ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA REKONSTRUKCIJA PODOBE ANTIČNEGA PTUJA IVA MIKL CURK Ce skušamo rekonstruirati podobo antič- nega Ptuja, naletimo na celo vrsto nejasnosti, vendar je nekako v 70 letih intenzivnega raz- iskovalnega dela arheologija zbrala dovolj podatkov, da je taka rekonstrukcija možna. Mnogokrat pa si je težko ustvariti pravilno podobo iz člankov, raztresenih po strokovni literaturi ali v nemščini objavljene karte Ptuja. Zato poskusimo na tem mestu zbrati najvažnejše podatke v zgoščeni obliki. Vsi viri govore o tem, da moramo mestno jedro iskati vsaj v času, ko je Poetovio po- stal kolonija — izključno civilno mesto — in ko je dosegel svoj največji obseg, torej nekako v II. in III. stoletju ,na območju mo- stu pod Gradom in Panoramo. Mnenje neka- terih avtorjev je drugačno,^ arheološki sle- dovi pa govore za navedeno lociranje mest- nega središča.^ Naj dodam še to, da pozna- mo prazgodovinske najdbe v večjem številu ravno z levega dravskega brega.^ Vse to go- vori za predrimsko naselbino na levem drav- skem bregu, ki jo je sicer rimska gradbena dejavnost uničila, a je njen obstoj vplival tudi na oblikovanje civilne naselbine še v zgodnjem času rimskega Ptuja, torej v vsem I. stoletju, prav tako kot v drugih krajih po Panoniji.^ Mimo tega, da moremo jedro mesta površinsko dosti jasno locirati, pa o njegovi celotni zunanji podobi mogoče najteže govorimo. Mestno jedro leži namreč zelo bli- zu antičnega brega Drave in ta je s prelaga- njem svojega toka uničila velike površine rimskega mesta. Po proučevanju terena so- deč, je Drava od antike do danes preložila svoj tok skozi Ptuj najprej na zahod, nato pa se je začela zajedati v breg spet nazaj proti vzhodu.' Tako seže naše poznavanje le do rekonstrukcije obrobnih predelov rimske- ga mestnega središča. Jugovzhodni del seda- nje Vičave je prepredala Dravi vzporedna mreža pravokotno se sekajočih ulic, katerih glavne in bližje mostu so bile utrjene s te- meljnimi zidci, tlakovane in opremljene s ka- nali, delno pa jih je mogoče obdajal še por- tik.^ Ob teh ulicah so stale pomembne stav- be. V velikem kvadrastem podstavku stavbe, izkopanem v območju vojašnice leta 1912, vidijo nekateri avtorji sledove utrdbe ob vhodu v mesto, nastale najbrž v poznejših obdobjih mesta, drugi spet pa podnožje sve- tišča,' misel, ki je nemara danes ne bi kazalo povsem zavreči. S sondiranjem v letu 1963 smo tam blizu spoznali veliko, mogoče v nad- stropje zidano stavbo prislonjeno ob pobočje Panorame. Del gradbenega napisa, ki nam ga je ohranilo srečno naključje, nam pove, da je dal stavbo zgraditi cesar Trajan kolo- niji Poetovio.^ Žal fragment napisa ne pove, kaj je stavba bila, a brez dvoma moramo zaradi visokega donatorja in to v času, ko je mesto prešlo iz vojaške v civilno upravo, videti v njej upravno ali drugo javno stav- bo. Bolj južno se je teren tedaj terasasto spuščal k Dravi, o čemer nam pričajo ohra- njeni in raziskani temelji stanovanjskih hiš in terasasto speljani tlaki ulic na področju sedanjega muzeja.^ V poznejšem času so v tem delu mesta zgradili verjetno precej velik mitrej, čigar dele poznamo.i° Stanovanjske stavbe so bile tu delno že v času 1. tetrarhije (zač. IV. stol.) opuščene in na njihovem me- stu so začeli pokopavati.ii Mestni del, ki ga opisujemo, je bil v pozni antiki mogoče utr- jen; na začetku sedanje Prešernove ulice so namreč ob robu Muzejskega trga odkrili sle- dove zemljene utrdbe.