>oštnina oiacana «gotovim Leto LVII. V Liublisni, v torek, dne 19. februarla 1929 Št. 42 2. izdaja st. 2 oir
Naročnina
Dnevna itaajn
za državo SHS	B ^^ ^	J ^^^^ flk f ^^^^
mesečno	^^^^^^^	,	š^^m	-M ^^^^^^^	.	^^^M	nad 45 mm vUUne
ms M—-J ^f a -
polletno ISO Din celoletno 300 Din
me.ecno 40 Din nedeljska Izdala
po Din 2-30, veUlil po 3 ln 4 Din, v
za inozemstvo W IV Ml ^ W	- M	H -	^ S^oTo^E
o Pri vežlem c
EEESH	s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	^^d«
Inozemstvo 140 D	dneva do prazniku
Creanlitvo /e ti Kopltartevt ulici ii. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne spre/emofo - Lre.aniitva telefon it. 20S0. upravnlilva it. 2328
Političen
za slovenski narodi
Uprava /e vKopilarlevi ul.li.fi ^ Čekovni račun: C/ubllana Siten. lO.ti50 ln 10.349 za lnserate. Šara/evo41.7563, Zagreb S*. 39.011. Praga ln »ima/ it. 24.797
Zakonodajni in upravni program
Zakon o vrhovni drž. upravi - Vel. županom bo kompetenca razširjena
Prava beseda ob
pravem času
Dočim je pozdrav škofa dr. Jegliča Delavski zbornici za Slovenijo ob otvoritvi njenega Doma velike principijelne važnosti, ima ob isti priliki podana izjava g. velikega župana najaktualnejši praktični pomen v sedanjem trenutku.
Iz govora dr. Vodopivca koi predstavi-telja državne oblasti vidimo, da so oblast popolnoma zaveda svojih socialu (političnih nalog v prid delavstva in njihovega pomena za politični mir in red ter gospodarsKi napredek države. Državna oblast ni in ne «uie biti v službi kakšnega razreda in njeg »vili razrednih interesov, ampak ima obstoje*,« razredna nasprotstva ublaževata, jih obojestransko reducirati na pravo mero ter najti med njimi ono srednjo linijo, ki jo narekuje blagor celote. Tako je pojmoval v bistvu' funkcijo državne oblasti že stari Rim, tako je vladarju narekovala v srednjem veku krščanska morala, tako veli državnemu oblastniku moderno pravno pojmovanje, ki od njega terja absolutno objektivnost in nepristranost. Zato je čisto izključeno, da bi se država mogla in smela postaviti bodisi na stališče desničarske reakcije na eni ali nasilne socialne revolucije, ki jo reakcija naravno izziva, na drugi strani, ne da bi s tem negirala sama sebe.
Kakor je izjavil veliki župan zbranim delegatom Delavske zbornice, si je tudi sedanja vlada v tem oziru ne samo v nepretrgani kontinuiteti osvojila popolnoma stališče prejšnjih vlad, ki so v pravem razumevanju svoje gori omenjene naloge sprejele in izvajale socialnopolitične zakone, ampak je vladar temu s svojim manifestom dal še krepkejšo oporo, ko je izjavil, da ga je h koraku 6. januarja napotila baš skrb za izmučene, a še vedno patriotične množice, kojih trpljenje je vladarja ganilo in pobudilo k temu odločilnemu činu. Zato more po besedah najvišjega funkcionarja v naši deželi delavstvo gledati čisto mirno v bodočnost in se nadejati le izboljšanja svojega položaja.
Posebno je treba podčrtati zagotovilo g. velikega župana, da široki in po svoji moči ter veljavi našo industrijo resnično predstavljajoči krogi našega gospodarstva sami pravilno pojmujejo in ocenjujejo pomen zadovoljnega in izobraženega delavstva za prospeh in bodočnost naše industrije, čemur so ob otvoritvi Delavske zbornice dali jasnega izraza tudi zastopniki našega gospodarstva sami. Močna in solidna industrija gre v svoji okrepitvi in napredku vzporedno z dobro in vedno bolj izpopolnjujočo se socialno zakonodajo v prid delavskega stanu, ki tem več >omaga producirati, čimbolj postaja v procesu proizvajanja enakopravno sodelujoč faktor. Tisti pridobitni krogi, ki to umevajo, se v svojem občestvenem, socialnem, državnem čustvovanju dostojno pridružujejo onemu na legalni bazi organiziranemu delavstvu, ki ne išče izpolnitve svojih zahtev v prevratnih zamislih, ampak v mirnem, legalnem in domoljubnem delu po svojih od države priznanih strokovnih organizacijah in zbornicah. Zato sme, kakor je izjavil g. veliki župan, z legalnimi srods.vi boreče se delavstvo vedno računati na vpoštevanje in podporo legalne oblasti, ki ji je mar občega blagra. Oni, ki pa gojijo ne-socialne reakcionarne želje, so hvalabogu pravtako maloštevilni in osamljeni, kakor oni, ki želijo obstoječi red prevreči z nelegalnimi sredstvi in imajo pri tem učinkovito, čeprav nehoteno podporo od strani prvih.
