\Pon.
fjL^om
'tVand
*~yu4uee
KO. 173
Amer iška Domov

^ i,-
/%nm' CRie/im—ho
.,7^:^:'.^c-*.•.,-o-,	'ft;

£3E^
AMERICAN IN SPIRIT K>R€IGN IN LANGUAG6 ONLY
--
■j0‘
SLOVENIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Juliet, San Francisco, HORNING NEWSPAPER
x-ittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Floridh, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
__	— LET0 LXXX _ Vol< LXXX
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 29, 1978
Callaghan se zavzema
za pogalanja z vsemi skupinami v RotlezIJi
Novi grobovi
Dr. August A. Urankar
Predsedaiik britanske vlade je s podporo predsednika ZDA podvzel osebno vse možno za pogajanja vseh skupiti v rodezijskem sporu.
LONDON, Vel. Brit. — Rodezijski izvršni svet, ki ga sestavljajo predsednik vlade lan Smith in trije črnski vodniki na temelju “notranjega sporazuma”, je odložil splošne volitve, ki bi naj vodile v vzpostavo vlade črne večine v Rodeziji, od 31. decembra letos na 20. aprila 1979. Škof A. Muzorewa se je temu upiral, pa končno odložitev sprejel kot nujno.
Prevladuje mnenje, da splošnih volitev ni mogoče izvesti zaradi gverilske vojne, ki jo vodi proti beli manjšini in njenim podpornikom “Patriotična fronta” z oporišč v Mozambiku in Zambiji. Ta pri pogajanjih s Smithom hi bila udeležena in “notranjega sporazuma” ne priznava, odločena je doseči oblast v Rodeziji s silo orožja.
Gverilska vojna v Rodeziji postaja bolj in bolj nevarna za vso črno Afriko, nič manj pa za belo manjšino, ki je na oblasti v Južno-af riški uniji. Velika Britanija, ki je bila gospodarica v tem delu Afrike, skuša s podporo ZDA doseči pomiritev med obema črnima skupinama v Rodeziji in uvedbo nove vlade črne večine mirnim potom.
Predsednik britanske vlade Callaghan je pretekli teden podvzel odločen oseben napor za dosego pogajanj, ki bi se jih naj udeležile vse črne skupine Rodezije, poleg onih treh, ki so se sporazumele s Smithom, tudi obe skupini ‘Patriotične fronte’. Eno od teh vodi Joshue Nkomo z oporišč v Zambiji in s podporo Sovjetske zveze, drugo pa Robert Mugabe z oporišč v Mozambiku s podporo tega in Tanzanije ter LR Kitajske.
Callaghan je v parlamentu objavil svoj načrt in izrazil u-Ipanje, da bo mogel pridobiti zastopnike vseh skupin za pogajanja po zgledu onih v Camp Davidu. O tem svojem načrtu je govoril s predsednikom Carterjem in dobil zanj njegovo polno podporo.
Osebni Callaghanov zastopnik Cledwyn Hughes, načelnik poslancev vladne delavske stranke v parlamentu, bo odletel ta teden v Afriko, kjer bo skupaj z zastopnikom ZDA Stephenom L o w o m , poslanikom ZDA v Zambiji, skušal dobiti pristanek na Callaghanov načrt pri vod-• nikih vseh črnskih skupin, pri lanu Smithu in pri vodnikih črnskih držav, sosed Rodezije, in posebej podporo Nigerije, najuglednejše in najpomebnej-še države črne Afrike, ter Južno-af riške unije.
------o------
Priporočajte Ameriško Domovino, edini neodvisni in najstarejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam!
Vremenski prerok
Postopna pooblačitev z verjetnostjo dežja s snegom ponoči in jutri. Danes naj.višja temperatura okoli 43 F (6 C), jutri nekaj hladnejše.
župan v San Franciscu QdnOJi med ZDA In Seorge Moscone HsSreljen c . ...
SAN FRANCISCO, Kalif. - jOVJeilJO DOlJSl!
1 Včeraj je bil v Port Charlotte, Fla., pogreb s sv. mašo preteklo nedeljo po dolgi bolezni umrlega dr. Augusta A. Urankarja, 76 let starega upokojenega dentista iz Clevelanda, kjer je imel nekdaj svoj urad na St. Clair Ave. in E. 63 St, nato pa na Waterloo Rd. in E.
152 St. Pokojnik je bil svak sen.
I ranka J. Lauscheta, mož Frances,. roj. LauSche, oče Ramone DcRusso, Ruthanne Hall in Sally Jones, 2-krat stari oče, brat Williama in Carola.
Wilma Kress
Pretekli ponedeljek je nenadno umrla zadeta od srčne kapi 72 let stara Wilma Kress, roj.
Junek v Clevelandu, živeča na 494. E. 149 St., žena Paula, do upokojitve zaposlena pri Ohio Bell Telephone Co. Pogreb je danes, v sredo ob 9.15 dopoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St, v cerkev sv.
Jeroma ob 10., nato na pokopa- tako dejanje smrtno kazen. Ob-iišče Vernih duš v Chardonu. toženi je bil znan po svojih kon-
servativnih nazorih in vnet za-
John Rotar	govornik zakonitosti in reda.
V Manor Care negovališču v.	______q______
Willoughby, Ohio, je umrl po dolgi bolezni 77 let stari John Rotar Sr. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E.
152 St. Podrobnosti v petek.
Pretekli ponedeljek je bivši mestni nadzornik, ki je hotel nazaj na mesto, s katerega je sam odstopil češ, “da ne more z $9,600 letno oskrbovati svoje družine”, ustrelil mestnega župana Georgea Moscone, ko mu ni maral ustreči.
Morilec Dan White, 32 let stcri bivši marin, policaj in mestni gasilec, je po ustrelitvi župana odšel v urade nadzornikov in tam ustrelil še enega od njih, Marveyja Milka, ki se je javno izdal za homoseksualca in se javno zavzemal za priznanje vseh pravic ljudem te vrste.
Eno uro po umoru obeh se je Dan White predal policiji.
Mesto, ki se še ni opomoglo od množičnega pomora članov Peoples Temple v Gvajani, ki ima svojo prvotno osrednje središče v San Franciscu, je znova zaprepaščeno ob tem umoru.
Javni tožilec je dejal, da bo Dana Whita obtožil umora na temelju zakona, ki zahteva za
Državni tajnik Cyrus Vance še vedno upa sporazum o SALT pred leta.
R. na II.
koncem letošnjega
Nix,on se sestal z gen. A. Haigom
PARIZ, Fr. — Bivši predsednik Richard Nixon je tekom svojega obiska v Parizu, kjer je Louise Strohen	'nastopil v razgovoru na televi-
V Bay Front Medical Center	tudi sestanek z gen.
bolnišnici v St. Petersburgu je ^ HMgom, sedanjim glavnim v ponedeljek, 27. novembra, poveljnikom NATO sil v Evro-umrla 68 let stara Louise Stro- Ph svojim nekdanjim šefom hen, rojena Novak, žena Jose- glavnega stana v Beli hiši. pha, sestra Anne Novak, Franka Gen- Haig se ie ustavil v Pa-Novaka, Mary Tisovec, Barbare rizu na povratku s sestanka NA-Sterlekar in pok. Josepha V. T0 v Lizboni na Portugalskem.
Novaka. Pogreb bo iz Grdinove-	-----^-o----
ga pogrebnega zavoda na Lake Povišanje cen jekla Shore Blvd. v petek, 1. decem- v okviru vodila vlade bra, v cerkev Marije Pomočnice PITTSBURGH, Pa. — U.S. na Neff Road ob 10. dopoldne, Steel je objavila povišanje cen nato na pokopališče Vernih duš svojih izdelkov s 1. januarjem v Chardonu. Na mrtvaškem 1979 za povprečno 5%, kar je v odru bo jutri od 4. popoldne do okviru vodil boja proti nflaciji, 9. zvečer.	ki jih je objavila zvezna vlada.
WASHINGTON, D. C. — V razgovoru s sodelavcem NYT je državni tajnik Cyrus R. Vance dejal o odnosih ZDA do Sovjetske zveze:
“V preteklem letu smo imeli nekaj težavnih in trdih dob, toda juz upam, da so stvari sedaj u-staljenejše, kot so bile v preteklosti. Po moji sodbi smo na vzpenjajoči se strani krivine in upam, da bo mogoče doseči nov napredek, če moremo doseči sporazum v SALT II, mislim, da nam bo to omogočilo nov napredek.”
Četudi je bil v javnosti izražen ponovno močan dvom v verjetnost dosege sporazuma s Sovjetsko zvezo o omejitvi strateškega orožja — SALT II., državni tajnik Cyrus R. Vance “ne izključuje možnosti sporazuma SALT do konca tega leta”.
Državni tajnik ni maral navesti nobenih podrobnosti o trenutnem stanju teh pogajanj, toda znano je, da je razpravljal o preostalih razlikah s sovjetskim poslanikom Dobrininom.
-----o------
Carter hvaiii rircžmo
CARTER IMA POLNO PODPORO JAVNOSTI V USTAUEVANJU DOLARJA
Amerikanci popirajo predsednikove ukrepe za ustalitev vrednosti dolarja na tujem v razmerju 57:23, v razmerju 56:24 celo v slučaju, da bi to vodilo v gospodarski zastoj.	-------_
SALT LAKE CITY, Utah. —
NEW YORK, N.Y. — Ameriška javnost odobrava ukrepe, ki jih je podvzel predsednik Carter zadnji dan oktobra letos za okrepitev in ustalitev vrednosti dolarja na tujem, v razmerju 57:24. Še značilnejše je to, da so se povprašani v razmerju 56:-26 izjavili za te ukrepe tudi v slučaju, če bi morali ti voditi do gospodarskega zastoja v ZDA.
Očitno je, da se javnost zaveda težavnega položaja, v katerem so se znašle ZDA, ko je njihov denar na tujem začel naglo drseti navzdol, ko je njegova vrednost napravam drugim valutam vstrajno padala iz dneva v dan. Sprejela je povišanje obresti, kar bo vodilo do omejevanja novih vlog v gospodarstvo in s tem v gospodarski zastoj z rastočo brezposelnostjo.
Prevladalo je prepričanje, da brez občutnih žrtev inflacije ni mogoče ustaviti, ustaviti pa jo je treba, če nočemo končno zaiti ne le v gospodarski rastoj, ampak v resnično depresijo.
Značilno in pomembno je, da podpirajo Carterjev program za omejitev inflacije in utrditev vrednosti dolarja ljudje vseh
dohodkom $7,000 ali manj v razmerju 43:31, črni v razmerju 41:39, člani delavskih unij pa v razmerju 51:35.
Običajno so vodile boj proti inflaciji v naši deželi republikanske vlade, ker so hotele s tem čuvati imetje svojih premožnih pristašev. Demokratske vlade so manj mislile na inflacijo, ko so skušale z obsežnimi javnimi programi pomagati revnim do boljšega življenja. Od tedaj se je marsikaj spremenilo, sedaj se vse politične smeri zavedajo škodljivosti inflacije in so pripravljene podpirati boj proti njej.
Boj proti inflaciji je trd, nevarnost večjega gospodarskega zastoja v zvezi z njim velika. Gospodarski zastoj zadene manj imovite in revne veliko hujše kot premožne, manj imoviti in revni, pripadniki delavskih unij in zlasti črnci volijo v večini demokratske kandidate. Nekateri računajo, da bodo ti lažje in voljnejše sprejeli trde ukrepe boja proti inflaciji vključno z nevarnostjo gospodarskega zastoja od demokratske vlade kot
Iz Clevelanda in okolice
od republikanske. Carter bi naj
sss	Krcasa:
življenje in kritiziral “našo mo-i Harrisa je pokaralo, da konser- “	“"°	poslov-
derno gibljivo družbo, ki vse vativci podpirajo Carterjev pro-
dovoljuje”. Ta družba slabi dru- gram v razmerju 55:23, politična' K°t je imel republikanec žino in družinsko življenje, po-'sredina v razmerju 61:23 in libe- Richard Nixon, v javnosti znan spešuje ločitve zakonov in je'ralna stran z 62:24.	j kot trd nasprotnik komunizma,
odgovorna za porast samomorov j Poklicno osobje je pripravlje- Sovjetske zveze in Ljudske ie-med mladostniki, je dejal pred- no tvegati gospodarski zastoj v publike Kilajske, manj sitnosti, sednik ZDA.	zvezi z bojem proti inflaciji v L o se je odločil za pomiritev s
Carter je govoril v Mormon ‘ razmerju 72:22, eni z dohodki komunističnima velevlastema, Tabernacle, kjer mu je cerkev $25,000 letno v razmerju podelila “priznanje družinske oni z visokošolsko izobrazbo v edinosti”.	| razmerju 69:19, toda oni z letnim
73:18, kot bi jo imel kak demokratski predsednik, pravijo nekateri
SLOVENCI BODO ŠE DOLGO "ZAČASNO" ZAPOSLENI V TUJINI
Ljubljansko “Delo” je o položaju Slovencev, ki so odšli pred leti na delo v tujino, objavilo nedavno sledeče razmišljanje.