^^ Grajski grič je proti jugovzhodu omejeval strnjeno mestno zazidavo v antiki. Z njego- vih strmih pobočij, ki so bila v srednjem veku dostikrat preoblikovana, ne poznamo stavbnih sledov iz rimskega časa. Ohranili pa so se nam na temenu griča. V I. in II. stol. so tu stali verjetno le manjši objekti, pozneje pa je postal grad meščanom zaradi svoje lege vedno bolj zanimiv, saj je v pozni antiki, ko je rimska oblast že domala pro- padla, nosil utrdbico in utrjeno pribežali- ščeP Na jugu in vzhodu od gradu sta tekli dve cesti po današnji Prešernovi in Murkovi oziroma BezJakovi ulici in ulici dr. J. Potrča. Obe so spremljala grobišča. Zlasti bogato je bilo grobišče tam, kjer je sedaj najbolj uni- čeno in to je ob Prešernovi ulici do Sloven- skega trga.i* O lepih nagrobnikih — stelah in grobnih edikulah — kapelicah, nam govo- re ohranjeni kosi v lapidariju muzeja in vzidani v mestni stolp. V grobišču in jugo- vzhodno od njega so stale le posamezne stav- be,i' zunaj njega pa tudi posamezna skladi- šča itd., kot bi nam to govoril tlak iz opeke opekarn XIII. Gemine legije na Titovem trgu.i^ Na mestu sedanje proštijske cerkve je v pozni antiki zrasla v grobišču, mogoče na grobu kakega mučenca, starokrščanska coemeterialna bazilika, katere sledovi so ohranjeni.!'' Severno in vzhodno od grajskega griča je bila dolinica med gradom in Panoramo str- njeno zazidana do Grajene, verjetno s pre- težno stanovanjskimi stavbami ob glavni ce- sti, ki je vodila skozi mesto na vzhod in tek- , 77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKOKRAJEVNO ZGODOVINO la delno prav po trasi današnje ceste.'* On- ä stran Grajene pa je to cesto spremljalo pod. obronki Mestnega vrha in mimo Ljudskega vrta spet večje grobišče, iz katerega pozna- mo veliko število pretežno revnejših zgod- njeantičnih grobov, delno opremljenih s ste- \ lami — nagrobniki — in razporejenih po' ograjen-h grobiščnih parcelah, predvsem na zemljiö'u blizu ceste.Malo dalje od ceste so našli tudi skeletne grobove v sarkofagih in tudi v lesenih, s svincem obloženih kr- stah.2» Panorama, markantna skoraj kot grajski grič, hrani arheološke sledove strnjene, pred- i vsem stanovanjske pozidave po vrhu in vseh položne j ših pobočjih že od zgodnjih obdobij antike naprej. Med te stanovanjske hiše, delno bogato zgrajene s portiki in s termami, se vključuje malo svetišče podonavskih jezde- cev in verjetno razne obrtne delavnice.^^ Del- no na mestu teh stavb sta pozneje zrasli dom- nevna bazilika in utrdba, pa tudi poznoantič-. no grobišče, katerega tradicija je ostala živa v j zgodnji srednji vekP Pod Panoramo, v se- verozahodnem delu Vičave, je bila verjetno i zazidava vse redkejša in redkejša in so praz- ne parcele ob cestah služile kot grobišče, kar nam dokazujejo vedno spet najdeni grobovi, sarkofagi in pepelnice.^ Kot je prelaganje dravske struge uničilo važen del mestnega jedra na levem dravskem bregu, tako je uničilo morda za rekonstruk- cijo mestne slike še važnejše dele mestnega jedra in sploh cele mestne četrti na desnem j bregu. Tudi tam je uničena okolica mostu, še j važne je pa je, da so verjetno v celoti uničene tudi ostaline vojaškega tabora iz I. stol., str-j žena naselbine, in sicer na prostoru severno od Hajdine in Zg. Brega.