FOR
Freedom
ANO
Justice
No. 6
Ameriška
ST803 QW '3SWH::i AA3H3 S - 80£3 'IdW
■doy aayiiiM si si? □isdaisns 3Nyis *ya
hWi i a ?i	;t#Tij
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, January 24, 1989
VOL. 91
Doma m po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Bush podpira razveljavitev odločitve o splavu Vrhovnega sodišča — Zagovorniki
ženske pravice do splava ogorčeni
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik George Bush dejal, da je Vrhovno sodišče leta 1973 napačno ravnal, ko je v odločitvi »Roe vs. Wade« ugotovilo, da ima ženska pravico do splava in da so lokalni, državni in zvezni zakoni, ki so do takrat splav smatrali za kaznivo dejanje, protiustavni. Bush je govoril po telefonu iz Bele hiše več tisoč demonstrantom zoper splav, zbranim v bližini Bele hiše. Predsednik je rekel, da podpira amandma ustavi, ki bi preprečil splav.
Bushovo stališče so sprejeli z ogorčenjem tisti, ki pravico do splava zagovarjajo. Ti trdijo, da je nezaslišno, da bi predsednik ZDA, človek torej, ki je predsednik vseh Amerikancev, pozval ali skušal pritiskati na Vrhovno sodišče, naj odreče ženskam nekaj, kar se mora smatrati za osnovno človečansko pravico. Bush in tisti, ki splavu nasprotujejo, seveda zanikajo, da gre za takšno pravico in da zagovarjajo najosnovnejšo človečansko pravico, namreč pravico do življenja.
Pri Bushu je zanimivo, da je pred leti branil pravico do splava. Svoje mnenje je spremenil šele potem, ko je postal podpredsednik ZDA pod Ronaldom Reaganom. Bush bi sedaj dovolil splav le v nekaterih iz-\ rednih primerih, takrat namreč, ko bi bila nosečnost posledica krvoskrunstva ali posilstva, in ko bi bil splav nujen za rešitev življenja nosečnice. Bush pojasnjuje, da je svoje mnenje glede splava spremenil po dolgem in globokem razmišljanju in ne iz političnega razloga.
Komentatorji, ki sledijo delovanju Vrhovnega sodišča, pravijo, da bo to sodišče po vsej verjetnosti že letos vsaj delno svojo odločitev »Roe vs. Wade« spremenilo, ne pa v celoti odpravilo. Najbolj verjetno je, da bo Vrhovno sodišče dalo zveznim državam precej prostosti v kontroliranju oziroma preprečevanju ali omejevanju splava znotraj svojih meja. Tako bi bili zakoni v teh državah zelo različni drug od drugega.
Vrhovno sodišče omejilo pravico rasnih manjšin do posebnih ugodnosti v zvezi z odpravljanjem posledic diskriminacije
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je Vrhovno sodišče ugotovilo z večino 6—3, da rasne manjšine niso upravičene do strogo določenih posebnih ugodnosti pri odpravljanju posledic rasne diskriminacije, ki so jo utrpele v preteklosti. Konkreten primer je bil 'z mesta Richmond, Va., kjer je mestni svet, v katerem je bilo od devet članov pet črncev, sprejel odločbo, po katerem so morale manjšine dobiti najmanj 30 odstotkov vseh gradbenih in drugih pogodb, ki jih je sklepala mestna uprava. Ta odstotek je veljal tudi, če so bile v določenih primerih ponudbe od Podjetij, ki niso bila v lasti pripadnikov ene ah druge rasne manjšine, boljše in cenejše.
Večina na sodišču je bila mnenja, da gre določena odredba predaleč in sama diskrimi-oira proti ne-manjšinskim skupinam. S tem Pa sodišče ni reklo, da so vsi poskuse za odpravljanje rasne diskriminacije preko poseb-mh ugodnosti protiustavni, le da morajo 'meti zanesljivo podlago. Kar je pa skrbelo liberalno manjšino na sodišču s črnskim sod-mkom Thurgoodom Marshallom na čelu, je bilo, da gre za prvi, začetni korak v odprav-Ijanju mnogih zakonov in odločb, katerih namen je bil popravljati prejšnje primere
diskriminacije. Dejstvo je, je pisal Marshall za tričlansko manjšino, da v ZDA rasizem še ni bil odpravljen in da je vedno navzoč, čeprav so njegove oblike večkrat prikrite.
Potres v sovjetskem Tadžikistanu terjal več kot tisoč življenj — Zemeljski plaz po potresu zasul tri vasi — Reševalci na delu
MOSKVA, ZSSR — Včeraj zjutraj je močan potres prizadel jugozahodni del sovjetske republike Tadžikistana, ob meji z Afganistanom. Potres je sprožil velik zemeljski plaz, širok najmanj pet milj in visok do 50 čevljev in več. Ta plaz je v zgodnjih jutranjih urah zasul tri vasi, enega teh z vsemi vaščani vred pa dobesedno pokril z blatom in ilovico. V omenjeni vasi, Sharori, je menda izgubilo življenje skoro vsakdo. Sovjeti pravijo, da je bilo v tej najnovejši tragediji ubitih najmanj 1000 ljudi, vendar so bile vesti glede žrtev armenskega potresa zelo netočni, kajti so Sovjeti sprva govorili celo o sto tisoč mrtvih, dejansko pa je umrlo okrog 25.000.
— Kratke vesti —
Miami, Fla. — Policist William Lozano, ki je 16. januarja ustrelil bežečega črnskega mopedista, je bil včeraj aretiran in obtožen nenaklepnega uboja. Po incidentu so razjarjeni črnci, živeči v ekonomsko zelo zaostali miamijski črnski četrti Overtown, več dni povzročali izgrede, med katerimi so požigali in plenili trgovine, uničevali avtomobile itd. Odnosi med črnci in policijo v Miamiju so slabi, prav tako prevladuje veliko napetost med črnci in špansko govorečimi v mestu. Policist Lozano je španskega rodu.
Vzhodni Berlin — Vzhodnonemški voditelj Erich Honecker je izjavil, da namerava njegova država prostovoljno znižati izdatke za obrambne namene za 10 odstotkov do konca prihodnjega leta, da bo njeno vojsko zmanjšala za 10.000 vojakov, 600 tankov in 50 bojnih letal. NATO države menijo, da ima Vzhodna Nemčija sedaj 120.000 vojakov, 3000 tankov in 350 bojnih letal.
Kabul, Af. — Sovjeti so bili prisiljeni
uporabljati »zračni most« za oskrbovanje kabulskega prebivalstva s hrano in drugimi potrebščinami. Transportna letala so dostavila večjo količino hrane in drugega blaga za široko potrošnjo. Protirežimski uporniki so že odrezali Kabul od mnogih pokrajin, v naslednjih tednih — do 15. februarja — pa bodo, kot kaže, zadnje sovjetske vojaške enote glavno mesto res zapustile. Zahodni diplomati v Kabulu pravijo, da so Sovjeti enostavno obupali nad lutkarskim režimom, ki so ga sami postavili in vzdrževali, brez uspeha so bila tudi vsa sovjetska pogajanja z uporniškimi gibanji glede ustanovitve nekakšna navidezno »koalicijske« vlade.
Varšava, Polj. — Lech Walesa, voditelj Solidarnosti, je dejal, da je pripravljen na nova pogajanja s predstavniki režima gen. Wojciecha Jaruzelskega. Namen teh pogajanj bi bil med drugim najti pot do ponovne legalizacije Solidarnosti, vendar brez nevarnosti, da bi prišlo to delavsko in tudi kmečko gibanje pod partijskim vplivom, kaj šele kontrolo. Znotraj Solidarnosti same so pa trenja med zmernejšimi elementi, kot je npr. Walesa, in radikalnejšimi.
Beograd, SFRJ — V zadnjem tednu je
vrednost dinarja napram dolarju padla za 200 din. Torej je ta teden treba odšteti najmanj 5600 din za dolar. Novi predsednik vlade Ante Markovič je po Wall Street Journalu zagovornik temeljite gospodarske reforme.
Iz Clevelanda in okolice
Pristavska noč—
Vstopnice za Pristavsko noč, ki bo to soboto zvečer v SND na St. Clairju, dobite, ako pokličete Jožeta Koširja na 481-5621. Večerjo bodo začeli servirati okrog sedme ure.
Kosilo—
To nedeljo, 29. jan., prireja Slovenska šola pri Mariji Vne-bovzeti kosilo v šolski dvorani. Cena kosilu je $7 za odrasle in $3 za otroke. Servirano bo od 11.30 do 1. pop. Pokličite 731-3669 ali 481-3768.
Čitalnica ima letno sejo—
Slovenska narodna čitalnica ima letno sejo to nedeljo, 29. jan., ob pol dveh v čitalniški sobi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Članstvo vabljeno!
Zadušnica—
V	petek, 27. januarja, ob 9. dopoldne bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Anthonyja Oraze-ma, ki je umrl pred 30 dni.
Novi grobovi
Frank S. Miklich
V	nedeljo, 22. januarja, je v Meridia Euclid bolnišnici po dolgi bolezni umrl 80 let stari Frank S. Miklich z Marcella Rd., rojen v Clevelandu, brat Edwarda, Rose ter že pok. Anthonyja, Louisa, Augusta, Ivana in Mary Zager, veteran 2. svetovne vojne, zaposlen kot strojnik več kot 30 let pri Republic Steel, vse do svoje upokojitve 1. 1970. Pogreb bo iz Zeletovega zavoda na E. 152 St. jutri dop. ob 10. na Kalvarijo. Pogrebne obrede bo v pogrebnem zavodu opravil nocoj ob 8.30 Rev. Harry Fagan iz cerkve Brezmadežnega Spočetja v Madisonu. Na mrtvaškem bo pokojni ležal danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Joseph Zakrajšek
Umrl je 90 let stari Frank Zakrajšek, mož Mary, roj/ Štucin, oče Josepha, 4-krat stari oče, 3-krat prastari oče. Pogreb bo iz Grdina-Cosic zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek, 26. januarja, v cerkev sv. Kristine dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
John F. Sodja
Umrl je John F. Sodja, mož Molly, oče Richarda in Patri-cie Snow, 5-krat stari oče, brat Rev. Max-a Sodja in Josepha (oba na Fla.) ter že pok. Louisa, Jean Gundersen in Helen Braitch. Privaten pogreb je v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda.
Bojan Maršič
V	soboto, 21. januarja, je na svojem domu na Chardonu, Ohio, umrl Bojan Maršič, ro-
(dalje na str. 6)
Koline—
V	torek, 7. februarja, bodo na voljo v avditoriju pri Sv. Vidu koline. Prebitek tega vedno lepega in dobro obiskanega večera je namenjen verskemu mesečniku Ave Maria. Večerja stane $6, nakaznice dobite v župnišču (361-1444), g. Vinku Rozmanu (881-2015), in ge. Amaliji Košnik (881-4957). Pridite!
Politična zrelost—
V	zadnjih dneh je bil v središču javne pozornosti mestni odbornik in zastopnik collin-woodske 11. varde Michael Polenšek. Prišlo je do incidenta v njegovi vardi, ko je mladi črnec ustrelil in ubil 18-letnega belca. Odnosi med belci in črnci v soseščini blizu collinwood-ske višje šole so itak silno napeti, zato je Polenšek igral veliko in zelo koristno vlogo, da je pomagal pomiriti duhove na obeh straneh. Rojaku čestitamo in mu želimo uspeha na letošnjih mestnih volitvah!