II.
Tretje veliko vprašanje so “plače”. Posebej med akademsko k v a 1 if i c i r a ni mi strokovnjaki pogosto slišimo, da bi se sicer radi vrnili, da bi bili pripravljeni sprejeti tudi ustrezno nižje osebne dohodke, da pa seveda ne morejo z družino iti v razmere, ki bi jim pomenile bistveno nižji življenjski standard. Problem se zaostruje še v večji meri pri naših ljudeh, ki so si kot kovinarski delavci, šoferji, mizarji ali izurjeni elektrotehnični mojstri pridobili zelo visok ugled in u-strezne plače, pa tudi primerni življenjski standard. Če so mnogi še prva leta hote živeli “začasno” in v provizorijih, so danes že v lepih stanovanjih s kar bogato gospodinjsko opremo in telefonom, z avtom...
To spoznanje moramo takoj soočiti z nemogočimi razmerami v naši stanovanjski zmedi. Tudi če bi Janez Kranjc prodal veliko lastno stanovanje v tujini (lastnikov pa med zdomci ni več
malo!) in s 100,000 markami hotel kupiti kaj podobnega v Mariboru, Celju ali Ljubljani, kjer bi se želel zaposliti v industriji — se ne bi mogel vrniti. S svojimi prihranki zato mnogi gradijo hiše bodisi tam, kjer so podedovali zemljo, daleč vstran bd možnosti za ustrezno zaposlitev, bodisi ob morju ali v letovi-ščarskih krajih, torej za čisto dopustništvo. Le izjemoma so se naša gradbena podjetja in drugi investitorji stanovanjske gradnje (stanovanjske zadruge) uspeli številčneje povezati z vz a i n t e r esiranimi zdomci in jim ponuditi organizirano stanovanjsko gradnjo, povezano s perspektivno zaposlitvijo.
Eno temeljnih vprašanj v tem sklopu je malo gospodarstvo. Zdomcem že leta in leta ponujamo v roke spremenjene in dopolnjene zakonske predpise in jim dopovedujemo, da je zdaj dokončno rešeno vse, kar jih je poprej morda še lahko oviralo, da bi zibrali svoje prihranke in se vključili v zasebno dejavnost doma. Republiški zakon in politika pa sta zelo visoka pojma, ko gre za to, ali bo v Zgornjem Kašlju krajevna skupnost p r i p r a vljena kaj
konkretnega storiti, da bi se njen Janez Kranjc vrnil in naselil kot mojster za popravila gospodinjskih strojev. Že če telefona ne more dobiti, je kot obrtnik vnaprej “mrtev”! Lokacija, davščine in vse drugo so kljub lepemu republiškemu zakonu pogosto le teorija in ne zapirajmo si sami oči: čeprav nam storitvene o-brtne dejavnosti zamirajo, so največkrat ravno ustaljene o-brtniške strukture tiste, ki ovirajo razvoj obrti! Ta ugotovitev velja enako za visoke strokovnjake, denimo za zobozdravnike, ki bi se morda tudi posluževali zakonskih možnosti, če jih ne bi stanovsko združenje doma že vnaprej razglasilo za “nesocialistične”.
Da je potrebno razvijati malo gospodarstvo, s tem se načelno vsi strinjamo. Načelno. Ko pa gre za oblikovanje organizacij združenega dela ali za združevanje prihrankov za delovna mesta, nastajajo vedno znova tudi načelne razprave. V tem je ravno poglavitni razlog, da ostajajo kljub načelnim p o 1 i t i čn im stališčem vrata za zdomce, ki naj bi se predvsem vključevali v pozde, na pol zaprta. Ker ob-
činski politični organi prepuščajo reševanje teh reči le strokovnim službam (izdajanje dovoljenj in soglasij, davčna politika) se kandidati za ustanavljanje zasebnih (obrtnih) delavnic spopadajo s pravo birokracijo, ki na stari način jemlje črke predpisov, ne da bi hkrati razumela politično plat naših teženj.
Čeprav nismo križem rok in čeprav bi se v Sloveniji računsko, teoretično lahko zaposlili vsi rojaki iz tujine, nam šepajo informacijski tokovi. Zdomci še vedno težko izvedo za načrte, ki se snujejo v njhovi ožji domovini, za vse možnosti, kje bi se lahko ponovno vključili v domače življenje. Medtem pa minevajo leta, otroci doraščajo in končujejo celo srednje šole na tujem. Vsako leto postaja vse več zdomcev “zrelih” za sprejem v tuje državljanstvo (največ imigracijskih držav zahteva okoli deset let bivanja). Vse več je “skušnjav”, ki prenekatero družino pripeljejo do sklepa, da se poda v izseljenstvo, se pravi, da sprejme tuje državljanstvo. Navadno so • ti izgubljeni za naše načrte o vračanju zdomcev.
* V ,	*	’ «	*
pravijo
opazovalci, tako naj bi demokrat Carter naletel na manj odpora pri izvajanju svojega trdega programa boja proti infla-ciii.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je včeraj objavilo, da so življenjski stroški v letošnjem oktobru porastli za 0.8% in so 200.3% višji kot so bili leta 1987. To kar je tedaj stalo $100, je stalo v letošnjem oktobru — 11 let kasneje — $200.9.
PEKING, LR Kit. — Podpredsednik vlade Teng Hsiao-ping ie izjavil ameriškemu poroče-
, valcu R. Novaku, da je ponovno zavrnil predlog, da bi prevzel predsedstvo vlade namesto Hue, pohvalil je tudi pokojnega Mao Cetunga kot “velikega” narodnega krmarja, ko je bilo v zadnjih tednih mogoče brati na lepakih na zidovih Pekinga kar dosti kritike nad njim. Nekatera poročila trdijo, da zaseda v Pekingu Centralni komite Komunistične partije, njen načelnik Hua Kuo-feng je izjavil, da ne bo na zasedanju nobene “čistke”.
MOSKVA, ZSSR. — Iz Politbiroja, vrhovnega vodstva Komunistične partije ZSSR, je bil po poročilu Tass-a na lastno prošnjo zaradi slabega zdravja odpuščen Kiril T. Mazurov, prvi podpredsednik
Miklavževanje in letna seja—
Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ vabi mladinsko članstvo in starše na miklavževanje v soboto, 2. decembra, ob 2. uri popoldne v Baragovem domu^6304 St. Clair Ave. Po miklavževanju, ob 4. uri popoldne, bo istotam letna seja društva. Odbor vabi, da se članstvo udeleži letne seje v čim večjem številu.
Skupno sv. obhajilo—
članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, popoldne ob 1.30 pa sejo z volitvami odbora za prihodnje leto v šolski knjižnici pri Sv. Vidu.
Pratika in voščilnice—
Slovenska pisarna v Baragovem domu ima naprodaj še nekaj pratik Morhorjeve družbe iz Celovca za leto 1979 in voščilne karte za božič.
Za koroške študente—
G. in ga. Josip Voj e sta namesto cvetja na grob ge. Slave Milavec darovala $10 za revne koroške študente v pokojničin^ spomin. Odbor za pomoč koroškim študentom se jim lepo zahvaljuje.
Letne seje—
Carniola Hive No. 493 the Ma-cabees ima v soboto, 2. decembra, ob 2.30 popoldne letno sejo v starem poslopja SND na St. Clair Avenue. Na sporedu je volitev odbora in razprava o važnih društvenih zadevah, zato je vse članstvo nujno jn vljudno vabljeno.
Društvo Naš dom št. 50 ADZ ima v nedeljo, 3. decembra, ob treh popoldne sejo na domu tajnice Mrs. Jennie Pugely. Vse članstvo vabljeno!
Podružnica št. 47 SŽZ ima svojo letno sejo v nedeljo, 3. decembra, ob enih popoldne v SND na Maple Heights. Po seji bo (božičnica. Vse članstvo je vabljeno.
Hvala—
Tiskarna AD se zahvaljuje Rosaliji Zupančič z E. 60 St., ki je prinesla krpe in drugo odpadno tekstilno blago za čiščenje strojev. Tiskarna potrebuje vedno obilo take robe in bo hvaležna vsakomur, ki jo bo pripeljal.
Težko bolna—
Rojakinja Ursula Mazer, roj. Kuhar, je že od avgusta težko bolna v Shangri-La negovališču na 2400 Columbia Rd., Medina, Ohio 44256. Vesela bo obiskov sorodnikov in prijateljic.
vlade. Na njegovo mesto v Politbiro je bil imenovan Konstantin Černenko, dolgoletni varovanec Brežnjeva.
RIAD, S. Arab. — Kralj Kalid se je včeraj vrnil domov po svoji operaciji srca v Clevelandu in temu sledečemu okrevanju na Bahamih in v Švici.
ALGIERS, Al. — Švedski specialist, ki je ugotovil bolezen predsednika republike Bou-medienna, je odpotoval domov, ko je dognal, da bolezni ni mogoče ozdraviti. Bonme-dienne ima raka, ki uničuje krvna telesca in hrbtenični mozeg. Zdravnik mu je prisodil baje največ še kak mesec življenja. Med predsednikovim: sodelavci so se že začela trenja za nasledstvo.
jtllEUSKA POMOVBMl
/■VIVt'Ir t/ »e/%' nu— IlO lVl K
€117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
{ vi, da je Jones “govoril svojim vernim, da se je Father ! Priredili bomo tudi igrico an- maja 1.965 in njej opravil prvo 'Divine združil Z njegovo dušo”.	gelov in parkljev s sv. Petrom, sv. mašo. Slovenci so zapeli za-
Med Jonesovimi verniki je bilo okoli 70% črncev, to- , Ne bo vam žal, če boste prišli hvalno pesem “Tebe, Boga, hva-rej nad dve tretjini. Tudi V Jonestownu je bilo belih SO- % nedeljo, 3. decembra, ob 3. limo”. Privrela je iz srca. Proti razmerno malo.
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
r-ubiLsnecl Mon., Wed., iin., except holidays and 1st two weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 8 mesece Kanda in deželo izven Združenih držav;
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 pei year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition only — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
"'i'a*'
No. 173 Wednesday, Nov. 29, ’78
Jim Jones in Peoples Temple
Množični “samomor” članov socialistične agrarne komune Jonestown v Gvajani v soboto, 18. novembra, je iz-nenadil in zaprepastil javnost ZDA in postavil vprašanje; kako se je moglo kaj takega zgoditi v sedanjem stvarnem in tako prosvetljenem času.	-
Vzelo bo verjetno precej časa, predno bo celotno ozadje tega strahotnega defgodka raziskano in pojasnjeno. Zato je potrebno navesti znana dejstva, ki bodo olajšala razumevanje in stvarno sodbo. V prvi vrsti je treba dognati, kdo je bil Jim Jones in kaj je bil Peoples Temple.
Jim Jones je bil sin železniškega delavca, člana Ku Klux Klana, rojen v malem naselju Lynn v Indiani leta 1931. Kot otrok je imel zelo rad živali. Kjerkoli je našel kako zapuščeno žival, jo je pripeljal domov in skrbel za njo. Te si je znal pridobiti tako, da so ga videli, kot pripoveduje njegova sestrična Barbara Shaffer, da je šel po cesti s psom, mačko in kozo in celo s prašičem, ki mu je ubogljivo sledil. Ko mu je kaka žival poginila, ji je mali Jones pripravil pogreb in kot kak duhovnik blagoslovi!, njen grob...
