ŽELEZNICE »RUŠIJO« TERME OLIMIA Stran 6 GLUHI ZA GASILSKE SIRENE Stran 3 BAZEN NA SODIŠČU Stran 4 ŠT. 24 - LETO 58 - CELJE, 12. 6. 2003 - CENA 350 SIT Odgovoma urednica NT: Tatjana Cvirn PRILOGA TV-OKNO OGNJENO DIVJANJE NA KMETIJI Stran 25 TRNULJČICA IN CAGAVI PRINCI Stran 5 ZAVISTNEZI PROTI EVERGREENU? Stran 21 2 DOGODKI UVODNIK Prekletstvo slovenske zavisti Odločitev Ijabljanskega zdravnika Saše Baričeuiča, da v javnosti ne bo več črhnil niti besedice o tem, s kom se dogovarja za finančno pomoč pri prenovi zdravilišča v Rimskih Topli- cah, je zelo zgovorna. Veliko pove tu- di nenavadna, že skoraj tri leta tra- jajoča potrpežljivost sicer nergaških Rimljanov, ki so vsa devetdeseta opo- zarjali, kako dragoceno premoženje propada v njihovem kraju. In bili ne- skončno hvaležni novinarjem, kadar smo udrihali po državi. Očitno smo, skupaj z Rimljani storili veliko napako, ko smo puščice usmerjali v samo eno tarčo ter bili slepi in gluhi za namige, da za propad vseh dosedanjih projektov za oži- vitev zdravilišča res ni kriva samo država. Da zadaj stojijo ljudje z imenom in priimkom, ki preprosto ne privoščijo, da bi ratalo komu drugemu in zato po starem slovenskem obi- čaju »če nimam jaz, tudi ti ne boš imel«, delajo vse, da toplic nikoli več ne bi bilo. Saj je res težko verjeti, da so bili prav vsi po vrsti, ki so doslej prihajali v Rimske Toplice, zares totalni nesposobneži. Zdravilišče nima nasprotnikov samo v Ljubljani ali kje drugje po Sloveniji, ampak predvsem v svojem lokalnem okolju, pravijo v Rimskih Toplicah. Bodo že vedeli, saj so se v minulih dvanajstih letih nagledali in naposlušali že mar- sičesa. Zaradi zdravilišča je marsikaj, kot pravi sam, v pre- teklih letih doživel tudi dr Baričevič, ki se menda s svojimi potencialnimi parinerji dobiva samo še na tajnih sestan- kih, da le ne bi komu od »nepoklicanih« prišlo na uho, koga želi ali pa ga je že potegnil v igro. In bi potem, tako kot je že tolikokrat doslej, zminiral tudi vse njegove napore. Kaj pa je v tej mali Sloveniji, kjer se skoraj vsi med sabo poznamo in smo vedno nekomu dolžni kakšno uslugico, zavrteti telefon in »prepričati« dotično osebo, naj raje ne stori tega ali onega. Bo ljubljanskemu zdravniku uspelo premagati vse lokal- ne male duše in bo še drugo zdravilišče v laški občini zasi- jalo v vseh obljubljenih petih zvezdicah? Rimljani verjame- jo. JANJA INTIHAR Gospodarski kriminal na narodno sodišče! Direktorja urada za preprečevanje korupcije in za trg vrednostnih papirje^ kritična do razmer v gospodarstvu in javnem sektorju Kar nekaj direktorjev je na torkovem srečanju celjske- ga kluba Zlatorog uprlo oči v tla, ko je direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev dr. Neven Borak v svojem značilnem slogu nizal nepra- vilnosti, ki mu jih je doslej že uspelo odkriti na trgu ka- pitala. »Svinjarije je toliko,« je dejal, »da bi jo lahko oči- stilo le še kakšno narodno sodišče.« Ko v agenciji sledijo posa- meznim transakcijam na or- ganiziranem in neorganizira- nem kapitalskem trgu ter ri- šejo povezave med ljudmi, ki so vpleteni v njih, jim gredo lasje pokonci, je povedal Bo- rak. Doslej so v preiskavah pe- tih primerov parkiranja del- nic vedno naleteli na krog is- tih ljudi, ki imajo korenine v največji banki še iz časa so- cializma. Slovenija ima po nje- govem še nekaj sto SIB bank, za katere javnost, žal, nikoli ne bo izvedela, glavni akterji pa za svoja nezakonita počet- ja ne bodo kaznovani. »Sloven- ski menedžerji so razdeljeni v dve skupini - v lovce in v plen. Rezultat takšnega stanja je, da imajo podjetja preveč poslov- no nepotrebnih finančnih na- ložb, vsa parkiranja delnic in druge nepravilnosti pa običajno pridejo na plan, ko se ti ljudje med sabo skregajo,« je dejal Borak. Prepričan je, da se bo- do razmere na trgu uredile še- le takrat, ko bo nekaj direk- torjev in borznih posrednikov stopilo pred sodišče. Čim prej pa bo treba prevetriti tudi last- niško strukturo Ljubljanske borze in sestavo njenega nad- zornega sveta. Tako kot Neven Borak je bil na srečanju celjskih pod- jetnikov do trenutnih razmer v Sloveniji kritičen tudi direk- tor urada za preprečevanje ko- rupcije Boštjan Penko. Opo- zoril, da je stanje na področ- ju korupcije v naši državi ze- lo resno. Za to je kriva pred- vsem dolgoletna vladavina ene same politične stranke, pove- zane z različnimi lobiji v gos- podarstvu. Stvari se dogaja na meji legalnega, težko jih je identificirati, je še dejal Pen- ko, policija in tožilstvo pa pro- ti nepravilnostim ukrepata še le takrat, ko jih odkrije tudi javnost. »Slovenija je zaradi neusmiljenega izkoriščanja skupnega dobrega v zasebne namene v desetih letih izgu- bila vse prednosti, ki jih je imela pred drugimi tranzicij- skimi državami,« je prepričan Penko. JANJA INTIHAI Foto: ALEKS ŠTER> Z leve: Neven Borak, Jože Volfand, Boštjan Penko in Igor Šoltes. Deteljičina zdrava hrana v Združenju ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, ki deluje šele četrto leto in združuje že blizu 220 ekoloških kmetij s Celjskega in Koroškega, so bili z lanskimi Dnevi zdrave prehrane zadovoljni, zato so v torek in včeraj v Celjskem domu znova pripravili sreča- nje na to temo. Ob dveh strokovnih posvetih; o pomenu zdrave prehrane za mlade in ekološkem kmetijstvu ter varovanju ekosiste- mov so v Zimskem vrtu pripravili še razstavo ekološkega kmetovanja. Obiskovalcem so po vodenih ogledih ekološ- ko pridelanih oziroma predelanih prehrambenih izdelkov, le-te ponudili tudi v pokušinjo. Še ta mesec naj bi v Celju končno zaživela tudi stalna ekološka tržnica. V združenju Deteljica so se uspeli dogovoriti z Mestno občino Celje, da se stojnice s ponudbo ekološko pridelane hrane, ki so zdaj občasno postavljene na Glavnem trgu, prestavijo na stalno mesto v neposredno bližino mestne tržnice, v Savinovo uli- co. Na njih pa bodo svoje pridelke redno prodajali člani Deteljice. IS, foto: AŠ Z Evropo do dela Na povabilo sindikata brezposelnih delavcev Slo- venije je bil v Mariboru in v Celju na obisku visoki predstavnik nevladnih or- ganizacij iz Anglije Ted Hartley, ki je tudi visoki se- kretar centra WEA, ki de- luje v sklopu Evropske uni- je. S predstavniki lokalne skupnosti, zavoda za zapo- slovanje in gospodarstva se je pogovarjal o zaposlitvenih možnostih za brezposelne in jim predstavil izkušnje sorod- nih evropskih organizacij. Dragocene izkušnje sodelo- vanja vladnih in nevladnih or- ganizacij je kolegom posre- doval z željo, da ne bi po- navljali napak njihovega združenja in še posebej za- to, da bi prijatelje seznanil s projekti, ki jih na tem področ- ju skozi svoje strukturne skla- de sofinancira tudi evropska skupnost. Gre za nov način podpore najrazličnejšim zaposlitve- nim projektom, ki se bodo še bolj odprli po formalnem vstopu Slovenije v unijo. Hartley je posebej poudarjal pomen enotnega in organi- ziranega sodelovanja tako sin- dikata brezposelnih kot vlad- nih in nevladnih organizacij ter še zlasti lokalnih skupno- sti, kar prinaša bistveno bolj- še rezultate, kot če si trenut- no brezposelni iščejo delo sa- mi. Potrebno je torej sode- lovanje javnega, poslovnega in socialnega sektorja, ki mo- rajo bolje izkoriščati obsto- ječe zaposlitvene programe in učinkovito izrabiti sreds- tva iz evropskih strukturnih skladov. Sindikat brezposelnih delavcev Slovenije ima za sedaj 300 članov predvsem s Štajerske, vodi pa ga Ivan Cencelj. Celjski odbor ima le 10 članov, vodi pa ga Mi- lena Dolenc. Predvsem je veliko mož- nosti za nove zaposlitve v jav- nih delih, gostinstvu, v pro- metu, malih storitvenih pod- jetjih, otroškem varstvu in podobno. Vendar, je pouda- ril Hartley, ne kot konkurenca obstoječim podjetjem, mar- več kot dopolnilna dejavnost, ki ob novih delovnih mestih servisira potrebe lokalne skupnosti. Takšne projekte bi morali finančno podpreti ob obstoječih skladih evropske skupnosti zlasti v vladnih pro- gramih zaposlovanja in v lo- kalnih skupnostih, izkušnje pa potrjujejo, da se v dobrih petih letih tovrstni podjetni- ki že povsem postavijo na no- ge. BRST KRATKE-SLADKE m4 Trgovci že v Evropi Celjski veletrgovci so leto dni pred ostalimi smrtniki že krep- ko zakorakali v Evropo. Ob dr- žavnih so očitno prevzeli tudi nekatere evropske praznike. Tako so na binkoštno nedeljo zaprti dve največji svetišči celj- ske potrošniške mrzlice - Cen- ter Interspar in Planet Tuš. Tr- govci so si vsaj malo oddahni- li, Celjani pa so imeli popol- noma pokvarjen konec tedna, saj se mnogi, ki sobote in ne- delje preživljajo v svojih sve- tiščih, niso imeli kam dati. m4 Dediščina Akcijo Golte je v velenj- skem premogovniku sprožil Zvone Es, odgovoren za raz- vojno področje. Mnogi se še vedno sprašujejo, kakšno po- vezano imajo knapi in smu- čarji. Je bolj jasno, če pove- mo, da je bil Es prej zapo- slen v Elanu? angleščini Osnovnošolcem, ki so na tekmovanju iz angleš-^ kega jezika dosegli največ točk, so minuli torek v I. osnovni šoli Žalec pode- lili zlata priznanja. Od 138 zlatih priznanj jih je dobilo kar 20 osmošolcev iz celjske regije, medtem ko je na državni ravni tek-j movalo 2550 učencev. Priznanja je mladim na- grajencem podelil v. d. pred- stojnika Zavoda RS za šols- tvo Območne enote Celje Slavko Deržek. Največ točk, 49 od 50, so med dvaj- setimi nagrajenci dosegle Eva Legart iz I. osnovne šole Žalec, Anja Kovač iz Osnov- ne šole Šempeter in Jelka Lampret iz Osnovne šole Vojnik. Deržek je na pode litvi poudaril pomen znanja tujih jezikov: »Vsako znanje tujega jezika nas obogati s kulturo in civilizacijo dru- gega naroda. S pomočjo te- ga pa znamo tudi bolj ceniti lasten jezik.« Deržek je še dejal, da je vesel, da so priz- nanja enakomerno porazde- ljena po regiji, kar pomeni, da je poučevanje anglešči- ne povsod kakovostno. Na- grajence in njihove mentorje je pozdravil tudi župan ob- čine Žalec Lojze Posedel. ki je zbrane nagovoril kar v angleškem jeziku. ŠO DOGODKI 3 V Ljubljani ne slišijo siren Republiška uprava za zaščito in reševanje je spom- ladi na območju občin Ce- lje, Vojnik, Dobrna in Ma- ribor izključila posamezne sirene v sistemu tihega kli- ca, ki ga uporabljajo pristoj- ni regijski centri za obveš- čanje. Čas alarmiranja v pri- meru naravnih in drugih nesreč se je tako nerazum- ljivo podaljšal, saj delavec v centru, ko je obveščen o požaru, o tem najprej obve- sti gasilca z odzivnikom, ta pa se nato odpelje v gasil- ski dom in sproži sireno. V omenjenih občinah za- to zagovarjajo enostavnejši način, ki ga predstavlja sistem tihega alarmiranja iz regij- skega centra oz. s številke 112. Težava je le v tem, da imajo prostovoljna gasilska društva premalo odzivnikov (paigerjev), ki jih vsi imet- niki tudi nimajo vedno pri sebi. Da bi se izognili nadalje- vanju nesporazuma, ki bi v primeru požara ali druge na- ravne nesreče lahko povzro- čil veliko škode, so se pred- stavniki navedenih občin udeležili pogovora z direk- torjem republiške uprave za zaščito in reševanje ter vod- jo službe za obveščanje in alar- miranje v Ljubljani. Po na- pornih pogovorih in dokazo- vanjih so dosegli ugoden re- zultat vsaj za obdobje do kon- ca letošnjega leta, kar pomeni vrnitev k sistemu alarmira- nja, kakršen je bil pred le- tošnjim marcem. Do konca leta, ko bodo v Celju, Vojniku, Dobrni in Mariboru lahko alarmirali po starem, bo republiška uprava za zaščito in reševa- nje »naročila izdelavo neod- visne študije tehnične ustrez- nosti na trgu razpoložljivih tehnologij, za upravljanje s sirenami in povezovanje v enoten sistem javnega alar- miranja v Republiki Slove- niji«. Republiška uprava hkrati tudi pričakuje, da bo- do lastniki siren uredili nji- hovo povezavo v enotni si- stem javnega alarmiranja v Sloveniji v 60 dneh od po- sredovanja omenjene študi- je, vendar najkasneje do 31. decembra 2003. Dobitniki pisma niso naj- bolj zadovoljni z njegovo vse- bino, saj menijo, da se v njej skriva vrsta pasti. Vendar bo- do z novimi akcijami v podporo »celjskem« načinu alarmiranja nadaljevali ta- krat, ko se bo pojavila po- treba, torej verjetno konec le- ta. Občine v Sloveniji lahko svoje sisteme javnega alarmi- ranja pridobijo tudi na (pre- zahtevnem) trgu, kar pa ob- činski proračuni največkrat ne prenesejo, saj je premalo konkurenčnih ponudnikov in tehničnih možnosti. Celjani pa zagovarjajo svoj sistem, ki je enostavno boljši, učin- kovitejši in tudi cenejši. TONE VRABL Na območju Mestne ob- čine Celje je na različnih lo- kacijah za alarmiranje na voljo 33 siren. Med njimi tudi štiri tako imenovane Hitlerjeve sirene, ki so še vedno aktivne in kvalitet- ne. Ena izmed njih je po- stavljena na strehi Muzeja novejše zgodovine v Celju. Vsaj do konca leta bo še v veljavi sistem tihega alarmiranja, ki ga zagovarjajo v občinah Celje, Vojnik in Dobrna. Evropski šoferji ob Sotli Evropsko združenje šofer- jev in avtomehanikov (lAGHS) vsako leto priredi kongres, ta pa je vsaki dve leti tudi volilni. Letošnji kon- gres z volitvami so pripravi- li v Rogaški Slatini, kjer so obenem praznovali 50-letni- co tamkajšnjega združenja. Sobotni kongres je bil že četrto tovrstno srečanje lAGHS v Sloveniji (od teh je bil eden tudi v Celju), letos pa se ga je udeležilo več kot dvajset delegatov iz različnih držav. Članice združenja so Slovenija, Francija, Nemči- ja, Avstrija, Italija, Češka, Poljska, Ukrajina, Belorusi- ja in Hrvaška. Združenja so v različnih državah različno organizirana; v Sloveniji de- luje Zveza ZŠAM Slovenije v Ljubljani. Sestavljena je iz 51 združenj. Sloveniji, ki je članica evropske povezave že dolga leta, so na slatinskih volitvah zaupali dve pomembni funk- ciji. Tako je Zlato Zaletel (si- cer sekretar slovenskega zdru- ženja v Ljubljani) postal pod- predsednik evropskega zdru- ženja, Gregor Bizjak iz Kra- nja pa je bil izvoljen za čla- na strokovne komisije. Največji poudarek na kon- gresu so dali prihodnosti združenja v bistveno razšir- jeni Evropski uniji. To pri- naša z bodočo zunanjo mejo unije posebne naloge tudi ZŠAM, ki naj bi poskrbel, da bi imeli vozniki na njej čim manj težav, saj je pomoč eden od poglavitnih ciljev združenja. Delegati kongresa so se prav tako udeležili proslave 50-letnice zelo dejavnega združenja v Rogaški Slatini. Prišla sta predsednik evrop- skega združenja Horst Hen- drich iz Nemčije ter sekre- tar Gerard Monch iz Fran- cije. Posebna paša za oči je bila gotovo veličastna parada čla- nov združenja, ki so se spre- hodili po središču Rogaške Slatine. Med udeleženci pa- rade je bilo kar sedemsto uni- formiranih članov združenja, veliko narodnih noš ter pet- deset praporov. Vsi ti so po svoje pričali o pomenu ZŠAM v Sloveniji. BRANE JERANKO Na Teharjah bo krozisce Teharčani so uspeli s svojo zahtevo, da v sklopu ureditve obvoza ob obnovi Mariborske ulice v Celju glavno krajevno kri- žišče preuredijo v trikrako kro- žišče. Kot je povedal predsednik kra- jevne skupnosti Franci Kač, so sa- mi prispevali k dogovoru z last- niki potrebnih zemljišč, delavci CM Celje pa bodo krožišče zgra- dili po obstoječem ureditvenem načrtu v roku 14 dni. Na konča- nje teh del je vezan tudi začetek popolne zapore Mariborske uli- ce v Celju, ki jo načrtujejo za ne- deljo, 22. junija. BS, foto: AŠ ^'MIN PROTI Ukinitev cestnin za osebna vozila? stranka ekoloških gibanj Slovenije (SEG) se zavzema za ukinitev cestnin za osebna vozila ter za spremembo načina plačevanja cestnin za tovorna vozila. Pri tem ima stranka v mislih predvsem ljudi, ki živijo v bližini avto- cest in ki so zaradi cestninskih postaj žrtve najrazlič- nejših škodljivih vplivov prometa, kot so hrup, onesna- ževanje zraka in tal, klimatske spremembe, spremembe narave in biološke raznovrstnosti ter najrazličnejša obo- lenja. SEG, Stranka ekoloških gibanj Slovenije: Sedanji način pobiranja cestnin za osebne avtomobile je ekološko, ekonomsko, prometno, socialno in turistično ško- dljiv in nepotreben. Cestnine so v Sloveniji previsoke in ovirajo promet, njihovo pobiranje pa je ne le neupravičeno visok strošek, ampak tudi nesprejemljiv način onesnaževa- nja okolja. To je tudi huda diskriminacija tistih slovenskih občin, ki so od urbanih centrov ločene s cestninskimi po- stajami. Dars je predstavil zavajajoče primerjave o višini cestnin v Sloveniji in sosednjih državah. Iz teh primerjav izhaja, da so npr. cestnine v Avstriji celo nekoliko višje od cestnin pri nas, kar ni res in je zavajanje. Z vinjeto lahko v Avstriji potujete petkrat ceneje kot preko čelnih cestnin- skih postaj v Sloveniji. Zlasti pa ta razlika narašča za tiste, ki se morajo pogosto voziti po avtocestah. Zato predlaga- mo, da Slovenija ukine cestnine za osebne avtomobile in jih uvede izključno za tovornjake (nad 12 ton) in za tranzit- ni tovorni promet po vzoru Zvezne republike Nemčije, Av- strije in Švice ter v skladu z dokumenti Evropske unije. Ker takšne cestnine uvajajo tudi druge države, ki so že članice EU, tudi sklicevanje na članstvo v EU ne more biti argument proti ukinitvi cestnine. Manjkajoči denar za nadaljnjo gradnjo avtocest lahko država brez velikih stroškov pobere z obdav- čenjem bencina, kot to počne že sedaj. Vozniki osebnih avtomobilov že plačujejo znaten davek in takse za ceste in avtoceste pri nakupu bencina in pri vsakoletnem podaljša- nju registracije. Stranka ekoloških gibanj se in se bo, poleg ukinitve cestnin za osebna vozila in uveljavitev cestnin izključno za tovornjake nad 12 ton, zavzemala še za preusmeritev težkega tovornega prometa in tranzitnega cestnega pro- meta na železnice, za izboljšanje in uveljavitev konku- renčnosti javnega prometa ter za intenzivno gradnjo ko- lesarskih stez. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars): Z uredbo o cestnini za uporabo določenih cest je Slo- venija uskladila način in sistem plačevanja cestnine z us- meritvami Evropske unije, ki izhajajo iz zelene knjige EU o učinkoviti cenovni transportni politiki in Direktive EU o dajatvah v prometu. Uvedba cestnine na evropskih avtocestah je torej povsem v skladu s smernicami Evrop- ske unije, skladno z njimi se pri plačevanju cestnine vse bolj uveljavlja načelo, da naj uporabniki plačajo čim večji delež stroškov, ki jih povzročajo s transportom ljudi in blaga po avtocestah. V Evropi cestnina ni več le inštru- ment za financiranje gradnje in vzdrževanja avtocest, am- pak vse bolj postaja ukrep prometne politike za porazde- litev in usmerjanje prometa iz preobremenjenih avtocest na bistveno manj obremenjen sistem javnega transporta (železnice, javni prevoz) ter varovanje okolja (sistem »Road Pricing« - različna višina cestnine glede na prometne obre- menitve). Prehod z ročnega na avtomatsko cestninjenje je povečal prepustnost stez na cestninskih postajah, ki so opremljene z elektronsko opremo (zmogljivost ročnega sistema znaša približno 200 vozil na uro, sistema ABC pa do 1.200 vozil na uro) in zmanjšal negativne vplive na okolje. Število uporabnikov sistema ABC v Sloveniji ne- nehno raste - v začetku maja 2003 je bilo v obtoku že več kot 140 tisoč elektronskih tablic tega sistema. Izkušnje, ki smo jih v Sloveniji v zadnjih letih pridobili z uvaja- njem sistema ABC so velike in pozitivne in primerljive z izkušnjami redkih evropskih držav, kjer poteka t.i. avto- matsko cestninjenje. Pri nas je celotni avtocestni sistem pokrit s tem sistemom. Posodobitev tehnologije pobiranja cestnine je po vsej Evropi pospešila trend za uvedbo cestnine. Danes je v Evropi vsaj štirinajst držav, v katerih se pobira cestnina: Avstrija, Belgi- ja, Danska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Srbija in Črna gora, Madžarska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska in Slovenija. Št. 24-12. junij 2003 4 AKTUALNO Razcvetena Marjetica Na razglasitvi razsodbe v procesu Tekačevo je ned- vomno najbolj blestela Ka- menikova zagovornica Mar- jetica Nosan. Nekdanja ci- vilna in kazenska sodnica, ki se je pred 10 leti odloči- la, da se bo preizkusila še kot odvetnica, med kolegi odvetniki velja za prekalje- no in znanja polno zagovor- nico - čeprav ne med prvi- mi in ne med drugimi ni rav- no najbolj priljubljena. Jo pa spoštujejo, saj slovi kot natančna ženska, enciklope« dija vseh mogočih zakonov, pravnih aktov in podrobno- sti ter predvsem kot ženska, ki je brez dlake na jeziku. S svojo neposrednostjo in ostrim jezikom ne varčuje niti v sodni dvorani. Ob na- pakah, na katere nenehno opozarja, je marsikateri sod- nik ah tožilec tarča njene pi- krosti - in to kljub grožnjam s kaznimi, ki jih sodniki izre- kajo, ko želijo zagotoviti spoštovanje v sodni dvora- ni... Med kolegi velja za ko- rektno in vztrajno pogajal- ko - za katero edino, a zelo trdno mejo predstavlja me- ja zakona ali človeški dejav- nik. »Preko trupel« je pri- pravljena iti le takrat, ko je sama trdno prepričana v ti- sto, kar zagovarja. In prav zaradi prepričanja ji toliko- krat uspe. Za razliko od večine svo- jih kolegov nima zadržkov pri vložitvi tožb proti policistom, sodnikom, odvetnikom, in niti, ko meni, da bi bilo potreb- no pred teht- nico pravice postaviti no- vinarje. Iz- ven sodne dvorane je do novinarjev izjemno pri- jazna, zgo- vorna in ko- rektna - ka- dar želi. Številne mačke, ki se motajo oko- li njene pi- sarne v Zaga- ti, pes, ki ga redno vozi na sprehod (tudi, če jo delo tako obremenjuje, da se ne oglaša niti na telefonske kli- ce) in dejstvo, da je priprav- ljena pomagati tistim, ki se jim je zgodila krivica, go- vori o tem, da ima izjemno razvit socialni čut. In čeprav odvetniške storitve »dobrim strankam« krepko zaračuna- va, se tudi pri tem ravna po povsem lastnih načelih. Svo- jega najbolj slavnega klien- ta Kristijana Kameriika že od leta 1998, odkar si jo je iz- bral za zagovornico, brani zastonj. »Le od kod naj vza- me?« pokomentira vpraša- nje, ali s procesom Tekače- vo še res ni zaslužila niti to- larja. Včerajšnja razglasitev raz- sodbe še zdaleč ne pomeni zaključka procesa Tekačevo, saj sta pritožbo na razsod- bo napovedala oba tožilca. Vendar ni videti, da bi Mar- jetico to kaj prida skrbelo; v nedolžnost svojega Kristi- jana Kamenika (pa tudi vseh drugih »kazenskih« prime- rov, ki se jili odloči braniti) je trdno prepričana. Včasih morda celo bolj, kot so v last- no nedolžnost prepričani njeni klienti sami... Za razliko pd gostobesed- nosti, po kateri je znana si- cer, je bila v zadnjih dneh obravnave zoper Kristijana Kamenika v sodni dvorani nenavadno molčeča. Prese- netljivo dobro je prenašala izvajanje nemškega izve- denca Michaela Brauneja in tudi, ko je postalo jasno, da se Braune močno nagiba k mnenju, da je sled v Teka- čevem pustil Kamenikov co- pat, je odločno zatrjevala, da je »nemško mnenje« za njenega klienta pozitivno. Prav to je ena glavnih last- nosti Marjetice Nosan - ki je vplivala tudi na oprostil- no razsodbo v procesu Te- kačevo. Čeprav je videti, da kot magnet privlači posebej težke primere, ki bi jih ve- čina njenih kolegov odklo- nila, tistemu, kar ji povedo njene stranke, popolnoma verjame. Zato jih brani ta- ko vztrajno, vneto in odloč- no - tudi ta- krat, ko, vsaj po mnenju skoraj vseh ostalih, nje- nim klien- tom že moč- no teče voda v grlo... Ne glede na to, da se bo- sta morala po pritožbi to- žilcev s Kristi- janom Kame- nikom še bo- riti, da bi po- trdila to, o če- mer je včeraj odločil sodni senat, je do oprostitve prišlo tudi zato, ker je bi- la - edina - ves čas proce- sa povsem prepričana v to, kar je za ve- čino slovenske javnosti še mi- nuto pred razglasitvijo razsod- be zvenelo kot - znanstvena fantastika. Da bo oproščen. Čez sto let se ne bo nihče več spominjal, da so kolegi bolj kot osebne simpatije (ki za de- lo v sodni dvorani pravzaprav sploh niso potrebne) do Mar- jetice Nosan čutili spoštova- nje (ki ga včasih pogojuje tudi zavist), sodniki pa strah. V zgo- dovino se bo zapisala kot od- vetnica, ki se je odločno spo- padla z enim najbolj zaplete- nih in na videz brezupnih pro- cesov slovenskega kazenske- ga prava. In zmagala. ALMA M. SEDLAR Foto: GK Marjetica Nosan Bazen obtičal na sodišču Podjetje Forum Terma je edini turistični ponudnik v Rimskih Toplicah - Turistično društvo ne najde skupnega jezika z najemnikom Zunanji bazenski kom- pleks s termalno vodo je edi- no, kar v Rimskih Toplicah še spominja na nekdanji tu- ristični razmah v kraju. Le- ta 1990 je Turistično druš- tvo Rimske Toplice za 15 let oddalo bazen podjetju Fo- rum Terma, osnova za po- godbo pa je bil naložbeni program, ki naj bi zagotav- ljal razvoj turizma in kra- ja v celoti. Idile je bilo ko- nec že po prvi petletki, zad- njih osem let ima najemnik zvezane roke, v društvu pa komaj čakajo, da se izteče- ta še zadnji dve pogodbeni leti. Kljub sporom med lastni- kom in najemnikom bazena pa ta uspešno obratuje vse od začetka spornega razmerja. »Včasih je veljalo, da se v Rim- skih Toplicah začenja kopal- na sezona s 1. majem, od le- ta 1991 pa je bazen odprt brez prekinitev, skozi celo leto,« pravi Marjan Bremec iz pod- jetja Forum Terma, hkrati pa dodaja, da se med njihovimi obiskovalci tudi po dobrih 12 letih dela še najdejo takšni, ki se čudijo, da se je v Rim- skih Toplicah mogoče kopa- ti tudi pozimi. »V Forum Ter- mi lahko obiskovalcem ob kopanju v termalni vodi po- nudimo še storitve v suhi fin- ski savni ter vvhirlpoolu z vodno in zračno masažo,« pravi Bremec in dodaja, da kljub zelo vročemu vreme- nu zadnje dni na bazenu v Rimskih Toplicah še ni pra- ve gneče. »Pozna se, da še ni šolskih počitnic. Nekaj več gneče je ob koncu tedna, si- cer pa te dni pri nas iščejo in najdejo mir ter zagorelost zla- sti upokojenci.« Najemnik ima zvezane roice Kopalna sezona v Rimskih Toplicah zdaj res že 12 let traja vseh 365 dni v letu, dr- ži pa tudi, da je izven polet- ne sezone zanimanje obisko- valcev za kopanje v veliki me- ri odvisno od vremena. Pod- jetje Forum Terma je najem- no pogodbo za zunanji ba- zen s termalno vodo in ko- pališki objekt sklenilo s TD Rimske Toplice na pragu de- vetdesetih let. Pogodba je te- meljila na naložbenem pro- gramu, ki je predvideval do- grajevanje turistične ponud- be v kraju in bi ga morali v podjetju Forum Terma za- ključiti do leta 2000, najem- na pogodba pa bi se iztekla leta 2005. »Del programa smo izpol- nili, a žal, zgolj del,« pravi Marjan Bremec, ki je razo- čaran zaradi zapletov v sre- dini devetdesetih let, ko so jim po dograditvi nadzidka s prenočišči v društvu pre- povedali vse nadaljnje nalož- be. Od te prepovedi dalje so v podjetju v sporu z najemo- dajalcem in čakajo, kako se bo stvar razpletla na sodiš- ču. »Glede na to, da z nalož- bami ne smemo nadaljeva- ti, vsak mesec poravnavamo le 750 evrov kot polovico na- jemnine, drugo polovico pa nakazujemo na poseben ra- čun, kjer denar čaka na ko- nec spora,« pojasnjuje Bre- mec in dodaja, da bi po naj- bolj črnem scenariju v Rim- skih Toplicah lahko zamrla še ponudba na bazenu. S tem pa bi se poslovil še zadnji nosilec turistične ponudbe v nekdaj uveljavljenem in priznanem zdraviliškem kra- ju. V podjetju Forum Terma so glede na vrednost nalož- benega programa do sredine devetdesetih let izpeljali prib- ližno petino naložb, na pa- pirju pa ostajajo še načrti za nov bazenski kompleks, športni park in restavracijo. Lastninjenje bazena ne pride v pošten v podjetju Forum Terma pravijo, da v vseh osmih le- tih spora sploh še ni prišlo do vsebinske razprave in da se sodno kolesje osem let vrti v prazno po sistemu tožb in pritožb, saj najemna pogod- ba določa, da se morebitni spori med najemnikom in na- jemodajalcem rešujejo iz- vensodno, torej z arbitražo. Do nje pa nikakor ne more- jo, saj se sprti strani nista sposobni dogovoriti niti gle- de arbitrov oziroma razsod- nikov. Jedro spora sega v sredi- no devetdesetih let, ko so v podjetju Forum Terma do- gradili nadzidek s prenočiš- či, v TD Rimske Toplice pa so se očitno ustrašili, da že- lijo najemniki s »prekome- mernimi« vlaganji počasi olastniniti bazenski kom- pleks in na njem pridobiti večinsko lastništvo. Pred- sednik društva Andrej Mla- kar pravi, da je spor z na- jemnikom zdaj tako pregret, da se z nikomer iz podjetja Forum Terma v TD ne želi- jo več niti pogovarjati. »Ko- maj čakamo na leto 2005, ko bo potekla najemna po- godba. Takrat bo bazen prev- zelo nazaj turistično društvo ali pa bomo poiskali nove- ga najemnika. Računamo, da bo zanimanje precejšnje, zaenkrat pa se še nismo po- govarjali o konkretnih inte- resentih,« pravi Mlakar in do- daja, da bazen v vsakem pri- meru mora ostati last druš- tva in kot takšen tudi prina- šati denar v kraj, ne pa v za- sebne žepe. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Kopalna sezona na bazenu v Rimskih Toplicah traja 365 dni v letu, neprekinjeno od 1. maja 1991. Kako bo z bazenom po letu 2005? Čuici v Vojniku Na desetem, jubilejnem srečanju ljudi, ki so se kdaj zdravili na oddelku za zdravljenje odvisnosti Psi- hiatrične bolnišnice v Voj- niku, se je v petek zbralo pre- ko 500 nekdanjih bolnikov, ki so prišli na srečanje sku- paj s svojimi družinami. »Udeležba na srečanju je najboljša doslej, k čemur je verjetno pripomogel tudi na- stop Čukov na zelenici pri bolnišnici,« je povedala Darja Boben Bardutzky, dr. med., vodja oddelka za zdravljenje odvisnosti, ki ima najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Srečanja, katerih glavni na- men je pogovor nekdanjih bolnikov z zdravstvenim osebjem oddelka, so se ude- ležili predstavniki skupin anonimnih alkoholikov ter klubov zdravljenih alkoho- likov iz širšega celjskega ob- močja, Savinjske doline, Šmarskega, Posavja ter z Do- lenjske. Organizatorji so za- nje pripravili srečolov in športne igre - pokal na tek- movanju v odbojki so osvo- jili člani celjske skupine AA -udeleženci srečanja pa so se lahko popeljali tudi z balo- nom. Z denarjem, ki so ga zbrali, so popeljali na izlet bolnike, ki se zdravijo na od- delku. AMS Po osvežitev v vodo - tudi ponoči Bazen je v Celju te dni eno od najbolj obleganih pribeža- lišč pred uničujočo vročino. Od danes naprej bo odprt tudi za nočno kopanje, ki je v teh pasjih dneh še posebej privlačno. Priznati pa je tudi treba, da se je po več letih na bazenu začelo tudi kaj dogajati. Zelo priljubljene tako postajajo nedeljske animacije z glasbo in aerobiko v vodi. Te dni nameščajo Še mreže za badmington, zbirajo pa tudi prijave ekip za turnir v odbojki na mivki. BS TEMA TEDNA 5 Cagavi princi rimsifotopiišife Trnuljčice Zdravilišče v Rimskih Toplicah je zaprto že dvanajst let - V ljubljanskem Barsosu zagotavljajo, da od projekta oživitve (še) niso odstopili Bo nekdanje vojaško zdravilišče, ki že vse od umika Jugoslovanske armade leta 1991 sameva zapečate- no in neizkoriščeno, končno nek- do rešil in med njegove zidove zo- pet spustil življenje? Vprašanje, ki si ga zadnje leto ali dve skorajda nih- če več ne postavlja. Glede na vse slad- ke besede poslovnežev in politikov, ki že dvanajst let obljubljajo konec klavrnemu propadanju zdraviliške- ga kompleksa, takšen novi odnos ljudi do ene največjih slovenskih sra- mot niti ne čudi. Tudi zadnji, ljub- ljanski princ, ki je pred tremi leti na- povedal »gradove v oblakih«, zdaj raje rfiorči."" ^ - .- Pravzaprav dr. Sašo Baričevič, ki mu je (oziroma njegovemu podjetju Barsos) država leta 2000 dala zdravi- lišče v brezplačni najem za 50 let, on pa je njej obljubil, da bo v treh letih s petimi milijardami tolarjev iz propa- dajočih objektov naredil luksuz s pe- timi zvezdicami, o prenovi za javnost noče več govoriti. »Veliko se dogaja, vendar gre za stva- ri, ki jih ne morem razkriti javno- sti,« nas je v torek popoldne, ko smo ga po nešteto klicih vendarle dobili k tele- fonu, na hitro želel odpravil dr. Baričevič. Na vprašanje, zakaj začetek prenove zdra- vilišča spet zamuja, je odgovoril, da se za tem skriva veliko zgodb, o katerih pa raje ne bi govoril. Ker je v treh letih, odkar se je »spečal« z zdraviliščem, doživel že marsi- kaj. »Zagotavljam, da od projekta nisem od- stopil in da se marsikaj dogaja, vendar tre- nutno vse skupaj teče zelo počasi. Da je ta- ko, pa sta kriva vzdušje v Sloveniji in zna- meniti slovenski karakter,« nam je pojasnil dr. Baričevič. Razkril je le to, da naj bi v kratkem z osta- limi soinvestitorji sklenil dokončni dogo- vor in potem naj bi se prenova zdravilišča začela odvijati bistveno hitreje. Kdo so nje- govi finančni partnerji, ni želel povedati. Zato lahko le ugibamo, da so med njimi morda še vedno NLB, Zavarovalnica Triglav, Mobi- tel in še kakšen tujec. Za Rimske nič novega »Za Zdravilišče Rimske Toplice sprašuje- te?« se je skorajda začudil laški župan Jože Rajh, ki sodeluje v vladni komisiji za revi- talizacijo nekdaj uveljavljenega in mogoč- nega zdravilišča. »Nazadnje smo se sestali 8. aprila in razen dejstev, da podjetju Barsos še vedno ni uspelo pridobiti bančne garan- cije za naložbo, nismo izvedeli nič novega,« pojasnjuje Rajh in upajoče dodaja, da se mor- da zadeva vendarle premika z mrtve točke, saj je bilo slišati tudi nekaj besed o možno- stih pocenitve oziroma prilagoditve projek- ta. Kako, v kakšnem obsegu? »Težko bi re- kel, saj ni bilo natančno pojasnjeno. Dejs- tvo pa je, da projekt ni zamrl, da je bilo ču- titi zainteresiranost na vladni strani, prav tako pa tudi v podjetju Barsos.« V podjetju Barsos so za območje zdravi- liškega kompleksa v Rimskih Toplicah že naročili ureditveni načrt, vendar v laški ob- čini čakajo z njegovo javno razgrnitvijo do trenutka, ko bo podpisana glavna pogodba. »Prej nima smisla, na nek način bi v prime- ru, da projekt pade v vodo, s potrditvijo pro- storskega plana celo zavezali roke more- bitnim novim interesentom,« pravi Rajh in v isti sapi dodaja, da Laščani, prav tako pa tudi večina v Rimskih Toplicah, še vedno verjame v Barsosove načrte. Kaj drugega jim, nenazadnje, niti ne preostane, saj je pod- jetje Barsos tudi edino, ki je pokazalo do- voljšnjo mero resnosti in zanimanja. »Če bi v tem trenutku objavili nov razpis, je vpra- šanje, ali bi se sploh kdo odzval,« je skepti- čen župan Rajh. DrŽava uničuje svoje premoženje »Srce me boli, ko vsak dan gledam propa- dajoče zdraviliške objekte,« pravi član Sve- ta KS Rimske Toplice Drago Zupan, ki je bil v drugi polovici devetdesetih let motor krajevne pobude za oživitev zdravilišča. »Ne morem razumeti, kako država tako zaprav- lja in uničuje lastno premoženje,« spomni na nedopustno zaraščanje in postopno umi- ranje zdraviliškega parka, ki je sicer razgla- šen za kulturni spomenik, a mu to ne poma- ga niti do dveh, treh košenj trave na leto. V drugi polovici devetdesetih je bilo v Rim- skih Toplicah kar nekaj protestnih shodov; ljudje so se aktivno vključevali v oživljanje zdravilišča in terjali delovna mesta zase in razvoj za celoten kraj. Danes iz Rimskih To- plic ni niti glasu. Kot da so Rimljani obupali in se vdali v usodo. Pa so res izgubili vso voljo? »V Rimskih Toplicah smo tiho in po- trpežljivo čakamo, kaj nam bodo prinesli prihodnji meseci. Ne zato, ker bi izgubili voljo, ampak zato, ker verjamemo v Barso- sov projekt. Po informacijah, ki jih imamo, je projekt tokrat resno zastavljen in zadaj ni špekulacij,« pojasnjuje Zupan, ki sicer do- pušča možnost, da bi lahko bili Rimljani zno- va zavedeni, a: »Niti v enem samem trenut- ku po letu 2000 nisem dobil tega občutka, čeprav so prekoračeni vsi zastavljeni roki.« Zupan zato ne obupuje in še vedno verjame, da bodo Rimljani le spet dočakali stare, le- pe in optimistične čase. »Dotlej pa bi morala država kot lastnik - pa naj bo to celotna vlada ali pa obram- bno ali kulturno ministrstvo - poskrbeti vsaj za redno vzdrževanje zdraviliškega par- ka. Iz leta v leto propada edinstven in dra- gocen naravni pomnik, za vzdrževanje pa bi v primerjavi z njegovo vrednostjo po- trebovali zgolj drobiž,« je razočaran Zu- pan in dodaja, da so lani v dogovoru z do- mačimi kmeti poskrbeli vsaj za košnjo v zdraviliškem parku. »Zdaj se bliža sredi- na junija, kljub suši so za nami tri, štiri košnje, a ne v našem parku, kjer trava za- rašča drugo rastlinje in poti,« je razočaran Zupan, ki še enkrat poudari, da je v tem trenutku tisto največ, kar lahko za svoje zdravilišče storijo Rimljani, prav potrpež- ljivost. »Protestirali smo takrat, ko smo imeli za to razloge. Če bi zdaj od vlade zahtevali, da prekine sodelovanje z Bar- sosom in objavi nov razpis, je vprašanje, ali bi se nanj sploh kdo odzval. In če bi se, bi minilo vsaj dve ali tri leta, da bi bili tam, kjer smo zdaj. Na začetku.« Kljuke so si podajali... Ko je konec leta 1991 v Rimske To- plice prišla teritorialna obramba, je takratni laški izvršni svet pod vods- tvom Romana Matka naročil pro- jekt oživitve zdravilišča, ki pa je za- radi nesprejemljivih pogojev države ostal v predalu. Tri leta kasneje so krajani Rimskih Toplic (natančneje - Kulturno društvo Slavko Avsenik) v igro pritegnili Krko Zdravilišča in Pe- trol. Sredi maja leta 1994 so na javni tribuni, ki se je udeležil tudi takratni minister za obrambo Jelko Kacin, podpisali" pismo o namdti,"ki je pred- videvalo ustanovitev družbe Krka Zdravilišča-Rimske Toplice. Nova družba naj bi v šestih mesecih dokon- čala prenovo zdraviliških objektov. Po pol leta je iz igre izstopil Petrol, češ da je ravno sredi lastninjenja, Kr- ka pa je še do sredine leta 1995 izde- lovala idejne projekte in za to pora- bila veliko denarja, nazadnje pa je od zdravilišča tudi sama odstopila. Pred tem so sicer v Rimskih Topli- cah naredili še en poskus.da bi k so- delovanju kot lokalnega partnerja pritegnili Pivovarno Laško, vendar je direktor Tone Turnšek jasno povedal, da so v projektu oži- vitve pripravljeni sodelovati šele v njegovi zaključni fazi. Leta 1997 je vlada, tudi zaradi pritiska kra- janov, z javnim razpisom poskušala poiskati novega investitorja, ki bi zagriznil v vse bolj kislo jabolko. Med petimi ponudniki (eden od njih je bilo tudi Zdravilišče Laško) je iz- brala konzorcij investitorjev, sestavljen iz raz- ličnih podjetij ter Splošne bolnišnice Celje. Iz konzorcija sta kasneje izstopila celjski Gradiš in Alpine CTC iz Maribora, tako da je takrat- ni minister za delo Anton Rop pismo o na- meri , ki naj bi zopet pomenilo temelj za us- tanovitev skupnega podjetja Zdravilišče Rim- ske Toplice d.o.o., podpisal z ljubljanskim Investplanom. Država se je zavezala, da bo v novo družbo vložila obstoječe objekte, inve- stitorji pa naj bi zagotovili denar za njihovo prenovo, vendar je vse skupaj spet padlo v vodo. Ker novi »princi« niso imeli denarja, kar pa je država odkrila šele po treh letih. Sledil je novi razpis, na katerega sta se prijavila dva ponudnika. Vlada je kot naj- primernejšega izbrala zasebni medicinski center Barsos. Njegov lastnik dr. Sašo Bari- čevič je takrat napovedal, da bo zdravilišče odprto leta 2003. IVANA STAMEJČIČ JANJA INTIHAR TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ »Z novim letom bo zdravilišče priprav- ljeno za sprejem prvih gostov, v zimskih počitnicah pa bi lahko bilo polno zasede- no.« (Nekdanji obrambni minister Jelko Kacin 13. maja 1994 na okrogli mizi v Rim- skih Toplicah) »Park ob zdravilišču je najlepša dnev- na soba v naravi. Takoj sem se zaljubil vanj. Brez tako lepe dnevne sobe si ne pred- stavljam uspešnega delovanja zdraviliš- ča.« (Vladimir Petrovič, Krka, 13. maja 1994) 6 O cetis Bodo železnice »izclaleok najboljšim orodjarnam v Evropi,« pravi Kovač in pou- larja, da so ves čas veliko pozornost namenjali tudi izo- l>raževanju vseh zaposlenih in pridobivanju mladih stro- kovnjakov. Na začetku je v podjetju delalo 173 ljudi, da- les jih je 217. V preteklem desetletju so v Gorenje Orodjarni povečali promet za več kot štirikrat, iz leta v leto pa sta višja tudi lodana vrednost na zaposlenega in dobiček. Letos načrtu- ejo 2,7 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje. »Naj- H)lj pomembno je, da smo ponovno pridobili zaupanje bpcev tudi izven sistema Gorenje, saj danes skoraj polo- i^co prometa ustvarimo z izdelavo orodij za avtomobil- 'ko industrijo,« poudarja Marjan Kovač. JI Celjani najeli sindicirano posojilo Banka Celje je s konzorcijem tujih bank podpisala po- godbo o najemu sindiciranega posojila v višini 55 mili- jonov evrov. To je že šesto tovrstno posojilo, ki so ga v zadnjih nekaj letih najeli na mednarodnem denarnem trgu. Kot so povedali v banki, je bil kljub težkim razmeram na trgu odziv tujih bank zelo velik, kar med drugim tudi doka- zuje njihove dobre poslovne vezi in ugled v tujini. Mandat za izvedbo posojila so zaupali štirim bankam (Bank Austri- ja Creditanstalt AG, Raiffeisen Zentralbank Osterreich AG, LB Kiel in Bank fiir Arbeit und Wirtschaft AG) ki so v kon- zorcij pritegnile še deset bank iz šestih držav. Nekatere z Banko Celje sodelujejo prvič. Banka bo najeto posojilo na- menila za financiranje poslovanja svojih komitentov. JI, Foto: Arhiv BC Predsednik uprave Banke Celje Niko Kač (levo) je s štirinajstimi tujimi bankami podpisal pogodbo o najemu 55 milijonov evrov posojila. Na sliki z Giintheriem Korpom iz dunajske Bank fiir Arbeit und VVirtschaft. Znižanje evropskih referenčnih obrestnih mer Evropska centralna banka se je odločila za znižanje re- ferenčne obrestne mere za 0,5 odstotne točke na 2 od- stotka z namenom zmanjšanja razlike v donosnosti evrop- skih naložb v primerjavi z ameriškimi. To naj bi posle- dično upočasnilo rast tečaja evra v primerjavi z ameriš- kim dolarjem. Evro je tako minuli petek dejansko doži- vel največji tedenski zdrs tečaja v preteklih dveh mese- cih. Evropski kapitalski trgi na to novico niso kaj prida odreagirali, saj je bila novica nekako pričakovana in na tak način vkalkulirana v cene delnic. Njihove cene so se po znižanju prej omenjene obrestne mere sicer nekoliko povečale, v začetku tega tedna pa zaenkrat stojijo na do- seženih vrednostih. Pregled izbranih vrednostnih papirjev v obdobju od 4. 6. do 10. 6. 2003 Amerika vrača udarec? In kako so na znižanje evropskih referenčnih mer odrea- girali čez lužo? Konkretnejših izjav in komentarjev ni bilo, nevarnost pa je, da bi ameriške zvezne rezerve z novim znižanjem ameriških obrestnih mer poskušale Evropi vrniti udarec. Realno gledano je ta poteza bolj malo ver- jetna, saj so že sedaj le-te na izredno nizkih ravneh. Se bo pa evropsko znižanje poznalo v Sloveniji, saj so v pone- deljek v svetu Banke Slovenije odločali o znižanjih slo- venskih obrestnih mer. Če Slovenija namreč ne naredi tega koraka, bo to pomenilo odprtje precejšnje obrestne paritete oziroma razlike v donosnosti med domačimi in tujimi vrednostnimi papirji. To pa bi ustvarilo še doda- ten pritisk tujih vlagateljev na slovenske kratkoročne dr- žavne vrednostne papirje. Vrednost in sprememba indeksov v obdobju od 4. 6. do 10. 6. 2003 Doma vse po starem Pivovarniška vojna počasi dobiva svoj epilog. V petek so bili predstavniki Pivovarne Laško na posvetu pri An- dreju Plahutniku, direktorju urada za varstvo konkuren- ce, kjer naj bi se pogajali o pogojih za prevzem Pivovar- ne Union. Tudi tečaj delnice Dela Prodaje se je po izrazi- tem skoku minulega tedna (takrat je namreč DZS kupil 11,5-odstotni delež tega podjetja po občutno višjem te- čaju od tržnega) nekoliko umiril in se ob minimalnem prometu ustalil pri vrednostih med 5.400 ter 5.500 SIT. Očitno prevzema tega podjetja še ne bo tako kmalu. Dru- gače so ponovno, glede na promet, vladale obveznice z RS39, RS50, RS53 ter S0S2E, med delnicami iz borzne kotacije pa so bile med najprometnejšimi delnice Gore- nja, Pivovarne Laško ter Krke. SB120 nadaljuje svoje dr- senje navzdol. Od minule srede do torka je namreč upa- del za 0,45 odstotka, skupaj od pričetka letošnjega leta pa že za 5,22 odstotka. VALTER GRILANC, analitik Št. 24-12. junij 2003 m 8 AKTUALNO POZOR, HUD PES Nagrada Alme Karlin Kdo je pravzaprav najbolj znan Celjan, to sem se zad-, njič vprašal. Nekaj imen mi je prišlo na pamet: Anton No- vačan, Vinko Moderndorfer, Alma Karlin, Mirko Tuš, Ro- man Pungartnik, Jože Zim- šek, Dušan in Tadej Čater, Bo- jan Krajnc, Bojan Šrot, Štam- perlov Pepi, Vatroslav Oblak, Ivan Kovačič Efenka, Franc Le- skovšek Luka, Herman Celj- ski, Friderik, Veronika Dese- niška, Rok Kopitar, Vlado in Miha Bojovič, Anza Hriber- nik, Janko Sopar... Eni niti Celjani niso, pa so vseeno usodno povezani s Ce- ljem in so tako nekakšen zaš- čitni znak mesta. Posvojen- cev je še več; Dejan Perič, Ed- vard Kokšarov, Vladimir Lev- stik, tudi Slomšek in Aškerc deloma, pa Kajuh, Igor Kar- lovšek... Malenkost sem premišlje- val in brez kakršnekoli kon- kurence je največje delo opra- vila Alma Karlin. Niti sam ne vem točno koliko potopisnih romanov je napisala, mislim, da nekaj čez dvajset, da o nje- nih člankih, ki so jih prebira- li v Londonu, Berlinu, na Du- naju in kaj vem kje še vse, sploh ne govorim. Danes ne- kateri pravijo, da jim gre na živce nenadno in hrupno raz- glašanje njenega imena, pred tem pa so bili osamljeni v po- veličevanju in oznanjanju nje- nega imena med Celjani. Ha- lo, kaj zdaj to pomeni, kaj bi radi medaljo, kot da ste vi po- tovali z njo vred? Eni zama- hujejo z roko, češ, bila je Nemka. Kure vas gleda, ko ste pa peli internacionalo, vas ni pa prav nič motilo, da ste na koncu kričali še »živel Marx in Engels«. Tretji pravijo, da je bila lezbijka, kot da je njih kdaj nadlegovala. Četrti pra- vijo, da je bila »grda ku smrt«, potem se pa spelte na koncert »padlih pop div«, da bo vse kleno in blutinbodnovsko. Osebno menim, da je že čas, da se o Almi Karlin prične pre- mišljevati na njeni ravni. Al- ma Karlin zagotovo ni bila Ljubljančanka, prav tako ne Londončanka, prav tako ne Dunajčanka, Alma Karlin je ljudem po svetu (če so jo vpra- šali odkod je) pripovedovala o Celju, o Štajerski, o svojem domu, starših, ljudeh, ki so bili rojeni tu, v tem mestu in okolici, seveda pa ni bilo mo- goče govoriti o Sloveniji, Ju- goslaviji in podobno, ker te- ga enostavno ni bilo. Vsa ta premišljevanja s šovinistično noto so v današnjem času re- trogardna, poneumljajo že ta- ko ali tako neumno ozračje vseslovenske pritlehnosti, za- virajo razmah neobremenje- nega, če hočete, tudi pošte- nega mišljenja. Alma Karlin je svoj čas obhodila svet, si pot sama financirala s svoji- mi prispevki v svetovno ča- sopisje in tvegala lastno živ- ljenje. Alma Karlin je vzorč- ni primer človeške trme, vztrajnosti, enkratnosti življe- nja in nenazadnje tudi podu- hovljenosti. Čeprav brez jajc, jih je imela. Zato si Alma Karlin zaslu- ži literarno nagrado, ki bo poi- menovana po njej. Alma Kar- lin je klasika svetovnega po- topisja, čemur v prid so tudi besede švedske Nobelove na- grajenke Selme Lagerlof, ki je ob prejetju takrat še nes- politizirane Nobelove nagra- de dejala, da si nagrado za- služi tudi Alma Karlin. Pred časom je izbruhnila afera v zvezi z domom Alme Karlin, ker naj ne bi bilo nje- no ime uporabljeno na ustre- zen način... Alma Karlin je last vseh Celjanov kot Preše- ren Slovencev. Celjski je Her- man, Friderik, Tuš, Čatri, Bo- joviči. Rok Kopitar, Vladimir Levstik, Anton Aškerc, celj- ski je senator Kato. Po bese- dah nekega Svetinčana, ki je šel zvečer prižgat svečko na ^ob DOMAČINKE Alme Kar- lin, je na grobu čepel: »nek uosu, ku mi je reku, čuj, vsej ti, ku si kmjet, me posluši, dej že rječ tetim lojem v No- riku, de nej nardijo hmeljar- sko-pivovarniški muzej, tale se že v grobu ubrača, ku vid ka vse majo, pa nč ne znajo!« MOHOR HUDEJ Draga noče novih sosedov Blizu pet ur zborovanja prebivalcev v tropski vročini - V Kompolah spet napeto Del prebivalcev Drage pri Štorah, ki nasprotuje načrtovani gradnji dveh večstanovanjskih objektov, se je v po- nedeljek zbral na burnem zboru ob- čanov. Občina ga je sklicala na nji- hovo zahtevo po majskem podpiso- vanju peticije, ki jo je podprla večina vaščanov. Na začetku blizu peturnega zbora je kazalo, da se bo zelo hitro končal. Po- samezniki iz občinstva so namreč dru- gim prevečkrat segali v besedo, za naj- hujše oviranje zbora pa so sklicatelji predvideli odstranitev iz dvorane šole v Kompolah (prizorišča vročega zbo- ra) oziroma prekinitev zbora. Med prisotnimi je posebno zavrelo, ko so predstavniki občine povedali, da imajo po naši zakonodaji med takšnim zborom pravico do besede le na zbor vabljeni krajani. To pa naj ne bi veljalo za devet bolj ali manj glasnih podpi- snikov peticije, ki v Dragi niso prijav- ljeni. Tako dva od njih najprej nista mo- gla do besede, vendar so predstavniki občine v nadaljevanju omogočili izra- ziti mnenja kar vsem udeležencem zbo- ra. Podpisniki iz Drage so nato med zbo- rom ponavljali, da večstanovanjska ob- jekta (s po šestimi neprofitnimi stano- vanji) v njihovo utesnjeno okolje ne so- dita. Župan Franc Jazbec, ki je med najbližjimi sosedi ter gradnji ne nas- protuje, jim je pojasnjeval, da so v Dragi že zdaj hiše, ki so večje, kot bi bila dva manjša bloka. V Dragi je prav tako kar nekaj hiš s po dvema gospodinjstvoma. In zakaj bi morali graditi večstano- vanjska objekta prav v Dragi, je zani- malo nasprotnike? Zazidljive parcele so le na območju Drage, zato gradnja na Lipi ali v Kompolah ni mogoča, so slišali odgovor. Udeležence vročega zbo- ra je prav tako zanimalo, kaj bi Draga; gradnjo obeh blokov sploh pridobila Župan, ki ga dolžijo trmastega vztraja nja, je odgovoril, da javno razsvetljavi ter plinifikacijo. Sicer pa je po zakoni o lokalni samoupravi med pomembni mi nalogami občine »ustvarjanje pogo jev za gradnjo stanovanj ter skrb za po večanje najemnega socialnega skladi stanovanj«. Investitorja obeh večstanovanjskil objektov sta Stanovanjska ustanova delavcev pri samostojnih podjetnikil ter Nepremičnine Celje. Dogodki ^ Dragi vsaj za stanovanjsko ustana vo niso nič posebno novega. S teža vami, ki so spominjale na sedanje do- gajanje, se je srečala že pri gradnjali podobnih objektov v Globočah pri Voj- niku ter Bukovžlaku. Pri tem se vaščani seveda med dru- gim bojijo velikega števila novih sose dov, zato so župana javno osumili, da želi s številnimi otroci iz blokov upra- vičiti obnovo kompolske šole. Ta je dejal da bi prišlo v Drago 16 novih sosedov, od tega le štirje otroci. Vse skupaj nasprotnikov gradnje tuj di po približno petih urah zborovanji ni prepričalo, zato gradnji dvanajstih stanovanj vnaprej nasprotujejo. Siceij pa je bila razprava na trenutke na zelc! nizki ravni, v znamenju žaljivk, gro- ženj in podobnega. Zbora, ki ga je v pomirjevalnem ta nu vodil podžupan Jože Kragelj, se j£ udeležilo tudi nekaj občinskih svetnF kov. Prebivalce Drage so med drugii seznanili, da je občinski svet odločitvi v zvezi z gradnjo obeh manjših bloko^ sprejel v sedanjem mandatu soglasnft medtem ko je v prejšnjem mandatu na? protoval le en svetnik. Sicer pa občin« ni več pravi naslov za njihove pritoŽ" be, saj bo o gradbenem dovoljenju od ločila celjska upravna enota. Ta bo tu- di povabila nekatere prebivalce Drag^ kot stranke v postopku, pri svoji kon^ ni odločitvi pa bo zaradi velike medif ske pozornosti gotovo še posebej pd" zorna, je bilo slišati z občinske strani' BRANE JERANK^*' Prebivalci Drage pri Štorah so med ponedeljkovo tropsko vročino zborovali skoraj pet ur. Zbral so se v obnovljeni šoli v Kompolah, tokrat zaradi nasprotovanja gradnji dveh manjših blokoi KOMETIRAMO Vandali spet jezdijo Prva slika: na objektu nekdanjega Slovenijalesa, ki ga zakonca Boršt- ner preurejata v novo, sodobno pa- pirnico (o tem več v intervjuju na 9. strani), so z alkoholom podprti in »parkovnega adrenalina« polni mladci minuli petek razbili komaj vgrajeno veliko izložbeno okno. Oči- vidci vedo povedati, da so si vzeli kar veliko časa, saj gre za posebej ojača- no dvoslojno steklo, ki je vmes pol- njeno še s plinom, da pridobi na čvr- stosti. Vztrajna prizadevanja pa so le obrodila želene sadove. »Počilo je kot iz puške,« vedo povedati ljudje. Bolj kot kakšnih 300 tisočakov škode pa je zakonca Borštner prizadelo ve- denje mimoidočih, ki so glasno spod- bujali vandale, naj kar stolčejo vse, kar lahko, vse nove steklene stene... Zakonca, ki med redkimi še vztraja- ta v središču mesta in ki si prizade- vata, da bi mu s prenovljenim objek- tom in privlačnim programom vlila nekaj nove duše, tega preprosto ne moreta dojeti. Namesto da bi kdo ob- vestil policijo, so nekateri mimoidoči s tipično slovensko privoščljivostjo spodbujali zaničevanja vredno deja- nje opitih mladeničev. Druga slika: ko je hodil mimo že skoraj izumrlega centra Vrinica, nasproti po- licijske postaje, je nek mladenič iz svo- je torbe izvlekel bejzbolski kij in pred očmi množice z močnim udarcem raz- bil neko izložbeno okno. Pospravil ga je v torbo, zaničevalno pogledal po pri- sotnih, poln sebe, češ, kaj mi pa more- te in odšel. Reagiral ni nihče. Tretja slika: kljub poostrenemu nad- zoru z videokamerami so vandali us- peli nekaznovano že vsaj šestkrat raz- biti slavne celjske bisere na trgu pred občinsko stavbo. Četrta slika: objestneži so v nekaj mesecih popolnoma demolirali novo otroško igrišče v Novi vasi... Peta slika: na poti v službo sem ne- kaj čez sedmo zjutraj hodil za mladce- ma, ki sta na poti v šolo veselo »žlam- pala« vsak svoj bandidos in komenti- rala, da bosta ravno prav »nažgana« za pouk. Kdo jima je pijačo prodal ob tako strogem zakonu in ob takšni uri? Smo res nemočni pred nerazum- ljivimi izbruhi nasilja, pred nera- zumnim opijanjem mladih, pred vandalizmi, ki jih pogosto opazuje- mo s prav tako nerazumljivo privošč- ljivostjo? Očitno je pred tovrstnimi dejanji »počepnila« tudi policija, ki ima sil- no omejene pristojnosti in ki povsod tudi ne more biti. Da o nemoči mest- nih stražnikov, ki so se spremenili v pisatelje plačilnih nalogov za na- pačno parkirana vozila, niti ne pi- šem. Mar smo res že tako daleč, da se bo- mo morali po vzoru ameriških vigilan- tov občani samoorganizirati za zago- tavljanje reda in miru? Mar smo res že tako daleč, da bo vsak naš korak sprem- ljala video kamera? Od tod do vsesplo- šnega nadzora, ki ga bo nad ljudmi po onvellovsko opravljal Veliki brat, je le še korak. BRANKO STAMEJČIČ INTERVJU 9 I Gazelica z Gosposke Eno najhitreje rastočih malih podjetij v Sloveniji, celjski Leonardo, pred selitvijo v nove prostore čakajo sveži izzivi Nekdanji salon pohištva, ki ga je v Gosposki ulici v Celju zgra- dil Slovenijales in ga pred leti tu- di opustil, dobiva te dni povsem jovo podobo. Avgusta lani sta ga odkupila zakonca Borštner, last- nika družbe Leonardo. »Cena se nam je, glede na veli- kost objekta in lokacijo v središču mesta, zdela primerna in dokaj ugodna, predvsem pa smo se za na- kup odločili zato, ker smo v obsto- ječi papirnici v Gosposki ulici že ^preveč utesnjeni,« pojasnjuje raz- loge za nakup Bojan Borštner. »Mo- 'tali smo priti do svojih prostorov. Prva želja je bila, da bi zidali na obrobju mesta. Ko se je ponudila priložnost, smo si rekli, zakaj pa ne bi bili prav mi tisti, ki bi skušali v mestu narediti nekaj večjega, dru- gačnega, dobrega. Zakaj ne bi po- skusili obrniti poslovnih tokov za celo ulico.