šte¥llka 45 * leto XU • cena 350 din______Celle, 12. novembra 1087
hÓvI tednik je glasilo občinskih organizacij SZOL CEUE, lasko. mozirje, slovenske konjice, šentjur, siwabje pri jelšah in 2alec
Celjani so v torek zvečer še zadnjič pozdravili ustvarjalce sedme umetnosti in jih nagradili z aplavzom. Svoje so
z nagradami dodali tudi društvo slovenskih fìlmskih delavcev z Badjurovimi priznanji in žirija našega časnika ter
celjskega radia in revije Stop, kije izbrala igralca leta, publika paje Celjskega viteza podelila Klopčičevem fìlmu Moj
ata, socialistični kulak. Za 15-letno popularizacijo domačega filmaje celjska občinska skupščina podelila organizator-
jem TDF Celjski grb.	^^^ ^^^^^
Prvič na TDF pravi filmsici repertoar
15. Teden domačega Шта je izjemen
uspeh ne samo za organizatorje, am-
pak tudi za vse tiste delovne organiza-
cije, ki so ga podprle. V teh časih ni
sredstev niti za osnovno reprodukcijo
in ko se dogaja, da ljudje ostajajo brez
plač, so se zavedale, da je treba kljub
krizi omogočiti to prireditev. Letos je
bilo kar šest filmskih novitet, kar je za
Slovenijo velik dogodek. Zavedati se
moramo, da je dejansko dogodek že,
àe sploh nastane katerikoli film, pa naj
gre tu za enominutno risanko, kratek
film ali celovečerec. Prvič se je letos
pokazalo tudi to, da kadar imamo Slo-
venci šest celovečernih filmov, že lah-
ko govorimo o repertoarju, kar je sicer
praktično nemogoče. Letos smo dobili
paleto filmov, s katerimi smo lahko
bolj ali manj zadovoljni. Dobili smo
vrhunsko umetniško delo Hudodelci
f'rancija Slaka, na filmu smo videli
esej Kako se je naša dolina privajala
svobodi Miloša Mikelna, kar je režiser
Rajko Ranñ fantastično oblikoval, do-
bili smo film in televizijsko nadalje-
vanko Ljubezen nam je vsem v pogu-
bo, videli pa smo tudi filme, ki so se
predstavili že v Pulju. Na prvem me-
stu je treba omeniti zelo dober prve-
nec Borisa Jurjaševiča Ljubezni Blan-
ke Kolak, pohvaliti pa je treba tudi
Usodni telefon, ki je po mnogih letih
dokazal, da lahko tudi alternativna
filmska proizvodnja zastopa naše slo-
venso cineastično misel enakopravno,
spodobno in pogumno.
Spored kratkih filmov je bil letos,
žal, nekoliko bornejši. Vsekakor pa je
treba orneniti vrhunec - Portret Vladi-
rnirja Štovička Bogdana Mrovljeta.
Skoda je, da so bih amaterji letos slab-
še zastopani, saj so se v tem času ude-
leževali festivalov izven Slovenije. Za-
nimiva paje seveda tudi Škucova pro-
dukcija, ki obeta dobršen del progra-
ma bodoče alternativne televizije. Vsa
našteta produkcija, ki jo je bilo mogo-
če videti v Celju, kaže na izjemen
uspeh celotne prireditve. Očitek orga-
nizatorjem bi bil morda le ta, daje bilo
nemogoče spremljati vse spremne pri-
reditve, saj so se časovno pokrivale. To
je še posebno neugodno za poklicne
spremljevalce filmskega dogajanja.
Zal se v republiki ne moremo dogovo-
riti, da bi v času Tedna domačega fil-
ma ne prirejali drugih filmskih sre-
čanj. Tako paje bila v Ljubljani v tem
času Jesenska filmska šola, v Portoro-
žu pa Festival tržnih komunikacij. Že
tako maloštevilni slovenski cineasti se
tudi ob 15. Tednu domačega filma niso
mogli zbrati na enem mestu. Za konec
pa še to: upajmo, da bo 16. Teden vsaj
tako dober kot letošnji, če ne še boljši.
MAJDA KNAP
Energetslci požerulii in nevarni odpadici
že ob gradnji Nuklearne
elektrarne Krško je bilo jas-
no, da bo treba poskrbeti
tudi za varno spravilo od-
padkov. Ker pa se je takrat
reševanje problema preloži-
lo na kasnejši čas, se je se-
^ај pokazal v toliko bolj iz-
ostreni obliki.
Casa za odločitev, kje bo
^talo odlagališče, zmanjkuje,
to pa očitno povzroča nevro-
zo v tako imenovanem jedr-
skem lobiju, ki se na svojo
''oko loteva končnih rešitev;
№ tem pa pozablja, da je jav-
mnenje zlasti po černobil-
ski katastrofi izredno nega-
t'vno nastrojeno do vsega,
^är diši po radioaktivnosti.
Niti prepričevanja, da ob-
stajajo varni načini skladiš-
pJ^ja odpadkov, ne morejo
^^dem izbrisati strahu;
svešienost o možnih nevar-
Jostih _in splošni ekološki
^^áípono^i okolja paje iz
dneva v dan večja. Zato je
povsem nesmiselno pričako-
vati, da bodo ljudje kjerkoli
v Sloveniji za gradnjo odla-
gališča.
Celjsko območje je že vr-
sto let ekološko izredno pro-
blematično. Tako rekoč ni
občine, ki ne bi imela večje-
ga onesnaževalca, pa naj gre
za Cinkarno, velenjski rud-
nik ali šoštanjsko termoelek-
trarno. Na sto tisoče ton žve-
plovega dioksida letno za-
struplja Šaleško dolino in
njeno okolico, določeno do-
zo sevanja pa daje že pepel iz
TES, kije radioaktiven. K te-
mu lahko dodamo še ogrom-
ne količine dima, prahu in
vedno večje površine, ki se
pogrezajo zaradi kopanja
premoga. V tako uničeno
okolje naj bi sedaj postavili
še odlagališče jedrskih od-
padkov - zadnji milostni
udarec okolju. Množični pro-
test je zato povsem razum-
ljiv, verjetno pa nekoliko
pozen.
V Sloveniji porabimo štiri-
krat več energije v primeijavi
z razvitim svetom; v proizvod-
nji se obnašamo, kot bi imeli
na voljo neizčrpne vire energi-
je. Gradimo nove »požeruhe«
kot sta jeseniška jeklarna ali
TGA Kidričevo, še vedno obra-
tujejo številne zastarele proiz-
vodnje, ki že davno niso več
racionalne in ekonomsko
upravičene. Ob njihovem načr-
tovanju nismo protestirali; tu-
di nismo dvigali glasu, ko seje
pričela gradnja krške elektrar-
ne. Problemi z odpadki so se-
daj le posledica vsega tega,
zgodba pa s tem še zdaleč ni
končana. Začarani krog se na-
daljuje; pripravlja se sicer za-
kon o prepovedi gradnje jedr-
skih elektrarn do leta 2000,
obenem pa v isti sapi že poslu-
šamo, da bomo leta 1995 ostah
brez elektrike, бе eno izsiljeva-
nje, za katerega pa je rešitev
edino v drugačni, varčni in či-
stejši slovenski proizvodnji.
Vsesplošna zahteva po takš-
nem ravnanju bi ne zbujala ob-
čutka, da gre pri minulih pro-
testih za zvoryenje po toči.
O protestnih zborovanjih v
Solčavi in Titovem Velenju po-
ročamo na strani 5.
TATJANA CVIRN
Zdravilišče
Dobrna
vam v gostilni
TRIGLAV
nudi Martinove jedi,
domače koline in
vino iz soda.
Narodna glasba:
sreda, petek in
nedelja.
Poti nazaj nI, naprej pa Je
negotova
Pogovor z alpinistom Acom Pepevni-
kom o vzponu na Shiviling. Stran 24.
Fant s kitaro In najlepšim sinom
Pomenek s kantavtorjem Dušanom Vršičem. Stran 17.
Kandidati so za konkurenco
v Celju za nadaljnje odpiranje socialistične zveze. Stran 2.
Ne politična prisila,
ampak dobičeic
Sodeč po dogodkih zad-
njega časa so zasebniki,
zbrani na nedavnem obrt-
nem sejmu le malce preveč
tarnali, da so jim vrata pri
nas še preveč priškrnjena.
Vsг^j za gostinstvo v celjski
občini tega ne moremo več
trditi. Celjsko kočo dobiva
letos v najem zasebnik, go-
stišče Na gričku ima v naje-
mu zasebnik, menda bo tudi
Levstikova ulica prava obrt-
niška gostinska ulica (z izje-
mo Na-najeve Konobe) in-
lahko se celo zgodi, da bo
gostišče na Starem gradu
v rokah zasebnika. Tri najpo-
membnejše izletniške in re-
kreacijsko turistične točke
Celja in okolice torej v rokah
zasebnikov, kar seveda
sploh ni slabo, a zahteva ne-
kaj odgovorov, posebno še,
če se spomnimo, kakšni so
bih odmevi na takšne zaseb-
ne pobude še pred ne-
davnim.
Seveda ne gre toliko za to,
ali so takšne usmeritve pra-
vilne ali ne. O tem le toliko,
da verjetno so, s^ tisti, ki
prevzemajo lokale, to počno
izključno zaradi ekonomske-
ga interesa in ne kakšne poli-
tične ali kakšne drugačne
prisile. Bolj kaže razmišljati
o vzrokih.
Stari grad je za Postojnsko
jamo in Škocjanskimi jama-
mi tretja najbolj obiskana iz-
letniška točka v Sloveniji pa
kljub temu Merxovi gostinci
še vedno ne najdejo prave
ekonomske računice. Ob
vseh težavah in nizki aku-
mulativnosti, nezmožnosti,
da bi delavce nagradili tako
kot je treba in ostalih teža-
vah družbenega gostinstva
je to deloma še razumljivo,
zato pa ni razumljivo, kako
bodo lahko v Merxu uresni-
čiU vse tisto, kar se v turizmu
od njih pričaki^e. Turizem je
treba razvijati danes, da se
bomo tudi z njegovo pomoč-
jo že jutri izvlekli iz krize.
Zavlačevanje, ki ima seveda
čisto ekonomske osnove, ni-
kamor ne pelje, zato naj stva-
ri prevzamejo v roke tisti, ki
imajo denar, ne le znanje in
načrte. Pa četudi na račun
tega, da ne bomo imeli nosil-
cev. Dogodki zadnjega časa
so že en korak k temu.
RADO PANTELIČ
Otroci odprli sejem
»Kaj je za nas n^boljše:
svoboda, znanje, prijatelj-
stvo, sreča v družini so vred-
note, ki jih omenjamo, kadar
hočete od nas povsem resen
odgovor. Toda za marsikoga
od nas je najboljša tudi ko-
šarka, televizija, video ... ali
čisto vsakdanja želja, če je za
kosilo v šoli dobra jed ... tu-
di ples, lepe obleke in zabava
kraljujejo med najboljšimi
željami... verjeli ali ne tudi
spanja si želijo naši otro-
ci...« Vse to in še več tega,
kar je za otroke najboljše, je
naštela osmošolka Polona
K^zba, ki je vodila sloves-
nost ob otvoritvi 11. sejma
Vse za otroka, ki je v dvorani
Golovec v Celju do 15. no-
vembra.
Že uvodna slovesnost ob
tej že tradicionalni prireditvi
v Celju, ki letos poteka pod
geslom Otroku vse najboljše,
je napovedala, da dobiva se-
jem dodatne razsežnosti. Se-
jem п£ц bi postal tudi prire-
ditev za otroke; kjer bi se ti
srečevali in sodelovali pri iz-
vedbi nekaterih dejavnosti
na sejmu. Otroci naj bi imeli
možnost, da na svoj način iz-
razijo tisto, kar si želijo, s^
ni rečeno, da imajo odrasli
vselej prav. Da otroci včasih
drugače razmišljajo, pa do-
volj zgovorno pričajo njiho-
ve želje iz ankete, »ki n^ bo-
do v premislek in izziv vsem,
ki nas imate radi«, je ob kon-
cu še dejala Polona.
WE
2. stran - novi tednik
12. november ifisr»
Referendum o potrebah in željah krajanov
Awgust ŠpoUar: »Brez samoprispevka sretínleroónl programi KS niso uresnlčUM-'*
v občini Slovenske Konji-
ce bodo v nedeljo krajani na
referendumu glasovali
o uvedbi samoprispevka
v krajevnih skupnostih. Će
bodo glasovali »ZA«, bo sa-
moprispevek, že peti po vr-
sti, veljal za čas od prvega
januarja 1988 do 31. decem-
bra 1992. Po izkušnjah od
drugod je odločitev obča-
nov v veliki meri odvisna
ne le od samih programov,
temveč tudi od siceršnjih
razmer v občini, zlasti go-
spodarskih. Zato smo se
s predsednikom skupščine
občine Slovenske Konjice
Avgustom Špoljarjem po-
govarjali tudi o njih.
Gospdarstvo konjiške ob-
čine že nekaj let dosega za-
vidljive uspehe. Ste z njimi
zadovoljni tudi letos?
Špoljar:»V devetih mese-
cih v našem združenem delu
ni izgub in jih tudi do konca
leta ne pričakujemo. Res pa
je, da opažamo že tri leta po-
časno upadanje učinkovito-
sti gospodarjenja, ki je letos
hitrejše kot prejšnja leta.«
Od uspešnosti gospodar-
stva je v veliki meri odvis-
no tudi vse postalo, kar
oblikuje življenje v nekem
okolju - od družbenih de-
javnosti do komunalne ure-
jenosti.
Špoljar: »Družbene dejav-
nosti niso odvisne samo od
gospodarstva, temveč pred-
vsem od družbene regulati-
ve. Ne glede na to, da je naše
gospodarstvo dobro, so
družbene dejavnosti v izred-
no težkem položaju. To velja
še zlasti za zdravstvo in šol-
stvo, na kar smo še posebej
občutljivi. Težave bo letos
težko odpraviti. Komunalno
urejanje pa je odvisno tako
od samoprispevka kot od
prispevkov posameznikov in
organizacij združenega
dela.«
S samoprispevkom, o ka-
terem boste v občini glaso-
vali v nedeljo, bi naj poma-
gali razrešiti del odprtih
vprašanj na teh področjih.
Katera?
Špoljar: »S petimi samo-
prisevkom bomo reševali
probleme krajevnih skupno-
sti - tudi program je nástal
v njih. Vsaka ga je pripravila
in ovrednotila sama, zato so
tudi izredno pestri. Vanje je
vključeno vse od pokopališč
in mrliških vežič, cest, oskr-
be s pitno vodo in telefonije
pa do kabelske televizije. Za
kar so se pač odločili.«
V konjiški občini ste zad-
nja leta veliko gradili, ure-
jali. Mar občani glede na
narejeno in uspehe gospo-
darstva ne mislijo, da je
mogoče tako nadaljevati tu-
di brez njihovega samopri-
spevka?
Špoljar: »Probleme lahko
rešujemo različno. Oskrbo
s pitno vodo imajo v krajev-
nih skupnostih, kjer je naj-
bolj pereča, v programu sa-
moprispevka. Reševali pa jo
bomo tudi s sredstvi komu-
nalne skupnosti in združene-
ga dela. Marsikaj bi bilo mo-
goče narediti brez samopri-
spevka, a to bi pomenilo viš-
je prispevne stopnje. Refern-
dum je najbolj demokratična
oblika. Ljudje se z njim odlo-
čajo koliko in za kaj bodo
dali denar, ki ga imajo že ta-
ko rekoč v žepu. To je druga-
če kol združevanje denaija
preden ga imaš. Pa še nek^
je pomembno; odnos ljudi
do objektov, zgrajenih s sa-
moprispevkom, je bistveno
drugačen kot do tistih, ki so
bili dani od »države« ali or-
ganizacij združenega dela.
Mislimo, daje v sedanjih raz-
merah samoprispevek in re-
ferendumska oblika odloča-
nja izredno pomembna in
edina možnost, če želimo
ohraniti vsaj kolikor-tolikš-
no rast našega skupnega
družbenega standarda.«
Krajani se bodo odločali
tudi glede na dosedanje iz-
kušnje s samoprispevki.
Kakšne so?
Špoljar: »V štirih referen-
dumskih obdobjih smo ures-
ničili vsaj 90 odstotkov pro-
gramov. To je jamstvo, da bo
tudi sedaj načrtovano ures-
ničeno. Vendar je v tem refe-
rendumu, povsem vezanem
na krajevne skupnosti, vse
veliko bolj v rokah krajanov
kot v rokah občinskih
struktur.«
Gotovo ste v občini oceni-
li, če so programi uresnič-
ljivi.
Špoljar: »Programi niso
nastali čez noč. O njih so
v kr^evnih skupnostih raz-
mišljali že ob sprejemu sred-
njeročnih programov - in se
na nek način že tudi oprede-
lili za samoprispevek. Brez
njega srednjeročni razvojni
načrti krajevnih skupnosti
niso uresničljivi. V občini so-
dimo, da so programi realni
in da jih bo mogoče ob do-
brem gospodarjenju uresni-
čiti. Le velike spremembe
v zakonodaji bi lahko neka-
tere stvari odmaknile. Glav-
no jamstvo za uresničitev na-
črtov pa bo še naprej uspeš-
no gospodarjenje našega
združenega dela.«
O samoprispevku bodo
glasovali po krajevnih
skupnostih. Ce v posamezni
krajevni skupnosti večina
ne bo zanj - kaj potem?
Špoljar: »Razlogi za zavr-
nitev samoprispevka so lah-
ko samo trije. Ali so progra-
me pripravljali v ozkem kro-
gu in ne vsebujejo tistega,
kar krajani resnično želijo in
potrebujejo ali so o progra-
mu slabo obveščeni ali pa ni-
majo zaupanja v vodstvo
krajevne skupnosti. Kjer
krajani ne bodo za samopri-
spevek, bo treba samo ugo-
toviti, kateri razlog je bil kriv
in ga odpraviti. Na ponovlje-
nem referendumu bi potem
bili krajani verjetno drugač-
nega mnenja.
MILENA B. POKLIČ
Kandidati so za Iconkurenoo
mmmÊmÊmmÊÊÊÊÊiÊHÊmÊÊmKmmÊÊmmmmKÊiÊÊÊÊÊÊÊÊÊS^ÊÊmKÊeBi^
M СеЦи za nadaljnje odpiranje socialistične zveze
Obilica evidentiranih
kandidatov za dolžnosti
v celjski občinski konferen-
ci tako za predsedstvo kot
za 36 svetov in koordinacij-
skih odborov kaže na večje
zanimanje za delo v tej or-
ganizaciji. Pri oblikovanju
predlogov edino iz organi-
zacij združenega dela ni bi-
lo pobud, nezadovoljni pa
so tudi z odzivom v dru-
štvih, od koder so poslali
samo tri predloge.
V krajevnih konferencah
so predloge za predsednika
in podpredsednika ugodno
ocenili, s^j nikomur niso iz-
rekli nezaupnice. Kot je po-
vedal sedanji predsednik ob-
činske konference Drago
Medved na novinarski kon-
ferenci prejšnji teden, po
podpori izstopa pet kandida-
tov. To je še zlasti pomemb-
no za predsedstvo in kadrov-
sko koordinacijo, ki mora ta
teden izoblikovati skrčen
predlog. Že 25. novembra bo
v Narodnem domu kandida-
cijska javna tribuna, na kate-
ri se bodo predstavili vsaj tri-
je kandidati, ki bi naj bili na
volilni listi za volitve na pro-
gramsko volilni seji 7. de-
cembra. Vsak kandidat bo
predstavil svoje poglede na
družbeni razvoj, na razvoj
socialistične zveze, kako si
predstavlja vodenje organi-
zacije ter katerim zadevam
v skupnem programu dela
v občini namerava dati pred-
nost. Zanimivo je, da so vsi
evidentirani, s katerimi so se
pogovarjali, če bi bili pri-
pravljeni kandidirati na tak
način skupaj z drugimi, to
postavili celo kot pogoj.
V tem času so živahne tudi
ostale priprave na program-
sko volilno sejo. Svet za or-
ganiziranost pripravlja pred-
log svetov in koordinacij-
skih odborov (predvidenih
je nekaj sprememb), za pro-
gram, ki ga bo sprejela kon-
ferenca, pa so se odločili, da
bo samo v smernicah. Novi
člani konference - takšnih
bo skoraj polovica - naj bi
namreč imeli možnost, da sa-
mi oblikujejo program, ki ga
bodo uresničili. Smernice
predvidevajo predvsem od-
piranje socialistične zveze in
s tem tudi sprejemanje po-
bud, ki nastajajo izven insti-
tucij. Zagotavljale bi naj tudi
večje spoštovanje posamez-
nika in njegovih pobud.
MILENA B. POKLIC
Skrb za otroke
v težkih družbenoekonomskih razmerah je vse
težje zavarovati interese otrok. Padec življenjskega
standarda zato vse bolj občutijo tudi otroci; poveču-
jejo se socialne razlike. Vse to že načenja našo opre-
delitev, po kateri naj bi vsem otrokom zagotovili
enake možnosti za rast in razvoj.
Zveza društev prijateljev mladine je organizacija, ki
se ukvarja s celovito skrbjo za otroka. Spremenjene
razmere pa terjajo tudi od te organizacije nove naloge
in drugačen pristop k reševanju problemov. Tem vpra-
šanjem so zato namenili dvodnevni seminar, ki je bil
prejšnji petek in soboto v Žalcu. Na pobudo Zveze
prijateljev mladine Slovenije je seminar pripravila
Zveza društev prijateljev mladine občine Žalec.
V	petek dopoldne je predaval Milan Kučan, predsed-
nik predsedstva CK ZK Slovenije o aktualnih družbe-
nih vprašanjih. Zora Tomič, predsednica zveze organi-
zacij za varstvo in vzgojo otrok Jugoslavije pa je
v popoldanskem delu programa govorila o vlogi in
pomenu te organizacije.
V	soboto dopoldne so seminar nadaljevali z delom
po skupinah. Največ pozornosti so namenili delovanju
pionirske organizacije, vzgoji predšolskih otrok, ki
niso zajeti v organizirano varstvo in delu s starši.
VVE
Pomoč nadarleüfü! усепсеш
v Celju letos 47 kandidatov za štipendije za
nadarjene učence
štipendija za nadarjene učence je
prvi konkretni korak k načrtni skrbi
za učence in študente, ki dosegajo
nadpovprečne učne razultate in se
uspešno vključujejo tudi v različne
šolske in izvenšolske dejavnosti.
V skladu z novim samoupravnim
sporazumom o štipendiranju, kije pri-
čel veljati lani, so v celjski občini lani
podelili 77 štipendij iz tega naslova,
ker so zajeli več generacij učencev,
letos pa so evidentirali 41 kandidatov.
Evidentiranje je opravila strokovna
služba za poklicno usmerjanje in šti-
pendiranje pri skupnosti za zaposlova-
nje v sodelovanju s šolskimi svetoval-
nimi in strokovnimi delavci, mentorji
raznih društev in drugimi, ki se ukvar-
jajo z izobraževalno ali kakšno drugo
interesno dejavnostjo mladih.
Prejšnji teden je občinska skupnost
za zaposlovanje organizirala razgovor
s kandidati in njihovimi starši. Na raz-
govoru so se le-ti seznanili z vlogo in
namenom te štipendije, z obveznost-
mi, ki jih imajo do štipenditorja in
z ostalim, kar jih je zanimalo.
Od štipendistov, ki imajo predznak
»nadarjeni« se v prvi vrsti pričakuje,
da bodo dosegli visoko strokovno
usposobljenost, da se bodo v času šo-
lanja vključevali v znanstveno razi-
skovalno delo, če jim bodo to omogo-
čile šole, da bodo v času šolanja mak-
simalno izkoristili svoje sposobnosti
in izpopolnjevali svoje znarye in nena-
zadnje, da se bodo zaposlili v celjski
občini; razen seveda, če zanje ne bo
ustreznega delovnega mesta, kar pa se
ne bi smelo zgoditi. To pa je odvisno
še od marsičesa drugega. Tudi od tega,
kako so vzgojnoizobraževalne organi-
zacije pa tudi združeno delo priprav-
ljeni na delo z nadarjenimi učenci. To
pa je že korak dalj k uresničevanju
smotra skrbi za nadarjene učence.
SergejaKotnikje v zadnjem letniku
družboslovno jezikovne usmeritve na
srednji družboslovni šoli v Celju: »Ni-
mam kadrovske štipendije, ker teh šti-
pendij za našo usmeritev skorajda ni.
Ta štipendija mi bo v veliko pomoč
prihodnje leto, ko bom študirala
v Ljubljani. Odločila sem se za angleš-
čino in francoščino. Vseskozi sem bila
odlična. Na naši srednji šoli imamo
veliko možnosti, da svoje znanje nad-
gradimo. To so razni krožki, priprave
na tekmovanja in podobno.«
Marjan Kotnik, Sergejin oče: »Ve-
selim se skupaj s hčerko. Ta štipendija
je dokaz, da nekdo zasleduje uspeh
učencev, da se dela selekcija in da smo
končno našli način, da na nek način
vzpodbujamo nadarjene učence. Ti-
ste, na katere družba računa, da bodo
dali od sebe največ.
Renata Trobiš je v prvem letniku
računalništva na srednji šoli Maršala
Tita v Celju: »Odločila sem se za raču-
nalništvo, ker me to podrdčje zelo za-
nima in odpira možnosti za nadalnje
izobraževanje. Veselim se štipendije,
vendar za stroške ne bo dovolj. Precej
bodo morali prispevati še starši. Zaen-
krat nas v šoli še niso povabili k izven-
šolskim dejavnostim s tega področja.
Vendar je teh možnosti precej. Raču-
nalnika še nimam, ima pa ga družina
pri kateri stanujem med tednom. Vse
popoldneve preživljam ob računal-
niku.«
Vera Trobiš, Renatina mati: »Z mo-
žem sva vesela, da je dobila hčerka to
štipendijo. Možnosti za štipendijo iz
združenih sredstev nimamo, ker pre-
segamo cenzus; kadrovske štipendije
za računalništvo so bile le tri. Vseka-
kor pa je ta štipendija spodbuda za
vsakega, da se še naprej dobro uči.
Pozdravljam tudi takšen način sodelo-
vanja s skupnostjo za zaposlovanje.
Starši imamo tako občutek, da nismo
osamljeni v skrbi za našega otroka in
da je še komu mar, kako se otrok uči.
VIOLETA V. EINSPIELER
KOMENTIRAMO
Volitve v SZDL
Znano je, da delovni ijudje
in občani še vedno nimamo za-
dostnega vpliva na kadrovsko
politiko v družbi. O tem je bilo
izrečeno in napisano veliko
kritičnih pripomb, še zlasti
v zadryem obdobju procesa
demokratizacije. Volitve so
vsekakor ena izmed najpo-
membnejših šol demokracije.
Tudi te se je treba učiti, s^
človek, odtujen od le-te, ne
more ravnati demokratično.
Pomemben korak šolarija in
preizkusa pripravljenosti s po-
dročja volitev je letos vsekakor
storila OK SZDL Celje, ki je
sprožila široki postopek evi-
dentiranja kadrov za vodilne
in druge funkcije v tej organi-
zaciji. Evidentiranih je bilo
preko sto občanov, od katerih
je kar 14 možnih kandidatov za
predsednika OK SZDL. Odlo-
čili so se namreč, da letos prvič
kandidira za posamezno odgo-
vorno funkcijo več kandi-
datov.
Ob tem se samo po sebi za-
stavlja pomembno vprašanje,
ali smo občani že pripravljeni
na ponujeni novi izziv, kot ga
od nas terja ta zgodovinski
trenutek. Pri iskanju odgovo-
ra na to vprašanje si. vsekakor
lahko pomagamo z rezultati le-
tošnje slovenske javnomnenj-
ske raziskave. Raziskava je da-
la odgovor na dosedarije dile-
me o smotrnosti več kandida-
tov na volitvah, saj se je kar
62% Slovencev opredelilo, da
so volitve demokratične le
z več kandidati. Nespreneve-
dajoče si torej želimo to novo
metodo demokracije, kije med
drugimi razlogi tudi politično
smiselna blokada proti poja-
vom kroženja nekaterih (tudi
nesposobnih) kadrov. To je
vsekakor tista procedura
samoupravne vodilne demo-
kracije. ki vodi v željeno živah-
no volilno dinamiko, ki med
drugim postavlja tudi odgo. j
varnost izbrancev na mesto, ki i
jim v naši družbi pritiče. ЦјиЛ
dje torej ne prenesejo več voliS
tev kot enoličnega obreda, kiU
se ciklično ponavlja za potrebeì
okraja oblastniškega delova-'
nja. Želijo si takšno kadrovsko i
politiko, ki bo pod žarometi \
angažirane samoupravne jav-
nosti. Če se torej želimo poteg,
niti iz sedanje družbene krize *
in tudi spremeniti tehnologijo i
odločanja, potem moramo že *
v procesu kandidiranja izločiti ,
Hudi, ki so prežeti s prilagodbi,
vostjo, poslušnostjo in kari-
erizmom.
Na osnovi kratke analize po-
nujene liste evidentiranih kan-
didatov za predsednika OK
SZDL Celje, kije sedßj v javni
razpravi in n^ bi opredelila
3 kandidate, lahko ugotovimo
naslednje: da je izmed 10 mo-
ških in 4 žensk v povprečni
starosti 38 let večina z višjo ali
visokošolsko izobrazbo in da
jih je kar polovica v preteklosti
že opravljala profesionalno po-
litično funkcijo (v ZSMS in
SZDL); da je med kandidati
kar 12 članov ZK in 2 nečlana
(kar je še vedno redek primer)
in da so ti kandidati evidenti-
rani v glavnem s strani izvršne-
ga odbora predsedstva OK
SZDL(7), od drugih DPO
(ZSMS 3, ZZB 1) ter krajevnih
skupnostih 3; da so obrazloži-
tve kratke brez dolgoveznega
naštevanja raznih funkcij kot
je bila včasih navada »krasi-
tve« kandidatov, temveč so na-
šteta interesna področja njiho-
vega delovanja. Brez ambicij
po podrobnem komentirariju
ugotovitev, kijih mora izpolni-
ti kandidacijski postopek pred
volilno kon ferenco, pa kot pri-
spevek vendarle kaže opozoriti
na nekatere pripombe in dej-
stva za lažji izbor.
Kljub radikalni spremembi
v postopku širokega javnega
evidentiranja ne moremo biti
zadovoljni z inertnostjo drugih
delov fronte (društva idr.) in
preostalih 22 krajevnih skup-
nosti, ki niso dah predlogov,
s^ si drugače ni mogoče razla-
gati tako velikega deleža pred-
logov s strani izvršnega odbora
SZDL. Tudi obrazložitve, ki
v glavnem navajajo interesno
dejavnost evidentiranih (in nji-
hovo dosedanjo zavzemanje,
uveljavljarije, spremljanje itd.)
ne dajejo prve ocene, kaj in ka-
ko ter s kolikšno mero odgo-
vornosti do razvoja so nekaj
štorih. Čeprav med evidentira-
nimi ni anonimnežev in so vsi
že bih takšni ali drugačni akti-
visti, pa le kaže opozoriti na
dejstvo, da čas katerega živimo
in potrebe razvoja okolja zah-
tevajo za vodilne funkcije več
kot zgolj aktivista, saj je danes
že skorßj jasno, da se s politiko
ne more ukvarjati vsak. Politi-
ka je (oziroma bo morala po-
stati) tudi stroka.
Ne glede na to, kakšen bo
izbor, je v tem trenutku po-
membnejša ponujena pot k iz-
boru, kije po dolgem času vsaj
v SZDL uspela spremeniti ša-
hovsko partijo v kadrovski po-
litiki, v kateri so doslej nekate-
ri vplivni »izbranci« s svojimi
sekundanti prestavljali in po-
stavljali le pomembne figure,
pozabljali aU žrtvovali pa kme-
te, ki imajo še vedno pomemb-
no vlogo v igri. To je pot na
kateri moramo najti prave, po-
gumne in odgovorne ljudi, ki
s sabo prinašajo tudi poštenost
in znanje. Zavedati se namreč
moramo, da niso vsi ljudje za
vsak čas in da novo fílozoñjo^
razvoja ne morejo voditi utru-
jeni »fìlozofì«. Mnoge težave,
ki so še pred nami, bomo lahko
reših le na nov način in z novi-
mi kadri; takšnimi, ki zno pri-
sluhniti današnjemu in jutriš-
njemu trenutku.
To je istočasno tudi odgovor
vsem tistim «kvazi kadrovi-
kom«, ki še vedno vztrajno za-
trjujejo. da še ni pravi čas za te
procese in poziv, da se čimprej
umaknejo s foteljčkov. na ka-
terih so predolgo sedeli.
VIKI KRAJNC
Ig. november 1087
novi tednik - stran 3
Odmevi na plačevanje pokojnin za nazaj
v javnosti je slišati veliko
pripomb na to zakonsko
spremembo in veliko je zah-
tev po njeni ukinitvi. Dele-
gati to svojo odločitev med
drugim utemeljujejo s tem,
da sprejeta zakonska spre-
memba neupravičeno pose-
da v pravno in materialno
varnost upokojencev ter da
utegne imeti negativne po-
litične posledice. Delegati
iz Slovenije tudi opozarja-
jo, da ni prav, da v razpravo
pred sprejetjem te zakonske i
spremembe niso vključili
tistih, ki jih ta najbolj pri-
zadene, torej upokojencev
samih. Pa smo jih zato mi
povabili k besedi.
Avgust Jakše, pravnik
v pokoju: »Po hitrem po-
stopku je bila sprejeta odlo-
čitev, da se odvzame ena po-
kojnina tistim upokojencem,
ki so bili upokojeni do 1. 7.
1983. leta. Človek je začuden,
osupel in sprva ne najde be-
sed, da bi protestiral proti
takšni odločitvi. Pri nas raz-
glašamo samoupravljanje,
lega pa je čedalje manj. Raz-
glašamo, da država odmira,
v resnici pa čedalje bolj ma-
nipulira z državljani. Razgla-
šamo, da je oblast v rokah
delavskega razreda, mislim
da jo ima delavec vedno
manj, vsak dan manj. Poglej-
te, kateri upokojenci so pri-
zadeti in katera generacija.
Borci in tisti delavci, ki so po
vojni tekmovali, kdo bo na-
kopal več premoga, politični
delavci, ki niso nikoli vpra-
šali kako dolg je njihov de-
lovni čas, učiteljice, ki so po
vojni v zakotnih vaseh po-
učevale po ves dan in za za-
hvalo prejemajo nizke po-
kojnine, pa še te naj bi jim
zdaj trgali.
Tito sam je dejal, da ne
smemo obremenjevati to ge-
neracijo, pa je ravno ta zdaj
n^bolj na udaru.
Upam, da bo krivica, ki je
bila storjena upokojencem,
odpravljena in da bo zakon,
kije bil sprejet po hitrem po-
stopku, razveljavljen. Zaen-
krat pa je tako, da so delega-
te popeljali žejne preko
vode.«
Štefka Jerin, družinska
upokojenka: »Nikakor se ne
strinjam z najnovejšim po-
kojninskim odlokom, da se
nekaterim upokojencem
vzame ena pokojnina. Ukre-
pati po hitrem postopku o ta-
ko pomembni stvari brez lju-
di, ki so s tem ukrepom pri-
zadeti je protipravno in ne-
demokratično. Ali se ne za-
vedajo tovariši ,zgoraj', ki so
ta ukrep sprejeli, kakšen od-
mev bo nastal med ljudmi, ki
so v preteklosti vse svoje
moči dali za dcinašnji dan?
Ali se ne obnašajo do njih
mačehovsko? Kaj res ni mo-
goče iz situacije, kije nastala
po krivdi samopašnih ljudi,
najti drugačen izhod?
Vprašujem se, kam vodi
vse skupaj? Kdo so tisti, ki
namensko in zlonamerno
ustvarjajo pri ljudeh zmedo
in nezaupanje? Nihče ne od-
govarja za poneverbe, kraje
in velike ribe niso odstranje-
ne. To, da je nekdo izključen
iz partije, je premalo, često
mu je tudi vseeno, ker pravi
partijec nikoli ni bil. Name-
sto kazni dobi boljšo službo
in vse, kar sije z nepoštenim
delom pridobil, mu ostane.