Beseda zastopnika oblasti je tedaj bila času primerna, nujno potrebna in je prišla v pravem trenutku v pomirjenje delovnih stanov, ki tvorijo ogromno večino v dr/.avi in zanjo v poštenem trudu žrtvujejo vse svoje rile. Bile so to visoko patriotične besede in dokaz, da sedanja vlada misli na vse stanove brez razlike, da vidi v blagostanju delavskega stanu prav tako nujen faktor napredka države kakor ga vidi v blagostanju drugih, ki se prizadevajo za gospodarstvo, da so ji naravne pravice delavstva — če se poslužimo pre-gnatne definicijc škofa dr. Jegliča — prav !ako na srcu kakor so ji naravne pravice drugih stanov, vse pa v soglasju med seboj in z občini dobrom, z blagrom države.
Delavstvo gre pomirjeno zopet na delo, hvaležno svojemu vladarju in vršilcem njegove volje, ua se naš skupni doni, država, ukrepi, da se pomnožijo njena bogastva in dvigne njen ugled in njena moč po pridnih, zadovoljnih in v slogi medseboj živetih državljanih.
Belgrad, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Sedanja vlada je imela sicer mnogo zakonov pripravljenih od strani stalne zakonodajne komisije v pravosodnem ministrstvu. Vendar pa je način razglasitve in uzakonitve teh zakonov pospešen. Urejena je pravna stran tistih stvari, ki potrebujejo satisfakcije in sankcije, če državljan zagreši kaznivo dejanje. Dalje je pripravljenih mnogo načrtov, ki bodo uredili civilnc pravice državljanov. Tudi ti zakoni so bili večinoma že sestavljeni ped prejšnjimi vladami in bodo najbrž le z majhnimi spremembami sprejeti. Premeščena bodo tudi tista nasprotstva, v katerih se komisije raznih naziranj niso mogle zediniti.
Kakor smo se informirali na merodajnem mestu, je sedaj najvažnejši zakon, katerega mora vlada cd vrha do tal šele pripraviti, zakon o vrhovni drž. upravi in zakon o upravi sploh, kajti upravno vprašanje je bilo ono vprašanje, ki je vrglo prejšnji režim In ravno sedanji re-
Belgrad, 18. februarja. (Tel. »Slov.«) Včeraj in danes je zopet divjala burja v okolici Belgrada in v notranjosti Srbije. Med Ba-tajnico in Zemunskim poljem je proga vsled sr-ežnih viharjev zametena. Vsi vlaki so izostali. Na pomoč je odšel pomožni vlak. Postajna načelnika v Zemunu in Rumi sta naprosila glavnega ravnatelja, naj zaprosi vo-jaštvo na pomoč. Zagrebški brzovlak je čakal v Zemunu. Prečanski vlaki pa so se razvrstili po postajah na Zemunskem polju.
Ker ni potnikov, je bilo snoči odpovedanih več vlakov. Na postaji Obilič na Kosovem je sneg žamete] vlak 5512. Med Obiličem in Priludžo so zameti ustavili tovorni vlak.
V območju sarajevskega, zagrebškega in ljubljanskega ravnateljstva na splošno ni nobenih sprememb. Vreme je mirno. V območju subotiškega ravnateljstva pa je divjala silna burja med Alibunarjem in Pančevim, Vladimirovci in Vadaniščem. Ponekod je 5 do G metrov snega. Burja je zametla en vlak, dva pa je železniška uprava odpovedala.
Prometno ministrstvo je nocoj prejelo po-
Belgrad, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Nekateri listi so prinesli vest, da je že izgotovljen zakon, Iti določa velike spremembe v prometnem osebju. Kakor smo zvedeli, ta vest ni resnična. Dosedanji zakon o prometnem osebju je sicer popolnoma neprikladen in je v upravi povzročil veliko zmede. O tem bo največ vedel povedati državni svet, kjer je na desettisoče pritožb, ki so rešene ali še i ' o rešene. To je brez dvoma dejstvo. Nadalje je popolnoma jasno, da osebno vprašanje ni nič manj važno kot vprašanje obnove naših železnic, za kar bi bilo treba po mnenju bivšega ministra Milosavljeviča nič manj nego
V bivšo skupščino
pridejo uradi
Belgrad, 18. februarja. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik general Peter Živkovič je odredil, da se bivša skupščinska zgradba porabi za državne oblasti. Prevzeli jo bosta ministrstvi za vojno in za železnice. Vojno ministrstvo se bo v poslopje preselilo s štabom belgrajskega poveljstva, mestnim poveljstvom, donavsko drvizijsko oblastjo in donavskim divizijskim sodiščem. Prometno ministrstvo pa se bo v skupščini naselilo s kontrolo nad dohodki. Na ta način bo v Belgradu prostih zopet več zasebnih stanovanj. Država pa bo prihranila na najemnini, ki jo je v zasebnih hišah plačevala v znesku 5 milijonov
Ministrski predsednik je sporazumno z gradbenim ministrom odredil, da se pospešijo gradbena dela na palači na oglu Nema-njine in Miloša Velikega ulice. Na zgradbi se izvršujejo poslednja dela, ker mora biti zgradba do 1. maja gotova. V njej se bo naselilo pet ministrstev s 500 oddelki, ki so bili doslej v zasebnih hišah. Na ta način bo država prihranila na najemnini nilijonov dinarjev.
