Leto LXVIII
Poitnlna plačana v gotovini
tf Ljubljani, v petek, rine 25. oktobra 1940
$tev. 246 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, ca inozero-,tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/111
SEOVENEC
Telefoni aredniStva In opravet 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 «•- Izhaja r»ak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cakcvnl račnn.
Ljubljana »tavilka 10.050 in 10.349 u inaerate.
Uprava: Kopitarjeva ulic* i te vilka h.
• Nizozemska
(Od našega nekdanjega priložnostnega dopisnika.)
Ob času, ko je prišlo do nemškega vdora na Nizozemsko, je dežela imela koalicijsko narodno vlado, v kateri so bile zastopane vse stranke, oa skrajne desnice do socialistov. Več kot 00% prebivalstva in volivnili glasov ter poslancev je stalo za kabinetom De Geera, ministrskega predsednika, ki je za spretnim in okretnim Colijnom prevzel vodstvo nizozemske politike. Colijn, vodja protestantov, v vladi De Geera ni bil osebno zastopan, temveč le njegova stranka. V opoziciji so bili le narodni socialisti in na komunisti, to^jc kvečjemu osem odstotkov vseli Nizozemcev. To število zadobi seveda nekoliko večjo veljavo, ako omenimo, da so narodni socialisti in komunisti imeli svoje pristaše v najbolj važnih mestih, v Haagu, Rotterdainu in Amsterdamu in med, bojevito mladino.
Drugače pa jc parlamentarni sistem na Nizozemskem postal še skoraj bolj kot v Franciji in Angliji vlada skoraj samih starcev. Tako Colijn, kakor tudi De Geer sta že prekoračila 70. leto. Pa tudi ostali ministri in vsi strankarski voditelji so bili že prav v poznih letih. Nizozemci so znani po svoji opreznosti in počasnosti. Toda šc bolj kakor njihovi rojaki so bili vladni možje previdni, boječi, neodločeni in neokretni, med tem, ko je na nasprotni strani stala sicer majhna, toda bojevita in okretna skupina mladih ljudi. Tudi ne bi mogli reči, da bi bili De Geer in njegovi ministrski tovariši kakšne blesteče politične osebnosti. De Geer se po svojih sposobnostih sploh ni mogel primerjati s svojim prednikom Colijnom. Pa tudi drugi so bili vrli uradniki, preizkušeni častniki in pošteni upravniki političnega izročila, toda nobeden med njimi ni bil človek, ki bi bil dorastel izrednim razmeram, katerim je Nizozemska šla nasproti. Ne politični zastopniki katoliške in protestantovske skupine in ne socialisti niso imeli v vladi človeka, ki bi presegal dostojno in spoštovanja vredno povprečnost. S tem svojim moštvom je De Geer skušal pripeljati državno barko skozi viharno valovje svetovnih dogodkov in brez škode zapluti v mirni pristan. Njegovo geslo je bilo: nevtralnost do skrajnosti! Zaradi tega ga je uvidevnejši Colijn velikokrat napadel, toda brez uspeha. Šele tik pred usodnim 10. majem je moral tudi miroljubni De Geer vzdihujoč seči po ukrepih, ki so pomenili konec nizozemske nevtralnostne politike. Zaradi vedno hujših in šumnejših nastopov narodnih socialistov, je predsednik vlade dal nekatere najvidnejše voditelje spraviti v koncentracijsko taborišče, oblast v deželi pa je skoraj v celoti izročil v roke najvišjemu poveljniku nizozemske vojske, \Vinkelmanu.
Ko je 10. maja ob 3 zjutraj nemška vojska vdrla na Nizozemsko, se je kraljica Viljcmina in vlada De Geera poskušala upirati z vojaško silo. Toda že po petih dneh je vojska morala položiti orožje. Kajti holandske čete se niso mogle učinkovito upirati nemški premoči, ki je razen tega imela v nizozemskih narodnih socialistih požrtvovalne zaveznike. Brez svetovnonazornili prijateljev nemškega narodnega socializma bi se ne mogli padalci na rotterdamskem letališču tako utrditi kakor so se in prav tako tudi nemška vojska ne bi mogla na vzhodu tako čudovito spretno obiti nizozemski trdnjavski sistem, kakor ga je dejansko že v nekaj urah. Vse to so danes dokazane stvari in že davno za nami. Mala skupina je odločila ali vsaj pospešila usodo vsega holandskega naroda.
Po hitri vojaški zmagi so Nemci zasedli celo Nizozemsko. Odpor v ustju Rena je trajal le še malo časa. Ob koncu maja je kraljestvo Viljemi-ne stalo že pojTOlnoma pod nemško upravo. Kraljica pa se je s svojo hčerjo, z zetom in z vnukinjo, kakor tudi De Geer z vsemi ministri preselil na Angleško. Nekdanji avstrijski zvezni kancler Seyss-lnquart, ki je bil preje že na Poljskem kot namestnik Franka in si je tamkaj pridobil skušnje pri zasedbeni upravi, pa je postal upravitelj Nizozemske. Nemški upravitelj si je po možnosti prizadeval, da bi Nizozemce pridobil. Nemška uprava se je spočetka kar moč malo vtikala v notranje razmere domačinov. Nizozemske oblasti so mogle poslovati skoraj kakor pred zasedbo. V veljavi je ostala tudi zakonodaja, v kolikor ni bila spremenjena v prilog zasedbenih oblasti. — Adolf Hitler je izpustil iz ujetništva holandske vojake. V občevanju z nizozemskimi uradi in tudi z zasebniki, so Nemci kazali vljudnost in dobrohotnost. Vojska na llolandskem ni veliko mest porušila, ker so bili boji kratki. Najbolj je porušen Rotterdam. Drugače pa holandska mesta niso veliko trpela. Nemci so pustili na miru celo jude in marksiste.
Seveda ta idila ni trajno ostala. Nizozemsko prebivalstvo je počasi pričelo kazati gotove težnje, do katerih Nemci niso ostali brezbrižni. Nemške oblasti so tudi prepovedale patriotične demonstracije za kraljičin 60. rojstni dan (konec avgusta) in ker so se vseeno dogajale, so nemške oblasti ostrejše nastopile. Državni komisar je razpustil politične stranke in prepovedal sleherno politično delavnost.
Vlada, ki je zbežala iz dežele, je med tem časom menjala svojega predsednika. Sedaj ji nače-luje Gerbrandy, ki pripada Colijnovi stranki. Vlada seveda ne more upravljati Nizozemske, pač pa je ohranila oblast nad nizozemskimi kolonijami, lil to ni malo, kajti nizozemska posestva, ki so pod upravo generalnega guvernerja v Bataviji, štejejo 70 milijonov ljudi, torej skoraj osemkrat toliko, kakor stara domovina. Na Javi, Sumatri in v drugih deželah Instilinde je vloženega nad 5 milijard goldinarjev holandskega kapitala. Znano je koliko pomenijo surovine iz Nizozemske Indije na svetovnem trgu in sedaj posebej še za vojskujoča se tabora. Tako je mogoče trditi, da je velik del. če ne največji del nizozemske sile tudi še jx> zlomu evropske domovine ostal nedotaknjen, dokler se nad njimi še dviga prapor holandske kraljeve hiše.
Resnici na ljubo je mogoče reči, da je ravno v tej okoliščini treba iskati vzroka za neukloiilji-vost holandske dinastije in holandske vlade, ki se je brez dvoma po temeljitem prevdarku odločila za takšno politiko, kakor jo vodi. Naslon na Veliko Britanijo je bil gotovo dobro pretehtan. Poglavitno vlogo pri tem so imeli oziri na kolonije, Kot na temelje nizozemske državne eksistence in ludi eksistence neštetih |joedincev. Kajti Holandci verjamejo, da bo materina dežela prej ali slej zo-Pct švubouna. Toda, ko bi Nizozemska inuija biia
Prvi Rooseveltov volivni govor:
„Oborožujemo se, vendar ne za vojno na kateri koli sirani, ali iz želje po osvajanju ali vmešavanju v evropski spopad"
Filadclfija, 24. oktobra. AA. Reuter. V govoru, ki ga je siiuči imel v Filadelfiji in s katerim je odprl svojo volilno borbo, je predsednik Roosevelt očital 'republikancem, da Uvajajo načine propagande totalitarnih držav, da bi na ta tiačin prepričali javno mnenje, kako bi on, Roosevelt, najrajši Združene države potegnil v vojno »Iu prav za mir delujem in se mučim sleherni dan svojega življenja,« je dejal Roosevelt. Razpravljajoč o izjavah republikancev je rekel, da predstavljajo zlonamerne potvorbe in da je prišel čas, da na te potvorbe odgovori s trdnimi dejstvi. Prav nalašč govore netočnosti, ko pravijo n. |ir„ da je predsednik Združenih držav telefoniral Hitlerju in M u s s o -1 i n i j u z namenom, da hi izdal Češkoslovaško ali pa du namerava narediti sedanja vojna konec ameriški demokraciji v prihodnjih štirih letih. Sami dobro vedo, da so te izjave lažnive.«
Roosevelt je nato poudaril, da ameriškega naroda nc bo preslepila tudi najgrša neresnica, katere vodilni republikanci med ljudstvom širijo namreč, da je vlada brez kongresa in brez ljudstva sklenila tajne sporazume s tujimi narodi. Dajem vam najbolj slovesno izjavo, da ni nobenega tajnega sporazuma, nobene tajne pogodbe kakršne koli vrste, niti ne direktne ali indirektiie s katero koli vlado ali narodom, ali s katero koli stranko na svetu, katera bi imela namen potegniti našo državo v vojno ali v kakšno drugo smer.
Roosevelt je nato rekel:
»V teku teh let so bila vsa moja dejanja in vse moje misli uravnane proti cilju, da se ohrani svetovni mir, posebno pa mir Amerike, mir zahodne poloble. Ko pa jc prihajala vojna, sem ui>orubil ves ugled predsednika Združenih držav, da bi preprečil izbruh vojne. Ko je vojna izbruhnila, sem uporabil ves ugled svojega položaja, da bi odstranil možnost, da se vojna razširi tudi na druge narode. Ko je tudi ta moj napor propadel, pa sem zahteval od kongresa in od ljudstva, da zgradita močno obrambo, ki bo naše najboljše jamstvo za mir in varnost kakor tudi za varnost te poloble. Republikancem in demokratom, vsakemu možu, ženi in otroku našega narodu pravim, da stopata vaš predsednik in vaš zunanji minister po mirovni poti. Mi se oborožujeino, vendar lie za vojno na kateri koli strani ali iz želje po osvajanju ali vmešavanju v evropski spopad. Ponovno ponavljam, da sjioštujein program naše stranke in da se ne bomo udeležili vojne na strani nikogar. Mi ne bomo poslali naše vojske, mornarice in letalstva, da bi se borila na tujem, izven meja naše države, razen v primeru, če hi bili napadeni. Za inir sem se trudil in delal, za mir bom delal vsak dan, do konca dni, kolikor mi jih bo nuklonilo še moje življenje.«
Ko se je Roosevelt pojavil na tribuni, mu je množica 17.000 ljudi priredila navdušene pozdrave. Še prej je Roosevelt z avtomobilom prevozil nekaj ulic v Filadelfiji, ki so bile polne njegovih pristašev, ki so mu navdušeno vzklikale. Predsednik Roosevelt je imel težave med svojim govorom zaradi stalnega ploskanja, vzklikanja in vzklikov nezadovoljnosti, do katerih je prišlo tedaj, ko je omenjal obtožbo, da se je telefonsko pogovarjal s Hitlerjem in Mussolinijem glede Češkoslovaške, Na koncu tistega stavka, v katerem je predsednik podal svečano izjavo, da Združene države niso vključene v noben sporazum kakršne koli vrste, je Roosevelt vprašal: Ali je sedaj jasno?! Odgovor je bil — bobneče ploskanje.
Sumner We!les:
»Obramba Združenih držav zahteva od nas, da odbijemo napad, naperjen proti katerem koli delu novega sveta ...«
Baltimore, 24 okt. AA. Reuter. Pomočnik zunanjega ministra Sumner Welles je imel danes v Baltimore govor, v katerem je rekel:
. »Obramba Združenih držav zahteva od nas, da odbijemo napad, naperjen proti kateremu koli delu novega sveta, odnosno poskus invazije
enkrat izgubljena, bi se nikoli več ne povrnila pod nizozemsko gospodstvo. Prelom z Anglijo pa bi pomenja! toliko kot takojšnjo izgubo vseh kolonij. Zveza z britanskim imperijem pa vsaj indirektno varuje tudi Insulindo Ne morda toliko zaradi ne-nosredne pomoči Anglije, ki je drugod zaposlena, kakor zaradi kritja od strani Združenih držav.
Večina skrbi, ki jih ima nizozemska vlada, se torej ne tiče prave Nizozemske, za katero upajo, da bo prej ali slej dosegla zopet nezavisnost, kakor pa daljnega indskega otočja v južnovzhodni Aziji. Boječe pogledujejo Nizozemci proti Japonski, če se morda od tam ne bliža smrtna nevarnost. Boječe prisluškujejo vsem glasovom iz Wa-shingtona, če se jim morda od tam obeta pomoč. Pa tudi Insulinda satna se oborožuje kolikor more, pri tem pa si prizadeva, da bi napravila na Ja-jvonce kar najboljši vtis. Posebna poslanstva potujejo med Batavijo in Tokijem in Nizozemci se trudijo, da bi cesarsko vlado v Tokiju ohranili pri dobri volji. Ako se to posreči, potem upajo Nizozemci, da bodo svoje kolonije nedotaknjene oteli iz sedanje vojne, v čemer vidijo tudi že poroštvo nezavisnosti svoje materine dežele v Evropi. Brez indskih posesti pa bi usoda Nizozemske bila zapečatena, čisto gotovo pa se ne bi več vrnila v politično iivijenje kot gospodarska velesila.
na kateri koli del novega sveta. V poslednjih letih se je jasno pokazalo, da Panamski prekop ni mogel hiti zavarovan in da moremo smatrati, da je naša zemlja zavarovana pred napadom samo, ako so tudi naši sosedje na jugu zavarovani. Toda to se ne more uresničiti, če druge ameriške sile nc bodo pokazale prijateljsko lojalnost.
Bullitt:
»Trojna zveza je jasno svarilo, da smo na vrsti mi«
Nfewyork. 24. okt. t. Associated Press: Ameriški poslanik v Franciji B u i I i I t, ki je sedaj v Ameriki, je imel govor, v katerem je med drugim dejal naslednje:
»Ozračje v Ameriki je danes podobno ozračju, ki je vladalo v Franciji leta 1938. Takrat so povedali Francozom, da je nevarnost blizu, toda niso hoteli te nevarnosti čutiti. V Ameriki se maramo pripravljati na vojno sedaj, ko imamo še
mir, k a j I i sicer bo prepozno. Trojna zveza je jasno svarilo za nas, da pridemo jirihodnji na vrsto mi.«
Kennedy odstopil?
fikago, 24. okt. AA. DNB. »Cliicngo Dnily Ncws~, ki je list ameriškega mornariškega ministra Knoxa, poroča iz zanesljivih virov, da bo ameriški poslanik v Londonu Kcnnedy takoj |>o svojem prihodu odstopil s svojega mesta. Pričakujejo tudi izjavo o razlogih tega koraka. List pravi, da je Ken-nedy že v začetku vojne zelo črnogledo ocenjeval položaj Anglije in njenih zaveznikov, in sicer v svojih uradnih brzojavkah, kakor tudi v svojih razgovorih in je stalno napovedoval nemške uspehe, katere so pozneje dejstva potrdila. Kennedy je še pred meseci izjavi) svojim prijateljem, da Anglija ne bo mogla vzdržati združenih nemških pomorskih in letalskih napadov in da ho pod Ipžo teh udarcev angleški preskrbovalni sistem uničen. List pravi, da jc Kennedy poleg tega ogorčen, ker je Roosevelt bolj zaupal poročilom Bullitta, čeprav so se njegove napovedi zmerom uresničile.
HitSer-Franco-Laval
Velesili osišča hočeta Španijo in Francijo pridobiti za sodelovanje v boju proti Angliji
Ml^l/A IIDAiInA J* I« IIA^iilA	11 rt i 11 n ., J,, ~ v^nlvini Inrvo
Nemško uradno obvestilo
Nekje na Francoskem, 24. okt. A A. DNB: O sestanku med nemškim voditeljem Hitlerjem in šefom španske države F r a u c n m je DNB izvedel tele jiodrobnosti:
Da se sestane z geiicralissiniom F r a n c o m , se je voditelj Hitler v sredo popoldne pripeljal s posebnim vlakom na francosko-špansko mejo. Kmalu nato je prispel tudi vlak s Fraucoin. Hitler jc poleg proge fakal na prihod šefa španske države in je prisrčno pozdravil Franca, kn je ta stopil iz vlaka v spremstvu zunanjega ministra Serrana S u n e r j a. Frauco jc nato predstavil Hitlerju osebnosti svojega spremstva, med njimi tudi šefa svojega vojaškega kabineta generala M o s c a r d a. Franco se je nato pozdravil z osebnostmi iz Hitlerjevga spremstva. 7. zunanjim ministrom R i h h e n t r o p o m , vrhovnim poveljnikom maršalom B r a u r h i t s c h c ni. šefom nemškega vrhovnega poveljstva maršalom K e i t e 1 o m in državnim poiltajnikom G a u s -s o m. Hitler jo nato v spremstvu generalissiina Franca obhodil častno četo- oh progi. Potem je Franco spremil Hitlerja do svojega vagona, kjer so se takoj začeli razgovori.
Razgovori so potekali v duhu prisrčnosti in lovariške zvestobe med dvema narodoma. Razgovorom sta prisostvovala tudi oba zunanja ministra Ribbentrop iu Smer.
Razlaga v Berlinu:
»Sovražnika Španije sta francoski emigrant de Gaulle in Anglija«
Tukajšnji politični krogi se izražajo samo v splošnih obrisih in poudarjajo, da je čisto naravno, da Francova vlada čuti, kako tesno je povezana s tvornimi silami, ki jih v Evropi predstavljala sili osi. Razen tega poudarjajo isti krogi, da se sili osi sedaj borita proti istemu sovražniku, ki je tudi v času osvobodilne borbe v Španiji stalno nasprotoval interesom španskega naroda in ki se še danes trudi, da bi sodeloval s sovražniki Španije, kakor je n. pr. francoski emigrant de Gaulle Ta sovražnik je Anglija. Pot, po kateri stojja nova Španija po svoji z.magi nad rušilnimi silami, s kateiiini se je borila v državljanski vojni, jo jo naravno pripeljala na temelju angleškega stališča do si' osi do tega, da skupaj s temi silami, ki žele samo dobro in obnovo Španije, sodeluje ludi pri obnovi Evrope, da odstrani tiste elemente, ki bi radi nadaljevali delo iz preteklosti, katero pa pomeni samo bedo za Španijo. To je španski tisk fiosebno poudaril med obiskom Su-nerja v Berlinu. Nasprotniki Španije lahko govoričijo o tem, da bo bodoči mir v Evropi poguben za Španijo. Prav tako pravijo imenovani krogi, da ni nobena tajnost, da je še zmerom odprta rana, katero je Anglija med zgodovino zadala Španiji. Zaradi tega se nihče ne sme čudili, da španski narod razume zgodovinski smisel borbe osmih sil proti Angliji, in da to borbo smatra za pot, po kateri se bo tudi sam osvobodil zgodovinskih krivic. Prav tako čuti Španija hvaležnost do sil osi in hoče aktivno sodelovati pri ustvarjanju novega reda v Evropi, ker meni. da ji njena borba za osvoboditev v pol n i mori daje za to legitimacijo. Nihče si ne more misliti, kako zelo jo Španija zainteresirana zlasti na novem redu, ki bo ustvarjen v Sredozemskem morju.
Ameriško ugibanie:
»Španija naj da na razpolago svoja pomorska oporišča, Francija pa brodovje«
Madrid. 24. okt. t. Associated Press. Uradno obvestilo, ki na je nemški tiskovni urad objavil |io sestanku mod nemškim kanclerjem Hitlerjem iu vladarjem Španije generalom Francom. ie vsa
ugibanja o vsebini lega sestanka pustilo v globoki temi. Niti spremstvo kanclerja Hitlerja, niti spremstvo generala Franca nista boleli dati nobenih pojasnil. Za lo trajajo ugibanja dalje in smatrajo v inozemskih političnih in časnikarskih krogih, da je pač najbolj verjetno, da je treba spraviti sestanek med Hitlerjem in podpredsednikom francoske vlade Lavalom v Parizu, ter sedanji sestanek Hitler—Franco v medsebojno zvezo. To tembolj, ker se jo Laval že davi i letalom iz Vichyja vrnil spet v Pariz, kjer bo pričakoval kanclerja Hitlerja na povratku nazaj s š|ianske meje, da mu sporoči sklepe francoske vlade v Vichyju glede nemških predlogov za sklenitev miru med Francijo in velesilama osišča.
Velesili osišča imata pred očmi, tako trdijo v poučenih krogih, da z vseli strani pritisneta na angleško postojanke v Sredozemlju. Pri tem je bilo vzeto v ozir tudi sodelovanje Francije in Španije. Sodelovanje Francije na ta način, da bi Francija dala na razpolago svojo vojno brodovje ter svoja pomorska in letalska oporišča v Afriki, sodelovanje Španije pa na ta način, da bi velesilama osišča nudila svoja pomorska oporišča na južni obali Španije ter v španskem Maroku. Nemčija in Italija upata, da bi hilo na ta način mogoče zavzeti angleško Kdnjavo Gibraltar in zapreti angleško vojno brodovje v Sredozemsko morje, nakar bi sledil skupni ncmsko-italijanski napad na Egipt in Suez.
Ničesar ni znano, kot rečeno, kakšni so bili sklepi pri sestanku med Hitlerjem in generalom Francom. Glede francoske vlade pa jo tukaj razširjeno mnenje, da je maršal Petain odklonil predložene mu mirovne predlogo. Tn odgovor je Laval nesel nazaj v Pariz, toda s tem ni rečeno, tako pravijo, da bi bil konec mirovnih poskusov, temveč nekateri menijo, da bi znal Lavai na lastno pest nekaj podpisali ter vlado v Vichyju postaviti pred dovršeno dejstvo.
Mnene v Rimu:
»V zvezi z Brennerjem«
Rini, 24. okt. h. Sestanek med Hitlerjem in generalom Francom je italijanski tisk pozdravil z največjim veseljem in smatra, da jc ta sestanek v zvezi z nedavnim brennerskim sestankom, ki je bil odločilen za izvedbo določenih načrtov /,a preureditev splošnih mednarodnih odnošajev. — Italijanski tisk so strinja v tem. da jo neposredni stik šofov Nemčijo in Španije politično dejanje, za katerega se je fašistična Španija vedno zavzemala.
Rim, 24. okt. AA. DNB: Italijanski politični krogi so skrajno rezervirani v izjavah o sestanku mod Hitlerjem in Lavalom v torek in mod llitlor-jem in Francom v sr-do. Ti krogi odklanjajo sleherno izjavo bodisi o pomenu teh sestankov, bodisi o pomenil teh razgovorov in poudarjajo le to, da jo sestanek mod Hitlerjem in Francom izredno važen in da jo znova potrdil solidarnost Španije in osmih sil. Italijansko javno mnenje spremlja korake vodje rajha z največjim in živim zadovoljstvom.
Španski pogoj:
»Sodelovanje francoskega brodovja«
Nevvvork. 24. okt. b. Associated Press. V madridskih diplomatskih kroeih zatrjujejo, da je
(Nadaljevanje z 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved: Hladno in deževno.
Zemunska vremenska napoved: — Pretežno oblačno in precej hladno vreme bo v vsej državi. Deževalo bo v severni polovici in v zahodnih krajih. V Podonavju precej močna košava, na Printerju pa jugo.
Hiiler-Franco-Laval
0 zemljepisnih fantazijah
Pod naslovom Iz drug.' norišnice« je Adam Pri-bičevič v svojem lislu »Seljačko kolo« napisal članek, kjer med drugim tako-lc piše: »Medlem ko Pavelič slika zemljevid velike Hrvatske, so bol^r-ski oorci na drugi strani objavili podoben zemljevid. Ta zemljevid jc objavila mladinska skupina društva »Otee Paijsij«. Po tem zemljevidu ta žalostna bolgarska mladina jemlje v veliko Bolgarijo- t. od Turkov Tracijo do samega Carigrada z 282.210 prebivalci; 2. od Grkov Tracijo in grško Macedonijo do Olimpa z 1,'715.648 prebivalci; od Romunov vso Dobrudžo, nc le južno, ki so jo Romuni zdaj dali s 693.190 dušami; od Srbov vso srbsko Macedonijo, potem vso vzhodno predkuinanov-ko Srbijo, tako tudi Paračin, Čupirijo, Jagodino, Negotin, Bor. Za-ječar, Knjaževac. Niš, Leskovac, Pirol. Vranje — •vsega skupaj z 1.970.221 dušami. Tako bi ostali Srbi c kakima 2 mjlijončma duš v mali Srbiji, ki bi bila odrezana od morja I Pri vsej norosti je najbolj črno to, da je pred nami za prihodnjost črn pogled. Kjer sc mladina tako zastruplja, je težko upati na ozdravljenje, zakaj tisto, kar se izoblikuje v človekovi glavi v mladih dneh, je mogoče le po čudežu izbiti it. glave in sc ne da zamenjati s č'rn drugim.« — Ta Pribičevičev članek so prinesli tudi srbski in hrvatski listi, med njimi tudi zagrebške »Novosti«, iz ka-■terih smo lo povzeli.
Revizija
darovanih občinskih zemljišč
- Hrvatski Dnevnik« poroča: »Na predlog bana dr. Stibašiča so kraljevski namestniki podpisali uredbo o reviziji darovanih občinskih in mestnih nepremičnin. Po tej uredbi so občinski odbori in mestna zastopstva pooblaščeni revidirati vse darovane občinskih in mestnih nepremičnin raznim društvom od 6. januarja leta 1929 dalje S svojim sklepom morejo ta darila preklicati v teku enega leta po razglasitvi te uredbe. Tak sklep je treba poslati hanski upravi v odobritev. Darilo je mogoče prcklicati, čeprav so bile nepremičnine medtem odtujene tretji osebi, ki je še zdaj lastnik nepremičnine V tem primeru je društvo dolžno povrniti darovatelju v denarju vrednost tiste nepremičnine ... S to uredbo je zadoščeno opravičeni zahtevi naših mest. Po 6. januarju 1929 so namreč nekatera od tedanjega režima imenovana zastopstva darovala svoje nepremičnine raznim društvom, čeprav za to ni bilo nobenega javnega interesa. Ta darovanja so bila storjena v tedanjih nenormalnih političnih razmerah. Danes mnogokje takih društev niti ni več in zdaj t njihovimi nepremičninami, ki so bila občinsko premoženje, razpolagajo razne nepoklicane osebe. Toda te nepremičnine so v današnjih hudih časih neobhodno potrebne za razne javne namene, za zgradbo skladišč za živež, za zgradbo zaklonišč zoper zračne napade itd. Zato je bilo treba, da občinski odbori in mestna zastopstva ta darovanja revidirajo. Ta uredba pomeni popravo škode, ki je bila storjena našim občinam...« — Taka revizija po-d.irien<h zemljišč bi tudi pri nas. n. pr. v Ljubljani bila nujno potrebna, kjer je samo Sokol dobil v dar 90,000 m- občinskega sveta, kar danes predstavlja vssj 24 milijonov dinarjev.
0 nemških šolah na Hrvatskem
»Slavvooischer Volksbote«, glasilo Nen>ccv na flrV«tskf-m, j* prinesel članek Štefana Rettiga. ki
vodi za nemško njrocVio skupino na Hrvatskem vso skrb za nemške šole. Njegov članek pravi med dru-g.'m: »Najtežje vprašanje je dobiti dovolj učiteljev za 80 nemških šolskih oddelkov. Teh učiteljev nimamo. zlasti, ker gre za to, do morajo na naših nemških oddelkih učiti nemški učitelji in učiteljice, ki se zavedajo svoje vzvišene dolžnosti in naloge, ki se jim dandanes nalaga kot nemškim vzgojiteljem. Ne zahtevamo zato nemških oddelkov, da bi se naši otroci v šoli naučili nemško pisati in brati, marveč zalo, da bi se v šoli vzgojili v duhu novega nemškega nazora o svetu, ne zalo, da bi jih šola odtujila od naroda, kakor se jc dogajalo v bližnji preteklosti — in moramo priznati — da se to še danes dogaja, Zato je naš cilj ta: V nemško šolski oddelek nemškega učitelja, ki se zaveda svojega naroda!« Na koncu lega članka 5tef,m Rcttig opominja svoje nemške rojake, naj se ne polegujeio preveč lahko za imenovanje tega ali enega učitelja, ki jim ga je bil kdo priporočil, ker tukaj gre navadno za osebne dobičke Pravico delati take predloge in jih predlagati merodajnim činilcem v Eagrebu ima zgolj vodstvo narodne skupine ali tisti posamezniki, ki jim je la naloga bila dana v ekviru banovine Hrvatske.
Stroga določila v Splitu
Splitska policija je izdala razglas, da je na podlagi posebne uredbe treba popisati vse luške delavce, da se urede razmere v lukah. hn del splitskih luških delavcev, ki so organizirani v socialistični zvezi URS, pa se ni hotel dati registrirati. čeprav se s to uredbo položaj delavstva nič ne poslabša, kakor pravi policijski razglas, ki potem nadaljuje, da so ti delavci prenehali 7. delom tudi na železnici in v skladiščih. Pridružili so sc jim nato še delavci v nekaterih podjetjih To se je — kakor naglasa razglas — zgodilo zaradi terorja nad delavci. Hoteli so napraviti nered in zmedo, kar pa se ni posrečilo zaradi odločnih ukrepov oblasti. Zato jc splitska policija izdala stroge ukrepe, da tisti delavci, ki so zapustili delo, ne smejo ostajati na ulici niti v skupinah niti posamezno ter da je prepovedano vse. kar naj bi preprečevalo delo drugih, zlasti pa preskrbo z živežem. Hude kazni bodo sledile, če se ne bodo držali teh navodil. Kazni so do 500 dinarjev globe, do 10 dni zapora ter izgon iz Splita za 5 let. Težje primere pa bodo sodila sodišča po zakonu o zaščiti javne varnosti. nakar bodo krivci poslani tudi na prisilno bivanje. Ta naredba policijskega ravnateljstva je takoj stopila v veljavo.
Židovski dijaki v Sarajevu
Ko jc prišla v Sarajevo naredba prosvetnega ministrstva glede števila židovskih prvošolcev, je bilo takoj ugotovljeno, koliko jih bo ostalo. Na prvi moški gimnaziji v Sarajevu bodo ostali v prvi šoli 4 židovski dijaki, v drugi moški 5. v prvi ženski 3, v drugi žencki 4, v mešani meščanski šoli 9, v moški meščanski šoli pa 4. Vsega skupaj ho torej ostalo v prvem razredu sarajevskih srednjih šol 29 židovskih dijakov, medlem ko jih bo 51 moralo zapustiti šole.
Kdo je kriv?
(Nadaljevanje s l. strani)
Španija pripravljena okrepiti države osišča, toda le pod pogojem, da pri tem sodeluje f r a n e n s k o b r o d o v j e.
Vsi se strinjajo v tem, da je Laval tisti, ki podpira idejo popolnega soglasja z Nemčijo, da pa je naletel na velike težave v lastnem kabinetu. V Washingtonu še niso prejeli poročil o sestanku med Hitlerjem in maršalom Petainoni, računajo pa tudi s to možnostjo, seveda če Hitler še goji željo, da se sestane s francoskim maršalom, ker je znana njegova odpornost, da ne da na razpolago francoskega brodovja proti Veliki Britaniji. Vodilni ameriški lisk je prepričan, da bodo kmalu sledila dela, ker so osiščur* države navajene naglo reševati vsa pereča vprašanja.
Kai želita Nemčifa in Italija od Francije in Spaniše
Newyork, 24. okt. I>. /United Press«, ki jo že snoči ob 18.30 naiiovedal sestanek med nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem in generalom Frnncom v bližini San Sebastiana, zatrjuje, da je sestanek med Hitlerjem i" Lavaloni bila nekaka predkoferenca za sestanek generala Franca s Hitlerjem. Danes je namreč jasno, zakaj je Laval
pred ponovnim povratkom v Pariz Imel dolg razgovor s španskim poslanikom v Vichyju. kar daje misliti, da je francoska vlada po španski diplomaciji obvestila kanclerja Hitlerja o nekaterih važnih vprašanjih. Kako se bo položaj razvijal v bodoče, je težko predvideti. Preostane namreč mnogo možnosti. Ni izključeno, da bo podpredsednik vlade Laval stopil na mesto maršala Petaina. 1,i je proti izročitvi francoskega brodovja in sploh proti kakršnikoli akciji proti Veliki Britaniji, kur jp včeraj francoska vlada tudi uradno objavila. Seveda ie drugo vprašanje, če bo Pierre Laval lahko prebredel veliko krizo ter izvedel svoje načrte.
Iz vsega, kar se je v zadnjih 48 urah zgodilo, je popolnoma jasno, da države osišča želijo sledeče:
1.	sklenitev mira s Francijo:
2.	v Sredozemskem morju hočeta izvesti vojne operacije proti Angliji:
3.	pritegniti Španijo in Francijo v borbo proti Angliji.
Merodajni rimski |x>litiki so zelo optimistični glede sklenitve miru s Francijo. Možnost tesnega sodelovanja med Italijo in Francijo smatrajo v Rimu za zelo verjetno in pričakujejo skorajšnjo vpostavitev normalnih odnošajev med Rimom in Parizom, kamor se bo v najkrajšem času vrnila francoska vlada.
Lavalov list za sodelovanje
Francije z Nemčijo
Sestanek med maršalom Petainom in Hitlerjem mogoč
Vichy, 24. okt. b. Vodilni francoski listi ob- f javljajo številna poročila o potovanju podpredsed- I nika vlade Lavala v Pariz in o njegovih razgovorih v nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem, vendar pa se vzdržujejo komentarjev. Vlada vtis, da vsi pričakujejo, kakšno stališče bo zavzel maršal Petain na poziv Hitlerja, da so sestane z njim.
Izjema je edinole Lavalov list »Moniteur«, ki izhaja v Clermout Ferandu. Ta list v komentarju opisuje najnovejši razvoj francosko-nemških pogajanj ler poudarja, da je Laval imel daljše razgovore z maršalom Petainoni pred svojim odhodom v Pariz in da sta oba državnika temeljito pretresala stališče francoske vlade do najnovejših mednarodnih dogodkov. O razvoju francosko-nemških odnošajev pa >.Moniteur« piše sledeče:
Ce bi Francija vedela, da se s sedanjimi napori lahko zajainči mir v Evropi, bi se ji oprostilo vse njene dosedanje napake. Tako bi Francija lahko rešila tudi vsa ostala gospodarska vprašanja enostavno na ta način, da hi jih povezala z gospodarskim življenjem ostale Evrope. Odnošaji z ostalimi evropskimi državami, posebno pa r. Nemčijo, se morajo še enkrat odrediti. Francija ima danes na razpolago tri poti: Prva hi bila ta, da se opredeli za zunanjepolitično osamljenost.
Druga pot vodi do nadaljevanja do fran-cosko-angleškega prijateljstva in do zaščite skupnih inteirsov, medtem >ko
tretja pot zahteva, da Francija postane solidarna l Nemčijo.