Pri teh naj bi iskali denar, ne
pa, da bi mi upokojenci
s svojimi pokojninami plače-
vali za njihove grehe. To je
absurd, nehumano, še manj
pa socialistično. Prav in po-
šteno bi bilo, da bi vsi upo-
kojenci prejemali pokojnine
za naprej, s^ vsi živimo
v enotni Jugoslaviji.«
Dragica Janežič, upoko-
jenka: »Mislim, daje odvzem
ene pokojnine zelo velika
krivica do nas upokojencev,
ki smo do zadnjega delali
vsako soboto; veliko smo
prispevali za boljši jutri, ki
naj bi ga imeli, a ga na žalost
nimamo. Predvsem pa bi ra-
da poudarila še nekaj, kar
me še^n^bolj boli: novi po-
kojninski zakon ni pravičen
za vse kategorije upokojen-
cev. Mislim, da nismo enako-
vredni v naši družbi.«
Ivan Bajee, upokojenec:
»Ko sem zvedel o spremem-
bi v zvezi s pokojnino sem
bil nadvse prizadet, ker vem,
da nas je Slovencev malo,
naredimo pa veliko, ustvari-
mo preko četrtino vsega iz-
voza, pri tem pa dobivamo
očiike, da si delimo ne vem
kake plače. To se pravi, da
,pri nas ni pomembno koliko
naredimo in kaj naredimo,
ampak si moramo bratsko
deliti tudi revščino. Če je tre-
ba Kje kaj dati, bodisi na re-
ferendumih in , sestankih,
smo si enotni, tu pa, ko so
slovenski delegati glasovali
v skupščini proti temu zako-
nu, so bili preglasovani. Iz
tega sledi, da delovni ljudje
nimajo nobene besede in
mor^o samo kimati in vzeti,
kar jim zvezni izvršni svet
ponudi.«
Matilda Mulej, upokojen-
ka: »Zadnji ukrep v zvezi
s pokojninami meje prizadel
in ujezil, ker je to velika kri-
vica. Tega si nismo zaslužili,
ker smo generacija, ki je po
vojni n^več naredila. Nismo
gledali na ure, nismo pisali
nadur, ampak preprosto de-
lali, saj so nam obljubljali, da
se bo to delo pri pokojninah
upoštevalo. To naj bi bilo ta-
ko imenovano minulo delo.
Tega si upokojenci iz tistega
časa nismo zaslužili. Ker ni-
sem optimistka, ne verja-
mem, da bodo protesti v jav-
nosti kaj zalegli.«
ZDENKA STOPAR
V Golovec se vračalo
iialvečH proizvalalcl
Letošnji sejem Vse za otroka sledi novim usmeri-
tvam v zasnovi sejma, ki so jih v Celju sprejeli lani
na 10. jubilejnem sejmu Vse za otroka. V dvorano
Golovec v Celju se vračajo nekateri največji jugoslo-
vanski proizvajalci izdelkov za otroke, kar je prilož-
nost več za organizatorja, Zavod Golovec, da okrepi
komercialno plat sejma.
Poslovnost sejma je bila vedno najbolj šibka točka te
prireditve in glavni razlog, da je med proizvajalci upa-
dalo zanimar^e zanj.
Tudi 11. sejem je daleč od tega, da bi predstavljal vse
nćOnovejše in najboljše, kar nudi ta hip jugoslovansko
tržišče izdelkov za otroke.
Toda vse, kar si te dni lahko ogledamo na 3000
kvadratnih metrih razstavnega prostora v dvorani
Golovec, odlikuje kakovost. V smiselno celoto in
z veliko mero okusa urejene izložbe, panoji, stojnice,
poslovni prostori razstavljalcev, kjer ni mesta za kra-
meirijo, nudijo tudi kulturno doživljanje sejma. To pa
je dodatna razsežnost sejma, ki goji kulturo oblikova-
nja prostora. Izdelki sami pa pričajo o tem, da so tudi
proizv^alci razumeli osnovno sporočilo sejma Vse za
otroka: prikazati samo tisto, kar je najboljše in néybolj
primerno za otroke od rojstva do mladostniške dobe.
WE
Oslješkl pedagogi
na obisku v Celju
V osnovnih šolah na našem
območju uvajamo nekatere
prvine osješkega modela inte-,
griranega pouka na začetku
šolanja. Ta model so spoznale
učiteljice prvih in drugih raz-
redov osnovnih šol, ko so se
pred dvema letoma udeležile
delovnega srečala s pedago-
škimi delavci osješke regije.
Prejšnji teden so Osiječani
vrnili obisk. V dvodnevnem
bivaku na našem območju so
želeli spoznati delovanje ce-
lodnevne osnovne šole, ki na
njihovem območju še ni zaži-
vela. Ogledali so si celodnevno
osnovno šolo Fran Koš. V os-
novni šoli v Braslovčah so se
seznanili s pionirsko samo-
upravo in delovanjem pionir-
ske zadruge; samouprava jih je
zanimala tudi na osnovni lloli
v Podčetrtku.
Poleg predstavnikov pro-
svetno-pedagoške službe iz
Osijeka so se delovnega sreča-
nja udeležili tudi predstavniki
zagrebške filozofske fakultete,
ki se ukvarjajo s področjem
razvoja osnovnega šolstva.
Celjska enota zavoda za šol-
stvo, ki je bila gostiteljica sre-
čanja, je pripravila kratek stro-
kovni seminar za učitelje niž-
jih razredov z našega območja,
na katerem so predavali tudi
gostje. Dr. Marija Bratanič
z Zagrebške fakultete je govo-
rila o odnosu učitelj učenec.
dr. Ladislav Bognar iz Osijeka
je predaval o pomenu igre pri
pouku na začetku šolanja in
tudi predstavil svojo knjigo
z enakim naslovom, ki je že
prevedena v slovenščino. Mir-
ko Galeša, ravnatelj osnovne
šole s prilagojenim progra-
mom Ivanka Uranjek iz Celja
paje pripravil predavanje o di-
ferenciranem pouku za učence
s specifičnimi učnimi teža-
vami.
WE
Pojasnilo
v Novem tedniku števil-
ka 44 smo v prispevku »In-
dustrijska prozvodnja pe-
ša, obetajo pa se velike iz-
gube« v četrtem odstavku
med drugim zapisali: »V
celjski občini se še naprej
zapleta v Topru, zaradi če-
sar je na primer občinski
komite zveze komunistov
imenoval posebno komisi-
jo, ki bo proučila tamkajš-
nje razmere ...« Gre za de-
lovno skupino, ki jo skup^
oblikujejo občinski komi-
teji občin Celje, Šmarje in
Šentjur, da ugotovi odgo-
vornost za nastalo izgubo
v Topru - za nazaj (1,58 mi-
lijarde dinarjev v letu 1986
in še starejše izgube).
11. SEJEM
»VSE ZA OTROKA«
pod geslom »Otroku
vse najboljše«
Od 10. do 15. novem-
bra 1987 - vsak dan
od 9. do 18. ure v pro-
storih CELJSKEGA
SEJMA V CELJU
razpisuje
dela in naloge
poslovodnega sekretarja SOZD
MERX Celje
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpi-
sanih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo VII/1 ali V|/1 stopnjo strokovne izobrazbe
družboslovne ali ekonomske usmeritve
-	da imajo 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri koordini-
ranju organov OZD
-	da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
-	da so družbenopolitično aktivni
-	da predložijo program realizacije ciljev, opredelje-
nih v skupnih temeljih za pripravo srednjeročnega
plana SOZD ter opredelijo svojo vlogo pri njegovi
realizaciji.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisa-
na dela in naloge naj kandidati pošljejo v 8 dneh po
objavi na naslov
SOZD MERX CELJE - DELOVNA SKUPMOST SKUP-
NIH SLUŽB
Sektor za kadre in samoupravno organiziranost (za
razpisno komisijo) 63000 Celje, Ul. 29. novembra 16.
Kandidati bodo o izidu obveščeni po opravljeni iz-
biri.«
POGLED V SVET
Arabski vrh presegel pričakovanja
Frazo »uspeh je že to, da je do sreča-
nja sploh prišlo« je moč dandanašnji
v političnem svetu pogosto sli.šati.
Prav tako so opazovalci večinoma po-
spremili tudi začetek arabskega vrha
21 držav članic Arabske lige v jordan-
ski prestolnici Amanu. Ker je bila
glavna tema sestanka iransko-iraška
vojna, zraven pa še arabsko-izraelski
spor in vprašanje ponovnega član-
stva Egipta v Arabski ligi (izključen
je bil po premirju z Izraelom leta
1979), je bilo nemalo tudi bojazni, da
se bi na srečanju stara nesoglasja
utegnila celo še poglobiti.
Toda izid je prinesel veliko prese-
nečenje, nemara večje, kot so ga pri-
čakovali največji optimisti. V Amanu
sta se namreč po dvajsetih letih navz-
križij spravila velika tekmeca v arab-
skem taboru iraški predsednik Sa-
dam Husein in sirski voditelj Hafez el
Asad. Će ne gre zgolj za kratkotrajno
odtajanje odnosov, se je gostitelju,
jordanskemu kraju Huseinu, posrečil
veliki met, kajti že od začetka sestan-
ka je poskušal s kar največjo diplo-
matsko spretnostjo in vztrajnostjo
pripraviti k dialogu dosedanja zagri-
zena nasprotnika in poudarjal, da je
sprava med Damaskom in Bagdadom
prvi korak za vzpostavitev miru.
Nedvomno gre za zasuk, ki lahko
bistveno -vpliva na potek iraško-iran-
ske vojne, kajti, kot je znano, je Sirija
edina arabska država, ki v vojni pod-
pira nearabski Iran. Ni seveda verjet-
no, da bo Sirija, kljub razglašeni
spravi z Irakom, zdaj dolgoletnemu
zavezniku nenadoma obrnila hrbet,
pač pa je moč pričakovati, da si bo
aktivneje prizadevala za politično re-
šitev konflikta.
Po spravi je bilo navdušenje arab-
skih voditeljev, ki se boje, da bi se
zalivski požar utegnil razširiti v nji-
hove bogate, a vojaško večinoma šib-
ke države, razumljivo. Toda le dan
pred koncem vrha iz Amana še ni bilo
slišati nič konkretnejšega o skupnem
stališču do vojne, kakor tudi ne o na-
povedani resoluciji glede arabsko-iz-
raelskega spora in vprašanju ponov-
nega včlanjenja Egipta v Arabsko
ligo.
Kot je znano, večina arabskih držav
podpira resolucijo Združenih naro-
dov, ki poziva k prekinitvi spopadov
in umiku sil na položaje pred začet-
kom vojne. Slišati je, da Sirija med
vročimi razpravami za zaprtimi vrati
zahteva, naj v zameno za njeno pod-
poro resoluciji Arabska liga zahteva
odhod ameriškega ladjevja iz Zaliva.
»Ni verjetno, da bo resolucija zadosti-
la pričakovanje vseh,* je izjavil neki
diplomat, »ne bo pa tudi tako šibka,
kot bi si nekateri morda želeli.«
Kar pa zadeva vprašanje ponovne-
ga egiptovskega članstva v Ligi, je
dala Sirija vedeti, da temu odločno
nasprotuje, češ da bi moral Egipt naj-
prej preklicati mirovni sporazum
z Izraelom.
Kljub tem in drugim razhajanjem
med arabskimi državami, ki jih prvi
vrh po letu 1982 seveda ni mogel zgla-
diti, lahko tik pred zaključkom sreča-
nja ugotovimo, da je njegova bilanca
pozitivna. Kar je zlasti spodbudno
- uveljavilo seje spoznanje, da mora-
jo arabske države v prvi vrsti urediti
spore med seboj, če nočejo, da jih bo
urejeval kdo drug.
Piše Slobodan Vujanović
2. stran - novi tednik
12. november ifisr»
Libeli primanjkuje kadrov
Akumulativno slab proizvodni program. Potrebna povezava
z močnejšim partnerjem
v tovarni tehtnic in fino-
mehanike Libela Celje bi se
morali čimprej opredeliti
glede tega, kdo bo vodil de-
lovno organizacijo, ter po-
spešiti tudi postopek kadro-
vanja za najbolj odgovorna
delovna mesta v tozdu
Tehtnic, prav tako pa bi se
morali ob preusmeritvi na
donosnejšo proizvodnjo po-
vezáti s kakšno močnejšo in
že uveljavljeno organizaci-
jo. Te ugotovitve celjskega
izvršnega sveta izhajajo iz
zaskrbljujočega položaja,
v kakršnem je ta delovna
organizacija tudi po tret-
jem četrtletju.
Trenutni rezultati so sicer
ugodnejši kot v letošnjem
prvem tromesečju, a so po
mnenju izvršnega sveta vse-
eno zaskrbljujoči, zato so tu-
di sklenili, da bodo mesečno
spremljali poslovanje Libe-
le. V občinskem sindikal-
nem svetu pa menijo, da je
položaj skrajno kritičen, po-
sebno še, ker Libela razen
kadrov tudi nima (v dohod-
kovnem smislu) pravega
proizvodnega programa.
V delovni organizaciji so tre-
nutno brez direktorja (imajo
sicer vršilca dolžnosti), ni-
majo direktorja tozda Teht-
nic, niti vodij tehnološke in
operativne priprave v tem
tozdu, ni pa tudi vodje proiz-
vodnje. Prav tako v okviru
delovne organizacije ni reše-
no vprašanje vodje razvojno-
tehnološkega sektorja, saj je
vodja tega vršilec dolžnosti
direktoija delovne organiza-
cije.
Ob vsem tem je v tozdu
Tehtnic v zadnjem času pre-
malo naročil individualne
proizvodnje, pri ostaU proiz-
vodnji pa je glede na zmog-
ljivosti domače tržišče že
preozko. Težave s prodajo so
tudi posledica vse močnejše
domače konkurence, na ka-
tero so, dolgo živeč pod vpli-
vom monopolnega položaja,
v Libeli pozabili. Zato tudi
v banki ocenjujejo, da je po-
ložaj v Libeli kritičen. Meni-
jo namreč, da tisto malo aku-
mulacije ustvarjajo na račun
osebnih dohodkov, ki so
s 183.694 din (povprečje pr-
vih devetih mesecev) nižji
kot v manj razvitih občinah
celjskega območja.
Vse skupaj je, ne glede na
to, da po devetih mesecih
v delovni organizaciji ni iz-
gube, zaskrbljujoče, zato bo-
do morali v Libeli izračunati,
kateri so najbolj akumulativ-
ni izdelki, hkrati s tem pa
razvoj delovne organizacije
snovati tudi izven plotov de-
lovne organizacije, v sodelo-
vanju z večjim poslovnim si-
stemom. Dopolniti bodo mo-
rali tudi predsanacijski pro-
gram ter v najkrajšem času
izpolniti tudi vse ostalo, s či-
mer jih je zadolžil izvršni
svet.
R. PANTELIČ
Močna domača konkuren-
ca dokazuje, da Libela že
nekaj časa ni več naš edini
proizvajalec tehtnic. Pred
kratkim je svojo elektron-
sko tehtnico, primerno za
tehtanje različnega blaga
v trgovinah na drobno,
predstavil tudi kamniški
Titan. Elektroniko za novo
tehtnico dobijo iz Digitrona
Buje, ostalo pa so v Kamni-
ku izdelali sami. Kamniška
elektronska tehtnica je na
sejmu v Hannovru dobila
tudi priznanje za dober in-
dustrijski dizajn, s čimer se
lahko doslej v Jugoslaviji
pohvali le Iskrin telefonski
aparat.
Ovira ie
le še
prostor
Mladinci v Laškem so
že dlje časa razmišljali
o ustanovitvi male pro-
dukcijske enote, vendar
se niso mogli dogovoriti,
katerega področja bi se
lotili. Najprej so name-
ravali ustanoviti enoto,
ki bi posredovala med
obrtniki in delovnimi or-
ganizacijami v občini.
V tem času pa se je po-
javil problem Komunal-
no obrtno gradbenega po-
djetja v Laškem, ki se je
delil v dve samostojni or-
ganizaciji, pri tem pa bi
ukinili lesno storitveno
dejavnost.
Mladinci so menili, da
bi lahko prevzeli ta obrat,
saj bi morali sicer štirje
delavci na delo v Radeče,
občinsko središče pa bi
ostalo brez tovrstne de-
javnosti, ki pa jo potrebu-
je. Po programu, ki so ga
oblikovali, bi namreč
enota približno 60 odstot-
kov proizvodnje nameni-
la pogodbenemu delu
z večjimi delovnimi orga-
nizacijami v občini, ki ni-
majo lesne dejavnosti.
Verjetno pa se bodo lah-
ko -dogovorili tudi z Bo-
rom, ki ima zelo široko
proizvodnjo in težko izde-
la manjše serije.
Drugi del proizvodnega
programa enote pa bi bile
manjše storitve. Mladinci
so že našli človeka, ki bi
vodil enoto; od izvršnega
sveta so dobili tudi sred-
stva za začetek proizvod-
nje, zataknilo pa se je
s prostorom. Tisti pro-
stor, ki so ga v začetku
načrtovali za delo enote,
ne pride v poštev, saj so
ugotovili, daje zgrajen ta-
ko rekoč na črno. Zato
morajo sedaj najti novo
rešitev in če bo šlo vse po
sreči tudi z registracijo in
pridobivanjem vseh so-
glasij, bo lahko enota pri-
hodnjo pomlad že delala.
TC
Rudarji se
zanašajo na
podporo
Zaradi velike izgube in
blokiranega računa grozi-
jo delavcem velenjskega
rudnika in šoštanjske ter-
moelektrarne zajamčeni
osebni dohodki, vendar po
besedah Rafka Berločni-
ka, člana KPO sozda REK
za gospodarjenje, ki se
opira tudi na zagotovila
republiških organov, ni
razloga za paniko.
Za izgubo v višini 23 mili-
jard dinarjev, od tega je iz-
guba v rudniku 17 milijard
dinarjev, v termoelektrarni
pa 5,5 milijarde, naj bi bil
kriv letošnji izpad sredstev,
ki so jih prej dobivali za po-
krivanje lanske izgube in
cene električne energije in
premoga. Ocenjujejo tudi,
da so trenutne cene za 40
odstotkov nižje od ovred-
notenih cen.
Za rešitev iz težav bi po-
trebovali šest milijard di-
na^ev. Približno tretjino
naj bi pokrili s sredstvi za
razširjeno reprodukcijo,
preostalo pa, kot je dejal
Rafko Breločnik, z notra-
njimi (računovodskimi)
ukrepi in z zniževanjem
stroškov.
Zanašajo se na podporo re-
publiških organov in tega,
da so ti tudi že predlagali
spremembo sedaj veljavne-
ga zakona o sanaciji. RP
Vital se je zvlekel iz godlje
Nekdanji Izgubar je že zabeležil dobiček in uspešno
uresničuje zastavljene načrte
Slovinova temeljna orga-
nizacija Vital iz Mestinja je
na dobri poti, da se postavi
na trdne noge in razvije
v čvrst kolektiv v okviru
delovne organizacije Indu-
strija brezalkoholnih pijač.
Temeljna organizacija Vi-
tal se je v razmeroma krat-
kem času izkopala iz izgub,
zasluge za boljše gospodarje-
nje pa je pripisati tako nove-
mu vodstvu in vsem delav-
cev v Vitalu, kot sozdu Slo-
vin, delovni organizaciji In-
dustrija brezalkoholnih pijač
ter občini Šmarje pri Jelšah.
Še lani ob polletju je bilo
slišati, da se Vital iz težavne-
ga položaja ne bo izkopal in
da je ena od možnosti tudi
likvidacija tozda. Osnova za
takšno ceno je bila v izgubi:
tekoči v višini 185 milijonov
dinarjev in v izgubi v višini
330 milijonov dinarjev, ki jo
je za leto 1985 naknadno
ugotovila Služba družbene-
ga knjigovodstva. Zaradi iz-
redno nizkih osebnih dohod-
kov so strokovnjaki in drugi
delavci odhajali, pomembna
naložba, nakup in postavitev
koncentratorja, ni bila ures-
ničena, temeljno organizaci-
jo so bremenile velike zaloge
jagodičevja, kije bilo »sprav-
ljeno« širom po Jugoslaviji.
Ob temeljitem in treznem
premisleku je prevladala
ocena, da je treba storiti vse
mogoče, da temeljna organi-
zacija v Mestinju ostane, saj
je tamkajšnja sadna predela-
va tesno povezana s kmetij-
sko proizvodnjo sadja in ja-
godičevja na Šmarskem. Kar
najhitreje so v Vitalu pripra-
vili načrt sanacije, ki je zaje-
mal dolgoročne in kratko-
ročne ukrepe. Do danes so
uresničili domala vse krat-
koročne, nekaj pa že tudi
dolgoročnih nalog. Tako so,
na primer, takoj na začetku
sanacije zamenjali vodstvo
temeljne organizacije, izpe-
ljali naloge iz svežnja ukre-
pov finančne politike, od-
prodali zaloge, pospešili so
predelavo in prodajo jabolč-
nega koncentrata in izdelkov
iz programa Frupi, višek ja-
bolčnega koncentrata pa so
tudi izvozili in s tem iztržili
378 tisoč ameriških dolarjev.
Izgubo iz leta 1985 in tekočo
so pokrili z združenimi sred-
stvi rezerv temeljnih organi-
zacij Industrije brezalkohol-
nih pijač, delovnih organiza-
cij sozda Slovin in s sredstvi
rezervnega sklada občine
Šmarje pri Jelšah ter širšega
celjskega območja. V pro-
gram sanacije se je vključila
tudi Ljubljanska banka.
Splošna banka Celje.
Veliko so se ukvarjali tudi
s produktivnostjo, ki je bila
v Vitalu ob devetmesečju,
v primerjavi z lanskim ena-
kim obdobjem, večja za pri-
bližno petino. Temeljna or-
ganizacija je tako ob polletju
letos poslovala le še z 18 mili-
joni izgube, ob tričetrtletju
paje že prigospodarila 38 mi-
lijonov ostanka dohodka.
V kratkem bodo uresničili
tudi pomembno naložbo za
predelavo sadja: objekta za
koncentrator je že zgrajen,
čakajo le še na opremo, ki je
že kupljena in plačana, stala
pa je 450 milijonov dinarjev.
Koncentrator bodo spustili
v pogon predvidoma prihod-
njo pomlad.
MARJELA AGREŽ
Teden inovacij v Zlatarni
V temeljni organizaciji Zla-
tarna Celje so pretekli teden
posvetili inovacijski dejavno-
sti, ki so ji sicer tudi v zadnjih
letih namenili veliko pozor-
nosti. V tednu dni pa so s po-
sveti, predavanji in razstavo
pregledali dosedanje delo in
skušali spodbuditi delavce za
še bolj množično vključeva-
nje v to dejavnost.
Teden mventivne dejavnosti
so v Zlatarni pričeli z otvoritvi-
jo razstave inventivnih dosež-
kov v preteklem letu, nadalje-
vali pa s slavnostno sejo de-
lavskga sveta, na kateri so po-
delili priznanje Inovator leta.
Za leto 1986/87 si je ta naziv
pridobila oblikovalka Milena
Leskovec.
Sicer pa nameravajo letos
največ pozornosti pri spodbu-
janju inovacijske dejavnosti
nameniti njenemu načrtova-
nju. Zato so v okviru tedna
inovacij pripravili pogovor
z delovnimi organizacijami, ki
imajo v proizvodnji podobne
probleme kot Zlatarna. Gre za
vrsto vprašanj, ki se vežejo na
vrednotenje in ugotavljanje
inovativnosti v proizvodnji, ki
je vezana na oblikovanje in ne-
nehno prilagajanje modnim
zahtevam. Zato se v takšnih
delovnih organizacijah večkrat
znajdejo v negotovosti, kako
nagraditi nove modele; ali gre
pri tem zgolj za delovne dolž-
nosti oblikovalcev ali pa gre za
delo, ki te zadolžitve presega.
Na pogovor so poleg predstav-
nikov Zlatarne prišli še iz Raši-
ce in kamniškega Utoka, ven-
dar pa bistvenih novosti po-
svet ni prinesel. V glavnem so
predstavniki delovnih organi-
zacij ugotavljali, da inovativna
dejavnost še ni dovolj razvita
in da se ubadajo predvsem
s problemi v proizvodnji, če-
prav se zavedajo, da je inova-
tivnost delavcev potrebna. Pri
tem je pomembno tudi nagra-
jevanje, ki pa je le deloma ure-
jeno. V Zlatarni so na primer
do lani nagradili vsak model
v kolekciji, lani pa so začeli na-
grajevati le nadpovprečno
uspešne modele, ki so se potr-
dili na trgu. Njihov cilj v pri-
hodnje je, da bi nagradili vsa-
ko novo idejo in jo nato tudi
spremljali pri njenem potrje-
vanju na trgu.
Ker pa je pri spodbujanju
inovacijske dejavnosti zelo po-
membna vloga vodilnih delav-
cev, so v tednu inovacij v Zla-
tarni pripravili zanje predava-
nje o-načrtovanju inventivne
dejavnosti s poudarkom na no-
vih modelih, ob koncu tedna
pa se je sestala še projektna
ekipa, ki vodi zbiranje sekun-
darnih surovin, saj so te tudi
v zlatarski proizvodnji vse po-
membnejše.
TC
Pošta obrača hrbet
Mutlonu iz Radeč
v tovarni dokumentnega
in kartnega papirja TOZD
Muflon Radeče se priprav-
ljajo na proizvodnjo pla-
stičnih vrednostnih, identi-
fikacijskih in reklamnih
kartic po sodobni britanski
tehnologiji. Opremo, ki je
stala 250 tisoč funtov šter-
lingov, so dobili za medna-
rodno posojilo. Zdaj, ko naj
bi pričeli z množično proiz-
vodnjo, se je zataknilo, saj
jugoslovanska pošta, s kate-
ro so naredili predpogodbo,
kartic še ne potrebuje.
V	Muflonu sicer imajo ne-
kaj naročil nekaterih sloven-
skih in jugoslovanskih orga-
nizacij, vendar pa so vsaj za-
četek proizvodnje gradiU na
željah Skupnosti PTT Jugo-
slavije, ki je to radeško te-
meljno organizacijo dobe-
sedno silila, da proizvodnjo
čimprej osvoji. Pošta naj bi
namreč letno rabila najmanj
22 milijonov kartic za tele-
fonske aparate novega tipa,
ki naj bi jih priskrbel Mihaj-
lo Pupin.
Najprej se je zataknilo pri
telefonih, saj so doslej izde-
lali le nekaj prototipov, pri
Skupnosti PTT Jugoslavije
pa imajo še dva ponudnika
kartic (enega zasebnika in
eno družbeno organizacijo),
tako da bodo menda iskah
najboljšega ponudnika.
V	radeškem Muflonu bo-
do, če jim bo pošta obrnila
hrbet, verjetno zašli v težave,
saj so vsaj začetek proizvod-
nje snovali na obljubah (pi-
smeno potrjenih) jugoslo-
vanske pošte. Drago in so-
dobno opremo bo namreč
težko odplačevati zgolj s ti-
stim, kar imajo trenutno
v žepu - to je nekaj manjši})
naročil domačih kupcev
Res je sicer, da je možnost
uporabe kartic vsestranska
v bančništvu, trgovini, turi?!
mu, računalništvu, varnost,
nih sistemih in še kje, ven.
dar se pri nas njihova upo.
rabnost še prepočasi uve.
Ijavlja. Zato bodo v Radečah
morali vztrajati na predpo.
godbi, s katero jih je jugoslo-
vanska pošta izrecno zasnu.
bila za sodelovanje. Po bese-
dah Maksa Škode, tehnične-
ga vodje proizvodnje, bi
kljub temu, da bo morda
skupnost pošte iskala naju-
godnejšega ponudnika, po-
sel morali dobiti. Ne le zara-
di najsodobnejše tehnologije
proizvodnje in opreme, tem-
več predvsem zaradi izku-
šenj pri tovrstni proizvodnji.
Proizvodnja vrednostnih
kartic zahteva namreč po-
dobno kontrolo kot proiz-
vodnja papirja za denar, to
pa v Radečah že imajo.
R. PANTELIČ
Uporaba magnetnih tele-
fonskih kartic, (namesto ko-
vancev) je v svetu že precej
uveljavljena. Vrednost kar-
tice, te bi pri nas prodajala
pošta, se z vsakim telefon-
skim pogovorom avtomat-
sko zmanjšuje. Podoben si-
stem im^o v Angliji pri
plačevanju električne ener-
gije. Ko je vrednost kartice,
ki jo lasntik vstavi v števec,
izkoriščena, se električni
tok izklopi in porabnik mo-
ra vstaviti novo magnetno
kartico.
Deset let polnilnice
Coca Cola v Žalcu
y polnilnici Coca Cole
v Žalcu, ki je ena izmed de-
setih v Jugoslaviji, bodo le-
tos proizvedli dva milijona
zabojev te znane pijače ozi-
roma petdeset milijonov ste-
kleničk. Tržišče žalske pol-
nilnice zajema Slovenijo in
severno Istro, v jugoslovan-
ski proizvodnji pa so udele-
ženi z desetimi odstotki pro-
izvodnje. Prejšnji teden so
proslavili desetletnico^ tega
Slovinovega tozda v Žalcu,
na slovesnosti pa so poudari-
li, da se je v tem času proiz-
vodnja podvojila predvsem
po zaslugi večje produktiv-
nosti in boljše izkoriščenosti
proizvodnih zmogljivosti.
Dejstvo je, da so sedanje
proizvodne zmogljivosti
maksimalno izkoriščene, kar
se še posebej pozna poleti,
ko je glavna sezona in skoraj
ne morejo več zadovoljiti
povpraševanja. Prav zato
razmišljao o posodobitvi
polnilne linije in spremljajo-
čih objektov. Prihodnje leto
naj bi za to namenili štiri mi-
lijarde dinarjev, denar za na-
ložbo pa bodo združile Slovi-
nove organizacije. Naložbo
bo nedvomno pomenila no-
vo obdobje razvoja.
V žalski temeljni organiza-
ciji je sedaj zaposlenih 146
delavcev. Začetki segajo
pravzaprav v leto 1968, ko so
v okviru Vitala oziroma
Hmezada tu proizvajali osve-
žilno pijačo Sinalco. Vital je
kasneje zabredel v hude te-
žave, zato je proizvodni
obrat prevzel Slovin.
Hkrati z desetletnico^ pol-
nilnice Coca Cole so v Žalcu
proslavili tudi 40-letnico Slo-
vina, najbolj zaslužnim de-
lavcem pa so podelih prizna-
nja za njihovo dosedanje pri-
zadevno delo.
JANEZ VEDENIK
Direktor kompanije Coca Cole za jugozahodno Evropi
podeljuje priznanje direktorju žalskega tozda Rudijtí
Cizeju. Zaradi pomanjkanja deviz pa s Coca Colo v ploče-
vinkah v Jugoslaviji še ne bo nič.
Foto: EDI MAS\EC

NOVI TEDMK - STRAN 5
Mihce noče nevarnih jedrskih odpadkov
f/inožlčna protestna stiotìa ¥ Solóawl In TItowem Velenßu___
Več sto občanov mozirske
občine se je v soboto zbralo
y Solčavi, več tisočglava
njnožica iz velenjske in so-
sednjih koroških občin ter
iz drugih delov Slovenije pa
^ je v nedeljo zgrnila na
velenjski Titov trg. Vsi so
(¡e zbrali zaradi informacij,
ja so štiri lokacije na ob-
močju velenjske in ena na
območju mozirske občine
v najožjem izboru za grad-
njo odlagališča za nizko in
srednje radioaktivne od-
padke.
S protestnimi shodi so že-
leli pokazati, da so proti
gradnji odlagališč na svojih
območjih in sicer v Sloveni-
ji, predvsem pa, da nasprotu-
jejo skrivaiyu tovrstnih na-
¿rtov pred javnostjo. Zahte-
vali so, da se zapreta jedrska
elektrarna Krško in rudnik
urana Žirovski vrh, s čimer
bi tudi odpadli vsi problemi
z odpadki. Zaradi doseda-
njih nejasnosti z načrti
o gradryi odlagališč pa so iz-
razili nezaupanje v najodgo-
vornejše v republiki in se
zavzeU, da se o odlagališčih
razpiše vseljudski refe-
rendum.
Vprašanje odlagališč in
problem odpadkov ni od
včeraj. Mnogi so ga zastavlja-
li že pred izgradnjo elektrar-
ne v Krškem, kjer so takrat
poskrbeli le za začasno odla-
gališče, ki pa bo kmalu pol-
no. Že pred letom dni so se
tako pojavili prvi glasovi, da
so v okolici Titovega Velenja
možne lokacije za gradnjo
odlagališča, vendar je takrat
slovenski izvršni svet razla-
gal, da je lokacij 300 in da so
vse v preverjanju in strokov-
ni obdelavi. Razbuijeiye pa
so povzročile informacije, da
je šla nuklearna elektrarna
po svoji poti in samovoljno
predlagala pet lokacij, здј je
njihova časovna stiska vse
večja. Po nekaterih podatkih
se je namreč že doslej nabra-
lo skor^ 200 ton odpadkov iz
elektrarne, ki jih bo treba
prej ali slej varno in strokov-
no uskladiščiti. Tudi zadnji
odgovor slovenskega izvrš-
nega sveta, da je v obravnavi
še vedno 39 lokacij, krajanov
ni prepričal; pa tudi ne zago-
tovilo, da odlagališča ne bo-
do nikomur vsilili.
Živimo od zemlje, ne
od cenenih obljub
Informacije, da naj bi bila
ena od lokacij v Matkovem
kotu, je seveda razburila ob-
čane mozirske občine. Na so-
botni protestni shod, ki so ga
pripravili solčavski mladin-
ci, so prišli stari in mladi,
s transparenti in protestnimi
pismi. »Živimo v nerazviti
občini, vendar nismo neraz-,
viti ljudje, le možnosti nima-
mo. Za marsikaj smo prikr^-
šani, zato pa imamo ljubezen
do doline, od koder se po 60
kolometrov in še več vozimo
v šole po izobrazbo. Vrača-
mo se v se v svoje кггуе, kjer
nadaljujemo delo naših
prednikov, kjer nas zemlja
ne dolgočasi, zato je ne pu-
stimo uničiti. Mi živimo od
te zemlje, ne pa od cenenih
obljub ali ugotovitev slove-
čih imen tehničnega razvo-
ja!« je zvenelo del sporočila,
ki so ga oblikovali mladi iz
Solčave. »Zadnjo kapljo krvi
bomo dali, a hribov in dolin
ne bomo dali,« je bilo kratko
in jedrnato sporočilo enega
od domačinov - Roka Covni-
ka, pri katerem so nekaj razi-
skav že opravili. Dr. Tone
Žunter iz Luč pa je opozoril
na zdravstvene posledice
takšnega odlagališča, pa tudi
na to, da je Logarska dolina
rezervat pitne vode in da
predstavlja porjiembno ob-
močje živinoreje in turizma.
Informacije o načrtovanih
gradnjah so v občini sprožile
vrsto aktivnosti za varovanje
okolja. Tako je pri občinski
konferenci mladine nastala
ekološka skupina, v krajevni
skupnosti Solčava pa so dan
pred zborovanjem ustanovili
društvo za varstvo okolja.
Vanj bodo vključili tudi pre-
bivalce izven Solčave in skr-
beli za preprečevanje vseh
ostalih oblik onesnaževanja
okolja.
s traktorji do
Titovega Velenja
Veliko večji, vendar
z istim ciljem kot solčavski,
je bil zbor na velenjskem Ti-
tovem trgu. Več tisoč ljudi,
ki so prišli iz najrazličnejših
koncev Slovenije, je s tako
množičnim zborom dokaza-
lo, da jim ni in ne more biti
vseeno, kaj se okrog njih do-
gaja, ali kot je dejal eden od
govornikov: »Dovolj je tega.
da odločamo le o m^hnih,
nepomembnih stvareh, med-
tem ko gredo pomembne mi-
mo nas, ne da bi o njih sploh
vedeli.«
Protestni zbor se je pričel
že v jutr^ih urah, ko so na
pot proti Titovemu Velenju
krenili krajani Zavodenj. Na
traktorjih naloženih z ožga-
nimi smrekami in transpa-
renti, so krenili na pot, vmes
pa so se jim pridružili prebi-
valci ostalih kr^evnih skup-
nosti. »Tudi s telesi bomo
branili Velenjski graben!« so
zapisali. V njem naj bi na-
mreč našli še eno izmed pe-
tih možnih lokacij za odlaga-
lišče. To pa bi pomenilo do-
datno obremenitev že tako
ekološko skoríy uničene do-
line.
Za Velenjčane vprašanje
odlagališča ni novo, s^ so že
lani zahtevali jasne odgovore
na prve informacije o možni
lokaciji. Takrat so dobili od-
govor izvršnega sveta Slove-
nije, da bodo v občinah o na-
črtih pravočasno in vsestran-
sko obveščeni. Zadnji do-
godki pa kažejo, da se načr-
tuje skrivaj in da je razbuije-
nje ljudi upravičeno. Zato so
sestavili peticijo, v kateri so
zapisali: »Smo odločno proti
načrtom o petih lokacijah in
proti odlagališčem kjerkoli
v Sloveniji. Smo za zaprtje
jedrske elektrarne in rudni-
ka urana, smo za to, da sami
odločimo, k^ je v našem in-
teresu.« Peticijo je že pred
protestnim zborom podpisa-
lo 5000 ljudi, naslovih pa so
jo na slovensko vlado in zah-
tevali odgovore.
Velenjčane so na zb.jru
podprli predstavniki s Koro-
ške, člani različnih ekolo-
ških skupin - celo iz sosed-
nje Avstrije - ki se borijo za
prenehanje obratovanja
elektrarne v Krškem. Zdrav-
niki pa so opozarjali, da ni
nenevarne doze žarčenja in
da so uradno dovoljene koli-
čine izredno raztegljive.
Predstavniki kr^evne skup-
nosti Zavodnje so zbor izko-
ristili tudi za zahteve po sa-
naciji šoštanjske termoelek-
trarne in za ponovno usposo-
bitev merilnih naprav v Za-
vodnjah, ki že пекдј časa ne
delujejo.