žim, ki čuti, da ima pred seboj še daljšo bodočnost, ima to glavno nalogo, da uredi upravno vprašanje. Kot smo na avtentičnem mestu zvedeli, bo dal bodoči zakon o vrhovni upravi, ali vsaj obstoja taka tendenca, velikim županom in okrajnim glavarjem mnogo širšo kompetenco, kakor so jo imeti doslej. Tako hoče zakon priboriti tema dvema funkcionarjema nazaj veljavo, da bosta v javnosti nekaj pomenila in da bosta lahko iniciativno delovala in odločala.
Tozadevna organizacija državne uprave bo služila kot temelj za bodočo samoupravo. Obe organizaciji ozir. razvrstitvi in ureditvi obeh uprav bi šli sporedno. Zakon gre za tem, da se izvrši čim širša dekonccntracija, da se da velikim županom, kolikor jih še ostane, čim širša kompetenca, da bi tudi nižje enote imele čim večjo podjetnost in da se v ministrstvu izvršujejo stvari materialno, ne pa pokrajinsko ali krajevno.
drobno poročilo o položaju na progah. Postaja Obilič je zametana. Vlaka 5511, 5565 nista prispela na postajo. Med Skopljem in Mitro-vico se vrši reden promet. Na progi Prahovo —Niš je zasnežen del proge med Sverljugo in Paliluko. Nekateri vlaki so se vrnili v Zaječar. Na Zemunskem polju se je proti večeru z Belgradom vzpostavil promet.
V	območju zagrebškega ravnateljstva se razmero boljšajo. Med Ogulinom in Splitom ?neži. Proga Varaždin—Golubovac je očiščena. Proga Zagreb—Sušak je očiščena.
V	območju subotiškega ravnateljstva so bili med postajama Vladimirovci in Kozin odpovedani vsi vlaki. Na nekaterih postajah so uvedli tako zvane čistilne vlake, ki so opremljeni s snežnim plugom. V sarajevskem ravnateljstvu je položaj nespremenjen.
Po nekaterih postajah so lokomotive za-snežile in oledenele. Nekatera srbska mesta so radi silnih snežnih žametov popolnoma odrezana od sveta, ker je prekinjen ves železniški promet.
3 milijardo Din. Ker ne gre samo za stvari, ampak tudi za tiste, ki jih upravljajo, torej za človeški materijal, se mora gledati tudi nanj. Najprej je treba ustvariti eksistenčno možnost, če se hoče zakon količkaj spremeniti v dobro. Radi tega je popolnoma timljivo ugibanje o novem zakonu o železniškem osebju. Toda vprašanje je prav tako veliko kot obnova materijala. Oba sta odvisna vi denarja. Vlada posveča temu vprašanju vso pozornost. Kadar ga bo vzela v roke. ga bo uredila v mejah možnosti. Vendar ne gre s ta-1-" ii vestmi vznemirjati organizacije in po-vzročevati nepotrebna pota v Belgrad.
Stalni vrhovni zakonodajni svet
Belgrad, 18. februarja. (Tel. »Slov.«) Sestava stalnega zakonodajnega sveta ima po Srskičevih intencijah ta namen, da naj se v osrednji odbor izvoli stalni krog prominent-nih juristov. Kdaj se bodo prvikrat sestali, še ni gotovo. Najpreje bo o tem vlada imela sejo in sklepala, kdaj se skliče svet. Kot tajnik zakonodajnega sveta bo posloval načelnik pravosodnega ministrstva dr. K u g 1 er. S tem bo imel avtomatično pri sestavi zakonov veliko besedo.
Včerajšnji »Slovenski list« je javil, da je kralj imenoval stalni vrhovni Zakonodajni svet. »Slovenski list« je objavil tudi imena vseh imenovanih članov sveta. Po neljubi pomoti. ali naključju pa je izpadlo iz poročila ime ljub. univerzitetnega profesorja dr. Milana Š k e r 1 j a. Od Slovencev so torej imenovani v stalni vrhovni zakonodajni svet: Dr. Andrej Gosar, minister n. r., dr. Milan Škerlj, univ. prof. v Ljubljani in dr. Štefan Sagadii^ vetnik v Belgradu.
Oblastne trošarine na
alkoholne pijače
Belgrad, 18. februarja. (Tel. »Slov.«) Finančni minister ie dovolil oblasbiim odbo-
rom, da pobirajo trošarino na alkoholne pijače v tistem razmerju kot država, in sicer na vino od hI 35 Din, na pivo in žganje 'pa pavšalno.