Leta 1951 je Jim Jones uspešno končal višjo šolo v Ptichrnondu, Irid., ter se vpisal na Butler University, visoki šoli Christian Church (Učencev Kristusa), katera ima svoje središče v Indianapolisu. Tam je Jones 1. 1961 dobil “bachelor of science” iz vzgojnega študija. Delno se je tekom študija preživljal s tem, da je gojil in prodajal opice. Neki socialni delavec, ki je spoznal tedaj Jonesa, ga je privedel k upokojenemu izvršnemu tajniku “cerkve Kristusovih učencev” Bartonu Hunterju.
“On je bil močno podoben veliko drugim predanim in zavzetim mladim duhovnikom; ki so hoteli pomagati revnim ljudem,” je dejal Hunter o Jonesu, ki je začel zbirati svojo prvo skupino vernikov v bivši judovski sinagogi. Bila je ena prvih resnično rasno pomešanih kongregacij v Indianapolisu. Jim Jones je odprl “jušno” kuhinjo, ki jo je označeval kot “zastonjsko restavracijo”, in par negovališč za ostarele.
Dortha Hindeman je izročila v enega teh Jonesovih negovališč svojo tedaj 82 let staro mater, ker je slišala, da tam skrbijo za ljudi z vso ljubeznijo. Kmalu se je prepričala, da so bile razmere tam “strašne”, Jones je postopal z bolniki slabo. Spravljal jih je k svojim pridigam v cerkev, četudi za kaj takega stvarno niso bili sposobni. Mati Mrs. D. Hindeman je bila v sobi s 7 drugimi starkami, kjer je strašno smrdelo ...
Kasneje je Jim Jones odprl še eno negovališče, zavetišče za živali in dom za duševno zaostale v Ukiahu v Kaliforniji. Vse te ustanove so morale izhajati, kot pripovedujejo nekdanji sodelavci Jonesa, s skrajno pičlimi sredstvi. Jim Jones jih je pri tem uporabljal za zbiranje podpor.
Še v Indiananolisu si je pridobil zaupanje in naklonjenost Esther Mueller, ki'je svojemu sinu Edwardu dejala, da je “Jones največji mož, kar jih je Maj srečala”. Pridružila se je Jonesovim vernim leta 1952, ko je bil še ; metodist. Leta 1955 je prišla/k Jonesu m_ njegovi družini kot gospodinja in mu dala svojo hišo, pohištvo in vso drugo svojo lastnino, tedaj vredno kakih $26,000, kot pravi • njen sin.
“Jones je ustvarjal vtis dostojnega človeka... Ko sem nrvič srečal Jimmyia Jonesa, je gojil opice in imel zdelan Ford avto. Dve leti kasneje je imel lastno cerkev, neeto-vališče. Cadillac in več kosov nepremičnin. Edina razlika l med njim in kakim razbojnikom je bila v tem, da je on uporabljal Sv. pismo namesto revolverja,” je dejal Ed-: ward Mueller. 'f
Ljudje so začeli poklanjati Jonesu svojo lastnino okoli leta 1954, ko je ta, kot pripoveduje E. Mueller, napravil / prvega od svojih mnogih čudežev”. Mueller v te “čudeže” ni verjel in se zato tudi ni nikdar pridružil Jonesu. Mnogo Uh je Jimu Jonesu verielo, in ta ie kmalu imel veliko svojih vernih v Indiani, Ohiu in v Kentuckyju. Jones ie začel'“zdraviti raka” pri ljudeh, pripoveduje dalje E. Mueller. To so bile prevare, ki jih je vršil v sporazumu z zaupniki, ki seveda raka niso nikdar imeli... Prenekate-ri so tem “ozdravljenjem” le verjeli.
Leta 1961 je bil Jim Jones imenovan za direktorja žuoanove komisije za človekove pravice v Indianapolisu z $7,000 letne plače, kar za tisto dobo ni bil ravno majhen denar. Jones, ki se je potegoval za to službo, je uporabljal vsa sredstva za dosego postavljenih ciljev, ko je mesto zasedel. Nekateri so mu zamerili trdeč, da je preveč priganjal k najemanju črncev.
p j‘o ti koncu petdesetih let ie Jones obiskal “Father Divine”,, črnskega vodnika, ki je trdil, da je učlovečeni Bog hi ie ustanovil vrsto Skupnih domov ali “nebes” v slum ih New Yorka in Philadelphie.
Jim Jones je začel trditi, da je ponovno roieni Jesus Kristus. Lenin.'Bab (Bahijska verska oseba) in Father Divine. Eden Jonesovih nekdanjih sodelavcev Mills pra-
(Konec sledi)
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN 0K0LI0E
CHICAGO, 111. — Naš aljaški čuti prav dobro. Upamo, da bo izletnik nadaljuje s svojim, po- kmalu okreval! topisom. Takole pravi: “Ko je (	*
naš avto obrnil v Zlati dolini :	Miklavž bo prišel k Sv. Štefa-
nazaj, smo se kmalu spet usta- nu prvo nedeljo decembra. Mi-vili na prostoru, kjer si lahko za klavževanje bo v Farnem cen-$5 najemnine dobil posodo za iz- tru in ga priredi Slomškova so-piranje zlata. Ta posoda je bila botna šola.
že napolnjena z zemljo, v kateri | Prikaz božičnih običajev bo v bi naj bilo nekaj zrnc zlatega Muzeju za znanost in industrijo peska. Moja žena je poizkusila tretjo nedeljo v decembru ob srečo, skušal sem ji malo poma- J dveh popoldne. Slovenci bodo gati, toda šele s pomočjo našega vodnika smo izprali zemljo ter
popoldne v dvorano pri Sv. Vidu.
Miriam Staniša, učenka Slovenske šole pri Sv. Vidu
večeru pa so pd slovenski navadi in že tudi z ameriškimi primesmi uspeh “zalili” na slavnostnem banketu.
Slovenci so tako dobili svoj dom. Tu doživljajo domovino in Boga: za Miklavža, za Novo leto, za Materinski dan in še za druge priložnosti.
Dr. Alojzij Tomc je želel, da bi njegovo delo nadaljevali njegovi sobratje iz Slovenije. Naj-prej je prišel Ivan Dobršek. Se-
„	,	.	.	; daj mu pomagata oba brata
Pa vendar bore malo vemo o „ J	,	°	,	, . ,
„	Ceglar. Toda čutim, da bi bile
Ko so pred dobrimi dese-) f ,	v %: TT . .
’potrebne sveže moči. Upajo m
Naši najbliiji sosedi
CLEVELAND, O. — Hamil-tonska slovenska skupnost je nam Clevelandčanom naša naj-bližja kanadska bolj ali manj strnjena slovenska naselbina.
je ostalo nekaj zlatih zrnc na dnu posode. Ta zrna so nam dali v majhno stekleno tubo in tako sva le prinesla domov nekaj zrn zlatega peska iz Yukon-skega ozemlja.
' Na poti nazaj v mesto Dawson so nam pokazali moddrni dom za ostarele, v katerega so morali skoraj s silo preseliti prebivalce Zlate doline nazaj v mesto. Vsak, ki si je pridobil pravico do izpiranja zlata, si je na tem prostoru postavil skromno kočo ter tam živel. Leta so tekla in kateri so ostali tam, so postali stari, zlata mrzlica ni popustila in kot sem omenil, so jih morali s silo spraviti v mesto. Samo eden ni hotel iti nazaj v civilizacijo. Pokazali so nam njegovo kočo, kjer še sedaj živi, dasi je star nad 80 let. Pozimi je tam nevarno, ker je dosti medvedov. Poleti so visoko v gorah, kjer se pasejo in najdejo dovolj hrane, v zimi pa pridejo v dolino in je skozi zimo več ljudi žrtev teh živali. Če v mesecu avgustu koplješ zemljo 3 čevlje
njej. Ko so timi leti tam ustanavljali lastno slovensko župnijo, so se Hamil-tonci razmeroma pridno oglašali v obeh clevelandskih listih, Amerikanskem Slovencu, prav posebej pa še v Ameriški Domovini. Takrat so bili v Clevelandu kakor tudi drbgod, koder bero Ameriško Domovino’ iri ,A-merikanskega Slovenca, kar do-
prikazali slovenske božične običaje, zbor ‘Slovenska pesem’ bo ,	v . v. ,.	.	.	,,,
tudi zapel, morda bodo zaplesali ro P01^6111 0 Zi^	111 e 0
člani ŠARC. Slovenci moramo s syojo udeležbo podpreti take
prireditve.
Ga. Ana Gaber, poverjenica Mohorjeve družbe, ima še na razpolago nekaj izvodov življenjepisa “Škof Rožman, III. del”. Doslej je bilo prodanih v Chicagu 30 izvodov. So še premožni Slovenci, ki bi lahko žrtvovali $29.50 za prelepo knjigo. Ob njegovem smrtnem jubileju sezimo po njej!
V Jolietu je bilo lepo, ko so priredili “Večer v Sloveniji” v soboto, 11. novembra. Udeležili so se ga tudi člani ŠARC plesne skupine, ki so tam lepo zaplesali, naš čikaški kvartet: Vinko Rigler ml., Dale Trinko, Janez Burjek in Gombač, je zapel nekaj pesmi in. že priznanje.
h g
Iz domovine sta prejela g. Jože Virant in žena Mara žalostno vest, da je 2. novembra umrl Jožetov svak Marjan Kaves. So-
gioboko, naletiš spet na zmrznjeno zemljo. Ni čudno, pozimi jžalje! je tam 50-70 stopinj pod ničlo, |	* f
zima je dolga, poletje kratko, * Ga. Elizabeta Žefran in njena dolgo samo tri mesece. Ko je bi- hčerka Mary lin sta že več let la zlata mrzlica na višku, je mesto Dawson štelo 37,000 ljudi, danes pa, kdor le more, se skozi zimo preseli kam bolj na jug, tako ostane v mestu skozi zimo le kakih 600 ljudi. Mesto je tako daleč od civilizacije, da do letos niso imeli televizije in tudi radio se težko dobi. Novice iz o-stalega sveta so večkrat stare
po več mesecev, predno jih do- nost do vietnamske vojske bijo, tako so mi povedali ljud- padlo 668,276 Amerikancev.
delegatinji za konvencije Zveze pogreb niških direktorjev. Miss Mary lin je prav tako že več let članica odbora pogrebnih direktorjev.
*
Žrtve bele kuge večje od žrtev vojsk. V teku dveh vojsk, v katerih je bila udeležena Amerika vse od vojne za neodvis-
K Ti
so padli za svobodo domovine. ,Kaj pa prostovoljno ubita nerojena bitja, odkar je bila v Ameriki po zaslugi Vrhovnega sodišča legaliziran splav? V treh letih: 1970, 1971 in 1972 so umorili brezvestne matere in brezvestni zdravniki 1,530,000 nerojenih otrok. Čemu torej vpitje proti vojskam, ko pa je v lega-nas s purani ter z vsem, kar |bziranem splavu ubitih dvakrat zraven spada. Bilo je res dobro .toliko nerojenih otrok, kosilo in ko so ljudje odhajali, J
so si oblizovali ustnice, moški j Imamo sicer še, jesen, a diši tudi brke. Udeležba je bila prav po zimi. Listje bo kmalu odpi-lepa in je vse šlo hitro izpod hal mrzli veter. Pusto je v narok, vsak si je sam postregel, o- ravi. Slika starosti. Tudi jaz več-ziroma postregle so mu kuhari- .krat mislim, da me bo> enkrat ce, ljudje so poln krožnik do- /‘odpihalo’ ter me bodo djali “v brot odnesli k svoji mizi. Navzoča sta bila tudi domača gospoda, p. Fortunat in še neki gospod, katerega imena pa ne vem. Skrb za vse je bila na ramenih ge. Gizelle Hozian. Mene so prosili, da bi pomagal pri vstopnicah, a sem bolj gledal za božičnimi oglasi. Upam, da ga.
Ana Gaber ni preveč zamerila, i Sem pač porabil ugodno prib- j ko ... Prihodnje tako kosilo bo
je, ki tam živijo, stalno.
(Dalje)
Na Martinovo nedeljo, 12. novembra, smo imeli v Farnem centru prav lep praznik, kamor nas je povabil Slomškov krožek, kateri zbira prispevke za Slomškovo beatifikacijo. Bilo, j e Slomškovo kosilo in pogostili so
vanju Slovencev v Hamiltonu. Zdaj so pa med nami vsaj časopisne zveze redke, kar gotovo ni v korist ne enim ne drugim, najmanj pa skupni slovenski stvari tu v severnem delu A-merike.
