Poštnina plačana v gotovini« Štev. 17. Mesečna priloga „N0VE D0M0LJUB01/E PODOBE". V Liublianl, dne 29. aprila 1925.
Leto I.
NOVI
Jzliaja vsako uedo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — V ins"ratnem delu vrik* drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Špiki in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Novega Domoljubaa, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvu »Noveg» Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica".—
Dr. Kulovec:
Bajka o 18 ffiCfrntoem proračunu.
Spimstrj i* torcsniee.
Ne pečam se rad s tem, da bi odgovarjal na napade nasprotnih listov na našo stranko ali na posamezne osebe. Nekatere laži si j a včasih vendar iako debele, obenem pa tudi preraCunjene na ljudske nagone, da človek ne more in ne sme preko njih, ampak mora stvar vendar pokazati tako. kakršna dejansko je.
< Naši > prijatelji« v SKS so v volivnem lioju trosili tako neosnovane trditve gleue proračuna, ki ga je sestavljala Davidovičeva vlada, da bi bil pravi »{rull, .:e bi mi na vse le neresnice še dalje .nolcaii. V volivni borbi in v svojem časopisju so *ia'no govoričili, češ, da je Davi< ovičevaf vlada ;a proračunsko leto 1925-Jo .pripravila proračun v znesku 18 milijard dinarjev.« Če se ne motim, je g. poslanec Pucelj napisal ali nekje i/iavil, da se je sam osebno zglasil v proračunskem oddelku finančnega ministrstva in se sam o tem prepričal, da je znašal proračun Davidovičeve vlade .iad 18 mi-Ijard dinarjev. Verniki SKS so jjv . da morali tudi verjeti, da je hotela Osimiončcva ,vlad,i vpeljati strahovite nove davke, ki bi morali naše ljudstvo spraviti na beraško palico. V zadnji številki »Kmetijskega lista« se ta neresnica z vso trdovratnostjo ponavlja. Začasa volivne borbe sem tudi na več shodil .slišal opazke pristašev ŠKS, ki so izzvenele v tem smislu, kakor trdi in piSe zadnji »Kmetijski list^.
Na preračunane in zavestne neresnice je pač težko mirno odgovarjati. Potrudil se 1' bom, da bom stvar pokazal popolnoma kvarno.-Volivci naj pa po,tem presodijo po Rvoji pameti politične metode SKS.
Kako sc dela državni proračun. Menim, da je g. Puclju pač jasno in |nano, kako se sestavlja in sprejema dr-Knvni proračun. Znano inu je tudi, kdaj mo-|,(,mo šele kako vlado delati odgovorno za Proračun. Žal moramo zaradi klevet, ki jih
razširjajo časopisje, oficielni zastopniki in agitatorji SKS, razložiti na tem mestu naj-onorartejše ;n nejer.ostavnejše 3tvari.
Sako se sestavlja državni proračun? V posameznih ministrstvih v Belgradu se stekajo od posameznih uradov in oblastnih uprav cele države zahteve glede izdatkov, ki jih stavijo posamezni uracii :n pokrajinske uprave v okviru posameznih ministrstev na vlado za bodoče proračunsko eto. Naravno je, da posamezni uradi ln posamezne oblastne uprave zahtevajo za lastne potrebe kar največ kreditov. / ministrstvih pregl-Jap :°.e te zahteve in sestavijo potem proračune -. t dotičn j ministrstvo. Naravno je, da sfeu.ia vsako ministrstvo kar najbolj zadostiti potrebam svojega resorta in podrejenih uradov in zato zahteva velike vsote. To se goid v vseh državah celega sveta, posebno še tam, kjer nimajo ustaljenih proračunov.
Posamezna ministrstva pošljejo nato svoje proračune na finančno ministrstvo, kjer se začne državni proračun šele izdela-vati. Proračuni poedinih ministrstev in in skupna vsota njihovih zahtev — to gospod Pucelj prav dobro ve — v tem stanju šc niso državni proračun, za katerega je odgovorna katerakoli vlada. V finančnem ministrstvu obdelujejo in predelujejo proračune poedinih ministrstev, črtajo in zmanjšujejo, v kakem slučaju tudi povišujejo p^>-edine postavek ministrstev. Pri to m <lelu je za finančno miiiistrstvo' merilo, da skuša proračune ]žofcdinili ministrstev spraviti v sklad z državni imdohdki. Proračun, kakor ga izdelajo glede izdatkov in kritja izdatkov v finančnem ministrstvu, tudi še ni koncili proračun, za.katerega bi nosila odgovornost katerakoli vlada.
Načrt proračuna, kakor popravljen izide iz finančnega ministrstva, mora končno obravnavati in odobriti vlada na sejali ministrskega sveta. Vlada ga lahko sprejme v oni obliki, kakor ga je predložilo finančno ministrstvo, lahko ga pa tudi zmanjša ali poveča. Kadar je ministrski svet sprejel proračun, določil višino izdatkov in višino dohodkov, moremo in smemo šele reči, da je to proračun, za katerega prevzema vlada odgovornost in ga hoče tu-
di v skupščini zastopati. Končno odločitev: o proračunu pa ima skupščina, ki ga lahko sprejme v oni obliki, kakor ga je vlada predložila ali pa tudi znatno spremeni. Če pristane vlada na proračun, kakor ga je sprejela večina, prevzema zanj tudi vso odgovornost. Če se ne sklada s proračunom, sprejetim od večine skupščine, mora tudi prevzeti nase posledice in oditi. Tako se godi s proračunom v vseh parlamentarnih ilržavah.
Kaj je s proračunom Davidovičeve vlade?
Kaj je torej s proračunom Davidovičeve vlade? Ena prvih nalog, ki si jo je stavila Davidovičeva vlada, je bila tudi ta, da izdela proračun. S svojim delom je prišla tako daleč, da je bil v finančnem ministrstvu zbrano že vse gradivo in da se je tam niki posameznih ministrstev branili proračun za .eto 1925-26. Seveda so tam zastop-začel redigirati (urejevati) državni proračune svojih ministrstev. Finančni minister je pa seveda neusmiljeno str igel in črtal zahteve posameznih ministrov. G. Pucelj se je najbrže zglasil v finančnem ministrstvu in tam izvedel od uradnikov finančnega ministrstva, da znašajo zahteve vseh ministr-
MILO „GAZ£LA" ODTEHTA
PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI
vse manjvredne, ceneJSe Izc elke. DOBITE QA V VS*KI TRGOVINI.
stev ia pokrajinskih uprav ono visoko vsoto, kakor so jo oznanjevali po shodih in posvojili časopisih gospodje samostojni kmet-je.
Za vsote, ki so jih zahtevala posamezna ministrstva, ne nosi Davidovičeva vlada prav nobene odgovornosti, ker to ni bil proračun- za kakršnega edino bi bila vlada odgovorna. Mi moramo celo to izdati, da- finančno ministrstvo ni utegnilo niti pre-kontrolirati proračunov vseh ministrstev. Poprej se je posrečilo intrigam nasprotnikov te vlade, da je morala oditi.
Proračun I)a vid o vire ve vlade ni bil torej liti v finančnem ministrstvu dogotov-ljen in ga torej niti bilo ni. Odkor torej gospodje samostojni vedo. da je hotela David orireva vlada priti s tako in tako visokim preračunom pred skupščino in s takimi in takimi novimi davki! Proračun iti prišel nikdar »iti pred ministrski svet, ki naj bi o njjem sklepal in sprejel končno ureditev gle4e višine izdatkov in dohodkov. Kako torej zopet vedo, gospodje samostojni, kakšne svote bi znašal proračun Davidovičeve vlade?
Davki za Slovenijo bi se znižali.
Dejstvo je, — to izve lahko tudi g. Pucelj in pa njegovi tovariši pri uradnikih finančnega ministrstva, zlasti pa pri bivšem ministru dr. Spahi — da preračun Davidovičeve vlade ne bi znašal nad 11 milijard dinarjev, nego bi bil pod 11 milijardami. Za kiitje izdatkov, ki bi iili predvideval proračun Davidovičeve vlade, ne bi vpeljali za naše kraje prav nobenega novega davka. Davidovičeva vlada bi etlo nekatere davke, n. pr. osebno dohodnino, prav znatno zni-že.Ia. Davidovieevi vladi tudi ne bi bilo treba vpeljava:i nobenih novih davkov za kritje vojega proračuna že zaradi tega ne, ker je imela dovolj velike rezerve v zaostalih dr v kili po Vojvodini, Srbiji in drugih južnih krajih, ki -o sedali v stotine iu stotine milijo* v. Pripravila je vse predpriprave za piv .e.Ktev davčne administracije. Ta reorganizacija bi nudila dovolj garancije da bi se davki povsod enako plačevali in iz-tirjevali, da ue bi doživljali te žalostne zgodbe, da pri nas plačujemo 100% več, kakor je v proračunu predvideno, v drugih krajih pa, — kaj bi imena navajali — pa zaostajajo celo pod v proračunu predvideno vsoto. Ljuc.je, ki so bili skoro dve leti v vladi, in ni.-o mogli urediti vprašanja davčne administracije in zenačenje davkov, posebno ne vprašanja krutega davka osebne dohodnine, ti ljudje nimajo prav nobene pravice, da bi komurkoli kaj očitali. Priznati bi morali celemu svetu prav ponižno in skesano: Zgrešili smo . Mi pa ugotavljamo, da je dr. Spaho na našo zahtevo že sprejel sklep, da se eksistenčni minimnm, to je vsota, ki je pri osebni dohodnini neobdavčena. dvigne vsaj na 60.000 kron. Finančni minister dr. Spaho je tudi čisto odkrito povsod priznal, da je Slovenija mnogo previsoko obdavčena, je tudi pripravil vse potrebno, da se t« popravi. Mnogo teh stvari je bilo talcih, da bj se moglo izpeljati samo potom sklepov narodne skupščine in potom finančnega zakona, ki ga sprejme obenem s proračunom narodna skupščina. Med temi je tudi osebna dohodnina. Ni naša krivda, če Davidovieevi vladi niso nustili ■V
□L7ICHI
d Polovična vožnja za glavno skupsči-no Zadružne zveze v Ljubljani, ki bo dne 7 maja ob 10 dopoldne v Akademskem domu poleg hotela Union, je dovoljena za vse udeležence in velja za tri dni, to je od 6. maja do vključno 8. maja. Udeleženci kupijo na vstopnih postajah cele enosmerne karte, ki jih žigosa z vlažnim postajnim dnevnim žigom na obratni strani in ki veljajo v Zvezi s potrdilom o udeležbi na občnem zboru tudi za povratek. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala 7. maja dopoldne v Akademskem domu.
d Nove davke, za katere sta glasovala Žerjav in Pivko, zagovarja in odobruje dr. Zerjavova ^Domovina.. Slovenci, le pridno naročajte in berite »Domovino« ter same sebe bijte po obrazu!
d Ljubljanski škof in brezverska »Domovina«. Žerjavova brezverska Domovina, ki uči, da je Marija naslednica poganske prešustnice boginje Here, uči ljubljanskega škofa — krščanstva. Ljubljanska škofija ima pri Gornjem gradu obširne gozdove in pašnike. Dohodki teh posestev gredo za škofijsko gimnazijo v Št. Vidu in v dobrodelne namene. Škof sam, ki je znan po tem, da vse razda, kar ima, v dobrodelnost, od posestev nič nima. Po prevratu so vsi jugoslovanski škofje izrekli svojo pripravljenost, da se del posestev razdeli med ljudstvo. Toda vse se mora urediti postavno, pravično in s privoljenjem cerkvene oblasti. Agrarne reforme pa država še do danes ni izpeljala, zato škof seveda še nadalje upravlja to posestvo in je v svoji vesti dolžan, da čuva nad njim kot vsak oskrbnik. Zalo je tudi izdal okrožnico tamošnjim paš-niškim zadrugam, kjer jim natančno razlaga njihove pravice. Kdor pa se pregreši s tatvino nad cerkvenim premoženjem, ta zapade cerkveni kazni. To je za vsakega kristjana jasno kot beli dan. Če naj kdo poskusi bilko pohoditi na posestvu kakšnega liberalnega mogotca, ki zapravlja svoje dohodke pri šampanjcu in v družbi žensk, ta bo romal neizprosno v ječo brez kakih opominov. Ljubljanski škof pa uprav zato, ker je krščanski, najprvo prizadete pouči, kaj je prav in kaj ni prav. — Ker je Domovina naenkrat dobila tak srd na veleposestva, ki naj se po njenem mnenju takoj razdele, je jasno, da bo v prihodnjih številkah začela zahtevati, da se razdele obširna veleposestva liberalnega veleposestnika Dolenca, ki ima celo kokrsko in jezersko dolino, vele-
delati, ampak so razgnali narodno skupščino.
Po tem, kar smo povedali, je pač za vsakega jasno, kaj je z onimi 18 milijardami, s katerimi šarijo gospodje samostojni po deželi. To je čisto navadna laž, to je čisto navadno pretvarjanje dejstev, to je čisto navadno zapeljevanje ljudstva. Ta način političnega boja prav radi prepustimo vernikom SKS, saj vemo, da ne morejo in nočejo drugače delati.
posestva grofov Auerspergov in Windisch-gratzov, na katerih se maste liberalni agitatorji, potem erarična veleposestva na Jelovici, potem Trboveljska premogokopna družba in nato ogromna posestva Turn-Taxisa, katera so po prizadevanju liberalcev zopet prešla v roke nemškega velepod-jetnika, pri čemer so liberalne kase zaslužile 30 milijonov dinarjev za svobodomiselno časopisje.
d Birme v mesecu majniku se bodo vr šile v naslednjih župnijah:
Sv. Lenart v petek, L majnika.
Škofja Loka v nedeljo, 3. majnika.
Poljane v ponedeljek, 4. majnika.
Javorje v torek, 5. majnika.
