočega se 'brzovlaka, ki prihaja V Ljubljano ob 6. uri 59 minut. 24-letni Pavel Lončarič iz Selc na hrvaškem Pri-rnorju, je stal v jarku poleg tira in jc za-klical, da mora vsak čas privoziti brzovlak. Komaj je to zakiical, je bil brzovlak že tu. Brzovlak je zagrabil 65 let starega delovodjo Juraja Brozoviča iz Selc na Hrvaškem, oženjenega, očeta dveh sinov. Brzovlak je Brozoviča 'raztrgal na kosce. Poleg njega je obležal smrtno nevarno ranjen Grgo Jeličič iz Selc, 62 let star, oženjen, oče treh otrok, Tomo K r a 1 i č, 18 let stari delavec iz Bribira, je dobil smrtnonevarne udarce in je priletel v jarek na Pavla Lončar i ča, ki se je onesvestil ter bil lahko ranjen. Ko se je Lončarič zopet zavedel, našel je v svojem naročju umirajočega Kraliča. Obveščena je bila o strašni nesreči takoj ljubljanska rešilna postaja, ki je prihitela na kraj nesreče ter odpeljala ranjence v bolnišnico, a Grga Jeličič in Tomo Kralič sta med vožno v bolnico umrla.
Z dežele. V naše kraje, zlasti v višje ležeče vasi, kaj radi prihajajo razni tuji Agenti, kateri z nadležno usiljlvostjo prodajajo podobe, križe in kapelice. Ti pred-
51
meti so navadno priprosto izdelani, svitlo pobarvani, da so pa bolj vabljivi zlasti za mlade ljudi, imajo v notranjosti pritrjen mali godbeni aparat, kateri je pa popolnoma brez vrednosti iin bi bil k večjemu za otročje igrače. To bi sicer ne bilo nič slabega, ako bi prodajali za pošteno ceno, ■toda predmete, 'ki so vredni dve do tri krone, prodajajo po 12 K in višje. Tako mi je znan slučaj, ko je šlo iz ene same gorske vasi nad sto kron težko prisluže-jiega denarja z nekim takim agentom. Te vrste ljudje potem v mestu gosposko živijo, za denar, ki so ga od poštenih kmetovalcev na zvit način izvabili in se jim še zaničljivo v -pest smejejo. Najstrožje pa je obsojati, da se dobi človek domačin, (kateri za par judeževih grošev ali morda za nekaj meric žganja, vodi take agente od liiše do hiše ter jim pomaga slepariti. Opetovano torej svarimo drage bralce »Domoljuba«; nikar ne kupujte od tujih agentov stvari katerih vrednost vam ni znana. Nekaj podobnega se dogaja tudi z zavarovalnimi agenti. Marsikateri posestnik se jim da vjeti in se zavaruje čisto pri drugi zavarovalnici, kakor se je nameraval. Ko pa to spozna, se za eno zavarovalno dobo ne da več popraviti. Zato-raj bodite previdni tudi v tej zadevi in ne verujte zgovornemu tujemu privandranen, ampak zavarujte se raje pri domači »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani«, katera je ravno tako popolnoma zanesljiva m v ■poštenih domačih rokah. Cemu bi torej nos-ili svoj denar tujim zasebnim zavarovalnicam.
Živinorejska zadruga v Selcih je dobila od poljedelskega ministrstva 3000 K podpore.
Otvoritev »Ljudskega Doma« v Kranju bode v nedeljo, dne 11. julija ob trdi popoldne. Godba, govori, petje raznih pevskih društev in druga zabava, ki se bode vršila v krasnem »Domu«, vse to bode brez dvoma privabilo mnogo zastopnikov izobraževalnih in drugih društev v starodavni Kranj. Kdor hoče, da bode zanj ■pripravljen obed, naj v kratkem naznani društvu »Kranj« y Kranju. Vabila se razpošiljajo.
Za zboljšanje travnikov. V prepričanju, da je za zboljšanje živinoreje in mlekarstva neobhodno potrebno dvigniti pridelovanje dobre krme, je sklenil kranjski deželni odbor 'podpirati to panogo našega •narodnega gospodarstva s tem, da vpelje na raznih krajih dežele vzorne travnike. One korporacije kot živinorejske, mlekarske zadruge in kmetijske podružnice kakor tudi posamezni kmetovaflci, ki se za stvar zanimajo, in ima'o eventualno pripravne travnike na razpolago, naj se blagovolijo obrniti do 1. avgusta t. na deželni Odbor. — Deželni odbor kranjski ,v Ljubljani, 2. julija 1909.
»Zgodovina sfovenskiega slovstva.« I. del od Pohlina do Prešerna. Spisal prof. J. Grafenauer. To je znamenit in nujno potreben slovstven pojav, kakršnih nam že dolgo vrsto Je t ni podala slovenska književnost. Grafenauerjeva »Zgodovina slovenskega slovstva« je knjiga, kakršno so dosedaj pogrešali vsi sloji slovenskega naroda. Pisatelj nam poda popolno pa ne
preobširno sliko o razvoju in notranji vrednosti novejšega slovenskega slovstva; vsa tvarina je jasno in lepo razdeljena. Kdor se hoče torej poučiti o slovenski književnosti, kdor želi dobiti točen pregled o vsem, kar so lepega napisali naši domači slovenski pisatelji in pesniki, kdor hoče popolnoma ume t i in se poglobiti v njih mišljenje in čustvovanje, komur je dalje na tem, da ima od njih spisov pravi duševen užitek, ta mora vzeti v roke Grafenauerjevo knjigo, ki je edino delo svoje vrste. — Grafenauerjeva »Zgodovina slovenskega slovstva« bo prodrla v vse naše kroge, ker je bila nujno potrebna. Služila bo pravtaiko izborno strokovnjaku, kateremu bo podala ključ do marsikaterih virov v našem slovstvu, kakor tistemu, ki se hoče le seznaniti ali pa šele učiti; dijakom n. pr. bo »Zgodovina slovenskega slovstva« brez vsakega dvoma postala neobhodno potreben vodnik po polju našega leposlovja. Delo je trajne vrednosti, zato bo postalo last vsakega slovenskega izobraženca. Opozarjamo pa tudi, da si voditelji našiii izobraževalnih in drugih društev te vrste ne morejo želeti boljše in praktično bolj uporabne knjige, kot je ravno Grafenauerjeva, ako hočejo tudi ljudstvo in njega mladino seznaniti z našim slovstvom. — »Zgodovina slovenskega slovstva« je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne«, pri kateri se naroči in dobi. Cena I. delu je 2 K broširano, torej nizka cena, ki omogočuje vsakomur, da si •knjigo omisli. — II. del te knjige, ki bo obsegal našo najnovejšo književnost, izide konec prihodnjega leta.
Zahvala. Dne 22. junija t. J. uničil je požar v Drnoveni pri Krškem 23 posestnikom njihovo imetje. Podpisani zavarovani smo bili pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Imenovana zavarovalnica cenila je takoj po svojem odposlancu škodo in brez vsakega odbitka tudi takoj odškodnino izplačala. Vsled takojšnjega izplačila in kuiance zavarovalnice, štefemo si v dolžnost to edino domačo zavarovalnico vsakomur, ki ima kaj zavarovati, naj-topleje priporočiti. Drnovo, dne 3. juliia 1909. Janez Milar, Josip Serpčič, Franc Dime, Franc Zorič, Marija Bogolin, Franc Omerza, priča. Se uradno potrjuje: Občinski urad Cerklje, dne 3. julija 1909. A Ma-rinček, župan.
Gorenjske novice.
Bohinjska Srednja vas.
g Naše zadružništvo si je ogledal 25 junija zadružni tajnik g. Franjo Cokal od hrvatske poljedelske banke v Zagrebu.
g Sirarno pri Stari Fužini preurejajo, da bo nekaka vzorna sirarna in mlekarna, kjer se bode tudi praktično poučevalo v mlekarstvu.
g Stavba duhovskega letovišča pri Sv. Duhu hitro napreduje. — Zal, da je bilo cel junij tako neugodno vreme — od sv. Medarda dalje dež dan na dan! Zato je bila doslej tudi zelo slaba sezona za
letovičarje in turiste. Upamo, da bo skoraj boljše.
g Cesta, ki pelje z Bistrice skozi »Korita«, nujno potrebuje ograje. Zadnji čas se je prigodrlo že več nesreč. Tako se je prevrnil v prepad vozniku konj, ki je nekoliko odskočil s ceste. Velika sreča, da se ni ubil. Drugemu vozniku je ušel s ceste voz in se mu je poškodovalo mnogo blaga. Okrajni cestni odbor na Bledu menda ne ve, da spada tudi Bohinj v njegov delokrog. Skrajni čas je že, da vzame cesto okrog Bohinja dežela v svojo upravo. Oni del od Srednje vasi do Fužine s svojimi vratolomnimi klanci bo sicer zopet čakal rešitve do sv. Nikoli.
Iz selške doline.
g Še enkrat g. vahtmajster železniški. Javno se govori in vrabci čivkajo po strehah, da gotovi ljudje, ki imajo konje, pošiljajo g. štražmojstru v Železnikih razne »šarkeljne«, vina in druge dobre reči in zato imajo njihovi vozniki mir pred »očesom postave«, da lahko spe ali bede, kakor se jim ljubi; za »umazance« je pa baje oko postave silno bistro. Mi ne vemo, je Ii to resnica. Ce je to res, je škandal, če pa ni res, pa povejte, da ni, da iščemo drugega vzroka enookemu postopanju g. stražmojstra. Ljudstvo jc jako nevoljno, da g. vahtmajster gleda samo z levim očesom.
g Liberalna »olika«. Ko jc bil v Selcih zopet izvoljen prejšnji župan za občinskega predstojnika, so dali naši duška veseiju in streljali s postavno dovoljenim topičem. To pa je Franceta Sinka, ki je za trdno pričakoval, da bo selški župan Štupca ali celo Cot, tako zbodlo, da je prkllivjal na strelišče, prevrgel topič, da se jc preko-picnil po hriibu, polbral patrone, strelca p;* sunil, da se je prevrgel. Topiča sedaj ni nikjer, morda se bo v Loki pri sodišču izvedelo, kje je. Taka je liberalna olika, s katero se tako širokoustijo. Bog nas varuj take »olike«.
g Očka Košmelj so kleto, ko so bili zadnjič v »Domoljubu«. Nas enemu, če je v »Gorenjcu« ali »Narodu«, se to dobro zdi, pirav tako, kakor sc zdi dobro kravi, če jo kdo štrglja po srbečem hrbtu. Očka KošmcJj so pa kleli. Mi damo očku samo ta svet: Ce imate res tako mehko kožico, pustite politiko in Selca pri miru in bodite lepo doma in imefo boste ne samo lep mir, ampak »Dtmioljub« vas bo celo pohvalil.
g Moderno tovarno za »klerikalno maslo«, ki ga imajo ti preklicani »klerikalci« na glavi, je otvoril selški Cot. Odjemalec tega masla bo »Gorenjec«. Pošiljalo se bo to »maslo« vsak teden enkrat po c. kr. pošti. Po čem bo kilo, še ne vemo. Menda posebno drago ne bo.
g Selški župnik — pravi »Gorenjec« — je izgubil vse veselje do duhovskega stanu. Prašali smo ga, če je to res, in re-cel je: »Že več let je minilo, kar nobenega lberalcev ni k meni k spovedi in človek naj se veseli svojega poklica!«
g Trije nezadovoljni Kranjci selške doline so — kakor pravi »Gorenjec« — selški, železniški in dražgoški g. župnik, nformirali smo se pri njih samih, je li to resnica. Pa vsi trije so veselo izjavili, da
so 'jako zadovoljni v dolini. Rekli so tudi, da še nikakor ne mislijo iti iz doline, ker so jako radovedni, kaj bodo ti prismojeni liberalci selške doline še vse naredili in kakšno kozle bodo še šli streljat.
g Kaj Štupca vse ve? On ve,, da je človek iz »afne«, torej je Štupca iz »afne«. On ve, da svetli trije kralji niso bili svetniki. On ve, da ima angelsko potrpežljivost, da je torej angel — iz »afne«. On ve, da je sv. pismo samo slepilo, same čenče v rokah »farjev«, da je sv. pismo lump. Za vse to imamo priče. Cesa pa »veleučeni« Štupca ne ve? On ne ve, da treba v osmih dneh sestaviti rekurz zoper selške volitve, ako hoče rekurz kaj veljati. Zares, luč učenosti na dražgoškem svečniku!