75. rojstni dan—
Ta mesec je praznoval svoj 75. rojstni dan bivši župan češkega rodu Ralph Perk. Njegovi prijatelji v ameriškem narodnostnem gibanju mu bodo ob tem visokem življenjskem jubileju ta petek v češki Karlin dvorani na Fleet Ave. priredili gostijo.
V tiskovni sklad—
Neimenovani dobrotnik z Richmond Hts., O., je obogatil naš tiskovni sklad za $94. Iskrena hvala!
Davki, davki—
Včeraj je ohijski guverner Richard Celeste predložil zakonodaji proračunski osnutek za naslednji dve leti. Kot običajno, je Celeste predlagal vrsto novih davkov oziroma povišanje obstoječih davkov, da bi kril stroške za razne storitve. Med drugim predlaga $50.000, da bi nek srečni umetnik pripravil guvernerjev portret.
Narodni domovi—
V naslednjih tednih bodo imeli svoje letne seje skoro vsi obstoječi Slovenski narodni domovi. Ti so še vedno stebri naših naselbin in zaslužijo našo vsestransko podporo, koristno je pa tudi, da se udeležimo omenjenih sej, da slišimo iz prve roke o težavah, s katerimi se soočajo in tudi, da lahko postavljamo vprašanja in prosimo za pojasnila glede zadev, ki nam niso jasne.
VREME
Zmerno do pretežno oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 50° F. Vetrovno in hladneje jutri z možnostjo naletavanja snega in najvišjo temperaturo okoli 36° F.

AMERIŠKA DOMOVINA Torej — koledarji so zamenjani
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:,
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $ 1 8 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna):	ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00	3 mos.
Canada:
$45.00 — year; $30.00	6 mos.; $20.00 - 3 mos.
Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 441 03
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas
No. 6 Tuesday, January 24. 1989	•
Gorbačov na poti v demokracijo
L
Ali je na tej poti, ali ni? Zanesljiv odgovor na to vprašanje ne muči samo politikov po svetu, marveč tudi človeka na cesti. Kajti če bi bil odgovor pozitiven, to je, da Gorbačov res veruje v pravilnost demokratičnih principov za vladanje človeškega rodu in ima tudi nekaj izgieda za uveljavljanje teh principov v svoji deželi Sovjetski zvezi, potem sveti človeštvu zarja lepših in boljših dni, ki jih bo več ali manj užival skoraj sleherni zemljan. Ce bi pa na tej poti v demokracijo ne bi! resničen in bi svoje manevre z demokracijo uporabljal le za skrivališče svojega marksističnega in leninističnega prepričanja za varanje svobodnega sveta, da bi s svojimi ukrepi in akcijami pomagal mu doseči končni cilj globoke in trdne vere komunistične religije: ustvariti z vsemi dosegljivimi sredstvi raj na zemlji, ker posmrtnega raja ni pri Bogu, ki ga sovražno z;anika, a človeštvo brez vere v neke vrste raj ne more živeti.
Sredstev in pripomočkov za ustvarjanje raja na zemlji ni treba prav nič izbirati po izreku »namen (cilj) posvečuje sredstva«. Komunistična doktrina se tega neusmiljenega nauka v polni meri poslužuje. Slovenci smo potrditev te resnice v strahu in trepetu doživljali med in tik po revoluciji. Laž, prevara, sramotenje dobrega imena, mučenje, nasilje, masovni umori, požigi... kdo bi spet vse grozote ponavljal?
A treba jih je ob akcijah tovariša Gorbačova, ki bi ne mogel postati vodilni svetovni komunist, če bi ne imel v svoji osebnosti latentnih lastnosti za realizacijo mnogih zgoraj omenjenih »sredstev« za vladanje nad ljudmi, za obvladanje širokega ljudskega mnenja in uspešno pridobivanje somišljenikov. Njegov prvi obisk v Washingtonu je tako zmešal Amerikance, da so svojega »Gorbyja« skoraj oboževali. Njegov nedavni govor pri Združenih narodih v New Yorku pa je na svoj način vplival na svobodni svet s svojo nepričakovano, izredno vsebino. Tovariš v Kremlju je s svojo perestrojko prišel v položaj, da za izvedbo svojih gospodarskih načrtov potrebuje veliko denarja, ker je blizu bankrota, a ljudstvo pričakuje izboljšanje, hitrega premika dobave življenjskih potrebščin na zadovoljivo stopnjo. Od tega je znatno odvisen uspeh perestrojke. Finančne stiske silijo Gorbačova h popuščanju pri zmanjševanju atomskega orožja in tudi znižanju konvencionalnih bojnih sil, ter umiku sovjetske vojske iz Afganistana. Tak je dejanski položaj, ne pa pridiganje sovjetskega diktatorja o svoji ljubezni in zavzetosti za mir in demokratično svobodo. To pridigo je pretiral na ZN do neverjetnega viška z drzno napovedjo o zmanjšanju sovjetskega orožja v miroljubne namene in zaradi večje verjetnosti navajal celo številke, da bi dokazal strmečemu svetu, da je največji miroljub, ki zasluži vso njihovo pomoč. Informirani krogi vedo, da je kljub napovedanim redukcijam sovjetske orožje nad ameriškim.
1. Formiranje svetovnega javnega mnenja.
Do tu obravnavana pot tov. Gorbačova v demokracijo
NEW YORK, N.Y. - Je pač tako, da vprav koledarji so nam zdaj pokazovalci poti in mejnikov v prostoru časa, ki je brezmejen, da vemo, ob katerem trenutku se nam je nekaj dogodilo v našem življenju. Ne samo v našem, osebnem, ampak tudi v skupnostnem, v narodnem. Popisani koledarji so zgodovinski zapisi, kot so tudi moji kroniški o slovenskem sv. Cirilu na Osmi v New Yorku.
V Silvestrovi noči, ko sem vrtel gumb na mojem televizorju in sledil lepotam našega izživljanja ob prenosu koncerta Njujorške filharmonije, me je nato televizor vrgel v človekovo razuzdanost in norčije, čimbolj smo se bližali polnoči. Ob dvanajsti uri vse povsod prava podivjanost, ko je svetlobna krogla na Times Square zdrsela v globino temnine.
Ob tem sem spoznal, da je človek v skoraj dvatisočletnem krščanstvu še zmerom tudi nekaj pagana, ko se čas lomi v sončnem letu ali pa lunini noči. S to mislijo sem svoj televizor zaprl in legei k počitku kot vsak drug večer. Ob jutranji uri sem se prebudil, kot vsako jutro. Ker pa je to bilo nedeljsko jutro, sem oblekel »tarnašno« obleko in odšel k Sv. Cirilu. Zares tja ni prišlo dosti po takšnem večeru, ko smo mislili, da je nekaj posebnega. In vendar na ta letošnji nedeljski dan smo si segli v roke, rekoč j Stečno novo ieipi T6~]e' i"Telja,^tToM?prea nami negotovost, negotovost z upanjem vsega dobrega.
In ob novem letošnjem novem letu je bilo toliko takšnega, ki je govorilo, da človek le počasi postaja zares razumno bitje, in da ima v sebi le neko težnjo izriniti in svoje narave razumsko nepotrebno sovražnost. Nekaj takšnega je bilo čutiti tudi v poslovilnem govoru odhajajočega ameriškega predsednika Ronalda Reagana. Morda počasi bo človek le spoznal, da z vojnami življenjskih vprašanj ne razrešimo, ampak da z njimi druge u-stvarjamo. Zadnji dve vojni to zgovorno potrjujeta.
Ob tem novem letu se je nekaj premaknilo med našo Ameriko in Kanado. Premaknilo se je tudi nekaj v zahodni Evropi v težnji trdnejše medsebojne povezave. In kako je na Jugoslovanskem in Slo-
venskem? Dober dan pred novim letom se je prvič v komunistični Jugoslaviji dogodilo, da je odstopila celotna vlada. Ali bo to zares nekaj novega tudi tam v tem novem letu?
Na Slovenskem je bilo prvič, da je teden dni pred novim letom, ob Božiču, prišla Cerkev na televizijo in radio. Prenašali so namreč mašo iz ljubljanske stolnice, pred katero še zmerom stoji sramotilno znamenje. Torej tudi komunisti sami ga že obidejo, in morda ga bodo le odstranili. Saj je bil njim v večjo sramoto, kot pa tistemu, v sramoto katerega so ga postavili! In morda nismo daleč od tega, ko se bodo komunisti sramovali sami sebe in svojih dejanj, zlasti preteklih, ko se bodo dobrega zavedli, v kakšno stanje so spravili slovenski narod in vse druge jugoslovanske narode.
Gorbačov kaže še dalje, v kakšen položaj so spravili vse slovanske narode, ko so jim zaustavili korak v pravi napredek, ko so jih oropali osnovne človekove svobodnosti.
Torej letošnja zamenjava koledarjev morda ima le neko svojstveno posebnost, kar bomo boij vedeli ob prihodnji zamenjavi ob koncu tega leta.
Kako pa pri newyorskem sv Cirilu na Osmi? V teh prvih novoletnih dnevi kot '■em na sam novoletni dan. lahko sa-mo ugibam, ker udi naše farno in srenjsko življenje je še v rir^iftftnosif, rfSfTf odnosi naših faranov glede obiskovanja sv. Cirila bistveno spremenili, je malo verjetno v tej naši razpršenosti. In tudi božična slika, ki je živa v meni, me ne vleče na optimistično plat. Božična poslanica in vabilo župnika, očeta Roberta je bila lepa in vabeča. Naj jo še v svojo kroniko zapišem. Glasila se je takole:
»Dragi farani, dragi Slovenci! — Odrešenikovo rojstvo je za naše farno občestvo nekaj zares svetega. Kristus se zopet rodi za nas in vzbuja v naših srcih željo po lepšem življenju in iskanja vsega tistega, kar nas dela boljše slovenske kristjane...« Zadnjo misel v tej župnikovi božični poslanici bi jaz rad spremenil, in jo udejanjil, ko bi jaz rekel: »v boljše farane — obiskovalce«.
Pa poglejmo našo božično sliko iz te plati. Resda je bil so-
je skušala pokazati izredno težko stanje tega drznega in sposobnega komunističnega političnega voditelja in njegove skoraj obupne poskuse, kako bi se izmotal iz goste in trdne znanstvene »marksistično-leninistične« mreže, na katere »znanstvenost« so njeni pristaši tako silno ponosni; in kako bi izvlekel iz globokega blata voz, kamor ga je zapeljala leninistična ekonomska doktrina. Naloga je ogromna, zato so tudi poskusi izredni in nenavadni. Med njimi je zlasti klic vesoljnemu svetu skozi usta Združenih narodov posebne pozornosti vreden, pa tudi čas, ki ga je na hitro roko izbral. Javno obravnavanje svetovnih problemov, kot jih vsebuje Gorbačova retorika, zahteva javni odgovor od najbolj kompetentne strani, t.j. Združenih držav Amerike. A pretkani Rus je izbral čas, ko je Amerika na prehodu ene vlade v drugo, ko stari predsednik zapušča vajeti prihodnosti, a novi jih še ni uradno prevzel. Zato nujno potrebnega odgovora ni bilo in so Gorbačove trditve ostale brez uradne korekture, kar je bilo napravljeno načrtno.