Trata v sredo, 6. majnika.
Lučine v četrtek, 7. majnika.
Stara Oseliea v petek, 8. majnika.
Nova Oseliea v soboto, 9. majnika.
Žiri v nedeljo, 10. majnika.
Leskovica v ponedeljek, 1L majnika.
Zalilog v četrtek, 14. majnika.
Sorica v soboto, 16. majnika.
Železniki v nedeljo, 17. majnika.
Dražgoše v ponedeljek, 18. majnika.
Bukovšica v torek, 19. majnika.
d Dohodnina z vedno hujšo silo pritiska na delovno ljudstvo v Sloveniji. Nalogi so tako visoki, da ljudje obupujejo in ne vedo, kje vzeti denar. Kdor ne plača, se mu zarubi in niti plačevanje na obroke se rado ne dovoljuje. Delavci tudi dobivajo še obvestila, da se jim bo utrga , nlo 2 odstotka od plače. Grozote Žerjavov ga in Pucljevega centralizma ne poznajo meja. Davidovič-Koroščeva vlada je imela v načrtu omejiti dohodninski davek, sedaj pa se ni prav nič znižal, pač pa še dodal novi 2-odstotni davek na zaslužek.
d Hrvatov pojde letos o Binkoštili v Rim 5000 v 6 posebnih vlakih. Hrvatje bodo ob tej priliki podarili sv. Očetu dragocen kelih.
d Katoliški Slovenci v Ameriki bodo v kratkem začeli izdajati svoj dnevnik. Nabrali so že za to potrebno glavnico 5000 dolarjev in sedaj skušajo dobiti dovolj naročnikov. Za požrtvovalnost naših katoliških rojakov v Ameriki je to najlepše izpričevalo.
d Trg Tržič je po svojem občinskem zastopu vložil prošnjo na vlado, da se proglasi za mesto. Obenem prosi za priklopi-tev znatnih delov sosednih občin, s čemer bi več tovarn spadalo pod tržiško občino. Na ta način bi se davčna moč kmetskih občin znatno zmanjšala v korist Tržiču, s čemer kmetske občine umevno ne bodo zadovoljne.
d Sveto pismo je knjiga, ki naj bi so skupno čitala v vsaki slovenski hiši. I'rvl
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevine ta moške obleka A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg
jvezek (spisi vseh štirih evangelistov ter Apostolska dela) je izšel ter se dobi po vseh krščanskih knjigarnah. Člani in članice orlovskih odsekov ter orliških krožkov dobijo v Društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom) 10 odstotkov ceneje kot po drugih knjigarnah.
d Opozarjamo na agitacijo takozvanih adventistov posebno v kočevskem okraju. Vi I v en tisti so posebna verska ločina, ki oznanja, da se bliža sodni dan in še celo množico drugih pretiranih in zmešanih naukov, ki so oblečeni v zelo pobožno obliko.
d Slovenski rudarji v Brnny le3 Mineš' smo ustanovili 7. decembra 1924 Društvo slovenskih rudarjev. Uprizorili smo že dve igri. Imamo pevski zbor, nimamo pa slovenskih pesmaric. Zato prosimo drage rojake za pesmarice, kakršnekoli so. Tudi iger nam manjka. Dobrodošle so vsake igre In knjige. Denarnega premoženja nimamo, da bi knjige plačali, zato trkamo na bratovih a srca Slovencev in Slovenk, da nam pošljejo knjig. Naslov: Alojzij Grčar, Brnay los Mineš, Rue de Lorraine No. 19. Cite 10. (Pas de Calais), France.
d Zagrebški natakarji zahtevajo, da se splošno vpelje napitnina v znesku 10 odstotkov od skupička pri vsakem gostu. Kdor bo zajedel in zapil recimo 30 Din, bo moral plačati 33 Din. Natakarji grozijo s Štrajkom, če se jim ne ustreže.
d Obsojen župan. V sredo, 15. aprila, ,e bil obsojen novi samostojni župan veli-, ke šentjernejske občine od okrožnega sodišča v Novem mestu, ker so je na Sušniko-vem shodu tako izpozabil, da je našemu poslancu očital, da laže. Sicer Pucelj naše ljudi za vsako besedico toži — včasih so tako delali tožljivi otroci v šoli —, vendar so se naši poslanci varovali zapeljane nasprotnike spravljati v stroške. Kmetski poslanec pač težko napravi stroške kmetu, če je (udi nasproten. Toda nekateri so v svoji zlohotnosti začeli verovati razne laži liberalnega časopisja in, če bi se naši ne branili, gre laž liberalnega lista dalje. Zato je 1 roba včasih koga prijeti za ušesa. Ne radi njega, ampak radi drugih, da ne bi bili zapeljavani.
d Vojni plen na Vrhniki. Nekateri or-itinaši na Vrhniki so zahrbtno izza neke stojnice napadli iz telovadnice vračajoče se Orle. Hoj se je končal z begom napadalcev, četudi so klicali svoje tovariše na pomoč. Vojni plen — suknjo nekega učiteljiščnika • se je oddal na orožniški postaji.
d Otrok pod brzovlakom. Te dni se je pripetil v goriški okolici pretresljiv slučaj. Sredi železniškega tira je sedel dveletni deček Anton Pavlin in še igral. Tedaj je pridrdral tržaški brzovlak. Otrokova mati, ki je delala v bližini, je zavpila in pohitela, da reši dete, a brzovlak jo je prehitel in šel preko otroka. Vsi so odrevenell. Toda ko je brzovlak odhitel — so opazili otroka na istem mestu, kako joče. Brzovlak je dečka samo neznatno ranil na glavi in hrbtu.
d Trije častniki ustreljeni. Zagrebške Novosti« poročajo iz Novega Sada: V nedelj« okoli poldvanajstih dopoldne se je dogodil v petrovaradinski trdnjavi težak zločin. V trdnjavskem prostoru so se pripravljali "a neko sokolsko slavnoet, katere sta se ho-
tela udeležiti s svojima soprogama tudi častnika Milan Pavic in Dušan Kokotovič. Komaj pa. sta prestopila vljod v trdnjavo, jima je začel slediti na straži stoječi vojak. Poročniku Kokotovicu se je vojak zdel sumljiv in je prijel za revolver. Preden pa je revolver izvlekel iz torbice, je vojak že ustrelil in porotnik se je zgrudil mrtev na tla. Tudi poročnika Paviča, ki je hitel svojemu tovarišu na pomoč, je vojak ustrelil. Streljanje je slišal slučajno ruski civilno oblečeni polkovnik Susepneki, ki se je bližal mestu nesreče z biciklom. Vojak je z enim strelom pogodil tudi njega. Preiskava je dognala, da je streljal neki Arnavt, ki je moral za kazen služiti poldrugo leto naknadno kot vojaški begunec. Zločinec pa je pravočasno pobegnil.
d Namesto z denarjem sta plačala z življenjem. Na progi Mostar—Gruž sta se dva potnika skrila na streho, da bi se zastonj peljala. Blizu Gabele je železen most, ki je na vrhu zvezan s križasto streho. Potnika nevarnosti nista opazila in ju je železno ogrodje popolnoma zmrcvarilo.
d Smrtna nesreča slovenskega delavca na Francoskem. V noči od 21. na 22. aprila je v šahtu Valdama pri Merlebahu zašel na nepojasnjen način delavec Kla-sten Dominik, star 39 let, doma iz Trbovelj, pod dvigalo ki ga je takoj do smrti pritisnilo. Vsi smo še oplašeni od grozne katastrofe v Merlebahu, tako da vsakikrat, ko se podamo z dvigalom v jamo, s strahom pričakujemo, ali bomo dospeli srečno še na dan ali ne.	I. Š.
d Predrzen vioin je bil izvršen v Zagorju v trgovini Rudolfa Aličana. Vlomilci so odnesli veliko blaga.
d Truplo pred 14 dnevi v Ljubljanico padlega hlapca Mihaela Debernardija na Vrhniki so našli te dni v Grubarjevem kanalu pri zatvornicali.
d Mali lord, roman, angleško napisala F. II. Burnett, poslovenil K. Pribil. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 24, v platno Din 36.
VOJAŠKE ZADEVE.
Vojaški živinski list. Posestniki, ki so zavezani dati vojaški oblasti svojo živino (konje itd.) na razpolago, prejmejo od komande vojnega okrožja takozvani »vojaški živinski liste. To listino je treba dobro spraviti in jo ob vsaki prodaji dotične živali izročiti kupcu. Prodajo je treba vedno javiti županstvu. Istotako mora kupec vedno zahtevati od prodajalca vojaški živinski list in se mora z njim zglasiti pri svojem županstvu, kjer prijavi kupljeno žival.
Vprašanje: Rojen sem 1. 1905. Imam očeta in štiri brate, ki so vsi služili pri vojakih, in sicer oče kot čmovojnik v vojski, bratje pa aktivno, in sicer prvi štiri leta, drugi tri leta, tretji 2 leti in četrti 9 mesecev v vojski in v Jugoslaviji polni rok. Ali imam pri teh okoliščinah pravico do skrajšanega roka? — J. V. R.
Odgovor. Ce je poleg četrtega brata tudi tretji služil aktivno in ne kot črnovoj-nik, imate pravico do skrajšanega roka po pravilu, da tretji služi skrajšan rok, ako sta dva družinska člana pred njim po vrsti služila polni rok.
Vprašanje. Ali bi bila uspešna prošnja za skrajšan rok za fanta, ki je bil vpoklican 4. marca t. 1. Njegov starejši brat je
Vsaka perica rabi samo
Ziaforog
milo
Vsaka perica rabi samo
Zlatorog
milo
«tn= 'M
^V.rfci-*'' ji .ti* d. ;«< rt: '' r i v*. P**- V t T- y- —' "' ' ' '
r	IV
•i skrj;s; *■<?•» i
O rf ~ ETe-iij T "i.Z,v- .i." -'i t:
- --e- ; -T-.	'-.i- • -
• i
^ >r . r-r-.- -
bo • . i:
bit -i.-č.-in
\ pn-stije. *' -t:-:-	*r. r-E
r • ;>-. - a ni ••:'.	.
i;-*- -r? Raj bi w	-i-
>t -te k : *--.- - -

<t»trte u sr <•?<:-i i. p«: *•

\	F -n
-k m	' »">:- je »-a
: !> i Kar* .-i
4 .--j.
(.T0t£a)») za oprostitev vojaške službe. K. L 0»lrfcv*r Pr.jša;-? z« : or^ifte^ ' L-i..-	tre - vižtv". • -r "ma ra .»:• .,»
'»	»ar.: pravico Vy v: ~titi. ai-:
-•> j. »liri za : 2.JC- -iS".; r«cop. I »peli pi - 'o p: :	v	■*.... • a-
tv.TU A<wišra	"Hrta, ki naj -
i Vir.;. = ; p^noeu	:-.r-s-o-r
f-' - *t?" -iuiiti — rajšaa ? ■•.
k. pri-uj*. Rojen m I. ]&05_ -edin: -'n Ln p -. -•.nii, da*, ka pUčujem S l' -.	56 staro- raater i
31	Ali iicao travicj »Io emu -
rtih e? — J. V. E.
•>i*ov«w.	pra-.iec •!,.■ .,p;vtit-
• o. -•. / piačrr.tJ 20 Dia i. amp^o j
S	- - ; , ;	"r-V
^ Ka^aaj ie je v zadsjeas iam nabrala 1 t. - e. ciina. >i«i i»d«;	■ {,;
p-.ijk.-o«* pri;« ua vr»t»>. Zato pro-:mo •>:-
Muha mu ne da kruha
• i. beti	'.ijfe • S'A4 PANJ.
Hirti t LjiUi>e u Lhi
-.?iSEGA POMOcNKA , »»jtia. • k i- -	DEKLICO. M «.
t^t-i lrvjsra	»-i	j
-J :	M iiiro Čnijtrvtvc, H«T. 7775.
Prro-. rslae
Pfaff-šivalne stroje in Puch vozna kolesa
cobtte s-ino pri
Ign.Vok, Ljnbljana-Novomesto
POLlTlCrH • 2RPISKI
jl_as.___
T Vtffd'-. -»iS^iii - ,
: r.i

p Pn*	v ;.■ azsi .i
-e i. p 'J" • • - •• -I ».-i f. l-ič . ' 'Zi: . : i ■ t- či ! «r;aiač
-	Z1^" : ■	■ ;: !-r	T^-
■J-r-c. ;	• • j!oveB?.<:': t
Hoi ^'J-rv. T^ -epe MdK 7 IIt'tffin fi1 as tr-j-»_ sU i - sazak	Pivko. •
-*«	£»', r «.»". . rr«A1 '1:
-	: ."h i. e-:.; •... .Jav^i t »i? ti dHawfceta n--Iciti. |H»«iv»jjtev isv^iiiivketi i^^kj.
».Krtkih ia -J	v4 doitaik darkot pri
kafijaa. BnhnftMiki davek r« t« ue bo zaim:. -S- ■ i- . - -■ ■ i* •iaije. — T... rt- aadčiosf -•' trudi, pa Le Tii /jtrjav'„« :a 'n p;-.
terav,- & plečih	-.j ž«-.