T. CVIRN
Foto: EDI MASNEC
2. stran - novi tednik
12. november ifisr»
Konjiško gospodarstvo še
vedno uspešno posluje
Izvažajo vse organizacije združenega dela, tudi
drobno gospodarstvo
čeprav nekoliko skromnejša, kot
smo bili v konjiški občini navajeni,
so gospodarska gibanja še vedno
ugodna. V devetih letošnjih mesecih
v občini ni izgub, industrijska proiz-
vodnja sicer zaostaja za načrtovano,
a še narašča, pri uvozu sledijo resolu-
ciji za letos in jim to omogoča dobro
okrbo s surovinami in repromateri-
ali, izvoz pa se je zmanjšal - vendar
so vanj vključene vse organizacije
združenega dela, pa tudi drobno go-
spodarstvo preko kooperacij.
Zahtevni pogoji gospodaijenja se
najbolj odraž^o v industrijski proiz-
vodnji, neustrezna devizna zakonoda-
ja pa pri izvozu. Industrijska proizvod-
nja je v devetih mesecih po občinskih
podatkih (obravnaval jih je že izvršni
svet) za 1,4 odstotka višja, kot je bila
v enakem lanskem obdobju, vendar je
bila v polletju višja še za 3,3 odstotke.
Najdlje je zaostal vitanjski Kovinar, ki
je dosegel le 60 odstotkov lanske pro-
izvodnje, vendar na račun novih, la^ih
izdelkov. Najbolj so proizvodnjo pre-
segli v Ingradovemu peskolomu na
Stranicah (za 15,4 odstotke) in v Ko-
stroju (za 11,8).
V devetih mesecih je konjiško go-
spodarstvo izvozilo za 34,4 milijonov
dolaijev proizvodov in storitev. V pri-
merjavi z enakim lanskim obdobjem
je celotni izvoz manjši za 1,3 odstotke,
predvsem zaradi pešanja izvoza na
konvertibilno tržišče. T^a se je zmanj-
šal za 8,6 odstotka, medtem ko se je na
klirinško povečal za 55,1 odstotka.
Kljub temu še vedno izvozijo na kon-
vertibilno tržišče 82 odstotkov skup-
nega izvoza. Največji izvoznik ostaja
Unior.
Tudi v kmetijstvu in turizmü ne gre
vse po načrtih. Letos so v občini sicer
povečali prirejo in odkup prašičev in
pšenice, odkup mleka ostaja na lanski
ravni, poslabšala pa se je prireja in
odkup goveda, piščancev, lesa in oljne
ogrščice. Skupno sicer v kmetijstvu
presegajo lanske rezultate, a zaenkrat
manj kot so načrtovali. Podobno je
v gostinski in turistični dejavnosti.
Pričakovan so, da bodo nočitve pove-
čali za 12 odstotkov, v devetih mesecih
pa so se zmanjšale za 9,3 odstotka (le-
tos so porasle samo nočitve domačih
gostov - za 1,4 odstotka).
Letos se je v občini povečalo število
iskalcev zaposlitve. Konec septembra
jih je bilo pri skupnosti za zaposlova-
rije prijavljenih četrtina več kot de-
cembra 1986 (od 136 na 171 iskalcev).
Ker med njimi prevladujejo delavci
brez poklica, pomožni delavci in gim-
nazijski maturantje, bodo v občini pri-
pravili poseben program usposablja-
nja v sodelovanju občinske skupnosti
za zaposlovanje in Delavske univerze.
MILENA B. POKLIČ
REKLI SO:
Milan Brezigar, pred-
sednik občinske gasilske
zveze Laško in predsed-
nik območnega sveta ga-
silcev za občine Celje,
Slovenske Konjice, Šent-
jur, Šmarje in Laško:
»Končan je mesec po-
žarne varnosti in v njem
smo veliko koristnega
opravili. Letos smo začeli
z drugačnejšimi akcijami
in za mene ena najboljših
je bila problemska konfe-
renca v Šentjurju. Aktu-
alna, zanimiva, vroča. Vse
bolj skrbimo tudi za pod-
mladek, ki naj bi zapolnil
naše vrste. V laški občini
imamo tri društva mladi
gasilec in na osnovnih šo-
lah v Laškem, Radečah in
Rimskih Toplicah, žal pa
nam kljub prostovoljne-
mu delu primanjkuje do-
volj strokovno usposob-
ljenih mentorjev.«
V ospredju je izobraževanje
Eno najbolj množičnih in
najbolj aktivnih društev na
Celjskem, Društvo računo-
vodskih in flnančnih delav-
cev Celje, praznuje letos ju-
bilej, 30-letnico delovanja.
V prvih povojnih letih, ko je
bilo ustanovljeno društvo
ekonomistov Celje, je bila
23. aprila 1957 ustanovljena
tudi sekcija knjigovodij pri
tem društvu. Na začetku je
v sekciji delovalo SZ članov,
danes pa jih je preko 2400.
Leta 1973 se je Društvo knji-
govodij preimenovalo v
Društvo računovodskih in
finančnih delavcev. Jubilej
so člani proslavili pretekli
petek.
Društvo je zaživelo že v
prvem letu delovanja, ko je
bila vsa aktivnost osredoto-
čena na področje izobraževa-
nja kadrov in ko se je začelo
tesneje povezovati z gospo-
darskimi organizacijami,
bankami, gospodarsko zbor-
nico, izobraževalnimi orga-
nizacijami. Izobraževanje je
še danes ena osrednjih nalog
društva. V času od ustanovi-
tve je društvo organiziralo
269 posvetovanj ali popreč-
no na leto okoli deset semi-
narjev. V teh tridesetih letih
se je vseh strokovnih posve-
tovanj udeležilo preko 41 ti-
soč računovodskih in finanč-
nih delavcev iz šestih občin
na našem območju.
V društvu delujejo komisi-
je, od katerih je ena najpo-
membnejših komisija za
vzgojo kadrov, ki je letos pri-
pravila deset posvetovanj in
si prizadeva z izobraževa-
njem računovodskih in fi-
nančnih delavcev doseči tu-
di to, da bi bile računovod-
ske informacije pri uporabi
družbenih sredstev edina
prava podlaga za odločanje
na vseh ravneh. Od komisij
velja omeniti še komisijo za
predpise in razlage, ki nudi
strokovne razlage in pomoč
pri izvajanju predpisov, izda-
ja priročnike in organizira
strokovne razgovore, kot so
redni četrtkovi razgovori in
podobno. V zadnjem času
ima vse bolj pomembno me-
sto komisija za avtomatsko
obdelavo podatkov, ki nudi
strokovno pomoč računo-
vodskim in finančnim delav-
cem pri odločitvah o preno-
su posameznih področij na
računalnik, organizira os-
novne tečaje za računalniško
obdelavo podatkov in po-
dobno. Najmlajša sekcija pa
je sekcija upokojenih članov
društva, katere osnovni na-
men je, da se v društvo
vključi čim več upokojenih
strokovnjakov in delavcev
s tega področja, skrbi za dru-
žabnost, izlete, obisk kultur-
nih prireditev, srečanj.
Društvo računovodskih in
finančnih delavcev Celje je
ob jubileju izdalo poseben
almanah z naslovom Knjigo-
vodja v našem gospodar-
stvu, jubilejnega občnega
zbora pa se je udeležilo 79
delegatov iz vseh šestih ob-
čin. Ob tej priložnosti so po-
delili tudi 29 priznanj najza-
služnejšim članom društva.
Kot je povedal Milan Lužar,
dolgoletni predsednik dru-
štva, so bili na tej slovesnosti
razočarani nad pozornostjo
»javnosti«. Kljub povabilu ni
bilo niti enega predstavnika
občin in občinskih družbe-
nopoUtičnih organizacij. Ta
kaplja grenčice ob 30-letnici
društva zares ni bila po-
trebna. MARJELA AGREŽ
Gasilci Strmca so praznovali
Gasilsko društvo Strmec
je preteklo soboto in nedeljo
praznovalo svoj 80. rojstni
dan in odslej je bogatejše za
veliko kombinirano vozilo.
V soboto so se najprej zbrali
na slavnostni seji, na kateri
je predsednik društva Slav-
ko Jezernik predstavil delo-
vanje društva od prvih začet-
kov do danes. Pionirjr gasilci
osnovne šole Strmec so pri-
pravili kulturni program,
slavnostne seje pa so se ude-
ležili tudi predstavniki inte-
resne skupnosti za požarno
varnost, občinske gasilske
zveze Celje, sosednjih dru-
štev in pobratenega društva
Jugorje.
Na seji so najzaslužnejšim
gasilcem podehli priznanja
in odlikovanja. Posebno
priznanje za dolgoletno delo
so prejeli gasilci veterani:
Ivan Gorečan, Leopold Trat-
nik, Jakob Štokojnik, Franc
Tratnik, Marija Jezernik in
Viktor Jelen. Republiško od-
likovanje sta prejela Slavko
in Branko Jezernik, 14 gasil-
cev pa je dobilo občinska
priznanja. Celotno društvo
pa je dobilo zlato plaketo ob-
činske gasilske zveze in re-
publiško odlikovanje I.
stopnje.
Na dan praznovanja 80-let-
nice društva je natanko pred
100 leti pogorel skoraj cel
Strmec. V spomin na ta do-
godek so v nedeljo z vehko
praktično vajo pokazali, ka-
ko ravnati v takšnih prime-
rih. V vaji so sodelovali člani
domačega in sosednjih dru-
štev ter gasilska brigada Ce-
lje s sodobno opremo. Po
končani v^i je bila skozi vas
velika gasilska parada, v ka-
teri je sodelovalo več kot 80
gasilcev, 40 pionirjev, mla-
dink in mladincev domačega
društva ter 12 različnih vozil.
Posebnost parade je bil voz
s konjsko vprego iz leta 1932,
ki ga društvo skrbno hrani.
Po paradi pa so slavnostno
prevzeli novo kombinirano
vozilo TAM 190. Voznik je
postal Franci Pekošak ml.,
nakup vozila pa so omogoči-
li: interesna skupnost za po-
žarno varnost, občinska ga-
silska zveza Celje, krajevna
skupnost Strmec, 35 botrov
in številni krajani.
SILVA ŠTRAVS
Po sedmih letih znova prvakinje
Med najaktivnejšimi gasilskimi društvi v celjski občini je GD Železarna Štore. Njihova
ženska desetina je po sedmih letih znova osvojila naslov republiških prvakinj med indu-
strijskimi gasilskimi društvi v kategoriji B. ko je kar za 36 točk premagala enoto iz Elan
Begunje. Na sliki zmagovalke: Pavla Žriidarec, Majda Vrzel. Milena Šmid, Ruža Kramper-
šek, Frida Križnik, Olga Bobek. Marija Šlatau, Marijana Lesjak, Dušanka Savič in Hedvika
Nušev, ob njih pa še mentor Janez Klakočar.	T. VRABL
Čigavi so otroci
že vrsto let imajo celjski
vrtci nekaj otrok iz žalske
občine katerih starši so za-
posleni v Celju. Letos je teh
otrok enaištirideset. Nihče
nikoli ni sprožil vprašanja,
kdo je dolžan zanje plačeva-
ti razliko med prispevkom
staršev in ekonomsko ceno;
dokler je bilo denarja do-
volj, je to razliko poravna-
vala celjska skupnost otro-
škega varstva.
Interventni ukrepi, ki so
kruto posegli tudi v sredstva
za skupno porabo, so stisnih
moš^iček interesnim skup-
nostim. Den^a je vse manj
in zato v Celju niso več pri-
pravljeni plačevati delež
k ekonomski ceni za otroke
iz žalske občine, češ da se
sredstva za te namene steka-
jo po domicilnem načelu.
Zato bi morala stroške po-
ravnati žalska skupnost otro-
škega varstva. Za slednjo pa
bi to pomenilo širitev dejav-
nosti sredi leta za približno
dva oddelka več. Ker pa so
plane skupnosti sprejemali
v začetku leta, bi bilo sedaj
težko vanje spraviti za 1,7
milijonov več denarja, koli-
kor »dolgujejo« vrtcem v
Celju.
Od junija, ko so bili v Žal-
cu seznanjeni s sklepom
skupnosti otroškega varstva
iz Celja, ki je tako sklenila že
aprila, pa vse do danes se
skupnosti obeh občin nista
mogli dogovoriti za ustrezno
rešitev tega problema.
Žalska skupnost, kot reče-
no, nima za to načrtovanih
sredstev, zato je z nastalim
problemom seznanila še dru,
ge organe v občini in ne na-
zadnje, dala problematiko na
sejo skupščine skupnosti
otroškega varstva. Ta je bila
sklicana za prejšnji teden,
a so jo preložili zaradi nes'
klepčnosti. Odbor za planira-
nje in svobodno menjavo de-
la in druge splošne naloge je
pripravil za skupščino pred-
log po katerem naj bi žalska
skupnost svoje obveznosti,
v kolikor jih bo prisiljena po-
ravnati, krila iz sredstev za
novoletno obdaritev otrok iz
vse žalske občine. Seveda,
da takšne rešitve delegati ne
bodo sprejeli, temveč bo to
še bolj zaostrilo odnose med
obema skupnostima in tudi
med uporabniki ene in dru-
ge občine.
Omeniti pa je potrebno tu-
di to, da so v Celju zagrozili,
da bodo otroke izpisali iz
celjskih WO s prvim no-
vembrom. Tega seveda niso
storili, ker pričakujejo, da
bodo žalčani svoje obvezno-
sti poravnali. Po drugi strani
pa se je nenadoma v žalski
občini našlo dovolj prostih
mest za vseh 41 otrok, ki so
v celjskih vrtcih, čeprav so
septembra odklonili okoli 80
otrok iz Žalca, češ da nimajo
dovolj prostora.
Skratka, stvari se vse bolj
zapletajo in tako kot sedaj
stojijo, ne kaže, da se bodo
pametno razpletle.
WE
KOMENTIRAraO
Kopja se lomijo
nad glavami otrok
Kakorkoli problem zasu-
čemo, ugotavljamo, da se
brusijo kopja nad glavami
otrok. Starši so upravičeno
ogorčeni. Za svojega otroka
so potrebovali varstvo in so
poiskali najustreznejšo reši-
tev. Še slutili niso, da so ob-
činske meje nenadoma po-
stale tako velik problem. Vsi
starši redno plačuje svoje
obveznosti. Združuje sred-
stva po prispevni stopnji iz
bruto osebnega dohodka za
občinsko in republiško
skupnost otroškega varstva;
vrsto vrtcev je bilo zgrajenih
z denarjem iz samoprispev-
ka in, ne nazadnje, redno
plačujejo svoj delež k eko-
nomski ceni. Mar je sedaj ta-
ko zelo važno v kateri občini
je otrok?
Mnogo staršev se je zdav-
naj moralo sprijazniti s tem,
da ne morejo imeti vrtca
pred nosom. Zato so pristali
tudi na manj ugodne rešitve
za varstvo otrok. Toda, nsó
jim mar zamerimo, če so si
sami našh rešitev, ki jim
navkljub vsem preprekam
najbolj ustreza.
Preden se skupnosti otro-
škega varstva popolnoma
ogradijo s svojimi plotovi in
v to prisilijo še starše, bi bilo
vendarle bolj pametno, če
začnejo razmišljati o tem, ka-
ko podreti te plotove. Obči-
na je vse kaže premajhen
prostor, da bi zgolj v njej
iskali najustreznejše rešitve
za prerazporejanje otrok
v vrtce.
Kako se bodo lotili reševa-
nja tega vprašanja pa je od-
visno od strokovnih služb ne
samo celjske in žalske skup-
nosti otroškega varstva, kajti
problem se lahko že jutri po-
javi ob meji s kakšno drugo
občino, temveč skupnosti
otroškega varstva vseh ob-
čin v regiji.
Najbolj nesprejemljivo pa
je to, kar se sedaj dogaja med
Celjem in Žalcem; namreč
da v igro vključujejo starše
in otroke in tako skušajo
uveljaviti svoj prav.
VIOLETA V. EINSPIELER
Občinski oddelek za občo upravo
občine Celje
objavlja v skladu s 13. členom zakona o postopku
z najdenimi predmeti (Uradni list SRS št. 31/76)
javno dražbo najdenih koles in
koles z motorjem.
Seznam predmetov je objavljen na oglasni deski
Skupščine občine Celje, Trg svobode 9.
Javna dražba bo na dvorišču upravne zgradbe Trg
svobode 9. Celje, v soboto, 14, novembra 1987 s pri-
četkom ob 9. uri.
V primeru dežja bo dražba 21. novembra 1987 ob isti
uri.
Vsa pojasnila o najdenih stvareh in v zvezi z javno
dražbo lahko občani dobijo v času uradnih ur uprav-
nega organa v sobi št, 12 9 v III, nadstropju ali po
telefonu št, 28-822. int, 73,
12. noveiiseb 1987
novi tednik - stran 7
Wied nalmlaišimi pacienti bolnišnice
podstrešna soba za doječo matoro
Ko prvič stopiš na otroški
oddelek celjske bolnišnice,
gi kar malo presenečen. Naj-
različnejši otroški glasovi,
tu in tam pomešani z jokom,
ge slišijo z vseh strani, česar
oa drugih oddelkih bolniš-
nice nisi vajen. Če pa je zra-
ven še čas obiskov, je diren-
daj še toliko večji.
Vsi otroci seveda zaradi
bolezni niso enako živahni,
tisti pa, ki že lahko vstanejo
iz postelj, se včasih veselo
zapodijo po dolgem hodniku
oddelka. V sobah, kjer stoji
postelja zraven postelje, ni
veliko prostora za igro in raz-
pos^enosti, zato jim trenut-
ne razigranosti nihče ne za-
meri. Zaposlene na oddelku
veliko bolj skrbijo prostor-
ske razmere, ki ne ustrezajo
več sodobnim zahtevam, po-
nekod pa so povsem nevz-
držne.
V bolnišnici je otroški od-
delek našel svoje mesto pred
20 leti, prostori pa so bili že
takrat neustrezni, séu so bili
namenjeni očesnemu oddel-
ku. Sobe so bile ogromne,
brez tekoče vode in leta 1975
so dobili prizidek z 32 poste-
jami za dojenčke. Po desetih
letih pa bi tudi tu potrebova-
li nekaj posodobitev, med-
tem ko je večina ostahh sob
za večje otroke ostala v sta-
rem stanju. V njih ni tekoče
vode, kar predstavlja neneh-
no nevarnost za prenos
okužbe. Po vsakem pregledu
otroka si mora namreč
zdravnik umiti roke, da lah-
ko nadaljuje s pregledi dru-
gih otrok. V sedanjih razme-
, rah pa je vse to zelo zamud-
no in zahteva še dodatne na-
pore.
»Eden naših največjih pro-
blemov je neustrezen pro-
stor za bivaiye doječih ma-
ter«, ugotavlja predstojnica
oddelka dr. Ana Meštrovič.
»Otroci, ki jih zdravimo, so
namreč najrazličnejših staro-
sti; nekateri so котцј prijo-
kali na svet. Zato so z njimi
tudi matere, ki pa morajo
dneve v bolnišnici preživljati
na podstrešju.« O teh razme-
rah ve najbolje povedati Ru-
žica Vukelič iz Titovega Ve-
lenja, ki je na oddelku že več
kot teden dni. »Soba na pod-
strešju je brez prave svetlobe
in zračenja, saj okno zastira
prizidek k medicinski šoli.
V sobi nas je pet in vse smo
nezadovoljne, saj moramo
k otrokom nadstropje nižje;
po prepihu in mrazu^tako da
smo vse prehl^ene. Želele bi
imeti otroke ob sebi, vendar
to sedíó ni mogoče. Če želi-
mo k njim zgodaj zjutraj,
moramo pri vratih na odde-
lek zvoniti in budimo
otroke.«
Nič bolje ni s prostorom za
obiske staršev. Dopoldne, ko
smo jih obiskali, soba še ni
bila tako natrpana, kot je to
v popoldanskem času. »Ta-
krat se v njej skoraj ne da
dihati,« je potožila Mojca
Krempuž, ki je prišla obiskat
sina. »Rada bi, da bi imela ob
obisku malo več prostora za-
se, za pogovor in igro z otro-
kom, v sedanji sobi za obiske
paje to nemogoče.« Enakega
mnenja so bili tudi drugi
starši, povsem zadovoljni pa
niso bili niti tisti, ki so sedeli
v čakalnici pred ambulanto
in čakali na sprejem pri
zdravniku.
Kljub prostorskim teža-
vam pa se zaposleni na od-
delku trudijo, da bi otrokom
olajšali bivanje in da bi bilo
njihovo zdravljerye čim
uspešnejše. Tako imajo na
oddelku svojo vzgojiteljico.
ki otrokom krejša dolge ure
v bolniških posteljah. Zapo-
slio se z izdelova^em ris-
bic; iz niOrazličnejših materi-
alov nastanejo okrasni pred-
meti, ob različnih priložno-
stih pa pripravijo celo pro-
slave. Za vse, ki delajo na
oddelku - skupćg jih je 55
- velja, da mor^o imeti za
takšno delo poseben čut,
ogromno potrijljenja, razu-
mevanja in ljubezni do
otrok. »Tisti, ki vsega tega
nimajo, to kmalu sami spoz-
najo in odidejo na druge od-
delke; tisti pa, ki ostajajo,
svojega dela ne bi menjaÙ«,
pravi dr. Ana Meštrovič.
T. CVIRN
Mojca Krempuž
Bolniška soba je prenatrpana, brez vode, z dotrajanimi okni in slabim ogrevanjem.
Nova telefonska
centrala za Laško
Predstavniki občine La-
Sko in PTT Celje podpisuje-
jo danes (v četrtek) pogodbo
o nakupu avtomatske tele-
fonske centrale z delovno
organizacijo Iskra Telema-
tika.
Širitev	telefonskega
omrežja je na področju infra-
strukture osrednja naloga
srednjeročnega plana občine
Laško. Investicija bo po
predračunu vredna 622,6 mi-
lijonov dinaijev, sama cen-
trala sistema SI 2000/224 pa
bo stala približno 300 milijo-
nov dinaijev. S sporazumi so
v Laškem uspeli zagotoviti
polovico potrebnega denaija
od organizacij združenega
dela, polovico pa bo prispe-
vala PTT Celje.
Po srednjeročnem načrtu
naj bi do leta 1990 v Laškem
zgradili nove prostore za po-
što in telefonsko centralo ter
razširili zmogljivost centrale
s sedanjih 600 na 1500 naroč-
nikov. Hkrati naj bi zamenja-
li oziroma zgradili tudi konč-
ne centrale v Rimskih Topli-
cah, Jurkloštru in Vrhu nad
Laškim, tako da bi se skup-
ne zmogljovosti na tem ob-
močju povečale za približno
1400 naročnikov. N. K.
V Vrbju slavilo
v spomin na 11. november
leta 1944, dan, ko je bila
požgana Debičeva domači-
ja, slavijo svoj praznik kra-
jani Vrbja. Tokrat so praz-
novanje združili s priredi-
jvami ob desetletnici ama-
^eгskega gledališča VRBA.
Pred desetimi leti je na-
?ireč skupina mladih, ki je
^^ prej delovala pod okriljem
"mladinske organizacije,
^^stanovila svoje amatersko
|ledališče. Le-to je dejavnost
^^nlo tako, da so čez nekaj let
^^stanovili v Vrbju še kultur-
no društvo. V njem deluje
^anes poleg gledališke sku-
pne še izposojališče knjig,
pevski zbor, nekaj ča-
^^ so imeli tudi lastno vokal-
skupino.
I Krajevni praznik in pa 10-
l^triico gledališča so ah pa še
Jodo v Vrbju počastili s šte-
'jnimi prireditvami. Pripra-
so že srečanje starejših
j''ajanov, zbor krajanov, kjer
° govorili o uresničevanju
_
programa samoprispevka,
napeljavi	telefonskega
omrežja v krajevni skupno-
sti ter o varnostno političnih
razmerah v kraju. V torek so
odprU razstavo, kjer so pri-
kazali 10-letno delo amater-
skega gledališča. To soboto
pa bodo v vrbenskem domu
krajanov odprli prostore gle-
dališke garderobe, ki so jo
člani gledališča urediU
v glavnem s svojimi rokami.
Istega dne bo tudi slavnost-
na seja skupščine krajevne
skupnosti.
Praznovanje bodo v Vrbju
nadaljevali tudi prihodnji te-
den, ko bo v tamkajšnjem
domu seja kulturnega dru-
štva. Na njej bodo šestim čla-
nom podelili Linhartove
značke. Poleg vseh teh ome-
njenih prireditev pa se bodo
v Vrbju zvrstile še številne
predstave. Pripravili jih bo-
do člani domačega ali pa go-
stujočih gledališč.
IRENA BASA
Smučarska
oprema za
vsak žep
s sejmom rabljene smu-
čarske opreme v Žalcu se
bodo pričele tovrstne pri-
reditve tudi na našem ob-
močju. Ti sejmi so že pre-
rasli samo komisijsko pro-
dajo in nakup rabljene
smučarske opreme, saj je
na njih moč prodati ali ku-
piti vso opremo za zimske
športe, vključujejo pa se
tudi trgovske organizacije
in obrtniki z novo opremo.
Vseeno pa pridejo na teh
sejmih na svoj račun tudi
kupci s tanjšimi denarni-
cami, saj je običajno do-
volj opreme za vsak žep.
Sejem v Žalcu se bo pri-
čel jutri, v petek ob 15. uri
v dvorani Hmezada in bo
trajal do nedelje zvečer. Po-
leg že omenjene komisijske
prodaje rabljene opreme
bosta na tem sejmu sodelo-
vala s prodajo nove opreme
tudi Merx, DO Savinjski
magazin in Nama Žalec ter
razni obrtniki. Na sejmu
bodo organizirali tudi ser-
visno službo, predvajali pa
bodo tudi videoposnetke
o smučanju ter risanke.
V Celju bo ta sejem letos
od 20. do 24. tega meseca;
v dvorani Golovec, seveda.
Organizator, Zavod Golo-
vec, obljublja letos širšo
ponudbo, saj bodo razen
opreme za zimske športe
predstavili tudi turistično
ponudbo naših in nekate-
rih tujih smučišč ter proda-
jo raznih vozovnic za vleč-
nice.
Prihodnji konec tedna bo
smučarski sejem tudi
v Preboldu, kjer bodo po-
nudili podobne usluge kot
v Žalcu. Na vseh sejmih se
bo moč tudi včlaniti
v Smučarsko zvezo Slove-
nije, kar omogoča 10 od-
stotni popust pri nakupu
določene (nove) smučarske
opreme.
IzobraževanlB
inženlriev in
tehnikov
Društvo inženirjev in tehni-
kov celjske regije je za izobra-
ževanje svojega člćinstva pri-
pravilo kvaliteten program;
predvsem za pridobitev znanja
na različnih strokovnih semi-
narjih, kjer se bodo seznanili
z mikroelektroniko, lasersko
tehniko, CNC strojev, varč-
nostjo energije, sodobnimi
tehnološkimi pojavi v proiz-
vodnji in gospodarstvu.
Tudi ekologiji bodo pripisali
velik del njihovih hotenj in or-
ganizirali bodo strokovne eks-
kurzije v domače delovne or-
ganizacije kot so Unior Zreče,
SIP Šempeter, jeklarno na Je-
senicah, šli pa bodo na ogled
dosežkov tudi v bratske repu-
blike.
V inozemstvu pa si žehjo
ogledati Moskvo in tam tovar-
no kotalnih ležajev, Volgograd
in Taškent, pogledaU pa bodo
tudi v tovarno BMV, v
Münchenu in Italijo.
Več predavanj in seminarjev
bodo člani društva inženirjev
in tehnikov s celjskega območ-
ja organizirali v sodelovanju
z Zvezo inženirjev in tehnikov
Slovenije ter fakulteto za stroj-
ništvo univerze Edvarda Kar-
delja v Ljubljani.
Tako obogaten program bo
lahko pritegnil k sodelovanju
vsakega strojnega inženirja in
tehnika, da bo lahko ubiral pot
znanja, ki je tako potrebno pri
preobrazbi gospodarstva in na-
vad na celjskem območju ter
tako pospešil uvajanje sodob-
ne tehnike, elektronike, robo-
tike in laserske tehnike, pri šir-
jenju telekomunacijskega
omrežja pa se pripravlja na
vstop v enaindvajseto stoletje
in s tem v tretjo svetovno indu-
strijsko revolucijo.
ANTON LOJEN
Poiščite, izberite, kupi-
te. Kje? V malih oglasih
Novega tednika
Delavci
«OBNOVE«
vabimo k sodelovanju
več tesarjev in zidarjev
IV. stop. zaht. (KV)
1 železokrivec
IV. stop. zaht. (KV)
Dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Vse, ki se zanimajo za zgoraj navedena dela prosi-
mo, da se oglasijo na razgovor v kadrovsko službo
- GOP »OBNOVA« Celje, Lava 11/1.
Sklenitev delovnega razmerja je možna takoj oz. po
dogovoru.
razpisuje
prosta dela in naloge
vodenje računovodstva
Pogoji:
-	višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in
3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in na-
logah
-	srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in
5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
in
ponovno objavlja
dela in naloge
vodenje izmene v kuhinji hotela
Merx
(OD 350.000)
Pogoji:
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri
-	3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih.
2. stran - novi tednik
12. november ifisr»
Trdne kulturne vezi med narodoma
Srečanje z Alolsom Herghouthom v Šmarju
Za lep kulturni dogodek
so pretekli petek poskrbeli
v občinski matični knjižni-
ci v Šmarju, ko so, v sodelo-
vanju s kulturno skupnost-
jo šmarske občine in odbo-
rom za literarno dejavnost
pri Zvezi kulturnih organi-
zacij občine Šmarje pri Jel-
šah, pripravili literarni ve-
čer pod naslovom Mesec
med jablanami. Številni
ljubitelji besedne umetno-
sti so se v tem večeru sreča-
li s pesnikom in pisateljem
Aloisom Herghouthom iz
Gradca in z našim pesni-
kom Kajetanom Kovičem,
prevajalcem Herghoutho-
vih del, ki je literarni večer
tudi vodil.
Srečanje s pesnikom in pi-
sateljem iz Gradca ni bilo
naključno. Alois Herghouth
seje rodil leta 1925 v Gradcu
kot najmlajši od en^stih
otrok v družini tamkajšnjih
slovenskih priseljencev. Nje-
gova mati, Ana Dobnik, je
bila doma s Sladke gore pri
Šmaiju. Kot otrok je Herg-
houth odraščal z materinimi
spomini na Sladko goro in
njene ljudi in to materino
pripovedovanje se mu je glo-
boko vtisnilo v spomin in sr-
ce. Mnogo tega je zapisal
v svojih delih.
Pesnik in pisatelj je preživ-
ljal revno mladost v pred-
mestni ulici v Gradcu, ob
bratovi gmotni podpori kon-
čal gimnazijo, bil leta 1945
mobiliziran, nakar je dezerti-
ral in dočakal konec vojne
v neki vasi na Saškem. Po
vojni je v Gradcu študiral et-
nologijo in primerjalno jezi-
koslovje, leta 1961 doktoriral
ter bil vrsto let asistent in
pozneje višji znanstveni
svetnik na etnografskem od-
delku graške univerze. Zdaj
živi v Gradcu kot svobodni
umetnik. Na Sladki gori je
podedoval skromno pose-
stvo z bajtico, ki je postala
Herghouthov drugi dom.
V literarnem večeru smo
se srečali z literarnimi deli iz
različnih obdobij pesnikove-
ga oziroma pisateljevega živ-
ljenja in dela, ki so jih brali
člani dramske skupine kul-
turnega društva Anton
Aškerc iz Šmarja: Tanja Jur-
jec, Boris Lojen in Jože
Čakš, ter pesnik K^etan Ko-
vič. Eno svojih črtic je Alois
Herghouth prebral v origi-
nalu.
Umetnik se je s Sladko go-
ro srečal v zrelih, poznih le-
tih. Srečanje z domovino in
rojstnim krajem njegove ma-
tere je tudi začetek Hergho-
uthovega sodelovanja s slo-
venskimi pesniki in pisatelji,
s slovensko književnostjo.
Leta 1961 je bil med pobud-
niki za ustanovitev društva
v Gradcu, ki se je začelo po-
vezovati z umetniki z najra-
zličnejših področij iz drugih
dežel. Tako so se počasi
spletle tudi vezi s Slovenijo,
Hrvaško, Italijo in drugimi
deželami, ki mejijo na Av-
strijo, še posebej na avstrij-
sko Št^ersko. Slovenska
kultura je, prav po zaslugi
Herghoutha, dobila velik od-
mev v graških kulturnih kro-
gih, naši pisatelji in pesniki,
pa tudi likovni umetniki,
glasbeniki so nastopah
v Gradcu, graški pa v Ljub-
ljani. Srečanja so zdaj usta-
ljena oblika sodelovanja, eno
takšnih pa je bilo tudi v pe-
tek zvečer v Šmarju.
M. AGREŽ
Alois Herghouth materin jezik slabo pozna, zato je to vrzel
na srečanju z umetnikom iz Gradca zapolnil naš pesnik
Kajetan Kovič.
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje: V celjskem gledališču
bodo jutri uprizorili Andersenovo pravljico v priredbi Bogo-
mirja Verasa Daleč od dvorca. Uprizorili jo bodo na dveh
predstavah in sicer ob 15. uri za abonma 1. šolski in ob 17.30 uri
za abonma 3. šolski. Tudi v soboto, 14. novembra bosta v gleda-
lišču dve uprizoritvi Andersen-Verasovega Daleč od dvorca in
sicer ob desetih dopoldan za abonma 5. šolski, ob 15. uri pa bo
premiera za izven.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V dvorani Zdraviliškega
doma v Rogaški Slatini bo jutri Večer jugoslovanske folklore,
na katerem bodo nastopili člani folklorne skupine Minerali iz
Rogaške Slatine.
Prihodnji petek, 20. novembra bodo v Pivnici odprli raz-
stavo. Ob otvoritvi pa bo koncert ansambla Zlate Strune.
Zdraviliške Laško: V dvorani zdraviliškega doma v Laškem
bo jutri ob pol devetih Slovenski veseli večer z Mitom Trefal-
tom in gosti ter ansamblom Golding.
V	avli zdravilišča pa si lahko ogledate razstavo akvarelov
akademske slikarke Dane Kočice iz Rogaške Slatine.
Glasbena šola Žalec: V dvorani glasbene šole v Žalcu bo
prihodnji četrtek, 19. novembra ob 18. uri koncert pianista
Igorja Dekleve in violinista Michaela Grube. Izvajala bosta
dela Sarate, Gradanosa, DeFalla, Srebotnjaka. Mihelčiča in
drugih.
Kulturni dom Slovenske Konjice: V dvorani kulturnega
doma v Slovenskih Konjicah bo prihodnji petek gostovalo
Slovensko narodno gledališče iz Maribora. Uprizorili bodo
delo Stefana Dähnerta Dediščina za dediščino, predstava pa
bo ob 18. uri za abonma in izven.
Narodni dom Celje: V dvorani Narodnega doma v Celju bo
17. novembra ob 19.30 uri abonmajski koncert, na katerem bo
nastopil Pihalni kvintet RTV Ljubljana.
Dom kulture Titovo Velenje: V velenjskem Domu kulture
bo v petek, 13. novembra gostovala gledališka skupina Kul-
turno umetniškega društva Zarja Trnovlje. Ob 19.30 uri bodo
uprizorili komedijo Nikolaja Erdmana Samomorilec.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje: Kulturni
center Ivan Napotnik organizira prihodnji teden, 17. novembra
obisk koncerta v Cankarjevem domu v Ljubljani. V Cankarje-
vem domu bo na programu francoski šanson Gilbert Becaud
- Monsier 100.000 V.
Odhod izpred avtobusne postaje bo ob 18. uri, prijave pa
sprejemajo v kulturnem centru.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje: V klubu kul-
tumih delavcev Ivan Cankar na Tomšičevem trgu v Celju bo
danes ob 18. uri literarni večer in srečanje s pisateljem Ferijem
Lainščkom. Razgovor bo vodila prof. Ljudmila Kajtner.
Jutri, v petek ob 18. uri pa bo v klubu kulturnih delavcev
Ivan Cankar tematski večer o mednacionalnih odnosih v Jugo-
slaviji in etničnih stališčih mladih, ki ga organizira Društvo
sociologov in politologov celjskega območja, vodil pa ga bo dr.
Peter Klinar.
Razstavi ob tednu domačega fílma Celje: V Likovnem
salonu v Celju je na ogled razstava o delu pionirja slovenskega
filma Metodu Badjuri.
V	spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju pa
si lahko ogledate razstavo fotografij z naslovom Kako so nasta-
jale Ljubezni Blanke Kolak.
Pokrajinski muzej Celje: V Pokrajinskem muzeju v Celju si
lahko do konca meseca ogledate razstavo Nakit na slikarskih
umetninah iz zbirke Narodne galerije iz Ljubljane. Razstava je
bila pripravljena ob letošnji zlatarski razstavi v Celju.
Ovaiset let narodnili pesmi Frankolovčanov
Za vokalno skupino Fran-
kolovčani bi lahko rekli, da
je ljubiteljstvo do narodne
glasbe rodilo zelo kvalite-
ten kolektiv, ki se je doka-
zal s številnimi nastopi,
posnetki na radiu in televi-
ziji ter ne nazadnje z dvema
kasetama. Veliko so naredi-
li za ohranitev naše narod-
ne pesmi, pri čemer ne sme-
mo pozabiti na Gregorčevo
mamo, ki je bila neizčrpen
vir teh pesmi, iz katerega
Frankolovčani še vedno čr-
pajo.
Povod za nastanek je bilo
nekaj uspešnih nastopov
skupine, ki so jo leta 1967
sestavljali Jože Korošec,
Nandi Semenečnik, Jakob
Metod in Valdi Podjavoršek,
edini od prvotne zasedbe, ki
še vedno prepeva v skupini.