Popolnoma jasno je, da se poražena Francija ne more opredeliti za vodstvo zunanjepolitične osamljenosti. Prav tako jasno je tudi, da se Francija ne more naslanjati na Veliko Britanijo, katere oborožene sile stalno padajo, zaradi česar grozi tudi za Francijo nevarnost, da jo potegne v prepad. Zaradi tega mora bili francoskemu zunanjemu ministru Baudoinu jasno, da danes ui več razlogov, zaradi katerih bi morala Francija nadaljevati zgodovinsko borbo z Nemčijo in gledati na sovraštvo obeh narodov kot na nekako prirodno načelo.
Iz vsega tega sledi, da je Francija o svoji usodi .sklenila voditi tisto politiko, ki ji ho trenutno najbolj ustrezala in ki je prav za prav edino mogoča. Francija se mora približati Nemčiji, in sicer načrtno, kajti le v tej smeri lahko gleda na boljšo bodočnost.
Službena razlaga v Vichyju
Bern, 24. okt. AA. Štefani. Iz Vichyja poročajo, da je bilo na sestanku med Hitlerjem, Ribbentro-poin in Lavaloni v Fontanblauju govorjeno o odnosih Francije z njenimi sosedami in verjetno tudi o upravnem jioložaju Francije. V Vichvju spravljajo vse le razgovore v zvezo z nedavnim sestankom med Hitlerjem in Mussojinijem na Brennerju. Računajo, da bi bili v primeru sporazuma pogoji premirja ublaženi, in bi na tej osnovi prišlo do sklenitve končnega miru, ki bi pomenil začetek gospodarskega sodelovanja Francije s silami osišča.
Petain pojde k Hitlerju
V Ameriki širijo govorice, da gre za poskus splošnega miru
Pod tem naslovom smo med Političnimi zapis-Ki« v našem listu od 23. oktobra stavili vprašanje, katero glavarstvo je izdalo neumestno dovoljc-tje za veselico pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, na kateri je prišlo do klanja med fanti. Sedaj smo ugotovili, da veselica ni bila oblasti naznanjena in da zalo nobena oblast tudi ni izdala nikakršnega dovoljenja, Ugotovili smo tudi, da veselice raso pridelili gasilci, in da gasilska čela pri Sv, Ani i veselico ni teela nobene zvez«.
Bern, 24. okt. p .Associated Press. Iz Vichyja poročajo, da je maršal Petain odpotoval v Pariz, kjer se bo sestal z nemškim kanclerjem Hitlerjem. Maršala Petaina spremljajo njegovi najožji sodelavci v vladi. V švicarskih političnih krogih govorijo, da bo maršal Petain v Parizu že našel spisano listino, ki bo uredila bodoče odnošaje med Francijo in velesilama osišča, ki jo bo samo podpisal. Vse drugo pa je bilo urejeno že med Lavaloni in Hitlerjem. V poznih večernih urah pričakujejo še uradnega obvestila o tem dogodku.
Nevvjork. 24. okt. t. Associated Press poroča iz Berlina, da tamkaj krožijo novice, da bo maršal Petain odpotoval v zasedeni del Francije, da so sestane s Hitlerjem. Lavalov sestanek s Hitlerjem je bil v gradu F o n t a i n b 1 e a ii. Peta i nov sestanek naj bi ne bil v Parizu, marveč v Versaillesu. Maršal Petain naj bi prišel v najbolj svečani uniformi, obdan od vseh svojih najbližjih sodelavcev. Pri tej priliki naj bi se sprožila misel splošnega miru med državami osišča z Anglijo in Francijo obenem. Novice pa niso potrjene. V Ameriki poudarjajo dejstvo, da italijanski tisk podčrtava dejstvo, da jo bila Italija v duhu pričujoča pri razgovorih v Parizu in na Pirenejih, čeprav službenega italijanskega zastopnika ni bilo zraven, in da je »svoboda Sredozemlja tisti cilj, ki jc združil Italijo, Nemčijo in Španijo*.
Liturgični kongres v Zagrebu
Zagreb, 24. oktobra, b Na četrtem hrvaškem Itturgičnem kongresu v Zagrebu je govoril o smernicah svete Stolice in o liturgičnem pokretu škof Mirko Pušič. Kongres je začel ob 7 zvečer v frančiškanski dvorani na Kaptolu msgr. Boškovič, ki je predaval o večnem Kristusovem svečeroštvu. Kongres bo zasedal še v petek in soboto, v nedeljo ob 11 pa bodo številna predavanja o svečeništvu in liturgiji. Tedaj bo tudi škof Mirko Pušič ponovno predaval o smernicah svete Stolice v liturgičnem smislu. V nedeljo ob 4 bo v dvorani zagrebškega velescjnia svečana akademija na čast Kristusa Kralja,
Prva avtomobilska tovarna
Belgrad, 24. okt. m. V Rakovici so slovesno odprli prvo tovarno avtomobilov v naši državi. Slovesnosti so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Kirilo Danda, vojni minister general Nedič, trgovinski minister dr. Andres in druge visoke osebnosti. Predsednik upravnega odbora Vese-linovič je imel pomemben nagovor in je podal pregled ustanovitve prve avtomobilske tovarne v državi. Nato so »i gostje ogledali tovarno. Tovarna bo v začetku izdelovala predvsem tovorne avtomobile tipa Praha PH.
Belgrajska univerza zaprta
Belgrad, 24. oktobra, m. Zaradi političnih izgredov na helgrajski univerzi je bila danes pod predsedstvom rektorja seja vseučiliškega senata, na kateri je bilo sklenjeno, da se predavanja na belgrajskem vseučilišču prekinejo in se univerza zapre do 5. novembra.
Značilen članek agencije Štefani
Ncwyork. 24. okt. t. Associated Press poroča iz Rima, da ju službena italijanska agencija Štefani danes objavila zanimivo izjavo svojega dijilo-matskega sotrudnika, ki pravi, da bi »bilo mogoče London rešili pred razrušitvijo po nemških bombardiranjih prav tako, kakor je bil rešen Pariz, če hi bili londonski državniki poslušali poziv k razumu, ki je prišel iz Hitlerjevih ust 18. julija, ko je dejal, da bo v nas|irotnem primeru London doživel usodo Varšave. Chamberlain da je bil za pameten mir. Tudi odstop ameriškega poslanika v Londonu Kennedyja je dokaz, da je tudi 011 zastopal lo mnenje, in sicer v interesu obstoja angleškega, imperija, ki, je miru potreben. Toda prav lako, kakor pri Poljakih, je tudi v Angliji še vedno v ospredju struja, ki jo predstavlja Churchill in ki bo po nepotrebnem angleški imperij potisnila v pogubo«. Nato našteva sotrudnik agencije Štefani uspehe nemške podniorniške vojne, ki zavzemajo vedno večji obseg, medtem ko se London počasi ruši Angleški imperij tega ne bo mogel preživeti in gre svoji pogubi nasproti.
V Ameriki razlagajo ta članek agencije Štefani kot potrdilo poročil, ki prihajajo tudi z druge strani, da bo morda sedaj |ionovijen poskus za sklenitev miru med obema vojskujočima se taboroma.
Nove poštne znamke
Belgrad, 24. oktobra, m. Z odlokom poštnega ministra z dne 25. junija 1940 jc odobreno, da se izdela in pusti v promet nova emisija oddajnih rednih poštnih znamk s sliko kralja Petra v vrednosti 5 din in 5.50 din. Z odlokom z dne 16. oktobra 1940 pa jc odredil poštni minisler, da se te znamke puste v promet 1. novembra 1940. Znamke za din so tem-no-modre barve, znamke za 5.50 din pa teir.no-vi-joličasle. Te znamke bodo ostale v prometu, dokler ne bodo pošle.
Osebne novice
Belgrad, 24. oktobra, m. V gradbenem ministrstvu sta napravila izpit za pooblaščenega inženirja elektrotehnike inž. Franc Milavec in inž. Drago Pipan, inženirja radijske postaje v Ljubljani.
Muslimani branijo svojo versko-prosvetno avtonomijo
Musjimanski list »Narodna Pravda«, ki je glasilo ministra dr Kulenoviča, je prinesla članek, kjer spet govori o imenovanju komisarja pri skop-lianskem muslimanskem vakufu Med drugim naglasa: »Poskušali so muslimanske množice prepričati, češ da je bilo potreba postaviti v Skoplju komi-sarijat. Toda nihče nas ni mogel prepričati, da je bilo treba prekršiti načelo versko-prosvetiie uprave, če tudi bi bili funkcionarji vakufske uprave kazenskopravno odgovorni, kei bi lo odgovornost mogli od njih zahtevati, ne da bi se bilo treba dotikati zjjradbc versko-prosvetne avtonomije.«
Politični posveti v Belgradu
Belgrad, 24 okt. m. Tudi danes so imeli v Belgradu člani kr. vlade več sestankov. Popoldne sta se sešla ministrski predsednik Cvetkovič in prosvetni minister dr. Korošec. V predsedstvu vlade sta delj časa razpravljala o aktualnih političnih vprašanjih. Dopoldne je imel ministrski podpredsednik dr. Maček, ki se je vrnil v Belgrad, sestanek s finančnim ministrom dr. Šutejem in hrvaškim banom dr. Šubaiičetn. Pozneje sta konferenci prisostvovala tudi predsednik vlade Cvetkovič in minister dr. Konstantinovič. Na konferenci so razpravljali o raznih aktualnih finančnih in gospodarskih vprašanjih hrvaške banovine, Konferenca se je nadaljevala popoldne.
Uradniški zakon spremenjen
Belgrad, 24. okt. m. Ministrski svet je na pred-log finančnega ministra predpisal uredbo o spre-liiebnh in dopolnitvah zakona o uradnikih:
S 1. Predpis t? 101 zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 se spremeni in glasi:
Če se uradniku ukine službeno mesto, poklic, ki ga ima, ali urad, v katerem služi, se more stavili na razpoloženje. Le opolnomočeni minister in izredni poslanik v tujini, finančni ravnatelj, pomočnik finančnega ravnatelja, državni finančni inšpektor in delegat državnega finančnega inšpektorja se lahko stavijo na razpoloženje po službeni potrebi. Uradnik sme biti na razpoloženju največ šest mesecev in ima za ta čas vse pravice aktivnega uradnika svojega dosedanjega poklica in položaja.
S 2. Odredba točke 6, §. 104. se spremeni in glasi: Ako preživi šest mesecev na razpoloženju.
Ta uredba je objavljen v današnjih »Službenih novinah« in je z današnjim dnem dobila obvezno moč.
Posvet o razmejitvi Pokojninskega zavoda
Split, 24. okt. b, V petek odpotujejo v Split predstavniki zavoda v Zagrebu, predsednik Baron in poverjenik dr Košak ter predstavniki Pokojninskega zavoda v Ljubljani dr. Anton Milavec in Pahor. V Splitu bo sestanek z merodajnimi delegati Pokojninskega zavoda, na katerem bodo pretresli vsa vprašanja v zvezi z razmejitvijo Pokojninskega zavoda v Ljubljani in priključitvijo njegovih članov iz Dalmacije k zagrebškemu Pokojninskemu zavodu. Ob obisku delegatov iz Zagreba in Ljubljane bodo člani splitskega odbora pokrenili nekaj vprašanj, ki zanimajo člane lega zavoda. Pri prenosu članov v članstvo zavoda v Zagrebu želijo splitski delegati razčistiti nekaj vprašanj, ki 60 bila že sedaj predmet razgovorov med predstavniki iz Primorja in centralnega foruma v Ljubljani.
Pogreb žrtev letalske nesreče
Belgrad, 24. oktobra, m. Danes so bili na belgrajskem pokopališču slovesno pokopani ponesrečena pilota Otmar K r e p e 1 in Evgen B a č i č ter radiotelegrafist Ljudevit A n t o n o v i č.
Eskadra velikih Lockheadov je ves čas pogreba letala nad pokopališčem. Od ponesrečenih letalcev so se poslovili predsednik Aeroputa Pile, šef-pilot Stanisavljevič in radiotelegrafist Kavčič. V svojih govorih so poveličevali hrabrost in vrline ponesrečencev. Med drugim je prisostvoval pogrebu poveljnik letalstva general M i r k o v i č. Na grob letalcev so nato njihovi tovariši in znanci položili nad 50 vencev.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 24. okt. b. »Seljački dom«, glavno glasilo HSS, poroča o bivanju prosvetnega ministra dr. Ant, Korošca v Zagrebu, kjer je obiskal vodstvo HSS dr. Mačka, inž. Košuliča, in dr. Knnjeviča, List pravi, da je prihod dr. Korošca vzbudil v vsej javnosti veliko pozornost, ker je prišel v Zagreb prvič po sklenitvi sporazuma.
28 letnica kumanovske bitke
Kumanovo, 24. oktobra, m. Danes so bile v Kumanovcm ob 28 letnici kumanovske bitke in osvoboditve Kumanova velike slovesnosti Službo božjo je v saborni cerkvi opravil patriarh dr. Ga-vrilo.
Belgrajski »Napred« zoper ozkosrčnost
Znani belgrajski vseučiliški profesor Mihajlo Ilič je v svojem listu »Napred« napisal članek, kjer piše na naslov hrvatskega časopisja: »Najizrazitejši in najbolje urejevani list kakor sta na primer »Hrvatski Dnevnik« m »Obzor« ne kažejo dovolj volje, da bi razumeli liste iz drugih krajev naše države, ki imajo, a so imeli tudi poprej pred konjukturo simpatije za uresničenje prizadevanj hrvatskega naroda, ki so se borili za uresničenje njegovih narodnih in političnih zaslug. Pri vsem ostajajo zvesti tudi interesom in prizadevanju naroda ter njegovemu pravemu in dostojnemu mestu v skupnosti, ne da bi pri tem zapustili stališče in interese, ki so skupni in bistveni za obstanek ter srečnejšo prihodnjost državne celote. Bodisi »Obzor« bodisi »Hrvatski Dnevnik«, »e večkrat bolj trudita, da bi za vsako ceno opravičila nekatera gibanja in nekatere težnje v novo nastali banovini, kakor pa ga bi iskala objektivne razloge in da bi podala popolnoma objektivno sliko razmer v banovini in zahtevata, da b* se prijatelji hrvatskega naroda morali vsekdar zlagati z vsem kar posamezniki ali skupine v banovin« počno. Njihovo razumevanje prijateljstva in zanimanja za avtonomijo banovine in za koristi hrvatskega naroda je neizogibno ozko in ni vedno skladno s politično modrostjo ter stvarno možnostjo uresničenja tahtev in potreb kmeta ter drugih naprednih 6kuo<n na Hrvatskem. Tako na primer »Hrvatski Dnevnik« ni »Obzor« večkrat mislita, da je vsaka prijateljska opomba izraz kake nestrpnosti in da o« v soglasju s simpatijami za uresničenje in lepšo prihodnjost banovinske avtonomije, če kdo ne soglaša s posameznimi dejanji v banovini.« — Ta članek je brez opombe prinesel tudi »Obzor«.
** ^ m m ^ A n., m -
ZAVEDNI SLOVENCI
IN JUGOSLOVANI!
Žrtvujte na nabiralni dan v nedeljo 27. oktobra za božižnico našim bratom in sestram na severni meji! - Vsak naj prispeva po svojih možeh!

Poročila z obeh bojišč
Na nemško-angleškem bojišču letalski boji nekoliko milejši, na italijansko-angleškem bojišču pa so boji na suhem oživeli
Nad Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 24. oktobra. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile sporoča: Zaradi neugodnega vremena nad Veliko Britanijo jc bilo delovanje našega letalstva včeraj zmanjšano in se je omejilo le na nasilne ogledniške polete. Pri tej priliki so bile vržene bombe na London in tovarne v Srednji Angliji, Preteklo noč so vrgli naši bombniki mnogo bomb na britansko prestolnico. Skupina angleških bojnih ladij, ki se je približala flandrijski obali, je bila odbita s streli iz naših topov, Britanska letala so se pojavila preteklo noč nad nemškim ozemljem m poskušala napasti Berlin. Le manjše število letal je prispelo nad Berlin, kjer so zmetala zažigalne bombe na naseljene četrti Izbruhnilo je več požarov, ki so bili hitro pogašeni. Zadeta je bila neka tovarna, vendar je škoda majhna. Eno nemško letalo se ni vrnilo domov.
Angleška poročila
London, 24. oktobra, t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča:
Napadi nemških bombnikov so bili zadnjo noč manj obsežni, kakor prejšnje noči. Bombe so bile vržene na London in okolico. Nekaj krajev v severozahodni Angliji in na Škotskem je bilo prav tako napadenih. Žrtev ni bilo veliko in tudi škoda, ki je bila povzročena, ni znatna.
Zasebni Reuterjev poročevalec pa javlja, da je le nekaj nemških letal pred polnočjo prišlo nad London. Ena bomba je padla v ozko ulico, kjer je povzročila razdejanje. Po polnoči sta bila jav-Ijena dva napada, od katerih je bil drugi močnejši.
London, 24. oktobra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Danes je le nekaj posameznih nemških bombnikov priletelo nad Anglijo. Bombe so bile vržene v londonski okolici, v Kentu, v I Hampshire in v Somersetu. Nekaj škode so trpele stanovanjske hiše in industrijske zgradbe Število žrtev je majhno. V Hampshire je bilo porušenih več stanovanjskih hiš. Dane.) sta bila sestreljena dva nemška bombnika., Angleških izgub ni.
Letalski podmaršal Blunt je bil ubit pri letalski nesreči. Bil je poveljnik letalstva v Franciji.
Velika tovarna zletela v zrak
London, 24. oktobra, t. Reuter. Ena najstarejših glasgowskih tovarn za škrob je zletela v zrak in je tako rekoč vsa uničena. Eksplozija je bila tako huda, da je zračni pritisk odnesel strehe hiš v bližnji okolici in da so bile šipe na oknih zelo oddaljenih poslopij zdrobljene. Za enkrat mislijo, da je mrtvih samo 20, ranjenih pa 28. Toda število žrtev bo verjetpo še večje.
(Reuterjevo poročilo ne navaia, kako je nesreča nastala. Švicarski radio pa je objavil, da je eksplozija nastala verjetno od nemške tempirane bombe, ki je bila vržena na tovarno pri enem zadnjih bombardiranj Glasgovva in je šele sedaj eksplodirala.)
Francoski članek srbskega učenjaka
Vscučiliški profesor belgrajske univerze Živo-jin Perič, ki je znan zagovornik federalizma v naši državi, je v ženevski reviji »Voix des Peuples« napisal članek o današnjih razmerah v naši državi. Zagrebški »Obzor« se v daljšem uvodnem članku peča z izvajanji belgrajskega profesoria ter ga med drugim takole označuje;
»Profesor Perič začenja z ugotovitvijo, da Srbov, Hrvatov in Slovencev, čeprav pripadajo istemu plemenu, nikakor ne moremo imeti za isti narod niti etnografsko niti etično. Skupno ozemlje more vplivati na miselnost prebivalcev, ni pa to dovolj, da bi se ustvarila narodna skupnost Jugoslovanov, ki bj jim sicer morali dodati še Bolgare. Zgodovinski razvoj je bil dolga stoletja različen. Misel o enem jugoslovanskem narodu — pravi Perič — je prav za prav bila porojena v avstro-ogrskih in ruskih pisarnah, kar bo marsikoga presenetilo. Ti dve državi sta ali hoteli razširiti svoje posesti na Balkanu ali pa s panslavizmom razbiti Avstro-Ogrsko. Vendar pa je resnica, da je Jugoslavija nastala v obliki, ki ne more ugajati niti bivši avstrijski niti bivši ruski zamisli . .. Zelo zna-člno je — in v tem je glavna vrednost Peričeve razprave — da prof. Perič tudi misli, da s sporazumom z dne 26, avgusta 1939 delo državne reforme še ni dokončano, marveč da ga jc treba dovršiti v federalističnem smislu. Narodni kriterij zavrača, češ da je "medsebojna pomešanost prevelika, pač pa se izreka za zgodovinsko-teritorijalno delitev. Potemtakem naj bi federalna Jugoslavija bila sestavljena iz Srbije, Hrvatske (z Dalmacijo), Bosne in Hercegovine ter Črne gore. Čeprav so Črnogorci po narodnosti Srbi, imajo vendar posebne črte in poseben zgodovinski razvoj.«
Nato »Obzor« razlaga, da so tej icle|! nasprotni edino le veliko Srbi, da pa hrvatska stran daje veliko spoštovanje temu srbskemu učenjaku, ki je tako nepristransko obdelal to vprašanje.
Žal nimamo pri rokah Peričevega dela, da bi mogli ugotoviti, v koliko je Obzorovo poročilo o njem popolno ali nepopolno. Edino le to moramo reči, da je bodisi prof. Perič bodisi Obzor izpustil Slovence, ki zdaj ne moremo vedeti, kam nas je ta ali oni prisodil. Če je prof. Perič Črnogorcem, ki so po narodnosti Srbi, dal svoje enoto v Jugoslaviji zunaj Srbije, bi bil moral še mnogo prej dati tudi Slovencem svojo, ki s Hrvati nismo isti narod, česar ne naglašamo zgolj mi Slovenci, marveč tudi Hrvati in na tem sloni sploh vsa hrvatska povojna politika. V zvezi s tem bodi povedano, da smo mimogrede slišali tudi o nekem zemljevidu, ki ga »nekateri«, trosijo po Hrvatskem, kjer je parisana velika Hrvatska, ki poleg drugih pokrajin obsega tudi Slovenijo. Tisti »nekateii« niso dovolj resni, da bi z njimi v teh časih polemizirali, vendar se nam je zdelo ob tej priliki ko Obzor navaja srbskega učenjaka v gori omenjenem smislu, važno naglasiti, da smo tudi Slovenci v Jugoslaviji faktor, ki ne bomo pustili di bi kdor koli z nami ravnal kot s kakim 'bjektom Veselilo pa ki nas, ko bi glede tega slišali, da smo Obzorov članek napačno razumeli.
Vojna na morju
London, 24. oktobra, t. Reuter Admiraliteta poroča: Na sovražne mine sta zadeli dve pomožni ladji — vlačilki »Lord Stamp« in »Vellia« ter sta se potopili.
London, 24 oktobra. AA. Reuter: Britanska admiraliteta sporoča izgube polagalca min »Dun-del-Dunka«. Polagalec min je zavozil na mino in se potopil.
Ameriška pomoč
Washington, 24. oktobra, t. Associatcd Press: Državni tajnik za finance Morgcnthau je danes izjavil, da so vse ameriške letalske tovarne, ki grade letala za Združene države in za Anglijo, nad-krilile narbčila. Toda kljub temu bi angleški zastopniki v Ameriki radi videli, da bi bila proizvodnja letal še hitrejša.
Angleška poročila o poskusu nemškega vdora v Anglijo
London, 24. okt. t. Associated Press: Listi objavljajo službeno obvestilo letalskega ministrstva, v katerem je prvikrat govor o nemškem poskusu vdora na angleške otoke. Sporočilo pravi, da je bil vdor poskušen v noči od 15. na 10. september, lo je tistikrat, ko je nemško letalstvo po angleških uradnih sporočilih v enem dnevu izgubilo nad 180 letal.
Uradno sporočilo pravi, da so angleški izvid-niški lelaVi opazili že od dne 5. septembra dalje sumljivo zbiranje nemških čet in ladij po nizozemskih in belgijskih pristaniščih, predvsem pa v ustju reke l!o» in Schelde (Escaull). Opazili s» predvsem veliko ogromnih splavov na motorni pogon. Nadaljnja opazovanja so ugotovila, na Nemci svoje ladje in splave pošiljajo ob obali niže proti jugu v francoska pristanišča. Iz notranjosti Nemčije pa so prihajale vedno nove čete do teh pristanišč. Glavna pristanišča, kjer so se Nemci zbirali za prevoz v Anglijo, so bila končno Antver-pen v Belgiji, Ostende, l)unl<irque. Calais, Bou-iogne, Le Ha vre in Cherbourg. Angleško letalstvo je nato začelo napadati vsa imenovana pristanišča in napravila tako škodo, da je bil poskus vpada v Anglijo preložen in je bil končno tudi v noči na 10. september preprečen.
Ne\\vork. 24. okt. t. Associated Press: Tukajšnji Nevvyork Sun t objavlja nekatere podrobnosti o načinu, kako je Angležem uspelo, da so dne 16. septembra preprečili vdor nemških čet v An-Anglijo. List trdi, da so angleški bombniki napadli nemške ladje in splave tik preden so hoteli odpluti iz pristanišč v Belgiji in na Nizozemskem in vso stvar preprečili s pomočjo eksplozivnih in zažigalnih bomb ter s strojniškim ognjem. Nekaterim nemškim ladjam se je posrečilo zavoziti na morje, toda tamkaj so bile uničene od angleških obrežnih baterij, katerih nemški bombniki niso mogli uničiti, kakor je bilo v načrtu.
London, 24. okt. t. »Daily Express" poroča k suhoparnemu uradnemu obvestilu letalskega ministrstva, da so angleški bombniki dne 16. septembra preprečili nemški vdor v Anglijo, da je takrat poveljeval angleškim bombnikom general sir Charles Portal, ki je bil potem zaradi tega uspeha takoj in čez glave mnogih drugih častnikov postavljen za vrhovnega poveljnika vsega angleškega letalstva.
Beril. 24. okt. t. Assorialed Press: »Volks-rechU piše k piiznanju angleškega letalskega ministrstva o izjalovljenem nemškem poskusu vpada v Anglijo sredi septembra, da so angleški bombniki. ki so nemške cele tik pred odhodom iz pristanišča napadli, uporabljali zažigalne bombe čisto posebne vrste. Bombe v vodi namreč niso ugasnile, marveč so še bolj zagorele in po vsej vodni površini daleč naokrog razširile ogenj. — Mnogo ladij in splavov je takrat zgorelo, švicarski list zatrjuje v svojem članku, da je napad teli angleški!) bombnikov videlo veliko nizozemskih očividcev.
Nad Nemčijo
Angleška poročila
London, 24. oktobra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Ponoči so angleški bombniki v več skupinah napadli razne vojaške cilje v Berlinu in drugod po Nemčiji. Med drugim so bombardirala pristanišča in ladje v Emdenu, petrolejske rafinerije in skladišča v Magdeburgu in Hannoverju, blagovna skladišča pri železnicah v vzhodnem delu Berlina, pri Hannoverju in pri Frankfurtu, nadalje številne železniške proge in križišča v severni in zahodni Nemčiji, pristanišče Hook na Nizozemskem in številna letališča v Nemčiji ter v od Nemčije zasedenih ozemljih. Eno letalo se ni vrnilo
Bombniki angleške obrežne obrambe so napadli skupno nemških prevoznih '.adij v severnem morju in so torpedirali dve, ena pa je bila obstreljevana s strojnicami.
Stockholm, 24. oktobra, t. Associated Press:
»Aftenbladet« poroča iz Berlina, da so snoči spet angleški bombniki prileteli nad Berlin Eksplozivne bombe so bile vržene na zahodni del mesta, kjer je nastalo nekaj požarov. Angleški bombniki so bombardirali tudi Hamburg, kjer so spet metali težke eksplozivne in zažigalne bombe na pristaniške naprave.
Nemška poročila
Berlin, 24. oktobra. AA. Štelani. Zadnjo noč so angleški bombniki poskušali izvesti množinski napad na Berlin. Samo majhnemu številu britanskih letal se jc posrečilo prileteti do prestolnice. Angleži so na posamezne točke in zlasti na posamezne četrti metali zažigalne bombe in ploščice, ki so povzročile le neznatno škodo in manjše požare, katere so hitro pogasili. Bilo jc tudi več ranjenih.
Sredozemlje
Italijanska poročila
Nekje v Italiji. 24. oktobra. AA. Štefani. Sporočilo št. 138 glavnega štaba italijanskih oboroženih sil se glasi:
V Severni Afriki je sovražnik izvršil napad na naše )>ostojanke pri Ma rt i lo. 25 km vzhodno od Sidi Barnnijn. Ta sovražnikov napad je bil podprl z oklopnimi avtomobili in s topništvom, pa je bil odbit. Pri umiku jr sovražnik pustil na bojišču več mrtvih. Na italijanski strani je bilo nekaj ranjenih. Druge sovražnikove enote, ki so napadle naše postojanke v pasu Alani el Turna južno od Sidi Barnuija, so bile prav tako odbile. Med obema napadoma je bilo ujetih več sovražnikovih vojakov in Zaplenjenega nekaj vojnega materiala. Sovražnikovo letalstvo je bombardiralo Sidi el Barani, pa ni povzročilo niti škode niti žrtev.
' V Vzhodni Afriki so naše letalske sile bombardirale vojaške objekte na otoku 1'erini in povzročile več večjih požarov. Naša letala, ki so napadla sovražnikove oborožene sile pri Elduka-no. so svojo nalogo uspešno izvršile. Sovražnikova letala so bombardirala Masatio, letališče pri Ba-hardaru. južno od jezera Tatia. kjer sla bila ubila dva naša vojaka, eden i>a ranjen, dalje Tesene, kjer je bilo ranjenih 9 oseb. Dessin in Oondar, kjer je bil ubit ea vojak, 6 pa ranjenih ter letališče pri Slomati. Dessie in Dekaineri. kjer je bila majhna škoda. Druga sovražnikova letala so brez veejega uspeha napadla Asmaro. Kasalo in Ciuro.
Naš rušilec Nullo , ki je bil težko zadet v spopadu na Rdečem morju, jc posadka potopila v bližini obale.
Aspirin

In vsaka Aspirin tableta nosi „Bayer"-jev križ. „Bayer"-jev križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina brez „Bayer"-jevega križa!
Og>at do a i 735? o« JS miri« >•«&
Angleška poročila
Kairo, 24. okt. t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo sporoča: V Sudanu je ena naših motoriziranih patrulj s svojim nenadnim napadom presenetila sovražno skupino, ki je štela najmanj 1.000 mož. Sovražnik jo imel hude izgube. Naše čete niso imele nobenih. Po noči so naši bombniki napadli sovražno taborišče pri Sidi Baraiiiju. Osem tovornih vo/, smo uničili. Z drugih bojišč ni novic.
Kairo, 24. okt. A A. lieuler Snoči je letalsko poveljstvo izdalo .sporočilo, da so angleški bombniki naredili napad na mehanizirane oddelke med Bughugom in Sollumom. Letala so dosegla direktne zadetke na cisternskih avtomobilih, ki so prevažali vodo. zadela pa so tudi vojaško taborišče in povzročila žrtve in škodo. Britanska lovska letala ,»o uspešno s strojniškim ognjem napadla sovražnikove avtomobilsko prevoze na istem področju. Italijanska letala so napadla otok Perim v Bab el Mandelni. Pri nočnem napadu na letališču pri Dessije v Abesi ni ji je bil zadet hangar in most severno od letališča. Bombardirana sla bila prav lako Albul in Bahardar ob Taiiskem jezeru. Južno od Tanskcga jezera mi bilo v Dan-glieli povzročene tri eksplozije. Manjši napadi so bili izvršeni na Buro, Asmaro in Kasalo. Vsa britanska letala so se vrnila domov.
litiSilec Nullo je spadal v razred Sauro . Imel je tisoč ton in je bil oborožen s 4 topovi 120 m m in je imel brzino 35 vozlov.
Tihotfiorsk® napetosti
Konferenca »vzhodnega dela« angleškega imperija v Deihiju
London, 24. okt. t. Reuter poroča: Zastopniki domiaioiiov in kolonij ki se bodo udeležili velike konfercnce v Dclliiju. ki nosi ime konference vzhodnega dela angleškega imperija« so že prispeli v Delili, kjer se bo jutri začela konferenca. Konferencc se udeležijo naslednji dominioni in kolonije: Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika, R o d e -zija, Mala j a, Burma in angleška vzhodna Afrika (Kenija. Uganda in Somalija). V londonskih političnih krogih polagajo veliko važnost na to zasedanje angleškega imperija, kjer bodo govorili 1. o sodelovanju z Anglijo v vojni proti Nemčiji in Italiji, o obrambnih ukrepih proti nevarnostim, ki groze od zaveznikov Nemčije in Italije na Indijskem in Tihem morju, o skupnih ukrepih, ki jih je treba v ta namen podvzeti v družbi s Združenimi državami Severne Amerike. Konferenca bo ves ta obseg vprašanj reševala lako s političnega kakor z gospodarskega stališča. Cilavni in prav za prav edini cilj konference v Deihiju pa bo, tako poudarjajo tukaj, organizirati vsestransko pogoje za zmago angleškega imperija.
Mikado sprejema generale
Tokio, 24. oktobra. AA. Domej: V navzočnosti vojnega ministra in načelnika glavnega generalnega štaba je mikado sprejel 15 generalov, ki so se vrnili s kitajskega bojišča. Med njimi je bil tudi general Anfo. današnji glavni poveljnik japonskih čet v Južni Kitajski in general Okabe. ki se je izkazal na bojišču severne Kitajske. Cesar je generale pridržal na kosilu.
Siam—Indokina
Bangkok, 24. oktobra. AA. Domej: Zavoljo napetosti med Siamom iti Indokino je bilo indokinsko prebivalstvo v obmejnih krajih pozvano, naj se odseli z obal reke Mekong. V Larosu se ljudstvo
Japonski načrt za sporazum s Sovjeti
Stockholm, 24. okt. m. Europa Press: Ob prihodu japonskega poslanika v Moskvo, ki so ga na postaji pozdravili šel protokola Bartov, osebje japonskega poslaništva z odpravnikom poslov šige-miconi na čelu in svetnikom Walterjeni v imenu nemškega poslaništva, londonski »Times« objavljajo poročilo svojega dopisnika iz Moskve da je Taiekava prinesel s seboj načrt japonske vlade, ki ga .ie. že izročil japonski vladi. Načrt obsega v glavnem smernice za obnovitev jnponsko-sovjet-skega sodelovanja in šteje štiri točke:
L Sovjetska »iada prizna Mandžiiknn. Japonska pa Zunanjo Mongolijo kot sestavni del japonskega. oziroma sovjetskega področja.
2. Rdefn armada iu japonska vojska r San-(ungu naj bi sc umaknile na določene postojanke
obmejnega področja, zmanjšali pa naj hi se tudi vojaški efektivi.
3.	Sovjetska vlada naj vzpostavi diplomatske odnose i Mandžurijo, kjer bn imela svojega diplomatskega zastopnika, japonska vlada pa ho poslala svojega diplomatskega predstavnika v prestolnico Zunanje Mongolije.
4.	Japonska vlada lin priznala posebne interese Sovjetske Rusije v Sinkinneii
Poleg tega zahteva japonska vlada nevtraM-zacijo vzhodne kitajske železnice iu Amurja. Ni še znano, pravi list. če ho Japonska izročila del Kitajske soviilski interesni sferi. V vsakem primeru se bosta obe vladi razgovarjali c izključitvi kitajskega vprašanja kot glavne sporne točke med obema državama.
umika v planine, ker se boji vdora iz Tajlanda. Družine francoskih nameščencev so se izselile v llanoj. List Srikrung pravi, da je v Ananiu ponovno oživela akcija tajnega revolucionarnega združenja Črna zastava .
Mirovna pogajanja med Kitajci in Japonci?
VCashiiigton, 24. okt. t. Associated Press: Kitajsko poslaništvo razglaša, da so poročila, ki krožijo o kitajsko-japonskih pogajanjih, neresnična. Ameriška pomoč Kitajski pa na novo odprti cesti skozi Burmo (Birmanijo) je Kitajcem vrnila pogum, da nadaljujejo borbo.