, «entrali2iikt	Ijod-tva.
p Pa I b-;* -o »a ra-iikž.': in čv.vci in ka? storli? »ve davke sc ■ji. dl dvajtcji-inaiB; preko ene hl-Y-h*-s-: 'iiriirje-. -o Eapravfli ; izrednih
— - v-.ikdo ve. Kdo ne f*:ir-ni, kako «o «e 'irti Kberaki ndi t-ranž od •aff-.^t -jneim- ii> prep^hibov«-. 4* atrjt-■ . . pr-vM bc-.ido'. i>-K.. ro5č»r .i vladi, ki niti tii	iti i-Lia na krmi hi. <ii nK
ne »t :.' V .^lazujte naš«? 'J. c • M: - ; zalivih Ji. oa j^e mi-■ isti ;i;i ua sejanje. Zn~raj velja o njih: '.•I: a up ;tr"> 9.
f.- fciJijani prt>rar«i,a. pravi Knit-tijski list, da i.; prtpretii. ko je pomagal ':: ' c L»a.;.i..v;.v-.o \ič.j(... je padla, prede : jo megla rešiti '^'iatvo strašno	•} ■h -i-ilne. Ml .:nK. da je bil
Kmet5>.-:; >■ pri :metanju* Davi<k»iceve vlade maii p- ki traven iaja. iaoar 9'^r-' 1-" sDk) zato reki;, -ia je m-m>i počakal . -ia je prišlo i-:- ptica vla-■ie. . \ateri » L-i'i štirje sk-venski mini-stri. i pomag-jinje rs likal-.-n: in žerja-...	.-m so g-jspedt. I*udju sko-
Uk'j dop^le kot to. ia je pMiagai do
!iJP.
te-
Ra-u-
ieti im

: f	ie tedjso aoiij«
i ne vede-, ka; bi storil:, 'ia h; a«; ,*ej<? in	popravili c^rt»mn>
!:ti?ne kozle, ki jih je streha! >tjepa.
tllivn: nesien pr: '"m jim je r*š:t; t.rt® * '-arik- in zn^t iti ^ r«bznai.«r. V !>-.; - - >i; v Zagrebu zboro-.i Vater--r " -klfuiii res- ! ud jo :r . :ej v a pr;« .iar.'ž,k>. d; nimajo ir. ■>-,'• -. • t. ez 7 V'--k.'.. da ra it.. - cr^di^.e r^raniib razir*-- - .)
Z« r<-itev Hailic-f. Vfe£ rt..-•. po:.* .« pre / •• pr.i \r«ti za vrE. da ^ reš!'-	zaprt: • oditelji,
t.;- -• p^ ». pooHijo to željo in zar. . -z® 1 v -' - • <irie. V pni vrst za *.-. rajo. mh RadBt, čt pride na prt--* — jv*<-fr> fljNUSlilve ali v thbji ofeaodbe j -t«:-!P	~ ine — za vc-ln.. izgin.ti iz ■
c- •	' ran'-" -o belgrajsk; j- • •
rek) prit - r lioti Radita gmotno pc-ma.-. ti. V®r«c.t» je, de bo Ra«ii' lel na te pog
p H*')i<-ev <|«bo.iai do® j® zope* z*, e izhij- "i Republiko, •vi »e je »veti'.-- v e'c.vi jiste. ' gd me»i staro šaro.
Pri pr*-d-<rdai^kib volitvah N «j je zmagal general Htndenberv z m• no ve«'-i.'K-. '»e^ers' Hbi'>n. ure j* ia^r!i"n r,is- in r«> nje^-e z volitev p«; v-ein -vetu vzi- i zelo kri ter im®; ne a- prijetn. . p»*ledič.
Redni občm zbor ^ri^JTZ,
vrii •> -.-iz.-, p.-jjionij iv; 11. na« 1925 .h 3 pepcMs« i	- imt^c^ t
ia i_ii:r»tw 2. p-:trksic ri<-.	»j
i« !<tc tšii-t 3 ■>,-; •.«»	i ia ^iii-rr i
* st ^i-sK'.-	VAČELST' 0
POSESTVO PRODAM ! < rs.
tr». -jI I r\ c i <i	Pc-čii»iii J.-x Jcrc*
PrmiaAar. miar. Uia^t pn
2 VAJENCA k ipr t —ki i® s t« \(kl
■uarrtrc. — «T MFRCJAN, v Do*. Ht- 15.
Zoper slabo prebavo,
ht««co it ctUi>eie»t uroč^-tc HOČEVARJEVO . AROMATiC.NO ž£LEZJ»A TO TINKTURO pe 39 Dis »ttk_«aica: — kcviit^ iiivsj< r_»
?•• prit. od J >t«k!csk dabi	w.r: .i
i ivik* Itivurii HOČEVARJA. VRHNIKA.
2 vajenca ^
Tn*.ralietične
ivrj: p.-; ..-t- jeai
;e ia kovaiko obrt - i
,.„„, rbc, po dot^-.»rc - DAN MEDEN. R.^JV pn UibK^i _T^f
Mlad trgovec
Kdor bi rad lepo obleko
»;	i; >; nitoi-	č-^.
^	karšarta tejrMe.
2 pe.-.iaeao j^: U«. haiirti. ktrpi. C3- ^-'--i. irrt-1 KČJ „ Uraoc« nim. ^ -	k»»«s:i* i'- crf II Da aiat-.
j	'	"	:iK;:-.' .-. r .
fe.;'".::.	r-"-
»IVANKI« f. m l GORIČAR
UtTBUANA, Sv. P«r« c«ia tur.
ki»r K -.«-»-« « ka/ Luni:« t
.pc-maganju- sv samvštojneo poo.Mii o« ta, -ia š., slovensko ljuikt.o oškodovali. Potvreden Žerjavovih hlapcev! — Ko še sajsc.stopei; .ranijo, računajo seveda M ibedar;]«;., Citateijev ; Kmetijskega lista . ii jim prikrivajo, da dela preračun narodu ekupšo-ina. ne pe ministri. Posamezni E-iništri pač predloie skupšo-ini svoje zahteve, a o uooeLom nalih Štirih ministrom ne morete reči. oa je predlc-žii pro W-bi oškodoval, če bi bil ve® sc.re-jet, CAieini smeta. Nekateri narečni k: Kmetijskega lista bodo seveda verjeli, če iim »nv^ojm generali magari natrobijo,'da je tu ai vv..jn] minister Hsdžič s svojim -a-
m Jemalec. z'neum-EC«tjo Je bi! od neJrdaj bc-j naibuKL
iih rab« «. i k c i poso®c 5« io 7%m Dia r:
vks-iic-. z* itkikrat tclikc vredne pcmtvo. ^ii p-l	LikiOC. -es<	porok«,
F*.	Ii Uihi<t dr-aiihciki
J-t dikitU ki Ukoj rirpcU^i i žct-cr vi:tc = -1 »«<K dc trfoTiac — Poo-j<ib< i po<•'-'■ >N Dc3ota:bi< pci >Mlad tr<ov«c 2793
Najcenejši nakup
modrec««, Ittnifc vtolko«, cH-vanov, titan \.tT T,a> upctaokifc
udtllo,. Pro^jj,	tcco. »irik in
b.i£c ia henie« po najiuink ctoar. —
S« pnporoia Rudolf Sever,
H»»crt*Ua talofa tap«ta>tkik tad«ik»v. Mabijaaa, Goapotrtlska c«*U 6.
o?-^m-
nRznnniin
_Jfe_^
n Kmetska zveza za ljubljansko okolico ima svoj občni zbor v sredo dne 6. maja 1925 ob 8. uri zjutraj v Ljubljani, Ko-menskega ulica 10, Rokodelski dom. Vse podružnice naj gotovo pošljejo zastopnike, trkov, predsednik.
n Metlika. V nedeljo 3. maja po rani sv. maši se vrši v Domu občni zbor Okrajne Kmetske zveze z običajnim dnevnim ledom.
n Na Vačah bo v nedeljo dne 3. maja ob pol treh popoldne orlovska akademija.
11 Jezica. V soboto zvečer ob 8. uri se vrši v Društvenem doniu zopet zanimivo skioptično predavanje, ki ga priredi naše Slov. kršč. izobraževalno društvo. Vsi vabljeni.
n llorovnica. V nedeljo, dne 3. maja ob 3. popoldne priredi borovniški orlovski odsek v dru-Iveni dvorani veseloigro enodejanko »Vse naše< j:i trodejanko »Fernando, strah Avsturije«. Cene prostorom so običajne.
n št. Jernej na Dolenjskem. Orlovski odsek v St. Jerneju priredi v nedeljo dne 3. maja po li-I.inijali v društveni dvorani telovadno akademijo z hvalim sporedom. Prijatelji orlovske misli vljudno vabljeni. — Odbor.
n Ježica. V nedeljo 3. maja ob 8. zvečer priredi črnuški tamburaški zbor v društvenem domu na Jezici koncert. Vstopnina običajna. Vsi vljudno vabljeni!
n Sreča te išče, nm ti je dan, našel jo boš, čo ni»i zaspan^ Tako je pel naš veliki pesnik Slovencem svojega časa, velja pa tudi še za vse Slovence n:-ih dni. — Kdaj pa je človek najbolj srečen? fce ima svojo hišico. To pa vsak lahko dobi, ako kupi loterijsko srečko Ljudskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano. — Glavni doliitek je lepo zidana hiša v modernem slogu čez 40 ni1 zazidane ploskve, obstoječa iz 2 sob, kuhinje, shrambe in veže v nepo-s ^ dni bližini kolodvora v Št. Vid-Vižmarje, torej tik Ljubljane. Drugi dobitki so: konj z vozičkom, lopa dobra molzna krava, spalna oprava, šivalni si roj, kolo, prašič itd. Skupno je 1348 dobitkov v vrednosti skoraj pol milijona kron. — Poverjeniki dobijo provizijo. Kdor proda 25 srečk, dobi 2 za-sionj, kdor jih proda 00, dobi štiri, in kdor jih pioda 100, dobi 10 sreč kot nagrado. — Žrebanje se vrši dne 25. junija 1925. — Srečke razpošilja Loterijski odsek Ljudskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano.
n Naša kri se bo ponavljala v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo 17. maja ob 7. zvečer v Ljudskem domu po znižanih ceriah.
d Blagoslovitev gasilskega doma na Viru pri Domžalah. V nedeljo dne 10. maja se bo vršila na Viru velika gasilska slavnost. Ob 9. dopoldne bo sv. maša v
župni cerkvi v Dobu. Po sv. maši sprevod na Vir, kjer se bo slovesno blagoslovil novi gasil, dom in gasilno orodje. Pri prireditvi sodeluje znana domžalska godba pod vodstvom g. Vinka Riedla. Odbor prosto-v< i ;ra gasilnega društva na Viru vljudno vabi k obilni udeležbi.
APNO
se bo zopet dobivalo od srede maja meseca naprej
ml Alojziju Vodniku
P; < aprenici v Kamnigorici pri Dravlfah. — Vpraša se tudi v Ljubljani, pri glavnem kolodvoru v pisar-mjtamnoseka VODNIKA. _2747
Medno najnovejše
volneno blago za ženske obleke in bluze A & E. SKABERNE LJubljana, Mastni te* 10.
m--w-w
POSVETU
m__m
Krvavi dogodki v Bolgariji.
Žrtve atentata ua sofijsko stolao cerkev. Pri napadu na katedralo v Sofiji je bilo po dosedanjih ugotovitvah ubitih 140 oseb, med katerimi je 14 generalov, 9 polkovnikov, 5 podpolkovnikov, 4 majorji, 4 stotniki, 2 poročnika, 3 podčastniki, 3 poslanci, 3 inženerji, 2 časnikarja in več višjih uradnikov. Zelo veliko število je bilo ranjenih, med katerimi se mnogi bore s smrtjo.
Vojaška strahovlada v Bolgariji. Preki sod, ki ga je vlada po atentatu proglasila, deluje s polno paro. Na tisoče zemljorad-nikov in komunistov so vtaknili v ječe, mnogo stotin so jih kar brez sodbe postre-lili. Vojaška sodišča sodijo noč in dan. Skoro vse voditelje zemljoradnikov in komunistov, ki so jih prijeli, so obsodili na smrt in jih takoj ustrelili. Mnogi med njimi so padli v boju s policijo in vojaštvom. Zlasti dva bivša oficirja, Jankov in Min-kov, sta se do zadnjega borila. Ta dva dol-že, da sta napravila peklenski stroj, ki je s strašnim učinkom eksplodiral v katedrali. Ko je policija zvedela za bivališče Jankova, je takoj obkolila hišo, v kateri se je skrival. Pozvali so ga, naj se uda, ker so hoteli dobiti živega v roke. Jankov pa, ki je vedel, da ga čaka neizogibna smrt, je pričel streljati iz hiše in metati bombe na policijo. Policija je nato poslala k njemu' nekega njegovega prijatelja, da bi ga pregovoril, naj se uda. Ta se je pa takoj pridružil Jan kovu ter mu pomagal v boju s policijo. PolH^a je pa sedaj pričela hišo bombardirati, tako da je pričela goreti. Oba upornika sta našla smrt v ognju, hišo so pa do tal porušili. Na enak način je padel v boju s policijo vodja komunistov Minkov. Po hudih bojih je prišlo tudi na več krajih po deželi, zlasti v mestih. V Sofijo si nikdo ne upa, ker vsakega zapro, kogar imajo za zemljoradnika ali komunista. Vsled tega je že nastalo pomanjkanje živil v mestu, ker se noben kmet ne upa izpostavljati nevarnosti, da ga osumijo in zapro. Neusmiljeno preganjanje zemljoradnikov in komunistov vzbuja ogorčenje celo pri Američanih in Angležih, vsled česar sta angleški in ameriški poslanik pri bolgarski vladi zahtevala, da preneha s pokolji. Bolgarska vlada se pa upravičuje in pravi, da hoče vpostaviti le red in dolži Ruse, da so podkupili bolgarske komuniste, da bi povzročali nemire. Seveda so to le prazni izgovori bolgarske vlade, ker ves svet ve, da je Cankova vlada sama z nasilji, umori in preganjanji političnih nasprotnikov izzvala odpor in povzročila nerede.
Pretepi bolgarskih študentov v Gradcu. Krvavi dogodki v Bolgariji so našli odmeva tudi med Bolgari v inozemstvu. V Gradcu, kjer študira precej Bolgarov, so zborovali pristaši opozicije. Nenadoma pa so vdrli v dvorano pristaši sedanje vlade, ki ao se takoj spopadli z zborovale!. Prišlo j
je do hudega pretepa, pri katerem je bilo več študentov ranjenih.