(Dalje na str. 4)
bolni dan svetega večera deževen, a ni .bil snežen in ne mrzel. Na cestah nič nevarnega, ne snega, ne ledu ter nobenih poplav, ker ni lilo, le rahlo deževalo, večinoma pa bolj prši-
lo.	Vsaj po deseti uri je bilo tako. Naši oddaljeni pa imajo vsi avtomobile. Torej izpred svojega praga se lahko pripeljejo tako rekoč do cerkvenega na Osmi, koder jih zvesto in v tihem upanju čakata cerkev in župnik Robert.
Na Slovenskem so verniki, katerih je .enkrat bilo 99%, so (dalje na str. 4)
Upokojencem
Slovenske pristave
CLEVELAND, O. - Ker je to prvi dopis v letu 1989, želim vsem članicam in članom Kluba upokojencev Slovenske pristave srečno in blagoslovljeno leto 1989. Leto 1988 smo lepo zaključili 'z božičnico v Baragovem domu. Na božičnici sta bila z nami še vsa vesela, a na žalost danes že pokojna člana
Apolonija Košir in Max Ovnie.
- -	-S
Koširjeva mama ie mirno v
spanju umrla 7. januarja. Dne
9. februarja bi dopolnilo 90
let. Kako priljubljena in spo-
štovana je bila pokojna, je po-
kazal njen pogreb. Cerkev - v. Vida je bila polno pri pogrebni sv. maši; na pokopališče pa jo je spremljalo tudi zelo veliko prijateljev (75 avtomobilov).
V prijetno zadoščenje nam je, da smo jo lansko poletje n, Slovenski pristavi počastili k slovensko mater mučenico^
j,
biijt mati kar štirih mučenih sinov slovenskega naroda. Draga Koširjeva mama, bodite nam priprošnjica v nebesih! V družbi vaših sinov in vseh slo venskih mater mučenic prosite Marijo Pomagaj, kraljico Slovencev, da bi kmalu rešila naš tako preizkušeni slovenski narod.
Max Ovnič, 80-letnik, zave den Slovenec in katoličan, je po daljši bolezni umrl v četrtek, 19. januarja, v Genevi, O. Bil je naš gorenjski »Vihar-
i
nik«. Ko je bil na poti v Ameriko, mu je žena umrla po po-
rodu tretjega otroka. Ni klonil. Sam s tremi otroci je začel svobodni
novo življenje v Ameriki. Pozneje seje poročil z gdč. Milico Žonta in so se jima rodili še trije otroci. Tako je bil vedno ponosen na vse svoje otroke. Max, v Bogu uživaj zasluženi počitek! Sorodnikom obeh pokojnih izrekamo globoko sožalje.
Imam pa tudi eno veselo novico. Jože Dovjak, naš predsednik, se je vrnil iz bolnišnice in se dobro počuti.
Ta četrtek (26. jan.) ob 1-uri popoldne bomo imeli mesečni sestanek v Slovenskem domu na Holmes Ave. Razpravljali bomo o načrtih za leto.
Lepo pozdravljamo naše člane, ki prezimujejo na sonč' ni Floridi: Julko in Jaka Me' jač, Angelco in Lojzeta Hr>' bar, Matildo Tavčar in Jožem Sojer. Če Bog da, se konec te' bruarja vidimo na jugu.
U.F., tajn^
Ha-Hec-Hi-Ho-Humor!
y'
i)


r^'
g-
i v.". ' 7
I
Skuhal 'S3
ali pogrel MEGAN
MALO POGOVORA
Nekdo me je vprašal, koliko časa bom še pisal, kdaj mi bo zmanjkalo hecov? Gotovo ne več dolgo! Hecov sicer nikoli ne bo zmanjkalo na svetu, ampak človek se čez čas postara in naveliča vsakega dela. Obveznost, ki sem jo pred petimi leti prostovoljno prevzel nase postaja zame breme in nadloga. Včasih Šem slabe volje in ne morem ničesar spraviti na papir. Drugič sem spet dobre volje, pa tudi nič! Ampak zaloga še ni čisto pošla in je precej možnosti, da bo prej sneg skopnel kot pa moja zaloga hecov.
Ko sem že pr.i pogovoru naj še omenim, da podčrtane zgodbice (ali tiste" s poudarjenim tiskom) niso hec, temveč resnične zanimivosti. Tudi naj še enkrat pojasnim, da so ilustracije v glavnem povzete iz ljubljanske revije »KIH«. V Ljubljani imajo trenutno dovolj svojih problemov, ki še malo niso smešni. Kdor bere Ameriško Domovino in posluša radijski program »Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije«, ta je kar precej na tekočem, kaj se dogaja v naši stari domovini. Osebno ne pričakujem nič dobrega v bližnji bodočnosti. Lahko se pa tudi motim. Kako že pravijo? »There is always a first time...«
Za zaključek POGOVORA pa ena najnovejša od doma: V Beogradu je nekdo vprašal Miloševiča: »Pa koliko Stanovnika ima Slovenija?« In ta je odgovoril: »Samo jednoga, hvala Bogu!«
Varčni Skoti svojim sinovom često daje ime Vincent, potem pa te fante kličejo skrajšano Vin. Na ta način pri vsakem imenovanju prihranijo cent.
V akvariju v Miamiju so naučili delfina kegljati. Kroglo vzame v gobec, se vrže iz vode in jo zaluča proti kegljem. V svojem športu seje tako izuril, da ga premagajo samo redki šampioni.
Današnje ženske niso več takšne, kot so bile pred desetimi leti. Ce nič drugega, so vsaj pet let starejše.
Doma lahko'rečem kar hočem, ker me itak noben ne posluša.
Ime in priimek napadalca? Znamka noža?
Materinski jezik pravijo zato, ker imajo očetje malokdaj Priložnost ga uporabljati.
Dva »businessmana« sedita na klopi obale v Miamiju in Se Pogovarjata. »Ne vem, kaj vidijo ljudje na Elizabeth Tay-'or,« reče prvi. »Ce vzameš stran njene lasje, njene ustnice, °oi in postavo, kaj ti ostane?«
»Moja žena,« pristavi zamišljeno drugi.
Starejši kmet je pisal veletrgovini: »Prosim, pošljite mi rr'°for, ki ga oglašate na 738 strani vašega kataloga, in če Je ta dober, vam bom poslal ček.«
V kratkem je dobil naslednji odgovor: »Prosimo, pošlji-ček in če je ta dober, vam bomo poslali motor.«
Po obisku rodne domovine...	piše ANŽE
V deželi milijonarjev	
VI. del	
Šli smo najprej k županovim, kakih 200 m od nas. Domači so ravno večerjali. Janko se je takoj znašel. Videč, da ni možnosti za beg, jih je pozdravil: »O zdravo, tovariši! Še malo povečerjam, pa gremo.«
Vprašali so, kje je svak Ludvik. Vmešal sem se in povedal njegov stari naslov, čeprav sem vedel, da se je ravno tiste dni preselil v županovim naj-bližnjo hišo. Na starem naslovu so povedali, kje je sedaj, toda tam ga niso našli. Žena je povedala, da je šel nekam in ne ve, kdaj bo prišel domov. Vedel sem: Eden se je rešil!
Ko smo šli nazaj mimo naše hiše proti Dobračevi, sem zaslišal glasno molitev rožnega venca; prav tako, kot pred petimi tedni, ko so me peljali Nemci kot talca. Kot takrat, se mi je tudi ta večer utrdilo upanje, da se bo vse srečno izteklo. Zavedal sem se, da sem pod božjim varstvom.
Vodili so naju v neko hišo na Dobračevi, katere gospodar je bil name jezen, ker sem mu onemogočil redne mesečne nočne obiske v zadružni trgovini. Tam smo našli politkomisarja Strojkota Poljanška in nekaj terencev. Za nekatere sem bil prepričan, da so proti partizanom, zato sem bil presenečen, ko sem jih zagledal, vendar tega nisem pokazal. Bil sem malo živčen, vendar sem vedel, da moram ostati miren, da bom mogel trezno presojati položaj.
Politkomisar Strojko je pošiljal Ano-Marijo z nekaj možmi k trgovcu Anžetu Zajcu z raznimi navodili. Prvič so prinesli zavoj koledarjev »Katoliških misijonov« za 1. 1944 s poročilom, da so zaplenili sovražno literaturo. Strojko je pregledal vsebino in rekel: »Saj ni nič takega! Nesite nazaj!« Ko so mu pokazali neki članek o nevarnosti komunizma, je pa rekel: »Vrzite v peč!«
Drugič jim je naročil, naj mu prinesejo Anžetovo nalivno pero, tretjič je pa zahteval nekaj hrane. Vrnili so se z vrečkami sladkorja, moke in riža, katere jim je Anže spustil po vrvici iz nadstropja skozi okno na tla.
Četrtič je Strojko ukazal: »Pripeljite mi Anžeta živega ali mrtvega!« pa je takoj popravil z besedami: »Ne! Ne delajte nikakih neumnosti! Pripeljite mi ga živega!«
Kmalu so se vrnili, tihi in zaskrbljeni. Šli so v sosednjo sobo, kjer so poročali politkomisarju. Ta je prišel čez nekaj minut v »hišo«, hodil gori in doli in zamrmral: »Prokleto! Da se je mogla narediti ta neumnost!«
Nič nisem vedel, kaj se je zgodilo, le slutil sem, da je moralo biti nekaj hudega.
Ko smo odhajali okrog desete zvečer, sem opazil zunaj v
luči vežne svetilke Anžetovega brata Maksa, Julkinega moža. Glavo je imel globoko sklonjeno, na pozdrav mi ni dal odgovora. Sedaj smo bili že trije.
Vodili so nas čez Skale v hrib skozi gozd. Steza je bila tako ozka, da bi bilo še podnevi težko hoditi po nji, partizani so jo pa dobro poznali. Zaostal sem, toda veterinar Franko mi je bil stalno za petami, z italijansko karabinko v roki. Beg ni bil mogoč; če bi skočil v goščo, bi Franko gotovo takoj streljal. Sicer pa, če že moram umreti, moramo svojo glavo drago prodati! Vedel sem, kaj me čaka. Strojko mi je že na zbirališču očital razne grehe, vse izmišljene, a za partizane zadostni dokazi za smrtno kazen.
Že čez enajsto smo dospeli do najvišje kmetije v Zabre-žniku, k Sivkarju. To je bila najbolj pobcžna družina v fari in take so partizani izbirali, da bi jih Nemci pregnali in jim požgali, če bi zvedeli, da podpirajo partizane.
V hiši smo našli ranjenega partizana, ki so ga odpustili domov, ker ni bil več za vojaško službo. Strojko mu je ukazal, naj si pomaga domov, kakor ve in zna, nam pa rekel: »Vi, ki še nimate nič (uši), pojdite na peč, mi bomo pa polegli po slami na tleh.« Privedli so še Jožeta, Julkinega brata, pek Giacomelli je pa sam prišel; tako nas je bilo že pet.
Uspelo mi je, da sem se otresel vseh skrbi in trdno zaspal, kakor bi bil doma v postelji.
Še prej sem pa bil priča važnemu razgovoru. Maks je prosil Strojkota, naj mu dovoli, da bi šel domov po cigarete in perilo, ker nima čisto nič s seboj. Strojko je odklonil. Vtaknil sem se vmes in predlagal, naj pošljejo k Julki koga, ki mu zaupa, ker vsakemu bi ne odprla. Naj ji naroči, da pripravi vse potrebno, pred dnem bo pa prišel iskat. Premišljevali so, koga bi poslali in se zedinili na Jankota. Natanko po mojem načrtu! Strojko mu je naročil, naj gre takoj in se vrne pred dnem. Zavriskal bi bil od veselja. Naš najboljši je bil rešen!