g Sokolski izlet. Na sv. Petra in Pavla dan so napravili železniški sokoli in sestrice sokolice telet v Zalilog. Litanije so menda peli po poti. Kako je bilo ondi, ne vemo, ker nas ni bilo zraven, pa tudi nič radovedni nismo. Samo nekaj bi radi pri-bili. Ljudje govore, da so se vračale sokolice šele ob 4. uri zjutraj domov kadeč cigarete. Dekleta, pa celo noč zunaj — do ranega jutra . . . Kaj rečlete na to, ljudje božji?!_. Ali veste, česa manjka v Železnikih? Šibce manjka, šibce! V Železnikih jc tako, kakor poje stari Kranjec: »Mladi star'ga več ne sluša, stari mlad'ga ti spoštuj... Svet pa je čedalje huj!«
g Klerikalni Sokbl. Kaplana v Železnikih ni. In tamošnji župnik Ije dovolil Orlom, da smejo za sedaj telovaditi v prazni kaplaniji. Med tem časom so pa Sokoli postali brez strehe, ker jim je g. Thaler prostor v salonu odpovedal. In kaj store stiskani Sokoli? Prošnjo na občinski odbor, da bi jim dovolil telovaditi v kaplaniji, kakor je dovolil Orlu. Občinski odbor je v večini se izjavil, da ni kompe-tenten o tem odločevati, ker gospodar ka-planiije je g. župnik. Sokolu pa to ne gre v glavo, češ, kaplanija je občinska in če Sokol ne bo telovadil v kaplaniji, tudi Orel ne bo. Sokolu svetujemo, naj »klone tilnik« pred župnikom,, in ker poznamo župnika kot sila prijaznega in postrežlji-vega moža, gotovo bo rad dovolil Sokolu kar želi... Toda nekaj drugega je pri tem: Kaj bodo pa rekli vaši bratje po Kranjskem, ko zvedo, da ste se naselili — o strah, o groza — v kaplaniji?! Ves vaš ugled in vse vaše junaštvo bo splavalo po Sori, nikamor ne boste več smeli, biti boste morali lepo doma. Zato bodiite pametni in prepustite lepo kaplanijo »klerikalnemu« Orlu!
Iz poljanske doline.
g V Poljanah Še vedno nekateri gostilničarji in trgovci radi prebirajo »Slovenski NarOd«, ki je nasproten kmetskim pravicam, a pri tem z največjim veseljem spravljajo kronice, katere jim prinaša kmetsko ljudstvo. Radovedni smo, kako bi ti možje shajali, ako bi se ljudje držati pravila: »Svoji k svojim«, in začeli zahajati samo v take gostilne in prodajalnice, kjer imajo »Slovenca«. Isto tako smo radovedni, kako bi se v podobnem slučaju godilo liberalnim gostilničarjem v Srednji in Gorenji vasi.
g Ples brez licence je skoraj vsako nedeljo in praznik v nekaterih gostilnah Poganske doline, baje posebno pod sve-»thn Volbenkorri na Dolenji Dobravi in pri znanem Ivanu Brejcu na Hotavljah. Mnogi starši zdihujejo radi tega, ker njihovi sinovi in hčere toliko zapravijo, toda orožniki in županstva vsega tega nc opazijo. Zato pozivljemo blag. g. A. Pirca, c. kr. okr. glavarja v Kranju, naj že vendar enkrat v tem oziru napravi red. Vsako drugo stvar orožniki takoj zapazijo in naznanijo, kar jim nič ne zamerimo, saj je to njihova dolžnost, a čudno se nam zdi, da se ples brez dovoljenja kljub trem orožnikom v Gorenji vasi tako pogosto vrši.
g V Poljanah so napravili oder za razne prireditve, in so dne 27. m. m. nastopili pevci, tamburaši in igralke, ki so jako spretno predstavljale igro: »Cašica kave«. Posebno pa so ugajali tamburaši, ki so se v kratkem času tako izučili, da so precej težke skladbe izvrstno proizvajali, kljub temu ,da je učitelj Gostič 'jiili razpustil ter se pridružil znanemu Perkotu. Če je g. Gostič s takim postopanjem povzdignil svoj zelo majhen ugled, jako dvomimo; sicer pa jokal za njim ni nobeden. Gospod kapelan J. Bambič je imel za vso prireditev veliko truda, toda pokazal je s tem, da se tudi v Poljanah zamore kaj napraviti kljub težavnim razmeram.
Iz ljubljanske okolice.
Moste. Občinske volitve so 'za nami. Izvršile so se v znamenju pijače iu pod vplivom naprtili razgrajačev. Gospodarji so bili pijani nevolivci. V odbor so prišli štirje možje Slov. Ljudske Stranke in 14 liberalcev in socialnih demokratov. Liberalec, ki je sam v odboru, je rekel, da je med izvoljenimi 7 socialnih demokratov. Če gospod Delničar pozna ljudi, potem je odbor sestavljen iz 7 'liberalcev, 7 socialnih demokratov in 4 mož Slov. Ljudske Stranke. Da ni 'zmagala Slov. Ljudska Stranka na celi črti, so vzrok meni pristaši, ki so naredili nekatere napake. Prvič: Niso vsi prišli, čeprav jim je bilo mogoče. Ali so 'se ,zbali, ali kaj jih je pridržalo doma, ne verno. Drugič pa mnogo tistih, ki so volili, niso držali strankine discipline. Nekateri niso namreč volili vseli mož, katere je stranka postavila, ampak so izmišljevali svoje može. To je blilo vzrok, da sta prišla v tretjem razredu v odbor dva liberalca V drugem razreda niso prišli vsi naši vOlit, in komisija je en glas po krivici zavrgla. V prvem razredu so bili pa zopet vzrok propada naši možje, ker niso prišli volit. Možje! drugič pa vsi na noge! Kar je pa naših mož volilo, so se pa vsi Obnašali vzorno. Nobenega nisi videl pijanega. Posebno moramo pohvaliti Posavce, 'ki so res glede volitve vsega posnemanja vredni. Naši možje volivci so tudi pri minulih volitvah dobili izobrazbe za pet let. Spoznali so namreč do dna liberalno in socialno demiolkra'tično stranko in njene voditelje. Jedro te stranke je bilo: pijanost, surovost, zabavljanje, zmerjanje, venmetanje »teh farjev« itd. Hvaležni smo zato nasprotnima strankama. Kar je poštenega, ne 'bo š!o nikoli z liberalci in socialnimi demokrati. Obžalujemo
ie nekatere gospode, ki se štejejo olikane, da stoje pod vplivom take surove bande. 'Nek socialni demokrat je bil najet za 100 kron, ida bi našega kapelana, ki 'je prišel volit namesto župnika, oklofutai m vrgel iz volišča. Koliko je pa dobil isti »zaznamovani« za zmerjanje, pa še ne vemo. Kesa! se bo že v špehkamri. Socialno dc-mokraška in liberalna stranka sta vpregli v svojo agitacijo tudi ude požarne bram-be. Nek mlad ud imenovane hrambe je s čepico požarne brambe na glavi in pi<jan kot muha, agitiral in zabavljal. Tudi stolp gasilnega doma so vzeli v posest, da so ondi razobesili svojo zastavo. Ali ie še mogoče biti v taki požarni brambi?! — Sicer so se pa vršile velikanske nepravilnosti pri celi volitvi od začetka do konca. Zato bodo gotovo ovržene, m volili bomo še enkrat. Takrat pa popravimo storjene napake.
g Šmartno pod Šmarno goro. Okrožna javna telovadba 4. t. m. za okrožje šentvidsko je krasno uspela. Prihiteli so v pri.azen Šmarten bratje Orli celo iz Ljubljane, Viča, Št. Vida, Preske, Ježice. Pod vodstvom okrožnega načelnika br. Zavodnika so nastopali pogumni Orli v prostih vajah, na orodju in rajalnih pohodih tako krasno, da jih je nešteta množica burno pozdravljala. Celo nasprotniki so. morali priznati svoje spoštovanje tako točno izurjeni četi krepkih telovadcev. Pač je tudi v Šmartnem nekaj mladeničev, ki bi radi nasprotovali svojim tovarišem. Pa v nedeljo so spoznali, da so jih ločili le predsodki od bratov Orlov. Ti predsodki so pali. Upanje je, da dober zgled tovarišev pritegne tudi omahijivce ter se pridružijo krasni mladeniški organizaciji. Na zdar bratje Orli!
g D. M. v Polju. Kat. slov. izobraže valnega društva šivilje so napravile izlet, na praznik sv. Petra in Pavla v Velesovo.
g Iz Preske. Tukajšnje katoliško delavsko in izobraževalno društvo priredi začetkom avgusta posebni romarski vlak na Sveto goro in potem dalje v Trst, le tedaj, če se zglasi zadostno število udeležencev. Teh pa mora biti najmanj 300, da sploh dobimo posebni vlak. Zato se uljud-no obračamo do vseh okoličanskih župnij ter uJJtfdno prosimo vse čč. gg. duhovnike navedenih župnij, da ljudem to oznanijo. Vlak bode imel za polovico znižane cene,, Iz Medvod do Trsta in nazaj iz Trsta do Medvod samo 6 kron 50 vinarjev. Šii bi pa v soboto ob 10. uri od tukaj in bi prišli popoldan okrog 4. ure v Gorico. Od tu gremo na Sveto goro. Zjutraj ob 6. uri bi bila sv. maša. Ob 8. uri se vrnemo s Sv. gore. Okoli 11. ure bi šli dalje proti Trstu. Ob 1. uri smo v Trstu. V par urah sli' ogledamo morje in mesto. Vrnili bi se okrog 4. ure proti domu. Doma smo ob polnoči. Sklenili smo povabiti sledeče župnije: Presko, Soro, Smlednik, Mavčiče, Vodice, Šmartno pod Šmarno goro, Št. Vid, Radeče,. Sv. Katarina. — Vsak posamezni naj se blagovoli obrniti na č. g. župnika v Preski, pošta Medvode. — Storite vsi udeleženci nemudoma potrebne korake!
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Lukovica. Brdsko katoliško izobraževalno društvo lepo napreduje. Zopet so
7»
naši spretni igralci nastopili v dveh novih igrah, namreč: »Nov* zvon na Krtini-; in pa a Zamujeni vlak-. Pristopite vsi k društvu brez razlike. Posebno za nas fante je jako potrebno in koristno izobraziti se, da ne bomo podobni nekaterim pretepačem v fari.
g Šenčur. Ker se prihodnjo nedeljo vrši blagoslovljenje »Doma« v Kranju, se ta dan, t. j. 11. t. m., ne bo predstavljala v tukajšnjem katol. izobraževalnem društvu igra Andrej Hofer<, ampak naslednjo nede-ijo, dne 18. julija.
g Iz Mengša. Dne 22. avgusta t. 1 bode priredijo k. si. izobraževalno in podporno društvo v Mengšu romanje s posebnim vlakom na Trsat. In sicer se bodo tega romanja lahko udeležile vse župnije v kamniški okolici. Ker je treba več udeležencev, že sedaj na to opozarjamo.
Dolenjske novice.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Velik požar. V noči 22. junija je bil na Drnovem pri Leskoveu velik požar, ki je vpepelil triindvajset gospodarjem stanovanja in gospodarska posiopja. Hiše so ostale tri. od poslopij par svinjakov iu en kozolec. Zgorelo je čvetero živine, med to en konj in tudi dva prešiča. Le neumornemu trudu in delovanju vrlih požarnih brarnb iz Krškega, Sv. Križa, Cerkelj in Leskovca kakor tudi cdde.kn vojaštva pod poveljstvom nadporočnika Leskovica se je zahvaliti, da ni pogorela vsa okro* 9U števiik broječa vas. Skoda je velikanska, •uradno cenjena na 112.000 kron. Ljudstvo je do skrajnosti obupano, ker mu ni ostalo drugega, kar so imeli na sebi. Kar je bilo se žita, mrve, vse je uničeno. V tej vasi je ta požar tekom sedem let že četrti. Lansko leto so pogoreli štir-je gospodarji, enemu teh je tudi sedaj za silo zgrajena hiša pogorela, štirim pa onih, ki so pogoreli pred sedmimi leti, hiše in gospodarska poslopja. Gotovo je. da je zažgala zlobna roka. Dalje časa se je tu klatil tuj človek, fci je nadlegoval ljudi, se imenoval -desetega brata« in žugal, da bodo v kratkem pogorele vse vasi od Drnovega do Krške ivasi.
d Iz Loškega potoka. Hitro raste zi-dovje našega »Doma«, to navdušuje še tiste neverne Tomaže, ki so mislili, da res ne bo nič. Pa tudi novi dobrotniki se oglašajo, evo jih zopet lepo število: Neimen. 20 K; Turk Iv. U.) 20 K; N. Kosinrl (9,3) 14 K; Kordiš, podžupan, 10 K; Turk (55) 10 K; Lavrič (105) 10 K; Lavrič (,39) 10 kron; Knavs (.37) 10 K; Al. Roječ (40) 10 kron; Roječ (.38) 10 K: Mohar (28) 20 K; Debeljak (21) 10 K; Kosmri (9.3) 10 K; Turk (4) 10 K (II. dar); Slavec 10 K; Car (16) 10 K; Val. (R. 56) 3 K; Vesel (106) 5 K; Klemen (11) 5 K; Košmrl (45) 5 K; Mohar (101) 5 K; Retje (30) 6 K; Ruparčič (.31) 5 K; Lavrič (64) 5 K; Sim. Kordiš 4 K; Ivančič (58) .5 K; Ivančič (116) 6 K; Bambič (13) st. 5 K. ml. 5 K; Ruparčič (91) 4 K; Kordiš (6) 4 K; Mohar (3) 8 K; M.