« Tako so se odločili za nakup in hkrati tudi za prenovo nek- danjega Slovenijalesovega salona. I Odločitev za tako veliko širje- nje dejavnosti v središču mesta, ju slovi po tem, da podjetniki iz njega bežijo, je zelo pogumna. Kljub kupu težav in posebnosti, ki se navezujejo na podjetništvo v •središču mesta, od težav s parkira- njem do težav pri oskrbi trgovine same, smo se odločili za to pote- zo. Trenutno se vse dogaja zunaj mesta, na obrobju, kjer bolj kot ne vse odlično funkcionira, saj je za kupce udobno, da opravijo naku- pe tam, glede na težave, ki nastaja- jo v mestu. Toda s soprogo Leo trd- no verjameva, da se bo položaj spre- menil in da bodo ljudje znova po- gosteje prihajali v mesto. Na kaj opirate to prepričanje? Razmišljam za nekaj let naprej. Za Celje je izjemno pomembno, da l)i se uredil Knežji dvorec, kar se bo zgodilo v kakšnih petih letih. Imam občutek, da bo prav ta dvo- rec postal srce mesta, kjer se bo odvijalo mnogo zadev. Ko se bo to zgodilo, verjamem tudi v to, da se bdo tokovi obrnili. Normalna po- vezovalna pot med Knežjim dvor- cem in Glavnim trgom pa je Gos- poska ulica. Vanjo je najprej treba pripeljati nekaj nosilnih trgovin in drugih lokalov, okoli katerih se bodo lahko našli vsi ostali. Gre torej za naložbo za prihod- nost, naravnano dolgoročno. Ko bomo odprli nekaj novega in svežega, bo tu v roku treh let zra- slo vsaj še pet podobno novih, do- brih trgovin. Ko nas bo pet, šest, se bodo stvari začele odvijati same po sebi. Nekateri podjetniki že imajo dobre programe, pa jih ne znajo ponujati urejeno in pregledno. Pred- vsem pa se bodo morale vse zade- ve bolj obrniti v ulico, od trgovin do gostinskih lokalov. Nemogoče se mi zdi, da takrat ulica ne bi kra- sno zaživela. Raziskava, ki jo je naročila ob- čina, je pokazala, da ljudje ne pri- hajajo v mesto zaradi nakupov, temveč zaradi druženja, priredi- tev in podobno... Ko so nastali nakupovalni centri na obrobju, so tisti, ki so ostali v mestu, nekoliko zaspali ali pa niso imeli denarja za pogumnejše po- sege oziroma so bili premalo pri- lagodljivi. Prepričan sem, da se bo- do stvari premaknile na bolje, da se bo ponudba prilagodila željam kupcev. Pri tem ne govorim le o trgovini. V mestu se mora dogajati mnogo stvari, da ljudje pridejo. Tu se res družijo, a hkrati tudi sprem- ljajo ponudbo - trgovsko, gostin- sko, prireditveno... Tipičen primer je prednovoletno dogajanje, ki se iz Pravljične dežele prenese po ce- lem mestu. To je dokaz, da lahko en sam dogodek sproži dogajanje po celem mestu. Ob pravi ponud- bi, obnovljenih hišah, dogodkih bo- do ljudje vedno množično hodili v mesto. Sama trgovska ponudba jih ne bo pripeljala, celovita kombi- nacija odličnih trgovin, gostišč in prireditev pa zanesljivo. Samo od sebe to ne bo šlo... Zelo pomembno se mi zdi, da bi se tisti, ki smo v mestu, nekako po- vezali. Ne seveda v fizičnem smi- slu, pač pa, da bi nastala neka for- malna ali neformalna služba, ki bi združevala naše želje in pobude. da bi bolj enotno nastopali navzven. Vsi opozarjajo na problem parki- ranja. Res je, modra cona je prob- lem, toda mi, ki delujemo v me- stu, se lahko dogovorimo z uprav- ljavci garažnih hiš in modre cone, da bomo strankam plačali parki- ranje. To je stvar dogovora in enot- nega nastopa. Z novo garažno hišo bo parkirišč kmalu več kot dovolj. Kaj pa skupne akcije za pro- mocijo ponudbe? Samo pomislite, koliko bi lahko dosegli, če bi se navzven predstav- ljali bolj enotno, kot to počnejo Evropark, Tuš, Interspar... Odlič- no bi bilo, če bi to počeli kot celo- ta - trgovci, gostinci in organiza- torji prireditev. Da bi se vse to zgo- dilo, pa bi morali imeti marketinš- ko usmerjenega skrbnika, ki ve, ka- ko se temu streže. Pa ni treba od- krivati nič novega, le spretno po- snemati tiste, ki to že počnejo. To bi bila spodbuda tako meščanom kot onim, ki živijo izven središča. Kajti Celje ima kaj pokazati in kaj ponuditi. To, o čemer sva govori- la, so razlogi, da smo se odločili za to naložbo, ne glede na to, da ima- mo svoje trgovine v mnogih naku- povalnih centrih. Smo Celjani, v središču mesta smo začeli, zdaj bo- mo naredili korak, s katerim želi- mo dokazati, da se tudi v mestu da uspešno poslovati. Začeli ste s paprinico v Gospo- ski... Dejavnost smo zatem širili zlasti v veleprodaji, trenutno oskrbuje- mo okoli 150 trgovin po Sloveniji predvsem s šolskim programom, zlasti kakovostnejšimi blagovnimi znamkami. Smo ekskluzivni zastop- nik družbe Faber-Castell za Slove- nijo, od letos tudi za Hrvaško. Gle- de na razvoj in vstopanje Slovenije v EU smo se odločili tudi za moč- nejšo lastno maloprodajno mrežo. Oblikovali smo koncept trgovin Leonardo. Te trgovinice smo odpr- li v nakupovalnih središčih v Mari- boru, Ljubljani, Kopru, Ptuju... Tre- nutno imamo osem svojih trgovin. Kaj lahko pričakujemo v novi blagovnici? Odprli bomo nekoliko večjo pa- pirnico, ki pa ne bo klasična. Kom- binirali jo bomo z darilno trgovi- no, oddelkom veleprodajnega pro- grama, kot novost bomo uredili tudi prodajo pisarniškega materiala. V ta objekt bomo preselili tudi vse pisarne, v kleti pa bodo, vsaj zaen- krat, tudi skladiščni prostori. Ker pa želimo, da bi več ljudi tudi os- tajalo v mestu, da ne bi sem prihi- teli le po nakupih in odšli, bomo v prostorih nekdanje industrijske pro- dajalne Kili uredili še kavarnico z manjšo slaščičarno. Pasaža med obema deloma je zelo frekventna in radi bi, da bi ljudje, ki zdaj pre- prosto hodijo mimo, tudi malo os- tali, sedli, prebrali kakšen časopis, popih kavo... Kljub temu, da bi prenovo lah- ko speljali bistveno ceneje, ste se odločili za radikalen poseg... S soprogo sva dolgo razmišljala in se pogovarjala, ali bi blagovni- co obdržali kar takšno, kot je bila. Potem sva se odločila, da bomo spre- menili videz, saj si želiva v mestu in v tej trgovini nekaj nove duše. Načrte za prenovo je pripravil Pleč- nikov nagrajenec arhitekt Janko Za- dravec, ki je upošteval najino že- ljo, da bi z relativno majhnim de- narjem naredila objekt drugačen, bolj odprt, bolj pregleden, prija- zen, nemoteč okolju. Že prvi večji posegi kažejo, v katero smer gredo dela, čeprav je do končne podobe še kar daleč. Koliko površin boste pridobili? Kavarna bo imela skupaj s sani- tarijami približno 140 kvadratnih metrov, prostor smo nekoliko zmanjšali na račun pasaže, ki bo zdaj kar za debel meter širša. V ma- loprodaji bo 240 kvadratnih me- trov, torej kar trikrat več kot v se- danji papirnici. Zlasti tega se že vsi veselimo, saj smo v sedanjih pro- storih več kot le utesnjeni. Kupcem niti nismo mogli več pokazati vse- ga, kar imamo. Vseh prostorov sku- paj pa je blizu 2 tisoč kvadratnih metrov. Kdaj boste pripravili otvoritev? Otvoritev bo v dveh delih, sledi- la bo še čisto prava otvoritev, ki bo oktobra. Najprej bomo, v začetku julija, odprli papirnico. Tu se nam zelo mudi, da ujamemo sezono. Ka- varno bomo odprli septembra, ko bomo v nove prostore preselili tu- di pisarne. Kaj pa bo z dosedanjo papirni- co v Gosposki ulici? Izpraznili bomo stavbo, ki je v naši lasti. Prehitro je še, da bi po- vedal, kaj bo v njej, zagotavljam le, da prostori ne bodo ostali praz- ni. Ker želimo, da ulica živi, bomo prostore nekoliko prenovili, potem pa zelo pazili, kaj bomo v njih po- nudili. Te prostore imamo radi, v njih smo delovali 13 let, so zibel- ka vsega našega dosedanjega dela. V katero smer bo šel razvoj Leo- narda? Predvsem bomo širili veleproda- jo, ki je za nas zaradi številnih moč- nih zastopstev in programov ključ- na. Koncept Leonardo papirnic bo- mo v prihodnjih letih širili še v ne- katerih slovenskih mestih, vendar po sistemu franšiznih in ne lastnih trgovin. Že zdaj je med našimi stran- kami za takšno obliko sodelovanja veliko zanimanja. Že naslednje le- to bomo odprli vsaj dve, tri fran- šizne trgovine. Koliko ste vložili v nakup in prenovo prostorov? Končnih številk še ni, te bom po- vedal, ko bodo zaključena vsa de- la. Pred tem o tem ne bi rad govo- ril, gre pa za kar veliko milijonov. Pri tem nam, to povem z zadovoljs- tvom, zelo močno stoji ob strani Banka Celje, kjer so znali prisluh- niti našim načrtom in nas vidijo kot zanesljivega partnerja, ki bo spo- soben odplačati visoke najete kre- dite. Pa je papirnica donosna, tu na- videz velikih denarjev ni. Res je, a pretežni del dejavnosti namenjamo oskrbi drugih trgovin. V Leonardu je že danes zaposlenih okoli 40 ljudi, po otvoritvi bomo zaposlili vsaj še sedem ljudi. V zad- njih letih zelo hitro rastemo, smo eno hitreje rastočih majhnih pod- jetij... Gazela? Prej bi rekel gazelica... BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ 10 INFORMACIJE INFORMACIJE 11 |Tudi obrtno gradbeno podjetje Remont imetnik certifikata kakovosti ^ISO 9001/2000 - Vse daljši seznam prenovljenih in novo zgrajenih i objektov Celjsko obrtno gradbeno pod- jetje Remont je prejšnji mesec us- pešno prestalo presojo certifikat- ske hiše BVQI in pridobilo certifi- kat kakovosti ISO 9001/2000. S tem je svojemu ugledu, ki ga je zgra- dilo na 46-letni uspešni zgodovini, predvsem pa na izjemni kakovosti storitev, tudi uradno dodalo še eno razsežnost - da je sodobno, evrop- skim standardom kakovosti zave- zano podjetje. Začetki Remonta segajo v leto 1957, ko je bila na pobudo olepševalno tu- rističnega dmštva v Celju ustanovlje- na zidarska delavnica. K tej osnovni dejavnosti so sčasoma priključili še druge, predvsem obrtniško naravna- ne dejavnosti in do začetka devetde- setili let se je podjetje ukvarjalo pred- vsem z vzdrževanjem in obnovo mest- nega središča. Ker je, na žalost, lo- kalni skupnosti zmanjkalo denarja za prenovo starih mestnih hiš, je podjet- je moralo poiskati delo na dmgih po- dročjih. Še naprej pa je ohranilo do- bro sodelovanje z Zavodom za varo- vanje naravne in kulturne dediščine Celje, saj velja za izjemnega speciali- sta pri prenovi poslopij, ki so pod spo- meniškim varstvom. Remont je eno redkih gradbenih podjetij, ki posluje pozitivno in ki te- žave na trgu ni nikoli reševalo z od- puščanjem. Že kar nekaj let se števi- lo zaposlenih suče okrog številke 160. Doslej so se na čelu podjetja zvrstili štirje direktorji. Od leta 1997 ga vodi Bogomir Amon, v poslovodni ekipi pa so še vodja tehničnega po- dročja Iztok Kučer, vodja prodaje Marko Balant in vodja finančno-ra- čunovodskega področja Marjan Ku- kovič. Kljub krizi, ki že nekaj časa pesti grad- beništvo, se je Remont na trgu dobro znašel, kar med dmgim dokazuje tudi podatek, da je v zadnjih petih letih pod- vojil obseg poslovanja. Njihova osred- nja dejavnost so postale gradnje vseh vrst in čeprav se uvrščajo med sred- nje velika gradbena podjetja, se brez zadrege lotijo tudi velikih poslovnih in stanovanjskih objektov. Gradnji objektov in zahtevnejšim adaptacijam bodo dali n^ečji poudst- rek tudi v prihodnje. Seveda pa bodo ob tem razvijali tudi vsa obrtna dela. Naš cilj je zadovoljni kupec, pravijo v podjetju, in če ob gradnji ponudimo tudi vsa obrtniška dela, torej celovito storitev, je problemov zagotovo manj. In kako prav im^o. Ko končajo delo in kupcem predajo ključe, za njimi skoraj ni nobenih reklamacij. Poleg osrednje gradbene dejavno- sti dobiva v Remontu vse večjo veljavo tudi mizarstvo. V mizarski delavnici iz- delujejo pohištvo za gostinske lokale, poslovne prostore in zdravstvene or- Letos spomladi je Remont obnovil občinsko stavbo v Domžalah. dinacije, odkar v Celju ni več podjetja, kjer bi lahko pohištvo po meri naročili tudi individualni kupci, pa opremljajo tudi stanovanja in stanovanjske hiše. Obrat Mizarstvo je tako kot obrat za- ključnih del, v okvim katerega oprav- ljajo keramičarske in slikopleskarske storitve, polagajo pode in urejajo pro- čelja, ter strojni obrat, ki skrbi za vse vrste ključavničarskih del, že od začetka osemdesetih let nameščen v obrtni coni v Kosovi ulici. Tam imajo tudi osrednje gradbeno skladišče. Poslovni prostori podjetja so v Oblakovi ulici, kjer so leta 1998 kupili in prenovili eno od starejših celjskih vil. Seznam objektov, ki so jih v Remon- tu temeljito prenovili ali pa zgradili na novo, je zelo dolg. Da so zares pravi mojstri svoje obrti, pričajo mnoge zna- menite stare stavt)e v celjske mestnem jedrn, od Celjskega in Narodnega do- ma do Pošte Celje, Pelikanovega ste- klenega ateljeja in železniške postne. Čeprav večinoma delajo na lokalnem trgu, se je dober glas o njih ponesel tudi dmgam po Sloveniji. Prenavljali so že v Sevnici, pa v Domžalah, »njiho- vo« je tudi pročelje glavne pošte v Ljub- ljani. Remont je že vrsto let glavni pri prenovi poslovnih enot Banke Celje in Celjskih lekarn, kadar obnavljajo ob- stoječe trgovinske lokale ali pa gradijo nove, jih vedno pokličejo tudi iz laške Izbire. Predvsem v zadnjih letih so v Remontu na svoj referenčni seznam vpisali tudi nekaj odmevnih industrij- skih in komunalnih objektov. Za Celj- ske pline so zgradili polnilnico plinov, podjetji Interdent in VVeishaupt sta jim zaupala gradnjo poslovnih objektov, za šentjursko Mesarstvo so prenovili klav- nico, vodili pa so tudi projekt izgradnje nove tovarne za predelavo mesa v Celf skih mesninah. Trenutno končujejo pri- zidek k osnovni šoli v Braslovčah. V prihodnje vidijo v Remontu eno od poslovnih priložnosti tudi v gradnji manjših čistilnih naprav. Z vstopom naše države v Evropsko unijo se bo namreč zakonodaja na področju varstva okolja še bolj zaostrila in za čistilne naprave, ki n^ bi nadomestile sedanje grezni- ce na izpraznjevanje, bodo morale po- skrtDeti tudi lastniki individualnih hiš. Foto: Ariiiv Remont VVeishaupt, eden najlepših poslovnih objektov v Celju, je delo Remonta. Remont ima od leta 1998 svoje upravne prostore v vili na Oblakovi ulici 30 v Celju. Mojstri iz Remonta so prenavljali tudi celjski hotel Merx, zdaj Astor, kjer so se še posebej izkazali pri mizarskih delih. 12 Ljubečna praznuje Krajani Ljubečne bodo ta vikend slovesno proslavili svoj krajevni praznik, ki ga praznujejo v spomin na leto 1937, ko je bila v Bukovžlaku velika delavska stav- ka. V petek popoldne pripravljajo rekreativni pohod na Sv. Tomaž in večerno otvoritev razstave s prikazom dejavno- sti krajevnih društev. Osrednje praznovanje bo v soboto, ko dopoldne namenjajo tradicionalnim krajevnim šport- nim igram, ob 17. uri pa bo pričetek praznovanja z ogle- dom razstave, kulturnim programom, srečanjem starej- ših krajanov in podelitvijo krajevnih priznanj. Ob prazniku se veselijo pridobitev, med katerimi je naj- večja lani odprta pošta, pričeli pa so tudi obnovitvena dela v domu krajanov. Tokratni krajevni praznik je le uvod v veliko slovesnost, ki jo pripravljajo jeseni v počastitev 100- letnice šolstva na Ljubečni. BS Stavijo na kneze študentska sekcija Slo- venskega društva za odno- se z javnostmi Sofistus, Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije in 2Mruženje študentov podjet- ništva so minuli vikend pri- pravili delavnico, namenje- no obujanju mestnega je- dra Celja. Študentke raznovrstnih štu- dijev iz vse Slovenije, poime- novane po celjskih knezih, so se razporedile v štiri sku- pine, se seznanile s proble- mom opustelega mestnega je- dra, poslušale predavanja strokovnjakov s tega področja in zasnovale predloge, kako centru Celja znova povrniti živahen vrvež. Svoje poglede na problem in ideje, Id lahko zbudijo opu- stelo mestno jedro, so pred- stavile ob nedeljskem za- ključku delavnice. Zmago- valno skupino z najboljšimi predlogi so po predstavitvi projektov izbrali prisotni po- slušalci in petčlanska komi- sija. Ustvarjalke v zmagovalni skupini, imenovani po kne- zu Frederiku, so bile Petra Ravnikar, Urška Ribič, Je- ra Anžič, Pina Javernik in Mojca Ocvirk. Stavile so na slogan »Celje, knežje mesto«, pod katerim naj se povežejo raznovrstne dejavnosti, festi- vali in prireditve. Študentkam sta prvi dan problematiko mesta pred- stavila Roman Repnik z Mestne občine Celje ter Ja- nja Repar z Zavoda za tu- rizem Celeia Celje, v sobo- to pa so si med predavanji strokovnjakov Bogdana Raichenberga (prenova Lenta), Petra Vesenjaka (obuditev Ptuja) ter Karla Pollaka (Ljubljana - moje mesto) podrobno ogledale mestno jedro. V centru so si zamislile doživljajsko ulico, polno glasbe, vonjav, uličnih umetnikov in animatorjev, majhnih lokalov in trgovi- nic s specifično ponudbo lo- kalnih in slovenskih proi- zvodov. Stari knežji dvoreg bi preuredile v kongresni ho- tel s tematiko celjskih gro- fov, še prej pa bi vzpodbu- dile Celjane, da poslikajo gromozansko platno in dvorcu postavijo novo fasa- do. BS Kanalizacija na vziiodu Občina Štore, ki se pripravlja na izgradnjo čistilne na- prave ter kanalizacije v vzhodnem delu, se je prijavila na državni razpis za sofinanciranje. Gre za triletni razpis ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje projekta odvajanja in čiščenja komunalnih odplak, za katerega pričakujejo Štorovčani približno polo- vico sredstev. Projekt, ocenjen na 404 milijone tolarjev, je občina pripravljala več mesecev. Z njim bi zgradili kanali- zacijo za veliko večino vasi Kompole ter za prvih trinajst hiš Prožinske vasi. Projekt obsega tudi postavitev začasne či- stilne naprave, ki jo bodo prestavili z območja štorskega bencinskega servisa. Območje pri bencinskem servisu bi namreč prihodnje le- to priključili na zbiralnik, ki povezuje Štore z novo čistilno napravo v Tremarjih. BJ Dobrodelna predsednica Aleksa Gajšek Krajnc bo leto dni vodila delo Rotary kluba Celje Celjski rotarijci so s svo- jo dobrodelno dejavnostjo v letu dni zbrali 5,5 milijo- na tolarjev, od tega 3,1 mi- lijona tolarjev s prispevki donatorjev. Za dobrodelno pomoč so v letu dni že po- rabili 1,8 milijona tolarjev, še 2 milijona tolarjev pa bo- do razdelili na svojem no- vembrskem dobrodelnem plesu. Denar, ki so ga pridobili z dobrodelnim plesom, dobro- delnim koncertom, ki so ga pripravili skupaj z maribor- skim Rotaract klubom ter tradicionalno dobrodelno dražbo likovnih del, so na- menili delovanju društva za cerebralno paralizo v Celju - Centra Sonček ter za štipen- dije nadarjenim in pomoči potrebnim dijakom in štu- dentom. V klubu je 40 čla- nov. Julija prevzema štafetno palico predsednikovanja od Henrika Dvoršaka Aleksa Gajšek Krajnc. Na pone- deljkovi novinarski konfe- renci, kjer so predstavili de- lovanje, so posebej pouda- rili, da je celjski klub šele drugi v Sloveniji, ki je pred- sednikovanje v tem, pretež- no moškem klubu, zaupal ženski. Bodoča predsedni- ca je povedala, da je ob tem dvakratno ponosna: prvič zato, ker gredo celjski ro- tarijci v korak s časom, v katerem so ženske pomem- bne nosilke vseh dejavno- sti in drugič zato, ker se to dogaja prav v Celju, v kate- rega je treba, tudi z rotarij- sko dobrodelno dejavnost- jo, pripeljati duh mladih. Zato je med njenimi cilji us- tanovitev Rotract kluba, mladinske podružnice rota- rijcev. S svojim programom bo nadaljevala že uveljav- ljene dobrodelne dejavno- sti celjskih rotarijcev in tu- di akcijo Rotary Internatio- nal imenovano Polio-plus. Z njo rotarijci nadaljujejo zbiranje denarja za ceplje- nje vseh otrok sveta, ki jih bo obvarovalo pred otroš- ko paralizo. Celjski rotarijci želijo zanjo zbrati 900.000 tolarjev, na ravni svojega di- strikta pa pol milijona evrov. BRST Celjske rotarijce bo namesto Henrika Dvoršaka od julija vodila Aleksa Gajšek Krajnc. 600 let Svetine in Kompoi Zanimiva knjiga o krajih z izjemno obletnico Ob 600-letnici prve pisne omembe Svetine ter Kompoi (nekdanjega Svetega Lo- vrenca pod Prežinom) je izšlo delo o preteklosti obeh krajev. V knjigi Pod vars- tvom Marije Snežne in Sve- tega Lovrenca je na polju- den način predstavljenih šest stoletij zgodovine so- sednjih krajev. Predstavljena je zgodovi- na obeh župnij v občini Što- re, ki sta bili pred šeststo leti v posesti celovške škofije, preteklost šolstva, kulturni spomeniki, sto let stara sve- tinska godba, ugledni rojaki in podobno. V knjigi so med drugim poglavja o nekdanjem gradu Prežin, na skalni vzpe- tini v Šentjanžu nad Štora- mi, ter poglavja o obeh po- kopališčih, kjer je pokopa- na tudi svetovna popotnica Alma Karlin. Približno četr- tina 160 strani debele knjige obsega različne listine, po- membne za zgodovino Kom- poi in Svetine. V njej so tudi številne fotografije. Avtor dr. Bogdan Kolar, profesor na ljubljanski teo- loški fakulteti, je knjigo pred- stavil na ponedeljkovi tiskov- ni konferenci v Kompolah, kjer jo je izdal domači žup- nijski urad. Z njim se je o njenem nastanku dogovoril kompolsko-svetinski župnik Vinko Čonč, župnik dveh najmlajših župnij maribor- ske škofije, nastalih pred ko- maj šestimi leti, knjiga pa je nastajala od lanskega polet- ja. Na tiskovni konferenci so spomnili, da je malo krajev. ki bi se lahko ponašali s tako častitljivo obletnico, še manj jih je, ki bi imeli o svoji pre- teklosti takšne knjige. Zgo- dovinar dr. Kolar je opozo- ril, da je bilo zadnjih šest let v obeh krajih posebno cve- točih, tako na področju ob- navljanja kulturnih spome- nikov kot v verskem smislu. Izid knjige je finančno podprla Občina Štore, pri čemer je župan Franc Jaz- bec povedal, da predstavljata obe mladi župniji večino ozemlja te občine (ostalo spada v župnijo Teharje). Si- cer pa so bile za 600-letni- co Svetine in Kompoi v ne- deljo v obeh krajih mašne slovesnosti. Vodil jih je av- tor knjige dr. Kolar, ki izvi- ra iz vojniške okolice. BRANE JERANKO NA KRATKO Ha Specialno olimpiado CEUE - Športnika Centr, za varstvo in delo Golovec Peter Horvat in Sandi Boi šič - ter trener Leon Štem berger so se uvrstili v 21-član sko slovensko reprezentan co za letne svetovne igre Spe cialne olimpiade. Ta bo v ir skem Dublinu od prihodnjegj ponedeljka do konca junija Oba varovanca celjskega cen tra sta košarkarja, Štember ger pa bo vodil reprezentan te v plavanju. Svetovnih igei Specialne olimpiade se bc udeležilo več kot 7 tisoč šport- nikov iz 150 držav, igre, ki bodo prvič v Evropi, pa pri- pravlja 30 tisoč prostovolj- cev. (BS) Sanje o miru CEUE - Sanje o miru je tokratni naslov akcije v tra- dicionalnem projektu Lions Clubs International Plakat miru, ki povezuje mlade lju- di širom po svetu in jih zdru- žuje v izvirnih likovnih is- kanjih. Tudi letos sta se na natečaj za sodelovanje pri- javila dva celjska kluba, Lions klub Celje in Lions klub Celje Mozaik. Na vabilo klu- bov so se odzvale osnovne šole iz Celja, Ljubečne in Pe trovč ter Ustvarjalni pristan Celje. Ob zaključku akcije so v Muzeju novejše zgodo- vine v Celju pripravili raz- stavo likovnih del mladih na temo Sanje o miru, ki jo bo- do odprli v petek, 13. juni- ja, ob 17. uri. Ob tej prilož- nosti bodo predstavniki lions klubov sodelujočim mladim ustvarjalcem in njihovim mentorjem podelili prizna- nja. (MA) Največ naslovov na | Lopato ŠKOFJA VAS - Na vadbe nem prostoru v Škofji vasi je v hudi vročini Gasilska zve za Celje izpeljala občinsko tekmovanje, na katerem je nastopilo 67 desetin iz Mestne občine Celje in občine Što- re. Po najboljše tri enote iz vsake kategorije so se uvrsti- le na regijsko tekmovanje, ki bo septembra ali oktobra v Šentjurju. Najuspešnejši so bili predstavniki PCD Lopa- ta, ki so osvojili tri prva me sta. (TV) Državno prvenstvo v Celju CEUE - Klub Plesni val iz Celja organizira v soboto v dvorani Golovec državno pr- venstvo v šov plesih. Sode- lovalo bo približno 350 ple salcev iz 18 klubov. Dogaja- nje se bo začelo že ob 11. uri dopoldne, za gledalce najza- nimivejši del pa bo ob 18. uri. (SB) 13 Gospodarji na tujem še vedno neurejeno lastništvo hmeljišč - Težave tudi v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije če bi hoteli govoriti o dejanskem stanju v hmeljarstvu, bi o njem govorili s solza- mi v očeh. Stavek je pred kratkim izrekel žalski župan Lojze Posedel, podrobneje pa je hmeljarske tegobe razložil Slavko Leskošek, predsednik hmeljne komisije in odbora za hmeljarstvo pri sindikatu kme- tov. Pri Leskoškovih pridelujejo hmelj na 20 hektarjih rodnih površin, v teh dneh pa, po- dobno kot mnogi savinjski hmeljarji, odstra- njujejo posledice majske toče in s strahom pričakujejo, kaj bodo prinesle visoke tem- perature. »Sicer smo se že prej ubadali z niz- kimi cenami, nekaj hmelja je ostajalo do- ma. Vendar pa po treh desetletjih dela v hme- ljarstvu ne pomnim takšne krize,« pravi Slav- ko Leskošek. »V zadnjih dveh letih so nasta- le velike zaloge hmelja, ki pri prodaji na prostem trgu ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov. Menim, da na takšno stanje bolj vpliva prestrukturiranje slovenskega kme- tijstva, manj razmere na svetovnem trgu, kjer s svojim 2-3-odstotnim deležem kljub ka- kovosti praktično nimamo vpliva.« Eden ključnih hmeljarskih problemov je dvojna lastnina... Na svojih hmeljiščih, v mojem primeru na petih hektarjih, imamo status proizvajal- ca in sami odločamo. Kmetje smo preko za- drug pred štirimi leti odkupih Hmezad Kme- tijstvo v stečaju - sam sem kupil 15 hektar- jev hmeljišč. O teh hmeljiščih odločajo ozi- ; roma so nosilci proizvodnje posamezne za- druge. Torej hmeljar ne more kandidirati na razpisih, ne more uveljavljati trošarin, pa tudi subvencij in škode po suši v letu 1991 ,v nekaterih zadrugah, na primer Petrovče, hmeljarjem niso izplačali. Kljub drugačnim zagotovilom in kljub temu, da je večina kre- ditov že poplačana, po štirih letih nimam niti računa za ta hmeljišča in niti pod razno ne morem gospodariti na svojem. V podob- nem položaju, ko nismo niti podnajemniki, je polovica savinjskih hmeljarjev. Koliko je na težak položaj vplivalo pre- strukturiranje v hmeljarstvu? Z novim tržnim redom je država predpi- sala organizacijo proizvajalcev hmelja (OP- h). Specializirana hmeljarska zadruga je la- ni nastala na pobudo sindikata kmetov in hmeljarskega združenja in je registrirana s strani ministrstva. OPh mora štiri petine do- hodka ustvariti s prodajo hmelja, vanjo pa je vključena večina slovenskih hmeljarjev. Torej ni vezana le na okvir Savinjske doline. V prvi fazi je pobudo o ustanovitvi OPh pod- prla večina hmeljarjev, ki smo kupili Hme- zad Kmetijstvo v stečaju. Vendar pa sedaj Hmezad Kmetijstvo in zadruge ustanavljajo svoj OPh, zato so kupcem Kmetijstva prepo- vedali sodelovati v hmeljarski zadrugi. Ta- ko sem v prvi OPh vpisan z vsemi površina- mi, vendar pa lahko pravno sodelujem sa- mo s svojim lastniškim deležem. Nastajajo- či OPh bi, vsaj fiktivno, razpolagal z večjimi površinami - vsi pa se zavedamo, da dveh tovrstnih organizacij hmeljarstvo ne potre- buje. O problematiki IHP-ja so Žalčani sezna- nili ministra za kmetijstvo Franca Buta in predsednika vlade Antona Ropa, vendar po besedah župana Lojzeta Posedela sploh niso prejeli odgovora. Državni svetnik Gregor Volk Petrovski je obljubil, da bo »osebno urgiral pri predsedniku vlade«. Do kdaj boste hmeljarji čakali, da po- stanete lastniki plačanih hmeljišč? Upam, da ne dolgo. Po dogovoru z zadru- gami naj bi v letu dni na kmete prenesli del premoženja, v drugi fazi pa še poslovne funk- cije. Večina peripetij izvira iz dejstva, da smo kupili tudi pravno osebo Hmezad Kmetijs- tvo. Sedaj postopke urejamo preko odvet- niške pisarne, kjer so pripravili metodolo- gijo prenosa iz zadrug neposredno na kup- ce. Je pa res, da nihče od kmetov ne gre na nož. Pa vendarle so zadruge »krive« za hmelj, ki je obležal v skladiščih, saj se niso odlo- čile za prodajo na osnovi predpogodb, tem- več so čakale na prosto prodajo, ki je prak- tično ni... Očitno hočejo kmete obdržati kot zadruž- nike - ne le, da so zadruge blokirale pred- prodajne pogodbe in ustanovitev OPh, pod- prle niso niti pogodbe o razvoju novih sort hmelja. Sedanji sistem je razmeroma drag: 10 tisoč tolarjev na hektar plačamo za delo- vanje Hmezad Kmetijstva, vse stroške za de- lovanje zadrug in 4-odstotno maržo. Tudi zato želimo stvari speljati drugače in najka- sneje v roku enega leta postati dejanski last- niki kupljenih in plačanih hmeljišč. Mislim, da bo položaj kmalu bolj jasen. Kako komentirate negotov položaj sve- tovalcev v Inštitutu za hmeljarstvo in pi- vovarstvo? Še v času, ko smo bili lastniki IHP-ja hme- ljarji, je država plačevala svetovalce. Se- daj, ko je Kmetijsko gozdarska zbornica pod svoje okrilje prevzela svetovalno službo, že- lijo tri svetovalce prestaviti v Celje. Po mo- je ni pomembno, kako so plačani, temveč je pomembneje, da delajo samostojno in v prid hmeljarjem. V tistem trenutku, ko bi jih izgubili, bi nastala velikanska škoda. IHP je edina strokovna inštitucija, ki skrbi za hmeljarstvo. Tudi zato večina kmetov v ob- liki kredita za razvoj novih sort prispeva po 20 tisoč tolarjev na hektar - če v 6 letih ne bi razvili nove kakovostne in tržno zani- mive sorte, bodo vrnili denar. Je za napoved letošnje letine še prezgo- daj? Če gledamo zunanji izgled rastlin, je sorta aurora dokaj visoka, golding pa zaradi vroči- ne prekmalu nastavlja cvet. Vse ostalo pa bo odvisno od nadaljnjih vremenskih razmer. URŠKA SELIŠNIK Slavko Leskošek Slovesno v Petrovčah v nedeljo so v Petrovčah obeležili tri pomembne do- godke - praznovali so žup- nijski praznik, v dvorcu No- vo Celje blagoslovili novo kapelo ter počastili 80-let- nico naslovnega maribor- skega škofa dr. Vekoslava Grmiča. Sveto mašo v petrovški ba- ziliki Matere božje je ob so- maševanju domačih župni- kov bral dr. Grmič. Po maši so v procesiji, na čelu s god- beniki, konjeniki in gasilci, odšli do dvorca Novo Celje, kjer so blagoslovili novo ka- pelo. Z obnovitvenimi deli so pričeli že pred