Zjutraj so domači že vedeli, da je bil Anže prejšnji večer u-morjen. Pozneje sem zvedel, da se je zaklenil z bratoma Maksom in Mirkotom v protiletalskem bunkerju na vrtu (edinem v občini). Ne vem,
kdo jim je povedal, kje so.
Šli so po zavitih stopnicah do okovanih hrastovih vrat in skozi ključavnico pozivali Anžeta, naj pride ven. Anže je naslonil uho na ključavnico in poslušal. Poljak Jan, ali pa domačin Merlak, je nastavil puško na ključavnico in sprožil. Vrata so se odprla in Anžeta so našli krvavega na tleh. Hrastove iveri in kosi pločevine so mu prerezali vrat, da je v hipu izkrvavel.
V zmedi se je Mirkotu posrečilo pobegniti, Maksa so pa ujeli. Mirko je še tisto noč obvestil več naših fantov, da so skupaj pobegnili k domobrancem v Rovte.
Tako se je uresničila napoved politkomisarja Žirovnika, ki me je na Vnebohod istega leta, ali pa že leto prej, povabil k prijatelju na razgovor. Osem ur mi je razlagal partizanske načrte in me spraševal o mojem mnenju. Ravnal sem se po navodilu, ki nam ga je dal dr. Ivan Ahčin, glavni urednik »Slovenca«, na nekem sestanku, v času Živkovičeve diktature: »Bodite krotki, kakor golobi in zviti, kakor kače!«
Nenadoma me je vprašal Žirovnik: »Sem slišal, da Nemci ustanavljajo belo gardo. Ali ti kaj veš o tem?« »To ime slišim prvič,« sem odgovoril. »Povem ti pa, da nas ne bo zraven, če bodo Nemci kaj ustanavlja-
li.«
»Saj belo gardo lahko mi sami ustanovimo; pobijemo nekaj vaših uglednih mož in bela garda je ustanovljena,« je razlagal Žirovnik.
Tudi Anže je vedel, da bo on prva žrtev, a je še 14 dni prej rekel: »Mi katoličani ne smemo začeti nobene oborožene akcije; počakati moramo, da nas bodo nekaj ubili, potem se bodo pa ljudje sami združili za skupno obrambo. Vem, da bom jaz prvi, toda mi ne smemo začeti.« Jaz se nisem strinjal s tem, vendar sem si mislil, da se morda motim. Kaj mislite?
Ponoči so drugi odšli, le politkomisar Strojko, terenca Princ in Merlak in mi štirje smo ostali. Strojkove prve besede so bile: »Ali je Janko že prišel nazaj? Vsak čas bi moral priti. Če ga ne bo, že ve, kaj ga čaka.« Spet sem se zahvalil Bogu, da Strojko ni zvalil krivde za Jankotov pobeg name.
(dalje na str. 5)
Letna Delničarska Seja
Slovenskega delavskega doma
15335 Waterloo Road, Cleveland, Ohio se bo vršila v NEDELJO, 29. JANUARJA 1989 ob 1.30 popoldne.
Predstavniki društev, lastnikov delnic, in delničarji vabljeni, da se te letne seje udeleže.
Snemajmo akustično...
CHICAGO, 111. - Akustika je veda o zvoku, akustičnost pa je lastnost medija, da učinkovito (tj. brez izgub) prenaša zvok od vira do slušatelja. Neštetokrat spremljamo govor ali glasbo iz klopi, obkroženi z množico, in nam ni vseeno, če pri tem ujamemo le del tistega, kar se izvaja na odru. Vir (grlo ali glasbilo) ustvarja zvok, ki kot snop žarkov izpolnjuje ves prostor okrog sebe.
Poglejmo najosnovnejše zakonitosti takšnega »žarčenja«. Fizika pravi, da se zvok širi v valovih svoje frekvence. Ne bo zmote, če predvidimo, da je to širjenje izmed dveh »točk« (vira in slušatelja namreč) praktično premočrtno, v vse smeri enakomerno. To si lahko prispodobimo s puščicami, radialno, npr. na napeto žogo, ki je pravkar eksplodirala; vemo, da se bo zrak sprostil enakomerno in to lahko prikažemo s puščicami okrog žoge v vseh smereh.
Navidezno je za slušatelje merodajna le ena takšna puščica: tista, ki gre premočrtno od vira na odru do ušesa. Če takšen »žarek« spotoma ne naleti na oviro, ga zajamemo izdatno več, kot če je pred nami neko telo, ki vpije (»absorbira«) en del žarka. Takšnih teles pa je navadno veliko; vsi udeleženci pač, ki so na tej črti pred nami. Povejmo takoj, da so naša telesa vsled organskega porekla (z obleko, klobuki, lasmi itd.) prav izdatno ab-
sorbna. Zvok se »opraska« (angl.: grazes) ob ljudeh, zlasti če vir ni dovolj dvignjen nad gladino naših ušes (glej. sl. 1). Temu so se uprli že stari Grki in Rimljani, ki so začeli graditi tribune stopničasto (gl. sl. 2).
To velja za zvočni prenos (»emisijo«) na prostem — pod vedrim nebom. Večji del zvoka seveda uhaja neizkoriščeno, saj je naše uho deležno feoretično le enega žarka, obe ušesi dveh.
V dvoranah si akustiki prizadevajo ujeti dokaj več. Tistim žarkom namreč, ki šinejo ravno proti stropu, se želi zastaviti pot in jih poslati nazaj, ko se odbijejo od stropa; pa tudi tiste, ki trčijo ob stranske zidove. Če imajo te stene lastnost, da zavrnejo (»reflektira-jo«) prišedši žarek, namesto da bi ga vsrkale (absorbirale), jim pravimo, da so reflektne. Dokaj takšnih materialov že poznajo gradbeniki in z njimi preprečujejo vsrkavanje zvoka (starejše cerkve gotovo niso med takimi zgradbami); vendar se posebej naročajo in plačujejo. Število akustičnih dvoran narašča torej le ob izrecnih žrtvah.
Najznačajnejša je omenjena pridobitev za strop; saj se da pripraviti do tega, da strop odkloni žarke, ki trčijo ob re-flektno površino in jih pošlje ušesom. Le-ta bodo čutila ta dodatek v povečani intenzivnosti (jakosti) zvoka (gl. sl. 3).
Gorbačov na poti v demokracijo
(nadaljevanje s str. 2)
Sovjetski voditelj potrebuje dobro voljo demokratičnega sveta, ne kritike, če naj bo njegov klic po finančni podpori uspešen.
Brez izdatne podpore svobodnega sveta sovjetskega gospodarstva ni mogoče reševati in tega nihče bolje ne ve kot tovariš Mihail Sergejevič. Bati se je, da bi sirenski glasovi tega svojevoljnega svetovnega pacifista in reševalca človeškega rodu pred grozečo katastrofo atomske vojne premotil lahkoverne, svobodo in imetja site bankirje in finančnike po Evropi, Ameriki in Japonski, da bi finančno pripomogli spretnemu političnemu igralcu Mihajlu do uspeha, ki bi utegnil postati za nje in za človeštvo usodno. Kajti igralec dela poteze na svetovni šahovnici o tem, kateri politični sistem bo vladal na tej zemlji. Trenutno je v krizi.
2. Demokratizacija Sovjetske zveze.
Vsi obsežni načrti generalnega tajnika Sovjetske komunistične partije padejo v vodo, če se mu ne posreči zanje pridobiti sovjetkse kom. partije in njenega prijama vsega javnega življenja v ogromnem sovjetskem imperiju, centru in matici celotne komunistične zarote zoper svobodni svet. Po večletnih pripravah in proučevanju so Gorbačovi in njegovih najožjih sodelavcev načrti prišli konec lanskega leta do konkretnih odločitev, ki razkrivajo zamisel reorganizacije v vrhovih sovjetskega državnega političnega vodstva. Dosedanjo togo absolutistično in ekskluzivistično vlogo partije v vsem javnem življenju naj zavije v demokratično haljo nova politična ustanova — Kongres, ki ga celotno ljudstvo neposredno voli. Gotovo demokratičen ukrep. (dalje v petek)
L. P.
Letna Delničarska Seja
Slovenskega narodnega doma
6417 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
se bo vršila v nedeljo, 5. februarja 1989, ob 2. pop. v prizidku SND. Vsi delničarji in pooblaščeni predstavniki društev-laslnikov delnic vabljeni na to važno sejo.
Kdward Kenik, predsednik
Pri tem pa moramo upoštevati, da je ta dodani (stenski) žarek storil daljšo pot od vira do stropa in od stropa do glave, zato bo zakasnel za premočrtnim, včasih preveč, in bo deloval kot odmev. Iz tega izhaja pogostna pritožba iz zadnjih klopi, če je strop neprimerno visok, kot npr. pri koncertih v cerkvenih ladjah. Zato arhitekti akustičnih objektov velevajo, naj bi strop bil »pred očmi«. Hitrost zvoka je kakih 330 m v sekundi in je zamuda lahko zelo občutna oz. odmevna.
Vpliv razdalje
Drugo skrb s prenosom zvoka (npr. do snemalnega aparata) predstavlja oddaljenost. Jakost zvoka namreč upada s kvadratom razdalje med virom in uhom. Dvakrat bolj oddaljen vir se sliši štirikrat slabše, trikrat bolj oddaljeni devetkrat slabše itd. Ce je na primer magnetofon 40% dalj od basistov, kot od sopranistk, jih bo slišal dvakrat slabše in bo prepričan v »šibkost« basistov. To se dogaja, če je snemalo preblizu. In ker so telesa vmesnih pevcev absorbna, je gorje še večje. Zato se zadnje čase pevci razvrščajo rajši v krog, kot v »četo« (Tržaški oktet, Ljubljanski oktet, Fantje na vasi idr.). Snemalo bi tedaj najbolj uspevalo v sredi tega kroga.
Vpliv frekvence
Fiziki — in izkušnje — potrjujejo, da se nižji glasovi teže prebijajo do slušnih organov, ker se zvočni valovi širijo v odvisnosti od njihove frekvence (števila tresljajev v sekundi), ki je pri visokih tonih visoka, pri nizkih nizka. Ena sama oktava navzgor pomeni podvojitev frekvence! Nizki glasovi imajo torej manj dostopa pri enakem naporu. Posebno nizkih tonov oz. frekvenc uho sploh ne sprejema več. Tenorista slišimo v zboru, tudi če je samo eden (seve ne prav prijetno), dočim je en sam basist praktično neslišen. Nič čudnega, potemtakem, če njih pogo-stoma primanjkuje; težko je sploh določiti, koliko bi jih še naj bilo, za poravnavo in ravnovesje harmonije.
Torej - koledarji so zamenjani
(nadaljevanje s str. 2)

Slika 1
Slika 2
hodili, hodili, da, pešačili tudi po eno uro do svoje farne cerkve, če v podružni ni bilo svetega opravila. In s kakšno radostjo in svetostjo so šli na to svojo »božjo« pot prav na sveti večer, ko je bila po navadi vsa zasnežena. Vendar na letošnji sveti večer sem naše oddaljene pogrešal.
Videl in vesel Božič sem voščil: Langovim s sorodnikom Klemenom, ki je orglal in vodil petje, Puceve in Grilove iz New Jerseyja, pa ministranta Markota in Andreja, ki sta prišla prav tam iz sredine Long Islanda. Seveda udeležba na sveti večer pri polnočnici je bila veliko močnejša kot smo jo vajeni običajno ob nedeljah, vendar upadajoča v primerjavi svetovečerne udeležbe prejšnjih let. Razumljivo. Starejši, ki so imeli svoj krog dobrih prijateljev, nam umirajo. Ni jih več med nami. In tako tudi njihovi prijatelji ne prihajajo. Drugi dan, na nedeljski božični, je bila udeležba še manjša od svetovečerne.