8'
Turk (69) II. dar. 3 K; M. Košir (59) 3 K. Lavrič (43) 2 K; M. Mohar (27) 3 K; Lavrič (18) 2 K; Iv. Benčina (47) 3 K; neimen. 3 K; Košmrl (25) 2 K; Košmrl Ivana (93) 2 K; Košmrl 2 K; Lavrič (lO) 2 K; Kordiš (66) 2 K; M. Lavrič (105) 2 K, (8Q| 3 k" (7.3) 3 K, (8) 2 K; nadalje Kosmri (11) Tona Turk, Tona Kordiš, Iv. Kordiš, Košir (33), Križe (74), Košmrl (75), Bartol Vid Lavrič (78), Turk (1), Lavrič (2), Oglarjev, neimenovana 5 K, dragonec Car 5 K Vsi Retje. Čast požrtvovalnim Retjanom! Z iskreno zahvalo: Bog Vam plačaj!
d Iz Loškega potoka. Častnim občanom je izvolil občinski odpor prejšnjega našega župnika gospoda Ivana Rihtaršiča, sedaj župnika pri Sv. Heleni. Njegove zasluge za našo doiniTo vč docela le oni, ki je poznal našo župnijo pred njegovim prihodom in ki jo pozna sedaj. Dvignil je v nas cerkveno življenje, prenovil naše cerkve, zlasti farno, vse brez kakih stroškov ob čine. deloval na gospodarskem polju, usta novi! posojilnico, kot tudi na političnem. Trajen mu je spomin v srcih našega ljud stva in odslej tudi v kroniki naše občine. Lepo je pa za našega g. župana in naš občinski odbor, ki zna ceniti zaslužne može.
Iz Velikih Lašč. Glede gospodov v naši sodniji bi prosili, da bi bili v pravem času v uradu. Sarj so menda gospodje zaradi strank'tu. Ali ne? Če pride krnet iz Rut, bi lahko že zjutraj opravil in bil hitro doma pri svojem delu, tako pa mora čakati na njihovo milost in zamudi cel dan. Pripomnili bi tudi, da se nam čudno zdi, da ima po 20. septembru naš veknarodni in nadarjeni gospod Rozman še vedno nemško komando na svojega psa, Peter-nei pa samonemški pečat.
Eden za druge.
d Zagorje ob Savi. Na praznik sv. Petra in Pavla je vprizorila tukajšnja dekliška Marijina družba v dvorani našega ■Zadružnega doma« prelepo igro »Sveta Cita«. Z neko radovednostjo smo pričakovali tega dne in to tembolj, ker smo vedeli, da jc to prvi nastop naših deklet. Reči moramo, naše pričakovanje nas ni varalo. Kaj tako izvrstnega skoraj ne bi bih pričakovali. Spored je bil kaj mnogovrsten in vsled tega prav mičen. Pričel se je z deklamacijo. Deklamirala se je Gregorčičeva pesem »Rabeljsko jezero«. Bila je to res deklamacija, polna finih sprememb, pač primernih vsej vsebini. Tej je sledilo tamburanje in petje, ki je bilo, kakor sploh, izvrstno. Toda središče vsega je tvorila ganljiva igra. Igralo se je tako naravno in neprisiljeno, da bi bolje ne mogli pričakovati od že bolj izkušenih igralk Zato ni čuda, da je bila splošna zelja, da bi se igra še ponovila. Igri je sledilo zopet petje, tamburanje in deklamacija, kar je dalo vsej veselici posebno živahnost. Tako se je začelo tudi v našem »Zadružnem domu« novo življenje, ki nam obeta lepšo bodočnost. Kajti le tam, kjer se izobražujeta um in srce zajedno na podlagi krsčanski, tam je prava sreča in stal-nost.
Notranjske novice.
Iz Blok.
ai Volitev župana smo 'imeli pretekli teden. »O kres', ko se dan obes',« se je obesila tudi slava in moč naših liberaicev Zupanom je bil izvoljen deželni poslanec Drobnič Franc. Izmed devetnajstih, ki se-dč v občinskem odboru je nabili enajst. Ti so razun župana sledeči: Fr. Škrabec Nemška vas; Franc Modic, Volčje; Franc Modic, Runarsko; Fr. Zalar, Gradiško; K. Usenik, Veliki vrh; Turek, Topol; Matevž Prebil, Hudi vrh; Ivan Mišič, Metulje ; Šraj, Studeno; Ivan Sernel, Velite Bloke; prvi štirje so svetovalci. -— Naravnost nesramna je bila agitacija nasprotnikov še ob požaru, ki je izbruhnil v Novi vasi, ko navadno vtihnejo vse človeške strasti, ti ljudje niso dali miru našim možem. Kaj vse so govorili! Drobnič je predober, cela Notranjska mu zaupa svoje koristi; saj so ga volili za poslanca le naši, liberalci se ne zaneso na njegovo poštenje, če skrbi za Vdove in sirote, če mora hoditi zastonj radi njih okrog Sodišč; ali ste imeli mar vi pri tem kakšno škodo?. Z občinskim denarjem ne gospodari vendar samo župan! Drobnič ne zna nemško. Liberalci so res povsod enaki, v Ljubljani se vežejo z Nemci, pri nas pa tudi mislijo, da jiii bo rešila le nem'ščina, saj smo vendar na Slovenskem! — Največjo buda-Jost je pa povedal tisti, ki je rekel, da je Drobnič zakrivil, ker ni železnice. — Trije naši so presedlali tekom volivnega boja, oziroma se pokazali, ka.j da so. To so: Matija Hiti iz Nove vasi, Franc Pakiž iz Ravni, Karol Mršek iz Ravnika. Vedno so se delali pristaše S. L. S., kot taki so bili tudi voljeni, sedaj so pa pokazali svoje liberalno kopito. Srečno pot! »Gospodarsko stranko« so znajdli nasprotniki ob volitvah. To je že tudi stara liberalna navada. Ob volitvah hočejo zatajiti, da so liberalci in pravijo, da se jim gre le za gospodarstvo. Prav radi jim verjamemo, da so gospodarska stranka, a ta stranka skrbi v prvi vrsti za gospodarstvo svojega žepa. Ali naj vas opomnimo na pod-jporo? Nič ne rečemo, kdo je kriv, da je naša občina tako malo dobila, saj še mnogi prosili niso. Pa zakaj niso prosili? Vse drugače so se pohvalili sosedje Potočani. Vprašajte jih, kdo je tam to stvar uredil. Pristaši S. L. S., ki je edino prava gospodarska stranka. — Za ljudski blagor so se vnela v zadnjem času srca naših nasprotnikov. Hočejo, da bi novi župan moral delati vse zastonj; pa še sobo in drva hi moral dajati. Zapomnite si: »Vsak dela-vče je vreden plačila!« To je v pojasnilo!: n Izobraževalno društvo, že dolgo obljubljeno, se v kratkem ustanovi. Ustanovni shod se bo vršil v nedeljo 11. julija. Pridite vsi, ki vam je kaj za izobrazbo iu omiko; saj sami čutite, da so nas že vsi sosedje prehiteli. Zato, društvo na dan!
n Zahvala. Podpisani si štejem v dolžnost, da se vam zahvalim za izkazano zaupanje pri zadnjih občinskih volitvah. )ovo!} hnam časti, tudi dela veliko. Upam in sem priprayljen, tudi to novo1 delo izvrševati po svojih najboljših močeli.
•Ni se Šlo za osebo, ampak za stranko, ki je častno zmagala. Hvala vam! — Franc Drobnič, župan in dež. poslanec.
Vipavske novice.
n Občni zbor »Zveze Wat. slov. nepol. društev v Vipavi« se je vršil dne 29. junija in je bil prav dobro obiskan. V »Zvezi« je sedaj včlanjenih 13 društev. Odbor je imel v preteklem letu 8 sej, v katerih se je sklepalo o raznih važnih društvenih zadevah. Gmotno stanje »Zveze« je še dokaj ugodno. V preteklem letu se je nabavil hektograf, ki je Zvezkom društvom proti mali odškodnini na razpolago. V kratkem dobimo na razpolago fin skioptikon, katerega se bodo lahko včlanjena društva posluževala za razna predavanja. Na občnem zboru se je sklenilo, da izvoljenli odbor določi revizorja, ki bo posamezna društva nadzoroval ter se o njih delovanju prepričal. Vsekako važen sklep za napredek naših društev. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Andrej Lavrič, Jožef Božič (Budanje), Gustav Kolter, Ivan Kromar, Ivan Rihar, Ivan Silvester in Rafael Zvo-kelj (Vrhpoljc). K sklepu je še g. visoko-šolec Česnik predaval o potrebi in koristi naše mladeniške organizacije v telovadnih odsekih. Z zahvalo za prepričevalno in navduševalno predavanje je g. Janez Debevec zaključil občni zbor.
n C. kr. davkarija v Vipavi insolven-tna. Naša davkarija je na glasu, da je jako stroga in natančna nasproti strankam. Kmeta, ki je zamudil samo eno minuto čez čas, gospodje v davkariji za nobeno ceno ne »vzamejo gor«. Pokažejo mu tablo, na kateri je zapisano, do kedaj se »amitira«. Človek bi mislil, da so gospodje vedno tako vestni in natančni nasproti strankam, ■toda godi se ravno narobe. Nekateri ljudje so tako srečni, da jim ni treba v davkarijo samo nositi, ampak, da včasih tudi kaj »potegnejo«. To se godi navadno prvega vsakega meseca. Ponosno hodijo ti srečni Vipavci vsak mesec enkrat v davkarijo s plačilno knjižico in pobotnico v roki, še ponosneje pa iz davkarije s polnim moš-njičkom v žepu. Dne 1. julija t. 1. pa so ljudje sicer ponosno hodili v davkarijo, ven pa so prihajali s kislim obrazom in praznim mošnjičkom. Kaj je bilo temu vzrok? Zgodilo se je nekaj podobnega, kar se včasih zgodi na Turškem: kasa je bila prazna. Kdor je prišel, dobil je lako-ničen odgovor: denarja ni, pridite drugi pot. Kdo je zakrivil to nerednost, ali gosp. Arh, ali njegovi višji, ne bomo preiskovali. Pribijemo samo to, da je bila pod novim vodstvom g. Arha davčna blagajna že večkrait suha. Gospodom, ki so prišli zastonj po denar, povemo v tolažbo, da smejo povrnitev stroškov za nepotrebno drugo pot tirjati pri c. kr. finančni direkciji v Ljubljani. Gospodje pri davkariji pa naj si zapišejo za ušesa, da naj postopajo s strankami bolj obzirno, da ne bo c. kr. davkarija še bolj zasovražena, kakor je. Gospodje so za to plačani, da služijo cesarju in — ljudstvu.
n V veliki stiski je županstvo v Po-dragi. Dne 28. junija je namreč odšel iz Podrage učitelj Del Cott, ki je bil tudi občinski tajnik. Zuipanstvo pa iz srede svo-
jih ne najde nikogar, ki bi bil sposoben opravljati to službo. Moralo ga bode v Št. Vidu poiskati ali pa piše še v Ljubljano ponj. Je res huda stiska. Pomilujemo!
n Iz Cola nad Vipavo. Tukajšnje slovensko katoliško izobraževalno društvo jcpriredilo pretečeno nedeljo, dne 4. t. m. veselico, ki je lepo uspela. Društveni pevci, diletantje in dHetantinje so dobro pogodili svojo nalogo. Veseloigra »Lum-pacij Vagalbund« je vzbujala mnogo* smeha. Igra se ponovi 11. julija. Kdor si želi mnogo zabave, naj pribiti obiskat izobraževalno društvo. — To je v letošnjem letu druga predstava na Cohi. Društvo bi pro-cvitalo veliko .bolj kot procvita, če bi ne bila eolska fara tako raztresena in bi nekateri mladi fantje kazali malo več zanimanja za dobro stvar. Društvena knjižnica šteje do 500 knjig raznovrstne vsebine. Želeti bi bilo, da bi mladina posegala 'bolj po gospodarskih in strokovnih knjigah. Po možnosti se preuredi tudi čitalnica, da bode na razpolago v društveni sobi več časopisov. — Pretečeni petek, dne 2. julija, padala je tukaj popoldne toča in naredila znatno škodo oreškim in sa-naborskim vinorejcem. Bog nas obvaruj zopetne nesreče!