leti, po od- kritju Lerchingerjevih fresk pa so se odločili za kar naj- bolj verodostojno rekon- strukcijo prvotne podobe. Pri tem so se oprli na zapise kon- zervatorja Franceta Steleta, načrt za rekonstrukcijo je pri- pravil celjski zavod za vars- tvo kulturne dediščine, resta- vratorska dela pa sta opravi- la Aleksander Šiles in Aleš Sotler. Dela sta poplačala mi- nistrstvo za kulturo in Obči- na Žalec. Program ob blagoslovu ka- pele so pripravili pevci me- šanega cerkvenega pevskega zbora iz Petrovč ter solistka Nataša Krajnc, jubilej dr. Gr- miča pa so počastili na dru- žabnem srečanju. V nagovo- ru žalskega župana Lojzeta Posedela so bile izrečene vse najlepše želje, ki jih dr. Gr- miču namenjajo verniki, v imenu slovenskega domini- kanskega vikariata pa je na- slovnemu škofu čestital pa- ter Viktor Arh. TT NAKRATKO Letuš praznuje LETUŠ - Ob krajevnem prazniku so na so- botni slavnostni seji podelili priznanja kra- jevnega odbora, ki so jih prejeli gasilsko, šport- no, kulturno, upokojensko in jamarsko druš- tvo ter krajevni odbor RK. V kulturnem pro- gramu so sodelovali malčki iz vrtca, učenci in ženski pevski zbor pod vodstvom Anje Je- zernik. Po besedah braslovškega podžupana Bogdana Tropa bo glavna letošnja investicija v kraju ureditev križišča in prehoda za pešce. V okviru praznika bodo jutri pripravili okro- glo mizo Mladi v kraju in rok koncert, praz- novanje pa bodo zaključili z nedeljskim bla- goslovom prenovljenih orgel v letuški cerkvi. Flosarji na kupu UUBNO - Zibelko flosarije bo obiskalo več kot sto predstavnikov splavarskih držav iz različnih celin, ki jim bodo organizator- ji že danes pokazali nekaj turističnih zani- mivosti in običajev. Jutri bo v Celju osred- nji dogodek štiridnevnega druženja, gene- ralna skupščina mednarodne splavarske zve- ze, nato pa si bodo splavarji ogledali Mari- bor in tamkajšnje flose. Sobotno dopoldne bodo preživeli v Logarski dolini, popoldne spoznavali običaje ljubenskih flosarjev in gozdarjev, druženje pa bodo zaključili po nedeljski maši. US, TT Užitek čez vse Vroče poletno vreme dobesedno kliče po osvežitvi. Nekaterim, na primer kopalcem v Letušu, kjer je Savinja še dokaj čista, smo lahko krepko nevoščljivi. TT Št. 24-12. junij 2003 14 Po opravkih na dva konca Prenos pristojnosti za Krajevno skupnost Vinska Gora velja le za upravne zadeve - Sprememba meje tudi v Pre- boldu v petek popoldne so pred- stavniki žalske upravne eno- te Upravni enoti Velenje pre- dali arhiv dokumentarnega gradiva, ki so ga v Žalcu hra- nili za krajane naselij Čmo- va, Janškovo selo, Lopatnik, Pirešica, Prelska in Vinska Gora. Krajani omenjenih naselij od ponedeljka dalje vse upravne zadeve urejajo v Upravni eno- ti Velenje. Kljub prenosu pri- stojnosti iz žalske v velenjsko upravno enoto krajanom ome- njenih naselij ni potrebno me- njati potnih listov in osebnih izkaznic, prav tako tudi ne re- gistrskih tablic. Kar se tiče pro- metnih in vozniških dovoljenj, bo Upravna enota Velenje vpi- sala prenos pristojnosti po uradni dolžnosti. O vpisu spre- membe v prometno in vozniš- ko dovoljenje bodo imetniki obveščeni z dopisom, za po- stopek pa ni potrebno plačati upravne takse. Prav tako bo Upravna enota Velenje po urad- ni dolžnosti vpisala tudi spre- membe pristojnosti v orožne listine in izdala odločbe o pre- nosu pristojnosti za vsa druš- tva. Še vedno pa morajo krajani Črnove, Janškovega sela, Lo- patnika, Pirešice, Prelske in Vinske Gore v Žalec po potr- dila o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu ter tu- di po druge listine iz uradnih evidenc državnih in pravosod- nih organih s sedežem v Žal- cu. S podobnimi težavami kot krajani Vinske Gore pa se bo- do, če bo postopek dokončan, ubadali na treh domačijah v Marija Reki. Svetniki v občini Prebold so se namreč na zad- nji seji strinjali s spremembo meje med občinama Prebold in Trbovlje pod pogojema, da spremembe ne bodo povzro- čile stroškov in če ne pomeni- jo drugačnih katastrskih me- ja. Na željo krajanov s treh do- mačij v Marija Reki so že pred časom pričeli s postopkom, po katerem naj bi del zaselka so- dil v trboveljsko občino. Spre- memba bo (verjetno) povzro- čila nekaj težav, saj naj bi spre- menili le občinske meje, kar pomeni, da bodo prebivalci omenjenih domačij občinske posle urejali v Trbovljah, uprav- ne zadeve pa v Upravni enoti Žalec. US Potem, ko so predstavnice upravnih enot v petek podpisale primopredajo, je iz Žalca odpeljal poln kombi dokumentacije o krajanih KS Vinska Gora. Mišmaševski utrinek v nedeljo se je v Letnem gledališču Limberg v Grižah zavrtel tradicionalni Miš maš s številnimi glasbenimi gosti, nekaj delavnicami in odrom sramežljivih. Tradicija torej ostaja, mnogi otroci so iz Griž odhajali zadovoljni, nekaj pa je bilo tudi razočaranih, saj so na prireditvi s tako zvenečim imenom pričakovali precej boljšo »ponudbo«. Foto: TRIARTES Cifra-mož za Golte? Italijanski lastniki podjet- ja Golte Slovenija so minuli konec tedna sprejeli finanč- no ponudbo Premogovnika Velenje, vendar pa zgodba o upravljalen smučišča na Golteh še ni zaključena. Za dokončno odločitev je bilo treba čakati do včeraj, ko naj bi v Velenju verificirali sporazum. Višina pridružitve- ne cene ni znana, Italijani pa naj bi v podjetju Golte Slove- nija ostali kot partnerji. Na- to naj bi po besedah Zvoneta Esa iz velenjskega premogov- nika ustanovili konzorcij, v katerem bodo vključene lo- kalne skupnosti in vsi, ki se v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini ukvarjajo s turizmom. Zvone Es je že pred časom na- povedal, da se premogovnik ne bo sam lotil projekta Gol- te, temveč da od podjetij in občin v širšem okolju poleg moralne spodbude pričaku- jejo tudi konkretne finančne vložke. Poleg njih morajo v premogovniku k naložbi in de- javnosti dobiti tudi soglasje holdinga Slovenskih elek- trarn. Predstavniki velenjske- ga premogovnika napovedu- jejo, da bi se v najboljšem pri- meru že prihodnji mesec lah- ko začeli pripravljati na se- zono na Golteh. US Izjemno za žalske harmonikaše Na mednarodnem tekmo- vanju harmonikašev v Pu- Iju so učenci Glasbene šole Žalec v hudi konkurenci po- novno dokazali, kako do- bro obvladajo instrumente. Kar v dveh kategorijah, har- monikarski orkester in duet harmonik, so osvojili prvo mesto in zlato plaketo. Ta- ko orkester kot duet vodi An- dreja Turnšek. Duet sestavljata Suzana Krivec in Špela Antloga, ki sta tekmovali med desetimi komornimi zasedbami do 15. leta starosti. Njun program, Waltherjeva Suita in Piazzol- lin Ciganski tango, je bil iz- veden tako dobro, da sta har- monikarki prepričljivo osvo- jih prvo mesto in zlato pla- keto. Člani harmonikarske- ga orkestra GŠ Rista Savina so nastopili v kategoriji B od 15. do 19. leta skupaj s peti- mi orkestri. Njihov program je bil skrbno izbran in pester. pri eni izmed skladb pa se je kot solist predstavil Aleksej Ermakov na balalajki. Pro- gram je mednarodno stro- kovno žirijo tako navdušil, da je orkester s svojim igra- njem prekosil celo absolut- ne favorite iz srednje glasbe- ne šole Pulj in tudi slovaški orkester iz Doljnega Kubina. Žalski orkester je s 93.83 toč- kami osvojil zlato plaketo in prvo nagrado. Orkester, ki v teh dneh sne- ma prvo zgoščenko, sestav- ljajo Suzana Krivec, Špela Antloga, Zala Povše, Klara Lorger, Manuela Goropev- šek, Tanja Četina, Natalija Jančič, Slavko Mandeljc, Ži- ga Gričnik, David Pinter, Ži- ga Drobež, Borut Matko, Darjan Sajovic, Jernej Dro- felnik. Matic Turnšek, Luka Pusovnik, Andrej Strgar, To- maž Rebernak, Luka Paulič, Janko Tominšek, Aleksej Er- makov in Nataša Natalija Er- makov. US Koncerta za zaključek Mešani pevski zbor A Cappella iz Petrovč, ki ga vodi Mitja Bervar, je s koncertoma v Celju in petrovški bazili- ki zaključil letošnjo izjemno uspešno pevsko sezono. Petrovški pevci se lahko pohvalijo z zahtevnim koncert- nim programom, turnejo po Madžarski in sodelovanjem na Noči slovenskih skladateljev v Slovenski filharmoniji, kjer so krstno predstavili dve pesmi slovenskih skladate- ljev, in sicer Urški Alojza Srebotnjaka ter Mrtvec pride po ljubico Andreja Missona. A Cappella je navdušila tudi na zadnjih dveh koncertih, kjer so krstnim izvedbam dodali pesmi iz svetovne glasbene literature in splet slovenskih ljudskih pesmi v sodobni priredbi. US Pesmi za veselje V polzelski župnijski cerkvi so se predstavili otroški cerkveni pevski zbori, ki so svoj nastop oblikovali pod naslovom Pojemo življenju. Poslušalcem, ki so napolnili cerkev na Polzeli, so se predstavili zbori iz Nazarij, Žalca, Šmartnega ob Paki, Vinske Gore in Velenja, Marijini zvončki iz Trbovelj in Cekinčki s Polzele. Otroci so zapeli po tri pesmi, njihovi nastopi pa so izžarevali veselje in razigra- ; nost. Pevcem se je za nastope zahvalil polzelski dekan Jože Kovačec, ki je še posebej izpostavil pevovodkinje Tadejo Cigale, Meto Finkšt, Petro Fendre, Andrejo Šmerc, Anito Dobnik, Tjašo Lešnik, Katjo Gruber, Urško Grabnar in Tino Novak, ki je to srečanje tudi organizirala. TT Na Polzeli se je predstavil tudi otroški cerkveni pevski zbor iz Nazarij. 15 Od nedeljske šole do devetletke s slovesnostjo v podruž- nični osnovni šoli so v Re- čici pri Laškem proslavili 120-letnico domačega šol- skega poslopja, v central- ni OŠ Primoža Trubarja pa so pred koncem šolskega le- ta praznovali dan šole. V Rečici so leta 1883 že ob- stoječe, manjše šolsko poslop- je razširili in oktobra istega leta odprli še prizidek. Po po- datkih, ki jih je za jubilejno slovesnost izbrskala vodja šole Dragica Radojevič, so imeli v Rečici pouk že veliko pred tem; v letih med 1806 in 1821 so se otroci šolali v okviru ne- deljske šole v domači cerk- veni mežnariji. Med leti 1955 in 1965 je bila v Rečici po- polna osemletka, zatem pa so učence višje stopnje, od 5. do 8.razreda, prešolali v central- no OŠ Primoža Trubarja v Laš- ko. Podružnično osnovno šolo v Rečici letos obiskuje 33 otrok in 10 malih šolarjev, pouK pa imajo v dveh k'om^ biniranih oddelkih. Septem- bra bodo tudi v Rečici uvedli devetletko, v podružnični šoli pa bodo ostali učenci prve triade od 1. do 3. razreda. V OŠ Primoža Trubarja v Laškem pa so skupaj s podruž- ničnimi šolarni tik preS kon- cem leta pripravili še dan šole. Na graščinskem dvorišču so šolarji v soboto dopoldne na tržnici prodajali izdelke, ki so jih naredili v času pouka in v šolskih krožkih. Ob tem so se v Kulturnem centru Laš- ko'zvrstile še prireditve, ha' katerih so so podelili šport- na priznanja in pokale v le- tošnjem šolskem letu najbolj uspešnim učencem in razre- dom, priznanja najboljšim učencem ter delavcem in so- delavcem šole. ^ fS,'Foto: MM Pred 120 let starim šolskim poslopjem so šolarji pripravili kulturni program. S pisano slikarijo nad laške smeti Po laških ulicah in med naselji v občini te dni že vozi nenavadno pobarvano ko- munalno vozilo za odvoz odpadkov. Običajno oranžno barvo je na vozilu zamenjala pisana slikarija, ki prav bode v oči in vzbuja pozornost občanov. Laščana Marko Radosavlje- vič in Jure Šuhel sta z akril- nimi avtospreji ustvarila le- po slikarijo, ki spominja na prizor iz risanega filma, v re- snici pa predstavlja najbolj značilne znamenitosti Laške- ga. Zanjo sta porabila okoli 350 ur dela. Jure se je kot ljubiteljski likovnik ukvarjal s tehnično izpeljavo ideje Dabum, kot sta poimenovala slikarijo. Li- kovni pedagog Marko, ki je zaposlen kot grafični obliko- valec v enem od celjskih pod- jetij, pa je vozilu nadel novo podobo. Ideje, ki izhaja iz njune mladostne ljubezni do pisa- nja grafitov, ne bi izpeljala brez velike naklonjenosti in podpore direktorja Komuna- le Laško Marjana Salobir- ja. Slednji je zdaj nad po- slikanim vozilom celo tako navdušen, da bi rad podob- no prenovil še kakšno od vo- zil iz komunalinega avtopar- ka. MOJCA MAROT Direktor Komunale Laško Marjan Salobir z mladima umetnikoma pred poslikanim vozilom za odvoz odpadkov. Abraham planincev na Kopitniku Planinsko društvo Rim- ske Toplice praznuje letos 50-Ietnico dela, jubilej pa so proslavili v nedeljo pri ko- či na Kopitniku, kjer se je na srečanju zasavskih pla- nincev zbralo preko tisoč ljudi. Planinci iz Rimskih Toplic so se kot samostojno druš- tvo organizirali leta 1953 na pobudo laških planincev, saj so pred tem kot sekcija de- lovali v okviru PD Laško. Za- nimivo je, da so se v polsto- letnem delovanju v društvu zamenjali le štirje predsed- niki; prvi dve leti je društvo vodil Lev Tičer, zatem kar 30 let Danijel Škornik, leta 1985 je za osem let na čelo planincev stopil Edi Privšek, zadnje desetletje pa je pred- sednik PD Rimske Toplice Mirko Kaše. Planinci so ne- deljsko slovesnost na Kopit- niku, kjer so podelili tudi zla- te, srebrne in bronaste zna- ke Planinske zveze Sloveni- je, zlate in srebrne znake Med- društvenega odbora planin- cev Zasavja in društvena priz- nanja najzaslužnejšim čla- nom, združili s srečanjem za- savskih planincev, na kate- rem se je zbralo okoli tisoč planincev. V PD Rimske Toplice po besedah predsednika Mirka Kašeta ob rednem delu in skrbi za društveno kočo ve- liko pozornosti namenjajo vzgoji mladih planincev. »Izredno dobro sodelujemo z domačim vrtcem ter OŠ Antona Aškerca,« pravi Ka- še in dodaja, da bodo že ko- nec junija na Kopitniku go- stili prvi otroški planinski tabor, zatem pa do konca po- čitnic še enega. Za planin- sko taborjenje na Kopitniku je največ zanimanja med os- novnošolci. »Za Kopitnik se odločamo zato, ker smo pre- pričani, da mora naš planin- ski podmladek najprej spoz- nati svoje območje, da lah- ko zatem odkriva in ceni tudi druga.« IVANA STAMEJČIČ Med rudarji rojena ljubezen Rudarjenje je okolico Laš- kega njega dni močno zaz- namovalo, krivo pa je bilo tudi za prenekatero ljube- zen, ki je vzklila kar na de- lovnem mestu. Še zlasti so bila na očeh dekleta, ki so delala v rudniški menzi, saj je vanjo vsak dan prihaja- lo na malico mnogo mladih rudarjev in drugih, ki so de- lali v rudniku. Tako sta se spoznala tudi Vinko in Slavica Špiler; Vin- ko je kot strojni ključavni- čar v rudniku Huda jama pri- hajal na malico prav vsak dan, Slavica pa mu je kot blagaj- ničarka v menzi pridno iz- stavljala račune. Oba sta bi- la otroka rudarskih družin, Slavica rojena na Trnovem hribu, Vinko pa v Tevčah. Po poroki in rojstvu sina Slavka je Slavica ostala za ne- kaj let doma, zatem pa se je znova zaposlila. Vinko je iz rudnika odšel v podjetje Tim, kjer je kot vodja požarne ope- rative ostal vse do upokoji- tve. Delal je v servisu gasil- nih aparatov, gasilstvu pa pos- vetil tudi veliko prostega ča- sa, saj je bil dolgoletni pred- sednik rečiškega gasilskega društva, kjer je še danes pod- predsednik, ter poveljnik ob- činske gasilske zveze. Mno- gim, najmanj tisočpetstotim bodočim šoferjem^ je ostal v spominu tudi kot inštruktor. kasneje pa član izpitne ko- misije. Slavica se danes spo- minja, da ga zaradi številnih funkcij kar velikokrat ni bi- lo doma, zato si je čas kraj- šala s pletenjem in šivanjem za domače in prijateljice ter skrbela za velik vrt. Podob- no se danes godi snahi Cvet- ki, saj sin Slavko, vsaj kar se dela v gasilskem društvu ti- če, stopa po očetovih stopi- njah. MM m-. NAKRATKO Jubilej MPZ Laško LAŠKO - MPZ Laško praznuje 75-letnico delovanja. Jubi- lej so proslavili s koncertom, na katerem so odpeli venček slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, pred polno dvorano pa je zaigral še Pihalni orkester Glasbene šole Laško, ki ga vodi Ivan Medved. V vseh letih prepevanja so pevci zamenjali le 4 dirigente, najdlje, kar 23 let jih je vodil Lojze Švec. MPZ Laško zdaj vodi Milan Kasesnik, ki je pevce vodil že v se- demdesetih letih, dirigentsko palico pa je znova prevzel lani. Ob jubileju so trem nekdanjim pevcem, Mihi Cerovšku, Ber- nardu Potočniku in Stanetu Rateju, ter dirigentu Lojzetu Švecu podelili listine častnih članov zbora. S terenci po laških gozdovih LAŠKO - Laška krajevna enota Zavoda za gozdove zadnja leta pripravlja vodene oglede gozdov na območju občine. Gozdarji so letos na pot s terenskimi vozili po gozdovih na območju Globokega, Škofe, Lokavca in Lovrenca povabili okoli 70 gospodarstvenikov in predstavnikov javnega živ- ljenja iz Laškega in okolice. Po besedah organizatorja Du- šana Debenaka pripravljajo strokovno vodene oglede za- to, ker želijo poudariti večkrat prezrt pomen gozdov za živ- ljenje in sožitje z naravo. Odrasli skavti v Šentjurju ŠENTJUR - Bratovščina odraslih skavtov Šentjur je v so- boto gostila odrasle skavte iz vse Slovenije. Srečanje so poi- menovali Na obisku pri Slomšku, v zvezi bratovščin pa za gostitelja izberejo bratovščino, ki je bila med najbolj aktiv- nimi v preteklem letu. Po besedah vodje šentjurske bratovš- čine Jadranke Škornik so se odrasli skavti iz vse Slovenije zbrali v Zgornjem trgu pred cerkvijo sv. Jurija, dopoldne so obiskali Ponikvo, si ogledali Slomškovino ter župnijsko cerkev sv. Martina, popoldne^pa.sQ.sledili lov za skritim zakladom, družabno srečanje z igrami ter maša v naravi na Rifniku. Lekarna odprta z julijem ŠENTJUR - Med ponudniki, ki so se potegovali za konce- sijo za odprtje druge lekarne v mestu, so izbrali domačin- ko, magistro farmacije Romano Pusser. Do konca junija bi Pusserjeva rada pridobila uporabno dovoljenje za prostore, tako da bi v lekarni na 90 kvadratnih metrih prostora v Diagnostičnem centru Šentjur lahko začeli z delom julija. Bazen vabi z novimi igrali ŠENTJUR - Kopalna sezona se je začela včeraj, še danes pa bo na bazen, za katerega tudi letos skrbi bližnji gostinec Marjan Bohorč, vstop brezplačen. Bazen bo odprt med 10. in 19. uro, vstopnice za odrasle bodo 700, za otroke 350 tolarjev, po 15. uri pa bo vstop za odrasle 500, za otroke pa 250 tolarjev. Šentjurčani letos uvajajo sezonske vstopnice po 12 tisoč za odrasle in 7 tisoč tolarjev za otroke, kopal- cem pa bodo na voljo senčniki, ležalniki in mize za namiz- ni tenis, otroci pa bodo najbolj veseli novih igral. V Gostiš- ču Bohorč bodo na letnem vrtu poskrbeli za gostinsko po- nudbo. IS 16 Jelsingrajska sreča v nesreči Ko ne sme oblast v zasebnem gradu skoraj nič storiti ter kljub temu naredi veliko - Jelšingrad spet delno v lasti zdravilišča v žalostnih zgodbah o propadanju slovenskih gra- dov je Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah nekakšna svetla izjema. Veliki dvorec, ki je na območju tretje najpo- membnejše slovenske turi- stične regije, ima srečo v ne- sreči. Za razhko od mogočnega gradu Podčetrtek, ki se za- čenja podirati, uspeva Šmar- čanom svoj dvorec reševati pred nadaljnjim propada- njem. Začetek zgodbe je si- cer podoben kot v Podčetrt- ku; Jelšingrad sta leta 1990 kupila srbska poslovneža Georg Zečevič (zastopnik Mitsubishija v eni od zahod- noevropskih držav) in Dimi- trije Djokič (slovenski držav- ljan iz Ljubljane). Za Jelšin- grad sta morala odšteti prib- ližno tristo tisoč nemških mark, trikrat več kot za Pod- četrtek, ki sta ga prav tako kupila. Pred kakšnim letom je prišlo do delne spremembe lastništva, saj je Djokič pre- nesel svoj 10-odstotni delež nazaj na Zdravilišče Rogaš- ka, ki jima je Jelšingrad ne- koč prodalo. Za prazni grad je namreč treba plačevati pre- cej visoko nadomestilo za stavbno zemljišče, čeprav je res, da sta lastnika neredna plačnika. Večinski lastnik Zečevič daje dandanašnji jasno vede- ti, da ga Jelšingrad ne zani- ma več in da ga želi prodati. Tako kot marsikateri sloven- ski grad je Jelšingrad dodat- no v pasteh denacionalizacij- skega postopka. Dvorec je kul- turni spomenik, zato ima ob- čina po zakonu kljub vsemu pravico opravljati najnujnej- ša vzdrževalna dela, ne gle- de na to, kdo je lastnik. Po- leg dvorca je posebni kultur- ni spomenik še edinstveni grajski park. Dvorec Jelšingrad je v Slo- veniji nasploh nekaj poseb- nega, saj je v slogu tisoč in ene noči. Na stropovih so raz- meroma dobro ohranjene freske v orientalskem slogu, posebnost je že glavno pro- čelje. Potomci nekdanjih lastnikov, rodbine Cais, ki živijo v tujini, zahtevajo dvo- rec nazaj, pri tem pa imajo zelo malo možnosti. V njem je bila pred drugo svetovno vojno »tvrdka« Jelšfngrad, takšna podjetja pa se po za- konu ne vračajo. Caisovi so se takrat ukvarjali s težkimi gradbenimi stroji ter želeli postaviti tovarno v bližini gradu. Dovoljenja niso do- bili, zato so jo postavili v Ba- nja Luki. V denacionaliza- cijskem postopku je poseb- na ovira za vračilo Jelšingra- da Caisovo državljanstvo, pri čemer je šmarska upravna enota že izdala negativno od- ločbo. Zdaj rešujejo zadevo v Ljubljani. Večtisočgiava množica Fotografije šmarskega fo- tokronista Slavka Cigleneč- kega še vedno pričujejo o nek- danjem sijaju zunanjosti ter notranjosti Jelšingrada. Ta je postal po 11. svetovni vojni »splošno ljudsko premože- nje«, do leta 1977 je bil v njem dom počitka. Po tistem sta dobila pravico uporabe do- mača lovska družina ter pod- jetje Ikom, ki sta prenesla leta 1990 Jelšingrad v last Zdra- vilišča Rogaška. Zdravilišče je prodalo grad še isto leto srbskima poslovnežema, v okviru slovenske akcije Išče- mo dobre gospodarje sloven- skih gradov. Morebitna dobra gospodar- ja sta se izkazala kot izjem- no slaba. Tako je začelo celo zamakati eno od izjemnih fresk v orientalskem slogu. Pri vsem skupaj je Občina Šmarje pri Jelšah pred peti- mi leti opozorila zavod za varstvo kulturne dediščine ter kulturno ministrstvo na za- četek propadanja Jelšingra- da. Ne zaman, država je od- govorila z 2,5 milijona tolar- jev interventnih sredstev, ne- kaj je dodala še občina. Ta- ko so popravili puščajoče stre- ho, namestili žlebove, poleg tega še očedili celotno ob- močje grajskega parka. Če tega takrat ne bi storili, bi bila v Šmarju pri Jelšah prav tako žalostna slika kot drugod po Sloveniji. Očistili so tudi notranjost Jelšingrada, z javnimi de- lavci od takrat redno skrbi- jo za čiščenje grajskega par- ka. Vsako leto postorijo ne- kaj. Lani so celo dosadili bo- gat, zaščiteni grajski drevo- red, z izjemno kombinaci- jo kostanjev in topolov. Drevje so prav tako obža- gah. Vse vložke tudi zabe- ležijo ter z njimi seznanijo lastnika. Uveljavljati jih na- meravajo, ko bo dvorec me- njal lastnika. »Šmarčanom pomeni Jel- šingrad bolečo rano in iz- ziv, tudi meni osebno,« pra- vi župan Jože Čakš, ki iz- haja iz kulturniških krogov. Letos poleti se nameravajo lotiti še dodatne zaščite so- sednjega grajskega gospo- darskega objekta, ki je prav tako v orientalskem slogu. Dvorec Jelšingrad oživlja- jo po svoje celo z grajskimi prireditvami, o čemer sez- nanjajo lastnika Zečeviča. Pri vsem skupaj je presenet- ljivo, kako zelo so Šmarča- ni navezani na »svoj« dvo- rec. Ko so pripravili tam pr- vo grajsko prireditev, s prav- ljično osvetljenimi sobana- mi, so bili občani dobesed- no očarani. Prireditelji so pričakovali petsto ljudi, prišlo jih je nič manj kot tri tisoč. Toliko, da so se že zbali za njihovo varnost. Le- tos poleti bodo nadaljevali z viteškim večerom, s ko- njeniki iz različnih krajev Slovenije. Jelšingrad obstaja pro- jekt prenove, narejen v ča- su prodaje. Takrat so načr- tovali ob dvorcu veliko golf igrišče z osemnajstimi luk- njami (na 64 hektarjih zem- ljišč), s čemer je pričelo Zdravilišče Rogaška. V dvorcu bi bila za golfiste go- stinsko-hotelska ponudba, vendar so velike načrte pre- križali gospodarski zlom slatinskega zdravilišča, vojna in denacionalizacija. Pozneje je bilo zgrajeno igrišče za golf v Olimju, bli- zu toplic v Podčetrtku, ven- dar vidijo Šmarčani ob Jel- šingradu še vedno prilož- nost v golfu. Za dvorec Jelšingrad se og- lasi v občinski hiši skoraj vsak mesec kakšen interesent, mo- rebitni vlagatelj. »Upam in želim, da bi z Jelšingradom nekaj naredili,« pravi župan Čakš. »Če bi bil dvorec v ob- činski lasti, tako kot je v Ro- gatcu, bi se občina lahko pri- javljala na razpise kulturne- ga ministrstva za obnovo«. Tu- di lastnik Zečevič bi se lah- ko prijavil, vendar tega še ni storil. BRANE JERANKO Jelšingrad, napol rešeni grad v Šmarju pri Jelšah. Kljub temu, da so gradovi v zasebni lasti, ima oblast kar nekaj možnosti. Za razliko od marsikoga so jih Šmarčani izkoristili. Kmečka tržnica v Podčetrtku Letošnje poletje naj bi odprli kmečko tržnico na dveh lokacijah, v Lipi v Termah i)limia in v središču Podče- trtka. V Termah Olimia naj bi bila tržnica s prodajo domačih izdelkov in pridelkov eko kmetij od zelenja- ve, sadja, mlečnih izdelkov do sokov, vina in žganjic odprta vsak dan, v Podčetrtku pa samo ob sobotah. Trž- ni red bodo z odlokom sprejeli svetniki na seji občin- skega sveta v naslednjih dneh. Glede na zanimanje obi- skovalcev bodo kmečko tržnico v bodoče dopolnjevali in širili. TV Motorji namesto krav Ob jutranjem svitu so se nad Pilštanjem na gmajni nad trgom zbrali pastirji, med katerimi je bilo tudi ve- liko otrok in mladine, in s seboj prignali devet koz, dve ovci, štiri konje in dve kra- vi. Jutro je bilo lepo in to- plo, tako da je bila tudi tra- va suha in so dekleta, ki bi si po binkoštnem običaju ra- da umila obraz, ostala brez mamljive čarodejne rose. Na trgu so se začeli zbirati pohodniki, ki so se na peš pot do Pilštanja podali že prejš- nji večer. Iz Celja je krenilo na pot 98 pohodnikov, prvi trije pa so po sedmih urah in 55 minutah na prireditveni prostor prispeli Celjani Sil- vo Dobrajc, Sabina Mlaker, ki sta se pohoda udeležila že tretjič, in Niran Žnidar, ki se ga je udeležila prvič. Orga- nizirano so prišli tudi pohod- niki iz Dobrine, Planine pri Sevnici in Polja ob Sotli, mnogi posamezniki^in manj- še družbe. Približno dvesto pohodnikom so se pridruži- li tudi mnogi drugi, da bi si ogledali zanimivo prireditev, 12. pastirski praznik, ki ga organizirajo vsako leto na binkoštno nedeljo s pričet- kom ob 4. uri zjutraj. Prvi je pripeljal živino, sku- pino koz, na pašo Toni Jaz- binšek iz Kozjega, ki je red- ni udeleženec praznika. Zad- nji tako imenovani luknca pa je bil Jože Ivane iz Gubne- ga s kravo Zoro, ki ni bila dovolj hitra, da bi ga rešila neprijetnega venca iz kopriv, nagrade za zadnje mesto. Le- tos sta bili na gmajni samo dve kravi, več pa je bilo mo- torjev oldtajmerjev, ki na tak- šno prireditev ne sodijo naj- bolje. Zato je upravičena bo- jazen, da bodo ob vsakolet- nem upadanju števila krav za- čeli v prihodnje na pašo »pri- ganjati« stare motorje. Na prireditvi so pripravili preko tisoč jajc, obogatenih z bezgom, drobnjakom in sla- nino, stočili veliko drnulov- ca in drnulovega čaja ter pri- kazali več pastirskih iger. Pri prangerju so sodili razgraja- ču Gusteljnu, ki je na paši na- gajal pastirjem, otroci pa so risali na temo pastirček in pa- ša. Prišla je tudi lepo ureje- na virštanjska konjenica, svo- je pa je dodala tudi vinska kraljica Simona Štravs iz Vir- štanja. Vse skupaj so si pozorno ogledali Pilštanjski gospodar- ji, ki so zapeli jutranjico in pilštanjsko himno, v zvoni- ku domače cerkve pa so se oglasili zvonovi. Ko je sonce dodobra ogrelo prijazni trg, je bil ta skoraj povsem pra- zen, saj se najlepše vedno zgodi v prvih jutranjih urah. TONE VRABL Binkoštna luknca Jože Ivane je moral pomoizti kravo Zoro. Dogodek je spremljal letošnji kenik Toni Jazbinšek. NA KRATKO Slikanje z usti in drugi izzivi ŠMARJE PRI JELŠAH - V evropskem letu invalidov se je samostojno organizirala skupina likovnikov invalidov ter pri- pravila zanimivo potujočo razstavo. Od prejšnjega tedna do 18. junija je na ogled v Šmarju pri Jelšah, v domu upokojen- cev. Na njej je mogoče videti vse od slik s suhimi rožami, jedkanega in brušenega stekla, rezbarskih in kiparskih del do slik tetraplegika, ki slika s čopičem v ustih. Gre za skupino likovne ustvarjalke Julijane Beline iz Radeč ter njenih petih starejših prijateljev likovnikov iz različnih krajev Slovenije. Med njimi sta iz naših krajev Dominik Pesjak s Frankolove- ga ter Branko Rupnik z Ljubnega ob Savinji. BJ 17 Zajetna mamina pesmarica Bratje Gregorc s Frankolovega so predani ljudski pesmi - Izšla je njihova zgoščenka Frankolovo, skrito med pobočji štajerskih gora, os- taja živa zakladnica ljud- skega blaga. Na pevskem področju je to po zaslugi Bratov Gregorc, ljudskih pevcev, ki so