Pogodba med našo državo in Grčijo.
V Belgrad so dospeli grški delegatje, ki se bodo pogajali z našo vlado v svrho sklenitve pogodbe. Kakšna bo ta pogodba, pa ne povedo.
Iz francoskega parlamenta. Za predsednika francoskega parlamenta je bil izvoljen prejšnji ministrski predsednik He-riot. Med volitvijo, katere se opozicija ni udeležila, je prišlo med poslanci do hudih prepirov in nazadnje celo do pretepa, da je moral predsednik sejo zaključiti.
Francosko poslaništvo pri Vatikanu. Prejšnja francoska vlada, ki ji je predsedoval framason- Heriot, je sklenila ukiniti poslaništvo pri sv. Očetu. Sedanja vlada pa je ta sklep ukinila in odredila, da poslanik pri Vatikanu še ostane.
Same zarote. Iz Madrida poročajo, da je policija odkrila obširno zaroto proti španskemu diktatorju Zrimu de Reveri, ki prav po fašistovsko vlada v Španiji, kakor Mussotini v Italiji. V Tokiju pa so baje odkrili zaroto, ki je imela namen umoriti japonskega ministrskega predsednika. Strah ima pri oblastnikih, ki so se proti volji ljudstva polastili vlade in ga krotijo le z nasiljem, res velike oči. Iz vsakega najmanjšega izraza nezadovoljstva znajo skovati »obširno zaroto«, s katero hočejo taki mogotci navadno opravičiti preganjanje neljubih nasprotnikov.
Upor proti Angležem v Južni Afriki. Angleži imajo velik del Južne Afrike v svoji oblasti. Ker deželo le preveč izkoriščajo, so se jih tamošnji domačini naveličali in se uprli. Angleži so pa na upornike' I hitro poslali polačijo in vojaštvo, ki je ž •orožjem v roki upor zadušilo.
SREBRNE KRONE
le še malo časa plačuje pa najvišjih cmh tv-~d1ka
JOS. ŠELOVIN-ČUDEN
trgovina z urami, šivalnimi »trop in dvokolesi r Ljubljani, Mestni trg 13. — CENIKI za šivalne stroje in kolesa se dobe t trgovini, Pošljite ponjel
Excella
^^SPTjSj .jajbeljši m -»»ada«! «ajcenej3i stroj luPtlff	za rozino m obrt.
M Jah f Nadomestni tfeli za vse stroje.
Vlfi§r| J. Goreč, Ljubljana,
Palača Ljubljanske kredita« banke
Najboljša kolesa najceneje.
Vsakovrstne dele in. opremo.
H A L O f	HALO«
»Porentov ata, zakaj ste pa kupili novo žago?«
—	»A, ti si, Likoracijjeva Jeršcal Vej, žago sem pa zato kupil, da bom Perkotove podplate žagalU
—	Zupančeva Francka: »Kam. pa pojdete, da od Perkota usnje kupite7< — Porentov ata: »V Kranj na sejm.« — Okornova Anica: »Saj Perko ne hodi v Kranj na sejmi« — Poeentov a ta: »Jaz pa vem, da pride Perko z usnjem v Kranj na sejm.« — An-drejčičeva Asgelca: »Potem je pa le res, dai Škrjanček poje, žvrgoli, kdor pri Perkotu USNJE kupi, ne ialft Zato vsi po usnje na sejm v Kranj, Litijo, Šmarja, Črnomelj, Toplice, Karlovec, Brežice, Zagorje, Veliko Loko, Grada«, Serfražico,
StoraTČe in Žužemberk
na stojnico PERKO!
Pil
OII
SV. KIJI Z PRI LITIJI.
(Smrtna kosa.)
l)n« 11. aprila je umrl s. Kaferle Anton, posestnik na Klancu, star TO let. Bil .te jako dober gospodar, skrben družinski oce ter ie bil veliko let občinski odbornik ter silno priVuibljen pri ljudeh zaradi mirnega značaja. N. v in. p.t
/'ODLIPA PRI VRHNIKI.
Saša požarna hramba se jo začela živahno gibati. Nil velikonočni pondeljek je priredila ljudem lepo za!:avo z. igrokazom »Mutasti muzikant«. Koncem {nI: a dobimo novo brizgalno. Upamo, da 8 pomočjo dobrih okoličanov vztrajno kljubujemo tudi toni novim, tako neobhodno potrebnim stroškom. Kljub temu. da se toliko gibljemo, je vendar postalo pri nas zelo dolgočasno, ker se naš »brihtni« dopisnik v »Domovini« žc cel mesec ni nič oglasil. Gotovo mu je postalo nekoliko prevroče, ker so mu vsled hinavskega klovetanja podlipski fantje in par poštenih deklet dali dolg nos, katerega si je pa sam z žolno kravato še mnogo povečal. Na videnje!
VRHNIKA.
Konec Jelovškovc bakljade gospodu dekanu z dno 9. februarja 1925 se je dovršil v peli k pred deželnim sodiščem s tem, da je bil tovarnar Jclov-se!» obsojen na 500 Din globe in povrnitev vseli siru kov! Ali bo še prirejal podobne bakljade, pokaže bodočnost. Preveč stanejo.
DANE PRI STAREM TRGU.
(Prireditev.)
V	nedeljo so imeli naši fantje in dekleta Mojo prireditev t konsumski dvorani v Starem trgu. Bali smo se in bili v skrbeh, kako bo kaj izpadlo, a reči moramo: Vsa čast celi prireditvi, pevcem in igralcem! Zlasti petje in dclilamacija je bilo brezhibno. Hvala za krasen užitek, vrli fantje in dekleta! Le tako naprej! Želimo va- Se kateri-krat videti na odru. Prihodnjič v Danah!
VRHNIKA.
V	nedeljo 3. maja ob pol 4. popoldne bo občni zbor Gospodarskega društva na Vrhniki v Rokodelskem domu. Z občnim zborom bo združeno tudi predavanje o zadružništvu, ki ga bodo pojasnjevale jk i optične slike. - V edini leseni Btari hišiei pod iV ,. r."J";0 J« umrla v nedeljo 2G. t. m. najstarejša Vrhmoanka Marija Jurca, stara 95 let. Po dolgem trpljenju daj ji Bog zaslužen mirt
MIRNA.
(Po sokolsko.)
Poznuvalci Mirne trdijo, da Mirna ni mirna ampak nemirna. Lep kraj, ki ima nekaj grdih ti-«ev. So ti ljudje tak« prismojeni, da se pri vsem ajvjaBtvu imajo le ta inteligentne, napredne ln izobražene. Ali je to kakšna izobrazba? Mirne ljudi klofutajo na cesti, r gostilni in v vlaku. Do zadnjega časa streljajo skoro vsak večer. Teden pred volitvami so čakali v zasedi in streljali na domače
S v ;fnkrat\ TeikTati- Drug junak rjove ponoči: »Nože veni« Tretji hoče s kolom vdreti v biSo m ne miruje, dokler je ne dobi po roki. Po večernem vlaku nastavljajo na vrat in prsi samokrese. Se v gostilni ni varen človek. Največji junak |e pa gotovo tisti, ki ima toliko pogumi da si una ■atepsti 18 letno deklico, ki mu ni nič nega X rila. Molčali ,mo v nadi, da pridejo k pameti. Ce Po.tero,P® • imeni bolj natančno. v™l»M?.M-,mf »Ti poklic' p° »obiskih načelih TTnnmn J1"?*	«' i"«"« pretepaJkega.
Upamo, da bo dal kdo klicati, da »Domoljub* la!« Domačini sodite, če ni resnic! ,1,omo,JUD< ,ale
-ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
(Majniška orlovska prireditev.)
Orlovstvo naše srenje namerava proslaviti 1
. „'7; "riredilo bo namreč celodnevno prireditev
maPj '	P71	nedeljo *8
a. inlL 1 Priho(,» vlakov Ob 7. se zberemo kolodvoru ter se uvrstimo v sjnevod il odidemo
na Šmarno goro, kjer bo ob 9. služba božja, po službi božji pa slavnostno zborovanje pred cerkvijo. Nastopili bodo znani govorniki. Popoldne bo posvečeno javnemu nastopu vsega orlovstva v Tacnu pri Koširju. Po javni telovadbi pa je zabavni del, ki obstoji v srečolovu, šaljivi pošti in podobnem. Sodeluje slovita jeseniška godba; in žo to pomeni, da bo proslava živahna in lepa. Dovoljena je tudi polovična vožnja. Vsak kupi cel vozni listek do Št. Vida in ga ohrani. Poleg tega pa bo dobil v Tacnu izkaznico, s katero se izkaže, da jc res posetil prireditev. Bog živi!
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
(Delitev posestva.)
Že precej časa ni bilo od nas nobenih poročil. Ker pa jc vedno kaj >novega«, je prav, da zvedo o tem tudi drugi. Prod kratkim so prišli k nam z avtomobilom neki gospodje iz Ljubljane, da bi delili oziroma dali v zakup nekaj Plcterskega posestva. No, pa to ni še nič hudega. Ampak drugd jc, zaradi česar moramo glasno protestirati: delili oziroma v zakup so dajali tako. da se ho o tem še govorilo. Tistim, ki žc imajo, so že dali, nekaterim revežem in kajžarjein pa, ki so nujno potrebni — z 7 do 11 člansko družino, pa so vzeli še to, kar so dosedaj imeli v zakupn. Tako so vzeli Zagorou iz Šmarja, ki ima 11 članov družine in skoro nič svojega posestva, popolnoma vse, t. j. 81 arov; Klo-menčiču iz Žvahovega (7 članov družine) vse. t. j. 45 arov; Matozu iz Vratnega (7 članov družino) vse; Vinšku iz Šmarja (7 članov) skoro vse. Volč-jaku, Grubarju, Brišarju, Čokati itd. skoro vse. Krliin Ani so vzeli vse in dali Skindru, ki ima že na Golom in v Peklu. Pri tej komisiji so bili navzoči tudi župan, ki sedaj govori, da občina nima z agrarno reformo ničesar opraviti. — Kuno, ki ga vsa stvar prav nič ne briga, — in Skinder, katerega sin zna žc dobro deliti žganje in vino, o čemer bomo natančneje poročali, ko pride stvar pred sodnijo. S to delitvijo se jc zgodilo nekaj, kar se ho še bridko otepalo. Polog vsega toga morajo tinti, ki so kaj dobili, od vsakega ara plaiati en dinar, kar do sedaj še nikdar ni bilo. Tudi to jc izzvalo ogorčenje. Kje je sedaj tista pravičnost in enakost za vse, katero liberalni agitator pred vsakimi volitvami obljubuje?
KRIŽE NA GORENJSKEM.
(Občinska politika-)
Tri mesece je že, kar jc veliki župan llaltič razpustil naš občinski odbor sklicujoč sc na § 99 občinskega reda- Po istem paragrafu bi se morale novo občinske volitve vršiti čez ti tednov po razpustu, a ni še duha ne sluha o njih. Taka zakonitoBtl V teh treh mesecih, kar v občini gospodari gerent-stvo, se je zdravstveno okrožje za tržiški sodni okraj razdelilo v dvojno okrožje, okrožje Tržič in okrožje okolica Tržič. Štiri majhne občine: Sv. Ana, sv. Katarina, Kovor in Križe so sedaj samostojno okrožje. Da to okrožje ni življenja zmožno in da bo za davkoplačevalce teh občin v neznosno breme, bi moralo naše gcrentstvo vendar vedeti in kaj storiti proti temu, če bi s« prav zamerilo tržiškemu županu, ki je Žerjavov prijatelj in ki je povzročil to delitev. — A še nekaj hujšega nam preti. Tržiški občinski odbor je v seji 22. aprila 1925 soglasno sklenil vložiti prošnjo, da se Tržič povzdigne v mesto in se mu priklopijo vasi Bistrica iz kovorske, Slap is domske, Pristava iz križke občine, to pa zato, kor so v teh vaseh tovarna Kozinova, Molinetova in Bornova največji davkoplačevalci. Okoliške občine naj pa stokajo pod ogromnimi občinskimi doklada-mi, ki se bodo morale naložiti kmetom in obrtnikom v teh občinah, ako se jim ti največji davkoplačevalci odvzamejo. Prejšnji občinski odbor v Kri-žah je ie enkrat to namero preprečil. Bomo videli, kaj bo idaj storilo križko gerentstvo, ali mu bo več sa prijateljstvo tržiškega župana Lončarja ali za blagor domače občine.
ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU.
Naši Orli so na praznik sv. Jožeta priredili telovadno akademijo 1 zelo bogatim sporedom. Ganljiv prizor je bil ko je 20 krepkih fantov slovesno^. ^ _—.
obljubilo zvestobo načelom organizacije. Duh
lovske organizacije, katerega je vcepil fantom v srce bivši naš kaplan A- Gornik, ni izginil z njegovim odhodom in da no bo izginil, zato bode skrbeli naši vrli fantje- Iu Vi, dragi fantje pojdite po jusnoziu črtani poti do cilja! — Iligijcničiii zavod je priredil dne 19. aprila v drušlvcni dvorani protialko-holno predavanje združeno s kino predstavo »Voznik smrti«. Predavanje jo zelo ugajalo, kar kaže ustanovni občni zbor podružnice Sv. vojske, ki s« je vršil popoldne. V podružnico jc pristopilo 5 članov (io) v I., 25 članov (ic) pa v II. stopnjo. Naša najboljša mladina se je odločila za trezno življenje, za prenovo naroda, za srečo domovine. - Neki slepar je prirejal od 18. do 21. aprila po gostilnah predstave, kjer jc s svojimi budalostimi pohujševal nedoraslo mladino, ki jc je bilo največ med gledalci. Pobiral je po hišah prispevke za Ljub. orl. okrožje in jc imel celo neko ponarejeno potrdilo od dotiž-nega okrožja. (Potrdila ljubljansko orlovsko okrožje ni nikdar izdalo in ga jc slepar sam naredil.) Nil-sedlo mu ni samo preprosto ljudstvo, temveč tudi inteligenca- Sedaj je na varnem. Bog živi!