Idrijske novice.
ti n Kapela sv. Janeza Krstnikta ob mostu pod Gradom bo odslej cerkvena last. Bivši gerent jo je v iinenu občine odstopil cerkvenemu predstojništvu. Naprednjaki so se pritožili proti temu gerentovernu odloku na deželni odbor, ki je pa pritožbo zavrnil. In po pravici. Mestna občina ne bi imela nikakih dohodkov od kapelice, ampak le stroške. Naši odborniki pa nimajo smisla niti za svete, niti za zgodovinske stvari, saj še vsi pomnimo, kako se naj bi po predlogu notarjevem oskrunilo to svetišče. Da mestna realka slabo uspeva, ni zadnji vzrok v tem, da je pod komando občine.
n Cvet s polja liberalne kulture je neki dijak, ki je v pismu zapretil s smrtjo nekemu profesorju. Da je to pojav brezmejne svobodomiselnosti in brezverstva, tega ne bo tajil menda nihče. Kdo pa je dajal potuho radikaJizmu realcev?! Kdo jih je ščuval, da naj napadejo in umore kateheta Oswalda! Poleg drugih zapel ji v-cev gre mnogo na rovaš staršev in onih gospodarjev, pri katerih realci stanujejo, ker premalo pazijo nanje.
n Utonila je v Idrijci dekle Jožefa Mo-ravec. Šla je prat, pa ji je menda spodrsnilo, da je padla v Idrijco, ki je bila ravno takrat narasla, in utonila. Njene tovariišice so jo spremile na pokopališče in ji zapele nagrobnico v slovo. Mater je raditega dogodka po pogrebu napadla božjast, pa ji je odleglo.
n Dve nesreči sta se zgodili pred kratkim v rudniku: neki rudar si je zlomil nogo, drugi pa roko.
n Dne 1. avgusta v Črn! vrh. Ta dan bo imel idrijski telovadni odsek »Orel« svoj mladeniški tečaj in javno telovadbo. Prireditev bo trajala celi dan. Dopoldan so na sporedu razna zanimiva predavanja, popoldan pa bomo gledali telovadbo.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz unškega in rakovskega kota.; Nel
pomnimo skoro, da bi se bil kdo v daljšem pismu spomnil tmško-rakovske občine in njenih potreb. Iz drugih krajev mrgoli v; »Domoljubu« dopisov m novic, a iz našega kota pa noče biti nobene črke. Kakor da bi bili pozabili še celo mi sami nase in na ves svet, ki se okrog nas prav lepo suče, kakor beremo po listih. Kamor pogledamo po svojem dragem »Domoljubu«, povsod vidimo, kako drugod napredujejo, se zbirajo v društvih in izobražujejo. Mi v, unško-rakovškem kotu pa pravimo, da je vse to velika neumnost in da tega vsega nikdar prej ni bilo in da tudi danes takih' ropotij ni potreba. Mi smo popolnoma zadovoljni, da gremo s campinom v gozd, iz gozda v Postojno ali na Rakek s »froli-tom«, po stari šegi preorjemo' in obdelamo svoje polje, malo ob nedeljah pozabavlja-mo čez davke, tudi katero politično modro besedo nam povedo naši ljubi socialno-demokraški preroki, ki prav pridno berejo svoj »Rdeči Prapor«, potem pa gremo »na en glažek, al' pa dva«, kar se nam prav, poda. Saj delamo cel teden, pa bi ob nedeljah ne bili malo korajžni? Mi se pa smejemo drugim, ki so »abstinenti«, kakor jim po listih pravijo in nočejo piti ne jeru-ša, ne »hopmana«, ne sladkega vinca, ki je letos tako poceni, ampak rajši tiče po tistih neumnih izobraževalnih društvih, čitajo dolgočasne časnike ali knjige in se razgovarjajo o vseh res nepotrebnih stvareh. Mi Unčam in Rakovci pravimo, da je boljše tako, kot mi delamo in zato smo pa lahko ponosni, kako napredni smo. Oštarij je vedno več, denarja tudi ne zmanjka, dokler nam bodo pošiljali iz Amerike okrogle dolarje in bodo rastle naše ravne hojce tam pod Javornikom. Če imamo dovolj gostiln, vsak dan žgance in en »pakeljc tobaka«, pa srno srečni. Vse drugo je sploh velika neumnost. Na primer, politika, volitve in taka ropotija. Eni smo »klerikalci«, drugi pa »liberalci«, tretji pa rdeči socialni demokratje. Prvim pravimo,., da s »farji« drže, jih je še precej, drugi vlečejo bolj na ta gosposko stran in pravijo, da so napredni, če znajo katero prav, po slovensko zaokrožiti iin kupico vina1 popiti v narodne namene in pozabavljati črez klerikalce, tretji pa pravijo, da je Kopač najboljši človek na svetu, ker jim je pri lanskih volitvah povedal dve prav, brihtni, da ima namreč papež tako veiiko palačo, da bi segala od Unca ali Rakeka notri do Ljubljane, in pa da so klerikalni poslanci podražili moko menda zato, ker imajo vso moko v svoji klerikalni mavhi. Ja, in mi smo vse verjeli, pa še lepše reči, ki jih je povedal gospod Kopač. In pri volitvah smo potem pokazali, da je v naši občini 130 »rdečih« in 60 »rmenih« naprednih svobodomiselcev, črnih mračnjakov pa samo 60. Sicer pa je teh slednjih menda nekaj več, ali to je težko povedati, ker so jim take stvari deveta briga. Ali nimajo prav ? Kaj bi se prerekali mod seboj za prazen nič, saj smo že tako dovolj razprti sosed s sosedom, tako da nas bo najbrž vzela najhujša bolezen — nevošč-Ijivost. Te bolezni je toliko pri nas, da nikdar tega. Mislimo, da je sploh ne bo nik-
tiar zmanjkalo. Pravijo, da drugod društva to bolezen zelo uničujejo, pri nas bi jo gotovo še bolj razširila. Mi Rakovci in Unčani smo si tako kot pes in mačka že radi tega, ker smo pač eni Unčani, drugi pa Rakovci. Pravijo, da med nami ne bo nikoli prijateljstva iu da ga tudi ne sme biti nikoli. Fantje so prisegli, da se bodo še večkrat spoprijeli in zrahljali kosti, ker je to za mlade ljudi, kot pravijo, bolj potrebno kot pamet in dobro ime. In vsi pravimo, da je tako res najbolj prav. Ce so se naši očetje radi zravsali, zakaj bi si ne pogladili glav sinovi? Stara mera in vaga v nebesa pomaga, stara navada pa tudi nekaj vetja. Unčani in Rakovci to dobro vemo. Zato pa pravimo, da pri nas ne sine priti nikoli do tega, da bi dobili na Uncu in Rakeku svoje izobraževalno društvo, že radi tega nc, ker ga ne potrebujemo iu
Slovenska krščansko-soclalna zveza.
Lepo število društvenikov in zastopnikov 28 društev se je zbralo dne 1. jn-iija na občnem zboru S. K. S. Z. v Gorici. Predsednik dr. B r e c e 1 j otvori občni zbor v daljšem, lepem govoru, omenja nalog, ki jih ima v bodočnosti izvršiti naša organizacija. Svoj govor je sklenil: V vsako duhovnijo in občino po eno izobraževalno društvo, ki naj bo ljudsko društvo, shajališče in zavetišče mladine, opora cerkvi, šola krščanske izobrazbe in trdnjava slovenstva. — Iz poročila tajnika Krem-žarja posnamemo, da je »Zveza« v mestu priredita 18 predavanj, po deželi pa 105. Med temi so všteti 3 mladeniški shodi in en poučni tečaj v Bovcu. — Društva na deželi sama pa so s svojo močjo priredila 195 predavanj. Skupno je v preteklem letu naša organizacija priredila 318 predavanj. Društev je 52, 18 več kot lani. Članov ima naš organizacija skupno 5047. Pri volitvah je bil izvoljen odbor, ki se je 2. julija setavil sledeče: dr. Brecelj, predsednik; dr. Kobai, podpredsednik; Kremžar, tajnik; J. Kopač, blagajnik; Fr. Kurinčič, knjižničar; odborniki pa so: dr. Ujčič, dr. Derniastia, J. Medvešček, S. Premrou; in gospodične: Ela Abram, Eli-za Makuc, Irma Pirjevec. Za namestnike pa: dr. Srebrnič, Luka Dugar, župnik Ko-košar, ter gdč. Marica Podgornik.
Po volitvah se je storilo več važnih sklepov, ki jih tu ne bomo razpravljali. Omenjamo le dva: Osnujejo se potovalne knjižnice in založi se znak goriške izobraževalne organizacije. Ta znak, ki je zanj napravila načrt gospodična Eliza Makuc, »Zvezina« odbornica, je setavljen v obliki ščita. Na belo-modro-rdečeni polju se sveti zlat križ. Spodaj pa se vije zlata lo-vorova vejica — znamenje naše zmage. Priporočamo društvom, naj priglase naročila na S. K. S. Z. v Gorici čim preje!
Kaj pa naši sosedje? Morda ne bo odveč, če pogledamo malo ven izza vogalov domače hiše k sosedom, kako se tam kaj jmajo. V goriški deželi prebivajo poleg Slovencev tudi Furlani. Ti so naši sosedje. Ni jih veliko. Manj jih je kot Slovencev; Slovenci tvorimo tri petine, goriškega pre-72
tudi nočemo ne, drugič bi pa gotovo postali drug drugemu nevoščljivi, če bi ga erta vas prej dobila kot druga in bi radi tega nasprotje le še narastlo. Take misli imamo mi Rakovci in Unčani in smo prepričani, da so ljudje po drugih vaseh res ža/biti, ker potrebujejo društva, da se izobrazijo. Mi smo izobraženi kot nikjer drugje na Kranjskem, zato takih stvari k nam nikdar ni treba zanašati. Če bi hotel kdo kdaj to poskusiti, so mu Rakovci in Unčani obljubili, da mu že posvetijo pot proti domu Ln v take kraje, kjer so ljudje oplankani. Pa gospod urednik in drugi bravci »Domoljubov!« ne smejo misliti, da res vsi Unčarti in Rakovci tako mislimo. Veliko jih je, kr nič ne mislijo, nekaj, ki mislijo, da vse vedo in tudi najbolj vedo, prav malo pa jih je, ki bi radi tako delali, kot delajo drugod že dolgo let. Kaj pa ti

GORIŠKA,
bivalstva. Furiani pa samo dve petini, četudi je všteta zraven Gorica. Kmet, ki na svojem sosedu noče videti nikdar nič posnemanja vrednega, ne bo dolgo vozil s svojo kmetijo. Drugi ga bodo prehiteli. Ravno tako moramo posnemati, kar vidimo dobrega pri drugem narodu. Poglejmo torej, kaj imajo Furlani; kakšna je njihova organizacija. Letos so Furlanli praznovali desetletnico svoje gospodarske organizacije. Njihova Zadružna zveza (Fede-.razione dei coirsorci agricoli dd Friuli) je koncem lanskega leta štela 81 zadrug z 8024 člani. V teku letošnjega leta se je to število že pomnožilo. Koncem 1. 1908 so imeli 29 posojilnic s 3516 člani; 16 zadrug za prodajo kmetijskih pridelkov in nakupovanje potrebščin; dalje imajo dve kmečki bolniški blagajni in eno zadrugo za razpečavanje svilodov. »Zveza« je lani nakupila za člane 2880 stotov sena za 25 tisoč 920 kron, nakupila je ogromne množine vitrifala, nadalje več kmetijskih strojev in raznih semen. V petih mesecih je prodala »Zveza« zadružnikom 376 hI vina in 17.726 kilogramov svilodov za 53.178 kron. »Zveza« je priredila v letih 1907 in 1908 osem zadružnih tečajev, izmed katerih so nekateri trajali po en teden, eden celo t ni tedne. Na teh tečajih so se izobrazili razni mladeniči in možje, ki sedaj z uspehom delujejo na zadružnem polju. To zadružno delo je silno preobrazilo furlanskega kmeta, ki je bil poprej v popolni odvisnosti od liberalnih magnatov. Gospodarsko svoboden kmet se je zbudil tudi k politični osamosvoji. — Poprej so furlanskega kmeta zastopali razni liberalni ali celo morda judovski »signori «. Leta 1906 se je osnovala katoliška politična stranka pod_ imenom »Unione politica cathollca«. i a je vzbudila vse dobromisleče Furlane k resnemu političnemu delu. L. 1907 je ta mlada stranka dobila oba furlanska kmečka drzavnozborska mandata. Le v Gorici sov se še obdržali liberalci. Tudi lani pri dezelnozborskih volitvah so furlanski Katoličani popolnoma vrgli laške liberalce v kmečkih občinah in v splošni skupini Te zmage so posledica desetletnega gospodarskega in marljivega izobraževanega
imajo v svoji glaivi in si niso upali pove dati tako dolgo, o tem pa prihodnjič ko se malo miedseboj pomenimo, kaj bi bij0 treba naši občini ali za vasi Rakek, Unec Ivan je Selo, Slivice. Je precej potreb' n Iz Hor]ul]a. Prvi semenj se bo vršil v Horjulju dne 12. julija t. 1. Opozarjamo nanj vse bližnje občine, da odpošljejo mnogo živine na semenj ter vabimo veliko kupcev. Horjulj je znan kot živinorejski okraj, posebno ker gojijo tamošnji posestniki goveda simodolske pasime. Prvi semenj se bode vršil brez običajne semanj-ske takse. Vabljeni so tudi prav uljudiio trgovci kramarji ter prodajalci kmetij-skega orodja, oziroma obrtnih izdelkov. Tudi za konje bode semenj, torej pozor konjski kupci iti prodajalci!