izdali pred ne- kaj tedni zgoščenko s pe- smimi iz tega kraja. Družine s petimi brati so redkost, da so vsi odlični pevci še večja. Bratje Gre- gorc so se ujeli celo po gla- sovni plati, saj obvlada vsak različne glasove, od tenorja do basa. Prvič so javno na- stopili leta 1990, na prire- ditvi v Andražu nad Polze- lo, kjer nastopajo pojoče družine. Letos bodo tam že irinajstič. Pobudo za prvi javni na- stop je dal brat Tone Gre- gorc, ki je imel že takrat naj- več glasbenih izkušenj. Ta- ko je bil na čelu vokalnega kvinteta Frankolovčani, ki so poudarjah ljudsko pesem, pel je z narodnozabavnimi ansambli Borisa Terglava, Vikija Ašiča, Francija Zeme- ta... Skupina Frankolovčani je bila skupaj četrt stoletja, zdaj poje Tone že tri deset- letja v odličnem Moškem pevskem zboru Anton Bezen- šek Frankolovo, več kot eno desetletje je obenem v Ko- mornem moškem zboru Ce- Ije. Prireditev pojočih družin v Savinjski dolini je bila za brate Gregorc pomembna od- skočnica. Takoj po prvem nastopu so jih povabili v Ljubljano, kjer so pripravi- li v eni od cerkva samostoj- ni božični koncert. Vsa leta nastopajo tudi po celjski re- giji, še posebej v domači ob- čini. Zato so bili v zadnjih letih med dobitniki vojniš- kega občinskega grba. Pojoče družine Brate Gregorc so v Andra- žu nad Polzelo opazili tudi predstavniki RTV Slovenija. Pred letom dni je obiskala Gregorčevo rodno domači- jo v Bezenškovem Bukovju ekipa ljubljanskih radijcev, z urednico Jasno Vidako- vič na čelu. Posnetki ljud- skih pesmi frankolovskega konca so bili nato predvaja- ni v oddaji Slovenska zem- lja v pesmi in besedi. Vsa oddaja je bila v zna- menju ljudskih pesmi Bra- tov Gregorc, zato je prišlo pred nekaj tedni do izida zgoščenke s šestnajstimi skladbami. Med njimi so frankolovske ljudske pesmi o praznovanju in žalovanju. Tako je med njimi, na pri- mer, skoraj neznana Ena du- ša pricapljala: o duši, ki ta- va od nebes do vic ter pri- stane v peklu. Takšne pesmi so peli ponoči, medtem ko so Frankolovčani bedeli ob svojih mrličih. Godovno pesem je zelo redko slišati celo med poz- navalci ljudskih pesmi, og- larsko pesem pojejo franko- lovski fantje med običajem podoglarjenja. To je na dan poroke, ko pridejo po fran- kolovskem običaju zapeti za slovo od neveste in ženina. Na zgoščenki sta še dve pe- smi Gregorčevega bratranca Matoda Jakopa, ki živi v Rogaški Slatini. Skladbi, pos- večeni Gre^orčevi rodovini, sta na Frankolovem ponaro- deli. Prepeva ju frankolov- ski moški zbor, od njega so ju prevzeli zborovski pobra- timi na Hajdini pri Ptuju, peli so ju tudi na obisku pri pri- jateljskem zboru v Szegedu, drugem največjem mestu Ma- džarske... Nič čudnega, v frankolov- skem moškem pevskem zbo- ru (z 38 pevci) pojejo štirje bratje Gregorc, z njimi so že trije njihovi sinovi ter celo vnuk, da o bratrancih in ne- čakih ne govorimo. Seme je zasejaia mati Zakladnica ljudske pesmi, ki jo Gregorčevi ohranjajo pri življenju, izhaja iz zajet- ne rokopisne pesmarice nji- hove pokojne mame. Zapi- sovala jih je dolga desetlet- ja, vendar so nekatere me- lodije žal pozabljene. Zato ima Gregorčeva zgoščenka naslov Peli so jih mati mo- ja. Gregorčeva mama je bi- la izjemna sopranistka, ki je v oddaji TV Slovenija o vo- kalni skupini Frankolovča- ni zapela z njimi pri svojih 85 letih. Zanimivo zgoščenko Bratov Gregorc z ljudski- mi pesmimi je mogoče do- biti le v frankolovskem go- stišču Založnik, tamkajš- nji cvetličarni ter po pov- zetju na domu Toneta Gre- gorca v Belem Potoku pri Frankolovem. Na Gregorčevi kmetiji so bili od nekdaj pojoča dru- žina. Mama je prepevala pri vsakem opravilu, ob večerih je nato skupaj zapela vsa dru- žina, tudi oče in hči. Njeni sinovi so zato že kot otroci peli na domačem koru ter v mladinskih zborih. Kot fant- je so začeli nastopati v manj- ših frankolovskih vokalnih skupinah, pred tridesetimi leti, ko je nastal moški pev- ski zbor, pa so postali nje- govi stebri. Njihove nekdanje poti iz Bezenškovega Bukovja so se delno razšle. Tone in Raf- ko sta postala komercialista v različnih podjetjih, Jože delavec Ema, Ivan elektri- čar, Franci pleskar. Danes so vsi upokojenci, z Gregor- čevo skrbjo za ohranjanje ljudske pesmi pa nadaljuje- jo z njimi njihovi otroci. Leon Gregorc, eden od nji- hovih sinov, ki je naslednik kmetije v Bezenškovem Bu- kovju, je že postal šesti član Bratov Gregorc. BRANE JERANKO Pet Bratov Gregorc, zanimivih ljudskih pevcev, ki izhajajo iz Bezenško- vega Bukovja. Njihov šesti glas je Leon Gregorc, sin enega od bratov ter naslednik Gregorčeve domačije. Radioamaterji z Brdo nad Dobrno v svet Radioamaterji in štabi ci- vilne zaščite so v Brdcah Dad Dobrno preverjali zna- nje in usposobljenost za I»imer elementarnih in dru- gih nesreč. V primeru od- povedi razpoložljivih zvez, ki jih ima na voljo civilna zaščita, lahko le-tej z zna- njem in opremljenostjo po- magajo člani radioamater- skih društev. Radio klub Celje je s tri- najstimi operativci že vklju- iSen v sestavo zaščite in reše- vanja Mestne občine Celje. Danilo Praprotnik, samo- stojni strokovni sodelavec za ZIR MOC, pravi, da je to edi- ni slovenski primer sodelo- vanja z radioamaterji. »Z Ra- dio klubom Celje smo pred kratkim sklenili sporazum o sodelovanju pri izvajanju ak- tiviranja civilne zaščite, ko je to potrebno. Radio ama- terji so tudi člani ekipe za zve- ze CZ MOC. Pomagamo jim tudi z osebno opremo in do- ločeno tehniko.« Na Brdcah je bila prva to- vrstna skupna vaja, na kateri so sodelovale tudi enote ci- vilne zaščite iz občin Maribor, Ljubljana, Nova Gorica, Kranj in Koper, s katerimi je skle- njen poseben dogovor o so- delovanju v primeru elemen- tarnih nesreč. Na srečanju na Brdcah je šlo za vajo, uspo- sabljanje in tekmovanje. Ker gre za mednarodno tekmova- nje v vzpostavljanju zvez, bo- do rezultati o uspešnosti zna- ni v naslednjih dneh, ko bo vse gradivo pregledala ustrez- na komisija. Namen vaje pa je zagotoviti ekipam pogoje za popolnoma samostojno de- lovanje, je povedal namest- nik poveljnika CZ MOC Da- nilo Praprotnik (na fotogra- fiji). TONE VRABL Občinstvo pojedlo nagrajene salame PGD Socka je tudi letos pripravilo tekmovanje gasilskih enot in salamarjev ob igranju ansambla Modrijani, ki so privabili več kot tisoč ljudi. Med devetimi gasilskimi eno- tami so bili najboljši Frankolovčani, Velika Pirešica in C>obrna, na tekmovanju domačih salam pa je bilo v oce- njevanju 19 primerkov. Komisija je imela težko delo, saj So bile vse salame izredno kvalitetne, v kar so se prepričali tudi obiskovalci, ki so jih kasneje pojedli. Nagrajeni so bili Robert Močenik in Srečko Gorečan, oba iz Socke, ter Prane Šega iz Nove Cerkve. TV Štiri županova priznanja Na Dobrni bo jutri (v petek, 13, junija) osred- nje praznovanje letošnjega občinskega praz- nika. Začelo se bo s slavnostno sejo občinske- ga sveta, kjer bodo podelili letošnja občinska priznanja. Izjemno priznanje častni občan bo prejel Šte- fan Pohajač, ki je na čelu domačih gasilcev že četrt stoletja, dejaven pa je tudi kot občinski svet- nik. Letošnjo zlato plaketo občine bodo podelili domačemu župniku Janku Strašku. Župan Martin Bred bo med sejo predstavil utrip občine ter podelil še štiri takoimenovana župano- va priznanja. Prejeli jih bodo dobrnski podjetnik Jože Škoflek ter tri dijakinje: Suzana Švent za dosežke na področju šaha ter Mihaela in Marina Horvat za uspehe na glasbenem področju. Po slovesni seji bo program na prostem pred Zdraviliškim domom ter javna predstavitev us- tvarjanja najbolj uspešnih občanov Dobrne, an- sambel Modrijani pa bo predstavil novo zgoščen- ko ter kaseto. Praznovanje bodo uro pred polnoč- jo zaključili z ognjemetom. Naslednje jutro, v soboto, se bodo v počastitev občinskega praznika napotili na pohod po obron- kih občine Dobrna, popoldan bo sledila kolesar- ska dirka. Za nedeljo pripravljajo košarkarski tur- nir z ekipami iz domače občine, v torek bo v ob- činski stavbi sprejem odličnjakov, v sredo pa še strelsko tekmovanje. BJ Baloni in stasita Helena V okviru praznovanja krajevne- ga praznika Vojnika bo že šesti, med- narodni balonarski festival. Letos pričakujejo 21 balonov iz Sloveni- je, Nemčije, Hrvaške, Italije, Ma- džarske, Velike Britanije in Avstri- je. Njihov prvi vzlet bo jutri, v pe- tek, po 19. uri. Jutri zvečer bodo baloni vzleteli z vojniškega športnega igrišča ter z lo- kacije pri Avtocentru Košak v Celju. Vojničani se bodo prebudili z baloni tudi v soboto zjutraj, po 6. uri. Ko bodo baloni leteli več kot kilometer visoko, bodo z njih poskakali padal- ci. Osrednji balonarski spektakel v Voj-- niku bo v soboto, ob 18. uri. Najboljše ekipe bodo nato razglasili ob 22. uri (med koncertom Helene Blagne), ko bodo obenem v noč zažareli baloni. Prireditelji obljubljajo, da bo letoš- nji festival največji, le če bodo imeli srečo z vetrom. Sicer pa so pripravili v okviru kra- jevnega praznika že srečanje starej- ših krajanov, več drugih prireditev bo tudi v soboto. V nedeljo bo košarkar- ski turnir trojk ter v ponedeljek pri- reditev vojniškega vrtca Pozdrav po- letju. BJ Dopust je lahko tudi katastrofa Pri odločanju za dopust morate najprej vedeti, kaj želite in koliko denarja ste pripravljeni odšteti. Če se odločite, da boste organiza- cijo zaupali eni izmed turi- stičnih agencij, je zelo ko- ristno poznati svoje pravi- ce. Najnižja cena ne pomeni vedno najugodnejše ponud- be. Pozanimajte se, kaj je vključeno v ceno in kakšni so dodatni stroški, na primer različne takse, vstopnine, iz- leti, zavarovanja. Natančno preberite program potova- nja, v katerem so navedene vse storitve (prevoz, name- stitev, izleti, ogledi,...), ki vam jih nudijo za določeno ceno. Če se dogovorite za po- sebno storitev, zahtevajte, da se ta dogovor posebej zapi- še. Na tem programu je os- novana pogodba o organi- ziranem potovanju, ki je sklenjena v tistem trenutku, ko izpolnete »prijavo za po- tovanje«. Pogodba se lahko sklene ustno ali pisno (tele- fon, elektronska pošta). Vse- bovati mora vse zakonsko do- ločene sestavine. Sestavni del pogodbe so skoraj vedno tu- di splošni pogodbeni pogo- ji, ki so natisnjeni ali prilo- ženi h katalogom, progra- mom potovanja ali na potr- dilih o potovanju. Vedno jih natančno preberite, saj pra- viloma zmanjšujejo tveganje in obveznosti agencij. Ti po- goji vas ne obvezujejo, če so v nasprotju z zakonom, če vas agencija nanje ni opozorila in če vam niso bili dostopni brez težav. Če vam je agenci- ja izročila le njihov izvleček, vas zavezujejo le določila te- ga izvlečka. Organizator po- tovanja (agencija) vam nato izda potrdilo o potovanju. Potnik mora plačati dogo- vorjeno ceno do takrat in na način, kot je dogovorjeno. Or- ganizatorju potovanja mora tudi zagotoviti vse potrebne podatke in dokumentacijo (potni list, vizum...). Sprememba cene potovanja Cena potovanja se sme zvi- šati najkasneje do dvajsete- ga dne pred začetkom po- tovanja, če je to predvideno v potrdilu o potovanju. Do- pustna sta samo dva razloga: sprememba menjalnega teča- ja valute v času od sklenitve pogodbe ali sprememba ta- rif prevoznikov. Če zvišanje cene presega 10 odstotkov dogovorjene cene, lahko od- stopite od pogodbe in zahte- vate vračilo celotnega plači- la. Če se cena potovanja za- radi gornjih razlogov zniža, pripada ta razlika potnikom. Odpoved potovanja Potovanje lahko odpovete kadarkoli. Če je le-to pravo- časno, morate agenciji povr- niti samo administrativne stroške. Kdaj je to, je opre- deljeno v splošnih pogodbe- nih pogojih. Za odpoved po tem roku pa vam agencija lahko zaračuna primeren od- stotek končne cene. Če od- stopite zaradi nepredvidlji- vih okoliščin (bolezen, smrt v družini...), ste agenciji dolž- ni poravnati samo dejanske stroške, ki jih je utrpela za- radi vašega odstopa. Lahko pa se sami ali preko turistič- ne agencije odločite za skle- nitev pogodbe zavarovanja za odpoved potovanja zaradi izrednih okoliščin. Tako tve- ganje prenesete na zavaroval- nico. Potovanje lahko odpove tu- di agencija, vendar samo, če se pred ali med potovanjem pojavijo izredne okoliščine (naravne katastrofe, vojne...) ali če ni bilo prijavljenih do- volj potnikov. O tem vas mo- ra obvestiti najmanj 5 dni pred začetkom potovanja. V tem primeru ste upravičeni do vra- čila celotnega vplačanega zneska skupaj z zamudnimi obrestni od dneva plačila. Pritožbe Organizator potovanja mora svoje storitve opraviti popolno in kakovostno. V nasprotnem primeru imate pravico do sorazmernega zni- žanja cene in povrnitve ško- de, če ste jo utrpeli. Turistične agencije ponavadi v splošnih pogodbenih pogojih omeji- jo svojo odgovornost za iz- plačilo odškodnine do dolo- čenega zneska, ki pa ne sme biti v očitnem nesorazmerju s škodo. Ta omejitev ne ve- lja, če gre za telesne poškod- be ali če je škodo povzročil organizator namerno ali za- radi hude malomarnosti. Pritožbo morate vložiti najkasneje v 8 dneh po kon- čanem potovanju. Najbolje v pisni obliki in priporoče- no. Tako imate dokaz, da ste se pravočasno pritožili. Dokaze zberite že na sa- mem dopustu. Fotografiraj- te, zapišite si naslove in izja- ve prič, reklamacije opravite po potrebi na sami recepciji. Če je možno, poskušajte do- seči, da vašo pritožbo rešijo na kraju samem. Po prihodu domov napišite pritožbo in jo pošljite agenciji. Priložite ko- pijo dokazil, originale pa za- držite. Jasno opišite, kaj je bilo narobe in kaj zahtevate od agencije. Pravico imate do znižanja cene in povrnitve škode, vendar morate doka- zati, da ste jo utrpeli (npr. stroš- ki zdravljenja zaradi oporeč- ne hrane v hotelu, uničena ob- leka, stroški telefoniranja...). Pri določanju odškodnine si lahko pomagamo s tako ime- novano »frankfurtsko.tabelo«, ki jo Gospodarska zbornica priporoča v uporabo tudi slo- venskim agencijam. Ta tabe la določa, do kakšnega odstot- nega znižanja cene je upravi- čen potnik zaradi nekakovost- no ali nepopolno opravljene storitve (pomanjkljivo vode- nje na ogledih 10 do 20 od- stotkov, hrup ponoči 10 do 40 odstotkov...). SUZANA KLAVS Foto: GREGOR KATIČ m Št. 24-12. junij 2003 KULTURA 19 Nominirani Celjski kipar Franc ; Purg, znan po svojih pro- vokativnih projektih, de- rluje tudi v zadnjem ob- dobju bolj v mednarod- nem kot domačem pro- I štoru. In to zelo uspešno. S Tako se je decembra la- Ini s samostojno razstavo i predstavil v galeriji The ^Golden Thread v Belfastu. I Istočasno je v organizaci- ji umetniške skupine Bbyond izvedel perfor- mans BE+FAST na pokri- sti tržnici v Belfastu. Januarja letos je nato prišlo vabilo za samostoj- no predstavitev v Ijubljan- fski Mali galeriji. Njegov = video Leon je bil povab- t Ijen na festival performan- š.sa in novih medijev Ne- , ver in the Year of Sunday ' v angleškem Daringtonu. In kje je zdaj njegov Leon? Na razstavi Kri in med (Blood and Honey - The future is on the Bal- ■ kan) na Dunaju. V okviru te razstave so v muzeju na Dunaju pripravili vodstva po razstavi, namenjena sa- . mo nekaterim izbranim umetnikom. Predavanje o Purgovem delu pa bo v muzeju Essl Sammlung 22. junija. Na naslov umetnika je pred dnevi prišlo sporo- čilo, da je njegov video z naslovom Otroci (Kids) no- miniran za nagrado Inter- nacionaler medienkunst- preis 2003. Na natečaj je prispelo 653 del. Nomi- nacija pomeni, da bo de- lo predvajano na televizij- skih mrežah SWR in AKTE, in sicer novembra letos. Vsak nominiranec bo predstavljen tudi z in- tervjujem. To bo posebna promocija, ne samo za ki- parja Franca Purga, ampak tudi za mesto Celje, v ka- terem umetnik živi in us- tvarja. MP Dvojni dogodek po finsico Mladi Celjani imajo dober odnos do narave - Predstava v galeriji V Likovnem salonu Ce- lje sta minuli četrtek poskr- bela za zanimiv dogodek finska umetnika, zakonca Lea in Pekke Kantonen, ki sta predstavila projekt My favourite plače (Moj naj- ljubši prostor). Večer za tem pa sta v Galeriji sodobne umetnosti poskrbela še za eno, za gledalce dokaj ne- navadno, predstavitev s performansom Mother (Ma- ti), V Likovnem salonu sta predstavila dela, nastala na t.i. vvorkshopu s celjskimi srednješolci in tista, ki so na- stala na podobnih delavnicah v Mexicu in med Eskimi na Laponskem. Zanimiva je bila njuna ugo- tovitev, da ima slovenska mla- dina zelo dober stik in od- nos do narave in da si za naj- ljubše prostore izbira kotič- ke v naravi. Lea in Pekke sta tudi ugotovila in med vods- tvom po razstavi o tem pri- povedovala, da ima sloven- ska mladina zelo visoko na- cionalno zavest. Ta je pogo- sto povezana z naravo. Bo- disi da je to planinarjenje ali izleti v naravo, hoja na Tri- glav... Večer za tem dogodkom pa sta Finca v Galeriji sodobne umetnosti poskrbela še za ene- ga, precej bolj nenavadnega. če že ne kar šokantnega. To je bil performans Mother (Mati). Izvedla sta ga skupaj s svojo štiriletno hčerkico. Finca namreč vedno nasto- pata skupaj s svojimi otroki, ki jih v vseh segmentih obrav- navata kot enakovredne part- nerje. Lea je celjsko občins- tvo v performansu Mati pre- senetila z zelo intimnim, z zelo osebnim dejanjem, ko se je slekla do pasu. Tedaj je instiktivno k njenim prsim pritekla hčerkica, da jo je mati podojila. Lea je perfor- mans posvetila svoji materi, z njim pa sporoča, kako naj ženska podoživi samo sebe. MP Foto: ANDRAŽ PURG Finska umetnika Pekke in Lea Kantonen med performansom Razmišljanja s telesom Plesna miniatura Opus 1 v Celju ob mednarodnem dnevu plesa Celje bo v soboto, 14. ju- nija, ob 19. uri že enajstič zapored gostilo mlade ple- salce iz vse Slovenije na pri- reditvi Opus 1 - plesna mi- niatura 2003. Na odru celjskega gleda- lišča bo v organizaciji Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti in celj- ske območne izpostave na- stopilo 28 plesnih skupin v treh starostnih kategorijah, ki se bodo potegovale za uvr- stitve in nagrade. Gre za vsakoletno priredi- tev na državni ravni, ki spod- buja plesno ustvarjalnost, od- kriva mlade talente, gledal- cem pa z izbranimi kreacija- mi ponuja veliko plesnega užit- ka. Vsako leto so razpisane drugačne teme. Letos so bile za samostojno ustvarjanje pod mentorskim vodstvom na vo- ljo tri: Umetna resničnost, Iz našega muzeja in Kontra...!!!. V starostnih skupina od 9 do 12 let ter od 13 do 16 let se bosta iz Celja občinstvu in strokovni žiriji (Lidija Sot- lar, Uršula Teržan in Dušan Teropšič) predstavili plesna skupina Harlekin pod men- torstvom Ane Vovk- Pezdir in plesalke Plesnega foruma pod mentorstvom Goge Ste- fanovič - Erjavec. Z našega območja bodo nastopili še ple- salci Plesnega studia »N« Ve- lenje pod mentorstvom Ro- sane Štorgelj in Nine Mavec - Krenker. V skupini odraslih plesalcev, od 17 do 21 let, ni skupin s Celjskega. Prav ta- ko v letošnjih plesnih minia- turah ni plesalcev Plesnega teatra Igen, Studia za ples. Najboljši iz vsake skupi- ne bodo prejeli denarne na- grade, predvideni sta še na- grada občinstva in nagrada za najboljšega plesalca ali ple- salko. Zmagovalci bodo do- bili še kipec Opus 1, ki ga je oblikovala absolventka ALU Polona Demšar. Vsi udele- ženci tekmovanja bodo do- bili spominske nagrade in priznanja za sodelovanje. Prireditev je posvečena 29. aprilu, mednarodnemu dne- vu plesa, ki v letošnji posla- nici išče odgovor na vpraša- nje: Kaj je ples? Je večno po- skušanje in razmišljanje s te- lesom, se glasi odgovor. MP Naše življenje Fedrino gledališče, ki de- luje v I. Gimnaziji Celje, se bo pred koncem šolske- ga leta še enkrat predsta- vilo občinstvu. Jutri (pe- tek) bodo v dvorani Ple- snega foruma Celje upri- zorili predstavo z naslo- vom Naše življenje. Gre za avtorski projekt, za katerega sta tekst pris- pevala Jaša Koceli in Luka Arnuš, ki sta delo režirala in bosta v njem tudi zaigra- la skupaj z Nastjo Gregu- rič, Saro Zupane in Špelo Preložnik. Mentorica mla- dim gledališčnikom je bila prof. Klara Pavšer Stropnik. Presunljiva igra mladih avtorjev pripoveduje o na- silju v družini in je dobila odlične ocene na medob- močni reviji Gledališke vi- zije. MP OCENJUJEMO Mlada in nadarjena Na zaključnem 6. abon- majskem koncertu v sezoni 2002/03, ki ga prireja Zavod za kulturne prireditve Celje, sta nastopila klarinetist Mate Bekavac in pianistka Lidi- ja Bizjak. Program je vsebo- val dela: Gra Elliota Carter- ja; Sonatino op.posth. 137, št. 3 D 408 Franza Schuberta; Sonato v a-molu op. 105, št. 1 Roberta Schumanna; Tri skladbe za klarinet solo Igor- ja Stravinskega in Sonato v D-duru op. 94 Sergeja Prokof- jeva. Mate Bekavac je mlad, pa vendar izjemno uspešen in nadarjen glasbenik, katere- ga ustvarjalna pot je gosto prepletena mreža, v kateri zasledimo široko paleto di- rigentskih imen kakor tudi znanih orkestrov, s katerimi je v svoji dosedanji karieri so- deloval. Njegova igra je iz- jemna, izraznost doseže brez kanca sentimentalnosti, ton- sko je izjemno izbrušen tako interpretacijsko kakor tehnič- no, kar mu omogoča širok izrazni spekter, ki pride do izraza še posebej v skladbah modernih skladateljev. Z enako svežino in zrelostjo igra skladbe tako romantič- nih kakor tudi modernih skladateljev. Program ni bil klasično koncertantni, saj so bile na sporedu dve sonati in sonatina, kar pa ne po- meni, da ni bil »koncertant- no« izveden. Izvedbi Sona- tine Franza Schuberta in So- nate Roberta Schumanna sta vsebovali pravo paleto ro- mantičnega čustvenega na- boja, značilnega za tovrstni glasbeni stil. Vendar je Be- kavac znal previdno »dozi- rati« in stilno oblikovati de- li, tako da nista izzveneli preveč »romantično«, temveč smo slišaU umirjeni verziji obeh umetniških del. Beka- vac je iz stilno »salonskega« prvega dela celovečernega koncerta poslušalce »pripe- ljal« v »koncertanten« drugi del in s svojo igro pričaral iz- jemen in pester koncert. V drugem delu koncerta se je namreč iz mladega roman- tika transformiral v tempe- ramentnega in energičnega interpreta, ki je odigral Tri skladbe Igorja Stravinskega in Sonato Sergeja Prokofjeva resnično profesionalno in z zrelostjo, ki jo redko sreča- mo pri tako mladih umetni- kih. V izvedbah del Stravin- skega in Prokofjeva sta tako prišla do izraza predvsem umetniška (skladateljska) moč in ustvarjalna energija, kar je še posebej značilno za slednjega. Vsekakor ob tem ne smemo pozabiti na pia- nistko Lidijo Bizjak, ki je do- sledno in suvereno spremlja- la Bekavca in kljub vlogi, ki ji je bila dodeljena, enako- pravno z izjemnim občutkom za glasbeni potek, kar je vse- kakor rezultat poglobljene- ga študija tovrstne literatu- re, tvorno sooblikovala kon- certni spored. V njeni izved- bi smo slišali Mendelssohno- ve Variations serieuses za kla- vir op. 45, variacije, s kate- rimi je Lidija Bizjak prepri- čala, da je pred njo lepa in uspešna solistična kariera. KK Slov transition Na avdiciji za sodelova- nje v Plesnem gledališču Ce- lje so izbrali pet deklet za nov projekt z naslovom Slov transition, ki ga kon- čujejo te dni. Premiera bo na predvečer dneva državnosti. Vodja pro- jekta in Plesnega gledališča Jure Lukaščik pravi, da je ze- lo vesel, ker so se z Mestno občino Celje uspeli dogovo- riti za vadbene prostore v Spodnjem gradu. Doslej so bili namreč brez strehe nad glavo. V koreografiji Jureta Lu- kaščika bodo zaplesale Ana Repič, Katja Huš, Milena Gra- dič, Špela Sedlar in Urška Kovše. Na violončelo bo igra- la Špela Avsec. Predpremie- ra tega sodobnega plesa bo v okviru Etno festivala, ki ga prireja Mladinski center Ce- lje 19. junija v atriju Mladin- skega centra Celje. Še zanimivost: slikar in vsestranski umetnik Borut Hlupič- Holland bo sceno za predstavo poslikaval kar v te- ku predstave. Postprodukcija in ponovi- tve bodo, upajo mladi ustvar- jalci, v večini Mladinskih cen- trov po Sloveniji, za kar bo poskrbel soproducent. Mla- dinski center Celje. MP 20 FOTOREPORTAZA Nastaja sodobna prometnica Mariborsko ulico v Celju bodo za ves promet predvidoma zaprli 22. junija Celje je te dni največje slovensko gradbišče. Prebivalci pa najbolj občutijo prometne težave, ki nastajajo z obnovo Mariborske ulice. Z veliko mero potrpežljivosti delavcev in voznikov promet za zdaj še teče ob gradbišču, a datum, ko bodo Mariborsko povsem zaprli, se bliža. »Če bo vse po sreči in ne pride do še kakšnih nepričakovanih zapletov, bomo ulico za promet zaprli v nedeljo, 22. junija,« je povedal Franci Skok iz CM Celje. Pri tem je imel v mislih zlasti težave ob obnovi vseh komunalnih vodov, saj so pri tem ob cerkvi sv. Maksimiljana naleteli na davno opuščeno pokopališče. Del, kjer so naleteli nanj, so že v celoti sanirali, posmrtne ostanke pa prepe- ljali na celjsko pokopališče. Zdaj jih nekoliko skrbi, na kaj bodo naleteli na naslednjem odseku. »Sicer pa dela napredujejo po načrtih, ob bodoči gradbeni jami gradimo pilote in zatesnitve med njimi, pri čemer doslej ni bilo nobenih težav,« je povedal Skok. Hitijo pa tudi z deli pri ureditvi krožišča na Teharjah in predvsem od zaključka del tam je odvisno, kdaj bodo lahko zares zaprli promet preko gradbišča. BRST Foto: GREGOR KATIČ f^TUALNO 21 Vedno zelena fovsija Paranje živcev osebe X zaradi obratovanja lokala Evergreen v naše uredništvo je pred časom prispelo pismo, v katerem je nani- zanih kar nekaj pripomb na račun obratovanja gostinskega lokala Evergreen Club v Ulici XIV. divizije v Celju. Nočno dogajanje v omenje- nem lokalu nekoga očitno tako moti, da je takšno pismo poslal še na raz- lične inšpekcije in na policijo. V pismu sploh ni podpisal sebe, ampak drugo osebo. Tej pa se o ka- kršni koli prijavi še sanja ne. Lastnik lokala Andrej Kuzma nam je povedal, da ga je minuli vikend s svojim obiskom res počastil delovni inšpektor. Verjetno na podlagi prija- ve. Slednji pravi, da so v lokalu ugo tovili eno nepravilnost. Eden od za- poslenih ni imel urejenih vseh doku- mentov, za kar je zoper lastnika sle- dila kazen. »Toda gostinskih lokalov, kjer najdemo vsaj enega zaposlenega na črno, je v Sloveniji cel kup,« še dodajajo pri delovni inšpekciji. V pismu oseba X navaja tudi »ob- sedeno stanje« ob petkih in sobotah v bližini lokala. Moti jo parkiranje »vsepovprek po pločniku, cesti, in bližnji avtobusni postaji«. »Naši gostje ponavadi parkirajo ob cesti in na urejenem parkirišču že- lezniške postaje, kjer morajo le-to plačati. Parking na pločniku pa ni več mogoč, saj je v času vikenda tam prepoved parkiranja označena z vr- vico,« razlaga Kuzma. Po besedah glavnega republiškega tržnega inšpektorja Romana Kladoš- ka so pri Mestni občini Celje preveri- li tudi obratovalni čas Evergreeena, čeprav v prijavi njegove kršitve niso bile omenjene. »Ugotovili smo, da ima gostinski obrat ob petkih in sobotah prijavljen podaljšan obratovalni čas do četrte ure naslednjega dne. Dovo- ljenje je pridobil na podlagi pisnega mnenja Sveta Mestne četrti Center Ce- lje, pri čemer mora lastnik lokala za- gotoviti miren odhod gostov in pre prečiti parkiranje na pločniku pred lokalom,« pravi Kladošek. Veze in poznanstva v pismu pisec navaja tudi govori- ce, da ga v lokalu veselo pijejo tudi policisti, ki naj bi lastniku lokala zaradi zastonj pijače pogledali sko- zi prste. Seveda so na policiji to za- nikali in dodali, da včasih posredu- jejo pred lokalom, vendar nikoli za- radi večjih kršitev. Svoja vozila ne puščajo pred lokalom zato, da se lahko v njem zabavajo, ampak de- lajo obhode s policijskimi vozili zgolj zaradi preventive. Zaradi obi- lice drugih nalog in številnih posre- dovanj, ki jih morajo opraviti poli- cisti med vikendom drugje, pa ni časa za kaznovanje vseh, ki svoj av- tomobil pustijo na neprimernem mestu, so nam še povedali na poli- ciji. Na očitke, da ima lastnik lokala zveze in poznanstva na inšpekcij- skih službah, pa Kuzma odgovar- ja: »Če bi bilo res tako, bi bil naj- srečnejši človek na svetu!