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
(Občinsko gospodarstvo.)
Dne 22. marca jc bila občinska seja. Soglasno jc bilo sklenjeno, da bodo odborniki sejmske pri-stojbine pobirali brezplačno in tudi druga dola, ki so v korist občine, naj odborniki opravljajo zastonj, Toda glej ga spaka! Naš gospod župan Pire so par dni pozneje sklicali nekako tajno sejo — od uašili pristašev so bili navzoči samo trije — in na tej seji so liberalci določili, naj Stanko Kiišljan nadzira delo pri popravi rant na sejmišču iu naj -e mu ravno tako izplača dnevnica kot tesarjem, po 200 K. Tako torej! /'ristaši SLS naj delajo zastonj za občino, samostojneži naj pa plačo dobivajo /a prazen nič. Ali je to v korist občine? G. župan, bo treba o tem dajati odgovor!
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljeni
Marijin trg štev. S
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. - Vezane vloge obrestuje po dogovoru. - Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne — posebno kratkoročne kredite.
'os
Če potrebujete elektromotorje ali če hočet izgraditi električne centrale, obračajte se na:
0 o o o o
o zastopstvo za
() Selenburgova ul. 7
0 Poset inženirja je brezplačno na Q	razpolago.
■ooc:
0 o o o o o o o o o
o Q>
121		As k^raSaifl 1		|
			ik	
DENAR.
g Vrednost denarja 28. t. m. V Curihu je dinar v zadnjem tednu nekoliko padel, na 8.30 centimov, kar je imelo za posledico, da so se tuje valute na domačih borzah dvignile. Pri nas se je plačevalo: 1 funt žlerling 299 Din, 1 dolar 62.20 Din, 1 nemška marka 14.80 Din, 1 švicarski frank 12.08 Din, 1 avstrijski šiling 8.78 Din, 1 francoski frank 3.24 Din, 1 lira 2.56 Din, 1 češka krona 1.85 Din, 1 bolgarski lev 0.40 Din, 1 romunski lej 0.29 Din. Za en dinar .se je dobilo 1150 mažarskrh kron.
(ENE.
g Ljubljanska blagovna borza. Pšenica ameriška, postavljena v Ljubljano, Hard Winter Din 475, Rosafe Din 447—475; avstralska, postavljena v Postojno, Din 460. Oves makedonski v Ljubljani Din 330. Koruza zobata, postavljena v Ljubljano, Din 220; medjimurska na nakladalni postaji Din 236; bosanska, na nakladalni postaji Din 185. Otrobi pšenični, debeli, v Ljubljani liin 225, drobni Din 190. Krompir rumeni, postavljen na postajo Špilje, Din 130.
g Žitno tržišče. Pri žitni kupčiji vlada splošna negotovost, ki je bila povzročena po močnem padcu cen. Vendar se cene za pšenico in koruzo nekoliko utrjujejo, ker se glasi, da Evropa, posebno pa Romunija ,
nima dovolj žita in da ga tudi v naši državi primanjkuje, ker se ga je preveč izvozilo. Značilno je, kar se govori, da je v Vojvodino dospelo do 1000 vagonov ameriške pšenice, s katero se zalagajo tamošnji mlini. Tako stane v Subotici domača moka 7 Din, dočim se prodaja ameriška po 6.50 Din. To bo brez dvoma moralo vplivati na padec domačih cen.
g Tržišče z jajci. Produkcija jajc je povsod obilna in zato tudi cene splošno nazadujejo, zlasti ker je konzum po praznikih manjši. V Sloveniji so nakupne cene splošno 1.25 Din za 2 komada, odnosno boljše blago po 0.75 Din za komad. Na ljubljanskem trgu se dobe na drobno po 0.75 do 1.25 Din, na mariborskem pa po 1 do 1.25 Din komad. Izvoz je precejšen. Največ blaga gre v Švico in v Nemčijo.
g Tržišče z mlekom. Cene mleku so čvrste, ker zaenkrat še ni mleka v obilici. V veletrgovini se gibljejo cene okoli Din 2.50 za liter, dočim se v nadrobni prodaji dosežejo cene do 3.50 Din. Izvoz mleka pada in znaša sedaj iz Slovenije komaj 5000 litrov dnevno. Vzrok so predvsem nizke cene v inozemstvu. Sira je na trgu dovolj, vsled tega so mu cene padle. Masla je za praznike primanjkovalo, sedaj ga je dovolj.
g Tržišče s kožami. Na tržiščih v naši državi so cene kožam v zadnjem času znat-
no padle. Plačujejo se: bosanske volovske kože 12 do 14 Din, dalmatinske brez rogov 15 do 16 Din, hrvatske lahke Din 15, težke Din 16 do 17, slovenske lahke Din 15, težke 17, telečje na Hrvaškem 25 do 27 Din, v Sloveniji 1 kg Din 23.
ŽIVINA.
g Ljubljanski živinski sejem 24. t. m. Za kg žive teže se je plačevalo: voli debeli Din 10.25 do 10.50, voli rejeni Din 9.50 do 10, voli za vprego Din 8.50 do 9.50. Krave rejene Din 7 do 8, krave klobasarice Din 5 do 6. Teleta težja, debela Din 14 do 15, teleta lažja Din 13 do 13.75. Teleta zaklana za kg mrtve teže Din 18 do 19. Prašiči per-šutarji Din 14.50 do 15. Prašiči debeli Din 15.50 do 16. Banaški špeharji Din 16 do 16.50. Prašiči domači zaklani Din 17 do
19.	— Cene so od zadnjega tedna ostale nespremenjene. Kupčija je v splošnem bolj mrtva, ker vlada na mesnem trgu precejšen zastoj. Vse kaže, da se bodo sedanje cene obdržale, pričakovati pa je, da bo kupčija bolj živahna kot doslej, da se bo moglo vsaj nekaj blaga odprodati. Povpraševanje je le po prav dobro rejeni živini.
g Živinorejsko zltorovanje v Lescah se bo vršilo v nedeljo 3. maja, ne pa 4. maja, kot je bilo zadnjič pomotoma javljeno v Domoljubu.
g Preiiiovuiije prit veje živine v iiobinju dne
20.	t. m. s podporo v Uide in obeh občin je pokazalo, da se je napravil v povzdigi govedoreje v Bohinju velik koral; naprej. Prignanih je bilo k pre-mo.vanju 128 glav, in sicer: 22 bikov, 66 krav in 40 telie. — Zlasti lepe so bile krave-mlekarice. — Glede mlečnosti so bile nekatere res izborile živali. — izmed ti(i prignanih krav je bilo več kot polovici priznanih 25 točk in čez. — Lepi so bili


n
i N N N
H H
%
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo' in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 200 milijonov kron.
M
m
N M
m
K N M M K N K N H M
ATAATAATAA^i
t ata j&a ata i
iJBA,
Wa at
k ATA.
k ATA ATA i

iS
tudi nekateri biki, krepko »stavljeni, čoldjah, t izbornimi mlečnimi znaki, izvrstnimi park ji — kar ustvarjeni za Bohinj in njegove razmere. Olede oblike in enotnosti v barvi bi bilo seveda ae marsikaj zboljšati. Premovanih iu obdarovamh 6 primernimi darili je bilo 14 krav, 8 telic m 10 bikov. l'noštevati je treba, da je glavni vir dohodkov v Bohinju mlekarstvo in sirarstvo. - Premovanje je doseglo svoj popolen uspeh in potrdilo vnovič, efli-no pravi smoter, ki ga moramo imeti: dvigniti mlečnost, a obenem tudi zboljšati prikladnost bohinjske govedi za Bohinj, za te visoke, mrzle, strme in razdrapane planine. — To premovanje pa je tudi pokazalo, da se tako merodajni krogi kakor tudi Bohinjci sami dobro zavedajo tega in korakajo krepko po začrtani poli
kazno.
s Zborovanje Gorenjskega pasemskega ckrofja. Kakor vsako leto, tako tudi letos, s? bo vršilo dne 3. maja ob 9. dopoldne v Lescah na Gorenjskem zborovanje Gorenjskega pasemskega okrožja rdeče cika-ste živine . Dnevni red: 1. Nagovor predsednika; 2. položaj naše živinoreje (predava g. Fr. Krištof): 3. planšarstvo na Gorenjskem (poroča okr. ekonom g. Sustič): 4. bodoče mlekarstvo (poroča mlekarski i vedenec g. Ant. Pevec); 5. prost razgovor živinorejcev; 6. slučajnosti. — Vabljeni vsi živinorejci.
Odbor Gorenjskega pasem, okrožja.
g Premovanje plemenske govedi /a glavarstvo Kranj se bo vršilo v soboto, dne i\ maja ob pol 9 v Kranju na sejmišču. Za plimovanje je določeno 5C00 Din iz dižav-rili sredstev, nOOO Din pa iz sredstev živi-r redkega cdbora v Kranju za goved la~t-ne^a okoliša. Živinorejci ste vabljeni,- da priženete na to tekmo svojo najboljšo ple-ir^ns':o goved. — Živinorejski odbor-v Kranju.
g Gojenje žita. Tako je naslov knjižici, si jo je izdala Lelc^acija proizvajalcev čilskega solitra za poljedelce, da jim nudi nc':cli'co pouka pri pridelovanju raznih vrst žit. Knjiga je tiskana v hrvatskem jeziku in je ta'.;o poljudno pisana, da jo lahko razume tudi slovenski kmetovalec. Knjiga cbiavnava predvsem žilne rastline vobče ter opisuje uslroj zrna, klice, korenine, kla i itd. Specijelno pa opisuje naše glav-t e vrste žita, kakor so pšenica, rž, ječmen, cve;. L'a do. ' žen.o zadovoljive pridelke, r orani o pa tudi našim žitem gnojiti s hlevskim gnojem, posebno pa z umetnimi gno jiii, i med katerih potrebujejo žitne rast line dušik za v/.pevanje in f< n v^" za znre. Tudi plodor^rlu (knlHiarenhi) ie
~ "n odstavek, dnlie obdelovanju zemlje. priprave semena in setev, oskrbovanje rastlin in boj proti škodljivcem žit. To knjižico dobi vsakdo brezplačno, ki se priglasi zanjo pismenim potem pri Poddelegaciji proizvajalcev čil. solitra v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 16.
Dobro in poceni
se kupuje v manufaklurni trgovini A. * E. SKABERNE - Ljubljana. Mestni trtf lt
IZDBRHZBI
Sedanji sv. Oče Pij XI. o šoli.
Dne 23. novembra lanskega leta so prebrali v posvetovalnici apostolske palače vpričo papeža odloke o junaških čednostih častivredne sestre Lucije Filip-pini, ustanoviteljice kongregacije Pobožnih šolskih sestra . Ob tej priliki je imel papež na navzo č nagovor, v katerem je mod drugim rekel: čast, ki smo jo ska-zali učiteljici, in a v današnjih časih, ko ima šola poseben pomen in vedno večjo važnost za vse družabno življenje, izredno važnost. Prijavi j in sovražnik dobrega se skušata polastiti šole. Sovražniki se brigajo za šolo pred vsem zato, da zaneso va.:io s pomočjo nekega laicizma popolno zaiujenje božjega imena in vsega, kar je z njim v zvezi torej,, da mladina popolnoma pozabi Boga, ki naj se v šoli nikdar ne omenja, medtem ko i.ta šola govori o vsemogočem, celo takem, kar za življenje nima najmanjšega pomena. Prijatelji dobrega se zanimajo za šolo, da ravno potom nje usejejo v mladost, a srca plodonosna semena vsega dobrega, ki obrodi gotovo, četudi pozno, svoje sadove.
V tem trenutku nas Cerkev potom častivredne s. Lucije Filippini zopet opozarja, tla v šolah sani pavk ne zr.do »a, marveč se mora tudi vzgajati. Vzgoja je pa v tem, da učenci nele spoznajo kreposti, ki jih Kristus in o vjegovem im nu Sv. Cerkev priporoča, marveč, da si te čednosti tudi prilaste; to je začetek one svetosti, ki smo zanjo vsi poklicani. Iz ust častivredne služabnice božje nam ponavlja sv. Cerkev, kar je nekoč tehten pisatelj — dasi v obliki, ki se zdi nekoliko pretirana, pa vendar označuje včasih resnično dejstvo — izustil: šola je ali svetišče, kjer ima Bog svoj presiol in o'.lar, ali pa jama razbojnikov, ki iz nje prihajajo zločinci jutrišnjega dneva, da povzročijo v človeški družbi nered in prekucijo.«
črtice iz sedenjih dni Cerkva.
Občudovanja vredna je šolska katolika organizacija nemških katoličanov.
'e že 1. 1909 in 1911 dr. Marx na katoliških shodih v Breslavi in Maincu. Svojo moč in vpliv je pokazala zlasti v letih 1918-19. Socialistična vlada je hotela vse šolstvo podržaviti in ga popolnoma na brezversko podlago postaviti. Organizirani katoliški stariši so se pa vprli. Vprizarati c . rajfce, es .anavljali šolske ob-ine obstoječe iz učiteljev, starišev in otrok a podlagi pravic starišev do skupne vzgo-e svojih olrck, ter poslali na milijone podpisov kot prolest proti državnim odredbam. In res, vlada se je vdala. Danes '.e prevladuje v Nemčiji načelo, da je šolska občina višek v razvoju šole z drugo besedo v šolskih zadelali morajo imeti tariši, ne pa država odločivno besedo. 2e 1. aprila 1919 je izdala vlada odlok, >' katerem stoji med drugim: »Najvažnejša dolžnost državne oblasti je varovati svo-
bodo vesti. Prav posebno še to velja \ vprašanju verskega življenja in verske vzgoje.« Sicer jim državna oblast ponuja takoimenovano mešano šolo; toda katoliki in verni protestanti gredo za popolnoma samostojne šolske občine. Podlago tem občinam in močno zaslombo daje zasebno šolstvo, ki es ob verski zavesti vernikov najlepše razvija.