Med prvo in sedanjo zasedbo
pa sta pri skupini prepevala
še Franc Noner in Edi Ši-
bane.
Frankolovčani vadijo vsa
leta brez rednega umetniške-
ga vodje; le občasno jim po-
magata Tomaž Tozon in Mar-
jan Lebič. Verjetno pa so
prav zaradi tega člani ansam-
bla še bolj zagnani m dçlajo
še bolj vztrajno.
V svojem programu imajo
največ slovenskih ljudskih
pesmi, prepevajo pa tudi do-
moljubne pesmi in umetne
skladbe raznih avtorjev.
Frankolovčai so zelo veliko
snemali za Radio Ljubljana,
lahko pa bi rekli, da so pogo-
sto gostje tudi na televiziji;
tako ljubljanski kot tudi
v drugih študijih. Čeprav
največ nastopajo na celj-
skem območju, pa so gosto-
vali v skoraj vseh naših repu-
blikah in tudi v Italiji ter na
Madžarskem. Izdali pa so tu-
di ze dve kaseti.
Jubilejni koncert ob svoji
20. obletnici bodo pripravili
v soboto, 14. tega meseca od
18. uri v telovadnici osnovne
šole na Frankolovem. Na.
tem koncertu bodo kot gost-
je nastopih še člani kvarteta
DO IZ Ljubljane.
F. P.
Frankolovčani danes: Tone Gregore, Vladi Podjavoršek,
Rado Pinter in Božo Godnik.
KULTURNA SKUPNOST OBČINE
CELJE
bo v skladu s 1. in 2. členom Pravilnika
o nagrajevanju umetniškega in zaslužnega dela na
področju kulture v občini Celje
nagradila ob kulturnem prazniku
slovenskega naroda 1988
kulturne delavce, ljubiteljska kulturna
društva, sekcije in OZD s področja kulture
-	za pomembne umetniške dosežke, objavljene, raz-
stavljene ali izvajane v obdobju zadnjih dveh let:
-	za posebne uspehe pri odkrivanju, ohranjanju in
popularizaciji kulturnih vrednot v zadnjih dveh letih
in
-	za posebno pomembno življenjsko delo na po-
dročju kulture.
Vabimo TOZD, KS, DPO in društva ter posameznike,
da pošljejo ustrezne predloge z utemeljitvami odbo-
ru za kadrovska vprašanja, štipendiranje in nagraje-
vanje pri skupščini KSOC najkasneje od 15. decem-
bra 1987 na naslov: Kulturna skupnost občine Ce-
lje, Gregorčičeva 5/a.
Nova pravljica v SLG Celje
Tudi za letošnjo sezono je SLG Celje pripravilo novo igro za otroke. Bogomir Veras je za oder
priredil glasbeno slikanico iz pravljic H. Ch. Andersena pod skupnim naslovom Daleč od
dvorca«. Duhovito, poetično očarljivo delo je zrežiral Miran Herzog, igrali pa bodo .\nica Kumer,
Borut Alujevič, Drago Kastelic, Bogomir Veras in Bojan Umek. Premiera bo v soboto ob 15. uri.
PrešeriiovcI m ,
madžarskem i
Mešani pevski zbor Frand
Prešeren iz Celja je v soboto •
novembra, na obletnico ol
brske revolucije, sodelova
sedmem »Vandor Sandor
stivalu na Madžarskem. F
val pevskih zborov je bil \ .
boto in nedeljo v Budimpt i
Miskolcu in Zalaegerszegu, rl
njem paje sodelovalo več tisa
pevcev iz Madžarske in druga
evropskih držav. France Pi^j
šeren se je kot gost predsta\a
poleg zbora s Finske v Zal>.
egerszegu, kjer je nastopilo b
zu dva tisoč pevcev v čast os^
tobrski revoluciji. Celjske peij
ce so sicer povabili tudi v B)f
dimpešto, vendar so se terej,
gostovanju odpovedali zarág
prevelikih stroškov.
Zbor se je v nedeljo predsto,
vil še poslušalcem iz številna]
evropskih držav v znanem th
ročnem dvorcu Festetib
v Keszthelvu.	i ^
Na fotografiji: Del zb(f'
»France Prešeren« z dingiiJ^
tom Edvardom Goršičem prP
sinagogo v Zalaegerszegu. :a
V2
iZ. moveiwbei? 1987
novi tednik - stran 9
Ma Golteh čakajo le še sneg
ujel pogrešajo večerno zabavo. Letos še ne bo dvosedežnlce
^ía Golteh v prihajajoči
nski sezoni še ne bo nove
osedežnice. Ta n^ bi bila
rajena prihodnje leto,
ndar se bodo v centru
ub temu potrudili, da bi
a smuka boljša kot
prejšnji sezoni. Z vrsto
injših pridobitev bodo
centru skušali kar n^bo-
upravičiti naziv najbolj
pjeno slovensko smučiš-
ki jim ga je za preteklo
;ono podelilo Splošno
ruženje gostinstva in tu-
ma Slovenije,
ia mrtvilo v turizmu Gor-
; Savinjske doline v letoš-
ïm letu vsekakor ne more-
kriviti delavcev RTC
ite, saj so ti storili precej,
dì izboljšali izvenpenzion-
ponudbo centra in celot-
doline. Pri tem imajo za-
i vztrajnosti že marsikate-
1 posnemavlca; vse več je
i tistih, ki so jim priprav-
i pomagati. Poletnim pri-
tvam in programom re-
itivnih oddihov, izletom
možnostim spoznavanja
line s Potjo po Golteh so
delovanju z zasebnikom
dodali še savinjsko kajaka-
ško šolo. Prihodnje leto bo-
do na podoben način uredili
izposojo konj, rezultat te iz-
venpenzionske ponudbe pa
bo morda še en zasebni
kamp v Gornje Savinjski do-
lini.
Ob tem vse bolj skrbijo tu-
di za svoje goste, ki jim med
njihovim bivanjem priprav-
Ijcyo pester zabavni pro-
gram. Podobno bo tudi letos,
ko ponovno pričakujejo pri-
bližno 400 Dancev.
Kako so bili Danci lani za-
dovoljni z uslugami na Gol-
teh, je na pogovoru za novi-
najje pojasnila vodička dan-
ske turistične agencije
Thinggaard Rikke Vognsen:
»Večina tistih, ki so preživeli
zimske počitnice na Golteh,
je bila z bivanjem in vsem,
kar so jim tukaj nudili, zelo
zadovoljna. Še posebno nav-
dušeni so bili nad večeri, ki
so jih zanje prirejali na turi-
stični kmetiji Jesevnik. Ob
gostoljubju jim je tam še naj-
bolj posebno ugajala hrana.
Žal mlajši še vedno raje ho-
dijo na smučanje v Avstrijo,
kjer jim znajo tudi ponoči
»pobrati« denar. V dolini se
namreč tukaj zvečer ne do-
gaja ničesar. Cena in želja po
spoznavanju novih dežel pa
sicer še vedno vplivata na to,
da tudi nekateri mlajši še
pridejo v vašo deželo.«
Na C^lteh obljubljajo, da
bodo zUSujce in ostale goste
tudi letos dobro poskrbeli,
zadovoljni pa naj bi bili tudi
vsi dnevni gostje. Kakašnih
večjih novosti sicer ne bo,
a bo kljub temu kakovost
uslug boljša kot lani. Po
osemnajstih letih obstoja
centra lahko označimo za
»zgodovinsko« izgradnjo pr-
vega stranišča na vrhu Med-
vedjaka. Ob dobri ureditvi
prog pričakujejo novo sezo-
no tudi z novo označbo smu-
čišč ter novimi varnostnimi
mrežami ob njih, pomembna
novost za tekmovalce in zah-
tevnejše rekreativne smu-
čaije paje dokončan poligon
Medvedjak, ki ga bodo lahko
odslej v celoti utrjevli z vodo
in zasnežili z umetnim sne-
gom, saj so dogradili vodo-
vod ter vse potrebne instala-
cije za izvedbo najzahtevnej-
ših tekem. Na vrhu Medve-
djaka je tudi nova startna
uta. Smučarjem-rekreativ-
cem.v prid so poskrbeli še za
vrsto manjših izboljšav. Ško-
da le, da še ni zgrajena nova
dvosedežnica, s katero naj bi
dokončno odpravili gnečo
pri hotelu na Golteh.
R. PANTELIČ
Foto: LJUBO KORBER
)a si na Golteh prizade-
jo za kar najbolj raci-
alno poslovale dokazu-
)o tudi letošnje inovacij-
e nagrade v občini Mozir-
Za prispevek k izboljša-
1 in racionalizaciji obra-
čanja vlečnic in nihalke
namreč Marjan Prelog,
rko Modrijan in Alojz
anjc prejeli prve tri na-
ide za inovacijo.
Tudi med letošnjo zimo
bodo na Golteh in pod njimi
pripravili vrsto zabavno-re-
kreativnih prireditev za
obiskovalce. Ze v soboto, 21.
novembra bodo sezono
otvorili s smučarskim ple-
som, nato decembra pripra-
vili vesele igre na snegu, do
konca sezone pa še pet para-
lelnih slalomov za Pokal be-
lega zajca (s to prireditvijo
bodo gostovali tudi v Celju
in Titovem Velenju) ter še
vrsto drugih tekmovanj za
obiskovalce.
Merx Ima prevelike apetite
Sedem agencij pripelje v CoUe premalo turistov
Celjsko območje je v pre-
teklem obdobju doživljajo
na turističnem področju
največjo stagnacijo v regiji
in tudi v prihodnje se ne
obeta nič boljšega, če se
v sozdu Merx kot nosilcu
gostinsko turistične dejav-
nosti ne bodo odločneje lo-
tili začrtane reorganizacije
te dejavnosti. Približno tak-
šen je tudi eden sklepov
celjskega izvršnega sveta,
ki je prejšnji teden razprav-
ljal o gostinsko turistični
dejavnosti v celjski občini.
Lani v občini v gostinstvu
in turizmu skorajda ni bilo
investicij, nekaj denaija so
dilli le za investicijsko vzdr-
ževanje. To ni nič čudnega,
če vemo, da je akumulacija
v gostinstvu znašala le okoli
2 odstotka od celotnega pri-
hodka in da je bil čisti doho-
dek skoraj v celoti porabljen
za že tako skromne osebne
dohodke. Zato ob obravnavi
te problematike na izvršnem
svetu skorajda niso imeli do-
dati kaj novega. V pomanj-
kanju sklepov so zato dodali
tudi takega, ki zadolžuje go-
stince da v svojih obratih
vzdržujejo red in čistočo, za-
gotavljajo kulturno postrež-
bo in pestrejšo ponudbo kar
je seveda zgolj formalizem.
Kljub temu velja na nekaj
stvari le opozoriti.
V prvi vrsti so to razmišlja-
nja razpravljalcev o dveh za
turizem v Celju najpomemb-
nejših izletniških točk, Sta-
rem gradu in Šmartinskem
jezeru. Za prvega ob pomoči
Zavoda za spomeniško var-
stvo skrbi turistično dru-
štvo, kar ob dejstvu kako sta
ti organizaciji finančno moč-
ni kaže na naš odnos do kul-
turne dediščine. Osnovno
vprašanje v tem času je, ka-"
ko naj zavod in društvo izpe-
ljeta dobro zasnovano sana-
cijo (revitalizacijo) gradu, ki
jo je pripravil Zavod za spo-
meniško varstvo. Merx kot
nosilec in tisti, ki skrbi za
gostinske usluge na gradu
razmišlja celo o tem, da za-
pre gostinski lokal, ker men-
da ni ekonomske računice.
V izvršnem svetu se s tem
nikakor niso strinjali, zato so
zadolžili turistično društvo,
da gostinsko dejavnost na
gradu ohrani oziroma, da, če
bo potrebno, poišče drugega
upravljalca. Morda ne bi bilo
napak, da bi to bil kakšen
zasebnik, kajti ti za razliko
od družbenega sektorja hitro
najdejo ekonomski interes.
Morda bi pri vsej zadevi vzeli
za zgled Izletnik, ki se je si-
cer dolgo in trdovratno okle-
pal Celjske koče, a je sedeg le
naredil pameten poslovni
korak in dal Celjsko kočo za
sedem let v пгует zaseb-
niku.
Tudi pri Šmartinskem je-
zeru se še kar naprej zatika.
V gostinstvo in morda uredi-
tev kampa je spet priprav-
ljen vlagati Merx, a šele ta-
krat, ko bo urejena vsa po-
trebna infrastruktura. Teža-
ve so tudi z izdelavo prostor-
skega akta, ki pa bo menda
kmalu nared. Kakorkoli,
v srednjeročnih programih
komunalnega gospçdarstva
infrastrukture za Šmartin-
sko jezero ni in jasno je, da
tega vsaj v tem obdobju, raz-
en nosilca, ne bo nihče ure-
dil. Prav zaradi tega vs^
v tem obdobju, razen nosil-
ca, ne bo nihče uredil. Prav
zaradi tega so bili nekateri
mnenja, da ima Merx v tej
regiji prevelike turistične
apetite séy vsega, kar od nje-
ga pričakujejo, ne bo mogel
uresničiti, poseno še, ker so
ga v izvršnem svetu zadolži-
li, mora dati prednost začrta-
ni ureditvi zdravilišča Do-
brna.
Ob tem so ponovno obso-
dili sedem turističnih agen-
cij v Celju, da še vedno pri-
peljejo na naše območje pre-
malo turistov. Kljub precejš-
njim kritikam na njihov ra-
čun kakšnih posebnih skle-
pov niso sprejemali, le turi-
stično društvo se je obveza-
lo, da bo opravilo razgovor
z agencijami. Vemo, da ne bo
prvi, po izkušnjah sodeč pa
venetno tudi ne zadnji.
RADO PANTELIČ
Brez novembrske sivine
v Zdravilišču Laško
Vse kaže, da Zdravilišče La-
ško še najbolj skrbi za zabavo
v tem kraju. Prireditve, ki jih
navadno pripravljajo ob kon-
cu tedna, so namenjene tako
gostom v zdravilišču kot tudi
vsem Laščanom. V mesecu no-
vembru se bo zvrstilo nekaj
prijetnih in zabavnih veče-
rov, izvajalci pa bodo tako
različni, da bo skoraj vsakdo
našel kaj za svoj okus.
Že ta petek prihaja v goste
Mito Trefalt, ki bo s svojimi
sodelavci in gosti pripravil
Slovenski veseli večer. Na pri-
reditvi bo za ples skrbel an-
sambel Golding, prav gotovo
pa bodo prišli na svoj račun vsi
tisti, ki si želijo nekaj uric pre-
živeti v pristnem, domačem
razpoloženju. Slovenski veseli
večer se bo začel ob 20.30. uri.
Ljubitelji gora in popotovanj
bodo imeli v sredo, 18. novem-
bra, ob 20. uri priložnost spoz-
nati Združene države in tam-
kajšnja gorstva. Pred kratkim
se je od tam vrnil Jože Zupan,
ki bo sovo pot v sliki in besedi
opisal kot alpinist in kot po-
potnik.
Prihodnji petek, 20. novem-
bra, bo v Zdravilišču Laško na-
stopila priljubljena skupina
Obvezna smer. Predstavila bo
svojo novo kaseto, ob melodi-
jah, kijih ljubitelji tega ansam-
bla že dobro poznajo, pa bodo
obiskovalci prireditve lahko
tudi zaplesali.
Povsem drugačen glasbeni
okus bo zadovoljil naslednji
koncert: v sredo, 25. novembra
bo ob 20.30. uri nastopil New
swing kvartet.
In navsezadnje se bo s slav-
nostnim koncertom predstavi-
la še Godba na pihala Laško, ki
bo v Zdravilišču nastopila
v petek, 27. novembra ob 20.30.
NADA KUMER
ZIMA 87/88 V dvorani
fíOLOVEC
od 28. áo 24. 11.
-	ob delavnikih od 15. do 19. ure, sobota in
nedelja od 9. do 18. ure
-	prodaja je komisijska
-	strokovni nasveti
-	montaža smuči
-	filmi
-	prodaja letnih smučarskih vozovnic in še
veliko za zimo zanimivih stvari
Pridite, pričakujemo vas!
ellska koča v rokah zasebnika
nko In Angelca Zakelšek sta temeljito obnovila to izletniško točko
lini malokdo ve, kaj se no-
..^ogaja na eni najlepših iz-
»ih točk v okolici Celja - na
-i koči. Malodko tudi ve, da
a priljubljena Celjska koča
la pred propadom, če je ne
sedem let »vzel« v svoje
e resnični zanesenjak
nko Zakelšek z ženo An-
lej je kočo upravljal celjski
k, ki je zapustil objekt v ne-
'em stanju. Sami smo si ko-
^dali pred štirinajstimi dne-
mo bili prijetno preseneče-
0	izgleda po obnovi; čeprav
seveda, videti še tudi veli-
зак, ki jih v dobrih dveh
ni mogoče odpraviti. Mladi
iciozni Stanko, doma z An-
/rha, je svoj težko prisluže-
ar vložil v obnovo Celjske
1	okolice.
rej nekaj osnovnih podat-
konca Zakelšek sta Celjsko
.eia v zakup za sedem let; 2.
oktobra sta podpisala pogodbo in
teden dni kasneje začela z obnovo
oziroma najprej s pospravljanjem
in čiščenjem. Celjska koča je bila
namreč skladišče za odpadke Ce-
leie in kar tri tovornjake neupo-
rabnih stvari so morali odpeljati.
Nekaj sta odstranila tudi Zakel-
škova. V stavbi še zdaj, kljub či-
ščenju, smrdi po vlagi.
Potem so napravili inventuro m
ugotovih, kaj je treba popraviti.
Malomarnost prejšnjih upravljal-
cev je pustila sledi povsod: popra-
vila in obnove so bili potrebni
streha, vodovodne in električne
napeljave, dimniki, ometi, okna,
vrata, leseni opaži, pult v točilnici,
hladilne naprave, pohištvo, kera-
mične ploščice ... Očistiti je bilo
treba vodni bazen in zajetje, po-
praviti kanalizacijo, urediti parkir-
ni prostor, ograje, kamnite stopni-
ce ... Preveč celo za naštevanje,
kaj šele za delo! Vendar Stanko
Zakelšek. mlad fant, ki je s svojo
mehanizacijo in delom zbuldožiral
največjo skakalnico na svetu
- Planico pa smučišča na Kaninu,
Vitraneu in še kje, letos pa pripra-
vil teren za tri nove skakalnice
v Planici, ve, kako se pljune v ro-
ke. V dobrih desetih dneh je
s pridnimi sodelavci naredil
ogromno.
»Parkirne prostore smo povsem
preuredili,« pripoveduje v svoji
skromni delovni sobi, vmes pa te-
lefonira. Tudi na Kanin, kamor bo
moral po nov teptalni stroj (stal ga
bo deset starih milijard), saj iz Iz-
letnikovega, ki je sicer v zaprtem
prostoru, raste trava! »Cesto od
koče do Svetine bom pozimi plu-
žil sam. Podaljšali smo smučišče
do Tolstega vrha ga očistili, razši-
rili. Malega Uniorčka smo dali
v popravilo Unioiju in ga bomo
postavili desno, kjer je prvi del
žičnice, tako da bo skupaj dolga
okoli 800 metrov. Če bo vreme
ugodno, bomo uredili vse za noč-
no smuko, postavili brunarice ter
jih spodobno opremili za žičničar-
je ... Če bi dobil dovoljenje maja,
bi bilo zdaj že vse urejeno. Tako
pa mi nagaja vedno slabše
vreme.«
Tako razmišlja Stanko Zakelšek
in se ozira skozi okno, kdaj bodo
prišli pleskarji. Vsako minuto pri-
de kdo od delavcev vprašat, kaj je
treba še storiti.
»Veliko denaija sem vložil,«
pravi Stanko. »Pomagal mi je
Kompas Integral, krajani z delom,
Celjani nič. Bomo že zdržali.«
V kleti je vse »kot iz škatljice«:
olje za vlečnici, orodje, mazivo,
gorivo .. . »Tega ne bom iskal ja-
nuarja, če bi mi ga zmanjkalo.
Zdaj se je treba založiti, kajti pre-
senečenj ne sme biti.«
Znova telefon, po vprašanje in
tudi požirek domačega ...
»Domača kapljica bo tudi za go-
ste. In hrana bo iz domačega hle-
va. Ležišča, petdeset jih je, bom
prodajal sam oziroma preko Kom-
pas Integrala. S ceno pri vlečnicah
bom sohden. Sicer pa moram po-
skrbeti da bo Celjska koča zanimi-
va vse leto, ne samo pozimi. Do
nje je preko Hudičevega grabna, iz
Pečovnika ali Vipote prav prijeten
izlet v vsakem letnem času.«
TONE VRABL
2. stran - novi tednik
12. november ifisr»
Ukrepi zagotavllalo lioljšo oskrlio,
ne pa trdnost kmetijske proizvodnje
Delegai! žalske občinske skupščine so obravnavali trenutne razmere v kmetijstvu
Na dnevnem redu zadnje seje zbo-
rov žalske občinske skupščine so bile
tudi težave tamkajšnje kmetijske
proizvodnje v letošnjem letu, delega-
tom pa so pojasnili nekatere ukrepe,
ki smo jih ali pa jih še bomo v Slove-
niji sprejeli za razreševanje kmetij-
ske problematike.
Od prvega novembra so višje odkup-
ne cene mleka, višje pa bodo kmalu
tudi odkupne cene živine. Preskrba
z mlekom in zlasti mesom namreč
v zadnjih mesecih močno šepa. Po
oceni ljudi v republiškem komiteju za
tržišče bomo do konca leta v Sloveniji
morali nuditi kupcem okrog 7600 ton
mesa. Iz republiških rezerv bo ku-
pcem na voljo 1200 ton zmrznjenega
mesa, ostalih 6400 ton pa bo treba za-
gotoviti iz tekočega zakola. Da bi ta cilj
dosegli, je v Sloveniji predlagano, da
se živina, odkupljena za tekoči zakol,
kupuje najmanj po ceni 1330 din za kg
žive teže mladopitanega goveda in
1209 din za kg žive teže prašičev.
Delegati žalske skupščine so te
ukrepe ocenili kot dobre, obenem pa
menili, da pomenijo samo kratkoroč-
no reševanje problemov v preskrbi, ni-
kakor pa ti ukrepi ne bodo imeli večje-
ga vpliva na stabilnost živinorejske in
nasploh kmetijske proizvodne.
Le-ta tudi v domači občini ni nič
drugačna, kot nasploh v Sloveniji in
Jugoslaviji. Usmeijene kmetije - 860
jih je v žalski občini - so reprodukcij-
sko izčrpane, novih investicij skorajda
ni več, lepo zamišljena in zapisana so-
cialna varnost kmetov pa se tudi vse
bolj razblinja. Letos se je namreč pre-
cej kmetov v tej občini odločilo za niž-
je razrede zavarovanja, najpogosteje
so v četrtem ali petem razredu. To pa
pomeni, da bodo imeli toliko pokojni-
ne kot delavec, ki danes zasluži devet
starih milijonov.
Nič bolj rožnate niso razmere v druž-
beni proizvodnji. Ta obsega v žalski
občini 15 odstotkov kmetijskih zem-
ljišč. Pred leti so v delovni organizaciji
Kmetijstvo še prelivali denar iz hme-
ljarske proizvodnje za pokrivanje iz-
gub, zlasti v proizvodnji mleka. Danes
tudi to ni več mogoče, zato že razmi-
šljajo o ukinitvi živinorejske proizvod-
nje. Posledica tega bi za preskrbo bile
zelo hude; izgubili bi namreč 12 od-
stotkov vseh odkupljenih količin mle-
ka na celjskem območju.
IRENA BAŠA
Sedanje
povišanje cen še
ne bo rešiio
mlekarstva
v Sloveniji smo letos na-
črtovali 3-odstotno rast trž-
ne prireje mleka. Takšna
rast je bila v prvem polletju
tudi dosežena, zdaj, v zad-
njih mesecih pa je močno
upadla. Zadne povišanje
odkupnih cen mleka na 165
din ni zmanjšalo negativne
razlike med stroški prireje
in odkupno ceno. Zato je
slovenski izvršni svet s pr-
vim novembrom še povišal
odkupne cene mleka oziro-
ma predlagal rejcem dolo-
čene stimulacije. Kaj ti zad-
nji ukrepi pomenijo za Mle-
karno v Arji vasi - o tem
smo povprašali direktorja
Andreja Culka.
Andrej Čulk: »Odkupne
cene so odvisne od ZlS-a.
Ker kljub velikim pritiskom
ni povišal odkupnih cen, je
v Sloveniji močno upadla
količina odkupljenega mle-
ka. Danes so te količine
manjše že za 10 do 15 odstot-
kov v primerjavi z lanskolet-
nim odkupom.
Zato je Slovenija ubrala
lastno pot; 25-odstotno povi-
šanje cen mlečnih izdelkov
je izključno namenjeno rej-
cem. V Mlekarni si kljub
dnevnemu višanju stroškov
ne bomo obdržali ničesar."
Naj povem, da Mlekarna
v tem trenutku pri litru kon-
zumnega mleka, ki ga daje-
mo na tržišče, ustvarja 50 din
izgube.
Sicer pa tudi v Mlekarni
poskušamo sedanje razmere
reševati po lastnih močeh.
Tako so se dalavci na zborih
odločili, da ne bomo več pla-
čevali nadurnega dela, ob
koncu leta pa smo priprav-
ljeni ves ostanek dohodka,
torej vse tisto, kar bo ostalo
nad ničlo, dati rejcem, da bi
ohranili^ potrebne kohčine
mleka. Žal pa naš kolektiv ni
dovolj močan in tudi teh 25
odstotkov je premalo, da bi
lahko bistveno izboljšali raz-
mere, povzročene zaradi na-
pačne politike ZlS-a.«
IRENA BAŠA
Milan Kučan v Mlekarni
Milan Kučan, predsednik predsedstva slovenskega CK ZK si je med obiskom v Žalcu
prejšnji petek ogledal tudi Hmezadovo mlekarno v Arji vasi. Predstavniki Mlekarne in
Hmezada so predsednika opozorili, da so zelo nezadovoljni s sedanjimi ukrepi in razmerami
v kmetijstvu, zlasti s cenovnimi disparitetami. Zato so že močno ogrožene osnovne črede in
so nujni takojšnji ukrepi, s katerimi se bodo kmetijci obdržali nad vodo.
IRENA BAŠA, Foto: LJUBO KORBER
Hranilnica in posojilnica iz
Žalca za razvoj kmetijstva
Vključenih Je že 27.000 varčevalcev
Hranilno kreditna služba
kmetijstva in gozdarstva iz
Žalca ima prav gotovo pre-
cej zaslug za razvoj teh
dveh dejavnosti; ne samo
v občini Žalec, pač pa tudi
na širšem celjskem območ-
ju in v drugih slovenskih re-
gijah, saj deluje na območju
občin Želec, Celje, Šmarje,
Slovenska Bistrica in Ilir-
ska Bistrica.
V to službo je trenutno
vključenih več kot 27.000
vlagateljev, od tega osemde-
set odstotkov kmetov - ko-
operantov, preostali del pa
predstavljajo delavci - člani
te službe. Odkup kmetijskih
in gozdarskih proizvodov ter
osebne dohodke prenašajo
na hranilne vloge pri tej hra-
nilnici. Trenutno jih je od
vseh vlog 74 odstotkov à vi-
sta, vezanih nad tri mesece
petnajst odstotkov in na
daljša obdobja 11 odstotkov.
Vloge obrestujejo po enakih
obrestnih merah kot poslov-
ne banke.
Večina vlagateljev ima pri-
pombe na nizko obrestno
mero za vloge na vpogled.
Kaj o tem meni direktor Er-
nest Marine?: »Take pripom-
be spodbujajo novi režimi
zbiranja denaija, ki ga uvaja-
jo nekatere sestavljene orga-
nizacije združenega dela
v Sloveniji, ki pa ne omogo-
čajo kreditiranja kmetov in
delavcev. Želim poudariti,
da bo tudi naša hranilnica
povečale obresti za vloge na
vpogled, če bodo to storile
druge banke.«
Na vprašanje, da vlagatelji
pogrešajo tekoče račune in
čekovne knjižice ter žiro ra-
čune, pa je Ernest Marine
odgovoril, da te stvari one-
mogoča zvezni zakon o banč-
nem in kreditnem sistemu.
»Osebno menim,«, pravi Ma-
rine, »da bi te stvari morali
kreditnim službam čim prej
omogočiti, saj kmetje in de-
lavci ne smejo biti prikrajša-
ni v primerjavi z ostalimi.
Menim, da morajo hranilno
kreditne službe pospeševati
brezgotovinsko poslovanje.«
Hranilnica in posojilnica
kreditira naložbe kmetov za
govedorejo, prašičerejo in
druge prednostne kmetijske
dejavnosti in to v sodelova-
nju z bankami, samouprav-
nimi interesnimi skupnost-
mi in drugimi, stanovanjsko
izgradnjo kmetov in delav-
cev v kmetijstvu ter gozdar-
stvu in med drugim celo na-
kup kuijave in ozimnice ter
dopustovanje. Obrestne me-
re za naložbene kredite se
gibljejo od 32 do 50 odstot-
kov, za potrošniška posojila
pa od 60 do 70 odstotkov.
S prostimi sredstvi hranilnih
vlog kreditira Hranilnica in
posojilnica svoje članice ne-
posredno za tekočo koopera-
cijsko in drugo proizvodnjo
po začasni obrestni meri, ki
znaša 50 odstotkov.
Lastnega denarja je seveda
premalo in pri kreditiranju
naložb v zasebno kmetijstvo
bodo še naprej morale sode-
lovati razne samoupravne in-
teresne skupnosti in Zveza
vodnih skupnosti Slovenije.
JANEZ VEDENIK
ZADRUŽNI SVET
HMEZAD KZ »Savinjska dolina«
ŽALEC,
TZO PETROVCE
razpisuje
prosta dela in naloge
IPO - upravnika TZO
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
-	da so državljani SFRJ in izpolnjujejo pogoje, dolo-
čene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbe-
nimi dogovori,
-	da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo
agronomske, ekonomske, pravne ali organizacijske
smeri,
-	da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na
enakih ali sorodnih področjih dela,
-	da imajo sposobnost vodenja in organiziranja,
-	da so politično aktivni in imajo ustrezne moralne
kvalitete.
Komisija za delovna razmerja
HMEZAD KZ »Savinjska dolina« Žalec
obljavlja
prosta dela in naloge
administratorke
v TZO Petrovce za določen čas - 1 leto
pogoji:
-	V. stopnja administrativne ali ekonomske smeri
V obeh primerih (razpis, objava) naj kandidati prijave
z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh
od dneva objave razpisa na naslov:
HMEZAD KZ »Savinjska dolina« Žalec, Žalskega ta-
bora 1, 63310 ŽALEC.
Kandidati boda o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
Komisija za delovna razmerja
GR »TURIST« Nazarje,
vabi k sodelovanju
delavce za opravljanje naslednjih del in nalog:
1.	Knjigovodja osebnih dohodkov
Pogoji:
-	srednja šola^konomske usmeritve
-	1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s pol-,
nim delovnim časom s 1. decembrom 1987.
2.	Referent za splošne zadeve
Pogoji:
-	srednja šola ekonomske usmeritve
-	1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za določen čas - nado-
meščanje delavke na porodniškem dopustu. Delo
nastopi v februarju 1988.
3.	Priprava jedil
(več delavcev)
Pogoji:
-	KV kuhar
-	1 leto delovnih izkušenj oz. uspešno opravljen
pripravniški izpit
4.	Strežba jedil in pijač
(več delavcev)
Pogoji:
-	KV kuhar
-	1 leto delovnih izkušenj, oz. uspešno opravljen
pripravniški izpit
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov:
GP »TURIST« Nazarje, 63331 Nazarje,
kjer dobijo tudi vse dodatne informacije (tel. 831-
911).
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni po
poteku roka za prijavo.
12. noveimber 1987
novi tednik - stran 11
O nastopu
tovariša Rinca
na seli CK ZKS,
17. oktobra 1987
Na sejah predsedstva OK
ZSMS in sekretariata MS
ZSMS Celje smo komunisti,
ob podpori ostalih članov
omenjenih teles, odločno ob-
sodili nastop tov. Rinca na
seji CK ZKS, kjer je grobo in
neargumentirano napadel
vodstvo ZSMS in časopis
Mladino.
Kot priča magnetogram
njegovega govora na ome-
njeni seji (trak 74/2-PM), tov.
Rine ni zahteval samo odgo-
vornosti komunistov v vod-
stvu ZSMS in časopisu Mla-
dina (na te zahteve je po-
vsem ustrezno reagirala Ша-
dina, št. 36/1987), ampak na-
vrgel še пекгџ pavšalnih
ocen, ki grobo insinuirajo
prizadevanja mladinske or-
ganizacije:
1.	češ da vodstvo RK
ZSMS in časopis Mladina
»brez vsake odgovornosti
počnejo to, kar objektivno
predstavlja napad na pro-
gram ZKJ (in) idejno pribli-
ževanje tuji ideologiji«,
2.	da »propagirajo tuje
protisamoupravne in podob-
ne ideje«,
3.	da »so nekatere pobude
objektivno spodbujaÌ.e zao-
strovanje mednacionalnih
odnosov v Jugoslaviji«,
4.	da so bile »nekatere (po-
bude) obarvane s fašistični-
mi simboli«,
5.	da so »forsirali ansam-
bel Laibach«,
6.	da »je koncert ansam-
bla Laibach v Celju mladina,
ki je prišla iz vseh koncev
Slovenije, zelo hladno spre-
jela<> in da »tudi to kaže na
veliko razliko med pogledi
slovenske mladine in цјешт
političnim vodstvom«,
7. in končno, da bi »reali-
zacija našega predloga (o
ustanavljanju posebne ko-
misije, ki bi ugotavljala od-
govornost komunistov v RK
ZSMS in Mladini, op. p.) go-
tovo dvignila ugled ZK
v Sloveniji in Jugoslaviji, ki
smo ga še kako potrebni«.
Vso to zmešnjavo počezne-
ga obsojanja in klevetanja je
bilo potrebno povzeti, da se
jasno pokaže, s kakšnim ide-
ološkim arzenalom je operi-
ral tov. Rine. Za nobeno od
svojih trditev ni navedel ene-
ga samega argumenta, kot
da bi za takšrle dis-
kvalifikacije zadostoval že
»občutek« ali samo »mne-
nje« posameznika na funk-
ciji.
Dolžiti ZSMS in časopis
Mladino za napad na pro-
gram ZKJ in za zaostrovanje
mednacionalnih clnosov
v	Jugoslaviji je, milo reč .-no,
sprenevedanje in zarn lije-
vanje jedra problema. V ča-
su, ko seje ob Agrokomerče-
vi	aferi kompromitiralo na
stotine komunistov, vse do
nsgvišjih partyskih veljakov,
danes, ko najvišje partijsko
vodstvo z velikim delom
svojega članstva nemočno
opazuje, kako se celotna ju-
goslovanska družba, izključ-
no pod vodstvom komuni-
stov, spreminja v razsulo, da-
nes, ko komunisti ne obvla-
dujejo več nacionalistične
evforije, ampak jo z nekateri-
mi potezami celo razpihuje-
jo, je prav smešno in neresno
v tem kontekstu omenjati
ZSMS in Mladino, kot da ne
bi zgoraj navedeno pomenilo
še kako resen napad na pro-
gram ZKJ in ZKS, samou-
pravljanje in na tako opeva-
no »bratstvo in enotnost«.
Kar se tiče skupine Lai-
bach pa tole. Če so Mladina
in drugi mediji pisali o uspe-
hih te skupine v tujiiü, če so
poskušali predstaviti javno-
sti njihov umetniški projekt,
to še ne pomeni, da so jo for-
sirali. Prav tako ne vemo, na
kaj namiguje tov. Rine, ko
govori o fašističnih simbo-
Sh; teh, namreč, nismo zasle-
dili nikjer. Sicer pa, ali ni
čas, da politika preneha pre-
sojati področje, za katerega
ni kompetentna, in prepusti
to delo kulturnim delavcem
in umetniški kritiki? In še:
nastop skupine Laibach
v Celju je obiskalo okoli 3000
mladih, ki so ostali do konca
koncerta; da so jo sprejeli
hladno, je povsem subjektiv-
na ocena, predvsem pa
dvomljiva, četudi bi jo izre-
kel nekdo, ki je bil na kon-
certu. Seveda, če pa se od tu
sklepa na »veliko razliko
med pogledi slovenske mla-
dine in njenim političnim
vodstvom«, gre za zlonamer-
no natolcevanje.
Zaradi vsega tega smo pre-
pričani, da bi formirale ka-
kršnegakoli telesa, ki bi se
ukvarjalo z inkvizicijskim
poslom na RK ZSMS in Mla-
dini, še dodatno obremenilo
že tako oslabljen ugled ZKJ
in ZKS.
Za konec pa tole: ker tov.
Rine tudi po tem, ko mu je
njegova baza jasno in glasno
(na 18. redni seji OK ZKS
Celje) pokazala, da se ne stri-
nja z ryegovo oceno in da se
ne strinja s tem, da je neke
svoje predstave o mladini
ponujal kot stališče celjskih
komunistov, ker torej tov.