Pa vendar naš župnik ima svoje poglede na vsako stvar, in tako sem v cerkvenem oznanilu za drugo januarsko nedeljo bral tole: »Najlepša hvala vsem, ki so pripomogli k lepemu praznovanju božičnih praznikov. Hvala ministrantom, pevcem in vsem, ki so okrasili cerkev za praznik Kristusovega rojstva, seveda vsem za udeležbo (posebno pri polnočnici) in za darežljivost. Božična nabirka ... znaša okoli $6000.«
In ta del zadnje nedelje, druge januarske, nam tudi veliko pove o življenju pri sv. Cirilu. Pove vam, da njujorski Slovenci nikakor še ne žele, da bi njihova srenjsko-farna cerkev čisto propadla. Če že ne prihajajo redno k nedeljskim mašam, jo skrbno podpirajo, pa jo vsako tretjo nedeljo, devetkrat na leto lepo posedejo, na cvetno in pa Vstajenjsko jo napolnijo, kot na aprilsko nedeljo po Veliki noči pridrve skupaj na naš farni dan, na ka-
Sklep
Vse kaže, da se vsem napakam oddajanja in sprejemanja zvoka ni moč izogniti, saj omenjene nevšečnosti delujejo združeno, seštevaje svoj pogubni učinek. Odlični posnetki so torej mojstrovine, ki se do-sezajo z izkušnjami. Vztrajanje na izboljšavah je nujnost, kakor na odru, tako tudi v avditoriju. Ker pa je teže ravnati z množico, ki naj bi ji bilo zadoščeno čimbolj, prehaja odgovornost v večji meri na pomične vzročnike, kar je spet odvisno od njih snovi in mase. Kompromis v žrtvah očevidno nudi zlato srednjo pot.
Maks Milanez
.'REFLECTED SOUND /
terega smo se že začeli pripravljati.
Letošnja novoletna nedelja je bila pri sv. Cirilu kar precej mrtva. Klemena Nanuta ni bilo več med nami, Ozana Stojanovič je imela neko težavo z nogo. Tako tudi nje ni bilo. Vendar petje brez orgel ni steklo kot bi bilo treba, a vendar :i9d own oxitA.K , prva slovenska maša pa le m
bila tiha. Za to livala zvestim: Korlu in Heleni Klesin, Bogdani Zimič in Cilki Petek, ki so zmerom na našem koru, ko si drugi oddiha jemljejo.
Tudi druga nedelja je bila pičla tako ob osmih, ki je bila obhajilna za člane društva Najsvetejšega Imena. Daroval jo je č.g. Alojz Jenko, ki tokrat ni imel govora na sestanku; nas je bilo premalo in smo imeli le lep prijateljski razgovor. Vendar predsednik Jože Simič je opravil potrebno predsedniško formalnost. Lepo je bilo, da se je zahvalil Ozani Stojanovič za njeno or-glanje in petje, ker brez nje bi bila maša tiha tako ob osmih kot ob desetih. Mnogi od naših tega ne znajo ceniti, mi, pičli stalni obiskovalci, pa smo ji srčno hvaležni! Ker z njeno žrtvijo je poplačan tudi naš vsakonedeljski napor, da pridemo k sv. Cirilu in da se nam farno življenje ne pretrga in da ne postane enomesečno.
Zadnja nedelja po pa spet lepa pri Sv. Cirilu, saj bodo med nami clevelandski Fantje na vasi. Peli nam bodo pri deseti maši na koru. Osebno bi bil vesel, če bi napravili še skok k bratom Srbom na 25. Cesti, ko bodo ti slavili ustanovitelja njihove narodne cerkve Sv. Sava. »Fantje« pa bodo 28. januarja dvakrat nastopili v Lincoln Centru ob priliki letnega slavja Slovanskega udruženja v New Yorku. Precej življenja se nam obeta, in nikar ga ne zamudimo! Predragoceno je za nas!
Tone Osovnik
souNb^j/j/pJ/j ^
Slika 3
MALI OGLASI
for rf;nt
4 rooms, up. St. Vitus area-Call 361-0566.
(5-8)
Help Wanted
Bartender needed. For more information, call 341-7540 of 341-6136.
(4-7)
Hiše barvamo zunaj in znotraj. Tapeciramo. (We wall' paper). Popravljamo in dela-mo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska if mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVNI* Pokličite 423-4444
(k)
Kanadska Domovina
OD ME VIS PRERIJE...
LETHBRIDGE,’Alta. '^Ker v L 1988 nismo med nami doživeli posebnih dogodkov, je staroletni obračun naše srenje enostaven. Kar se je zanimivega zgodilo med nami, sem
sproti poročal.
^ -ovu olid id Ip/i. .
Cas nekako noro beži m
i./fur; EM/n-v-fpC	„
seve se v njem vsi razhcno brz staramo, a no splošno se še kar dobro držimo, Kot vem, se nikomur med nami ne godi preslabo, pa saj nimamo prevelikih želja, razen ene in res pomembne: Zdravja nam daj, ljubi Bog! Vse ostalo si človek že nekako pribori.
Prijatelj Ivan Boh se po uspešni operaciji kar lepo popravlja, decembra sta ga in nas obiskala naša dobra znanca, Montančana gg. generalni vikar Jože Mavsar in dr. Vilko Jenko, upokojeni zdravnik iz Helene. Žal sta se radi večnih Časovnih stisk zadržala med nami le dva dni. V g. Mavsar-jevi župniji namreč grade novo cerkev, ki je že pod streho. Fa-rovž je že prej bil prestavljen nekaj blokov od cerkve, ki jo nameravajo 8. junija slovesno blagosloviti. Torej ima veliko dela, še več pa skrbi z gradnjo novega svetišča, poleg drugih cerkvenih dolžnosti. Da bi ga le Bog še dolgo ohranil pri dobrem zdravju! Sta nas res razveselila z obiskom, saj kot njiju tudi nas takole prijateljsko srečanje razvedri.
Iz naše srenje ni lani nihče odpotoval v onostranstvo, pač pa smo po Božiču dobili novo srenjčanko, Pahuljevtova Majda por. Lowings, je namreč povila zdravo punčko, ki jo bodo krstili na imeni Katr-ca-Justina. Menda tele dni dedek Ludvik kar bolj vzravna-no hodi in se babici Danici ve-sel obraz kar razkrehne, ko razširja to ponosno in veselo novico. Obe, mamica Majda 'n mala Katrca, sta zdravi. Kiima in očku in celi žlahti pa Seve naše dobre želje.
Lansko leto je bilo v svet 2el° razburkano s tisočimi za vnzljanimi sovraštvi in težava nh- Nam pa, zlasti tu na zahc u> je bilo kar prizanesljive imske olimpijske igre so bil čredno uspešna reklama, daj svet rpoznal zlasti zahodni d< anade z mnogimi bogastvi 1 j'h je Bog res radodarno na Su* Preko prerije, bujnih g02 °v in mogočnih gora, v zem J0 Pa poskril rudne in oljn j^aklade. In nam je vso to zem 0 Poklonil kot novo blage s ovljeno domovino.
Lanski Božič je bil po neka vetih spet bel, zasnežen. Mal v-udno se to sliši, vem, ker : enda Kanado svet predstav Ju kot zemljo snega, neznar F mraza, ki bi naj prijal I tjS i^om. Sneg nas res nava ri° obišče tam v novembri tr°tovo pa v decembru, le vc 0vi in znana odjuga sta nar a Pred prejšnjimi božičnin nevi zlizala do prahu. Lar
pa nas je bogato pobelilo, drevje je bilo vse praznične dni polno ivja in drevje bogato obloženo od vrha do tal z debelo odejo snega. Vetra niti en sam pih, vsa narava je bila kot v zimski pravljici, sonce je prižigalo bleščeče kristale in vsa narava je bila v res prazničnem razpoloženju. Čudovit Božič!
Ponovoletne dni nam je pa narava prinesla res eskimsko zimo. Darežljivo nebo nam je nasulo skoro 40 cm snega in nas prisililo v pridno odmeta-
TRDA
(To poročilo o stanju beati-fikacijskega postopka za F. Barago je bilo poslano g. Tonetu Zrncu, vicepostularju v Kanadi, od p. Bruna Korošaka iz Rima ter bilo objavljeno v januarski Božji besedi. Posredujemo ga našim bralcem in tistim kanadskim, ki morda Božje besede ne prejemajo.
Ur. A.D.)
Naj na kratko opišem trenutno stanje Baragovega apostolskega procesa za beatifikacijo.
Tebi, dragi Tone, sem že lani povedal, da sem na sveti kongregaciji za proglašenje svetnikov predložil več kot sto pisanih pričevanj o Baragovi svetosti. Od teh je 24 pričevanj takih oseb, ki so Baraga osebno poznali. Predložil sem tudi 62 izpovedi o izrednih usliša-njih na Baragovo priprošnjo. Pričevalci zatrjujejo, da so dobili ljubo zdravje v težkih, večkrat celo v neozdravljivih boleznih.
Sedaj pregledujem življenjepis b. služabnika in ga moram pripraviti za tisk. Z revizijo sem prišel do prvih let njegovega misijonarjenja v Ameriki: v Arbre Crocheu (danes Harbor Springs), na Mackinac Islandu in v okolici. Ko omenjam Baragov življenjepis, ki je v glavnem že dokončan, naj povem, da sem se lani v Hamiltonu, Ontario, seznanil s salezijancem g. Karlom Ceglarjem. On ima zares bogato knjižnico in arhiv o Baragu. Vesel sem bil, ker mi je obljubil vso pomoč pri dokumentaciji, ki jo pri preverjanju življenjepisa še potrebujem. G. Ceglar zasluži priznanje in pomoč zaradi dela, ki ga opravlja z zbiranjem dokumentov, knjig in listin.
Imam prošnjo. Morda bi kdo od bralcev Božje besede svetoval ali celo pridobil zdravnika specialista za rakove bolezni (onkologa), ki bi bil pripravljen pregledati in strokovno oceniti ozdravljenja na tem področju po Baragovi priprošnji, ozdravljenja, ki so se uresničila zadnjih pet ali deset let. Prosil sem v Rimu nekega teologa, specialista v tej zadevi, da bi on to opravil. Odgovoril mi je, naj sam izberem primer, ki se mi zdi najzgovornejši, in ga dam najprej v pre-
vanje le-tega. Sveti Trije kralji so nas pa hoteli zamrzniti, saj je mraz dosegel rekordnih — 38° pod ničlo Celzijeve lestvice. Sneg je, če se bo počasi tajal, milijonsko bogastvo za poljedelstvo, ker zemlja je utrpela nekajletne hude suše.
Pa smo, hvala Bogu, opremljeni za zimo in mraz, in že se ponuja sonce. In tega, sonca, čim manj skrbi in mernike dobrega zdravja, vam vsem želi
Pak
POTA
gled in presojo specialistu v medicini.
Poročila o uslišanih ozdravljenjih so pisana v različnih jezikih: angleščini, slovenščini, nemščini in španščini. Potrebujem torej pomoč. Vsaj en čudež bi bilo potrebno znanstveno obravnavati, preden začnem s tiskanjem življenjepisa. Ako tega ne bomo storili, se utegne zgoditi, da se bo beatifikacija vlekla v nedogled.