Sodelovanje učiteljstva v Nemčiji pri verski vzgoji mladine: Vodijo tu in tam Dejanje sv. Detinstva in zbirajo tozadevno prispevke. Ker so marsikje duhovniki preobloženi, pripravljajo otroke na prvo sveto spoved in obhajilo. Drugod vodi učiteljici obhajilno zvezo otrok, izmed katerih so slednji zaveže vsak teden vsaj enkrat pr • jeti sveto obhajilo. Po velikih mestih obiskuje učiteljstvo versko zanemarjene dr i-žine, da pripravi otroke na obisk sv. ma e in prejem sv. zakramentov. Skoraj izklji '-no v rokah katoliškega učiteljstva so mladinska društva abstinentov itd.
Javne kinopredstave in mladina.
Z.-.četkom majnika 1923. leta se je dogodilo v bližini Zagreba na Prekrižju grozovito hudodelstvo. Mlad fant, 17 let >n gimnazijec, iz ugledne, imovite rodbine Paskijevič, je zvabil dva moška, verižnika z valutami na samotni kraj v gozdu, ju pri belem dnevu hladnokrvno zavra (no z revolverjem ustrelil, oropal dolarjev, lir i n dinarjev. — Znani človekoljub, vseučili-ški profesor dr. Josip Silovic je poka al s posebnim spisom na dejstvo, ki zavaja mladino na taka hudodelstva. To je na kino. — Bilo je zopet v Zagrebu in sirer 1. 1914. Tedaj je zaprla meseca junija j»o-licija 6 dečkov, ki so organizirani v roparsko bando, izvršili več tatvin in \ lomov. Pri sodniiski obravnavi so sami priznali. da so jih pripljale do tega ra/ie detektivske predslave, ki ro jih gleda'i v kino. — I.ela 1921 pa je bilo v Osjeku, ko so na ondotni gimnaziji prišli na dvema tatinskima družbama. Ena se je imenovala Mreža , druga pa »Pajčovra , udje teh družb pa so bili sami nižie« gimnazijci, ki so izvršili v kratkem i samo m d svojimi sošolci tatvin v vrednosti tedannh 12.O00 kron. Pri prei«' ivi £o zopet denali. da so kradli natančno po vzorcu kinopredstave, im-nova"? !'r:* svajatelji milijonov . — Ljubljanska policija je aprila 1. 1923 zasačila in izre-ila sodišču 15 letno Lojziko Godec, ki je sama priznala, da je izvedla 37 tatvin raziin onih, ki so jih ji prisojali še drugi. Bila Fa je v tatvini tako izurjena in je znala tako spretno skrivati ukradene reči, da jo j9 preiskovalni sodnik začuden vprašal: Pa kje si se naučila tako spretno krasti?« Ona pa mu odgovori: »V kinu sem gledala kriminalne filme, ki so mi bili zelo všeč. Vi-1 dela pa sem ne samo, kako Je treba krasti,! ampak tudi, kako se znajo tatovi akrivatU
Ravnatelj dr. Hane Heumer v Eggen-Jurgn (Avstrija) je posebej preiskava! •a/,loge. odkod pride, da se današnje dni i/.kvari toliko mladine in dognal je sledeče: Od 747 dečkov in deklic se je nrav-„0 izpridila ena tretjina po kinu. Izmed 'pokvarjenih deklet (med 15—20 letom) jI, je 1)9 odstot. obiskovalo kino in kino | e bil, ki jim je vzbudil željo po lepih oble-(ali. razuzdanem življenju in zabavah, vbil v njih -misel za pošteno življenje itd.
Fantovski večeri v pismih.
XIII.
Dragi naši fantje! I ' Že nekaj pisem sem Vam napisal o tem, kako potrebno je med nami nanovo obuditi čut za lepoto krščanskega in slovenskega družinskega življenja — zraven fccm pa večkrat omenil orlovsko organizacijo. Vem. da je večina mojih prijateljev jtrav dobro razumela, kako gre to dvoje skupaj, vem pa tudi, da jih je med 3 Dom olj ubo vi mi« bravci nekaj, ki tiho ali glasno očitajo orlovski (in tudi drugim našim organizacijam): ravno orlovska organizacija liga družino!
Kako krivičen je ta očitek! Ne molim mimo njega, dragi moji fantje, moram m: pri njem pomuditi in mu prerešetati
lnjsti in obisti.
Najprej Vam bom pa zopet povedal svoj doživ ljaj, dragi fantje. Včeraj je bila tista nedelja, ko se bere v cerkvi evangelij o Dobrem pastirju — tako krasen evangelij je to; — Jaz sem be moral peljati z lo/.iiin jh> opravkih na gorenjsko' stran. Drčali smo mimo neke farne cerkve — sabo tri črke šteje ime tiste fare — in notri t cerkvi je bila ravno služba božja. Ko >uio prišli blizu cerkve, me je obšla bridka lalosi: blizu dva ducata fantov je stalo so šolo, ki stoji preti cerkvijo, in se ni menilo za sveto opravilo v cerkvi... Tako, ■udi nedelja Dobrega pastirja mora biti ta-strašno počrnjena — kam drvi naša mladina...'!
l'u lo je samo en primer. Sam Bog ve, toliko slovenskih farnih cerkva včeraj ni ridclo med sv. opravilom fantov pred cerkvenimi vrati?! Ko sem omenil svojo brid-tost sosedu na vozu, mi je dejal: >Celo lolhka mladina se skriva za raznimi po ilojjji okoli cerkve, da je ne vidijo poklicni, kako izostaja od maše.«
V duši mi je kričalo: Starši, starši, kje te. kje imate pamet in srce, da ne veste, «.! počne vaša mladina in se nič ne zme-7,1 "jena pota? Glejte, jaz sem popol-oma prepričan, da fant, ki ne gre rad v rkev, tudj doma ni rad. Kakor se boji »piti čez prag hiše božje, tako se mu no-' upira, stopiti čez prag hiše očetove — J'1 se.n}u mudi iz cerkve, tako se mu U(u tudi iz očetove hiše ven v pohajko-na veseljačenje. Žal, da je takih Mov povsod več in več, žal da je tisti kup
^Amerika
boli<!.'!;nu'e 'ina ruiav» kotenina, izdelana iz naj-"7'^ga ameriikega bombaža. — Po trikratnem
pran'u Postane snežno bela. V lalogi pri ■V * E. SKABERNE « Ljubljana, Mestni trg 10.
postajačev pred cerkvijo med službo božjo večji in večji marsikje v slovenski domovini.	i
Povejte mi, dragi fantje, ali niso ti in podobni pojavi največji dokaz, kako zelo so mnoge naše družine raztrgane in razbite! Kako si taki fantje povsod iščejo zabave in veselja, samo doma ne! Vidite in sedaj prihaja orlovska organizacija in vabi fante v dvorano, k telovadbi, na fantovske sestanke, na izlete itd. — pa se ne-kateri jeze in pravijo: čemu nam izvabljate fante od doma? Pustite jih doma, pustite jih zlasti ob nedeljah popoldne, da posedi skupaj, da se pogovori, razveseli in nasmeje! Orli pa prihajate in jih trgate iz naročja domače hiše in jih tirate — sam Bog ve kam!
Fantje, kaj odgovarja tem prerokom orlovska organizacija? Takole jifi odgovarja : Nič ne trgam fantov iz naročja domov, pač jih pa prav krepko trgam iz objema gostilcn, slabe druščine in brezmiscl-nega pohajkovanja! V tistih lepili časih, ko so fantje še radi ostajali doma, ni bilo ni-kake orlovske organizacije ln ni prišlo nikomur na misel, da bi jo ustanovil, ker je takorekoč še ni bilo treba. Takrat so domače hiše in družine še znale in mogle fante doma zaposliti, danes jih mnoge ne znajo več, ali pa če jih znajo, jih več ne morejo, ker so razni miki in vplivi tam zunaj mnogo močnejši kot vplivi družine — zato se fant sam trga iz naročja družine in hiti ven. Tu bi res lahko odgovoril: Sani Bog ve kam... če pa vabi orlovstvo fante v svoje vrste in jim skuša dati poštene zaposlitve, dostojnega dela, ni nič treba biti v skrbeh, kam jih tira, saj vsak, ki se hoče le malo poučiti, prav lahko spozna in dožene, da so fantje pri Orlih v dobri druščini in pri poštenem delu. Res je sicer, da ta ali oni zlorabi tudi pripadnost k orlovski organizaciji v nečedne in postranske namene, toda to je le nov dokaz, kako zelo se je današnja mladina oddaljila od visokih vzorov fant»?vstva in kako zelo je treba, da se najde kdo, ki jo kliče nazaj k vzorom! ln prav orlovstvo vrši to nalogo dosledno in sistematično. Na vso moč skuša svoje fante odvrniti od krivih vzorov-, od gostilne, pohajkovanja in zapravljanja časa in jim obrniti misli in želje k rečem, s katerimi se korenjaški fant v resnici lahko postavlja in najde v njih tudi zadovoljstvo trajne vrednosti.
Popolnoma krivičen je torej očitek, da orlovstvo družino razdira. Recimo da bi bil jaz misijonar, pa bi včeraj stopil z voza in tistim fantom pred cerkvijo napravil pridigo: Fantje, ni lepo, da stojite zunaj cerkve, kakšni kristjani ste itd., itd. Govoril bi, recimo, 15 minut in fantje bi poslušali in bi se čudili, da jim danes pridiga misijonar in sicer pred cerkvijo. Naenkrat bi se pa pojavil med nami cerkovnik in bi se začel kregati — ne nad fanti in ne nad starši, ki se zanje ne brigajo — temveč nad menoj in bi dejal: Poberi se, ti krivi prerok, kaj pridiguješ tu pred cerkvijo in zadržuješ fante, da se ne morejo udeležiti službe božje v cerkvi in ne gredo poslušat pridige gospoda kaplana, ki je zato tu, da jim pridiga...
Fantje, kaj pravite, ali bi se rdel meni
POKOP CIGANSKEGA KRALJA.
Pri Newyorku so pokopali zadnjič Nikolaja Johna, ^ciganskega kralja . Brez poezije so.ga pripeljali v avtomobilu za železnico in nato v tovornem vozu na pokopališče. Cigane so telegrafično sklicali k pogrebu. Ta pogreb je značilen, kako izginja v Ameriki tudi ciganska poezija in ciganska stara navada. Cigana skoraj ne vidiš več na cesti kakor pri nas, od 5000 družin jih je devet desetin zamenjalo slikoviti ciganski voz z. avtomobilom. Zanimivo je, kako so se cigani prilagodili veliko-mestnemu življenju. V Nevvyorku, kjer prebiva okoli 50 rodov, stanujejo vsi v pritličju in prav nobeden v zgornjih nadstropjih. Najrajši imajo kakšne trgovske prostore; z bombaževimi prti in barvanimi odejami jih razdelijo v posamezne dele, tako da je soba za prerokovanje sama zase. Stolov sploh nimajo. Pri obedu raz-prostrejo odejo po tleh, pa je opravljeno; spijo tudi samo po tleh. V tem oziru so zemlji celo zvestejši kakor kmet.
BRIVSKI POMOČNIKI V A MEHIKI ŠTRAJKA.10.
V	Ne\vyorku so začeli šlrajkati jio-močniki v brivnicah in česalnicali. Pravijo, da je nova moda žensk, da nosijo pristrižene lase, vse česalnice najiolnilu z ženskami in da morajo biti zato pomočniki boljše napravljeni in morajo večkrat menjavati perilo; vrhtega si morajo kupovati žgalna železa in posebne težke škarje. Mojstri pa plač nočejo zvišati in pravijo, da so se zvišali tudi davki, cene za brisače i. t. d.
EIFFELOV STOLP V PARIZU
V	Parizu stoji 300 metrov visok stolp ' na ogromnih štirih podnožjih. Zgradil ga je inžener Eiffel in se zato po njem imenuje, je pa last neke družbe. Ta družba vleče od stofpa lejie dohodke. Vsak, kdor hoče gor, mora plačati vstopnino; s treh ploskev v različni višini lahko uživaš razgled čez Pariz. V prvem nadstropju ima družba kavarno in več inajlmih prodajalen, prav gori je pa državna postaja za brezžični brzo-jav, vremenska opazovalnica itd. To tudi nekaj nese. Čisti dohodki so znašali leta 1923 719.000 francoskih frankov, lani pa 906.000. Francoski frank je nekaj nad tri dinarje. Obiskovalcev je bilo leta 1923 551.000, lani pa 586.000, poprečno torej na dan 1600. Ob lepih dnevih pa potegnejo električna dvigala tudi do 10.000 ljudi v omotično višino. Najpridnejši obiskovalci Eiffelovega stolpa so Amerikanci.
tak očitek pravičen? — Vidite, prav tako krivico trpi orlovska organizacija, če ji kdo očita take reči kot sem malo prej omenil. Da je to res, spoznate lahko že ix današnjega pisma, pa če Bog da, Vam bo še marsikaj o tem napisal v svojih pismih Vaš Iskreni prijatelj
etar fant
Razno.
CastihlopnelL. V mestu Uoarshausen na Nemškem so bile županske volitve. Za Čast župana se jo potegovalo 182 gospodov, skoraj vsi tisti, s podov, ki so imeli voliv-uo pravico.