Rine tudi po tem ni spreme-
nil ali obžaloval svojega po-
četja, ampak dodal še nekeg
novih insinuacij, izjavljamo:
če so metode in način dela
tov. Rinca v skladu s pro-
gramom in v skladu s pre-
novo ZKJ in ZKS, potem se
jim mi ne pridružujemo.
Za sekretariat MS ZSMS CR
ANKA VETRIH
Za P OK ZSMS Ceije in aküv
komunistov v predsedstvu
OK ZSMS Celje
TEO BIZJAK
-Kitilo se
z uspelii
liortiicuiturcev«
»Vsaka ideja je kot drevo
ali katerikoli del žive narave:
porodi se, raste, se oplodi in
rodi piškav ali lep, obilen in
celo okusen sad, nad kate-
rim ima tisti, čigar je, in bliž-
ja okolica veselje.«
Ta lepa resnica je med dru-
gimi, zame bolečimi beseda-
mi, zapisana v članku, ki je
bil objavljen na straneh No-
vega tednika 29. oktobra
1987. Bila sem nemalo začu-
dena in presenečena nad iz-
razi, katerih pomen je v tem,
da se osnovna šola na Polzeli
okorišča in »kiti z uspehi
hortikulturcev«. Ne, ne mo-
rem razumeti od kod ta pi-
krost in nevzpodbuda tudi
za nadaljnje delo. Naj rečem,
da mi kot večletni predsed-
nici novinarsko-literarnega
krožka ni vseeno kot tudi ni
nikomur, ki je v teh zadnjih
letih obiskoval osnovno šo-
lo, novinarski, turistični
krožek...
Ni naša, po vsej Sloveniji
odmevna okrogla miza o tu-
rizmu, ki smo jo izvedli
v maju 1986, prav nič vred-
na? Pa naše turistično glasi-
lo Vodnik po Polzeli, da o or-
ganizaciji 1. turističnega fe-
stivala sploh ne govorimo.
Z našim turističnim projek-
tom smo se uvrstili na prvo
mesto.
Zbiranje gradiva, dolge
priprave, naše želje, da bi le
nekaj dosegli, prosti čas, va-
je, trema, dvom, da nam bo
uspelo...
Kot hladen tuš se mi je
zdelo vse, kar sem prebrala
tisti dan v Novem tedniku.
Ustva^alnost, delovna vne-
ma, ki bi ju moral kraj n^-
bolj ceniti.
Le zakaj je potrebno to de-
ljenje: to smo mi, to ste vi
storili? Zakaj je podeljen tu-
ristični nagelj? Njegova ute-
meljitev je dovolj zgovorna.
Vseskozi smo se trudili in
obračali dobršen del našega
ustvarjanja k lepšemu izgle-
du kreOa. S tem se ne želim
hvaliti; hočem le reči in
vprašati, če je potegovanje in
teženje za boljšimi rezultati
nekaj slabega? To je vendar
vrlina nas mladih - zagna-
nost in ustvarjalnost! Smo se
mar s tem entuziazmom in
ustvarjanjem »vlegli na njim
namenjene lovorike«? Naše
delo nam je bilo kljub izred-
nemu naporu v veliko vese-
lje in pri tem, ko smo sledili
različnim razpisom in vzpod-
budam Turistične zveze Slo-
venije, Pionirskega lista in
drugih,še pomislili nismo na
»lovorike« ... Svoj prispe-
vek smo videli kot kamen-
ček v mozaiku prizadevanj
vseh v kraju. Kajti ne pozabi-
mo vsi skupaj na pregovor:
»V slogi je moč«.
Na žalost smo, kot kaže,
premalo prodrli v zavest ne-
katerih krajanov. Škoda.
OLGA JEZERNIK
1. letnik SŠD Celje
Tokrat objavljamo odgovore na pripombe občanke
Ivane s sodelavci. Na prvi del vprašanj in trditev odgo-
varja dr. Branko Mežnar, direktor temeljne organizacije
Zdravstveni dom Celje.
Službena vozila uporabljajo nekateri zdravstveni
delavci za zasebne namene.
»Vsa službena vozila Zdravstvenega doma Celje so
ustrezno označena; bodisi s predpisanim napisom tozd
Zdravstveni dom СеЦе ali s posebno dodatno opremo za
sanitetna vozila (modra luč, znak Rdečega križa, svetlobne
označbe, sirene).
Vsako službeno vožr^jo registriramo v posebnem
»delovnem zvezku« za .vsako vozilo (datum, кгго, število
kilometrov in voznik), obvezno pa je potrebno izpolniti
tudi predpisani in od predstojnika potrjeni potni nalog.
Odgovorni za izvajarije teh ukrepov so predstojniki služb,
ki hkrati tudi odobravajo službene vožnje, enkrat letno pa
vso dokumentacijo uradno preveri, pregleda in poda pri-
pombe tudi občinski inšpektor. Poraba goriva za službena
vozila se mesečno kontrolira preko posebnih čekovnih
knjižic firme Petrol; za vsako vozilo posebej.«
Mar ni delovni in ordinacijski čas v nekaterih ambu-
lantah vprašljiv?
»Delovni in ordinacijski čas sta natančno določena po
samoupravnem sporazumu občinske zdravstvene skupno-
sti Celje, za izvajanje pa so v celoti odgovorni predstojniki
služb oziroma direktor zdravstvenega doma СеЦе. Kon-
kretnih pripomb in pritožb na kršitev delovnega in ordina-
cijskega časa v letu 1986 ni bilo. Preverjamo pa lahko
samo konkretne primere, vsakega posebej.«
Kdo nadzira periferne zdravnike, če resnično opravijo
hišne obiske, ki jih obračunavajo?
»Zdravljenje na domu oziroma opravljanje hišnih obi-
skov mesečno preverjajo predstojniki služb, vsa doku-
mentacija se mesečno zbira inje na razpolago v Zdravstve-
nem domu Celje. S strokovnega vidika to dejavnost nad-
zira nadzorni zdravnik prim. dr. Veber.
Odgovorni delavci Zdravstvenega doma Celje pripisu-
jemo pripombam, pritožbam in vsakršnim predlogom
občanov veliko pozornost in jih na sejah strokovnega
sveta redno in skrbno analiziramo. V spornih primerih
vsak primer preverimo in tudi ustrezno ukrepamo ob
predpostavki, da občani navedejo točne podatke (kd^,
kaj, kako in kdo). Pripombe lahko občani posredujejo
pismeno po pošti, preko kruige pritožb ali ustno predstoj-
niku službe, odgovornim ali glavni sestri in direktorju
Zdravstvenega doma Celje, tudi anonimno, vendar v vsa-
kem primeru konkretno.«
Na pripombe občanke Ivane s sodelavci odgovarja tudi
predsednik kolektivnega poslovodnega organa Zdravstve-
nega centra Celje Alojz Žuntar:
Ali ne poteka gradnja bolnišnice prepočasi?
»Izgradnja modernizacije bolnišnice se zaradi postop-
nega zbiranja sredstev mora postopno oz. etapno graditi.
Celotna gradnja je razdeljena na 10 etap že od vsega
začetka (od 1977. leta, ko smo pristopili k modernizaciji
bolnišnice). Za vsako etapo oz. podetapo moramo po zako-
nitih predpisih najprej zagotoviti dovolj finančnih sred-
stev predno lahko prijavimo nadaljno gradnjo oz. fazo. Do
sedaj smo prijavljali posamezne podetape po 500 milijo-
nov din. Vsi smo mnenja, da gradnja prepočasi poteka,
vendar brez finančnih sredstev ni možno graditi.
Enodnevni zaslužki se prepočasi zbirajo in mnogi
delovni kolektivi prenaš^o to obveznost na konec leta.
Tudi nekatere občinske zdravstvene skupnosti še imajo
zaradi interventnih zakonov nekaj zaostanka, ki ga mislijo
nadoknaditi do konca poslovnega leta. Vse to pa poleg
prepočasnega združevanja sredstev za modernizacijo bol-
nišnice in visoke inflacije vphva na še počasnejši potek
izgradnje.«
Zakaj v novo zgrajenem delu bolnišnice podirate že
zgrajene stene? Je to zaradi nefunkcionalnih prostorov?
»V novo zgr^enem delu se stene, ki so dokončne, ne
podirajo oz. rušijo. Res pa je, da moramo v novem objektu
inprovizirati z montažnimi stenami, da zgrčene dele
objekta ločimo od nadaljnje gradnje. Tu pa prihaja in bo
tudi v bodoče prihajalo do demontaže začasnih sten, ki se
z gradnjo nadomestijo z dokončnimi rešitvami. S takšnim
načinom zagotavljamo ločitev med delom objekta, ki je že
usposobljen za poslovanje in tistim delom, ki je še v fazi
izgradnje. Te montažne stene se ne uničijo in se samo
prestavijo med tistim delom, ki smo ga ponovno usposo-
bili in ostalim delom, ki je še nedograjen. Takšen način
gradnje je običajen za etapno izgradnjo.«
Devize so
»deveta briga«
Sem zdomec iz okolice Ce-
lja, ki že 12 let živim v Fran-
ciji, a se vsako leto vračam
domov. Letos pa sem doživel
grenko izkušnjo. Obiskal
sem Duty free shop v Tkani-
ni v Celju. Shop je težko naj-
ti, s^ je najdlje od obiskoval-
cev- na podstrešju, kamor je
potrebno priti peš. Izgleda,
kot da vam je pridobitev de-
viz »deveta briga«.
Menim, da noben tujec ne
n^de poti v ta shop, če pa po
naključju že, se mu lahko
zgodi sledeče: moja žena -
sicer dela v turizmu - je
Francozinja in govori pet je-
zikov (angleško, nemško, ita-
lijansko in špansko), ne zna
pa skoraj nič po naše. Ko je
prišla v shop, se ni mogla s
prodajalcem sporazumeti v
nobenem od teh jezikov. Je
to mogoče?!
Duty free shop - trgovina
za tujce, ki jo kom^ n^deš,
pa še sporazumeti se ne mo-
reš s prodajalci - čisto po ju-
goslovansko.
Nasledriji dan sem sam od-
šel tja in ugotovil, da je to
res. Prodajalec še slovensko
ne zna. Ko mi v polomljeni
»jugoslovanščini« ni vedel
povedati bistvenih karakte-
ristik Hi-ñ aparature in
videorekorderja znamke Fis-
her, sem zlovoljen zapustil
shop. Bom pa devize nesel
drugam, kjer jih bodo radi
sprejeli.
JANKO KUKOVIĆIČ,
Avignon, Francija
12. stran - novi tednik
Najvidnejšim stvaritvam
nagrade In priznanja
Organizatorjem Tedna domačega filma so podelili Grb mesta Celja
s premiero novega slo-
venskega filma Živela svo-
boda režiserja Rajka Ran-
fla, se je v Celju slovesno
zaključil jubilejni 15. Teden
domačega fílma. Ob koncu
te osrednje ñlmske manife-
stacije pa so najvidnejšim
fílmskim stvaritvam in nji-
hovim ustvarjalcem podeli-
li vrsto priznanj in nagrad.
Tako je žirija Društva slo-
venskih filmskih delavcev
(Belica Škerlak, Branko Gra-
dišnik, Naško Križnar, An-
drej Stojan in Tone Frelih
kot predsednik) podehla na-
grade in priznanja »Metod
Badjura«. Zlato nagrado
»Metod Badjura« z diplomo
in denarno nagrado 200 tisoč
din je prejel Franci Slak za
režijo celovečernega filma
Hudodelci v proizvodnji Vi-
ha filma iz Ljubljane. Zlato
nagrado »Metod Badjura«
z diplomo in denarno nagra-
do 150 tisoč din je prejel
Bogdan Mrovlje za režijo
kratkega filma Različne hi-
trosti časa v proizvodnji Vi-
ba filma in TV Ljubljana, ki
je v bistvu portret slovenske-
ga kipaija Vladimiija Štovič-
ka. Zlato nagrado »Metod
Badjura« z diplomo in de-
narno nagrado 100 tisoč din
je za izredno avtorsko delo
prejela	skupina
Bugenhegen/Laibach za
glasbo v filmu Hudodelci
v proizvodnji Viba filma iz
Ljubljane.
Celjsko občinstvo je letos
tretjič zapored glasovalo za
»svoj« film. Tokrat je naj-
višjo povprečno oceno (4,63)
prisodilo Klopčičevemu fil-
mu Moj ata socialistični ku-
lak in ga s tem nagradilo
s »Celjskim vitezom«, ki ga
je izdelal Ljubo Mlinarič.
Žirija je podelila tudi dve
posebni nagradi: posebno
nagrado »Metod Badjura«
z diplomo za ml^šega sne-
malca je prejel Bojan Kaste-
lic, direktor fotografije v fil-
mu Ljubezen nam je vsem
v pogubo v proizvodnji Viba
filma in TV Ljubljana, za п£ц-
bolj celovitega študenta
AGRFTV pa je posebno na-
grado »Metod Badjura« z di-
plomo dobil Mile Vilar za av-
torstvo filma Zima.
Priznanja »Metod Badju-
ra« pa je prejelo sedem film-
skih ustvarjalcev: Boris Tur-
kovič za kamero v celovečer-
nem filmu Hudodelci, Zoran
Hochstätter za kamero v ce-
lovečernem filmu Ljubezni
Blanke Kolak, Janez Kovič
za scenografijo v celovečer-
nem filmu Hudodelci, Brane
Grubar za odigrano vlogo Ti-
nača v celovečernem filmu
Ljubezen nam je vsem v po-
gubo, tonska mojstrica Han-
na Preuss za dosežke v fil-
mih Usodni telefon. Ljubez-
ni Blanke Kolak in Hudodel-
ci, scenarist in režiser Boris
Benčič za kratki film Copy,
publicist Zdenko Vrdlovec
paje prejel priznanje »Metod
Badjura« za filmsko teoretič-
no delo »Lepota prevare«
v založbi Analecta.
Izvršni svet celjske občin-
ske skupščine je ob 15.
obletnici Tedna domačega
filma podelil tej manifesta-
ciji najvišje celjsko prizna-
nje - Celjski grb. V petnaj-
stih letih je Teden domače-
ga filma daleč presegel lo-
kalne, celjske okvire in po-
stal ena izmed pomembnih
tovrstnih prireditev v Jugo-
slaviji, je bilo rečeno
v obrazložitvi. TDF s svojo
petnajsto ponovitvijo doka-
zuje, kako pomembna je
zraščenost kulture in okolja
z njegovimi gospodarskimi
značilnostmi, še zlasti, ker
gre za dopolnjevanje enega
z drugim.
Na zaključni slovesnosti
TDF so razglasih tudi igral-
ko, igralca in debutanta leta.
Žirija Novega tednika. Radia
Çelje in revije Stop (Štefan
Zvižej, Jelka Sežun in Mila
Kačič kot predsednica) je so-
glasno podelila naziv Igralec
leta Branetu Grubaiju za od-
lično ustvarjeni vlogi šepa-
vega Tinčka v filmu Ljube-
zen nam je vsem v pogubo in
Parnega Jana v filmu Živela
svoboda. Naziv Igralka leta
je žirija soglasno podehla
Silvi Čušin za vlogo Lenčke
v filmu Ljubezen nam je
vsem v pogubo. Za Debutan-
ta leta pa so razglasili Maria
Šeliha za izredno prepričljiv
igralski debut v vlogi Petra
Berdona v filmu Hudodelci.
Društvo ekonomskih pro-
pagandistov Celje je tudi le-
tos nagradilo aranžerje, ki
so po mnenju društvene ži-
rije najbolj učinkovito
v smislu filmske manifesta-
cije uredili izložbe v mestu.
Prvo nagrado so prisodili
izložbi z naslovom Jedro, ki
so jo opremili aranžerji
Tkanine Celje.
Filmarli osnovnošolcem
z namenom, da bi učence temeljiteje seznanih o tem, kako nasts
v filmsko umetnost, je letos ekipa Društva slovenskih filmskih dela
Kačič, Jože Gale, Olga Meglič in Miro Polanko, obiskala celjske os^
Efenke, Frarxja Vrunča in Frana Roša. Zanimanje osnovnošolcev na Q
številna vprašanja so ekipo slovenskih filmarjev navdušila.
Kratelf film ni
izpolnil pričakovani
če ima Teden domačega
filma tudi nalogo prikazati
celoletno slovensko filmsko
bero, potem se, seveda, ne
more izogniti tistemu delu
filmske ustvarjalnosti, ki
obsega kratkometražni
film.
Vendar celjska filmska
manifestacija kratkemu fil-
mu ne namenja pozornosti le
zaradi predstavitve filmskih
novitet, ampak še bolj zaradi
tega, da bi gledalci spoznali
in vzljubili tudi to obliko
sedme umetnosti.
Kratek film zato v Celju ni
omejen le na predvajanje
v kinotečni dvorani. Vrtijo
ga tudi pred premiemimi fil-
mi, ob njem so pripravljeni
razgovori, srečanja.
Slovenskemu kratkemu
filmu so bili na letošnjem
Tednu domačega filma na-
menjeni trije večeri. Na pr-
vih dveh so se predstavili
profesionalni filmaiji, na
tretjem amaterji. Slednji so
letos ostali brez sicer redne-
ga festivala, zato naj bi pred-
stavitev v Celju hkrati pome-
nila tudi izbor amaterskih
kratkih filmov za domače in
tuje festivale. Organizatorji
so torej upravičeno pričako-
vah, da bo predstava po ka-
kovosti manj izenačena, ven-
dar po obsegu bogatejša.
Žal, je sledilo razočaranje.
V mali dvorani kina Union
so se namreč predstavili le
redki amaterji, po oceni po-
znavalcev le petina tistih, ki
so v zadnjem letu posneli
kakšen film. Vsi ostali filmi
krožijo po neznanih poteh,
ki očitno niso vodile v Celje,
zato tudi izbora najboljšega
ni bilo mogoče narediti.
Kratek film pa je bil neko-
liko potisnjen na stran tudi
pri Vibi, ki se je v minulem
letu bolj posvečala celove-
čercem - teh je res ustvarila
rekordno veliko.
Stabilen kratek
meter študentov
strah, da bi letošnja štu-
dentska produkcija zaostaja-
la za lansko, je po mnenju re-
žiserja in filmskega mentorja
Francija Slaka, neupravičen.
Lanska izpovedno močna in
filmsko zelo izobražena štu-
dentska generacija, je dobila
v letošnjem izboru filmov
AGRFTV dostojnega nasled-
nika.
Spored treh dokumentarnih
filmov, ki so nastajali v sodelo-
vanju z RTV Ljubljana, in šti-
rih kratkih igranih filmov na-
daljuje lansko tradicijo žanr-
sko čistih, izpovedno močnih
in obrtno dobro narejenih fil-
mov. V večeru filmov študen-
tov AGRFTV so se predstavili
Diego Gomez z Opero primo,
Miha Hočevar s Pridi sem in
glejva, Sašo Podgoršek
z Beautiful side (hard). Mile Vi-
lar z Zimo, Igor Zupe s Krono-
logijo pogodbe, Aleksandra
Vokač s Telstarom ter Maja
Weiss s filmom Dež. Avtorji
kratkih filmov so se predstavi-
li tudi v Münchnu, kjer je bilo
pred dnevi redno, letno sreča-
nje študentov igralskih aka-
demij.
Letošnja produkcija študen-
tov AGRFTV je težko primer-
ljiva z lansko, vendar je v njej
vidno nadaljevanje kontinuira-
ne rasti študentskega filma.
Strah, da bi letošnji izdelki
pokvarili dober vris lanske
produkcije, je bil povsem od-
več, zatrjuje Franci Slak, ki do-
daja, da je poleg talentiranih
ljudi na Akademiji in vestne-
ga, požrtvovalnega dela men-
torjev, potreben še ustrezen
pedagoški proces. Filmski od-
delek Akademije je res mlad,
vendar je že dosegel raven sta-
bilne zrelosti, ki študentom
omogoča snemanje ekstrem-
nih, eksperimentalnih film-
skih del ter klasičnih, celo sati-
ričnih poskusov. Vse to pa za-
gotavlja trajnost našega dela,
zaključuje Franci Slak.
Film v fotografiji
In likovnih delih
Med spremljajočimi prire-
ditvami, ki so popestrile pro-
gram ob Tednu domačega fil-
ma, so bile tudi razstave. Za-
radi velikega zanimanja za-
nje, so se prirditelji odločili,
da bosta dve na ogled tudi po
uradnem zaključku TDF.
Gre za razstavo O življenju in
delu Metoda Badjure, pionirja
slovenskega filma, za katero
sta gradivo prispevala Arhiv
Slovenije in Badjurova sopro-
ga Milka. Obiskovalci so lahko
spoznali vrsto fotografij in
opremo, ki jo je pri svojem
filmskem delu uporabljal Me-
tod Badjura, za nameček pa še
šest njegovih najuspešnejših
kratkih filmov, ki jih vrtijo
v Likovnem salonu.
Druga razstava, ki je v Muze-
ju revolucije, prikazuje foto-
grafije, nastale ob snemanju
slovenskega filma Ljubezni
Blanke Kolak. Večji del tega
filmaje bil posnet v Celju, sko-
zi svoje fotografske objektive
pa so njegovo nastajanje upo-
dobih trije avtorji: Edi Masnec
je poslikal za film prirejeno in
za nekaj desetletij pomlajeno
Celje in ljudi, ki so kot statisti
nepričakovano vstopili v film-
ski svet. Zdenka Vetrovec seje
posvetila filmskemu zakulisju,
torej kadrom, ki jih v filmu ni-
smo videli. Marija Braut pa je
pravzaprav prevzela vloge
Blanke Kolak, saj so fotografi-
je, ki so na platnu predstavlje-
ne kot Blankine, njeno delo.
Filme je
gledalo nad 35
tisoč gledalcev
čeprav ostaja naloga
organizatorjem, da oce-
nijo odzivnost vseh pro-
gramov - filmskih in
spremljajočih - 15. Ted-
na domačega filma, je
vendarle že mogoče skle-
pati o n^govi vrašdeiio-
sti v ce^Ki prostor toOi
alt
vUkr.. Le	<
V èasù Tćđn^ si Џ^Ш^п
ske pteäst^vid ù^^
več kot ^
valcev,
da se bodi»
vse do konca i^k tea^i l
Samo od srede pa
vključno sobote jih je bi-
lo itt jih še bo skupaj 21,
večinoma za šolsko mla-
dino in občane v krajev-
nih skupnostih. Skupaj
pa je bilo med samim
Tednom domačega filma
kar 1^0 filmskih pred-
stav, med i^imi pa so si
obiskovalci lahko ogle-
dali dvajset celovečer-
nih in trideset kratkih
filmov. Samo pogovorov
gledalcev z ustvarjalci
premiernih filmov, ki so
ves čas TDF potekali
v dvorani Doma JLA, se
je udeležilo preko 500
obiskovalcev, pri tem pa
niso všteti vsi dijaki, de-
lavci, krajani in pripad-
niki JLA, ki so se na po-
sebnih filmskih predsta-
vah in dogovorjenih sre-
čanjih sestajali in pogo-
varjali s filmskimi av-
torji.
Tudi letošnje tri raz-
stave Tedna domačega
filma so doživele velik
odziv, žal, pa je bil naj-
manj odmeven program
kratkih filmov. Morda
zato, ker mu še vedno od-
merjamo premalo pozor-
nosti nasproti celovečer-
nih igranih filmov.
Ne le na platnu, tudi v besedi
Kakšen naj bo stik občin-
stva z domačim filmom, koli-
ko ga kinoobiskovalci sploh
poznajo in kaj si mislijo
o njem - dovolj dobra izhodiš-
ča, da pogovori občinstva
z ustvarjalci domačega filma
v dvorani Doaia JLA nikoli ne
ostanejo brez odziva. Pogovo-
ri so v vseh letih filmske ma-
nifestacije postali že uveljav-
ljena spremljajoča priredi-
tev, ki tudi letos ni razoča-
rala.
Vprašanja, ki so na pogovo-
rih sicer običajna in že dodo-
bra uveljavljena, so se letos
umikala novim. Celjani film že
tako dobro poznajo, bi po tem
lahko sklepali, da jih posamez-
ni kadri ne zanimajo več in
film spremljajo v vsej njegovi
režijski, scenaristični in dra-
maturški celoti. Najbolj zani-
miv pogovor občinstva s film-
skimi ustvarjalci, ki je s svojo
vsebino tudi močno odstopal,
pa je letos odkrival skrivnosti
nastajanja prvega slovenskega
nizJcoproračunskega celove-
čerca, filma Damjana Kozoleta
Usodni telefon.
Eno od mnenj gledalcev, da
so neredni obiskovalci kino-
predstav, ki hodijo v kino le ob
TDF, z ogledom Usodnega te-
lefona kaznovani ter da ga raz-
umejo in zmorejo gledati le ti-
sti, ki film poznajo, je vzpod-
budilo razpravo o filmu. Tudi
to, da je ogled Usodnega tele-
fona za povprečnega gledalca
kaj slaba reklama za slovenski
film in da tisti, ki si ob njem
ustvarjajo merila za slovenski
film, le-tega ne bodo hoteh več
gledati, je nadaljevalo razmi-
šlj^a o filmski vzgoji in kul-
turi, kije pri nas še vedno pres-
kromna. Ljubitelji filmsko
umetnost pač spoznavajo le
z rednim obiskom kinodvoran,
načrtne filmske vzgoje pa v na-
še učno-izobraževalne progra-
me še nismo vnesli, so ugotovi-
li gledalci skupaj z avtorji
filma.
Sicer pa je bila v pogovoru
zanimiva tudi ugotovitev, da je
proizvodrya Usodnega telefo-
na veljala le 20 milijonov di-
narjev, kar je v primerjavi z 200
milijoni dinarjev, koUkor v po-
prečju velja slovenski celove-
čerec, kar desetkrat manj. In
temu nizkoproračunskemu fil-
mu ostaja sloves prvega alter-
nativnega, drugačnega sloven-
skega filma.
FIlm smo li
Na letošnjih premierah no-
vih filmov izven Celja se je
odvrtelo kar pet slovenskih
filmov in trije srbski oziroma
hrvaški, skoraj povsod pa so
se predstavile tudi ekipe nji-
hovih ustvarjalcev. Na Lju-
bečni in Vojniku pa so krajev-
ni aktivisti pripravili tudi
srečanji z ustvarjalci filma.
Mol ata ... v Gorenju
Delavce Gorenja, generalnega pokrovitelje 15. TDF, je v proizvodnih prostorih obiskala šte-
vilna ekipa nima Moj ata, socialistični kulak. Igralci Milena Zupančič. Polde Bibič m Ivo Ban so
z zanimanjem spremljali nastajanje Gorenjevih izdelkov.
novi tednik - stran 13
njih bolj vpeljali
^teri so bili Mila
( Ivana Kovačiča-
goSa ter pristna in
Nasvidenje v naslednji filmski bitki
Rdeča nil letošnjih posvetov so bile težave
Posvetovanja, ki so že 14
let pomemben del Tedna
domačega fílma, so letos
obravnavala umetniško in-
terpretacijo ljubezni na
fílmskem platnu, status ju-
goslovanskih fílmskih de-
lavcev in različne možnosti
fílmske produkcije ter teža-
ve skupnega programskega
sveta slovenskih kinemato-
grafov. Na vseh posvetih pa
so se udeleženci soočali
s krizo jugoslovanske kine-
matografìje, ki se kaže v še
vedno slabi kakovosti fîl-
mov, materialnem zaostaja-
nju in - kljub letošnjemu
slovenskemu rekordu še-
stih fílmov - številčnem
upadanju fílmske proiz-
vodnje.
Posvet o tem, kako mladi
doživljajo in ocenjujejo lju-
bezenske filme, je Zavod za
šolstvo letos pripravil na os-
novi 37 razmišljanj ljubljan-
skih in celjskih srednješol-
cev ob filmu Elijev ogenj.
Strokovnjaki Igor Gedrih,
Peter Kolšek, Janez Bečću in
Miša Grčar so razmišljanja
analizirali in predstavili ude-
ležencem posveta. Ocenili
so, da mladi stereotipno oce-
njujejo ljubezenske filme
kot limonade ali kot porno-
grafijo, ki jo presenetljivo
negativno označujejo. Pogo-
sto ne znigo oceniti, kdaj je
spolnost na filmu v vlogi
estetike in kd^ je le zaradi
komercialnega učinka. Kak-
šen ljubezenski film bi bil za
srednješolsko mladino pri-
meren pa žal niso ugotovili.
Na jugoslovanskem posve-
tu o statusu filmskih delav-
cev Jugoslavije in o različnih
možnostih filmske produk-
cije pa so številni udeleženci
iz vse Jugoslavije spregovo-
rili o neurejeni pravni uredi-
tvi položaja filmskih delav-
cev, o nevšečnostih s števil-
nimi carinskimi in drugimi
dajatvami, o zapostavljanju
neodvisnih filmskih produk-
cij, o čudnem odnosu distri-
buterjev do domačega filma,
o neorganiziranem nastopu
in slabi selekciji za predstav-
ljanje na tujih filmskih mani-
festacijah, ter o številnih
drugih problemih jugoslo-
vanske kinematografije.
Upati pa je, da se bo ta polo-
žaj ob uspešni akciji komisi-
je za film, ki deluje pri MKO
za kulturno sodelovanje iz-
boljšal. Trudijo se namreč,
da bi kinematografijo uvrsti-
li med dejavnosti, ki jim je
priznana višja stopnja proiz-
vodne obdelave in so zato
deležne uvoznih in drugih
olcušav ter stimulacij. Nekíy
normativnih popravkov pa
bi lahko končno ustvarilo
drugačne pogoje kot veljajo
sedaj in jih je Milan Bratec
označil kot: »Prišel, dobil,
posnel in nasvidenje v na-
slednji filmski bitki!«
Zadnji letošnji posvet
o razpotjih skupnega pro-
gramskega sveta slovenskih
kinematografov in o uresni-
čevanju Zakona o filmu paje
oblikoval nekaj pomembnih
zaključkov. Udeleženci po-
sveta so se zedinili, da ta
svet, ki deluje leto in pol in
ga opredeljuje Zakon o fil-
mu, kot svetovalno telo slo-
venski kinematografi potre-
bujejo. Nujno pa se morajo
vanj vključiti tudi predstav-
niki kinematografov in obi-
skovalcev, ocene sveta in in-
formacije o njegovem delu
morajo biti slovenski javno-
'sti predstavljene, treba je do-
reči njegovo vlogo pri obli-
kovanju filmskih programov
in urediti redno financiranje
njegovega dela. Ob zagotav-
ljanju pogojev za delo, se bo
tudi Zakon o filmu bolje
uresničeval in bodo odpadla
vprašanja komu in zakaj je
programski svet sploh na-
menjen.
IC se Je predstavil v KLJUBu
nogo bolj ambiciozno, saj so
praviti celo celovečerni film
lefon, ki je bil uvrščen tudi
li spored. Odmevi nanj so bili
iekatere je pritegnil kot prvi
ternativni filmski izdelek, gle-
RÚane običajnih, neeksperi-
stvaritev na velikem platnu,
ojini posebnim pristopom in
), oteženo sporočilnostjo neka-
, kar so izkazali z zapuščanjem
De med predvajanjem filma.
Bjalce SKUCA pa premierni
C še zdaleč ni bil edini dokaz
jwtnosti na »filmskem festiva-
lu« v Celju. Pripravih so tudi pester pro-
gram iz svojega najnovejšega video re-
pertoaija, ki so ga predvajali na ponedelj-
kovem večeru v KLjUBU. Na voljo je bil
ogled nizkoproračunske, neodvisne vi-
deo produkcije, za kar sta poskrbeli mla-
di, a že uveljavljeni ustvarjalki Marina
Gržinič in Aina Smid. Predstavili sta se
s tremi projekcijami: Os življenja je na-
stala v koprodukciji MAX BRUTA iz
Ljubljane, pri Deklici z oranžo je sodelo-
vala tudi ljubljanska televizija. Gola po-
mlad pa je eden od prvih ustvarjalnih
dosežkov nove televizijske organizacije,
bolj znane po imenu ATW. Gre za nastaja-
jočo alternativno medijsko in produkcij-
sko enoto, ki hoče imeti svoj TV pro-
gram, pripravljati oddaje, video, filmske
in glasbene izdelke in vse to distribuirati
po lastnem TV kanalu. Stranske dejavno-
sti ATV pa nam bi bile založništvo, izo-
braževanje in svetovanje na področju
medijev in organiziranje televizijskih
snemanj, s čimer bi naj razširih produk-
cijo idej in informacij in pripomogli
k dvigu medijske in politične kulture.
'^oslej je bila širšemu občinstvu znana
le -) kontroverznih odmevih v različnih
slovenskih javnih občilih, zaradi svoje
programske usmerjenosti, manj pa po
dosežkih, ki so bih prvič zares predstav-
ljeni prav na TDF. Sodeč po ustvarjal-
nem obsegu kar imenitno. Ob stvaritvah
Gržiničeve in Šmidove so video zanese-
njaki v KLjUBU lahko videli še nasled-
nje projekcije: Glasbena alter scena. La
belle dame sans merci. Pesnik Brane Bi-
tenc. Foto-video, Video gledalnica. Moje
more stanovanjskega izvora. Ekološki
strahovi v Trebuši, Mariborska alterna-
tivna scena. Venceremos in Ni strahu.
[vsako leto doslej se v okviru
itavlji^ s svojim programom
bhvideo produkcija Student-
tamo-umetniškega centra iz
iagrajenci DSFD tudi
Il domačega filma
» slovenskih fílmskih delavcev je ob 10.
tt, Dnevu slovenskih fílmskih delavcev,
posebna priznanja devetim posameznikom
)> štiridesetletno delo pri slovenskem fílmu.
( SO prejeli Jane Kavčič, Boško Klobučar,
^eršin-Andromako, Cveta Szabo, Rudi
МШ Bevec, Srečko Pavlovič, Viki Pogačar in
raner. Društvo je priznanje podelilo tudi
¡pačega filma ob njegovi 15. obletnici.
e
e potrdilo dejstvo
Sinstvo, ki zna ce-
ölmske stvaritve
kjer se s kultu-
krajevni aktivisti,
s filmom oziroma
ijm sestavljanjem
igrama v lokalnih
h riihče ne ukvar-
ivabljajo gledalce
'e s tretjerazredni-
^ in erotičnimi fil-
naprimer Slakov
'Ici v slatinsko ki-
"ivabil le pešcico
' enako je bilo
■ Vrtnico na Dobr-.
'jenem Vitanju, ki
"^¿vključilo v pro-
ihpremier, pa sije
^ega Angela varu-
^dati več ljudi, kot
^Ploh stalo v dvo-
^glejmo, kje in ka-
^ letos predstavili
^en Celja v pro-
dih premier Ted-
' filma. V Slovenj
^гт Blanke Ко-
^Ki Slatini Hudo-
Jjü Angel Varuh,
■Oficir z vrtnico,
"^ videno, v Tito-
j. in Laškem Moj
^fii kulak, v Šent-
^fi nam je vsem
^ v Žalcu Živela
Srečanju na Lju-
^■^Ttele Ljubezni
v Vojniku pa
^ je vsem v po-
Kuj železo, dokler le vroče
Vzporedno s Tednom doma-
čega filma so pripravili filmski
praznik tudi na Polzeli, kjer se
je v minulih dvanajstih letih že
dodobra uveljavil Teden mla-
dinskega filma. Praznično
vzdušje v znamenju sedme
umetnosti paje bilo tudi v Sto-
rah, kjer je za filmski program
letos četrtič poskrbela komisi-
ja za kulturo pri konferenci
sindikata v Železarni.
Na Polzeh so mladi videli fil-
me, ki jih je sicer Kinopodjetje
Celje vrtelo mladim obiskoval-
cem v kinu Dom. Mladi so bili
povsod, kjer so jim mladinske
filme vrteh, navdušeni nad iz-
borom, še posebej zato, ker so
med nekaterimi novejšimi fil-
mi in risankami videh tudi sta-
rejše, a nikoli zaprašene filme.
kot so na primer Kala in črno-
beli Kekec. Filmske prireditve
na Polzeli, ki jih je pod svoje
okrilje prevzelo tamkajšnje
kulturno društvo Svoboda, so
pognale globoke korenine.
Drevo pa se razrašča tudi
v Štorah, kjer so bile projekci-
je za odrasle in mladino, s svo-
jim programom pa je navdušil
tudi Ljubiša Samardžič, v pre-
novljeni dvorani kulturnega
doma. Organizatorji so zado-
voljni, da so v minulih dneh
privabili v kulturni dom okoU
2200 obiskovalcev, predvsem
mladih. »To je pomemben ko-
rak k vzgoji mladega občin-
stva«, pravi Franc Ocvirk, kul-
turni animator v Železarni.
Štorovčani in okoličani so si
ogledah filme: Ljubezni Blan-
ke Kolak, Hudodelci, Angel
varuh, v šolskem programu
pa: Sončni krik, Medvedek
Bojan, Svet, ki izginja. Čudež-
ni gozd. Navdušeni nad kultur-
nim utripom v Štorah, pa so
organizatorji sklenili, da v pe-
tek zvečer uvrstijo na spored
še najnovejši slovenski film Ži-
vela svoboda. Tako bodo praz-
nično začeli z rednimi petkovi-
mi filmskimi predstavami, na
katere so mnogi že dolgo in
nestrpno čakali. Tudi to je
eden od pogojev za kontinuira-
no vzgojo filmske pubhke sko-
zi celo leto. In če bi se izrazili
v železarskem jeziku, bi lahko
pritrdili: Kuj železo, dokler je
vroče.