Amerika utrjuje Filipine
VCasliington, 24. okt. b. Uradno poročajo o odpošiljatvi dveh prvovrstnih lovskih letalskih es-kader na Filipinske otoke Gre za sedmo lovsko enoto prve lovske skupine, ki je bila doslej v Del-fridgefieldu in pa za 21. lovsko e^kadro, ki je pripadala 35. lovski skupini in je bila doslej v Ha-miltonlieldu v Kaliforniji. Obe letalski eskadri štejeta 160 mož in častnikov. Do odpošiljatve obeh eskader na Filipinsko otočje je prišlo po konferenci ameriškega vojnega ministra z guvernerjem Filipinskih otokov. Dosedanje oborožene sile na Filipinskih otokih so štele vsega 24.000 mož. pehote konjenice, obalnega topništva, letalskih sil in drugih vojnih enot. V lovskih eskad'-1!! se nahajajo tudi številni ležki bombniki.
Karol in Lupescu v Španiji pod strogim nadzorstvom
Rim. 24. okt. m. Europa Press. Oiornale d'Italin« poroča iz Madrida, da v Madridu govorijo, da so bivši romunski kralj Karel in gospa Lupescu ter bivši maršal dvora Urdareanu pod strogim nadzorstvom španske policije. Španska vlada je poleg tega sklenila, da bivšemu kralju Karlu odredi novo mesto bivanja daleč od portugalske meje. Razširile so se tudi govorice, da romunska vlada v okviru revizije prejšnjih političnih procesov, zlasti v zvezi z. umorom Codreanua in preganjanjem pristašev Železne garde, namerava zahtevati izročitev bivšega romunskega kralja Karla in gospe Lupescu.
$migly-Rydz aretiran
Bukarešta, 24. okt. t. Transconti: Bivši poveljnik poljske armade maršal Smigly-Rydz. ki je prebival v Romuniji, je bil danes prijet in prepeljan v zapor. Njegova aretacija je v zvezi z odkritji v poljskem poslaništvu.
Nova donavska komisija
Bukarešta. 24. okl. m. Europa Press. V četrtek zvečer se je pričelo zasedanje evropske donavske komisije v navzočnosti delegatov Nemčije, Italije in Romunije ter v prisotnosti novega člana komisije Sovjetske Rusije Anglija in Franri-tn. ki sta bili doslei članici, nista biti zastopani. Obe državi nameravajo izključili iz donavske komisije. katere delokrog se razteza od Braile d' Suline,
(flMfp&cLoMtvo
Svet za gospodarska raziskavanja na Hrvatskem
V »Narodnih novinah z dne 23. oktobra je Izšla naredba bana banovine Hrvatsko o sestavi in delovanju sveta za gospodarska raziskovanja banovine Hrvatske.
Na osnovi te naredbe bo osnovan pri banski oblasti tak svet kot posvetovalni organ za vsa strokovna vprašanja za vsa področja gospodarskega raziskovalnega dela na Hrvatskem. Naloga sveta je dajati mnenja in predloge o oiganizaciji gospodarskega raziskovalnega dola v banovini Hrvatski, pregledovati programe dela gospodarskih raziskovalnih ustanov v banovini Hrvatski in vskladiti njihovo delo s svrho, da bi bila gospodarska raziskovalna služba čim uspešnejša, dajati mnenja o izdelavi in potrebi izdelave obsežnejših načrtov bonifikacije zemljišč raznih krajev v posameznih področjih banovine, kakor tudi o drugih važnih vprašanjih agrarne politike, povezati gospodarske ustanove in strokovnjake, ki delajo na tem polju, jih čim bolj upozuati s vprašanji agrarne proizvod-
Osrednja nabavljalna zadruga usnjarjev
Dne 19. oklohra 19:0 je bila seja pododseka usnjarske industrije pri Zvezi industrijcev |>od predsedstvom ir. Ivana Maferšiča, o kateri smo že poročali. Na tej konferenci je bilo sklenjeno ustanovili osrednjo nabavljalno zadrugo usnjarjev s sedežem v Ljubljani. Ta zadruga naj bi s pomočjo oblastev preskrbovala usnjarske obrate in bi se na to razširila na vso državo. Tozadevni predlogi so bili izročeni tudi ministru trgovine in industrije g. dr. Andresu. Naša usnjarska industrija se zavzema za ustanovitev take osrednje zadruge, katere zadružniki bi I>i 11 vsi člani — usnjarski pripadniki industrijskih zbornic, in prisilnih združenj. Vsak član 1 >i vplačal deleže primerno številu zaposlenega delavstva. Delež naj bi znašal 2.000 din. Za zaščito interesov javnosti naj bi stopili v upravo zadruge po 1 predstavnik mini-strstva trgovine in industrije ter ministrstva voj-i-ke in mornarice in zastopnik usnjarjev-obrtni-kov. Ta zadruga naj bi dobila monopol nakupa surovih kož v vsej državi za goveje in telečje kože. Sedež zadruge naj bi bil v Belgradu, krajevni odbori naj hi bili v vseh važnih središčih države, med drugim v Ljubljani za vso Slovenijo. Vsi li odbori bi tvorili upravni odbor zadruge, ta upravni odbor pa bi si izvolil eksekutivo. Surove kože bi se razdeljevale na posamezne obrate po številu zaposlenega delavstva, urad za kontrolo cen pa bi odrejal maksimalne cene kože na predlog zadruge. Maksimalne cene strojetiih kož. odn. usnja I>i se odrejale avtomatično na osnovi cene surovih kož. Pripominjamo, da je nabavljalna zadruga usnjarjev v naši banovini še ustanovljena in so pristopili vsi usnjarji, včlanjeni v Zvezi industrijcev v Ljubljani, torej iz vse Slovenije.
Nadalje predlaga slovenska usnjarska industrija, da se naj iz kontrole cen izločijo vse one vrste usnja, ki ne pridejo vpoštev za neobhodne potrebe prebivalstva in vojske. Predlagana ureditev glede cen bi olajšala delo interesentom in bi odpadlo predlaganje prošenj za odobritev cen.
Za prijavo zalog usnja je bil določen rok do 25. oklohra, toda ozirom na velikost zalog je potrebno, rla se ta rok podaljša in v torek je to tudi dosegla posebna deputacija usnjarske stroke. Dosegla pa je tudi. da je odloženo vlaganje prošenj za odobritev cen, dokler urad za kontrolo cen ne bo proučil predlogov Zveze industrijcev glede formiranja cen in izdal na osnovi tega nova navodila.
Haša zunanja trgovina v avgustu po državah
Iz podatkov o naši zunanji trgovini po državah je razvidno, da je prihajal avgusta letos naš uvoz iz naslednjih držav (vse v milijonih din, v oklepajih podatki za avgust 1989): Nemčija 258 (5205.5), Italija 22.6 (49.76), Protektorat 23.4 (29), Madžarska 21.45 (16.16), Romunija 29.66 (6). Grčija 4.71 (3.54), Švica 7.1 (3.74), Bolgarija 6.36 (2), in Slovaška 2.4 (0.4). — Izvoz pa je šel v naslednje države: Nemčija 147.9 (201.3), Italija 89.3 (36.2), Protektorat 35.9 (107.7), Madžarska 40.40 (24.7), Romunija 10 (3.2), Grčija 11.2 (16), Švica 14.4 (7.2), Bolgarija 1.54 (0.15) in Slovaška 4 (12.7). Če privzameino še Švedsko, kamor smo imeli avgusta znaten izvoz, vidimo. da je šlo v navedenih 10 držav, ki so ali naši sosedje ali leže v Evropi, nad 97% vse naše zunanje trgovine, ker je praktično ves uvoz in izvoz v druge države, posebno pa v prekomorske države, popolnoma ponehal.
Dobava moke iz Vojvodine
Dobava moke iz Vojvodine je postala v zadnjem času zadovoljiva in so bile potrebe Slovenije v glavnem pokrite. Kljub temu pa so se dogajali primeri, da v enem ali drugem kraju Slovenije ni bilo dovolj moke na razpolago ter ie zaradi tega dobil banovinski prehranjevalni zavod (Prevod) prošnje za nabavo moke. Da se slične zadrege ne bi več ponavljale, je nakupil Prevod (Banovinski prehranjevalni zavod) v Rački večjo količino moke, ki jo bo dobavljal kupcem v Sloveniji samo v vagonskih količinah, in sicer v razmerju 1:7 (I del ničle in 7 delov enotne moke). Kdor se zanima za nakup moke, naj se takoj obrne na Prevod (Banovinski prehranjevalni zavod) za ponudbo.
Prehrana v Italiji
Monakovske Miinchener neueste Nachrichten« prinašajo zanimiv članek o zadostni preskrbi Italije z živili, iz katerega posnemamo:
Zaradi uspešne politike zadnjih let je uspelo Italiji v zadnjih lelih zagotoviti si prehrano iz lastnih sredstev. V prvih 4 mesecih vojne je bila omejena samo poraba mesa, sladkorja in sladkarij, in sicer delno z nakaznicami, delno pa z omejitvijo prodaje na golove dni v tednu. Šele od oktobra letos je bilo uvedeno racioniranje masli, prebivalstvo dobi sedaj mesečno na osebo pol litra olja, k temu pa še 300 gramov masla, slanine ali masti. Kot pravijo pristojna mesta, gre pri tem bolj za discipliniranje potrošnje kot za dejansko omejitev konzuma. Objavljeni so tudi podatki o letini v zadnjih treh letih, ki dajejo naslednjo sliko v milij. mel. stotov (prva številka pomeni letino 1040, v oklepajih pa prva letino 1039, druga letino 1038): pšenica 70.8 (70.8, 81.8), koruza 34.6 (25.2, 29.4), riž 8.4 (7.3, 8.2), rž 1.5 (1.5, 1.4), krom-
nje vasi. da bi s svojim raziskovanjem reševali najaktualnejše probleme in s tem povezali raziskovalno delo s potrebami kmečkega gospodarstva, in voditi skrb za popularizacijo raziskovalnega dela s tiskanjem raznih publikacij, s sodelovanjem ustanov pri gospodarskih razstavah in slično,
Svet je sestavljen iz 10—15 oseb, vidnih predstavnikov gospodarske znanosti in prakse in gospodarske javne službe, ki delujejo na področju banovine Hrvatske članstvo je častno in traja tri leta. Ban imenuje predsednika in njegovega namestnika izmed članov sveta. Svet se sestane najmanj enkrat letno. Pomožni organi sveta so strokovne komisije, ki so lahko sestavljene tudi iz nečlanov sveta.
Sredstva za delo sveta bodo dana v proračun oddelka za kmečko gospodarstvo. Končno določa naredba, da bo svel stopil v stile s sllčilimi organizacijami v ostalih predelih države, za kar bo predpisan poseben pravilnik.
pir 31.4 (27.8, 29.4), fižol 4.0 (6.5, 6.4), stročnice 1.9 (2.2, 2.2).
Sladkorja bo dala kampanja 1040-41 4.0 milij. stotov prejšnja 4 milij. Racioniranje sladkorja s 500 grami na mesec omogoča vzdrževanje prejšnjih rezerv. Produkcija mesa, rib in jajc je bila leta 1938 naslednja: goveje meso 3.517 tis. met. stotov, svinjsko meso 2.430, ovčje in kozje meso 511, konjsko meso 114, notranji deli 755, divjačina in perutnina 800, zajci 600, sveže ribe 1750, ribje konzerve 232 in jajca 3.0S9 tis. met. stolov. Število goveje živine je od 1938 do 1940 naraslo od 7.7 na 7.8 milij. glav, število prašičev od 2.9 na 3.2 in ovac od 9.1 na 10 mlij. glav .Omejitev klanja iu prodaje je omogočala prihranek 10% konzuma prebivalstva, kar je prišlo v dobro preskrbi vojske. Uvoz mesa je bil letos dva in polkrat večji kot lani, kar velja tudi za uvoz rib.
Lelos je odličen pridelek oljk in bo tudi olja dovolj, dovolj bo tudi zelenjave in sadja.
O omejitvah potrošnje so objavljeni še naslednji podatki: od 1. oktobra dalje jedo v vsej Italiji enoten kruh, t. j. 85% temnejši kruli. Niso pa uvedli mešanja s koruzo, kar so prvotno nameravali. Olje in mast se dobita lahko le na nakaznice, in sicer pol litra olja in 300 gramov masla, masti ali slanine mesečno na enega prebivalca. Konec oktobra so bile izdane nove živilske nakaznice. Za oktober so še prehodne olajšave, nato pa bo disciplina večja. Masla v gostilnah ne morejo prodajati posebej, ker ga smejo porabiti gostilne le za pripravo jedi.
Iz romunskega gospodarstva
Nedavno je povedal romunski gospodarski mi-nisler, da bo imela letos Romunija 1 milijon ton pšenice manj na razpolago kot v prejšnjih letih. To je delno povzročila letina, delno pa mobilizacija kmečkega prebivalstva. U romunski industriji je povedal minister, da je nacionalizacija sedaj popolna, odkar srt izdali židovske zakolie. ZlaSli pa je prešla v romunske roke pelrolejska industrija, ki je bila doslej vedno v inozemskih rok "ah i Pri podjetjih, kjer so bili angleški inženirji, so slednji morali zapustili Romunijo. Tudi pri fran-roskih družbah so bili odstavljeni glavni ravnatelji in nadomeščeni z Romuni. Nemški vpliv v romunski petrolejski industriji narašča. — Posebno novoustanovljena družba ^Pelrolblok« je prva za obrambo nemških interesov. Vos nemški dotok regulira Romunija', mineralnool jna družba z omejeno zavezo v Berlinu, odnosuo njeno buka-leško zastopstvo.
Za romunski izvoz petroleja je važno, da je sedaj dejansko zaprla pomorska pol in gre prevoz le še v sosednje obmorske države. Francija in pa Anglija sta odpadli kot odjemalki romunskega petroleja in je njih kvole lahko prevzela Nemčija. Toda težave so s prevozno poljo. Količine izvoza so tu omejene na razpoložljivo število va-gonov-cistern in tank-ladij za donavsko plovbo. Vendar se je promet po železnici in Donavi izredno povečal. Zalo ima Romunija danes velike zaloge petroleja.
Končno posnemamo iz nedavne izjave romunskega gospodarskega ministra, da mora sedaj Romunija okrepiti svoje gospodarsko sodelovanje z Nemčijo. Nemški trg je v stanju odvzeti ves presežek romunske kmetijske proizvodnje. Romunija ne sme iti več po dragi poti iskati trgov drugod, navaja še posebej, da je konkurenca z ameriškim žitom stala Romunijo najmanj 1 milijardo lejev. Sedaj mora Romunija zvišati cene svojih kmetijskih pridelkov iu istočasno znižali cene industrij-
skih izdelkov Vsa aktivnost v pospeševanju gospodarstva mora hiti usmerjena v kmetijstvo, ki preživlja 80% vsega prebivalstva. Davčno breme je v Romuniji ogromno naraslo, ker so dohodki zaradi izgube Besarabije in severne Bukovine padli, stroški pa so ostali isti.
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani je prodala nekatere njej lastne zemljiške paicele, ležeče v k. o. čmuče, lako: Pavlu Katarju, posestniku v PodborŠlu št. 6 pri .Jožici parceli št. 000 I njiva v izmeri 2596 111» in št. 610 travnik v izmeri 2891 111- za 38.114 din, dalje inž. Tomu Knezu, veletrgovcu v Ljubljani, Gosposvct-ska cesta I parceii št. 794-1 njiva v izmeri 2428 kv. metrov in št 799-t travnik v izmeri 442 nr za 11.480 din ter Vidmarju Rudolfu, lastniku tekstilne tovarne i.lugolana . družbi z o. z. na Črnučah in njegovi ženi Ivani Vidmarjev!, oba v Složicah šl. 128, parceli šl. 606-1 travnik v izmeri 2720 m" in št. 606-2 pečarija v izmeri 757 nr za 62.500 din.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani je prodal Janku Dolarju, orožuiškcmu rač. častniku v pok., Ljubljana, Gorupova ul 3, parcelo št 31.0 2 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 1004 m2 za 50.000 din.
Mag. pharm. Uslar Anton, lekarnar, in soproga Anica Uslar, Ljubljana. Tavčarjeva ul. 15, sla prodala Ljudev. Mndiru. zasebnemu uradniku v Zagrebu, Tkalčičeva 75 a, parcelo št. 230-3 k. o. Brinje, v izmeri 774 111'-' za 50.000 din.
Dečman Pavel, posestnik. Ljubljana - Moste, Vodmatski trg 29, je prodal gdč. Mariji Reiuškar-jevi. kuharici, Ljubljana, Tyrševn 47 1). parcelo št. 881 k. o. Mosle, v izmeri 2928 1113 za 15.000 din.
Lunder Marija, posestnica, Šalka vas pri Kočevju, je prodala Leopoldu Scverju. posestniku, Ljubljana-Vič 147, posestvo vi. št. 190 k. o. Vel. Lipi jen je za 18.000 din.
*
Izjeme v prometu z motornimi vozili. Kot
znano je čl. 2. naredbe št. 4 o omejitvi prometa z motornimi vozili določil izjeme, ki so dovoljene. Naknadno je k temu izšla še dopolnitev te naredbe, ki je dovoljevala banskim upravam dovoljevati tudi druge izjeme, če to terjajo gospodarski ali javni oziri. Prošnje za lake izjeme rešuje poseben odbor, ki ga sestavi pristojni ban. V naši banovini je na osnovi teh določil že sestavljen lak odbor, ki se je t udi že sestal in bo v najkrajšem času reševal prispele prošnje. Odbor tvorijo načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrija dr. Trslenjak kot predsednik, njegov namestnik je g. Franc Šink, sekretar banske uprave, člana pa ing. Štolfa Josip in ing. .losip Porenta, namestnika pa ing. Ciril Pire iu ing. Franc Šlrajnar.
Nov zakon o bankah? Agencija »Jtfgoslovan-ski kurir« piše, da je pričakovati še lelos dovršitve zakona o bankah. V zvezi s tem je pričakovati, da bo v kratkem imenovan tudi pri ministrstvu za trgovino in industrijo, odsek za kreditne ustanove in zavarovanje, poseben posvetovalni odbor za ban-karstvo, odnosno njegovi člani.
Izpremembe v upravnih in nadzorstvenih svetih na Hrvatskem. Zadnje čase se množe sklicevanja izrednih občnih zborov raznih delniških družb na Hrvatskem. Na dnevnem redu je povsod samo razrešitev dosedanjih članov uprave in nadzorstva in volitev novih članov uprave in nadzorstva. Pri tem gre večinoma za podjetja, ki so v rokah Židov.
Nov posvetovalni odbor. Iz Belgrada poročajo, da se bo osnoval pri ministrstvu trgovine in, industrije poseben posvetovalni Odbor za gospodarsko politiko. Nadalje poročajo, da je že izgotovljen načrt uredbe za tak posvetovalni odbor za gospodarsko politiko.
Lastniki stabilnih in premičnih motorjev (ne
motornih vozil) morajo svojo polrebo po bencinski mešanici v svrho dodelitve nakaznice za nabavo goriva nanovo prijaviti po prijavnih obrazcih, ki jih je izdala kr. banska uprava, upoštevaje zadevne nove predpise in potrebe praktičnega poslovanja. Obrazci se dobe pri občih upravnih oblastvih prve stopnje (okr. načelstvih in mestnih poglavar-stvih) za ceno 1 din. Interesenti se pritem opozarjajo, da more kr. banska uprava dodeljevali bencinsko mešanico le v obsegu oiuejilev min. naredbe
Duhovniška vest. O. Ilermcnegild Srebrnič, župni upravitelj v Soči in Trenti pOd Triglavom, je imenovan za župnika v Šenipasu na Vipavskem.
Cerkveno odlikovanje. O. Ivan Omerza, bivši večletni upravitelj velike župnije pri Sv. Jakobu v Trstu in naslednik nepozabnega msgr. Guština v vodstvu tržaških Marijinih družb, je bil od tržaškega škofa imenovan za častnega kanonika tržaškega stolnega kapitlja. Iskreno čestitamo!
Sedemdesetletnik. Msgr. Andrej Furlan, župnik pri Sv. Križu nad Trstom, je v petek, dne 18. oktobra v vsej tišini praznoval svojo sedemdesetletnico pri Materi božji na Sv. gori pri Gorici. Odličnemu in zaslužnemu cerkvenemu dostojanstveniku, dušnemu pastirju in prosvelnemu delavcu želimo še lepo vrsto zdravih in blagoslovljenih let!
Kanal ob Soči. (Lepa slovesnost.) V nedeljo 13. oktobra smo praznovali veselo slovesnost: naš rojak, goriški stolni kanonik msgr. Ignacij Valen-tinčič, ki jc dne S. septembra svečano obhajal svojo zlato mašo na Sv. gori, nas je (a dan obiskal in v naši farni cerkvi v naši sredi nekako ponovil svoje zlatomašno slavje. Ves mladosten in živahen je v cerkvi, kjer je bil krščen, pel slovesno sv. mašo. Cerkveni pevski zbor se jc za pomembno svečanost skrbno pripravil in prav umetniško izvedel težko nalogo. Vsa fara se je s svojim odličnim rojakom veselila lepeg-a in vzpodbudnega dne. — (Smrtna kosa.) Po dolgem, težkem bolehanju nas je zapustil g. Izidor Ivančič, tukajšnji trgovec in trafikant. Bil je podjeten 111 spreten trgovec ter pošten in odločen mož., Vsi so ga čislali in spoštovali. Njegovega pogreba v četrtek, dne 17. oktobra popoldne se je udeležila velika množica ljudstva in je bil prav slovesen. Naj mu sveti večna luč, žalujoči družini naše sožalje!
Težak avto ubil kolesarja. Preko trga pri Sv. Luciji jc peljal težak tovorni avtomobil s priklopnim vozom. Na ovinku je priklopni voz zadel
Iz Julijske Krajine
ob nekega kolesarja, ga s silo prevrnil in ga lako poškodoval, da je nesrečnik umrl. Bil je lo 30 letni mladenič Krivec iz Dolenje Tribuše. Ob njegovi žalostni smrti, ki je bridko pretresla vso okolico, so se ljudje siiomnili tudi nesrečne smrti Krivče-vega očeta, ki se je pred nekaj leti ubil v nekih skalah, ko je iz doline preko strmega Špehovca brda šel proli Cepovanu.
Sin pretepel očeta. V sredo 16. oktobra se je začelo letošnje jesensko zasedanje goriškega porotnega sodišča. Prvi dan se je zagovarjal neki Lojze Battistutta, 20 letni kmečki fant iz Krniina. Obtožen je bil poskušenega uboja lastnega očeta. Nekega večera ga je njegov oče, ki je bil močno vinjen, začel kregati in mu očitali, da je tisti dan slabo in malo delal. Sina so očelove besede razgrele in je začel prelepati očeta s palico, ki jo je imel slučajno v roki. Zaradi ran. ki jih je dobil na glavi, se je moral oče zdraviti nad štirideset dni v bolnišnici in je pričel jecljali. Sodišče je sinu prisodilo 4 leta in 8 mesecev ječe, od katerih sta mu pa 2 leli pomiloščeni. Olajševalno za surovega sina je bilo, da je bil oče močno pijan, da je ozmerjal prej že vso družino in da je s svojim ravnanjem razdražil sina, ki je po izjavi orožnikov bil vedno dostojen fant. Pred sodniki je oče svojemu sinu odpustil.
Za 1(1(1 tisoč |ir orodja so ukradli. V ladjedelnici Sv. Marko v Trstu so že več mesecev opazovali, da izginja iz delavnic razno orodje: kladiva, svedri, vzvodi in slični predmeti. Vsa zasledovanja so ostala brezuspešna, premetenim zlikovcem ni bilo mogoče priti do živega, šele pred kratkim se je policiji po velikem "prizadevanju posrečilo, da je del tega ukradenega orodin staknila v neki mehanični delavnici v mestu. Ker je bilo med temi zataknjenimi predmeti tudi mnogo pneumatičnegn orodja, ie narasla škoda, ki jo trpi ladjedelnica, na približno slo ti=oč lir.
7. dne 17. februarja 1940 in njenega dopolnila z dne 31. avgusta 1940, zaradi česar bi bile obsegu teh omejitev nasprotujoče prijave brezpredmetne, odnosno bi se ne mogle upoštevati.
Borze
Dne 24. oktobra 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 9,748.699 din, na belgraiski pa: po starem tečaju 766.000 mark, po novem tečaju 34.509 mark, 1,620.000 drahem 81.300 din Sofije, 18.785 šv. frankov in 3571 dol. V efektih je bilo prometa na bel-grajski borzi 560.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt ..»»... 175.46— 178.66 New York 100 dol.	4425.-4485—
Ženeva 100 frankov..... 1027.44—1037.44
Ljubljana — zasebni kliring:.
Berlin 100 mark....... 1772.-1792—
Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt	216.99— 220.19
New York 100 dol....... 5480 --5520—
Ženeva 100 frankov ... i . 1269.62—1279,62
Bclgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 52.65—53.35. Sofija 100 din 46.35—47.93.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 444—446 v Zagrebu 443 denar v Belgradu 446 denar
Curih. Pariz 9.95, London 17.15, New York 431.—, Bcilin rez. marke 51.25, Stockholm 102.75.
Ljubljana. Državni papirji 7% investicijsko posojilo 100—102, agrarji 52—54, vojna škoda promptna 444—446, bcglu.ške obveznice 77—78, dalm. agrarji 71—72, 8% Blerovo posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo 95—97, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—102, 7% stab. posojilo 92—94. — Delnice: Narodna banka 6.300—6 500, Trboveljska 335—345, Kranjska industrijska družba 136 denar.
Zagreb. Državni papirji: agrarji 51.50 denar, vojna škoda promptna 443 dsnar, dalm. agrarji 70 blago, 6% šumske obveznice 71 blago, 4% severni agrarji 51.50—52.50, 8% Blerovo posojilo 100 denar, 7% Blerovo posojilo 95 denar. — Delnice: Narodna banka 6.500 blago, Priv. agrarna banka 192 denar, Trboveljska 340—345 (340), Gutmann 55 blago, Sladk. tov. Osijek 270 denar, Osj. livarna 170 denar, Isis 60 blago, Oceania 700 denar, Jadr plovba 400 denar
Belgrad. Državni papirji: agrarii 55.75 denar, vojna škoda promptna 446 denar begluške obveznice 77 denar, dalm. agrarji 7025—7050 (70), 6% šumske obveynice 70 denar, 4% severni agrarji 52.75—53.25 (25.75), 8% Blerovo posojilo 101.50 denar, 7% Blerovo posojilo 95.50 denar — Delni-c e : Narodna banka (6.500), Priv. agrarna banka 199—200.
žitni trg
Novi Sad. Fižol — bač. srem beli, brez vreče 2% kasa duplikat 422.50—425. Vso ostalo neiz-premenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
V Nemčiji ob;avljajo silite pijancev
Pred nedavnim so izdale nemške oblasti navodila za pobijanje alkoholizma. Način pobijanja alkoholizma je zelo izviren in bo verjetno lurli uspešen. Nizozemsko časopisje že poroča. kako so izvedli lo nalogo v Mainzu. Tam ie policijski predstojnik izdal navodilo, da morajo policijske oblasti fotografirali vsakega, ki ga zalotijo v pijanosti. To sliko bodo poleni objavili v krajevnem časopisju. To ie res kaj pripfavno sredstvo za pobijanje alkoholizma.
Čudovito nadarjen otrok za matematiko
Iz univerznih profesorjev sestavljen odbor ie preiskoval in izpraševal v Buenos Airesu nekega fanta, po imenu Georgesa Kernandesa, ki obiskuje tretji razred liudske šole, pa že rešuje najzamolanejše matematične naloge. Fant zelo dobro razume algebro in algebra jske enačbe Icr z neverjetno lahkoto rešuje zelo zamotane matematične probleme.
Riba se ie oglasila v radiu
Radijska postaja v Nevvvorku je nudila svojim poslušalcem izredno zanimivo oddajo. Ravnatelj nevvvorškega akvarija je trdil, da niso vse ribe neme. Rekel je, da ima v akvariju ribo, ki daje od sebe glasove. V šludio so prinesli neko južnoameriško ribo in jo postavili pred mikrofon. Prenos je trajal tri minule. Riba je medtem časom izvajala nenavadne glasove, ki jih doslej v etru še ni bilo slišali. Dovoljenje za prenos ie dalo društvo za zaščito živali, ko ga je rnvnnleli akvarija prepričal, da ta riba lahko zdrži pol ure na suhem in da prenos nc bo škodoval njenemu zdravju.
Šola za slone
V	Belgijskem Kongu imajo šolo, ki nima para na svetil. Učenci le šole so sami mladi sloni, ki jih-hočejo izučili za koristna dela, kakor pri nas na primer vole. Afriškim knie-lom lahko la dobrosrčna in cenena delovna moč dobro služi. Učitelji v le i šoli so izključno samo lovci na slone. Svoje učence si moraio najprej sami nalovili. Pouk je strogo metodičen in jemlje v obzir vse možnosti, za kalere ie možno porabili slone v afriških kmetijah. Brez nevarnosti la šola ravno ni. Mladi »učenci« so zlasti spočetka precej div ji ter nagajivi. Večkrat napadejo svoje učitelje ali jim skušajo pobegniti.
Obsodba mu je prinesla denar
V	mestu Memfis (Texns) je bil trgovec Rni-mond Bnllevv obsojen na šestmesečno ječo. Ta sodba mu ie prinesla mnogo denarja. Tri dni pred nastopom kazni ie namreč priobčil v časopisju oglas, da mora znradi obsodbe razprodali vse blago. »Vem da bom moral prodati svojo robo po sramotni ceni, toda sem v takem položaju, da si prav nič ne morem pomagali, če nočem, da bi žena in otroci med mojo odsotnostjo stradali.« Oglas ie imel velik uspeh. Ze v dveh dneh ie bila vsa zaloga razprodana. Ko je Ballevv naslnpil kazen, ie rekel časnikarjem. da mu ie potrebna še ena laka obsodba, pa bo res bogat.
Obračun dela za ljudsko prosveto
Redni letni občni zbor Prosvetne zveze v Lubljani
Ljubljana, 24. oktobra.
Ob 0. dopoldne se je zbralo v Ljubljani v dvorani hotela »Union« lepo število predstavnikov slovenskih prosvetnih organizacij iz vsega področja, ki spada pod ljubljansko Prosvetno zvezo, da prisostvujejo 41. občnemu zboru. Nad 100 delegatov ludi iz najoddaljenejših krajev priča, da je Prosvetna zveza v polnem razmahu ter da jo zopet dobila stik z ljudstvom, ki so ga nasilno pretrgali svojčas leta ukiiiilve. — Občni zbor je otvoril predsednik
Vseuč. profesor, prelat dr. Fr. Ks. Lukman, predsednik Prosvetne zveze.
Prosvetne zveze, univerzitetni profesor prelat dr. F. Ks. Luk m a 11, ki je z občnega zbora poslal vdanostne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru 11., knezu namestniku Pavlu, Nj Vis. kraljeviču Andreju kot pokrovitelju Prosvetne zveze, dalje prosvetnemu ministru dr. A. Korošcu ter ministru dr. Kreku. Nato je pozdravil prisotne predstavnike raznih javnih ustanov ter sorodnih organizacij, tako zastopnika bana prosvetnega šefa dr. Sušni k a, zastopnika škofa kanonika dr. Žerjava, predstavnico Krščanske ženske zveze go. Logarjevo, zastopnika župana Ljubljane občinskega svetnika S 1 a p š a k a , predsednika Slovenskega starešinstva ravnatelja Remca, zastopnika mariborske Prosvetne zveze ravnatelja R i h t e r j a , predsednika Slomškove zveze Štruklja, zastopnika ZZD svetnika Langusa, predstavnike fantovskih odsekov itd. Po pozdravu g. predsednika so občni zbor pozdravili predstavniki naših javnih ustanov, najprej zastopnik bana prosvetni šef dr. Sušnik, ki je poudarjal skrb banovine za ljudsko prosveto, kanonik dr. Žerjav, ki je v imenu škofovem prosil, naj Prosvetna zveza pomaga zopet skrbeti, da bo nedelja resnično Gospodu posvečen dan ter da bi tudi sicer skrbela za nravni in verski dvig slovenskega naroda. Predsednik Štrukelj je poudarjal sodelovanje učiteljstva s prosvetuim delom naroda, svetnik Slapšak pa skrb mestne občine za nove prosvetne domove. Nato je predsednik dr. Lukman prešel na poročilo Prosvetne zveze ter podal sam poročilo odbora in piosvetnega dela v načelnem prerezu. Poročilo Prosvetne zveze je izšlo tudi V tisku ter so ga delegati dobili v roke na občnem zboru, v kolikor ga niso ponesli že s seboj.
Delo Prosvetne zveze
Delo v preteklem letu je bilo nekoliko ovirano zaradi svetovnih dogodkov in ni bilo dano, da bi društveni člani nemoteno opravljali svoje delo. Vendar pa je kljub temu zveza kot laka in posamezna društva vršila častno svoie poslanstvo. Odbor je med letom izgubil tri člane ter je bil zaradi tega okrnjen pri svoji dejavnosti. Imel pa je 41 sej, kjer se je razpravljalo o vseh tekočih prosvetnih zadevah ter delali smotreni načrti za dvig ljudske prosvele. Vršilo se je več skupnih sestankov med ljubljansko in mariborsko zvezo, med Zvezo fantovskih odsekov in Slovensko stražo, kjer so razpravljali tudi o narodno-obrambnem delu med najširšimi plastmi. Večjih prireditev Zveza ni organizirala, čeprav je bil že izdelan tozadevni načrt, to pa zaradi zunanjih okoliščin. Slovesno je praznovala 10 letnico ljubljanskega škofa. Največja prireditev pa je bila brez dvoma odkritje spomenika viteškemu kralju Aleksandru I., ki se ga je udeležila z veliko udeležbo fantov in deklet, najmoč-
nejšo skupinsko udeležbo pri prireditvi, ter s 80 zastavami in 300 narodnimi nošami. Delo Zveze je bilo to leto bolj usmerjeno na znotraj ter je odbor sestavil načrt za 20 )>rosvetnih večerov za mesto Ljubljano iu podeželje. Letošnja tvarina je bila posvečena predvsem narodiio-obrainbnemu delu ter jioglobilvi slovenske ;n državne zavesti. Najboljši naši znanstveniki so pripravili gradivo za ta predavanja, ki so se širila tudi po podeželju. Centrala je organizirala po vseh domovih proslavo zedinje-nja ter 117 predavanj po deželi, za katere je postala predavatelje iz Ljubljane. Podpirala je graditev prosvetnih domov z načrti 111 nasveti. Novi prosvetni domovi so zrastii v Poljanah nad Škof jo Loko, v Žireh, v Radomljah, v Zagradcu, v Pari pri Kostelu in na Jezerskem. Kljub slabemu času pa rasejo še novi domovi, ki se pridružujejo starim, katerih je v območju ljubljanske prosveto že 189. Centrala sama pa je delovala tudi ne samo na prosvetnem in izobraževalnem polju, temveč se je udejstvovala tudi socialno. V obliki knjižnih zbirk je pošiljala božične darove v Skoplje med slovenske družine, za Miklavža kočevskim Slovencem ter ludi sicer podpirala predvsem narodno ogrožene kraje. Brošuro -»Naroda rast in zdravje družin« je v '2000 izvodih razširila med ljudstvom. Na 18 okrožnih svetih je razmišljala, kako bi zavrla pijančevanje med narodom in zbirala podatke za spomenico ban-ski upravi. Po svojih ženskih članih je sodelovala pri šolskih kuhinjah, zbirala obleko za zimsko pomoč, organizirala izseljenske večere in omogočala otroška zavetišča med kočevskimi Slovenci.