Most med Zemunom in
Belgradom nameravan
Belgrad, 18. febr. (Tel. 2 Slov.«) Gradbeni minister je izdal naredbo, da se takoj prične z proučevanjem potrebnih podatkov, da se zgradi most med Belgradom in Zemunom. Zato se je sestavila posebna komisija, da bc obravnavala vsa strokovna vprašanja, ki sc s tem načrtom v zvezi. Poleg teh delegatov je gradbeni minister pozval v to komisijo delegate železniškega ministrstva, pomorske uprave, rečnega prometa, glavnega ravnateljstva, zastopnika belgrajskega mesta, vodnega ravnateljstva, pristaniških oblasti, prizadetih občin. Konferenca se bo vršila 25. februarja.
Jugoslov.-botgarska komisija
Belgrad, 18. februarja. (Tel. :>Slov.«) V najkrajšem času se bo v Pirotu sestala mešana jugoslovansko-bolgarska komisija, ki bo obravnavala obmejne incidente. V to komisijo je notranje ministrstvo imenovalo Milorada Jovanoviča, velikega župana v Nišu in bivšega načelnika v notranjem ministrstvu.
Sofija, 18. februarja. (Tel. »Slov.«) Po posvetovanju ministrskega predsednika Ljap-čeva z zunanjim ministrom Burovoni odpotujejo jutri bolgarski delegati v Pirot, kjer se bodo z Jugoslavijo obravnavala važna mejna vprašanja.
Belgrajske vesti
Belgrad, 18. februarja.
Seja vlade se je vršila zvečer. V glavnem sta poročala trgovinski minister dr. Mažuranič in fin. minister Šverljuga. Obravnavala so se proračunska vprašanja.
V	zunanjem ministrstvu so vsi načelniki dobili nalog, da izdelajo obširno poročilo o svojih delokrogih. Nalog je v zvezi s proračunom.
Seja časnikarske male antante se je danes vršila. Minister dr. Kosta Kumanudi je sprejel upravni odbor. Upravni odbor je zaprosil za jutri za avdienco na dvoril.
Nova belgrajska občinska uprava je danes prevzela posle od bivšega občinskega sveta. Ob tej priliki sta imela daljše govore bivši župan dr- Kumanudi in novi komisar Milo? Savčič.
Kralj je podpisal ukaz, s katerim se imenuje dr. Ilija Šumenkovič za poslanika v Bernu, direktor 1. pol. oddelka Pelivanovič za odpravnika poslov v Kairi. Dosedanji delegat pri Društvu narodov Fotič pa pride na njegovo mesto. Pri Društvu narodov ne bo zaenkrat imenovan poseben delegat, temveč bo njegove posle oprav ljal bernski poslanik dr Šumenkovič
V	prosvetnem ministrstvu pričakujejo poročila in predloge velikih županov, kako naj bi se izvršila enostavna razporeditev učiteljev.
Hilarij Vodopivec, član glavne kontrolo, je nevarno obolel- Zdravi se v zdravilišču Vro-čar. Danes je bil previden s sv. zakramenti.
Drugo tromesečje na zavodih, kjer je bil pouk radi mraza ali bolezni ukinjen, se more po ravnateljevi odločbi podaljšati do 15. III.
Štipendije, ki so določene za študij agronomske politike, so namenjene izključno agronomom.
Dvoje naziranj o gospod, svetu
V vodilnih gospodarskih krogih še ni prišlo do soglasja glede ustanovitve gospodarskega sveta. Ena skupina gospodarskih ljudi, v kateri je najbolj zastopan veliki kapital, je sploh proti ustanovitvi gospodarsKega sveta, ker bi ta pomenil neko vrste parlamenta, kar bi bilo v nasprotju z novim stanjem Ta skupina predlaga, da sc ustanove začasn posebni odbori za posamezne panoge gospe darstva. Tako naj bi finančni odbor razpra* ljal finančna, carinski carinska itd.
Druga skupina pa je za ustanovitev g spodarskega sveta, ki naj bi bil neke vrst parlament. Vsled tega vprašanje gospoda! skega sveta šo ni rešeno in bo padla odločite* šele po povratku trgovinskega ministra dr Mažuraniča,
Zakon o prometnem osebju ostane nespremenjen
V Srbiji zopet viharji in zameti
Sibirski separatizem
Z ustanavljanjem raznih avtonomnih sovjetskih držav so se sovjeti zlasti prikupili nacionalističnim nemškim krogom, ki so tako nakrat in nepričakovano prišli do samostojnosti, o kateri si niso upali niti sanjati. Zlasti velja to za baskiško, tatarsko, židovsko, nem-Sko, poljsko in druge sovjetske »države«.
Na drugi strani pa jc bil efekt tega sov- j fetskega danajskega daru čisto drug. Zakaj vsa ta samostojnost je bila le na papirju, ker so sovjeti sicer v resnici dali posameznim sovjetskim unijam vso oblast, a zato skrbno čuvali, da ostane vsa Rusija ena gospodarska celota. S pomočjo skupne vojske in pa enotne komunistične stranke pa so poskrbeli, da si tudi na drugih potih niso mogle dovoliti posamezne sovjetske države nobenih ekstratur.