dela. Kamorkoli pokličejo volivci svoje poslance povsodi pridejo zraven, vedno prirejajo shode in na njih polagajo račune o svojem delu. — Tudi lepo mladinsko organizacijo imajo katoliški Furlani. Lani se je ustanovila mladeniška zveza za celo Furlanijo pod imenom »II Giovane Friuli« (Mlada Furlanija), ki šteje danes že nad 300 mladeničev. To število raste vedno bolj. »Mlada Furlanija« prireja v mestu predavanje za predavanjem, prireditev za prireditvijo. Z dohodki teli prireditev se vzdržuje zabavišče za naraščaj. Sedaj dobi ta organizacija krasno in veliko dvorano, ki bo služila skoro izključno mladinski izobrazbi in vzgoji. Kaj takega bi si želeli tudi mi Slovenci. Saj vidimo, koliko slovenskih otrok se v Gorici še vedno po-tujči. — Večino tega dela je zasnoval dr. Faidutti. Zal, da se je ta mož zadnji čas v deželnem zboru zvezal z liberalci. S tem jc naši stvari mnogo škodoval. To pa ni še vzrok, da ne bi hoteli priznati njegovega dela. Poglejmo izza vogala svoje hiše po svetu, da vidimo, kako je pri sosedu. — Če vidimo kaj slabega, tega se ogibljimo. Načela naj nam bodo nad vse! Če vidimo kaj dobrega, tega se popri-mimo! Organizacija nas bo rešila! Prijatelj, ki to bereš, sodi sam, če nimam prav!
Anhovo. Dne 29. junija na praznik sv. Petra iin Pavla je prišel v naše društvo predsednik »Slovenske kršč. socialne zveze« iz Gorice g. dr. Brecelj. Najprvo je pregledal društveno delovanje ter se o njem jako pohvalno izrazil Predaval je •nato o predrzni ženi, ki kraljuje po celem svetu ter pošilja na tisoče ljudi v deželo miru. To ženo — namreč jetiko —, k' mori staro in mlado, nam je g. predavatelj prav natančno pojasnil; razložil nam je, kako prihaja k nam, poljudno nam ie povedal, kako v nas deluje, 'in nas je tudi podučil, kako se je obranimo. Resnično, to je prvi in najpotrebnejši poduk za človeka, kako si ohraniti ljubo zdravje. Kai nam pomagajo vsi drugi socialni nauki, ce pa ni zdravja in ne irtoči, da bi se drugih 'socialnih naukov poprijeti in po njih delovali. Posliišafci so z nenavadno pazljivostjo sledili gosp. predavatelju, ki ga se.
večkrat želimo imeti med seboj. Za jako lepo uspelo predavanje in mnogo potreb-jiili naukov izreka gospodu doktorju naj-prisrčnejšo zahvalo — odbor.
Iz Lokovca. Že več časa poprej se je glasilo, da bo prevzvišeni knez m nadškof prišel v Lokovec in da 'bo pri nas birma 24. junija. Vedno bolj se je bližal tisti dan v veliko veselje vseh poštenih Lokovča-nov. Pozabil pa je bil nanj gosp. župan ,Winkler in mogočna starešinska napredna stranka. Stara navada je namreč bila, da je župan v imenu občine napravil mlaje in slavoloke. Letos pa so zaspali. Ko so sosedje videli, da v to poklicani ljudje prav fcnič ne ganejo, so 23. junija stopili skupaj in dobili nekoliko mlajev, da bi jih za silo ,postavili na cerkvenem zemljišču. Naenkrat pride gosip. župan in z vso silo hoče preprečiti, da bi se mlaji ne dvigniJi. Toda sosedje so mu povedali, da ne nehajo delati in so dellali naprej. Zupan je sicer zmerjal in kričal dalje, a delavci se niso zmenili za njegove besede in so srečno dovršili svoje delo. Bog jim povrni njih trud! — Dne 23. junija zvečer ob 7. uri je 'bil sprejem pri prvem slavoloku. Pri sprejemu prevzvišenega kneza in nadškofa je 'bil navzoč gosp. kurat Kla'njšček, mnogo ljudstva in šolskih otrok. Pozabili pa so zopet priti gg.: župan, učitelj in drugi mogočni napredni. Tako delajo liberalni župani.
Poslanec Fon je dosegel, da bo država prispevala za cesto iz erarskega gozda čez Vitovski vrh do državne ceste pri išempasu 50%. Izpočetka je država hotela prispevati le borili 20%. Zasluga poslanca Fona je, da je prepričal vlado o po-tožaju ljudstva v tem kraju, vsled česar je vlada zvišala svoj prispevek na 50%. — Poslanec Fon je tudi dosegel poštni urad v Opatjem selu. Po njegovem prizadevanju se najbrže ustanovi poštni urad tudi V Št. Andražu pri Gorici.
Kobilice na Krasu. Velikanske množice kobilic so šolski otroci že pokončali na Krasu. Nekatere partije otrok so na dan polovile do dva hektolitra kobilic. Otroci sicer s tein precej zaslužijo, toda pri kobilicah se ne pozma nič. Vedno enako jjh je videti. Govori se, da so v okolici Štanjela našli veliko množino mrtvih kobilic. Eni trde, da so njih smrt povzročile strupene gobe, ki rastejo v bližini. Drugi pa trde, da je med kobilicami nastala kuga. Zato hočejo te mrtve kobilice raztrositi po celem Krasu, da se kuga zanese še drugod med njimi.	v
Naše prireditve. V teku meseca julija bodo sledeče prireditve: Dne 11. julija bo nedavanje v Biljah in na Idriji. Dne 18. ju-ija bo javni nastop Orlov v Št. Ferjanu. >ne 27. pa bo blagoslovljenje zastave na-iega društva v Biljah. — V nedeljo, dne I. t. m. je imelo naše društvo »Branik« v 5odgori lepo obiskano veselico. — K. s. zobraževaino društvo v Solkanu je prire-lilo ta dan Jepo skioptiško predavanje, 'redaval je č. g. dr. Srebrnič.
Kresovi so goreli v nedeljo, 4. t. m., ia predvečer godu sv. Cirila in Metoda po iaših gričih in vrhovih, posebno okrog lorice. Vendar je bilo menda lani opažati reč kresov ko letos.
Listnica uredništva. Lokovec: Prosimo potrpljenja za danes. Prihodnjič pride. Pozdrav!
Narodno gospodarstvo.
Povzdiga živinoreje.
(Konec.)
Dr. Krek je predlaga! brezobrestno posojilo v ta namen, kakršno se je dalo tudi vinogradnikom. Jaz nisem zato. Stroški bi deželo zelo obremenili, posojilo bi se moglo le malQkaterim dati. Pravi vspeh bi gotovo izostal. Imeti moramo zaupanje v svoje dejo. Ce bo imel kmet več gnoja, bo več pridelal, bo tudi lahko obresti plačeval. Jaz sem za posojila po 4 % na amortizacijo. Prvo leto prejme denar v obrokih, drugo leto se ga pusti, da več pridela, tretje leto 1. januarja se pa prične obrestovanje. Ce bo vračal po 5%, bo izplačal vse v 41. letih; če bo plačeval po 6% pa v 28. letih. Mnogi bodo radi plačevali po 7 do 9%, da se poprej dolga iz-nebijo. V ta namen predlagam, da se od zneska 10 milijonov, katere najame dežela, da dva milijona za popravo hlevov, ker je to najboljša melioracija. Dežela bo izgubila le obresti za slabo poldrugo leto. torej okoli 120.000 kron. Tega denarja so naši kmetje gotovo vredni in potrebni. Denar bi se dal za hleve po gotovem načrtu. Imeti bi morali: cementni tlak, jarek za odtok gnojnice, žleb ali luknje za zračenje, gnojno jamo vsaj za 400 litrov pri vsaki živini. Posojila bi se dajala od 12 do 3000 K po številu živine na intabu-lacijo ali na poroštvo domače hranilnice, katera prevzame zanj dolg in amortizira glavnico. Ni nam treba dovoljevati posebno velikih svot. ker naši gospodarji zidajo zelo poceni. Posojila bi se dala gospodarjem po celi deželi. Prišlo bi na 1000 prebivalcev enega kraja posojila za dva do tri gospodarje, kar bi za zgied popolno zadostovalo.
Ali ie mogoče to izpeljati? Mislim,da bi naši poslanci mogli doseči večje držav, posojilo v ta namen. Vsaj ne zahtevamo daru, le pomoči hočemo, da se moremo postaviti na lastne noge. Gotovo je tudi, da novi vodovodi, ki se bodo izpeljali, in ceste, ki se bodo naredile, ne bodo koristile celi deželi. Poprava hlevov bo koristila vsem kmetom in tudi obrtnikom, ker bodo kmetje imeli več denarja, katerega tako dobe večinoma obrtniki. Kjer ne bodo dobili ničesar, bodo godrnjali. Z napravo hlevov pa pokažemo, da smo res vneti za napredek.
Ravno tako, kakor hlevi za govejo živino, se bodo morali pospeševati svinjaki za rejo prašičev. Naša dežela dobi doslej gotovo še več za prašiče, kakor za govejo živino.
Ce se napravijo pravilni hlevi in dobri svinjaki, bo izginilo tudi mnogo bolezni pri živini.
Bolj je gotovo potrebna naprava dobrih hlevov, kakor živinska zavarovalnica. Zdi se mi, da to vprašanje za nas še ni pereče. Bodimo v napravah, ki bodo veliko stale, skrajno previdni.
Deželna zavarovalnica na Morav-skem je dobila od dežele 300.000. Cela svota se je porabila, uradniki sami vzamejo 42% vseh poplačanih premij, ki znašajo 16% vrednosti živali. Goveje živine pogine jako malo. Nemška sekcija je plačala v štirih letih 5834 K zavarovalnine za svojo živino, dobila je le 505 K 17 vin. odškodnine, torej niti 10%. Jaz bi bil za vzajemne zavarovalnice, pri katerih si kmetje enega okraja med seboj zavarujejo živino. Ce žival pogine, dobi gospodar določeno odškodnino, ki se razdeli na posamezne zavarovance po razmerju zavarovanih svot. Na ta način se prihranijo skoro vsi upravni stroški. Dežela bi jim dala male podpore, da bi jih slučajne ne-iiesreče prehudo ne zadele. Za veliko deželno zavarovalnico naši kmetje splošne ne bodo.
Da bi pa kmetje manj škode trpeli, naj se poskrbi za dobre živinozdravnike, ki bodo res kos svoji nalogi. Navadni zdravniki morajo imeti celo gimnazijo, 6 let univerze in morajo še dve leti v bolnišnicah prakticirati, da se privadijo. Prav umestno bi bilo, ko bi poslali naše živinozdravnike pred sprejetjem v deželno službo v prakso na Nemško h kakšnemu izkušenemu živinozdravniku, ki ima veliko opravila, da se popolno izuče.
Kazalo bi pa pomnožiti število učencev kovaškega tečaja in poglobiti pouk o nekaterih boleznih, zlasti o porodih.