Zvezo med društvi in centralo so vzdrževali dekanijski odbori, ki so se osnovali preteklo leto, da se poživi delo na podeželju. Sedaj deluje 20 dekanijskih odborov na področju ljubljanske pro-svete. Ti skrbe za zvezo med posameznimi društvi ter za posredovanje med centralo in revizijo. Nekateri odbori so iz podeželskih izobražencev sestavili klube predavateljev, ki v njihovem okrožju širijo ljudsko prosveto. Ti dekanijski odbori so imeli v preteklem letu 36 okrožnih svetov, na katerih so obravnavali tvarino, ki naj bi jo društva obravnavala v odsekih, podpirala idejo zidanja Slovenskega doma v Ljubljani, razmotrivala vprašanja ljudske igre itd. Teh svetov se je udeležilo 180 društev. Letošnji zvezni svet pa se je vršil v Celju dne 18. februarja, kjer so se sestali zastopniki obeh slovenskih Prosvetnih zvez. Tu sta sklenili zvezi izdati pri Mohorjevi družbi dve knjigi, in sicer leta 1012 knjigo o kmetijstvu, leta 1943 pa knjigo o naši kmečki hiši. Obenem pa se je določila ludi glavna tvarina za bodočo sezono, ki naj bo: Kmet in umetnost ter književnost. Kot druga važna naloga Zveze se je pndčrlavala borba proti alkoholizmu, trelja pa igranje po naših ljudskih odrih ter so se določile tozadevne smernice.
Posamezna društva so delovala, kakor so pač terjale in dovoljevale nenormalne razmere tega leta, ki je oviralo marsikaterega člana pri delovanju. Vendar so po večini delali z uspehom. — Občilih zborov je bilo 200, tečajev 32, predavanj s skioptičnimi slikami in filmi 775, navadnih pa 787. Dramatični odseki so priredili 650 iger, pevski zbori 202 nastopa, godbenih nastopov pa je bilo 152. Na občnem zboru se je predvsem poudarjala potreba in poslanstvo knjižnic za slovenske prosvetne domove. Od dosedanjih društev ima 170 domov knjižnice v obsegu 90.000 knjig, od katerih jih je bilo prečitanih v zimski sezoni 61.162. To je dober znak in najboljše vzgojno sredstvo, ki ga imajo naša društva. Naša društva štejejo 17257 moških članov in 10.440 ženskih, skupno skoraj 80.000. Najbolj pa delujejo posamezni odseki pri društvih. V njihovem okviru deluje 79 pevskih odsekov in 51 godbenih, 25 ženskih odsekov, ki se posvečajo socialnim in karitativnim nalogam, ter 174 dekliških krožkov, ki imajo zopet svoje podrobnejše razdeljeno delovno nalogo. Fanti se zbirajo v 200 odsekih, kjer se telesno krepčajo in duhovno pripravljajo za versko, narodno in obrambno delo 60 društev ima svoje lastne zastave, 23 društev ima svoje kino-aparale, 60 društev pa skioptike in epidiaskope. 138 prosvetnih društev ima lastne domove, 24 društev iina dvorane in odre, 77 jih gostuje v cerkvenih dvoranah, več novih domov pa je v gradnji.
Glavna pobuda in podpora za notranje delo posameznih društev pa prihaja iz osrednje pisarne v Ljubljani in z raznimi zbirkami diapozitivov (največja zbirka v državi 15.210!), s predavanji. skioptičnimi aparati, vzgojnimi in izobraževalnimi filmi itd. Centrala izdaja tudi dijaški list »Mentor« ter tiska mesečno svoj lastili vestuik. Organizirano ima ludi izposojevalnico ljudskih iger (1627 del). Letos beleži ta odsek 1684 izpo-sojevnlnin, kar zgovorno priča, kakšno vlogo zavzema igranje v slovenski prosvetni organizaciji. Prav tako je plodno delovala izposojevalnica garderobe. V okviru zveze so se prirejala tudi potovanja v inozemstvo, še bolj pa po slovenski zemlji.
V	okviru Prosvclne zveze deluje tudi Ljudska knjižnica v Ljubljani, ki ima sedaj 10.005 knjig, poleg v slovenščini še v raznih tujih jezikih. V tem letu je uarastla za 1004 knjig. /Obiskovalcev je bilo 12.381, ki so si izposodili 2.1.752 knjig, kar je znak, da knjižnica napreduje ter širi svoje območje tudi nn deželo. Daljo je v zvezi s Prosvetno zvezo ludi Radio-postaja v Ljubljani, ki jo vodi poseben tričlanski odbor s prof. Koblarjem na čelu. Postaja ima letos okrog 23.000 naročnikov ter sedaj zida tudi relejno postajo v Mariboru in sodeluje pri gradbi Slovenskega doma v Ljubljani, število oddajnih ur je bilo v tem letu 3247, kar kaže na veliko delo postaje. Pod Prosvetno zvezo pa je tudi Zveza dekliških krožkov, ki goji žensko telovadbo, šport, pa prav tako tudi karilativno delo ter notranjo izobrazbo svojih članic. Prav tako tudi Slovenska kršč. ženska zveza, ki prireja ludi gospodinjske tečaje v podeželju in se udejstvuje predvsem v socialno-knritativni smeri.
»Lastni dom« in »Slovenska straža«
Tako nekako bi v grobih potezah bilo prikazano delo Prosvetne zveze v preteklem poslovnem letu. O zadrugi Lastni dom«, ki se je ustanovila, da sezida v Ljubljani centralo prosvetnih društev : Slovenski dom , je posebej poročal njen predsednik senator dr. Kulovec, ki je prikazal realne osnove zidanja take velike palače, ki so jo sklenili postaviti v treh etapah. Govoril je o Jiotrebi in značaju te ustanove, obenem pa ape-iirul na zavest podeželskih članov in društev, ki bi morali največ prispevati za svojo centralo, pa se žalibog ne dogaja. Za zgled je postavljal razmere v Bosni. Za Slovensko stražo pa je govoril prof. H. Bajuk iu poudarjal njeno nacionalno delo.
Razgovor
O posameznih odsekih in ustanovah se je vršila ves čas živahna debata, ki je merila na lo, da se delo v društvih čimbolj |wživi in razmahne. Tako je župnik Fr. Zabret z Bleda podal lepo karakteristiko današnjega delovanja centrale ter potrebo j>o izmenjavi metode ter pomlajenja. Njegove pripombe so bile sprejete in vzete v pretres za nadaljne poslovanje centralo. Pri vprašanju knjižnic se je poudarjala njihova prvenstvena važnost pri izobrazbi in vzgoji podeželskega ljudstva (dr. Gracar, Luskar, Tomažič itd.). Pri Ljudskem odru sta prof. Kuret in g. Vovk poudarjala pomanjkljivost naših odrov v tehničnem pogledu ter zahtevala iu predlagala, da si Zveza vzgoji posebnega strokovnjaka za graditev iu izpopolnitev ljudskih odrov.
V	debalo je posegel tudi prof. Koblar, ki je nato dajal pojasnila tudi vsem glede radijske postaje, njenega poslovanja in razdelitve ur. Tako so se v debati izmenjavale misli^za zboljšanje dela in uspeha Prosvetne zveze, nakar je dekan g. Tomažič iz Trebnjega podal v imenu nadzornega odbora razrešnico dosedanjemu odboru, blagajniku g. Levcu pa še s posebno pohvalo za vzorno in marljivo vodenje vseh poslovnih knjig.
Lastnikom hiš - Sol
javne zgradbe - tovarne
za prvo (najnujnejšo) pomoč proti evont. požaru glasom pravilniku o zaščiti pred zračnimi uupndi
Ročna brizgalna
ki dobro služi tudi zu event. pranje vozil, škropljenje drevja nli vrtov, bri/.gnnje barv, nli razkužil i. t. d.
Vstavljena v primer no posodo (vedro) brizgu do 14 m daleč.
V inozemstvu predpisuna
„lu&z" Rupena Ivo, Liubliana-ŠiSka
Tel. 32-3 J. Volitve odbora
Za tem so bile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili naslednji v odbor- dr. Brunien Vinko, profesor; dr. Cesnik Ivo, odvetnik: Leveč Franc, knjigovodja; dr. F. K. Lukman, vseuč. profesor; Mlakar Janko, profesor; Hafner Krisla. šolska upraviteljica; Prijatelj Ivan, profesor; Stare Miloš, odvetnik, in šušteršič France, profesor. V gospodarski odsek pa: Avsenek Ivan. industrijalec; dr. Bizjak, svetnik vrhovnega sodišča: Gabrovšek Franc, ravnatelj, in Juršič Karel, knjigovodja. V nadzorni odbor pa: dr. Debeljak Tine, urednik, Martelanc Ivan, ravnatelj, in Tomažič Ivan, dekan.
Prireditve v prihodnjem letu
Pri slučajnostih so se najprej obravnavali samostojni predlogi, ki jih je stavijo izobraževalno društvo v Škof j i Loki, in siccr prvi, da revnejšim oddaljenejšim prosvetnim društvom, ki plačujejo redno članarino, plača centrala potne stroške za predavatelje, kar je bilo spreie'a ter drugi, da v krajih, kjer ni Vincencijevih konferenc, prosvetna društva iirevzamejo nase tudi socialno delo ter skušaio ustanavljati tudi dijaške kuhinje, kicr jih v večjih šolali še ni. Tudi ta predlog jc bil od občnega zbora spreiet. Predsednik prot. Lukman je nato podal še nekaj smernic za bodoče. Predvsem je poudarjal na zavest plačevanja članarine, nato pa jiodal vrsto prireditev, ki jih je centrala določila, in sicer: 1. 1. decembra bo slavnostna akademija v Ljubljani in po društvih; 2. v maju in juniju bodo ob priliki okrožnih priredilev blagoslovljeni naslednii društveni domovi: na (ezerskein, v Poljanah, v Zireh. v Radomljah, v Fari pri Kn-stenn in v Zagradcu; 3. na slovesen način bodo blagoslovljene nove oddaine radiiske noslaje v Mariboru in Domžalah: 4. 5. in fi. julija bo ob priliki mladinskih dni slovesno blagoslovljen nov študij ljubljanske radijske nostaje v -Slovenskem domu«; 5. 6. septembra pa bo slovesna noklonitev Prosvetne zveze, vseh društev in velike skupine narodnih noš v Belgradu ob priliki polnoletnosti in prevzema oblasti Nj. Vel. kralia Petra II.
S tem je bil občni zbor zaključen. Ponoldne pa je bil v istih prostorih režiserski tečai Prosvetne zveze, ki se ga je večina delegatov udeležila.
Za severno mejo
Rast narodne zavesti nujno dviga v narodu in še posebej v njegovih vodilnih plasteh socialno zavest, socialni čut in sotialno odgovornost. Narodna misel brez globine socialne vsebine ni plodna. Zdrav in zaveden narod mora občutiti sramoto, če živijo njegove ljudske plasti v duhovni, narodni, kulturni in gmotni bedi. Vse moči bo sprostil, da dvigne kulturno in gmotno zavest svojega ljudstva. Njegova glavna težnja gre prav za tem, da se narodno, kulturno in gmotno bogastvo sorazmerno socialno in pravično porazdeli med vse narodne sloje. Srečen in zadovoljen je lahko le tisti narod, ki v tej smeri doseže vrhunec, kakršnega je mogoče doseči s smotrnim narodno-obrambnim in socialnim delom.
Slovenci smo vedno pravilno razumevali narodno delo tudi kot socialno delo. Malo jc narodov na svetu, ki bi mogli biti ponosni na po-narodenje kulture, kakor Slovenci. Tudi v socialnem iu gmotnem oziru spadamo Slovenci med narode, ki jih ne razganja in razkraja prehuda socialna razpoka. In morda leži prav v tem vse voličastvo močnega in zdravega slovenskega katoliškega gibanja, ki ga je sprožil med nami naš narodni in socialni genij, Janez Evangelist Krek. V bodočnosti bo soglasje med narodno in socialno mislijo, med narodnim in socialnim delom, med
Kako je Francija izgubita vojno
Andre Maurois
vi.
Mnogokrat v zgodovini so spori med med seboj tekmujočimi voditelji motili vodstvo vojn in poslovanje vlade. L. 1918 je bila Francija tako srečna, da je imela enega voditelja, ki je bil toliko odločen, da je vse svoje nasprotnike, ki bi ga bili mogli pri njegovem delu ovirali, držal na vajetih. L. 1939 pa se je zgodilo nasprotno. Daladier in Paul Reynaud stvarno nikdar nista nehala drug drugemu sjjodbijati politično vodstvo. Njuno medsebojno sovraštvo je bilo eno izmed vzrokov naše nesreče.
Od tistega dneva naprej, ko je Paul Reynaud poročil Ivano Henri-Robert, hčerko slovitega odvetnika in prijateljico moje žene iz mladih dni, seni začel njegovo pol z zanimanjem zasledovati. Po mojem mnenju je bil lo eden najbolj bistroumnih, a tudi najbolj pogumnih francoskih politikov. Mnogokrat sem videl, kako je proti svojim lastnim koristim zastopal misli in ideje, nad katerimi "o se njegovi volivci zgražali. On edini je imel poginil, da je v času znižanja vrednosti angleškega funta zahteval tudi znižanje vrednosti francoskega franka. Ta ukrep se je pozneje izkazal kot neizbežen. On edini med vsemi našimi državniki je skrbno proučeval zamisli in načrte polkovnika de Gaullea o motoriziranju armade, on sam vodil bortio za ustanovitev oklopnih divizij. On sam je v dobi, ko je bila vsa francoska mladina prepuščena sania sebi. dal eni svojih političnih knjig naslov: >Mladina, kakšno usodo želiš Franciji?«
Nekaj pred vojno je Reynaud prevzel finančno ministrstvo v okoliščinah, v katerih so njegovi
predhodniki popolnoma obupali nad kreditom Francije. V nekaj tednih mu je uspelo, da je prinesel cele milijarde zlatih frankov v državno blagajno. Vedno se mi je dopadlo, kadar se 11111 je sprožila kakšna misel in zajela njegovo domišljijo in se je potem dvignil, potisnil obe roki v žepe svojih hlač, vrgel glavo nazaj, da bi svojo nizko postavo nekoliko dvignil, ter začel govoriti v jasnih, ostro začrtanih stavkih z glasom, ki ie udarjal kakor udarci kladiva. »Petelinček« smo mu rekli, pri tem pa upali, da se bo boril za pravično stvar. Toda ta bojevita razumnost, ta njegova nekoliko ošabna zaljubljenost vase, ta njegov vedno nekoliko vzvišeni izraz »jaz-imam-vedno-pravarstva« v vseh gospodarskih in denarnih vprašanjih, o katerih ie njegov sogovornik vedel vedno manj nli nič. so morali marsikaterega politika naravnost dražiti in izzivali, v 00-sebni meri pa še Daladiera.
Daladier ni bil kot govornik nič slabši od Revnauda. Toda njegov slog ni znal bili zmagoslaven, napadalen in od strokovnega znanja nasičen, kakor je bil Reynaudov. Daladierov govor je imel zvok družinske besede, polne globokih čuvstev in očetovskih zaskrbljenosti. Kadar koli je Daladier govoril francoskemu narodu o vojni, so občutili vsi, mali trgovci in obrtniki, kmetje in delavci, da. sploh vsi, da Izdajajo Ia zaupljivi zvoki, ti globoki naglasi in ta prisrčna ljubezen do miru v Daladieru pravega prijatelja in tovariša vseli Francozov. Edouard Daladier je bil prej profesor zgodovine. V zgodovini Francije in v globinah svojega poštenega srca je našel razloge za strastno ljubezen in vdanost svoji do-
movini. Vse to je bilo občudovanja vredno. Toda te veliko odlike sta motili dve veliki napaki: nezaupljiva občutljivost, ki je bila tolikšna, da mu je vse tovariše slikala v sumljivih barvali, ter pomanjkanje volje, ki je mnogokrat nosilo že izraz bolehnosti. Včasih so ga zvijali izbruhi jeze, ko je s pestjo udrihal po konferenčni mizi. Toda njegovi tovariši pravijo, da je njegova pest imela votel zvok... »Žametasta roka skrita v jekleno rokavico«, so rekli. Toda pravi Daladierov značaj je bil javnosti nejioznan. Javnost ie gledala le njegovo močno nasajeno postavo in ga je imenovala »laureau de la Camargne* (bik iz Kamarnje) in je od njega pričakovala le pogumnih dejanj.
»Kdo bi mogel biti tisti mož, ki hi mogel nadomestili Daladiera?*' sem nekega dne vprašal Reynauda. »Kdo? I, Daladier, loda takšen, kot si ga francoski narod predstavlja.«
Daladiera je nejgovn lahko razdražljiva občutljivost in njegova nezaupljivost osovražila tudi pri Herriotu. Radikalna stranka je bila prav za prav zaradi vojne med dvema Edvardoma« (Daladier in Herriot imata isto krstno inie) razdvojena. V neki komediji Tristana Bernarda nastopa neki Triplepaw, vsaj prijatelji ga tako imenujejo; loda je tako omahljive volje, da se na dan svoje poroke obotavlja, če naj gre v cerkev ali ne. »Daladier je takšen Triplepaw.« je rad dejal RT-vnaud. Ta poteza v Daladierovem značaju nam razlaga čudno okolnost, da je mogel isti radikalni minister Dalailier bili soustanovitelj ljudske fronte, a tudi upanje konservativnega meščanstva. Daladier pa je o Revnaudu govoril tako-le: Vsikdar. kadar začenja govorili, dobi njegov obraz takšen izraz samozadovoljnosti, da si gn moram predstavljali kot pava z razprostrtim repom, če ga sploh hočem prenašati.
(Dalje.)
narodnimi in socialnimi potrebami še neprimerno večjega pomena ko doslej. Bodočnost pripada narodom, ki bodo znali med tema dvema osema javnega življenja ohranili čim popolnejše sozvočje. Vedno bolj odvisi usoda, moč in zdravje narodov od tako pojmovanega narodnega življenja.
Naše narodno zbirke za severno mejo in Kočevske Slovence pa so še toliko bolj pomembne, ker so posvečene obmejnim krajem in ozemlju, ki je vsaj deloma narodno mešano. Vsak narod mora paziti na svoje dostojanstvo še posebej tam, kjer se stika z življem tuje krvi. To dolžnost 11111 nalagajo danes še posebno tudi narodnoobrambni oziri.
Ko pozivamo slovensko in jugoslovansko javnost, da izvrši 27. oktobra svojo narodno dolžnost do severne meje, sodimo, da se bo vsak navdušeno odzval klicu Slovenske straže Naj vsak žrtvuje zares po svojih močeh. Prepričani smo, da bo odziv slovenskih src močan in živ še zlasti zaradi tega. ker so darovi namenjeni kmečkim in delavskim slovenskim olrokom na severni meji. Ob tem pozivu ne more in ne sme nobeno srce ostali trdo ali brezbrižno. Takih zbirk bi gotovo ne prirejali, če bi ne bile nujno potrebne. Vedeti moralno, da ne /.moreta država in banovina danes vsega. Mi in država se nahajamo v današnjih Časih v samoobrambi. Usodno zgodovinsko razdobje, sili zlasli državo, da skrbi v prvi vrsti za državno obrambo, za svojo vojsko. Ni naša krivda, če je temu tako. Ker pa hočemo bili in ostati svobodni ter samostojni, zato sprejemamo zavedno vse žrtve nase. Zaradi tega je še bolj potrebno, da se posebno danes zasebniki zavedajo svojih dolžnosti do naroda in v prvi vrsti do slovenskih nlrok. ki jim starši ne morejo dati niti najnujnejšega, kar potrebujejo za -svoje življenje. Ni slajše narodne dolžnosti, kakor otirali solze bratom in sestram, ki imajo manj kakor mi. Ne poznamo pa tudi močnejše vezi, ki bi vezala narodne vrste v tako močno, nepremično duhovno skupnost, kakor dejanska ljubezen in plodna dobrota. In ta cilj moramo imeli kot zdrav in zaveden narod vedno pred očmi, ko sto|ia naša narodnoobrambna organizacija pred javnost in jo poziva na žrtve. Vse to pomeni geslo, ki smo ga dali oktobrski nabiralni akciji: Trdna meja, varna domovina!«
Petsto let star češki simbol
Kakor ie pri nas lipa narodni simbol, tako imajo na Češkem za simbol nastarejše češko drevo. 60 metrov visoko smreko. Sodni ie la smreka v »popravilu«. Strokovnjak: so se odločili. nastale votline in gnile dele podložili z betonom, da bi smreka lnhko dnlie rnslln. Računajo. da je la simbolična smreka 500 let stara Prostor okoli me bodo proglasili za narodni park.
Štiri rušilce na teden izdelajo v Ameriki
V zvezi 7 izpeljevaliiem najnovejšega nme-riknnskega oborožitvenega načrta poroča io iz \Vashinglona. da izdela io ameriške ladjedelnice vsak teden štiri rušilce za ameriško mornarico.
Stran ^
j SLOVENEC , d no 25. oktobra 1010.
Štev. 246.
SJaoJUte ttcndce
Koledar
Petek, 25. oktobra! Krizant in Darija; Krispin, mučenec.
Sobota, 26. oktobra; Evarist, papež; Bonavcn-tura Pot.
Kavi grobovi
-J-V Ljubljani so umrli: Gospod Pavel Rojnik,
zasebnik. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne z Žal, kapelica sv. Andreja. — Gospa Ana Česen, rojena Laznik. Pogreb bo danes ob pol 3 z Žal, kapela sv. Marije. — Gospodična Nina Poselil. Pogreb bo v soboto ob pol 4 z Žal, kapela sv. Krištofa. — Gospa Eliza Kreuzbcrger. Pogreb bo v soboto ob 3 popouliie z /al, kapela sv. Petra, Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
"t" V Laškem jc dne 22. oktobra umrla gospa Zalokar Frančiška, posestnica v Harju štev. 21, v 59. letu starosti. Pokojna je bila dobra mati in dobra gospodinja. — Dne 23. oktobra pa je umrl v 53. 1 e ln starosti po vsej državi znani hotelir gospod Franc Henke. Prišel je iz Koroške leta 1904. V mladih letih je absolviral kuharsko šolo v Gradcu. Leta 1912, pa se je poročil s domačinko gospo Karoli.no. rojeno Vale. Gospod Henke je slove! kot prvovrsten kuhar, gostilničar in sadjar. Maruantna je bila njegova postava, ko je bil šc zdrav, saj je tehtal 1-15 kg. Lepo ga je bilo videti vsak dopoldan, k? jc nabiral na vrtu ramo zelenjad z.a prikuhe in vedno sam določil, kaj in kako se bo kuhalo. Mojster je bil v točenju piva. Saj je imel posebne in edinstvene naprave za točenje pive. Čeprav tako orjaška postava, ga pri obrti in postrežbi gotovo ni nikdar molila. Gosta, ki ga jc poznal, je vedno sam postregel tako, da je še rad prišel nazaj.- .'Zadnje čase pa ga je želodčna bolezen stalno motila, fskal jc pomoči pri raznih zdravnikih. Bil je Nemec, govoril pa je lepo slovensko Izbornega gostilničarja, vzornega sadjarja, bomo ohdržali v trajnem spominu. Naj v miru počiva! (Op uredništva: V včerajšnji o?mrntici se je /godila zaradi telefonskega prenosa neljuba pomola: zapisano jc tam Hemke, pravilno pa je Henke, kar a tem popravljamo.)
—	Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, ntripanjem srca in glavobolom, je naravna »Franz-Josclova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Frnnz-Joscfnva« voda milo učinkuje in sigurno odvaja, a vrliu tega tudi v zastarelih primerih ne odreče.
Offt. r*K. S. br. 30474/35.
—	Začetek rrknlekrij za duhovnike r. dežele.
Prva jesenska rekolekcija bo v sredo 80 oktobra ob pol 10 dopoldne v Domu duhovnih vaj (Zrinj-skega 0). Preč. gg. z dežele se zberejo v dvorani. Te rekolekcije prireja Unio Appstolica- za svoje člane, vabljeni so pa k obilni udeležbi tudi vsi drugi duhovniki izven Ljubljane. — Škofijsko vod-blvo U A
—	Praktični učiteljski izpiti so bili pred državnim izpilnim odborom v Ljubljani od 17, do 24. I. m. Izpit so opravili naslednji učilelji-priprav-niki(re): Dolauc Vida, .lankovič Ferdinanda, Ne-pužlan Henrika, Slomšek Jos., Suliadolnik lzahgla, Tanko Frančiška. Vihovec Zofija; Domač Vladimir, Dremelj Neža, Eržen Pavlina, lluobat Leopold. Logar Srečko, Marlinčič Alojzija. Roječ Mar-jeta, Šlular Angela. — V letošnjem šolskem letu bodo praktični učiteljski izpiti pred izpitnim odborom v Lju! liani še v novembru, februarju in maju. Učitelji, ki žele v trli rokih delati izpit, naj pravilno opremljene prijave vložijo vsaj šest Ic-dnov pred terminom.
—	Razpisana služba 'zdravnika. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino v banovinski bolnišnici v Mariboru. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v hanovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih ba-novinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do (i. novembra 1040,
—	Razpisano je pri okrajnem cestnem odboru v Litiji službeno meslo banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti 11. reda šl. 181 Ljub-
ljana - Resnica - Šmartno - Selšek - Moiavče - Vel. Loka za progo od km 10.238 do kili 28.00. Prosilci za lo meslo morajo izpolnjevali pogoje i/. Čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne sinejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 311 let. Lastnoročno pisane in z ba-novinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko Izpričevalo, dokazilo o odslužen ju kadrovskega rok«, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblasiva, da niso bili obsojeni zhog kaznivih dejanj iz koristo-Ijubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti, je vložiti injkosneje do 15. novembra I. I. pri okrajnem cestnem odboru v Litiji.
—	Tamar bo do pričetka zimske sezije oskrbovan le ob sobotah in nedeljah. Čim bodo nastopile ugodne snežne prilike bo Slovensko planinsko društvo objavilo čas, ko bo ta planinska postojanka zopet redno oskrbovana.
—	Cenen »Društveni koledarček! Kljub temu, da je letošnji Društveni kolcdarčeic«, ki ga je izdala ZFO, za polovico obsežnejši kot lanski ter kljub podražitvi papirja in tiskarskih izdelkov, je cena ista kot lani, t. j. 6 din za en izvod. Vsak član ali odsek, ki bo razprodal 10 koledarčkov in bo zanje tudi nakazal denar, bo prejel za nagrado en koledarček brezplačno. Odseki so koledarčke že dobili, če vam jih pa zmanjka, jih takoj naročite pri Zvezi iantovskih odsekov v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7/1.
—	Zaplenjeni deli ukradenih koles. OroŽniška postaja v Vevčah pri Ljubljani je včeraj zaplenila precej materijala od ukradenih koles. Na orožni-ški postaji imajo zdaj več dinamov, torpedov, verig, sedežev, plaščev, zračnikov in drugih delov koles. Lastniki, ki so jim bila kolesa ukradena, si lahko vso to zaplenjeno zalogo ogledajo na orožniški postaji v Vevčah, kjer bodo morda našli tudi kaj svojega.
—	Dva pogrešanca našli mrtva. Pod Rogatcem v želimeljski župniji so v sredo zvečer našli trupli mladega moškega in mlade ženske. Ugotovili so, da sta Franc Novak, mornariški narednik, star 33 let, in Gizela Brašič, stara 22 let, oba iz Ljubljane. Oba so pogrešali že od 7. septembra. Pri Novaku so našli pismo na njegovega poveljnika in pa pismo na starše. Oba so pokopali na župnem pokopališču v želimljah. Kakor vse kaže, je Novak najprej ustrelil Gizclo ;n nalo še samega sebe.
—	S kolom pobil šipe. Pri nekem posestniku na Bizeljskem so ličkali koruzo do pozne noči. Ko so delo zgolovili, so pomagači odšli na svoje domove, domači pa k počitku. Drugo jutro je posestnik zapazil, da je dvanajst šip na njegovi hiši razbitih. Ker je njegov sin, ki živi na drugem posestvu. že večkrat grozil, da bo očetu kolikor mogoče škodoval, če bo le mogel, je oče tukoj osumil njega. Njegovo mnenje so potrdile tudi priče, katere so ga opazile pri nelepem poslu.
bbb Kino Kodeljevo tet. 41-64,
Danes ob 20., jutri ob 20. uri, v nedeljo ler ponedeljek: Senzacionalna reportaža o dogodkih sedanje vojne, posneli na sami fronti
Od Narvika do Pariza
Strmoglavci, padalci, tanki in magnetične mine. Compiegne, Pariz.
Vstani in bori se
Pustolovni velefilm največjega kova: Robert Tajlor, Walace Becry.
—	Vlom v Podsredi. Dne 17. t. m. je bilo vlomljeno v stanovanje Moškon Marije v Vojskem in pokradeno 3210 din golovine ter 2 srebrni uri. S tem pa tal ni bil še zadovoljen, temveč je obiskal še sosedo, kateri je pobral 3378 din golovine, en funt slerling, srebrno uro z zlatim okvirom, uro budilko ter kovčeg. Sumijo, da je vlomilec znani lat 19-lelni Pečnik Pavle iz Zagreba, ki je v teh krajih zagrešil že mnogo latv'n. Pečnik je nevaren in vedno oborožen vlomilec ter so mu varnostne oblasti že na sledu.
—	Nesreča s strašilno pištolo. V sredo popoldne se je igral s strašilno pištolo mesarski pomočnik Iskra Franc iz Dobove in je najbrž po neprevidnosti sprožil petelina. Strel mu je poškodoval tri prste na levi roki.
—	Nepreviden motoriklist je bil neki mehani-karski pomočnik v Soboti. Na vožnji skozi Vančo-
Podrobnosti o letalski nesreči pri Borovu
Sedem oseb mrtvih, šest pa ranjenih — Med mrtvimi je tudi prvi pilot Slovenec Oton Krepel
Naše civilno letalstvo je spet zadel hud udarec. Kakor smo že kratko poročali, se je v torek popoldne dvignilo na zemunskem letališču dvoniotor-no letalo »YU-SBIv: za polet v Zagreb. Na letališču v Borovu je letalo pristalo in se takoj linlo spet dvignilo. Letalo še ni bilo v polnem poletu, ko je nastal defekt v motorju in letalo je padlo z višine 150 m na tla. Pilot Slovenec Oton Krepel, drugi pilot Kvgcn ltačič in radio telegrafist Ludvik Antonovič so bili takoj mrtvi. Razen njih so se ubili potniki Elizabeta Ger\vig, Theiuistoklcs Du-na, Nemec Mosci i/. Monakovega; inženirko kemije Mirjano \Yinklcr so smrtno ranjeno z veliko brzino prepeljali v osješko bolnišnico, kjer pa je kljub temu, da so si zdravniki prizadevali, da i>i ji rešili življenje, umrla. Ranjeni so pa potniki: Zagrebčan Rdmund Bliilnveiss. prokurist tvrdke Glaitzmann & Co. v Tržiču, inž. Pridat-Guzatis, poslovodja nemške delovne radio zajeduice v Berlinu, zdravnik osješke bolnišnice dr. Milivoj Pra-žič, zaročenec umrle inž. Mirjane VVinkler, višji poštni svetnik inž. Henrik Gertvig iz Berlina, ministrski svetnik inž. Ivan Begrich in njegova žena Ona iz Berlina. — Vse ranjence so prepeljali v bolnišnico.
Komaj je letalo ob 4 popoldne zapuslilo letališče v Borovu, so ljudje zaslišali v zraku čuden ropot in takoj nalo se je ustavil en motor. Gledalci na letališču so videli, kako se je začelo letalo gugnti, kmalu nalo pa je padlo na tla. Opazili so samo, da je letalo padlo na koruzno njivo in takoj nato so začuli eksplozijo, proli nebu pa se je dviguil visok steber dima. Iz Borova so takoj ua
avtomobilih hiteli na pomoč. Ko so prihiteli na kraj nesreče, so že kmetje s prstjo gasili goreče letalo. Prvega so potegnili izpod ruševin pilota Krepla, ki je bil strašno ranjen. Napravil je še pet korakov, nakar se je nezavesten zgrudil na tla in izdihnil. Kabina letala je bila razpolovljena. Eden prvih se je rešil Edmuiid Bliilnveiss iz Zagreba, njemu jc sledil nemški poštni svetnik Gervvig, precej korpulenlen gospod, ki je obupno klical svojo ženo. Tudi drugemu pilotu Bačiču se je posrečilo, da se je izmotal izpod ruševin, pa se je kmalu mrtev zgrudil na tla. Dr. Pražič, ki se mu je posrečilo, da se je rešil, je kakor blazen dirjal okrog ruševin in skušal rešiti svojo nevesto, ki so jo poleni vso opečeno potegni!i izpod ruševin. Hitro so jo naložili na avtomobil in šofer je vozil s hitrostjo do 110 km, da bi rešil gdč. Winklerjevo. Malo pred Osjekom se je gdč. Winklerjeva nekoliko zavedla in vprašala, kaj se je zgodilo. Takoj nalo se je spet onesvestila. Ob (i zvečer jo VVinklerjcva podlegla strašnim opeklinam.	.
Smrtne žrtve nesreče so prenesli v neki prostor stadiona športnega kluba Bata. kjer počiva šest žrtev, sedma, Winklerjeva, pn je v mrtvašnici v Osijeku. Zagrebčan Ednuind Bliilnveiss je odnesel k sreči le lažje poškodbe in je že na slednji dan zapustil bolnišnico in se odpeljal v Zagreb.
Na kraj nesreče je takoj prišlo več komisij »Aeroputa« in vojaškega letalstva, ki so zasliševale očividce in ranjence v bolnišnici,
vas jo podrl nekega otroka in ga je težje poškodoval. Usodno je bilo pii tem, da ji? vozli po lovi strani. Pred soboškim okrožnim sodiščem je bil obsojen na 3 mesece zapora.
— Plačo hI jc izterjal neki lOlelni hlapec, ki ie služil onstran meje pri Gornji Radgoni. Vzel je svoji gospodinji, ki mu je bila baje dolžna plačo za 3 mesece v znesku 120 mark, blago za moško obleko ir. 100 mark. Marke je zamenjal za 1025 dinarjev in denar porabil, blago pa mu je bilo zaplenjeno.
—	Revizija v občini ISoilnncili v 1'rekmurju je
ugotovila 88.000 din primanjkljaja v občinski blagajni. Oblast je pridržala v zaporu občinskega delovodjo, da se pojasni, kam je izginil denar.
—	Žganjarija v plamenih. V čikečki vasi v Prekmurju je točno o polnoči izbruhnil požar v žganjariji posestnika Šletana Palfija Gospodar je bil na potovanju, gospodinja in hči pa sta opazili ogenj šele. ko se je oglasila pod oknom gasilska liomba. Poslopje in lopa, ki je bila v bližini, sta pogorela do tal, rešili so samo kotel za kuhanje žganja, Škoda v znesku 10.000 din je krita z zavarovalnino.