« Oseba X naj bi pisala v imenu vseh okoliških stanovalcev, kar se Kuzmi zdi nekoliko čudno. Evergreen je odprt od 30. novem- bra 1999 in od takrat do lastnika ni prišel še noben stanovalec, ki bi ga karkoli motilo. »Pogovar- jali pa smo se z njimi, jih spra- ševah, ali se sliši hrup. Poskrbe- li smo za zvočno izolacijo in z njimi nismo bili nikoli sprti,« na- vaja Kuzma. Zahteval odškodnino Pred časom naj bi ga tožila ose- ba, ki ima poslovne prostore nad lokalom. Zahtevala je devet mili- jonov tolarjev odškodnine, ker naj tak lokal ne bi spadal v objekt. V enem letu so imeli kar šestintride- set obiskov inšpekcij, vendar krši- tev niso nikoli ugotovili. Nagaja- nje? »Vesel sem vsakogar, ki pride k meni in če dejansko obstaja problem, sem ga pripravljen tudi rešiti. Evergreen je že moj tretji lokal in nikoli do zdaj nisem imel težav z ljudmi,« razlaga Kuzma. »Storili smo veliko, da bi Ce- lju dali lokal na >nivoju< in vloži- li še več v to, da je lokal danes tako priljubljen. Res pa je, da smo s priljubljenostjo marsiko- mu pomešali štrene in se je ne- katerim promet zaradi tega, ker so se gostje odločili za naš lo- kal, občutno zmanjšal,« še doda Kuzma, ki vidi v takšnih prija- vah le tradicionalno slovensko nevoščljivost. Po njegovem naj bi namreč obstajal ozek krog lju- di, ki jim obratovanje Evergree- na močno moti mirni spanec. Pa menda sploh ne gre za okoliške stanovalce... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, GREGOR KATIČ Andrej Kuzma. lastnik Evergreena: »Pripombe so le fovšija!« »Zimzeleni« parking na Ulici XiV. divizije v Celju 22 ŠPORT Gučkova Slovenija suverena Kadetska reprezentanca na EP na Slovaško - Kvalifikacije v Golovcu je opravila z odliko šest igralcev Celja Pivo- varne Laško in pet iz Gore- nja je bilo med šestnajste- rico selektorja Matjaža Gučka. Kapetan Bojan Ču- dič, Dragan Gajič, Nenad Bilbija, Simon Razgor, Ro- bert Cvikl in Zlatan Brata- novič ter Matevž Skok, Vid Kavtičnik, Samo Rutar, Mi- ha Peterlin in Jure Dobel- šek je celjsko - velenjska na- veza, ki je bistveno pripo- mogla k uvrstitvi na prvens- tvo Stare celine, ki bo sredi meseca avgusta. Slovenija je s 35:28 strla od- por Ukrajine, nato pa še z 32:22 ugnala Makedonijo in na koncu povsem zlahka še Belgijo s 36:18. Najboljši igra- lec turnirja je bil Vid Kavtič- nik, ki bo še vsaj eno sezono ostal v Rdeči dvorani: »Proti Ukrajincem nam je zelo do- bra obramba omogočila šte- vilne protinapade, kar je od- ločilo zahtevni obračun.« Celjski strateg Matjaž Gu- ček je tekoče sledil rezulta- tom drugih kvalifikacijskih skupin: »V naši skupini na Slo- vaškem bodo Madžari, prvi favoriti prvenstva. Kar osem reprezentantov prihaja iz Du- naferra. Nemško reprezen- tanco pretežno polni naš stari znanec Magdeburg. Islandci so premagali Dance, gostite- lji bodo specifično nevarni, le Rusi so presenetili, saj so visoko izgubili s Portugalci, a se kot drugi vseeno prebili naprej.« Guček ne izključuje meda- lje, vendar hkrati pravi, da bi bil zadovoljen že s petim mestom. »Izbor Matevža Sko- ka za najboljšega vratarja celj- skega turnirja pove dovolj, Kavtičnikova kvaliteta je zna- na, tudi Gajičeva. Izjemno me je razveselila igra dirigenta Bojana Čudiča, Borut Ošlak iz Preventa je bil prava osve- žitev, v obrambi se je izka- zal Robert Cvikl. Večinoma smo odigrali lepo in atrak- tivno. Naš slog sledi moder- nim trendom svetovnega ro- kometa,« je naše moštvo oce- nil celjski strateg. Izkazal se je še en igralec Celja Pivovarne Laško. 19-let- ni Vladimir Lollo je v dresu Moldavije Švedom zabil 13 golov, kar pa ni zadostovalo za presenečenje. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Kadetska selekcija Slovenije Eden izmed številnih golov Draga- na Gajiča, ki ga je dosegel po vra- goliji iz zapestja. Kljub njemu in Žikici Milosavljeviču v Celje priha- jata dva mlada levoroka Prulča- na, Matjaž Brumen in Jure Natek. ŠPORTNI KOLEDAR NEDEUA 15. 6. NOGOMET 2. SNL, 30. krog, Ptuj: Dra- va - Dravi nja (17). ILANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 21. junija na Ko- šutnikov Turn in Tolsto Košuto. Odhod ob 5. uri z avtobu- snega postajališča ob Glaziji. Prijave do 16. junija na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Celje - Matica pripravlja v jubilej- nem letu 1. Kocbekov pohod na Korošico, ki bo 14. in 15. junija. Začetek pohoda ob 9. uri na parkirišču pod Planino Podvežak, kjer se bodo planincem pridružili tudi domači vodniki PZS, med potjo pa še člani Gorske reševalne službe z zdravnikom. Na Korošico se lahko planinci odpravijo tu- di iz Kamniške Bistrice, Robanovega kota in Logarske doli- ne. NA KRATKO Množično v mini roicometu Hrastnik: Na turnirju v mini rokometu je bilo odigranih 115 tekem. Sodelovalo je kar 58 ekip iz 22 slovenskih in 9 hrvaških klubov, tudi Celje Pivovarna Laško, ŽRK Celje, Športna šola Celje, Žalec in Nazarje. Med najboljše so bili izbrani Celjana Luka Anderluh in Jure Franc ter Žalčanki Daša Pavlič in Karin Grubelnik. Prizorišče uspešno izvedenega turnirja Veienjčani prvi, Ceijanice druge Velenje: O končnem zma- govalcu finala atletskega po- kala Slovenije so odločale malenkosti. Domačini so po zaslugi zmage v štafeti 4X400 m za pol točke prehiteli ljub- ljanski Mass. Tretji so bili os- labljeni in pomlajeni atleti Kladivarja. V ženski konku- renci so Novogoričanke dr- žavnemu naslovu dodale še pokalnega. Celjske atletinje so kljub enakemu številu točk, zaradi manjšega števi- la posamičnih zmag osvoji- le srebrno odličje. Marina To- mič je zmagala v teku na 100 m ovire z osebnim rekordom 13,36. Drugo zmago je pris- pevala Anja Valant v trosko- ku, pri moških pa Robi Ter- šek v metu kopja. Čeprav Kla- divar ni ponovil lanskih do- sežkov, je ocena predsedni- ka strokovnega odbora Du- šana Janežiča precej optimi- stična: »Na DP in pokalu smo nastopili oslabljeni, brez ne- katerih ključnih tekmoval- cev, ki so bili poškodovani. Toda mlada, strnjena vrsta mlajših atletinj in atletov predstavlja dobre temelje za ponoven skok na vrh sloven- ske atletike.« JOŽE KUZMA Judo sprejema v Celju večerja po kitajsko, v Žalcu grafiki Judoistki celjskega Sanka- kuja Petra Nareks in Lucija Polavder bosta za odličji z evropskega prvenstva dobi- li finančno podporo ministrs- tva za šolstvo in šport ter Olimpijskega komiteja Slo- venije, nagradila pa sta ju tu- di žalski in celjski župan. Lojze Posedel jima je na- menil umetniški sliki, Bojan Šrot pa večerjo. Trener Mar- jan Fabjan je brez dlake na jeziku predlagal, naj jim na- mesto klasičnega sprejema pri- vošči dobro večerjo, Šrot pa ni okleval in dejansko z Na- reksovo, Polavderjevo, Urško Žolnir in Regino Jerneje pre živel prijeten večer ob klepe- tu v kitajski restavraciji. Pri- družila sta se tudi predsednik Športne zveze Celje Igor To- pole in strokovni svetovalec za šport MOC Lado Gobec. Sled- nji pa bo županov gost danes opoldne, ko bo na sprejem pri- peljal zlate kegljavke z mla- dinskega SP Barbaro Fidel, Rado Savič, Sabino Koljič in Zorico Gluvič, vabljen pa je tudi taekwondoist Luka An- drej. DEAN ŠUSTER Foto: WANG HONG Y1 TONE TAVČAR Fabjanove varovanke si »lasti« tudi Lojze Posedel. saj je Petra Nareks doma v Železnem, Lucija Polavder v Grižah in Urška Žolnir v Pemovem. Jutri bodo poletele na priprave v Južno Korejo. V MIngu so se borbene mravljice le malce razgovorile. ŠPORT 23 Poroka Ere in Rudarja Združeni Velenjčani in Šmarčani kmalu v boju za naslov prvaka - Več platna za Jarčeve škarje Povezovanje članskih ekip naj bi včeraj odobrila skupščina Ru- darja, danes pa še Ere Šmartno. Končno soglasje pa mora dati No- gometna zveza Slovenije, ki naj ne bi povzročala težav, saj je ome- njeno dejanje v interesu sloven- skega nogometa. Začelo se je na pobudo obeh glav- nih pokroviteljev (Ere d.d. in Pre- mogovnika Velenje), ki sta skupaj z vodstvi klubov ugotovila, da je na tem območju potrebno pove- zati finančna sredstva in eni ekipi omogočiti ustrezne pogoje za na- stopanje v ligi Simobil. Tako bo Era d.d. ustanovila gospodarsko družbo, v kateri bosta oba glavna pokrovitelja enakovredno združila sponzorska sredstva za delovanje profesionalnega moštva NK Era Rudar. Ta ekipa bo v prihodnji se- zoni nastopala v prvi ligi in bo li- cenco prevzela od NK Era Šmart- no. Sedež bo imela v Velenju, tek- me pa bo igrala izmenično Ob je- zeru in v Šmartnem ob Paki. V za- meno bo nova gospodarska druž- ba NK Šmartno zagotovila licen- co za nastopanje v 2. ligi (ki jo ima v tem trenutku velenjski Ru- dar) in mu tudi finančno pomaga- la, čeprav bo formalno zadolžena le za najboljšo ekipo. Odgovorni posebej poudarjajo, da nikakor ne gre za združevanje, temveč le za povezovanje članskih ekip. Oba kluba samostojno de- lujeta naprej in zagotavljata delo mlajših selekcij, ki bodo imele ob dveh članskih ekipah v doma- čem okolju zelo dobre pogoje za napredovanje. Vendar se privržen- ci velenjskega kluba kljub temu sprašujejo, kaj se bo zgodilo po »razvezi«, saj članska ekipa Ru- darja formalno ne obstaja. Direk- tor Ere,Gvido Omladič je zago- tovil, da tudi ko pogodba gospo- darski družbi poteče, oba kluba samostojno delujeta naprej v skla- du s finančnimi zmožnostmi. Ven- dar kdo v kateri ligi? »V podjetju se soočamo z libe- ralizacijo energetskega trga v Slo- veniji, kar pomeni, da ne bomo zmogli toUkp sredstev kot prej vla- gati v šport, kulturo in druge de- javnosti. Želimo pa, da bi se v naši dolini še naprej igral dober no- gomet,« je pojasnil direktor Pre- mogovnika Velenje dr. Evgen Dr- varič. Ekipo za naslednjo sezono bosta sestavila direktorja Matjaž Begič in Anton Grobelšek, ki že končujeta pogovore z letošnjim Erinim strokovnim vodstvom. Vo- dil naj bi jo Borut Jarc, ki bo imel na voljo večino svojih sedanjih igralcev in nekatere najboljše po- sameznike iz Rudarja. Združena ekipa, okrepljena s kakšnim ka- kovostnim posameznikom, naj bi se v naslednji sezoni uvrstila do tretjega mesta v državnem prvens- tvu, v bodoče pa vodstvo načrtu- je tudi naslov najboljšega v drža- vi. PETRA ŠAFRAN Foto: GREGOR KATIČ Dr. Evgen Drvarič GvidoOmiadič Celje ima nogometnega prvaka Starejši dečki Kuglerpleska Publikuma najboljši - Konec tedna medna- rodni turnir Malega šampiona Na stadionu Olimp so mladi celj- ski nogometaši postali državni pr- vaki v konkurenci U-14. Po zmagi v Biljah s 3:1 so istoimensko moš- tvo na povratni tekmi doma ug- nali še s 4:2. Šampione, ki že navdušujejo z všečno igro, je vodil Jani Žilnik, ki je kronal osemletno delo šole Mali šampion: »Prvi naslov pos- večam vsem našim trenerjem, ki se trudijo z mladimi nogometa- ši. Uspeh med 250 slovenskimi ekipami je plod dolgoročnega de- la. Prave pogoje za delo so pris- pevali številni starši in pokrovi- telji. Reprezentanta sta izraziti strelec Kožar in Slomšek. Naš slog je povsem napadalen. Dokler bom trener, bo tako!« Kapetan Tomaž Kožar je s kla- sičnim hat-trickom dokončno od- ločil zmagovalca: »Igrali smo od- lično. Brez Žilnikove taktirke nam ne bi uspelo.« Med veselimi obrazi je bilo tudi predsednikovo. »To je dokončna potrditev našega dobre- ga dela z mladimi. Storjen je še en kvalitetni korak navzgor,« je dejal Marjan Vengust, ki pa so mu mi- sli bežale na Skalno klet, kjer se- stavljajo mozaik za naslednjo se- zono (Sebastjan Gobec naj bi že bil izgubljen za CMC Publikum), in na novi stadion, kjer je tribuna že davno pokrita, a je potrebno po- storiti še marsikaj za nastop v po- kalu UEFA. Naslov prvaka imenitno sovpa- da s 7. mednarodnim turnirjem, ki bo v soboto in nedeljo na treh igriš- čih (4. OŠ, Golovec, Olimp). Stroš- ki znašajo 3 milijone tolarjev. Di- rektor turnirja Sandi Drobne, ki je v bihenu spretno zajel vse po- trebne informacije, poudarja kako- vost sodelujočih, saj bodo nasto- pila le povabljena moštva, brez pri- javnine. Pomerila se bodo v treh konkurencah, do 8, 9 in 14 let. Ki- jevski Dinamo, splitski Hajduk, vi- demski Udinese, reprezentanca Slo- venije, nenazadnje tudi Kuglerplesk Publikum so imena, ki zagotavlja- jo privlačne boje. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Državni prvaki v konkurenci U-14 so: Blaž Golej, Uroš Knehtl, Žan Breznik, Matej Centrih, Ur- ban Jevšenak, Marijo Močič, Jer- nej Leskovar, Borut Mikulan, De- jan Pintar, Tomaž Kožar, Jure Slomšek, Luka Radovanovič, Igor Kuljanac, Nik Šalej, Iztok Štus, Jure Knez, Dejan Hrvača- nin in Jaka Grabar. Za veselje 300 gledalcev je s svojimi goli poskrbel Tomaž Kožar. KOMENTIRAMO Pred točno 39 leti Na današnji dan, leta 1964 se je nogometno moštvo Kladivarja na Glaziji po zmagi s Karlovcem z 2:1 uvrstilo v takratno 2. zvezno ligo. Pred osem tisoč gledalci so ju- naki mesta (a ne le mesta, tem- več tudi regije) postali Marinček, Bauman, Ferme, Coklič, Letner, Binkovski, Devčič, Hribemik, Ko- kotec. Pere, Perpar, Vodeb in Ca- futa. Po remiju na Hrvaškem, so v Celju povedli Karlovčani. A legen- darni Ivan »Anza« Hribemik - v sedmem desetletju starosti še ved- no v njem na igrišču bije srce no- gometnega zmagovalca - je znal moštvo popeljati do zgodovinske zmage. Kladivar je bil nato v ju- goslovanskem pokalu še najboljši v takratni naši republiki, v na- slednji sezoni, pa čeprav nekoli- ko okrepljen (Remete, Halilagič, Biščan), ni uspel priboriti obstan- ka. Proti Mariboru je zapravil vods- tvo z 2:0, nič pa mu tudi ni poma- galo, da je tri neposredne tekme- ce za obstanek, v spomladanskem delu pričakal doma... Vse to se je zgodilo po prvem in edinem naslovu slovenskega pr- vaka (republiškega seveda). V le nekaj naslednjih letih je Kladi- var skoraj potonil. Kar sedemkrat pa je bil Kladivar podprvak, a nato kriz ni doživljal. Slaba štiri de- setletja kasneje je celjski klub (ime Kladivar je izgubil) znova na viš- ku svoje moči. V mesecu maju pa je zapravil enkratni priložnosti, da bi kronal svojo premoč tako. v prvenstvu kot v pokalu. Samo na Skalni kleti je slišati, da sta na- slova podprvakov morda še bolj- ša popotnica k novemu stadionu, kajti morebitni šampioni bi na hudinjskem objektu zaradi novih pritiskov pač težko ponovili osvo- jitev vrha, kar bi vplivalo na obisk. Zgodovinski poduk? Morda. »Ena žoga je odločila prvenstvo, ko je strel skravžlanega Maribor- čana nehote preusmeril Križnik. V finalu pokala je tihi Moldavec v zadnjih sekundah proti Olimpiji za nekaj centimetrov zgrešil gol, ali pa je visoki vratar branil. Koroški trener je še naprej zbiral sloven- ske talente, nekaj se jih je odlično prodalo, na Hudinji je za mlado igrala tudi članska reprezentan- ca, na Skalni kleti je Žilnik ustvarjal odlične generacije, potem pa vodil člane Celja v ligi prvakov...« pa bo- do morda dogodke povzemali čez novih 40 let. DEAN ŠUSTER Enajsterica 1. SNL Najboljši igralec prvenstva je Celjan Simon Sešlar, ki se je v enajste- rice krogov uvrstil kar 23-krat. Sledijo Robert Koren (15), Sebastjan Gobec (13), Vladislav Lungu in Mitja Brulc (12). Kar 55 igralcev treh moštev s Celjskega (CMC Publikum rumeni dres, Era Šmartno vijolični, Rudar Velenje zeleni) je bilo vsaj po enkrat v enajsterici kroga 1. SNL. Med trenerji je prvo mesto osvojil Marijan Pušnik, ki je bil izbran po 15 tekmah. Športni uredništvi Televizije Celje in NT&RC bosta konec meseca pripravili slavnostno podelitev priznanj. 24 ŠPORT Laščanom tretje mesto z 2:0 zlahka odpravili doslej neugodnega Slovana - Predraga Kruščiča je nasledil Aleš Pipan Po hitrem postopku, v šti- rih dneh, so Laščani zaklju- čili svojo letošnjo sezono, saj so v dveh obračunih zlahka ugnali ekipo Slova- na in ponovno osvojili tret- je mesto v Sloveniji. Dejs- tvo, da sta si obe ekipi ne glede na rezultat tega dvo- boja že zagotovili igranje v Goodyear ligi v prihodnji se- zoni, je odvzelo kar precej draži, kar pa se je bolj vide- lo pri Ljubljančanih kot pri pivovarjih. Ti so namreč do konca po- šteno opravili svoje delo in se- zono končali na povsem za- dovoljiv način. Najprej domači, nato tujci Zanimivo pa je, da so na prvem srečanju v Ljubljani breme nosih domači igralci, na drugem pa tujci. Na Kode- Ijevem so namreč Laščane po zaostanku 17 točk do velike- ga preobrata pripeljali Dra- gan Miletič (16 točk), Smi- Ijan Pavič (19), Primož Bro- lih (16) in Vladimir Popovič (11), ki so s serijo 31:2 tek- mo povsem obrnili na glavo in prinesli prvo zmago. To so z dokončnim zmagoslavjem Laščani samo potrdili v pe- tek, ko so v Treh Lilijah slavi- li za 26 točk, ob Paviču (19) pa sta se izkazala še Kenyan Weaks (13) in Balša Radu- novič (15). Sicer pa bo oce- na sezone šele sledila, ob šte- vilnih kritikah igre in načina vodenja s strani Predraga Kruščiča pa je takoj odpadla možnost, da bi splitski trener ostal na krmilu ekipe. Na za- ključni večerji se je poslovil od igralcev, saj mu je dvelet- na pogodba potekla. Predvsem pa se bodo v klubu morali za- misliti nad tem, ali naj konč- no dajo polno priložnost do- mačim igralcem, tudi za ce- no enoletnega rezultata, ali pa bodo še vnaprej v mestu piva in cvetja kupovali tujce, s ka- terimi niti to sezono niso ime- li preveč srečne roke. Z izje- mo Kenyana Weaksa, so na- mreč vsi drugi pokazali pre- malo za denar, ki so dobili, in glede na upanje, ki so ga imeli klubski funkcionarji in navijači. Dragan iz zaledja Pokazalo se je, da je Mile- tič, ki je bil dolgo povsem na stranskem tiru, bistveno kva- litetnejši od večine tujcev v dre- su kozoroga, morda pa bi še kateri od slovenskih igralcev to dokazal, če bi le dobil do- volj priložnosti. Škoda je, da v tej sezoni, ki v celoti gleda- no niti ni bila slaba, niso ime- li pravega organizatorja igre, kajti linija pod obroči je bila dovolj močna za še kakšen od- mevnejši rezultat. Morda je bi- la prav tukaj največja trener- jeva napaka, ki je dolgo časa iskal igralca za to mesto, ob tem pa ni dal polne priložno- sti obema domačima organi- zatorjema, ki sta po vsaki na- paki odhajala na klop. Kakor- koli že, v Laškem bodo mora- li temeljito razmisliti o sezo- ni in načrtih za vnaprej. Na- povedano zmanjšanje prora- čuna sicer ne obeta vrhunske ekipe, a vprašanje je, ali Laš- ko sploh to išče. Po ponovno slabem obisku gledalcev sko- zi vso sezono, bi verjetno bilo bolje, da igrajo mladi domači igralci, ki jih na srečo ne manj- ka. Morda bi ti v Tri Lilije pri- vabili kaj več od peščice lju- biteljev košarke. Najverjetneje je zato najboljša rešitev novi trener Aleš Pipan, ki se po treh letih vrača v Laško. Nova formula v Ljubljani so ustanovili Združenje prvoligašev (potr- dili so ga tudi formalno prav- no, ustanovljeno je bilo že pred dvema letoma), ki naj bi se dogovarjalo s Košarkar- sko zvezo Slovenije o tekmo- vanju najboljših slovenskih košarkarskih ekip. Za prvega predsednika je bil izbran Gre- gor Fric, predsednik Uniona Olimpije. Združenje je že pred- lagalo nov sistem tekmovanja: skupno 14 ekip v prvi ligi, to- rej štiri, ki bodo igrale v Good- year ligi (Union Olimpija, Kr- ka, Pivovarna Laško in Geo- plin Slovan) ter deset ekip 1. A SKL. Pri tem bi kot deseti član lige ostal Kraški zidar, ki je v minuli sezoni osvojil predzadnje mesto. Predlagan je trikrožni sistem igranja, ena- ko kot pri nogometu, in ta- kojšnje razigravanje na izpa- danje v zaključku sezone. Pr- va četverica 1. A lige bi tako igrala proti četverici iz Good- year lige - od četrtfinala dalje po sistemu prvi iz mednarodne lige proti četrtemu iz doma- če, drugi proti tretjemu... Ta- ko bi se nekoliko zmanjšalo število tekem, pa tudi samo tekmovanje bi bilo bolj zani- mivo. Šesterica, ki se ne bi uvrstila v play-off, bi zaklju- čila sezono, izpadla pa bi zad- njeuvrščena ekipa. Ob tem združenje zahteva za sloven- ske klube enak status v Good- year ligi kot ga imajo klubi iz Hrvaške ter Srbije in Črne go- re. Pričakovati je, da bodo predlogi združenja sprejeti na skupščini KZS, kajti tekmo- vanje bi postalo zanimivejše, verjetno pa tudi dvorane ne bi bile tako prazne kot v se- zoni, ki se končuje z velikim finalom Krke in Uniona Olim- pije. Po dveh tekmah je izid v zmagah. 1:1, tretja je bila si- noči v Novem mestu, četrta bo v soboto v Ljubljani, mo- rebitna peta pa v sredo ponov- no v Novem mestu. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN Predrag Kruščič se je ta- koj vrnil v Split: »V moji dru- gi sezoni v Laškem smo na- redili največ, kar smo lah- ko, glede na omejenost eki- ' pe. Želel sem moštvo za na- slov prvaka. Ni nam uspe- lo, razlogov je precej. Z de- narjem, kolikor ga je bilo na razpolago, nismo ustvarili ustreznega moštva. Tri lili- je sem zapustil zadovoljen. Laščani so bili v vsakem po- gledu dober partner.« Ob koncu sezone Laščani končno višji od Slovana v vseh pogledih. ■OMA KRATKO Bevc tretji na EP Hannau: Član policijskega kluba borilnih veščin Celje Peter Bevc je na evropskem prvenstvu v ju - jitsu osvojil bronasto odličje in tako ponovno potrdil svojo evropsko vrednost. Njegov klubski kolega Dragan Milutinovič je za- sedel sedmo, Primož Manojlovič pa deveto mesto. »Morda so nekateri pričakovali več, vendar smo v klubu Bevčevega uspeha zelo veseli, saj je to naša prva medalja z evropskega prvenstva. Prej smo odličja osvajali na evropskih in svetov- nih pokalih,« je po prihodu v Slovenijo dejal celjski trener in vodja reprezentance Marko Gaber. (JK) Fidelova tokrat brez odličja Turgu Mures: Dvakratna svetovna kadetska prvakinja v kegljanju Barbara Fidel tokrat ni ponovila svojih dobrih nastopov. Na svetovnem pokalu je sicer odlično štartala, vendar v finalu ostala brez medalje. Med posameznicami je osvojila peto mesto, med mešanimi dvojicami pa je za štiri keglje zaostala za bronasto medaljo. (JK) Srebro Maji in Regini Kranj: Na DP v kegljanju sta starejši deklici Miroteksa Maja Lešnik in Polona Regina osvojili drugo mesto, sestri Nina in Klementina Hohnjec pa sta bili sedmi. (JK) NA PIKI Igrati kot pred tremi leti Aleš Pipan, bivši odlični celjski košarkar, je prejšnji mesec napolnil 44 let, v po- nedeljek pa se je z vods- tvom Pivovarne Laško do- govoril za povratek na tre- nerski stolček. Sedel je že na mariborskem (Satex), novomeškem, nazadnje za- gorskem, najdlje pa prav na laškem. V četrti sezoni v Treh lilijah je moštvo pri- peljal v evroligo. »Zabeležili smo dve zma- gi, z Olympiakosom doma in Ulkerjem v Istanbulu. Takrat se nismo prav dobro zaveda- li, kaj smo storili. Sezono prej nas je zaustavil Aris v četrtfinalu pokala Saporta, a bistven je bil dobljen dvoboj s Choletom, ki nas je pope- ljal med elito.« Vračate se po treh letih, pogodbo ste podpisali za dve... Poldrugo sezono sem pre- živel pri Krki, nato leto dni počival, letos sem vodil eki- po Zagorja. Vesel sem, da bom spet deloval v domačem oko- lju. Ogledal sem si nekaj te- kem v Treh lilijah. A razloga sta preprosta: bližina Celja in moja vloga pomočnika selek- torja članske reprezentance. Vaše želje? Rad bi, da bi igrali košar- ko, ki bo všeč ljudem. Po- drediti se bo potrebno tudi načrtom vodstva kluba. Ne- kaj mladih domačih igralcev bomo skušali vključiti v član- ski pogon. Ozrli se bomo na obetavne slovenske košarkar- je. Moštvo bomo dopolnili iz »juga« ali iz ZDA. Spisek morebitnih novincev je zelo dolg. Skratka, spet napolni- ti Tri Ulije in igrati kot pred časom. Pred koncem igralske ka- riere ste v Celju skupaj z Bo- risom Zrinskim pod koši začeli klesati plavalca Go- rana Juraka. Inercija ga je zanesla v Laško, kjer je us- pel, potem pa odšel. Kaj sto- riti? Pravih rešitev ni. Mladi ime dobijo v manjših klubih, nato pa se za njih začno za- nimati močnejši, evropsko usmerjeni klubi. Iz laških ka- detov bomo skušali ustvariti tri ali štiri, ki bodo konku- renčni na evropskem trgu. Kako se rekreirate, se celj- ski legendarni trio Gole - Pi- pan - Tovornik še druži? Ko sem pri 33 letih zaključil kariero, nisem več niti enkrat zaigral na en koš, kaj šele na dva. Dosti je bilo 20 let. Igram tenis. Z Zokijem se dru- žim več, s Tovornikom manj. Ostali smo prijatelji. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Aleš Pipan PANORAMA —»M«—HMumi«—II NOGOMET 2. SNL 29. krog: Dravinja - Dom- žale 3:2 (0:0); Zlodej (57), Vrenko (62), Vodopivec (73); Varga (61), Maleševič (84). Vrstni red: Domžale 71, Dra- va 58, Aluminij, Grosuplje 56, Bela krajina 44, Dravi- nja 39, Triglav, Izola 38, Za- gorje 36, Goriška brda. Krš- ko, Livar 35, Jadran 34, Nafta 29, Križevci 24, Železničar 17. 3. SNL - sever 26. krog: Bistrica - Mons Claudius 6:1, Vransko - Stojn- ci 1:0, Središče - Šoštanj 4:1, Šmarje pri Jelšah - Pohorje 3:1. Končni vrstni red: Po- horje 55, Bistrica 48, Šoštanj 47, Paloma 46, Šmarje 42, Središče 41, Hajdina 39, Koz- jak 37, Stojnci 36, Malečnik 34, Krško 33, Vransko 29, Fu- žinar 14, Mons Claudius 8. MČL - Celje 21. krog: Vojnik - Rogaš- ka 1:2, Šentjur 2001 - Kovi- nar 0:12, Zreče - Oplotnica 3:0. Končni vrstni red: Zre- če 53, Oplotnica 35, Rogaš- ka 31, Kovinar 30, Laško 21, Vojnik 15, Šentjur 2001 14, Odred 6. MALI NOGOMET Liga občine Štore, 7. krog: Inexa - Vulkanizacjija Mu- lej 0:4, Stopar - Laška vas 3:5, Sokoli - Lipa 4:4, Marinero - Rudar 7:5. Vrstni red: Vul- kanizacija Mulej, Laška vas, Marinero 15, Lipa 13, Rudar 9, Sokoli 7, Stopar, Inexa 3. KOŠARKA 1. SKL - moški Za tretje mesto, prva tek- ma: Geoplin Slovan - Pivo- varna Laško 76:92 (58:70, 48:40, 28:16); Pavič 19, Mi- letič, Brolih 16, Popovič 11, Kuqo 8, Dojčin 7, Weaks 5, Kobale 4, Evans, Radunovič 3. Druga tekma: Pivovarna Laško - Geoplin Slovan 89:63 (25:20, 47:35, 73:49); Pavič 16, Radunovič 15, Weaks, Kuqo 13, Miletič, Popovič 10, Dojčin 6, Memčič 4, Evans 2. KRONIKA 25 Zgorelo v dvajsetih minutah Pomoč družini Mur iz Griž, ki ji je ogenj uničil gospodarsko poslopje in pridelek, je več kot dobrodošla šestčlanska družina išče izhod iz težkega položaja, saj so ji og- njeni zublji skoraj povsem uni- čili kmetijsko poslopje. Murovi se preživljajo izključno s kme- tijstvom, zato jim je še toliko tež- je. Ogenj jim je namreč vzel tudi ves pridelek. Na usodni četrtek, 24. aprila, je nekaj minut po šestnajsti uri zago- relo v delu gospodarskega objek- ta, kjer so imeli spravljeno seno. 28-letne Dušanke in njenega leto dni starejšega moža Miroslava ta- krat ni bilo doma. Delala sta v bliž- njem gozdu, ko je zazvonil telefon: »Pri vas gori!« »Takoj sva odšla domov, a je bilo že vse v plamenih,« nam je pove- dal Miroslav. Dim je najprej opa- zil njun šestletni sin Alen. Celo sam je poskušal gasiti z vedrom vode, toda požaru, ki se je večal od tre- nutka do trenutka, otrok ni mogel kljubovati. Poklical je babico, ki živi z Murovimi, gasilce pa je ob- vestil sosed, ki je tudi sam že vrsto let v gasilskih vrstah. Sosed je v bli- žini požara opazil dveletno Miro- slavovo hčer Dorotejo, šel ponj o in jo odnesel na varno, nato pa za- čel gasiti. Murova imata poleg Do- roteje in Alena še štiriletno Klemen- tino in triletnega Dejana. Vsi so bili med gašenjem na varnem, edi- ni, ki se 24. aprila v živo spomi- nja, je šestletni Alen. Kasneje je na domačijo Murovih prispelo še 67 gasilcev okoliških gasilskih društev, sosedje in znan- ci. »Ne vem, kaj bi, če ne bi bilo vseh, ki so nam pomagali,« je hva- ležna Dušanka. Uničil vse Ogenj se je s sena razširil na lese- ni del objekta in v dveh minutah zajel še celotno ostrešje. V pičlih dvajsetih minutah pa je uničil sko- rajda vse. »Zgorelo je približno deset ton koruze, tona ječmena, tona pše- nice in devet nakladalk sena. Tudi nekaj kmetijskega orodja ni več za uporabo,« razlaga Miroslav. Ogenj je bil usoden tudi za nekaj perutni- ne, prašiče pa so k sreči uspeli re-' šiti. »Gorelo je tako silovito in hitro, da so bile opeke čisto žareče. S strehe jih je metalo po dvorišču,« še do- daja babica. »Hvala bogu, da je bil sosed takrat doma in je sam začel gasiti, ogenj bi se lahko razširil še na njegovo hišo, ki je v neposredni bližini, in na le nekaj metrov od- daljeno našo stanovanjsko hišo,« pravi Miroslav, ki je tudi sam član Prostovoljnega gasilskega društva Griže. Na pogorišče so prišli tudi celj- ski kriminalisti, ki so v zapisnik zapisali, da naj bi šlo za otroško igro ali samovžig sena, pri čemer Miroslav dodaja, da je verjetno priš- lo do samovžiga sena. Pomoč! Pogoreli objekt so si ogledali tudi predstavniki zavarovalnice. »Zava- rovano sem imel, toda ne vem ko- liko bom lahko dobil denarja. Ča- kam njihov odgovor. Vse gre tako počasi. Pri urejanju papirjev te po- šiljajo sem in tja,« se nad birokra- cijo pritožuje Miroslav, ki kljub vsemu ostaja pozitiven: »Saj bo- mo... nekako že. Težko je. Hva- ležni smo za vsako pomoč, ki smo jo dobih.