Nedvomno bo vas zanimala novica, da smo v zadnjem času odkrili dosedaj popolnoma neznane dokumente o Baragovih otroških in mladostnih letih. Tako je sedaj npr. znano, da je komaj devetletni Friderik moral zapustiti svoj dom v Trebnjem in oditi k stricu Ignaciju v Belnek pri Moravčah. Tu je začel z osnovno šolo pod vodstvom kaplana Jakoba Megušarja. Nato je nadaljeval osnovno šolo na Golem pri Igu in od tu vsako leto hodil na privatne izpite na državno osnovno šolo v Ljubljani.
Friderik je začel z gimnazijo v Ljubljani leta 1809. Stanoval je najprej pri stricu ali ujcu Bernardu Jenčiču. Jenčič pa se je moral prav kmalu izseliti, odšel je na Hrvaško, ker ni hotel dati prisego francoski vladi. Tako je bil mladi Friderik prisiljen poiskati stanovanje in hrano drugod. Dobil ju je pri ljubljanskem knjigarnarju Lichtu. Pri njem je stanoval do leta 1813, ko ga je sprejel na stanovanje in hrano prof. Jurij Dolinar in mu 1814 bil birmanski boter. Ko je gimnazijec Baraga končal sedmo gimnazijo, je odšel — spet pod silo razmer — na Dunaj. Tu je moral najprej končati osmo gimnazijo in tako dobil možnost, da se je vpisal na pravno fakulteto. Na Dunaju je delil stanovanje s slovenskima študentoma Kavškom in Lužarjem in se preživljal z delom koncipienta pri dunajskih advokatih.
Ob teh novih odkritjih naj povem še, da sem v arhivu nadškofijskega ordinariata v Ljubljani odkril rokopis prvega Baragovega življenjepisa. Napisal ga je v nemščini že pred letom 1854 bogoslovni profesor Leon Vončina. Znano je, da je dr. Vončina izdal Baragov življenjepis v slovenščini šele leta 1869.
V deželi milijonarjev
(nadaljevanje s str. 31
Stroj ko je poslal oba teren-ca k sosedu, kjer so imeli v bunkerju skrita živila. Prinesla sta hleb kruha, nekaj krompirjev, vrečico kaše in nekaj posušenega listja za čaj. Merlak je naročil gospodinji, naj vse skuha. Spet sem se vtaknil vmes in predlagal, da bi imeli za zajtrk samo kruh in čaj, ostalo pa za kosilo, da bo dalj trajalo. Videl sem, da so bili navajeni uničevati, ne pa varčevati.
Dopoldne sem preizkusil njih zaupanje: šel sem ven in hodil okoli hiše in hleva, da bi pregledal položaj. Odnekod se je pojavil terenec Mirko Fortuna, moj daljni sorodnik. Sledil mi je in rekel: »Nevarno, kaj? Vse naokrog poka!« Res je pokalo, pa to je bilo v daljavi. »Še nikoli nisem imel tako lepih počitnic; nič dela pa dosti jela,« sem rekel.
Ko je odšel, sem povedal gospodarju, da mislim popoldne pobegniti. Ko me bodo pogrešali, naj jim pove, da se bom maščeval za vsako krivico, ki bi jo naredili mojim domačim. Pozneje sem se spomnil, kako neumen sem bil. Dobri mož je bil pametnejši in ni hotel nič slišati, kar sem mu naročal. Vedel je, da bi ga partizani ustrelili, če bi bil vedel za moj načrt, pa bi jim ga ne bil izdal.
Kosilo sem spet jedel s slastjo, Maks pa niti k mizi ni prišel. Sedel je za mentrgo pri peči in ni dvignil glave. Ob steni na peči je spal Julkin brat Jože, na kraju peči pa njun svak Princ. Mislil sem si: če bo kaj nevarno za Jožeta, ga bo že Princ rešil. Nisem vedel, da so bili ravno zaradi partizanstva skregani.
Na klopi ob peči sta sloneli italijanska karabinka in dolga puška, na klopi ob steni, je pa ležala brzostrelka. Toda, ali je bila katera napolnjena? Na hlebu na mizi je ležal dolg krušni nož. Kako lahko bi ga bilo porabiti. Obžaloval sem, da nisem pretepač. Prepričan sem bil, da je Maks v največji nevarnosti in moram poskusiti vse, da ga rešim.
S kašljanjem sem ga opozoril, da me je pogledal. Z levico sem si zaslonil obraz, da bi me Stroj ko, sedeč na drugem oglu mize, ne videl. Z desnico sem mu pokazal na stensko uro in s prsti dal vedeti, da bi ob pol-dveh ušla.
Dvignil se je od mentrge in
sredi hiše sva se srečala. »Ali praviš, da bi ušla?« je rekel glasno, da sem se ustrašil; vse je izdano. Toda Strojko je spal z odprtimi očmi in ni nič slišal. Prikimal sem mu in mu še enkrat pokazal na uro, nato sva sedla nazaj na svoja mesta.
Ob poldveh sem šel ven in si še enkrat ogledal položaj. Zgoraj nad njivo je hodil po poti mlad stražar, 16-letni Krošljev Metod. Ko se je oddaljil za hribom, sem stekel na drugo stran v grapo in čakal na Maksa. Toda njega ni bilo tako dolgo, da sem se že bal, da so me pogrešali. Stekel sem navzgor po grapi in se vedno oziral nazaj, če Maks vendarle prihaja. Vse zastonj! Moj načrt se je ponesrečil. Maksa je bratova smrt tako pretresla, da ni bil sposoben za nobeno dejanje. Nazaj ne smem več, torej naprej! Čez hrib in sem pritekel ves zasopljen — ravno v roke nemškega stražarja pred šolo na Trati.
Takoj me je povabil v hišo in prinesel na mizo navrhan krožnik »Eintopfgerichta« (enolončne mešanice krompirja in zelenjave). Ni mi dišalo; sedaj je že čas, da se živci spro-ste. Peljal me je na žandarme-rijo v Gorenjo vas in povedal, kaj je z menoj. Tam je bil za poveljnika koroški Slovenec, ki me je vprašal, če imam kako delo zagotovljeno kje na Gorenjskem. Zlagal sem se mu, da imam že dogovor z Mlekarno v Loki. »Dobro! Pojdi sedaj spat h kakim znancem, zjutraj pa v Loko!«
V trenutku je vstopil neki orožnik, ki je bil do pred pet tedni v službi v Žireh dve leti in pol in me je dobro poznal. »Oho, to je pa eden izmed banditov, ki so bili aretirani za talce,« je rekel. »Morate takoj poklicati Gestapo iz Loke, da pridejo ponj in ga odpeljejo v Nemčijo!« Korošec se ni dal zmešati. »Zakaj bi ga pošiljali v Nemčijo, če ima delo tu?« je vprašal. In njegova je obveljala.
Skozi okno sem zagledal najstarejšega brata, ki je podil s kolesom proti Loki. Rad bi bil skočil za njim, pa je bilo prenevarno; ko sem povedal poveljniku, kaj sem videl, je bil pa brat že za ovinkom. Hitel je na Koroško, kjer je imel že zagotovljeno delo in gori povedal, da so mene partizani ubili.
___________________ Pozneje sem zvedel, da so se
partizani po mojem begu pre-Dobro veš, dragi Tone, da	maknili v Volče nad Poljanai.
se nisem nikoli vsiljivo obračal	Zvečer so ukazali Jožetu, Jul-
k drugim za pomoč. Sedaj ču-	kinemu bratu, naj sezuje svoje
tim, da mi življenjske moči pe-	nove gojzerje. Vedel je, kaj to
šajo. Zdi se mi pametno, da to	pomeni: likvidacija! Zbežal je,
ljudem o sebi povem. Potreb-	pa so ga streli podrli, potem pa
no se mi tudi zdi, da povem,	z bajoneti umorili. Tako je
kje sta pomoč in sodelovanje	juika v manj kot 24 urah izgu-
nujna: pri pravilni predstavitvi	bila brata in svaka; mož je si-
čudežev z zdravstvenega pod- cer 0stal živ, toda v partizan-ročja na Baragovo priprošnjo. s^jh rokah.
Prisrčno vas pozdravljam in Te dogodke sem natančneje v novem letu vsem želim božjo opisai v odgovor na trditve ne-pomoč na Baragovo priproš- kega Blažiča, ki je trdil, da so
nj°-	slovenski duhovniki hujskali
Bruno Korošak, ofm	(dalje na str. 6)
KOLEDAR
društvenih prireditev
Amerika in Amerikanci
Rev. J.M. Trunk
Zalokar Joseph, Rev., se je rodil v Gorjah na Gorenjskem pred kakimi 60 leti. Študiral je v Kranju in v Ljubljani, kjer je bil dne 10. avgusta 1879 posvečen v mašnika. Služboval je v Planini (1. 1880), v Hrenovicah (do 1. 1884) in v Cirknici.
Začetkom I. 1889 je odpotoval v Ameriko ter dospel v New York dne 12. februarja 1889. S priporočilom škofa v Št. Pavlu se je podal v Marquette k škofu Vrtinu. Nekaj časa je bil tu za župnika v Hancocku, nakar ga je škof na prošnjo Slovencev poslal v Red Jacket ali Calumet, Mich.
Najprej je stanoval pri cerkvi presv. Srca in imel ob gotovi uri službo božjo za Slovence. Nato je kupil stavbeni prostor, ustanovil lastno župnijo in sezidal cerkev sv. Jožefa, ki ji je škof Vrtin dne 19. septembra 1889 položil temeljni kamen in jo dne 9. novembra i. 1. blagoslovil.
Rev. Zalokar je zgradil še župnišče in cerkvi preskrbel tri zvonove, ki jih je škof I. Mrak dne 18. novembra 1891 blago-
V deželi milijonarjev
(nadaljevanje s str. 5) ljudi na odpor proti Osvobodilni fronti. Pri nas ni bilo nobenega duhovnika, odkar so Nemci pregnali g. župnika v Srbijo, g. kaplan je pa že prej zbežal. Do odpora je prišlo šele, ko so partizani umorili nekaj nedolžnih ljudi.
Za prve je komunistična propaganda znala prepričati prebivalce, da je partizanska »Matilda« (justica) pravična, in da kaznuje samo tiste, ki sodelujejo z okupatorjem. Ko so pa 19. maja 1943 zvečer razmesarili Polonkarjevo družino v Račevi (staro mater, njeno hčerko in dva njena otroka), so pa mnogi spregledali in zločin obsojali. Do odpora je prišlo tako spontano, kakor udarec po lastnem licu, če ti piči komar. Ni časa pomisliti, da bo zabolelo. io- j
Tiste, ki OČithjC) izdajo domobrancem, beguncem in vsem nasprotnikom komunizma, bi pa rad vprašal, kaj bi storili, če bi dobili zaupno obvestilo, da namerava priti zvečer vaš ničvredni brat, umorit vas in vašo družino in se polastit vašega premoženja? Ali bi šli k osovraženemu sosedu, ki edini ima orožje in ga prosili, da bi vam ga v sili posodil? Ali bi se pa dali brez odpora pobiti?
Tistim, ki pravijo, da bi se že moralo vse to pozabiti, pa rečem: odpustiti je mausersko, pozabiti nemogoče! Pozabljeno bo sicer, ko bomo pomrli vsi, ki smo doživeli revolucijo. Zanimivo je, da največ spominov pišejo sedaj tisti, ki so kot člani komunistične tajne policije sodelovali pri najhujših zločinih.