—	Ogenj v Fokovcili. V prijazni prekmurski vasi je polnočni ogenj, ki je nastal v seniku po-sestnice Karoline Lanjščekove, spravil pokoncu vse vaščane. Poslopje, napolnjeno s senom, je bilo naenkrat v ognju in je kljub napornemu reševanju gasilcev pogorelo do tal. Ob hudem vetru je pretila nevarnost hiši, ki pa so jo gasilci obvarovali pred uničenjem. Škode je 27.000 din. — Vzrok požara še ni raziskan,
—	Svojevrsten lovski rekord. Zakupnik lovišča občine Sclo v Prekmurju g. Franc Jakiša iz lvauec je v zadnjih dveh letih ustrelili v lovišču ločno 40 lisic, kar je vsekakor znaten lovski blagor.
—	Zaruhljeno živino sla spravila na varno, da bi jo skrila pred dražbo, zakonca Franc in Marija Jelen iz Križevcev pri Ljutomeru. Pred soboškim okrožnim sodiščem sla bila obsojena na občutno kazeu.
p4> dbižovi
*	Napadi roparske tolpe v belgrajski okolici.
Belgrajska policija je te dni aretirala Katka Mi-lanoviča in Jovanu Tabakoviča, ki sta že del j časa ogrožala belgrajsko bližnjo okolico. Posebno rada sta napadala delavce na dan izplačila, ko so se z bornim zaslužkom vračali domov in sta jim vzela s trudom zasluženi denar. Zadnji čas sta si za svoj cilj vzela neko opekarno v okolici. Prežaln sta na delavce, jih pobila na tla in večkrat v njihovih žepih našla po par tisoč dinarjev. Delavec Radosav-ijevič je bil en večer celo dvakrat napaden od obeh roparjev. Prvič sla ga pobila na tla, da je nezavesten obležal, ko je s|>et prišel k sebi. je videl, da sta mu roparja vzela ves denar. Ko sta mu roparja čez nekaj ur na istem mestu zastavila pot, se je delavcu posrečilo, tla jim je ušel. Oba roparju stn po vsakem ropu popivala po okoliških gostilnah. Ciganu, ki jima je igral, sta podarila 100 dinarjev, kar je 'postalo sumljivo. Policija misli, da stn tn dva roparja člana roparske tolpe, ki je zagrešila tudi roparske umore.
*	Za steklino umrl. Branka Tepsiča, kmečkega fanta iz okolice Slavonskega Broda, je pred mesecem ugriznil stekel pes. kar pa fant ni povedal svojim staršem. Te dni je zbolel za steklino in v groznih bolečinah umrl. Poizvedbe so dognale, rla je dotični pes ugriznil še nadalinih tri in dvajset oseb, ki so jih sedaj hitro cepili proti steklini.
*	Velikodušen obcestni ropar. Prosluli pretepač in nasilnež lluso Fako je že del j časa živel kot obcestni ropar po gozdovih v okolici Sarajeva. Nedavno je napadel kmeta Mihajla Eleza iz vasi Cvetič. Pomeril je s puško na kmeta in ga prisilil, da je stopil s konja. Nalo mu je vzel lislnico. Na svoje veliko veselje je našel pri kmetu tudi steklenico žganja. Ropar in njegova žrtev sta skupno izpraznila steklenico. Pijača je napravila roparja tako milostnega, da je kmetu vrnil večino oropanega denarja. Tristo dinarjev je tako kmet dobil nazaj, ropar pa si je pridržal >sa-mo« 150 dinarjev. Seveda je Fako zagrozil kmetu, da mu bo za žgal hišo, čc bi ta roparski napad naznanil orožnikom. Kljub temu pa so orožniki zvedeli za ta napad in po daljšem zasledovanju se jim je posrečilo prijeti roparja.
*	Srednješolci ustanovili tatinsko tolpo. Trije drugošolci in en tretješolec varaždinske realne gimnazije so organizirali latinsko tolpo, ki je kradla po knjigarnah, trgovinah z živežem in manufakluro ter po mesarijah. Mladi tatovi, ki so vsi sinovi premožnih in uglednih staršev, so bili izključeni in ne sinejo bili sprejeti v nobeno srednjo šolo boiiovinc Hrvatske. Tretješolec je bil eden najboljših učencev tega razreda.
*	Tujski promet na Sušaku. V prvih devetih mesecih letošnjega lela je obiskalo Sušak 7815 jugoslovanskih letoviščarjev s 36.000 nočninami. V istem razdobju lela 15)30 je znašalo število domačih obiskovalcev 9300 s 57.997 nočninami. Inozemskih potnikov je prišlo v tem času na Sušak 1121, v letu 1939 pa 13.029. Kakor je iz teh podatkov razvidno, je tudi obisk Jugoslovanov na Sušaku močno padel. Ker se letošnja tujska sezona bliža koncu, verjetno število obiskovalcev Sušaka v celem letu 1940 ne bo ugodnejše.
*	Odgnden« predavanje treh nemških strokovnjakov v Zagrebu. V Zagrebu je bilo za preteklo sredo napovedano predavanje treh znanih nemških strokovnjakov za radio, za katero je vladalo veliko zanimanje. Predavati bi morali iiiž. Begrich, drž. svetnik iz Berlina, inž. Genvig, višji poštni svetnik iz Berlina in dr. Pridat-Guzatis, poslovni upravitelj nemške delovne radiozajednice ludi iz Berlina. Predavanje pa je odgodeno, ker so vsi trije predavatelji sedli v avlon. ki je v lorek pojioldiie odletel iz Belgrada proti Zagrebu in ki je pri Borovu padel na tla Pri tej nesreči so se poleg drugih potnikov ponesrečili »udi ti trije predavatelji. K sreči so ostali živi m so bili z manjšim: ali večjimi poškodbami prepeljani v osješko bolnišnico. Z inž. Gervvigom je polovala tudi njegova žena, ki so jo tudi prepeljali v bolnišnico v Osjek.
*	Drngutin pl. Cani?, podmaršal v pokoju je 21. I. m v visoki starosti po dolgi bolezni umrl v Gradcu, 1'okojuj podmaršal čauič je služboval po
Ljubljana, 25- oktobra
Gledališče
Drama. 25. oktobra ob 15 Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — 26. okt., sobota, Skrivalnice. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol — 27. okt., nedelja, ob 15 Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol; ob 20 Romeo in Julija. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. — V ponedeljek, 28. t. m. zaprto. — V torek, 29: Tekma. Red Premierski.
Opera. V petek, 25 okt. Figarova svatba. Red Premierski. Debut gdč. Kušejeve. — V soboto, 26. okt.: Traviata. Izen. Gostovanje Vanje Leven-tove.
Radio Ljubljana
Petek, 25. oktobra; 7 Jutranji pozdrav — 7.03 Na|iovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7 45 — 11 Šolska ura: Ruzgled po Poljanski dolini — pokrajinsko oddaja. Izvajajo učenci in učenke ljudske šole v Škofji Loki, vodi g. Janko Sieherl — 12 Naše veselje (plošče) — 12.50 Poročilu. obju\e
—	13 Napovedi — 15,02 Opoldanski koncert rad. orkestru — 14 Poročila — 14.10 Turistični pregled — 18 Šege in običaji Slovencev ob smrti (gdč. Francka Gruden) — . 18.20 Rili. Strauss: Smrt in poveličanje, simf. pesnitev (Berlin, sinit. ork. — plošče) — 18,40 40-letnica ljublj. gluhonemnice (g. Ivan Kunst) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nuc. ura — 19.50 Za planince: Turistovska oprema (g. dr Anton Mrak) 20 V plesnem ritmu (plošče) — 20.50 Godalni kvartet (Ornikova. Marin, Ivančič, Šedl-bauer) — 21.15 Orkester Paul \VhPemnnn (plošče) — 21.50 Pol urice s Scbubertom (rad. ork.)
—	22 Napovedi, poročila — 22,15 Vesel, vesela, veselo (rad. orkester).
Drugi programi
Petek, 25. oktobra. Belgrad: 20.15 Mozart-Liszt — Zagreb: 20 Tamburice — Bratislava: 19,30 Puccnijeva »Tosca« — Praga: 19,25 Tvr-dvjeve skladbe — Sofija: 19.50 Opera — Bero-miinster: 21 švicarski skladatelji — Stockholm. Hiirby: 20.30 Lahka glasba — Rim-Turin-Flo-renca: 21.10 Cimbale — Sottens: 20.55 Mozartove skladbe.
Belrirajskn kratkovalovna poštnin: YUA, VUB (49.18 ml: 19.40 Poročila v slovenščini —
—	YUF, YUG (10.69m): 2.30 in 3,50 Poročila v slovenščini.
Naše dijaštvo
SKAD »Danica« ima drevi ob 8 redni članski sestanek. Govori g. Pernišek Franc: »O socialnem zavarovanju«.
Savičarkel Danes zvečer ob pol 8 imamo v društvenem lokalu prvi članski sestanek. Pridite vse!
Prireditve in zabave
Nikita Magalov je ime, ki se danes zelo pogostokrat imenuje med prvimi pianisti Evrope. Magalov je Rus, rojen je bil 1912 v Petrogradu in je moral po ruski revoluciji leta 1917 oditi s svojimi starš inajprvo na Finsko, nato v Francijo, sedaj pa živi v Švici. V Parizu je končal leta 1929 najvišji razred klavirskega oddelka pariškega kon-servatorija pri znamenitem profesorju Izidorju Filipu ter dobil oceno: brilanten in prvo darilo akademije, Po dovršenih študijah je bil najprvo spremljevalec slavnega madžarskega violinista Josipa Szigetija. Z njim je prepotoval skoro ves svet. Nato pa se je posvetil samostojnemu koncer-tiranju in žel povsod največja priznanja. Na koncertu prihodnji ponedeljek bo igral dela Bacha, Brahmsa, Schumanna, Stravinskega. Ravcla in Saint-Saensa. Na koncert opozarjamo Predproda-ja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Prosvetno društvo sv. Jakob (Grajski krožek) priredi v nedeljo, dne 27 t. m. ob 8 zvečer Fin-žgarjevo dramo v 3 dejanjih »Razvalina življenja« pod režijo g, Jeroma. Med odmori vas bo zabaval domač orkester. Vstopnice se bodo dobile v nedeljo od 9—12 in od 3-predstave pri blagajni. Vljudno vabljeni vsi!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva cesta 1; mr, Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Poizvedovanja
Rjavo aktovko z Lcica filmi «em zgubil na poti od Hradeckega vasi proti dolenjskemu prelazu. Odda naj se proti nagradi 100 din Društvena ulica št. 5, Moste, Ljubljana.
Izgubil sem sveženj različnih ključev. Najditelj naj jih odda proti nagradi v podružnici »Slovenca«, Miklošičeva 5,
raznih garnizijah bivše Avstrije in bil vedno zaveden Hrvat. Med svetovno vojsko je šel svojim rojakom vedno na roko. Užival je jugoslovansko pokojnino in je bil duša hrvaške kolonije v Gradcu. Zapušča ženo. Naj počiva v miru.
* EvharisfiPni kongres v Metkoviču. V Metko-viču bo v okviru proslave 1300 letnice pokristja-njenja Hrvatov dne 27. t m. velik evharistični kongres. Kongresa se bo udeležil tudi splitski škof dr, Bonefačič. ki bo ob tej priliki blagoslovil novozgrajeno kapelo v Metkoviču.
Gospod profesor v prodajalni
>Toko desni, kakor tudi levi čevelj sta nekoliko prevelika. Pokažite mi še tretjega .. .<
Prekrasen, edinstven film dinamične vsebine I Visoka pesem materinstva! velikega formata poda svojo vlogo v filmu
BETTE DAVIŠ, slavna sirom sveta znana umetnica
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Kino Matica, tel.22-41
Želela sem si otroka...
z njej lastno virtuoznostjo in nad vse prepričevalno
I L1UBD4N4
Propagandni film o lepotah Pohor a
Trgovinski in obrtni oddelek banske uprave, ki mu je izročena tudi skrb za tujski promet, prav mnogo sodeluje v propagandi za turizem v naših krajih. Veliko žrtev pa je prinesel letos, ko ie dal po naročilu g. bana dr. M. Natlačena izdelati propagandno turistični film o lepotah Pohorja. Tujsko prometna propaganda za Pohorje je bila doslej vedno le bolj lokalnega značaja in omejena na ožji štajerski krog. Ker pa je prav letos bila slovesno odprta ne samo turistično, ampak tudi gospodarsko nad vse važna nova banovinska cesta, ki vodi i/. Reke do Sv. Areha na enega izmed najlepših vrhov Pohorja, je postalo ludi vprašanje vsesplošne in prepričljive propagande za lepote našega Pohorja aktualno. Odločeno je bilo, naj se izdela propagandni film in je bilo iiar~*:lo oddano sredi septembra znanemu kino-operaterju g. Metodu Badjuri, ki je izdelal ie lepo vrsto turističnih propagandnih filmov in tudi velik igralski film iz naših planin, ki je pod naslovom »Triglavske strmine« žel vsesplošno priznan je. Kljub slabemu vremenu, ki letos septembra in oktobra res ni bilo naklonjeno kino-operaterju, se jo g. Badjuri pri štirih obiskih Pohorja posrečilo, da je zbral vrsto izredno posrečenih posnetkov, ki prepričljivo dokazujejo mikavnost in svojstveni čar našega Pohorja. Naročen je bil liim v normalni širini in v dolžini 300m. Tak bi zadoščal z.a kratko predigro pred običajnim sporedom v kinematografih. V sredo zvečer je bi i o prvo poskusno predvajanje v kinu Slogi. Poleg navzočih tujskopronietnih strokovnjakov in zastopnikov banske uprave, je bilo prav mnogo tudi časnikarjev. Ko so letos v jeseni naši časnikarji obiskali na poziv tujskoprometne zveze v Mariboru Pohorje, so po golem naključju prišli tudi pred kamero g. Badjure. Zato ni nič čudnega, da so radovedni hiteli pogledat, ali so se izkazali kot iilmske »dive« ali idile*.
Film sam nas povode iz Maribora na pohorsko cesto ter kaže prelepe poglede in razglede, kakor tudi zanimivo turistično cesto, ki se pne v številnih serpentinah k Sv. Arehu. Film pokaže tudi vse številne lične planinske postojanke n a _ vrhovih Pohorja, ki je prav v zadnjih letih doživelo pravi naval novih koč in domov. Za tem pokaže film osnovo pohorskega gospodarstva in bogastva — los. Prikazani so drvarji, ko podirajo drevesa, oglarji, ki sestavljajo in žgejo oglje. V film ho še vstavljena tipična pohorska žaga. Posrečeni in živahni so prizori, ki kažejo delo spla-varjev. Za zaključek filma pa vidimo pot pohorskega lesa po Dravi. Fotografski je film prav dober in glede na kratko mu prisojeno dolžino res dobro izbira najznačilnejše poglede po Pohorju, kakor tudi najbolj značilne momente i/, življenja Pohorcev pri njihovem dolu. Izredno lepe pa so slike oglarjev pri delu. sliko po strmih prapah in vodopadih drvečih voda, kakor tudi živahna in pestro prikazana vožnja splavarjev po Dravi. Film bo v sedanjem konceptu, ko bo dobil vstavljene že določene napise, prav gotovo v polni meri dosegel svoj namen, želimo le, da bi v teku let mogli pokazati celo zbirko podobnih filmov, ki hi sistematično prikazovali lepotne in življenjske značilnosti vseli delov Slovenije. Film je bil posnet v nemi tehniki, ne bo pa nobena umetnost sinhronizirati ga s primerno spremljajočo glasbo.
H. J.
pri teh obiskih pomotoma prezrt, ga prosimo, naj v svoji dobrosrčnosti in vnetosli za pomoč svojemu bližnjemu, ki je zapadel v revščino, sam stopi v pisarno vsesvetske akcije v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10, pritličje levo, kjer 11111 ho prijazni in požrtvovalni g. Anton Jagodic, pisarniški ravnatelj v p.,' ki lolos žo tretjič tako uspešno vodi to pisarno, prodal nakaznico za" nakup vencev in sveč. Počastimo rajno z. dobrimi deli!
1 V Narodnem muzeju ostanejo zbirko za brezplačen nedeljski poset odprte le še prihodnjo nedeljo 27. oktobra od 10 do 12 dopoldne. O ponovni otvoritvi v prihodnji spomladi so izda posebno obvestilo. S prekinitvijo nedeljskega poseta preko zimskih mesecev pa niso prizadeli brezplačni skupinski ogledi šol iu korporacij ter plačani posoti ob delavnikih.
1 Vedno bolj raste zanimanje za razstavo Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu. — Vsi namreč priznavajo, da tako lepe razstave žo dolgo ni bilo v Ljubljani. No zamudite priliko, ki se vam nudi v teh dneh in obiščite razstavo.
1 Frančiškanska pmsveta vabi vso idealne in katoliško misleče mlade ljudi, ki čutijo voščijo do igranja, k dramski družini. Vabimo tudi ostale, da pristopijo kot člani Prosveto. Vpisovanje so vrši v Škrabčevi sobi,, na koncu frančiškanske jmsaže, 1. nadstropje.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FH A NZ-JOSEF« grenčice.
1 V Shakespearjcvi tragediji »Romeo in Julija« bosta igrala Levarjeva in Jan glavni vlogi. Uprizoritev danes popoldne ob 15 bo za dijaštvo po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Opozarjamo na to klasično predstavo, ki nudi v letošnji uprizoritvi izredno zanimiv dogodek. Nadalje bodo igrali: Nablocka, M. Danilo-a, Gabrijel-čičeva, Lipah, Kralj, Sever, Presetnik, Skrbinšek in Pcček. Režija: dr. Kreft
1 Premierski abonma bo imel drevi v Operi predstavo Mozartove komične opere »Figarova svatba« z Betettom v partiji Figara. Libretist Lo-renzo da Ponte je povzel dejanje po znani istoimenski Beaumarchaisovi komediji Mozart sam pa mu je vdihnil ves čar svoje bogate tenkočutne glasbene invencije. V uprizoritvi bodo nastopili poleg Betetta še sledeči gg.: Janko, Hcybalova, Ribičeva, Marčec, Zupan, Kogojeva Kušeieva bo pela partijo Kerubina kot debutantka, Dolničar, Polajnarjeva in Sladoljev. Dirigent: dr. Svara, Režiser: Ciril Debevcc.
1 Prihodnji teden bo gostoval član dunajske Državne opere, Anton Dermota v partiji Lenskega v Čajkovskcga operi »Evgenij Onjegin«. Predstava bo izven abonmaja.
1 Zadnji pregled motornih vozil v letu 1940 za območje okrajnega načelstva Ljubljana, se vrši v ponedeljek, dne 28. oktobra 1940 ob 10 pred poslopjem oddelka za kontrolo mer v Ljubljani, Grudnovo nabrežje št. 17. Okrajno načelstvo poziva vse lastnike motornih vozil, da pripeljejo svoja za letos še neprijavljena vozila (tudi avtobusni podjetniki in avtotaksiji) pravočasno na kraj pregleda.
1 Shirley Temple po dolgem času zopet v Ljubljani. Gotovo bo vsem ljubljanskim kinoobi-skovalcem močno ustreženo, da bo mala Shirley spet nastopila, in sicer v filmu »Veliki orek, kjer nastopa v krogu svojih rdečekožnih prijateljev — Indijancev. V filmu jo vidimo, kako kadi pipo
Trgovino moderne obutve »£dfo« čevlji
sem preselila iz Vošnjakove v Prešernovo ulico 48 nasproti tvrdke »ELITE« Moja vodilna skrb ostane: Trpežni »Edo« čevlji za nizke cene. Velika izbira od najmodernejših do najsolidnejših čevljev. — Toplo se priporočam E. ŠEGA.
1 Nove cene za brivsko-frizersko stroko. Na
prošnjo Združenja brivcev, frizerjev in kozmeti-kov v Ljubljani obveščamo ccnj. občinstvo, da se je na širšem članskem sestanku dne 21. X. 1940 soglasno sklenilo malenkostno povišati minimalni cenik iz lota 1035, to pa zaradi stalno naraščajoče draginje ter zaradi uradnega zvišanja minimalnih mezd pomožnemu osebju. Zvišanje stopi s 1. novembrom 1940 v veljavo ter se občinstvo vljudno naproša, da brez prigovarjanja pripozna ta malenkostni povišek. Istočasno je bilo sklenjeno, da bodo brivsko-frizerski saloni v območju policijskega rajona Ljubljana ob sobotah odprti samo do 20 zvečer (ne več do 21), to pa zaradi lega, da se ustreže pomožnemu osebju, kakor tudi. da se zmanjšajo režijski stroški za kurjavo in razsvetljavo. Ta sklep stopa tudi s 1. novembrom v veljavo, kar naj cenj. občinstvo izvoli blagohotno upoštevati.
I IV. prosvetni večer bo danes ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Na sporedu je kratka zgodovina mrtvaških plesov, nalo pa se uprizori Mrtvaški ples«, duhovna igra v 11 dogodkih. — •lezilc sam je tako blagodoneč in tako popoln, kakor ga more ustvariti le pisatelj Sovre. Vsebina igre je primerna sedanjemu času in nam slika v JI dogodkih, kakšno oblast ima smrt nad človeškim življenjem. Ker sodelujejo naši najboljši di-Mantski igralci, zato bo igra brez dvoma ustrezala. Cenjeno občinstvo vljudno vabimo na to predelavo. Ker je čisti dobiček namenjen za Slovenski dom, prispevajmo k tej zgradbi s tem, da kupimo vstopnice, ki so v predprodaji pri Prosvetni zvezi. Miklošičeva cesta 7 in v trgovini Sfiligoj na vogalu Frančiškanske ulice.
I Vence za vsesvetsko akcijo žo dovažajo v mesto in jih delavci mestno vrtnarije v cukrarni že krase s trakovi, da bodo z njimi dobrosrčni Ljubljančani čim lepše okrasili grobove svojih rajnih in s tem tem globlje počastili njihov spomin. Naša dolžnost, da pomagamo svojim revnim someščanom, ki so jih težki časi najbolj prizadeli, JP, da se na letošnji praznik umrlih prav vsi spomnimo mestnih revežev, zato lolos no sme hiti na nolionom ljubljanskem pokopališču groba, ki bi ga ne pokrival venec vsesvetske akcije, članice in člani Vrhovnega socialnega sveta in v<eh ostalih humanitarnih in dobrodelnih organizacij žo hodijo od hiše do hiše in trkajo na Naga srca Ljubljančanov s prošnjo, da kupijo nakaznice vsesvelske akcije. Ce bi bil kdo morda
miru s sinom indijanskega poglavarja, kako se uči indijanskih plesov in drugo. Film je ljubek in nadvse zanimive vsebine, tako da bo gotovo ugajal vsem. Premiera tega filma bo danes v kinu Sloga ob 21 zvečer. Julri so predstave ob 15, 17, 1!) in 21, tako da si ga bo imela mladina čas ogledati.
I Mezdno gibanje mizarskih pomočnikov Ljubljani. Zveza lesnih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije, centralna uprava Ljubljana, je naslovila na posamezne mizarske mojstre posebno okrožnico in na Združenje mizarskih mojstrov v Ljubljani kot predstavnico delodajalcev vlogo, z zahtevo, da se dosedanje mezde mizarskih pomočnikov v Ljubljani povišajo za 30"/o. Na sestanku mizarskih mojstrov dne 21. t. m„ katerega jo sklicalo združenje, se je o tej zadevi razpravljalo ter se je po daljši debati sklenilo, da se delavstvu ugodi na ta način, da se doda na dosedanje mezde 0.75 din na uro. Ker se je žo pred časom izvedel jiovišek po 0.50 din na uro, z.naša torej celokupen jiovišen 1.75 din na uro, kar je vsekakor lepa uvidevnost ljubljanskih mizarskih mojstrov. Povprečno znaša sedaj mezda mizarskega pomočnika v Ljubljani G—8 din na uro. Povišek mezd v ljubljanski mizarski stroki je zelo velikega pomena, če pomislimo, da je v ljubljanskih mizarskih delavnicah zaposlenih nad 400 pomočnikov, kajti Ljubljana je s svojimi 120 samostojnimi mizarskimi mojstri središče mizarske obrti v dravski banovini. Polog toga pa je v Ljubljani tudi nekaj mizarskih industrij, katere zaposlujejo tudi precej delavstva. Prod dobrim lotom jo združenje mizarskih mojstrov v Ljubljani izdalo za vsa združenja
v banovini ter za vse samostojne mizarske mojstre dravske banovine priročno knjigo Ravnalna kalkulacija mizarskih izdelkov ter s tem veliko pripomoglo celokupni mizarski obrti. Mizarska obrt preživlja prav težke čase. Občutna podražitev surovin, katere so se |>odražile za 30—100" «, onemogoča realno kalkulacijo ter prevzem večjih dol, z.a katerih izvršitev so rabi daljša doba. Samo los so jo podražil za nad 100°/o. Kupujoče občinstvo naj upošteva In povišek surovin, ker so so s tem cene mizarskim izdelkom občutno povečale. Dolžnost mestne občine ljubljanske pa bi bila, da s primerno mitnino zaščiti ljubljansko mizarsko obrt pred zunanjo konkurenco, ker jo med mezdami izven Ljubljane zelo velika razlika. Vsa večja mesta, kakor Belgrad, Zagreb, Suhotica. Sarajevo, Sušak iu druga, so na la način zaščitila mizarsko obrt, ker so zavedajo prav dobro, da je h1 mestni obrtnik glavni nosilec mostnega gospodarstva ter njen davkoplačevalec.
I Invalidsko sodišče se je preselilo. Od letošnje pomladi naprei je bilo invalidsko sodišče nameščeno v nekdanji porotni dvorani justične palače. Predsednik invalidskega sodišča ie s. o. s. g. dr. Edvard Vračko, tajnik sodišča pa dr, Krcn. Zadnji čas zaznamuje invalidsko sodišče prav mnogo poslov in spisov. Ker je porotna dvorana zelo velika in visoka, bi bilo pač njega poslovanje oh zimskem času zelo težavno in bi morali porabili znalne vsote za kurjavo. Sploh je ta dvorana ea sodišče
nepraktična. Zato se jc iz omenjenih razlogov sodišče včeraj začelo seliti z vsemi spisi in vaeni aparatom v nove prostore nekdanje Wetlachove odnosno Soo«nve vile v Knafljcvi ulici. 1 o vilo je leto« spomladi kupil državni zaklad, da tam namesti nekatere davčne urade in referate. Vila jc sedaj primerno urejena. Državni zaklad je plačal za vilo okoli 2.000.000 din. i i justične palače se ima preselili tudi davčni urad za ljubljansko okolico, kajti vsem trem sodiščam. tako okrajnemu, okrožnemu in apelaci]«kenui sodišču jc zelo teto« za uradne sobe m prostore.
I Zaradi dveh prestopkov obsojen«. Pred kazenskim sodnikcm-poedincem okrožnega »odičča je bila včeraj nad 3 ure trajajoča, mestoma dramatična in živahna razprava zaradi prestopkov prevare. Pred sodnikom se jc zagovarjala starejša dama — modistinja Marija S., ki jc bila svoj čas ustanovila tudi propagandno društvo »Naša skrinja« in trgovsko komaditno družbo istega imena. Državni tožilec g Branko Goslar jo jc obložil, da je na prevaren način oškodovala Dragico Jeralovo za 6.000 din in Nežo Stcrkovo za okoli 20000 din. Slednia ji je dala 9 000 din gotovine in 10.950 din v hranilni knjižici, ki jo je pozneje modistinja S. prodala za 7.000 din. Obe 6ta ji dali denar kol kavcijo. Obema je obljubila tudi primerne mesečne plače, ki jih pa ni izplačala. Obtoženka se je nad eno uro zagovarjala in je svoje postopanje in poslovanje opravičevala na ta način, da je bilo podjetje pravilno zasnovano in da ni imela namena nikogar oškodovali, kaj še prevariti. Obloženima je izdajala tudi modno revijo "Naše noše.« Obe oškodovanci kot priči sta jo zelo obremenjevali. Tudi priča Milan K. ie omenil, da je v podjelje vložil 45 000 din. toda sam ni predlagal proti niej kazenski progon. Sodnik jc modislinjo Marijo Š. obsodil na deset mesecev zapora in na 900 din denarne kazni, to nepogojno. Obsojenka jc vzlikni!a: 'Vncbovpijoča krivica! Zgodila se ic velika juridična zmota!« Sodbe ni sprejela. O njeni zadevi bo odločalo še apelacijsko sodišče.
Iz bojev med Italijani in Angleži v Afriki.
Japonci iščejo prostor
Ko je bila 27. septembra sklenjena trozveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko, je nemški zunanji minister v svoji izjavi omenil tudi vprašanje življenjskega prostora. Kar se tiče Nemčije in Ita-ljje, je to vprašanje že rešeno. Manj so nam poznane razmere na Daljnem Vzhodu. Ob sedanjem ugodnem trenutku prihaja na dan s svojimi zahtevami torej še Japonska, ki pravi, da zahteva po ustvaritvi lastnega japonskega daljnovzhodnega življenjskega ]->rostora ne izhaja iz kake samovolje ali iz golega stremljenja jio oblasti, temveč iz trde potrebe.
Na Japonskem živi 186 ljudi na enem kvadratnem kilometru; Le četrtina goratega japonskega otočja je^v |->o!nem obsegu uporabljiva za poljedelstvo. Vec kot četrtino celotnega japonskega otočja, in sicer TI",h, tvorijo ognjeniška gorata tla. Prej omenjenih 186 ljudi na kvadratni kilometer pride le povprečno na kvadratni kilometer; toliko ljudi bi lahko živelo na tem prostoru, če bi bili življenjski pogoji povsod vsaj približno enaki. Ce upoštevamo gorata tla, velike predele nerodovitnega sveta in vse druge okoliščine, naletimo na primere, da živi ponekod ne 1S6 ljudi na enem kvadratnem kilometru, ampak je natrpanih na tem prostoru do 950 ljudi! Tako tesnobo lahko prenašajo le z asketičnini zadovoljstvom in z neprimerno pridnostjo. Ljudstvo pa od leta do leta narašča n povsem razumljivo je, da v takih razmerah išče prilike, kako bi zlomilo obdajajoč ga tesen oklep.
Do srede devetnajstega stoletja so se Japonci hote zapirali pred zunanjim svetom. Ko so sredi XIX. stoletja na stežaj odprli vrata zunanjemu svetu in zlasti zapadnjaški civilizaciji, je začel japonski narod številično tako naraščati, da se je ves svet odkrito začudil. Število japonskega prebivalstva je bilo od leta 1720. naprej skozi 150 let približno stalno. Nihalo je med 28 in 20 milijoni. Leta 1S6S. je začelo to število skokoma naraščati. Danes je doseglo že 75 milijonov. Za okroglo 40 milijonov pomnoženi narod živi na istem prostoru, ki je prej ravno zadostoval za 28 milijonov. To je imelo za posledico začetek biološkega propadanja in pa neizmerno zunanjepolitično napetost, podprto z željo po novem življenjskem prostoru.
Japonci se še vedno nevzdržno množe. Vsako leto je rojenih okoli dva milijona otrok (1. 1<)')7. 2.180.589). umre pa nekaj nad en milijon ljudi (1. 1937. 1,208.079). Vsako leto dobi torej Japonska okrog milijon novih prebivalcev! Rodovitnost japonskih žena: na tisoč žena v starosti 15 do 44 let pride na Jajionskem 157 otrok v enem letu (na Angleškem n. pr. 69). Na 1000 prebivalcev odpade na Japonskem 31 rojstev, število, ki ga v Evropi že dolgo ne jioziiamo. V Nemčiji se je od prevzetja oblasti po narodnem socializmu to število zvišalo od 14 na 20 in še raste. Ne smemo seveda prezreti velike umrljivosti na Japonskem. Umrljivost znaša tam 17 na 1000 ljudi. To ni tako hudo, če pomislimo, da znaša na Francoskem umrljivost skoraj 15; kljub temu pride ua Japonskem še vedno 13 ljudi na 1000 prebivalcev kot čist ljudski prirastek.
Vzporedno z naravnim ljudskim prirastkom se veča tudi japonska oborožitev. Naj navedemo samo,
Danes zadnjikrat duhovita salonska francoska komedija
Njih 7 in ona
7 snubcev so poteguje za roko boiralo grofico. Ta jih slavlja po vrsti na preizkušnio, ki se ved no komično konča. — V ul. vlogah: Vera Korene. Fernand Gravey. R. »nebesne in drugi. Ob IG., 10 in 21. uri KINO UNION, tel 22-21
Danes oh 16. in 19. url nepreklicno zadnjikrat film letalskih pustolovščin
Ob 21. uri premiera romantičnega filma zanimive in napete vsebine
VE I I IT I A D E I z 1i,,bko mal° _ kino sloga
w I* B fc Shlrley tempi« - telefon 27-30
AS DRUHOND il. del
koliko dvajsetletnih mladeničev pričakujejo Japonci v bodočih letih za nabor (v tisočih): 1. 1940 740; 1. 1941 694; 1. 1942 710; 1. 1943 699; 1. 1944 988; to število se potem slojmjuje in pride v letu 1952 na 755. Anglija ima n. pr. le 200 do 300 tisoč nabornikov vsako leto.
Razumljivo je. da se za japonskega politika večkrat poslavi vprašanje, kam z ljudmi. Tri možnosti imajo: izseljevanje, industrializacija države in temu primerna zaposlitev ljudstva v industriji ter zavojevanje novega prostora. Praktično hodijo danes Japonci po vseh treh poteh. Le izseljevanje ima zadnje čase mnogo manjši f>omen. /a industrializacijo zelo skrbe. Največ važnosti polagajo Japonci na vojaško zavojevanje tuje zemlje. Obe prvi japonski vojni I. 1S95-96 in 1004-05 sta hoteli prvikrat streti obroč okoli Japonske in sta dovedli do japonskega zasidranja na azijski celini- V svetovni vojni so Japonci razširili svoj prostor na ocean, ko so zasedli nekaj otokov. Tretji, vejik uspeh so dosegli 1. 1931 v Mandžuriji. V sedanji vojni bi radi postali Japonci gospodarji neizmernih kitajskih poljan z neizčrpnimi zalogami surovin.
Proslava 20 letnice meščanske šole na Jesenicah
V ponedeljek jo meščanska šola dr. Franceta Prešerna na Jesenicah proslavila 20 letnico svojega obstoja. Ob 8 zjutraj se jo zbrala mladina |>od vodstvom celotnega učiteljskega zbora v cerkvi na Savi, kjer je bila služba božja z. zahvalno pesmijo. Po končani sveti maši jo bila v šolski telovadnici proslava, na kateri jp podal zgodovinski pregled o ustanavljanju meščansko šole gosp. duh. svetnik Kastolic. ravnatelj meščansko šole g. Gospodaric pa je učencem in učenkam podal statistični pregled o delu in uspehih 20 letnega delovanja meščanske šolo.