Filmska delavnica
poslej vse leto?
Med spremljajočimi prire-
ditvami 15. Tedna domačega
fílma, ki zaokrožujejo pravo
podobo te fílmske manifesta-
cije v Celju, se je, nekoliko
odmaknjena od pozornosti
širše javnosti, uspešno zaklju-
čila že četrta filmska video
delavnica. Namenjena je bila
predvsem tistemu krogu film-
skih ljubiteljev, ki želijo
z gibljivo sliko izraziti lastno
ustvarjalnost in se pobliže
seznaniti z elementi nastaja-
nja filmskega projekta.
Generalno pokroviteljstvo
Gorenja je narekovalo tudi iz-
bor teme - ekonosmko propa-
gandni film, s katerim se v vi-
deo delavnici doslej še nismo
srečali. Iz Titovega Velenja je
bila tudi večina udeležencev
letošnje delavnice, ki se sicer
združujejo v Kinu 16, kjer de-
luje v prostorih Kulturnega
doma - v Stiskani - vrsta sek-
cij, ki s svojim delom soobliku-
jejo kulturno podobo mesta.
V prijetnem, ustvarjalnem
vzdušju je potekalo delo in so
se rojevale ideje. V improvizi-
ranem studiju so snemali,
montirani in glasbeno opremi-
И reklamni video spot, ki mor-
da res ne bo predvajan na TV,
je pa dovolj kvaUteten in ino-
vativen, da vzbuja priznanja
tudi med tistimi, ki jih je obli-
kovanje ekonomsko propa-
gandnih sporočil vsakdanji
kruh. Poleg pokrovitelja in go-
stiteljev - Kina 16 - so delo
s strokovnimi nasveti omogo-
čih Jure Pervanje snemalec.
Tugo Štiglic - režiser in dra-
maturg Gorazd Perko.
Dosedanji rezultati navdušu-
jejo, zato ne preseneča dejstvo,
da je tudi program za nasled-
nje leto že oblikovan. Želja or-
ganizatorjev, je, da bi video de-
lavnica živela vse leto in da bi
bili rezultati vidni vsem zainte-
resiranim že na prihodnjem
Tednu domačega filma. Video
filmi, ki so nastah v dosedanjih
delavnicah so bolj dokument
časa in možnosti, ki so se spre-
minjale iz leta v leto, navduše-
nju nad medijem ni sledilo po-
globljeno in kontinuirano de-
lo, ker je bilo časa, ko zanj tudi
premalo pravih vzpodbud. Na
iniciativo udeležencev video
delavnice TDF bo v januarju
izšel razpis za scenarij, na kate-
rega bodo povabljene vse vi-
deo sekcije iz širšega celjskega
območja, njegova reahzacija
(snemanje, montaža, izbor
glasbe ...) bo tekla skozi vse
leto. video pa bo predstavljen
v alternativnem video progra-
mu 16 ZDF.
S 15. TDF so poročali: Ines
Drame, Ivana Fidler, Robert
Gorjanc, Nada Kumer, Brane
Piano, Mateja Podjed in Dam-
jana Stamejčič, vse fotografi-
je: Edi Masnec.
Rekii so o TDF
Tone Zimšek, predsednik skupš-
čine občine Celje: Letošnja prire-
ditev je, kot vselej doslej, lepo
uspela. Organizatorji so se potrudi-
li, uspeli pridobiti praktično vse,
kar nekćg pomeni v jugoslovanski
kinematografiji, med drugim celo
šest novih slovenskih filmov. Ob
TDF pa me navdaj^o tudi drugi,
zame pomembnejši občutki. Takš-
ne manifestacije im^o namreč šir-
šo razsežnost, zlasti v teh kriznih
časih. Za razreševanje naših druž-
benih vozlov je pravo, iskreno kul-
turno poslanstvo lahko učinkovi-
tejše od preštevilnih dvomljivih
ekonomskih in političnih ukrepov
in zares veseli, da je tudi Celje k te-
mu nekaj prispevalo.
Ljubiša Samardžič, igralec: Že
več let prihigam v Celje, zato ne bi
mogel govoriti o kakšnih posebnih
občutkih. Vse je utečeno, na svo-
jem mestu, tako kot na takšni prire-
ditvi mora biti. Če nek filmski festi-
val doživi petnajsti jubilej, je to n^-
boljši dokaz rijegove uveljavitve in
pomembnosti. Tudi zaradi tega,
ker ne gre zgolj za predvajanje fil-
mov, ampak se vrstijo srečanja
ustvarjalcev, pogovori z občin-
stvom, posvetovanja, filmske de-
lavnice itn. Vse to razvya filmsko
umetnost in jo približuje širšemu
občinstvu.
KaUa Žnidaršič, učenka 3. razre-
da OS Slavko Šlander Celje: Všeč
mi je, ker na Tednu domačega fil-
ma prikazujejo veliko filmov in ri-
sank. Mi smo gledai risanko Čudež-
ni gozd, v kateri mi je bilo najbolj
všeč to, kako je kaktus ukazoval
sekiram. V spominu mije ostal tudi
film Kala, zaradi srečnega konca.
Če bi bila režiserka, bi tudi sama
snemala takšne filme.
Brane Knežević, mladi gledalec
iz Celja: Lepo je, da je v okviru
TDF predstavljenih kar šest slo-
venskih celovečercev, žalostno pa
je to, da se kar štirje režiserji loteva-
jo povojnega obdobja in takratnega
življenja. Mslim, da je ta čas že
izpovedan in veliko bolj pozdrav-
ljam Galetovo Ljubezen nam je
vsem v pogubo, ki je nastala po
Tavčarjevi Literarni predlogi. Čas bi
že bil, da bi se filmarji lotili tekstov
Rudija Šelige. Posebej pa bi letos
izpostavil dva filma. Usodni telefon
in Že videno, ki po mojem mnenju
sodi v sam vrh svetovne kinemato-
grafije.
Jure Toplak, podpredsednik po-
slovodnega odbora SOZD Gore-
nje: Z vidika Gorenja kot general-
nega pokrovitelja TDF moram reči,
da so se organizatorji resnično po-
trudili v predstavitvi našega imena
in to tako v grafični podobi, kot
tudi v omenjanju našega imena in
celo snemanju filma v okviru film-
ske delavnice. Kako je pokrovitelj-
stvo Gorenja odmevalo v širšem ju-
goslovanskem prostoru, zaenkrat
še ne morem reči in tudi dogovori
za kasnejše sodelovanje s TDF nas
še čakajo. Splošen vtis pa je zado-
voljiv, čeprav moram reči, da tudi
v Gorenju nismo izpolnili vseh na-
log, s katerimi bi TDF lahko še bolj
pomagali.«
Marjan Strojan, novinar Radia
Ljubljana: Naš film je v velikem
zaostanku za našo socialistično
stvarnostjo. Prvih pet let smo na
Tednu domačega filma v glavnem
gledali partizane, hosto, kmete, de-
lavce, kulake itn. do leta 45. Potem
pet let v glavnem nismo gledali ni-
česar, razen tu in tam kakšnega do-
brega filma. Potem je prišlo Krizno
obdobje, v naslednji petletki bomo
pa, kot seje videlo letos, spet gleda-
li partizane in hoste in kmete itn.
samo do prvih petih let po vojni (v
glavnem). Upam, da bo v času prve
celjske ekspedicije v medzvezdni
prostor v naslednjem tisočletju
filmsko že pokrita tudi tematika
Agrokomerca (v žanru kriminalke),
sprejemanje protiinflacijskega pro-
grama (science-fiction) in ekološka
problematika (srhljivka v slogu
Propad Hiše Usher). 15. Teden do-
mačega filma mi bo ostal v lepem
spominu tudi zaradi tega, ker je na
njem Franci Slak izjavil, da ne bo
več snemal. Vse ostalo je znotraj
normalnega, tudi to, da so zmagah
Hudodelci, kar pri nas res ne more
biti kakšna posebnost.
2. stran - novi tednik
12. november ifisr»
Zdravo!
že diši po snegu!
Ja, tako hitro beži čas.
Nismo še pozabiU na
sončne počitnice pa nas
že priganja zima. In grozi
mraz. Pa s^j k sreči ma-
me, babice in tete že ple-
tejo tople puloverje, šale^
kape, rokavice, da hlad
ne bo mogel do živega.
Torej: smuči in sanke
bo treba počasi pripra-
vití!
Vaša Nadja
V uubllano
šli smo v Ljubljano. Skozi
okna smo videli reko Savo. Bila
je zelo široka. Videli smo nasade
hmelja, hiše in travnike. Šli smo
v Cankarjev dom. Bil je zelo ve-
lik. Videli smo spomenik n^več-
jega pisatelja, Ivana Cankarja.
Gledali smo film Tam, kjer reka
potemni. Všeč mi je bila narava,
najbolj pa delfin. Šli smo v naj-
večjo trgovino Maksimarket. Ko
smo morali čakati, smo šli na tor-
to, ki je bila zelo dobra. V Ljub-
ljani mi je bilo zelo lepo.
ZINKA POTNIK, 6.Г.
OŠ Pohorski odred
SLOVENSKE KONJICE
Jesen na obisicu
Tetko Jesen smo praznovali
otroci iz vrtca in učenci 1. in 2.
razreda.
Praznovali smo na šolskem
dvorišču. Okrasili smo ga s polj-
skimi pridelki, vinsko trto in go-
bami. Bilo je zelo lepo, ker smo z
denarjem kupovali sadje, groz-
dje, pečen kostanj, hruške, slive.
ImeU smo denarnice, ki smo jih
izdelali sami.
Jaz sem bila zaposlena v banki
in sem dajala denar. Moja sošol-
ka pa je prodajala hruške.
MOJCA KRAJNC, 2.b
OŠ XIV. divizije
DOBRNA
Kostanj
Po kosilu smo se odpravili na
Gračič nabirat kostanje. Nabrali
smo jih pol vrečke. Med nabira-
njem kostanjev smo našli nekaj
lisičk. Veseli in zadovoljni smo
se vračali proti avtomobilu. Od-
ločili smo se, da bomo kostanj
spekli v Konjicah pri sestrični
Lauri. Laura nas je vsa vesela
sprejela. Stric SUvo in ati sta za-
kurila in spekla kostanj. Bili so
zelo dobri. Teta Marina pa nam je
za žejo prinesla novega mošta.
Zadovoljni smo se vrnili domov.
KATJA RUŠNIK, 4. b
OŠ ZREČE
V bolnIiniGl
Bolnišnico obiskiyejo vsi lju-
dje, ki so bolni. Zlasti je v bolniš-
nici veliko starih ljudi. Stari lju-
dje so živeh dolgo, zato hitreje
zbolijo. Nimajo več mladih nog
in mladih oči. Toda pomaga jim
bolnišnica.
Nekoč je bil moj dedek v bol-
nišnici. Že prvi dan sem ga šel
obiskat. Ko sem tako hodil po
bolnišnici, sem videl veliko mla-
dih ljudi, ki so šepali. Videl sem
tudi veliko ubogih starčkov. Pre-
mišljeval sem, kako hudo bi bUo,
če ne bi imeli bolnišnice. Spomin
se mi je vračal v preteklost. Med
drugo svetovno vojno. Dedek mi
je pripovedoval, da takrat niso
imeli takšnih bolnišnic, kot jih
imamo sedaj. Tudi toliko zdravil
' še niso imeli. Ko sem tako premi-
šljeval, je pot hitro minila. Že
sem stal pred vrati. Potrkal sem.
Čez nekaj časa so se odprla. Vi-
del sem visoko postavo. Bü je
moj dedek. Objela sva se in se
začela na dolgo in široko pogo-
vaijati. Pogovor naju je zavedel
in začela sva se pogovaijati o bol-
,nišnici. Dedek je nejevoljno go-
voril. Potem sem se tudi jaz raz-
jezil in rekel: »Kje bi se pa zdra-
vil, če ne bi bilo bolnišnice?«
Dedku so zatrepetale ustnice
inje pristavil: »Prav imaš!«
Jaz sem bil zadovoljen, da sem
ga prepričal, da brez bolnišnice
ne bi mogel živeti.
MATJAŽ PRISLAN, 6. a
COŠ Fran Roš
CELJE
MoJ sošolec
Sebastjass
že v prvem razredu smo dobili
novega sošolca Sebastiana. Pre-
den je šel v šolo, je stanoval
v Nemčiji. Prvo leto še ni znal
govoriti slovensko. S pomočjo
tovarišic seje le naučil. Zdaj je že
dober učenec. V razredu ga ima-
mo vsi radi.
KLEMI RENČELJ, 2.r
OŠ KOMPOLE
Se o počitnicah
čeprav se je pouk že pričel, mi
misli áe vedno uhajajo k počitni-
cam. Beograjska ambasada nas
je poklicala, če bi hoteli zastopati ^
Jugoslavijo na festivalu otrok na
Kubi. Obiskujem namreč že sed-
mo leto plesno skupino Igen. Ker
je bila to za nas izredna prilož-
nost, smo privolili in јиЦја odpo-
tovali na Kubo.
Z letališča v Zagrebu smo pole-
teli v I'rago, kjer smo prenočili.
Naslednji dan smo leteli na progi
Praga-Montreal-Cuba-Havana,
ki je glavno mesto Kube. Do
Montreala smo leteli deset ur, iz
Montreala so Kube pa Se štiri
ure, skupaj torej štirinajst ur. Na
letalu smo dobili kosilo. Ko sem
pojedla, sem malo zaspala. Zbu-
dila sem se, ko smo se že spuščali
nad Kanado. Spet sem se morala
pripeti. V Kanadi smo stali pol
ure, nato pa smo se odpeljali na-
prej. Že smo pristali na letališču
v Havani. Ko smo stopili iz letala,
nas je močno presenetil zrak, ki
je bü zelo soparen, čeprav je bila
noč. Na letališču nas je pričakala
delavka jugoslovanske ambasa-
de. Poiskali smo svoje potovalke,
jih naložili v avtobus, ter se odpe-
ljali. V Kubanski vasi Tai-ara smo
imeli počitek, nato pa smo se od-
peljali v mesto Varadero, kjer se
je odvijal festival. Tam so nas
razdelili v sobe. Kmalu smo imeli
kosilo. Kasneje smo se spoznali z
vodičem, ki je znal govoriti hrva-
ško. Ko smo izvedeli, da lahko
gremo na plažo, smo kar posko-
čili in odhiteli. Kar dih nam je
zastal, ko smo videli, kako lepa je
peščena plaža, katero obdajajo
palme, še bolj pa, ko smo začutile
toplino morja. Tako se je dogaja-
lo dva dni. Kmalu smo večeijali:
riž, stisnjeno meso in lubenica.
Vsak dan smo jedli riž.
Spoznali smo Mehikance, Por-
toričane, Kubance...
Udeležili smo se predstave, ki
je büa pripravljena za Fidel Ca-
stra. Ker je bilo zelo vroče, smo si
zvečer prinesle jogije na balkon
in spale pod müim nebom. Ob
sedmi uri zjutraj smo imeli bud-
nico. Nekega dne je prišel tudi
argentinski nogometaš Diego Ar-
icando Maradona.
Koža nam je močno porjavela,
kar tudi ni čudno, saj j bilo ves
čas vroče, več kot 40 stopinj. Že
moije je imelo 30 stopinj.
Dnevi so hitro bežali in bližal
se je čas odhoda. Nekateri so od-
šli že prej. Imeli smo Se potova-
nje z ladjo, ribji piknik, ogled tu-
rističnega mesta Varadero, praz-
novaiye maSkarade, potovarye v
vas Cardenas in praznovanje
rojstnega dne. Zadnje dni smo
skoraj ves dan preživele na plaži.
Vendar je prišel dan odhoda. Z
žalostjo smo se poslovili çd prija-
teljev. Odpeljali smo se v vas Ta-
rara, kjer smo prespali zadtvjo
noč. Naslednji dan smo si ogle-
dali glavno mesto Kube, Havano.
Zvečer pa smo «se odpeljali na
letališče. S solzami v očeh smo se
poslovili od vodiča. Kmalu smo
že spet sedeli v letalu, vzleteli in
še zadnjič s pogledom objeli to
prečudovito Kubo. LeteH smo
nad Veliko Britanijo, Belgijo,
Nemčijo, do Prage, kjer smo ime-
li letalo za Zagreb.
Odpeljali smo se veseli, ker bo,
mo zopet doma in hkrati žalostni,
ker smo morali zapustiti Kubo
ter mnoge prijatelje, ki smo jih
našli. Starši so že nestrpno čakali
pred Turško mačko. Ko smo se
pripeljali, smo si veselo popadali
v objem. Vsak je vzel svojo prt-
ljago in se odpravil domov. Do-
ma sem še dolgo govorila o svo-
jih doživetjih na Kubi, ki sem si
jih za vedno vtisnila v spomin.
URŠASEVNIK, 7.C
Prva osnovna šola
CELJE
MoJ hranllnllf
Imam hranilnik. Je rdeče bar-
ve. Na njem so čme pike. Na vr-
hu ima odprtimo. V njega dajem
denar. Kadar je poln, ga z mami-
co odneseva v banko.
LUCIJA SEVŠEK, 1. b
OŠ VOJNIK
Le trije kvadratki so med seboj enaki. Atka že ve,
kateri, kaj pa ti?
Kojih najdeš, jih obkroži, potem pa sličico izreži. Nalepi
jo na dopisnico in jo do torka, 17. novembra 1978, pošlji na
Novi tednik. Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje. Na enega od
reševalcev čaka nagrada AERO.
Rešitev prejšnje Atkine zanke paje: PASTIRCI. Žreb je
tokrat za nagrado izbral: Damijana NAREKS, Velenjska
cesta 10, Žalec.
Spet so se nam oglasili iz osnovne šole v Podčetrtku m nas
rešili iz zadrege, saj nam je zaloga fotografij za objavo pošla. Rok
Petan je napravil razgiban posnetek sošolcev, ki dokazuje, da se
na starem deblu lahko napravi še kaj več, kot gasilska slika.
Malce bo seveda moral paziti pri kemični obdelavi, saj se mu
papir pod povečevalnikom očitno zvija in s tem na robovih dela
neostrino. Običajno zvit papir zravnamo z potegom ob rob mize,
seveda pa je najbolj zanesljiv postopek ta, da ga vstavimo
v masko.
Presenečeni smo bili nad izjavo mladega fotografa iz osnovne
šole Antona Aškerca v Titovem Velenju, kjer so do sedaj dosegli
vsa najvišja priznanja akcije Pioniiji fotografirajo, da na njihovi
šoU nimajo več posluha za fotografijo. Vsekakor se borno o tem
prepričali; morda z obiskom pri njih, verjamemo pa, da je tako
še na prenekateri šoli.
In še na nekaj bi vas radi opozorili. Foto kino društvo Celje
pripravlja ob svoji 40-letnici razstavo fotografij in bar\mih diapo-
zitivov na temo Celje in Celjani in prosto temo. Sodelujejo lahko
fotoamatem iz Celjske občine, pripravih pa so tudi nagrade in
priznanja. Ce ste pripravljeni sodelovati tudi vi, lahko pošljete
na njihov naslov po 10 fotografij do 12. decembra.
Fotolik, ki je pokrovitelj naše akcije, pa sporoča, da je zvišal
vrednost bonov za objavljeno fotografijo v tej rubliki, na 4000
din. Vnovčili jih boste lahko v njihovi prodajalni na Tomšiče-
vem trgu. Tisti, ki letos še niste prejeU kuponov, jih lahko
pričakiyete v teh dneh, ostalim pa pošiljamo priporočilo, da se
akciji čimprej priključijo in skušajo priboriti kupon oziroma eno
od številnih nagrad ob koncu akcije.
UREDNIK FOTOGRAFIJE
Sklad stavbnih zemljišč občine Celje
razpisuje
na podlagi 52. in 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS št. 18/84)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo obrtno-
stanovanjskega objekta v zazidalni soseski
obrtna cona Lava.
Na stavbnem zemljišču iz tega natečaja je predvidena
gradnja obrtno-stanovanjskega objekta. Zazidalni pogoji
objektov so razvidni iz prostorsko izvedbenih načrtov, ki so
interesentom na vpogled pri Zavodu občine Celje za planira-
nje in izgradnjo, Aškerčeva 15/111.
Natečaja se lahko udeleže pravne in fizične osebe.
1.	Pismene vloge je potrebno vložiti v roku 10 dni po
objavi natečaja.
2.	Ponudniki morajo vložiti pismeno vlogo na naslov:
Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo, Aškerčeva 15,
Celje.
V vlogi morajo nedvoumno izjaviti, da sprejemajo vse
razpisne pogoje in priložiti potrdilo o vplačani varščini,
dokazilo o stanovanjskih razmerah, številu družinskih čla-
nov, skupni dohodek družine, namensko varčevanje pri
poslovni banki, ev. posebnih pogojih dela, potrdilo o obrtni
dejavnosti.
Varščina znaša 5% od vrednosti stavbne parcele, vplača
pa se na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Celje št.
50700-654-112.
Vplačana varščina se šteje delno plačilo cene stavbnega
zemljišča oz. se ponudniku vrne, če mu parcela ni dode-
ljena
3.	Komisija za oddajo stavbnega zemljišča bo obravna-
vala vse prispele vloge v roku 5 dni v sejni sobi Zavoda
občine Celje za planiranje in izgradnjo, Aškerčeva 15.
4.	Stavbno zemljišče bo na osnovi točkovnega sistema
oddano tistemu ponudniku, ki bo po pogojih zbral največ
točk.
Prednost ima:
-	ponudnik s slabšimi stanovanjskimi pogoji,
-	ponudnik, ki ima večje število družinskih članov skup-
nega gospodinjstva,
-	ponudnik z nižjimi dohodki na družinskega člana skup-
nega gospodinjstva,
-	ponudnik oz. njihovi družinski člani skupnega gospo-
dinjstva, ki so invalidi ali bolniki s kronično boleznijo,
-	mlajše družine pred družinami s preskrbljenimi otroki,
-	deficitarna obrtna dejavnost.
5.	V ceni stavbne parcele je zajeta odškodnina za pravico
uporabe zemljišča ter stroški priprave in opreme stavbnega
zemljišča s primarnimi in sekundarnimi napravami, vodo-
voda, kanalizacije, električnega omrežja in ceste brez pri-
spevkov za priključitev na vodovod, kanalizacijo in elektro-
energetskega soglasja. Priklopna mesta na te naprave so
določene v lokacijski dokumentaciji.
6.	V ceni ni vsebovan prispevek za spremembo namemb-
nosti kmetijskega zemljišča (Uradni list SRS št. 17/86).
7.	Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča
je 30 dni po zaključku natečaja. O izzidu natečaja bodo
ponudniki obveščeni pismeno.
8.	Nastop posesti na razpisanem stavbnem zemljišču bo
možen takoj po plačilu pogodbenega zneska.
9.	Rok za plačilo stavbne parcele je 30 dni po podpisu
pogodbe. Plačilo je lahko izvršeno v gotovini ali z bančnim
kreditom.
10.	Investitorji so dolžni zgraditi objekte do III. gradbene
faze v roku pet let po nastopu pravice uporabe. Po preteku
tega roka lahko upravljalec stavbnega zemljišča odvzame
zemljišče ob enakih pogojih, kot ga je dodelil. Vplačana
varščina se v tem primeru ne vrne.
11.	Stroške zemljiškoknjižnih dejanj v zvezi z vknjižbo
pridobljene pravice po tem natečaju nosi Sklad stavbnih
zemljišč občine Celje.
12.	Predmet tega natečaja je naslednje zemljišče:
ј2. november 1987
novi tednik - stran 15
Rekordi »afere Drame«
fiazensM postopek ie trajal kar sedem let In je bil
tudi precej drag
Xe dni je na celjskem višjem sodiš-
¿Ц končno dobila sodni epilog afera
2 laške bencinske črpalke INA, ki so
jo sicer odkrili že prd sedmimi leti.
Višje sodišče je 55-letnemu Ivanu
prametu iz Strmce pri Laškem potr-
dilo kazen - 4 leta zapora, stransko
denarno kazen 200.000 dinarjev in
'varnostni ukrep prepovedi opravlja-
¡gja poklica s katerim je povezano
razpolaganje z družbenim premože-
njem, za pet let.
Sicer pa so Ivanu Drametu v kazen
vàteli čas prebit v priporu od 23. sep-
tembra leta 1980 do 3. julija leta 1981,
prvostopenjsko sodišče pa ga je obso-
dilo zaradi grabeža storjenega s pone-
verbo. V letih 1972 do 1980 si je na-
mreč postopoma (v več zneskih) sku-
paj prigrabil 1,3 milijona dinaijev. V ti-
stih letih je bil to kar čeden znesek
- 130 mesečnih osebnih dohodkov, ki
jih je takrat dobival Drame - leta oziro-
ma inflacija pa so prigrabljeno vsoto
precej razvrednotila. Sicer pa je javni
tožilec očital Drametu, da si je prilastil
precej večji znesek - 3,728 milijonov
dinaijev.
Na sodbo prvostopenjskega sodišča
sta se pritožila tako javni tožilec, kot
zagovornik obtoženca, vendar je višje
sodišče obe pritožbi zavrnilo kot ne-
utemeljeni.
Glede na to, da je šlo za pred sedmi-
mi leti zelo razvpito afero in da je bil
obtoženec prcej dolgo v priporu, je po-
stopek na celjskem sodišču potekal
odločno predolgo. Zagovornik obto-
ženca je s tem sicer dosegel enega od
ciljev - oddaljenost dogodka, ki je
s tem postal tudi olajševalna okohšči-
na pri izreku kazni, zato pa se je zelo
odebelil sodni spis v tej zadevi - na več
kot 1000 (tisoč) strani. Postopek je bil
tudi precej drag, s^ je bilo narejenih
kar nekcO izvedeniških mnenj. Potreb-
no pa je povedati, da je zagovornik
zadnji dan obravnave na prvostopenj-
skem sodišču predlagal še nove doka-
ze, vendar jih je senat zavrnil, ker je
menil, daje dejanje dovolj razjasnjeno
in grabež dokazan.
»Afera Drame«, ki je imela nekaj
presežnikov že, ko sojo odkrili, je torej
dobila že nekaj »sodnih rekordov«.
SREČKO ŠROT
NOČNI
CVETKE
•	V Celju so miličniki
prijeli četverico preproda-
jalcev bund. Suad in Se-
bastjan D. ter Fatmir in
Mustafa I. so bunde proda-
jali znatno dražje, kot so jih
kupovali v Makedoniji, še
vedno pa ceneje, kot je tre-
ba zanje odšteti v trgovini.
Preprodajalsko verigo bo-
do razvozljale inšpekcijske
službe, bunde pa so tačas
pri miličnikih.
•	V restavraciji Nova
vas je d^al preveč duška
svoji razigranosti Jože L.
Ko je postal le preveč raz-
posajen, so prihiteh milič-
niki in Jože se je ubogljivo
napotil domov. Vendar se
je že čez kćikšno uro vrnil in
nadaljeval z razgrajanjem.
V drugo se mihčniki niso
dali pretentati in so ga pri-
držali.
•	Ne da bi potrkali, so
miličniki vstopih in zmotili
sredi večerje Muhameda
M. in Milutina J. Vendar ni-
so bili miličniki nevljudni,
pač pa sta bila Muhamed in
Milutin predrzna. Večerjo
sta si namreč privoščila
sredi zaprte trgovine na Te-
harski cesti. Nič čudnega,
da sta bila lačna, saj sta be-
žala iz zapora.
•	Čeprav so Danijelu L.
mihčniki že v Laškem pre-
povedali vožnjo, se je voz-
nik še nekako pretihotapil
do Celja. Tu pa ga je znova
čakala miličniška zaseda in
Danijel je namesto v garaži
parkiral v prostorih za trez-
njenje.
•	Pri miUčnikih je pre-
nočil tudi Martin D. iz Krai-
gherjeve ulice, ki se je
prevzgoje žene lotil s pest-
mi. Ni ga motilo, da je nje-
govo divjanje moral gledati
tudi otrok.
Dva požara
V torek je zagorelo na gospodarskem poslopju na
Andražu pri Polzeli. Ogenj se je na poslopju, ki je last
Branka Turnška, razplamtel окоИ osmih zvečer.
Sumijo, da ga je povzročil cigaretni ogorek.
Le pol ure kasneje pa je ogenj do tal uničil leseno
poslopje na Trnovem nad Laškim. Sosedje so živino
rešili, požara pa je osumljen 54-letni K. G., ki so ga
miličniki prijeli v bližnjem gozdu.
PROMETNE
NESREČE,;.
Voznik pobegnil
v ponedeljek dopoldne je
28-letni Miran Gosek na Gre-
venbroiški ulici v Celju zbil
kolesarja, 27-letnega Čeda
Košiča. Osebni avtomobil je
je zaneslo z desne na levo, na
kolesarsko stezo. Voznik je
po nesreči pobegnil, vendar
so ga kmalu izsledili.
Avtomobil v Savinjo
Na cesti Solčava-Luče se
je pripetila prometna nesre-
ča, v kateri je umrl 45-letni
Hubert Herček iz Mozirja.
Voznik, 26-letni Franc Do-
rofenik pri odcepu za Roba-
nov kot ni zvozil ostrega
ovinka na most preko Savi-
nje. Zadel je v ograjo, nato
pa se je avtomobil prevrnil
v reko. Voznik seje v nesreči
hudo ranil.
Posredovalnica z veliko
izbiro - mali oglasi v
Novem tedniku
Podiral tule smreke
Na sodišču v Slovenskih
Konjicah so obsodili za gozd-
no tatvino na denarno kazen
100.000 dinarjev Branka M. iz
Vitanja. Branko se je neuspeš-
no pritožil na Višje sodišče,
ker je senat zavrnil njegovo
pritožbo.
Branko M. je lani posekal tri
najlepše smreke v gozdu last
GG Celje, Tozd Vitanje, potem
pa se izgovarjal, daje mislil, da
seka v svojem gozdu.
Prvostopenjsko sodišče je
njegov zagovor spodbilo po
pričanju dveh delavcev Gozd-
nega gospodarstva, ki sta nje-
govo dejanje tudi označila kot
»gozdni rop«. Branko M. je na-
mreč posekal lepo raščeni
smreki, kiju gozdarji še precej
let ne bi posekali, zato je precej
škode tudi na prirastu.
Za gozdno tatvino je zagro-
žena kazen 15 dni do treh let
zapora, sodišče pa je obtožen-
cu štelo kot olajševalno okoliš-
čino dejstvo, da mora skrbeti
za mladoletne otroke. Zato je
senat menil, da bo tudi tako
omiljena (denarna) kazen do-
segla svoj namen in da Branko
M. v bodoče ne bo več podiral
tujih smrek.
Vinjeii vozil po levi
in zakrivil nesrečo
Višje sodišče v Celju je
potrdilo kazen - leto dni in
6 mesecev zapora 38-letne-
mu Stjepanu Dovečarju iz
Kavč pri Titovem Velenju
zaradi hudega kaznivega
dejanja zoper varnost jav-
nega prometa. Dovečar je
27. julija leta 1985 povzročil
hudo prometno nesrečo,
v kateri je umrla Viktorija
M., še dve osebi pa sta bili
ranjeni.
Do nesreče je prišlo na ce-
sti med Šoštanjem in Tito-
vim Velenjem, ko seje Dove-
čar precej vinjen vračal iz
Šoštanja domov. V Pesjem
je zapeljal v levo, kjer je trčil
v osebni avtomobil, ki ga je
iz nasprotne smeri pripeljal
Miran Kumer. V hudem trče-
nju je umrla sopotnica v Ku-
merjevem avtomobilu, dru-
ga sopotnica Štefanija K. je
bila huje ranjena, voznik Ku-
mer pa lažje.
Stjepan Dovečar je v zago-
voru na prvostopenjskem
sodišču povedal, da je prej-
šnji večer praznoval in legel
šele zjutraj. Kmalu nato gaje
prišel zbudit sodelavec iz
Vegrada, jzato je moral
v službo v Šoštanj.
V Šoštanj ga je peljal sode-
lavec, nazaj pa se je vračal
s svojim osebnim avtomobi-
lom, čeprav je bil precej vi-
njen.
Prvostopenjsko sodišče ga
je za kaznivo dejanje, za ka-
tero je zagrožena kazen od
enega do osmih let zapora,
obsodilo na leto dni in 6 me-
secev zapora in mu za dve
leti prepovedalo vožnjo mo-
tornih vozil B kategorije. Se-
nat je pri tem upošteval ob-
toženčevo priznanje, daje bil
v nesreči sam huje ranjen,
kot tudi dejstvo, da je vozil
močno vinjen in hude posle-
dice prometne nesreče.
Na sodbo se je pritožil ob-
toženec oziroma njegov-za-
govornik, vendar je Višje so-
dišče menilo, da pritožba ni
upravičena.
S. ŠROT
POTROŠNIK Celje vam nudi nakup ženske,
moške in otroške konfekcije na obročno
odplačevanje - 5 mesecev, brezobrestno.
Obiščite Potrošnikove poslovalnice
-	BLAGOVNICA NOVA VAS
-	BLAGOVNICA VITANJE
-	BLAGOVNICA ŠENTJUR
-	MARKET VOJNIK
-	POSLOVALNICA »VRELEC« DOBRNA
-	POSLOVALNICA »TEKSTIL« in »KONFEKCIJA^
LAŠKO
ELEKTROKOVINARNA OPREMA
TITOVO VELENJE
KADROVSKA SLUŽBA
DO EKO Titovo Velenje
razpisuje
prosta dela in naloge
vodenje tehnologije
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogo-
jev izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	dipl. ing. strojništva
-	5 let delovnih izkušenj na enakih oz. podobnih
delih in nalogah
-	aktivno znanje tujega jezika
Nudimo enosobno stanovanje v Titovem Velenju
(možna takojšnja vselitev).
Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Pisme-
ne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
na naslov:
Kadrovska služba, Elektrokovinarska oprema Titovo
Velenje, Štrbenkova 10.
Kandidati lahko vse dodatne informacije dobijo po
telefonu št. (063) 855-151 int. 210.
Kandidati bodo sprejeli odgovor v 30 dneh po pote-
ku razpisa.
Razpisna komisija pri
VIO Šmarje pri Jelšah
TOZD OŠ »BK<< Rogaška Slatina,
Kidričeva 24, 63250 Rogaška Slatina
razpisuje dela in naloge
Ravnatelja osnovne šole Ratanska
vas
Kandidat mora poleg pogojev, določenih z Zakonom
o OŠ, Zakonom o združenem delu in Družbenim
dogovorom o oblikovanju kadrovske politike, izpol-
njevati še naslednje pogoje:
-	imeti mora najmanj 5 let delovnih izkušenj po
opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraže-
valnem delu.
-	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti,
ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresni-
čevanju motivov in nalog osnovne šole
-	da je pri svojem pedagoškem delu dosegel delov-
ne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno
opravljal naloge pedagoškega vodje šole.
-	da priloži svoj razvojni program dela in življenja
osnovne šole
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
pošljite v 15 dneh od objave razpisa.
Nastop dela 1. 2. 1988. O izidu razpisa boste obve-
ščeni v 30 dneh po izbiri.
kovinotelina
TOZD INŽENIRING
Delavski svet
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
1.	vodja programa zastopništev
2.	vodja programa Beograd
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva-
ti še naslednje:
Pod 1. in 2.:
-	VII. stopnja strokovne zahtevnosti tehnične smeri
-	5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah v enaki
ali sorodni dejavnosti
-	opravljen poseben strokovni izpit
-	sposobnost za vodenje, organiziranje in razvijanje
delovnega procesa
-	da izpolnjujejo ostale pogoje določene v družbe-
nem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske
politike v občini Celje
-	da predložijo program dela za mandatno obdobje
Dela in naloge razpisujemo za dobo 4 let.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, naj pošljejo
ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15
dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA, CELJE,
Mariborska c. 7, Kadrovski oddelek (za Razpisno
komisijo TOZD Inž.)
2. stran - novi tednik
12. november ifisr»
Aero zmaguje doma
Rokometaái Aera so v sobo-
to pred približno 500 gledalci
dodali zmagam na domačem
igrišču še eno. Ugnali so ekipo
Vrbasa s 25:23 (13:11). S tem so
si priborili dve pomembni
točki, žal pa jim še ni uspelo
zmagati v gosteh.
Sobotno srečanje je bilo ner-
vozno, k čemur sta s svojimi
odločitvami pripomogla tudi
oba sodnika. Igralci obeh ekip
so bili disciplinirani, zato do
izgredov ni prišlo, pa tudi re-
zultat je bil ves čas izenačen.
Slavko Ivezič, trener roko-
metašev Aera Celje: »Večina
igralcev med tednom zaradi
bolezni ni trenirala. Z igro in
točkama sem zadovoljen, če-
prav še ne igramo tako, kot bi
lahko. Zaradi svetovnega
mladinskega prvenstva na
Reki bo zdaj prvenstvo preki-
njeno do februarja. V naši re-
prezentanci bo tudi naš član
Jeršič, tako da se nadaljuje
kontinuiteta Aerovcev v naj-
boljši mladinski selekciji.