(nadaljevanje prihodnji torek)
slovil. J_ 1892 se je podal v Pennsvlvanijo, da ustanovi župnijo v Pittsburghu; odločil se je pa za kraj Bridgeville, kjer je ha lepem griču postavil cerkev .'sv. Barbare z župniščem. Tp je umrl dne 18. januarja 1912 in počiva na pokopališču, ki ga je kupil iz lastnega.
Zalokar je bil v življenju skromen, navdušen za vse dobro in goreč v ljubezni do svojega naroda-trpina. Vsako leto je obiskaval naselbine, da nudi rojakom priliko za sv. zakra: mente. Ni se bal ne dolgih potov, ne dela, niti zabavljanj propalic. Za svoj narod je žrtvoval vse. Plača je bila le na papirju; dalje časa je stanoval v zakristiji; ker ni imel za po-strežnico, je zahajal na hrano z delavci, trpin med trpini!
Zavrl Alojzij je izmed prvih naseljencev v Forest Cityu, Pa.
Zavrl Josip, njegov nečak, amerikanski vojak, je bil na Filipinih blizu ognjenika Taal, ki je pri silovitem izbruhu dne 30. januarja 1911 pokončal nad 2000 ljudi. On in nekaj tovarišev je bilo rešenih le tako, da jih je plinov pritisk vrgel v bližnje jezero.
Zevnik Vinko je upravnik dnevnika »Glas Naroda« v New Yorku.
Zupan Ciril, Rev,, O.S.B.,
rojen dne 17. aprila 1862 pri Oreharju v Srakoljah, župnija Predoslje, je po posredovanju mons. Tomo Zupana in opata Ločnikarja dospel v Ameriko 1. 1881, vstopil v benediktinski samostan sv. Ivana, Minn., ter bil dne 24. oktobra 1886 posvečen v mašnika.
Nekaj let je obiskaval Slovence v Minnesoti in prišel večkrat tudi v Colorado. Ker je v zadnjo državo prihajalo vedno več Slovencev, ga je opat Ločnikar poslal majnika 1. 1894 za stalno v Pueblo, Col., kjer je kot pomožni duhovnik na nemški župniji Marije Pomagaj obiskaval razne slovanske naselbine. Slovenci in Hrvatje so izkupili pri cerkvi 1. 1900 Nemce in 1. 1910 severne Slovane ter ustanovili svojo župnijo, na kateri deluje še zdaj jako uspešno.
Zupan Peter, Rev,, O.S.B., brat o. Cirila, je dospel v Ameriko 1. 1899, študiral v zavodu St. Vincent, Pa., ter bil 1. 1909 posvečen v mašnika. Zdaj je nastavljen v kraju Vandergrift, Pa.
Iz iste Oreharjeve družine sta še sestri Zupan Cirila, O.S.B., in Zupan Ludmila, O.S.B., ki kot benediktinki poučujeta v župnijski šoli v Pueblu, Col.
Zupan Ivan je urednik tednika »Narodni Vestnik« v Duluthu, Minn.
Žagar Anthony, Rev., je bil posvečen v mašnika od škofa Vrtina v Marquettu, Mich., meseca julija 1895. Od 18. av
gusta 1896 do 5. februarja 1897 je bil pomočnik v stolnici sv. Petra v Marquettu, potem pa župnik v kraju Garden, Mich. Umrl je v Marquettu, Mich., dne 9. januarja 1901.
Žužek John, Rev., se je rodil dne 31. decembra 1837 v Laščah. Kot tretjeletnik ljubljanskega semenišča je šel z misijonarjem Pircem meseca maja 1864 v Ameriko, kjer ga je škof Grace v Št. Pavlu, Minn., dne 1. novembra 1864 posvetil v mašnika. Ker je bil škof zadržan, je imel Žužek že drugi dan opravilo, torej novo mašo na vernih duš dan!
S Pircem, Plutom in Tomazinom je izprva deloval med Indijanci rodu Otchipwe, po prestani hudi bolezni pa kakih osemnajst let v Št. Petru, Nicollet Co., in do svoje onemoglosti na župniji Caledonia, Minn.
Marca 1901 seje vrnil k svojemu bratu, duhovnemu svetniku S. Žužku v Vodice, kjer je dne 8. januarja 1908 umrl ter bil v rojstni župniji pokopan v materin grob, kakor je sam želel. Žužek je bil blaga duša in povsod jako priljubljen, kakor pričajo razni spominki, med katerimi se nahajajo tudi oni škofov Cotterja iz Winone, Svebacha in Trobca.
(Rev. J.L. Zaplotnik)
S tem zaključujemo objavljanje daljših odlomkov iz izredno pomembne zgodovinske knjige, ki jo je bil izda! že I. 1912 č.g. Jurij Trunk. Nobena knjiga o prisotnosti in delovanju Slovencev in Slovenk v Ameriki v vseh 76 letih po 1912 g. Trunkovi ne približuje. Če pomislimo, koliko so Slovenci v Ameriki storili že v prvih desetletjih njihove obstoja v Združenih državah, nam mora biti žal, daje bilo še toliko več v tričetrtstolelnem obdobju do danes te zgodovine izgubljenega oz. pozabljenega. Knjige in krajše publikacije, ki so se s to zgodovino ukvarjale večinoma iz nestrokovnega, hagiografskega amaterstva, niti približno niso zadostovale. Če to razumemo, lahko bolj primerno cenimo, kakšno uslugo je č.g. Trunk storil za Slovence in Slovenke v Ameriki, koliko tudi za bodoče zgodovinarje in druge raziskovalce.
Dr. Rudolph M. Susel
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1) jen v Laškem, Slovenija, od koder je prišel v Ameriko 1. 1949, zadnjih 24 let živeč na Chardonu, mož Betsy, oče Lidije, Bobby Jean, Karen, Bojana, Janeza in Rusty-ja (že pok.). Pogreb bo danes, 24. januarja, iz pogrebnega zavoda Burr na pokopališče v Montville, O.
JANUAR
28.	— Slovenska pristava priredi »Pristavsko noč« v SND na St. Clairju. Igrajo Veseli Slovenci.
29.	— Slov. šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi kosilo v šolski kafeteriji. Serviranje od
11.30	do 1. pop.
FEBRUAR
4. — Dramatsko društvo Lilija priredi pustno zabavo z večerjo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 7h zv. Igrajo Veseli Slovenci.
4.	— Društvo Modern Crusaders št. 45 ADZ priredi večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd. Igra Jeff Pecon orkester.
5.	— Letna delničarska seja
Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. s prične ob 2. pop.
7. — V avditoriju pri Sv. Vidu
bodo »koline« (tudi riževe). Prebitek je namenjen mesečniku Ave Maria.
12.	— Misijonska Znamkar-
ska Akcija priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1. pop.
26. — Slov. šola pri Sv. Vidu postreže s kosilom v farni dvorani. Serviranje od 11.30 do
1.30	pop.
MAREC
5. — DNU pri Sv. Vidu
priredi »Pancake & Sausage« zajtrk v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 8.30 zj. do 1. pop.
APRIL
1. — Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj pomladanski dru-
žabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
I.	— Pevski zbor Glasbena Matica prired koncert v SND na St. Clair Ave.
23. — St. Clairski upokojenci prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do 3. pop. Zabava do 5. pop.
JUNIJ
17. in 18. — Tabor DSPB
Cleveland poda spominsko proslavo za pobite Slov. domobrance in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave.
25. — Piknik ohijske KSKJ
federacije na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, O. Igrajo »Button Box Players«.
JULIJ
30.	— Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester.
SEPTEMBER
9. — Fantje na vasi prirede
koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
OKTOBER
21. — Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
NOVEMBER
II.	— Belokranjski klub prireja martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Tone Klepec orkester.
Grdina—Cosic Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore BIvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 86 let
Josefs Hair Design
Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538
Imenik slovenskih društev	_	.	.	„ ■
Slovene Organization Roster
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
American Slovenian Catholic Union
Društvo SV. VIDA št. 25
Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-žnar; preds.: Joseph Baškovič: pod-preds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin Orehek, 18144 Lake Shore Blvd., tel. 481-1481; blag.: John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Stan Martinčič; vratar: Frank Zupančič. Vodja atletike in biiadinskih aktivnosti: Joseph Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 10:15 dopoldne pod cerkvijo sv. Vida. Mesečni asesment se Prične pobirati pred sejo in tudi 25. januarja in 25. julija od 6. do 7. ure zvečer v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. V slučaju bolezni naj se bolnik javi tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
Društvo SV. JOŽEFA št. 169
Duhovni vodja: Rev. John Kumse Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E.
1 59 St., Cleveland, OH 441 10, tel. 541-7243
Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243
Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Charles Eržen
Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129
Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma
Vratar: John Jackson Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki
Por. v angleščini: Helena Nemec
Por. v slovenščini: Josephine Ka-stigar
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zvečer v Sloven skem domu na Holmes Ave ’
Društvo sprejema člane od rojstva do 70 let za zavarovalnino od 52.000 naprej
Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344
Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan
Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube
Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler
Vratar: Antonia Šega
Seje se vrše na drugo nedeljo v meseyu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem na.odnem domu, 6417 St. Clair Ave, Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji.
KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva.
Slovenska Ženska Zveza
Slovenian Women’s Union
Društvo SV. LOVRENCA št. 63
Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-bol; preds.: Joseph L. Fortuna; podpreds.: Isabelle Godec; taj.: Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, tel. 524-5201; zapis.: Mary Ann Stay; blag. James T. Weir; 1 5052 Rochelle Dr., Maple Hts., OH 44137; nadzorniki: Anthony B. Lausche, Olga Sray, Vir ginia Fortuna; zastopnika za SND na E. 80. St.: Joseph Fortuna, Ralph Godec; zastopnika za SND na Maple Hts.: Joseph Fortuna in Ralph Godec: zastopnika za atletiko in »boo-šfer« Klub: Joseph Fortuna m ftaiph Godec. Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in dr F. Jelercic.
Seje so na 25.-ega v mesecu v Slov. nar. domu na E. 80 St. ob
7.30	zv. Novi člani sprejeti od rojstva do 60. leta starosti. Bolniški asesment je 65 centov na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan 5 dni ali več. Rojaki v Nevburgu, pristopite v društvo sv. Lovrenca!
Društvo SV. ANE št. 150 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebel; preds.: Angela Winter; pod-Preds.: Helen Krofi; taj.: Josephine Winter, 3555 E. 80. St.; blag.: Lau-ra Berdyck. Nadzornice: Anna Win-ter- Theresa Zupančič, Helen Krofi; 2aPis.: Katherine Zabak; zastopnica za SND na E. 80.: Laura Berdyck; zastopnica za SND na Maple Hts.: e|en Krofi; zastopnici za Federaci-Angela Winter in Josephine mter. Zdravniki: Vsi slovenski in hižinski. Seje so vsaka prva sreda mesecu ob 2.30 popoldne v šolski vorani šole pri Sv. Lovrencu.
društvo SV. MARIJE MAGDALENE št. 162
duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-nar< preds.: Frances Nemanich; b°dpreds.: Anna Zakrajšek; taj.: P rv Ann Mott, 760 E. 212 St.f uclid, OH, tel. 531-4556; blag.:
vak'V ®rebek; zapis.: Frances No-a ■ nadzornice: Frances Macerol, r°fepbine Gorencic in Mary Palčič; c deljica; Rosalia Palčič; zastopni-^ Za Ohio KSKJ Federacijo: Anna raišek, Frances Novak, Frances arhanich; zdravniki: vsi slovenski
zdravniki.
rtl^e*e se vršijo vsako prvo sredo v SohSeCU' 1-30 pop. v društveni 1 avditorija pri Sv. Vidu.
i
Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172
Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar .
Preds.: Ludmila Glavan ^■.god.pieds.: Frank Kuhel
Tajnica: Draga Gostič 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119,
tei. 531-5678
Blagajnik: Joseph Melaher
Zapisnikarica: Tanja Gostič
Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml.
Vratar: Štefan Marolt
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 13307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje asesmenta pol ure preje.
Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255
Spiritual Adviser:	Rev. John
Kumse
President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Womens & Youth Activities: Maureen Furlich
Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264.
Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area.
Društvo KRISTUSA KRALJA št. 226
Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306
Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944 0020
Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172
Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Ivan Cugelj, Anthony Rigler
Duhovni vodja: Rev. John Kumše Predsednica: Marie Gombach Podpreds.: Dannielle Susel Taj.-blag.: Rosemary Susel, 9965 Knoliwood Dr., Mentor, OH 44060 Zapisnikarica:	Ann Stefančič,
900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635 Nadzornica: Helen Suhy Sunshine Comm.: Faye Moro, Joyce Le Nassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-arms: Aiice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mosecu ob 1. pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer v'sledečih mesecih: januar, marec, maj, junij, september, november in december
PODRUŽNICA sl. 14 Duhovni vodja: Rev. Francis Sterk Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Vera Bajec Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Marilyn Fitzhum, Antoinette Zabukovec, Diane Varney Poročevalka: Alice Kuhar Sunshine Ladies: Irene Collins, Frances Eržen, Rose Rodgers Zastopnici za Klub društev: Martha Koren, Mary Jane Stanič, Ruth Kurilec.
Seje vsak prvi torek ob 7.30 zv. v SDD na Recher Avenue
PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik
Seje se, vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5:30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje.
Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini!
PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja:	Rev. Anthony
Rebol
Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič
Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio.
BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secretaiy: Diane Bencin Treasurer:	Irene S Jagodnik,
6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secv : Ann Winter Auditors: Mary Jo Rom, Mary Miller
Sentinel: Dorothy Ann Winter
Reporter: Vera Šebenik Historian: Josephine Smith Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library; 681 E. 222 St. Guests welcome.
Ameriška Dobrodelna Zveza
American Mutual Life Association
Društvo SV. ANE št. 4 Predsednica (začasna); Ann Zak Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Oražem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 441 23 tel. 486-2735
Blagajničarka: Josephine Ambro-sic
Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Marie Oražem
Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki.
Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5
Predsednik: Frank Stefe; podpreds.:	John Nestor; taj.-blag.:
Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DOS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ.
Društvo SLOVENSKI DOM št. 6
President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124
Treasurer: Virginia Kotnik Rec Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec
Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech
Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-biagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Slavko Gabrič, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu pri- . znani zdravnik v Ohiu
Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop.. na domu tajnika.
Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.; Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha. 18975 Viilaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis : Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Fena. Pauline Skrabec. Joseph Skrabec Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v. Slovenskem domu na Holmes Ave.
Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amlgom Podpreds.: Stanley G. Ziherl Tajnica: Pat Amigoni, 21051 Arbor Ave., Euclid, OH 44123, tel. 531 8468
Blagajnik: Robert Menart Zapisnikarica: Mary Ziherl Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Andrew Champa
Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni
Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v glavnem uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. dopoldne.
RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, O. 44092 tel. 944-7965
Zapisnikarica: Gina llacqua Nadzorniki: Louis Sile, John Cen-do, Gina llacqpa
Seje v 1988 bodo ob 2. pop. 20. marca, 1 7. julija, 16. oktobra in 18. decembra na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowick, O., 44094.
Zastopniki: Klub društev —- John Cendol; Slov. nar. dom — John Cendol, SDD, Recher Ave. — Louis Sile, Gina llacqua; Slov. dom za ostarele — Louis Sile, Carole Czeck.
(Dalje na str. 8)

Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
(Nadaljevanje s str. 7)
Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefio Koncilja; pod-preds.: Tina ColHns; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephante Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Milile Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu pb 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave.
Društvo KRALJICA MIRU št. 24
Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob
1.30	pop. v SND na E. 80 St.
Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Steple, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki 1. torek v mesecih feb., apr., jun., sept. in nov. ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida.
Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38
President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Jane Royce, Rosemary Kozar Fraternal Affairs Representative: Joanne Fordyce
Medical Examiner: Any physician recommended by AMLA Board Meetings:	Third Tuesday in
January, April, June, and November (additional meetings as scheduled!
Oltarna društva Altar Societies
OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida
Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec.
Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete
Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Društvo Najsv. Imena Holy Name Society
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar
Tajnik: Joe Hočevar, 1172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši.
Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish
Spiritual Director: Rev. John Kumse
President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184
Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga
Program Chairman: Frank Zernic
Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic
Catholic Order of Foresters
BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Chief Ranger:	Rudolph A.
Massera
Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech
Past Chief Ranger: John J. Hočevar
Recording Secretary: Alphonse A. Germ
Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031
Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig
Visitor of Sick: Joseph C. Saver
Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440
Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m.
ST. MARY’S COURT No. 1640
Spiritual Director: Rev. John M. Kumse
Chief Ranger: Alan Spilar ViceChief Ranger: Hank Skarbez Past Chief Ranger: Hank Skarbez Rec. Secy.: Joe Sterle Fin. Secy.: John Spilar, 715 E. 159 St., Cleveland, O., Tel. 681-2119
Treasurer: Vickie Skarbez Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerry White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spilar, Tel. 951-9775
Meetings are held every third Sunday in the St. Mary Study Club Room.
Slovenski narodni domovi
Slovenian National Homes
ELDERA I ION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice Pres.: Helen Urbas 2nd Vice Pres.: William Snyder Fin. Secretary-Treasurer:	Rudy
Pivik, 15570 Humphrey Rd., Mid-dleburgh Hts., OH 44130 Corresponding Secy.: Rose Mary Toth
Recording Secy.: Helen Konkoy Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, John Jackson
Historian: Ella Samanich (Ch.l, John Habat, Asst.
Legal Counsel: Charles Ipavec
SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 Sl. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Secy.-Treas.: John N. Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Ainlilinu C'oinmillee:
Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Commillee:
Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Tnnko, Stanley Frank Ways and Means Couimillee:
Jean Križman, Marceline Mausser Alternate Directors: Anthony J Tomse, Frank Stefe
Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m.
Office hours: 1 1 a m to 3 p.m Tel 361-51 15
SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave.
President: Ed Kocin Vice President: Jim Krann Treasurer: Ray Sterle Rec. Secretary: Jennie Tuma, 29437 Vinewood Dr., Wickliffe, OH 44092
Fin Secy.: Frank Ferra Auditors: John Jackson, Mary Podlogar. Chuck Femec
House Comm.: John Jackson, Chuck Femec, Jack Videtič, Joe Krann; Alternate: Dennis Austin Federation Reps.: Dan Pavšek. John Jackson, Chuck Femec; Alter nates: Bob Ryan, Jim Krann Other Directors: John Habat, Leroy Koeth
1st Alternate: Gus Petelinkar 2nd Alternate: Frank Podlogar Meetings for Directors are every fourth Monday of the month, at 7:30 p.m.
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road
President: Steve Shimits Vice President: Anthony Sturm Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Secy.: John Vicic Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Site, Catherine Vicic, John Mauric, Emma Grk, Al Meglich, Joe Frollo, Ernest Tibjash, Frank Smerke, Paul Šibenik, Stanley Grk
Alternates: Frank Slejko, Frank Zgorrfc
Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m., or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH
Joseph Petrie: President Frank Cesen: Vice President William Kovach: Secretary William Frank: Treasurer Rosemary Toth: Rec. Secretary Dorothy Kapel: Ch., Audit Comm. Josephine Trunk: Auditor, Membership Comm., Sunshine Max Kobal: Auditor, House Comm Ed Koren: Ch., House Comm. Mary Ster: House, Memb. Comms Ed Marrncic:	House, Memb
Comms
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikarica: Nancy Kadar Finančna tajnica: Pauline Slepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer.
SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888
Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikar: Joseph Habjan Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan, William Ponikvai Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anton Kaplan, Joseph Glivar, Eu gene Vercek, Emma Urbančič
Seje vsak četrti torek v mesecu ob
7.30	zv., v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O., tel. 662-9731
Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Zakel|
Nadzorni odbor: France Sega, Tomaž Slak, Lojze Bajc Odborniki: Anton Meglič, Jože Dovjak, Franc Kamin, Anica Kurbus, Viktor Tominec, Ferdo Sečnik, Janez Košir, Jože Cerar. Pavel Lavriša, Janez Semen in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo.
Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slov. pisarna in knjižnica. Tel. št.: 881-9617
SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann
I.	podpreds.: Frank Lovšin
II.	podpreds.: Lojze Mohar Tajnica: Mojca Slak, 5404 Sta-
nard Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-1725
Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vid Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič; Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek
Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi Društvu upokojencev Slov. pristave Pensioner’s Club of Slov. Pristava Predsednik: Max Jeric Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel. 531-8982
Blagajnik: Jože Dovjak Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor: Franček Goren-šek, Frank Kastigar, Vinko Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar
S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary
President: Betty La Macchia Vice President: Wilma Tibjash Rec. Secy.: Rosemary Toth Financial Secy.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247
Auditors: Dorothy Gorjup, Sophie Matuch, Eleanor Zevnik
Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr. Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months at alternate Slovenian homes, at 1 o’clock, the months of March, June, September and December.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV — ST. CLAIR OKROŽJE Predsednica: Antoinette Krajc
I.	podpreds.: Irene Toth
II.	podpreds.: Angela Bolha Tajnik-blagajnik: Stanley Frank,
5919 Prosser Ave., Cleveland, O., 44103, tel. 391-9761 Zapisnikarica: Anna Mack Nadzorni odbor: Jewel Karpinski, Frances Kotnik, Mary Turk
Planning Coordinator:	Edward
Karnak
Sestanki se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob 1.30 pop. v prizidku Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
SLOVENE PENSIONERS CLUB of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice Pres.: John Kausek 2nd Vice Pres.: Rose Lewis Rec. Secy.: Helen Levstick Fin. Secy.: Eleanor Pavey, 1126 E. 174 St., Cleveland, OH 44119' tel. 531-4445 Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec, Caroline Lokar, Josephine Trunk Tour Guide: Rose Lewis Meetings:	1st	Wed. of every
month, beginning at 1 p.m. at the Slovenian Society Home, Rechef Avenue
CLUB OF RETIRED SLOVENES OF HOLMES AVENUE
Hon. Pres.: Gus Petelinkar President: John Habat Vice Pres.: Frank Zgonc Rec. Secy.: Jennie Tuma Fin. Secy.: Louise Fujda Auditors:	Caroline StefanciC'
Lena Pavšek, Ed Fujda Federation Representatives: G0S and Mary Petelinkar, Frank and Ma® Fabec; Henry and Emily Kersmani alternate: Mažie Princ
Šgt.'-^f;arrhs:‘Č!eči1ia Rozman Sufishine Chairlady: Jenh'6 Schultz, 19501 Pasnow Ave., & did, OH 44119, tel. 481-0339 Meetings every 2nd Wednesday of the month at 1 p.m. at the SloV® nian Home on Holmes Avenue
" AH je tudi Vaše društvo zastopano v našem Imeniku društev!
AMERIŠKA DOMOVINA druži Slovence po vsem svetu!