■Sveto pismo. L. 1923. io razposlali na vse strani sveta trideset milijonov izvodov svetega pisma. Največ kupijo sv. pisma v Ameriki, vsi časopisi ga ponujajo bravcem v cenenih izdajah. V Ameriki ie neka zveza, ki pošilja sv. pismo v vse gostilniške sobe hotelov. L. 19^3. je razposlala samo v t:i namen čez 40.n00 izvodov
Ljubezen do icne. A-meriški zastopnik v Ar-gentiniji je prosil za upokojitev, ker mu žena ne more slediti v Argenti-nijo. V prošnji za upokojitev je napisal tole: -Ko so med svetovno vojsko Nemci torpedirali ladjo >Lusilani»«, je bila moja žena na njej; padla je v morje in se je rešila šele čez pet ur, še danes ne vem, kako. Ko »e je pozneje spet peljala po morju, se je razletel kotel na ladji in je ubil pet mož- Nato je napravila potovanje za zabavo; v nekem zalivu je paruik zavozil na obalo,	se
je in je popolnoma pogorel. Ko sem bil imenovan za poslanika v Argentini-ji, ie leltla moja žena, da gre kljub vsem pristalim nezgodam za menoj. A ladj i je zgubila krmilo m .-o jt> morali rešili drugi. Zato moja žena ne mara več na morje.? Ameriški predsr-dnik jc prošnjo poslanika seveda usliSal.
V bfju i Tolknvi. V
drživi Minnesota v Sev. Ameriki so pred 40 leli nar;; i volkovi v gor. In artvo' .ta Davisa in njegovo sedemletno hčerko. Hčerko so raztrgali pred njegovimi očmi. on sam je !e s težavo ušel. Pustil ja advokaturo in je začel boj proti volkovom. V štirideset letih jih je ubil 12(10 in ni danes v Minnesoti nobenega volka več
Kino v .icroplanu. Ae-roplani so od dne do dne vetji. Angleži in Nemci gradijo sedaj take, ki imajo na vsaki strani po štiri sedeže. Da popotnikom v držju in snegu nI dolgčas, so jim steno spredaj prevlekli z belo barvo in gledajo tako lahko ki-nematogralične predstave, udobno v mehkih stolih sedeč. Seveda so aero-plani tudi kurjeni. Tako ničesar ne manjka, ko se pomikamo naprej s hitrostjo 150 do 300 kilometrov na uro.
Stolp r Piši. Gotovo je že vsak -»Domoljubov^ bravec videl sliko nag-3'
Dr. Ivan Pregelj:
Deva zmagovita.
Povest iz naših dni.
(Dalje.)
3. Dvignite, Orli...
Popoldanska služba božja se je bila končala in vesele so se zgrinjale množice na zeleno loko, kjer so bili domači Orli in gostje priredili prostor za telovadbo. Enoličnost kretenj je bila ugasnila, izpod krojev je pogledala svobodneje oseba, prava narava mladih ljudi, duša veselih, svežih, slavnostnih osebnosti: zavest mlade moči, sladka mladostna nečimur-nost, vesela šegavost, mehka sreča prve komaj jasne slutnje, da je čudovito od Boga v ljudi, v zdrave moške mišice in v sladki ogenj dekliških oči. Živeje od solnca je razžarjevala bfižina prvega javnega nastopa mehko polt vrlih Orlic. Žejalo je Orle, pa nc iz vročine in želje po vinu, iz vsednevne razburjenosti, iz čudnega nemira. Naraščaj je vrvel skozi ljudi: mali rdeči popki, posejani na pot in ograjeni telovadni prostor, nedorastli obrazi, gladki kot božja dlan, oči nemirno jasne, a lica tako ginljivo resna, polna pričakovanja ...
Zdaj je utiluiil val ljudstva. V ozračju nad zelenjem in božjim solncem je dahnil slišno popoldanski veter. V trakovih in pra borcih je zaživelo. Iz ozadja je udaril glas godal, sunil, pozval in klical:
>Dvignite Orli..
Skozi ljudi se je preril« brhka četa in vstopila in stala. Pesem pa je bajila toplo, vabeče. Iz solnca je zajel umetnik sladko melodijo, da veže srce in giblje ude in se prelija in bi človek še pel in še pel tisti prečudno mehki trio... O, Vinko Vodopivec!1 Bog bodi zahvaljen, da ti je bilo prizaneseno, ko je ob Tebi strela udarila v topolo. Bog sam je hotel in je bil vesel vnaprej sladkosti tvojega tria, ki ga je vnaprej poznal in v tvoje uho usadil za tisoče in blagoslovil ...
Himna je utihnila. Pred čete je vstala poveljnica Orlic in so vzpela na majhen oder. Bila je botrica p.ovega prapora, duša vse orlovske misli na fari. Pavle je pogledal nanjo in srce se mu je vnelo:
»Ana Jeranova! liog te živi k
Deklica jc vstala in govorila:
•Večni, Sveti, Vsemogoči Tebi prvemu čast in slava! Tebi duše naše nesmrtne, Tebi naših rok dejanja, x Tebi naša moč in rast!«
Kratko je presta'«. Z živejšim izrazom spoštovanja in vere je nadaljevala:
•Blagoslovi, Troedini vrste borcev za resnico, za pravico in lepoto, za dobroto, ki je v Tebi in iz Tebe vekomaj...«
Zopot je deklica prestala, razvezala nato svoji roki proti nebu in se še posvečevala:
.Slava še Tebi, mati Marija, ki od vekov si vsa čista, sveta, roža čudovita v vrtu rajske Vsemočil Blagoslovi naše želje, naše sanje, naše solze I -Naj smo tvoje čiste duše Tebi v radosti tih odsev k
Lice je od ganotja pobledelo dekletu. Njena sveta sla se prenesla v njene družice in žene med gledalci. Komaj slišno je pel popoldanski veter v praporcih in trakovih. Tu pa tam je mehko srce tajilo solzo ga-
1 Vinko Vodopivec ju namreč njdaabll prelepo
orlovsko hitimo
notja in svetega zanosa. Takrat p« je govornica spregovorila znova, zajela pred so z rokami. Polno ji jo
pel glas:	...
»Slava sveti domovini, materi junakov vedrih slavni, močni in edini, sveti Jugoslaviji! Njej le verni, njej le zvesti družimo se v vrsto jedre, jačimo moči si mlade ... Naših src ljubezen sveta njej le sije, njej gori.«
Živahno so je zgenilo v poslušalcih. Pritajeno je vzkliknilo iz resnih orlovskih vrst. Klic ljubezni je hotel, da vstane, a jo onemoL spričo slovesnosti trenutka. Samo eden je šepetnil:
^ Ana, blagoslovljena.
Pavle je bil. Vso dušo mu je bila ogrela pesem, vse čustvovanje so mu bile zanesle ustnice, ki so pesem govorile. Daleč, daleč je bila ugasnila slika ono druge Ane, prav tako lepe kot Jeranova, prav tako mlade, a nesrečne na potu, ki ga je bila nastopila ...
Jeranova Ana pa je stopila za korak naprej, pogledala j k* Orlih in Orlicah, pogledala po ljudstvu, ki je stnlo ob ograjenem prostoru in je rekla prisrčno, da je solze zvabilo na oči:
Bog vas živi, bratje in sestre, bratje Slovenci, sestre Slovenke, matere naše, žalostne sestre, sveto je vaše in naše gorje, c
Tiho je bilo, glas je umrl. V mislih se je zjasnilo, da misli pesem zemljo neodrešenih in še zemljo njega, ki je sladki trio pel. Govornica pa je dvignila roke kakor za blagoslov:
>Bog blagoslovi naše gore, naša polja, naše vode, našo zemljo, morje in nebo! Bog ohrani, Bog blagoslovi naših Velikih tihe zibelke, naših Večjih temne grobove, naših Največjih sveti spomin.«
Samo trenotek, kratek oddih. Nato vneto, iz vse duše, iz vsega srca:
»Bog blagoslovi, Bog ohrani sveto naše slovensko ime k
Govornica je zdrknila z odra. Klici veselja so sunili. Glas godbe jih je prevpil. Jedre čete s« se zgrnile, šle, nastopale, gibale v zvokih domačih pesmi, snivale v sladki ritmiki dekliških simbolov, napadale v sunkih jakih moških mišic in se umirja kakor v ples in cvet, v pestre podobe. In vetri so igrali v praporcih in trakovih in trpki klici povelj so sekali v ploskanje gledalcev in kdorkoli tega še ni
videl, je plakal, plakal...
• • »
In z aj so sedli za mizo Jeranova Ana in njci brat Peter, predsednik Lokarjev Štefan in Zala* nikov Pavle. Še 1'odjamskega Janeza so poklicali, 1» se je ogledoval, kam bi sedel. Pa je bila miza dolgi in se je še nagnetlo domačih in tujih in je vzrastel vesel pogovor ob mizi in od mize k drugim mizam-
-;— i r> • - *	m mi mi/., iv uiugiui IIII/.M—-
Pijača na žejo je teknila, veselje je razveanlo duše Pokroviteljsko je stopil domači župnik od mize do mize, domači kaplan pa je iskal za pevci — Orli, da >
bi nol;;i7!lli L-nlllm -/Mnfr. nninU /»Mfirtlr M« »«r» o/".«! I TIH
----.........v,, nujnuu j« jo isnai .-.a pevui — wii'i
bi pokazali, koliko fl»ore pevski odsek. Naraščaj P8 je predel med odraščenimi in bil nestrpen, kakor da pričakuje še nečesa ... nestrpni, veselja lačni, srečni naraščaj...
^ »Krasno je uspelo*, je dejal predsednik Štefan. Načelnik se je nasmehnil in pripomnil:
»Malo prve šole za veliki nastop na Brezjah.« »Iludnika, ali jih bo togotilo, naše nasprotnike,' je pripomnil Podjamski Janez.
>Vidiš, da danes niso čakali,« mu je prikiui« Štefan
»Fantje, vesel sem,« je tedaj vzkliknil Pavle in dvignil čašo. >Bog živi, eksk
»Nikar,« je rekla Jeranova Ana. »Ah kaj, Anček. Na veselje se pije,« je odvrnil Pavle. »Ne boj se. Plačam vse sam.«
»Zakaj neki, vsak svoje,« je menil predsednik. »Pri vinu ni šarž, predsednik, jezik za zobmi,« ■ se je smejal Pavle in s svojo široko dobro voljo pri-H vezal najprvo srce Podjamskega Janeza, ki je tiščal nekaj bore novcev v žepu.
Pristopil je župnik. Pavlu se je posrečilo, da ga je pregovoril in prisedel, pohvalil posebej predsednika načelnika in še Ano. Potem je vstal z opazko, da je župnik za vse. Ob mizo so stopile Orlice z dobitki.
> Zagrabi, Ana!« je rekel Pavle in dejal, ko je videl, da je potegnila deklica le nekaj listkov iz vrečice:
»Ah, kaj. To se zagrabi tako!«
Nasul je pred deklico prgišče listov in plačal. Deklica je hvaležno razgrinjala. Bil je dobitek vmes. Kurnik z gosjo.
»Oh,« je zaklicala, »kako bom v kroju nesla domov.«
»Ponesem ti jaz,« je dejal Pavle.
Uprla je vanj svoje oči in dejala nagajivo:
»Ali je res? Dolgo te že ni bilo k nam. Ali boš ie znal?
»Bom,« je dejal in povesil pogled. In kakor ne-volja se je hotela oglasiti vanj:
»Ali sem ji že kaj kdaj obljubil? Kaj mi hoče xitati?«
»Pavle, presneti fant, kje tičiš, peli bomo,« ga je vzdramil kaplanov glas. Vstal je od mize. Nemi so obsedeli Štefan, Peter in Ana in le Podjamski Janez je udaril ob mizo in dejal: »Hudnik.«
Pesem je preglušila njegovo besedo, katero je bil podedoval po očetu. Za vse na svetu bi bil rad pel v zboru, pa mu niso dali. Prav nič posluha ni pokazal. Zato ga je poganjala še celo v njegovem preprostem in poštenem srcu plevelna kal: zavidal je pevcem. Oni so mu zavidali njegovo silno moč. Dal bi jo bil za posluh. Pa je že tako, dragi fantje, na svetu, da samo tisto hočemo na svetu, česar nimamo in nismo za tisto, kar nam je Bog dal, prav nič hvaležni.
Prvi mrak je hladno dihnil v veselico. Ljudje so se razhajali. Pavle je vztrajal in plačal. Pesem in pijača ste ga bile razvnele. Dražil je Ano z gosjo, katero je bila zadela. Vračala mu je vedro. Potem pa se je odločno zresnila in vstala, da pojde.
»Pa gos?« se je smejal Pavle.
»Saj si rekel, da mi jo poneseš,« je odvrnila.
»Ampak, če mi po poti uide, lovil je ne bom,« je odvrnil. Vstali so. Bili so že med zadnjimi, ki so odhajali. Stopili so na faro. Načelnik in presednik sta stopila še v društveni prostor. Pavle in Ana sta krenila sama po cesti. Tedaj je rekel Pavle:
»Tako lepe, kakor si bila danes, ko si dekla-movala, te še nisem videl.«
Deklica ni odgovorila.
»Strašno si srčkana,« je še pripomnil Pavle.
»Molči,« je odvrnila resno.
»Zakaj? Ali ni res?«
»Prav ni, da trapaš. Saj nisem Jerajeva.« Fant se je suho nasmehnil in vprašal bridko:
»Ali mi hočeš kaj očitati?«
»Zakaj, Pavle,« je odvrnila pošteno in toplo. Potem sta molčala.
Od Jerajevih jima je prihajala nasproti družba deklic. Ko so šli drug mimo drugega, se je oglasilo iz deklet:
»Servus, Pavle, kaj si gos kupil?«
Pavleta je pogrelo. Bila je Jerajeva Ana, ki je vprašala. Ni ga jezilo, da je vprašala po gosi, zabolel ga je njen vojaški pozdrav: servus.