Ko sem sedaj prejel od prijatelja Fathra Simčiča naj novejšo števiko Salezijanskega vestnika, glasila slovenske salezijanske družine, katera že 51 let izhaja v Ljubljani, sem bil zelo vesel, ko sem dobil v njem zelo zanimivo poročilo o slovenski skupnosti v kanadskem Hamiltonu. Ker je Salezijanski vestnik med nami v ZDA kakor tudi v sosednji Kanadi razmeroma naše redko branje, omenjeno poročilo o slovenskem Hamiltonu v njem pa ne samo za vse nas zanimivo, marveč' tudi koristno branje, zato se je naš list odločil, da gb v celoti ponatisne. Poročilo ‘se takole glasi in ima v Salezijanskem' vestniku naslov:
NAŠI Y HAMILTONU V KANADI
Trije slovenski salezijanci delajo v Hamiltonu za slovenske ljudi:	Dobršek Ivan in brata
Ceglar, Karel in dr. Stanko.
Hamilton leži ob jezeru Ontario. Nekdanjih prebivalcev Indijancev, je ostalo prav malo, preplavili so jih ljudje iz Evrope. Dežela je privlačna.
Tudi naši ljudje so med njimi. Povsod jih dobiš. Za boljšim kruhom so prišli. Nekateri so se ustavili v samem mestu, drugi v industrijski okolici. Iz vseh.predelov Slovenije so:	iz
Primorske, Bele krajine, Kranjske, Štajerske, najbrž pa največ iz Prekmurja (ali Slovenske krajine, kakor oni sami poimenujejo to svojo deželico med Muro in Rabo). Koliko jih je? Deset, sto, tisoč?
S seboj v novo domovino so prinesli tudi vero. Mnogi si jo žele ohraniti. Postavili so si do-' move, zraven pa še božji hram. In tu se začne salezijanska povest.
Duša dela za slovensko župnijo in cerkev je bil dr. Alojzij Tomc (ki živi sedaj tu pri nas v Clevelandu in se še pridno, čeprav je že upokojen, udejstvuje v našem slovenskem življenju). Vsi skupaj so po krščansko upa-to črno zemljo”. Taka je pač H proti upanju. Za dovoljenje je
naša usoda.
Ko se vas spominjam, vam
bilo treba hoje od Poncija do Pilata, pa ne samo enkrat. Zra-
Prihod sv* ilklavla k U Vidu
želim vse najboljše in vas po- ven pa še nerazumevanja, ovira-zdravljam	nja,, nasprotovanja... Pa je
“Toti Štajerc” delo vseeno steklo. Nabiralna
------o------	j akcija je uspela. Prireditve so
j se vrstile druga za drugo. Vse to je naše ljudi povezovalo v j vedno trdnejšo farno skupnost.
_______ | Postavili so lepo moderno dvo-
CLEVELAND, O. -r- Kakor'rano, katera jim začasno služi ob koncu' januarja, ko se bomo ’vsako leto, bo tudi letos sv. Mi- za vse: za prireditve, pa tudi za spomnjali Baragove smrti. :klavž obiskal vse otroke pri cerkev. Ta je še vedno v načr-*	1 Sv. Vidu. Prišel bo v spremstvu tu. Posvečena je papežu Grego-
Znani slovenski rojak in .angelov in parkljev. Vsi otroci riju Velikemu. Družinska prati-zdravnik dr. Leopold Humar iz'ga že težko pričakujemo, saj ka ga rada upodablja s tiaro na Riversida, 111., je pred kratkim pridne vedno bogato obdaruje, glavi in z golobčkom na rami. obhajal 70-letnico rojstva in tu- porednim pa parklji vedno kak- ! Dvorano-cerkev je hamilton-di svoj god. Na žalost se ne po- šno zagodejo.	ski škof blagoslovil v soboto, 22.
čakajo.
Tako je čas odšteval leta. Sedaj jih je že deset. Proslavili so ta jubilej, kot še spodobi. (Žal, široka slovenska javnost zanj ni kaj več zvedela!)
Kaj vse je potrebno za življe-nje slovenske skupnosti, da ne uione v pisanem svetu narodov, ki jih psi povezuje skupni jezik ;ali francoski ali še bolj; angleški! Župnijski svet. ima veliko dela:	vsako leto deset veselic;
potom delo Katoliške zveze z mesečnimi sestanki, občasnimi predavanji; nekaj posebnega je župnijski bazar; odsek za prosveto skrbi za razne nastope, igre, folklorne plese. Nastopajo tudi na kanadski televiziji. Tu se zlasti uveljavljajo mladi. Posebno zavzetih je 80 fantov in deklet. K prosvetnemu odseku spada tudi slovenska šola. Letos šolo obiskuje 61 otrok, razdelje-hih v pet razredov. Uče jih štirje redni in štirje pomožni učitelji odn. učiteljice, športni odsek ima 30 rednih članov. V župniji delujejo trije zbori: mešani in moški zbor in zbor deklet. Ob nedeljah so navadno štiri maše; ena je angleška. O-bisk doseže 600' vernikov. Enkrat na mesec je slovenska maša za Slovence v Kitchener ju in še v 150 km oddaljenem ontarijskem Londonu. Za vse je posebna duhovna priprava za Božič in Veliko noč.
Bodočnost slovenske župnijske skupnosti je v človeških in božjih rokah..
Poročilo je opremljeno z dvema dobrima slikama; saj pa je Salezijanski vestnik tiskan na dobrem papirju. Poročilo je napisal znani salezijanski brat Drago Senica, ki je v isti številki SV priobčil tudi poročilo o praznovanju praznika Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. (Pripombe v oklepanjih so od podpisanega.)
J. S.
Moj svat in moj čas
(Nekaj biserov iz Listov knjige “Moj svet in moj čas” ob spominu 95-letnice rojstva, 27. novembra 1883, velikega slovenskega pisatelja in pesnika dr. Ivana Preglja.)
KAJ JE ČUDOVITEJŠE KAKOR ROJSTVO DNE?
ROJSTVO ČLOVELOVE DUŠE
V	tisti minuti,
ko se mi duša iz zvezd je utrnila
b bitje in v bivanje, v drobnem telescu se v stvar je prelila
čista — kot voda planinka materi zemlji privrejo iz krila.
V	tisti minuti, ko si v življenje
moč kljubovati je osvojila’, v pesek in kamen dolbla in rila
in je močna, močnejša bila in je rastla in ni počila.
Ah, da ni tedaj minila, se ko v pesku vir stopila in se v zvezde preselila čista ko vir in zvezde!...
nost nas vseh, ki hočemo po Bogu v umetnosti služiti domovini kot svečeniki.
Zdrav kot zemlja in dober kot luč.
(Pisatelj Pregelj je radi bolezni po letu 1938 ohromel in je le s težavo leve roke pisal.)
“Da je le nekaj.” — Malo delam zadnje čase. Nič ne de, pišejo pa drugi. Čisto brez pesniškega posla pa le nisem. Tako sem dva meseca trudoma prevajal Mascagnijevo Cavallerio ru-sticano in še prej pred kratkim sem zložil prigodico, ko so v Trnovem v Ljubljani vsadili spominsko lipo. Nisem prevzeten, a prav mi je, zlasti, ker mislim, da se mi je vsaj konec tiste pesmi posrečil. Naj se tu zabeleži tista “modrost naših dni”, kakor pravim tam,
“da je tudi narod drevo,
za sonce in svobodo vsajeno,
a da mu za rast je potrebno eno:
. pogon iz: zemlje v — nebo.’
GLEJTE, PRIHAJA! — Zgodilo se je bilo namreč, kakor je bilo pisano, da bo padla z neba velika zvezda, sijoča kakor plamenica, in da bo padla na tretji del tokov v rekah in na žive vrelce voda, in bo mnogo ljudi pomrlo od pijače, ki bo grenka postala, strupen žolč.
Smejal bi se mi, ko bi rekel: nevarnejši je potnik kakor ropar in lopov. In tudi lopovi imajo svojo taktiko in ta je zelo nevarna družbi, ker se je sama ne sme posluževati. Vohajo noč in dan, da izvohajo žrtev in jo razmesarijo.
Iz samega hudiča mora biti vojska, taka vojska, ko umiraš, pa ne veš čemu. Samo eno je še hujše. Videl sem... ko je streljal ... brat na brata.
GOSPOD MIMOGREDE. — “Gospod Mimogrede so značilna osebnost sodobnega življenja. Gospod, Mimogrede niso hudoben človek, dasi mimogrede veliko grešijo, veliko dobrega prezrejo, veliko pohujšujejo. Mimogrede ubijajo nedolžnost otroških lic. Mimogrede kradejo smeh dekliških usten. Mimogrede skrunijo pokoj mater in mučenic. Gospod Mimogrede so čudno bitje. Vsestransko izobraženi, genij alno darovi ti, -o gospod Mimogrede vendarle bitje brez duše, brez. domovine, poosebljena fraza dvajsetih vekov človeštva. Mimogrede povedano, so gospod Mimogrede največji modrijan in največjj glupec vseh dob, nočejo slabega in ga delajo. Tako so Mimogrede poosebljen življenjski princip, ki je v sorodu principu zla, ki ga je izrazil Goethe v Mefistu. Tako so Mimogrede zelo hvaležen umetniški objekt, rekel bi skoraj snov za moderen problematičen epos ...”
Fr.
/Z NAŠIH VRST
Rexdale, Ont. — Spoštovani! Ker mi bo 6. decembra zapadla naročnina, jo s priloženim čekom ie sedaj obnavljam, da Vam prihranim delo obveščanja.
Z Ameriško Domovino sem vsestransko zadovoljna. Rada jo prebiram in vse v njej me zanima, kajti v mojem 88. letu starosti mi časa za branje prav gotovo ne primanjkuje, obenem pa me navdaja velika hvaležnost Bogu za dovolj bister vid in spomin, ki ga v svoji visoki starosti od Njega še vedno prejemam. Če bi še pošta dostavljala bolj redno Vaš dragoceni j mi list, bi bilo moje zadovoljstvo popolno.
| V upanju, da boste to mejo 'naročnino v redu prejeli in v ’pričakovanju še številnih izvodov Vašega dobrega časopisa,
Iskanje za prvotnim v člove-j Vas vse v uredništvu prav pri-ku v nas, po naravi, po Bogu in srčno pozdravljam! vsem našem etosu pa je dolž- 1	Frances Mehle
Ah, ti večno sveta noč!
Zaprtih oči se zamaknem v preteklost.
Na voglu s svetilke sneži in sneži na smreko božično, v osamljeno cesto, na zvon, ki z voščili iz dalje doni.
Priprtih oči se spet vrnem v sedanjost.
In vlaki drdrajo do zadnjih postaj od tržnic, delavnic in šol in uradov — le zvezde mi pletejo v morju smehljaj.
Odprtih oči se obrnem v prihodnost.
Iskalci Boga v pristanišču stoje in Mož in Devica, v naročju z Otrokom, in vsi po božično Ljubezen slave.
Razprtih oči se še enkrat povrnem.
Pod cestno svetilko že dolgo sneži.
Snežinkam zvenijo peruti srebrno.
Na prsih jim Jezusov križec žari.
Vladimir Koš, D.J.
||	Naročite Vaše božično voščilo
v Ameriški Domovini čim preje!
Voščite vsem Vašim prijateljem vesel Božič in srečno! ,novo leto z voščilom v Ameriški Domovini.	;
J Voščila bodo objavljana v Vseh številkah OD 29. NO-^VEMBRA DO 20. DECEMBRA 1978, v božičnih prilogah.
Izpolnite spodnji kupon in navedite kakšno voščilo že-! || lite, ali za $10 ali za $20 ali za $30 (z vključeno božično sli-i l^kico), priložite ček in pošljite vse skupaj na naslov:	l
Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland,^ I Ohio 44103. ali kličite tel. 431-0628.	f
sk Če želite objavo Vašega lastnega besedila v božičnem j t;voščilu A.D., dodajte še $5 (zaradi večje porabe časa stav- • Kaljenja).
Voščilo št. 1 — $10.00
Vesele božične praznike in
srečno novo leto!