Končno predlagam sledeče resolucije:
L Za povzdigo kmetijstva:
1.	oskrbi naj se strokovni poni:;
2.	v posameznih krajih nai se upelje poskusno gnojenje žitom in krmskim rastlinam ; i
3.	vpeljejo naj se zadružnim potom vzorna gospodarstva :'n preskrbovaiišča za dobro plemeno živino, pečati se imajo z vzornim obdelovanjem polja;
4.	našim kmetovalcem naj se pomaga pri nabavi strojev;
5.	državni poslanci naj skrbe, da bomo dobili primerno in zadostno državno podporo.
II. Za povzdigo živinoreje:
1.	deželna podpora naj se daje tudi za nabavo plemenskih telic;
2.	določitev pasme se pripusti živinorejskim zadrugam ali kmetovalcem enega okraja, določene pasme se moraio drugi držati;
3.	za zboljšanje hlevov da dežela dva milijona kron iz melioracijskega zaklada, ki se da kot nizko obrestno posojilo kmetom po celi deželi;
4.	hlevi, zidani s temi pesojili morajo imeti 1. cementna tla, 2. jarek za odtok gnojnice, 3. gnojno jamo vsaj 400 li-trov za eno glavo živine, 4. v stropu žleb ali luiknje za zračenje, 5. zadostno razsvetljavo;
5.	iz tega zaklada se dajo tuch posojila za napravo dobrih svinjakov;
6.	pospešujejo nai se medsebojne za* varovalnice za živino po posameznik okrajih.	A. Oblak.
Izobrazbi.
NEKAJ O MACEDONIJI.
(Kaj je balkansko vprašanje.)
Gotovo je že vsakdo kaj slišal o Macedoniji. saj listi večkrat prinašajo novice o ti deželi, kjer se dan za dnevom vrše krvavi boji med kristjani in 'I urki, med bulgarskimi, grškimi in srbskimi ustaši. Kaj ne, lepa dežela, kjer drug druzega pobijajo in koljejo, drug drugemu po-žigajo vasi, jemljo živino in premoženje. Kako je to dandanes mogoče, vprašuje radovedni bravec. Ker nima vsakdo prilike, da bi se v glavnem poučil o Macedoniji in o žalostnih razmerah na balkanskem polotoku, kar ga je pod Turkom, hočem na kratko popisati evropsko Turčijo v zemljepisnem in narodnem oziru, posebno seveda Macedonijo in se potem dotakniti tudi takozvanega balkanskega vprašanja. Mislim, da bo vsakoga zanimala ta stvar, saj je velika večina Macedon-cev Slovanov, ki tvorijo z nami Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari veliko jugoslovansko narodno skupino nad 16 milijonov dttš.
Maccdonija je staro zgodovinsko itne ža turško pokrajino, ki meji na jugu na Grčijo in egejsko morje, na zahodu na albansko obmejno gorovje, na severu ji dela mejo turška dežela Stara Srbija, srbska kraljevina in Bulgarija, na vzhodu pa turška dežela Tracija. Macedonija je nekako šestkrat tolika, kot Kranjska in ima nad dva milijona ljudij, od katerih je večina Slovanov, namreč Bulgarov ni nekaj Srbov. Med temi Slovani so pa raztreseni Turki, Grki, Arnavti (ali Albanci, divje ljudstvo niohamedauske vete), španjolski židje in cigani, vseli skupaj manj kot en milijon. Glavna mesta Maccdomje sta Solun ob egejskem morju in ima skoro trikrat tol.ko prebivnvcev kot Ljubljana. Drugo veliko mesto je Bitoij (Monastir), tako veliko kot Ljubljana.
Iz stare povesti Macedonije posnemamo, da so pred Kristovim rojstvom stanovali po večini na balkanskem polotoku llirci in Tračani. Ob morju so biLi naseljeni večinoma Grki tja do Carigrada. Ko so si Rimljani osvojili Balkan, so zanesli tja tudi svoj jezik in omiko. Kmalu so se na ta način poromanili Traki in nekaj Ilircev. Ko so v 6. stoletju po Kristo-vem rojstvu Slovani prihajali na Balkan, se je kmalu spremenilo lice v teh deželah. Vzhodno-rimska oblast se je začela majati, ker je domače prebivalstvo bežalo v gore in prepustilo Slovanom prazna seli-šča, katera so' ti zavzeli in se do dobra utrdili na večjem delu Balkana. Nastajale so nove slovanske države, predvsem bulgarsko carstvo, ki je zavzemalo večino polotoka balkanskega.
Proti zahodu od Bulgarov, nekako v sredini Balkana so bili Si bi, ki so bili najprej razdeljeni na posamezne županije in se šele v 12. stoletju povspeli do skupne srbske države, katero je zlasti car Dušan Silni zelo razširil in vzel Bulgarom Maeedonijo v 14. stoletju.
V ti dobi je cvetela slovanska književnost na Balkanu in srbska, kot buigar-52
ska omika, ki se je navzela duha pri Rimljanih, je začela kazati svoje prve vese e pojave. Tu pa je mohamedanstvo stopilo na dan in prekrižalo up mlade slovanske kulture. Najprej je padla Bulgarija pod silnimi udarci Turčinov, nato pa se brblja, potem Bosna in Hercegovina. Tako je turški barbarizem stri vsako omiko na Balkanu.	^ , .
Največ so imeli pred Turki prestati Bulgari, ker so poleg svoje politiške svobode izgubili tudi versko, pri čemer so Turkom pomagali kramarski Grki. Ubogi Bulgari tudi svojih cerkva niso mogli rešiti tujega jarma, ker so se tu vguezdili Grki, ki so spravili vso bulgarsko cerkev pod svojega grškega patrijarha v Carigradu in vsilili povsod tabo grškega jezika. Da bi umetno povišali svoje število, so meni nič, tebi nič proglasili Bulgare za »bulgarsko govoreče Grke;;, lioteč s tem zatreti narodno misel pri Bulgarih.
Kako malo uspeha pri tem početju so imeli Grki, nam dokazuje dejstvo, da so se btilgarske škofije takoj, ko je turška vlada na pritisk Rusov dovoliia ustanovitev neodvisnega bulgarskega eksarha, začele ustavljati grškemu cerkvenemu glavarju in stopale polagoma pod bulgarskega.
Ko se je po ruskoturški vojski leta 1S78. ustanovila Bulgarija, so se tudi ma-ccdonske škofije odtrgale od Grkov, in danes je lc še malo bulgarsih cerkva pod vplivom grške duhovščine.
Macedonija je torej danes še pod turško oblastjo in nestrpno čaka trenutka, ko bo napočil dan svobode tudi za te teptane slovanske brate.
So pa še druge slovanske pokrajine, ki zdiliujejo pod turško usodo. Severno od Macedonije leži Stara Stbija (ali kosovski vilajet), ki je za polovico manjša kot Macedonija in ima 1 milijon ljudi. Od teh je skoro dve tretjini Srbov, ostali so pa Albanci in Turki. Tudi tu so razmere za Srbe jako žalostne. Stara Srbija, nekdaj središče srbskega carstva, jc danes torišče groznemu klanju med Srbi in Albanci. Turška viada pa radi svoje slabosti mižc gleda to početje, ne da bi Albancev zapodila nazaj v njih pravo domovino Albanijo.
(Konec prihodnjič.)
Drobtios.
Devet tovarišev zabodel. V New
Yorku se je nekemu delavcu zmešalo. Zabodel je devet svojih tovarišev, od katerih jih je pet že umrlo, štirje se bore s smrtjo.
Sinova ubila lastnega očeta. V Keč-kemetu sta sina premožnega kmeta Bara-nya umorila svojega očeta, ker ni hotel več delati m sta se bala, da zapravi premoženje. Truplo sta nesla na polje in ga tam pokopala. Ko sta videla, da je orožni-štvo zločinu na sledu, sta truplo zopet izkopala. sežgala in ostanke razmetala po polju. Ko so ju prijeli, sta vse priznala.
Ustrelila ga |e, ker je bil »prelep«. V Parizu je mlada soproga nekega inženirja
ustrelila svojega moža in sebe. V
.Pismu,
ki ga je zapustila, javlja, da je izvršila dejanje radi tega. ker je bil mož »prelep« ona pa preljubosumna.	1
Proti cigaretam. Dolenja zbornica po-stavodaje države Illinois je z 89 proti 2 glasovoma sprejela postavni predlog, ka. teri zabranjuje trgovino s cigaretami in izdelovanje papirja za cigarete v državi Illinois. Nadalje prepoveduje isti zakon tudi vsem ljudem, ki še niso stari 18 let, kadenje cigaret. Oni prodajalec, katerega se zasači pri prodaji cigaret, bode v pr-vič plačal 50 dolarjev kazni, dočim se y drugič ta kazen podvoji. Ako se to po-tem še ponavlja, mora dotičnik iti za tri-' deset dni v zapor.
Prijetne razmere v španskih ječah. Guverner osrednje kaznilnice v Madrid«, Salillas je odstavljen, ker jc v kaznilnico uvedel malo preveč »modernega« dulia, Kaznenci so živeli prav veselo in razpolagali s privilegiji, za katere bi jih mogli mnogi svobodni ljudje zavidati. Izdajali so svoj tednik pod imenom »Oblast«. Urednik je bil nek književno jako izobražen kaznjenec, ki si je izbral za sotrudnike naj-inteligentnejšc izmed tovarišev. Vsa kaznilnica je bila razdeljena v uredniške odseke. Cena posamezni številki je bila 1 peseta, kolorirani eksmeplari so stali dvakrat toliko. Toda največ dohodka ima \r obče vsak list od oglasov in tako jc bilo tudi z >,Oblastjo«. V kaznilnici je bilo mnogo dosmrtnih jetnikov in ti so imeli cele zaloge žganja, kave, mila in igralskih kart. Svoje blago so priporočali v oglasih, n. pr.: »Najcenejši liker je dobiti samo pri »Pepu«, 2. galerija, celica št. 259« itd. V poslednji številki »Oblasti« jc bil uvodni članek posvečen izbornemu vodstvu guvernerja Salillasa in sc mu je pela velika slava. Kaznenci so priredili v čast guvernerju tudi pick-nick, h kateremu je bila vstopnina 2 peseti, in sicer na dan sv. Izidorja, patrona mesta Madrid. Pod novim guvernerjem si kaznjenci pač večkrat mislijo: Škoda lepih časov!
Gledališča za deco. Pariško društvo »Feniina« je pretresavalo idejo gledališča, v katerem bi se predstavljale edinole veseloigre in vzgojne drame za otroke. Predsednik odbora je Catulle-Meiides.
Zanimiva najdba. V Sycamore, 111., v Ameriki je našel farmer Axel Stromberc velikanski zob neke predpotopne živali. Zob tehta nekaj nad 10 funtov iu meri v premeru skoraj jeden čevelj. Izvedenci trdijo, da je bila žival, ki je bila lastnica tega zoba, najmanj 50 do 60 čevljev dolga in tako visoka, kakor kaka visoka msa, tako, da je zamogla grizti vrhove dreves. Zob bodo poslali v Chicago, kjer bode raz-, stavljen v Fieldovem muzeju.	.
Moriti je hotel, da bi se oženi. H Hanoverja poročajo: V morskem kopališču Ko'1'berg je hotel 201etni trgovski pomočnik O. Pohlant umoriti in oropati trgovca Adolfa Hohla iz Berolina, da bi du dobil toliko sredstev, da bi se bil latnco oženil.
Zlato so odkrili v provinci Laskace-veno, 200 milj od Prince-Albert. Zlato jc vredno 5 do 20 tisoč dolarjev per tono.
Smešnice.