Takoj po svetovni vojni lola 1019 se je po-javila misel o potrebi meščanske šole na Jesenicah. Največ zaslug za njeno ustanovitev imata predvsem duh. svetnik g. Kastelic in pokojni jeseniški zdravnik dr. Kogoj, ki sla se trudila in tudi dosegla, da so jo kaj kmalu uresničila želja Jesenic in okolice. Občina je dobila v najem zgradbo od ljubljanske Kranjske hranilnice, v letu 1929 pa je mestna občina zgradbo že odkupila. V teku 20 let jo obiskovalo šolo 1150 učencev in 1237 učenk. Od teh je dovršilo četrti razred 333 učencev in 372 učenk. Večina teh jo po končani šoli dobila zaposlitev v obrti in industriji ter v domačem gospodarstvu in gospodinjstvu. Lepo število učencev jo nadaljevalo šolo na strokovnih šolali. V učiteljskem stanu jo okrog 50 bivših meščanskošolskih učencev in učenk, strojnotohnič-no šolo je dovršilo okrog 30, trgovske šole in trgovsko akademijo pa 20 učencev in učenk. Visoko trgovsko šolo v Zagrebu je absolviral on učenec, filozofsko fakulteto v Ljubljani pa ena učenka. En učenec si je izbral duhovniški poklic, ena učenka pa jo položila rodovniške obljube, "tiri učenke so vrtnarice, šliri pa so oskrbno se-slro. Drugi pa so v različnih javnih in privatnih službah. V dvajsetletni dobi so bili trije ravnatelji. Prvi, žo pokojni Magorl Ivan. drugi jo bil Lajevic Albin, ki ga jo pa nadomeščal g. Klavora. Sedanji ravnatelj g. Gospodarič pa že štiri lota /. odi ičnim uspehom vodi ravnateljske posle. Vsega učiteljslva je bilo skupaj 56, verouciteljev 10. Kol najstarejša člana učiteljskega zbora sta gospod ravnatelj in njegova soproga Cecilija Gospodaric, katera sta prejela z najvišjega mosta priznanje za njihovo uspešno delovanje na meščanski šoli in sta ob priliki te svečanosti prejela odlikovanja: g. ravnatelj rod Sv. Savo IV. stopnje, gospa pa v. slopnje. Čestitkam župana g. Markoža so pridružujemo vsi ter želimo še mnogo uspehov na učnem zavodu.
KULTURNI OBZORNIK
Roman o hrvatskem pesniku Petru Preradoviču
Pavla pl. Preradovič, nemška književnica hrvatskega rodu iu vnukinja slavnega pesnika I elra Preradoviča, je napisala biografski roman o svojem dedu in njegovi nesrečni prvi ženi Pavli, Pisateljica sicer živi na Dunaju in piše v nemščini, snov za svoja dela pa z veliko ljubeznijo zajema iz zemlje svojih prednikov ter je poleg tega romana izdala doslej že dve knjigi pesmi z isto tematiko:. Južno poletje - (1030) in »Dalmatinski soneti (1933). Sploh je vsa rodbina v svoji umetniški aktivnosti ohranila žive sti-Ke s hrvatsko zemljo: Pavlin brat Peter ml., priznani dramatik in esejist, je ravno letos napisal obširno informativno delo o hrv. kmečkem gibanju, sestra Zora, ki ie umrla 1. 1927, pa je bila fclikarica in je razstavljala tudi v Zagrebu.
Roman, ki je izšel obenom v nemškem izvirniku (Verlag Olto Miiller,'Salzburg, 421 str.) in v hrv. prevodu ( Binoza — Svjetski pisci, 380 str.), je nastal na temelju doslej neznanih pisem, ki jih je dobila pisatelica v rodbinskem arhivu. Ta pisma med Pavo in Peroni, kakor sta se med seboj imenovala, osvetljujejo mnogo podrobnosti pretresljive žalcigre, katero je v svoji družini doživel veliki ilirski pesnik. Kot mlad častnik se je Preradovič, potomec hrvatskih graničarjev, v oktobru 1818 poročil z 'JI letno Pavlo iz stare romanske rodbine de Ponte blizu Zadra Pavla je bila lepa in na videz zdrava žena, toda preveč nežna in krhka za trdote surovega in nestalnega vojaškega življenja. V sedmih letih je sicer rodila možu štiri otroke, toda materinske skrbi in tegobe, ki bi jih premaga vsaka povprečna žena, so njo nedopovedljivo vznemirjala in ubijale. Ker ji ni prijalo dunajsko podnebje, je odšla konec 1. 1H54 s tremi otroki k svoji sestri v Molto v Italiji. Peter pa je ostal v službi na Dunaju. V marcu 1. 1855 nenadoma umre triletna hčerka Co-lia. ki jo je pesnik najbolj ljubil. To je preobčutljivo mater, ki si še ni utrdila svojega razrahljanega zdravja, strahovito zadelo in v možgane se ji je zapičila fiksna ideja, da je samo njena nepazljivost kriva otrokove smrti i Polastil se je je naravnost patološki strah iu malodušnosl, da se ni upala možu sporočiti hčerkine smrti. In tu se začne njena tragedija. V grozotnih duševnih mukah se je zapirala sama vase in si bolela pomagali na ta način, da ie v vsakem pismu pošiljala možu pozdrave vseh otrok, poročala o njihovih igrah in zabavah in tako nekaj mesecev prikrivala strašno resnico, ki je postajala za njo z vsakim dnem straholnejša. Toda čimdlje je odlagala žalostno sporočilo, tembolj jo je skelela strašna rana, po kateri ie bolna misel vrtala noč in dan in kateri je slednjič iskala hladila v modrih valovih Montirana. Smrt je z vso grenkobo posegla v Preradovičevo družino: v kratkem času je izgubil ženo in dva otroka, nad njegovo hrvatsko domovino pa je ravno v tistih letih (1855) visel teman oblak državnega absolutizma, pesnika samega pa je še posebej tlačila častniška služba v avstrijski vojski.
To je snov. ki je že sama po sebi dovoli pripravna za biografski roman, kateri je zadnjih dvajset let poslal prava literarna moda (Štefan Z\veig in brez števila drugih pisateljev), kakor je bil nekoč zgodovinski roman silno razširjena in priljubljena literarna vrsta. Življenje
slehernega človeka je več ali manj zanimivo in po svoje le|K), vendar je življenjska usoda nekaterih ljudi še prav posebno pisana in zategadelj bolj mikavna za umetniško obdelavo. Tako je nastala nepregledna vrsla biografskih romanov o velikih umetnikih in državnikih, o velikih svetnikih in velikih zločincih, znanstvenikih in voi-.»kovodjah. Pa še pri takšnih osebnostih mora umetnik izbirati le najprimernejše gradivo, kakor se tudi slikar pokrajine ne bo ustavil ob vsakem plotu ali grmiču, marveč ho izbiral le najznačilnejše dele narave; pa še lo mora potem po svoje preoblikovati in stilizirati, da loči bistveno od nebistvenega. Nemogoče je naslikati človeka ali pokrajino, ki bi bila lepa in obenem popolnoma posneta i>o izvirniku . pravi Andre Maurois, ko govori o biografiji kot umetniškem delu.
Preradovičeva je uporabljeno gradivo še dosti spretno zajela v svoj roman in nam deloma ustvarila tudi občutje dobe, ki se je razvijala nekako vzporedno z dejanjem romana: v začetku vidimo kipeče navdušenje ilirskega prerodnega gibanja in prva, srečna lela pesnikovega družinskega življenja, katero pa se tako nepričakovano žalostno konča kakor ilirizem, ki je bil tudi nasilno ustavljen in zatrt. Toda tudi ob tem delu se nisem mogel ubraniti onega neprijetnega občutka, ki me je motil skorai pri vseh biografskih romanih, kar sem jih doslej prečital, namreč občutka neke vezanosti, izumetničenosti in neorganske iskanosti: iskane so osebe, prizori pa izumetničeni (tukaj n. pr. pogovor v spovednici str. 256—250), ljudje in dogodki pa shematično razporejeni v že določeni zgodovinski okvir. Preradovičeva je napisala svoje delo z izredno skrbjo in vzorno preudarnostjo, kot bi bralca namenoma hotela vzgajati: čutimo pa. da v romanu manjka onega opojnega čara ustvarjalne neposrednosti, ki je največja moč vsakega umotvora. Sploh je videli, da ima avtorica sposobnost za kramljanje ter da se lo prerada mudi pri opisovanju brez-pomebnih drobnarij (služabnikov, pohištva, obleke, jedi itd.), kar potrjuje tudi njena lirika, ki jo nastala bolj iz zunanjih pobud (ob Meštrovi-čevih spomenikih) kot pa iz notranjega umetniškega navdiha. Tak primer ohlapnega pleteniče-nja, ki človeka že utruja, je n. pr. opis Pavlinega popotovanja z Dunaja v Italijo (str. 94—134). Nekoliko zanimivejše so sliko družabnega življenja, naivnosti in konvencionalnosti plitve meščanske družbe, v kateri sta morala živeti Pava in Pero. Najboljši pa so oni prizori, kjer so orisani redki trenutki Pavine in Perove sreče in kjer ju vidimo v družbi tedanjih preroditeljev in pesnikov kakor St. Vraza in njegovega zagrebškega kroga, Kaznačiča, Vuka Karadžiča in še katerega. Topla domačnost in neskaljeno prijateljstvo, ki ga danes komaj še razumemo, vse lo je razvnelo tudi pesnika nepozabnega Putnika . Kljub temu pa je močno pretiran oni slavospev Herderju na str. 18, čisto nesprejemljiva pa je trditev, češ da je Herder prej vedel za Hrvate, kakor pa so so oni zavedeli samih sebe!
Na koncu knjige je poučen dr. Esihov članek o avtorici romana, med tekstom pa je šest lej>ih podob: slika pesnika Preradoviča in Pave ter štirje jiosnetki njunih pisem. J. Gregorič.
Gheonove »Tri modrosti starega Wanga« na Rokodelskem odru
Gheonove Tri modrosti, s katerimi je začel v nedeljo Rokodelski oder svojo novo sezono, so v Ljubljani — vsaj za širše občinstvo — novost, katero je vredno videti. Gre za starega Wanga, kitajskega katoličana, modrega očeta, modrega učitelja in modrega v veri. Družino in dom mu uniči njegov najljubši učenec v boksarski vstaji, a s svojo tretjo modrostjo premaga samega sebe in odpusti povzročitelju vsega zla, učencu Cangfutangu, ki ga zmore učiteljeva velikodušnost. Obeležje igre je kitajsko, a kljub temu gre za obče človeški problem, ki ne pozna razlike ne v kraju ue v krvi. Glede uprizoritve moremo reči, da jc bila prvovrstna, zlasti so so odlikovali nosilci glavnih vlog. — Pirnatov zli duh, diaboliziran odpor Čangfu-tangov in Wangov, je bil v vseh scenah kreacija, vredna v superlativu vsega priznanja. V kretnjah in gibih, v obrazni igri in v modulaciji govora v vseh skalah ,odgovarjajočih težki duševni borbi obeh junakov, je ustvaril res mefislofelski lik, kakršnega moreš sicer videti le še na poklicnem odru. Nič manj ni bil posrečen Čeku tov Lao Wang, ki je zahteval igralsko modrost vživetja v nevsakdanjo osebnost, da ohrani njeno veličino in pre-pričevalnosti. V sreči in nesreči, v težki borbi in največji zmagi je bil verno človeški in prav zato je tudi njegovo herojstvo naravno učinkovalo. — Tudi Korošec je s svojim očetom misijonarjem pokazal rutiniranega igralca. — Oba pismouka (Janeš in Kovačič), Čangfutang (Butara) ter Can-kjenki z Licinghajem (Hribar in Volovšek) in drugi so bili zadovoljivi.
S to igro je Rokodelski orler proslavil tudi misijonsko misel na misijonsko nedeljo. Ker je bila istočasno oficielna proslava misijonstva v Baragov spomin v operi, je umevno, da obisk ni bil tolik, kakršnega smo v Rokodelski dvorani vajeni. Da bi mogli videti lo lepo igro tudi drugi, ki so bili ob njeni premieri zadržani, jo bo družina Rokodelskega odra prihodnjo nedeljo, 27. oktobra, zvečer ob pol 8. ponovila. Kdor le utegne, naj ne zamudi prilike, ko more videti Gheonove Tri modrosti starega Wanga.
Tom Mix, svetovno znani araeriSk' filmski igralec je nenadoma umrl, 60 let star.
Iz italijanske kulturne kronike
Par zanimivih izdaj. Na italijanskem knjižnem trgu se je pojavilo par novih knjig, ki zajemajo vsebino iz sodobnih političnih trenj. Tu imamo roman Guida Milanesija »Agiascio (= Ajaccio). Dejanje se godi na Korziki in podčrtuje nezlomljivo italijanstvo otoka.
Isto vsebino, le v znanstveni obliki obdeluje Roselli Cecconi v knjigi ^Corsica« s predgovorom znanega politika Federzonija.
Zveza držav osi, Nemčije in Italije, tudi išče svoje filozofske podlage. Skuša jo najti bivši prosvetni minister in filozof Balbino Oiuliano v knjigi »Latinita e Oermanesitno-. Predvsem skuša avtor poudarjati zaporedni razvoj obeh civilizacij ter iz tega porajajočo se nujnost istih političnih ciljev.
Zbirka »Večnih«;. Znana založba Garzanti v Milanu se je odločila za izdajo najboljših pisateljev sedanje dobe. Naslov zbirke je iSempreverdk (veduozeleni), ker hoče poudarili, da so podani pisatelji vedno sveži po umetniški vrednosti in ki ludi na književnem trgu vedno gredo".
Zanimivo je. da so izmed itVijanskih pisateljev uvrstili v zbirko: Matildo Serao, Ant. \:ura, Delfino Cinellija in De Robertija Od tujcev so zastopani Bojer, Lavvrence in Rosegger. Po imenih sodeč so izpustili marsikaterega vsebinsko vedno-zelenilu, čeprav bi morda na trgu ne zelenel preveč.
Poslednja knjiga, Prerano umrli pisatelj in akademik Lucio d' Ambra je pred smrtjo še utegnil dokončali svoj zadnji roman ' Straža na nebu« (Guardia del cielo, založba Mondadori, Milan). Knjiga je značilna za vrslo sodobno-političnih romanov, katere je v Italiji uspešno začel prav Lucio d' Ambra. Že iz naslova je moč razbrati, da je osrednji predmet roman letalstvo in njegova junaška dejanja v Španiji in Abesiniji. V resnici se je malokomu posrečilo na lako umetniški način obdelavati sodobno politično tvarino, ki kaj rada še prav veščemu pisatelju zmuzne iz rok in na-slane iz umetnine zgolj polilično-propagandni spis.
Pisatelj pa je pustil v zasmitku še bolj kočljiv predmet. V posebnem romanu ( I.a cavalcata delle Valchirie«) je hotel prikazati nesmisel obstoja Zveze narodov in pa vpliv, ki ga ima nova Italija v Evropi, fclkoda, da nismo učakali te izvirne knjige.	r. jj.
Aled prevodi, ki so izšli in ki se še pripravljajo v Belgradu, omenjam nekaj najvažnejših. V zbirki -Plejada« so izšli Lofotski ribari Johana Bojcrja v prevodu in s predgovorom Luke Smo-dlake. — Podjetje »Kosmos« pripravlja prevod znanega dela Mihajla Šolohova Tihi Don. v štirih zvezkih (prev. Nikola Nikolajcvič). — Založba •Edicija a. d. se je pa odločila izdajati kolekcije del znanih balkanskih pisateljev. Tako je sedaj naznanjena prva serija štirih knjig Romuna Livija Rebreanua (»Šuma obešenih« v prevodu Nikole Gavriloviča), Bolgara Konstantina Petkanova ( Modra zvezda krvava«, prevaja dr. Nikola Mirkovič), Turka Rcfika Ahmeta Sevengila ( Goli«, prevaja llifzi Bjelevac) in Grka Slratisa Mirivilisa (-Učiteljica sa zlatnini očima , prevaja Djordje Cacis). Vsi prevajalci bodo knjige opremili tudi s potrebnimi uvodi. Kolekcija teh štirih balkanskih romanov v obsegu okrog 120 tiskovnih pol stane v predplačilu samo 120 din (naslov Francuska ul. 29).
Izšla je XVI. knjiga »Geoloških analov Balkanskega polotoka« na IS4 straneh, ki že šest desetletij i/hajajo v Belgradu. Sedaj jih ureja dr. Kos ta Petkovii.
Razvaline v Čungkingu, Čangkajšekovi prestolnici.
Cerkvena politika velike Nemčije
Vatikanski poročevalski urad Kipa je objavil sledeče zanimivosti o položaju katoliške Cerkve v Veliki Nemčiji: V Veliki Nemčiji je sedaj (podatki zadnjega štetja I. 1939 niso vzeli v poštev) med 98 milijoni prebivalcev velikega nemškega rajha 48 milijonov katoličanov. Slika se spremeni v prid katoličanom, če vzamemo v obzir še Poljake v Generalnem gou-veriiementu, kjer je med 12 milijoni prebivalcev 9 milijonov katoličanov. Velika Nemčija ima 12 cerkvenih provinc: Kiiln, Paderbom, Bratislava, Freiburg, Miinchen-Freising, Bam-berg. Dunaj, Solnograd. Praga, Olomuc in gne-zen jsko-poznanjska provinca. Na bivšem Poljskem sta dve provinci: Krakov in Varšava s šestimi škofijami. Med cerkvenimi knezi naštetih pokrajin je 6 kardinalov. Katoliška Cerkev v Veliki Nemčiji (brez bivšega poljskega dela) lina 17.183 župnij, kjer deluje 33.103 duhovnikov. Od tega odpade na stari raj h- brez bivše Avstrije. 9813 župnij z 22.221 svetnimi duhovniki, na bivšo Avstrijo 344! župnij in
4323 svetnih duhovnikov, na Češko-moravski protektorat 2391 župnij in 5429 svetnih duhov-nikov, ua nove vzhodne pvokrajine, izvzemši Generalni gouvernenient 1138 župnij in 2930 svetnih duhovnikov. V starem rajhu je bilo nazadnje 678 samostanov in kongregucij s 16.5% patri in fratri. Samostanov m !nš za ženske re-dove in kongregacije je 7785 V njih živi 101.125 sester V bivši Avstriji je 282 moških in 1206 ženskih samostanov s 6103 moškimi iu 17.935 ženskimi člani
Zanimiva je primerjava števila katoličanov s številom drugih veroizpovedi Velika Nemčija brez Poljakov ima danes 48 miiljonov katoličanov. 45 milijonov protestantov, 100.000 staroka-toličanov, 50.000 pravoslavnih, 1 milijon raznih čeških sekt. 200 000 članov evangeljskih svobodnih cerkva ali sekt. Budistov in mohame-dancev je okoli 300 število novopaganov, ki se sami imenujejo »Gottglaubigen«, še ni ugotovljeno.
s P O M T
Borba za prvo mesto
Trboveljske Amaterje, ki se trenotno nahajajo na čelu tabele, bo v nedeljo sprejela v goste SK Ljubljana. Ljubljana je svojo prvo lekmo v Trbovljah izgubila, prvikrat je širše športno občinstvo postalo pozorno na Trboveljčane. Dogodki v Trbovljah so nudili mnogo komentarjev med občinstvom in po časopisih — toda pomagati se ni nič dalo; po vodi sta šli dve točki, kar je bilo vzrok, da je SK Amater ostal pred Ljubljano na prvem mestu. V nedeljo, torej pride med njima do odločilne borbe — za prvo mesto.
Moste : Disk
V	tej tekmi si bosta v nedeljo 27. t. m. ob 14.30 na igrišču Most nasprotnika kluba, katerima grozi izpad iz prvega razreda. Moščani v tem prvenstvu nimajo sreče; kljub dobrim igrani še niso zabeležili uspeha in je verjetno, da bodo v nedeljo napeli vse sile, da se rešijo nevarnega položaja. Disk je zelo nevaren nasprotnik, kar so okusili Hermes, Jadran in Korolan, ki so proti temu klubu le s težavo dosegli neodločen rezultat. Zaradi tega, ker se kluba zavedala nevarnega položaja in ker se oba kluba odlikujeta z izredno žilavosljo in borbenostjo se obeta prav zanimiva tekma.
V	predtekmi nastopita ob 13.15 — tudi. za točke — juniorski moštvi Moste—Grafika.
Kaznovani hrvatski atleti se ne udajo
Oni hrvatski lahkoatleti, šest po številu, ki so bili od hrvatske lahkoatletske zveze do smrti kaznovani zaradi sodelovanja na balkanijadi v Carigradu, se ne bodo kar lako lahko udali tej usodi ker se prepričani, da se jim je zgodila krivica. Oni se namreč večkrat sestane.io ler ukrepajo o nadaljnjih svojih korakih, katere bodo p odvzeli v jrogledu diskvalifikacije. Nekaj pripravljajo ter drže vse v strogi tajnosti. Pravijo, da bodo s svojimi kartami prišli na dan tedaj, ko bo čas zato. Poleg tega je pa med temi kaznjenci večina takih, ki je že na tem. da sami zapuste aktivne vrste lnhkoalletov. Najmlajši je Abramovič, ki ima pred seboj še lepo laliko-atletsko bodočnost. Na in še ta je izjavil, da se bo bavil s kakim drugim športom, kjer' upa do srci celo večje uspehe, MarkuŠič se pa name-rava posvetiti nogometu, kjer bo imel — kakor sam pravi — več koristi kakor od lahke atletike. Kovačevič ostane v Zagrebu, četudi se mu nudi prilika za stalilo preselitev v Belgrad. čurčič. ki je trenotno pri vojakih, pravi, da jo itak nameraval opustiti lahko atletiko neglede na izrečeno kazen. Dr. Buratovič pa je že pred Carigradom zapustil atletske vrste. Gojič pa je trdno prepričan. da njega ne more zadeti omenjena kazen in zalo pridno trenira dalje, ker hoče še nastopati in dosegali še večje uspehe kakor doslej.
Tako je sedaj trenotno stanje pri diskvalifi-ranih, ki se |k> potrebi sestanejo na dogovore. Oni se namreč nameravajo priložili, ker so mnenja, da se jih ne bi smelo kaznovati s lako kaznijo, čes, da te vrste kazni niti ne predvideva pravilnik jugoslovanskega Iahkoalletskega športa. Ome-njem pravilnik namreč predvideva največjo kazen šest do dvanajst mesecev zabrane nastopanja. In ker velja Ia pravilnik tudi za hrvatsko atletsko zvezo so prepričani, da bodo uspeli.
Finski telovadci in dvoboj z Nemčijo
V	mestu Kolka na Finskem so imeli finski telovadci preteklo nedeljo izbirne tekme za dvoboj Nemčija Finska, ki bo 10. novembra t I v Berlinu. Pri tem tekmovanju so bili deloma doseženi odlični rezullali. ki dokazujejo, da bodo naleteli nemški telovadci v glavnem mestu Nemci ie na hudega nasprotniku. V finski reprezentanci ie nekaj novih moči. no večini so pa slan nreizktišeni borci. Finsko vrsto vodi podpolkovnik LevaelalUL, predsednik finske telo-
vadne zveze. Z vrsto potujeta v Nemčijo tudi dva finska sodnika. Predno odpotujejo Finci v Nemčijo, bodo nastopili še enkrat v Helsinki ju.
Češki Orel je postavil nov češki rekord
Pri lahkoatletski prireditvi praškega Orla na Stravskem stadionu je postavil atlet Schnei-der od praškega Orla nov rekord v teku čez ' zapreke na 200 m. Omenjeno progo ie namreč pretekel v času 20.1 sek. Ta rezultat je za dve deselinki sekunde boljši od starega rekorda, ki ga je postavil Hrstka leta 1935.
Finska : Italija v aprilu 1941
Finska in italijanska telovadna zveza sta se dogovorili za dvoboj, ki bo v mesecu aprilu prihodnjega lela. Ta tekma bo v Helsiukiju,
Borbe profesionalnih boksarjev
V Berlinu so se zadnjo soboto spoprijeli profesionalni boksarji. V glavni borbi je zmagal v poltežki kategoriji Nemec Hein Seidler tesno po točkah švedskega prvaka Johna An-derssona. Romunski Serbanescu. ki se je boril z Nemcem Riclmrdom Voglom ie v tretji rundi prekinil borbo. Nemški prvak v srednji kategoriji Bessellvan ie knockoutiral romunskega prvaka Cionoiuja v četrtem kolu. Nemški prvak v poltežki, kategoriji Gustav Eder ie kiinckou-liral Romuna Doculescuja že takoj v prvem kolu po drugi minuli. V peresni kategoriji je obdržal svoj naslov prvaka Dunajčan Ernst VVeiss z zmago po točkah nam smelim Kurlom Bor-naradlom iz Lipskega, ki ga je izzval na borbo.
Razpis
zaključenega medklubskega Iahkoalletskega tekmovanja, ki ga priredi SK »Železničar« v nedeljo, dne 27. oktobra 1940 ob 10. uri na svojem stadionu ob Tržaški cesti.
Točke tekmovanja:
Tek 100 m, 200 m, 110 ni zapreke, skok v daljavo, skok v višino, met krogle, met kopia, štafeta 400X 300 X200X100 m.
Prijave je poslati na naslov SK »Železničar«, Maribor najpozneje do sobote, dne 26 .t. m., ob 12. uri. Prijavnine in nagrad ni. — Tekmuje sc na tekališču, ki je dolgo 433 m, ima dva nedvig-njena zavoja ter je posulo z ugaski. — Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani atle-li klubov, ki so člani Slovenske lahko-atletske zveze. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JAZ. V slučaju slabega vremena se tekmovanje ne vrši.
Vesti športnih zvez. klubov In društev
Službeno i: sekcije ZNS Ljubljana. Opozar-laio sc vsi ljubljanski sodniki, da bo prvi redni občni zbor sekcije v sobolo, 26. t. m. ob 20 v restavraciji Slamič.
SK Moste. Drevi ob 20 sestanek, na kale-rega se vabijo vsi aktivni igralci. Važno zaradi nedeljskih prvenstvenih Ickem.
ASK Danes. 25. oktobra, ob 18 sklicujem redno sejo ASK-a v Akademskem domu. Ker te to zadnja seja pred občnim zborom, ki bo miri ob 20 istolnm, pozivam vse člane upravnega odbora, načelnike sekcii in nadzorni odbor, tla se seic gotovo udeleže. — Prav tako sklicujem danes ob 16.30 (točno ob doI 5) sestanek vseh tekmovalcev, bodisi smučarjev ali hihkoatletov. kakor tudi vseh drugih članov, ki mislim sodelovali v kateri koli sekciji ismiiški. hihkoallelski. nlninski. table-leniški. plavalni, telovadni, odbojki ild.l, da se skupno pomenimo o morebitnih željah in predlogih /a bodoče leto ter i bodočem odboru. Vabljene ludi vse članice damske srkciie' Tn sestanek ie važen zaradi prireditev, ki jih namerava ASK izvesti v teiu letu — Tajnik
T
Organizacija industrijskega gasilstva
Maribor, 24. oktobra. V pogledu varnosti mariborskega mesta pred požarnimi katastrofami je v zadnjem času gotovo izredno velikega pomena akcija mariborske gasilske žujie in gasilske čete glede organizacije industrijskega gasilstva. O tej akciji smo svoječasno, ko se je vršil pri gasilski župi tečaj za organizacijo industrijskega gasilstva, obširneje poročali. Sedaj je ta organizacija v večini mariborskih industrijskih podjetij zaključena. 1'retečeno nedeljo se jc vršila na primer v tovarnah Rosnerjevega tekstilnega koncema — v podjetjih Jugosvila. ,lugotextil in Marko Rosner lepa gasilska slavnost, ko je položilo 40 gasilcev vseh navedenih treh tovarn slovesno prisego ter jc dobilo v posest najmodernejša gasilska orodja, s katerim se sedaj vežba. Tudi v drugih tovarnah, katerih lastniki so pokazali za gasilsko akcijo potrebno razumevanje, sc vrši stalno vežbanje obrambnih edinic, ki so sestavljene večinoma iz delavstva in uradništva posameznih podjetij. Gasilce je določilo vodstvo podjetij za to službo ler se vršijo vežbanja v delovnem času, tako da tovarne tudi v tem pogledu precej žrtvujejo, ne glede na to, da so iz svojih lastnih sredstev nabavile moderno opremo, kakor niotorke, kemične gasilske aparate, maske in obleko za svoje edinice. Tako se je sedaj samo število motork v Mariboru več kot podvojilo. Ce je bil Maribor že doslej za-raili izredno sodobne oborožitve svoje prostovoljne gasilske čete in zaradi dobre organizacije gasilcev v železniških delavnicah med vsemi jugoslovanskimi mesti najbolje zavarovan, je sedaj, ko ima vsaka večja tovarna svoje lastne gasilce z motorkami in ostalim orodjem, ta varnost še dosti večja. Saj bdi sedaj okrog 100 izvežbanih gasilcev nad mestom in takšna gasilska armada, ki ima na razpolago najsodobnejša sredstva za borbo proti požaru, jo dovolj močna, da bi obvladala tudi katastrofo največjega obsega. Pri tem pa je treba pripomniti, da v mirni dobi do take požarne katastrofe sedaj skoraj da ne more priti, ker bo v bodoče tudi vsak industrijski požar že lahko v kali preprečen, da se ne bo mogel razviti v večje dimenzije. Obenem pa jo sedaj javna gasilska služba v Mariboru zel6 razbremenjena. Mariborske industrije so sicer z organizacijo svojega gasilstva prevzele na sebe precejšnja brrmena, ki pa bodo slej ali prej poplačana, saj bo sedaj njihova varnost v pogledu požarne katastrofe neprimerno večja, kakor je bila doslej.
m 22. obletnico našega osvobojenja proslavijo mariborski fantovski odseki in dekliški krožki v ponedeljek, dne 28. oktobra, ob osmih zvečer v dvorani na Aleksandrovi cest« 6. Vabljeni vsi prijatelji naše mladine.
m Prva popoldanska gledališka predstava v tej sezoni bo to nedeljo, 27. t. m. ob 15. Vprizori se Golarjeva zabavna veseloigra »Vdova Rošlinka« z i. Zakrajškovo v naslovni vlog«. Veljajo znižane cene.
m Le do t. novembra sc sprejemajo naročniki za »Slovencev koledar«. Zato vabimo naše naročnike, da si koledar v naši podružnici ali pri razna-šalcu, k« jim dostavlja naš list, takoj naročijo. Cena je din 10.
m Kongregacija gospodov ima drevi ob osmih sestanek.
m Šport v nedeljo. Nogometu naklonjeno občinstvo bo imelo v nedeljo priliko prisostvovati važni prvenstveni tekmi med SK Železničarjem in SK Marsom iz Ljubljane Tekma bo 15 na stadinou SK Železničarja na Tržaški cesti.
m Fantovski odsek in dekliški krožek v Kamilici vabita na akademijo v proslavo praznika Kri-slusa Kralja. Akademija bo v nedeljo popoldne ob treh v društveni dvorani.
m Redka ptica v naših krajih. Izvozničar v Ljutomeru g. M. Šumak je mariborskemu preparatorju g. Walnerju poslal v izdelavo lep eksemplar gavra-na, ki ima svojo dccnovino gori na visokem severu in se redko zaleti v naše kraje. Menijo, da jc gav-ranov prihod v naše kraje znak hude zime, ki se nam obeta.
m Izlet v Prekmurje. Turistični odsek Turing kluba v Mariboru priredi v nedeljo, dne 27. t. m. izlet z železnico iz Maribora v Prekmurje. V programu je predviden ogled Murske Sobote. Opoldne nadaljujejo izletnik« pot do Gornjih Petrovec, odkoder gredo peš do stare cerkve v G. Petrovcih, odkoder sc nudi krasen razgled po vsem Goričkcm. Izletniki odpotujejo iz Maribora z jutranjim vlakom ob 5.27 in se vrnejo zvečer ob 21.49. Cena vožnji 51 dinarjev. Prijave sprejema klub najkasneje do sobote opoldne v pisarni Putnika v gradu.
m Velike tatvine na deželi. V okolici Slovenske Bistrice so bile zadnje čase izvršene večje tatvine, pri katerih so tatovi odnesli samo gotovv denar. Trk o je bilo vlomljeno pri posestniku Ivanu Puklu v Ogonci ter mu odnešeno iz nezaklenjene omare 4700 din. Jakobu Paekolu, ki je pri Puklu stanoval ter se nahaja na orožni vaji, je bil ukraden znesek 2700 din V Spod Novi vasi pri SI. Bistrici je tat vdrl v hišo posestnika Valentina Damiša, kateremu je odnesel 650 din
m Kdaj bo nehalo beračenje otrok? Gosposka ulica in promenada na Aleksandrovi cesti sta spet polni malih beračkov. Sedaj beračijo deklice, stare kvečjemu pet, šest let. Olroci so vsiljivi, obešajo ljudem za plašče ter se ne dajo odgnati, dokler ne dobijo dinarja. Berači več lakih malih družbic, ki so izvrstno organizirane tet že dobro poznajo ta-ke
meščane, ki so mehkejšega srca. Vedno pa imajo
svoje čuvaje, ki jih obveščajo, če se bliža unifor-tnirnan stražnik. Potem se bliskovito poskrijejo po vežah. Kriminalni primeri med mladino v Mariboru strahotno rastejo 01 izkušnje so pokazale, da so mladi zločinci po večini kot otroci beračili po »nestu ter si tam na ulici dobili potrebno predizobrazbo. Nekaj bi bilo na vsak način treba podvzeti, da se mladini »irepreči beračenje.
m Tihotapske zgodbe pred sodniki. Včeraj je bila pred oknžnim sodiščem v Mariboru razprava, ki pa je bila preložena. Prinesla je na dan zanimiv primer iz tihotapskih krogov Obtožen je bil železniški kurjač Franc Remer iz Maribora zaradi poneverbe 14.000 din. Na zatožno klop ga je spravil državni tožilec na podlagi prijave znanega tihotapca Franca Glaserja iz Studencev, ki je Rcmerja prijavil, da mu je dal 14.000 din, da bi mu kupil v PUbcrku za ta znesek sahaiin ter ga na železniškem stroju pretihotapil v našo državo, med vožnjo pa bi ga pri prvem železniškem prehodu v Studencih vrgel s stroja. Tam bi čakal Glnser ter bi zavoj prevzel Remer naj bi kupil 35 kg saharina po 400 d'n kilogram, Glaser pa mu je obljubil pr« vsakem kilogramu 25 din nagrade. Zmenila pa sta se tudi, da sme Remer v primeru nevarnosti — če bi ga zasačili organi finančne kontrole pri pregledu stroja, saharin zažgati v peči lokomotive. Remer sc ie res odpeljal v Pliberk, ko pa ie prišel naznj, je po zatrjevanju Glaserja izjavil, da je moral saharin sežgali. Glaser pa je mnenja, da Remer saharina sploh ni kupil, temveč si je 14.000 din obdržal Remer je pri zaslišanju izjavil, da od Glaserja denarja za saharin sploh n: dobil. Da je ^pristal na lo, da mu saharin nabavi v Pliberku samo iz strahu, ker pozna Glaserja kot jako nasilnega človeka. Razprava jc bila preložena zaradi zaslišanja novih prič.
m Iz občinskega zapora so pobegnili. Pri Sv. Trojici v SI, gor. so imeli razburljiv dogodek. Za-
radi razgrajenja so bili obsojeni trije mladi razgrajači na 24 ur zapora. Prišli so na občino, da bi svojo kazen izdrzali. Ko je župan odredil, da morajo žagali občinska drva, so sc uprli. Nato so jih zaprli v občinski zapor, v katerem pa iim je poslalo pre-dolgočasno. Začeli so najprej razgrajati, nato pa so navalili na vrata ter jih dvignili iz tečajev in pobegnili, še preden so prišli orožniki. Sedaj so iih vse spet polovil«, pa bodo morali odsedeti daljšo kazen v varnejših zaporih.
m Iz jeze, ker mu niso dali dekleta, Izvršil požig. V ponedeljek |'e bil o Mislinju velik požar. Zgoreli so hlevi veleposestnika dr. Arturja Pergerja, zraven pa šc stanovanjski objekt, v katerem je stanovalo 6 delavskih družin. Požar je bil podtaknjen ter so orožnike osumili, da je izvršil to delo neki S. ki je bil že večkrat obsojen na daljše zaporne kazni. S se jc zanimal za 19-letno hčerko delavca Grosa, ki jc zaposlen pri Pcrgerju. Ko so 6larši zvedeli za preteklost bodočega zeta, 60 deklelu prepovedali vsak 6tik z njim ter so jo oddali nekam v službo. Ljudje so sedaj prepričani, da je požig izvršil S., da bi se maščeval nad Grosorn. Po požaru jc S. brez sledu izginil ter ga sedaj povsod iščejo.