»Kupil,« je odgovoril. »Hiti! Jaz mlado gos, zate pa so prihranili starega petelina.«
»Ali takega, ki čuka?« se je prešerno zasmejalo dekle. Fant ni odgovoril.
.»Kako je zoprna,« je dejal, ko sta bila prešla z Jeranovo.
;>Pa si prej hotel, da ti nekaj očitam,« je odvrnila deklica.
»Svoje si pa le misliš,« je menil trpko fant.
»Zakaj, Pavle?« je rekla toplo. »Veruj mi, ne mislim in ne sodim. Nekaj drugega pač, Pavle.«
»Kaj pa, Anica?« je vprašal.
»Bojim se,« je rekla in dostavila tiho: »Pa molim.« Ogrela mu je znova dušo. Ko sta slovo vzela, ji je stisnil roko in dejal proseče:
»Ana, Anica 1«	(Dalje.)
njenega stolpa v italijanske mmestu Pisa- Visok je okoli 80 metrov, nagnjen pa tako, če vržeS z vrha kamen dol, da pade na tla štiri metre in pol proč od stolpa. Letos se je raznesla govorica, da se bo stolp sesul. Komisija, ki jo je italijanska vlada poslala stolp pre-gledat, je dognala, da se je stolp premaknil od predlanskega leta samo ia pet milimetrov in da se bo sesul v 1600 letih.
Davčne olajšave za nove hiše so podaljšali v Trstu do lete 1930.
Močna policija. Italijanska vlada je napravila nov oddelek policije, ki bo služil v prvi vrsti sodiščem. Oddelek bo štel 42.000 mož.
Sreča. Pred dvanajst leti je neki policist v New Yorku našel v veži par dni staro deklica Dati so jo v sirotišnico, od tam jo je vzel za svojo neJd Leeds- Sedaj je Leeds umri m zapustil vse svoje premoženje v vrednosti 1200 milijonov kroni
Razstava v WembIejo.
Wembley je neki okraj v Londonu. Lani je bila tam največja razstava sveta, razstavili so vsi deli ogromne angleške države, v kateri živi četrtina vseh ljudi na svetu. Letos ja razstava obnovljena, otvoritveni dan je 9. maj, ker je na ti. dan pred 15 leti nastopil vlado angleški kralj. Razstavo bo otvo-ril kralj sam, kakor jo ie tudi lasi. Zanimivo je, da je od kralja oddana pozdravna brzojavka prišla lani okoli in okoli sveta nazaj v London v eni minuti 1
Prliičnosti.
MODERNI METUZALEM.
V Belgrad je prišel zadnjič majhen zgrbanoen možiček. Iz potnega lista se je videlo, da je to najstarejši človek sveta. Piše se Zaire, po rodu je Kurd — Kurdi so narod na vzhodu Male Azije —, rojen je bil pa v Carigradu leta 1774, je torej 151 let star. Duševno je popolnoma čil; pravi, da je prišel obiskat svoje pravnuki-ije, in upa, da si bo pri tej priliki pregnal udi revmatizem. Ko so mu rekli, da ni to-iko star, kakor je zapisano v potnem listu, e bil zelo hud in je rekel, da napravi fsako leto na rojstni dan črto v koranu koran je mohamedansko sveto pismo). )če mu jih je napravil 17, on sam pa 144. ' zadnjih 30 letih je bil nočni čuvaj na Drežju Carigrada, prej je pa nosil tovore ■ t. d. Poročen je bil 27 krat. Zadnja nje-;ova žena je umrla v starosti 87 let Pri-
in modni ševijot za moške obleke. Velika izbira. Nizke oene.
R. Miklauc, Ljubljana
poveduje, da je imel vsega skupaj okoli 100 otrok; vprašali so, koliko bo potem vseh potomcev, in je odgovoril: »Ni mogoče prešteti vseh peščenih zrn puščave.«
AMUNDSEN NA SPITSBERGI&.
Poročail smo že, da bo letel Norvežan Amundsen letos na severni tečaj. Sedaj je že na Spitsbergih, otočju severno od Evrope. Dva aeroplana ima s seboj ia dve ladji. Ko bosta aeroplana sestavljena, bodo napravili najprvo poskusne polete. Nato bodo Šli z ladjama toliko časa proti severu, dokler ne bodo zadeli na led. Tam bodo iz ladij še naenkrat napolnili aeroplana z bencinom; nato se bosta dvignila in odletela proti severu.
NAŠIM RODBINAM priporočamo našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrstni pridatek za kavo.
POZOR 1
BIRMA
POZOR
je pred durmi, zato si preskrbite pravočasno za svoje birmance OBLEKE. SRAJCE, NOGAVICE, KRAVATE, ROBCE itd. po nizkih cenah pri
F. ČEŠNOVAR - Stari trg 16
LJUBLJANA.
PREKLIC. Preklicujem besede, ki sem jih izustil po zadnji javni seji občinskega odbora občine Dev, Mar. v Polju v navzočnosti več ljudi v Soli, da je župan Franc Kukavica iztrgal dva Hsta iz neke občinske knjige; besede obžalujem, ker v tem oziru o županu prav nič slabega ne ven. — Devica Mar. ▼ P< Ju, dne 22. aprila 1925.	J),
7aVnndf3 brez otrok, srednjih let, dobita 4.CUVUIM1U1 stanovanje v bližini Ljubljane, Mož bi bil za hlapca, žena bi pomagala pri gospodarstvu. Plača po dogovoru. — Ponudbe na uprav« ništvo »Domoljuba« pod Številko 3658.
PRflUAU prostovoljno arondirano 176 oralov rnUUHm obsegajoče POSESTVO »Krstno«, pol ure od mesta Kamnik. Kupni pogoji ugodni, —< Vet pove Alojzi) Kratnar, Perovo 3, P. Kamnik.
Iščem CERKOVNIKA
za cerkev na ROŽNIKU, ki bi opravljal v prostem času tudi domača dela. Najraje mladeniča od 16 do 1«. let. — Poizve se pri 1. ČAD, SP. ROŽNIK, LJUBLJANA.	275*
GONILNA JERMENA
prvovrstne in aeprekosljive trpežnosti ter PRIMA
VOSEK za mazanje jermenov, nudi po najnižji konkurenčni ceni tvrdka
ČADEŽ & BRCAR — LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 35. — Zahtevajte cenik in vzore«!
Strm •
Na Ib-o htiiJ
«iXt>! V3TVS >« t<uc s«
Josip Petelinc-a
amii;i
6 -rtzm esr ta X dltesr
it ntiimiti. nn' o tiiumiiiti
Lfu.t»*»ar»,a
manMiii. m Tya ^ i Y2inu o-ajaMML w«iHQb (Mranti*.
S-tiiiT: c« k «u»	"iskmt m	te
Samo 2 soVm
četni picšč

- : i > -'lllui IITIITTI.
.-/•r. fam;ir> ■ss /c..'i/
D: s .v/ uiiccti • z~"-jrmusc. •zzpnš&iičn.
frči	Zrcz 5>I>DL
• 1 i nuri I OT-n iwt*;'l rt n»iw IT nn*
B-e !'0 p'!.a tr.io
mt-miii	n " Z'.:, mirili
:: JilL Hiiftiin. .i uuiuu
■mi nin 'iu ti 3m- lun -li-MjjEEHt*
-ti« ti m« — Jiiu -n m« ::ui It* ■rllTdM M «"1 • II J »I!. V1. f-IJli
ini littill^ii rnl P "n T bo. Tiimni-ii i "-"'ii■':"(-i'"mi 1. Ei»-:r.. I.elt' fr. .J. limrnmui
•niii '. -ii i'11 -inisuu ... iH»iin Btffimil 5ii3 ol. romi i i:i:niL .inijrvi-iu a nuni mu2u2i.i;inrm» -mu in milit i ' uu iu <>;! i-t.
Ixiiir iiTiiit : " m:om i milili li jn-
pnvtl. umi ii*i. i ' — J li. >3 —1.1 r.. —nni'1" vm ■ 'i■ '!. >?: M
TJI IV i -r.iimjL« -iiifc
V*j' i . I'.

Kovači!
turnimi . c-i>ui i>- t-' n-Ili-iaim u;.i i'i-g.uiBH ii-raii uur«f5i: Mita u "!LT'"!;!;. vubg n-^nii.r i,- •"•:!«: : '»-»n. -.»>» "•><>-V mri-i uho c n wn»i"-:ii ' ia;ti»HM uii;i<"iw: u ju num«- i
2*9S kovačev
i* t udu Hi m ~«i nn«mis:-ii -—(ha : .'»lili. Uiiiiiiiuiu. v„!ti 'x t.ii« 1 mir i.in.ii-n u uiic. i.i" u-«.tn l.-tminiriin. -upimui
Hlllllll H. !il « 1UUT1 III ""tlt« VBTV' lil« •iiliihiH KuM"i*rt n -»» mimm. Lmr u. un i« 11-/1 md tura i wn 11-v.iria
i 1 i i i
i L
Vsi kovati
nuna T»1 »1 m V-Ki. m iwnn-;iM tvriha š ] '-orni. ./timium. V»«|pm u. '. iiahiniii anp. kosc- u sap. :<irraki ':rauiof un!«wnw
ur s-jiujjh'.iil • urnim " {.Ti:. IITIItiun. ' ni m1' JD2E! "TODL '"im^rui L 3i» 117 ..ninimii.
fitev 17
UGODNI NAKUP!
:.i.<'uii» t-i • tnf ta g*"1
iiuin.n Cee.-vrt ."-ul MeKftJ- v Krefti
0. k.a;ko priletno!
L OSA-KOA 1 '
«,-, Eaa-n.U	11 *	v-~l
--i, 1.1.1 • -u£ mit	» vua n« ;.uis t ti-t - .
h: iu:t	i' '-' r' 1 mft -t{i :
»u2'-i	i-t-i: 33iiM- Cb:t-.-
iimuni- n-.-ii-.il- r. rnl". 1.1 •--.•.'.
pustiti	: L.-.*t.v> 52	.tt: »-t " '-
lat" iui-1
Lisuvt '.	£r™tBtt-
tjiirt
Jlllllli lil i t...m. ' — ..... • .------. .
.	I„ -i-.ni.t-.u U :.t.l.-if
nfcaj v mira * rana k, s a
jiimumi san nsa rmi rH~n rii uni
yix. :o:o naniui aup. :<iKi« 11 11113. ;<iv. iir-^nio-. in 1-rili; )• umu .iiiiiiiimu. Vrnit-m liha . amirni m iTuhit u-ufnii. ;iH'	iiiufn htu;:n nui>.uti.
r 1'iT^f.Fiifi
ir
t	ct' t i * ' :
tt ti ■i tik I* a twi*ti» t i-iiH t t-iA :'.«'.« t r >
: : : : t i ct :« fir-e. ravit. mtt	u« 't ■ < - o
CTr. Atiru .< 1
i *;ti! žil It1 ar:- '1
po s»T-J-J
FflBIflHI S 3UB3EVEC
l-.IU.kS A
Stritarjeva nlica št. 5.
?-iMi-ni:r' t w lir-ntieist« c bčitit-r« pr! »i* J P"
" A st 05-1EKE K«rreiii irh-tr« rrikaii RUT u SE??1 — JV^rtA« jeCidi« t« ntiie cene.
hajDDiiofnej? šivam strni
z. in it. sr. osttsjr* t*
Lrrjc i ataartt-t-re, o(mt i o 17rtc:ot tri
L tubi kiiu Iv!«smirc, XL f-.
hr-rrnu:n »oul
iz ms
i
VaiccicjK strešno kritfc!
£-<B"iF\'X OPEKAR.VE D. D. L.TUBLJAKA
ver.: a cesta is
jirmt TID1C-E.NE2 :ot trne na Vi^n in Brdu liuc.n t	z_l.-i.vi:- :»noi iobirao.	i«
jirua-Jrnln { z: t iftikoT, i t no »It '< izi tii.->.- tQili tvbr^vc«t (b.t^r i;
m zidno opeko
Ka ieljo se pošlje tako) popis in poaadba!
r:.v kupite blago TEKSTILBAZ.VR U VsaUo sredo ln soboto za obleke Ln perilo LjubijatnKrekov trg IO L.	prodaja osiatvko^'
® j ^ ® ^ ^J ® P - C«nik< pimil.uinii 111 Eumi »'i bki —
po skoro poloviCni ceni.
rc ett. zmm
Zadružna gospodarska banka d. d.
i e
luicin	uflknmeut- uratu si funvenin
n.
Ljufc";;ana. Miklošičeva cesta
T iartnj »iltir; vis t rii heteU -Cai®**^.
10

I.l t'Ul i.n'i:iii:(H .:W i u tiiit . 1.1 -I .".
«; ,v. ntu
Pt.mt=r.t:» Cebf. DuLora, K^rJbm: Ktri S.iL knitt*. Sembot. Sprt. iSktaik. Efapeitttn: B.ed Kapital Ln rezerve skupno nad K 60,000.000 -, vloge nad K 600,000.000---
u-fdht i-HUongrtin meniot imni.o-tiirs '-tttmaira.t jiaarit iu. t . nuuai mkicm »nramiH a rmbt* i um 1 •r-.-.-ii t,- >.• : trni nur.1 11 orr» Bp:c.umt vlogt m Uknfimi rubmt 11 i.t i'.:.:;iu tniihuit at nmmfcrhn.. i.ui.hn; iraHKUtnl«" tcuV
AanjksKski oožfcluk: Mrcktm rT«i:t s «M'ri.i,tiau ktikuaL
['i'.'iiiM is-.an
r.-} iTi.i:t usrriiik b b^b. Pooblaščen prodajalec sree.k Drž.antie razieetne loterije..
r
i;ipr"n.iL u-^^it.r hiihij -ni«.,) > '.nfiijiuu
^'aiia riuy:»:>7 mifft.i tuto.