Od vseh ruskih pokrajin je težke posledice od popolne centralizacije vsega gospodarstva v Moskvi najtežje občutila velikanska Sibirija. Po svojih klimatičnih razmerah, svojem kolonizacijskcm značaju in po svojem naravnem bogastvu spominja Sibirija mnogo na Kanado. Prvotno prebivalstvo, tako imenovani inorodci, so ali izumrli ali pa se izselili v severne kraje ali Mongolijo. Iz izgnancev in priseljencev pa se je polagoma razvil nov tip »Sibirjakov«, ki danes čisto obvladajo Sibirijo. Izgnanci po veliki večini niso bili noben moralno defekten element, temveč narobe večinoma najboljše, kar je imela Rusija. Predvsem so bili mnogi izgnani, ker so pripadali raznim sektam, zlasti staroverci tvorijo še danes velik del sibirskega prebivalstva. Žive strogo po starih zakonih in so odločni nasprotniki nikotina in alkohola. Drugi izgnanci pa so prišli v Sibirijo po večini zaradi političnih prestopkov in le neznaten del je bil iz vrst pravih zločincev. Pred vojno pa je ruska vlada polagoma pričela spoznavati velikanski pomen Sibirije in kaznjenci so se pošiljali le še v severni del otoka Sahalina. V velikem številu pa je pričela naseljevati v Sibiriji kmete iz evropske Rusije, ki so dobili tu veliko zemlje in vse potrebno orodje. Ta notranja kolonizacija je zavzela ogromen obseg in je v letu največje kolonizacije prišlo v Sibirijo nad en milijon izseljencev Sibirska mesta so vsled tega silno narasla. V dvajsetih letih je komaj ustanovljeni Novo Nikolajevsk (Sedaj Novo Si-birsk) narastel na 150.000 ljudi in enako tudi druga mesta.
Poleg tega pa se je Sibirija tudi silno razvijala v gospodarskem oziru. Cela vrsta zadrug je nastala in eksport sibirskega surovega masla, jajc, žita v Anglijo in druge države se je stalno dvigal. Vse to je silno okrepilo samozavest Sibircev, ki so bili na svoje sibirstvo ponosni Pričel je izhajati list »Sibirija«, trgovske tvrdke so vedno bolj uporabljale pridevek »sibirski«, skratka, nastajala je zavest sibirskega pripadništva.
Iz te nove zavesti pa se je rodil sibirski separatizem, ki je postal zlasti močan pod sovjeti. In naravno. Zakaj vse, kar je Sibir-cu nasprotno in tuje, so oznanjali komunisti. Sibirija jc neverjetno bogata dežela in vsakdo lahko pride do velikega blagostanja, če dela. Sibirec je zato podjeten in delaven, ker ve, da se mu bo delo izplačalo, ali kar si pridobi, to hoče, da je njegovo. Sibirjak je zato prepričan individualist, ki noče o kolektivizmu bolj-ievikov niti slišati.
Vsak Sibirjak hoče postati premožen in »kulak« in zato nima smisla za komunistično gonjo proti kulakom. Čisto brezuspešno je tudi za komuniste, če si skušajo pomagati z gonjo proti veleposestnikom, ker teh v Sibiriji ni nikdar bilo. V Sibiriji ni na vasi revnih ljudi in nobenega razrednega nasprotja. V ogromni Sibiriji, ki je dvakrat večja ko vsa Evropa z evropsko Rusijo vred in v kateri živi le 30 milijonov ljudi, je za vse dovolj ptostora, samo za komunizem ne.
Vsa ta nasprotja so naravno le še okrepila nasprotje med Sibirci in sovjeti in pomnožila sibirski separatizem. V zadnjem času pa so gospodarski argumenti ta separatizem zlasti dvignili. Od vseh industrij dobi sibirska od sovjetske vlade najmanj denarja. Sovjeti pa tudi ne pripuste, da bi Sibirci s pomočjo tujega kapitala pričeli dvigati neizmerna bogastva Sibirije. Čakati morajo tako dolgo, dokler sovjeti sami ne bodo imeli dovolj denarja za izkoriščanje sibirskih naravnih zakladov. Kdaj pa bo to? Sibirci pravijo, da nikdar.
In tako se stalno veča sibirski separatizem in ker je bila Sibirija že enkrat samostojna, čeprav le za kratek čas, zavzema ta separatizem za sovjete vedno bolj nevaren obseg.
V Sibiriji se najbolj jasno vidi druga plat Komunističnega sistema sovjetskih unij in morda so te unije v resnici le priprava za čisto samostojno Sibirijo Tuji kapital že pričenja računati tudi s tem razvojem.
?red gospodarsko konferenco male antante
Bukarešt, 18. februarja. (Tel. »Slov.«) Na današnji dan napovedana otvoritev gospodarske konference Male antante se je mo-rji la odgoditi na jutri, ker češkoslovaški delegati še niso dospeli v Bukarešto. Konferenca bo skušala v glavnem zboljšati v okviru ženevskih zaključkov železniški promet in plov-krt nO nnnnvi t*»r v »»nrinsUih vnrašnniib vzpostaviti normalne od noša je med vsemi tremi državami.