Največja revščina. »Ja, to vam moram reči, da sosedovim ni treba tako bahati. Tam je siromaščina doma — celo miši imajo objokane oči, ko prilezejo iz prazne shrambe!«
Motilo ga je. »Ti predrta para ti,« pravi Žmahtov France, ko se je bil zbudil fn vidi, da ima noge na zglavju, glavo pa v znožju (^er se je bil narobe vlegel): »Celo noč sem pa mislil, da me strašno glava boli, — pa so me bolele le 'kurja očesa!«
Pred sodiščem. Sodnik: »Ali pripo-znate, da ste kriv?« — Obtoženec: »Ne, jnoj zagovornik me je prepričal, da sem nedolžen!«
Slabo stanovanje. Gostač: »Okna se tako slabo zapirajo, da mi vsled vetra, ki skozi vleče, kar lasje okoli glave lete!« :— Gospodar: »Dajte se ostrici, pa vam ne bodo 'lasje okoli glave leteli!«
Hinavščina. Bogataš: »Moja hči bo imela milijon dote!« — Snubec: »To nič ne de, saj 1 j u b e z e n v s e prenese!«
V šoli. Profesor: »Še enkrat omenim, da je spanec pred polnočjo veliko boli zdrav, kakor po polnoči (opazi, da nekaj dijakov spi) — pa nikar precej ne poskušajte!«
Pivček. »Bog ve kaj je to! Včeraj sem bil že zdrav in brihten, danes me pa spet — žeja!«
Olajševalni vzrok. Sodnik: »Zadnjič ste ukradli 60 kron in potem spet 40 k r on! Ali se nočete nič pobol-šati?« — Zatože-nec: »Saj sem se poboljšal — za celih 20 kron!«
To je kaj drugega. Župnik: »Jozelj, kako se moreš tako vpijaniti! Saj še živina ve, kedaj mora nehati!« — Jozelj: »To je že res. Pa ko bi jaz vodo pil, kakor jo živina, bi tudi vedel kedaj nehati!«
Materni svčt. »Otroci, bodite danes prav pridni; očeta boli roka in vas ne more pretepsti.
Razžaljen. Tujec: »No, oče, to se inora reči o vašem posestvu: Lep kos zemlje!« — Kmet: »Ka-a-j, ko-os, ... to je 500 johov sveta!«
Ni mogoče. Tujec: »Ali bi mogel z pičetom govoriti?« — Jožek: »Ne utegne!« — »Kaj pa je?« — »Mati ga ravno tepe!«
Slaba navada. Župnik vdovcu, ki se že v četrtič ženi: »Veš kaj, Tone, sedaj bi bil pa že čas, da bi se nekoliko odvadil ženiti se!«
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst 3. julija: 13, 81, 21, 4, 40.
Line 3. julija: 76, 52, 15, 50, 31.
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od	strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 6. -julija 1909.
Pšenica..........52.-—
Rz	20.
Oves.........i .	20.—
Ajda, črna .......;	19.—
Ajda, siva . . .......'.19.—
Proso, rumeno .......	16.—
Proso, belo •„......*	18 —
Ječmen ..........17.—
navzlic brezkonkurenčriih nizkih cen dobavi samo dobro blago. Vsakega bo zanimal 128 strani broječi krasni katalog z mnogo tisoči podobami koles šivalnih strojev, otroških vozičkov, igrač, ur itd. po razMčnih cenah. Vsakdo naj takoj zahteva (glej inserat v današnji številki) ta katalog, zastonj in poštnine prosto, tudi če nič nc potrebuje.
»m S)r. D. Skmšac ^
zdravnik — strokovnjak za kožne bolezni Ljubljana, Mestna hranilnica.
Poletne nevarnosti za dojenca. Razmeroma največ dojencev pomrje vsled poletnih bolezni. Najnevarnejša izmed njih sta driska in želodčni katar, kateri dostikrat pobere otroka že v malo dnevih. Povzročajo pa želodčni katar posebno bakterije v mleku, katere se v poletni vročini neznansko hitro množe in razkrajajo mleko. Kravje mleko pa ni za otroka šele takrat nevarno, kadar se je že vidno razkrojilo, in naj se zato izključi popolnoma v vročih letnih časih od hrane dojencev. Edina pravilna oblika, v kateri se lahko daje v vročih letnih časih dojencu kravje mleko, je mleko v zvezi z nevtralizirani-mi, redilnimi in lahko prebavnimi sestavinami, kakor to nudi na mleku kar najbolj bogata, povsod poznana Ncstlčjeva moka za otroke.	1592.
g žetenato JCuia-Vmo
Hiffijeniina raratava na Bunoju 1900: Driavno odlikovanje in dastni dip.om k stati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, pobol jša kri in je rokonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni oIsLiis,
Večkrat odlikovano. Nad 6OSO zdravniških spričeval.
m
J. SERRAVALLO, i Ia kr. dmi ishiiifilj
........TRST-BarkovlJe.	-
se kol naravna namizna voda ^ frva vrsfe in kot zdravilna iroda
icpcr lelkcče organskega dihanja in :opsr bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča.
Pri nakupu varčevati je načelo vsakega trgovca. Tudi zasebniki naj bi to vpoštevali, ker se da tudi pri nakupu za doni in rodbino potrebnih premetov mnogo prihraniti. To dokazuje pogied v ravnokar v več 100.000 izvodih izišli cenik dobroznane tvrdke Lyra Fahrrad-Werke v Prenzlovu, poštni predal št. 679 a, katere dobri glas utemeljuje to, da
^Kleparskega pomočnika
Slovenca, sprejme takoj Simon Negro kleparski mojster, Cerknica, podružnica v Postojni. 1809 2-1
Zajec & Mora
tovarna umetnega kamenja
Ljubljana Dunajska cesta 73.
:: Podružnica na Pešati, p. Dol pri Ljubljani. ::
priporoča solidne tlakove za cerkve in veže, stopnice, podboje, grobne spomenike, cevi za kanale, umetni marmor in prevzema betonska dela po najnižjih cenah. 1827 1—1
G3iiasiswnciiQ)
Kuverte s firmo,
-	- pisma, - -
-	Mm Itd -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.
„6as"
znanstvena revija, liht|» 10 krat v letu In stane po 5 K n* leto. Naroiulno prejem* apravniitvo v LJnblfunl.
10.000 kron nagrade
golcbradoem ln plešastim.
Pristni danski ,Mos-balzam' |e pro-vzročil, da ic zrasla brada in lasje tekom 8 dni. Mladi in stori, gospodje in gospe uporabljajo ,,Mos-baizam", da |lm raste brada, obrvi in lasje, ker je uCenj. dokaz, da le „Mos-balzam" edino sredstvo moderne znanosti, katero tekom S—14 dni vsled vplivaiiib na brboneice provzrod, da prlčr.o lasje takoj rasti. Neškodljivost je zajamčena.
-10.000 kron v gotovini —
plačamo golobradcu ali plešastemu ali insaioccmu redko lasovje, ki Je brezuspešno uporabljal ,Mos-balzam" šest tednov. NaSa tvrdka je edina, ki da tako jamstvo. Zdravniški opisi in priporočila. Svarimo nujno pred pona-relanji. — Poizkus z VaSim „Mos-bal-zomom" se je obncsel. Tekom 8 dni .	se je že pokazala rast lils, In vzllc temu,
da so bili »vetll in mehki, so bili dovolj trdni. Tekom tednov se je razvilo naravna boja brade In sedaj je bil viden učinek VaSega balz. I. C. dr. Twerg, Kodanj. - Podpis, priporočam uporabo prlstn. neprekosljiv. danskega „Mos-bal2," vsakomur, kdor želi, da mu zrastejo novi lasje. Izpadali so mi lasje, da so nastala gola mesta: po 3teden, uporabi ,,Mos-balz." so pričeli lasje rasti, postajali so gosti lil težki. GspdC. M. C. Andersen, Ny. Vtster-
Mos-Mas»t, Cophap 470. DSnemark,
Znvžllte
vsak dan likerski kozarček dr Hommal>a
Haematogen neposredno pred kosilom! Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojači, utrujenost izgine in nagio se povrne telesni
Bočutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dr. lommeUov Haematogen in zavrnite ponarejanja I	522 1
Stojte, kBliiaž, stojte — toda slišite vonOar!
Tukaj smo ravno mimo peljali pri gospodu Kancu in jaz lahko zopet nazaj tečem, da si vzamem seboj inoje Fayeve pristne sodenske pastile. Poletne vožnje brez Faijevih pristnih sodenskih mineralnih pastil ne naredim nič več, odkar sem prišel pred petimi leti zelo prehlajen iz dopusta, Takrat so mi hitro po-STgv magale Faijeve pristne sodenske, pa ko bi jih Aj takrat imel pri sebi. potem mi ne bi bi! dopust imi pokvarjen. Zatorej je moje navodilo: No~ bene vožnje na dopust brez I-Ji)evih pristnih stj sodenskih. Dobi se iste povsod za K 1'25 •i*) zavojček. Odvrne naj se pa vsako ponare-aV jenje odločno nazaj. — Generalno zastopstvo W) za Avstro-Ogrsko: VV. Tli. Guntzert na Du-3431 naju IV/1, Grosse Neugasse 17. (27)
Ceno posteljno perje.
1 kg siveqa skubljenega perja K 2. polbelega K 250, belega K finega K 8, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K R. belega K .0, prsnega pulta K 12, od-5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje »fLt
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali ruuieneqa inlet-nanking-blaga, 1 pernica vel, )80X'i6 cm z 2 blazinama, velikost ^JaS«. napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puliom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 10; blazine K 3, K 3'50, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
M. Berger v DeSenici St. 1011. ČeSkl les.
Za neugaiajoCe denar nazal ell se blago zamenja. — Ceniki o žfmnicali, odejah, prevlekah in vsem drugem F 7)7 posteljnem blagu zastonj in post. prosto. 52—1

Najcenejša in najhitrejša vožnja
V 11
== je s cesarskimi brzoparniki . .
„Kronprinzessin Cacllia" 140 26-1 »Kaiser Wilhclm II." - „Kronprinz Wilhelm" „Kaiser Wiltielm der GroBe".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorske ulice 2t. 35, nasproti stari ilSlerjavi gostilni.
Milijoni dam in gospodov
rabijo
FEEOLIN'
Vpra?nite svojeg« zdrav, iilka, nI 11 .Feeolin' najboljše kosinetlčno sredstvo za ItoSo, lase In lobel Se tako tnalo čist obr z In šc grš* roke postanejo takoj arisiokretlčno fine In lične z uporabo ,Fee-ollna*. - .Feeollii* ie iz 42 naipIcmemlejSIb in svežih zelišč prirejeno angleško milo, napravi lero, čis.o polt In nežne bele roke. „Fc-eolln" je obenem najboljše toaletno miloza V3akdanj0 vporabj. Kdor rabi ,,Ftco-Iln", estane mlad in lep. Zavežrmo se povrniti denar, če bi kdo ne bil popolnoma zadovoljen s ,Fee-olluom'. Cena leosu KI« 3 kosi K 2 SO. C kosov
K 4. Pošilja M. FEITH nas!. Dunnj, VI. Mariahllferstr. 45) dobiva se ludi v mnogih drogerilah, parlumerliah in lekarnah inonariilje. ;8j2 1-1
v
i do I dri I lek
Korpulenco
debelost odstranjuje zeliščno milo „UKAL".
Odlikovano je z zlato kolajno in častno diplomo. Mesto zalitega tclef.i inladeniška in vitka postava. Nika-korSno zdravilo, cdinole kot sredstvo za odstranjevanje debelosti. Zdravniško priporočeno. Nobene dijele, nobene premcir.be v \sakdanjen; življenju. Izboren učinek. 1 1:03 25} E '1 K, 8 kosi 10 K, li k'.sov lt! K. Dobi ;e cdinole pri M. Felth nasled. Dunaj, VII/!, Rlehtert;as-se 9.	157i (1)
Zahtevajte
GLAVNI CENIK
zastonj ln 'ranko.
Mm. psi. RosHopf ura
5 K - ,'M
Puškel
Lsncaster . od K 26-— FlobertpuSka , . 850 PIStola . . . . 2 -Ssmokrosl . „ „ 6-—
Poprave ceno. Illustrl-rani cenik franko. 870
f. Dušek, Opečno 123, Češko.
'o
" S S —
s.«
3 a 3.° o g. prfta
O 3 « O) a S.
I N O 1
Pristne srebrne ure 1C 6S) S 3 srebru, pokrovi . . 9 50 Srebr. tula z dvojnim
pokrovom.....„ 18. —
Srebrne verižice . 2,—
Stenske ure ..... f -
Jamstvo 3 leta ali denar nazaj, zatorej 14 dni na poskuSnjo.
iDor L. l
največja tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine in srebrnine 1837 4-1
Sprejme takoj v trajno delo
gjl krojaškega pomočnika
Knton PodgorSek kroj. mojster Srednji Gameljnl pri St. Vidu nad Ljubljano.	1826 1—1
Drobne, suhe
KAMELICE
kupim, uzorec poslati, na C. F. Schubert Gradec, Murplatz 10.	lgoo (3—1)
2961
Ustanovljeno 18S2.__
52-,
zmlete s stroji najnovejše sestave. prekašajo vsak* konkurenco po finostl, ki omogočijo z jako mnihl! množino pobarvati veliko površino, razno« i.
po nizkih cenah	1
AdolI Hauptmann, Ljubljana
firva kranjska tovarna oljnatih barv irneža, laka In steklarskega kleja' Zaloga Klikaroklh In pleskarskih predmetov
Iluslr. ceniki se dobe brezplačno,
Razširjajte Domoljuba.
i—---"iTii
Žepna-anker-ura ki kaže dneve.