111 Samomor, Danes popoldne so delavci, ki so grabili lislje v družinskem gozdu opazili viseti moško truplo. Truplo so sneli in ker jc bilo še toplo, so poskusili z umetnim dihanjem Toda vsak poskus je bil zaman, ker je bil moški že mrtev. Pri sebi je imel delaveko knjižico, glasečo se na imel Janez Husar, star 43 let, pristojen v občino Grad, Murska Sobota m listek, na katerem dolži nekega svojega sorodnika, češ. da je kriv njegove smrti. Najbrže jc tudi vzrok iskati v lem, ker je bil mož brezposeln in ni imel nobenih dohodkov.
Gledališče
Petek, 25. oktobra: iZnprto.
Sobota, 26. oklobra ob 20: »Nenavaden človek«. Red A.
Nedelja. 27 oktobra ob 15: »Vdova Rošlinka«. Znižane ccne. Ob 20: »Nenavaden človek«.
Atladi angleški letalci si ogledujejo* novo bojno letalo.
c Praznik Kristusa kralja je praznik zavedne katoliške mladine, fantov .in mož. Zalo bo v ne- ( deljo, dne 27. oklobra, pred sedmo sveto maso skupno sveto obhajilo članov FO in starešin. Odbor FO vabi vse člane, podporne člane in starešine, da polnoštevilno pristopijo k obhajilni mizi.
c Cerkveni koncert v korist najpotrebnejšim otrokom okoliške šole bo priredila v nedeljo celjska vojaška godba ob Iričetrt na 11 dopoldne v Mariji cerkvi. Pridite polnoštevilno in podprite hvalevredno akcijo naše vojaške godbe.
c I/, programa Katoliškega prosvetnega društva. V torek, dne 29. oktobra, bo v prostorih Prosvetnega doma v Samostanski ulici družinski večer s peslrim sporedom Naslednji večer bo i. novembra. 0 400 letnici jezuitskega reda bo govoril gosp. p. Bogumil Remec iz Ljubljane. Že danes tudi opozarjamo, da bo HO. novembra slavnostna akademija v proslavo narodnega praznika.
c Deln nezmožen in bolan oče s 7 otroki od 4—12 let Koren Josip iz Vojnika se obrača na vsa dobra srca za kakšen dar in pomoč. Darila sprejema podružnica »Slovenca« v Celju.
c Električna razsvetljava cerkve, Prosvetnega doma in Zadružnega skladišča na Fraitkolo-vem pri Celju je v toku. Poslopje Zadružnega skladišča bo v kratkem že dovršeno. O pomenu tega skladišča smo v našem listu že poročali. Sedaj bo zadruga montirala v mlinu ob poslopju vodno kolo in dinamo, da bo napeljala električno razsvetljavo v skladišče, v cerkev in v Prosvetni dom ter morda tudi še v kako drugo hišo. Vse to je hvalevredno, potrebno pa bi bilo, da bi krajevni činitelji storili korake, da bi se izvedla čimprej popolna elektrifikacija lega kraja in da bi k temu pritegnili tudi banovino, ki pokaže v takih primerili razumevanje.
c Mezdna pogajanja zn povišanje plač gozdarskim in lesnim delavcem so v Gornjem gradu za Zadrečko dolino.
c Na gospodinjski in kmečki nadaljevalni šoli bo pouk tudi letos. Učenci naj se javijo v pisarni šolskega upravitelja, učenke pa pri učiteljici Antoniji Kovačevi na II. deški narodni šoli v Komenskega ulici.
c Kaj vse prenese naš čas. Pod železniškim podvozom v Pečovniku ima svoje dnevno in nočno
Ku.ševiue sestreljenega sovražnega letala blizu Berlina
zfrVetišče v lepem in slabem vremenu n" letni Je-siliov Janez, iz Svelja nad^Celjeni. Pred leti je še hodil v nieslo k dobrim ljudem, da so mu dajali potrebno hrano, sedaj si upa le še li kapucinom, kjer ltiu vsak dan napolnijo lonček. To je hrana za ves dan. Revež je ves premražen, bolan, polu mrčesa in noga 11111 gnije pri živem telesu. Tak revež ima zavetišče v tem mrazu v podvezu. S sabo nosi le nekaj krp. Pristojna občina naj bi vendar spravila tega reveža v bolnišnico, da ne bo umrl v takem stanju, kar je sramotno za naš čas, ko tako vpijemo o socialnih reformah.
c Ljudsko vseučilišče. Otvoritveno predavanje na Ljudskem vseučilišču bo v ponedeljek, 28. okt., ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Predaval bo dr Bogomil Vošnjak, min. v p., o jugoslovanskem odboru ob jiriliki 25 letnice njegove ustanovitve.
, c Štiridejansko dramo »Sin« ponovi v nedeljo, '27. oktobra, ob pol 4 popoldne v gostilni Janič na Babnem gasilsko društvo na Babnem. Vabljeni!
c Vrat si je prerez«I v samomorilnem namenu 24 letni mesarski pomočnik Falte Oskar v Gornjem gradu. Fanta so pravočasno našli in odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so mu rešili življenje. — Upajo, da bo okreval.
c Zanimiva šahovska tekma v Celju bo v nedeljo, dne 27. oktobra, med celjskimi brivci in šahovskim klubom Gaberje. Tekma bo najbrž ostra, ker imajo brivci dobre igralce. Za brivce bo nastopil tudi Andrija Misura, ki je znan že iz letošnjega nacionalnega turnirja v Celju. Tekma se bo pričela ob 9. dopoldne v hotelu Evropa.
c Prihodnjo predstavo bodo imeli v mestnem gledališču zopet Ljubljančani.
c Nedeljski šport. V nedeljo bo ob pol 5. na Olimpovem igrišču prvenstvena ligina tekma med SK Bratstvom z Jesenic in SK Olimpom. Tekma obeta biti zelo napeta in zanimiva.
Št. Vid nad Ljubljano
Blaž Potočnikova Čitalnica bo zaigrala to nedeljo (27. t. m.) ob pol 8 zvečer znano Nestroyevo veseloigro »Utopljenca«. Vsi, ki bostt prišli v Ljudski dom, se boste do dobra nasmejali. Zato v nedeljo vsi v Ljudski dom! — Predprodaja vstopnic je v trafiki Kautman, kjer si* že takoj oskrbite boljša inestal
Kranj
r V nedeljo. 27. t. ni. naj ne bo zavednega Kranjčana in dobrega Jugoslovana, ki bi pozabil na svojo narodno dolžnost! Slovenska straža bo nabirala za zimsko pomoč naši severni meji! Naše geslo bodi: Dati hočem za severno mejo po svojih močeh 1
Jesenice
Krekovo prosvetno društvo ima redni letni občni zbor v torek, 29. oktobra ob 8 zečer v ve-hki dovrani. Med članstvom )C veliko zanimanje za občni zbor matice prosvetnega dela na Jesenicah in je pričakovati polnoštevilne udeležbe.
Kino Krekov dom predvaja v petek ob 8 zvečer indijanski velefilm »Gcronimo«, v soboto samo ob 8 zvečer velefilm »Sanjave ustnice.«
Novo mesto
Slovenska straža zn brate in sestre na severni meji. Zdrava narodna zaves! naj se kaže v dejanju in ne samo v be.edi! Zalo bo vsak zaveden Slovenec in dober Jugoslovan v nedeljo, 27. t, 111. žrtvoval, kolikor zmore, z.a božično nabirko Slo-včilske straže za kraje ob severni mejit
Tako si predstavljajo v Angliji boj proti tankom. Zgoraj: ko se polje nemški tank mimo neke hiše, ga napade Anglež iz kletnih prostorov s petrolejsko granato. Spodaj: vojaki napadajo nemški tank iz zasede z bombami in granatami.
Turčija
Zadnje čase slišimo mnogo govorili o Turčiji. Dežela starega osmanskega cesarstva danes ni več tisto, kar je bila nekoč, ko je ogroževala krščansko srednjeveško Evropo. Mnogo manjša je, slabša in nov duh vlada v njej.
Pol ure hoda od glnvnega turškega mesta Ankara v Anatolijl je blizu majhne vasice Cankaje >grič turške bodočnosti« — tako ga imenuje turški narod, ker je lam prebival kemal Atattirk — oče Turkov. Dve desetletji je potreboval, da je naredil iz slare zanemarjene dežele to, za kar se danes potegujejo velesile. V turški lasti so Dardanele in morska ožina pri Carigradu, najvažnejša pot in vez med Sredozemskim morjem, prednjim Balkanom, južno Rusijo in Kavkazom, ki ima ob vznožju Ka-spiško morje. Ko je dosegla turška vlada gospodarsko poživitev, .01 je postavila 7,a poglavitno nalogo izvedbo velikih prometnih načrtov. Promet je bil v starem osnianskem carstvu zelo zanemarjen. Nove prometne naprave ne služijo samo izmeni gospodarskih dobrin, ampak tudi prevozu vojaških čet v primeru Vojne. Ko je prevzel oblast Alaliirk, je znašalo cclolno državno cestno omrežje 18.000 km. Do danes so povečal' In omrežje na 30.000 km asfaltiranih cest prvega in drugega reda. Za lo so izdali okrog 1:10 milijonov švicarskih frankov.
Anatolija, to pi ln i k vseli ljudskih plemen, srre in zemljepisno središče vseh dežela na zemlji, je bila že izza davna hudo ogrožena. V takih okoliščinah je bila in je skrb za odlično oboroženo silo prva naloga vsake vlade. Po nemških sodbah je danes turška vojska dovolj močna, da lahko odbije vojaški napad na republiko in je lahko nevarna celo kaki evropski velesili. Po izjavi nekega odgovornega turškega državnika je zavarovana pot skozi Analolijo 7. dvenil milijoni turških bajonetov. Turška armada je, kakor pravijo, odlično nhoro-žena. Orožje dobiva iz tujine, v glavnem iz Sovjetske Rusije. Pravijo nadalje, da je to sovjetsko orožje dobro, boljše od lislega, ki ga ima na razpolago sovjetska vojska sama, ker je to tisto orožje, ki je namenjeno za izvoz in mora bili dobre kakovosti.
300 smrtnih žrtev povodnji v Španiji
Poplave v Kataloniji, o katerih je naš list že poročni, so zavzele zelo velik obseg. Število mrtvih od dne do dne narašča, na tisoče ljudi gmotna škoda je velika. V severni Kalaloniji se je podrlo samo v enem kroju petdeset hiš. Izpod ruševin so potegnili 18 mrtvih. 3500 ljudi je brez streho. Več tovarn ie valov je dobesedno odrezalo.. Škoda znaša samo v leni kraju nad 18 milijonov pezel. Prizadele so zlasli tekstilne tovarne. Cenijo, da je doslej v celi Kataloniji okoli 320 mrtvili, prav toliko ran jenih, nad 6000 ljudi pa ie zgubilo svoja bivališča. Gmotna škoda je že sedaj ocenjena na več slo milijonov pezet.
Francozi so internirali 70 komunistov
Vichu. 23. okt. Is. P.) Po naročilu državnega podlajnika v ministrstvu za notranje zadeve Pevrmiloiin je izvršil prefekt v okrožju Loire 129 preiskav pri glavnih voditeljih komunistične stranke za to okrožje. Oblasti so zasledile pri le j priliki mnoge važne dokumente. Pel komunističnih voditeljev so postavili pred sodišče, drugih sedemdeset pa je interniranih.
Število katoličanov v Jugoslaviji, šteto po škofijah
1. Baniallika 129.132: 2. Bar 25.890; 3. Bel-grad 00 410: 4. Djakovo 430.276; 5. Dubrovnik 72.529: 6 livar 43.514; 7. Kolor 14.516: 8. Kri-ževci 49.638; 9. Krk 35.653: 10. Ljubljana 562.882- 11 Maribor 026.460: 12. Mostnr 183.088. 13. Pclrovgrad 206.579: 14. Sarajevo 328.281: 15. Sen i 286.612; 16. Skoplje 30.336; 17. Split 279.331: 18 Subotica 485.378; 19. Ši-benik 229.467; 20. Zagreb 1,775.576. Skupaj 5,841.539.
Odzval se ie kosilu, da bi gostitelja rešit sramote
Italijanski pisaleli in časnikar Giulio Pic-eini. ki se ie podpisoval s psendoninioni Jarro, ie bil znan po svoji duhovitosti Neki umetnik ie za svoj rojstni dan rud povabil nekaj prijateljev na kosilo. Med povabljenimi je bil ludi Jarro. ki se ie vabilu nerad od/val. ker mu ni ugajala njegova kuhinja. Vabilu ie umetnik dodal pismo v katerem 11111 grozi da bo"v primeru Jarrove odsotnosti prepis tega D;snia na njegovem meslu pri mizi V pismu ie bilo več slovničnih napak. Jarro ie umetniku odgovoril: Pridem, da le pred oslalimi rešim sramote zaradi takega pisma.«
Murska Sobota
V nedeljo, 27. t. m. zimska akcija Slovenske straže za obmejne kraje na naši severni mejil Prispevajmo vsak po svojili močehl
Trbovlje
Farbarija komunistov. l>o uspelih pogajanjih za zvišanje plač pri 'ITD so komunisti izdali letak s podpisom njihovega zaupnika Frica Keršiča, v katerem napadajo dosežen uspeh. Pri pogajanjih in jx) njih, kakor tudi pri predposvctovanjih je bil Keršič z vsem zadovoljen, vsaj ni niti z eno besedo ugovarjal. Pri razpravi je prosil samo za malo pojasnilo, drugega nič. Sedaj se pa dela junaka in napada doseženo povišanje, da pa so vsi drugi krivi, samo on ne. Predlog socialistov je bil res slab in so ga zato vsi drugi zavrnili, (lasi je bil TPD j>rijeter, in všeč, nazadnje pa je le pristala na predloge ostalih organizacij in je bil dosežen lep uspeh, kakor že dolgo ne. Kar verjetno ni, da hi Keršič letak sam napisal, ampak so mu ga najbrž drugi podtaknili, ker take hinav-ščine pošten delavec ni zmožen.
Okužena je voda v vasi Retje nad Trbovljami, zato neužitna in je prebivalstvo oftozorjeno, da je ne rabi ali pa le prekuhano.
Jugoslovanska unija za zaščito otrok, krajevni odbor Trl>ovlje sporoča, da ima svoje poslovne prostore v Občinskem domu, soba štev. 14, drugo nadstro|)je. Stranke se sprejemajo med uradnimi uradnimi urami od 8 do 12. in od 15. do 18. ure ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Vpisovanje v Kmečku nadaljevalno šolo v Trbovljah bo 3. novembra 1940. od 8—11 v VII. oddelku II. drž. deške višje ljudske šole v Trbovljah. Redni pouk se prične dne 3. novembra 1940 ob 8 in bo trajal do 6. aprila 1941. Predavanja bodo ob nedeljah od 8—11 in ob sredah od 14—17 na II. drž. deški ljudski šoli v Trbovljah. Poučevalo bodo strokovne učne moči o nauku o morali, živinoreji, poljedelstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu, čebelarstvu, gozdarstvu kmetijskem gospodarstvu in zadružništvu o organizaciji kmetije, o kmetijski zakonodaji, o kmetijsk 'in spisju in kmet. knjigovodstvu ter o drug-h kmetijskih panogah. Pouk je brezplačen. Marljivi in redni učenci bodo dobili za pospeševanje kmetijskega gospodarstva v kraju nagrade v knjigah, drevesih in kmet. orodju. Po zaključku predavanj se bodo prirejali na stroške šole poučni izleti na vzorna gospodarstva in razni sperialni tečaji. Ta banovinska šola je nositeljica in čuvarica duhovnega zdravja kmečkega stanu ter pospeševateljica njegovega gospodarskega napredka. Vabijo se vsi kmečki sinovi, mladi gospodarji in kmečki delavci ter vsi, ki se zanimajo za napredek v kmetijstvu, da se vpišejo v to kmečko nadaljevalno šolo, kajti brez splošne izobrazbe ni pravega napredka v kmetijskem gospodarstvu. Natančnejša pojasnila daje voditelj šole Karel Oiner-za, Trbovlje št. 37.
M	m f	• I Otroški kotiček
IVtali Oglasi Mlhčeve čudovite dogodivščine
? mallk Klulk ulji taaka beaeda I din: Itnlloiujikl •Klani I din Debelo tlakaot naalovnc beaede ae raiunajo
d»oJH(L NajmanJAi »neaek ta malt orlaa U din. • Mati •Klaal w plačujejo takoj pri naruAli reklamneca enačaja ae raAuna anukolnnaka. I mm vlaoka
9« ti tn* v rutica po I din • Za plamen* odrnvor« (leda ualtb aclaaov treba prlioilu anamko.
II
Službe iščejo
Šivilja
z večletno prakso gre šl-vat na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16197.	(a
Trgovska vajenka
deklica z odlično šest-razredno ljudsko šolo, se želi Izučiti v trgovini. -Likar, Rovte pri Logatcu 92.
Službodobe
Postrežnico
snažno in pošteno, sprejmem za takoj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod št. 16271. ^b
Delavca
vajenega v knjigoveškl alt papirni stroki (reza-ča). išče za takoj »Papi-rocel«, LJubljana, Lepo-dvorska ulica 23.	(b
Kuhar
prvovrsten, uren, pošten dobi takoj stalno službo v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prvovrsten kuhar« št. 15.226.	(b
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga teta in svakinja, gospodična
Poschl Nina
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 26. oktobra 1940, ob pol 4 popoldne z Žal .-<— kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu
Ljubljana. Škofja Loka. 24. oktobra 1940
Žalujoči ostali
Pozor mizarji!
Iščem dobavitelje za atal-no dobavo raznega pohištva Iz trdega tn mehkega (nepleskanega) lesa. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Takojšnje plačilo« št. 16149.
Hrastove ježice
(knoper), vsako množino kupim in plačam najboljše. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Nujne oferte« št. 16272.
0220230
Cvetje
italijansko In jajca dobite vedno pri Baloh, Kolodvorska 18. Tel. 39-66.
Prvovrstno cepljeno »rsje
korenjake, divjake, na raznih podlagah, nudi Ziher Franjo, Zamušanl, Sv. Marjeta, Moškanci — Zahtevajte ceniki (1
Cvetličarska žica
je zopet na zalogi v žc-leznlnl Fr. STUPICA v Ljubljani, Gosposvetska ccsta 1.	(i
2 triciklja •*
nova, prvovrstne .izdelavo, po zelo nizki ceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa cesta 13 -»Flgovec«.	(1
+
Umrla nam je po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, naša ljuba mama, stara mama in tašča, gospa
Kreuzberger Eliza
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 26. oktobra 1940, ob 3 popoldne z Zal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu
Ljubljana, Dunaj, 24. oktobra 1940
Rodbine:
Kreuzberger, Hočevar, Lavrcnčič, dr. Hintze
K Pranj K
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 9
telefon 20-5B PostreZba brezhibna
»REALITETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, 1. nadstr. Teieton 44-20.
(109) In res se je takoj poslovil od kralja in ostalih prijateljev ter obljubil, da bo še kdaj prišel kaj pogledat k njim. Nato je podrgnil po piščalki in žc je stala pred njim ista kočija, š katero se je bil pripeljal semkaj.
(110) Vračal se je po isti poti, po kateri je prej prišel. Ko se je ustavila kočija, je že čakal nanj avto, ki j*a je odpeljal na isto mesto, kjer ga je prvič naložil. Poslovil se je še od šoferja in jo mahnil peš dalje.
Ali sle že naročili
»Slovencev koledar"?
Licitacija
Velika trgovska hiša
v mestu Celje, naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Trgovska hiša« št. 16260,
Mi
IŠČEJO:
Gospodična
mirna, solidna, išče sobo v sredini mesta pri boljši, manjši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15757.	(s
K?'čitajte »Slovenca«
Krajevni šolski odbor pri Sv. Jerneju nad Muto razpisuje
II. javno licitarijo za oddajo del pri gradnji nove šole v Bistriški doliui.
Licitacija se bo vršila v občinski pisarni na Muti dne 29. oktobra 1940 ob 11 dopoldne.
Podrobni proračuni in načrti novega poslopja so na vpogled na občini Muta.
Interesenti naj ob tej priliki predlože potrebne dokumente: 1. Potrdilo o plačanih davkih, 2. potrdilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, 3. potrdilo o položeni kavciji (10°/o ponudbene vsote).
Krajevni šolski odbor Sv. Jernej nad Muto,
dne 23. oktobra 1940.
Naznanjam žalostno vest, da mi je umrl oče, gospod
Pavel Rojnik
zasebnik
Pogreb pokojnika bo v soboto. 20. okt., ob 4 pop. z Žal, kapelice sv. Andreja
Ljubljana, Grajska vas, 24. oktobra 1940 Stanko, sin
Umrla nam je naša draga mama, stara mama in tašča, gospa
Česen Ana roj.Laznik
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 25. oktobra 1940, ob pol 3 popoldne z Zal,
kapele sv. Marije, k Sv. Križu
Ljubljana, Cerknica, Zidani most, dne 24. oktobra 1940
Rodbini: Česen - Plibersek
Alphonse Daudett	'•>
Jakec
Prevedel Fišer Frane
Bil je Belizar. Jakec poskuša vstati, mu pojasniti, da je kro... kro... kal, toda ne ve, če se mu bo posrečilo. Vendar pa se je naslonil na krošnjarja, oba hodita opotekaje. Tudi krošnjarjev korak je omahujoč, težak, toda tega vodi vsaj odločna volja. Belizar ga pelje in ljubeznivo kara. Kje sta? Kam gresta? Tam se vidi razsvetljen in prazen pomol... Kolodvor... Vleže se na klop...
Kaj pa je? Kaj se je zgodilo? Kaj mu hočejo? Zbudili so ga. Tresejo ga. Suvajo ga. Neki ljudje vpijejo nanj. Vklenili so mu roke. Zapestja ima na vrvi... Sploh nima poguma, da bi se uprl, zaspanost je zdaj močnejša od vsega drugega. Spi v nekem prostoru, ki je videti kot vagon. Končno spi na neki ladji, kjer je sicer zelo mrzlo, toda on kljub temu smrči... Spet ga zbudijo, nesejo ga, vlačijo in suvajo. Oh, kakšno olajšanje je občutil, ko se je po vseh teh neštetih romanjih znašel na slamnatem ležišču. Ogromna, škrijiajoča vrata z dvema zapahama so ga varovala pred svetlobo in hrupom. Za njuni je prespal svojo pijanost.
VI.
Slaba novica.
Zjutraj je Jakca nenadoma prebudil strašen hrup. ki se je dvignil nekje nad njegovo glavo.
Oh, kako klaverno je, ko se prebudiš iz pijanosti! Po udih ti drgeta in odreveneli so kot bi bili stisnjeni v težkem oklepu in vsi v ranah. In kako je človeka sram. kako neizrekljivo se kesa, ko se prebudi z mačkom, tako se mu zagnusi njegovo oblateno življenje, da se čuti popolnoma nezmož-
nega, da bi spet začel živeti. Jakec je vse to občutil, ko je odprl oči, še celo preden se mu je vrnil spomin, kot da bi ga že v spanju mučil kes.
Preveč temno je še bito, da bi razločil predmete. Vendar pa je dobro vedel, da ni v svoji podstrešni sobici, ker se mu ni svetila nad glavo modrina šipe njegove linice. Prva dnevna svetloba je prihajala skozi dva visoka okna, ki sla jo pre-sekavala, da je bilo na steni videti po^no svetlih peg. Kje je? V kolu, blizu njegovega slabega ležišča so se prepletale vrvi, škripci in debele uteži. Naenkrat se je spet oglasil grozen hrup, ki ga je bil pravkar zbudil. Zaslišalo se je neko škripanje verig, nato je zadonel globok glas ogromne ure. Spoznal je to uro. Že dve leti mu odmerja ves njegov čas; prinašal jo je zimski veter in prinašala jo jc poletna vročina, kadar je poleti zaspal v svoji mali vajeniški sobici, vsako jutro so njeni težki udarci potrkali na nioliro šipo njegove linice in mu rekli: »Vstani!«
Torej je v Indret-ju. Toda glas te ure je običajno prihajal bolj z višine, bolj od daleč. Strašno ga mora glava boleti, da ti udarci v njej tako odmevajo in neprestano zvenijo. Menda ni v samem stolpu, v tisti visoki kamri, ki ji v Indret-ju pta-vijo »karcert in kamor so včasih zapirali neposlušne vajence? Resnično, prav v njej je Zakaj?... Kaj je storil?... Slabotna dnevna luč je počasi razsvetlila prostor in ludi v njegovem spominu se je zasvetilo in zaporedoma mu je vse stopalo pred oči. Poskušal si je obnoviti prejšnji dan in vse, česar se je spomnil, ga je navdalo z grozo. Oh, ko bi se vsaj spominjal ne več!
Toda njegov popolnoma prebujeni »dvojnik« mu je z brezobzirno krutostjo klical v spomin vse neumnosti, ki jih je govoril ali počel prejšnjega dne. Košček za koščkom se mu je luščil iz meglenega spomina. 'Dvojnik« ni ničesar pozabil; še več:
opiral se je na dokaze: mornarski klobuk, ki je izgubil svoj trak ... moder pas ... v žepih so bili ostanki pip, tobaka in nekaj novcev drobiža. Pri vsakem novem odkritju je Jakec zardeval v mraku, zakričal od jeze in sramu; njegov ponos je obupaval pred nepopravljivo sramoto Ko je nenadoma še močeje zakričal, mu je odgovorilo neko ječanje.
Ni bil sam. Nekdo je pri njem, neka senca sodi lam spodaj.
»Kdo je?*, je Jakec v strahu vprašal: pogledal je in na z belim apnom pobeljeni steni so se odražali neki čudni, nepremični, čokati, živalski in skaženi obrisi. Samo eno bitje je na svetu tako zveriženo, da daje tak odraz: Belizar... Toda kako naj bi Belizar prišel sem? Vendar se je Jakec nejasno spomnil, da ga je krošnjar vodil. Njegova pokvečenost mu je priklicala v spomin nek pretep sredi postaje. in frčanje klobukov in čepic, ki jih je bil veter razgnal Vse to je videl nejasno, zmedeno, površno, kot skozi blatno zrcalo.
»Ali ste vi, Belizar?«
-»Oh, seveda sem jaz,« je krošnjar dejal s hri-paviin glasom in obupano.
»Toda za božje voljo, kaj neki sva napravila, da so naju zaprli sem kot dva razbojnika?«
»Kaj so drugi zagrešili, ne vem, in me tudi nič ne briga — saino to dobro vem, da nisem nikomur nič žalega storil in da je silno grdo, kar so napravili z mojimi klobuki.«
Obstal je za trenutek, zgrozil se je ob spominu na svoj obupen boj in imel pred očmi svojo grozno nesrečo: njegov tovor teptajo mečkajo in razmetavajo Ta strašen prizor je imel že od snoči stalno pred očmi, zaradi njega ni čutil, kako je zaspan kako je njegovo telo izbičano od verig in vezi, niti ni občutil običajnih muk svojega tesnega čevlja, s katerimi sta ga obsodila njegov blodeči poklic in njegova izkaženost.
»Ali mi bodo plačali moje klobuke? Povejte! ... Saj se vendar mene ona zadeva nič ne tiče! Vsaj to jim povejte, da vam nisem jaz pomagal pri tisti stvari.«
»Kakšni stvari?... Kaj sem storil?...« je Jakec prepričevalno vprašal.
Toda pomislil je. da je med vsemi neumnostmi, ki jih je zagrešil, le še katera, ki je hujša od ostalih; zato je boječe vprašal Belizarja:
»No, kaj pa mi očitajo?«
»Pravijo... toda čemu me silite, da govorim? Saj dobro veste, kaj pravijo.«
»Res ne, prisegam vam.«
»No torej .. pravijo, da ste vi ukradli...«
»Ukradel? ... Kaj neki?«
»Zenaidino doto.«
Vajenec se je namah popolnoma iztreznil in žalostno in presunljivo kriknil:
»Joj, to je zlobna laži Saj ne verjamete, kaj ne, Belizar?«
Belizar ni odgovoril. Vsi v Indret-ju so bili n tem uverjeni in tudi orožniki, ki so ga prejšnji večer aretirali, so po krošnjarjevem zaslišanju bili o tem prepričani Vse okoliščine so govorile proti vajencu Že po prvih vesteh o tatvini, ki je bila izvršene pri Roudicovih, so vsi v tovarni pomislili na Jakca, ki je tega jutra manjkal! Ah! Nantais je dobro preračunal vso stvar, ko ga je speljal, da ni šel na delo... Sied za tatvino je vodila od vino-toča v glavni indreški ulici pa do nanteškega kolodvora. kjer sta bila zločinec in njpgov pajdaš aretirana v trenutku, ko sta si priskrbela vozne listke, da bi se rešila na varno; vtla se je za vajenčevimi koraki, spoznati jo jp bilo po med potjo potrošenih zlatnikih in po dvajsetfranknvskih novcih, ki jih je menjal ob vsaki priliki. Nadvse prepričljiv dokaz je ludi relodnevno krokanje in pijančevanje, ki običajno sledi zločinu.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože
Kramarii
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenČiJ
Najnovejša poročila?
Petain in Hitler
London, 24. okt. t. BBC: Hitler se je sestal v Parizu z maršalom 1'etaiuoin, kjer ho mu bili predloženi ponovno, toda sedaj bolj omiljleiii poniji za končno zaključitev iniru med Nemčijo in Francijo, katera naj bi se zato priključita Nein-fiji in Italiji, ki naj bi potem skupno nastopile v borbi proti Angliji. Razgovorom so prisostvovali ludi I.aval iii Ribbentrop. Francija pa t vojno ne bo stopila in tudi Španija nima namere odločiti se za tak korak.
Franco fn Hitler
London, 24. okt. t. BBC: Turška radijsfca postaja je uocoj uradno objavila, da je Hittlorjcv obisk pri voditelju Španije jasen dokaz, da išče Nemčija novega zaveznika, kar pomeni, da je Italija za Nemčijo nesposoben zaveznik za ustrahovanje Anglije. Za sedaj prevladuje mišljenje, da se Španija ne namerava mešati v mednarodne intrige, temveč želi mir, kateri ji je prepotrehen. Hitlerjev obisk pri generalissimu Francu daje svetu pravo sliko nemške slabosti.
Drobne novice
Carigrad, 24. oktobra: AA. DNB: Tukajšnji tisk janikuje poročila, da je mislil britanski vtojni minister Eden obiskati Carigrad in Ankaro. To zanikanje je povzročilo precejšnje presenečemje, ker so v mnogih krogih z gotovostjo pričakovali, da bo britanski minister obiskal Turčijo.
Stockholm, 26. oktobra, m. Europa Press. Bivši vrhovni poveljnik norveške vojske general Ge-ruge je 15. oktobra odpotoval v Nemčijo v internacijo. Njegovo ime se je spravljalo v zvezo z nemiri, ki so jih zabeležili 25. septembra na Nor-leškem.
Helsinki, 24. okt. A A. DNB: Kakor poroča >Svenska Presen« se bo odslej pošta v Združene
ameriške države in v Anglijo pošiljala preko Daljnega Vzhoda in Tihega oceana.
Važno za državljane Litve, Letonske in Estonske
Belgrad. 24. okt. AA. Pooblaščeno zastopstvo SSSR nas je prosilo za objavo naslednjega: Pooblaščeno zastopstvo SSSR sporoča, da so državljani Litve, Letonije in Estonije od dneva priključitve teh treh novih sovjetskih socialističnih republik postali državljani SSSR. Državljani teh republik, ki bivajo v Jugoslaviji, so dolžni priglasiti se do 1. novembra 1940 pri predstavništvu SSSR v Jugoslaviji, pa bodisi, da se oglase pri tem predstavništvu sami osebno, ali pa da pošljejo prijave 3 priloženo državljansko izkaznico. — Državljani, ki bodo registrirani v navedenem roku, bodo mogli biti sprejeli v sovjetsko državljanstvo samo na podlagi splošnih pogojev, ki jih določa zakon o državljanstvu sovjetskih socialističnih republik.
Spor med srbskimi in hrvatskimi športniki
Belgrad, 24. oktobra, m. Srbska atletska zveza je sklenila prekiniti vse športne stike s Hrvatsko atletsko zvezo, dokler Hrvatska atletska zveza ne prekliče kazni, izrečene nad hrvaškimi lahkoatleti iz banovine Hrvatske, ki so se udeležili 11. balkanskih tekem v Carigradu
V čast ustreljenim radikaiskim prvakom v Zaječarju
Zaječar, 24. okt. AA. V nedeljo, 10. novembra, bodo v Zaječarju v navzočnosti predsednika vlade Cvetkoviča in najvidnejših politikov svečano odkrili spomenik padlim radikaiskim prvakom v za-ječarskem uporu. Pri tej priliki bodo tudi pokopali zemske ostanke v skupno grobnico in posvetili spominsko ploščo, v katero bodo vrezati imena tistih, ki so bili v tem uporu ustreljeni. Spomenik je izdelal na pobudo predsednika vlade Cvetkoviča znani zagrebški kipar Auguštinčič.
Belgrajske noviee
Belgrad, 24. okt. AA. Pozivajo se trgovci s kurivom in drvmi ter ostale osebe, da centrali za kurivo prijavijo vsak konkreten primer, ko bi proizvajalci ali trgovci v proizvajalnih področjih ne hoteli prodajati drv, ki jih imajo, po maksimiranih cenah, ali pa jih sploh nočejo prodajati. Centrala za kurivo bo v vsakem konkretnem primeru, če bodo dostavljeni podatki točni izrabila pooblastilo, katero ji daje uredba za kurivo, izvršila prisilen odkup, dotičnih količin blaga po maksimiranih cenah, blago pa bo odstopila tisti osebi, ki bo podala prijavo.
Belgrad, 24. oktobra, m. V nedeljo ob 11 dopoldne bo v umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorič odprl Peter Lubarda razstavo slikarjev Frana Simu-noviča in Slovenca Zorana Mušiča, Razstava bo odprta do 6. novembra.	, , , , ;

Organizacija industri;-skega gasilstva
Maribor, 24. oktobra.