VAŠE IME IN NASLOV
Voščilo št. 2 — $20.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO!
VASE IME IN NASLOV
Voščilo št. 3 — $30.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
&

SREČNO NOVO LETO!

VAŠE IME IN NASLOV
Naročam božično voščilo za $...
Ime ...........................
Naslov ..........................
Mesto ...................... Zip
Pošljite na: Ad Dept. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103
ZORKO SIMČIČ:
GUMBI
Samo pomislite, kako bi bilo na svetu, če bi ne bilo gumbov. So malenkosti, ki jih človek na svetu prezira, da včasih celo preklinja, a živeti brez njih ne more.
Tako je z gumbi.
Gumbi so različni po kakovosti in obliki, a eno lastnost imajo vsi in to je, da jih ni, kadar bi jih potreboval. Je že tako. Sežeš v žep po robec — izvlečeš gumb. Vsi žepi telovnikov so jih polni. Iščeš star zdravniški | recept — v ovojnici se bogve koliko časa že dolgočasi gumb. Ali'j
ni morda tako?
Drugače, čisto drugače pa je, ko bi ga potreboval! Rad bi poznal človeka, ki bi ga v takem primeru takoj našel. Ni ga! Ne takega človeka, ne takega gumba. In če preobrneš vse stanovanje, ga ni! Kakor zakleto! Sicer pa to vse vsakdo iz lastne skušnje.
Hočem reči, da za gumb ni važno, ali je štirioglat, trioglat, ploščat ali polokroglast, z dvema luknjicama ali s štirimi, ne! Važno je predvsem, da ga ni, kadar bi moral biti.
Gumbe delimo v dve vrsti: v gumbe, ki pomagajo zapeti oble-
((
Naznanilo društvenim tajnikom
[( Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases- (( menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti ' koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve-)) nih vesti in novic.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote se neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, I1L 60431).
Mary Hochevar, društvo št. 162, Tel. 481-0728 21241 Miller Ave., Cleve., Ohio
Ludmila Glavan, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleve., Ohio
Josephine Winter, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80 St., Clev., Ohio
ko, in v gumbe, ki pomagajo zapeti električnemu zvoncu.
Življenje brez prvih bi bilo nemogoče: v morali, literaturi ali koder koli drugod.
Kako bi na primer bilo, če bi ljudje nosili hlače v rokah! Mislim namreč, če ne bi bilo gumbov. In ko bi jih le za trenutek spustili...
Ti gumbi pa imajo žlahto, gumbiče pri ovratnikih. Oboji - prvi kakor drugi — so gonilni moment domačih dram, ki so tedensko na sporedu, ziasti v nedeljo zjutraj. Znana slika: mož si oblači srajco in si pripenja ovratnik. (Ne vem, zakaj se moram smejati ob tej podobi, ko je prav za prav tragična.) Med vratolomnimi gibi, polglasnimi vzkliki, narodnimi pregovori in škripanjem z zobmi sfrči gumbič pod omaro ali pod postejo ali kamorkoli, vedno pa tja, kjer ga ni mogoče najti. Ko se mož skloni, da bi ga poiskal, mu odleti še gumb s hlač in jo ucvre za svojim sorodikom.
Samo pomislite, koliko jutranjega tihožitja bi izginilo z gumbi iz naših domov! In koliko veselja, ko o Veliki noči najdeš pod omaro cele zbirke gumbov, ki se dolgočasijo. Ali pa: sijajna slika, kako si mož šiva gumb. Ha, ha! Tak prizor ima v vsaki komediji zajamčen uspeh. Ko neha šivati, ima vse prste preluknjane in srajco prišito na spodnje hlače.
Da, da! Gumb je važen faktor pri smešnicah, celo v gledaliških igrah ga uporabljajo in zdi se mi, da se svoje važnosti zaveda...
Kaj bi brez gumbov ljudje, ki mečejo prav svetle gumbe v puščice ali pa nabiralcu za kakšno socialno akcijo? Kaj bi se zgodilo? Cerkovnik ne bi imel lepe zbirke gumbov vseh barv, vseh stoletij in slogov in odpadel bi mu lep postranski zaslužek pri prodajanju. Kaj mislite, da so cerkovniki le po naključju obenem tudi krojači?
Koliko jeze bi bilo manj pri komisijah, ko odpirajo nabiralnike in najdejo namesto denarja gumbe. Celo sam predsednik komisije si zaželi, češ: No, tega človeka bi pa res rad spoznal.
In umetniki, ki so jim tla prevroča, pa se podijo med nebom in zemljo po vrvici s fižolovkami v rokah, navadno kaj kmalu (Dali« na 5. strani'
•	Potovanja skupinska la poedinci
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobijanje sorodnikov sa obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijave
M. A. Trave! Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 4419S Pbone 431-3506
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Za letos so nove naročnine AD za božična darila znižane: celoletna za ZDA na $23. za Kanado na $25, petkova na $7. To znižanje ie pobuda za nove naročnike in ne za obnovo starih naročnin
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
K II P O N
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
cesta .....................
mesto in država ...........
Za to darilo pošiljam znesek
Moje ime je ...............
Moj naslov je .............

• 3••••* ••«••»••••••••<


BEST WISHES
FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON Q AND HAPPY NEW YEAR!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
ŽELE FUNERAL HOMES, INC.
Dva razširjena in prenovljena pogrebna zavoda:
Office: 452 E. 152nd Street — 481-3118
6502 St. Clair Avenue — 361-0583
*
DOSTI PROSTORA ZA PARKANJE
VZORNA IN PRVOVRSTNA POSTREŽBA!
mesto in država
>••••*•••••••••••••*■•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••■
DA BI BLAGODEJEN MIR IN SREČA VLADALA V VAŠIH DOMOVIH IN VAŠIH SRCIH MED BOŽIČNIMI PRAZNIKI IN V LETU 1979
da bi potovali vedno prijetno in udobno, da bi radostni uživali naravne krasote Slovenije, morja in neba ter vseh krajev, ki jih boste obiskovali
VAM IZ VSEGA SRCA ŽELITA lastnika najstarejše slovenske potniške pisarne
HOLLANDER WORLD TRAVEL INC
971 East 185 Street — tel.: 692-2225 Offices in Cleveland, New York and Chicago
MR. IN MRS, AUGUST K0LUNDER
A MOST MERRY CHRISTMAS AND THE HAPPIEST OF NEW YEARS
THE CLEVELAND SAW & MEG. (0.	§
1173 East 58th Street
Cleveland, Ohio 44103
431-4211
VESELE PRAZNIKE — HAPPY HOLIDAYS!
ALBIN RESNIK FOOD MARKET
3583 East 81st Street Cleveland, Ohio 44105
Phone 641-5471
VESELE PRAZNIKE ŽELI
YALE FLOWER SHOPPE
CLEVELAND: 7916 St. Clair Ave. — 431-3370 tf WILLOWICK: Eisner: 31804 Vine St. — 943-1887
S'
Cvetlice za vse prilike!
Frank Gartroza and Josephine, Prop.
RMNE mm DUMA IH PO SVETU
Draginj a nas mori, ko cene vztrajne rastejo. V oktobru so se življenjski stroški dvignili kar za cel odstotek zaradi velikega porasta cen hrane. Izvoz je bil manjši, uvoz večji in naš dola: je postal še slabokrvnejši.
edsednik vlade Pierre E. Trudeau je napravil v vladi nekaj sprememb, da bi bila sposobnejša pri vodenju poslov in sprejemljivejša volivcem, ki bodo prihodnje leto pred julijem volili nov parlament.
Trudeau je ustvaril v vladi novo ministrstvo za gospodarski razvoj, ki bi naj posvetilo vse napore krepitvi kanadskega gospodarstva. Izročil ga je Robertu K. Andrasu, dosedanjemu predsedniku Treasury Boarda, oddelku, ki nadzira vse vladne izdatke.
z>.
Glavni poštar je objavil, da bo poštnina za pisma prvega razreda s 1. aprilom prihodnje leto dvignjena od sedanjih 14 na 17 centov, povišane bodo sorazmerno tudi vse ostale poštne pristojbine.
Opozicija v parlamentu je povišanje ostro kritizirala.
*
Finančni minister Jean Chretien je na pritožbe, da so uvožene pomaranče predrage, sveto-
Devet vodnikov'unij e poštnega delavstva je obtoženih nepokorščine in upora zakonu ter u-tegnejo biti kaznovani z do 2 let zapora, če bodo obsojeni.
Zastopnik Unije poštnega delavstva F. Walden, ki je na letni konvenciji Federation of Labor v Vancoverju, B.C., razkril pismo avstralske unije kanadski vladi, je pripomnil, da ta za tako podporo ni prosila. On sodi, da Avstralci mislijo resno in da bodo stvarno prekinili vse zveze med Kanado in Avstralijo, če Kanada njihovega svarila ne bo upoštevala.
*
UNESCO, ustanova ZN za znanstveno, kulturno in socialno dejavnost, je sprejela kompromisno besedilo resolucije o javnih občilih, ki opušča predlog državnega nadzora nad javnimi občili, kot ga je prvotno predlagala Sovjetska zveza in so ga podpirale države Tretjega sveta. Predstavniki zahodnih, demokratičnih držav so se nadzoru uprli in končno prevladali s“prostim tokom” informacij.
*
Član nekdanje Kvibeške osvobodilne fronte Jacques Lanctot, ki živi v Franciji, je v razgovoru na Radio Canada dejal, da ni bilo nobene tuje države za


Spominska plošča pionirju planinstva
Na rojstni hiši pionirja slovenskega planinstva na Ločkem
z nižjimi dohodki okoli 55 % celotnega dohodka za hrano.
dinarjev mesečnega dohodka na družinskega člana, po 8 odstotkov tega dohodka za meso v tej ali oni obliki. Osem odstotkov
vrhu pri Sv. Benediktu v Slov. dohodka pa porabi za meso tudi goricah, Frana Kocbeka, so od- družina v najvišjem devetem krili spominsko ploščo. Za to razredu, kjer pa pride po 2,337 slovesnost se je Planinsko dru- dinarjev na družinskega člana, štvo Lenart odločilo ob 115-let- j In tako iz prvih osmih od-nici njegovega rojstva, 85-letni- stotkov dobimo 0.75 kg mesa, iz ci Slovenskega planinskega dru- drugih pa 3.74 kg (če računamo štva, 30-letnici PZS in 200-letni-,mes° povprečno po 50 din), ci prvega vzpona na Triglav. j Toda naj še kdo reče, da osem Na Ločkem vrhu je bila ob tej odstotkov ni osem odstotkov!
priložnosti krajša slovesnost. Pripravili so tudi predavanja o Savinjskih in Kamniških Alpah.
Privlačnost uradniške mize
Pod tem naslovom je objavil neki Janez Odar v ljubljanskem
Lahko je tudi petkrat več.
Vlado Jarc (Delo)
“Razseljena oseba”
Ljubljansko Delo je zadnjič sporočilo:
“Drago Jančar, pripovednik
listu “Delo” obsežnejše poročilo mlajšega slovenskega rodu, je o rasti števila uradništva v SR po naročilu Viba-filma napisal Sloveniji.	j scenarij za celovečerni film
Od leta 1975 do konca 1977 se ! “Razseljena oseba” (Displaced je število zaposlenih v državni Person). Delo govori o danda-upravi in v strokovnih službah našnji usodi belogardistične e-povzpelo od 11,773 na 17,238. imigracije.”
To povečanje pomeni 46-od-( “Razseljene osebe” so bili stotno rast, za katero “stoji” 17 bivši prisilni delavci v Hitlerje-odstotkov več zaposlenih v ožji vi Nemčiji, bivši jetniki politič-občinski upravi, 12-odstotno po- nih in delavskih taborišč v
Gasilstvo
V Sloveniji je čez 65,000 prostovoljnih’ gasilcev, 8 poklicnih in 1,330 prostovoljnih gasilskih društev in enot. Škoda, ki jo povzročajo požari, narašča iz leta v leto. Poročilo v ljubljanskem Delu pravi, da je v čez 80% kriv požara človek iz malomarnosti, nepoučenosti in kršenja predpisov v varnosti pred ognjem.
Samo v petih požarih je letos ogenj napravil preko 36 milijonov dinarjev škode.