Ta ura kaSe natančno
I MOST!
dan, datum in mesec Vsak ve&r oH 12 uri skočijo kazalci avtonuiiV. okoli, s čim sv pol .i/ejo na kazilniku sami oJ sebe dnevi in datuni l».yn tega ima ura prinn anker k .i^iCdo-bro idoča v solid.um o\sidir.;ncia okrovu (:: t reljo tudi v ntkh?) .:{<. niontoir« uia se navija vlakih ftc, kolesje teče v li kamnin s ki»> in^ijui fanta/, kazalnikom Ona <a;ar» K la*, 2 koo.i K lit) — i c ure razpotij-m I natan fno regttlii u • in ja i bro kolesje s IMctnim janiMvom. Razpošilja so p:.<ti povzetju, ne c!a la s« doplačalo, poštnine in cirinc prosto.
Tovarna ur
llfeltal! W2hch. G!iaux tis wnt.es
(Švica). Na pisma v Švico se nalepi znamka za dopisnice pa /a l't vinarjev.
> vinarjev, ni I «3-t
Pri naročilu 2 zavojev franko.
Edina izborila priložnost za nak'ip za trgovce manufaktrnega blaga in za kroSnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom
40—50 m ostanHov samo n 15 61.
Blago za bl&sa (angl. cefii) SO cm širok, naj- j
novejši krasili vzorci. Blcdcega cefirja za obleke bluze in srajco. Kanafas za posteljne prevleke, živahne barve. Oksford za moške srajce zelo tijicžne kakovosti. Krizet za spodnja krila v temnih in rudcJili
barvali.	1414 10— I
Kodrlkasio blago za kuhinjske predpasnike in
domače obleke. Dolgost ostankov C—10 m zajamčeno brez napake, perilni in najboljše kakovosti. Ako ne ugaja se denar takoj vrne in zavoj se vzame nefrankiran nazaj. Najmanjše naročilo 1 zavoj 40—45 m K 15 -po povzetju. Po želji sc tudi sortirajo.
Tkalnica R. Homer, Nachod, Češko.
Dalje ponudim prve vrste vporabno za najfinejše perilo iu opreme za nevesti oiieljono ruraburško platno in oboljen gradi za spodnje perilo 40 in jjo želji sortirano
Letošnja huda zima je pokazala, da presega glede trpežnosti vsako 1297	drugo opeko	6-t
r•*■ i •
[Patentirano v 30. državah.
V veliki zalogi io ima edini izdelovale!] za slovenske dežele
- Ivan Mu na Olincah pri Ljubljani.
SC ?,°bi tudi navadua cementna opeka brez zareze v najboljši kakovosti. - Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jelačin v Ljubljani.
Vedno in v vsaki množini je dobiti:
prve in Uri® vrste, i jamstvom u nje
iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na ViCu pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
I. Knez-u v Ljubljani.
1160 26-1
Najnižje cene pri,Janezu' na Vodnikovem trgal
PriporoCa se slav. občinstvu domaČa trgovina
JANKO ŽELEZNIKHR
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
■oblaga za moške Is ženske obleke»«
od najceneje do najiine je vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO i Ta trjavina nI»nikakl zrazl z ono pri ..Janezu" v Lingarjevlh ulicah,
HAMBURG • nmmn - IIHIE.
Z najnovelSIml teta 1905 in 1906 Kmafllra" 34.000 zgrajenimi velikanskimi parnlkl » O lil S11A ■ ton
.talin Aoeasta-Victorla" Ms
Pojasnila daje zastopnik: z 8-12000 tonami 383 26-1 Kolodvorske nI. it. 28 Odhod lz Llubllan« vsaki ponde-l|ck torek ln Četrtek t tedna.
ZASTONJ
razpošiljava za gospodinjstvo vzotce platna, bombnža-stega damasta, Sifona za Cepiče, bombaževe In platnene tkanine, suknenega platna za postelje, kreasa, Sifonu, perkajla, piketa, inlet-blaga, parnima cefira, oksforda, kanafasa, barhenia. Kupite to blago, kakor-tudl brisače in kuhinjske brisače iz damasta, namizne prte, servlete in tudi celo garnituro vseli vrst brisač, žepnih robcev ceneje kot povsod pri Stirek in MacbAni, tkalnica platna, bombaža ln damasta, Prop. 1114	Spb 77, Ceiko.	26-1
BŽtr Kdo želi kupiti? ^SU
Hotel pri Bleda, gostilno blizu Kranja, hišo v Škofji Loki na trgu, pripravno za trgovino ali obrt, posebno pa za kakega vpokojenega gospoda. — Nadalje sta na prodaj dve pristavi v Kranju, ki ste primerni za zidanje hjše. Lepa stavbena parcela na Savi (Jesenice). Žaga in mlin ter za 4 živine zemlje pri Brezjah. Končno mnogo kmetij na Gorenjskem, večjih, manjših itd. — Kdor želi natančnejšega pojasnila ali ima kaj naprodaj naj se blago-1679	hotno obrne na	3-1
prvo posreMnlco v Kranju L Rebolj.
Prosi se za prilogo znamko za odgovor.
: TEODOR KORN :
n'mk siren le hfeuar ler vpljavec veiMov,
Ljubljana, Slomškove ulice St. 3 in 10
ter lastnik ie 96 let obstoječe trgovine Jlosip Stadler v Ljubljani, Stari trfl it. 9, se priporoča za napravo vseh v njegovo stroko spadaio?itl del - Glavno zastopstvo zS slovenske dežele za najnovejio razsvetljivo „Brlkettld"-lnč, oblastveno dovoljena za upetjave v stanovanjih, gostilnah, prodajalnah itd Najcenejša luč, brez vsake nevarnosti, najenostavneje oprava Liini mali aparati sc napolr niujejo z malimi ,jBrlk«ttld"-lmsi ter vodo. Vsa pojasnila in prosp.-kte dobi na teljo vsakdo pri meni brezplačno,
1069
z dvema sobama, prostorno kletjo hlevom za 2 para živine, svinjskim hlevom ter štipo in dvojnalim kozolcem se z vsem zemljiščem vred proda za 4400 kron. Posestvo obstoji iz sadnjega in zelenjadnega vrta, njive 7 mernikov posetve, vse v lepi legi, iloi'
le 10 min. oddaljeno od kolodvora .e vodnjak. La.ri~:' ««-«-«. Hruševc, p. Straža, Dolenjsko.
Straža. Pri hiši je vodnjak. Lastnik: Alojzij Kočjaž, .. . 1?34
Pozorl
Pozor!
Pozorl
Ponudba
samo za zasebnike ln knpo-valce. Vsled preselitve trgovine v
__ _________ novo hi?o in radi inventure prodajam po tovarniških cenah: 10.000 metrov ostankov, pristno barvnih in brez napake. 40 m v dolžini 8-15 m za ls K: izbrane, izdorne za 17 K Kanafasa za posteljne prevleke, dvojnatega oksforda, cefira za bluze in srajce v modernem desinti, belo blago, platno, kreton, krizcla za suknje, modrikasto blago za predpasnike, flanel, voiia in drugo, razpošilja Po povzetju Anton /Anrstiiik, tkalnica in razpošiljalnica. Ccika Cernina pri Nadiodu, Čeiko. Mojim p n odjenialccm jamčim s častno besedo za trpežno 1777 blago in d« jih zadovolji vsako naročilo. 1-1
vitSnt&l/i&Kr potovali na/ sv obmrpv
^imonlfMfietetu.
* JfpuhQan£ VCblvčvoraJk*. ulic*20, Vjakvtrz/haftpasnitrt Agvjetma/tiadhe.
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
-- ,,-■ ■' -A- ,,	;
. '.•?.„*<	'J '.Vi ■
i , ■ \ £	-* ■'
5 - »V	" •
Ustanovljena leta 1882. Telefon št. 185
••i •
Poštne hranilnice račun št. 828.405.

s- - /j"-- -.r.SiiLiV-i^../ —" Vr- '«- ... » • v »»	i
■ liigš?
Hi'- "	• S	!-fv' Afe^SS
■ Iv,-	.1	^
1 V' J	l D
i	' ^	ft If.
52-1
114 registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Taštnem zadružnem domu v Ljubljani na Dunajski cesti štev. ia
2- .g;'
rfiift
f«) - • f^rlz, »fS- s'J &&
. -k» »» w »K- i^i. *m* hm .	■
IJLJZ:.	_____
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad .... K 71,417.344*75
obrestuje hranilne vloge po
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge n tekači račun t nizi i čekovnim proniton Id jih obrestuje od dnt vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908"nad........K 17,102.911-27
Pnojnjt na zeml|liča po !</«% z V/J>h u aaortizacijo ali pa po S >/«°/o trn unortlzacljo, n menice po i%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortizovanja dolga.
Uradne nre: vsak dan od 8. do 12. ta od 3. do 4. ure. Izven nedelj ln praznikov.


Ponudimo vsako poljubno množino:
strešnike prve
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste,
Samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
F. P. VIDIC & KOMP. LJUBLJANA.
Na zahtevo pošljemo radevoije vzorce ln prospekte takoj brezplačno.
490 1
zloitia, ceni _ __ln varna
h'0^' Cunard Line
Bližnji odhod iz domače Inke Trsta: Pnnnonia 20. julija, Carpathia 25. julija 1909.
IzLlverpola: Lusitanija, (najboljši, največji ln najlepši parnik sveta) 17. julija, 7., 28 avgusta, 16. sept., 16. oktobra, Mauretania 3., 24. julija, 14. avgusta, 4. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909.
Čevljarskega pomočnika
1717 sprejme takoj v trajno delo 3-1 Franc Lukek, Št. Rupert, Dolenjsko.
C. F. Schubert
Gradec,
t7opolno nadomestilo za jabolka in hruške za izdelovanje in izboljšanje mošta,
razpošilja proti povzetju
Ime]. Kari Scbolz
Murplatz 10.
Francoska prekomorska družba. Odhod iz L)u-
ak torek.SVozne liste ..........
daje amo
bljane vsal
in pojasnila 383 26-1
obl. konces. potov, pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 19 nasproti znane a stilne pri „FISH!
z dvojnim pritiskom »llerkules" za ročni oUat
hidravlične stiskalnice
1447 za visok pritisk in velika dela. 9-1 sadni mlini, grozdni mlini, stroji za odlrgavanje, kompl. naprave za pripravo mosta, stalne in premične, sušilnice za sadje in sočivje, stroji za lupljenje in rezanje sadja, avtomat, pat. brfzgalnice „Syphonia" za vrtove, drevesnice, hmeljarne, za prenašanje in vožnjo. - \Veinbergove jekl. pluge m vse poljedelske stroje izdeluje m dobavlja pod jamstvom v najnovejši sestavi tovarna strojev
PH. MAYFARTH & Co.
Dunaj 11/1 Taborstrasse št. 71.
jbširni ceniki zastonj in franko. Zastopniki se iščejo.
T - LYRfl KOLESA - -
Priznano na]-	Kolesarske ln
boljši Izdelek.	^r športne po-
Nedosežena t	trebičlne,
kakovosti ln	are, orožja,
Odlikovan z Ptrn^JMlf fnWi| šivalni »troji, zlato kolajno. V/ZIV^m/	l^klene ns-
3 letno jamst. ^LMVur*^ ...	njene ln lak-
g\. kataloga.	"	ansne r«6l.
Na|bpl|la tvarlns, lepo delo, tak lahek so znaki.Lj|ra Koles. Dobite Iste carino nvAntA avstrijske podružnice. Najnlije cene t ... vaTlUo prOSIO Zastopniki se liCeJo I
C. kr. pojtor M. Jonger v S t. pile: Val Izdelek v obce dopada. Čuditi se moramo res, da zamorc tovarna spravili na svetoVnl trg tako solidno Udelano vsem zahtevam nove dobe ustrezaioCs,Jahko tekoče kolo pptako nizki'ceni.	-	' ^
LYRA-FAHRHAD-YrERKE, Prenzlau. Peatftch 679.
Zahtevajte moj cenik brezplačno.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ignacij Žitnik,
Prva narodna veletrgovina z železnino
Fr. Stupica v Ljubljani
priporoča svflje izvrstne brane, pluge, kosHne stroje, slamgre«-njtae, mm*ce, Ctetttaice, kakor tudi železnH&e Sine, traverze, cemcaSTm^oh vse stavbene potrebščine, troiabe in cevi.
ii6i 36-i Točna postrežba, solidno blago I
Tiskala Katoliška tokaroa.