^ Mestni predel juž- no od tega tabora ob glavni cesti, ki je vodila j skozi mesto (skozi sedanjo Hajdino po cesti na Pragersko, nato po trasi sedanje pešpoti skozi severni del Sp. Hajdine in Zg. Breg po robu terase tik nad Studenčnico) je obsegal stanovanjske in poslovne četrti mesta. Na ob- močju sedanjega Zg. Brega severno od Ma-I riborske ceste so stale stanovanjske hiše in \ manjše delavnice, v zgodnjih obdobjih anti-j ke omejene le na manjše stavbe ob cesti na j most, pozneje pa obsežni stavbni kompleksi j bogate gradnje. Med njimi je zrasel mitrej,! ki ga navadno imenujemo tretjega.^^ A tudi te stavbe so bile enako, kot tiste na levem dravskem bregu, zvečine pritlične, razkošje zidave je pač segalo v širino in ne v višino. Vsi zidovi imajo namreč razmeroma šibke temelje. Bolj ko gremo proti današnji Haj- dini, bolj se je tudi zidava že v prvih sto-; letjih širila na parcele vstran od glavne ce-j ste. Izkopavanja so odkrila med njimi pre- • cej vodnjakov, čeprav je mesto napajal vo- i dovod, ali bolje, več vodovodov.2'' Severni del 1 Sp. Hajdine na drugi dravski terasi je bil v j antiki močna poslovna četrt mesta. Srečno \ naključje nam je ohranilo tudi njeno ime — vicus Fortunae — in imena nekaterih objek- tov v njem. Sporočil nam jih je najdeni na- pis.V tlorisih izkopanih objektov pa mo- j remo razbrati obsežno skladišče in vrsto i stavb ob njem, manjši trg, kjer je verjetno j stal Jupitrov steber, ter več manjših svetišč,; ki so ob robu te mestne četrti prislonjena ; ob dravsko teraso kar v vrsti.^^ Po manj ver- j jetni interpretaciji moremo med stavbami na ^ malem trgu videti celo mestno kurijo, po verjetnejši pa poslovne stavbe ilirske carine in starokrščansko baziliko.^" Po dokaj veli- kem številu grobov iz poznih obdobij antike, izkopanih v obrobnih delih mestne četrti na sedanji Hajdini, med ruševinami hiš na Zg. Bregu, pa tudi v delih grobišča, ki so mestu najbližji,^! moremo domnevati, da je jedioj mestne četrti na Hajdini enako kot del na-j selja ob Gradu najdalje živelo v pozno an-1 tiko. j Na podlagi naštetih podatkov si moremo j mesto Poetovio torej rekonstruirati kot me-j sto pretežno pritličnih opečnih stavb, verjet- j no kot mesto z ne ravno velikim številom ] luksuznih javnih stavb (dokazov ni ne za obstoj javnih term, ne gledališča, ne amfi- teatra), kot se zdi tudi mesto brez obzidja, utrjeno le v posameznih obdobjih na strate- ško zelo pomembnih točkah, predvsem pa kot razloženo mesto ob glavni prometni utripal- nici in mostu, ki sta pogojila njegov nastanek J in razvoj. Posamezne četrti tega predvsem v dolžino v smeri vzhod-zahod obsežno razteg- njenega mesta so se, kot vidimo iz njih tlo- risov, dosti samostojno razvijale in sledile tudi v posameznih obdobjih antike zelo raz-! ličnim zakonitostim razvoja. Se to moremo j ugotoviti na koncu, da je mestna podoba j mesta Poetovio verjetno dosti bliže npr. po-i dobi Carnuntuma — Petronell in Deutsch —-j Altenburg ob Donavi kot pa Emone — Ljub-J Ijane, saj je prvega sestavljalo več, povsem samostojno se razvijajočih, med seboj ločenih mestnih delov, drugemu pa je za vso antiko zarisal obseg in tlorisno mrežo v začetku n. št. zgrajeni tabor. OPOMBE j i 1. V. Smid, Poetovio, Časopis za zgodovino in • narodopisje (CZN) XXX 1935 129 ss. — 2. B. Sa- \ rla v Klemenc-Saria Archaeologische Karte von \ Jugoslawien, Blatt Ptuj, Zagreb 1936 (Blatt Ptuj); 78 