Priprava komun
Na 22. zborovanje Stalne konference mest Jugoslavije, ki je bilo 13. in 14. oktobra, so “središčno” pozornost namenili razvoju samoupravljanja v “komuni” (zaenkrat imajo v Sloveniji občine). Na sestanek je prišlo 900 delegatov iz 287 mest v Jugoslaviji in 14 delegacij iz inozemstva.
val tem, ki so se pritoževali, naj , dejanji, Ki jih je vršila Kvibe- večanje števna delavcev v dr- Nemčiji in na področjih pod pustijo pomaranče in jedo rajše osvobodilna monta 1. 1974. žavnih organih na ravni repub- njeno zasedbo, skupno preko 10 jabolka.	>	*	like ter kar 3>582 “novincev” v milijonov ljudi, katerih oskrbo
Cene	vsega	uvoženega	blaga	| Tekom enodnevnega obiska	uradih samoupravnih interesnih	je prevzela po sklepu zavezni-
rastm -	tep'a	ni	mogoče	spreme-	[ameriškega državnega tajnika	skupnosti, Kjer je zdaj ze več	skega vrhovnega poveljstva
r .. /'•„ j, V	!C. Vance-ja v Ottawi je prišlo kot 5,000 zaposlenih. V zadnjem UNRRA, ko so zavezniki zlomili
j€	rati	pri	:x razčiščehja spornih vprašanj	času so se p*ovečald tudi zborni-	Hitlerjev vojni stroj in zasedli
stalni rasti življenjskih stroškov	v takl meri, aa je pričakovati,	ce od 140 na 240 zaposlenih.	Nemčijo. Tem so se pridružili še
da bo do konca leta izdelan spo-	Število zaposlenih v bančništvu	deset tisoči beguncev iz dežel
razum o ribolovu med ZDA in	in zavarovalništvu se je skoraj	jugovzhodne Evrope, ki so pri-
Kanado v Atlantiku.	.podvojilo, družbene organizacije šle s sovjetsko podporo pod ob-
*	iPa po novem zaposlujejo skoraj last komunistov. Ti so bili urad-
Vietnam je danes prav tako	2,000 ljudi, med tem ko so jih še	no vodeni kot “begunci”, v kar
razdeljen, kot je bil v času, ko	pred kratkim le nekaj več kot	so preimenovali kasneje tudi ti-
je bil v Saigonu še Van Thieu.	; 1,000. Podobna gibanja kot po	[sje “razseljene osebe”, ki so od-
Uradno so po zasedbi Južnega	dejavnostih beležijo tudi po ob-j klonile povratek v svoje domo-
Vietnama v Hanoiu leta 1976 .močjih, med katerimi je poseb- vine, kjer so prišli na oblast ko-proglasili “zedinjenje”, toda ko- jno zgovoren ljubljanski primer: jmunisti.	1
zahteve po povišanju plač. Minister se zavzema za varčevanje in za opuščanje potovanj na topli, tuji jug. Dejal je, da je družina huda nanj, ko je odločil, da tudi letos ne pojdejo preko božičnih praznikov v Florido, ampak bodo šli namesto tega smučat v domače predele pokrajine Quebec.
Kanadska državljanka Asta Sokow, ki je bila preteklo poletje prijeta v Sovjetski zvezi, ko je hotela od tam skrivaj odnesti drugulje in ikone, ter nato obsojena na 8 let zapora, je bila pomiloščena in ji je bilo dovoljeno, da zapusti Sovjetsko zvezo.
*
Predsednik vlade Trudeau pripravlja obisk Pariza in Londona pred 15. decembrom, ko bodo končana v Ženevi v Švici sedanja trgovinska pogajanja o znižanju carin in drugih olajšavah za mednarodno trgovino. G tem bi predsednik kanadske vlade rad razpravljal z državnimi vodniki Zahodne Evrope, koncem meseca decembra pa
misli obiskati Jamaico.
*
Ko bi ZDA rade podaljšale plovno dobo po reki sv. Lovrenca, so kanadski strokovnjald polni dvomov, če je to možno izvesti brez večjih težav. Sedaj je vodna pot po reki sv. Lovrenca v Velika jezera in iz njih od-prta 8 mesecev in pol. Nekateri v ZDA sodijo, da bi bilo mogoče to vodno pot ohranjati odprlo skozi vse leto. Vprašanje je seveda, če je to res možno in izvedljivo ob znosnih stroških.
Avstraska unija poštarjev in uslužbencev telekomunikacij je v posebnem pismu predsedniku kanadske vlade P. E. Trudeauju sporočila, da bo prekinila vse zveze med Kanado in Avstralijo, ee bodo vodniki unije poštnega delavstva kaznovani, ker .sklepu parlamenta, da . . ja nega štrklka ko-
munistična oblast oba dela tam jih je predlani med 2,600 Vietnama še dalje ohranja lo- novozaposlenimi kar 1,500 našlo čena. To naj bi pomagalo k; delo v negospodarstvu, pri če-prevajanju nekdanje kapitali- imer so prednjačile banke in za-stične ureditve v socialistično,'varovalništvo s 400 novimi de-poroča kanadski novinar John lavci.
Fraser, sodelavec The Globe & Mail iz Toronta, poročevalec tega lista v Pekingu, ki je nedavno končal štiritedenski obisk v Vietnamu.
*
Kanadska industrija je v tretjem četrtletju 1978 delala z 87.% celotne zmogljivosti, največ od leta 1974.
*
The British Columbia Federation of Labor je izvolila za no-
mso
Čeprav moramo upoštevati, da so mnoge samoupravne interesne skupnosti v tem času komaj zaživele, državna uprava pa se je prilagajala ustavnim spremembam na področju komunalnega sistema, so podatki kljub vsemu zaskrbljujoči. Ekstenzivno zaposlovanje je namreč mno-gokje še vedno bolj kot odraz novih potreb posledica negospodarnosti upravnih in izvršnih postopkov. Ugotavljajo tudi, da
Izgleda, da nameravajo , v Ljubljani izdelati film o življenju zadnjih, ko govorijo o “belogardistični emigraciji”.
vega predsednika na letni kon- Je treba marsikdaj na račun ne-venciji Jima Kinnairda, ki je za strokovnosti delavcev zaposlo-zmernejšo smer, kot jo je ta u- vati nove ljudi, ne nazadnje pa nijska skupnost zastopala doslej tudi vem°.’ da Pri preobrazbi u-pod vodstvom odstopivšega G. prave se niso izkoriščene vse or-
Johnstona. Njegov kandidat za predsednika Bob Donnelly je podlegel Kinnairdu s 452:625 glasovi.
ganizacijske možnosti.
le 1.75 milijona
ZDA so dovolile Franciji, da proda jedrski reaktor ameriške- tomobilov, pa ga tipa LR Kitajski, če ta dobi telefonov.
zagotovilo, da Kitajska tega ne Telefona v nekaterih krajih bo uporabljala za izdelavo jedr- že desetletje kratkomalo ni moškega orožja.	goče dobiti.
Več avtov kot telefonov
Po uradnih podatkih bo do konca letošnjega leta v Jugosla- -jgj izkopanih starin kot e-viji okoli 2 milijona osebnih av- dinstven muzej na prostem, kjer
Misel na muzej na Mostu na Soči opustili Most na Soči, kot sedaj imenujejo Sv. Lucijo na Tolminskem, je znan po svojih naseljih iz prazgodovinske dobe. V zadnjih letih so veliko kopali, ko so pripravljali razne nove gradnje. Pri letošnjih izkopavanjih so odkrili imenitno ohranjeno hišo iz dobe 600 do 300 let pred Kristusom, s kamenitimi temelji, lesenimi stenami, z u-dobnostjo in prostornino, ki pričata o nepričakovano visoki stanovanjski kulturi tiste dobe na tem področju sedanje Slovenije, pa tudi o spretnosti tedanjih graditeljev.
Presenetila je dalje livarska delavnica, ki predstavlja posebno arheološko vrednost.
Prvotno so mislili, da bi ohra-
U.h st-; na< vrnejo
naj bi obiskovalci imeli priložnost srečanja ž davnino. To misel so kasneje opustili in sedaj so odločeni vse izkopano prekriti in zazidati, le nekaj'manjših stvari bodo spravili v mu-
Predsednik Zambije Kaunda	Vendarle enako	zej kot ostanke značilnosti stav-
je mnenja, da je vlada bele Verjeli ali ne: vsi potrošimo barstvaJpredrimske in rimske manjšine v Rodeziji še premoč- enako za meso, za tisto sveže in dobe v Mostu na Soči. na, da bi se podala pritisku Ve- ono predelano.	—-—
like Britanije in ZDA in spre- Tako pravi jugoslovanska sta-	Sestava hrane
jela njihov predlog za uvedbo tistika, ki ji moramo verjeti, če- ■	rjj zadovoljiva
vlade črne večine v Rodeziji. prav tudi vrabci čivkajo, kako Ljubljanski list poroča, da Ta izjava je pripravila po- je statistika največja laž. Dokaz 47% slovenskih delavcev ne zaj-slanika ZDA Andrewa Younga za takšno verodostojnost stati- trkuje, 12% jih ne malica, ne o-do tega, da je opustil svoj na- stike je tudi tale odstotek o me- beduje jih 8% in 22% jih ne ve-meravani obisk v Lusaki.	su.	čerja. Nato ugotavlja, da v pov-
------o------	Statistika namreč ugotavlja, prečju v Sloveniji jedo dovolj,
dr: ' vab V-‘.L članska družina iz vendar sestava hrane ni zado-tistega, v katerem pride po 471 voljiva, četudi gre pri! družinah
JE TIRAJTE ST OVENSKE TRGOVCE
V Sloveniji so umrli:
6.	novembra
V	Ljubljani:	Jožica Juvane,
Stanislav Rožič (iz Stanezic), Minka Babic, roj. Dernovšek, Franc Capuder, Hilda Gaberšček, roj. Wilde, Milka Der-melj, roj. Simončič, Mirko Marinkovič;
v Notranjih goricah: Frančiška Kušar, roj. Selan; v Kopru:	Ivica Knific, roj.
Bratuž;
v Celju: Antonija Glas, roj. Teran;
v Robu: Dominik Marolt.
7.	novembra
V	Slivni: Jože Vrtačnik;
v Ljubljani: Rozalija Primožič, Jože Kastelic, Cecilija Merhar, roj. Beber, Jože Biber, Jože Perme, Marija Mihelič; v Radovljici: Ana Pirih, roj. Švab;
v Rimskih Toplicah:	Marija
Jančar;
v Trebnjem: Matija Sila; v Murski Soboti: Jože Kous; na Raki: Neža Bon, roj. Šribar.
8.	novembra
V	Starem trgu: Lojze Gričnik;
v Tacnu:	Tončka Brank, roj.
Kovič (Sodarjeva iz Tacna); v Domžalah: Feliks Černe; v Velenju: Anica Turnšek; v Ljubljani: Bogdan Skoberne, Avgust Vičič; v Trstu: Frane Tončič; v Metliki: Stanka Movarec; v Dol. Logatcu: Avguštin Molk; na Viču: Pavel Velkavrh.
9.	novembra
V	Sostrem: Jože Cankar;
v Logatcu: Dušan Tollazzi; v Ljubljani: Marija Benigar, roj. Pokovce, dr. Miroslav Saje, Staša Hofman, Štefanija Klemenc, Ivan Stopar; v Hrastniku: Adolf Kovač, Lovro Pirnovar;
v Hrastovju-Dolu: Jože Šav; v Trbovljah: Jože Cenkar; v Podkarju: Anica Turnšek, roj. Jevšek.
10.	novembra
V	Sori: Eleonora Piesec;
v Občicah: Ijflarija Zamida, roj. Malchin;
na Dol. Kamencah: Slavko Nadu;
v Ljubljani: Franc Sluga, Kata-^ rina Jerše, roj. Marinček; na Bledu: Anton Woernig; v Blagovici:	Frančiška Cerar,
| roj. Urankar (Gobarjeva ma-| m a);
v Apneniku: Jože Redenšek.
11.	novembra
V	Ljubljani:	Barbara Kelšin,
roj. Gold, Martin Uhan, Lojze Orehek Franc Kadunc, Katarina Hlebec, roj. Grahek.
v Izoli: Milka Smerdu, roj. Ka-
luža;
v Sr. Jaršah: Miro Gabrič; na Vrhniki: Milan Kozlovič; v Zupelevcu: Ivan Sevnik.