V pogledu varnosti mariborskega mesta pred požarnimi katastrofami je v zadnjem času gotovo izredno velikega pomena akcija mariborske gasilske župe in gasilske čete glede organizacije industrijskega gasilstva. 0 tej akciji smo svoječasno, ko I se je vršil pri gasilski župi tečaj za organizacijo industrijskega gasilstva, obširneje poročali. Sedaj je ta organizacija v večini mariborskih industrijskih podjetij zaključena. Pretočeno nedeljo se je vršila na primer v tovarnah Rosnerjevegu tekstilnega koncema — v podjetjih Jugosvila, Jugotextil in Marko Rošner lepa gasilska slavnost, ko je položilo 40 gasilcev vseh navedenih treh tovarn slovesno prisego ter je dobilo v posest najmodernejša gasilska orodja, 8 katerim se sedaj vežba. Tudi v drugih tovarnah, katerih laslniki so pokazali za gasilsko akcijo potrebno razumevanje, se vrši stalno vežbanje obrambnih edinic, ki so sestavljene večinoma iz delavstva in uradništva posameznih podjetij. Gasilce je določilo vodstvo podjetij za to službo ter se vršijo vežbanja v delovnem času, tako da tovarne tudi v tem pogledu precej žrtvujejo, ne glede na to, da so iz svojih lastnih sredstev nabavile moderno opremo, kakor motorke, kemične gasilske aparate, maske in obleko za svoje edinice. Tako se je sedaj samo število motork v Mariboru več kot podvojilo. Ce je bil Maribor že doslej zaradi izredno sodobne oborožitve svoje prostovoljne gasilske čete in zaradi dobre organizacije gasilcev v železniških delavnicah med vsemi jugoslovanskimi mesti najbolje zavarovan, je sedaj, ko ima vsaka večja tovarna svoje lastne gasilce z motorkami in ostalim orodjem, ta varnost še dosti večja. Saj bdi sedaj okrog 400 izvežbanih gasilcev nad mestom in takšna gasilska armada, ki ima. na razpolago najsodobnejša sredstva za borbo proti požaru, je dovolj močna, da bi obvladala tudi katastrofo največjega obsega. Pri tem pa je treba pripomniti, da v mirni dobi do take požarne katastrofe sedaj skoraj da ne more priti, ker bo v bodoče tudi vsak industrijski požar že lahko v kali preprečen, da se ne bo inogel razviti v večje dimenzije. Obenem pa je sedaj javna gasilska služba v Mariboru zelo razbremenjena. Mariborske industrije so sicer z organizacijo svojega gasilstva prevzele na sebe precejšnja bremena, ki pa bodo slej ali prej poplačana, saj bo sedaj njihova varnost v pogledu požarne katastrofe neprimerno večja, kakor je bila doslej.
•
m 22, obletnico našega osvobojenja proslavijo mariborski fantovski odseki in dekliški krožki v polj nedeljek, dne 23. oktobra, ob osmih zvečer v dvorani na Aleksandrovi cedi 6. Vabljeni V6i prijatelji naše mladine.
m Prva poooldanska gledališka predstava v tej sezoni bo to nedeljo, 27. t. m. ob 15. Vprizori se Golarjeva zabavna, veseloigra »Vdova Rošlinka« z g. Zakrajškovo v naslovni vlogi. Veljajo znižane cene.
m Le do 1. novembra se sprejemajo naročniki za »Slovenčev koledar«. Zato vabimo naše naročnike, da si koledar v naši podružnici aH pri razna-šalcu, ki jim dostavlja naš list, takoj naročijo. Cena
I je din 10.
m Izlet v Prekmurje. Turistični odsek Turing kluba v Mariboru priredi v nedeljo, dne 27. t. m. izlet z železnico iz Maribora v Prekmurje. V programu je predviden ogled Murske Sobote. Opoldne nadaljujejo izletniki pot do Gomjih Petrovec, odkoder gredo peš do stare cerkve v G. Petrovcih, odkoder se nudi krasen razgled po vsem Goričkem. Izletniki odpotujejo iz Maribora z jutranjim vlakom ob 5.27 in se vmejo zvečer ob 21.49. Cena vožnji 51 dinarjev. Prijave sprejema klub najkasneje do sobote opoldne v p<6arni Putnika v gradu.
m Kongregacija gospodov ima drevi ob 06mih sestanek.
m Šport v nedeljo. Nogometu naklonjeno občinstvo bo imelo v nedeljo priliko prisostvovati važni
prvenstveni tekmi med SK Železničarjem ki SK
Marsom iz Ljubljane Tekma bo 15 na stadinou SK Železničarja na Tržaški cesti.
m Redka ptica v naših krajih. Izvozničar v Ljutomeru g. M. Siimak jc mariborrfscmu preparatorju g. Walnerju poslal v izdelavo lep ek-semplar gavra-na, ki ima svojo domovino gori na visokem 6everu in se redko zaleti v naše kraje. Menijo, da je gav-ranov prihod v naše kraje znak hude zime, ki «e nam obeta.	•
m Velike tatvine na deželi. V okolici Slovenske Bistrice so bile zadnje čase izvršene večje tatvine, pri katerih so tatovi odnesli samo gotovv denar. Tako je bilo vlomljeno pri posestniku Ivanu Puklu v Cigonci ter mu odnešeno iz nezaklenjene omare 4700 din. Jakobu Paskolu, ki jc pri Puklu stanoval ter sc nahaja na orožni vaji, je bil ukraden znesek 2700 din V Spod Novi vasi pri SI. Bistrici je tat vdrl v hišo posestnika Valentina Damiša, kateremu jc odnesel 650 din.
m Tihotapske zgodbe pred sodniki. Včeraj je bila pred okrižnim sodiščem v Mariboru ra^rava, ki pa je bila preložena. Prinesla je na dan zanimiv primer iz tihotapskih krogov Obtožen je bil železniški kurjač Franc Remer iz Maribora zaradi poneverbe 14 000 dfn. Na zatožno klop ga je spravil državni tožilec na podlagi prijave znanega tihotapca Franca Glaserja iz Studencev, ki je Remerja prijavil, da mu je dal 14.000 din, da bi mu kupil v Plčberku za ta znesek 6aharin ter ga na železniškem stroju pretihotapil v našo državo, med vožnjo pa bi ga pri prvem žeUzniškem prehodu v Studencih vrgel s stroja. Tam bi čakal Glaser ter bi zavoj prevzel Remer naj bi kupil 35 kg saharina po 400 din kilogram, Glaser pa mu je obljubil pri vsakem kilogramu 25 din nagrade. Zmenila pa sla se tudi, da sme Remer v primeru nevarnosti — če bi ga zasačili organi finančne kontrole pri pregledu 6troja, saharin zažgati v peči lokomotive. Remer 6e je res odpeljal v Pliberk, ko pa je prišel nazaj, je po zatrjevanju Glaserja izjavd, da je moral saharin sežgati. Glaser pa je mnenja, da Remer saharina sploh ni kupil, temveč si je 14.000 din obdržal. Remer je pri zaslišanju izjavil, da od Glaserja denarja za saharin sploh n: dobil. Da je pristal na to, da mu saharin nabavi v Pliberku samo iz strahu, ker pozna Glaserja kot jako nasilnega človeka. Razprava je bila preložena zaradi zaslišanja novih prič.
m Iz občinskega zapora so pobegnili. Pri Sv. Trojici v SI. gor. «o imeli razburljiv dogodek. Zaradi razgrajenja so bili obsojeni trije mladi razgrajači na 24 ur zapora. Prišli so na občino, da bi svojo kazen izdržali. Ko je župan odredil, da morajo žagati občinska drva, so se uprli. Nato so jih zaprli v občinski zapor, v katerem pa jim jc postalo pre-dolgočasno. Začeli so najprej razgrajati, nato pa so navalili na vrata ter jih dvignili iz tečajev in pobegnili, še preden so prišli orožniki. Sedaj so jih V6e spet polovili, pa bodo morali odsedeti daljšo kazen v varnejših zaporih.
m Iz jeze, ker mu niso dali dekleta, izvršil požig. V ponedeljek je bil o Mislinju velik požar. Zgoreli so hlevi veleposestnika dr. Arturja Pergerja, zraven pa še stanovanjski objekt, v katerem je stanovalo 6 delavskih družin. Požar je bil podtaknjen ter so orožniki osumili, da je izvršil to delo neki S. ki je bil že večkrat ohsojen na daljše zaporne kazni. S se je zanimal za 19-letno hčerko delavca Grosa, Id je zaposlen pri Pergsrju, Ko so starši zvedeli za preteklost bodočega zeta, 6o dekletu prepovedali vsak stik z njim ter so jo oddali nekam v službo. Ljudje so sedaj prepričani, da je požig izvršil S„ da bi se maščeval nad Grosom. Po požaru je S. brez sledu izginil ter ga sedaj povsod iščejo.
m Samomor. Danes popoldne so delavci, ki so grabili listje v družinskem gozdu, opazili viseti moško truplo. Truplo so sneli in ker je bilo še toplo, so poskusili z umetnim dihanjem. Toda vsak poskus je bil zaman, ker je bil moiki že mrtev. Pri sebi je imel delavsko knjižico, glasečo se na imel Janez Husar, star 43 let, pristojen v občino Grad, Murska Sobota, tn listek, na katerem dolži nekega svojega sorodnika, češ, da je kriv njegove smrti. Najbrže je tudi vzrok iskati v tem, ker je bil mož brezposeln in iai imel nobenih dohodkov.
H: -VJ. ■
..v:

Celje
Mladi angleški letalci si ogledujejo novo bojno letalo.
c Cerkveni koncert v korist najpotrebnejšim otrokom okoliške šole bo priredila v nedeljo celjska vojaška godba ob tričetrt na 11 dopoldne v Mariji cerkvi. Pridite polnoštevilno in podprite hvalevredno akcijo naše vojaške godbe.
c Deln nezmožen in bolan oče s 7 otroki od 4—12 let Koren Josip iz Vojnika se obrača na vsa dobra srca za kakšen dar. in pomoč. Darila sprejema podružnica »Slovenca« v Celju.
c Mezdna pogajanja za povišanje plač gozdarskim in lesnim delavcem so v Gornjem gradu za Zadrečko dolino.
c Električna razsvetljava cerkve, Prosvetnega doma in Zadružnega skladišča na Frankolo-vem pri Celju je v teku. Poslopje Zadružnega skladišča bo v kratkem že dovršeno. O pomenu tega skladišča smo v našem listu že poročali. Sedaj bo zadruga montirala v mlinu ob poslopju vodno kolo » dinamo, da bo napeljala električno razsvetljavo v skladišče, v cerkev in v Prosvetni dom ter morda tudi že v kako drugo hišo. Vse to je hvalevredno, potrebno pa bi bilo, da bi krajevni činitelji storili korake, da bi se Izvedla čimprej popolna elektrifikacija tega kraja in da bi k temu pritegnili tudi banovino, ki pokaže v takih primerih razumevanje.
c Na gospodinjski in kmečki nadaljevalni šoli bo pouk tudi letos. Učenci naj se javijo v Pisarni šolskega upravitelja, učenke pa pri učiteljici Antoniji Kovačevi na II. deški narodni šoli S Komenskega ulici.
c Kaj vse prenese naš čas. Pod železniškim podvozom v Pečovniku ima svoje dnevno in nočno zavetišče v lepem in slabem vremenu 57 letni Je-sihov Janez iz Svetja nad Celjem. Pred leti je še hodil v mesto k dobrini ljudem, da so mu dajali potrebno hrano, sedaj si upa le še h kapucinom, kjer mu vsak dan napolnijo lonček. To je hrana za ves dan. Revež je ves premražen, bolan, poln mrčesa in noga mu gnije pri živem telesu. Tak revež ima zavetišče v tem mrazu v podvezu. S sabo nosi le nekaj krp. Pristojna občina naj bi vendar spravila tega reveža v bolnišnico, da ne bo umrl v takem stanju, kar je sramotno za naš čas, ko tako vpijemo o socialnih reformah.
c Vrat si je prerezal v samomorilnem namenu 24 letni mesarski pomočnik Falte Oskar v Gornjem gradu. Fanta so pravočasno našli in odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so mu rešili življenje. — Upajo, da bo okreval.
c Zanimiva šahovska tekma v Celju bo v nedeljo, dne 27. oktobra, med celjskimi brivci in šahovskim klubom Gaberje. Tekma bo najbrž ostra, ker imajo brivci dobre Igralce. Za brivce bo nastopil tudi Andrija Mišura, ki je znan že iz letošnjega nacionalnega turnirja v Celju. Tekma se bo pričel« ob 9. dopoldne v hotelu Evropa.
c Nedeljski šport. V nedeljo bo ob pol 5. na Olimpovem igrišču prvenstvena ligina tekma med SK Bralstvom z Jesenic in SK Olimpom. Tekma obeta biti zelo napeta in zanimiva.
št. Vid nad Ljubljano
Blaž Potočnikova Čitalnica bo zaigrala to nedeljo (27. t. m.) ob pol 8 zvečer znano Nestroyevo veseloigro »Utopljenca«. Vsi, ki bostt prišli v Ljudski dom, 6e boste do dobra nasmejali. Zato v nedeljo vsi v Ljudski doml — Predprodaja vstopnic je v trafiki Kautman, kjer si že takoj oskrbite boljša mestal
Kranj
V nedeljo, 27. t. m. naj ne bo zavednega Kranjčana in dobrega Jugoslovana, ki bi pozabil na svojo narodno dolžnosti Slovenska straža bo nabirala za zimsko pomoč naši severni mejil Naše geslo bodi: Dati hočem za severno mejo po svojih močeh 1
Jesenice
Krekovo prosvetno društvo ima redni letni občni zbor v torek, 29 oktobra ob 8 zečer v veliki dovrani. Med članstvom je veliko zanimanje za občni zbor matice prosvetnega dela na Jesenicah in je pričakovati polnoštevilne udeležbe.
Kino Krekov dom predvaja v petek ob 8 zvečer indijanski velefilm »Geronrmo«, v soboto lamo ob 8 zvečer velefilm »Sanjave ustnic«.«
Novo mesto
Slovenska straža za brate In sestre na severni meji. Zdrava narodna zavest naj so kaže v dejanju in ne samo v beiedil Zato bo vsak zaveden Slovenec in dober Jugoslovan v nedeljo, 27. t. m. žrtvoval, kolikor zmore, za božično nabirko Slovenske straže za kraje ob severni mejil
Tako si predstavljajo v Angliji bo) proti tankom. Zgoraj; ko se pelje nemški tačk mimo neke hiše, ga napade Anglež iz kletnih prostorov s petrolejskj granato. Spodaj: vojaki napadajo nemški tank iz zasede z bombami in granatami.
Zadnje čase slišimo mnogo govoriti o Turčiji. Dežela starega Osiuanskega cesarstva danes ni več tisto, kar je bila nekoč, ko je ogroževala krščansko srednjeveško Evropo. Mnogo manjša je, slabša in nov duh vlada v njej.
Pol ure hoda od glavnega turškega mesta An kara v Anatoliji je blizu majhne vasice Cankaje »grič turške bodočnosti« — tako ga imenuje turški narod, ker je lam prebival kemal Atatlirk — oče Turkov. Dve desetletji je potreboval, da je naredil iz stare zanemarjene dežele to, za kar se danes potegujejo velesile. V turški lasti so Dardanele in morska ožina pri Carigradu, najvažnejša pot in vez med Sredozemskim morjem, prednjim Balkanom, južno Rusije in Kavkazom, ki ima ob vznožju Ka-spiško morje. Ko je dosegla turška vlada gosjiodar-sko poživitev, si je postavila za poglavitno nalogo Izvedbo velikih prometnih načrtov. Promet je bil v starem osmanskem carstvu zelo zanemarjen. Nove prometne naprave ne služijo samo izmeni gospodarskih dobrin, ampak tudi prevozu vojaških Čet v primeru vojne. Ko je prevzel oblast Ataliirk, je znašalo celotno državno cestno omrežje 18.000 km. Do danes so povečali to omrežje na 30.000 km asfaltiranih cest prvega in drugega reda. Za to so izdali okrog 130 milijonov švicarskih frankov.
Anatolija, topilnik vseh ljudskih plomen, srce in zemljepisno središče vseh dežela na zemlji, je bila že izza davna hudo ogrožeiia. V takih okoliščinah je bila in je skrb za odlično oboroženo silo prva naloga vsake vlade. Po nemških sodbah je danes turška vojska dovolj močna, da lahko odbije vojaški napad na republiko in je lahko nevarna celo kaki evropski velesili. Po izjavi nekega odgovornega turškega državnika je zavarovana pot skozi Anatolijo z dvetni milijoni turških bajonetov. Turška armada je, kakor pravijo, odlično oborožena. Orožje dobiva iz tujine, v glavnem iz Sovjetske Rusije. Pravijo nadalje, da je to sovjetsko orožje dobro, boljše od tistega, ki ga ima na razpolago sovjetska vojska sama, ker je to tisto orožje, ki je namenjeno za Izvoz in mora biti dobre kakovosti.
300 smrtnih žrtev povodnji v Španiji
Poplave v Kataloniji, o katerih je naš list že poročal, so zavzele zolo velik obseg. Število mrtvih od dne do dne narašča, na tisoče ljudi gmotna škoda je velika. V severni Kataloniji se je podrlo samo v enem kraju petdeset hiš. Izpod ruševin so potegnili 18 mrtvih. 3500 ljudi je brez strehe. Več tovarn je valov je dobesedno odrezalo. Škoda znaša samo v tem kraju nad 18 milijonov pezet. Prizadete so zlasti tekstilne tovarne. Cenijo, da je doslej v celi Kataloniji okoli 320 mrtvih, prav toliko ranjenih, nad 6000 ljudi pa ie zgubilo svoja bivališča. Gmotna škoda je že sedaj ocenjena na več sto milijonov pezet.
Francozi so internirali 70 komunistov
Vichi/. 23. okt. (s. P.) Po naročilu državnega podtajnika v ministrstvu za notranje zadeve Pevroutona je izvršil prefekt v okrožju Loire 129 preiskav pri glavnih voditeljih komunistične stranke za to okrožje. Oblasti so zasledile pri te i priliki mnoge važne dokumente. Pet komunističnih voditeljev so postavili pred sodišče, drugih sedemdeset pa ie interniranih.
Šlevilo katoličanov v Jugoslaviji, šteto po škofijah
1. Banjnlukn 129.132: 2. Bar 25.890: 3. Belgrad 60 410: 4. Djakovo 436 276; 5. Dubrovnik 72.529; 6. livar 43.514; 7. Kotor 14.516; 8. Kri-ževci 49.638; 9. Krk 35.653: 10. Ljubljana 562.882: 11. Maribor 626 460; 12. Mostar 183.088; 13. Petrovgrnd 206.579; 14. Sarajevo 328.281: 15. Senj 286.612; 16. Skoplje 30.336; 17. Split 279.331: 18 Subotica 485 378; 19. Si-benik 229.467; 20. Zagreb 1,775.576. Skupaj 5,841.539.
Odzval se fe kosilu, da bi gostitelja rešil sramote
Italijanski pisatelj in časnikar Giulio Pic-c.ini, ki se je podpisoval s pseudoiiimom Jano, ie bil znan po svoji duhovitosti. Neki umetnik ie za svoj rojstni dan rad povabil nekaj prijateljev na kosilo. Med povabljenimi je bil tudi Jarro. ki se le vabilu nerad odzval, ker mu ni ugajala njegova kuhinja. Vabilu ie umetnik dodal pismo v katerem 11111 grozi, da bo v primeru Jarrove odsotnosti prepis tega pisma na njegovem mestu pri mizi. V pismu ie bilo več slovničnih napak. Jarro ie umetniku odgovoril: • Pridem, da te pred ostalimi rešim sramote zaradi takega pisma.«
Murska Sobota
V nedeljo. 27. t. m. zimska akcija Slovenske strnže za obmejne kraje na naši severni mejil Prispevajmo vsak po evojih močeh 1
Trbovlje
Farharija komunistov. Po uspelih pogajanjih Ia zvišanje plaž pri TP1) so komunisti izdali letak s podpisom njihovega zaupnika Frica Keršiča, v katerem napadajo dosežen uspeh. Pri pogajanjih in po njih, kakor tudi pri predposvetovanjih je bil Keršič z vsem zadovoljen, vsaj ni niti z eno besedo ugovarjal. Pri razpravi je prosil samo za malo pojasnilo, drugega nič. Sedaj se pa dela junaka in napada doseženo povišanje, da pa so vsi drugi krivi, samo on ne. Predlog socialistov je bil res slab in so ga zato vsi drugi zavrnili, dasi jo bil TI'D prijeten in všeč, nazadnje pa je le pristala na predloge ostalih organizacij in je bil dosežen lep uspeh, kakor že dolgo ne. Kar verjetno ni, da bi Keršič letak sam napisal, ampak so mu ga najbrž drugi podtaknili, ker take hinav-ščine pošten delavec ni zmožen.
Okužena je voda v vasi Retje nad Trbovljami, zato neužitna in je prebivalstvo opozorjeno, da je ne rabi ali pa le prekuhano.
Jugoslovanska unija za zaščito otrok, krajevni odbor Trbovlje sporoča, da ima svoje poslovne prostore v Občinskem domu, soba štev. 14, drugo nadstropje. Stranke se sprejemajo med uradnimi uradnimi urami od 8. do 12. in od lo. do 18. ure ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Vpisovanje v Kmečki, nadaljevalno šolo v Trbovljah bo 3. novembra 1040. od 8—11 v VII. oddelku II. drž. deške višje ljudske šole v Trbovljah. Redni pouk se prične dne 3. novembra 1940 ob 8 in bo trajal do 6. aprila 1941. Predavanja bodo ob nedeljah od 8—11 in ob sredah od 14—17 na II. drž. deški ljudski šoli v Trbovljah. Poučevale hodo strokovne učne moči o nauku o morali, živinoreji, poljedelstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu, čebelarstvu, gozdarstvu kmetijskem gospodarstvu in zadružništvu, o organizaciji kmetije, o kmetijski zakonodaji, o kmetijskem spisju in kmet. knjigovodstvu ter o drug'h kmetijskih panogah. Pouk je brezplačen. Marljivi in redni učenci bodo dobili za pospeševanje kmetijskega gospodarstva v kraju nagrade v knjigah, drevesih in kmet. orodju. Po zaključku predavanj se bodo prirejali na stroške šole poučni izleti na vzorna gospodarstva in razni specialni tečaji. Ta banovinska šola je nositeljica in čuvarica duhovnega zdravja kmečkega 6tanu ter pospeševateljica njegovega gospodarskega napredka. Vabijo se vsi kmečki sinovi, mladi gospodarji in kmečki delavci ter vsi, ki se zanimajo za napredek v kmetijstvu, da se vpišejo v to kmečko nadaljevalno šolo, kajti brez splošne izobrazbe ni pravega napredka v kmetijskem gospodarstvu. Natančnejša pojasnila daje voditelj šole Karel Omer-za, Trbovlje št. 37.
Mali oglasi
V malih t(lulk velja vnuka beaeda I din: tenltovanjskl
•fflaat t din Debelo tlakane nanlovne benede it ratunnlo
...... -■----.
_______ „ _ ..	___oglasih
reklamnega inaAaJa •« raftuna eniikolnnaka. I mm visoka
dvojno. NaJinanJAl anenek » mali uirtaa U din. •claal m pleftujeje takoj prt aaroOln. • Pri oglaiilb aftu
pa t Itn a vratlra po I din • 7.a plamene odgovore sled* aialUi arlaaov treba prllolltl snauiko.
i
f | v * ' e v .»,, •
Vluzbeucejo
Šivilja
z večletno prakso gre Šivat na dom. Naslov v upravi »Slovenca« jod St. 16197.	(a
Trgovska vajenka
deklica z odlično Sest-razredno ljudsko Solo, se želi Izučiti v trgovini. -Likar, Rovte pri Logatcu 02.
tlužbodobe
Postrežnico
snažno ln pošteno, sprejmem za takoj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod St. 16271. (b
Delavca
vajenega v knJlgoveSkl ali papirni stroki (reza-ča), Išče za takoj »Tapt-rocel«, Ljubljana, Lepo-dvorska ulica 23.	(b
Kuhar
prvovrsten, uren, posten dobi takoj stalno službo v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prvovrsten kuhar« St. 16.226. (b
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Rporočamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga teta in svakinja, gospodična
Poselil Nina
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 26. oktobra 1940, ob pol 4 popoldne z Zal — kapele sv. Krištola — k Sv. Križu
Ljubljana, Skofja Loka, 24. oktobra 1940
Žalujoči ostali
Umrla nam je po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, naša ljuba mama, stara mama in tašča, gospa
Kreuzberger Eliza
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 26. oktobra 1940, ob 3 popoldne z Zal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu
Ljubljana, Dunaj, 24. oktobra 1940
Rodbine:
Krenzberger, Hočevar, Lavrenčič, dr. Ilintze
II^EfflSili
Pozor mizarji!
Iščem dobavitelje za Btal-no dobavo raznega pohištva lz trdega tn mehkega (nepleskanega) lesa. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takojšnje plačilo« St. 16149.
Hrastove jezice
(knoper), vsako množino kupim ln plačani najboljše. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Nujne oferte« St. 16272.

Otroški kotiček
U»
Cvetje
italijansko In jajca dobite vedno pri Baloh, Kolodvorska 18. Tel. 39-66.
Prvovrstno cepljeno trsje
korenjake, divjake, na raznih podlagah, nudi Zlher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanel — Zahtevajte ceniki (1
Cvetličarska žica
je zopet na zalogi v že-leznlnl Fr. STUPICA v LJubljani, Gosposvetska cesta 1.	(1
2 triciklja
nova, prvovrstne Izdelave, po zelo nizki ceni naprodaj. Generator delavnica, Tyršova cesta 13 -»Flgovec«.	(1
K Premog
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva B
telefon 20-59 PostreSbn brezhibna
1B
»REALITETA«
zavod za nakup ln pro dajo nepremičnin Je samo v LJubljani, Prešernova ulica 54, I. nadstr. Telefon 44-20.
Velika trgovska hiša
V mestu Celje, naprodaj Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Trgovska hiša« St. 162C0.
Mlhfeve Čudovite dogodivščine
(109) In res se je takoj poslovil od kralja in ostalih prijateljev ter obljubil, da bo še kdaj prišel kaj pogledat k njim. Nato je podrgnil po piščalki in že je stala pred njim ista kočija, s katero se je bil pripeljal semkaj.
IŠČEJO:
Gospodična
mirna, solidna, Išče sobo v sredini mesta pri boljši, manjši družini. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 15767.	(s
Čitajte »Slovenca«
(110) Vračal se je po isti poti, po kateri je prej prišel. Ko se je ustavila kočija, je že čakal nanj avto, ki ga je odpeljal na isto mesto, kjer ga je prvič naložil. Poslovil se je še od šoferja in jo mahnil peš dalje.
Ali ste ze naročiti
„Slovenčev koledar"?
Licitacija
Krajevni šolski odbor pri Sv. Jerneju nad
Muto razpisuje
II. javno licitacijo za oddajo del pri gradnji nove šole v Bistriški dolini.
Licitacija se bo vršila v občinski pisarni na Muti dne 29. oktobra 1940 ob 11 dopoldne.
Podrobni proračuni in načrti novega poslopja so na vpogled na občini Muta.
Interesenti naj ob tej priliki predlože potrebne dokumente: 1. Potrdilo o plačanih davkih, 2. potrdilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, 3. potrdilo o položeni kavciji (10°/» ponudbene vsote).
Krajevni šolski odbor Sv. Jernej nad Muto,
dne 23. oktobra 1940.
Naznanjam žalostno vest, da mi je umrl oče, gospod
Pavel Rojnik
zasebnik
Pogreb pokojnika bo v soboto, 20. okt., ob 4 pop. z Zal, kapelice sv. Andreja
Ljubljana, Grajska vas, 24. oktobra 1940 Stanko, sin
Umrla nam je naša draga mama, stara mama in tašča, gospa
Česen Ana roj. Laznik
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 25. oktobra 1940, ob pol 3 popoldne z Zal,
kapele sv. Marije, k Sv. Križu
Ljubljana, Cerknica, Zidani most, dne 24. oktobra 1940
Rodbini: Česen - Plibersek
Alphonse Dandetj	75
Jakec
Prevedel Fišer Frane
Bil je Belizar. Jakec poskuša vstati, mu pojasniti, da je kro... kro ... kal, toda ne ve, če se mu bo posrečilo. Vendar pa se je naslonil na krošnjarja, oba hodita opotekaje. Tudi krošnjarjev korak je omahujoč, težak, toda tega vodi vsaj odločna volja. Belizar ga pelje in ljubeznivo kara. Kje sta? Kam gresta? Tam se vidi razsvetljen in prazen pomol... Kolodvor... Vleže se na klop...
Kaj pa je? Kaj se je zgodilo? Kaj mu hočejo? Zbudili so ga. Tresejo ga. Suvajo ga. Neki ljudje vpijejo nanj. Vklenili so mu roke. Zapestja ima na vrvi... Sploh nima poguma, da bi se uprl, zaspanost je zdaj močnejša od vsega drugega. Spi v nekem prostoru, ki je videti kot vagon. Končno spi na neki ladji, kjer je sicer zelo mrzlo, toda on kljub temu smrči... Spet ga zbudijo, nesejo ga, vlačijo in suvajo. Oh, kakšno olajšanje je občutil, ko se je po vseh teh neštetih romanjih znašel na slamnatem ležišču. Ogromna, škripajoča vrata z dvema zapahama so ga varovala pred svetlobo in hrupom. Za njimi je prespal svojo pijanost.
VI.
Slaba novica.
Zjutraj je Jakca nenadoma prebudil strašen hrup, ki se je dvignil nekje nad njegovo glavo.
Oh, kako klaverno je, ko se prebudiš iz pijanosti I Po udih ti drgeta in odreveneli so kot bi bili stisnjeni v težkem oklepu in vsi v ranah. In kako je človeka sram, kako neizrekljivo se kesa, ko se prebudi z mačkom, tako se mu zagnusi njegovo oblateno življenje, da se čuti popolnoma nezmož-
nega, da bi spet začel živeti. Jakec je vse to občutil, ko je odprl oči, še celo preden se mu je vrnil spomin, kot da bi ga že v spanju mučil kes.
Preveč temno je še bilo, da bi razločil predmete. Vendar pa je dobro vedel, da ni v svoji podstrešni sobici, ker se mu ni svetila nad glavo modrina šipe njegove linice. Prva dnevna svetloba je prihajala skozi dva visoka okna, ki sta jo pre-sekavala, da je bilo na steni videti polno svetlih peg. Kje je? V kotu, blizu njegovega slabega ležišča so se prepletale vrvi, škripci in debele uteži. Naenkrat se je spet oglasil grozen hrup, ki ga je bil pravkar zbudil. Zaslišalo se je neko škripanje verig, nato je zadonel globok glas ogromne ure. Spoznal je to uro. Že dve leti mu odmerja ves njegov čas; prinašal jo je zimski veter in prinašala jo je poletna vročina, kadar je poleti zaspal v svoji mali vajeniški sobici; vsako jutro so njeni težki udarci potrkali na mokro šipo njegove linice in mu rekli: »Vstani!«
Torej je v Indret-ju. Toda glas te ure Je običajno prihajal bolj z višine, bolj od daleč. Strašno ga mora glava boleti, da ti udarci v njej tako odmevajo in neprestano zvenijo. Menda ni v samem stolpu, v tisti visoki kamri, ki ji v Indret-ju pravijo »karcer« in kamor so včasih zapirali neposlušne vajence? Resnično, prav v njej je Zakaj?... Kaj je storil?... Slabotna dnevna luč je počasi razsvetlila prostor in tudi v njegovem spominu se je zasvetilo in zaporedoma mu je vse stopalo pred oči. Poskušal si je obnoviti prejšnji dan in vse, česar se je spomnil, ga je navdalo z grozo. Oh, ko bi se vsaj spominjal no večl
Toda njegov popolnoma prebujeni »dvojnik« mu je z brezobzirno krutostjo klical v spomin vse neumnosti, ki jih je govoril ali počel prejšnjega dne. Košček za koščkom se mu je luščil iz meglenega spomina, »Dvojnik« ni ničesar pozabil; še več:
opiral se je na dokaze: mornarski klobuk, ki je izgubil svoj trak ... moder pas ... v žepih so bili ostanki pip, tobaka in nekaj novcev drobiža. Pri vsakem novem odkritju je Jakec zardeval v mraku, zakričal od jeze in sramu; njegov ponos je obupaval pred nepopravljivo sramoto. Ko je nenadoma še .močeje zakričal, mu je odgovorilo neko ječanje.
Ni bil sam. Nekdo je pri njem, neka senca sedi tam spodaj.
»Kdo je?« je Jakec v strahu vprašal; pogledal je in na z belim apnom pobeljeni steni so se odražali neki čudni, nepremični, čokati, živalski in skaženi obrisi. Samo eno bitje je na svetu tako zveriženo, da daje tak odraz: Belizar... Toda kako naj bi Belizar prišel sem? Vendar se je Jakec nejasno spomnil, da ga je krošnjar vodil. Njegova pokvečenost mu je priklicala v spomin nek pretep sredi postaje in frčanje klobukov in čepic, ki jih je bil veter razgnal Vse to je videl nejasno, zmedeno, površno, kot skozi blatno zrcalo.
»Ali ste vi, Belizar?«
.»Oh, seveda sem jaz,« je krošnjar dejal s hri-pavim glasom in obupano.
»Toda za božjo voljo, kaj neki sva napravila, da so naju zaprli sem kot dva razbojnika?«
»Kaj so drugi zagrešili, ne vem, in me tudi nič ne briga — samo to dobro vem, da nisem nikomur nič zalega storil in da je silno grdo, kar so napravili z mojimi klobuki.«
Obstal je za trenutek, zgrozil se je ob spominu na svoj obupen boj in imel pred očmi svojo grozno nesrečo: njegov tovor teptajo, mečkajo in razmetavajo. Ta strašen prizor je imel že od snoči stalno pred očmi; zaradi njega ni čutil, kako je zaspan kako je njegovo telo tzbičano od verig in vezi, niti ni občutil običajnih muk svojega tesnega čevlja, s katerimi sta ga obsodila njegov blodeči poklic in njegova izkaženost.
T »Ali mi bodo plačali moje klobuke? Povejte!...
Saj se vendar mene ona zadeva nič ne tiče I Vsaj l to jim povejte, da vam nisem jaz pomagal pri tisti stvari.«
»Kakšni stvari?... Kaj sem storil?...« je Jakec prepričevalno vprašal.
Toda pomislil je, da je med vsemi neumnostmi, ki jih je zagrešil, le še katera, ki je hujša od ostalih; zato je boječe vprašal Belizarja:
»No, kaj pa mi očitajo?«
»Pravijo... toda čemu me silite, da govorim? Saj dobro veste, kaj pravijo.«
»Res ne, prisegam vam.«
»No torej ... pravijo, da ste vi ukradli...«
»Ukradel?... Kaj neki?«
»Zenaidino doto.«
Vajenec se je namah popolnoma Iztreznil in ia-lostno in presunljivo kriknil:
»Joj, to je zlobna laži Saj ne verjamete, kaj ne,
Belizar?«
Belizar ni odgovoril. Vsi v Indret-ju so bili o tem uverjeni in tudi orožniki, ki so ga prejšnji večer aretirali, so po krošnjarjevem zaslišfinju bili o tem prepričani. Vse okoliščine so govorile proti vajencu Že po prvih vesteh o tatvini, ki je bila izvršene pri Roudicovih, so vsi v tovarni pomislili na Jakca, ki je tega jutra manjkal! Ah! Nantais je dobro preračunal vso stvar, ko ga je speljal, da ni šel na delo... Sled za tatvino je vodila od vino-toča v glavni indreški ulici pa do nanteškega kolodvora, kjer sta bila zločinec in njegov pajdaš aretirana v trenutku, ko sta si priskrbela vozne listke, aa bi se rešila na varno; vila se je za vajenčevimi koraki, spoznati jo je bilo po med potjo potrošenih zlatnikih in po dvajsetfrankovskih novcih, ki jih je menjal ob vsaki priliki. Nadvse prepričljiv dokaz je tudi celodnevno krokanje in pijančevanje, ki običajno sledi zločinu.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik; Viktor Čenči*