V prostem času bomo odigrali
nekaj tekem, trenirali in po-
skušali rešiti narahljane med-
sebojne klubske odnose.«
Športna sreča se je obrnila
v prid Celjanom v zadnjih mi-
nutah prvega polčasa, ko so
povedli; vendar so gostje
v drugem polčasu rezultat po-
novno izenačih, tako da so Ce-
ljani morali zbrati moči zopet
za zadnje minute in uspeli
zmagati. V soboto je celjska
ekipa nastopila oslabljena, saj
na igrišču ni bilo, zaradi bolez-
ni, Selčana in vratarja Kapit-
leija. Svojo nalogo pa so odlič-
no opravili vratar Anžič, Jeršič
in Razgor, v zadnjih minutah
paje dragocen zadetek dosegel
Cater. N^učinkovitejši je bil
Anderluh s sedmimi zadetki,
ostale pa so dosegli: Jeršič 5,
Razgor 4, Šeško 3 ter Čater,
Kleč in Doberšek po 2 zadetka.
Rokometaši bodo do febru-
aija prekinili prvenstvo, kar pa
ne pomeni, da bodo počivali.
Premor bo kot nalašč za pri-
prave prve ekipe, da utrdi for-
mo in štarta v nadaljevanje pr-
venstva še bolj uspešno.
NATAŠA GERKEŠ
Presenečenje
v Splitu
Do presenečenja je prišlo
v II. zvezni ligi, kjer so roko-
metašice Velenja iztržile točko
na gostovanju pri vodečem
Splitu, ko so igrale 21:21. Naj-
boljša strelka je bila Čefarino-
va (8). Na lestvici so Velenjčan-
ke desete, v 8. kolu pa igrajo
doma s predzadnjo ekipo VIS.
V	republiški ligi so rokome-
taši Šoštanja doživeli v Rdeči
dvorani neljub poraz, ko so iz-
gubili s Prulami 16:17. Krajan
je dal 5 golov. Na lestvici so
šesti, v soboto pa gostujejo pri
Partizanu v Slovenj gradcu.
V	ženski republiški ligi so
pomembno zmago v boju za
obstanek dosegle rokometaši-
ce ERA Šmartno, ki so doma
premagale Itas iz Kočevja
27:26. Boletova je dala 6 golov.
ERA Šmartno je na devetem
mestu, v 10. kolu v soboto, 14.
novembra pa igra znova doma
z mariborskim Branikom.
TV
Poraza celjskih hokejistov
v 16. kolu zvezne hokejske lige je Cinkarna doživela
doma v Mestnem parku poraz z beograjsko Crveno
Zvezdo 5:6 (1:3, 1:3, 3:0). Strelci za Celjane so bih Pulka,
Bučar Bialik 2 in Kuczynski. Točki sta tako odšli k spret-
nejši, srečnejši in boljši ekipi v Beograd. Tekmo si je
ogledalo kar 1200 gledalcev, kar pomeni, da je ta šport
v zimskem času v Celju zelo priljubljen, žal pa letos igralci
z okrepitvami niso dali tistega, kar so njihovi ljubljenci
pričakovali. Glavni sodnik je bil Priboj iz Subotice. kate-
remu sta pomagala Celjana Zorko in Pinter.
V torek so celjski hokejisti v nadaljevanju prvenstva
gostovali v Beogradu pri Partizanu in izgubili z 13:4,
v soboto 14. novembra pa igrajo ob 18. uri doma z zagreb-
škim Medveščak Gortanom.
Mladinci HDK Cinkarna Celje so v 2. kolu slovenske hge
doma premagali Salvijo 7:6 (1:2, 3:4, 3:0), strelci pa so bili
Podsedenšek 3, Krobat, Kelgar, Ločnikar n Mauh po
enega. V nedeljo se bodo celjski mladinci srečali v Ljub-
ljani s Kompas Olimpijo.	m. SORŠAK
Merx prvič zmagal
I.	B ZKL moški: celjskim
košarkaijem se je v soboto
»odprlo« in to šele v 2. polčasu,
vseeno pa je bilo dovolj za
zmago nad gosti iz РиЦа, ekipo
Gradin 102:97. Nezaustavljiv je
bil tokrat Medved, ki je dose-
gel 40 točk, iz igre metal 21:16,
proste mete 8:8 in v napadu
ujel 6 odbitih žog ter v obram-
bi 5 in najveijetneje prikazal
najbolšo igro do sedaj; tudi po
zaslugi dobrih podaj soigral-
cev. Cencelj je vnesel v igro
domačih dosti svežine, raci-
onalneje kot sicer paje odigral
Pipan. Kapetan Gole, ki je do
te tekme prikazal največ, ni bil
najbolje strelsko razpoložen,
zato pa je imel 8 uspešnih sko-
kov. Prva zmaga po sedmih
porazih v igi proti solidnim go-
stom dajeta nekaj upanja za
vnaprej, kajti razveseljivo je,
da odhčna Gole in Pipan to-
krat nista nosila največjega
bremena. Morda se bosta Med-
vedu in Cenclju v kratkem pri-
družila še Govc in Urbanija, ki
sta letos na trenutke že bleste-
la. Robert Medved: »Vsako
tekmo začnem z željo, da bi
odigral kar najbolje, vendar
vedno ne gre. Tokrat je na-
sprotnik v začetku nekoliko
slabše opazil name in mi dal
priliko, da sem se razigral.
V pripravljalnem delu smo
vložili ogromno dela in čas je
že bil, da smo zmagali. Jedro
ekipe je skupaj že pet let, igral-
sko se dobro poznamo, prepi-
rov ni, le ti dve točki smo po-
trebovali zaradi psihološke
stabilnosti.« Po enotedenskem
premoru bodo Celjani dvakrat
gostovali: v Vršcu in Čapljini.
II.	ZKL ženske: košarkarice
Korsa so v Kranju tesno zgubi-
le Savo Commerce 79:78. Na-
slednje kolo: Kors : Lavčevič.
SKL moški: pomembno
zmago so si priigrali igralci Ro-
gaške na domačem igrišču
proti Postojni 72:71. Košarkar-
ji Železaija so izgubili v Dom-
žalah s Heliosom 107:96. V na-
slednjem kolu bo Rogaška go-
stovala pri Ihriji, Comet bo go-
stil Iskro Novo Gorico, Železar
pa v Celju vodečo ekipo Mari-
bora.
SKL ženske: v Celju sta se
v lokalnem derbiju pomeriU
domača Metka in konjiški Co-
met. Gostje so po boljši igri
prepričljivo zmagale 74:55
(37:24).
2. SKL moški: košarkaiji
Šentjurja so še vedno nepora-
ženi, saj so v derbiju kola ne-
pričakovano visoko v Šoštanju
porazih domačo Elektro 95:79.
Ekipa Prebolda je na doma-
čem igrišču premagala igralce
Koroške 100:88, Širše pa je dal
31 košev. Na Polzeli so domači
napolniU koš ekipi Mute
145:61. V prihodnjem kolu
Prebold gosti ekipo Bistrice,
ostale tri ekipe pa gostujejo:
Šentjur pri Koroški, Elektra
pri Muti 4П Polzela v Slovery
Gradcu.
DEAN ŠUSTER
Republiška liga: v predzadnjem kolu so predstavniki
republiške lige s celjskega območja iztržili samo tri točke.
Celjski Ingrad Kladivar je na Skalni kleti s 3:1 premagal
novinca v ligi Steklarja iz Rogaške, velenjski Rudar je
doma izgubil z 1:2 s Koprom, Elkroj pa je iztržil točko
z Rudarjem iz Trbovelj 2:2. Lestvica: 8. Ingrad Kladivar, 9.
Rudar (TV), 10. Elkroj in 14. (zadnji) Steklar. Zadnje jesen-
sko kolo bo na sporedu v nedeljo, 15. novembra: Ingrad
Kladivar gostuje v Trbovljah pri Rudarju, Rudar (TV)
v Ljubljani, Elkroj v Kopru, doma pa bo igral samo novi-
nec Steklar proti Izoli.
Vzhodna območna republiška liga zadnje jesensko
kolo: Partizan Žalec je proti pričakovanju izgubil na
domačem terenu z zadnje uvrščeno Ojstrico 1:2, »ERA
Šmartno doma z Železničarjem 0:1, edino točko pa je
osvojila Dravinja v Zagorju, koje igrala 0:0 s Proletarcem.
Lestvica: 5. Partizan Žalec 6. ERA Šmartno in 10. Dra-
vinja.
Medobčinska nogometna zveza Celje člani predzadnje
jesensko kolo: Orlica - Odred 2:5, Šmarje - Opekar 0:3 b.
b.. Kovinar - Hrastnik 1:0, Celulozar - Papirničar 1:2 in
Svoboda Brežice - Rudar Senovo 0:0. Lestvica: Kovinar
Štore 13, Papirničar Radeče in Opekar Celje po 12, Celulo-
zar Krško 10, Hrastnik in Svoboda Brežice po 8, Odred
Kozje 7, Rudar Senovo 6, Šmarje 2 in Orlica O točk. Zadnje
jesensko kolo bo na sporedu v soboto, 14. novembra:
Rudar Senovo - Orlica, Papirničar — Svoboda Brežice,
Hrastnik - Celulozar, Opekar - Kovinar in Odred - Šmarje.
TV
3» mednarodni plavalni miting
v soboto in nedeljo, 14. in 15.
novembra bo v Celju v zim-
skem bazenu Golovca 3. med-
narodni plavalni miting na ka-
terem bo nastopilo blizu 200
plavalcev iz 27 jugoslovanskih
klubov ter iz Avstrij^ Italije,
Madžarske, Poljske, Cehoslo-
vaške, pričakujejo pa tudi go-
ste z Švedske in ZR Nemčije.
V soboto dopoldne bo čas za
razplavanje, popoldne ob 17.
uri pa se bo začelo uradno tek-
movanje, ki se bo nadaljevalo
v nedeljo dopoldne ob 9.30. Na
sporedu bo osemnajst različ-
nih disciplin v različnih slogih
od 100 do 400 m. Organizator
tekmovanja, kjer se bo pred-
stavila cela vrsta odličnih mla-
dih plavalcev, je PK Klima
Neptun, ki bo izvedel tekmo-
varye v 25 metrskem bazenu
s temperaturo vode 26 stopiry
in v zraku 28 stopinj Tekmo-
vanje je za posameznike in eki-
pe, najboljši pa bodo prçjeh
priznanja.
Zvonimir Dolžan, tehnični
vodja PK Klima Neptun Ce-
lje: »Na tekmovanju se bo
predstavila tudi naša najmoč-
nejša ekipa na čelu z Jurakom,
Tešovičem, Vračunom in
Drezgičevo. Zraven bo tudi ne-
kaj mladih perspektivnih pla-
valcev od katerih več pričaku-
jemo v naslednjih sezonah.
Zraven ne bo več sester La-
vrič, ki pa pomagata pri delu
z mladimi. Ža Drezgičevo upa-
mo, da bo prebrodila krizo m
se morda usmerila na krajše
proge, Tešovič pa je prvič član,
kar tudi ni od muh, saj je kon-
kurenca močnejša. Razveselji-
vo je to, da imamo dobro zale-
dje, hudo pa, da imamo za delo
boljše pogoje pozimi, kot pole-
ti. Za celjski bazen ob Ljubljaj-
ski cesti se kaj lahko zgodi, če
ne bo denaija, da bo prihodnje
leto zaprt. Sicer pa zaradi
stranskega »rokava« ob polet-
nem bazenu tako ali tako ne
more biti nobeno tekmovanje
regularno ali priznan kakšen
rekord.
Orgcinizator se je kljub po-
manjkanju sredstev odločil, da
pripravi še nekaj spremljajo-
čih prireditev, med drugim tu-
di ogled Celja.
TV
Pionirska rokometna šola
Rokometna šola za pionirke v Žalcu poteka že drugo leto.
Šola, takšna ko je v Žalcu, je edina v Sloveniji, vodi pa jo Adi
Hudarin iz Titovega Velenje, kije tudi trener kadetske reprezen-
tance Slovenije.
Xrenirajo trikrat tedensko. Tako kot lani tudi letos sodelujejo
s starši. Skupni sestanek so imeli prejšnji teden in pokazalo se
je, da je takšno sodelovanje staršev z udeleženkami rokometni-
šole koristno. Sodeluje 27 pionirk.
Na sliki: Adi Hudarin in njegove varovanke. T. TAVČAR
Na startu dve
zmagi in dva
poraza
že na startu so se uresni-
črte ali vsaj nakazale napo-
vedi, da se bodo v novou-
stanovljeni zvezni ligi keg-
Ijači KK EMO Celje borih
proti izpadu, kegljavke pa
za naslov državnih prva-
kinj. Prvi so na startu v 1.
in 2. kolu doživeli na doma-
čem kegljišču dva poraza,
ženske pa dve zmagi. Keg-
Ijači so izgubili dvoboj
z Medveščakom 5124:5302
(najboljši je bil Kačič 901)
in z Grmoščico (obe ekipi
sta iz Zagreba) 5134:5486
(najboljši Rošer 892).
Uspešnejše so bile keg-
ljavke, ki so startale z dve-
ma zmagama proti Kristalu
2471:2420 (Nagy 443) in
Spartaku 2535:2391 (znova
najboljša Nagy 463). Prven-
stvo v zvezni ligi se bo na-
daljevalo v soboto in ne-
deljo.
TV
KOMENTIRAMO
Čigavi so konji?
v prostorih krajevne skup-
nosti Gotovije je predsednik
tehnične komisije konjeniške-
ga kluba Gotovce Miro Novak
skUcal sestanek članov. Ti pri-
zadevni člani enega v zadnjih
letih n^boljših klubov pri nas
(organizacijsko in tekmovalno)
so se znova znašli v neprijetnih
težavah. Predsednik je odsto-
pil! Poligon, kjer je bilo tudi
nogometno igrišče pa vaja za
konjenike, so Hmezadovci
spremenili v njivo s koruzo.
Temeljni kamen za nov hlev so
postavili, vendar gradnjo usta-
vili. Konje so prestavili na Lož-
nico v neustrezne, prehladne
prostore, kajti tudi konj potre-
buje toplo odejo ali vsaj topel
prostor. Širile so se govorice
o privatniških konjih, čeprav
z njimi tekmujejo tisti, ki se
z jahanjem ukvarjajo športno
ah Ijùbiteljsko. Člani kluba ne
najdejo pomoči pri ZTKO Ža-
lec in Hmezadu pa SLO in DS,
čeprav vsi vpijejo, da je konj
v današnjih razmerah še kako
potreben.
Člani kluba so pripravljeni
narediti vse, da klub še naprej
deluje in to ne v svojem intere-
su, ampak širšem. Pričakujejo
pa tudi pomoč. In vse kaže, da
jo bodo lahko še dolgo čakali.
Nekaj vprašanj: kdo bo odgo-
varjal za poškodovane konje
v mrzh kleti ? Kdo bo dal denar
za hrano? In če bi se vse tj
uredilo, kdo vse bo treskal to.
ko ob roko in se hvalil, da j¡
stvar dobro urejena! Ljudj^
v klubu so pripravljeni (in so
tudi že naredili) za delo, ve/i.
dar ne sami. Telesnokultunti
srenja z SLO in DS
končno odloči, če žeU ali potre,
bi^e takšen klub (tudi z držav,
nimi prvaki), če ne se n^ kluh
ukine. Dovolj je puhlih fra¡
raznih govornikov na коцјепј.
ških prireditvah, denar pa ns¡
dajejo drugi. Tudi, če ga d^.
jo, bodimo veseli, da imamo to,
kar bi radi imeli pa ne zmor¿
mo podpirati. Zadrgi sestanek
članov konjeniškega klubi
Gotovije (mladi, z zdravim raz-
umom in razpravljanjem, ¡ju.
beznijo do konj in konjskeg¡
športa) je izvenel v želji, da do-
bijo novega predsednika, skli-
čejo občni zbor in dobijo jasno
besedo odgovornih ali so po.
trebni ali ne. Mislimo, da sol
Člani v raznih kmetijskih kom-
binatih pa naj o tem ne razmi-
šljajo več, ampak rečejo bobu
bob. Isto velja za ostale, k^b
konjeniški klub Gotovije лј
nobena privatniška zadeva. Će
pa je, se n^ to glasno pove, á
bodo ljudje vedeU, za kaj gre.
Dokler pa bodo konje enih ja-
hali drugi in dosegali uspehe,
potem ne gre za nobeno privat-
niško zadevo.
TONE VRABl
NA KfiATKO
sin pred očetom
v prostorih društva upoko-
jencev v Grižah je šahovški
klub Žalec s pomočjo TKS Žalec
pripravil 3. občinski hitropotez-
ni turnir za posameznike, kjer je
nastopilo 36 šahistov. V fínalu
ali najboljši skupini je zmagal
Dušan Brinovec pred očetom
Francijem Brinovcem, oba ŠK
Žalec in Stanetom Skokom, ŠK
Savinjčan Šempeter ter v tolažil-
ni skupini Jože Peternel iz ŠK
Savinjčan Šempeter.
Prvi Martin Štorman
Na rednem mesečnem hitropo-
teznem turnirju ŠK Savinjčan
v Šempetru je nastopilo 12 šahi-
stov; zmagal pa je Martin
Štorman.
JOŽE.GROBELNIK
strelci nadaljujejo
s tekmovanjem
strelci so opravili 3. kolo v 1.
in 2. republiški ligi. V Žalcu je
bil derbi 2. lige med Žalcem in
SD F. Šteklič iz Škofje vasi, ki so
ga prepričljivo dobili domačini
v postavi Jani Pukmajster, Voj-
ko Škodnik, Justin Smrkolj in
Mladen Melanšek, za goste pa so
nastopili Cveto Clavan, Saška
Lamut, Željko Lamut in Branko
Žnidar. Po mnenju Toneta Jagra
Žalčani tako zasnesljivo vodijo
in ni dvoma, da se ne bi vrnih
v prvo ligo iz katere so nesrečno
izpadli.
V 1. ligi so prijetno presenetili
strelci Kovinarja Štore z zmago
v Murski Soboti nad ekipo Nor-
šincev. Streljali so Franc Hoče-
var, Vili Dečman, Ivan Kočevar
in Branko Malee odličnih 378
krogov, kar je tudi bilo odločilno
za zmago Štorovčanov. V lokal-
nem derbiju so pripravili prese-
nečenje strelci Unior Zreče, ki so
premagali SD Celje. Za Unior
Zreče so nastopli Irena Voler,
Cvetko Ljubič, Blanka Kežmah
in Franc Rubin, za Celjane pa
Alenka Pavlin, Jože Jeram, Tone
in Barbara Jager. ki je dosegla
odličnih 374 krogov, kar je za en
krog nov celjski in uradni držav-
ni rekord, ki ga je imela njena
sestra Alenka.
Ingrad še vedno
nepremagan
Inaici sekcije za namizni tenis
pri SD Ingrad so zmagali tudi v 3.
kolu repubhške B lige - vzhod
ko so doma premagali Fužinaij)
z Raven na Koroškem 7:2. Vse tr
dvoboje je dobil Maras, po dvi
pa Leber in Štrlič. V ligi, kje
nastopa devet ekip, vodi Ingrad
Bloudkova priznanja
v NazarJIh
Najpomembnejša telesnokul-
turna priznanja v Sloveniji bo-
do letos podelili v domu kulture
v Nazarjih. Bloudkovo nagrado
bo prejela Pavla Trogar iz Mozir-
ja, plaketo pa Pavel Bukovac in
Adolf Urbančič iz СеЏа ter Alojz
Jevšenak iz T. Velenja. Priredi-
tev bo 20. novembra ob 18. uri.
ko se bodo poleg ostalih zbrali
tudf vsei letošnji Bloudkovi na-
grajenci.
Celjski keric 87
I
Strokovni svet za športno re-|
kreacijo pri ZTKO pripravka no-
vo akcijo v okviru »Celjskegai
kerlca 87«. To bo zadnja letošnja
aktivnost izmed petih, kolikor'
jih je bilo treba opraviti za prido-
bitev tega priznanja. Akcija pla-
vanja bo 22. novembra v bazenu
Golovca s pričetkom ob 15. uri
Zbor vseh udeležencev bo ob I5.i
uri v avli bazena. Vstop je brez-
plačen, moški plavajo 600, žen-
ske pa 400 metrov v prosterr
slogu.
TV
Najboljši
v namiznem tenisu
Končan je spomladanski in je-
senski del tekmovanja v sindi;
kalni namiznotenški ligi. V 1. ligi
je nastopilo osem ekip, zmag^
pa je Ingrad pred ŽTO in Kov'i-i
notehno, v 2. ligi je nastopilo se-l
dem ekip, zmagal paje РТГ pred
Elektro in Gradisom, v 3. ligi pa
je med šestimi ekipami bila naj-,
boljša Zlatarna pred Cinkarno i",
Elektrosignalom.
Med ženskami v 1. ligi je sode-
lovalo šest ekip, zmagal pa
Gradiš pred Cinkarno in Kovino-
tehno, v 2. ligi je bilo pet ekip-i
prvi Blagovni center pred SIS i"!
Libelo.
Med starejšimi člani je nastopi-
lo devet ekip, zmagala je Cinkar-
na pred Obrtniki in Aero. Med po
samezniki so bili najboljši: člani,
Potočnik ŽTO, st. člani GajšeK
Aero in članice Podbrežnik In-
grad.
TV
9 november 1887
novi tednik - stran 17
■ani s if¡íaro in naiiepšiin sinom
fomenek z Dušanom Uršičem, slovenskim kantavtorjem
z Dušanom Uršičem, kantavtoijem,
ivšim »mišmašovcem« sva se nazad-
ie srečala v Rogaški Slatini, na letoš-
|i prireditvi Jugoslovanski šanson
ogaška 87. Ko se pogovaijaš z njim,
Dbiš občutek, daje otročji; pravi šalji-
ÎC je, ki pa te zna v trenutku presene-
ti z modrostjo, znanjem, kritičnostjo,
akšne so tudi njegove pesmi, ki jih
»je: igrive, pikre, nagajive, kritične,
ato so ga organizatorji te prireditve
Rogaško Slatino povabili že drugič
'gotovo ga še bodo. Kratko srečanje
"a izkoristila za klepet, zdaj bolj, zdaj
iänj resen, saj se, končno, ni treba
"ake zadeve lotevati tako zelo »reš-
il». Včasih se da skozi humor poveda-
veliko več kot s premišljeno umnim
^dovanjem.
Od kod si doma, Duško in kaj v tem
•su počneš?
Ljubljančan sem, izpod Šmarne go-
■ Trenutno sem »leteči«, ampak zdaj
Shajam na »ta pravi radio«. Prej sem
•'al na radiu Glas Ljubljane, zdaj sem
'obodni umetnik ali umetnik na svo-
^di, do novega leta, potem pa grem
'Veliki Radio. Val 202 me bo vzel.«
^lopuiaren si postal predvsem z od-
io Glasbeni mišmaš, ki sta jo z veli-
Jö uspehom vodila s Tatjano Pire.
N mišmačovcev že lep čas ni več
'^ati. Zakaj je izginila oddaja, ki je
'«la toliko zvestih poslušalcev, ta-
' ftied mladino, kot med odraslimi?
bilo kakšnega posebnega razloga
'Ukinitev te oddaje, ki je po dveh
«h ni več, ker sem čez poletje delal
'¡'Paj s Tatjano ponedeljkove po-
«dneve na Valu 202 in pri teh sem
Ko bom na Radiu redno zapo-
bom delal več. Ne vem, če bo to
'^По mišmaš, bo pa kaj drugega.
Jvoje pesmi so aktualne, družbeno
^^'čne. Se pravi, da moraš biti ved-
^ vsem na tekočem; skratka, biti
^faš dovolj razgledan, informiran.
I^rži. Vsak, ki se s čimer koli v medi-
ukvaija, mora veliko vedeti o vsak-
^jih dogajanjih. To sem se naučil
od Toneta Fornezzija-Tofa, ki mi
še vedno pomaga. Nikoh ne zamudim
Dnevnika, berem Delo, pa ne samo
šport in kroniko in male oglase. Več
kot vem, bolje se počutim kot voditelj
oddaj na radiu ah kot kantavtor. No,
zaradi tega me marsikdaj bolj boh gla-
va, kot bi me sicer, ko vidim, кад vse se
pri nas dogaja, kaj kdo govori. Ce nepi-
smeni so vsi, se lažje jih vrti, sem zapi-
sal v eno svojih zadnjih pesmi.
Kaj si se začel ukvarjati z glasbo in
pisanjem besedil?
V prvem razredu osemletke me je
starejša sestra vpisala v glasbeno šolo.
Zaradi kratkih prstov sem začel s kita-
ro, pa to takrat ni bilo preveč uspešno,
ker je bilo »mus«. Po petih letih sem
kitaro vrgel v kot, se začel ukvarjati
z zgodovino popularne glasbe, potem
pa sem kitaro spet vzel v roke: začel
sem skladati. Na začetku so bile »ma-
gična nič-pesmice«, potem so sledile
drugačne. Kmalu bo izšla moja plošča
in kaseta. Vojska je bila zame vehka
preokretnica, tudi v privatnem življe-
nju. Večina osnutkov pesmi, ki bodo
na plošči, je nastala v vojašnici.
Zakaj preokretnica tudi v zasebnem
življenju?
Mojega sovojaka, Celjana, je prihiga-
la obiskovat njegova sestra, ki je zdaj
moja žena. Imava sina, ki je najbolj
pameten in najlepši sin na svetu.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Lestvici Badia Celje
Zabavne melodije:
1.	WHO'S THAT GIRL - MADONNA	(10)
2.	IT'S A SIN - PET SHOP BOYS	(5)
3.	JAČI OD SUDBINE - BORIS	(5)
4.	WHERE STREETS HAVE NO NAME - U2	(7)
5.	1 WANT YOUR SEX - GEORGE MICHAEL	(4)
6.	NOTHING GONNA STOP ME NOW - SAMANTHA FOX	(9)
7.	NA VESELICO-OBVEZNA SMER	(3)
8.	BEAT PATROL - SPARSHIP	(2)
9.	LJUBEZEN NE STANUJE TU - AVTOMOBILI	(7)
10 CALL ME SPAGNA
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	MED PRIJATELJI - ŠTAJERSKIH 7	(9)
2.	ŽIVLJENJE NAS UČI - RŽ	(6)
3.	ZA TVOJ NAJLEPŠI DAN - DOBRI ZNANCI	(4)
4.	LEPA MORA BIT'- HENČEK	(4)
5.	MOJA DEŽELA - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(5)
6.	LJUBICA LAHKO NOČ - KMETEC	(5)
7.	PISMO SPOMINOV - FANTJE Z VSEH VETROV	(3)
8.	NOCOJ S TEBOJ B! RADA ZAPLESALA - STOPARJ	(4)
9.	KO BOŠ SAMA - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET (8)
10. ZAGODIMO SI POLKO - ALPSKI KVINTET	(7)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec_______________________________ . ______________
lestvica domačih melodij_________________
izvajalec__:_
ime in priimek__
naslov_________________________ _______________ ___________
Nagrajenca: Štefka Ocvirk, Vrunčeva 25, Celje
Joži Kokalj, Jeretinova 14, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
Radiorama je prav go-
tovo duo, ki je že nekaj
časa med vodilnimi izva-
jalci disko glasbe v Evro-
pi. Diskoteka Super Flek
je že prejšnji mesec oblju-
bila gostovanje te dvojice
v dvorani Golovec v Ce-
lju, vendar je zaradi bo-
lezni to gostovanje prelo-
ženo. Po najnovejših in-
formacijah bo duo Radio-
rama gostoval v Celju 24.
tega meseca in sicer v ok-
viru jugoslovanske turne-
je. Kot gost pa bo nastopi-
la tudi pevka Antonella
• Govorice o tem, da bo
ansambel Savinjskih 7 za
nekaj časa prenehal z de-
lom, niso iz trte izvite, saj
se nekateri glasbeniki že
udinjajo za igranje v tuji-
ni. Zato bo nastop na
»Lojtrci domačih« de-
cembra v Golevcu verjet-
no eden zadnjih v letoš-
njem letu • V zadnji šte-
vilki smo objavili, da bo
ples Žab 20. tega meseca,
zmotili smo se za en dan,
saj bo njihov ples 21. no-
vembra, dan prej pa bo
nastop skupin, ki deluje-
jo v okviru ŽPD »France
Prešeren« Celje •.
2. stran - novi tednik
12. november ifisr»
Sonce je parilo meglo; topila seje, dvigala in kopnela
pod vedno gorkejšimi žarki. Ko so dospeli na desni
breg, seje že razblinilo megleno morje. V daljavi so se
svetili nizki griči, visoko pod sinjino nad planoto se je
vozil orel.
»Kam ?« so se povpraševali.
Stari Sloven je motril obrežje s sokoljim očesom gor
in dol. Stegnil je vrat, nastavil roko ob čelo in veselo
pomežiknil. Zagledal je v trstju velike, črne záplate -
skrite brodove.
»Z brodovi nazaj, Iztokovi vojski naproti!«
Radov konj je zacepetal in grizel jekleno brzdo. Nje-
gov gospodar ga je krčevito stisnil. Žal mu je bilo vsa-
kega trenutka. Gnalo gaje z neutešljivo silo v stepo - za
Ljubinico. Stari Sloven seje ozrl na mladca preko rame
in mirno, z globokim glasom ponovil: »Polivaj ogenj s
pametjo!«
Nato je takoj odredil, da so odmotali dolge konopce,
ki so jih nosili zvite ob sedlih. Otvezli so brod. Dva
vojščaka sta stopila nanj in ga odpahnila iz bičja. Nato
so pripeli konopce za sedla in vlekli s konji široki splav
po reki navzgor proti kraju, kjer so videli druge bro-
dove. Ležali so vsi deloma na suhem. Zato so se vsi
uznojili, preden so dvignili mogočno težo z brega v
vodo. V tla so zabili kole in privezali sredi trave konje
obrije. Sami pa so odrinili s širokimi loparji na veletok
in gnali brodove na breg Slovenov.
Sonce je privozilo do zenita, ko so se vrnili na naj-
manjšem brodu. Stari Slovenje velel pluti v gosto vrbje;
tam so splav previdno skrili in ga zadelali z vejami in
trstjem. Tudi čolniček so pogreznili v blato.
»Kam ?« so vnovič vprašali vojščaki.
Stari Sloven je zasedel konja, za njim so poskakali
mladci v sedla in mu nemo sledili. Previdno je jezdil do
mesta, kjer je ležal prvi brod. Upognil se je s sedla in
iskal sledov. Ni trgalo dolgo, koje vajeni vojak zagledal
vtisnjena kopita Radovanovega konja.
»Za njim!« je velel. »Očka dobro ve, kje je tabor
Hunov. Zakaj jahal je naravnost vanj, na Svetovita, da
ne drugam!«
Jezdeci so se uvrstili v gosji red in oprezno šli za
sledom, dokler niso za trdno vedeli, v katero smer je
odšel Radovan. Do vznožja nizkih holmov, ki se vlečejo
proti jugovzhodu, so razločno sledili skoke godčevega
konja. Tu je postal svet trši, sledovi so izginili. Kljub
temu pa so bili prepričani, daje Radovan šel ob pobočju
holmov. Zato so pognali odpočite konje in drevili ob
hribcih in gozdih. Sonce seje nižalo - dan seje nagnil, a
drugo jutro morajo hiti ogledniki s poročilom ob
Donavi, kjer bo čakal Iztok z vojsko. Zato ni bilo več
časa, da bi se obotavljali. Rado je šinil mimo vseh tovari-
šev in jezdil četi na čelu. V daljavo so mu strmele oči in
žarele kakor mlademu volku, ko gre prvič na plen.
Kadar je jeknila ptica, mu je vzplalo srce, kakor bi
Ljubinica zaklicala na pomoč. Stisnil je konja in zgrabil
povodce. Nekje daleč, se mu je zdelo, je nekaj zarenčalo.
»Tunjuš!« je naglo pomislil in iskal z desnico ostre
sekire ob sedlu.
Bližal seje večer. Dolge sence so se hipoma iztegavale
in ginile. Staremu Slovenu seje svetil na čelu krvavo
podpluti obrunek. Kakor hrastov lub mu je bila koža
nagubana po mrklem licu. Pride noč, kam potem?
Lahko jih ujame Tunjuš, nenadoma, kakor ptiče v
zanko. Treba je, da napno zadnje sile, dokler imsço še
kaj dne. Poprijeli so vsi tesneje za brzde, udarili po
konjih s kratkimi jermeni in nato popustili povodce, da
so se iztegnile vrle živali v dolgih, plavajočih skokih po
ravnini.
Hipoma pa je potekel grič ob desni. Kakor bi ga
odrezal. Ozka dolinica seje odprla proti jugu. Sloveni so
konje ustavili in se spogledali. Edini Rado je drevil
kakor v sanjah dalje. Ali nenadoma so videli, kako seje
vzpel njegov konj, se okrenil na zadnjih nogah in pridre-
vil nazaj k četi.
»Tabor! Tabor!« je vzkliknil Rado. »Dim se dviga iz
kotline!«
»Nazaj!« veli stari Sloven.
Polagoma so se vrnili ob griču in poiskali gosto zara-
sel kotlič, kamor so krili konje. Tam so počakali noči.
Ko seje stemnilo in mesec še ni prisvetil, so izginile
temne postave v mračnem lesu. Po dva in dva so se
plazili mladci po griču. Razdelili so si kotlino tako, da bi
ves tabor obkrožili in si ga ogledali. Pri konjih je ostal
edino stari Sloven, ki jim je strogo velel, da se morajo
vsi vrniti do polnoči.
Rado si je izbral najnevarnejšo pot pri vhodu v kot-
lino. Dokler je plezal po brdu in skozi hrastičje, se ni
menil za šum, če je poknilo dračje pod njegovimi
nogami ali če je s frfotala speča ptica. V prsih mu je
gorelo in ni mislil na drugega kakor nanjo, dajo iztrga in
otme iz naročja pesjana Tunjuša. V razpaljeni domišljiji
je sanjal, da sliši morda že nocoj njen glas, jo ugledi
morda celo ob ognju, ko bo sedela tožna in bleda med
deklicami.
Koje priplezal vrh griča in se spustil po slemenu in po
rebri navzdol, je na mah prenehalo grmovje. Stopil je ii
gozda. Nogé so se mu zaplele v goste veje, ki so ležale po
zemlji. Na tistem kraju so Huni izsekavali gozd. Obstal
je, da bi razbral v temi, kam bi krenil. Pod seboj je
zaslišal hrzanje pasočih se konj, daleč pred njim je žarel
ogeiij in zdelo se mu je, da vidi krog njega premikajoče
se postave.
»Tjakaj!« je bila njegova naloga. Kako? Mimo konjj
Brez čuvaja se redko pase hunska brav. In vendar je
njegova dolžnost, da presodi po številu konj moč tabora.
Ognil se je posekanega gozda, kjer mu je bila hoja
naporna zaradi drevja in vej, razmetanih na gosto po
tleh. Skril se je v temo in lezel ob robu doline proti
ognju. Počasi je ginilo omotično koprnenje po ljubi-
niči, zmogla je skrb in teža naloge ter izpodrinila sanjar-
jenje o Ljubinici. Zbral je vnovič vso prélest in zvitost
Plazil se je kakor lisjak neslišno, se spustil v dolino, se
potopil v travo in se vil kakor kača prav tik črede konj
proti ogiyu. Poskušal je, da bi razbral iz črne sence
število živali. Toda ni mogel. Vtem se je domislil, da
pred polnočjo vzide mesec; tedaj lahko pregleda čredo г
goré. Pomikal se je ob robu grmovja spešno dalje. Ob
konjih ni začutil ničesar. Ni zamomljal pastir, ni si žviž-
gal čuvaj. Huni so pustili konje brez varuha. Včasih seje
dvignil na kolena, na noge, daje motril ogenj.
Polagoma je videl, da se je vžgal še drugi, tretji, cela
vrsta.
»Mnogo vojščakov!« je preudaril in lezel dalje. Obe
roki sta mu že kn^aveli, opraskani in obodeni od trnov-
Pa Rado se za to ni zmenil.
november 1987
novi tednik - stran 19
2. stran - novi tednik
12. november ifisr»
ZDRAVILNE RASTLINE
Repìnec
Repinec spada med košarice in je dvoletna poldrugi
meter visoka rastlina z dolgo, močno sivorjavo kore-
niko, iz katere zrastejo veliki okroglosrčasti, pritlični
listi in pokončno, krepko, vzdolž žlebasto, močno vej-
nato, včasih golo, včasih pa kosmato steblo. Na rijem
so pecljati, premenjalni, srčasti in debelo napiljeni, pa
tudi celorobi listi. Ti so zgoraj zeleni, spodaj pa sivo
puhasti listi in se proti vrhu vedno bolj zmanjšujejo in
so bolj ali manj vijoličasti. Rdečkastomodri cvetovi so
zbrani v okroglih koških, ki stoje združeni v nekake
češulje, vrh stebla ali vej. Krovni listi teh cvetov so
luske, ki se končujejo z bodečo kljukico, s katero se
prime obleke ali živalske dlake. Repinec cveti od julija
dö septembra.
Raste ob živih mejah, ob poteh, nasipih, ob potokih
in pašnikih; tam, kjer je dosti amonijaka v prsti - se
pravi, koder hodi živina ali ob gnojiščih. Pri repincu je
zdravilna korenika, ki jo nabiramo spomladi in jeseni
ter listi, ki jih nabiramo poleti.
Korenika vsebuje polisaharid inulin, fitosterin, gren-
čice, nekaj eteričnega olja, netopne gume, sluzi, čreslo-
vino, žveplene spojine kalijevefa fosfata, organske
kishne in njihove rudninske soli.