13.	novembra
V	Ljubljani:	Silva Adamovič,
roj. Japelj, Ludvik Bradeško, Darko Kin, Štefan Zagorjan, Ana Kajtna, roj. Žagar, Ag-neza S t o j a n o vič, roj. Vol-čanjk, Marička Hočevar, Andrej Grum;
v Ormožu: Franc Šumak; v Polju: Janez Boštjančič; v Črnučah: Franc Črnivec; na Igu: Alojzija Škraba; v Litiji: Ivan Žunko; v Dolenjem jezeru: Franc Kebe; v Sevnici: Martin Lipoglavšek.
14.	novembra
V	Križah: Albin Oblak;
v Ljubljani: Joško Parte, Marička Hočevar, Stanka Marje-tič, Jožefa Tomšič, roj. Mo-žek, Tončka Žvar, Oton Vreča, Marija Kovač; v Sevnici: Stanko Požun; v Komaniji: Pavla Škof, roj. Kovač (Tišlerjeva mama); v Kamniku: Marija Uršič, roj. Grad;
v Kočevju: Boris Tanče (iz Trate pri Kočevju); v Mariboru:, Anica Napast, roj. Predan;
v Domžalah: Viktor Resnik; v Mostah pri Kamniku: Francka Ahlin, roj. Lukane; v Celju: Viktor Hostnik; na Stari Vrhniki: Tončka Ogrin, roj: Debevc;
v Kresnicah: Martin Špunt.
j CLEVELAND. O.
MALI OGLASI
St. Jerome’s
5—5 Double $29,900
Grovewood Double
5—5. Dining Room $33,000
George Knaus Real Estate 819 E. 185 St.
481-9300
House for Rent
C rooms off E. 185 St. Older couple preferred. 531-9232.
(173-177)
For Rent
5 rooms on Bonna Ave., 1 child accepted. — Elderly couple preferred. Call 361-0033.
(173-174)
APARTMENT FOR RENT
A modern apartment with 2 bedrooms, gas furnace in the E. 70th and St. Clair Ave. area. Call 431-4849 and ask for Bob-
(172-174)
For Rent
3 unfurnished rooms and bath on East 71 St. off St. Clair. To adults. Garage. Call 361-0989 after 5 p.m.
(168-177)
Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje St. Clair in E. 63 St. oddajo. Kličite 432-1323.
___________________________(X)
Help Wanted
15.	novembra
V Celju: Antonija Sajovic; v Ljubljani: Olga Leonardič, Bernarda Rjavec, roj. Šulc, Ida Verhek, roj. Pregelj; prof. Ferdo Juvanec, Emilija Wagner, roj. Planinec, Franc Bajec, Janez Virant; v Dravljah: Vida Vouk; v Polju: Stane Zajc; v Šentrupertu na Dolenjskem: Jože Zupančič; na Vranskem: Franc Dormis; na Studencu: Karel Kočar; v Braniku: Franc Ličen; v Litiji: Srečko Jurca; v Ilirski Bistrici:	Slavoj Kre-
gar.
Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do l. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E 221 St., Euclid, Ohio 44117.
CLEVELAND, G
MALI OGLASI
Single Home for Sale 4 bedroom Colonial. Large rooms. Completely updated. 2 car garage. On Edna Ave. Asking in the 20’s.
R. J. Dvorak Realty 944-5999
(172-174)
Help Wanted
Cook wanted for factory lunch business, experienced preferred-— week days only.
Call G21-4550 or 361-0158
(173-174)
Help Wanted
Woman for General Offic6 work. Good at figures - light typing.
State Supply Co.
681-8182
(170-174)
Cleaning Woman
2 days per week — reliable) references, must drive, Lynd' hurst. — Call 461-1380.
(173-175)
General Labor
Several permanent full time openings with growing com' pany. Apply in person at
E. 78th and Aetna Ed.
(173-178)
Help Wanted
Se! Up ian Wm lepairrM
Must be experienced in work' ing with automotive type, higk volume progressive dies and presses. 15 - 300 ton pressed Rapidly growing progress^6 metal stamping organizati011 needs mature and responsibl0 individual. Top pay and excel' lent fringe benefits. 14 P3*8 holidays. 5 days sick pay. tW3 weeks vacation after first yea*' Clean, friendly work atm°s' phere. — Apply:
Olmiand Isfal
Products
FOR RENT
On School Ave., 4 rooms upstairs, preferably elderly couple. 943-3893
(172-174)
Open Sunday 2-5 F.M. 18320 Marcella Rd. off Lake Shore Blvd. New double 6-6, 3 bedrooms, formal dining, large lot—60x240.
18004 Marcella Rd.
4 bedroom BRICK — large kitchen, formal dining, huge lot, mint condition.
By Appointment Willoughby Hills ' Executive BRICK Ranch, attached garage, 4 bedrooms, basement, acre lot.
ask for Carol or Frieda Bob Anderson Realty 261-3200 or 531-9189
(173-174)
2019 Center St. Cleveland, Ohio Personnel Office
(173-1^
Help Wanted
lai^rai Factory Lalscr
Rapidly growing progress!^ metal stamping organizati051 needs mature and responsihl0 individuals for general factoD labor.
Top pay and excellent frihs benefits. 14' paid holidays. Eivg days sick pay. 2 weeks vacati051 after first year. Clean, friend^ work atmosphere.
Apply:
Cleveland ieial Pradiisis
2019 Center St.
Cleveland, Ohio Personnel Office
(173-1^


mwmmmmm
BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
I ED PIKE ,
1 LINCOLN-MERCURY |	INC.
P
9S47 Mentor Ave.
|	MENTOR, OHIO 44080
I 942-3191	357-7533
^ (Cleveland)	(Mentor)
| VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V
|
f?	NOVEM LETU
17010 Lakeshore Blvd.

Telephone: 531-6300
1053 East 62nd Street Telephone 431-2088
------1
WISHING YOU AND YOURS THE MERRIEST OF CHRISTMASES AND THE HAPPIEST OF NEW YEARS’.
HAFLE HEtSHTS 6ATEBHMI
17330 Broadway	Maple Heights
»» Oznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo wj Catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo Prevzamemo popolno odgormrnost. Na razpolago vseh vrst perutnina. Se priporočamo:
Mtm in mm
Tel.: v trgovini MO 3-7733
ime mmm hen's skop
®217 St. Oair Avc.	881-1333
Vseie božične praznike in. srečno novo leto želimo Vsern našim odjemalcem in vssni rojakom. Hvala za za-upanje, priporočamo se za' bodoče.
MERRY CHRISTMAS SEASON ;
A T.TTA a T-T A -puv MTWr VTP A T7
G U M B1
(Nadaljevalne p 3. stratoi zapustijo svoj vzvišeni poklic in pristopijo h kakemu večjemu krojaškemu podjetju za solastnike z veliko zalogo uporabljivega materiala.
Kaj bi brez gumbov moj prijatelj Ščuka, priznan literat in soliden mož? Kadar se srečava na ulici, me nagovori in me potem ves čas drži za gumb, kakor bi se bal, da mu odfrčim. Toliko časa mi ga vrti, dokler mu slednjič ne ostane v i’okah. Ljudi, ki trpe za to boleznijo, je mnogo. V drugi vrsti so taki, ki delajo te poskuse na sebi in to toliko časa, da imajo vse gumbe v hlačnici ali v škatlici za vžigalice, tam pa, kjer bi moral gumb biti po svoji službeni dolžnosti, gleda v svet le nekaj prestrašenih kocinic, ki čakajo novega naseljenca ...
Koliko zabave bi zgubili z gumbi? V ljudski šoli sem le malokdaj prišel domov s popolno zbirko. Ne pravim, da je bilo to zabavno zame, niti najmanj, vsekakor pa za one, ki so mi jih porezali — navadno že po šolski uri.
Koliko gorja bi bilo brez gumbov! Ne bi se mogli pravilno odločati v važnih zadevah, kakor se lahko zdaj, ko nam je treba samo prešteti gumbe: da — ne, da — ne, da! Torej: da! Če ti zadnji gumb manjka, je seveda “ne”! Najlepši dokaz, da je govorjenje o usodi budalost in da so vsemu krivi le gumbi.
Potem pa še zadeva z dimnikarji in belimi konji. Koliko sreče bi ušlo človeku, če se ne bi ob njih snidenju prijemal za gumbe. Obupno bi bilo, kajti prepričan sem, da se vsaj polovica vseh ljudi krepko prijemlje za gumbe. Nič ne škodi, da niso poponoma prepričani o resničnih posledicah tega prijemanja, med katerimi je najbolj gotova ta, da ti po dvajsetih srečanjih ostanejo vsi gumbi in hlače v rokah. Prav gotovo sreča, da imamo še roke . . .
Potem so še gumbi, ki so bolj pritiskalnega značaja. Recimo pri zvoncih. Kakšen užitek ima človek, ko vtakne poleg gumba zobotrebec in odide! Zvonec besni! ... Nekateri so mnenja, da to kvari gospodinji živce, medtem ko drugi sodijo, da je treba tudi gospodinji sredi dolgočasnega dela nekoliko zabave. Drugače je seveda, če ti začne zvonec brneti opolnoči, stanuješ v šestem nadstropju, pa ne znaš odklopiti toka. Vsekakor zelo zanimivo za psihološko opazovanje!
Posebno poglavje so gumbi pri pokvarjenih avtomatih. Potisneš skozi špranjo dva kovanca in ti že prileti po žrelu milo za britje, film pa še oba kovanca nazaj. Kdor je količkaj podjeten in ima vsaj nekoliko smisla za gospodarstvo, stalno podpira to tvrdko. Navadno taki ljudje že po enem tednu začnejo s trgovino v malem ...
Toliko o gumbih! Človek mora nehote priznati, da je gumb skoraj živo bitje. Svetuje nam, zabava nas in jezi, prinaša nam srečo, prerokuje nam, skrbi za našo moralno zdravje, skrbi za telovadbo (iskanje pod omaro), nas varuje prevelikih izdatkov (nabiralniki!) — skratka: on je naš naj večji prijatelj in mislim, da ne bi bilo napačno, če bi imenovali po njem vsaj eno mestno, ulico.
Samo pomislite, kaj bi bilo na svetu, če bi ne bilo gumbov. Jamčim, da se svet v enem tednu podre...
Vesti h Slovenije
Zastarana stanovanja
Stanovanja v “družbeni lasti” v Piranu so “zastarana”, saj je bilo od tega stanovanjskega fonda kar 76% zgrajenih pred letom 1900.
Podobno je'V; Izoli, kjer stara stanovanja izpred 80 let predstavljajo 50%, v. Kopru pa 35. Mnoga družbena stanovanja sploh niso primerna za bivanje.

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO!
JULIA MAROLT
SLOVENSKA
GOSTILNA
1128 E. 71st St.
1129 E. 68th St. Telefon: 361-7500
Pristni legalni likerji, dobra vina, pivo in prigrizek
Se toplo priporočamo
VOŠČIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
Naše podjetje Vain nudi kompletno izbiro pohištva za Vaš dom po najnižjih cenah.
NORWOOD FURNITURE ML
6202 St. Clair Ave,
361-3634
SREČNO
NOVO
LETO
Mr. in Mn. JOHN 1. SiJMS in ris.
HKES A, SUMI, JR.
FLORIST - CVETLIČAR 1X6620 St. Clair Avenue HEnderson 1-8824£| §
BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON ^ | AND HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS!
Best wishes for
a Merry Christmas and a Happy New Year
Min’s Beauty Salon
G430 St. Clair Ave. 361-7157
Lastnica MINNIE KADER želi vsem gospem in gospodičnam, ki obiskujejo naš salon, vesele božične praznike in srečno novo leto.
SEASON’S GREETINGS From
LOUIS R. ORLANGO FUNERAL UME 1C.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
FORTUNA POGREBNI ZAVOD
5316 Fleet Ave. — Cleveland, Ohio — Phone 641-0046 JOSEPH L. FORTUNA ,
29550 Euclid Avenue
H	Wickliffe, Ohio 44092
943-2466
BRUCE L. ORLANDO — ANTHONY R. DONSANTF Licensed Funeral Home
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI
Eddie Turk’s Service
MOTOR TUNE-UF
TIRES - BATTERIES - BRAKE SERVICE
ilšCO AITLS6A
M, Ji. TRAVEL SERVICE
6516 St. Clair Avc., Cleveland, Ohio 44103 “ HE 1-35(50
VOŠČI VSEM KLIJENTOM, PRIJATELJEM IN ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
SMREKAR HARDWARE
6112-14 St. Clair Ave.