Važna izjava tržaškega škola dr. Fogarja o spravi med Cerkvijo in državo v Italiji
Rim, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Tržaški dopisnik »Giornale d'Italia«, službenega lista italijanskega zunanjega ministrstva, dr. Tran-quilli je imel važen razgovor s tržaškim škofom dr. Alojzijem F o g a r j e m. Razgovor ima v sedanjem trenotku radi pomembnih izjav prelata največji politični interes.
Uvodoma je omenil prelat, da so katoliki v obmejnih provincah z največjim veseljem sprejeli vest o spravi med Cerkvijo in državo. Prelat je trdno prepričan, da bo rimski dogovor imel ugoden vpliv na obmejne pokrajine. Posebno se bodo čutile moralične, politične in verske koristi te sprave za diecezane v pokrajinah s tujim jezikom. Nato je msgr. Fogar naglašal težavni položaj v slovanskih pokrajinah, kjer je moral duhovni pastir trpeti radi dualizma, ker je moral biti na eni strant državljan države, ki, četudi ni bila Cerkvi sovražna, se pa vendar še ni z njo spravila, na drugi strani pa je moral vršiti svoje dolžnosti kot duhovnik. Prelat je nadaljeval: Mussolini je pred nedolgim časom izjavil predsedniku katoliške akcije msgr. Or-landiju, »da bi vse njegove odredbe, ki se tičejo prebivalstva, imele malo uspeha, če bi italijanski narod ne čutil strahu bežjega.« V nekem pastirskem listu.« je rekel msgr. dr. Fogar, :>ki sem ga naslovil vernikom moje škofije v italijanskem, slovenskem in hrvatskem jeziku, sem poudarjal te Mussolinijeve
besede, kar je mnogo doprineslo k temu, da je slovanska duhovščina vest o spravi s tem večjim veseljem sprejela. V oddaljenih gor-kih vaseh so spravo med Cerkvijo in državo
sprejeli z zvonjenjem vseh zvonov.« Potem je škof nadaljeval:
»Konkordat zagotavlja Škofu volitev svojih župnikov. Posebno v obmejnih provincah bo mogel škof, vpoštevajoč delikatne lokalne razmere, izvršiti to izvolitev tako v verskem kakor v državnem interesu. Svoboda duhovnikov v obmejnih pc krajinah bo še ojačila njihov državni čut, ki ne bo nič trpel, če bodo pridigovali v slovanskem jeziku, če njihovi župljani ne razumejo italijanskega jezika. — Jezikovna svoboda v eorkvi tujejezičnega teritorija bo učinkovito orožje za dviganje morale in civilizacije. Tujejezični duhovnik bo lahko v svojem maternem jeziku spontano in odkritosrčno pridigoval ljubezen do države, in o tej odkritosrčnosti ne sme dvomiti nihče.
Visoki prelat je končal: »Kakor znano je sv. Stolica naložila vsem tujejezičnim duhovnikom dolžnost, vzgajati državljane k dolžni lojalnosti in pokorščini, po načelih cerkvene morale pa jim je prepuščeno, pridigovati v njihovem maternem jeziku. Zato smo po sklenitvi sprave jaz in moji duhovniki prepričani, da se bo za obmejne škofije sedaj začela nova doba.«
Odmev sprave med Vatikanom in Kviri-
natom po svetu
Pari®, 18. febr. (Tel. »Slov-«) »Liberte« se čudi, da se francoski antiklerikalci, ki že 25 let ne znajo nič drugega, kakor da neprestano žalijo sv. Stolico, zdaj pritožujejo nad njo, ker se je spravila z italijansko monarhijo. Naše francoske framasonske levičarske stranke, tako pravi list, ki so vedoma in sistematično rušile francoske inisijone in so iih žrtvovale svojim antiklerikalnim predsodkom, nimajo zdaj pravice, ogorčevati se nad žalostnim rezultatom svoje bedaste protiverske politike. Ako je sprava s papežem ogromen in naravnost sekularen uspeh za Italijo, potem se imamo za to zahvaliti samo nespameti vladajočih v Franciji. Franciji ne ostane sedaj ničesar drugega, kakor sporazum in zveza z Italijo, ako heče ohraniti francosko velesilo.
Paril, 18. febr. (Tel. »Slov.«) »Petit Pa-risien« zelo podčrtuje pomen lateranske pogodbe in pravi, da je Mussolini dosegel večji uspeh nego ga je Napoleon s svojim konkor-datom.
London, 18. febr. (Tel. »Slov.«) »Satui-day Review«, konservativno glasilo, piše, da je vstop sv. Stolice v Društvo narodov nevn-rojeten, toda ni izključeno, da se bo po zgledu Amerike udeleževala tistega delovanja Društva, ki jo neposredno zanima, ne da bi bila članica. V Franciji se zastonj vznemirjajo, ker sv. Stolica ne bo uganjala nobene posvetne politike v korist te ali one države ali grupacije držav. Komentarji francoskih listov, ki se boje za prestiž in svetovni položaj Francije, so čisto navadno in neutemeljeno pretiravanje. Sv. Stolica ne pozna druge politike kot politiko miru in sporazuma med vsemi narodi.
Rim, 18. febr. (Tel. »Slov.«) »Osservatore Romano« demantira vest franveskih listov, da je bilo vprašanje francoskih misijonov zadnji povod za spravo med papežem in italijansko vlado.