Korenina je zelo zdravilna in deluje zoper strupe,
žene na vodo, pospešuje potenje ter čisti kri. Zaradi
inulina je koristen pri jetrnih obolenjih, pospešuje pa
tudi izločanje žolča. Pa še za sladkorno bolne je repin-
čeva korenina odlična prehrana, kjer inulin ne obre-
menjuje presnove sladkorja. Repinec je zelo učinko-
vito zdravilo za kožne bolezni, bodisi da gre za zoprno
mladostno mozolj avost, za lišaj, krastavost, čire ali
opekline. Pomaga tudi pri zdravljenju nalezljivih
bolezni z izpuščajem (koze^. škrlatinka). Dobro deluje
tudi pri seboreji, vnetemu lasišču, ki muči mnoge
ljudi.
Nekoč so iz repinca izdelovali kavin nadomestek,
tako da so pražih njegovo debelo koreniko. Njegove
liste so včasih kadili namesto tobaka in gospodinje so
iz njih kuhale prikuho. Za zdravljenje so najboljše
sveže korenine in listi.
Iz svežih listov in korenike pripravljamo čaj, ki je
koristen za zdravljenje tvorov, mozoljavosti, izpušča-
jev in sploh nečiste kože. V liter vode vržemo pest
sveže nabranih listo^ in narezane korenike. Spijemo
tri skodehce čaja na dan. S to tekočino si lahko tudi
umivamo nečisto kožo oziroma skuhamo zelo močan
čaj, nekaj pesti listov in korenin na liter vrele vode - in
to dodamo kopeli.
Za vneto lasišče si lahko pripravimo zdravilno tink-
turo in sicer vzamemo 100 g repinčevih korenin in
koprivovih korenin ter vse skupaj drobno zrežemo ter
namočimo v pol litra 70% alkohola. Steklenico dobro
zapremo in jo pustimo na toplem štirinajst dni. Nato
precedimo in si z nekoliko razredčeno tinkturo masi-
ramo vneto lasišče.
Ljudsko zdravilstvo priporoča repinčev čaj tudi za
zdravilo pri raznih želodčnih boleznih, čirih v želodcu,
krvavenju, vnetju. V kašo zmečkane liste uporablja
tudi za obloge pri nečisti koži.
B. J.
Ocvrta čebula
Potrebujemo: veliko, drobno sesekljano čebulo na
osebo, 2-3 žlice olja, sladkor za potresanje.
Čebulo olupimo in narežemo na tanjše rezine. Režemo jo
vzdolž osi, tako da dobimo lepe okrogle kolobarčke. Če
želimo, da bo čebula lažje prebavljiva, jo po rezanju zblanši-
ramo tako, da kolobarčke potopimo v hladno vodo in
pustimo, da voda zavre. Blanširamo precedimo s hladno
vodo. Posušimo na pivniku.
Nato vržemo rezine čebule na vroče olje in jih na hitro
ocvremo. Med cvrenjem kolobaije potresemo s sladkorjem,
da lepše poijavijo. Ocvrto čebulo vzamemo iz maščobe in jo
damo na pivnik, da se dobro odcedi. Ponudimo jo zloženo
na kupčke ali jo damo na zrezke.
Zazidalna doba še ni povsem mimo tako, če ste pametni
in ekonomični ne boste čakali na pomlad, ko bo inflacija
storila svoje, temveč boste še ta hip kupili opeko,
kakršno potrebujete. PRODAJNI CENTER HUDINJA ima
bogato in pestro zalogo.
Klasična obleka
igra torej še vedno
pomembno vlogo
v garderobi sodob-
nega moškega. Če
ne za ves dan, pa
vsaj za večerne pri-
ložnosti. To je smo-
king, lahko tudi ne-
avtentičen, vendar
z belo srajco in ob-
veznim visokim
ovratnikom, kakrš-
ne so nosih ob kon-
cu tega stoletja.
Zelo moden je ne-
podložen suknjič, ki
ima ramena všita ta-
ko kot pri srajci.
Skoraj vedno se
v barvi in vzorcu
razlikuje od hlač, ki
so še vedno precej
široke, v pasu polo-
žene v dve do tri gu-
be, proti dnu pa se
zožijo in zaključuje-
jo z zavihki.
V glavnem so enobarvne, sešite iz rebrastega žameta ali
v drobnem pepita vzorcu. Sako je krojen klasično, nekoliko
krajši in ožji je, večkrat z ozko usnjeno obrobo. Vzorec je zopet
pepita ali s podolžnimi črtami in kockami v naravnih barvah
kovine in zemlje ter najnovejših zeleno-rdeče-modrih kombina-
cijah.
Tiste, predvsem mlajše, ki imajo več volje, drznosti in smisla
za kombiniranje, bo gotovo navdušil pri nas še nov »stil kontra-
stov«. Legendarni modri sprani Levi's 501 ali granit črni jeans
v kombinaciji s svileno ali bombažno srajco dopolnjeno
z usnjeno kravato, ponuja nešteto razhčnih izgledov. Tudi sako
iz viskoze in srajca iz grobega lanenega platna deluje zelo iz-
virno.
Ker pa tako individualen način oblačenja ne prenese zgreše-
nih končnih efektov, je vsekakor potrebno dobro pretehtati svoj
okus in se morda le izogniti neprijetnemu šokiranju окоИсе.
(se nadaljuje)
Četrtek, 12. 11.: 8.00 Poročila, 8.20 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.40 Srečanje z leti; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Kronika, 17.00 V živo.
Petek, 13.11.: 8.00 Poročila, 8.15 Petkov mozaik, 10.00 Poro-
čila, 10.10 Žveplometer, Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem smo ljudje.
Sobota 14. 11.: 8.00 Dopoldne z vami, 9.20 Kuharski kotiček,
10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi;
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poro-
čila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica
zabavne glasbe.
Nedelja, 15.11.: 9 00 Napoved, 9.10 Poročila, obvestila, 10.00
Poročila, 10.40 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer, 11.30
Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih
logov, 13.30 Poročila, 13.35 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 16. 11.: 8.00 Poročila, 8.15 Športno dopoldne,
10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa-
cije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran
čas, 17.00 Kronika, 17.25 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni
pregled.
Torek, 17.11.: 8.00 Poročila, 8.15 Iz sveta glasbe, 10.00 Poro-
čila, Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00
Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00
Kronika, 17.30 Naši zbori.
Sreda, 18. 11.: 8.00 Poročila, 8.15 Otrok, družina, družba,
10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev; Popoldanski spored:
14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Za mlade.
Radio Celje oddaja na UKW frekvenci 100,3 in na srednjem
valu 963 Khz.
TV SPORED
NEOEUA, 15. 11.
8.35-23.15 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ŽIV 2ду
9.55 SUPER STARA MAMA, ponovitev 2. dela angleške nadaljevanke; lojj
M.Laurence: VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 3. dela ameriške nadaljevank«
11.05 DOMAČI ANSAMBLI: FANTJE Z VSEH VETROV; 11.35 NA ZVEZI, ponoyi
tev; 11.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 12 00 KMETIJSKA ODDAJA TV BEOGRau
(KAR ZNAŠ, TO VEUAŠ); 13.00 VIDEO STRANI (do 13.15); 14.05 VIDeq
STRANI; 14.20 MELODIJE ZA VSE ČASE - VRANSKO 87, 1. oddaja; 145.
J. Janicki-A. Mularczyk: HIŠA, 2. del poljske nadaljevanke; 16.15 MORSKA V|¿,
BERNARDINA; 17.15 ŽIVUENJE JE LEPO, italijanski film; 18.45 RISANK^
18.55 VIDEO STRANI; 19.00 KINO; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROp^
QANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 РАОРд
GANDNA ODDAJAi 20.05 M. VItezović: VUK KARADŽIČ, 2. del nadaljevanke
Beograd; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA, 21.10 ZDRAVO; 22.30 MESTA, 5
oddaja dokumentarne serije; 23.00 VIDEO STRANI
PONEDEUEK, 16. 11.
TV MOZAIK
10.00 ZRCALO TEDNA MATINEJA; 10.20 BLEDOMODRA ŽENSKA PISAVA ■
del avstrijskega filma (do 12.20)
16.35-23.15 TELETEKST RTV UUBUANA
15.50 VIDEO STRANI; 17.05 TV MOZAIK - ponovitev; 17.25 RADOVEDm
TAČEK: PISMO, 7. oddaja; 17.40 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET, 7. odda,»
17.45 ŠOUV ZA KLOVNE, 6. del serije TV Skopje; 18.1520 LET »EMONE« 2 a
folklorne oddaje; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 OBZORN^
19.12 IZ TV SPOREDOV, 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA 19 25 ZR?n
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 05 Y Cou „L
^TaI^PÍ^^"®*^^ ZVEZDE, 6. - zadnji del francoske nadaljevanke; 21.05 PRq
PAGANDNA ODDAJA; 21.10 TV JUTRI, info/mativno-kontaktna oddaja 22 ï
TV DNEVNIK; 23.05 VIDEO STRANI	'
TOREK, 17. 11.
10.00 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV
Kemija: NAFTA IN NJENO PRIDOBIVANJE
Naravoslovje: SVET OKOLI NAS: ZRAK
ZOBOZDRAVSTVO lil.
JEZIKOVNI UTRINKI
TUJI JEZIKI
11.05 ANGLEŠČINA XXIV.; 11.35 FRANCOŠČINA VII. (do 12.05)
16.10-22.55 tELETEKST RTV LJUBUANA
16.25 VIDEO STRANI; 16.40 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev 174
OTVORITEV SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA; 18.45 RISANKA; 183
VIDEO STRANI; 19.00 OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PRORA
GANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO. VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPA.
GANDNA ODDAJA;
VEČER VALIŽANSKE TV:
20.05 REBEKA IN DIVJE RAČKE, otroška oddaja; 20.10 K.Francis: SREČM
ALKOHOLIK, drama
vmes
22.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.05 TV DNEVNIK; 22.20 KONCERTNI VEČEfi
V...; 22.45 VIDEO STRANI
SREDA, 18. 11.
TV MOZAIK
10.00 MOSTOVI; MATINEJA; 10.30 SREČNI ALKOHOLIK, drama (do 12.00)
15.30-23.05 TELETEKST RTV LJUBUANA
15.45 VIDEO STRANI, 16.00TV MOZAIK-ponovitev; TUJI JEZIKI - ponovitev
16.30 ANGLEŠČINA XXIV.; 17.00 FRANCOŠČINA VII.; 17.30 KUUKČEVE
DOGODIVŠČINE: ZDRAVNIK V HIŠI, 12. del; 17.45 S. Pregi: ODPRAVA ZELB
NEGA ZMAJA - DOMA, 6. del; 18.15 POTA ODRAŠČANJA. ISKANJE SEBE, 1
del izobraževalne oddaje; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 OBZOR
NIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNC
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 FILM
TEDNA - CIKLUS BRAZILSKEGA FILMA: TIGIPlO; 21.25 PROPAGANDNA
ODDAJA; 21.30 AKTUALNO; 22.10 TV DNEVNIK; 22.25 REZERVIRAN ČAS
ponovitev; 22.55 VIDEO STRANI
ČETRTEK, 19. 11.
10.00 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV
Umetnostna zgodovina: STILI-OBDOBJA-ŽIVLJENJE: XX. STOLETJE I. Glas-
bena vzgoja; ZAPISI ZA MLADE: Ubald Vrabec; MATINEJA; 11.00 RAJ У
MORSKE PSE, ponovitev avstralsko-ameriškega filma (do 12.35)
15.45-23.15 TELETEKST RTV LJUBUANA; 16.00 VIDEO STRANI; 16.15 TV
MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.10 ZBIS; REGRAT LUČKA;17.30 BILG
JE... (Levstik); 18.00 PISMA IZ TV KLOBUKA; 18.15 ČAS, KI ŽIVI: MATURA
18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPORE-
DOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO. VREME; 19.30 TV DNEV-
NIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 TEDNIK; 21.05 VEGETINA KUHINJA
in PROPAGANDNA ODDAJA; 21.15 S. Lagerlöf: GOSTA BERLING, 3. del šved-
ske nadaljevanke; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 MANJŠINE-BOGASTVO EVROPE
TURKI V MAKEDONIJI, ponovitev 5. dela, 23.00 VIDEO STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 SOBA 405, otroška oddaja, 18.00 DRUŽINSKI MAGA-
ZIN, izobraževalna oddaja: 18.30 RISANKA; 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz
19.00 TV KOLEDAR; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 NARODNA
GLASBA - VEČER ZA TAMBURICO; 20.45 POROČILA; 20.50 DOKUMENTARNI
VEČER; 22.20 KNJIGE IN MISLI (do 22.50)
OPOMBA:
NOGOMET - BORAC (B. L.) : VOJVODINA
PETEK, 20. 11.
TV MOZAIK; 10.00 TEDNIK; MATINEJA; 11.00 S. Lagerlöf; GOSTA BERLINO
ponovitev 2. dela švedske nadaljevanke (do 11.55); 15.50-^0.30 TELETEKSÎ
RTV LJUBLJANA; 16.05 VIDEO STRADI; MOZAIK - ponovitev; 16.20 TEDNIK
17.20 PISANI SVET: PRVE UUBEZNI: 17.50 SUPER STARA MAMA, 3. d^
ameriške serije: 18.15 ZA UČINKOVITO UMSKO DELO: NAPNI OČI IN UŠESA, 1
del izobraževalne oddaje; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 OBZOP
NIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA: 20.05 J. Jakeî
SEVER IN JUG, 8. del ameriške nadaljevanke; 20.55 PROPAGANDNA ODDAJA
21.00 PLANET ZEMUA. 2. oddaja dokumentarne serije, 21.55 TV DNEVNIK
22.10 REZERVIRAN ČAS; 22.40 TUJEC V MOJI POSTEUI, ameriški fllm: 00.2
VIDEO STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 OTROŠKA ODDAJA; 18 00 ZNANOST: ŽIVE HIPO
TEZE; 18.30 RISANKA: 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz; 19.00 DOMAČI ANSAN*
BLI: FANTJE Z VSEH VETROV (samo za Lj 2): 19 30 TV DNEVNIK; 20.00 í
KONCERTNIH DVORAN; KONCERT ORKESTRA SF (PAHOR. CHOPÍN. KARLO
WICZ, SZYMANOWSKI) (samo za Lj 2); 22.00 KLUB SRČNIH BOLNIKOV, kanai!"
ski film (samo za Lj 2); 22.30 ŠAHOVSKI KOMENTAR (do 23.00)
SOBOTA, 21. 11.
7.4S- .... in 14.2S-00.10 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 8.00 VIDEO STRAN'
8.10 RADOVEDNI TAČEK; PISMO; 8.25 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET. ■
oddaja; 8.30 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 13. del; 8.45 S. Pregi: ODPRAV'
ZELENEGA ZMAJA, 6. del: 9.15 ZBIS: REGRAT LUČKA; 9.30 ŠOLA ZA KLOVN^
6. del otroške serije TV Skopje; 10.00 -20 LET EMONE«. 2. del folklorne odda)«
10.30 MESTA, ponovitev 5. oddaje: 11.00.....VIDEO STRANI (do .. .); 14/
VIDEO STRANI: 14.55 CIKLUS FREDA ASTAIRA: VESELA LOČENKA. ameriS»
film (ČB); 16.30 KULTURNA DEDIŠČINA; SENJ: 17.00 DP V KOŠARKI - JUGO?,
PLASTIKA : ŠIBENKA, prenos v odmoru..... 18.25 DA NE BI BOLELO; 18.+
RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI, 19.00 KNJIGA, 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19-
PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME: 19.30 TV DNEVNIK; 19.>
ZRCALO TEDNA; 20.10 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.15 ČEZ 110. ULlCÖ
ameriški film: 21.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 22 00 POP SATIRIKON: OT"
REISINGER in PLESNA SKUPINA ARRUBA: 22 45 TV DNEVNIK. 23.00 D'
v ODBOJKI - PALOMA BRANIK ; RADNIČKI, reportaža: 23.15 M Lawrence
VRNITEV V PARADIŽ, 4. del ameriške nadaljevanke; 00.00 VIDEO STRANI
12. november 1987
1

ra
ÜD

novi tednik ~ stran 21

TOZD Plinarna
Objavlja
prosta dela in naloge
Čiščenje poslovnih prostorov in
razdeljevanje hrane
-	1 delavec za nedoločen čas
Pogoji:
-	I. stopnja strokovne izobrazbe - končana osnovna
šola,
-	3 mesece delovnih izkušenj na podobnih delih.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim
opisom dosedanjega dela pošljite v 15 dneh po obja-
vi na naslov:
KOMUNALA Celje, DSSS, Kadrovsko organizacijski
sektor, Mariborska 2, Ceijé.
Hmezad
Hmezad
DO Strojna
TOZD Grames
objavlja dela in naloge
vodenje tehnološke priprave dela
POGOJI:
-	višja ali srednja izobrazba tehnične smeri
-	3 leta delovnih izkušenj
-	strokovni izpit
-	izpit B kategorije
-	3 mesečno poskusno delo
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo
v 8 dneh po objavi na naslov:
Hmezad, DO Strojna, Šlandrov trg 20, 63310 ŽALEC.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po spre-
jemu sklepa.
slovenske železarne
tovarna ži6nih izctolkov p.c.
63001 Cetje, PP 44, Jugoslavija
Objavlja
prosta dela oziroma naloge
1. Zahtevno analiziranje in
planiranje poslovanja DO
Kandidati morajo izpolnjevati
-	VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske
smeri
-	lahko tudi pripravnik
2.	Vodenje računovodstva
Kandidati morajo izpolnjevati
-	zakonske pogoje
-	VI. oz. V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske
smeri
-	36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
-	imeti morajo organizacijske in vodstvene sposob-
nosti
3.	Komercialno-finančna opravila
Kandidati morajo izpolnjevati
-	VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri
-	24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
4.	Samostojni komercialist
Kandidati morajo izpolnjevati
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri
-	24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
-	izpit B kategorije
Za navedena dela oziroma naloge je poskusno delo
tri mesece.
K sodelovanju vabimo dipl. strojne inženirje in stroj-
ne inženirje (VII. in VI. stopnja) za potrebe proizvod-
nje krogličnih ležajev. Za navedena dela nudimo
stanovanje.
Kandidati naj svoje vloge z ustreznimi dokazili o iz-
polnjevanju pogojev posredujejo v 8 dneh po objavi
na naslov
SŽ, DO ŽIČNA Celje kadrovsko-spl. sektor, Ipavčeva
ulica 20.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu štev.
31-931.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri.
ZCP
cestno
podjetje
celje n. sub. o.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
v skladu s 55. členom Statuta DO delavski svet
DSSS razpisuje dela in naloge
vodenje gospodarsko računskega
sektorja
Kandidat mora poleg pogojev določenih z zakonom
in družbenim dogovorom o kadrovski politiki imeti
še:
-	visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri in 4 leta
delovnih izkušenj na odgovornih delih
-	organizacijske.in vodstvene sposobnosti
-	da je družbenopolitično aktiven in da uveljavlja
načela socialističnega samoupravljanja
-	da predloži predlog koncepta o načinu realizacije
razvojnega programa ter opredeli lastno vlogo pri
njegovi realizaciji
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP,
Cestno podjetje Celje, Lava 42, 63000 CELJE, ka-
drovska služba - za razpis.
Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po ob-
javi.
Po sklepu sveta delovne skupnosti - komisije za
izobraževanje in kadrovske zadeve
KPD za mladoletnike in zapori
Celje
objavlja prosta dela in naloge:
- dveh pooblaščenih uradnih oseb
(paznikov)
Razpisne zahteve:
-	končan program srednjega 4-letnega izobraževa-
nja penološke ali druge ustrezne smeri
-	dve leti delovnih izkušenj
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom, delovna doba se šteje s povečanjem 12/
16 mesecev.
Kandidate obveščamo, da bomo v sprejemnem po-
stopku ugotavljali strokovno usposobljenost, z de-
lom pridobljene delovne izkušnje ter druge posebne
zahteve, ki so potrebne za sklenitev delovnega raz-
merja s kazenskim zavodom in sicer po postopku,
določenim v samoupravnih in organizacijskih aktih
zavoda.
Pismena dokazila o izpolnjevanju razpisnih zahtev
(diplomo oz. zaključno spričevalo, prošnja in življe-
njepis) naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi
na naslov:
KPD za mladoletnike in Zapori Celje, Linhartova 3.
Kandidati se morajo zglasiti tudi na razgovor v ka-
drovsko službo zavoda v času od 8.00-11.00 ure
dopoldan vsak dan, razen sobote.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni.
JUGOBANKA
TEMELJNA BANKA LJUBLJANA
n. sub o.
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti
Jugobanke, TB Ljubljana,
objavlja dela oziroma naloge
v ekspozituri Celje II., Miklošičeva 1:
opravljanje dinarskih, deviznih in
blagajniških poslov z občani
2 izvajalca za določen čas
Pogoji:
-	V. st. strokovne izobrazbe, ekonomske, naravo-
slovno-matematične ali družboslovno-jezikovne
smeri
-	2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delih
-	delo poteka v dveh izmenah
-	poskusno delo 3 mesece
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spre-
jema direkcija kadrovskih zadev JUGOBANKE TB
LJUBLJANA, Titova 32, 61000 Ljubljana, v 8 dneh po
objavi.
O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15
dneh po sprejemu sklepa.
Kadrovska komisija
Delovne skupnosti upravnih
organov občine Celje
I.	razpisuje dela in naloge
-	v občinski upravi za družbene prihodke
1.	vodjo odseka za nadzor in
inšpektorja I
(delavec s posebnimi pooblastili)
Pogoj: visoka strokovna izobrazba ekonomske ali
pravne smeri
-	5 let delovnih izkušenj
2.	inšpektorja M
(delavec s posebnimi pooblastili)
Pogoj: višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne
ali upravne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj
-	v občinskem inšpektoratu
3.	tržnega inšpektorja
(delavec s posebnimi pooblastili)
Pogoj; visoka strokovna izobrazba ekonomske ali
pravne smeri
-	5 let delovnih izkušenj
4.	cestno-prometnega inšpektorja
(delavec s posebnimi pooblastili)
Pogoj: visoka strokovna izobrazba prometne smeri
-	5 let delovnih izkušenj
5.	urbanističnega inšpektorja II
(delavec s posebnimi pooblastili)
Pogoj: višja strokovna izobrazba gradbene ali prav-
ne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj
II.	objavlja dela in naloge:
-	v Zavodu za EOP
6.	organizatorja AOP
Pogoj: visoka strokovna izobrazba računalniške ali
druge
ustrezne smeri
-	ustrezne delovne izkušnje pri organiziranju infor-
macijskih sistemov za računalniško Opremo IBM
-	poskusno delo en mesec
-	v občinskem oddelku za občo upravo
7.	snažilko
Pogoj: končana osnovna šola
-	poskusno delo en mesec.
Delovno razmerje bo z vsemi kandidati sklenjeno za
nedoločen čas. Vloge z dokazili o izpolnjevanju po-
gojev pošljite v 8 dneh na naslov: Delovna skupnost
upravnih organov občine Celje, Trg svobode 9. O iz-
biri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku
razpisa.
titovo Velenje
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO
»ERA« TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja
TOZD Vino Šmartno ob Paki
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas v poslovni
enoti Skladišče Celje
1.	Vodenje oddelka
2.	Blagajniška dela
3.	skladiščenje
Poskusno delo pod 1. in 3. točko traja 45 dni, pod 2.
točko pa 30 dni.
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določe-
nih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
Pod 1. in 2.:
-	da imajo strokovno usposobljenost IV stopnje,
smer prodajalec,
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih
delih.
Pod 3.:
-	da imajo strokovno usposobljenost IV. stopnje ali
z delom pridobljeno delovno zmožnost - smer pro-
dajalec,
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od dneva objave
na naslov:
do »ERA«, KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI, Šmartno ob Paki.
Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
22. stran - novi tednik '
12. november
hovember 1987
novi tednik - stran 23
ШÊÊШШÊÊШBÊÊBCШШÊШШÊÊШ
24. stran - novi tednik
Poti nazaj ni, naprel pa je negotova
Stresi, ki Jih Je doživljal na poti na vrit Shivllinga, še spremljajo alpinista Aclja
Pepevnlka
>»Bili smo kerlci.« S to mi-
slijo je Aco Pepevnik za-
ključil svojo pripoved
o vzponu na Shiviling. Toda
še sam komaj verjame, da je
vse to bilo res. Njegov duh
je še pogreznjen v rahlo
omamo, Iger se stikata
stvarnost in moreči spomi-
ni. Počasi se krepi telo, ki je
v spopadu z eno imed naj-
bolj izzivalnih sten v Gar-
valski Himalaji zgubilo
svojih petnajst kilogramov.
Počasi si utira pot zavest
o zmagi. Ponos, da so kot
edina odprava preplezali to
mogočno steno v alpskem
slogu po najtežji - severov-
zhodni steni.
Prve dni septembra so si
postavili bazo na višini 4.600
metrov. »Dolgo smo se pri-
pravljali na vzpon. Vrh Shi-
vilinga je vzbujal stran in
spoštovanje. Slutili smo, da
je pred nami nevaren vzpon.
Dodatno nas je obremenje-
vala misel, daje dva dni pred
našim prihodom vzela življe-
nje alpinistu nemške odpra-
ve pri sestopu z vrha.«
Pa ne samo to; pot do cilja
je bila polna neprijetnih pre-
senečenj in doživetij. Težave
so se začele že v New Delhi-
ju. Niso dobili dovoljenja za
vzpon na vrh, ker pristojni
organi še niso bili seznanje-
ni, da so vplačali 1000 dolar-
jev za vzpon. Zato odprave
niso priznali za ekspedicijo,
temveč za treking. Kot takš-
ni so se lahko gibaU le
v vznožju gora. Iz New Del-
hija je sledila mučna vožnja
k vznožju gorovja. Tri dni so
se vozili z avtobusi, prenatr-
panimi z ljudmi in živino, da
so prešli 400 kilometrov dol-
go pot do zadnje vasi
v vznožju Gaivualskega go-
rovja. »Pot je bila naporna.
Dvesto kilometrov smo se
vozili ob reki Ganges. Vas
Gangotri, na višini 3.200 me-
trov leži prislonjena ob sote-
sko reke Ganges. Razvija se
v turistični kraj, kjer se zbi-
rajo jogiji z vsega sveta in
kjer je zadnje civilizirano na-
selje za vse alpinistične od-
prave, ki so namenjene
v osvajanje vrhov tega dela
Himalaje. N^večji problem
je bil, da se nismo mogli po-
šteno najesti, saj živijo tu či-
sti vegetarijanci, ki jedo le
rastline, ki rastejo nad zem-
ljo. O kakšnem mesu, mleku,
jcUcih, ni bilo govora.«
Kot ekspedicija v ilegali so
morali opraviti 800 metrov
visok aklimatizacijski vzpon
ponoči. Sledile so ostale pri-
prave. Po zahodni, takoime-
novani turistični strani Shi-
vilinga, sta Kekec in Rupar
pripravila pot za sestop.
Končno so dobili tudi potr-
dilo, da so ekspedicija in do-
voljenje za vz^on na vrh.
V steno so stopili 17. septem-
bra. Po petdesetih metrih
pripravljene poti, je sledilo
plezanje v alpskem stilu v vi-
šino kakšnih 1.200 metrov.
V tej meddruštveni alpi-'
nistični odpravi so sodelo-
vali Boštjan Kekec, Damjan
Vidmar in Uroš Rupar iz
Škofje Loke, Danilo Tič iz
Slovenske Bistrice in Aco
Pepevnik iz Alpinističnega
odseka Železar Štore. Nji-
hov cilj je bil zavzeti 6543
metrov visok vrh Shivilin-
ga. Vrh, ki je poleg Tajla
Segharja in Nanda Devija
nigvečji izziv za vrhunske
alipiniste.
»Imeli smo smolo z vreme-
nom. Štiri noči je snežilo. Do
vrha smo imeli šest bivakov.
Na vrh smo prispeli sedmi
dan ob sedmih zjutraj. Biva-
kirali smo kar v mrežah; spa-
li smo večinoma v mrežah ali
pa privezani na skalo, da so
nam noge bingljale v zrak.
Le zadnji bivak je bil v raz-
poki. Pa še ta je bila ledena.
Ves čas je bilo zelo hladno.
Le ^utraj, ko je sonce vzšlo,
seje temperatura dvignila na
minus deset stopinj. Na vrhu
smo bih le pet minut. Pihal
je močan veter. Po petdese-
tih metrih sestopa smo imeli
ozebline na rokah in nogah;
na srečo niso bile hude«.
Potem je prišla tista stena.
Stena na kateri se je pone-
srečil nemški alpinist. Okrog
sto metrov visok, previsen
serak jim je nagnal precej
strahu v kosti. »Priznam, ni-
koli me ni bilo tako zelo
strah,« pravi Aco, ki se tega
strahu, še ni otresel.
»V dolino smo se vrnili iz-
mučeni, žejni in lačni, nada-
ljuje Aco svojo pripoved.
Vzpon smo označili kot eks-
tremno težak. Ko sed^ pre-
mišljujem za naz^j, je bila
n^hujša zavest, da ni poti
naz^j. Vsak poskus vrnitve
po severovzhodni steni bi bil
lahko usoden. Poti nazéy ni
bilo, pred nami pa je bila ne-
gotovost.«
Aco Pepevnik se ukvarja
z alpinizmom že enajst let.
Zaposlen je kot skladiščnik
v Zlatarni Celje. Je pa tudi
izprašan gorski reševalec.
Leta 1978 je bil član alpini-
stične odprave Peruju, na
Norveškem je bil leta 1980,
v Himalaji leta 1983, sam pa
se je odpravil v gorovje Ti-
en Šen v ZSSR leta 1985.
Njegov najvišji vzpon je bil
Himalajski vrh Gauri
Shankar.
Ko so se vrnili v dolino, so
bili junaki. Vsi so jim čestita-
li za podvig. »Ta vzpon nekaj
pomeni tudi v svetovnem al-
pinizmu, pravi Aco Pepev-
nik, ki še ni povsem dojel, da
so v resnici kerlci.
VIOLETA V. EINSPIELER
Aco Pepevnik
Sest bivakov med vzponom na vrh Shivilmga.
Še nekaj jé bilo treba po-
storiti. Francka je dekle
ostrigla na kratko, jo preseli-
la v hišo, naučila česati vol-
no, rane so se vidno celile...
Odhod se je odmaknil.
Če bi prišli Nemci ali raztr-
ganci, je premeteno dejala
Francka, reci, da si moja se-
stra iz Kamnika.
»Devetnajstega marca
1944, za Jožefovo, ko je bilo
na Ljubnem proščenje, sva
se s Çrancko spustili v doli-
no. Bilo me je strah, Franc-
ka, korenjaško dekle, pa se
je znašla. StaU sva pred cerk-
vijo, ko je nemški vojak pri-
šel pobirat denar za zimsko
pomoč vojakom na fronti.
Spomnila sem se pohoda...
Francka seje zasmejala, dala
denar in prepodila sleherni
strah in dvom. Nikomur ni
prišlo na pamet, da spremlja
Obojnikovo dekle partizan-
ka. Ljudje, ki so slutili, key se
dogaja, so se hudomušno
smejali. Meni pa se je strah
zalezel v kosti. Rotila sem
Francko, da se čimprej spra-
viva od tod.
OdšU sva do Zofke, dekle-
ta, prikovanega na voziček.
Imela je zvezo s partizani.
»Noč me je pripeljal v štab
Tomšičeve brigade in komi-
sar Miha Mišica je namesto
križca v seznamu padlih na-
redil kljukico. Noč seje izgu-
bil v temo,« se pogreza v mi-
sh Zofka v svojem spomin-
skem pisanju.
Morije je bilo naposled ko-
nec, misli, ki so nosile s se-
boj spomine, pa ne. Zofka se
je neštetokrat spomnila na
prijazno in neizmerno člove-
ško toplo Obojnikovo, parti-
zansko domačijo, na deklo
Francko in samine pod Ra-
duho. Ostalo je le pri - spo-
minih. Povojna leta so silovi-
to drvela mimo bolničarke
Zofke in njenih tovarišev. Le
tu in tam se je še kdo zadre-
vil v hribe, obiskat stare,
bežne znance...
Zofka je počasi pozabila
celo ime »svoje« kmetije,
zgodovinski spomin je od-
mrl, kazalo je, da za vedno.
Sredi radostnega srečanja
s tovariši divizijci, pohodni-
ki, sva premlevala, kaj bi bi-
lo pravzaprav najpomemb-
neje izluščiti, da bi pisanje
imelo težo. Previdno in potr-
pežljivo sva tipala za sledjo
in se odločila: najti je treba
kmetijo.
NiOprej sva se ustavila v
Lučah. Veder, čist dan. Kot
da bi včeraj ali danes navse-
zgodaj prali nebo. Rezek
zrak, ki veje spod Raduhe,
radostno sih v pljuča.
Zofka je kajpak pozabila,
kako je izgledalo Ljubno ti-
stega davnega štiriinštiride-
setega leta, vsekakor pa si je
zapomnila, da je bila vasica
manjša, skromnejša, ne tako
»zakmašna« v svojem lišpu.
Ničesar nisva zvedela: Lju-
benci gorjancev očitno ne
poznajo, še manj kmetije
pod Raduho. Luče, so rekli.
Luče obiščite!
Šla sva v Luče. Spomnila
na deklo Francko? Da, Oboj-
nikovo dekle! Sta bila stara
dva v izgnanstvu, je mrmral
v brado predsednik lučen-
ske borčevskega organizaci-
je, Berginc? Bila, si je odgo-
voril in poiskal potrdilo za
mrmranje v spominu. Kaj-
pak, za Obojnikovo gre, ni
dvoma, je odločno pribil.
OdpraviU smo se na Oboj-
nikovo.
Na trdni kmetiji, sredi »ne-
beških višav«, neskromneži
v dolini bi ji skorajda rekli
vasica, gospodarita Voleije-
va. Gospodinja se je v mla-
dih letih pisala Prepadnik.
O bojnikova torej. Skupaj z
očetom in mateijo je bila izg-
nana že leta 1943, ko je po-
dobna usoda doletela tudi
mnoge Lučane: tisto leto je
okupator zaprl 32 sodelav-
cev OF, ustrelil pa dvajset
ljudi, v pregnanstvu, po ta-
boriščih in drugod, pa se je
znašlo štirideset ljudi.
Znašla se je v Frohnleitnu
pa Regensburgu. Kruta leta
Ce so imeli deklo Franc-
ko? Seveda. Tudi partizani
so se zdravili na njihovi do-
mačiji. Torej sva prišla prav!
Ni bilo več dvoma: Zofts
je po petintridesetih letit
znova prišla nazaj. Le deklf
Francke ni bilo več na kme-
tiji, ki s skoraj tisočmetrskf
višine zre v dolino. Odšla jf
na Koroško, v Mežico. Kako
rada bi bila Zofka prijela za
roko Francko Ugovšek, da-
nes se menda piše Osojnik!
Se ji zahvalila za pogum. Za
srečo in razumevanje. I"
navsezadnje tudi za obeše-
njaško predrznost, ki jo je sii
lila v nevarnost, v nemško,
pest.
Noč, partizan Noč?
Tudi Noča ni bilo pri teii
prisrčnem srečanju na Oboj-
nikovini. Kje si Noč, ki si s«
tistega nesrečnega februar-
skega dne plazil s prebitii"
kolenom z bolničarko Zofk"
Zbačnikovo, ki danes živi^'
Škofji Loki? Kje si, da tucü
tebi stisne roko?
Vračajoč se s kmetije, prei
leti je domače gozdno gospO'
darstvo speljalo semkaj diV'
je zvito cesto, po kateri dai
za dnem romajo desetine i"
desetine žlahtnega gorskega
mleka v dolino, seje v Zo№
»utrgalo«. Kot plaz. Neustav-
ljivi plaz spominov. Ran ii^
grenkobe, a tudi žarke svet-
lobe. Takšni so bili tisti časi-
ko so na Obojnikovini nare;
dili le to, da so prisluhnil"
svoji vesti!
(Nadaljevanje prihodnjič)
Obojnikovo pod Raduho.
Bodice ;
Ni naključje, da imajl
enake začetnice bese.
de - menica in mafiji^
Za tiste, ki še vedtH
verjamejo v svetlejši
prihodnost, je odjj^
rešitev - obisk pri psj.
hiatru.	i
Mnogi so si na račun
praznih besed - na.
polnili bančne r¿
čune.
Preden bomo ugotovi,
li, v katerem grmu ti.
či zajec - nam bo ¿
zdavnaj zmanjkalo
nabojev.
Če nekdo vrže puško
v koruzo, še ne pome^
ni, da ne bo še naprej
streljal kozlov.
Roka res roko umije,
toda, kot kaže, je
v primeru »Agroko^
merca« zmanjkalo či-
stilnih sredstev.
Nekaterim ni treba
pometati pred svojim
pragom, ker smeti za-
krije korupcija, po-
metanje pa opravijo
advokati.
Naši gospodarstveni-
ki že dolgo pišejo sce-
narij za tragedijo.
Proti svobodi obveš-
čanja so n^bolj tisti,
ki jih skrbi - svobodh
neupravičenega boga-
tenja.
Nič čudnega, da po
razvitosti zaostajamo
za mnogimi država-
mi, ko pa je na vodil-
nih mestih mnogo ta-
kih, ki so tehnično ne-
pismeni.
MARJAN BRADAČ