431-5479
Coiiiev E. 61 st and St. Clair Ave.
361-9140
Cleveland, Ohio
JGS. »AIR WEST’S WEAR
SLOVENSKA TRGOVINA MOŠKIH OBLAČIL 6205 St. Clair Avenue. — Phone: 881-4349 N i\ŠIM ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM ŽELIVA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU.
JOŽE IN MARIJA MELAHER moške hlače in jopiči, športna in delovna oblačila, osebno perilo za može in fante, klobuki, kape, rokavice, nogavice, vse za moško garderobo.
Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo	^
vesele božične praznike in srečno novo leto.	^
PRECISION GRINDING C0RP.	1
PRECISION GRINDING AND GENERAL MACHINING
6717 St. Clair Ave,
Phone: 391-7294
Želimo vsem. rojakom vesele božične praznike in vso srečo v novem letu!
SUPERIOR BODY
6605 St. Clair Ave.
Telefon: 361-1633
Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto višem našim naročnikom in. prijateljem.
V naši popravljainiči 'avtomobilov, boste dobili najboljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
PRIJATEL’S PHARMACY
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies vogal St, Clair Ave. in 68th St.

LA SL:
Vprašajte za UJI11
SVETOVNO ZNANO NEMŠKO PIVO
v vaših kflifilh, restavracijah
k trgovinah § pijašami!
Ugajalo vam bo!
wmm
4^DAB
THE WORLD FAMOUS GERMAN BEER
at foisr dtšš, reslauranfs,
arid hsvorage stores.
You will like it!
Distributor: Beverage Distributors Inc. E 38th & King Ave.—Tel: 431-1600
'm,-
BREZ DOMA
Hektor Malot
da naju pozove, naj vstaneva, sem zaprl oči, da bi ga ne videl.
“Tvoj brat nama je dal svobodo,” je dejal Matija. “Odšel je že.”
Vstala sva. Matija me ni vprašal, če sem dobro spal, in tudi jaz ga nisem vprašal nič. Ko me je pogledal, sem obrnil oči dfu-
šam-
| Odšla sva v stanovanjsko so-Čas je mineval, ne da bi mo- oba možakarja skupaj z očetom bo, ki je bila obenem kuhinja, gel ugotoviti, koliko časa že le- in materjo odšla v stanovanjsko a očeta in matere nisva našla, žim, ker ni bilo v bližini nobe- sobo in zopet sem se znašel v Stari oče je sedel poleg ognja v nega zvonika, da bi mogel sliša- temi. Jasno je bilo, da so odšli svojem naslanjaču in je bilo viti biti uro. Nenadoma pa sem v sobo, da uredijo račune.	deti, kakor da bi bil ostal tam-
zslišal, da so zaškripala vrata,! Hotel sem prepričati sam se- kaj vso noč. Moja starejša se-ki so se odpirala na ulico. Čez be, da v vsem tem, kar sem vi- stra, ki ji je bilo ime Ana, jo
del, ni bilo nič nenavadnega, brisala mizo, starejši brat Allen Vendar se kljub vsej dobri vo- pa je pometal sobo. Šel sem k | Iji nisem mogel o tem uveriti. njima in jim ponudil roko v po-Zakaj ta dva človeka nista pri- zdrav. Onadva pa se za to nista šla v hišo prek dvorišča Rdeče- zmenila in sta nadaljevala syoje ga leva? Zakaj sta govorila o delo.
“Ali je rekel samo to?” sem vprašal, ker se mi je prevod odgovora zdel nekam kratek. Zdelo se mi je, da je Matija v zadregi.
“Ne vem, če sem ostalo prav razumel,” je izjavil.
“Povej to, kar si razumel.” “Dejal je, da ne smeva zanemariti dobre prilike, ki bi se nama ponudila v mestu. Potem pa je še pristavil: Zapomni si: treba je živeti na račun tepcev.” (Dal]e prUioonjacK
r
nekaj časa je prodrla svetloba v voz, kjer sva spala s prijateljem.
Ves presenečen sem gledal o-krog sebe, medtem ko se je Kapi, ki je ležal poleg moje postelje, zbudil in začel tiho renčati. Opazil sem, da prihaja svetloba skozi majhno okence, ki je bilo med najinima posteljama in ki ga nisem videl, ko sem šel spat, ker je bilo zakrito z zaveso. Polovica okenca je bila ob moji postelji, druga polovica pa je segala do Matijevega ležišča.
Ker nisem hotel, da bi Kapi zbudil vso hišo, sem mu položil roko na gobec in pogledal skozi okence.
Zagledal sem očeta, ki je previdno odprl vrata, ki so se odpirala na cesto. Vstopila sta dva moža, težko obložena, in za njima je oče vrata zopet zaprl.
Položil je prst na usta, z drugo roko, v kateri je držal senčeno svetilko, pa je pokazal proti vozu, kjer sva spala z Matijem. Hotel jima je na ta na-
iisiiofu rioREiii imm
1653 Essi 82
ILdke Sito.-. 3Ivti
im -sow.
&33-63(M>
mmmm immm s poisišt¥oi
S.&381 Waterloo Ros d
531-1234
policiji tako tiho, kakor da bi se bala, da bi ju kdo slišal? čemu je mati odstranjevala listke s posameznih kosov, ki jih je kupila?
Ta vprašanja so me tako razburjala, da nisem mogel niti mi-šiiti na spanje. Ker si nanje ni- i sem vedel odgovora, sem se jih skušal iznebiti, a vse moje prizadevanje je bilo zaman. Čez nekaj časa je zopet prodrla svetloba v voz. Pogledal sem spet skozi okence, a to pot proti svoji volji, medtem ko sem prvič storil to zgolj iz radovednosti. Zdaj sem se zavedal, da bi ne smel gledati, a sem kljub temu gledal. Rekel sem si, da je bolje,
Hotel sem pozdraviti starega očeta, a ta me ni pustil priti blizu. Pljunil je predme kakor prejšnji večer in mi na ta način dal razumeti svojo nevoljo, če bi se mu približal. Obrnil sem se tedaj k Matiji in mu dejal: “Vprašaj, kdaj bom videl očeta in mater.”
Matija je storil, kar sem mu naročil, in stari oče je postal takoj prijaznejši, ko je zaslišal angleško govorico. Njegov o-braz je zgubil prejšnjo nepremičnost in odgovoril je.
“Kaj je dejal?” sem vprašal.
“Dejal je, da je tvoj oče odšel in da se vrne šele zvečer.
za- da ne
pa sem hotel vedeti.
| Oče in mati sta bila sama. Medtem ko je mati z mrzlično čin reči, naj bosta tiho, da naju naglico spravljala skupaj stvari, ne zbudita.	ki s{a jjh prinesla tujca, je oče
Ta pozornost me je ganila in vzel metlo in začel pometati v hotel sem mu zaklicati, da naj nekem kotu. Ko je odstranil pesi ne dela skrbi, ker ne spim; sek,;so se prikazala majhna bal sem se pa, da zbudim Mati- vratiča, ki so vodila v podzemelj- W ja, ki je gotovo sladko spal, za- sko ’skrivališče. Odprl jih je in to sem molčal. Oče je pomagal spustil skozi odprtino oba zavo-obema moškima, da sta odložila ja, lu ju je mati medtem skrbno ,
povezala. Delal je to z veliko j previdnostjo, medtem ko mu je , mati svetila. Ko je spravil oba | zavoja, je prišel spet na vrh, za- :
vem ničesar; kljub temu | Tvoja mati pa še spi. Dejal je še.
da lahko greva na sprehod.”-
Za zanesljivost in stvarnost cen
pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avlosnofeila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tomiiss lastnik
CITY MOTORS
5413 Sl, Oiair Ave. tel, 881-2388
tovor, nato je izginil. Prav kmalu pa se je vrnil z materjo. Medtem ko je odšel, sta možaka odvezala svoji culi. V eni so bili celi kosi blaga, v drugi pa vse polno pletenih jopic, nogavic, rokavic in podobnih stvari.
Zdaj sem razumel, kar me je od začetka spravilo v začudenje. To so bili trgovci, ki so prihajali k mojim staršem prodajat svoje blago.
Oče je vzel vsako stvar v roke, jo natančno pregledal ob svitu svetilke, nato pa jo je podal materi, ki je z majhnimi škarjicami strigla listke, na katerih je bila napisana cena, in jih spravljala v žep.
To početje se mi je zdelo zelo čudno, kakor se mi je tudi zdela nenavadna ura, ki sta si jo izbrala trgovca.
Med pregledovanjem se je oče tiho pogovarjal z obema

ZENO A. ZAK	SUSAN RAE ZAK
Ob zatonu leta se najtopleje zahvaljujemo za vso naklonjenost izkazano našemu podjetju
ŽELIMO SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO)
pri vratca in zopet nasul nanje z metlo pesek. Tedaj sta oba natresla po pesku slamnate bilke, kakor jih je bilo vse polno po vsem prostoru. Nemogoče je bilo zdaj ugotoviti, kje je odprtina. Ko sta to delo opravila, sta odšla.
V trenutku, ko sta tiho zaprla vrata, se mi je zazdelo, da se je Matija premaknil v postelji in da je zopet položil glavo na blazino. Ali je videl vse, kar se je zgodilo? Nisem si upal vprašati. Zdaj me ni mučil več nejasen strah. Zdaj sem vedel, česa sem se bal. Od glave do nog me je oblival mrzel pot.
Tako sem prebil vso noč. Petelin, ki je zapel nekje v bližini, mi je naznanil, da se dani. Šele
V
s
f.r

FRINK STERLE
SLOVENIAN
COUNTRY HOUSE
1401 East 55th St*
Tel.: 881-4181
Vošči vsem gostom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in vso srečo v novem letu. Zahvaljuje se vsem za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče.
Ob sobotah in nedeljah igra izvrstna godba poskočne polke in živahno mehke valčke.
May the happiness of Christmas And the spirit it conveys Be with you And your loved ones Through a year of happy days.
FERFOUA & SONS FUNERAL HOME
5386 Lee Rd. at Broadway, Maple Heights 663-4222
LOUIS L. FERFOLIA - DONALD L. FERFOLIA
DONALD B. FERFOLIA DONALD B. FERFOLI - ANTHONY FERFOLIA
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH
PROmOHUMNIH BORCEV
VOŠČI VSEM ČLANOM IN OSTALIM BORCEM ZA NAŠO SVOBODO IN NJIHOVIM DRUŽINAM, DA BI V MIRU BOŽJEM IN V VESELJU SVETE NOČI PRAZNOVALI LETOŠNJE BOŽIČNE PRAZNIKE IN DA BI NAS BOG V NOVEM LETU OBVAROVAL VSEGA HUDEGA.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
MRS. ROZI JAKLIČ, lastnica
TRIANGLE DRY CLEANIG
1136 East 71st St.	432-1350
ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO tako da je Vaša obleka kakor nova — Se priporočamo
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
Best wishes for a Merry Christmas and a most happy New Year
tujcema. Če bi znal angleško, bi j tedaj sem zaspal; moj sen pa je morda razumel njihov pogovor, bil težak in poln strašnih sanj a to, kar človek slabo zna, še ki so me še bolj vznemirjale.
ZAK-POGREBNI ZAVOD- ZAKRAJŠEK
s
NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH
DR. VINCENT 0PA5KAR
ZOBOZDRAVNIK 6402 St. Clair Avenue
431-4114
slabše sliši. Edino le besedo

ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
MANDEL'S SHOE STORE
OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
6125 St. Clair Ave.
v Lauschetovem poslopju
“po-1 Zbudilo me je škripanje kiju- «	6016 St. Clair A venue	361-3113	M 35	^.3850
licemen” sem razumel, ker so jo čavnice in, ko sem odprl oči,
večkrat ponavljali.	sem videl, da so še vrata odprla.	„„
Ko Je bil pregled končan, sta Ker sem mislil, da prihaja oče,
PODPIRAJTE NAŠE SLOVENSKO SKUPNOST