Pariz, 18. februarja. (Tel. »Slov.«) Znani katoliški profesor prava »Yvere de la Bričre« izjavlja v »Excelsioru«, da bo Vatikan odklonil vsako ponudbo za vstop v Društvo na-
rodov, ker bi sicer po sklepih Sveta Društva narodov utegnil biti prisiljen, udeleževati se političnih akcij. Nasproti visokim ciljem Društva narodov pa Vatikan ne more ostati brezbrižen ter bo sledil vsakemu klicu k sodelovanju pri reševanju gotovih vprašanj. Zaže-ljeno je tudi, da se katoliki vseh dežel zavzamejo za to, da bi se pritegnil Vatikan pri vseh vprašanjih mednarodnega prava. V takih primerih bo zastopal Vatikan nuncij v Bernu.
Hamburg, 18. februarja. (TeL »Slov.«) Na manifestaciji centruma je bivši državni kancler dr. Mane pozdravil spravo med papežem in Italijo. Ta sklenitev miru pa na politiko nemškega centruma ne bo vplivala direktno. Vsa tozadevna izvajanja so izmišljena.
Podrobnosti o spravi
Milan, 18. febr. (Tel. »Slov.«) O vprašanju natančnejše ureditve državljanske pripadnosti k Vatikanski državi doznava »Corriere della Sera«, da se more pripadnost k Vatikanski državi pridobiti in ohraniti samo s stalnim bivanjem na vatikanskem ozemlju. Vatikansko državljanstvo ni dedno. Cerkvena poroka tudi za katolike ne bo obligatorična. Cerkev nima azilnega prava, vendar so policija ali vojaštvo, če merajo iz varnostnih razlogov vdreti v Cerkev, dolžni da prej o tem obvestijo cerkvene oblasti, če zadeva ni nujna. — Za pridobitev novega imetja so cerkvene uprave in tudi sv. Stolica dolžne, pridobiti dovoljenje pravosodnega ministra. Eksekvatur za imenovanje škofov se zamenja s tem, da se mora Cerkev preje sporazumeti z vlado. Vatikanu se dovoljuje tudi pravo lastnine do vseh katakomb, ki se nahajajo v Italiji, tudi do onih, ki se bodo morda odkrile v bodoče.
Rim, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor doznava Vaš dopisnik na merodajnem mestu v Vatikanu, se je vprašanje kovanja lastnega denarja sicer predložilo papežu, ki pa je to vprašanje, kakor tudi vprašanje pisemskih znamk zaenkrat odstavil.
Pomorska rivaliteta med Francijo in Italijo
Pariz, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Francoska javnost je vznemirjena radi hitrega naraščanja italijanskega brodov.ja, ki da ogroža dosedanjo razdelitev sil v Sredozemskem morju. Pariški desničarski listi govore francosko-ita-lijanskem tekmovanju za nadoblast na Sredozemskem morju. Za 1. 1933, v katerem bo .izvršen italijanski, kakor tudi francoski gradbeni program, je izračunal »Temps« celotno silo obojnega brodovja v modernih, po 1. 1918 zgrajenih ladijskih enotah, in sicer: velikih
križark po 1000 ton bo imela vsaka država po 6 malih križark: Francija 3 po 8000 ton, Italija pa 6 po 5300 ton, torpednih rušilcev: Francija 24, Italija 19, torpednih čolnov: Francija 26, Italija 28, podmornic: Francija 43, Italija 30. Italijansko brodovje je sicer po številu in tonah manjše, kakor francosko, ima pa zato to prednost, da ima za podlago f- "no Sredozemsko morje, dočim je Francija prisiljena razdeliti svoje bojne sile na Atlantski ocean in Sredozemsko morje.
Pred koncem Riverove diktature
Madrid, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Jutri bo v kraljevem gradu seja ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom. Edini predmet razprave bo sedanja situacija, ki jo je težko vzdržali. Kot možni bodoči ministrski predsednik se med drugimi navaja admiral Ma-gar, bivši podpredsednik vojaškega direkto-rija in sedaj španski poslanik pri Vatikanu. Ni pa možno predvideti, ali se bo španski
kabinet res spremenil. Vrh tega se je položaj diktatorja Primo de Rivere poslabšal tudi s tem, ker večina spravlja smrt kraljice-matere v zvezo z dogodki pri zadnji revolti topničarskih častnikov. Smatra se, da je to vplivalo tudi na stališče kralja, tako da resno misli na to, da bi na najbolj miren način brez trenja odpravil diktaturo.
Atene, 18. febr. (TeL »Slov «) V Macedo-niji je sedem rek prestopilo bregove in preplavilo vzhodno Macedonijo in Tracijo, in to posebno nh turški meji, škoda ie velika.
Praga, 18. februarja. (Tel. »Slov.«) V strojni tovarni Češko-moravske d. d. Kolben v
Pragi je nastal požar, ki je uničil zalogo in delavnico modelov. Gasilci so požar omejili šele v štirih urah, pogasili pa šele davi. Škoda. ki Je pokritn z zavarovalnino, se ceni na
20,000.000 *Kč.