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 33, 31; V. Skrabar Römische Funde in Pettau, Jahrbuch der Zentralkommission für Denkmal- pflege NF II 1904 189 ss; M. Abramic, Poetovio, Wien-Ptuj 1925 26. — 3. J. Korošec, Prazgodo- vinska naselbina na Ptujskem gradu, Ljubljana, 1951, 17; inventarna knjiga mariborskega in ptujskega muzeja; B. Saria, Blatt Ptuj 30; A. Smodič, Nove latenske najdbe z Dravskega po- lja, CZN XXXV 1940 1 ss. — 4. Prim. A. Möczy, Das territorium legionis und canabae in Panno- nien, Acta archaeologica academiae Hungaricae III 1953 179. — 5. F. Bas, Historično geografski razvoj Ptuja, CZN XXVIII 1933 83; B. Saria, Blatt Ptuj 30 s. — 6. B. Saria, Blatt Ptuj, 33. — 7. M. Abramič, Poetovio 26; V. Skrabar glej opombo 2. — 8. I. Miki, O zgodovini in podobi rimskega Ptuja, Kronika 1964 74 ss. — 9. B. Saria, Nova raziskovanja po stari Petoviji, CZN XXVIII 1933 119 ss; isti, Blatt Ptuj, 38. — 10. Ibid.; I. Miki, Rimske najdbe iz Ptuja po 1. 1954, Arheološki vestnik (AV) XI—XII 1960—1961 164 ss. — 11. B. Saria, Blatt Ptuj, 38. — 12. Isti v Pauly-Wissowas Realencyclopädie des klassi- schen Altertums suppl. s. v. Poetovio. — 13. B. Saria, Blatt Ptuj, 40; J. Klemene, Ptujski grad v kasni antiki, Ljubljana 1951; J. Sasel, K topo- grafiji Ptujskega gradu v antiki in o novii-i najdbah z zahodnega pobočja, Kronika 1961 120 ss.; I. Mikl-Curk, Gospodarstvo naših krajev v zgodnji antiki, AV XIX (v tisku). — 14. B. Sa- ria, Blatt Ptuj 45. — 15. Npr. zid v kleti dvo- riščne stavbe, Prešernova 7. — 16. B. Saria, Blatt Ptuj, 48. — 17. Ibid. in isti CZN XXVIII glej opombo 9; V. Šmid, Ptujske krščanske starosvet- nosti, CZN XXXI 1936 97 ss. — 18. B. Saria, Blatt Ptuj, 37 ss; I. Miki, AV XI—XII 153 ss; R. Bratanič, Nove najdbe iz Ptuja, AV IV 1953 361 ss. — 19. B. Saria, Blatt Ptuj, 43; I. Miki Curk, Urbanistični razvoj rimskega Ptuja, CZN NV (v tisku) in inventarna knjiga ptujskega muzeja. — 20. I. Miki Curk, glej opombo 19. — 21. M. Abramič, Jahreshefte des oesterreichischen ar- haeologischen Institutes (OeJ) 18, 1914, Beiblatt 89 SS. — 22. M. Abramič OeJ glej opombo 21; P. Korošec, Arheološka poročila, Dela SAZU 3 1950 75 ss. — 23. Opomba 22; I. Miki Curk, Poz- noantično grobišče na Zg. Bregu v Ptuju, CZN NV II 1967 60, — 24. B. Saria, Blatt Ptuj, 35, 41; inventarna knjiga ptujskega muzeja. — 25. B. Saria, Blatt Ptuj, 54; isti, Blatt Rogatec, Za- greb 1937, 22, 27, 28; V. Šmid, Poetovio, CZN XXX 1935 129 ss; M. Abramič, OeJ 18 1914 Beiblatt 139 ss; I. Miki, K topografiji rimske mestne četrti na današnjem Zg. Bregu v Ptuju, AV XV—XVI 1964—1965 259 ss. — 26. V. Skra- bar glej opombo 2 in isti, Römische Funde au;> Pettau, Mitteilungen der Zentralkcmmission 3. F. IV 1905 310; B. Saria, Blatt Ptuj 51 in isti, Römische Lampenmodelle aus Pettau, Germa- nia XIX 1935 32 in isti v Hoffiller-Saria, An- tike Inschriften aus Jugoslawien I. Zagreb 1937, 3. mitrej; M. Abramič, Poetovio 172; I. Miki AV XV—XVI 259 ss. — 27. Ibid.; inventarna knjiga muzeja v Gradcu; B. Saria, Blatt Ptuj 51; M. Abramič, Poetovio 162; S. Pahič.-J. Šašel, Za- časno poročilo o raziskovanju rimskega kanala v Grajenski dolini v Ptuju, AV I 1950 204 ss. — 28. Corpus inscriptionum latinarum (CIL) III 10875. — 29. V. Smid, CZN XXX 1935 129 ss; B. Saria, Blatt Ptuj 56—68; M. Abramič, Poeto- vio 162. — 30. Glej opombo 29. — 31. B. Saria, Blatt Ptuj 57, 79