« Na pomoč je z nekaj več kot sto tisočaki že priskočila tamkajšnja občina, nekaj denarja so zbrali tu- di krajani, toda tega je že zdavnaj zmanjkalo. Porabiti so ga morali za stroške, ki so jih imeli z ureja- njem papirjev. Potrebno bo še mno- go, mnogo več, da bo njihova kme- tija znova zaživela. »Živino smo zdaj spravili v bližnjo štalo. Nekaj krav še imamo poleg prašičev,« raz- laga Mur. »Škodo so ocenili na pet milijo- nov tolarjev, toda ko računam in gledam, kaj vse je še potrebno ku- piti in storiti, ne vem, če bo sploh dovolj še enkrat toliko,« razlaga Mi- roslav, ki načrtuje kmetijo, če bo le lahko, postaviti na novo. Na domačiji poleg njegove dru- žine in matere živi še njegov brat, ki je edini zaposlen. Ne Miroslav ne Dušanka ne delata nikjer: »Pre- življamo se pač samo s kmetijo.« Kar ni enostavno. Družina ni majh- na. Nahraniti in obuti je treba štiri otroke. Najstarejši bo jeseni mo- ral v šolo. »Ah, težko gre iz meseca v mesec. Najnujnejše stvari imaš za sproti,« razlaga babica. »Tudi kruh pečemo doma,« še doda in se nasmeji svojim vnukom. SIMONA ŠOLINIČ Foto: ALEKS ŠTERN 24. aprila je z ognjenimi zublji odšel tudi ves pridelek Murovih. Mlada družina Mur kljub temu, da jim letos usoda ni naklonjena, ostaja optimistična. Šestletni Alen je pn/i opazil dim in začel gasiti z vodo. Pogorišče, ki še vedno čaka na obnovo. Družini Mur iz Griž 16 lahko pomagate z nakazilom denarnih prispevkov na številko transakcijskega računa: 19650-5000520305 26 KRONIKA Razsodba: oproščen! Kristijana Kamenika je petčlanski sodni senat včeraj oprostil vseh obtožb - Tožilca sta že napovedala pritožbo Vzdušje pred sodno dvo- rano 19 Okrožnega sodišča v Celju je bilo v sredo ob de- setih izjemno napeto. Hod- nik je bil poln novinarjev, sorodnikov Kristijana Ka- menika in radovednežev, ki so želeli slišati, kako bo sod- ni senat razsodil v »proce- su Tekačevo«; v procesu de- setletja, v katerem je bil Kri- stijan Kamenik enkrat že obsojen na 20 let zapora, vendar je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in jo vr- nilo na začetek pred istim senatom. Edini (in najtežje pričakovani) človek, ki ga na obravnavo ni bilo, je bil protagonist celotnega doga- janja - štirikratnega umo- ra obdolženi 30-letni Kristi- jan Kamenik, ki se je od za- četka leta branil s prostosti. Ker je višji državni tožilec Milan Birsa sodišču minuli petek predlagal, naj v primeru obsodilne sodbe odredi ta- kojšnji pripor za Kamenika, ni bilo potrebno posebej ugi- bati, zakaj ga ni bilo na raz- glasitev razsodbe. Razen Kamenikove zagovornice Marjetice Nosan je bolj malo tistih, ki so se zbrali v sodni dvorani, pričakovalo odloči- tev, kakršno je nekaj minut pozneje razglasila sodnica Ingrid Lešnik. Senat Okrožnega sodišča v Celju je Kristijana Kameni- ka namreč oprostil obtožb, da je 27. aprila 1997 iz kori- stoljubja oziroma zato, da bi zakril sledi, skupaj z nezna- nim sostorilcem na domači- ji v Tekačevem umoril Fran- čiško in Štefana Poharca ter Heleno in Viktorijo Krošlin. Stroške procesa - v dobrih petih letih se jih je nabralo za več kot deset milijonov bo- do poravnali iz državnega pro- računa. Epilog v nekaj dneh Ponovno sojenje Kristija- nu Kameniku na prvostopenj- skem sodišču je potem, ko je od začetka celotnega pro- cesa minilo-več kot pet let, epilog dobilo v nekaj dneh. Michael Braune, izvedenec Kriminalističnega inštituta iz Wiesbadna v Nemčiji, je na željo sodišča pripravil tretje izvedensko mnenje. V njem je športni copat, ki so ga kri- minalisti nekaj tednov po zlo- činu v Tekačevem zasegli pri Kristijanu Kameniku, primer^ jal s sledjo, ki naj bi jo po mnenju tožilstva ta copat pu- stil na kraju zločina. Ker je bila sled copata edini nepo- sredni materialni dokaz, se je tožilstvo nanj oprio pri ob- tožbah. »Ostali, posredni do- kazi so temeljnega le podpi- rali - vse to pa ne zagotavlja stoodstotne gotovosti, na pod- lagi katere bi lahko Kristija- na Kamenika spoznali za kri- vega,« je v obrazložitvi opro- stilne razsodbe povedala sod- nica Ingrid Lešnik, ki je po izreku le-te natančno razlo- žila odločitev senata. Na odločitev je najbolj vplivalo prvo izvedensko mnenje v zvezi s copatom in sledjo, ki ga je pripravil te- danji sodelavec (CKTP) Cen- tra za kriminalistično tehnič- ne preiskave mag. Ervin Drašler. Njegovo mnenje je Kamenika močno obreme- nilo - in bilo kljub drugač- nemu mnenju švicarskih strokovnjakov dovolj, da ga je prvostopenjsko sodišče le- ta 1998 že obsodilo na 20 let zapora. Potem ko je Viš- je sodišče v Celju razsodbo potrdilo, se je Kamenikova zagovornica Marjetica No- san pritožila na vrhovno so- dišče, ki je razsodbo zaradi •dveh napak v postopku (za- radi njih naj bi bila obtože- nemu kršena pravica do obrambe) razveljavilo in jo vrnilo na začetek pred istim senatom. Senat si napak v postop- ku ni več dovolil in pri po- novitvi procesa je v celoti upošteval mnenje vrhovnega sodišča. Ker švicarska stro- kovnjaka prof. Pierre Mar- got in Christoph Champod, ki sta proces obrnila na gla- vo, ker sta copat izločila kot obremenilni dokaz, nista za- dovoljivo pojasnila, kako je lahko prišlo do razlike v ve- likosti med sledjo copata in odtisom na mavčnem odlit- ku, je sodišče zaprosilo še za tretje izvedensko mnenje. Michael Braune, strokovnjak Kriminalističnega inštituta iz Wiesbadna v Nemčiji je so- dišču v minulem tednu na- tančno razložil izsledke svoje analize, prav tako pa je po- vedal tudi, kako je lahko priš- lo do razlik v velikosti med odtisom in sledjo, in kako so po njegovem mnenju nasta- le razlike v mnenjih treh raz- ličnih izvedencev: Neskladja v mnenjih izv^encev »Braune je skoraj do naj- višje stopnje potrdil izsled- ke Drašlerja, vendar pa jih ni potrdil v celoti. Menil je, da je zelo verjetno, da je sled na kraju zločina pustil ta co- pat, vendar bi takšne sledi lahko pustil tudi kateri koli drug copat podobne veliko- sti in iste znamke,« je v obraz- ložitvi razsodbe povedala sod- nica Lešnikova. Braune je so- dišču razložil, da bi lahko s popolno gotovostjo trdil, da gre za Kamenikov copat, če bi na mavčnem odlitku na- šel vsaj še eno od poškodb, ki so bile na podplatu copa- ta. Ker takšne poškodbe ni videl, ni mogel podati popold- ne identifikacije med odti- som sledi in copatom. Na podlagi sledi na mavč- nem odlitku je Drašler zaklju- čil, da je zelo verjetno, da gre za Kamenikov copat, vendar pa bi to prav lahko bil tudi kakršen koli drug copat po- dobne velikosti in enake iz- delave. To je trdil tudi Pier- re Margot, ki od svojega mne- nja ni odstopil. Mnenje švicarskih izveden- cev sodišča v zvezi z mavč- nim odlitkom je sodišče pre- pričalo šele, ko je Braune raz- ložil, da grobost v mavčnem odlitku sovpada z poškodba- mi na podplatu copata. To po- meni, da lahko pride do na- pačne interpretacije, saj bi si lahko vsak strokovnjak to, kar na odtisu vidi in česa ne, raz- ložil povsem po svoje, je po- vedala sodnica Lešnikova in dodala: »Braune pri odlitku ni potrdil Drašlerjevih izsled- kov in je jasno povedal, da zamavčena sled nima kvali- tete, na podlagi katere bi lah- ko z gotovostjo iskali indivi- dualne značilnosti.« Še najmanj sporna je bila sled, ki jo je copat pustil na papirju; Ervin Drašler je na- mreč z največjo stopnjo go- tovosti zatrdil, da je to sled pustil Kamenikov copat, se- nat pa bi Drašlerju pri tem tudi verjel. »Če ne bi opravil še nadaljnjih preiskav na dru- gem dokumentu in na mavč- nem odlitku, bi bila razsod- ba oprostilna - vendar pa so prav nadaljnji izsledki prei- skav zbudile dvom v gotovost Drašlerjevih zaključkov.« Michael Braune je sodiš- ču namreč razložil, da zamav- čena sled ne dopušča prepoz- navanja individualnih značil- nosti. Drašler je te prepoz- nal - čeprav njegovega mne- nja niso potrdili ne švicarski in ne nemški izvedenci. Tu- di pri sledi, ki jo je copat pu- stil v pesku, sta Drašler in Puc menila, da je sled napravil ta copat, švicarska izveden- ca pa sta rekla, da se s tem ne strinjata, ker odtis ne dovoli natančne identifikacije. »Gotovost ni popolnafff Kot je povedala sodnica Le- šnikova, sodišče ni moglo mi- mo tega, da sta tako Pierre Margot kot Michael Braune trdila, da sledi v mavčnem odlitku in pesku niso tako ka- kovostne, da bi jih bilo mo- goče identificirati, Ervin Drašler pa je to vseeno sto- ril. »Upoštevali smo mnenje ustavnega sodišča, da lahko gre za pristrariskost mnenja, ki ga je izdelal CKTP, razen tega pa dejstvo, da je Drašler videl poškodbe in podobno> sti tudi tam, kjer jih ni, zbu- ja dvom v njegovo izveden- sko mnenje.« Če bi Drašler primerjal podplat le s sledjo na papirju, sodišče ne bi imelo nobenega dvoma v njegovo mnenje in sodba bi bila ob- sodilna - ker pa je naredil tu- di druge primerjave, ki se ni- so ujemale, sodišče tega ne more jemati kot resno iden- tifikacijo.« In ker po odločitvi vrhov- nega sodišča ne sme obstajati niti najmanjši dvom v to, da je odtis res pustil ta copat, ostali dokazi pa so še vedno le indi- ci, se je senat odločil za opro- stilno sodbo. »Vsi ostali do- kazi, ki jih je sodišču predlo- žilo tožilstvo, postopku na- mreč ne morejo dati nobene teže, če ni gotovost v temelj- ni dokaz povsem trdna in brez- hibna. Če ni, pa na podlagi takšnega dokaza ni mogoče izreči obsodilne sodbe. Če je tožilstvo še vedno prepriča- no, da je storilec Kristijan Ka- menik, bo moralo sodišču predložiti bolj trden material- ni dokaz kot so ti, s katerimi je svoje obtožbe utemeljeva- lo doslej,« je odločitev razlo- žila sodnica Ingrid Lešnik. Medtem ko je zagovorni- ca Kristijana Kamenika, ki ni- ti za trenutek ni podvomila v to, da bo njen klient oproš- čen, ob odhodu iz sodne dvo- rane kar sijala od veselja, sta tožilca Milan Birsa in Stani- slav Pintar že napovedala pri- tožbo na višje sodišče. Raz- sodba namreč še ni pravno- močna, Marjetica Nosan (ki jo je ob odhodu s sodišča je- zilo, ker Kristijana Kamenika na razglasitev ni bilo) meni, da bo odločitev višjega sodiš- ča, kamor se na oprostilno sodbo nameravata pritožiti oba tožilca, znana jeseni. ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ Višji državni tožilec Milan Birsa (na sredini) in okrožni državni tožilec Stanislav Pintar sta napovedala pritožbo. Zagovornica Marjetica Nosan ni skrivala zadovoljstva. Klavdija Fidersek: sporočilo bratu Kristijanu? Nervoza Kristijanovega brata Konrada Kamenika pred razglasitvijo razsodbe. PISMA BRALCEV 27 rREJELI SMO Strupi v vodi Voda je esencialno živilo, ki zaradi svoje vseprisotnosti v našem vsakdanu ne bi smela vsebovati nobenih zdravju ško- dljivih primesi. Izkazalo se je, da je bilo gospodarjenje z vod- nimi viri v preteklosti neustrez- no, zaščita pomanjkljiva in od- ločitve nestrokovne. Posledi- ca tega je, da imamo danes šte- vilne vire pitne vode onesna- žene s pesticidi in nitrati. Naj- večji problem je pesticid atra- zin, katerega uporaba je bila v Sloveniji predlogo dovoljena zaradi nestrokovnih odločitev. Tu je šlo predvsem za ignori- ranje ali pa nepoznavanje no- vih spoznanj o možnih dolgo- dobnih škodljivih učinkih na zdravje ljudi. Atrazin je pov- zročitelj endokrinih motenj, I kar pomeni, da moti in mo- ! dulira delovanje hormonov, : obstajajo pa tudi podatki, da je genotoksičen. Prav novejše raziskave na človeških limfo- citih so pokazale, da povzro- ča poškodbe DNK in kromo- somske aberacije. Vse to po- meni, da zdravstvenih posle- dic pri dolgodobni izpostav- ljenosti - tudi če so koncen- tracije nizke, ne moremo iz- ključiti. ! SI. januarjem 2003 je v ^ Sloveniji začel veljati novi I Pravilnik o zdravstveni us- I treznosti pitne vode, ki je ! povzel direktivo EU in posta- vil nove mejne vrednosti za I posamezni pesticid v pitni vo- di na 0,1 mikrograma na li- I ter vode, medtem ko smo prej I upoštevali smernice SZO, ki so za zdravstveno ustrezno vo- do dopuščale od 2 do 20 krat višje koncentracije. Na osno- vi tega pa sedaj ministrstvo za zdravje in strokovnjaki In- štituta za varovanje zdravja trdijo, da presežne vredno- sti sploh niso problem in da naše zdravje ni nič bolj ogro- ženo. Res je, da naše zdravje ni nič bolj ogroženo, kot prej, je pa žal tudi res, da je še vedno mnogo bolj ogroženo, kot zdravje drugih Evropejcev, kjer ne dopuščajo preseganja dovoljenih koncentracij pe- sticidov v pitni vodi. V stranki ekoloških gibanj Slovenije - SEG zahtevamo, da se ljudi, ki zaradi stanja, kakršno je, uživajo s pestici- di in tudi nitrati onesnaženo pitno vodo, o kakovosti nji- hove vode obvesti ter izda us- trezna, nezavajajoča pripo- ročila, kako ravnati. Naj- manj, kar bi morali ljudi opo- zoriti, je, da so otroci mno- go bolj občutljivi za posle- dice dolgodobnih učinkov, kot so odrasli. Sklicevanje na normative SZO je nedopust- no. Pri postavljeni mejni vred- nosti 0,10 mikrog/1 za veči- no pesticidov, njihovih raz- gradnih, reakcijskih in me- tabolnih produktov, gre za na- čelo previdnosti, ki zaostru- je meje, ki jih dopušča SZO. Načelo previdnosti so v EU sprejeli, mi pa smo ga konč- no privzeli zato, ker so mož- ni za sedaj nepoznani učinki na zdravje ljudi in zato v pit- ni vodi naj ne bi bilo snovi iz skupine pesticidov. Ta zah- teva velja za vsebnosti, izmer- jene na mestu uporabe pitne vode, to je na pipi uporabni- ka. Zato novi pravilnik uva- ja tudi kontrolo kakovosti vo- de pri uporabniku - na pipi. Po našem mnenju predstav- lja v Sloveniji, pa tudi v EU, velik problem sama kmetij- ska politika, kjer npr. praksa subvencij na kvote spodbuja intenzivno kmetovanje in po- sledično uporabo pesticidov. Rešitev je torej v prehodu in spodbujanju sonaravnega kmetovanja, kjer so porabe pesticidov minimalne. Drug problem je slaba ozaveščenost ljudi pri uporabljanju pesti- cidov, premaj^ma poučenost o potencialnih nevarnostih, kar je odgovornost kmetijskih svetovalnih služb, pa tudi mi- nistrstva za zdravje. Tretji problem pa je slab nadzor in nesankcioniranje uporabe prepovedanih pesticidov. KAREL LIPIČ, univ. dipl. ing., za 10 SEG Pozabljene obljube Stanovalci, davkoplačeval- ci in volivci Mestne četrti Lava občutimo zelo veliko po- manjkanje parkirnih mest za vse stanovalce večstanovanj- skih hiš. Ti so prisiljeni puš- čati avtomobile na zelenicah in celo na ulici. Ker je na La- vi zemljišč za ta namen še do- volj, sprašujem odgovorne v MČ, zakaj ne uresničijo ob- ljub, ki so jih zapisali v gla- silu Utrip Lave v št. 5 decem- bra 2001? Obljubili so, da bo v MČ Lava kmalu 150 novih parkirnih mest, s čimer bi bil omenjeni problem rešen za daljše obdobje. Z našimi glasovi ponovno izvoljeni funkcionarji, ki so nam obljubljali nova parkir- na mesta, so zdaj na te ob- ljube pozabili. RUDOLF VOVK, Celje Pomla- jevanje Poročilo o delu v minulem letu je na nedavni letni kon- ferenci KO ZZB Tone Grčar Pod gradom podal predsed- nik Lenart Horvatič. Kot naj- večji dosežek borci ocenju- jejo vključitev štirinajstih no- vih članov, med katerimi je tudi celjski župan Bojan Šrot. Še posebej počaščenega se po- čuti, ker je bil njegov oče med 126 knapi, ki so odšli preko Svetine na Dolenjsko v parti- zane, onkraj Krke pa so jih čakali belogardisti in esesov- ci. Nekaj so jih pobili, nekaj se jih je rešilo. Tiste, ki so ujeli, so poslali v Koflach v Avstri- ji, kjer so morali kopati pre- mog. Med njimi je bil tudi Šrotov oče. Bojan Šrot je ob- ljubil vsestransko delovanje v krajevni organizaciji. Novi člani so prejeli članske izkaz- nice, značke, brošure in na- geljne, ki jih je podarila cvet- ličarna Ocvirk. V razpravi so ponovno vzpostavili preimenovanje 1. celjske gimnazije v gimnazijo Karla Destovnika Kajuha. Sprejet je bil sklep, da bodo vztrajali pri svoji zahtevi ter počakali na kadrovske spre- membe v omenjeni ustano- vi. Vodstvo šole je pisno od- govorilo, da vztraja pri seda- njem imenu. Omenili so, da naj bi to zadevo rešil mini- ster za šolstvo Slavko Gaber. Krajevna organizacija mu je poslala dopis, na katerega še ni odgovoril. Lenart Horva- tič je spregovoril o nespošto- vanju državnih praznikov, saj celo javne ustanove ne obe- šajo zastav. Beseda je tekla tudi o srečanju veteranskih organizacij na Svetini, ki bo letos 5. julija. MILAN GOMBAČ, Celje Zakaj AMD Šlander ni več dejavno? Sem dolgoletni član AMD Šlander Celje. Ker so današ- nji jekleni konjički veliko bolj zdržljivi, kot so bili nek- daj, tudi pomoč s strani člans- tva danes ni več toliko po- trebna. Vendar se mi je pred nekaj tedni zgodilo, da bi to pomoč vendar potreboval. Odpravil sem se v nekoč zna- no društvo Šlander v Celju, poznano po prijaznih in us- lužnih avtomehanikih. Pri vstopu v delavnico sem po- vedal, da mi avto nekaj na- gaja. Omenil sem tudi, da sem že desetletje član AMD Šlan- der. Na moje veliko začude- nje sem dobil odgovor, da to ni več AMD Šlander Celje, ampak firma Fortuna avto, pri kateri kot član AMD Šlan- der Celje na žalost nimam več ugodnosti. Zahtevam, da mi odgovor- ni pri nekdanjem AMD Šlan- der dajo javni odgovor, za- kaj se je društvo razformi- ralo oziroma opustilo dejav- nost. Zakaj na določenih for- mularjih še vedno piše: ko- ristite ugodnosti, ki vam jih daje društvo, tako v pralni- ci kot v avtomehanični de- lavnici? Mar ni to zavajanje vseh nas, ki vsako leto pla- čujemo ne tako poceni čla- narino? Po mojem prepričanju, je tudi AMD Šlander Celje kon- čalo enako kot marsikatero podjetje v Celju, s to razli- ko, da smo to društvo posta- vili pokonci člani, predvsem s članskim denarjem, sedaj pa se je našel nek sekretar društva Kosaber, ki je čez noč pokopal vsa naša prizadeva- nja v dobrobit društva. FRANCI GRM, Celje ZAHVALE. POHVALE Z združenimi močmi Ko vpišemo otroka v šolo, si starši želimo, da bi se le ta v šoli čim bolje počutil. Za- to smo starši l.B razreda II. OŠ v Celju zelo hvaležni uči- teljici Bredi Stepan, da smo lahko tudi starši pripomogli k boljšemu počutju naših otrok, s tem pa smo zadovolj- ni tudi mi. Začelo se je na prvem ro- dheljskem sestanku, ko je učiteljica prišla na dan z ide- jo, da bi v tem šolskem letu v pomladnem času starši pri- pravili presenečenje za otro- ke in njihove stare starše. Mo- ramo priznati, da nam je ide- ja vzela dih. Nismo si znali predstavljati, kako se bomo ob današnjem hitrem tempu vsi sodelujoči časovno uskla- dili (kar se je kasneje izka- zalo za sproščujoče, prijet- no druženje). Na odločilno srečanje, kjer naj bi se dogo- vorili o naši ideji, nas je priš- lo samo šest zagretih mamic. Že smo hoteli idejo opustiti, ko je vstopil sedmi - edini s strani očetov, z besedami, na- menjenimi učiteljici: »Kaj si nam pripravila?« Te besede so nam dvignile moralo in na- ša odločitev je padla. »Ustva- rili bomo igrico!« Razdelili smo si vloge in dogovorili o času, ko se bomo srečevali. Ta srečanja so bila vedno po- gostejša, prijetnejša in ved- no manj formalna. Tako sta minila dva meseca. Pripravili smo kostume, sredstva za sceno, ki so jo do- končno izdelali otroci z uči- teljico Bredo, misleč, da us- tvarjajo nekaj čisto drugega. Istočasno, ko so potekale naše priprave, so se prav tako pri- pravljali tudi naši otroci s svo- jim programom. V tem času smo se sestali tudi z drugimi starši in jim predstavili naše delo. S tem smo jih spodbu- dili k sodelovanju. Nekateri so sodelovali pri pripravi po- gostitve, nekateri pa so pri- pravili simbolična darilca za starše. In prišel je dan nastopa v skupnem prostoru, ki nam ga je prav prijazno odstopil vr- tec. Niso bili vznemirjeni sa- mo otroci, tudi mi smo ime- li tremo, saj je v prostoru se- dela za nas zelo zahtevna in pomembna publika. Po čudovitem nastopu na- ših otrok je imela učiteljica Breda zelo ganljiv govor, ki smo ga izkoristili za preo- brazbo v pravljična bitja. Uvod v začetek igre je ponov- no prevzel naš moški pred- stavnik - pobudnik. Kot škrat je na kitaro zaigral nekaj ča- robnih tonov ter nam preg- nal vso tremo in igra je sproš- čeno stekla. Ob koncu pred- stave so otroci navdušeno za- plesali s čarovnico, škrato- ma, medvedom, kuharico, Jankom in Metko. Potem pa smo se vsi otroci, starši in sta- ri starši, prestavili v našo učil- nico, kjer so nas čakale naj- slajše dobrote. Otroci so svojim dedkom in babicam poklonili prisrč- na darilca, ki jih bodo še dol- go spominjala na to čudovi- to popoldne. S tem želimo sporočiti, da je pristna med- sebojna komunikacija pogoj za dobro sodelovanje in to- pel odnos med vsemi udele- ženci šole (učenci, učitelji- co, vzgojiteljico in starši). Starši učiteljici zaupamo, ker nam je pokazala, da so ji na- ši otroci pomembni in da lah- ko s svojimi idejami sodelu- jemo tudi mi. STARŠI otrok l.B razreda II.OŠ Celje MODRI TELEFON Čakanje pred okenci Zadnje dni se je kar nekaj naših bralcev pritožilo, da morajo v poslovnili enotah Banke Celje tudi po več ur čakati v vrsti za urejanje do- kumentov ob uvajanju no- vih transakcijskih računov. Za pojasnilo smo prosili Darinko Frelih, pomočnico direktorja sektorja poslovne mreže: »Proces preoblikova- nja in preštevilčenja sedanjih računov komitentov v tran- sakcijske račune je tako po vsebini računov kot po šte- vilu računov zelo zahtevna in kompleksna naloga. Ne gre le za odpiranje novih številk računov, ampak za vzposta- vitev vseh povezav med do- sedanjimi in novimi računi. Za to je bilo potrebno v ban- ki temeljito prenoviti infor- macijsko podporo, hkrati pa tudi vzpostaviti vse poveza- ve z okoljem, s katerim je po- trebno komunicirati, da so prilivi in odlivi pravilno in pravočasno realizirani. Na eni strani je torej zahtevnost prenove in prilagoditve infor- macijske tehnologije, na drugi pa zakonski rok, ki se bo iztekel 30. junija letos, ter veliko število komitentov, ki jih vabimo v banko. Čeprav je banka angažirala maksi- malno možno število banč- nih delavcev za servisiranje komitentov pri odpiranju ra- čunov, zaradi vsega zgoraj na- štetega daljših čakalnih vrst ne moremo preprečiti. V upanju, da bodo komi- tenti obrazložitev sprejeli z razumevanjem, se jim za so- delovanje in njihovo strpnost zahvaljujemo.« Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mal novinar Branko Stamejčič. Na telefonsko številko 031/569-581 ga lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedelj- kom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Komisija Mestne občine Celje za oddajanje poslovnih prostorov v najem Telefon 03 42 65 100, Fax 03 42 65 134 Trg celjskih knezov 8 3000 Celje RAZPISUJE na podlagi 14. člena Pravilnika o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin (Ur. list RS štev. 66/ 99) JAVNI NATEČAJ za oddajo poslovnih prostorov v najem 1. Ljubljanska 8, poslovni prostor za trgovino, velikosti 54,73 m^, pritličje (1.968,46 SIT/ m^) 2. Stanetova 18, poslovni prostor za trgovino, velikosti 65,88 pritličje (1.968,46 SIT/m^) 3. Stanetova 10, poslovni prostor velikosti 225,65 m^, prime- ren za trgovino ali drugo dejavnost, ki se bo ustrezno vključe- vala v okolje (1.968,46 SIT/ m^) 4. Stanetova 8 A, poslovni prostor, velikosti 31,80 m^, prime- ren za skladišče (1.181,08 SIT/ m^) ali pisarno (1.968,46 SIT/m^) Najemna pogodba se sklepa za določen čas, za dobo 1 leta, ob izpolnjevanju vseh obveznosti najemnika iz najemne pogodbe se po preteku enega leta sklene najemna pogodba za nedoločen čas. 1. Prijavi na razpis je potrebno priložiti: a) dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dejavnosti: - za fizične osebe obrtno dovoljenje, izpisek iz registra samo- stojnih podjetnikov ali dokazilo, da se ponudnik ukvarja z umetniško dejavnostjo, - za pravne osebe izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 60 dni. b) dokazilo o plačilni sposobnosti: - za fizične osebe dokazilo o plačanih davčnih dajatvah in do- kazilo o stanju na žiro računu za zadnje 3 mesece, - za pravne osebe: potrdilo banke o plačilni sposobnosti za zadnjih šest mesecev. c) dosedanje reference kandidata za najem; d) program dejavnosti, ki se bo odvijala v poslovnem prostoru; 2. Poslovni prostor si lahko za potrebe svoje dejavnosti priredi najemnik sam in mora na svoje stroške pridobiti potrebno dokumentacijo in upravna dovoljenja. 3. Prijave na javni natečaj sprejema družba Nepremičnine Celje d.o.o.. Trg celjskih knezov 8, Celje. 4. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa. 5. Kandidatom bo sklep o izbiri vročen v 8 dneh po seji Komisije za oddajo poslovnih prostorov. 6. Najemna pogodba bo sklenjena v 8 dneh po pravnomočnosti sklepa o izbiri najemnika. 7. Poslovni prostor si zainteresirani lahko ogledajo in dobijo po- drobne informacije dne 23/6-2003 med 9. in 12. uro, po predhodnem dogovoru na telefon: 42-65-114. 28 Spremembe v DSFU in še ena zlata rola Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev je dobilo novega predsednika Ob vseh drugih preobra- tih na slovenskem film- skem področju se je sedaj preobrat zgodil še v Druš- tvu slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU). Na občnem zboru so namreč izvolili novega predsedni- ka Igorja Pedička. Nov je tudi izvršni odbor, v kate- rem je ostal dosedanji pred- sednik društva Metod Pe- vec, ostali člani novega od- bora pa so Igor Koršič, Mi- lan Ljubič, Matjaž Pavlo- vec, Martin Srebotnjak in Ida Weis. Novega predsednika - ki je kot pomočnik režiserja sodeloval pri filmih kot sta Rdeči boogie in Ljubezni Blanke Kolak - poznamo v zadnjih letih predvsem po vlogi producenta. Studio Maj, ki je v lasti Igorja Pe- dička in Dunje Klemene, je namreč tisti, ki je Sloveniji »prinesel« koproducentstvo Nikogaršnje zemlje in s tem tudi »kooskarja«. Zadnji projekt Studia Maj je ko- produkcija z naslovom Li- lijina zgodba, film, ki bo pri nas prvič na ogled na letoš- njem festivalu slovenskega filma. Društvo filmskih delavcev se je hkrati preselilo v dru- ge prostore (na Miklošiče- vo 26), sprejeli pa so tudi nov tarifnik samostojnih de- lavcev v avdiovizualni pro- dukciji. Poleg vsega tega so DSFU prejšnji teden v Kolo- seju v Ljubljani ponovno po- delili zlate role. Slovenska filmska nagrada je pravza- prav nagrada občinstva, saj jo podelijo vsakemu doma- čemu filmu, ki preseže - za domač film precej magično mejo - 25 tisoč gledalcev. Od leta 2001 sta to nagrado do- bila dva filma. Dvakrat jo je dobila v Ameriki pozlačena Nikogaršnja zemlja, ki je to- rej presegla število 50 tisoč gledalcev, ter enkrat Kruh in mleko Jana Cvitkoviča, ki mu je k tolikšnemu obisku pomagal tudi beneški lev za najboljši prvenec. Novi do- bitnik zlate role je zadnji po- sneti slovenski otroški film - Pozabljeni zaklad Tuga Šti- glica, ki so ga sproducirali Televizija Slovenija, Timar productions (oziroma Ro- man Končar) ter, kot spon- zor, zavarovalnica Triglav. Pozabljeni zaklad je potre- boval kar sedem mesecev predvajanja po domačih ki- nih, da se je prebil čez za- stavljeno številko... PETER ZUPANC Igor Pediček (skrajno desno, na fotografiji sta poleg njega v sredini legen- dami Boštjan Hladnik in na levi predstavnik že rahlo ovenelega novega vala Sašo Podgoršek) je postal novi predsednik slovenskih filmarjev. (Foto: Blaž Samec) Prilagajanje Charlie Kaufman je sce- narist filma Biti John Mal- kovich. Ampak tudi glavni ju- nak Prilagajanja. Prilagaja- nje se začne v filmu Biti John Malkovich. Od koder neopa- ženi Charlie odide v nov pro- jekt: Prilagajanje. Tu se zač- ne tudi njegovo prilagajanje... Ta zmeda je samo polovi- ca tornada, ki se nahaja v Charliejevi glavi. Charlie je vkleščen med introvertira- nostjo, nenadnim uspehom, pričakovanji producentov, nezmožnostjo pisanja, šola- mi za pisanje. Med muka- mi ustvarjanja, neartikuliranimi načini razlaganja svojih namenov, preklapljanji fikci- je in realnega. Hej, človek mora zapi- sati celotno zgodo- vino nastanka Zemlje, da začne s pisanjem scenarija o orhidejah! Položaja ne iz- boljša brat dvojček Donald, ki se v vsem tem prekleto znaj- de in ki piše triler o šizofre- nem kanibalskem sociopa- tu in ga v izvenfilmski re- sničnosti ni, kar naredi pra- vega' Charlieja Kaufmana skoraj šizofrenega. Recimo. Prvi del filma je raj vsaj za tiste, ki so se kadarkoli uk- varjali s pisanjem scenari- jev - in jih ne moti, da vidijo verzijo dejanskega dogajanja tudi na platnu. »Vzgodbi mo- raš imeti konflikt! Ne vidiš konflikta v resničnem živ- ljenju? Ne bi rad, da se tvoji junaki na koncu po holivud- sko spremenijo, ker to ne od- govarja realnosti? V katerem svetu pa živiš?!