Skupščina časnikarske male antante
Belgrad, 18. febr. (»Tel. »Slov.«) Včeraj se je vršila skupščina časnikarjev male antante. Izvolil se je novi odbor iz sledečih članov: predsednik Miloje Sokič, direktor »Pravde«, tajnik Vladoje Markovi«, urednik »Vre-j mena«, blagajnik dr. Radovanovič, urednik »Politike«, odborniki: Viktor Schvveiger, urednik »Slovenca, dr. Maixner, urednik »Obzo-ra« m dr. Andra Milosavljevid, urednik »Politike«. Razpravljalo se je o političnih in tehničnih vprašanjih, ki so v zvezi s sestankom držav male antante, ki bo v Belgradu in so se storili tozadevni sklepi. — Nato je bil odboi sprejet od g. ministra dr. Koste Kumanudija.
Grško-jugoslovansko prijateljstvo
Atene, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Grški listi so soglasnega mnenja, da bodo grško-jugo-slovanska pogajanja v najkrajšem času srečno končana.
Izključena za vse čase
Praga, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Izvrševalnl odbor Slovaške ljudske stranke je danes na seji v Rosenbergu soglasno sklenil, da fe za vse čase izključita iz stranke poslanca Juriga in Tomanek, ki sta ogrožala interese stranke in se v strankarskem boju obnašala sramotno.
Rusifa in Romunija ostaneta
Bukarešt, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Romun-ski poslanik v Varšavi Davilla je danes dospel v Bukarešt in izjavil zastopniku lista VI-torul, da se je z Litvinom razgovarjal o vseh spornih vprašanjih, tudi o besarabskem vprašanju in o romunskem zlatem zakladu, ki je po vojni ostal v Rusiji. Konkretni predlogi niso bili stavljeni .Dobil je vtis, da hoče Sovjetska Rusija ostati z Romunijo v stikih. Želja Litvinova je, da ne bi ostalo samo pri sedanjih razgovorih.
Novi članici Donavske komisije
Bukarešt, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Nemčija in Grčija sta bili na svoj predlog soglasne sprejeti v evropsko donavsko komisijo. Samo Romunija si je pridržala, da se mora najprej izvršiti omejitev pooblastil komisije, katere je ena zahtevala.
Trocfti želi v Nemčijo
Berlin, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Predsed-nik nemškega državnega zbora Loebe je prejel brzojavko od Trockega, ki ga prosi, dt bi podpiral njegovo prošnjo za dovoljenje prihoda v Nemčijo. Loebe je s priporočilom oddal brzojavko državnemu kabinetu.
Zagreb osiguran z
živili in premogom
Zagreb, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila na velikem županstvu konferenca r;.di preskrbe prebivalstva. Izd..n je bil komunike, v katerem je naglašeno, da se prebivalstvu za prehrano in kurivo ni treba več bati, ker je nagtopilo izboljšanje. Obenem so se izdale maksimirane cone ia dr\ Jukova drva se ne smejo dražje prodajati kakor po 3° par kilogram, hrastova pa p 20 odstotkov ceneje.
Uredništvo „Nove Evropeu obtoženo
Zagreb, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Državne pravdništvo je obtožilo uredništvo »Nove Evrope« radi članka »Novo stanje«. Obtoženi so tudi vsi, ki so ta članek podpisali. Članek so podpisali: Ivan Meštrovič, dr. Laza Popovic. dr. Ivo Politeo, dr. Ivo Belin, dr. M. čurčin
Justilikacija Prpiča
v sredo zjutraj
Zagreb, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Danes je sodni stol sklenil, da obsojencem Prpiču in tovarišem jutri prečita smrtno obsodbo. Izvršila se bo smrtna obsodba v sredo ob pol 6. zjutraj. Ni pa še sklenjeno, kaj se bo zgodilo z Vrbancem, ki je na opazovanju.
Vreme se je sprevrglo
Praga, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Ker je ponehal mraz, so se prometne razmere na Češkoslovaškem izdatno zboljšale. Zamude brzovla-kov so majhne. Čiščenje prog in kolodvorov pa zelo napreduje. Na Vltavi se je odtrgala od brega velika ledena plošča, na kateri se je nahajalo 20 oseb. Posrečilo se je, da so rešili vse-
Zagreb, 18. febr. (Tel. »SI" '.«) Po celi Hrvatski in Slavoniji se je vreme nenadno preobrnilo. Temperatura raste. Dočim je danes zjutraj bilo v Zagrebu še —6 stopinj C, je nocoj ob 8. uri bilo živo srebro že na ni"li. Zapihal je močan južni veter. Sedaj pa nastaja strah pred povodnjim.
Progi Zagreb—Sušak in Zagreb—Varaž-din sta že popolnoma očiščeni in se promet že vrši. Minila je nevarnost, da bi Zagreb ostal brc/ kuriva, ker sedaj bo lahko prihaja' v Zagreb premog iz zagorskih rudnikov.
Dunajska vremenska napoved: Večino-! mo oblačno, na vzhodnem robu Alp morda
I nov sneg. Temperatura bo zopet nekoliko aižja.