« Kritika na ta del filma je le ena: videti je kot šolski spis, ki ga napi- še inteligenten gimnazijec, ki ne ve, kaj bi v šolskem spisu napisal. Vtis filmske sveži- ne dobimo zato, ker večina gimnazijcev svojih spisov ni spravi do filma. Do polovice filma se zdi, kot da je scenarij zanj spi< sal še neprilagojeni Charlie, potem pa se stvari prelomi- jo. Iz »komični drame« preidemo v seks, drogo in kenrol - v divjanjt z avti, streljanje, umiranje. Od tu naprej pa se zdi, kot da je scenarij za film pisal Donald Kauf- man. Pojavijo se celo nelo- gičnosti, »tipične« za Holi- vud. Kako pisateljica pre- pozna scenarista, če ga prej še ni videla? Odkod se poja- vi dotlej vselej mirujoči kro- kodil in pograbi ravno tipa s puško, ki namerava stre- ljati? Komu mar? In seveda - scenarij sledi nasvetu moj- stra scenarista: na koncu po- nudi spremembo, upanje in gledalca »zadene«. Težava filma je v tem, da je druga polovica ravno za- radi prilagojene predvidlji- vosti - in v primerjavi s prvo - dokaj dolgočasna. Če sta Kaufman in režiser Špike Jo- nez želela spodsekati holi- vudsko logiko, sta naredila dve napaki: prvi del filma za- došča temu namenu, drugi del filma pa je vendarle pred- vsem ponesrečeno sledenje nekaterim od neumnejših sce- narističnih zapovedi. Kaj pa tiste pametnejše? PETER ZUPANC Piše: PETER ZUPANC O popolnosti in mediju Kljub zanimanju za Cinema paradiso. Po- štarja, Maleno... je italijanski film redek gost na domačih plat- nih. Silvio Sodini pa v svojem Kruhu in tuli- panih le na pol pose- ga v atmosfero, ki je zaščitna znamka itali- janskega filma. V fil- mu sta prisotni nostal- gija in toplina, še bolj pa začrtovanje razko- raka med zadovoljni- mi z nepopolnostjo in tistimi, ki za popol- nostjo hlepijo. Vsebina: Rosalbo med avtobusnim izle- tom pozabijo na bencinski črpalki. In Rosalba ugotovi, da ni prvič, da je pozabljena ... da igra peto nepotrebno kolo tudi v lastni družini. Odloči se izkoristiti priložnost in si privoščiti avanturo. Avantura pa preraste v nekaj mnogo večjega ... Nagrade: David di Donatello 2000, za najboljši film, re- žiserja, scenarij, igralca in igralko. Kruh in tulipani (Pane e tulipani, Italija/Švica) Režija: Silvio Sodini Vloge: Licia Maglietta, Bruno Ganz Paul Thomas Ander- son je veliki up mlade- ga ameriškega filma. Znan je po tem, da moj- strsko vodi množico oseb skozi kalejdosko- pe epskega dogajanja. Magnolija je pogled na spremembe v medčlo- veških odnosih, ki jih prinaša vseprisotni in vsevidni medij: televi- zija oziroma film. Na- rejeno z zanosom in s posluhom. Vsebina: V dolini San Fernando, Kalifor- nija se prepleta kopi- ca različnih človeških usod. Vse združuje lju- bezen, smrt ... in medij. Televizijski magnat umira, njegov nepriznani sin vodi mačistične seminarje zapeljevanja, te- levizijski voditelj umira za rakom, otrok zahtevnih staršev pa popušča ravno na dan zmagoslavja, ko bi se moral izka- zati v TV-kvizu. Nagrade: zlati medved Berlin 2000 (najboljši film), zlati globus za najboljšo stransko vlogo (Tom Cruise) Ciklus Ameriške sanje: Magnolija (Magnolia, ZDA) Režija: Paul Thomas Anderson Vloge: Tom Cruise, Alfred Molina, Julianne Moore Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (2. 6. do 8. 6.) Deskaj in služi? Najbrž ste se med uporabo svetovnega spleta in elektronske pošte že srečali s ponudbami za lahek zaslužek s pomočjo prebiranja elektron- skih sporočil, deskanja po spletu ali spletnega nakupovanja. Mamljive ponudbe za pridružitvene programe, s pomočjo katerih naj bi zaslužili med deset in več tisoč ameriškimi dolarji mesečno namreč kot nekak- šna digitalna nadloga oblegajo uporabnike intemeta že nekaj let. Največ se je do uporabnikov pre- bije s pomočjo spama, nenaroče- ne reklamne pošte, veliko pa je tu- di vpisov v spletne imenike, kakor tudi spletnih strani z žgečkljivo ali kako drugače zabavno vsebino, s katerih so speljane avtomatske preu- smeritve na strani, ki vabijo k so- delovanju. Zakaj toliko truda okrog vsega tega in za kaj sploh gre? Načelo, po katerem delujejo »de- skaj in služi« programi, je pravza- prav povzeto iz resničnega sveta. Gre za takoimenovani mrežni mar- keting (Muhilevel Marketing - MLM), oziroma za obliko direkt- ne prodaje, kjer prodajalci sami or- ganizirajo mrežo kupcev in bodo- čih prodajalcev in so hkrati sami tako kupci kot prodajalci. Pri tem ni nujno, da je piramidalen sistem protizakonit, saj sodelujoči pri obi- čajnem »deskaj in služi« sistemu ne vlagajo nikakršnih sredstev. Od kod potem priteka denar? Vse se je za- čelo ob vzcvetu prvih internetnih podjetij, ki so glede na naravo no- vega informacijskega kanala priš- la na idejo, da bi lahko svoje izdel- ke reklamirala tudi na drugačen na- čin, mimo medijev, pa naj bodo ti klasični ali internetni. Del sredstev, namenjenih oglaševanju, so namreč raje razdelili med uporabnike, ki so v zameno za vsak prejet oglas prejeli nekaj centov. Tako je denar, namenjen mediju, pristal v žepu prejemnika oglasa. Seveda pa je tre- ba mrežo prejemnikov reklamnih sporočil najprej vzpostaviti in tu pride v igro piramidalni sistem, ki nagrajuje tiste, ki novačijo nove čla- ne mreže. Skozi leta so ti sistemi mrežnega marketinga doživeli ne- katere spremembe, toda osnovni princip je ostal isti. Poleg prejemanja reklamnih spo- ročil skozi poštni ali spletni komu- nikacijski kanal se je pojavilo tudi spletno nakupovanje, ki omogoča cenejše nakupovanje. Seveda ima takšno nakupovanje spet svoje ome- jitve, tako kot pri klasičnih sistemih mrežnega marketinga. Kakorkoli že, bistveno vprašanje, ki se postavi ob spremljanju teh »edinstvenih poslovnih priložnosti«, kot jih radi predstavljajo člani, je, ali je ta zaslužek res tako lahek in gotov. Seveda ni, saj uspejo zgolj tisti, ki k mreži pristopijo dovolj hitro in ob tem ves čas pridno de- lajo na promociji in pridobivanju novih članov ter ustvarjanju lastne trdne mreže. Tako kot v resničnem svetu, kajne. Nekatere stvari se pač ne spremenijo, ne glede na tehno- logijo, ki jo pri tem uporabimo. VASJA OCVIRK vasja@vizija.si Zaposlitveni portal Zaposlitev.net Zaposlitveni portali Internet je idealen medij za iskanje zaposlitve, saj omogoča hitro in enostavno iskanje, 24-urni dostop do informacij o prostih delov- nih mestih in veliko izbiro delovnih priložnosti na širšem geograf- skem področju. Iskalcem zaposlitve so v veliko pomoč zaposlitveni portali, ki omogočajo iskanje honorarnega dela, prakse ali redne zaposlitve, podjetjem pa omogočajo preprost dostop do kadrov. Zaposlitveni portali, kjer se srečujejo podjetja kot ponudniki dela in iskalci zaposlitve, omogočajo s številnimi objavljenimi oglasi celovitej- ši pregled nad trgom delovne sile ter tako zagotavljajo učinkovito in ustrezno usklajevanje med potrebami in ponudbo na trgu. Poleg tega, da objavljajo sezname prostih delovnih mest, vzdržujejo portali tudi bazo podatkov o iskalcih zaposlitve skupaj z njihovimi življenjepisi. Iskalci zaposlitve lahko lažje spremljajo ponudbo na trgu dela, pre- prosteje opravijo prijavo na zaposlitveni oglas, ki ustreza njihovim zna- njem in sposobnostim, in se s pomočjo strokovnih vprašalnikov, ki jih morajo ob prijavi na oglas izpolniti, bolj kakovostno predstavijo delo- dajalcem. Za vpis v bazo podatkov morajo iskalci zaposlitve ponavadi izpolniti določen obrazec oziroma vprašalnik, kjer poleg osnovnih po- datkov navedejo stopnjo in smer izobrazbe, delovne izkušnje, posebne dosežke, dodatna znanja ter iskano področje dela. Poleg posredovanih podatkov je priporočljivo, da vsak iskalec zaposlitve posreduje tudi življenjepis. Na ta način se ustvarja banka podatkov, ki je dostopna podjetjem, ki lahko po potrebnih kadrih povprašujejo po vnaprej opre- deljenih karakteristikah. Vsak uporabnik baze podatkov mora imeti tudi svoj elektronski naslov, na katerega prejema obvestila o prostih delovnih mestih, ki ustrezajo njegovim preferencam, strokovnim zna- njem in želenemu kraju dela. Zaposlitveni portali prinašajo prednosti tudi delodajalcem, saj jim omogočijo hitrejšo, obsežnejšo in cenejšo objavo zaposlitvenih ogla- sov, učinkovitejšo selekcijo prijavljenih kandidatov, arhiviranje življe- njepisov, boljšo komunikacijo s prijavljenimi kandidati in povečano transparentnost informacij na trgu delovne sile. Podjetje lahko že pred objavo oglasa preveri kandidate v bazi iskalcev zaposlitve in po želji kontaktira z ustreznimi kandidati. Če ste brezposelni ali želite menjati službo, si oglejte spletne strani, ki jih navajamo v rubriki Klik!, ne pozabite pa si tudi prebrati navodil, kako si pripraviti ustrezno predstavitveno dokumentacijo. Od ustreznosti bio- grafije (Curriculum Vitae) je namreč odvisno, kaj se bo zgodilo potem, ko bo začetni kontakt med delodajalcem in delojemalcem že vzpostavljen. RADOŠ SKRT rados@nasvet.com novičke Izmenjava datotek v višjo prestavo Na svetovnem spletu je zaži- vela nova generacija P2P orodij za medsebojno izmenjavo da- totek, s čimer se obetajo še težji časi za filmske studie, ki posku- šajo na vsak način onemogočiti spletno piratstvo. Zadnja gene- racija orodij za izmenjavo da- totek, med katere sodita tudi e- Donkey in BitTorrent, je bila ob- likovana posebej za povečanje učinkovitosti in hitrosti preno- sa večjih datotek kot so filmi. Longhorn iz serije komponent Naslednja pomembna razli- čica operacijskega sistema Win- dows s kodnim imenom Long- horn naj bi bila oblikovana kot serija različnih komponent, ki jih bodo v podjetju na enosta- ven način kombinirali med sa- bo ter jih priredili za različna tržišča in različno strojno opre- mo. Na ta način se poslavljajo od svoje nekdanje strategije raz- vijanja podobnih, toda različ- nih operacijskih sistemov, na- menjenih za specifične name- ne ali geografska področja. Ope- racijski sistem Longhorn naj bi svoj pohod na tržišče začel leta 2005, nasledil pa bo trenutno različico Windows XP. Vklju- čeval naj bi predvsem boljšo gra- fiko, preoblikovan sistem shra- njevanja in seveda tudi nov vi- dez. Ponarejanje preizkusov? Podjetje Futuremark je konec prejšnjega tedna v izjavi za me- dije sporočilo, da je Nvidia pri- redila programsko opremo, ki je potrebna za poganjanje nji- hovega novega procesorja Ge- Force FX 5900, da bi na ta na- ; čin dosegli boljše rezultate pri ^ programu za preizkušanje ; zmogljivosti 3DMark 03. Pred- ^ stavnik podjetja Nvidia je pod- vomil v resničnost takšnih tr- i ditev. Po njegovem mnenju je I podjetje Futuremark nameno- ^ ma poskušalo očrniti njihove ; izdelke, ker ne sodelujejo pri I njihovemu beta programu, za i katerega je potrebno odšteti več : sto tisoč ameriških dolarjev. Trideset let Etherneta Nalogo izumiti način za I medsebojno povezovanje raz- ; ličnih računalnikov ter za iz- ! menjavo sporočil preko ved- no bolj obremenjenih omrežij je dobil raziskovalec Bob Met- calfe - ta je leta 1973 prvič opi- sal tehnologijo, ki se je kasne- ^ je razvila v povsod prisoten pro- ^ tokol Ethernet. Ethernet pa ni bil prvi od takšnih omrežnih protokolov - nekateri so bili razviti že prej, mnogi pa so mu sledili šele kasneje. Toda Et- hernet je zmagal in postal pre- vladujoča tehnologija za lokal- na omrežja (LAN) v podjetjih, svoje mesto pa je dobila tudi pri svetovnem spletu. Današ- nja tehnologija Ethernet je po besedah Metcalfa precej raz- nolika in ima zelo malo skup- nega s tehnologijo, ki je nasta- la leta 1974. UROŠ GRUBER uros@sir-mag.com 30 NASVETI KAJ BI DANES KUHALI Okus po morju školjčna solata z žaffranovo omako Za 4 osebe potrebujemo: čebulo, majhen por, četrt li- tra belega vina, kilo in pol svežih klapavic, šalotko, 2 žlici olivnega olja, 3 noževe konice žafrana v prahu, 3 žlice goste kisle smetane, ste- belno zeleno, 2 solatna srč- ka, žlico limoninega soka, nekaj lističev pehtrana. Čebulo olupimo in zreže- mo na kocke. Por očistimo, operemo in drobno zreže- mo. Zelenjavo zavremo v be- lem vinu, ki mu prilijemo četrt litra vode. Školjke skr- tačimo pod tekočo mrzlo vo- do, jim odrežemo brado, na- to pa jih v tekočini, ki naj kipeče vre, kuhamo 10 mi- nut. Školjke so kuhane, ko se vse lupine razpro. Meso izluščimo iz lupin. Odme- rimo četrt litra tekočine. Ša- lotko olupimo, jo drobno zrežemo in na olju svetlo ru- meno prepražimo. Dodamo žafran, kislo smetano in školjčno juho. Omaka naj vre minutko, nato jo prime- šamo školjkam in počaka- mo, da se vse skupaj ohla- di. Zeleno zrežemo na tan- ke ploščice in jih primeša- mo školjčni solati. Na vsa- kega izmed 4 krožnikov po- ložimo solatni srček in ga poškropimo z limoninim so- kom. Školjčno solato nalo- žimo okrog solatnega srčka in jo okrasimo z lističi peh- trana. Školjke Z majonezno omako Za 4 osebe potrebujemo: drobno čebulo, majhen por, četrt litra belega vina, ki- logram in pol svežih klapa- vic, 250 g majoneze, žličko limoninega soka, ščepec so- li, belega popra in sladkor- ja, 3 žlice stepene smeta- ne, žlica sesekljanega pe- ter šilj a. Čebulo olupimo in sese- kljamo. Por očistimo, teme- ljito operemo in zrežemo na koščke. Zelenjavo zavremo v belem vinu, ki mu prilije- mo četrt litra vode. Školjke okrtačimo pod tekočo mrz- lo vodo, jim odrežemo bra- do, nato jih stresemo v vrelo tekočino in pokrite kuhamo na močni vročini 10 minut. Kuhane so, ko se vse lupine razpro. Školjke nato odcedi- mo in pustimo ohladiti. Praz- ne lupine zavržemo. Polovi- ce, v katerih je meso, razde- limo na 4 krožničke. Školjč- no juho povremo, da ostane samo pol skodelice tekoči- ne, ki jo nato precedimo. Ma- jonezo zmešamo z ohlajeno školjčno juho, limoninim sokom, soljo, poprom in sladkorjem. Stepeno smeta- no rahlo primešamo majo- nezi. Majonezno omako raz- delimo po školjkah. Potre- semo jo s peteršiljem. Školjke z majonezno omako Školjčna solata z žafranovo omako Piše: MAJDA KLANŠEK Razgibana, sveža, poželjiva torbica! V Savinovem salonu v Žalcu sta svoje torbice predstavili Maja Štamol in Urša Krašovic Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK V tisti znani zgodbi o žen- ski in torbici se zagotovo prepozna marsikatera med nami. Saj veste, kako se začne... Gre prva mimo iz- ložbenega okna, zagleda drugo in ljubezen na prvi pogled jo potegne v trgovi- no. Čeprav ima doma že eno podobno. Ampak, lepo vas prosim, le kje boste danes še našli žensko, ki ji bo pre- ko vse modne sezone ali še dlje zadoščala zgolj ena samcata ročna torbica? Podobni občutki so prejš- nji četrtek navdajali prisot- ne; še zlasti ženski svet, na modnem dogodku v Žalcu. Na razstavi ročnih torbic znanih oblikovalk s Celjske- ga bi marsikatera modna nav- dušenka najraje »posvojila« kar cel kup torbic. Maja Šta- mol in Urša Krašovic, pri- jateljici in obe Žalčanki, sta namreč pripravili edinstve- no, všečno modno predsta- vitev tega najbolj poželjive- ga ženskega modnega dodat- ka. Maja Štamol, po izobraz- bi kemik, po duši pa modna oblikovalka, se lahko poh- vali z odmevnimi uspehi na tem področju. Bila je med finalisti na natečaju Sloven- ski oblikovalci in Ona za Miss sveta, sodelovala je na mod- nih revijah, aktivna je v Druš- tvu modnih oblikovalcev in modelarjev Slovenije (pred- sednik Toni Laznik je v če- trtek zvečer tudi nagovoril obiskovalce razstave), na Celjskem pa se je prvič pred- stavila lani, ko je združila več umetnikov na Vilinski noči v dvorcu Novo Celje. Njena najnovejša kolekcija torbic je preplet nostalgič- nih, romantičnih in trendov- skih vzdušij. Ljubi svilo, cvetje, ročno izdelane veze- nine, v svoje stvaritve vnaša tudi etno vzdušja. Izvirni so leseni ročaji, izdelani pri mojstrih iz Ribnice, in ro- čaji iz prozorne cevi, v ka- tero sta se ujeli ljubki cvet- ki. Urša Krašovic, modna ob- likovalka in akademska sli- karka, ima kljub mladosti za seboj že uspešno kariero. Z nešteto razstavami, odmev- nimi projekti, predvsem ob- likovanimi celostnimi podo- bami podjetij, je znano ime tudi v svetu mode. Tokratni izziv so ji bile ročne torbice, pravzaprav uporabni umet- niški eksperimenti iz lesa, povezanega z usnjem in roč- no izdelanim šivom... Nav- dušila je njena razgibana ko- lekcija v oker-rjavem usnju z naravnimi lesenimi ročaji, torbica za okrog pasu... Ljub- ke so torbice iz prepletene zlate in vijolične niti, pri ka- terih tudi pozornemu opazo- valcu ni povsem jasno, kako je tkanina nastala. Kot nalašč za poletna večerna druže- nja... Vsekakor so bile predstav- ljene torbice svež modni ve- ter, ki še kako prija v sicerš- nji soparnosti slovenskega modnega dogajanja. Foto: AŠ Urša Krašovic in Maja Štamol INFORMACIJE 31 Financiranje poslovnih ambicij Le nenehen tehnološki razvoj, inovativnost in ambicioznost podjetju zagotavljajo uspeš- nost in prinesejo višjo dodano vrednost. Se- veda pa je gradnja poslovnih objektov in uvedba novih proizvodnih programov pogo- jena z ustreznimi finančnimi sredstvi. Za po- djetja, ki večjih investicij ne zmorejo ali jih ne želijo zagotoviti iz lastnih sredstev, ponu- ja banka Karntner Sparkasse možnost prido- bitve investicijskega kredita. Krediti za podjetja in obrtnike Banka Karntner Sparkasse je na področju investicijskega kreditiranja ugoden konku- renčni ponudnik. Njihovi investicijski krediti so namenjeni malim, srednje velikim in velikim podjetjem ter obrtnikom. Krediti so tolarski, z devizno klavzulo, z možnostjo obročnega ali anuitetnega odplačevanja. In- vesticijski kredit je mogoče pridobiti za dobo odplačevanja do deset let. Financiranje gradnje in nakupa objektov Za pridobitev investicijskega kredita se pod- jetja in obrtniki najpogosteje odločijo ob nakupu ali gradnji poslovnih, proizvodnih in skladiščnih objektov. Banka Karntner Spar- kasse nudi investicijske kredite tudi podjet- jem, ki vodijo, projektirajo in financirajo različne gradbene projekte. Svetovalci za podjetja se o posamezni investiciji podrob- no pogovorijo s stranko, pregledajo do- kumentacijo in na podlagi natančne analize pripravijo načrt vseh stroškov, ki je osnova za pripravo podrobnega načrta financi- ranja. Poslovanje po meri strank Finančni svetovalci banke Karntner Spar- kasse strankam svetujejo v podjetju ali na domu. Njihova posebnost je individualno svetovanje, ki je prilagojeno posamezni stranki, njenim poslovnim ciljem in zmož- nostim. Banka ima poslovalnice v vseh več- jih slovenskih mestih, kar omogoča ne- moteno poslovanje v vseh regijah. Strokov- no znanje, podpora informacijske teh- nologije in dolgoletne izkušnje pa so poleg ugodnih konkurenčnih paketov financiran- ja temelj dobrega sodelovanja s strankami. Banka Karntner Sparkasse je del skupi- ne Sparkasse, največje bančne skupine v Evropi, ki jI zaupa že več kot 10 mili- jonov Evropejcev. David Salobir Svetovalec za podjetja Telefon 03/428 55 50 info@sparkasse.si Več o produktih In storitvah banke si lahko preberete na spletni strani vvww.sparkasse.si. 32 radio ne preslisite na radiu celje ČETRTEK, 12. JUNIJA, OB 12.20: ODMEV Bo Zdravilišče Rimske Toplice še kdaj zaživelo? Zdravilišče v Rimskih Toplicah propada že več kot 10 let. V preteklih letih smo sliša- li že veliko obljub, kdo in na kakšen način naj bi zdravilišče obnovil in v Rimskih To- plicah ponovno obudil turistično dejavnost. V teh desetih letih so se za zdravilišče zani- mali predstavniki Krke, Čateža, Petrola, Splo- šne bolnišnice Celje, podjetja Barsos, mno- gi ministri in predsedniki vlad. A ostalo je le pri besedah. Kdo je kriv, da je Zdravilišče Rimske Toplice že tako dolgo zaprto in ali so sploh kakšne možnosti za njegov ponov- ni razcvet, bomo poskušali ugotoviti v od- daji Odmev. NEDEUA, IsTTuNIJAToBT^ioT ZNANCI PRED MIKROFONOM Ml ............— 1 I— liilMMMIl III Tokrat dopoldne z Anjo Anjo Tomažin lahko vsako nedeljo gleda- mo na TV Slovenija, kjer vodi oddajo Tiste- ga lepega popoldneva. Lepotico, ki name- nja veliko pozornosti garderobi in vodi šte- vilne prireditve - med drugim je vodila ot- voritev Planeta Tuš v Celju - bomo gostili v tokratni oddaji Znanci pred mikrofonom. Anja, ki si je že od nekdaj želela biti vodite- ljica, je veliko pozornosti namenjala tudi glasbi. Skupaj z Jadranko Juras sta namreč peli v skupini Planet Groove. Naša novinarka v Bruslju Urad vlade RS za informi- ranje je od 5. do 8. junija organiziral obisk Bruslja za nagrajene diplomante in mlade novinarje lokalnih medijev. Med novinarji je bila za izobraževalno-za- bavni obisk izbrana tudi naša novinarka Špela Oset. Skupina sedmih novinarjev in šestih diplomantov je pr- vi dan poslušala predavanja na Evropski komisiji. Poslu- šali so predavanja o politič- ni situaciji v Evropski uniji. o skupni zunanji in obram- bni politiki, o možnostih za- poslovanja na Evropski ko- misiji in tudi o ekonomski situaciji v Evropi. Slovenija je bila omenjena kot ena naj- bolje pripravljenih bodočih članic, vendar jo še pesti pre- visoka inflacija, zato je ma- lo verjetno, da bo že leta 2005 vpeljala evro. Naslednji dan so novinarji in diplomanti obiskali slovenski misiji pri Evropski uniji in Natu. Zve- čer je skupina večerjala s slo- venskimi dopisniki v Brus- lju, noč pa se je nadaljevala s proučevanjem nočnega živ- ljenja in zabave v »glavnem mestu« Evrope. Naslednji dan je bil prost, po vseh pre- davanjih končno čas za og- led mesta in okolice. Nekaj članov skupine (drugi so še okrevali od prejšnje noči) si je ogledalo bližnji Brugge ali severne Benetke. Zvečer je še sledilo zadnjih nekaj popi- tih belgijskih piv in zadnji klepet ob belgijskih pralinah. Skupina mladih novinarjev (Špela Oset tretja z desne) in nagrajenih diplomantov na trgu, kjer stoji tudi stavba slovenske misije pri EU. V soboto vsi na Metuljčka v soboto, 14. junija, v Le- deni dvorani v celjskem Mestnem parku pripravljamo veliko zabavo za otroke. Pri- dejo številni ustvarjalci, ki se bodo med 14. in 20. uro pred- stavili na velikem odru, v tem času pa se bodo otroci lahko igrali tudi na zanimivih igra- lih. Med 14. in 18. uro bodo lahko otroci tudi ustvarjali v delavnicah. Kaj se bo na Me- tuljčku dogajalo, bomo ves čas spremljali tudi na valo- vih Radia Celje z neposred- nimi javljanji in predvsem povabili, da pridete na celj- sko drsališče tudi vi in sode- lujete na največji otroški za- bavi na Celjskem. Vstopni- ne ne bo. Podrobnosti naj- dete na internet strani vvww.nt-rc.si (radio, priredi- tve), kjer je objavljen tudi to- čen razpored nastopajočih. Tudi letos pričakujemo, da bo za prireditev veliko zanimanje. TUJA LESTVICA: 1. Jaleo-Ricky Martin (5) 2. 21 Questions- 50 Cent Featuring Nate Dogg (2) 3. No Angel-No Angel (3) 4. lgnition(Remix)-RKelly (1) 5. RockYourBody- JustinTimberiake (1) 6. VouSainNo-Busted (5) 7. lr>Tanga-li>Grid (2) 8. Rise&Fall- Craig David FeatSting (8) 9. Can'tMakeUpMyMind-Sonique (4) 10. Unwell-MatchboxTwenty (7) DOMAČA LESTVICA: 1. V soboto zvečer-Kingston (8) 2. TV-Šankrock (2) 3. Divje-Tabu (5) 4. Naj vedo - Game over (3) 5. Na štiri oči - Nuša Derenda (4) 6. Ljubezen na prvi dotik -Rok'n band (1) 7. Zapleši z nami - Bepop (3) 8. Strup za punce- Zoran Predin in Žive legende (2) 9. Saje-Alfa romeo in Julija (1) 10. Moja ljubezen - Slavko Ivančič (4) PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: Dobro si me oglej - Unique Minuta do polnoči - Make up 2 PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: St-Anger-Metallica Feel Good Time-Fink Nagrajenca: Tadej Kos, Levstikova 4, Celje Majda Torban, Jenkova 13, Žalec Nagrajenca dobita kaseta, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. CEUSKIH5plus 1. Ajdanapolju -IVkMfrijani (7) 2. Zlat klas-Klas (4) 3. V tujini-Ans. Miro kline (3) 4. Jod'l mojstri, da te kap- Ans. Založnik (2) 5. Izbirčno dekle- Jože Galič in Glasba iz Slovenije (1) Predlog za lestvico: Mama - Slovenski zvoki SLOVENSKIH 5 pius 1. Kozolci-Pogum (2) 2. Burja in teran- Kraški kvintet z Bracom in Anko (4) 3. Vedno vsak ima svoj prav - Slovenski muzikantje (5) 4. Vabilo planin-Gašperji (5) 5. Atov jubilej - Hišni ansambel Jožovc( 1) Predlog za lestvico: Kepica-Verderber Nagrajenca: Matevž Golčer, Pušnikova 11, Vojnik Ana Kralj. Goriška 40/41, Velenje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Za predloge z obeb lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. tedenski spored ■^^^i^ipi.sradia celje 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melo- dija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo- skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi buk- vami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi R.1SI0,17.00 Kronika, 18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro- gram, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 23.00 Na krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo. Zdravi- lišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Po- doba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Tarča, 13.40 Halo, Zdraviliš- če Laško, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Iz- biramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Do- godki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio- nalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna. 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horo- skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poroči- la, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbi- ramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo- skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofo- nom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasba iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program lo- kalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS. 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika. 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 10.00 Novice. 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo- skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 7.40 Tečajnica, 8.00 Poroči- la. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val. 12.00 Novice, 13.00 Poudarje- no, 13.30 Mali O. 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kro- nika, 17.45 Jack pot, 18.00 Fullcool. 19.00 Novice, 19.10 Večerni program. 19.20 Pop čvek, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokal- nih in regionalnih radijskih postaj Slovenije ZAAVTOMOBILISTE 33 Senso drive za Citroenov C3 Veliko sodobnih avtomobilov nižjega raz- reda je v zadnjem času na voljo z roboti- ziranimi ročnimi menjalniki, ki olajšajo vožnjo. Gre za menjalnike, ki imajo sa- mo prestavno ročico, nimajo pa sklopke oziroma pedala, kar pomeni, da so to ne- kakšni polavtomatski menjalniki. Druš- čini teh avtomobilov se pridružuje tudi Ci- troen s svojim C3 in z oznako senso dri- ve. V Citroenu so nov menjalnik namenili iz- vedenki, opremljeni z 1,6-litrskim bencin- skim motorjem, kasneje pa bo na voljo tudi v nekaterih drugih citroenih. Sistem upo- števa način vožnje, menjalnik pa ob pomoči elektronike izbira med tremi načini vožnje, pri čemer je res, da obstaja tudi program, ki ne zahteva premikanja prestavne ročice. Ob vsem tem Citroen po novem ponuja nekaj novosti tudi pri drugih avtomobilih. Tako je C5 odslej naprej na voljo s šestopenjskim ročnim menjalnikom, vendar le v kombina- ciji z 2,2-litrskim turbodizelskim motorjem HDl. Citroenov C3 bo opremljen tudi z novim polavtomatskim menjalni- kom. 34 MALI OGLASI - INFORMACIJE mali OGIjASI - informacije 35 36 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNi! INFORMACIJE 37 38 ZA RAZVEDRILO >1 jf^ i VODNIK 39 40 ZANIMIVOSTI Metek v petek Mladi so si Mestni park pris- vojili že pred časom in s tam- kajšnjim veseljačenjem, pred- vsem pa z razdejanjem, ki so ga puščali, spravljali ob živ- ce Celjane. V Mladinskem centru Celje so njihovim ju- nijskim druženjem dodali še nekaj vsebine in zadevo poi- menovali Metek. Vsak petek nastopajo različne glasbene skupine, pripravijo kreativne delavnice, družabne igre in športne dejavnosti ter pred- stavitve mladinskih organiza- cij. Le ideja, da bi po koncu za sabo tudi počistili in tako manj razburjali someščane, menda še ni čisto zaživela, so pa lepo poslikali velike ko- vinske sode za odpadke... Foto: SHERPA, ALEKS ŠTERN Št. 24-12. junij 2003